Čustvena inteligenca pri delu z ljudmi1

5

O avtorju 9Zahvale 11Uvod 15

Prvi del: PoveËajte Ëustveno inteligenco 27

1. Razvijanje visoke stopnje samozavedanja 29Zakaj je visoka stopnja samozavedanja temelj Ëustvene inteligence 30Kako vas nizka stopnja samozavedanja lahko ovira 31Kako poveËati samozavedanje 32Razmislite, kako ocenjujete 33Povzemimo, kar smo se nauËili o dejavnikih samozavedanja 51

2. Obvladovanje Ëustev 55Deli Ëustvenega sistema se morajo dopolnjevati 56Kako obrniti svoje misli, telesne spremembe in vedenje v svoj prid 58Postanite dober reπevalec problemov 79Dodatne tehnike za obvladovanje Ëustev 86Tudi pozitivna Ëustva je treba obvladovati 91Povzemimo znanje o tehnikah obvladovanja Ëustev 92

3. Samomotivacija 95Motivacija je bistvena za to, da se dela lotite in pri njem vztrajate 95Viri motivacije 97Kako se lotiti ovir in si povrniti izgubljeni poloæaj 133Povzemimo vse znanje o samomotivaciji 143

6

»USTVENA INTELIGENCA PRI DELU Z LJUDMI

Drugi del: Uporaba Ëustvene inteligencev odnosih z drugimi 145

4. Razvijanje uËinkovitih komunikacijskih sposobnosti 147Uporaba tankoËutnosti 148Samorazkrivanje 150OdloËnost 163DinamiËno posluπanje 168Kritika 177Timska komunikacija 187Povzemimo vse, kar smo se nauËili o sporazumevanju 193

5. Razvijanje znanja o medosebnih odnosih 195Kaj ustvarja odnos 195Kako analizirati odnos 202Kako komunicirati na primerni ravni 210Kako uËinkovito uporabljati razliËne ravni 216Povzemimo vse, kar smo se nauËili o medosebnih odnosih 227

6. Pomagajte drugim, da si bodo pomagali sami 229Koristi drugim, vam in podjetju 229Ohranite Ëustveno perspektivo 230NauËite se pomiriti razburjeno osebo 235Bodite naklonjen posluπalec 237Pomagajte drugim pri naËrtovanju in doseganju ciljev 250Ustvarjanje Ëustveno inteligentne organizacije 260

Dodatek: Razvijanje Ëustvene inteligence 263

Bibliografija 269

9

O avtorju

Hendrie Weisinger je doktor psihologije z bogatimi izkuπ-njami na podroËju kliniËne, svetovalne in organizacijske

psihologije. Predava na univerzah po vsej Ameriki in je sveto-valec nekaterih najuglednejπih ameriπkih podjetij, vladnihagencij, izobraæevalnih in drugih ustanov, ki skrbijo za duπevnozdravje. Napisal je veË uspeπnih knjig in je vodilni strokovnjakna podroËju uporabe Ëustvene inteligence, izvedenec za ob-vladovanje jeze in zaËetnik zdaj æe uveljavljenih tehnik, meddrugimi tehnike kritiziranja. Nastopil je v πtevilnih televizijskihin radijskih oddajah, na primer v Good Morning America inThe Today Show, v svoje oddaje pa sta ga povabila tudi OprahWinfrey in Phil Donahue.

10


11

Zahvale

Pri pripravi knjige mi je pomagalo veliko ljudi. Najprejse moram zahvaliti Larryju Alexandru, ki je prvi prepoznal

pomen delovanja Ëustvene inteligence in zaËel razpravljati onjej. Nato se zahvaljujem Susan Williams za Ëustveno inteligen-tno kritiko mojega rokopisa. Natanko je ugotovila, kaj takaknjiga potrebuje, in k sodelovanju pritegnila pravo osebo —urednico Karen Sharpe, ki je opravila izjemno delo. Zaradi nje-nega pisateljskega in uredniπkega daru je ta knjiga veliko boljπa.

Naslednji je John Mayer, ki je z menoj velikoduπno delilsvoje znanje o Ëustveni inteligenci. Njegovi Ëlanki o tej temiso bili moji glavni teoretiËni viri. Zahvaliti se moram tudinjegovemu sodelavcu Petru Saloveyu.

Priznanje æelim izreËi tudi izobraæevalnim programomπtevilnih poslovnih πol, πe zlasti pa prijateljem, ki izobraæujejovodilne kadre na Andersonovi visoki πoli za podiplomski πtudijmanagementa v okviru UCLA. V tem programu sem sodelovalπestnajst let in tu sem imel najveË priloænosti πiriti svoje idejepo ameriπkem poslovnem svetu. Na podroËje izobraæevanjavodilnih kadrov so me vpeljali Victor Tabbush, Debra Terrill,Alan Barnes, pa Jim Aggen, Grace Siao in Myra Brown, kizavzeto podpirajo ta program.

12


Najiskreneje se moram zahvaliti tudi sodelavcem v prog-ramu za kadrovsko izobraæevanje na univerzi Washington, eniprvih v dræavi, ki je ugotovila, kako pomembno je v svoje prog-rame vkljuËiti tudi predavanja o Ëustveni inteligenci. ©e posebejse moram zahvaliti Howardu Normanu, ki mi je bil ne le doberprijatelj, ampak tudi dragocen mentor na podroËju kadrovskegaizobraæevanja.

Tudi druge izobraæevalne ustanove so mi omogoËile, da semπiril svoje ideje. Najdragocenejπe izkuπnje sem dobil, ko sempredaval na najboljπih med najboljπimi: na univerzah Cornell,Wharton, NYU, RPI, Tulane, University of Alabama, PennState, Smith. Vse so mi izjemno pomagale in njihovo zaupanjev moje delo nadvse cenim.

Veliko podpore sem deleæen tudi od Inπtituta za πtudij mana-gementa (IMS). V posebno zadovoljstvo mi je bilo sodelovati zGordonom Petersom, Jonom Petersom, zaposlenimi na IMS inπtevilnimi regionalnimi predstojniki. Nadvse mi laska, da IMShvali moje delo.

Sue Gold se je izkazala za neprecenljivo tajnico. PrepriËansem, da je delati zame precej naporneje kot teËi maraton. Onapa je vedno pripravljena preteËi πe kak dodaten kilometer!

Veliko veselja imam z neËakoma Derekom in Randyjem,ki sta zame neusahljiv vir zabave. Mama, ki æivi blizu mene, meje vedno spodbujala in mi vlivala optimizem. Edini Ëlovek nasvetu je, ki me lahko na videu gleda po dvanajst ur na dan inpreneha le toliko, da gre na straniπËe. Ronnie in Don me ne-nehno spodbujata in motivirata. Æena Lorie me πe naprejpotrpeæljivo in razumevajoËe podpira ter ljubi.

Rad bi se zahvalil πe glavam petih druæin. Med teæavnimnastajanjem te knjige me je spodbujal zaupanja vredni prijatelj

13

Zahvale

Lee Sachs. Najini jutranji pogovori so me vedno spravili v dobrovoljo. Steve Gold je upraviËil svoje ime: njegova pomoË je bilares zlata vredna. Kadarkoli sem potreboval uslugo, je priskoËilna pomoË in me razvedril.

Zahvaljujem se πe trem univerzitetnim predavateljem zZahodne obale. Ken Cinnamon je nadvse ustvarjalen sveto-valec. Vedno mi pomaga s pronicljivimi idejami in si vzameveliko Ëasa, da mi pomaga naËrtovati delo. Zahvaliti se moramLennyju Levinu, dobremu prijatelju πe iz mladosti, na koncupa tudi Ronu Podellu, ki mi vedno vliva obËutek varnosti inprijateljstva.

Æelim se zahvaliti πe vsem drugim ljudem, ki so pokazalizanimanje za moje delo in mi pomagali na razliËne naËine. Hvalavsem in glejte, da boste uporabljali svojo Ëustveno inteligenco.

15

Uvod

Pred skoraj dvajsetimi leti sem bil priËa pogovoru, ki mi jezbudil zanimanje za Ëustveno inteligenco. Takrat sem kot

πtudent podiplomskega πtudija delal v centru za duπevno zdravje.Ko sem se nekega dne pogovarjal s skupino kolegov, je do nasprivihral psihiater in zaËel kriËati na æensko iz naπe skupine, kije πtudirala socialno delo. “Saj nimate pojma, kaj poËnete,” jerjovel in oËi so mu æarele. “Bolniku ste naredili nepopravljivoπkodo.”

Nekaj minut je prijateljico brez prestanka napadal in obto-æeval. Tako meni kot drugim je bilo nerodno. Bil pa sem tudijezen na psihiatra, zlasti ko je prijateljica v solzah pobegnila.Psihiater pa je celo po njenem odhodu nepopustljivo nadaljevals svojo kritiko: “Kako znaËilno za njeno obrambno vedenje!”

Iz tega dogodka sem jasno razbral, da uniËujoËe izreËenakritika povzroËi Ëustven izbruh. Ta ugotovitev me je spodbudilak razmiπljanju, kako bi bilo mogoËe kritiko uporabiti kons-truktivno, da bi s to izkuπnjo pridobila oba, tako tisti, ki joizreka, kot tisti, ki mu je namenjena. Takrat πe nisem vedel, daje prav konstruktivna kritika najpomembnejπi del Ëustveneinteligence.

Eden od delov Ëustvene inteligence je tudi obvladovanje

16


jeze, umetnost, ki sem jo raziskoval dve leti zatem med staæi-ranjem v vojaπki bolnici. Tam sem opazil, da so mnogi zaposlenispodkopavali svoje delo, ker niso znali razumeti in ublaæiti svojejeze. Podobno sem opaæal tudi pri bolnikih. To me je spodbudilo,da sem zaËel iskati naËine za obvladovanje jeze.

V naslednjih letih sem na podlagi lastnih kliniËnih raziskavin hitro naraπËajoËe strokovne literature priπel do spoznanja,da se veËina posameznikov teæko znajde v Ëustveno spremenlji-vih poloæajih, zlasti kadar zbujajo jezo in strah. »e se tej teæavipridruæi πe nizka sposobnost sporazumevanja, kakrπno je naprimer pokazal omenjeni psihiater, so lahko posledice pravuniËujoËe.

V 80. letih sem zaËel svetovati podjetjem. Ugotovil sem,da nesposobnost obvladovanja Ëustev in uËinkovitega spora-zumevanja pogosto pripelje do nereπenih ter ponavljajoËih sesporov med zaposlenimi, nizke delovne morale in manjπestorilnosti. ZaËel sem iskati naËine, kako bi se ljudje nauËiliuËinkovito uporabljati svoja Ëustva in razvijati sposobnosti, kiso potrebne za dobro sporazumevanje z drugimi ljudmi.

Nadaljeval sem z raziskovalnim delom na tem podroËju ino tej temi napisal πtiri knjige. Hkrati sem opravljal kliniËno insvetovalno delo ter prirejal seminarje. »ustvena inteligenca pridelu z ljudmi predstavlja vrh mojega dela o tem, kako je mogoËeËustveno inteligenco uporabiti v najrazliËnejπih podjetjih, odtistih najbolj uspeπnih, s seznama Fortune 500, do majhnih, odproizvodnih podjetij do podjetij s podroËja intelektualne last-nine, od tistih z Manhattna do tistih iz Miamija ali Milwaukeeja.Pri tem delu sem se veliko nauËil in veseli me, da lahko svojeznanje delim z vami.

17

Uvod

Definicija Ëustvene inteligence

»ustvena inteligenca je preprosto povedano inteligentnauporaba Ëustev. Svoja Ëustva namerno uporabljamo tako, da nampomagajo k takπnemu vedenju in miπljenju, ki nam je v korist.

Recimo, da je pred vami pomembna predstavitev. Vaπesamozavedanje (sestavni del Ëustvene inteligence) vas opozarja,da vas je zelo strah. S pomoËjo Ëustvene inteligence pa zaËnetez vrsto dejanj. Najprej obvladate uniËujoËe misli, potem sesprostite in tako zmanjπate vznemirjenje, na koncu pa prenehatez neuËinkovitim vedenjem, na primer nemirnim korakanjemsem in tja po sobi. Ko to storite, omilite strah do te mere, da stepripravljeni na uspeπno predstavitev.

Moænosti uporabe Ëustvene inteligence na delovnem mestuso skoraj neomejene. »ustvena inteligenca je nepogreπljiva prireπevanju neprijetnih teæav s sodelavcem, sklepanju pogodbe steæavno stranko, kritiziranju πefa, vztrajanju pri nalogi, doklerni opravljena, in πtevilnih drugih izzivih na poti k uspehu.»ustveno inteligenco uporabljamo tako na osebni ravni (kopomagamo sami sebi) kot na medosebni (ko pomagamodrugim).

Temelji Ëustvene inteligence

»ustvena inteligenca izvira iz πtirih temeljnih elementov, kidelujejo podobno kot osnovne sestavine v verigi DNK (deoksi-ribonukleinske kisline). »e jih nadgrajujemo z izkuπnjami, nampomagajo razviti posebne spretnosti in sposobnosti, ki so temeljËustvene inteligence ter jih je v nasprotju z bioloπko DNKmoæno razvijati in izjemno poveËati. Te πtiri temelje sta prva

18


odkrila psihologa John Mayer z univerze New Hampshire inPeter Salovey z Yalea, ki sta leta 1990 tudi skovala izraz Ëustvenainteligenca.

Vsak izmed temeljev predstavlja sposobnosti, ki skupajtvorijo Ëustveno inteligenco. Vsaka raven vkljuËuje sposobnostivseh prejπnjih ravni in jih hierarhiËno nadgrajuje. Ti πtirjetemelji so:

1. sposobnost natanËno zaznavati, oceniti in izraziti Ëustva,2. zavestno obËutenje ali vzbujanje Ëustev, da boste bolje razumeli sebe in druge,3. sposobnost razumeti Ëustva in spoznanja, ki jih Ëustva

prinaπajo,4. sposobnost uravnavati Ëustva tako, da spodbujajo Ëust-

veno in intelektualno rast.

Skozi vso knjigo spoznavamo, kako nam ti temelji pomagajorazvijati vsako od teh sposobnosti, ki kot celota sestavljajo Ëust-veno inteligenco.

»ustvena inteligenca na delovnem mestu

Zadnja πtiri leta je bilo na podroËju Ëustvene inteligence nareje-nih precej raziskav. V njih so med drugim skuπali razpoznatimetode za merjenje Ëustvene inteligence, doloËiti pomen Ëust-veno-inteligenËnih sposobnosti za posameznikovo uËinkovitostin uporabiti ter vkljuËiti Ëustveno inteligenco v razliËna okolja,tudi v uËilnice.

OdloËil sem se, da bom v tej knjigi svojo pozornost namenilpredvsem uporabi Ëustvene inteligence na delovnem mestu,kjer je po mojih izkuπnjah najbolj potrebna. Dvajset let sem

19

Uvod

delal kot svetovalec v raznih podjetjih in javnih ustanovah.Ugotovil sem, kako pomanjkanje Ëustvene inteligence onemo-goËa rast in uspeh tako posameznika kot podjetja, in nasprotno,kako je mogoËe s pomoËjo Ëustvene inteligence doseËi dobrerezultate tako na osebni kot na organizacijski ravni. Zaposleniz uporabo Ëustvene inteligence pomagajo graditi Ëustvenointeligentno organizacijo, v kateri vsakdo prevzema odgovor-nost za rast lastne Ëustvene inteligence in njeno uporabo vodnosih z drugimi ter v prid organizacije kot celote.

Na seminarjih, ki sem jih vodil, sem ugotavljal, da sezaposleni æelijo predvsem nauËiti, kako uporabljati sposobnostiËustvene inteligence v situacijah, s katerimi se sooËajo na delov-nem mestu. Zaposlenih torej niso zanimali teoretiËni, temveËpredvsem praktiËni vidiki Ëustvene inteligence. Knjigo »ustvenainteligenca pri delu z ljudmi sem napisal zato, da bi ljudem pomagalkar najbolj preprosto, uËinkovito in uspeπno razvijati in uporab-ljati Ëustveno inteligenco.

V knjigo sem zato vkljuËil vrsto primerov, ki uporabo Ëus-tvene inteligence v vsakdanjem æivljenju kaæejo bolje kotkakrπnakoli pedagoπka razprava. VkljuËil sem tudi na desetinevaj za jasno in postopno uËenje posameznih tehnik, na primer,kako zaznavati spremembe ravni vznemirjenosti. Naπli bosteπtevilna navodila, kako kar najbolj uËinkovito uporabiti toznanje.

V knjigi boste veËkrat naleteli na odstavke z naslovom»ustvena inteligenca na delovnem mestu. To so pripovedi, kiso napisane v prvi osebi. Med dolgoletnim delom so mi jihpripovedovali posamezniki, ki so se udeleæevali mojih semi-narjev v najuspeπnejπih ameriπkih podjetjih, v zveznih vladnihagencijah, vojski, bolniπnicah, πolskih ustanovah in poslovnih

20


πolah. Uporabil sem psevdonime in spremenil podrobnosti, pokaterih bi bilo te posameznike mogoËe prepoznati, in jim s temzagotovil anonimnost. Upam, da vam bodo opisani primeripomagali bolje razumeti tisto, kar poudarjam skozi celotnoknjigo, da namreË Ëustvena inteligenca res deluje.

»ustvena inteligenca pri delu z ljudmi je razdeljena na dvadela. V prvem gre za uporabo Ëustvene inteligence na osebniravni in za napotke, kako jo razviti ter uporabiti pri sebi. Drugidel se ukvarja z njeno uporabo na medosebni ravni: kako bitiuËinkovitejπi v odnosih z drugimi.

Prvi del: PoveËajmo Ëustveno inteligencoPrvo poglavje: Razvijanje visoke stopnje samozavedanja

Visoka stopnja samozavedanja vam omogoËa, da si prisluhnete,se opazujete pri delovanju in vplivate na svoja dejanja sebi vprid. Ko se zaËnete zavedati, da na primer postajate vse glasnejπiin vedno bolj jezni na stranko z nerazumnimi zahtevami, pritem pa dobro veste, da je ta stranka pomembna za ohranitevvaπega delovnega mesta, boste morda utiπali glas, pomirili jezoin ji spoπtljivo odgovorili. Prvo poglavje bomo zaËeli z razmiπ-ljanjem, da je samozavedanje temelj, na katerem stoji vse drugoznanje o Ëustveni inteligenci. Nato bomo raziskali, kako s pog-labljanjem v bogastvo podatkov o sebi — v svoje ocene, misli,obËutke, mnenja, Ëustva in namene — razvijemo visoko stopnjosamozavedanja.

Drugo poglavje: Obvladovanje Ëustev

Obvladovanje Ëustev ne pomeni, da jih potlaËimo in tako neizkoristimo dragocenih podatkov, ki nam jih ponujajo. Obvla-

21

Uvod

dovanje pomeni, da svoja Ëustva razumemo in to razumevanjeuporabimo za uËinkovito ravnanje v posameznih situacijah.Naπa Ëustva nastajajo z medsebojnim vplivanjem naπih misli,fizioloπkih sprememb in vedenja, ko se odzivamo na zunanjidogodek. V drugem poglavju se bomo nauËili obvladovati Ëustvatako, da bomo najprej obvladali vzroke, ki jih sproæajo. »ustvavznemirjenosti se ponavadi pojavijo v teæavnih situacijah, konas je na primer strah zaradi napovedi o korenitih spremembahnaπega oddelka. V nadaljevanju bomo skuπali dognati, kakoËustveni termostat spraviti na raven, na kateri æe lahko ustvar-jalno razmiπljamo, in kako nato izbrati najboljπo metodo zareπevanje problema.

Tretje poglavje: Samomotivacija

Kadar smo motivirani, smo sposobni nalogo zaËeti, vztrajati injo dokonËati ter sproti odpravljati morebitne ovire. Na sreËoobstajajo viri, iz katerih lahko Ërpamo motivacijo, in si jih bomoogledali v tem poglavju. To smo lahko mi sami, prijatelji, kinas podpirajo, druæina, kolegi in sodelavci, Ëustveni mentor(resniËna ali namiπljena oseba, ki nam daje navdih) ter naπeokolje (zrak, svetloba, zvoki v pisarni). Ti viri nam s spod-bujanjem in podpiranjem naπega samozaupanja, optimizma,vztrajnosti in navduπenja pomagajo, da postanemo in ostanemomotivirani. Pomagajo nam, da prebrodimo krizne situacije,kakrπni sta zavrnitev projekta in izguba sluæbe, ter si znovapridobimo izgubljeni poloæaj.

22


Drugi del: Uporaba Ëustvene inteligencev odnosih z drugimi

»etrto poglavje: Razvijanje uËinkovitih komunikacijskihsposobnosti

Komunikacija je temelj slehernega odnosa, saj ustvarja pove-zanost, ki je podlaga odnosa. Sposobnost uËinkovitega komuni-ciranja na delovnem mestu ima neprecenljivo vrednost. Brezdobrega sporazumevanja bi teæko reπili spor s sodelavcem, govo-rili s πefom o njegovi neobËutljivosti ali prisluhnili strankinimpritoæbam. NapaËne besede, nepremiπljene kretnje ali dvoumnepripombe lahko pripeljejo do nezaæelenih situacij. V Ëetrtempoglavju bomo govorili o petih sposobnostih, ki nam zagotav-ljajo, da bomo imeli pri stikih z drugimi kar najveË moænosti zauspeh. Te sposobnosti so samorazkrivanje, odloËnost, dinamiËnoposluπanje, kritika in skupinska komunikacija.

Peto poglavje: Razvijanje znanja o medosebnih odnosih

Dobro sporazumevanje z drugimi pomeni, da smiselno inprimerno izmenjujemo informacije. »e upoπtevamo, kolikπendel dneva smo v stikih z drugimi, zlahka razumemo, zakaj voglasih za sluæbo tako pogosto zahtevajo lastnost, da “znamo zljudmi”. V tem poglavju bomo spoznali, iz Ëesa je sestavljenodnos: iz zadovoljevanja potreb drugega, sporazumevanja z njimv daljπem Ëasovnem obdobju in posredovanja Ëustev, misli teridej. V nadaljevanju bomo raziskali dve sposobnosti za mojstrskoobvladovanje medosebnih odnosov. Gre za sposobnost analizi-rati odnos tako, da ga lahko tvorno usmerjamo, in sposobnostkomunicirati na primerni ravni ter tako uËinkovito izmenjevatiinformacije.

23

Uvod

©esto poglavje: Pomagajte drugim, da si bodo pomagali sami

Delovna organizacija je celovit sistem, ki je odvisen od med-osebnih odnosov med posamezniki, ki v njej delajo. Za uspehpodjetja torej ni pomembno le, da se vsak posameznik skrajnopotrudi, ampak da pri tem pomaga tudi drugim. To v kontekstuËustvene inteligence pomeni, da pomaga drugim obvladovatiËustva in se uËinkovito sporazumevati, razreπevati teæave terkonflikte in postati motiviran. V zadnjem poglavju se bomoukvarjali s πtirimi naËini, kako pomagati drugim, da si bodopomagali sami. Gre za ohranjanje Ëustvene perspektive, za to,da se nauËimo pomiriti Ëloveka, ki je izgubil nadzor nad sabo,mu naklonjeno prisluhnemo in mu pomagamo naËrtovati terdosegati cilje. V πestem poglavju bomo videli, kako s sposob-nostjo pomagati drugim, z znanjem o medosebnih odnosih terlastno Ëustveno inteligenco pomagamo ustvarjati Ëustvenointeligentno organizacijo.

Tri moje æelje

V knjigo sem vkljuËil veliko podatkov o tem, kako je mogoËetvorno uporabiti Ëustveno inteligenco na delovnem mestu.Nekaterih tehnik se boste takoj nauËili in jih tudi takoj upo-rabili, za druge pa boste potrebovali veË Ëasa, preden bosterazumeli, zakaj so primerne in uporabne.

Poleg praktiËnih vidikov Ëustvene inteligence, o katerihbomo obπirno govorili, obstajajo πe tri stvari, za katere si æelim,da bi jim imeli v mislih, ko boste brali to knjigo in vsak dan πlina delo. Najprej bi rad poudaril, kako pomembno vlogo igrajonaπa Ëustva na delovnem mestu in kako pomembna so zaproduktivnost. »eprav Ëustva moËno vplivajo na naπe vedenje,

24


je dolga leta veljalo, da se jih na delovnem mestu ne spodobirazkazovati ali sploh imeti, kot da ne bi bila pomembna. Sedajpa neπtete raziskave kaæejo, da so ne le del naπih delovnih iz-kuπenj, ampak v veliki meri doloËajo smer delovanja podjetja.V knjigi je veliko primerov, ki to trditev potrjujejo.

DrugiË, æelim si, da bi popolnoma razumeli, kako zelo lahkorazvijanje Ëustvene inteligence vpliva na vaπ uspeh na delovnemmestu. Verjetno nas vse æene æelja po uspehu, pa naj bo tozadovoljstvo ob delu ali napredovanje. Kakor hitro boste razu-meli, da vam Ëustvena inteligenca lahko pomaga k uspehu vkarieri, boste svoje Ëustveno-inteligenËne sposobnosti uporab-ljali po svojih najboljπih moËeh.

Moja zadnja æelja pa je, da razumete, kako pomembno jepomagati drugim razvijati Ëustveno inteligenco. Tako bostelahko druæno zgradili Ëustveno inteligentno organizacijo. Samopredstavljajte si, kako bi bilo delati v podjetju, kjer so vsi razu-mevajoËi in spoπtljivi drug z drugim, kjer si ljudje postavljajoskupinske cilje in pomagajo drugim, da jih dosegajo, kjer povsej organizaciji vladata navduπenje in zaupanje. To je dovoljmoËan razlog, da si boste æeleli spodbujati razvoj Ëustvene inte-ligence med vsemi zaposlenimi v podjetju.

S temi æeljami v mislih sem napisal to knjigo. Upam, da jemoja Ëustvena inteligenca na dovolj visoki ravni, da jih bosteizpolnili.

Avgust 1997 DR. HENDRIE WEISINGER

Westport, Connecticut

25

Uvod

Briani in Danielu,ki sta moj pravi zaklad

26


27

Prvi del

PoveŁajte Łustvenointeligenco

»ustva vam dajejo dragocene informacije o sebi, drugihljudeh in situacijah. Besen izbruh na sodelavca morda po-

meni, da ste preobremenjeni z delom. Zaskrbljenost zaradipredstavitve, ki vas Ëaka, lahko pomeni, da se morate boljepripraviti nanjo z dejstvi in πtevilkami. »e ste nezadovoljni sstranko, bi morda morali drugaËe pristopiti do nje. Ko ugotovite,kaj vam dopovedujejo Ëustva, lahko spremenite svoje vedenjein miπljenje tako, da obrnete poloæaj v lasten prid. Iz jeznegaizbruha na primer razberete, da morate zmanjπati delovno obre-menitev oziroma si bolje organizirati delo.

»ustva torej igrajo pomembno vlogo na delovnem mestu.Vsak dan se v pisarni sreËujemo tako s svojimi kot tujimi Ëustvi,od jeze do navduπenja, od nezadovoljstva do zadovoljstva. Bistvoje, da pametno uporabljamo Ëustveno inteligenco in Ëustvazavestno izkoristimo sebi v prid. Uporabljamo jih kot smerniceza svoje vedenje in miπljenje ter tako dosegamo boljπe rezultate.

Dobro je vedeti, da Ëustveno inteligenco lahko negujemo,razvijamo ter poveËujemo, da torej ni lastnost, ki nam je danaali pa ne. PoveËamo jo tako, da se nauËimo uporabljati sposob-nosti Ëustvene inteligence in jih izpopolnjujemo. Mednje sodijosamozavedanje, obvladovanje Ëustev in samomotivacija.

28


V prvem delu govorimo o tem, kako z razvijanjem visokestopnje samozavedanja, z uËenjem obvladovanja Ëustev in uËin-kovito motivacijo poveËati Ëustveno inteligenco. Kakor hitroznamo uporabljati Ëustveno inteligenco pri sebi, preidemo kdrugemu delu knjige in sicer k uporabi Ëustvene inteligence zato, da bodo odnosi s strankami, sodelavci, direktorji, kupci inkolegi kar najplodnejπi.

29

1

Razvijanje visoke stopnjesamozavedanja

Med delovnim Ëasom se vam zgodi, da morate govoriti z jezno stranko, odgovoriti na pomisleke zaskrbljene πefinje

ali predstaviti svojo idejo na sestanku. Kako opravite vsako odteh nalog, je odvisno od veË dejavnikov. »e vam jezna strankakar naprej postavlja nerazumne zahteve, boste verjetno postalirazdraæljivi. »e zaupate v svoj projekt, se vam bo morda posreËilopremagati pomisleke πefinje. »e pa mislite, da vaπi sodelavcidvomijo o vaπi izkuπenosti, se lahko zgodi, da boste na sestankusvoje ideje predstavili plaπno in negotovo.

»e se zavedate tako svojih Ëustev in vedenja kot tega, kakovas zaznavajo drugi, lahko to znanje pozitivno vpliva na vaπadejanja. Recimo, da se v prvem primeru zavedate, da vas strankaspravlja v obup z nerazumnimi zahtevami, veste pa tudi, kakπnebi bile posledice, Ëe bi jo izgubili. Morda jo boste raje poskusilipomiriti, kot pa da bi jo πe bolj razjezili s svojo razdraæljivostjo.V drugem primeru ste morda zaËutili, kako zaskrbljena je πefinjazaradi uspeha projekta, saj je od njega veliko odvisno. Skuπaliji boste πe posebej natanËno razloæiti, kaj vse ste doslej naredilina projektu, in ji zagotovili, da bo projekt doæivel dober sprejem.V zadnjem primeru se zavedate, da vas imajo sodelavci zaneizkuπenega, zato se boste temeljito pripravili na predstavitev.

30


Bistveno je, da spoznate bogato paleto podatkov o sebi:o svojih Ëustvih, zaznavah, ocenah, dejanjih in namenih, kivam pomagajo razumeti, kako se odzivate, vedete, sporazume-vate ter ravnate v razliËnih situacijah. Samozavedanje pomenipredelovanje teh podatkov. V tem poglavju preuËujemo, kakorazvijanje viπje stopnje samozavedanja pomaga k veËji uËinko-vitosti na delovnem mestu.

Zakaj je visoka stopnja samozavedanjatemelj Ëustvene inteligence

V uvodu smo æe omenili, da lahko Ëustveno inteligenco pove-Ëamo, Ëe se nauËimo obvladovati svoja Ëustva in se motivirati.UËinkovitost Ëustvene inteligence poveËamo z razvijanjemdobrih komunikacijskih sposobnosti, sposobnosti za medosebneodnose in mentorstvom. KljuËni element vsake od teh spo-sobnosti je samozavedanje, kajti Ëustveno inteligenco lahkozaËnemo uporabljati πele takrat, ko informacije o Ëustvih vsto-pijo v zaznavni sistem. »e hoËemo, denimo, obvladati jezo, semoramo zavedati njenega vzroka in prvih znamenj tega moËnegaËustva. Nato se jo lahko nauËimo ublaæiti in primerno uporabiti.»e hoËemo pregnati maloduπje in se motivirati, moramo spoz-nati, kako dopuπËamo, da negativna mnenja o nas spodkopavajonaπe delo. »e hoËemo pomagati drugim, da si bodo pomagalisami, se moramo zavedati svoje Ëustvene vpletenosti v odnos.

Visoka stopnja samozavedanja nam omogoËa, da si prisluh-nemo in se opazujemo pri delovanju. Ker smo srediπËe svojegavesolja, moramo najprej razumeti svoje motive, ki nas silijo, dadelamo, kar delamo. ©ele potem lahko zaËnemo spreminjatisvoja dejanja tako, da bomo dosegali veËji uspeh. Razumeti

31

Razvijanje visoke stopnje samozavedanja

moramo, kaj je za nas pomembno, kako doæivljamo stvari, kajhoËemo, kako Ëutimo in kakπen odnos imamo do drugih. Tosubjektivno znanje o naravi naπe osebnosti ne usmerja le naπegavedenja od ene situacije do druge, kakor smo videli v prejπnjihtreh primerih, ampak nam daje tudi trden okvir za boljπe odlo-Ëanje v nepomembnih (“Koga naj najprej pokliËem?”) ali po-membnih zadevah. (“»e sprejmem to novo sluæbo, bom delala vskupini petdesetih ljudi in vem, da se v takih razmerah poËutimogroæeno in plaho. »e ostanem tu, bom manj zasluæila, vendar sebom poËutila udobno in varno, to pa v tem trenutku potrebujem.”)

»e hoËemo ostati dejavni v svojem poklicu, Ëe æelimovedeti, katero pot moramo izbrati in kako ostati na njej, potre-bujemo æiroskop (vrtavko, ki je vrtljiva okoli treh, med sebojpravokotnih osi). Naπ æiroskop je samozavedanje, ki nam po-maga ohranjati pravo smer in nas opozori, kadar zavijemo spoti.

Kako vas nizka stopnja samozavedanjalahko ovira

Na enem od seminarjev pred nekaj leti je scenarist, recimo muLarry, pripovedoval o neprijetni izkuπnji z neko televizijsko pro-ducentko. Oddal ji je najnovejπi scenarij, s katerim se je izjemnopotrudil. Ko sta se sestala, da bi se pogovorila, mu je dejala, daje to eden najslabπih scenarijev, kar jih je kdaj brala. “Bila jeneprijazna in jezna,” je dejal Larry. Nekaj dni pozneje jo je Larrypo nakljuËju sreËal v studiu. OdloËil se je, da ji pove, kako zeloje bil prizadet zaradi njenega vedenja do njega. “ZaËudila seje,” je dejal. “Zanikala je, da bi bila neprijazna in jezna. Ni sepretvarjala, res je tako mislila.”

Čustvena inteligenca pri delu z ljudmi1

Documents