UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA,MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

(Primerjava zavarovalniškega trga v Sloveniji z Evropsko unijo- Comparison of the insurance market

in Slovenia with the European Union)

Maribor, April, 2009

2

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA,MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

(Primerjava zavarovalniškega trga v Sloveniji z Evropsko unijo- Comparison of the insurance market

in Slovenia with the European Union)

Študentka: Katja Šinko Študentka rednega študija Številka indeksa: 81649967 Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Poslovne finance in bančništvo Mentor: Dr. Timotej Jagrič Študijsko leto: 2008/09

Maribor, April, 2009

3

PREDGOVOR Zavarovalništvo je v tem obdobju zelo pomembno, saj si ne predstavljamo življenja in gospodarstva brez zavarovanja. Z zavarovanjem se srečujemo na vsakem koraku, lahko zavarujemo stanovanje, hiše, avtomobile, premoženje in še bi lahko naštevali. Tako rekoč lahko zavarujemo katerokoli stvar. Delež zavarovalništva v Sloveniji zadnja leta strmo narašča, saj ima razvit zavarovalniški trg in celotno ponudbo zavarovalnih storitev. Z vstopom Slovenije v Evropsko Unijo pa se je Slovenija pridružila evropskemu zavarovalnemu trgu, kar pomeni , da vlada na tem trgu huda konkurenca in se morajo predvsem male zavarovalnice boriti za obstoj, medtem ko večje zavarovalnice poskušajo razširiti svoje poslovanje na tujem trgu. Skozi štiri poglavja vam bom podrobneje predstavila slovenski zavarovalni trg v primerjavi z evropskim zavarovalnim trgom. V drugem poglavju je najprej analizirano kaj na splošno pomeni zavarovalništvo. Opisan je zgodovinski razvoj zavarovalništva in sicer najprej splošni zgodovinski razvoj. Kdaj se prvič pojavi zavarovalništvo. Nato je opisana zgodovina zavarovalništva na slovenskem od leta 1900 naprej. V nadaljevanju diplomskega seminarja pa so predstavljene vrste zavarovanja s ponazoritvami v grafih in tabelah. V tretjem poglavju pa je temeljita analiza slovenskega zavarovalnega trga in sicer njegova struktura, zavarovalnice iz držav članic EU, ki v Sloveniji neposredno opravljajo zavarovalne posle in primerjava z drugimi državami. Predstavljen je tudi zakon o zavarovalništvu in Slovensko zavarovalno združenje. V četrtem poglavju je predstavljeno zavarovalništvo v EU in sicer zavarovalni trg, podrobno je opisana tudi zakonodaja, ki velja na evropskem zavarovalnem trgu, opisano pa je tudi evropsko zavarovalno združenje.

4

KAZALO: 1  UVOD ............................................................................................................................ 5 

1.1  Opredelitev področja in opis problema .............................................................. 5 1.2  Cilji in teze diplomskega seminarja .................................................................... 5 1.3  Predpostavke in omejitve dela ............................................................................. 5 1.4  Predvidene metode dela........................................................................................ 6

2  SPLOŠNO O ZAVAROVANJU ................................................................................. 7 2.1  Zgodovinski razvoj zavarovalništva.................................................................... 7 

2.1.1  Splošna zgodovina zavarovalništva................................................................. 7 2.1.2  Razvoj zavarovalništva v Sloveniji ................................................................ 8 

2.2  Vrste zavarovanja ................................................................................................. 9 2.2.1  Premoženjsko zavarovanje .............................................................................. 9 2.2.2  Osebno zavarovanje....................................................................................... 11 2.2.3  Zdravstveno zavarovanje............................................................................... 15 

2.2.3.1  Obvezno zdravstveno zavarovanje......................................................... 15 2.2.3.2  Prostovoljno zdravstveno zavarovanje................................................... 16 

2.2.4  Jedrski pool.................................................................................................... 17 2.2.5  Pozavarovalnice............................................................................................. 17

3  ZAVAROVALNIŠTVO V SLOVENIJI .................................................................. 19 3.1  Slovenski zavarovalni trg ................................................................................... 19 

3.1.1  Struktura zavarovalnega trga glede na deleže zavarovalnic.......................... 21 3.1.2  Zavarovalnice iz držav članic EU, ki v Sloveniji neposredno opravljajo zavarovalne posle in primerjava z drugimi državami. ................................................. 23 

3.2  Zakon o zavarovalništvu .................................................................................... 24 3.3  Slovensko zavarovalno združenje (SZZ) .......................................................... 25

4  ZAVAROVALNIŠTVO V EU .................................................................................. 27 4.1  Zavarovalni trg v EU.......................................................................................... 27 4.2  Zakonodaja zavarovalništva v EU .................................................................... 28 4.3  Evropsko zavarovalno združenje (CEA) .......................................................... 31 

5  SKLEP......................................................................................................................... 35 6  POVZETEK................................................................................................................ 36 7  VIRI IN LITERATURA............................................................................................ 37 

5

1 UVOD 1.1 Opredelitev področja in opis problema Slovensko zavarovalništvo že vse od uvedbe tržnega sistema v začetku devetdesetih let dosega visoko stopnjo rasti, ki je hitrejša od splošne rasti v gospodarstvu. Tako predstavlja pomembno dejavnost finančnega sektorja in gospodarstva. Pomen zavarovalnih premij in naložb iz zavarovalnih premij v Sloveniji hitro raste, vendar še ne dosega povprečja evropske udeležbe v BDP. Glede na izkušnje ostalih evropskih držav in relativno nizkega deleža premije življenjskih zavarovanj, lahko pričakujemo še nadaljnjo ugodno rast. Za slovensko zavarovalništvo so še vedno značilne kompozitne zavarovalnice, kar pomeni, da zavarovalnica kot ena pravna oseba lahko opravlja posle premoženjskega in življenjskega zavarovanja. Kompozitnih je sedem od štirinajstih zavarovalnic. S tem je Slovenija v manjšini tistih držav članic Evropske unije, v katerih še obstajajo tovrstne zavarovalnice. Nadalje Slovenija sodi med tiste države članice Evropske unije, v katerih prevladuje domače lastništvo, saj je še devet zavarovalnic, oziroma dobrih 94 % celotnega zavarovalnega trga, v večinski domači lasti. V današnjem času zavarovanje zelo pridobiva na pomenu in vedno več ljudi se odloča zanj, zato bom v diplomskem seminarju podrobno predstavila oz. primerjala slovenski zavarovalni trg z zavarovalnim trgom v Evropski Uniji. 1.2 Cilji in teze diplomskega seminarja Cilji:

• Proučiti področje zavarovalništva in temeljne pojme • Proučiti domači zavarovalniški trg • Proučiti tuji zavarovalniški trg • Predstaviti zakonodajo na domačem in tujem zavarovalniškem trgu

Teze:

• Zavarovalnice pridobivajo na pomenu • V Sloveniji ima največji tržni delež zavarovalnica Triglav • Na slovenskem zavarovalnem trgu je velika ponudba zavarovalnic tako, da lahko

prebivalci izbirajo med velikim številom zavarovalnic • Prav tako je na zavarovalnem trgu Evropske Unije velika ponudba tako, da lahko

prebivalci izbirajo med različnimi zavarovalnicami 1.3 Predpostavke in omejitve dela Na zavarovalniškem trgu je konkurenca čedalje močnejša. Zaradi skupnih predpisov Evropske Unije in uvedbe evra, poslovno leto 2008 zaznamuje povečan interes zavarovalnic iz EU za poslovanje v Sloveniji. Njihova prisotno še sicer ni izrazita in nima velikega vpliva na poslovanje domačih zavarovalnic. Harmonizacija zavarovalniške zakonodaje in članstvo Slovenije v Evropski monetarni uniji sta pomembni okoliščini, ki

6

vplivata na povečan interes številnih zavarovalnic iz EU, da bi poslovale na našem tržišču. Predpostavljam, da se bodo Slovenske zavarovalnice borile, da ohranijo svoj tržni prostor in ohranijo svoje stranke, seveda pa si tudi zavarovalnice iz EU želijo vstopiti na nov trg in pridobiti nove stranke. Pri pisanju diplomskega dela se bom omejila na slovenski zavarovalni trg in zavarovalni trg Evropske Unije. Poleg literature v pisni obliki bomo uporabili tudi literaturo,ki je na voljo na internetu. 1.4 Predvidene metode dela Diplomski seminar bo nastajal na podlagi makroekonomskih raziskav saj področje analize temelj tako na Slovenskem zavarovalništvu kot tudi zavarovalništvu v Evropski Uniji. Primerjala bom delovanje zavarovalništva v Sloveniji in Evropski Uniji. Uporabljen raziskovalni pristop bo deskriptiven. V okviru tega pristopa bom uporabila naslednji metodi raziskovanja:

• Komparativno metodo ( primerjala bom slovensko zavarovalništvo z zavarovalništvom v Evropski Uniji ).

• Metodo kompilacije ( opirala sem bom na spoznanja, opazovanja, stališča in sklepe drugih avtorjev ).

7

2 SPLOŠNO O ZAVAROVANJU Zavarovalništvo je gospodarska dejavnost, katere primarni cilj je varovanje premoženja in oseb, torej ustvarjanje gospodarske varnosti in sredstvo za uravnavanje nevarnosti. Zavarovalna dejavnost je ena izmed temeljnih gospodarskih dejavnosti in zato ima poseben položaj v gospodarstvu in družbi. Obsega ustvarjanje sredstev in rezerv iz sredstev zavarovancev. Iz teh se naknadno izplačujejo zavarovalnice. Zavarovalnice izvajajo ukrepe za preprečevanje in odstranjevanje posledic nevarnosti in škode, ki ogrožajo zavarovano osebo ali neko premoženje v skladu z gospodarskimi interesi zavarovancev. Torej je namen zavarovanja odprava posledic nepredvidenih škod in dogodkov. Zavarovanje zagotavlja ekonomsko varnost in to tako, da se v okviru zavarovalnih ali katerih drugih družb oblikujejo posebni denarni skladi v katerih se kopičijo prispevki zavarovancev. Na tej podlagi imajo tisti, ki plačajo premije pravico do določenega nadomestila ob nastanku škode. V osnovi gre pri zavarovanju za neko skupnost, ki si z vplačili določenih zneskov v škodnem primeru zagotovi povračilo škode v skladu s sklenjeno pogodbo. Zavarovalništvo deluje po načelih vzajemnosti in odgovornosti in v skladu z zakonom velikih števil. Skladno z večanjem števila ljudi v tej skupnosti se tudi veča sklad za pokritje škod. Do izraza pridejo zakonitosti, ki jih opisuje zakon velikih števil, ki pravi, da večja kot je skupnost, manjši je riziko in večji je manevrski prostor pri strateških odločitvah. Zakon velikih števil nam pove, da je zavarovalništvo tem bolj učinkovito, kolikor več zavarovancev je vključenih v ta sistem. Zavarovalništvo je pomembno pri ustvarjanju bruto domačega proizvoda. Pomembnejšo vlogo dobiva tudi na finančnem trgu in se soodloča z vedno večjo konkurenco s strani bank. Zavarovalništvo ima velik pomen tudi za gospodarski razvoj, ker prispeva k temu razvoju kot finančni posrednik in prevzemnik, prav tako pa tudi kot olajševalec tveganj razvoja. 2.1 Zgodovinski razvoj zavarovalništva 2.1.1 Splošna zgodovina zavarovalništva V zgodovinskih dokumentih se že 100 let pr.n.š. pojavljajo t.i. posmrtne blagajne, v katerih se združujejo sredstva za kritje pogrebnih stroškov. Za srednji vek je značilna geografska širitev gospodarskih stikov. V zvezi s tem se najhitreje razvijajo različne oblike pomorskega zavarovanja (prva pogodba na področju pomorskega zavarovanja je bila sklenjena leta 1367 v Italiji). K razvoju zavarovalne ideje v 17. in 18. stoletju so prispevala zlasti znanstvena odkritja, kot je razvoj naravnih znanosti in oblikovanje temeljnih načel izračunavanja verjetnosti nastanka določenih škodnih dogodkov. Tako lahko štejemo leto 1713 kot rojstno leto zavarovalne matematike in statistike. V letu 1562 je bil v Dubrovniku sprejet najpomembnejši pravni vir za zavarovalno pravo na področju Sredozemlja. Za razvoj zavarovanja je zlasti pomembno 19. In 20. Stoletje. V tem času nastajajo v Evropi pravne podlage za podjetniško organiziranje zavarovalstva in opravljanje zavarovalnih poslov. Skoraj vse evropske države spremljajo v tem času zakonske predpise,

8

ki formalno in vsebinsko pravno opredeljujejo zavarovanje kot posebno gospodarsko panogo, ki ji posveča država posebno pozornost. V zvezi z idejo zavarovanje je potrebno posebej obravnavati posebno področje, ki je znano kot socialno zavarovanje. Organizira in izvaja ga praviloma država v različnih oblikah in se v sedanjem času v vse večji meri usmerja na pogodbeno zavarovanje. Vse države poskušajo v zadnjih 20-ih letih zmanjšati pomen socialnega zavarovanja, ki ga organizira država in prenesti organiziranje socialne varnosti na zasebna združenja in posameznike. Socialno zavarovanje, v katerem je aktivna država, je namenjeno predvsem siromašnejšim strukturam družbe (Ivanjko et al. 1998, 13-15). 2.1.2 Razvoj zavarovalništva v Sloveniji

• Začetki slovenskega zavarovalništva segajo v drugo polovico 19.stol., in sicer je bila leta 1900 ustanovljena ˝vzajemna hranilnica˝.

• Obdobje zavarovalništva v Avstro-ogrski je bilo med letom 1900 in 1918, kjer je bila prisotnost velikega števila tujih zavarovalnic in sicer 23.

• Obdobje Kraljevine Jugoslavije med letoma 1919 in 1936. Ni nobenega

zavarovalnega nadzora, tuje zavarovalnice imajo (2/3), domače (1/3), visoke premije in precejšnji dobički. Propad dunajske zavarovalnice PHOENIX (življenjska zavarovanja) prisili državo, da uvede zavarovalni nadzor. Med letoma 1937 in 1945 uvedejo zavarovalni nadzor. Nekatere tuje zavarovalnice odidejo, nastane pa nekaj domačih zavarovalnic: Dunav, Sava, Jadranska zavarovalnica, Zedinjena zavarovalnica. Prevladujejo splošne-univerzalne zavarovalnice.

• Obdobje administrativnega zavarovalstva in monopola (1946-1961). Centalizacija, premoženje tujih in privatnih zavarovalnic je bilo ukinjeno in zaplenjeno, nivo premij je bil nizek. Država je uvedla eno samo zavarovalnico (DOZ) ter s tem uvedla tudi v zavarovalništvu sistem brez tržne konkurence, monopol.

• Obdobje navidezne konkurence med letoma 1962 in 1967. Pojavi se zavarovalna

skupnost, pravni okvir predstavlja Zakon o zavarovalnicah in zavarovalnih skupnostih. Monopolni sistem se zamenja z navidezno konkurenčnim sistemom.

• Obdobje tržnega zavarovalstva v samoupravnem gospodarstvu (1968-1976). Pravni

okvir tvorita Temeljni zakon o zavarovanju in zavarovalnih organizacijah ter Zakon o pogojih za ustanovitev in poslovanje zavarovalnic in pozavarovalnic. Uveden je zavarovalni nadzor preko obvezne aktuarske službe. Nastale so tudi komercialne zavarovalnice. Zavarovalnici Sava in Maribor se združita v zavarovalno skupnost Triglav.

• Obdobje liberalizacije brez zavarovalnega nadzora (1977-1990). Vse zavarovalnice

so bile organizirane kot vzajemne. Pravni okvir delovanja je opredelil Zakon o temeljih sistema premoženjskega in osebnega zavarovanja. Vse večje širjenje poslovanja ter tržna naravnanost zavarovalnic. Razpad SFRJ.

9

• Obdobje omejenega zavarovalnega nadzora (1991-1993). Pravni temelj je Zakon o temeljih premoženjskega in osebnega zavarovanja. Poveča oziroma okrepi se tudi zavarovalni nadzor. Ustanovljen je bil tudi slovenski zavarovalni biro, ki ga danes poznamo pod imenom Slovensko zavarovalno združenje (SZZ).

• Obdobje konkurence in sodobnega zavarovalnega nadzora od leta 1994 dalje. Pravni okvir je Zakon o zavarovalnicah. Reorganizacija Slovenskega zavarovalnega biroja in preimenovanje v Slovensko zavarovalno združenje. Zelo hitro prilagajanje smernicam Evropske unije ( prost pretok zavarovalnih storitev in prosto ustanavljanje družb, definiranje udeležencev v zavarovalništvu, definiranje premoženjskih in življenjskih zavarovanj).

• Leta 1998 je bil ustanovljen Sklad dodatnega pokojninskega in invalidskega

zavarovanja, prav tako je bila istega leta ustanovljena pozavarovalnica Triglav RE, d.d.

• 1999 leta je bila ustanovljena Vzajemna zdravstvena zavarovalnica. • Leta 2005 se združita zavarovalni družbi Adriatic, d.d. in Slovenica, d.d v Adriatic

Slovenica, Zavarovalna družba, d.d.

• Leta 2007 je bila ustanovljena zavarovalnica Prva osebna zavarovalnica, d.d. 2.2 Vrste zavarovanja 2.2.1 Premoženjsko zavarovanje V premoženjska zavarovanja štejemo tista zavarovanja, ki se nanašajo na premoženje. Temeljna načela premoženjskega zavarovanja:

• Predmet zavarovanja je določen in zavarovalnica se zaveže, da bo povrnila škodo, nastalo na zavarovani stvari.

• Škodni dogodek mora biti praviloma nepričakovan in nenaden (nesreča).

• Prepovedano je sklepanje več zavarovalnih pogodb o zavarovanju istega predmeta zoper nevarnost na polno vrednost (dvojno zavarovanje).

• Zavarovalnica izplača zavarovalnino zavarovancu, vendar pa vstopi v odškodninske

pravice zavarovanca.

• Načelo prepovedi obogatitve, ki pomeni, da v premoženjskem zavarovanju nihče ne sme obogateti na račun zavarovanja.

10

• Zavarovalnica plača škodo po načelu ekvivalentnosti. Pri premoženjskem zavarovanju poravnava škodo praviloma v denarnem znesku, če ni drugače dogovorjeno. Če je stvar delno uničena, je škodo mogoče povrniti po sistemu obračuna totalne škode.

• Zavarovalna pogodba se pri odtujitvi predmeta zavarovanja lahko prenese na drugo

osebo. Graf 1: Bruto obračunane premije in obračunane kosmate odškodnine oz. zavarovalnine premoženjskih zavarovanj (v mio €)

Zavarovalnice so leta 2007 zbrale 176 milijonov € bruto obračunane premije oziroma za 9% več kot leta 2006. Kosmate odškodnine oziroma zavarovalnine pa so znašale 121 milijonov €. Graf 2: Premijska sestava premoženjskih zavarovanj 2007

Vir: SZZ

11

V strukturi premoženjskih zavarovanj zavzema največji tržni delež zavarovanje požara z 45 %, na drugem mestu z 17% je strojelom, nato sledijo zavarovanje stanovanja z 16 %, posevki in plodovi z 5%, zavarovanje živali, zgradb, vloma in ropa s 3% in zavarovanje ostalega premoženje 7%. 2.2.2 Osebno zavarovanje Zavarovanje oseb je posebna gospodarska in družbena dejavnost, ki predstavlja na današnji stopnji razvoja družbenega in gospodarskega življenja pojav z vsemi svojimi ekonomskimi, organizacijskimi, pravnimi in matematičnimi razsežnostmi. Osebna zavarovanja se delijo na življenjska in nezgodna. Ta dejavnost je namenjena zagotavljanju finančnih sredstev posameznika in gospodarskih subjektov proti različnim nepričakovanim nevarnostim in negotovostim. Zavarovanje ima družbeno-psihološko funkcijo, saj zmanjšuje strah pred dogodki, ki ogrožajo eksistenco posameznika, hkrati pa ta oblika gospodarske dejavnosti ni pomembna samo za posameznika, temveč za gospodarstvo in državo kot celoto. V Evropi se v praksi in teoriji posebno pozornost posveča pravici zavarovanca, da sodeluje pri dobičku zavarovalnice. Pravica zavarovanca, da sodeluje v dobičku je zakonska pravica, ki je prisotna v vseh sodobnih državah. Sodelovanje zavarovanca v dobičku zavarovalnice se pojavlja praviloma kot povečanje zavarovalne vsote ali skrajšanje pogodbenega zavarovalnega obdobja. Evropske zavarovalne hiše načeloma priznavajo zavarovancu udeležbo pri dobičku v obliki povečane zavarovalne vsote, ki se izplača po izteku zavarovalne pogodbe. Tabela 1: Osnovni podatki o osebnih zavarovanjih 2007

VRSTA OSEBNIH ZAVAROVANJ

PREMIJE

ODŠKODNINE

ŠKODNI REZULTAT

(%)

DELEŽ (%) V VSEJ

PREMIJI

Skupaj 1.085.317.995 498.660.905 45,95 57,30 Zdravstveno zavarovanje 268.025.794 294.220.569 79,95 19,43 Življenjsko zavarovanje 609.265.438 161.827.691 26,56 32,17 -od tega dodatno pokojninsko zavarovanje po ZPIZ-1

138.226.711 20.256.200 16,78 7,94

Nezgodno zavarovanje 108.026.763 42.612.645 39,45 5,70 Vir: SZZ

1. Življenjsko zavarovanje

Življenjska zavarovanja so v svoji osnovi namenjena zagotovitvi socialne varnosti v obliki kritja v primeru smrti. Namenjena so zaščiti izpada premoženja zaradi smrti zavarovanca. S tem ko posameznik kupi življenjsko zavarovanje v primeru smrti omogoči preostalim članom družine pokritje prihodnjih obveznosti na račun izpada dohodka.

12

Od vseh zavarovalnih panog je življenjsko zavarovanje po svoji funkciji najbolj raznovrstno ter fleksibilno, saj se z življenjskim zavarovanjem uresničujejo različni cilji, tako na področju življenja posameznika kot na področju družbenega življenja. Življenjsko zavarovanje omogoča posamezniku in njegovi družini organiziranje lastnega sistema socialne varnosti, ki je prilagojen okoliščinam v katerih posameznik živi. Po svoji socialni, politični in gospodarski funkciji je to najvažnejša zavarovalna panoga (Ivanjko et al. 1998, 64). Z življenjskim zavarovanjem se ustvarja kapitalska naložba sredstev, namenjenih finančni varnosti za starost samega zavarovanca, ali v primeru njegove smrti njegovim dedičem oziroma drugim upravičencem. V zvezi z življenjskim zavarovanjem je potrebno opozoriti na sodobni razvoj in bolj primerne oblike vključevanja zavarovalnic v gospodarske in življenjske tokove zavarovanca. Poseben interes se izkazuje pri različnih oblikah rentnih zavarovanj, ki so prilagojena posameznim poklicem in s katerim se izpopolnjuje sistem pokojninskega zavarovanja. V praksi se rentno zavarovanje pri zavarovalnicah pogosto zamenjuje z rentnim varčevanjem pri bankah, vendar je med njimi bistvena razlika. Banke ne nosijo rizika smrti ali drugih rizikov in so zato izplačila pri bankah lahko višja. Pri rentnem varčevanju pri bankah izplačajo vedno le privarčevani znesek z obrestmi, pri rentnem zavarovanju pa zavarovalnice izplačajo ob pogoju nastanka zavarovalnega primera celotno vnaprej dogovorjeno zavarovalno vsoto, ne glede na to, ali je s premijami vplačan celotni znesek. Zanimiva so tudi dodatna zavarovanja kot npr. zavarovanje za primer izgube delovnega mesta, nastopa težje bolezni, kjer se izkaže potreba po rizičnem medicinskem posegu, rojstvo otroka in podobno. Pri tem se s tem zavarovanjem omogoča kritje povečanih stroškov v določenih časovnih obdobjih življenja. Graf 3: Rast bruto obračunanih premij in obračunanih kosmatih zavarovalnin zavarovanj ( v mio € )

13

Graf 4: Premijska sestava življenjskih zavarovanj

Vir: SZZ Z življenjskimi zavarovanji so zavarovalnice leta 2007 zbrale 609 milijonov € bruto obračunane premije, s čimer se ta zavarovalna vrsta uvršča na prvo mesto v celotnem zavarovalnem portfelju. Delež življenjskih zavarovanj je v celotni zbrani bruto obračunani premiji že 32,2% in se povečuje predvsem zaradi uspešne prodaje življenjskih zavarovanj, ki so vezana na investicijske sklade. Premija tega zavarovalnega produkta predstavlja več kot polovico vse premije življenjskih zavarovanj. Na drugem mestu pa je klasično življenjsko zavarovanje. Bruto obračunana premija življenjskih zavarovanj znaša že 1,8% BDP. Tabela 2: Razvoj deleža življenjskih in neživljenjskih zavarovanj v skupni bruto obračunani premiji zavarovanja

DELEŽV SKUPNI PREMIJI (%) LETO Vsa zavarovanja Življenjska

zavarovanja Neživljenjska zavarovanja

2002 100 22,69 77,31 2003 100 23,92 76,08 2004 100 29,45 70,55 2005 100 30,01 69,99 2006 100 31,34 68,66 2007 100 32,17 67,83 Vir: SZZ Graf 5: Delež življenjskih in neživljenjskih zavarovanj 2007

14

Vir: SZZ

2. Nezgodno zavarovanje Nezgodna zavarovanja uvrščamo med premoženjska zavarovanja, sicer pa sodijo med osebna zavarovanja. V zavarovalni vrsti nezgodnih zavarovanj najdemo devet različnih zavarovanj, med katerimi imata najvidnejšo mesto nezgodno zavarovanje oseb pri opravljanju poklica in zunaj njega ter zavarovanje lastnika vozila in voznika za telesne poškodbe. Nezgodno zavarovanje je namenjeno zagotavljanju socialne varnosti posameznika in njegovih družinskih članov, ko pride do nezgode. Varovanje socialne varnosti je najpomembnejše pri zaposlenih osebah, kot varovanje delovne sposobnosti, če pride do začasne in trajne izgube delovne sposobnosti in s tem prihodkov. Nezgoda je definirana kot vsak nenaden, od zavarovančeve volje neodvisen dogodek, ki deluje od zunaj in naglo na zavarovančevo telo in povzroči poškodbe, ki jih je treba zdravniško oskrbeti ali nezgodno smrt. Posledica nezgode so lahko zavarovančeva smrt, delna ali popolna trajna invalidnost, nesposobnost za delo ali okvara zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč. Za nezgodo se štejejo naslednji dogodki: povozitev, trčenje, udarec s predmetom ali ob predmet, udarec električnega toka ali strele, padec, spodrsljaj, vbod, ugriz, zastrupitev, opekline, itd… Graf 6: Premijska sestava nezgodnega zavarovanja za leto 2007

15

Vir: SZZ Na prvem mestu po številu premij so osebe pri delu in prostem času z 42 %, nato jim s 40 % sledijo vozniki in lastniki vozila, na tretjem mestu so z 8% osebe v motornih vozilih, na četrtem pa so otroci in mladina s 4%. 2.2.3 Zdravstveno zavarovanje Zdravstveno zavarovanje zagotavlja ustrezno zdravstveno in socialno varnost v času bolezni ali poškodbe, saj pokriva stroške za tveganje v primerih, ko zbolimo, se poškodujemo ali imamo kakšne druge zdravstvene potrebe. Osnovna lastnost zdravstvenega zavarovanja je, da so pravice vsakega posameznika ali od njega odvisni družinskih članov vezane na prijavo v zavarovanje in na plačilo ustreznega prispevka ( v obveznem zdravstvenem zavarovanju) ali premije ( v prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju ) Zdravstveno zavarovanje je obvezno ali prostovoljno. Obvezno zdravstveno zavarovanje izvaja Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, prostovoljno zdravstveno zavarovanje pa izvajajo druge zdravstvene zavarovalnice. Zdravstveno zavarovanje se nanaša na različne zdravstvene storitve. Te storitve uveljavlja zavarovanec v primeru nastopa dogodka, ki sproži potrebo po zdravstvenih storitvah. Sistem socialnega oziroma javnega zdravstvenega zavarovanje ni sposoben kriti vseh interesov, zahtev in potreb zavarovancev po zdravstvenih storitvah oziroma tveganj, ki izhajajo iz bolezni ali poškodb ter njihovih posledic. Tako na področju obveznega zdravstvenega zavarovanja vse države uvajajo programa omejevanja pravic in dobrin s tega področja, saj so izdatki za programe zdravstvenega zavarovanja in zdravstvenih storitev ter celotne socialne politike zelo visoki ( Dimovski ,Volarič-Prijatelj, 1999, 65 ). 2.2.3.1 Obvezno zdravstveno zavarovanje Obvezno zdravstveno zavarovanje izvaja Zavod za zdravstveno varstvo Slovenije ( ZZZS), ki je na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju ( ZZVZZ) začel z delom leta 1992. Obvezno zdravstveno zavarovanje se izvaja po načelih socialne pravičnosti in solidarnosti med zdravimi in bolnimi, starimi in mladimi, bogatimi in revnimi. Zdravstveno zavarovanje je v Republiki Sloveniji obvezno za vse osebe, ki izpolnjujejo z ZZVZZ predpisane pogoje. Po ZZVZZ so zavarovane osebe zavarovanci in njihovi družinski člani. Za zavarovance je z ZZVZZ predpisana obveznost plačevanja prispevkov, pri čemer je predpisano tudi, kdo je zavezanec za njihovo plačevanje in s tem zavezanec za prijavo osebe v obvezno zdravstveno zavarovanje, vrsta prispevkov in osnova od katere se le-ti plačujejo ter tudi obseg pravic. Obvezno zdravstveno zavarovanje omogoča zavarovanim osebam uveljavljanje pravic do zdravstvenih storitev, zdravil, medicinsko-tehničnih pripomočkov ter do denarnih nadomestil, kot so nadomestilo plače med začasno zadržanostjo od dela, pogrebnina, posmrtnina ter povračilo potnih stroškov v zvezi z uveljavljanjem pravic do zdravstvenih storitev.

16

Zdravstvene storitve na podlagi potrjene in veljavne slovenske kartice zdravstvenega zavarovanja opravi osebni zdravnik, po potrebi pa tudi specialisti v ambulantah in bolnišnicah, zdraviliščih ter klinikah in inštitutih. Nekatere storitve plača Zavod v celoti, za druge pa mora zavarovana oseba doplačati razliko do polne vrednosti storitev, in sicer iz lastnih sredstev, v kolikor nima urejenega prostovoljnega (dopolnilnega) zdravstvenega zavarovanja. Obvezno zdravstveno zavarovanje pokriva stroške nekaterih zdravstvenih storitev v celoti, pri drugi pa pokriva le odstotni delež. V celoti pokriva stroške preventivnih zdravstvenih storitev oziroma ukrepov, storitev zdravljenja poškodb na delu in poklicnih bolezni, storitev svetovanja za načrtovanje rojstva otrok in materinstva, zdravstvene storitve namenjene otrokom, šolarjem in mladini, nujno zdravljenje in zdravljenje na domu, zdravljenje nekaterih bolezni in stanj kot so rak, epilepsija, sladkorna bolezen, multipla skleroza, hemofilija, paraplegija in nekaterih drugih bolezni. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju določa najmanjše in največje odstotke vrednosti zdravstvenih storitev, ki so pokriti z obveznim zdravstvenim zavarovanjem, konkretni odstotki pa se lahko letno določajo s sklepom skupščine Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v soglasju z Vlado Republike Slovenije (Bizjak-Mlakar, 2000, 269). 2.2.3.2 Prostovoljno zdravstveno zavarovanje Prostovoljno zdravstveno zavarovanje izvajajo na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zavarovalnice Adriatic Slovenica d.d, Triglav, zdravstvena zavarovalnica d.d, Vzajemna zdravstvena zavarovalnica d.v.z. Prostovoljna zdravstvena zavarovanja delimo na:

• Prostovoljno zavarovanje za riziko do polne vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih obvezno zdravstveno zavarovanje ne krije v celoti-dopolnilna zdravstvena zavarovanja in

• prostovoljna zavarovanja za večji obseg pravic ali za višji standard storitev, kot je to določeno v obveznem zavarovanju, in za dodatne pravice, ki niso zajete v obveznem zavarovanju-dodatna oziroma nadstandardna zdravstvena zavarovanja.

Prostovoljno zdravstveno zavarovanje za razliko od polne vrednosti zdravstvenih storitev krije razliko med polno vrednostjo zdravstvenih storitev in vrednostjo, ki se krije iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Uvedba prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja je tesno povezana z uveljavitvijo nove zakonodaje na področju zdravstvenega varstva in zavarovanja. Osnovo sistema novega zdravstvenega zavarovanja predstavlja obvezno zdravstveno zavarovanje, v katerem naj vsaka zavarovana oseba prispeva k stroškom svojega zdravljenja v obliki doplačila do polne vrednosti storitev. Za to doplačilo se lahko zavarovana oseba tudi zavaruje, lahko pa se zavaruje tudi za druge storitve s področja zdravstva: za višji obseg pravic kot je določen z zakonom ali za višji standard storitev in za dodatne pravice, ki niso zajete v obveznem zavarovanju.

17

2.2.4 Jedrski pool Jedrski pool deluje kot gospodarsko interesno združenje (GIZ) od leta 1994. Združuje kapacitete največjih slovenskih zavarovalnic in pozavarovalnic z namenom zavarovanja tveganj v Republiki Sloveniji in prek pozavarovalnega dela sodeluje pri zavarovanju jedrskih nevarnosti, povezanih z nevarnostnimi objekti, lociranimi v drugih državah. Jedrski pool je bil ustanovljen z namenom zavarovanja premoženja in odgovornosti, ki izhaja iz poslovanja edine jedrske elektrarne v Republiki Sloveniji, to je Nuklearna elektrarna Krško. Premija iz tega naslova predstavlja približno polovični delež, druga polovica pa pripada tujim pozavarovalnim poslom. Leta 2007 je Jedrski pool obračunal za 2.503.169 € (po)zavarovalne premije iz katere izhajajo požarna, strojelomna in odgovornostna zavarovanja. Tabela 3: Kapacitete Jedrskega poola, GIZ za poslovno leto 2007

ZAVAROVALNI DEL POZAVAROVALNI DEL ČLANICA € % € %

Zavarovalnica Triglav, d.d

4.461.979 58,61 4.357.681 57,24

Pozavarovalnica Sava, d.d

966.541 13,09 974.464 12,80

Zavarovalnica Maribor, d.d.

798.604 10,49 780.332 10,25

Adriatic Slovenica, d.d.

923.457 12,13 1.048.310 13,77

Zavarovalnica Tilia, d.d.

146.170 1,92 162.157 2,13

Pozavarovalnica Triglav RE, d.d.

204.790 2,69 210.119 2,76

Merkur zavarovalnica, d.d.

81.459 1,07 79.937 1,05

SKUPAJ 7.613.000 100,00 7.613.000 100,00 Vir: SZZ 2.2.5 Pozavarovalnice Pozavarovanje je zavarovanje presežkov iznad stopnje lastnega izravnavanja nevarnosti ene zavarovalnice pri drugi zavarovalnici, registrirani za aktivno zavarovanje. Zavarovalnica mora s pozavarovanjem kriti tisti del v zavarovanje prevzetih nevarnosti, ki po tabelah maksimalnega kritja presegajo lastne deleže v izravnavanju nevarnosti (134. Člen Zakona o zavarovalništvu). Pozavarovalna dejavnost je začela cveteti šele v drugi polovici 19. Stoletja, v Sloveniji pa nič prej kot v sedemdesetih letih 20. Stoletja. Pred tem časom so se na območju Kraljevine Jugoslavije s pozavarovanjem ukvarjale v večini tuje zavarovalne družbe, bodisi prek svojih podružnic ali prek naših zavarovalnic s tujim kapitalom. Zakon iz leta 2000 je prinesel sprostitev pozavarovalnega poslovanja. To pomeni, da se lahko domače

18

zavarovalnice pozavarujejo pri katerikoli domači ali tuji pozavarovalnici, tuje zavarovalnice pa lahko v Sloveniji bodisi ustanovijo pozavarovalnico bodisi poslujejo prek svoje podružnice. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo pa lahko pozavarovalnice iz članic EU v Sloveniji opravljajo pozavarovalno dejavnost neposredno, kar velja tudi za naše pozavarovalnice v teh državah (Ivanjko, 1999, 321-326). Graf 7: Rast pozavarovalne dejavnosti (v mio €)

Graf 8: Delež pozavarovanja v zavarovalni dejavnosti

Pozavarovalnici Sava in Triglav RE sta leta 2007 zbrano bruto obračunano pozavarovalno premijo povečali za dobrih 14%. Delež pozavarovanja v zavarovalni dejavnosti pa se je povečal na 10,9%. Pozavarovalnici sta zbrali za več kot 206 milijonov € bruto obračunane premije in izplačali za 115 milijonov € pozavarovalnih odškodnin. Pozavarovalnici si pozavarovalni trg vse bolj enakomerno delita. Pozavarovalnici Sava se je tržni delež

19

nekoliko zmanjšal (57,5%), pozavarovalnici Triglav RE pa povečal (42,5). Večina pozavarovalne premije ali 205 milijonov € je bila zbrana z neživljenjskimi zavarovanji, le 0,34% pozavarovalne premije so pozavarovalnicam prinesla življenjska zavarovanja. 3 ZAVAROVALNIŠTVO V SLOVENIJI 3.1 Slovenski zavarovalni trg Najbolj osnovna opredelitev pravi, da je trg stičišče ponudbe in povpraševanja. Ker v zavarovalništvu ne prodajamo predmetov temveč storitve, ni nujno, da se zavarovalnica kot ponudnik storitev in zavarovanec kot kupec fizično srečata na določenem mestu. Velik del zavarovalnih storitev se prodaja tudi preko zastopnikov, agencij in posrednikov, ki posredujejo storitve potencialnim zavarovancem. Zavarovalništvo je izjemno pomembna gospodarska panoga v razvitem gospodarstvu. Pomen zavarovalništva v posameznih državah pa merimo z deležem zavarovalnih premij v BDP-ju države. Slovenija ima razvit zavarovalniški trg ter razvito celotno ponudbo zavarovalnih storitev. Delež zavarovalništva v Sloveniji strmo narašča. Statistični podatki že nekaj let kažejo, da je rast zavarovalniške dejavnosti pri nas hitrejša od splošne gospodarske rasti. Zavarovalništvo v Sloveniji je bolj razvito kot v drugih državah v tranziciji, a vendar slabše kot v najrazvitejših tržnih gospodarstvih. V letu 2007 je na slovenskem zavarovalnem trgu delovalo šestnajst zavarovalnic (od tega štirinajst zavarovalnic in dve pozavarovalnici), štiri pokojninske družbe, Jedrski pool, Škodni sklad v okviru Slovenskega zavarovalnega združenja in Prvi pokojninski sklad v okviru Kapitalske družbe pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je zavarovalniški trg odprl tudi za tuje zavarovalnice, ki imajo pri nas tri podružnice, 305 tujih zavarovalnic pa je v letu 2007 opravljalo zavarovalne posle neposredno. Večina zavarovalnic se ukvarja tako s premoženjskimi kot tudi z življenjskimi zavarovanji. Štiri zavarovalnice sklepajo samo posle premoženjskih zavarovanj, od njih dve samo prostovoljna zdravstvena zavarovanja. Ena zavarovalnica je specializirana za sklepanje življenjskih zavarovanj, prav tako ena sklepa življenjska zavarovanja in zavarovanja iz zavarovalne vrste nezgodnih zavarovanj in zavarovanja iz zavarovalne vrste zdravstvenih zavarovan. Pokojninske družbe ne smejo opravljati nobene druge dejavnosti razen prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. V letu 2007 se je ustanovila nova zavarovalnica Prva, osebna zavarovalnica d.d., na katero so se, iz Prve pokojninske družbe d.d. prenesle vse zavarovalne pogodbe prostovoljnega

20

pokojninskega zavarovanja. Po prenosu portfelja se je družba preimenovala in preoblikovala v navadno delniško družbo oziroma holding. Prav tako pa je leto 2007 prineslo nekaj sprememb na področju zakonodaje, in sicer sprememba zakona o zavarovalništvu, Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu. (AZN, 2007) Slovenska zavarovalna dejavnost se razvija zelo uspešno. To potrjuje časovna vrsta podatkov o zbranih bruto obračunanih premijah in kosmatih odškodninah. Največ zavarovanj prodajo zavarovalni zastopniki in posredniki, povečuje pa se delež zavarovanj, sklenjenih v bankah. Slovenski zavarovalni trg obvladujejo kompozitne ali splošne zavarovalnice. Skupni tržni delež treh največjih zavarovalnic, zavarovalnic Triglav, Adriatic Slovenica in Maribor, znaša 62,97%. Ta delež pa počasi , a vztrajno pada na račun večjega deleža nekaterih specializiranih zavarovalnic, predvsem življenjskih. Graf 9: Bruto obračunane premije in kosmate odškodnine oz. zavarovalnine zavarovalnic in drugih članic SZZ v mio €

Z življenjskimi zavarovanji je bilo leta 2007 zbranih več kot 609 milijona € bruto obračunanih premij, največ kar 356 milijonov z zavarovanji, vezanimi na enote investicijskih skladov. Klasično življenjsko zavarovanje je bilo z deležem 38,7% na drugem mestu. Uspešno je bilo tudi trženje pokojninskih zavarovanj, kjer se je znesek zbrane premije povečal za 7,1%. Delež premije življenjskih zavarovanj v vsej premiji vztrajno narašča in predstavlja že 32,17% vsega portfelja. Zavarovalnice še vedno zberejo največ premij z neživljenjskimi oziroma premoženjskimi zavarovanji. Leta 2007 je bilo z vsemi premoženjskimi zavarovanji zbranih za 1,28 milijarde € bruto obračunanih premij. Med zavarovalnimi vrstami premoženjskih zavarovanj po velikosti zbrane premije prednjačijo zdravstvena zavarovanja ter zavarovanja odgovornosti in kaska za motorna vozila.

21

Tabela 4: Zavarovalna dejavnost v Sloveniji 2007 in v izbranih državah 2006

Vir: SZZ, Statistični urad RS Zavarovalnice in druge članice SZZ so leta 2007 zbrale za 1,89 milijarde € bruto obračunane premije, kar je za 9,8 % več kot leta 2006. V zavarovalništvu pa je zaposlenih že več kot 6.000 oseb, kar je 1,3% vseh zaposlenih v Sloveniji. Ključni podatki o moči slovenske zavarovalne dejavnosti uvršajo Slovenijo na prvo mesto v regiji, v primerjavi z gospodarsko bolj razvitimi članicami EU pa naša država precej zaostaja. Po večini kazalcev je bila Slovenija leta 2007 uvrščena na isto mesto kot leto prej. Po deležu bruto obračunanih premij v BDP se je Slovenija s 5,7% zelo približala Avstriji. V Sloveniji se je povprečno število zaposlenih na zavarovalnico povečalo in je skoraj še enkrat večje od povprečja v EU. 3.1.1 Struktura zavarovalnega trga glede na deleže zavarovalnic Tržni deleži zavarovalnic so se leta 2007 glede na leto 2006 nekoliko spremenili. Tržni delež je najbolj povečala KD Življenje in sicer za 0,8 odstotne točke, prav tako se je povečal tržni delež zavarovalnici Generali za 0,4 odstotne točke, Triglav zdravstveni zavarovalnici za 0,3 odstotne točke ter zavarovalnicama NLB Vita in SID-Prvi kreditni zavarovalnici za 0,1 odstotno točko. Največji padec tržnega deleža v letu 2007 je imela zavarovalnica Triglav in sicer za 1,6 odstotne točke, sledi ji Vzajemna zdravstvena

22

zavarovalnica z 1 odstotno točko, za 0,5 odstotne točke se je zmanjšal tržni delež zavarovalnici Adriatic Slovenica ter za 0,1 odstotne točke zavarovalnici Maribor. Tabela 5: Obračunane kosmate premije in tržni deleži zavarovalnic v letu 2007 (zneski so v mio EUR)

Leto 2007 Naziv Premož.

zav. % Zdrav.

zav. % Živ.

zav. % Skupaj %

Adriatic Slovenica, zavarovalna družba, d.d.

145,0 15,8 89,5 24,3 17,0 3,3 251,5 14,0

Arag zavarovanje pravne zaščite, d.d.

1,2 0,1 / / / / 1,2 0,1

Generali, d.d 36,2 4,0 / / 18,7 3,6 54,9 3,1 Grawe, d.d 11,7 1,3 / / 24,4 4,8 36,1 2,0 KD življenje, zavarovalnica,d.d

/ / / / 57,6 11,2 57,6 3,2

Merkur, d.d 6,1 0,7 0,1 0,0 35,1 6,9 41,3 2,3 NLB Vita,d.d. 1,4 0,1 / / 35,0 6,8 36,4 2,0 Prva osebna zavarovalnica,d.d

/ / / / 26,8 5,2 26,8 1,5

SID-Prva kreditna zavarovalnica d.d.

14,1 1,5 / / / / 14,1 0,8

Triglav, zdravstvena zavarovalnica,d.d.

/ / 51,6 14,0 / / 51,6 2,8

Maribor, d.d. 170,9 18,6 / / 63,7 12,4 234,6 13,0 Zavarovalnica Tilia,d.d.

48,6 5,3 / / 9,5 1,9 58,1 3,2

Triglav, d.d. 483,0 52,6 / / 225,3 43,9 708,3 39,4 Vzajemna zdravstvena zavarovalnica, d.v.z.

0,1 0,0 226,8 61,7 / / 226,9 12,6

Skupaj 918,3 100 368,0 100 513,1 100 1.799,4 100 Vir: SZZ Največji tržni delež,kljub upadanju v zadnjih letih, ima še vedno zavarovalnica Triglav (39,4%), na drugem mestu je zavarovalnica Adriatic Slovenica s 14,0 % tržnim deležem, na tretjem mestu pa je po obračunani kosmati premiji zavarovalnica Maribor s 13,0% tržnim deležem, na četrtem mestu je Vzajemna zdravstvena zavarovalnica z 12,6 % tržnim

23

deležem. Te zavarovalnice so v letu 2007 skupaj dosegle 79% delež zavarovalnega trga, kar je za 3,2 odstotne točke manj kot v letu 2006. 3.1.2 Zavarovalnice iz držav članic EU, ki v Sloveniji neposredno opravljajo zavarovalne

posle in primerjava z drugimi državami. Število zavarovalnic, ki imajo sedež na območju držav članic Evropske skupnosti, ki delujejo v okviru Evropske unije in so v letu 2007 neposredno upravljale zavarovalne posle v Republiki Sloveniji znaša 305. Največ zavarovalnic ima sedež v Veliki Britaniji in sicer 80 zavarovalnic oziroma 26,2% vseh zavarovalnic iz držav članic EU, ki v Sloveniji opravljajo neposredne zavarovalne posle. Sledijo zavarovalnice s sedežem na Irskem in Avstriji, in sicer 31 zavarovalnic, Italiji 21 zavarovalnic, Nemčiji 20 zavarovalnic, Luksemburgu 19 zavarovalnic, Franciji 14 zavarovalnic, na Švedskem 11 zavarovalnic, v Belgiji 10 zavarovalnic ter na Nizozemskem 10 zavarovalnic. Ostale države članice, ki imajo manj kot 10 zavarovalnic so: Madžarska, Lichtenstein, Finska, Danska , Poljska, Španija, Češka, Slovaška, Gibraltar, Estonija, Litva, Latvija, Malta, Norveška, Bolgarija, Grčija, Portugalska in Romunija. Poleg teh pa v Sloveniji opravljajo zavarovalne posle tudi tri podružnice zavarovalnic1 iz držav članic EU. Tabela 6: Zavarovalna dejavnost po posameznih državah (leto 2006) Država Celotna

zavarovalna premija ( v mio

USD)

Delež celotne zavarovalne

premije v BDP (%)

Celotna zavarovalna premija na

prebivalca (v USD)

Delež življenjske premije v

celotni zavarovalni premiji (%)

Avstrija 19.568 6,1 2.396,7 46,1 Belgija 37.889 9,2 3.442,5 66,2 Bolgarija 774 2,6 100,9 13,1 Ciper 766 4,3 906,6 45,1 Češka 5.304 3,8 519,6 39,3 Danska 23.262 8,5 4.271,4 66,5 Estonija 375 2,5 283,2 33,1 Finska 19.308 9,1 3.681,2 78,9 Francija 251.164 11,0 4.075,4 70,8 Grčija 5.442 1,8 489,3 52,5 Irska 47.281 10,4 5.564,7 79,0 Italija 138.679 7,2 2.302,2 64,6 Latvija 360 2,0 156,9 7,9 Litva 526 1,8 154,0 31,3 Luksemburg 16.480 3,9 3.366,3 88,5 Madžarska 3.789 3,4 376,2 51,1 Nemčija 204.544 6,7 2.436,8 46,4 Nizozemska 62.559 9,4 3.828,8 54,1 Poljska 11.947 3,5 310,3 48,5 Portugalska 17.679 9,0 1.663,8 68,2 Romunija 2.044 1,7 94,5 19,8

1 To so podružnice zavarovalnic Wiener Städtische Versicherung AG, Victoria-Volksbanken Versicherungs AG in Allianz Hungaria Zrt…

24

Slovaška 1.820 3,4 336,9 38,7 Slovenija 2.164 5,8 1.100,9 31,3 Španija 65.813 5,4 1.514,6 43,0 Švedska 29.182 7,6 3.226,2 68,6 Velika britanija 418.366 16,5 6.466,7 74,5 EU (27) 1.387.494 9,0 2.667,4 64,9 Vir: AZN Vključene so vse države EU, vključno z Malto in Veliko Britanijo 3.2 Zakon o zavarovalništvu Osnovni zakon, ki ureja vprašanja v zvezi z ustanavljanjem, poslovanjem, nadzorom in prenehanjem zavarovalnic, je Zakon o zavarovalništvu. Ta zavarovalnicam, kot pomembni skupini nedenarnih finančnih institucij, prinaša posebna pravila, poleg tega pa morajo zavarovalnice kot gospodarske družbe poslovati tudi v okviru zakonodaje, ki se uporablja za poslovanje gospodarskih družb na splošno. Zakon o zavarovalništvu je bil sprejet 27. januarja 2000 ter spremenjen oziroma dopolnjen s pomembnejšimi oziroma obsežnejšimi spremembami v letu 2002, 2003, 2004 (Ur. l. RS, št. 109/06- uradno prečiščeno besedilo) in 2007 (Ur. l. RS, št. 9/07 in 109/07) V skladu z Zakonom o zavarovalništvu je Agencija za zavarovalni nadzor pooblaščena za sprejemanje podzakonskih predpisov na področju zavarovalništva. Na podlagi te določbe je Agencija pripravila in sprejela podzakonske predpise. Po vsebini podzakonske predpise razdelimo v štiri skupine:

1. Prvo podskupino sestavljajo podzakonski predpisi, ki določajo podrobna pravila za izpolnjevanje standardov glede previdnostnega poslovanja, pravila za izračun minimalnega kapitala zavarovalnic, vrste in lastnosti kritnega premoženja, podrobnejša pravila in minimalne standarde za izračun zavarovalno-tehničnih rezervacij, vrednotenje postavk sredstev in obveznosti zavarovalnice, način izračuna likvidnostnih količnikov, zahteve glede izračuna prilagojenih kapitalskih zahtev za nadrejene zavarovalnice ter metodologijo za izračun lastnih deležev zavarovalnice v tabelah maksimalnega kritja.

2. Druga podskupina določa podrobna pravila za poročanje. Pogostost poročanja je odvisna od vrste poročila. Zavarovalnica mora vsako četrtletje izračunavati, spremljati in poročati Agenciji o višini kapitala, kapitalskih zahtevah, kapitalski ustreznosti, višini zavarovalno-tehničnih rezervacij, vrednosti , vrsti in razpršenosti kritnega premoženja in naložb, ki niso financirane iz zavarovalno-tehničnih rezervacij, zavarovalno statističnih podatkih, bilančnih in poslovno izidnih podatkih.

3. Tretjo podskupino sestavljajo podzakonski predpisi, ki določajo pogoje za pridobitev in preizkus strokovnih znanj, potrebnih za opravljanje nalog pooblaščenega aktuarja.

25

4. Četrto podskupino sestavljajo podzakonski predpisi, ki določajo podrobnejše pogoje za pridobitev in preizkus strokovnih znaj, ki so potrebna za pridobitev dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnih zastopnikov oziroma posrednikov.

Zakoni, posebej pomembni za poslovanje zavarovalnic so še:

• Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP), ki med drugim ureja obvezno zavarovanje avtomobilske odgovornosti oziroma zavarovanje lastnika motornega vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam.

• Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ), ki zavarovalnicam omogoča izvajanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.

• Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), ki ureja tudi področje prostovoljnega pokojninskega zavarovanja.

• Zakon o finančnih konglomeratih (ZFK), ki ureja dopolnilni nadzor oseb iz finančnega sektorja, kadar so ti del finančnega konglomerata.

3.3 Slovensko zavarovalno združenje (SZZ) Slovensko zavarovalno združenje (prej Slovenski zavarovalni biro) je gospodarsko interesno združenje slovenskih zavarovalnic. Ustanovljeno je bilo leta 1992. Dejavnost združenja in temeljni cilji so določeni v statutu. Članice združenja so lahko zavarovalnice, ki se ukvarjajo s pogodbenimi zavarovanji in so registrirane v Republiki Sloveniji. Članice združenja so lahko tudi druge organizacije, v kolikor je to v interesu združenja. Združenje zastopa skupne ali posamične interese članic ter opravlja naloge določene s slovenskimi predpisi in mednarodnimi sporazumi. Posameznikom in organizacijam, ki imajo vzpostavljene poslovne odnose s katero izmed njegovih članic, SZZ daje soglasja za opravljanje drugih zavarovalnih poslov, organizira izobraževanja za zavarovalne zastopnike in posrednike in jim podeljuje ustrezna potrdila, rešuje določene odškodninske zahtevke, zbira, obdeluje, objavlja ter posreduje skupne statistične podatke o zavarovalni dejavnosti in njenem pomenu za slovensko gospodarstvo, občasno organizira izobraževalne seminarje za svoje člane in opravlja druge naloge skupnega pomena. Naloge opravlja 12-članska strokovna služba. Med najpomembnejše naloge SZZ sodi izpolnjevanje obveznosti mednarodnih pogodb in sporazumov, ki se nanašajo na vprašanja zavarovalstva in niso v pristojnosti države. Članstvo v združenju je prostovoljno in se je od ustanovitve nenehno povečevalo. Združenje trenutno šteje 16 članic in dve pozavarovalnici. Z namenom razvoja svojega poslovanja, strokovnega opravljanja zavarovalnih poslov in profesionalnega ravnanja so zavarovalnice leta 1999 sprejele zavarovalni kodeks. Z njim so se obvezale spoštovati načela trga, tržne konkurence na lojalnih in korektnih temeljih, ekonomike zavarovanja in poslovne morale, s ciljem nuditi stranki kvalitetno zavarovalno zaščito.

26

Tabela 7: Tržni deleži zavarovalnic in drugih članic SZZ 2007 ( v %) Vrsta zavarovanj Zavarovalnica vsa življenjska neživljenjska SKUPAJ 100 100 100 Triglav 37,36 36,97 37,55 Adriatic Slovenica 13,24 2,80 18,20 Maribor 12,37 10,45 13,29 Vzajemna 11,98 - 17,66 Kapitalska družba (KAD)

6,25 19,43 -

Tilia 3,06 1,56 3,78 KD Življenje 3,03 9,41 - Generali 2,90 3,07 2,81 TRIGLAV, Zdravstvena zavarovalnica

2,72 - 4,01

Merkur 2,18 5,76 0,48 NLB Vita 1,92 5,75 0,11 GRAWE 1,90 4,00 0,91 SID-Prva kreditna zavarovalnica

0,74 - 1,09

Sklad obrtnikov in podjetnikov (SOP)

0,23 0,73 -

ARAG 0,06 - 0,09 Victoria-Volksbanken 0,03 0,08 0,01 Vir: SZZ Tabela 8: Tržni deleži pozavarovalnic 2007(v %) Vrsta zavarovanj Pozavarovalnica vsa življenjska neživljenjska SKUPAJ 100 100 100 Sava 57,50 74,53 57,44 Triglav RE 42,50 25,47 42,56 Vir: SZZ

27

4 ZAVAROVALNIŠTVO V EU 4.1 Zavarovalni trg v EU Začetki oblikovanja enotnega evropskega zavarovalnega trga segajo v leto 1957, ko so Nemčija, Francija, Italija, Belgija, Nizozemska in Luksemburg podpisale Rimsko pogodbo o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti. Pogodba vsebuje temeljna pravila za oblikovanje enotnega trga, katerih bistvo je v rahljanju meja in harmonizaciji nacionalnih predpisov. Za zavarovalništvo so bile pomembne predvsem sledeče določbe Rimske pogodbe. In sicer pogodba o prostem gibanju blaga ( od 30. do 36. Člena ), oseb ( od 48. do 51. Člena ), načelo prostega ustanavljanja ( od 52. do 58. Člena ), načelo prostega opravljanja storitev ( od 59. do 66. Člena ) in načelo svobodne konkurence ( od 85. do 94. Člena ) ( Pavliha, 1999, 55 ). Decembra 1994 je Svet2 v Essnu sprejel Belo knjigo z naslovom Priprava pridruženih držav srednje in vzhodne Evrope na vključitev v notranji trg Evropske unije, ki jo je Evropska komisija objavila maja 1995. Bela knjiga je namenjena desetim državam (vključno s slovenijo) kot pripomoček pri pripravi ustrezne zakonodaje, ki bo usklajena z EU, vendar nima nikakršnega pravnega učinka. Bela knjiga obsega dva dela: v prvem je prikazana politična analiza namena, konteksta in vrste prilagajanja ter način njenega izvajanja, drugi del, v obliki priloge, pa obsega podrobno predstavitev zakonodaje EU na področju notranjega trga oziroma opozarja države v tranziciji na ključne zakonodajne ukrepe s področja trga, ki so razdeljeni na triindvajset sektorjev. Eden najpomembnejših sektorjev so finančne storitve s podrobnejšimi napotki za finančne organizacije ter zavarovalništvo. Med ukrepe І. stopnje (prvi po prioriteti) na področju zavarovalništva sodi usklajevanje pogojev na ravni EU, ki zavarovalnicam dovoljuje ustanovitev v drugi državi članici in opravljanje zavarovalnih poslov. Ukrepi ІІ. stopnje uvajajo enotno licenco in dovoljujejo zavarovalnicam svobodno odločitev, ali bodo prodajale svoje zavarovalne storitve prek podjetja v drugi državi članici ali pa neposredno, brez podjetja. Pravna izvršitev programa oblikovanja enotnega zavarovalnega trga znotraj EU se izvaja na podlagi treh generacij direktiv. Namenjene so postopni sprostitvi pretoka zavarovalnih storitev in oblikovanju enotnega trga. Direktive se nanašajo predvsem na področja življenjskih in neživljenjskih zavarovanj. Sprejeta pa so bila tudi za področje

2 Najvišje pristojnosti za sprejemanje predpisov ( uredb in direktiv) ter drugih odločitev ima Svet (predstavništvo držav), ki ga sestavlja po en predstavnik na ministrski ravni.

28

pozavarovanja, sozavarovanja, zavarovalnih zastopnikov in posrednikov, kreditnih zavarovanj, zavarovanja avtomobilske odgovornosti itd.

S tretjo generacijo direktiv se uresničuje osnovni cilj oblikovanja enotnega zavarovalnega trga. Teoretična uvedba ˝enotnega potnega lista ˝ omogoča zavarovalnicam ponudbo svojih storitev v vseh državah članicah brez dodatnih državnih omejitev. Potrošniki pa lahko izberejo najboljšo ponudbo zavarovanja v kateri koli državi članici EU, kar naj bi pripeljalo do večje konkurence, učinkovitejšega poslovanja zavarovalnic in cenejše ponudbe zavarovalnih storitev, tako na ravni EU kot mednarodni ravni 4.2 Zakonodaja zavarovalništva v EU3 Pogodba o Evropski uniji je bila podpisana 7. februarja 1992 v Maastrichtu ( Maastrichtski sporazum) in je povezovala tri skupnosti:

• Evropsko skupnost za premog in jeklo, • Evropsko skupnost in • Evropsko atomsko skupnost.

Vsaka od naštetih skupnosti je samostojna pravna oseba, medtem ko EU nima lastnosti pravne osebe. Dogovorjeno je bilo sodelovanje na področju zunanje in varnostne politike, kakor tudi v pravosodju in notranji politiki. Evropske zavarovalne direktive so postopoma prerasle iz pravice do prostega ustanavljanja zavarovalnic ter načela prostega opravljanja storitev v sistem izvajanja zavarovalne dejavnosti v tuji državi članici na osnovi dovoljenja in nadzora domače države članice. Omenjene faze so nastajale skozi tri generacije koordinacijskih direktiv, in sicer na področju premoženjskih zavarovanj in življenjskih zavarovanj, sprejete pa so bile tudi na drugih področjih kot so na primer pozavarovanje, sozavarovanje, zavarovalni zastopniki in posredniki, kreditna zavarovanja, zavarovanja avtomobilske odgovornosti, konkurenca na področju zavarovalništva itd. Zadnja tretja generacija direktiv naj bi privedla do skoraj povsem liberalnega opravljanja zavarovalnih storitev v EU. Premoženjsko zavarovanje Skupina premoženjskih zavarovanje je urejena s tremi generacijami direktiv, ki so namenjene postopni sprostitvi pretoka zavarovalnih storitev in oblikovanju notranjega zavarovalnega trga:

• Prva direktiva o uskladitvi zakonov in predpisov je bila sprejeta 24 julija 1973 in ureja upravljanje premoženjskega zavarovanja (73/239/EEC). Nanaša se na pogoje za pristop na zavarovalni trg in opravljanje poslov premoženjskega zavarovanja. Direktiva predpisuje pogoje za pridobitev in odvzem dovoljenja (zavarovalne licence), kakor tudi pravila o obvladovanju tveganj, ki se nanašajo zlasti na zagotavljanje zajamčenega kapitala in drugih kapitalskih zahtev, oblikovanje zavarovalno-tehničnih rezervacij in njihovo nalaganje.

3 Povzeto po Pavlihi (2000,54-67)

29

• Druga direktiva o uskladitvi zakonov in predpisov na področju premoženjskega zavarovanja je bila sprejeta 22. julija 1988 in omogoča učinkovito izvajanje svobodnega opravljanja storitev, je prehodna rešitev pri oblikovanju notranjega zavarovalnega trga in spodbujanje prostega opravljanja teh storitev v okviru EU. Uvaja dva nadzorna režima, in sicer za velike nevarnosti in množične nevarnosti. Pri velikih nevarnostih direktiva opravlja nadzor nad zavarovalnimi pogoji in premijskimi ceniki, ker zavarovanci zaradi svojega znanja in velikosti ne potrebujejo posebne zaščite, ki velja za druge potrošnike. Direktiva ohranja državni nadzor množičnih nevarnosti, kjer so zavarovanci fizične osebe, majhna in srednja podjetja, ki nimajo znanj in pregleda nad zavarovalnimi storitvami. Nadzor nad tovrstnimi zavarovanji je še vedno v pristojnosti nadzornega organa države gostiteljice.

• Tretja direktiva o uskladitvi zakonov in predpisov je bila sprejeta 18. julija 1992 in ureja premoženjsko zavarovanje, spreminja in dopolnjuje direktivi 73/239/EEC in 88/357/EEC ter odpravlja vse omejitve pri svobodnem pretoku zavarovalnih storitev na območju celotne EU. Dosledno uvaja notranji zavarovalni trg, ki temelji na pravilu enotnega dovoljenja in nadzor matične države, ki je izdala dovoljenje. Država gostiteljica ohranja nadzor nad zavarovalnico in druge države članice le na področju obveznih zavarovanj v prometu in dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj.

Življenjska zavarovanja Splošne določbe, ki se nanašajo na premoženjska zavarovanja, se uporabljajo tudi za življenjska zavarovanja, tri generacije ˝življenjskih direktiv˝ pa urejajo posebnosti teh zavarovanj:

• Prva direktiva za življenjska zavarovanja je bila sprejeta 5. marca leta 1979. Prva direktiva za uskladitev zakonov in predpisov, ki urejajo opravljanje poslov življenjskega zavarovanja (79/267/EEC), zahteva ločeno opravljanje življenjskih in premoženjskih zavarovanj v ločenih pravnih osebah, pri čemer dopušča, da države članice uredijo nadaljevanje poslovanja obstoječih kompozitnih4 zavarovalnic pod strogo določenimi pogoji ločenega vodenja obeh zavarovalnih skupin. Direktiva med drugim opredeljuje življenjske zavarovalne vrste, kakor tudi določa pogoje za izdajo in odvzem dovoljenja, pravila za oblikovanje zajamčenega kapitala, druge kapitalske zahteve in nadzor nad oblikovanjem in matematičnih rezervacij ter njihovim investiranjem.

• Druga direktiva o uskladitvi zakonov in predpisov je bila sprejeta 8. novembra 1990 in ureja opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, in odločbe o spodbujanju svobodnega opravljanja storitev, ki dopolnjujejo direktivo 79/267/EEC (90/619/EEC), določa pogoje za svobodno opravljanje storitev življenjskega zavarovanja na območju celotne EU, ustanavljanje podružnic tujih zavarovalnic in postopke nadzora nad njihovim poslovanjem.

4 Kompozitne so tiste zavarovalnice, ki se ukvarjajo s premoženjskimi in življenjskimi zavarovanji

30

• Tretja direktiva o uskladitvi zakonov in predpisov je bila sprejeta 10. novembra leta 1992 in ureja posle življenjskega zavarovanja, amandmira prvo 79/267/EEC in drugo direktivo 90/619EEC (92/96/EEC) ter dosledno sprošča zavarovalni trg na področju življenjskih zavarovanj z uvedbo načela enotnega dovoljenja in nadzora matične države. Med drugim vsebuje pravila o kvalificiranih deležih v kapitalu zavarovalnic, usposobljenosti uprav, oblikovanju matematičnih rezervacij, nalaganju premoženja zavarovalnic, itd.

Zavarovalno zastopništvo in posredništvo

• Direktiva o ukrepih za spodbujanje svobodnega ustanavljanja in prostega upravljanja storitev dejavnosti zavarovalnih posrednikov in zastopnikov skupaj s prehodnimi ukrepi za te dejavnosti (77/92/EEC) določa pogoje in način pridobitve dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnih posrednikov in zastopnikov. Direktiva med drugim določa pravila medsebojnega priznavanja kvalifikacij, zahteva vodenje javnega registra izdanih dovoljenj, definira posredniške in zastopniške posle ter odgovornost za njihovo poslovanje, itd.

• Priporočilo Evropske komisije o zavarovalnih posrednikih (92/48/EEC) je nadgradnja direktive in uvaja zahteve, ki jih lahko za vse zavarovalne posrednike in zastopnike predpiše posamezna država članica. Te zahteve se uporabljajo pri medsebojnem priznavanju kvalifikacij, spričeval in certifikatov v primeru svobodnega ustanavljanja ali svobodnega upravljanja te dejavnosti na celotnem območju EU. Zavarovalni posrednik mora zavarovancu razkriti pravne in ekonomske povezave s posamezno zavarovalnico, prav tako pa mora skleniti zavarovanje poklicne odgovornosti.

Računovodstvo Računovodstvo v zavarovalništvu ureja Direktiva o letnih računovodskih izkazih in konsolodiranih izkazih zavarovalnic (91/674/EEC). Predpisuje posebna računovodska pravila, ki jih morajo uporabljati zavarovalnice pri vodenju poslovnih knjig in izdelavi računovodskih poročil. Zavarovalnice morajo upoštevati sheme različnih bilanc, pravila vrednotenja bilančnih postavk, pravila konsolidiranja računovodskih izkazov, obveznost javne objave izkazov z mnenjem revizorja itd. Zavarovalne skupine Direktiva o dodatnem nadzoru zavarovalnic v zavarovalni skupini (98/78/EEC), katere namen je učinkovit vpogled v finančno stanje zavarovalnice, ki je povezana z drugimi zavarovalnicami, pozavarovalnicami, zavarovalnim ali mešanim holdingom, tako da je zavarovalnica obvladujoča družba ali pa odvisna družba. Nadzorni organi imajo pooblastila za dodaten nadzor nad skupino, ugotavljanje kapitalskih zahtev oziroma finančnih razmer skupine ter preprečevanje morebitnega dvojnega finančnega vzvodja.

31

Pozavarovanje Direktiva o odpravi ovir pri svobodnem ustanavljanju in upravljanju storitev pozavarovanja in retrocesije (64/225/EEC) prepoveduje omejitve pri svobodnem opravljanju pozavarovanja na celotnem območju EU. Države članice lahko same urejajo opravljanje te dejavnosti ob popolnem upoštevanju določb Rimske pogodbe, ki se nanašajo na svoboden pretok storitev. 4.3 Evropsko zavarovalno združenje (CEA)5 CEA je Evropsko zavarovalno združenje zavarovalnic in pozavarovalnic. S svojimi 33 člani nacionalnih združenj zavarovanja, predstavlja vse vrste zavarovalnic in pozavarovalnic kot so na primer vzajemne družbe, mala in srednja podjetja. CEA, ki ima sedež v Bruslju pomeni podjetja, ki predstavljajo približno 94% skupnega evropskega dohodka od premij. Zavarovanje pomembno prispeva h gospodarski rasti in razvoju Evrope. Evropski zavarovatelji ustvarjajo 1.122 bilijona €, zaposlujejo milijon ljudi in vložijo več kot 7.200 bilijona € v gospodarstvo. Predhodne številke kažejo, da so se skupne premije za zavarovanje celotnega evropskega trga povečale realno za 1,2% v letu 2007. V preteklih letih je bila ta rast 6,5%. Ta upočasnitev rasti je v veliki meri posledica močne konkurence med zavarovalnicami, zlasti v sektorju neživljenjskih zavarovanj in med različnimi finančnimi sektorji. V življenjskih zavarovanjih, ki predstavljajo več kot 60% celotnega obsega premij, se je v letu 2007 rast premij povečala za samo 1,7% v višini 700 bilijonov €. V letu 2006 je bila ta rast 6,7 %. Velika Britanija je z več kot 30% premij življenjskega zavarovanja največji igralec na trgu. V Evropi so življenjska zavarovanja sestavljena iz zavarovanja motornih vozil, zdravja in nesreč, ki predstavljajo 31% oz 30% skupnega zneska. V letu 2007 so naložbe v življenjska zavarovanja znašale 5.897 bilijona € kar predstavlja 2,3%. Velika Britanija in Francija sta največja akterja na trgu saj predstavljata 53% vseh evropskih naložb v življenjska zavarovanja. Graf 10 : Porazdelitev skupnih premij v Evropi za leto 2007

5 Povzeto po European Insurance in Figures

32

Vir: European Insurance in Figures V Evropi predstavlja življenjsko zavarovanje več kot 60% celotne premije. Tudi motorna vozila, zdravje in nesreče imajo visok delež saj dosegajo kar 12% oziroma 11% celotne zavarovalne premije. Tudi zavarovalniški trg nepremičnin je z 7% zelo pomemben v Evropi. Tabela 9: Razdelitev premije neživljenjskega zavarovanja po proizvodih( 2006-2007) Premije (v mio €) Realna stopnja rasti (%) 2007 2006 2007/06 2006/05 Motorna vozila 130,2 127,7 -0,4 -2,0 Zdravje in nesreče

125,9 121,8 1,4 27,0

Nepremičnine 81,5 79,8 -0,2 -1,3 Splošna odgovornost

33,5 33,9 -1,6 1,2

Pravni stroški 6,9 6,5 3,3 3,9 Pomorstvo, letalstvo, transport

16,4 16,3 -1,7 0,3

Druga neživljenjska

28,5 26,6 5,1 6,3

Skupaj neživljenjska

422,6 412,2 0,4 6,2

Vir: European Insurance in Figures Graf 11: Zavarovalne premije za nepremičnine po državah (2007)

33

Vir: European Insurance in Figures Kot je razvidno iz grafikona prvo mesto po velikosti zaseda Velika Britanija z 22%, nato ji sledi Nemčija s 17 %, Francija z 16 %, Španija z 9% in Italija z 6%. Prvih pet držav tako po velikosti premij predstavlja več kot 70% skupnega obsega premij. Tabela 10 : Število zavarovalnic po državah ( 2007 ) 2005 2006 2007 Avstrija 73 72 71 Belgija 171 161 158 Bolgarija 31 37 37 Švica 143 143 143 Ciper 33 32 30 Češka 45 49 52 Nemčija 663 647 642 Danska 206 201 201 Estonija 12 16 19 Španija 362 354 0 Finska 67 66 65 Francija 486 477 480 Velika Britanija 1118 1050 1050 Grčija 95 90 87 Hrvaška 25 20 23 Madžarska 28 27 31 Irska 226 226 226 Islandija 11 10 9 Italija 239 244 241 Litva 27 25 0

34

Luksemburg 95 95 0 Latvija 20 19 0 Malta 25 37 41 Nizozemska 352 368 352 Norveška 116 114 115 Poljska 74 72 67 Portugalska 70 76 80 Romunija 37 36 0 Švedska 415 392 392 Slovenija 18 18 18 Slovaška 26 25 24 Turčija 53 53 56 Vir: European Insurance in Figures Največje število zavarovalnic je v letu 2007 imela Velika Britanija in sicer 1050, nato ji sledi Nemčija z 642 zavarovalnicami in Francija z 480 zavarovalnicami. Švedska ima 392 zavarovalnic, Nizozemska pa 352, ostale države imajo manj kot 300, Slovenija je imela v letu 2007 18 zavarovalnic. Graf 12: Razčlenitev števila zavarovalnic po državah (2007)

Vir: European Insurance in Figures Leta 2007 je bilo skoraj 5300 podjetij, ki opravljajo zavarovalno dejavnost v 33 državah CEA. Kot kaže grafikon ima največji tržni delež glede na dohodek od premij Velika Britanija in sicer 20 %, ki ima tudi največje število podjetij. Sledijo ji Nemčija z 12% , Francija z 9%, Švedska, Španija in Nizozemska z 7%, Italija s 5% in Irska s 4%.

35

5 SKLEP

Začetki zavarovalništva so se začeli razvijati že 100 let pred našim štetjem ko so se začele pojavljati posmrtne blagajne, v srednjem veku je bila v Italiji podpisana prva pogodba na področju pomorskega zavarovanja vse do leta 1713, ki ga lahko štejemo kot rojstno leto zavarovalne matematike in statistike. Začetki slovenskega zavarovalništva pa segajo v drugo polovico 19 stoletja ko je bila ustanovljena prva vzajemna hranilnica. Pomembno za slovensko zavarovalništvo je bilo leto 1994, ko so se morale slovenske zavarovalnice začeti prilagajati smernicam Evropske unije, to pomeni prost pretok zavarovalnih storitev, prosto ustanavljanje družb… Pomembno za zavarovalništvo pa je bilo tudi leto 2000 ko je bil sprejet zakon o zavarovalništvu, ki je pomenil uskladitev delovanja slovenskih zavarovalnic z zakonodajo Evropske unije. Na slovenskem zavarovalnem trgu trenutno deluje 16 zavarovalnic in dve pozavarovalnici, ki zelo uspešno poslujejo tako na domačem kot tudi tujem trgu. Zavarovalnice še vedno največ premij zberejo z neživljenjskimi oziroma premoženjskimi zavarovanji in sicer 68%, medtem ko z življenjskimi zavarovanji 32%.

36

Po v stopu Slovenije v Evropsko unijo se je trg odprl tudi za tuje zavarovalnice. Tako je število zavarovalnic, ki v Republiki Sloveniji neposredno opravljajo zavarovalne posle 305, poleg teh pa v Sloveniji opravljajo zavarovalne posle tudi tri podružnice zavarovalnic iz držav članic. Začetki enotnega evropskega zavarovalnega trga segajo v leto 1957, ko je bila podpisana Rimska pogodba o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti, ki določa prosto gibanje blaga, oseb, načelo prostega ustanavljanja in opravljanja storitev ter načelo svobodne konkurence. Pravna izvršitev oblikovanja enotnega zavarovalnega trga znotraj EU se izvaja na podlagi treh direktiv, ki so namenjene sprostitvi pretoka zavarovalnih storitev in oblikovanju enotnega trga. S tretjo generacijo direktiv se uresničuje osnovni cilj oblikovanja enotnega zavarovalnega trga, saj lahko zavarovalnice ponujajo svoje zavarovalne storitve v vseh državah članicah. Prav tako pa je to ugodno za nas potrošnike saj lahko izberemo najboljšo ponudbo zavarovanja v katerikoli državi članici. Članstvo v Evropski uniji prinaša Sloveniji poleg pravic tudi precejšnje obveznosti na vseh finančnih področjih, tako tudi v zavarovalništvu. V slovensko zavarovalno zakonodajo in prakso je Slovenija morala prenesti širok spekter zavarovalnih direktiv in osnovna načela notranjega trga, ki veljajo v Evropski uniji, med njimi svobodo do neposrednega opravljanja storitev.

6 POVZETEK

Zavarovalništvo je pomembna skupina finančnih storitev v vsakem gospodarstvu. Bistvo zavarovanja je ustvarjanje gospodarske varnosti z izravnavanjem gospodarskih nevarnosti na podlagi velikih števil. Pomen zavarovalništva merimo v posamezni državi merimo z deležem zavarovalnih premij v bruto domačem proizvodu države. Slovensko zavarovalništvo je dolgo časa zaostajalo za razvitimi državami, v zadnjih letih pa se je zelo približalo evropskemu in svetovnemu zavarovalnemu trgu. Z oblikovanjem enotnega zavarovalnega trga imajo slovenske in tudi druge zavarovalnice katerih države so članice evropske unije možnost učinkovitega poslovanja in napredovanja. Evropski zavarovalni trg ponuja slovenskim zavarovalnicam veliko priložnosti in od njih samih je odvisno kako jih bodo izkoristile. Ključne besede: Zavarovalništvo, zavarovalništvo v Sloveniji, Zavarovalništvo v Evropski Uniji, zakon o zavarovalnicah ABSTRACT

37

Insurance is an important group of financial services in any economy. The essence of insurance is to create economic security for equalizing the economic risk on the basis of large numbers. The importance of insurance is measured in each country by the share of insurance premiums in the country's gross domestic product. Slovenian insurance is a long time behind developed countries in recent years, however, is very close to European and global insurance market. By creating a single insurance market, the Slovenian and other insurance companies whose countries are members of the European Union the possibility of effective management and promotion. The Slovenian insurance market offers many opportunities and insurance of their own depending on how they will benefit. Key words: Insurance, Insurance in Slovenia, insurance in European Union, Law on Insurance 7 VIRI IN LITERATURA Literatura:

1. Borak, Neven. 2000. Evropski zavarovalniški trgi. 7. dnevi slovenskega zavarovalništva. Portorož: Slovensko zavarovalno združenje.

2. Bijelić, Mile, 1998. Zavarovanje in pozavarovanje. Ljubljana: Art agencija za Slovenico.

3. Bizjak-Mlakar, Julijana. 2000. Smeri razvoja prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v Sloveniji v luči približevanja Evropski uniji. 7. dnevi slovenskega zavarovalništva. Portorož: Slovensko zavarovalno združenje.

4. Dimovski, Vlado; Volarič-Prijatelj, Jasmina, 1999. Trženje zavarovalniških storitev v Sloveniji. 6. dnevi slovenskega zavarovalništva. Portorož: Slovensko zavarovalno združenje.

5. Ivanjko, Šime. 1999. Uvod v zavarovalno pravo. Maribor. Pravna fakulteta.

6. Ivanjko, Šime, Simona, Leo; Ihanec, Klementina. 1999. ABC zavarovalništva s praktičnimi primeri. Maribor. Založba Kapital.

38

7. Končina, Miroslav. 1999. Vloga slovenski zavarovalnic pri evropskem usmerjanju

razvoja našega finančnega trga. Bančni Vestnik 5.

8. Končina, Miroslav. 2000. Možni scenarij razvoja slovenskega trga življenjskih in premoženjskih zavarovanj po uveljavitvi zakona o zavarovalništvu in zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic. 7. dnevi slovenskega zavarovalništva. Portorož: Slovensko zavarovalno združenje.

9. Končina, Miroslav.2002. Aktualni razvojni položaj slovenskega zavarovalništva. Bančni vestnik 9.

10. Pavliha, Marko. 1999. Slovensko zavarovalništvo in Evropska Unija: Ob letu osorej. 6. Dnevi slovenskega zavarovalništva. Portorož. Slovensko zavarovalno združenje.

11. Pavliha, Marko. 2000. Ob letu osorej. Drugo dejanje. 7. dnevi slovenskega zavarovalništva. Portorož: Slovensko zavarovalno združenje.

12. Šik , Alenka. 2003. Značilnosti trga prostovoljnih zdravstvenih zavarovanj v EU in možni vplivi v Sloveniji. 10. dnevi slovenskega zavarovalništva. Portorož. Slovensko zavarovalno združenje .

13. Štiblar, Franjo.2003. Zavarovalništvo v Sloveniji v okviru razvoja finančnega sektorja, napoved razvoja in vizija strategije. 10. dnevi slovenskega zavarovalništva. Portorož: Slovensko zavarovalno združenje .

14. Tomažin, Anja. 2002. Razvoja zavarovalništva v Sloveniji. Ljubljana. Ekonomska fakulteta.

15. Zakon o zavarovalništvu (Zzavar). Uradni list RS 13/2000

Viri:

1. Slovensko zavarovalno združenje. 2008. Statistični zavarovalniški bilten [online] Dostopno na: http://www.zav-zdruzenje.si/docs/Statisticni% 20zavarovalniski% 20bilten%202008.pdf

2. Agencija za zavarovalni nadzor. 2007. Poročilo o stanju na področju zavarovalništva in delu Agencije za zavarovalni nadzor za leto 2007.[online] Dostopno na: http://www.a-zn.si/docs/AZN_letno2007.pdf

3. Zavarovalni portal. 2009. Življenjska zavarovanja. [online] Dostopno na: http://www.zavarovalni-portal.net/ivljenska_zavarovanja.html

39

4. Zavarovalni portal. 2009. Nezgodno zavarovanje. [online] Dostopno na: http://www.zavarovalni-portal.net/nezgodno_zavarovanje_1.html

5. Evropsko zavarovalno združenje. 2008. [online] Dostopno na: http://www.cea.eu/uploads/DocumentsLibrary/documents/1224519688_eif.pdf