raČunovodska analiza poslovanja transportnega … · izjava o avtorstvu podpisana monika koselj,...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
EKONOMSKA FAKULTETA
ZAKLJUČNA STROKOVNA NALOGA VISOKE POSLOVNE ŠOLE
RAČUNOVODSKA ANALIZA POSLOVANJA TRANSPORTNEGA
PODJETJA
Ljubljana, 24. junija 2018 MONIKA KOSELJ
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Monika Koselj, študentka Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, avtorica predloženega dela z
naslovom Računovodska analiza poslovanja transportnega podjetja, pripravljenega v sodelovanju s
svetovalcem mag. Aleksandrom Igličarjem
IZJAVLJAM
1. da sem predloženo delo pripravila samostojno;
2. da je tiskana oblika predloženega dela istovetna njegovi elektronski obliki;
3. da je besedilo predloženega dela jezikovno korektno in tehnično pripravljeno v skladu z Navodili za
izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, kar pomeni, da sem poskrbela, da
so dela in mnenja drugih avtorjev oziroma avtoric, ki jih uporabljam oziroma navajam v besedilu, citirana
oziroma povzeta v skladu z Navodili za izdelavo zaključnih nalog Ekonomske fakultete Univerze v
Ljubljani;
4. da se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del (v pisni ali grafični obliki) kot mojih lastnih
– kaznivo po Kazenskem zakoniku Republike Slovenije;
5. da se zavedam posledic, ki bi jih na osnovi predloženega dela dokazano plagiatorstvo lahko predstavljalo
za moj status na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani v skladu z relevantnim pravilnikom;
6. da sem pridobila vsa potrebna dovoljenja za uporabo podatkov in avtorskih del v predloženem delu in jih
v njem jasno označila;
7. da sem pri pripravi predloženega dela ravnala v skladu z etičnimi načeli in, kjer je to potrebno, za raziskavo
pridobila soglasje etične komisije;
8. da soglašam, da se elektronska oblika predloženega dela uporabi za preverjanje podobnosti vsebine z
drugimi deli s programsko opremo za preverjanje podobnosti vsebine, ki je povezana s študijskim
informacijskim sistemom članice;
9. da na Univerzo v Ljubljani neodplačno, neizključno, prostorsko in časovno neomejeno prenašam pravico
shranitve predloženega dela v elektronski obliki, pravico reproduciranja ter pravico dajanja predloženega
dela na voljo javnosti na svetovnem spletu preko Repozitorija Univerze v Ljubljani;
10. da hkrati z objavo predloženega dela dovoljujem objavo svojih osebnih podatkov, ki so navedeni v njem
in v tej izjavi.
V Ljubljani, dne 24. 6. 2018 Podpis študentke:___________
i
KAZALO
UVOD ................................................................................................................................... 1
1 PREDSTAVITEV IZBRANEGA PODJETJA .......................................................... 1
2. ANALIZA IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA ........................................................... 4
2.1 Analiza prihodkov .................................................................................................... 5
2.2 Analiza odhodkov ..................................................................................................... 6
3. ANALIZA BILANCE STANJA .................................................................................. 8
3.1. Analiza sredstev ...................................................................................................... 10
3.2 Analiza obveznosti do virov sredstev .................................................................... 13
4. PRIMERJAVA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S SORODNIM
PODJETJEM ..................................................................................................................... 14
4.1. Kazalnik stanja financiranja ................................................................................. 16
4.2. Kazalnik plačilne sposobnosti ............................................................................... 18
4.3 Kazalnik stanja investiranja .................................................................................. 20
4.4 Kazalniki donosnosti .............................................................................................. 22
SKLEP ................................................................................................................................ 25
LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 26
KAZALO TABEL
Tabela 1: Podatki o poslovanju podjetja............................................................................... 3
Tabela 2: Izkaz poslovnega izida izbranega podjetja ............................................................ 4
Tabela 3: Odhodki izbranega podjetja ................................................................................... 6
Tabela 4: Bilanca stanja izbranega podjetja .......................................................................... 8
Tabela 5: Amortizacija tovornjakov v izbranem podjetju ................................................... 10
Tabela 6: Osnovni podatki o poslovanju sorodnega podjetja .............................................. 15
Tabela 7: Kazalnik delež kapitala v financiranju ................................................................ 16
Tabela 8:Kratkoročni koeficient .......................................................................................... 18
Tabela 9: Dolgoročno financiranje dolgoročnih sredstev.................................................... 19
Tabela 10: Delež dolgoročnih sredstev ............................................................................... 21
Tabela 11: Kazalnik donosnosti prihodkov ......................................................................... 22
Tabela 12: Kazalnik čiste dobičkonosnosti kapitala............................................................ 24
ii
KAZALO SLIK
Slika 1: Vozilo pred prenovo in vozilo po prenovi voznega parka ....................................... 3
Slika 2: Delež kapitala v financiranju ................................................................................. 17
Slika 3: Kratkoročni koeficient ........................................................................................... 19
Slika 4: Dolgoročno financiranje dolgoročnih sredstev ...................................................... 20
Slika 5: Delež dolgoročnih sredstev .................................................................................... 21
Slika 6: Kazalnik donosnosti prihodkov ............................................................................. 23
Slika 7: kazalnik dobičkonosnosti ....................................................................................... 24
1
UVOD
Konkurenčnost med podjetji je danes drastično večja kot nekoč, zato je zelo pomembno, da
mlada podjetja znajo izbrati pravo strategijo vstopa na trg. Starejša podjetja pa se morajo
znati za svoj obstoj pravilno in nenehno boriti ter spremljati trende na trgih.
Za obravnavani problem sem si izbrala transportno podjetje, kjer sem na podlagi izbranih
podatkov iz bilance stanja in iz izkaza poslovnega izida naredila analizo izbranih
računovodskih izkazov ter na ta način ugotovila, ali podjetje kljub posodobitvi voznega
parka z bolj varnimi, modernimi, zmogljivejšimi ter okolju prijaznimi tovornjaki in
sedlastimi vlačilci posluje uspešno ter tako dosega svoje zastavljene cilje. Analiza izkazov
temelji na primerjavi podatkov iz leta 2015, ko je podjetje imelo še čisto osnovna vozila, ter
letom 2017, ko so osnovna vozila že zamenjali s sodobnejšimi tovornjaki in vlačilci.
Glavna dejavnost izbranega podjetja je prevoz jadrnic, motornih čolnov ter ostalega blaga
izrednih dimenzij. Glede na poznavanje podjetja lahko rečem, da osnovna sredstva podjetja
večinoma sestavljajo tovornjaki in sedlasti vlačilci, s katerimi opravljajo prevoze. Za
opravljanje tovrstne dejavnosti se v podjetju zavedajo, kako pomembna je varna, predvsem
pa izpopolnjena oprema vozil. Njihov glavni cilj je zadovoljiti stranko oziroma kakovostno
in varno opraviti storitev. Zato stremijo k prenovi ter posodobitvi svojega voznega parka.
V prvem delu sem analizirala izkaz poslovnega izida, kjer sem se osredotočila na prihodke
ter odhodke, ki jih ima podjetje, ter na ta način ugotovila, ali podjetje kljub prenovi voznega
parka in nastanku dodatnih stroškov posluje uspešno. V drugem delu sem naredila analizo
bilance stanja, kjer sem se osredotočila na pomembnejše postavke za podjetje, in tako še
lažje videla, katera sredstva so povzročile spremembe. V zadnjem, četrtem delu sem z
ustreznimi računovodskimi kazalniki naredila primerjavo med izbranim in sorodnim
podjetjem, kjer sem pridobila še bolj jasno sliko o poslovanju izbranega podjetja glede na
sorodno podjetje. Skozi celotno zaključno strokovno nalogo sem podatke pridobila iz
internega gradiva izbranega podjetja ter iz znanja, ki sem ga pridobila v podjetju, saj gre za
družinsko podjetje, kjer tudi sama opravljam delo. Vse pridobljene podatke ter ugotovitve
sem na koncu povzela v sklepu.
1. PREDSTAVITEV IZBRANEGA PODJETJA
Izbrano podjetje je mlado transportno podjetje z desetletnim delovanjem na področju
prevozov plovil in gozdne mehanizacije. Zadnja leta so se specializirali za prevoze vetrnic.
Po standardni klasifikaciji dejavnost podjetja spada med H49.410 – Cestni tovorni promet.
2
Samo podjetje se nahaja neposredno na vhodu v Slovenijo iz smeri Avstrije skozi karavanški
predor. Lega je tako za podjetje izrednega pomena, saj se le 10 km od sedeža podjetja nahaja
podjetje Elan, ki je njihov glavni naročnik prevozov. Po drugi strani pa ima podjetje lažji
dostop do zahodne Evrope. Predvsem gre za lažji uvoz in izvoz blaga v druge evropske
države, kjer se nahajajo tudi ostali naročniki. Zaradi bližine Avstrije in drugih držav so
hitrejši pri sami dostavi blaga.
V podjetju so specializirani za organizacijo in prevoze blaga izrednih dimenzij v vse
evropske in azijske države. Zaposleni v podjetju imajo tudi opravljen tečaj za spremljevalca
izrednih prevozov. Tako da podjetje prevoze opravlja čisto pod lastnim nadzorom. Njihova
dejavnost med drugim sega tudi v pomorski ter železniški promet, saj nudijo organizacijo
pri prevozih ladijskih kontejnerjev v kombinaciji s cestnim, železniškim in ladijskim
transportom.
Direktor je skozi svojo kariero na področju transporta pridobival vedno nove izkušnje ter na
podlagi pridobljenih izkušenj ustanovil podjetje. Od ideje do ustanovitve je direktor podjetja
potreboval le eno leto, saj je navdih za ustanovitev lastnega podjetja pridobil že v mladih
letih. Po pogovoru z njim mi je zaupal, da je za ustanovitev podjetja čakal le pravi trenutek.
Ko je dobil občutek, da s svojim znanjem lahko vstopi na trg in začne opravljati želeno
dejavnost, je ustanovil podjetje (F. Koselj, osebna komunikacija, 12. 1. 2018).
Na začetku je podjetje vodil ter storitve opravljal sam direktor. Leto dni pozneje so zaposlili
organizatorko prevozov, kasneje pa še voznike tovornjakov. Danes je v podjetju zaposlenih
20 delavcev. Od tega so trije zaposleni v podporni službi kot organizatorji prevozov. Ostali
pa so zaposleni kot vozniki tovornjakov.
V podjetju se po posodobitvi voznega parka ponašajo z najsodobnejšimi vlačilci znamk
Volvo in Scania ter sedlastimi vlačilci različnih znamk, ki izpolnjujejo najpomembnejše
predpisane ekološke normative. S tako opremo vozil pripomorejo k ohranjanju okolja na
evropski ravni. Vsa vozila so opremljena z najsodobnejšo opremo in komunikacijskim
sledenjem.
Same posodobitve voznega parka so se lotili v zadnjih dveh letih, saj se zavedajo, da dobra
ter zmogljivejša oprema vozil ter sedlastih vlačilcev v podjetje prinaša nove izzive na
področju izrednih prevozov. Predvsem pa tako še bolje zadovoljijo želje svojih strank. Iz
slike 1 se lepo vidi razlika vozil pred prenovo ter po prenovi voznega parka v podjetju.
3
Slika 1: Vozilo pred prenovo in vozilo po prenovi voznega parka
Vir: Lastno delo
Tabela 1: Podatki o poslovanju podjetja
V EUR 2013 2014 2015 2016 2017
Čisti prihodki od prodaje 1.290.727 1.822.148 2.854.333 3.416.349 4.139.143
Čisti dobiček 29.076 63.653 342.747 256.644 48.729
Sredstva (31. 12.) 625.302 779.508 1.239.256 1.440.760 2.096.580
Kapital (31. 12.) 49.463 113.116 455.863 706.290 755.020
Število zaposlenih (31. 12.) 4 6 9 12 18
Vir: Floro d.o.o., Izkaz poslovnega izida za leto 2015 in 2017; Floro d.o.o., Bilanca stanja za leto
2015 in 2017.
Razvoj in rast podjetja sem prikazala tudi vrednostno. Iz tabele 1 so razvidni ključni podatki
o poslovanju izbranega podjetja. Leta 2013 je imelo podjetje 1.290.727 EUR prihodkov od
prodaje. Leta 2017 so ustvarili 4.139.143 EUR prihodkov od prodaje. Povečanje prihodkov
zagotovo lahko povežem s pridobitvijo novih strank na domačem in tujem trgu. S pravilno
strategijo v podjetju so kljub nakupu novih vozil ter posledično povečanju stroškov ustvarili
dobiček. Povečanje poslovanja podjetja se je pokazalo tudi na povečanju števila zaposlenih.
Leta 2013 je podjetje imelo 4 zaposlene, medtem ko so leta 2017 imeli že 20 zaposlenih. V
podjetju so zaposlili predvsem nove voznike tovornjakov.
Ustvarjeni čisti dobiček v izbranem podjetju porabijo za plačilo dolgov. Del čistega dobička
namenijo za nove investicije, del pa ga shranijo za krizne čase, saj zaradi konkurentov na
trgu lahko podjetje v trenutku izgubi svoje kupce. V podjetju ne izkoriščajo razdelitve
dobička lastniku. Največ čistega dobička je imelo podjetje leta 2015, in sicer 342.747 EUR.
4
Najmanj pa ga je imelo leta 2013, in sicer 29.076 EUR. V letu 2015 je bil dobiček najvišji
zato, ker so del čistega dobička iz preteklih let shranili in namenili za nove investicije, v tem
primeru za nakup novih vozil, ter tako začeli izvajati prenovo voznega parka. Glavni razlog
za oblikovanje tako majhnega čistega dobička v letu 2013 je takratna nefleksibilnost
podjetja, saj podjetje ni imelo veliko različnih tipov vlačilcev. Imeli so le osnovne vlačilce,
s katerimi niso bili konkurenčni na trgih ter tako niso ustvarili veliko prihodkov.
Kapital v podjetju se je vsako leto povečeval. Leta 2013 je znašal 49.463 EUR, v primerjavi
z letom 2017, ko je kapital znašal 755.020 EUR. Glavni razlog za povečanje kapitala je
predvsem v ustvarjenem čistem dobičku iz preteklih let, ki ga je podjetje prenašalo v
naslednja leta. Izbrano podjetje je postajalo vedno bolj specializirano za izredne prevoze
tako, da so pridobivali vedno več novih kupcev.
2. ANALIZA IZKAZA POSLOVNEGA IZIDA
Izkaz poslovnega izida prikazuje poslovnoizidne tokove. Sestavljen je iz prihodkov in
odhodkov, ki so nastali v obračunskem obdobju v izbranem podjetju. Razlika med prihodki
in odhodki nam pokaže gospodarsko uspešnost poslovanja podjetja (Igličar, Hočevar &
Zaman, 2013, str. 51).
V nadaljevanju sem naredila analizo izkaza poslovnega izida izbranega podjetja. Pri tem sem
se osredotočila predvsem na prihodke od prodaje ter na poslovne odhodke, saj se je pri teh
dveh postavkah izkazala največja sprememba po posodobitvi voznega parka. V podjetju za
prikaz odhodkov uporabljajo prvo različico izkaza poslovnega izida, kar pomeni, da so
poslovni odhodki prikazani po naravnih vrstah stroškov. Pojasnilo posameznih naravnih vrst
stroškov sem bolj podrobno predstavila v nadaljevanju.
Tabela 2: Izkaz poslovnega izida izbranega podjetja
V EUR 2015 2017 Povečanje/zmanjšanje Indeks
2017/2015
Čisti prihodki od prodaje 2.854.333 4.139.143 1.284.810 145,0
Čisti prihodki od prodaje na
domačem trgu
1.850.642 2.743.682 893.040 148,3
Čisti prihodki od prodaje na trgu
EU
932.906 1.318.501 385.595 141,3
Čisti prihodki od prodaje na trgu
izven EU
70.785 76.960 6.175 108,7
Drugi poslovni prihodki 0 214,48 214,48 100
Se nadaljuje
5
Tabela 3: Izkaz poslovnega izida izbranega podjetja (nad.)
V EUR 2015 2017 Povečanje/zmanjšanje Indeks
2017/2015
Poslovni odhodki 2.456.891 4.118.546 1.661.655 167,6
Dobiček iz poslovanja 397.442 20.811 –376.630 5,2
Finančni odhodki 15.018 19.723 4.705 131,3
Finančni odhodki iz poslovnih
obveznosti
4.727 0 –4.727 –
Finančni odhodki iz finančnih
obveznosti
10.291 19.723 9.432 191,6
Drugi prihodki 77.367 57.370 –19.997 74,1
Drugi odhodki 2.023 9.729 7.706 480,0
Celotni dobiček 386.953 48.729 338.223 12,5
Davek iz dobička 44.206 0 –44.206 –
Čisti dobiček obračunskega
obdobja
342.747 48.729 294.017 14,21
VIR: Floro d.o.o., Izkaz poslovnega izida za leto 2015 in 2017.
Kot sem omenila, se je izbrano podjetje osredotočilo na posodobitev voznega parka, saj z
novimi vozili in priklopniki želijo postati vodilni prevozniki na trgu. Posodobitev voznega
parka je na eni strani povzročilo povečanje poslovnih odhodkov, ki sem jih natančneje
opisala v nadaljevanju.
Kljub velikim spremembam je podjetje vsa svoja leta delovanja ustvarjalo dobiček. Leta
2015 so ustvarili 342.747 EUR čistega dobička. V letu 2017 pa so ustvarili le 48.729 EUR
čistega dobička. Razlog za doseganje tako majhnega čistega dobička je povečanje
transportnih stroškov ter koriščenje olajšav, ki jih je podjetje pridobilo ob nakupu vozil.
V podjetju jim ni toliko pomembno, koliko dobička na koncu leta dosežejo, bolj jim je
pomembno to, da s pravo strategijo delovanja pridobijo čim več novih strank in da z
vloženim denarjem v modernejša vozila pridobijo in omogočijo vse prevoze izrednih
dimenzij ter tako zadovoljijo kupce. Po drugi strani pa želijo z novimi izzivi postati še boljši
na trgu. V podjetju ne izkoriščajo razdelitve dobička, ampak celotni dobiček prenesejo v
naslednje leto.
2.1. Analiza prihodkov
Posodobitev voznega parka je prav tako vplivala tudi na povečanje čistih prihodkov od
prodaje. Spremembe so vidne v tabeli 2, ko so leta 2015 prihodki od prodaje znašali
6
2.854.333 EUR, do konca leta 2017 so se povečali za 1.284.810 EUR oziroma za 45 %.
Znotraj prihodkov so se najbolje povečali prihodki od prodaje prevozov na domačem trgu in
prihodki od prodaje prevozov na evropskem trgu. Leta 2015 so prihodki od prodaje na
domačem trgu znašali 1.850.642 EUR, leta 2017 pa 893.040 EUR. Povečanje je bilo
48-odstotno. Razlog za povečanje tovrstnih prihodkov je predvsem pridobitev novih naročil
ter pridobitev stalnega posla s slovenskim podjetjem Elan. To podjetje je v zadnjem letu
postalo tudi glavni naročnik prevozov plovil in kalupov oziroma tako imenovanih dornov za
izdelavo krakov vetrnic za vetrne elektrarne. Tovrstne kalupe podjetje vozi na Dansko v
mesto Aalborg, kjer izdelujejo krake vetrnic, ki jih pozneje postavijo v morje.
Naslednje večje povečanje je bilo pri prihodkih od prodaje na evropskem trgu. Od leta 2015
do 2017 so se tovrstni prihodki povečali za 385.595 EUR oziroma za 41 %. Razlog za
povečanje je predvsem pridobitev nekaterih manjših kupcev ter dobra prepoznavnost
podjetja. Iz tabele 2 je tudi razvidno, da so se drastično povečali drugi prihodki. Leta 2015
so drugi prihodki znašali 6.552 EUR, medtem ko so leta 2017 znašali 57.370 EUR. Razlog
za povečanje je prodaja sredstev na domačem trgu zaradi zamenjave starih vozil z novimi.
Tukaj gre predvsem za prodajo starih vozil, ki so jih po posodobitvi zamenjali z novimi.
S povečanjem prihodkov in odhodkov je podjetje leta 2017 še vedno ustvarilo dobiček iz
poslovanja, a je bil ta v primerjavi z letom 2015 manjši za 376.630 EUR. Glavni razlog je
povečanje poslovnih odhodkov. Znotraj odhodkov so največje povečanje opazili pri
povečanju stroškov transporta, ki nastanejo pri sami izvedbi prevozov. Povečali so se tudi
finančni odhodki in drugi odhodki.
2.2 Analiza odhodkov
V letu 2015 so se oblikovali odhodki v višini 2.473.932 EUR. Leta 2017 so odhodki znašali
4.195.640 EUR, kar pomeni, da so se v obdobju dveh let odhodki povečali za 69 %. A kljub
velikemu povečanju stroškov v podjetju so bili odhodki v letu 2015 in v letu 2017 manjši
kot prihodki v istih dveh letih, kar pomeni, da podjetje kljub obnovi voznega parka posluje
uspešno oziroma ima dobiček.
Tabela 4: Odhodki izbranega podjetja
V EUR
2015 2017 Povečanje/
zmanjšanje
Indeks
2017/2015
Poslovni odhodki 2.456.891 4.118.546 1.661.655 167,6
Stroški blaga, materiala, storitev 2.102.680 3.283.726 1.181.046 156,2
Nabavna vrednost prodanega blaga in
materiala 41.918 0 -41.918 –
Se nadaljuje
7
Tabela 5: Odhodki izbranega podjetja (nad.)
V EUR 2015 2017 Povečanje/zmanjšanje Indeks
2017/2015
Nabavna vrednost prodanega
blaga in materiala 41.918 0 -41.918 –
Stroški porabljenega
materiala 512.929 849.725 336.796 165,6
Stroški materiala 0 1.837 1837 –
Stroški energije 438.486 722.762 284.276 164,8
Drugi stroški materiala 74.443 125.126 50.683 168,1
Stroški storitev 1.547.833 2.434.001 886.168 157,3
Transportne storitve 126.472 275.531 149.059 217
Najemnine 12.402 7.244 –5157 58,4
Povračilo stroškov zaposlenih v
zvezi z delom 84.557 63.522 –21034 75,12
Drugi stroški storitev 1.324.402 2.087.702 763.300 157,6
Stroški dela 250.908 530.712 279.804 211,5
Stroški plač 153.924 353.382 381.410 229,58
Stroški pokojninskih zavarovanj 12.679 29.355 16.676 231,53
Stroški drugih socialnih
zavarovanj 12.315 28.270 15.955 229,5
Drugi stroški dela 71.990 119.703 47.713 166,3
Odpis vrednosti 103.073 302.624 199.551 293,60
Amortizacija 103.073 300.724 197.651 291,7
Drugi poslovni odhodki 230 1.482 1.252 644,6
Viri: Floro d.o.o., Izkaz poslovnega izida za leto 2015 in 2017.
Spremembe in povečanja v podjetju na področju odhodkov oziroma stroškov sem prikazala
v tabeli 3. Med pomembnejše vrste stroškov podjetje prišteva stroške plač, stroške materiala
in stroške transportnih storitev, kamor knjižijo stroške cestnin, stroške podprevoznikov in
druge stroške transporta. To so predvsem tisti stroški podjetja, ki nastanejo pri sami izvedbi
prevoza. Ostale stroške pa v podjetju lahko nadzorujejo in jih po potrebi znižujejo.
Med prvimi so največje povečanje občutili pri stroških transportnih storitev. Leta 2015 so
tovrstni stroški znašali 126.472 EUR. V letu 2017 pa so znašali 275.531 EUR. Povečali so
se za 149.059 EUR oziroma za več kot 100 %. Naslednje večje povečanje so občutili pri
stroških energije, kamor beležijo porabljeno gorivo. Stroški goriva so se od leta 2015 do
konca leta 2017 povečali za 284.276 EUR oziroma za 64 %. Povečanje so sicer v podjetju
pričakovali, saj so s povečanjem oziroma s posodobitvijo voznega parka posledično morali
rezervirati več trajektov, vložiti več novih in dodatnih dovoljenj za opravljanje izrednih
8
prevozov. Med drugim je posledično prišlo tudi do povečanja na področju telekomunikacije
in stroškov del z avtodvigalom.
V izbranem podjetju imajo trenutno zaposlenih 20 delavcev, ki so vsi zaposleni v podjetju.
Zaradi novih vozil je podjetje moralo zaposliti nove voznike. Kot posledica novih zaposlitev
so se povečali stroški dela. Bolj natančno so se povečali stroški plač ter pripadajoča
zavarovanja v zvezi z zaposlenimi. Stroški dela predstavljajo 15 % vseh odhodkov. Podjetje
je imelo v letu 2017 povprečno na mesec 2.500 EUR stroškov z enim delavcem.
V podjetju posamezno vozilo v povprečju amortizirajo 5 let. Trenutno imajo 10 vozil in 18
vlačilcev, ki jih še amortizirajo. Odpisana vrednost vseh sredstev je konec leta 2015 znašala
103.073 EUR. Konec leta 2017 pa 300.724 EUR. Povečanje je sledilo za več kot 100 %.
Razlog za povečanje je povečanje osnovnih sredstev oziroma gre za povečanje vozil in
sedlastih vlačilcev. Podjetje ima letno 141.960 EUR stroškov amortizacije od vozil.
V podjetju beležijo tudi finančne odhodke. Tovrstni odhodki so leta 2015 znašali
15.018 EUR. Leta 2017 so se povečali na 19.723 EUR. Povečanje je bilo 31-odstotno.
Glavni razlog za povečanje je sklenitev dodatnih lizingov, zaradi katerih podjetje plačuje
obresti.
3. ANALIZA BILANCE STANJA
Bilanca stanja je temeljni računovodski izkaz. Sestavljena je iz sredstev na eni strani ter iz
obveznostih do virov sredstev na drugi strani. Pomembno je, da sta na koncu tako aktivna
kot pasivna stran bilance stanja enaki. V bilanci stanja so sredstva ter obveznosti do virov
sredstev knjižena na določeni dan. Bilanca stanja prikazuje premoženjsko in finančno stanje
podjetja v določenem trenutku (Igličar, Hočevar & Zaman, 2013, str.300).
Tabela 6: Bilanca stanja izbranega podjetja
V EUR 31.12.2015 31.12.2017 Povečanje/zmanjšanje
Indeks
2017/2015
SREDSTVA 1.239.256 2.096.580 857.324 169,2
Dolgoročna sredstva 557.528 1.077.697 520.169 193,3
Neopredmetena sredstva in
dolgoročne časovne
razmejitve
0 489 489 –
Se nadaljuje
9
Tabela 7: Bilanca stanja izbranega podjetja (nad.)
V EUR 31.12.2015 31.12.2017 Povečanje/zmanjšanje
Indeks
2017/2015
Opredmetena osnovna
sredstva (naprave, oprema
in druga opredmetena
osnova sredstva)
557.528 1.077.207 519.679 193,21
Termalni tiskalnik 6.582 6.582 / /
Oprema (tovornjaki,
polpriklopniki in nadomestni
deli)
548.438 1.061.738 513.301 190,6
Telefon 150 150 / /
Pisarniško pohištvo 1.150 1.150 / /
Tablični računalnik 226 226 / /
Računalnik 982 982 / /
Premontirni stroj / 5.480 5.480 /
Motorna žaga / 608 608 /
Galaxy Tab / 291 291 /
Kratkoročna sredstva 681.728 1.018.882 337.154 149,5
Zaloge 0 83.039 83.039 –
Kratkoročne finančne naložbe 0 100.000 100.000 –
Kratkoročne poslovne terjatve 642.447 833.126 190.679 129,7
Kratkoročne poslovne
terjatve do kupcev 611.317 760.947 149.630 124,5
Kratkoročne poslovne
terjatve do drugih 31.130 72.178 41.048 231,8
OBVEZNOSTI DO VIROV
SREDSTEV 1.239.256 2.096.580 857.324 169,2
Kapital 455.863 755.020 299.157 165,6
Vpoklican kapital 7.500 7.500 0 –
Rezerve iz dobička 750 750 0 –
Preneseni čisti dobiček 104.866 698.040 593.174 665,7
Čisti dobiček poslovnega leta 342.747 48.729 –294.017 14,2
Dolgoročne obveznosti 285.510 532.339 246.829 186,5
Dolgoročne finančne
obveznosti 285.510 532.339 246.829 186,5
Se nadaljuje
10
Tabela 8: Bilanca stanja izbranega podjetja (nad.)
V EUR 31.12.2015 31.12.2017 Povečanje/zmanjšanje
Indeks
2017/2015
Dolgoročna posojila, dobljena
pri družbah v skupini 216.987 407.449 190.462 187,7
Dolgoročna posojila, dobljena
pri bankah in družbah v
državi
68.522 124.890 56.367 182,3
Kratkoročne obveznosti 497.883 809.220 311.337 162,5
Kratkoročne poslovne
obveznosti 497.883 809.220 311.337 162,5
Kratkoročne poslovne
obveznosti do dobaviteljev 427.313 575.267 147.954 134,6
Kratkoročne poslovne
obveznosti do dobaviteljev v
državi
316.211 427.045 110.833 135,1
Kratkoročne poslovne
obveznosti do dobaviteljev v
tujini
111.101 148.222 37.121 133,4
Druge kratkoročne poslovne
obveznosti 70.570 233.952 163.382 331,5
Vir: Floro d.o.o., Bilanca stanja za leto 2015 in 2017.
V izbranem podjetju za opravljanje osnovne dejavnosti potrebujejo tovornjake ter sedlaste
vlačilce. Njihova prevozna sredstva sestavljajo največji del dolgoročnih sredstev, bolj
natančno jih knjižijo v opredmetena osnovna sredstva.
3.1. Analiza sredstev
Podjetje je imelo pred posodobitvijo voznega parka 5 tovornjakov in 10 sedlastih vlačilcev.
Med posodobitvijo voznega parka so nabavili 6 tovornjakov v vrednosti 602.935 EUR in 5
sedlastih vlačilcev v vrednosti 440.100 EUR. Konec leta 2017 so imeli 12 tovornjakov in 20
sedlastih vlačilcev. Povečanje voznega parka je vplivalo tako na povečanje osnovnih
sredstev kot tudi na spremembo na področju amortizacije.
11
Tabela 9: Amortizacija tovornjakov v izbranem podjetju
V EUR
Nabavna
vrednost
vozil
Odpisana
vrednost
vozil
31.12.2015
Neodpisan
vrednost
vozil
31. 12.
2015
Odpisana
vrednost
vozil
31.12.2017
Neodpisana
vrednost
vozil
31. 12. 2017
Odpisana
vrednost
(v %)
31.12.2017
Tovornjak
Scania 86.000 25.800 60.200 60.200 25.800 70
Tovornjak
Volvo 99.800 23.286 76.514 63.206 36.593 63
Tovornjak
Scania 66.000 14.300 51.700 40.700 25.300 61
Tovornjak
Volvo FH 45.000 7.159 37.841 26.250 18.750 58
Tovornjak
Volvo
FH62T
132.000 / / 52.800 79.200 40
Tovornjak
Scania 77.935 / / 24.679 53.255 31
Tovornjak
Volvo 69.500 / / 15.058 54.441 21
Tovornjak
Scania 81.000 / / 16.200 64.800 20
Tovornjak
Scania 135.000 / / 20.250 114750 15
Tovornjak
Volvo 107.500 / / 12.541 94.958 12
Vir: Lastno delo
V izbranem podjetju 70 % stroškov amortizacije sestavljajo vozila, s katerimi opravljajo
prevoze blaga. Zato sem v tabeli 5 prikazala le nabavno vrednost posameznega tovornjaka,
neodpisano in odpisano vrednost. V podjetju je povprečna doba amortiziranja sredstev 5 let.
Konec leta 2015 je imelo podjetje 70.545 EUR neodpisane vrednosti oziroma so imeli v
povprečju 59.360 EUR stroškov amortizacije na leto. Medtem ko so do konec leta 2017
pridobili 6 novih vozil. Posledično se je strošek amortizacije povečal. Odpisana vrednost je
konec leta 2017 znašala 331.884 EUR. Letni stroški amortizacije po nakupu vozil so narasli
na 120.587 EUR.
Nabava novih vozil za podjetje predstavlja širitev, zato so se odločili, da bodo v prihodnjih
letih zgradili pisarniški objekt s parkiriščem. Tako se je v letu 2017 oblikovalo kratkoročno
12
posojilo v višini 100.000 EUR. Tovrstno posojilo je bilo do sedaj namenjeno za plačilo
katastrskega vpisa, vendar se med sredstvi sprememba konec leta 2017 še ni realizirala.
Znotraj sredstev največji delež zavzamejo dolgoročna sredstva. Znotraj dolgoročnih sredstev
sem se osredotočila le na opredmetena osnovna sredstva, saj je za podjetje vrednostno
najbolj pomembna postavka. V to postavko med drugim knjižijo druge naprave in opremo,
kot so tovornjaki in sedlasti vlačilci, drobni inventar in druga opredmetena osnovna sredstva.
Opredmetena osnovna sredstva so konec leta 2015 predstavljala 45 % vseh sredstev, medtem
ko so konec leta 2017 predstavljala 51 % vseh sredstev.
Iz tabele 4 je razvidno, da na povečanje sredstev predvsem vpliva povečanje opreme in
nadomestnih delov. Podjetje v to kategorijo knjiži prevozna sredstva, s katerimi opravlja
osnovno dejavnost. Oprema je konec leta 2015 znašala 847.499 EUR, do konca leta 2017 pa
se je povečala za 792.060 EUR oziroma za kar 93 %. Vzrok za skoraj stoodstotno povečanje
opreme je predvsem nakup najnovejših in ekološko izpopolnjenih vozil, s katerimi bolj
kakovostno opravljajo svojo dejavnost ter tako še bolje zadovoljijo pričakovanja strank, kar
pa predstavlja enega ključnih ciljev v podjetju.
Kratkoročna sredstva so konec leta 2015 znašala 681.728 EUR. Konec leta 2017 pa
1.018.882 EUR. Povečanje je bilo 49-odstotno. Sredstva so se povečala predvsem zaradi
oblikovanja zalog v letu 2017 ter zaradi oblikovanja kratkoročnih finančnih naložb. Zaloge
so se v podjetju oblikovale šele v letu 2017 kot posledica nakupa novih sedlastih vlačilcev
in oblikovanja blaga v lastnem skladišču, ki ga v podjetju potrebujejo za vzdrževanje vozil.
Stare vlačilce, ki so jih zamenjali z novimi, so poknjižili med zaloge, saj so bili namenjeni
takojšnji prodaji v okviru rednega delovanja. V podjetju imajo pod kratkoročnimi sredstvi
oblikovana sredstva za prodajo, kamor spadajo zaloge, kratkoročne finančne naložbe, ki so
se oblikovale zaradi enkratnega kratkoročnega posojila.
Izbrano podjetje ima status d. o. o., zato je lastnik ob ustanovitvi podjetja vplačal oziroma
vložil osnovni kapital v višini 7.500 EUR. Ker v podjetju ni prišlo do dokapitalizacije
oziroma do večjih sprememb, se osnovni kapital ni spremenil.
Najpomembnejšo postavko znotraj kratkoročnih sredstev v podjetju predstavljajo
kratkoročne poslovne terjatve. Tovrstne terjatve so konec leta 2015 znašale 611.317 EUR,
konec leta 2017 pa 760.947 EUR. Povečale so se za 149.630 EUR oziroma za 24 %. Kot
sem omenila, podjetje opravlja prevoze po vsej Evropi, zato ima oblikovane kratkoročne
terjatve do kupcev v tujini in v državi. Terjatve do kupcev v državi so leta 2015 znašale
336.224 EUR. Leta 2017 pa 539.034 EUR. Povečanje je bilo 60-odstotno. Medtem ko so se
terjatve do kupcev v tujini nekoliko zmanjšale. Leta 2015 so znašale 275.092 EUR, leta 2017
pa so znašale 204.678 EUR. Oziroma so se od leta 2015 do konca leta 2017 zmanjšale za
13
25 %. Razlog za zmanjšanje terjatev do kupcev v tujini je pridobitev več stalnega posla s
slovenskim podjetjem, kar pomeni, da so svoje kapacitete osredotočili bolj na slovenski trg.
Od tujih podjetij pa so sprejeli le toliko ponudb, kolikor jim je ostalo praznih kapacitet z
vozili.
Poleg oblikovanih poslovnih terjatev do kupcev v državi in v tujini ima podjetje na drugi
strani oblikovane tudi poslovne obveznosti do dobaviteljev v državi in v tujini. Podjetje med
kratkoročne obveznosti knjiži le kratkoročne poslovne obveznosti. To so predvsem
obveznosti, ki jih ima podjetje do svojih dobaviteljev, ki jim omogočajo tekočo izvedbo
samih prevozov. Med največje dobavitelje v podjetju prištevajo dobavitelje goriva AS24,
podjetja, ki za podjetje izdelujejo dovoljenja za opravljanje izrednih prevozov, ter podjetja,
ki opravljajo spremstva.
3.2 Analiza obveznosti do virov sredstev
Iz tabele 4 vidim, da so kratkoročne poslovne obveznosti do dobaviteljev konec leta 2017
predstavljale 71 odstotkov vseh kratkoročnih obveznosti. Leta 2015 so kratkoročne poslovne
obveznosti znašale 427.313 EUR. Konec leta 2017 pa so znašale 575.267 EUR. Povečanje
je bilo 74-odstotno. Leta 2015 so imeli v podjetju 316.211 EUR poslovnih obveznostih do
dobaviteljev v državi. Leta 2017 pa so imeli 427.045 EUR poslovnih obveznostih do
dobaviteljev v državi. Povečanje je bilo 35-odstotno. Povečanje so občutili tudi pri
kratkoročnih poslovnih obveznostih do dobaviteljev v tujini. Tovrstne obveznosti so se od
leta 2015 do leta 2017 povečale za 37.121 EUR oziroma za 33 %. Razlog za povečanje
poslovnih obveznosti je povečanje zgoraj omenjenih stroškov. Po drugi strani pa podjetje ne
more opraviti vseh pridobljenih prevozov, zato nekatera naročila posreduje svojim
partnerjem in jim tako plača za opravljeno storitev. Glede na to, da poslovne obveznosti
spadajo med kratkoročne obveznosti, pomeni, da jih mora podjetje poravnati v roku enega
leta. Obveznosti, ki jih ima podjetje za gorivo in cestnino, poravnavajo v roku 15-ih dni po
prejemu računa. Za vse ostale obveznosti, ki nastanejo v podjetju, pa podjetje plača v roku
60-ih dni.
Podjetje ima oblikovane tudi druge kratkoročne obveznosti, ki so prav tako povezane s
povečanjem poslovanja. Kot prikazuje tabela 4, so se od leta 2015 do konca leta 2017
kratkoročne obveznosti povečala za okoli 300 %. Sem podjetje knjiži kratkoročne
obveznosti do zaposlenih, obveznosti za obračun davka, kratkoročne finančne obveznosti in
druge kratkoročne obveznosti, ki nastanejo pri poslovanju.
Tabela 4 prikazuje tudi rezerve iz dobička. Podjetje je skozi vsa leta svojega delovanja
ustvarjalo dobiček. Rezerv iz dobička niso porabili za poravnavanje preteklih izgub, saj jih
niso imeli. Del rezerv so razdelili na zakonske rezerve, saj ZGD določa, da jih morajo
14
oblikovati vse kapitalske družbe. Zakonske rezerve so v obeh letih znašale 750 EUR, kar
predstavlja 10 % osnovnega kapitala. Preneseni čisti dobiček je konec leta 2015 znašal
104.866 EUR konec leta 2017 pa 698.040 EUR. Povečanje prenesenega čistega dobička
pomeni, da podjetje ni imelo preteklih izgub ter da ni bil porabljen za oblikovanje rezerv iz
dobička.
Konec leta 2017 je čisti dobiček poslovnega leta znašal 48.729 EUR. To je dobiček v
podjetju, ki še ni bil razdeljen med postavke v kapitalu. V letu 2017 v podjetju niso plačali
davka od dobička, saj so z nakupom novih osnovnih sredstev pridobili veliko olajšav, s
katerimi so pokrili davek od dobička.
Izbrano podjetje ima znotraj dolgoročnih obveznosti oblikovane le dolgoročne finančne
obveznosti. Dolgoročne obveznosti so konec leta 2015 znašale 285.510 EUR, konec leta
2017 pa so se povečale na 532.339 EUR. Povečanje je bilo 86-odstotno. Razlog za povečanje
sredstev je predvsem sklenitev novih lizingov. Med finančnimi obveznostmi ima podjetje
oblikovana dolgoročna posojila, dobljena pri družbah v skupini, kjer ima podjetje knjižene
vse lizinge. Posledica povečanja finančnih obveznosti v podjetju je še eden izmed razlogov
posodobitve voznega parka, saj je podjetje moralo za nakup novih tovornjakov ter sedlastih
vlačilcev na novo skleniti kar nekaj novih posojil pri bankah oziroma kar nekaj novih
lizingov. Ker ima podjetje sklenjene lizinge pri različnih bankah, lahko iz tabele 4 vidim, da
jih ima knjižene v dveh skupinah ter da so se največ povečali lizingi, sklenjeni pri družbah
v skupini.
4. PRIMERJAVA POSLOVANJA IZBRANEGA PODJETJA S
SORODNIM PODJETJEM
Pri izbiri sorodnega podjetja sem bila pozorna na to, da se obe podjetji ukvarjata s prevozi
izrednih dimenzij in da stremita k doseganju istih ciljev, kot je zagotovitev kakovostne
izvedbe prevozov izrednih dimenzij ter posledično zadovoljitev potreb kupcev oziroma
naročnikov prevoza. Prav ta podobnost med podjetji je pripomogla k prikazom točnih
rezultatov pri kazalnikih. S pridobljenimi točnimi rezultati sem tako videla, ali podjetje
posluje uspešno ali ne v primerjavi s sorodnim podjetjem.
Sorodno podjetje Klus, d. o. o., je transportno podjetje s 30-letnim delovanjem na trgu. Svoj
sedež imajo le 10 km stran od izbranega podjetja. Sprva so se ukvarjali s standardnimi
prevozi blaga s cerado. Zadnjih 17 let pa so postali specializirani za prevoze izrednih
dimenzij. V svojem voznem parku imajo 9 vozil. Specializirani so za prevoze plovil po
Sloveniji in zahodni Evropi. Tako kot izbrano podjetje tudi sorodno podjetje daje poudarek
na kakovosti samega prevoza.
15
Tabela 10: Osnovni podatki o poslovanju sorodnega podjetja
V EUR 2013 2014 2015 2016 2017
Čisti prihodki od prodaje 2.310.656 2.210.888 723.058 2.307.284 2.654.543
Čisti dobiček 42.961 37.106 15.100 48.747 102.068
Sredstva (31. 12.) 863.291 996.512 1.386.115 1.524.613 1.577.258
Kapital (31. 12.) 201.397 161.737 585.878 584.625 686.694
Št. zaposlenih (31. 12.) 18 18 19 20 20
Vir: Klu-s d.o.o., Bilanca stanja za leta 2013–2017; Klu-s d.o.o., Izkaz poslovnega izida 2013–
2017.
Sorodno podjetje se je razvijalo zelo počasi. V 30-ih letih delovanja so kupili 9 vozil in 15
vlačilcev, medtem ko je izbrano podjetje v 11-ih letih delovanja kupilo 12 vozil in 20
vlačilcev, s katerimi se ponašajo še danes.
Iz tabele 6 je razvidno, da so imeli v letu 2015 najnižje prihodke od prodaje in čisti dobiček.
V letu 2015 so ustvarili 723.058 EUR prihodkov od prodaje, medtem ko so v ostalih letih
ustvarili povprečno 2.370.842 EUR čistega dobička. Vzrok za padec prihodkov je izguba
glavnega naročnika plovil, tako da so se morali znova začeti pogajati na trgu za pridobitev
novih kupcev. V istem letu so dosegli tudi najmanjši čisti dobiček. Leta 2015 so imeli
15.100 EUR čistega dobička. Leta 2017 pa so imeli 102.068 EUR čistega dobička. Razloga
za relativno majhen dobiček sta na eni strani izguba naročnika, na drugi strani pa gre za
nakup novega vozila in zaposlitev novega voznika, kar se je v tem primeru izkazalo za
napačno odločitev. V letu 2017 so ustvarili in zabeležili največ sredstev, kapitala, prihodkov
od prodaje ter največji čisti dobiček. Razlog za povečanje je pridobitev novih strank v tujini.
Leta 2017 so ustvarili 2.654.543 EUR čistih prihodkov od prodaje, od tega so ustvarili
1.121.632 EUR prihodkov od prodaje na domačem trgu in 1.532.911 EUR prihodkov od
prodaje na tujem trgu. Zaradi pridobitve novih naročnikov so kupili tudi novo vozilo ter
zaposlili dodatnega voznika.
V tem času se je tudi izbrano podjetje razvijalo in pridobivalo nove kupce. Največji čisti
prihodek od prodaje so imeli leta 2017, in sicer v višini 4.139.143 EUR, kar je za 55 % več,
kot so ga imeli v sorodnem podjetju. Razlog je pridobitev stalnega posla v izbranem podjetju.
Medtem ko so v sorodnem podjetju ravno izgubili enega izmed glavnih naročnikov.
Obe podjetji dajeta velik poudarek na kakovosti in tehnični izpopolnjenosti vozil, vendar so
v izbranem podjetju v zadnjih dveh letih zaradi zastarelosti vozil zamenjali ter nabavili nova
vozila. Pri sorodnem podjetju proces zamenjave starih vozil z novimi traja precej dlje. To
lahko povežem tudi s povečanjem števila zaposlenih ter povečevanjem sredstev. V sorodnem
16
podjetju so od leta 2015 pa do konca leta 2017 zaposlili le 2 nova voznika, medtem ko so v
izbranem podjetju zaposlili 14 novih voznikov. Sredstva so tako v izbranem kot tudi v
sorodnem podjetju skozi vsa opazovana obdobja naraščala. V obeh podjetjih so jih največ
imeli v letu 2017. Izbrano podjetje jih je konec leta 2017 imelo 2.096.580 EUR, kar
predstavlja 32 % več, kot so jih v istem obdobju ustvarili v sorodnem podjetju.
4.1. Kazalnik stanja financiranja
S kazalnikom financiranja sem prikazala, kako se podjetje financira. Z enačbo (1) sem
izračunala delež kapitala v financiranju in tako videla, ali se podjetje več financira s
kapitalom ali s svojimi obveznostmi. Izračunala sem le kazalnik deleža kapitala v
financiranju, saj kazalnik deleža dolgov v financiranju poda iste rezultate, le da so ti
pridobljeni na drugačen način.
𝐷𝑒𝑙𝑒ž 𝑘𝑎𝑝𝑖𝑡𝑎𝑙𝑎 𝑣 𝑓𝑖𝑛𝑎𝑛𝑐𝑖𝑟𝑎𝑛𝑗𝑢 = 𝑘𝑎𝑝𝑖𝑡𝑎𝑙
𝑜𝑏𝑣𝑒𝑧𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖 𝑑𝑜 𝑣𝑖𝑟𝑜𝑣 𝑠𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑒𝑣 𝑥 100 (1)
Tabela 11: Kazalnik deleža kapitala v financiranju
V EUR 2013 2014 2015 2016 2017
Kapital izbranega podjetja 49.463 113.116 455.863 706.290 755.020
Obveznosti do virov sredstev
izbranega podjetja v EUR 625.302 779.508 1.239.256 1.440.760 2.096.580
Delež kapitala v financiranju
izbranega podjetja (v %) 7,9 14,5 36,8 49,0 36.1
Kapital sorodnega podjetja 201.397 161.737 585.878 584.625 686.694
Obveznosti do virov sredstev v
sorodnem podjetju 863.291 996.512 1.386.115 1.524.613 1.577.258
Delež kapitala v financiranju
sorodnega podjetja (v %) 23,3 16,2 42,3 38,34 43,53
Vir: Floro d.o.o., Bilanca stanja za leta 2013–2017; Klu-s d.o.o., Bilanca stanja za leta 2013–2017.
17
Slika 2: Delež kapitala v financiranju
Vir: lastno delo
Iz slike 2 vidim, da se je izbrano podjetje leta 2013 financiralo le 8 % s kapitalom. Vzrok za
to je predvsem v tem, da je podjetje do leta 2013 ustvarjalo zelo majhen delež čistega
dobička. Zato so tudi morali v podjetju paziti, saj so bili bolj nagnjeni k težavam s plačili.
Do leta 2017 se je podjetje razvijalo ter pridobivalo nove kupce, posledično so se jim
povečevali prihodki od prodaje in tako so na koncu leta ustvarili vedno večji čisti dobiček,
kar pa je tudi vplivalo na povečanje kapitala. Izbrano podjetje se je čedalje več financiralo s
kapitalom. Leta 2016 se je izbrano podjetje financiralo 49 % s kapitalom. Iz slike 2 je
razvidno, da je v letu 2017 delež financiranja s kapitalom padel na 36 %. Razlog padca
deleža je v veliki meri povezan s povečanjem poslovnih obveznosti. Glavni razlog povečanja
obveznosti je pridobitev novih kapacitet ter posledično povečanje stroškov transporta.
Vendar v izbranem podjetju padec deleža kapitala v financiranju ne zaznavajo kot težavo,
saj planirajo, da bo delež v letu 2018 ponovno narastel.
Iz slike 2 je razvidno, da je imelo sorodno podjetje do sredine leta 2015 delež financiranja s
kapitalom večji od izbranega podjetja. Sorodno podjetje se je leta 2014 financiralo 16 % s
kapitalom. Razlog za padec deleža je v tem, da so se obveznosti do virov sredstev povečale,
medtem ko se je kapital v sorodnem podjetju zmanjšal. Zmanjšanje kapitala v sorodnem
podjetju ni dobro, saj se je povečalo tveganje za vračilo glavnic in obresti. Leta 2017 je delež
kapitala v financiranju narastel na dobrih 43 %, kar pomeni, da so se v tem letu 43 %
financirali s kapitalom. Posledica tega je pridobitev nekaj novega posla in s tem povečanje
prihodkov ter dobička. S povečanjem deleža kapitala v financiranju v letu 2017 so v
sorodnem podjetju postali tudi manj tvegani glede plačilne sposobnosti.
0
10
20
30
40
50
60
2013 2014 2015 2016 2017
Delež kapitala v financiranju
Izbano podjetje Sorodno podjetje
18
Tako izbrano podjetje kot tudi sorodno podjetje nimata 100 % stalnih strank, zato si morata
svoje stranke dnevno pridobivati na trgu, kar pa je zelo tvegano. Kupce si podjetji pridobita
s konkurenčno ceno ter s prepoznavnostjo na trgu. Zato je pomembno, da čim večji delež
poslovanja financirata s kapitalom, saj le tako ne bosta imeli težav pri plačilih v primeru
izgube posla.
4.2. Kazalnik plačilne sposobnosti
Z dvema kazalnikoma plačilne sposobnosti sem prikazala, ali je podjetje zmožno
poravnavati svoje zapadle obveznosti. Na podlagi enačbe (2) sem izračunala kratkoročni
koeficient, ki prikazuje razmerje med kratkoročnimi sredstvi in kratkoročnimi obveznostmi.
Z enačbo 3 pa sem izračunala dolgoročno financiranje dolgoročnih sredstev.
𝐾𝑟𝑎𝑡𝑘𝑜𝑟𝑜č𝑛𝑖 𝑘𝑜𝑒𝑓𝑖𝑐𝑖𝑒𝑛𝑡 =𝑘𝑟𝑎𝑡𝑘𝑜𝑟𝑜č𝑛𝑎 𝑠𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑣𝑎
𝑘𝑟𝑎𝑡𝑘𝑜𝑟𝑜č𝑛𝑒 𝑜𝑏𝑣𝑒𝑧𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖 (2)
Tabela 12: Kratkoročni koeficient
V EUR 2013 2014 2015 2016 2017
Kratkoročna sredstva izbranega podjetja 593.425 472.597 681.728 610.119 1018.882
Kratkoročne obveznosti izbranega
podjetja 407.739 440.580 497.883 398.192 809.220
Kratkoročni koeficient izbranega
podjetja 1,45 1,07 1,37 1,53 1,25
Kratkoročna sredstva sorodnega podjetja 512.606 481.224 483.424 488.714 507.452
Kratkoročne obveznosti sorodnega
podjetja 515.403 553.075 687.849 722.011 631.376
Kratkoročni koeficient sorodnega
podjetja 0,99 0,87 0,70 0,67 0,80
Vir: Floro d.o.o., Bilanca stanja za leta 2013–2017; Klu-s d.o.o., Bilanca stanja za leta 2013–2017.
19
Slika 3: Kratkoročni koeficient
Vir: Lastno delo
Iz slike 3 vidim, da je kratkoročni koeficient pri izbranem podjetju v vseh petih letih nad 1,
kar pomeni, da je podjetje plačilno sposobno, saj ima kratkoročna sredstva večja od
kratkoročnih obveznostih, kar pomeni, da lahko svoje obveznosti poravnava s sredstvi.
Medtem ko je kratkoročni koeficient pri sorodnem podjetju pod 1, kar pomeni, da lahko
nastanejo težave pri plačilih. Iz tabele 8 tudi vidim, da so njihove kratkoročne obveznosti
večje od kratkoročnih sredstev. Izbrano podjetje ima kratkoročni koeficient najvišji v letu
2016, saj ta znaša 1,53. To pomeni, da ima v tem letu kratkoročnih sredstev 1,53-krat več od
kratkoročnih obveznosti. Podjetje v tem letu ne oblikuje zalog. Oblikovana ima le denarna
sredstva, kratkoročne poslovne terjatve in kratkoročne poslovne obveznosti.
𝐷𝑜𝑙𝑔𝑜𝑟𝑜č𝑛𝑜 𝑓𝑖𝑛𝑎𝑛𝑐𝑖𝑟𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑑𝑜𝑙𝑔𝑜𝑟𝑜č𝑛𝑖ℎ 𝑠𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑒𝑣 𝑘𝑎𝑝𝑖𝑡𝑎𝑙 + 𝑑𝑜𝑙𝑔𝑜𝑟𝑜č𝑛𝑒 𝑜𝑏𝑣𝑒𝑧𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖
𝑑𝑜𝑙𝑔𝑜𝑟𝑜č𝑛𝑎 𝑠𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑣𝑎 (3)
Tabela 13: Dolgoročno financiranje dolgoročnih sredstev
V EUR 2013 2014 2015 2016 2017
Kapital + dolgoročne obveznosti
izbranega podjetja 49.463 338.928 741.373 1.042.567 1.287.359
Dolgoročna sredstva izbranega
podjetja 31.877 306.911 557.528 830.640 1.077.697
Se nadaljuje
0
0,2
0,4
0,6
0,8
1
1,2
1,4
1,6
1,8
2013 2014 2015 2016 2017
Kratkoročni koeficient
Izbrano podjetje Sorodno podjetje
20
Tabela 14: Dolgoročno financiranje dolgoročnih sredstev (nad.)
Dolgoročno financ. dolgoročnih
sredstev izbranega podjetja 1,55 1,10 1,33 1,25 1,19
Kapital + dolgoročne obveznosti
sorodnega podjetja 347.888 443.437 689.294 793.626 936.906
Dolgoročna sredstva sorodnega
podjetja 350.485 514.811 902.691 1.030.313 1.060.993
Dolgoročno financ. dolgoročnih
sredstev sorodnega podjetja 0,99 0,84 0,76 0,77 0,88
Vir: Floro d.o.o., Bilanca stanja za leta 2013–2017; Klu-s d.o.o., Bilanca stanja za leta 2013–2017.
Slika 4: Dolgoročno financiranje dolgoročnih sredstev
Vir: Lastno delo
Iz slike 4 je razvidno, da so izračunani kazalniki dolgoročnega financiranja dolgoročnih
sredstev v izbranem podjetju nad 1, kar pomeni, da izbrano podjetje vsa dolgoročna sredstva
financira z dolgoročnimi viri. Medtem ko je pri sorodnem podjetju izračunani kazalnik
manjši od 1, kar pomeni, da vseh dolgoročnih sredstev ne morejo pokriti z dolgoročnimi viri.
4.3 Kazalnik stanja investiranja
Kazalnik stanja investiranja je za podjetje pomemben predvsem z vidika investicij, ki jih
podjetje nameni v posamezne vrste sredstev. Na podlagi enakosti podjetij sem tako dobila
točne in primerljive rezultate, saj sem primerjala podjetji, ki se ukvarjata z enako
kategoriziranimi izrednimi prevozi. Z enačbo 4 sem izračunala delež dolgoročnih sredstev.
0
0,5
1
1,5
2
2013 2014 2015 2016 2017
Dolgoročno financiranje dolgoročnih sredstev
Izbrano podjetje Sorodno podjetje
21
Izračunala sem le ta kazalnik, saj z izračunom deleža kratkoročnih sredstev pridobim le
zrcalno sliko stanja financiranja v podjetju.
𝐷𝑒𝑙𝑒ž 𝑑𝑜𝑙𝑔𝑜𝑟𝑜č𝑛𝑖ℎ 𝑠𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑒𝑣 =𝑑𝑜𝑙𝑔𝑜𝑟𝑜č𝑛𝑎 𝑠𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑣𝑎
𝑠𝑟𝑒𝑑𝑠𝑡𝑣𝑎 𝑥 100 (4)
Tabela 15: Delež dolgoročnih sredstev
V EUR 2013 2014 2015 2016 2017
Dolgoročna sredstva izbranega
podjetja 31.877 306.911 557.528 830.640 1.077.697
Sredstva izbranega podjetja 625.302 779.508 1.239.256 1.440.760 2.096.580
Delež dolgoročnih sredstev
izbranega podjetja (v %) 5,09 39,37 44,98 57,65 51,40
Dolgoročna sredstva sorodnega
podjetja 350.485 514.811 902.691 1.030.313 1.060.993
Sredstva sorodnega podjetja 863,291 996.512 1.386.115 1.524.613 1.577.258
Delež dolgoročnih sredstev
sorodnega podjetja (v %) 40,59 51,66 65,12 67,57 67,27
Vir: Floro d.o.o., Bilanca stanja za leta 2013–2017; Klu-s d.o.o., Bilanca stanja za leta 2013–2017.
Slika 5: Delež dolgoročnih sredstev
Vir: Lastno delo
Slika 5 prikazuje, da je imelo izbrano podjetje leta 2013 le 5 % dolgoročnih sredstev med
vsemi sredstvi. V tem obdobju izbrano podjetje ni namenilo veliko investicij v opredmetena
osnovna sredstva. Večji poudarek so dali na poslovanje. S trenutno opremo, ki so jo imeli v
podjetju, so hoteli ustvariti nov in večji krog kupcev. Tako da so se jim v letu 2013 bolj
povečala kratkoročna posojila in kratkoročne poslovne terjatve. Razlog za tako majhen delež
0
20
40
60
80
2013 2014 2015 2016 2017
Delež dolgoročnih sredstev
Izbrano podjetje Sorodno podjetje
22
dolgoročnih sredstev je povečanje kratkoročnih sredstev, bolj natančno gre za povečanje
kratkoročnih finančnih naložb, saj je podjetje med drugim prejelo menico kot poplačilo dela
terjatev do kupcev, ki pa jo je izbrano podjetje v roku enega leta unovčilo pri banki. Največji
delež dolgoročnih sredstev so v podjetju zabeležili konec leta 2016, ko je delež znašal
57,65 %. Glavni razlog je posodobitev ter nakup novih vozil.
Iz slike 5 vidim, da ima sorodno podjetje skozi vsa opazovana obdobja deleže dolgoročnih
sredstev nekoliko višje kot izbrano podjetje. Razlog za to je v tem, da je sorodno podjetje
bolj razvito in ima več osnovnih sredstev med dolgoročnimi sredstvi. Ker pa se sorodno
podjetje še vedno razvija in kupuje nova vozila, se delež dolgoročnih sredstev povečuje.
Tako ima sorodno podjetje leta 2017 67 % dolgoročnih sredstev med vsemi sredstvi.
4.4 Kazalniki donosnosti
S kazalnikom donosnosti sem izračunala čisto donosnost prihodkov od prodaje, ki sem jo
izračunala na podlagi enačbe 5. Z enačbo 6 pa sem izračunala donosnost kapitala.
Č𝑖𝑠𝑡𝑎 𝑑𝑜𝑛𝑜𝑠𝑛𝑜𝑠𝑡 𝑝𝑟𝑖ℎ𝑜𝑑𝑘𝑜𝑣 𝑜𝑑 𝑝𝑟𝑜𝑑𝑎𝑗𝑒 = č𝑖𝑠𝑡𝑖 𝑑𝑜𝑏𝑖č𝑒𝑘
č𝑖𝑠𝑡𝑖 𝑝𝑟𝑖ℎ𝑜𝑑𝑘𝑖 𝑜𝑑 𝑝𝑟𝑜𝑑𝑎𝑗𝑒 (5)
Tabela 16: Kazalnik čiste donosnosti prihodkov od prodaje
V EUR 2013 2014 2015 2016 2017
Čisti dobiček izbranega
podjetja 29.076 63.653 342.747 256.644 48.729
Čisti prihodki od prodaje
izbranega podjetja 1.290.727 1.822.148 2.854.333 3.416.349 4.139.143
Kazalnik čiste donosnosti
prihodkov od prodaje
izbranega podjetja (v %)
2,25 3,49 12,00 7,51 1,17
Čisti dobiček sorodnega
podjetja 42.961 37.106 15.100 48.747 102.068
Čisti prihodki od prodaje
sorodnega podjetja 2.310.656 2.210.888 723.058 2.307.284 2.654.543
Kazalnik čiste donosnosti
prihodkov od prodaje
sorodnega podjetja (v %)
1,85 1,67 2,08 2,11 3,84
Vir: Floro d.o.o., Izkaz poslovnega izida 2013–2017; Klu-s d.o.o., Izkaz poslovnega izida 2013–
2017.
23
Slika 6: Kazalnik čiste donosnosti prihodkov od prodaje
Vir: Lastno delo
Iz slike 6 vidim, da je imelo izbrano podjetje glede na sorodno podjetje skozi vsa leta večji
kazalnik čiste donosnosti prihodkov od prodaje. Do razlik je prišlo v letu 2017, ko je bil
kazalnik čiste donosnosti prihodkov od prodaje manjši od sorodnega podjetja. V tem letu so
v izbranem podjetju zabeležili tudi nižji čisti dobiček.
Kot sem omenila, ima izbrano podjetje skozi vsa leta izračunani kazalnik čiste donosnosti
prihodkov od prodaje večji od sorodnega podjetja, kar pomeni da na 100 enot čistih
prihodkov od prodaje ustvari več enot čistega dobička. Največ čistega dobička na 100 enot
prihodkov je izbrano podjetje ustvarilo leta 2015, in sicer 12 enot čistega dobička na 100
enot prihodkov. V izbranem podjetju so leta 2017 zabeležili najnižji kazalnik čiste
donosnosti prihodkov od prodaje. V tem letu je kazalnik čiste donosnosti prihodkov od
prodaje znašal 1,17 % , kar pomeni, da so v letu 2017 na 100 enot čistih prihodkov od prodaje
ustvarili 1,17 enote čistega dobička.
Medtem ko je sorodno podjetje v povprečju ustvarilo 2 enoti čistega dobička na 100 enot
prihodkov od prodaje. Iz tega lahko sklepam, da je sorodno podjetje manj uspešno kot
izbrano podjetje, saj ustvari manj enot čistega dobička. Izbrano podjetje v povprečju ustvari
5 enot čistega dobička. Razen v letu 2017, ko je izbrano podjetje ustvarilo le 1,17 enote
čistega dobička na 100 enot čistih prihodkov od prodaje. Medtem ko so v sorodnem podjetju
leta 2017 zabeležili 3,84 enote čistega dobička na 100 enot prihodkov od prodaje. Do
sprememb je prišlo zaradi spremembe v čistem dobičku, saj se je pri izbranem podjetju čisti
dobiček zmanjšal, medtem ko se je pri sorodnem podjetju povečal. Po drugi strani pa so se
prihodki od prodaje v obeh podjetjih povečali.
𝐾𝑎𝑧𝑎𝑙𝑛𝑖𝑘 č𝑖𝑠𝑡𝑒 𝑑𝑜𝑛𝑜𝑠𝑛𝑜𝑠𝑡𝑖 𝑘𝑎𝑝𝑖𝑡𝑎𝑙𝑎 =č𝑖𝑠𝑡𝑖 𝑑𝑜𝑏𝑖č𝑒𝑘
𝑝𝑜𝑣𝑝𝑟𝑒č𝑛𝑜 𝑠𝑡𝑎𝑛𝑗𝑒 𝑘𝑎𝑝𝑖𝑡𝑎𝑙𝑎 (6)
0
5
10
15
2013 2014 2015 2016 2017
Kazalnik čiste donosnosti prihodkov od prodaje
Izbrano podjetje Sorodno podjetje
24
Tabela 17: Kazalnik čiste donosnosti kapitala
V EUR 2013 2014 2015 2016 2017
Čisti dobiček izbranega podjetja 29.076 63.653 342.747 256.644 48.729
Povprečno stanje kapitala izbranega
podjetja 34.924 81.289 284.489 581.076 730.655
Kazalnik čiste donosnosti
kapitala izbranega podjetja (v %) 83,2 78,3 43,6 44,1 6,7
Čisti dobiček sorodnega podjetja 42.961 37.106 15.100 48.747 102.068
Povprečno stanje kapitala
sorodnega podjetja 258.452 181.567 373.807 585.251 635.659
Kazalnik donosnosti prihodkov
sorodnega podjetja (v %) 16,6 20,4 4,1 8,3 16,1
Vir: Floro d.o.o., Bilanca stanja za leta 2013–2017; Klu-s d.o.o., Bilanca stanja za leta 2013–2017.
Slika 7: Kazalnik čiste donosnosti kapitala
Vir: Lastno delo
V izbranem podjetju so leta 2013 dosegli najvišjo vrednost kazalnika, ki je znašal 83 %.
Medtem ko je kazalnik čiste donosnosti kapitala leta 2017 dosegel najnižjo vrednost.
Kazalnik čiste donosnosti kapitala je znašal le 6 %. Razlog za tako nizek odstotek je
zmanjšanje čistega dobička, kar lahko povežem z nakupom novih vozil in s povečanjem
poslovnih prihodkov. Na drugi strani pa se je povečal kapital kot posledica povečanja
dobička v prihodnjih letih.
Pri sorodnem podjetju je bil kazalnik čiste donosnosti kapitala najnižji v letu 2015, saj je
znašal le 4 %. Vzrok za tako nizek odstotek je predvsem izguba glavnega naročnika ter tako
posledično zmanjšanje dobička. Najvišjo vrednost so v sorodnem podjetju zabeležili leta
0
20
40
60
80
100
2013 2014 2015 2016 2017
Kazalnik čiste donosnosti kapitala
Izbrano podjetje Sorodno podjetje
25
2013, saj je ta znašal 16 %. Sorodno podjetje glede na izbrano podjetje v celoti zaostaja, saj
so je v povprečju kazalnik čiste donosnosti kapitala sorodnega podjetja nižji od kazalnika
čiste donosnosti kapitala izbranega podjetja. Kar pomeni, da izbrano podjetje ustvarja več
prihodkov od prodaje.
SKLEP
Kot vemo, se morajo podjetja na trgu neprestano boriti za svoj obstoj, da obdržijo svoj
konkurenčni položaj. Za konkurenčnost na trgu vsako podjetje stremi k svoji strategiji. Skozi
pisanje zaključne strokovne naloge sem prišla do spoznanja, da izbrano transportno podjetje
zna izbrati pravo strategijo vstopa na trg. Skozi razvijanje svoje karierne poti je podjetje
prišlo do spoznanja, da je ključni cilj čim bolje zadovoljiti svoje stranke. Kar predstavlja
enega izmed povodov za posodobitev in razvoja voznega parka. V podjetju so prepričani, da
z najsodobnejšo opremo vozil, raznovrstno ponudbo sedlastih vlačilcev in s strokovnim
znanjem pridobijo zaupanje od naročnikov prevoza. Vse to pa na koncu pripelje do
prepoznavnosti in vodilnosti na trgu.
Uspešnost izbranega podjetja sem ugotovila tudi pri analizi izkaza poslovnega izida in
bilance stanja. Ugotovila sem, da so se v izbranem podjetju prihodki od prodaje od konca
leta 2015 pa do konca leta 2017 povečali za 50 %. Glavni razlog za povečanje prihodkov je
posodobitev voznega parka ter pridobitev posla s podjetjem Elan. Zaradi povečanja in
razvoja podjetja so se jim najbolj povečali transportni stroški, kot so stroški goriva, stroški
dovoljenj in cestnin.
Zaradi prenove voznega parka sem na podlagi izkaza poslovnega izida ugotovila, da so se
jim prihodki od prodaje povečali za 50 odstotkov, kar lahko povežem kot posledico prenove
voznega parka, saj kupcem ponujajo večje kapacitete prevoza. Po drugi strani pa so v letu
2017 zabeležili padec dobička, saj so kupili nove tovornjake. Posledično zaradi nakupa
novih vozil in same posodobitve voznega parka realizirajo povečanje poslovnih odhodkov.
Glede na to, da imata izbrano in sorodno podjetje majhen delež stalnih strank, se morata tako
kot ostala podjetja na trgu boriti za svoje kupce. Ker pa to predstavlja veliko tveganje, je
zelo težko predvidevati, kaj bodo ponudila konkurenčna podjetja na trgu. Zato je pomembno,
da podjetji čim večji delež sredstev financirata s kapitalom. Trenutno se izbrano podjetje
36 % financira s kapitalom, medtem ko je odstotek financiranja v sorodnem podjetju
nekoliko višji, saj se kar 46 % financira s kapitalom. Vendar lahko rečem, da sta v povprečju
obe podjetji plačilno sposobni.
Na splošno obe podjetji poslujeta uspešno, saj sta v vseh letih delovanja ustvarili dobiček.
Izbrano podjetje je v vseh opazovanih letih razen v letu 2017 ustvarilo večji čisti dobiček
26
kot sorodno podjetje. Do razlik je prišlo v letu 2017, ko je izbrano podjetje realiziralo le
48.729 EUR čistega dobička. Kar je 50 odstotkov manj kot sorodno podjetje. Razlog za
realizacijo tako majhnega čistega dobička je nakup novih vozil ter posledično povečanje
odhodkov.
LITERATURA IN VIRI
1. Floro d.o.o. (brez datuma). Pridobljeno 10. aprila 2018 iz https://www.bizi.si/FLORO-D-O-
O/
2. Floro d.o.o. (2013). Bilanca stanja podjetja Floro d.o.o. za leto 2013 (interno gradivo).
Žirovnica: Floro d.o.o.
3. Floro d.o.o. (2014). Bilanca stanja podjetja Floro d.o.o. za leto 2014 (interno gradivo).
Žirovnica: Floro d.o.o.
4. Floro d.o.o. (2015). Bilanca stanja podjetja Floro d.o.o. za leto 2015 (interno gradivo).
Žirovnica: Floro .d.o.o.
5. Floro d.o.o. (2016). Bilanca stanja podjetja Floro d.o.o. za leto 2016 (interno gradivo).
Žirovnica: Floro d.o.o.
6. Floro d.o.o. (2017). Bilanca stanja podjetja Floro d.o.o. za leto 2017 (interno gradivo).
Žirovnica: Floro d.o.o.
7. Floro d.o.o. (2013). Izkaz poslovnega izida podjetja Floro d.o.o. za leto 2013 (interno
gradivo). Žirovnica: Floro d.o.o.
8. Floro d.o.o. (2014). Izkaz poslovnega izida podjetja Floro d.o.o. za leto 2014 (interno
gradivo). Žirovnica: Floro d.o.o.
9. Floro d.o.o. (2015). Izkaz poslovnega izida podjetja Floro d.o.o. za leto 2015 (interno
gradivo). Žirovnica: Floro d.o.o.
10. Floro d.o.o. (2016). Izkaz poslovnega izida podjetja Floro d.o.o. za leto 2016 (interno
gradivo). Žirovnica: Floro d.o.o.
11. Floro d.o.o. (2017). Izkaz poslovnega izida podjetja Floro d.o.o. za leto 2017 (interno
gradivo). Žirovnica: Floro d.o.o.
12. Igličar, A., Hočevar, M., & Zaman Groff, M. (2013). Uvod v računovodstvo. Ljubljana:
Ekonomska fakulteta.
13. Klu-s d.o.o. (2018, 26. aprila) Bilanca stanja 2017. Pridobljeno 1. maja 2018 iz
https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=6883478000&id_prikaza=1&id=7881737#
porocilo
14. Klu-s d.o.o. (2017, 3. maja) Bilanca stanja 2016. Pridobljeno 15. april 2018 iz
https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=6883478000&id_prikaza=1&id=7815769#
porocilo
15. Klu-s d.o.o. (2016, 3. maja) Bilanca stanja 2015. Pridobljeno 15. april 2018 iz
https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=6883478000&id_prikaza=1&id=4014439#
porocilo
27
16. Klu-s d.o.o. (2016, 3. maja) Izkaz poslovnega izida 2015. Pridobljeno 15. april 2018 iz
https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=6883478000&id_prikaza=2&id=7815769#
porocilo
17. Klu-s d.o.o. (2017, 3. maja) Izkaz poslovnega izida 2016. Pridobljeno 15. april 2018 iz
https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=6883478000&id_prikaza=2&id=4014439#
porocilo
18. Klu-s d.o.o. (2018, 26. aprila) Izkaz poslovnega izida 2017. Pridobljeno 1. maja 2018 iz
https://www.ajpes.si/jolp/podjetje.asp?maticna=6883478000&id_prikaza=2&id=7881737#
porocilo