CRi - cRi

60 let

Posebna izdaja glasila Rodu bickova skala

2

KAZALO389

10111213141516171819

20212223

24283840414243

60 let med vami - Tadeja Rome IN Janez KumšeMetuljiDinozavri PandeOrliFeniksiDuhciZajCkiVikingiJežkiRisiVevericeJaneziTigriPukoKlub PP, RR, grCeNa zacetku poti - Roman Mlakar Na taborjenju ob Sori 60 let skozi fotografijoSpust skozi casCri cri skozi casHišica v prihodnostiKdo je kdo v 60 letihSodelujoci

3

V rodu sta dve različni polovici, ki pa sta nerazdružljivi. Ena skrbi za program, druga pa za to, da zagotovi vse pogoje za delovanje. Naša Jing in Jang, ki se izvrstno dopolnjujeta, sta načelnica Tadi in starešina Janez. Ona z mladostniško iskrivostjo, on z dolgoletno izkušenostjo.Rod Bičkova skala letos praznuje 60 let obstoja. Kakšna je vajina ocena stanja?

TADEJA ROME JANEZ KUMŠE

Tako kot nekoC - kvalitetno

Janez:V današnjih razmerah predstavljamo močno enoto, tako na mestnem kot državnem nivoju. Imamo precej veliko bazo članov (okrog 170), zadostno število usposobljenih in izkušenih članov vodstva, zagotovljeno podporo starejših tabornikov in simpatizerjev, ter okolje in sredstva, ki nam omogočajo kvalitetno izvajanje taborniškega programa.

Tadi:V vodstvu, ki je starostno zelo mešano, se trudimo, da tudi na ravni posameznikov dobro delujemo med seboj, saj je medsebojno razumevanje in timsko delo ključnega pomena za dobro in zdravo vodenje organizacije. Prav tako uspešno in z veseljem sodelujemo z ostalimi rodovi, ter z MZT in ZTS.

V zadnjih letih število članov počasi konstantno narašča.

Tadi:Trenutno smo eden redkih rodov v Sloveniji, ki sprejemamo predšolske otroke – imamo 1 vod. MČ družino sestavlja 7 vodov medvedkov in čebelic, v GG družini se kali 5 vodov gozdovnic in gozdovnik-ov, vsak vod vodi en vodnik, pri nekaterih vodnikih pa izkušnje nabirajo tudi pomočniki. V zadnjem letu deluje tudi mlad klub popotnikov in popotnic - Pukoti, ki se še redno dobivajo z mentorjema.Janez:V današnjih razmerah predstavljamo močno enoto, tako na mestnem kot državnem nivoju. Imamo precej veliko bazo članov (okrog 170), zadostno število usposobljenih in

izkušenih članov vodstva, zagotovljeno podporo starejših tabornikov in simpatizerjev, ter okolje in sredstva, ki nam omogočajo kvalitetno izvajanje taborniškega programa.

Tadeja Rome

Janez Kumše

4

Očitno je uspeh plod skrbnega načrtovanja in kvalitetnega dela?

Tudi na Lavrici imamo en vod. Kako to?

Čez leto imamo veliko akcij.

Tadi:Hodimo na raznovrstne tečaje - vodniški tečaji, inštruktaža, specialistični tečaji, več različnih delavnic med letom. Tudi na Žaboboju imamo vsako leto iz vsakega voda po vsaj eno ekipo, kjer člani izkažejo svoje znanje, ki so ga akumulirali v preteklem letu. Tam so naši člani zelo uspešni in dosegajo tudi nadpovprečne rezultate.

Tadi:Noben tabornik ne občuti pravega duha taborništva, če se ne odpravi na našo akcijo. Ravno zato si prizadevamo, da člane vodimo na redne vodove izlete, družimo se tudi na družinskih izletih in akcijah. Na rodove izlete z veseljem povabimo tudi starše, da vidijo, kako se njihovi otroci po taborniško zabavajo in marsičesa naučijo. Poleg ro-dovih akcij in izletov se udeležujemo tudi vseh MZT in mnogih ZTS akcij. Tuje nam niso niti mednarodne akcije, kjer smo vedno prisotni.

Janez:Predvsem lahko rečem, da je bilo v zadnjih generacijah Bičkovcev dovolj ljudi, ki jim ni bilo žal prostega časa za našo skupno idejo, za taborništvo, za Bičkovo skalo. Zave-damo se, da je napredek mogoč le s stalnim učenjem in izobraževanjem članov vod-stva, takšen pa naj bi bil tudi sistem dela vodnikov, ki že kaže rezultate.

Janez:Glavni »krivec«, da je do tega prišlo, je Tadej Pugelj – Pugy, ki ga večina tabornikov pozna zaradi dela na ZTS, malokdo pa ve, da gre za prekaljenega Bičkovca. Ob selitvi na Lavrico je zaznal, da so pogoji za taborništvo v tistem kraju več kot dobri. Po vzoru Badena Powella, je pripravil nekaj taborniških aktivnosti in tamkajšnje otroke je stvar pritegnila. Čeprav ni v naši navadi, da bi delovali izven območja, ki ga sicer pokriva-mo, smo v tem videli izziv in priložnost za širitev taborniške ideje. Jeseni, leta 2010, smo na Lavrici uradno formirali vod fantov, ki so se zelo dobro vključili v aktivnosti RBS. Obstaja možnost, da bo nekoč na Lavrici zaživel samostojen taborniški rod.

Janez:V celem letu bi težko našli en sam teden, ko nismo dejavni. Nekakšno pravilo je, da vsak vodnik v šolskem letu organizira vsaj en vodov izlet, načelnici družin MČ in GG sta odgovorni za izvedbo dveh akciji, podobna je tudi aktivnost kluba PP, ter RR in grč. Poleg vedno uspešnega taborjenja in jesenovanja, se lahko pohvalimo z izleti rodu, ki so že več let nepredstavljivo dobro obiskani. Zadnji izlet v Dražgoše, ki ga sicer organiziramo vsaki dve leti, je pritegnil kar 200 ljudi.

Tabor 2012

5

Omenila sta Dražgoše. Vsako leto se udeležimo pohoda po poti Cankarjevega bataljona.

Največja enodnevna akcija, ki jo organiziramo je Spust po Ljubljanici.

Včasih smo hodili na zimovanja, zadnja leta pa hodimo raje na jesenovanja. Kako to?

Omenila sta, da jesenovanja delimo. Lani smo tudi taborjenje. Razlog je verjetno podoben?

Janez:Predvsem lahko rečem, da je bilo v zadnjih generacijah Bičkovcev dovolj ljudi, ki jim ni bilo žal prostega časa za našo skupno idejo, za taborništvo, za Bičkovo skalo. Zavedamo se, da je napredek mogoč le s stalnim učenjem in izobraževanjem članov vodstva, takšen pa naj bi bil tudi sistem dela vodnikov, ki že kaže rezultate.

Janez:Lahko bi rekli, da gre za našega paradnega konja, veslaško – ekološko tekmovan-je, katerega korenine segajo 25 let nazaj. Letos se bo zgodila 18. ponovitev, mi pa razmišljamo in delamo na tem, da bi pritegnili čim več ekip. Organizacija nam vsako leto vzame kar nekaj moči, a smo mnenja, da je SPL med taborniškimi tekmovanji nekaj posebnega in je vredno vztrajati vsaj dokler bo volja na naši strani dovolj močna.

Janez:Zadnji dve leti smo zaradi velikega števila udeležencev akcijo organizirali na dveh lokacijah hkrati, skupno nas je bilo okrog 90.

Janez:Taborni prostor v Mirtovičih je nekoliko premajhen za taborjenje 130 ljudi. Razlog za delitev na MČ in GG, je tudi ta, da po izkušnjah iz preteklih let, ni hvaležno voditi tabora s 25 ali 30 člani vodstva, saj so že sami sestanki v danih razmerah težko izvedljivi. Dejansko je šlo lani za eno taborjenje, saj se je dogajalo istočasno, le taborna prostora sta bila med seboj ločena za nekaj minut hoje. Sodelovali nismo le pri programu, ampak tudi na področju kuhinje, dežurstev in nočnih straž.

Tadi:Nizka udeležba zadnjega zimovanja je botrovala premisleku o izvedbi jesenovanja. Izkazalo se je, da se med zimskimi počitnicami vedno več družin odpravi smučat, med jesenskimi počitnicami pa večina staršev nima dopusta in otroci so doma ... Zato je veliko bolje, da nekaj dni preživijo kvalitetno, v taborniški družbi, ob kvalitetnem programu.

Jesenovanje 2011

6

Tadi:Delitev članov rodu na dva dela nikoli ni lahka. Veliko nam namreč pomeni, da se med seboj poznajo vsi člani. Pri programu sodelujejo MČ-ji in GG-ji, kar krepi prijateljske odnose in pozitivno vpliva na razvoj otrok in mladostnikov.

Tadi:Ideja za družbeno odgovorne dneve - DOD je prišla iz naših vrst. Gre za dneve, ko socialno prikrajšanim otrokom in otrokom, ki se taborniških dejavnosti zaradi različnih dejavnikov ne morejo udeleževati, kot tudi ostarelim osebam, približamo taborniško življenje. Sodelovali smo z mladinskim domom Malči Belič, Varstveno delovnim centrom Tončke Hočevar... Vsak DOD se izkaže za uspešnega, saj tako taborniki, kot tudi udeleženci, odnesemo veliko pozitivnih izkušenj.

Tadi:Zavedamo se, da MZT sestavljamo ljubljanski rodovi. Zato se omenjenih akcij redno udeležujemo, veliko pa pripomoremo tudi pri njihovi organizaciji – vse od glavnih organizatorjev do delavničarjev. Zadnja leta smo en izmed rodov, ki za vsako akcijo prispevajo največ delavničarjev. V IO MZT že več let srečujemo Bičkovske obraze, spomladi 2011 pa je poleg naših ‘novih’ obrazov v IO MZT postal starešina MZT prav naš Jack. Lahko rečemo, da brez Bičkovcev MZT ne bi bil, to, kar je.

Smo eni redkih, ki imamo tudi družinsko izmeno.

Smo tudi pobudniki in organizatorji družbeno odgovornih dni v MZT.

Če se vrnemo nazaj v Ljubljano. Srečanja imamo v taborniški hišici Črički, ki pa je že relativno stara in dotrajana.

Tudi v Mestni zvezi tabornikov Ljubljana smo zelo aktivni.

Janez:Mislim, da je naša izvedba družinske izmene nekaj boljšega, kar se na tem področju dogaja širom Slovenije. Tradicionalno se začne po zaključku redne izmene in pritegne skoraj toliko ljudi, kot mi sami. Združuje člane in nek-danje člane Bičkove skale,

Janez:Obstoječa hišica je v stanju, ko bi jo bilo nujno potrebno temeljito obnoviti, a s tem ne bi rešili problema, ki nastaja zaradi našega načina dela, da se vse aktivnosti vodov in razni sestanki vodstva, dogajajo na enem mestu. Rešitev, ki še zdaleč ni enostav-na, je v gradnji nove in nekoliko večje hišice, na istem mestu. Resne aktivnosti v tej smeri potekajo že več kot tri leta, Jaka Fortuna - Jack, nekdanji starešina, pa je tisti, ki je do zdaj v to vložil največ energije. Če bo projekt uspešen, bo nedvomno vplival na ugled taborništva v Ljubljani in širše.

odrasle tabornike iz drugih rodov, pa tudi tiste, ki taborniki nikoli niso bili. Vsem je blizu narava in taborniški način življenja. Omogoča nam tudi to, da nekdanji člani ne izgubijo stika z našo organizacijo in nam stojijo ob strani kadar jih potrebujemo.

Družinska izmena 2010

7

Tadi:Sodelovanje z ZTS je pomembno, saj smo navsezadnje del le-te. V pisarni sta zapos-lena dva starejša Bičkovca, ki sta taborništvo prenesla tudi na svoje otroke. V zadn-jem letu je naša vodnica, Lucija Rojko, uspešno kandidirala za načelnico za mednar-odno dejavnost v ZTS. Prav tako nekaj naših članov deluje v različnih komisijah ZTS, s čimer veliko pripomorejo h kvalitetnejšemu delu zveze.

Tadi:Poznanstva in izkušnje si pridobivamo na mednarodnih akcijah. Pomembna akcija, ki smo se je udeležili, je bil tudi Svetovni skavtski zlet na Švedskem leta 2011. Skupno nas je bilo kar 21. Ko že omenjam zlete, številčno smo seudeležili vseh treh zletov v Sloveniji, pri vseh so sodelovali tudi starejši kot del vodstva. Tako bo tudi letos, na Zletu v Velenju, kjer ne bomo manjkali.Z 11 gozdovniki in gozdovnicami smo se podali v sosednjo Avstrijo na Techuano, kat-ere pomočnica vodje odprave je bila Lucija Rojko. Redno se udeležujemo Roverway-ov po Evropi, namenjenih PP-jem in starejšim. Naši člani pa niso manjkali niti na pretekli Svetovni skavtski konferenci v Braziliji.

Tadi:Da, veliko veselje je prevzelo slovenske tabornike ob novici, da bo naslednja, 40. Sve-tovna skavtska konferenca ravno pri nas. Pred samo konferenco bo pri nas potekal tudi 12. forum mladih - seveda bomo Bičkovci z veseljem sodelovali tudi pri organiza-ciji omenjenih srečanj.

Tadi:V letu 2010 smo uspešno organizirali taborno izmeno za društvo Ženska svetovalnica (za otroke, ki so bili žrtve nasilja), na vsakem Spustu sodelujemo z lokalnimi gasilci, redno sodelujemo s krajevnima skupnostima, kjer delujemo (ČS Posavje in ČS Bežigrad), v dolini Kolpe pa pomagamo pri kmečkih opravilih (npr. spravitev sena) in redno ohranjamo stike z lokalnim prebivalstvom.

Tadi:V vodstvu se zavedamo, da lahko le z dobrimi odnosi in medsebojno motivacijo dosegamo dobre rezultate, ki se odražajo na taborniškem programu. V prihodnje si želimo, da bi še naprej sodelovali vsaj tako dobro, kot smo do sedaj. V načrtu imamo izgradnjo nove taborniške hišice, dokup tabornega prostora, ustanovitev čete na Lavrici... in seveda kvalitetno izvajanje taborniškega programa za naše murne, MČ-ke ter GG-je, seveda pa ne pozabljamo tudi na taborniške dejavnosti starejših tabornikov.

Kakšno pa je sodelovanje z ZTS?

V okviru ZTS se rod tudi udeležuje mednarodnih akcij.

Drugo leto bo pri nas Svetovna skavtska konferenca.

Sodelujemo tudi z drugimi organizacijami.

Še kratek pogled v prihodnost rodu.

Robert Tell - Šmeki

Posvet 2009

8

METULJI

Vodnici: Alenka Brajnik, Urška SchwarzmannPomočnica: Nina ŠtefeČlani: Gnidovec Naja, Hrovatin Taj, Lavrenčič Gal, Logar Gaja, Skorenšek-Pleš Teo, Štaleker-Pleš Nikola, Trkman Mija, Urbanč KatarinaLeto ustanovitve: 2010

Največji dosežek: Prvi tabor - brez očkov in mamic.O nas: Še vedno smo najmlajši vod v Rodu Bičkovala skala ne pa tudi najmanjši, saj rastemo v višino in širino. Delujemo povezano, prijateljsko, igrivo, radoživo in ustvarjamo boljši danes in jutri. Zase, zate in za vse nas.

9

Vodnica: Mateja KoncPomočnica: Nejla KambičČlani: Rok Benedičič, Matija Budja, Jan Pastar, Ela Razpet, Matija Tihelj, Tine Triler, Zala Škofi c, Ema Veselič,Leto ustanovitve: 2011

Največji dosežek: Naš največji dosežek je osvojeno 5. mesto na Fotoorientaciji po Ljubljani, čeprav smo se je letos (2012) udeležili prvič.O nas: Dinozavri smo mlad, nadebuden vod, ki z navdušenjem odkriva nova taborniška znanja in veščine. Uživamo pri urejanju ognjišča in kurjenju ognja, postav-ljanju bivaka in v orientaciji. S ponosom nosimo rdečo taborniško rutico in smo trdno odločeni, da si bomo s časom prislužili čast nositi vijolično.

DINOZAVRI

10

Vodnica: Klara OrehekPomočnica: Aja VogrinčičČlani: Aljaž Brenk, Brina Brenk, Bor Hrovatin, Taraja Majcenovič Potnik, Val Marušič,Tilen Matjašič, Viktor Ogrin, Luka UrbančLeto ustanovitve: 2011

Največji dosežek: Premagan strah pred prvim daljšim izletom: naše prvo taborjenje leta 2012.O nas: Smo zelo navihan vod, ki Klari in Aji rad nagaja in kravžlja živčke. Glede na to, da smo pri tabornikih šele drugo leto, obvladamo postavljanje bivaka, vozli pa nam tudi ne povzročajo velikih preglavic. Vsi zelo radi hodimo k tabornikom, še posebej na akcije, taborjenja in jesenovanja.

PANDE

11

Vodnica: Dimić Urša - WetchPomočnici: Pugelj Oja, Vehovar Maruša (nekdanji pomočniki: Špindler Katja in Vidnjevič Tin)Člani: Casagrande Oliver, Čepon Kari, Erjavec Rok, Harter Jan, Hlebec Marko, Kerševan Ana, Kogoj Nal, Opaškar Tin, Repše Anže, Šindič Gašper, Udovč InjaLeto ustanovitve: 2009

Največji dosežek: Doseženo 1. mesto na Žaboboju v svoji kategoriji, 2. najboljši med vsemi MČ-ji.O nas: Orli smo zelo navihan in energičen vod, ki ima željo po spoznavanju novih in zanimivih taborniških znanj. Redno obiskujemo tako rodove, kot tudi MZT akcije, vsi pa se najraje poleti odpravimo na naš tabor ob Kolpi. Ne glede na to, da obiskujemo različne osnovne šole, se med seboj zelo dobro razumemo.

ORLI

12

Vodnik: Maša Škof (2008-2010 Vid Lenassi) Člani: Luka Erjavec, Ajdina Marija Kreslin, Hana Huth Lukšič, Lara Majerle, Nina Majerle, Katja Novak, Vito Osvald, Inja Peciga, Zarja Šebenik, Nika Šmic, Klemen ŠubicLeto ustanovitve: 2008

Največji dosežek: Osvojeno 4. Mesto na Žaboboju, visoka udeležba na izletih, medse-bojno sodelovanje na sestankih in na akcijah.O nas: Feniksi smo nadebuden in vedoželjen vod, ki je skupaj že kar nekaj časa. Radi spoznavamo nove reči, se česa naučimo in se ob tem zabavamo ter se udeležujemo taborniških akcij. Še posebej radi imamo tiste, ki se odvijajo v naravi. Na sestankih najraje postavljamo bivak ali trinožnik, se učimo preživetja v naravi in delamo vozle. Če smo na sestanku pridni in ne nagajamo, pa se na koncu lahko še igramo. Najrajši imamo igro mafi ja.

FENIKSI

13

Vodnica: Eva Škofi cPomočnik: Jakob ŠkerlČlani: Anže Biček, Tomaž Jurkovič, Žiga Kralj, Janže Križaj, Adam Matovič, Jaša Savnik, Adam Škulj, Viktor Štrumbelj, Tim Terzer, Jakob Tor Vurnik;Leto ustanovitve: september 2010

Največji dosežek: 5. mesto na državnem mnogoboju 2012 - 83% točk, 1.mesto na Žaboboju 2012 (najboljši med vsemi kategorijami).O nas: Fantje so pravi taborniki - vedri, pogumni, prijazni, predvsem pa vedoželjni. Na sestankih se sicer najraje igrajo, vendar poleg tega vsi z veseljem osvajajo veščine in nova znanja. Njihova največja želja je, da bi spet odšli na državni mnogoboj in tam pokazali vse, kar znajo.

DUHCI

14

Vodnica: Katja ŠpindlerČlani: Luka Tomšič, Nik Šuster, Una Ljubin, Lucija Ana Pfeifer, Anet Monell Šinkovec, Lena Kogoj, Maj Veselič; na taboru: Mia Dimic Leto ustanovitve: 2007

Največji dosežek : Vodov izlet na Zaplano.O nas: Smo luškani, navihani in nagajivi. Radi se učimo novih taborniških znanj. Najbolj pri srcu pa nam je še vedno dobro, staro kurjenje ognja.

ZAJCKI

15

Vodnik: Maj Straus Člani: Urša Belič, Aljaž Gregorič, Jakob Hribernik, Anja Hubad, Pia Platiše, Keja Kim Savič, Žak ŠinkovecLeto ustanovitve: 2010

Največji dosežek: Zelo dobro smo se odrezali na letošnji Fotoorientaciji.O nas: Vikingi so zelo vedoželjni in se radi zabavajo. Včasih so celo malo preveč živahni, vendar so se vedno sposobni umiriti in pridno delati/usvajati taborniška znanja. Najraje se igrajo mafi jo, zelo dobri so pa v skici terena.

VIKINGI

16

Vodnica: Tadeja RomePomočnica: Maša BeličČlani: Maja Aničin, Vita Balmazović, Nika Kuharič, Nina Kuharič, Tjaša Kuharič, Karmen Majcenovič Potnik, Andrija Mihailović, Alja Orehek, Nejc Peciga, Celine Škerl, Nejc Vrčon Zupan.Leto ustanovitve: 2004

Največji dosežek: Žaboboj 2009 - 1. mesto v kategoriji mlajši MČ-ji.O nas: Ježke sestavljajo zanimiva, zabavna, pametna, včasih nekoliko neutrudna druščina deklet in fantov. V sodobnem svetu elektronike in naravi se dobro znajdejo, če le hočejo, postavijo odličen bivak, pripravijo ogenj in skuhajo obrok, da nihče ni lačen. Vse bolj se znajdejo tudi s karto in kompasom, za nekatere pa je celo izdelava različnih skic mala malica. Seveda jim ne manjka nagajivosti in prebrisanosti, s čimer vodnico in pomočnico nemalokrat nasmejijo.

JEŽKI

17

Vodnica: Mia StrausPomočnik: Žan ZavodnikČlani: Neža Avbelj, Nej Fajon, Martin Horvat, Marcel Mauhar, Tina Mladenovič, Tristan Ng’inja, Lev Ogrin, Jon Opaškar, Jurij Pfeifer, Aljaž Pohlin, Kaja Šaver, Martin ŠtrumbeljLeto ustanovitve: 2007

Največji dosežek: 2. mesto na Žaboboju 2011, 3. mesto na Žaboboju 2012O nas: Risi smo zelo živahen in vesel vod. Druži nas navdušenje nad različnimi taborniškimi akcijami, želja po kurjenju ognja in rezljanju z našimi žepnimi nožki. Če na sestanku pridno sodelujemo in naredimo vse vozle tako kot je treba, vedno ostane čas še za naš najljubši del taborništva - sproščeno druženje in igro (sploh »mafi jo«).

RISI

18

Vodnica: Irena RojkoČlani: Nadiža Dimic, Lana Erjavc, Andraž Jelinčič, Jure Golobič, Nejc Suban, Martin Simčič,Tina Tomšič, Maša Troha, Ajda Veselič, Nika Vidnjevič, Neja VrtovecLeto ustanovitve: 2004

Največji dosežek: Zmagujemo na Žabobojih in bili smo že na svoji prvi mednarodni akciji Techuani!O nas: Znano je, da radi jemo in nismo izbirčni glede hrane. Smo dolgotrajni, čudni, glasni, odštekani, zakon. Ženskemu delu voda so najbolj všeč Tigri in upravičeno sumimo tudi obratno. Janezi so tudi OK. Naši fantje pa še izbirajo.

VEVERICE

19

Vodnik: Janez KumšePomočnik: Žiga VičičČlani: Jakob Blatnik, Maj Vogrinčič, Timotej Lenič, Žiga Spreitzer, Žak Pugelj, Cešek David, Gašper Spreitzer, Andraž Dražumerič, Maks Rogič, Mark WeixlerLeto ustanovitve: 2010

Največji dosežek: Zlata puščica 2011 (GG - 1. in 2. mesto, MČ - 1. mesto), Zlata puščica 2012 (GG - 3. mesto), GG race 2012 (3. mesto)O nas: Trenutno so Janezi edina oddaljena enota Rodu Bičkova skala. Vodova srečanja potekajo na Lavrici, kjer so fantje tudi doma. Poznani so kot nagajivi, simpatični in skoraj neustrašni taborniki, ki so v zadnjih dveh letih postali nepogrešljiv del vsake akcije.

JANEZI

20

Vodnica: Klara CasagrandeČlani: Žiga Hubad, Martin Jurkovič, Mark Kravos, Max Marolt, Izidor Straus, Luka Škrlep, Dino Urukalo, Tina VertačnikLeto ustanovitve: 2008

Največji dosežek: 1. mesto na Žaboboju 2012, 2. mesto na tekmovanju Glas svo-bodneJelovice 2012, 3. mesto GG Race 2012.O nas: Tigri smo ponosni vod sedmih fantov in enega dekleta. Radi osvajamo novaznanja in dosegamo dobre rezultate na tekmovanjih, se zafrkavamo in doživljamonepozabne trenutke s taborniki.

TIGRI

21

Vodnika: Lucija Rojko in Matej RadinjaČlani: Maša Belič, Žan Car, Nejla Kambič, Klara Orehek, Oja Pugelj, Maj Straus, Jakob Škerl, Maša Škof, Nina Štefe, Maruša Vehovar, Žiga Vičič, Tin Vidnjevič, Aja Vogrinčič, Žan Zavodnik, Luka ŽepičLeto ustanovitve: 2004 - Levčki (2006 preimenovali v Pume), 2003 - Delfi nčki (2005 preimenovali v Kosovirje, skupaj 2012 združeni v PP klub PuKo.

Največji dosežek: Združitev vodov in tako začetek novega PP kluba.O nas: V večini smo živahni 15 in 16 letniki, ki preprosto obožujemo tabornike. Naši sestanki so po navadi sestavljeni iz zabavnega in manj zabavnega dela, kot smo jih poimenovali. Na ‘’manj zabavnem’’ delu sestanka se ponavadi kaj učimo, vadimo ori-entacijo, topografi jo, Morsejevo abecedo; na zabavnem delu pa krepimo vodov duh in kujemo prihodnje avanture. Vsi zelo radi hodimo na taborniška tekmovanja, na kat-erih se včasih odrežemo dobro, včasih pa si rečemo: ”Pa bo drugič bolje!”

PUKO

22

Načelnik: Primož Venišnik – Veno (2010-2012 Robert Tell - Šmeki)Člani: Klara Casagrande , Urša Dimić, Mia Straus, Eva Škofi c; Miha Blatnik - Hery, Žiga Hrovat, Mateja Konc, Matej Radinja, Irena Rojko, Lucija Rojko, Tadeja Rome, Živa Strniša; Nives Aljančič , Alenka Brajnik, Jaka Fortuna - Jack, Jaka Gabrovšek-Gustl, Mojca Galun, Matej Gnidovec - Čebela, Stanka Grebenc, Marjan Hrovat, Nejc Janež - Nejček, Mateja Justin-Sova, Janez Kumše, Olja Pleš, Tanja Pleš, Urša Schwarzmann, Robert Tell - Šmeki, Katja VučkoLeto ustanovitve: 2010

O nas: Delovanje kluba je usmerjeno k druženju in motiviranju tako aktivih kot neak-tivnih članov RBS. Tako skrbimo, da ostanejo bivši člani v stiku z taborništvom samim in aktualnimi dogajanji v našem rodu. To je pomembno tako za njih kot za naš rod. Preko tega namreč ohranjamo stik z generacijami, ki niso več tako aktivne, še vedno pa čutijo globoko pripadnost taborništvu in so vedno pripravljene pomagati, ko je pomoč potrebna.

KLUBPP, RR, GRcE

23

Člani rodove upraveStarešina rodu: Janez KumšeNačelnica rodu: Tadeja Rome - TadiNačelnica družine medvedkov in čebelic: Urša Dimić - WetchNačelnica družine gozdovnikov in gozdovnic: Mia StrausNačelnik kluba raziskovalcev, raziskovalk in grč: Primož Venišnik - VenoGospodar: Miha Blatnik - HeriBlagajnik: Matej Radinja - RadiČlani rodove uprave: Jaka Fortuna – Jack, Irena Rojko, Robert Tell - Šmeki

Člani nadzornega odbora: Stanka Grebenc, Matej Gnidovec - Čebela, Marjan HrovatČlani disciplinske komisije: Mateja Justin - Sova, Olja Štelekar Pleš, Mateja Šušteršič Dimic

RODOVAUPRAVA

24

To, kar je za skavte po svetu Baden Powell, je za Bičkovce naš Roman. Eden prvih tabornikov za Bežigradom, naš ustanovni član in dolga leta gonilna sila rodu. Še danes se drži načela »z naravo k novemu človeku«.Bil si eden izmed prvih Bežigrajčanov, ki so začeli s taborništvom. Kako da si se odločil za taborništvo?Res je, če že ne prvi, drugi zagotovo. Ne spominjam se kdaj se je osnovala družina v Tomačevem. Vem le, da ni živela dolgo. Vključila se je v RBS, potem pa kmalu prenehala z delovanjem.

Bil si tudi udeleženec prvega vodniškega tečaja v zgodovini taborništva. Res je. Bil sem na prvem tečaju za vodnike, ki ga je organizirala Starešinska uprava ZTS, avgusta 1951. Tečaj je vodil in na njem predaval Živko Lovše, v pomoč pa mu je bil Rudi Wölle, ki je občasno prihajal iz Ljubljane. Točnega števila udeležencev se ne spominjam. Ocenjujem, da nas je bilo okoli 40 - večina iz Ljubljane ter nekaj iz bližnjih krajev. Taborili smo v Ribčevem lazu, v Bohinju, na tabornem prostoru, kjer so nekdaj taborili mariborski skavti. Razumljivo je, da sta imela predavatelja precej težav, ker smo bili popolni novinci. Za nas je bilo vse novo. Seznaniti sta nas morala z najosnovnejšimi pojmi, načinom bivanja v naravi, marsikdo je prvič videl šotor,pograd, slamarico, latrino i.t.d. Sam sem imel nekaj izkušenj s tabora v Iškem vintgarju, ki ga je pred mesecem dni, po gozdovniških pravilih, vodil Hinko Pajer.

O gozdovnikih mi je pripovedoval moj oče, Srečko Mlakar, ki je bil sam gozdovnik pred 2. svetovno vojno. Poznal je Hinka Pajerja, Črtomira Zorca, Branimirja Kozinca in Franja Klojčnika. Vsi našteti ter nekaj nekdanjih skavtov, zlasti Živko in Franica Lovše, so bili zametek nove organizacije, ki si je na 1. redni skupščini, 13.1.1952, nadela ime ZDRUŽENJE TABORNIKOV SLOVENIJE.

ROMAN MLAKAR

Bickova skala je bila spoceta na taborjenju

ob Sori

Roman Mlakar

25

Znano je, da smo bili Bičkovci prvi dve leti sestavni del Zmajevega rodu, kat-eri je dobil ime prav na tvoj predlog.

Zmajev rod pa je bil ustanovljen 4.11.1951. Ob ustanovitvi Zmajevega rodu je bilo v Ljubljani približno 400 tabornikov. Načelo tabornikov, da vzgajajo ljudi v in za naravo je imelo velik odmev. Bili smo prvi po drugi svetovni vojni, takrat še za železno zaveso, ki smo ponudili nekaj novega, zanimivega in vzgojnega za mlade. Vžgalo je in organizacija se je hitro širila - tudi za Bežigradom. Poleg dveh obstoječih družin, Planika iz Tomačevega in Sivi grizli, ki je delovala na 8. državni gimnaziji, se je po taborjenju v vasi Sora pri Medvodah, organizirala tudi družina Bobri.

Formalno gledano Bičkovcev pred 8.3.1953 ni bilo. 3.7.1951 sem se včlanil v ZTS na Starešinski upravi, kjer sem dobil podrobne informacije za organiziranje voda in kas-neje družine. Takrat tudi Zmajevega rodu ni bilo. Vabilo na sestanek » zaradi izvedbe priprav za ustanovni občni zbor ljubljanskega rodu ZTS« sem prejel 6.9.1951, ses-tanek je bil 10.9.1951.

Kdaj se je prvič začela pojavljati zamisel in potreba po ustanovitvi rodu za Bežigradom?

Tabor ob Sori je bil pod okriljem Mestnega pionirskega sveta Ljubljana, udeleženci pa so bili v pretežni večini telovadci TVD Partizan – Bežigrad. Taborniki smo bili strokovna pomoč. Tabor je vodil Pavel Lešnjak, ki je kasneje prešel v naše vrste in bil eden od pobudnikov za ustanovitev novega rodu, rodu Bičkove skale.

Kako so potekale priprave na ustanovitev?

Zaradi tega menim, da je bila Bičkova skala spočeta na taborjenju ob Sori.

Večjih zapletov ob ustanovitvi rodu ni bilo. Naraščanje članstva je zahtevalo širitev organizacije. Poleg naštetih treh družin in kluba Hrast, ki se je formiral iz pripravljal-nega odbora, so interes pokazale še družine iz Šiške in Šentvida. Kmalu nas je bilo 350 in pogoj za formiranje rodu je bil izpolnjen. Ustanovno listino nas je podpisalo 12 članov, od katerih 2 zaradi mladoletnosti nista imela volilne pravice. Listina je bila vseeno veljavna, ker je zadoščalo 10 podpisov državljanov z volilno pravico. To je bil edini zaplet, ki se ga spominjam. Po spominu ocenjujem, da nas je bilo na ustanovnem občnem zboru med 40 in 50, skupaj z delegati posameznih družin.

Taborno vodstvo naselja Triglav

26

Bil si taborovodja našega prvega tabora leta 1953.

Prvi tabor Bičkove skale pod taborniško zastavo je bil ob gradu Visoko, na Tavčarjevi domačiji, v Poljanski dolini. Starešina je bil Pavle Lešnjak, taborovodja pa jaz. Janez Škrk je celil naše rane, imena kuharice pa se ne spomnim. Bilo nas je okoli 40. Posebnost tega tabora so bile čebelice, stare med 6 in 7 let. Vsaka od njih je imela svojega skrbnika, za katerega je vedela, da ji je na razpolago 24 ur. Nemalokrat se je, sredi noči, zaslišalo:«Džoni lulat« in Džoni je vstal in jo pospremil do latrine. Tudi ostali iz tabornega vodstva smo imeli take in podobne dogodivščine. Obiskali so nas naši najvišji funkcionarji, dr. Jože Potrč ter Živko in Franica Lovše. Z ureditvijo tabora in programom so bili zadovoljni in nam izrazili svoje priznanje, zlasti za skrb za čebelice, ki so takrat prvič taborile, z nami.Kakšna je bila prva leta organiziranost rodu?

Kar zadeva število članov, vodov in družin skozi čas je pretežko vprašanje. Časovnaodmaknjenost je to izbrisala iz spomina. Sestankovali smo v glavnem po stanovanjih, običajno pri predsedniku odbora. Nekaj let smo imeli v uporabi manjši prostor v šoli Vita Kraigherja. Od konca 1975 imamo Bičkovci svoj dom ob Slovenčevi cesti.Že leto po ustanovitvi smo bili Bičkovci ena boljših enot združenja tabornikov Slovenije. V znak priznanja smo zastopali ZTS na mednarodnem taborjenju v Avstriji. Tam smo Bičkovci vodili Jugoslovansko naselje Triglav.Na avstrijskem Koroškem, ob Müllstättskem jezeru, v vasi Döbriach, je bil taborni prostor, ki se imenuje Internationale Rote Falken Republic. 1954. leta sta dobili Združenje tabornikov Slovenije in Zveza pionirjev Slovenije vabilo za

Zanimivo je, da pripravljalni odbor ni prišel na ustanovni zbor s predlogom imena za novi rod. K razpravi o imenu se je oglasil tudi Stanislav Novak –Vojko, ko se je razp-rava že dodobra razvnela in na njegov značilen način, bil je namreč novinar, zelo slik-ovito opisal krvavo bitko za obrambo Dražgoš, dne 9.1.1942. Vse prisotne je pripoved prevzela. Nastala je tišina. Nato je Vojko nadaljeval: «Predlagam, da se rod imenuje po Bičkovi skali«. Zaploskali smo, dvig rok je bil zgolj formalnost.

Bičkovci smo obiskali Bičkovo skalo nad Dražgošami dober mesec po ustanovitvi. Verjetno je bil to prvi izlet novega rodu?Še na občnem zboru smo se odločili, da obiščemo simbol našega rodu naslednji mesec in 26.4.1953 smo se napotili v Dražgoše. Bilo nas je 196. Na travniku pod Bičkovo skalo smo zakurili ogenj, za-tem so taborniki, ki so pred kratkim položili 1. izpit, dali svojo obljubo.Starešina Leopold Babšek je imel slavnostni govor, taborniki, ki smo bili tudi tamburaši pa smo zai-grali nekaj skladb. Odpravili smo se na vrh skale in položili venec. Od takrat Bičkovci hodimo k Bičkovi skali vsako leto, organizirano ali ne.

Ustanovni zbor je bil 8. marca v osnovni šoli ob Vodovodni cesti. Zanimiva je tudi zgodba z našim imenom. Kako smo sploh dobili ime po Bičkovi skali?

Taborovodja z najmlajšimi na taboru v Mozirju

27

Aktivni smo bili tudi na 2. zletu ZTJ na Palah pri Sarajevu.

II. Zlet taborniških organizacij Jugoslavije je bil na Palah, blizu Sarajeva, 7. – 16. avgusta 1957. Posamezna republiška organizacija je vodila eno ali dve naselji. V naselju so bivali taborniki oziroma izvidjači iz vseh republik, s tem, da je bila večina udeležencev naselja iz tiste republike iz katere je bilo vodstvo. Slovenija je vodila dvoje naselij in sicer »Pohorski bataljon« in »Rog«.Vodstvo naselja ROG:Starešina naselja: Gustav Guzej, Rod Dobre voljeNačelnik: Marjan Rant, Rod stražnih ognjev, KranjNamestnik načelnika: Jurij Kunaver, Zmajev rodOd Bičkovcev smo bili imenovani v vodstvo naselja:Ref. za splošne zadeve: Roman MlakarRef za materialno poslovanje: Marjan KreveljRef. za tekmovanja: Dušan Brajnik

Kaj ti je takrat pomenilo taborništvo in kaj ti sedaj?

Ne samo meni, ampak vsem, ki jim je naše geslo »z naravo k novemu človeku« moto življenja, taborniška organizacija veliko pomeni.

Kako si spremljal razvoj rodu vsa ta leta?

Razvoj rodu primerjam z razvojem mojega otroka. V začetku je bila moja pomoč nujno potrebna, prišla so leta, ko so bili potrebni le nasveti. Danes je moj otrok odrasel, samostojen in ima svojo družino. Vnučki so mi v veliko veselje.Ali si si takrat predstavljal, da bomo Bičkovci tako uspešni in da bomo delovali vse do danes?

Če bi takrat, ko smo ustanavljali ZTS in malo kasneje RBS, podvomil v smiselnost organizacije, me ne bi bilo zraven.Bi še kaj sporočil sedanjim generacijam Bičkovcev?In kaj naj sporočim sedanji in bodočim generacijam? S prirodo k novemu človeku!

Naselje ROG je štelo 256 tabornikov in 87 šotorov, od tega 20 Bičkovcev s 7 šotori. Potovali smo na relaciji Ljubljana - Reka z vlakom, nato z ladjo do Dubrovnika. Od tam smo pot nadaljevali z vlakom do Sarajeva in z ozkotirno železnico do Pal. Potovali smo približno 60 ur v eno smer. Vrnili smo se po suhem, na relaciji Pale - Sara-jevo – Zagreb – Ljubljana. Pot je trajala 24 ur.

taborjenje. Združenje je delegiralo nas, Bičkovo skalo, Zveza pionirjev pa organizacijsko enoto pionirjev iz Slovenj Gradca. Taborili smo pod državno zastavo in tako predstavljali mladino Jugoslavije. Naše naselje se je imenovalo TRIGLAV. Vodili smo ga: Leopold Babšek - starešina: Roman Mlakar - taborovodja: Janez Škrk -namestnik taborovodje: Lovro Godec - gospodar in Marta Zagrajšek - tajnica. Taborili smo 9. – 30. avgusta 1954. Vseh skupaj nas je bilo, po moji oceni, med 50 in 60.

Robert Tell - Šmeki

Roman Mlakar, Franica in Živko Lovše v Mozirju

28

1951 Prvi tabor v Iškem vintgarju, kjer so bili med udeleženci trije kasnejši ustanovni člani rodu

1952 Taborenje ob Sori kjer je bil spočet rod Bičkova skala

1953 Prvi izlet na Bičkovo skalo Klub Hrast

1953 Prvi izlet na Bičkovo skalo

1953 Taborovodja prvega taborjenja Roman Mlakar Visoko v Poljanski dolini

1954 Pred odhodom v Dobriach1954 Zbiljsko jezero

1954 Zbor tabornikov na 2. zletu ZTS

Ostrožje pri Celju

1954 Zbor tabornikov na 2. zletu ZTS

1955 Jutranja telovadba na taboru v Fiesi

29

1956 Tabor Mozirje, Roman Mlakar v krogu

najmlajših

1961 Pohod ob žici okupirane Ljubljane

1955 Taborniki Staničeve 8 in 10 na taboru v Fiesi

1956 Bičkovci ob dnevu pomladi

1957 Zlet SIJ na Palah

1962 republiško tekmovan-je v Strugi

1957 Kolesarski izlet v dom Jeklarjev na Planini pod golico

1962 Zimski izlet na Dražgoše

1963 Obisk Bičkove skale

1957 Bičkovci prikolesarili na Bled

30

1964 Pohod na Dražgoše

1969 Izlet na Gorjuše

1965 sosed Četrnak nam je na Gorjušah nažagal drva

1969 Občni zbor v KS Stožice

1968 Tekmovanje za značko Živka

Lovšeta

1969 Proslava za 8.marec v KSS Stožice

1968 Sevnica, Prvo taborenje MČ

1967 Izlet na Bičkovo skalo

1969 Pohod ob žici

1968 Vodje smučarskega tečaja MČ na Gorjušah

31

1970 Izlet v Pele pri Borovnici

1969 Stane Fortuna

1971 Zbor pred akcijo Na Ul. Pohorskega bataljona 10

1970 Zimovanje na Gorjušah

1972 Obisk maršala Tita v Kumrovcu

1973 Izlet na Polževo

1974 Bičkovci v Gozdni šoli Bohinj

1974 Obisk maršala Tita na Brdu pri Kranju

1972 Majda Šica Sever z enim od svojih članov

1974 Koncert Slovenskega okteta za Bičkovo skalo. OŠ France Bevk

32

1975 Ko zarine bager v smeti...

1983 Klubovci se odpravljajo na pot

1975 .. nastane taborniški dom Črički

1984 Tabor v Bohinju

1976 Občni zbor v KSS Stožice

1989 Pohodni tabor Skrad

1990 Tabor na Žagi

1990 Tabor na Žagi1990 Tabor na Žagi

1988 Tabor na Žagi

33

1991 Kljub temu da je tabor zaradi vojne odpadel, so nekateri odšli taboriti, Bohinj

1991 Prvi posvet vodstva RBS v državi Slovenija

1997 Butnskale v Velenjuna 1. slovenskem Zletu

1995 Udeležili smo se Svetovnega skavtskega zleta na Nizozemskem

1996 Zimovanje na Podstenah

1994 Zimovanje na Kumu

1997 Izlet družine Kojoti na slovensko Primorje

1993 Pohodni tabor Žaga1992 Bičkovci smo organizirali svoj vodniški tečaj

1993 Praznovanje 40 - letnice Tabor Žaga

34

1997 Rodova orientacija Rašica

1998 Zimovanje na Mrzlici

2000 Izlet na Travno goro

2001 Bičkovci na Močnih ukanah1999 Bičkovci na potepu po Evropi.

Europe Watch Out

2003 50 - letnica Vodniki s svojo točko

2003 Zimski pohod Paški kozjak

2002 Nošenje kanuja na taboru

2003 50-letnica 2003 Izlet na Geoss

35

2007 Del predhodnice

2004 Zimovanje na Goški ravani

2005 Na Bičkovi skali

2008 Rodova kolekcija kril

2007 Izlet Zverin na Nizozemsko in Belgijo

2008 Bičkovci na izletu po Balkanu

2008 Vesela srečanja

2008 Prvi zbor pred hišico

2007 Tabor Mirtoviči na Kolpi

2008 55-letnica Livada

36

2009 Odhod na jesenovanje

2009 Bičkovci na zletu v Prekmurju

2009 Prvi maj

2009 Prvi piknik Bičkovcev po srcu

2010 Prejeli smo nagrado Skavt Peter za odlično

izveden SPL

2010 Zbor na taboru Mirtoviči ob Kolpi

2010 Bičkovci na pohodu Pasja Ravan - Dražgoše

2010 Torto smo dobili za osvojitev nagrade Skavta

Petra

2009 Spust po Ljubljanici

2010 Spust po Ljubljanici

foto Sinifotfotfotfotfotfotfotfotfotfofotfotfotfototfotfotfofotfofotfootfotfotfotfotfotfofofotofotfotfofottfotfotototfotfotfotfotofofotfotfoofoofotfotfotfotfofofooofototfofootfototfotffotootfottttfffffofootfootottfotffotfototototottfottffoototototttffotttf tttttf tttottffottttfoottttotttfootfo o So Soo So So So So So So Sooo So So So So Soo So So So So So So SSo So So So So So So SSSo So So SSo So So So So So So So So SSo So So So So So So So Soo So So SSo So So So o SSSoo Soo So SSo SSo So Sooo So So So Sooooo SSo So So SSSoooo So So SSoo So So So So So So Sooooooo So Sooo Soo iniiniiniininnnininninnninnininiininiiniiniiniiniininininiinininiininiiniininininniniiniininnininiiininiinininininniinninniinininninninnninnnnnniniininininiiininininiiinininnninnnninininiinnininninnnnnnninninii

37

2013 Motivacijski vikend v Pliskovici

2012 Rodov izlet na Osankarico

2011 Vesela srečanja za Bežigradom

2011 Zbor na taboru Mirtoviči na Kolpi

2011 Posvet v Kranjski Gori

2011 Izlet Kluba PP RR Grče v Mozirje

2011 Bičkovci na Svetovnem skavt-

skem zletu na Švedskem

2011 Na Bičkovi skali se nas je zbralo več

kot 180

2011 Bičkovci smo obiskali Svetovni skavtski zlet na

Švedskem

2011 Bičkovci smo zmagovali na Zlati puščici

38

spustAkcija "Spust po Ljubljanici" ima za seboj večletno tradicijo, saj jo letos organizira-mo že petnajstič. Zamisel se je rodila leta 1987, ko smo po nekakšnem vzoru akcije "Kanu ščuka zlet" (sedaj Ščukanujanje) na Cerkniškem jezeru, nekaj posebnega ho-teli napraviti tudi na Ljubljanici. Tako je leta 1988 Spust prvič zaživel v organizaciji odreda Posavski kurirji. Seveda na reki klasične orientacije ni bilo, vendar pa je bilo v tekmovanje poleg hitrostne etape vpletenih še nekaj spretnostnih veščin in pozna-vanja Ljubljanice.

SKOZI CAS

Udeležba je bila na začetku majhna, posadk pa je bilo vsako leto več in prav to nas je vodilo k boljši organiziranosti in večji promo-ciji same akcije. Tudi ekipa se je okrepila s svežimi idejami tabornikov rodu Bičkova ska-la (saj se je odred Posavski kurirji priključil Bičkovcem), ki so na večini preteklih Spustov kot tekmovalci nabirali praktične izkušnje s proge. Tako je Spust leta 1992 dobil novo podobo. Veliko različnih sponzorjev, kanu za glavno nagrado, družabni piknik po akciji in vključevanje medijev so botrovali k večji udeležbi posadk, ob progi pa niso manjkali niti gledalci. Vključitev "Ekofore" je pome-nila širitev akcije v bolj ekološke vode (prve takšne med taborniki), saj se v kanujih na cilj vedno pripelje prav pisan svet smeti.

Vrhunec je Spust doživel leta 1993, ko se je akcije udeležilo kar 38 posadk, imeli smo plavajočo radi-jsko ekipo RGL, v živo smo se javljali na Valu 202, na Kanalu A smo imeli polurno reportažo, na TV Slovenija so o njej poročali na TV Dnevniku, o nas so poročali vsi večji tiskani mediji. Ker pa je tistega leta Ljubljana praznovala 850 let prve omembe mesta, smo v sklopu praznovanja priredili tudi skupinski nočni spust v staro Ljubljano z baklami in z lampijoni okrašenimi čolni. Z menjavo genaracij v rodu ter pomanjkanjem organi-zatorjev smo se po Spustu leta 1997 zavestno odločili, da bomo naredili kratek premor za leto ali dve. Toda ta kratek čas je trajal celih devet let. Odločno preveč.

39

V začetku novega tisočletja smo se večkrat pogo-varjali, da bi oživitev Spusta po Ljubljanici v taborništvo prinesla nekaj svežine. Tekmovanja, kjer so se taborniki merili v veslaških spretnostih in orientaciji na vodi, so namreč ugasnila konec 90ih let. Imeli smo ideje in želje, manjkala pa nam je vžigalna vrvica. Pozimi leta 2006 so nas presenetili taborniki Rodu Tršati tur, ki so predlagali, da bi spomladi istega leta soorganizirali Spust. To priložnost smo zaradi polnega koledarja žal izpustili,

zato so akcijo po skoraj desetih letih obudili in vpeljali prav oni. Naslednji dve leti smo precej uspešno sodelovali. Leta 2009, po dvanajstih letih, pa smo Spust zopet prevzeli na lastna pleča in si obljubili, da ga ne bomo opustili, vse dokler bo med taborniki zanj do-volj zanimanja. Osvežili smo ga z novo grafi čno podobo, novo spletno stranjo, s prepletanjem preteklih in novih nalog, z biltenom ter s povečanim nagradnim skladom. Prav tako smo cilj in nekat-ere naloge prestavili v center Ljubljane, saj smo želeli taborništvo in naš rod še bolj predstaviti Ljubljančankam in Ljubljančanom. Letošnji Spust bo tako jubilejen, že osemnajsti v zadnjih 25 letih.

40

Glasilo Čri-Čri je bilten Bičkovcev že mnogo let. Sprva je izhajal kot glasilo čete Črički, kasneje pa je prerasel v vsebičkovsko glasilo. Za njegovo rojstvo se šteje leto 1973, čeprav je bilten izhajal že prej, vendar v takšnem obsegu (5 izvodov), da ni dosegel niti vseh vodnikov, kaj šele članov.Izhaja po navdihu posameznikov, zato je včasih med posameznima številkama tudi par let premora. Pa vendarle je Čri Čri unikaten pogled na dogajanje v rodu, ki ne bo nikoli zamrl.

Bičkovci pa smo posebni tudi po štetju Čri Čri-ja. Verjetno smo edini v Sloveniji, ki imamo kar tri biltene s številko 1. Prvič je bilo normalno, da smo jo poimenovali 1. Ko smo jo drugič poimenovali s številko 1, smo si rekli: »Nova država - novo štetje.«. Tretjič pa je bil razlog za tako poimenovanje ta, da nihče več ni vedel za katero za-poredno številko naj bi sploh šlo. Čri - Čri številka 14 je namreč izšel v zelo omejeni nakladi ter šele v tretjem poizkusu. Pred tem sta bila narejena kar dva osnutka zanj (v različnem obdobju) in nikoli izdana. Taki pač smo Bičkovci. Do sedaj smo izdali še mnogo drugih priložnostnih biltenov. Obstajajo vodova in družinska glasila ter glasila raznih rodovih odprav ter bilteni ob obletnicah.

SKOZI CAS

Izredni Čri-čri ob 15. spustu po Ljubljanici

Glasilo rodu Bičkova skala

SPUST POLJUBLJANICI

CRI CRI

41

- omogoča mreženja, večja usposabljanja ter izobraževanja tudi sorodnim mladinskim organizacijam,- na način 'odprtih vrat' omogoča slovenskim tabornikom, da svoje bogate izkušnje, znanja, vrednote ter tudi ta projekt skozi taborniško doživljanje približajo širši javnosti.

V smeri realizacije smo storili že kar nekaj uspešnih korakov: - projekt ima jasno določene cilje in vizijo,- zbrana je petina sredstev vrednosti projekta,- sodeluje že nekaj relevantnih podjetij.

K projektu želimo pritegniti več podjetij. Želimo promovirati kakovostno sodelovanje različnih panog v dobri, družbeno odgovorni družbi.

V PRIHODNOSTIV taborniškem Rodu Bičkova Skala že 60 let gojimo in razvijamo taborniški duh sredi urbanega okolja. Skozi več generacij otrok, mladih in mladih po srcu krepimo zdrav in odgovoren odnos do soljudi, narave in okolja na sploh. Taborništvo je naš način življenja. Pomeni kvalitetno preživljanje prostega časa. Pomeni potešitev vseživljenjske vedoželjnosti. Pomeni pridobivanje novih znanj in kompetenc ter krepitev socialnih veščin in s tem tudi usposabljanje za polno življenje. Prvi taborniški dom v Ljubljani - dom Črički je zrasel daljnega leta 1975 s fi nančno pomočjo takratnega Slovenskega okteta, podjetja Jelovica ter občine Bežigrad in seveda s pomočjo delovnih rok Bičkovcev.

hisica

Nastaja urbani taborniški center, ki:- bo prvi tak center v Sloveniji,- predstavlja vzorčno gradnjo pametne, pasivne, okolju in skupnosti prijazne hiše,- nudi prostor za aktivnosti našega društva in Mestne zveze tabornikov Ljubljana ter predstavlja izobraževalni center v okviru Zveze tabornikov Slovenije nacionalne skavtske organizacije,- različnim generacijam tabornikov iz vse Slovenije omogoča druženje in tako imenovana mednarodna bratenja,

42

kdo JE kdoV 60 LETIH

Leto Starešina Načelnik 1953 Leopold BABŠEK Pavle LEŠNJAK1954 Leopold BABŠEK Pavle LEŠNJAK1955 Leopold BABŠEK Janez ŠKRK1956 Živko LOVŠE Janez ŠKRK1957 Boro MAČUS Janez HRIBAR1958 Franica LOVŠE Jože OMERZU1959 Franica LOVŠE Mitja VAVPETIČ1960 Franica LOVŠE Mitja VAVPETIČ1961 Franica LOVŠE Dušan BRAJNIK1962 Franica LOVŠE Dušan BRAJNIK1963 Janez ŠKRK Vlado GOLOB1964 Janez ŠKRK Peter GABRIJELČIČ1965 Martin GOLOB st. Vlado GOLOB 1966 Martin GOLOB st. Vlado GOLOB 1967 Roman MLAKAR Dušan HOČEVAR 1968 Vlado GOLOB Mojmir LEHRMAN 1969 Avgust Dušan BENKO STRAŽIŠAR 1970 Mojmir LEHRMAN Tomo PAVIČ 1971 Mojmir LEHRMAN Tine Krivic 1972 Pavle LEŠNJAK / 1973 Pavle LEŠNJAK / 1974 Majda SEVER Stane FORTUNA 1975 Majda SEVER Stane FORTUNA 1976 Majda SEVER Stane FORTUNA 1977 Lojze SEVER Polona KRESAL1978 Rudi SMREKAR Gregor VISTER 1979 Rudi SMREKAR Izidor BAUS 1980 Rudi SMREKAR Jana KOLARIČ 1981 Stane FORTUNA Andrej STRAŽIŠAR 1982 Stane FORTUNA Tadej PUGELJ

Leto Starešina Načelnik 1983 Stane FORTUNA Andrej STRAŽIŠAR1984 Stane FORTUNA Marjan HROVAT1985 Stane FORTUNA Ariana TOMAT1986 Stane FORTUNA Sandi KAC1987 Stane FORTUNA Sandi KAC1988 Stane FORTUNA Sandi KAC1989 Sandi KAC Nina GORŠIČ1990 Matjaž DOLENC Sandi KAC1991 ni podatkov Vojko HRENKO1992 Vojko HRENKO Mateja ZALAR1993 Vojko HRENKO Mateja ZALAR1994 Matej GNIDOVEC Olja PLEŠ1995 Matej GNIDOVEC Olja PLEŠ1996 Matej GNIDOVEC Olja PLEŠ1997 Matej GNIDOVEC Jaka FORTUNA1998 Matej GNIDOVEC Robert TELL1999 Matej GNIDOVEC Robert TELL2000 Matej GNIDOVEC Maja ŠIRCA2001 Jaka FORTUNA Maja ŠIRCA2002 Jaka FORTUNA Maja ŠIRCA2003 Jaka FORTUNA Janez KUMŠE2004 Jaka FORTUNA Janez KUMŠE2005 Jaka FORTUNA Janez KUMŠE2006 Jaka FORTUNA Ada STELE2007 Jaka FORTUNA Ada STELE2008 Jaka FORTUNA Irena ROJKO2009 Janez KUMŠE Irena ROJKO2010 Janez KUMŠE Irena ROJKO2011 Janez KUMŠE Tadeja ROME2012 Janez KUMŠE Tadeja ROME

HVALA VAM!

43

60-LETNICAOrganizacijski odbor:Kumše Janez, predsednik, zadolžen za tehnični delTell Robert - Šmeki, podpredsednik, zadolžen za programski delGalun Mojca, članica

Izdal: Društvo tabornikov Rod Bičkova skala,

Ulica Pohorskega bataljona 113/a,1000 Ljubljana

Glavni in odgovorni urednik: Robert Tell Šmeki

Oblikovanje: Galun Mojca

Fotografi je: arhiv RBS in arhivi Bičkovcev

Posebna izdaja ob 60-letnici

Izvodov: 350

Vodje:Špindler Katja, MČ igraRojko Irena, GG igraRadinja Matej, PP točkaRojko Lucija, PP točkaVenišnik Primož - Veno, razstava oblačilLipovž Urša - Lešn’k, razstava fotografi j, zastavicJanež Nejc - Nejček, katering in tehnikaSodelujoči:Weilgoni Sašo - Pici, voditeljBrajnik Miha, voditeljPevski zbor OŠ France BevkMČ, GG in PP Rodu Bičkova skalaMlakar Roman, govornik, ustanovitelj RBSKumše Janez, govornik, starešina RBSJankovič Zoran, govornik, župan MOLBeočanin Tadej Beo, govornik, načelnik ZTSManevski Nika, pevkaKreslin Vlado, pevec

© Marec 2013

CRI CRI