C KNA70 d i h - L e t o X X X I X - Št. 82 K R A N J , to rek , 28. o k t o b r a 1986

(§©MWMEEGLAS GLASILO SOCIALISTIČNE

Z V E Z E D E L O V N E G A LJUDSTVA Z A

G O R E N J S K O

P<i zaprtosti do uboštva je te korak g^** leti smo precej čudno gledali ob ve-<*v v? e 2 a č e l a znana imena proizvajal-^ z e v a t i ^ s m u ć a r s k e ° P r e m e v Avstriji

Le odločiti se moraš

Samo še "svinja* sem bfl doma, s samoza­vestjo povsem na tleh, sam sebe nevreden i n mi rno bi se dal pokositi lovcem, če bi hoteli namerit i vame.

JJjan 3 s t r a n « s t r a

Bančni roparji za rešetkami

Za prepovedano cigareto 500 dinarjev kazni

M e d požari je b i l najdražji ogenj v kranjski Agromehanik i , saj je napravi l mili jardno ško­do. Vsega skupaj je bilo letos na Gorenjskem 126 požarov.

s t r a n

Matjaž bo kmalu zaigral V prvo zvezno ligo prihaja še en mlad i s lo ­

venski nogometaš, to je 19-letni Kranjčan Matjaž Florjančič, k i je v začetku sezone pre ­stopil iz Triglava k Reki .

s t r a n 8

Jaropanega denarja so storilci zamenjali v devize, kupi l i avtomobil i n v petek pobegnili v Avstrijo. Se isti 8 0 Hh aretirali. - Foto : M . K .

K*anj, 26. oktobra - V petek ^Poldne so avstrijski varno-K organi v Borovljah areti-U J Preddvorčane. Zanje so Izpovedali delavci javne var­a t i UNZ Kranj. Ropa v ban­

ko na Planini pri Kranju sta osumljena 24-letni Darko Ško­da iz Preddvora in 24-letni Ivan Mikac, doma iz Preddvo­ra, stanoval je na Planini; 23-letnega Petra Zadnikarja iz

Nove vasi sumijo, da je za rop priskrbel motor znamke kawa-saki, ki ga je ukradel v Ljublja­ni. Več o roparjih preberite na 7. strani.

N e p o z a b i t e n a z d r a v j e l j u d i !

Rudnik urana Žirovski vrh je bil v središču pozornosti druge pro­blemske konference o varstvu okolja v škofjeloški občini, ki jo je minu­lo soboto pripravila občinska konferenca SZDL Škofja Loka. Razprava o onesnaževanju Termike ni bila več tako vroča kot pred letom dni, saj si je ta problem že utrl obravnavo po rednih samoupravnih poteh v ob­čini. Tega pa še ni moč reči za rudnik urana, ki je v tem pogledu še ved­no tujek v svojem okolju. Čeprav je objekt širšega pomena, ne bi smelo biti tako, saj ljudi, ki žive v njegovi okolici, vpliv rudnika na okolje najbolj zanima in skrbi.

Ne moremo reči, da v rudniku ne skrbe za varstvo okolja; slišali smo, da so 30 odstotkov denarja porabili za zaščito. Zato je manj ra­zumljivo, da čistilno napravo grade šele zdaj, da počasi odpravljajo po­manjkljivosti, kakor je, denimo, puščanje zadrževalnega bazena. S tem sejejo nezaupanje med ljudi. Nezaupanje pa je najboljše vzdušje za šir­jenje nepreverjenih vesti, celo laži, kakor je, denimo, tista, da so Angle­ži zavrnili prvo pošiljko rumene pogače.

Če pustimo ob strani te probleme, lahko rečemo, da je problemska konferenca dala obravnavi vpliva rudnika na okolje novo razsežnost. Ljudje se ne sprašujejo več toliko, zakaj pomor rib v Brebovščici, zakaj je črn krompir, ki ga kmetje pridelajo v njegovi okolici. Zanima jih od­govor, kakšno tveganje so prebivalci Poljanske doline in seveda delavci z rudnikom prevzeli na svoja pleča. Drugače povedano — kakšne posle­dice bo imel rudnik za njihovo zdravje.

Izkazalo se je, da strokovnjaki pravega odgovora na to vprašanje še ne morejo dati, da ga bodo dala le dolgotrajna opazovanja. V razpravi, ki je večkrat mejila na prepir, je bil v tem pogledu zelo stvaren vzklik dr. Jožeta Možgana, zdravnika iz Železnikov, ki je dejal, da so te stvari resne, zato bi morali jasno reči, kaj bomo storili, ne pa se prepirati, ali bo prišlo do genetskih okvar ali ne, do večjega števila rakastih obolenj ali ne, kaj je bolj škodljivo — kajenje ali vplivi rudnika za zdravje ljudi. V študije in raziskave bi morali vpreči tudi zdravstveno službo, je dejal, da bomo čez trideset in več let vedeli, kaj smo napravili, kakšna je zgo­dovinska odgovornost v zvezi z rudnikom urana.

Vzkliknemo torej lahko: strokovnjaki, ne pozabite na zdravje ljuMi! (Več na 6. strani.) M Volčjak

Mešetarske zle sile napadajo kranjsko kmetijsko šolo

G o r e n j c i n o č e j o n a l i m a n i c e

Kranj, 24. oktobra — V posebni izobraževalni skupnosti za agro­živilstvo se dogajajo čudne stvari. Delovna skupina za preselitev oddelkov srednje agroživilske šole iz Kamnika je kot najbolj ra-. cionalno rešitev predlagala, naj se v Ljubljano preselita veteri­narski in živilski program, ves kmetijski program pa naj za del ljubljanskega območja, Gorenjsko in Notranjsko opravlja kranj­ska šola, ki ga ima že od 1981. leta.

^to k ^ e * e t o 0 0 0 0 hladilnice na Trati zgrajene — Prvega maja prihodnje °tvoritev novih hladilnic za meso na Trati pri Škofji Loki, ki jih

0o r e n V r m druge objekte. Kapacitete bodo zadostovale za sprotno preskrbo z mesom, prav tako bodo v njih tudi rezerve za Gorenjsko in de-

Vplj v * u d« za republiko. Tako pretresi na trgu z mesom in živino ne bodo Silo rJl n a P reskrbo. Naložba bo vredna 800 milijonov dinarjev in je finan-yorjj°* rita. Gradnja hladilnice je primer, da se tudi Gorenjska lahko dogo-JU $ e . 2druži pri takšnih naložbah, ki je po krompirjevem centru v Šenčur­ja 6% r u g a velika naložba KŽK. Gradbišče hladilnice in bližnjega pitališča j-Jtih Sovedi so v četrtek obiskali predstavniki gorenjskih družbenopoliti-

t t * a n 8 a n i Z a C ^ i z v r š n i n ^ t o v in medobčinskih ustanov, (jk) — Foto: F.

\ i

4

R a z d e l j e n i s v e t H e ^ a n j , 24. o k t o b r a — V e l i k a razde l j enos t i n naspro t j a m e d r a z v i t i m i n d ^ p ^ i t i m d e l o m sveta , m e d s e v e rom i n j u g o m , m e d b l o k i i n p o s a m e z n i m i

| l r t t i vojaškimi i n političnimi g r u p a c i j a m i j e značilnost današnjega sve-ijj' , a to je v l oga neuvrščenega gibanja,, k i i m a n a m e n preseči ta naspro t j a ^ družiti človeštvo-v bo ju z a m i r i n enakopravnos t , i z j emno v e l i k a , p rav te n ^ Q n e kaže^ podcen jeva t i t ud i najrazličnejših m i r o v n i h g iban j , čeprav <ja n

e u v r š č e n £ s t v b i s t vu najštevilnejše i n najudarnejše m i r o v n o g ibanje q a s n j e g a sve ta .

So v a c u članov k l u b o v O r g a n i z a c i j e združenih na rodov i z vse S loven i j e Wj ^ t e k , n a d a n Organ i z a c i j e združenih narodov , n a s e m i n a r j u še pose-Itj t°P°zoriH n a t a p r o b l e m . Že l e ta 1945, k o so v S a n F r a n c i s c u p reds tavn i ­ce j držav podp i sa l i us tanovno l i s t ino Organ i zac i j e združenih narodov, so f^g.e Po jav l ja l i p r v i z n a k i te razde l j enos t i . M e d v o j n i z a v e z n i k i v bo ju zoper Vpjj e r n *n n a c i z e m so začeli t ekmova t i , ka t e r e ga g las i n moč bosta v sve tu sV>ft ^ e J ^ a - N a s t a j a l a e t a b l o k a , m e d k a t e r i m a je napetost doseg la takšno ^Or °" a J e 8 r o z u a t re t ja sve tovna vo jna . V s p o m i n u n a m je še B e r l i n , p a v * r r a ? a ' k u b a n s k a k r i z a . Najhujšemu se je svet s i cer z n a l i z ogn i t i , v e n d a r tQ *ov z a svetovno nes tab i lnos t še do danes n i uspe l ods t r an i t i . V s a k o le-in ? r o jeva jo nova k r i z n a žarišča, n e k a t e r a od n j i h so s t a r a že deset let ja , 'Me a V n ' v z r ° k ' z a n J e s o uve l jav l jan je b l o k o v s k i h in te resov ter ra zp ihova -

s t r a s t i , od v e r s k i h do n a c i o n a l n i h . Hjj *>°k>nializem v klasičnem p o m e n u besede je svet praktično že odstra-<lo j e b i l v e l i k uspeh človeštva. O s v o b o d i l n a g iban ja , k i še delujejo, bo-Sj£preJ a l i slej t ud i r od i l a sadove. Neuvrščeno g iban je i m a vedno več p r i -

J > l r ^ Y , svo*. so vodno bolj zavoda po inona m i r u m va rnos t i , zato so uprav i r ^ j ^ ^ N J t t a k o v a n j a , d a bodo. svetovno ra zmere tudi stabilnejše, varnejše in p l ^ n 3 j S e i n d a ne bo odločal meč, temveč d o b r o n a m e r n a beseda.

JS J - Košnjek

T a k p r e d l o g j e d e l o v n a s k u p i n a i z ­g l a s o v a l a 3. o k t o b r a , le n e k a j d n i k a s n e j e , 15. o k t o b r a , p a j e izvrši lni o d b o r p o s e b n e izobraževalne s k u p ­n o s t i z a agroživ i lstvo s k l e n i l s k u p ­ščini, k i bo z a s e d a l a v četrtek, p r e d ­l a g a t i v z v e z i s k m e t i j s k i m p r o g r a ­m o m n e k a j p o v s e m d r u g e g a : n a ­mreč, na j se z a l j u b l j a n s k o i n go­r e n j s k o območje o p r a v l j a v G r m u p r i N o v e m m e s t u v c e l o t i , to j e četrta i n p e t a ( tehniška) s t o p n j a z a h t e v n o ­s t i ^ K r a n j u p a s a m o še četrta s top­n j a .

Z a tolažbo, nekakšno protiutež i z ­g u b i , j e izvrši lni o d b o r k r a n j s k i šoli m i l o s t n o p o n u d i l , na j v o k v i r u živi l­s k e g a p r o g r a m a r a z v i j e še k a t e r o s m e r , n a p r i m e r izobraževanje m e ­sa r j e v .

P r o t i m e s a r j e m šola s i c e r n i m a nič (g lede n a p o t r e b e i n n a d a l j n j i r a z v o j m e s n e p r e d e l a v e b i K Ž K t a p r o g r a m ce lo n a d v s e r a d d o b i l v K r a n j ) , v e n d a r p a se s t a k i m meše-t a r j e n j e m ne m o r e s p r i j a z n i t i . N i t i šola, n i t i o d b o r z a u s m e r j e n o i z o b r a ­ževanje , n i t i s v e t z a k m e t i j s t v o , n i t i k m e t i j s k e o r g a n i z a c i j e , n i t i k r a n j ­s k a e n o t a Z a v o d a z a šolstvo, n i t i go­r e n j s k a socialistična z v e z a , gospo­d a r s k a z b o r n i c a , p a r t i j a . P r o b l e m a n e kaže s p o l i t i z i r a t i , so m e n i l i , če­p r a v so g a v r e s n i c i že . D r u g i i n d r u g j e .

N e n a d e j a n e m u p r e d l o g u izvrši lne­g a o d b o r a i zobraževa lne s k u p n o s t i z a agrož iv i lstvo kaže p o s t a v i t i n a s ­p r o t i s t r o k o v n e , t e h t n e , v e l j a v n e a r ­g u m e n t e , k i v s i g o v o r i j o v p r i d neo ­

k r n j e n e m u k m e t i j s k e m u p r o g r a m u v K r a n j u . T a j e n a o s n o v i s t r o k o v n e študije z a p i s a n i n s p r e j e t v s r e d n j e ­ročnem p r o g r a m u p o s e b n e izobraže­v a l n e s k u p n o s t i z a agroživ i lstvo, v t e m e l j i h p l a n o v g o r e n j s k i h občin, k i so se o b v e z a l e t u d i f i n a n c i r a t i g a , v p l a n i h K Ž K , k i j e p r i p r a v l j e n ods to ­p i t i z e m l j o i n s t r o j e z a praktični po ­u k , v šo lskem k o l e k t i v u , k i z a g o t a ­v l j a učitelje, p r o s t o r v d o m u učen­cev , p r e d v s e m p a so t u p o t r e b e go­r e n j s k e g a k m e t i j s t v a po izobraženih d e l a v c i h , k i se z r c a l i j o t u d i v obsež­n e m številu r a z p i s a n i h k a d r o v s k i h štipendij . P r a v to k m e t i j s t v o se b o j i , d a b i z i z g u b o pe t e s t o p n j e izobraže­v a n j a v K r a n j u u s a h n i l o z a n i m a n j e g o r e n j s k i h učencev z a k m e t i j s k i p r o g r a m t a k o v K r a n j u k o t v i n t e r -n a t n e m G r m u , k i na j b i p r e v z e l i z o ­braževanje , d o k l e r Ljubl jančani n e b i z g r a d i l i n o v e šole.

H . Jelovčan

l j u b l j a n s k a b a n k a

Temeljna banka Gorenjske

Dobrodošla moča — Sušno vreme ni bilo preveč ugodno za jesensko oranje, zato je večina

kmetovalcev čakala na močo. T a je konec preteklega tedna prišla

in dobro namočila zemljo. Razmere za jesensko oranje in

setev so se tako izboljšale. — Foto: F. Perdan

M E R K U R K R A N J

P O S L O V E N I J I I N J U G O S L A V I J I

B r a n k o Mikulić o letošnjem gospodarjenju

Še v e d n o p o r a b i m o več, k o t n a r e d i m o P r e d s e d n i k z ve znega izvršnega sve ta B r a n k o Mikulić je v četrtek zvečer

v t e l e v i z i j s k i odda j i govor i l o letošnjem gospodar j en ju v J u g o s l a v i j i . D e j a l je , d a smo b i l i s e p t e m b r a prvič priča povečevanju pro i z vodn je i n i z voza , narašča­n j u k m e t i j s k e p ro i z vodn je i n d o b r i turistični be r i . K l j u b težavam p r ek l e ta bo­mo konec l e ta doseg l i po z i t i vno plačilno b i l anco . R a z e n odplačevanja obres t i bomo abso lu tno zmanjšali znesek tu jega do lga . C e n še n i s m o uspe l i popo lno­m a o b r z d a t i . R a s t se je zmanjšala z a o k r o g 30 odstotkov , v e n d a r je to še vedno p r ema l o . Preveč da jemo za splošno i n s k u p n o porabo , p a tud i n e g o s p o d a r s k i h naložb še ne ome ju j emo dovo l j . P r i d e l i t v i bo s p l o h t r e b a o d s t r a n i t i navado , d a še napre j trošimo več ko t u s t v a r i m o . N a rešitev čaka 2650 zah t e vkov po viš­j i h c e n a h . Prece j zah t evkov je n e r e a l n i h . Če ne bo šlo drugače, je de ja l p red­s e d n i k v l ade B r a n k o Mikulić, se bomo zavze l i z a še strožji nadzo r n a d c e n a m i . Vo l j e z a uresničevanje s t ab i l i z a c i j s k e ga p r o g r a m a je p r ema l o . V s a k g l eda le nase, se b r a n i . M a n j k a n a m domače i n tuje k o n k u r e n c e , k a r j e voda n a m l i n m o n o p o l i s t o m , k i živijo t u d i n a račun v i s oke in f lac i j e . B r a n k o Mikulić je z a n i ­k a l v e s t i o večjem obdavčevanju z a s e b n i h s tanovan j , p o t r d i l p a je r eva l o r i za ­c i jo s t a n o v a n j s k i h poso j i l . Pospeševati je t r eba v l a g a n j a v d robno gospodar­stvo i n v to še bolj vključiti naše l jud i , zapos lene n a tu j em . P r i n j i h so dev ize , v e n d a r j i h bodo v l a ga l i d o m a , če bomo zagotov i l i s tab i lne pogoje gospodarje­n ja . Z obdavčevanjem m o r a m o preprečevati z idan je cen , v l e tu 1987 p a m o r a ­mo o b l i k o v a t i g o spoda r sk i s i s t em , k i bo ve l j a l z a vse enako . P r e d s e d n i k zvez­nega izvršnega sveta B r a n k o Mikulić je de ja l , d a g o t o v i n s k i h d e v i z n i h poso j i l n i i n j i h ne bo, še napre j p a ostajajo s t a n o v a n j s k a poso j i l a n a osnov i p r o d a n i h dev iz . P r a v t ako so neuteme l j ene govor ice o zasegu o z i r o m a nac i ona l i z a c i j i d e v i z n i h računov občanov. Depoz i t a , o k a t e r e m se v e l i k o govor i , ne bo. B r a n ­ko Mikulić je de ja l , d a se bo J u g o s l a v i j a skušala vključevati v e v r o p s k i pro­g r a m E u r e k a , d a se že resno preučuje naš p r o g r a m gradn je j e d r s k i h e l e k t r a r n i n d a o d o d a t n e m o b r e m e n j e v a n j u gospodars t va ne sme b i t i več govora . Po lo­žaj j e r e s en i n težaven, zato m o r a b i t i t e m u p r i m e r n o tud i naše delo, je de ja l B r a n k o Mikulić. Z a u p a t i m o r a m o vase , v svoje znan j e i n rezerve , k i j i h še i m a m o .

Koroške žene obiskale IBI — V sredo, 22. oktobra, je 50 žena z vseh koncev avstrijske Koroške obiskalo Gorenjsko in kranjsko tovarno IBI. Ogledale so si proizvodnjo, tovarniški vrtec, ambulanto, društvene prostore in bile presene­čene nad urejenostjo tovarne in veliko skrbjo za delavce. — Foto: F. Perdan

K o m e m o r a c i j e ob d n e v u m r t v i h Jesenice Osrednja spominska slovesnost za Jesenice bo v petek, 31. oktobra, ob 16. uri v

spominskem parku na Plavžu.

Kranj Osrednja komemoracija bo v petek, 31. oktobra, ob 17. uri na Ti>;u revolucije v

Kranju. Komemoracije po krajevnih skupnostih četrtek, 30. oktobra: — Besnica ob 16.30 pri centralnem spomeniku na pokopališču v Zgornji Resnici — Orehek-Drulovka ob 16. uri pri spomeniku padlim na Orehku — Preddvor ob 16.15 pri osrednjem spomeniku v Preddvoru — Primskovo ob 17. uri pri centralnem spomeniku pri šoli — Stražišče ob 16. uri v spominskem parku v Stražišču

petek, 31. oktobra: — Bitnje ob 10. uri pri vrtcu bratov Vilfan v Zg. Bitnjem — Britof-Predoslje ob 13. uri pri spomeniku na pokopališču v Predosljah — Huje-Planina ob 15. uri na kranjskem pokopališču — Jezersko ob 18. uri pri spomeniku padlih borcev na Jezerskem — Trboje ob 10. uri pri spomeniku padlim v vaškem parku — Visoko ob 16. uri pri centralnem spomeniku na Visokem — Vodovodni stolp ob 10. uri pri spomeniku pri Šorlijevem mlinu.

sobota, 1. novembra — Bela ob 9. uri pri spomeniku padlim na Zgornji Beli — Bitnje ob 10. uri pri mlinu ob Rdeči poti v Spodnjem Bitnjem — Brnik ob 10. uri na pokopališču na Spodnjem Brniku — Cerklje ob 11. uri pri centralnem spomeniku v Cerkljah — Duplje ob 11. uri pri centralnem spomeniku pri OS Tineta in Staneta Terana — Gorice ob 10. uri pri centralnem spomeniku N O B v Goricah — Kokra ob 8.30 ob plošči padlim na pokopališču v Kokr i — Kokrica ob 10. uri na pokopališču na Kokrici — Naklo ob 10. uri pri spomeniku pri vrtcu — Podbrezje ob 10. uri pri spomeniku N O B pri OŠ v Podbrezjah — Šenčur ob 11. uri pri centralnem spomeniku na pokopališču v Šenčurju; — Velesovo ob 9. uri pri spomeniku na pokopališču na Trati — Žabnica ob 9. uri pri centralnem spomeniku padlim v Zabnici

Radovljica Osrednja slovesnost bo v soboto, 1. novembra, ob 10. uri na grobišču talcev v Dragi,

ob 11. uri pa v graščinskem parku v Begunjah. Slovesnost na grobišču padlih borcev 3. bataljona Prešernove brigade na Goreljku bo v petek, 31. oktobra, ob 11. uri dopol­dan, ob 15.30 pa pri spomeniku padlim borcem v graščinskem parku v Radovljici.

četrtek, 30. oktobra: — Kamna gorica ob 15.15 pri spomeniku na križišču cest Podnart—Kropa, Kam­

na gorica ob 15.30,ob 16. uri na pokopališču na Srednji Dobravi in ob 16.45 na pokopa­lišču na Ovsišah

petek, 31. oktobra: — Lipnica ob 11. uri pri spomeniku Staneta Žagarja pred šolo v Lipnici — Ribno ob 9. uri pri spomeniku — Podnart ob 16. uri — Lesce ob 16.30

sobota, 1. novembra: — Gorje ob 9. uri — Bohinjska Bistrica ob 9. uri — Zasip ob 9. uri — Bled ob 10. uri na partizanskem pokopališču na Bledu — Kropa ob 15. uri

škofja I .«>ka Osrednji komemoraciji bosta v petek, 31. oktobra, ob 16. uri pred Domom zveze

borcev v Škofji Loki

Tržič petek, 31. oktobra: — Čegelše ob 12. uri pri spomeniku — Bistr ic i ob 16.30 pri spominski plošči v Bistrici — Podljubelj ob 17. uri pri spominski plošči v Podljubolju — Jelendol ob 17. uri pri spominski plošči v Jelendolu

sobota, 1. novembra: — Križe ob 8.30 pri spominskih obeležjih v Križah — Lese ob 9. uri pri spomeniku padlim v Lešah; — Tržič ob 10. uri r.a grobišču, borcev v Tržiču — Kovor ob 10. uri pri spomeniku v Kovorju — Brezje pri Tržiču ob 10. uri pri spominski plošči v Brezjah pri Tržiču — Lom ob 15. uri pri domu družbenopolitičnih organizacij v Ijomu

Hladilnica za meso na Trati pri Škofji Lok i

P r i m e r u s p e š n e g a s o d e l o v a n j a

G o r e n j c e v Trata, 23. oktobra — Za Centrom za hitro razmnoževanje krom- o k r ° g 400 m i l i j onov d inar jev za s pirja v Šenčurju so hladilnice na Trati že druga velika naložba j o P r o i z v o d n J e s i r a T u d l

Kmetijsko živilskega kombinata Gorenjske, ki bo še naprej gojil mesno proizvodnjo in predelavo, mlekarstvo, proizvodnjo krom­pirja, oljarstvo, kmetijsko proizvodnjo in izdelovanje ter servisi­ranje kmetijske mehanizacije.

N a T r a t i nas ta j a p o m e m b e n kme t i j ­s k i k o m p l e k s . H l a d i l n i c e z a meso naj b i b i l e odpr te p r vega m a j a »prihodnje leto, pitališče za 600 k r a v p a bo mora l o še neka j časa počakati, saj še n i dokon ­čno rešeno f i nanc i r an j e , p ra v tako p a tud i v a rovan j e oko l j a . P r v i de l novega pitališča (sestavl ja jo ga. v g l a v n e m skladišča i n podobn i ob jekt i ) že upora ­bl jajo, saj i m a v bližini K Ž K svoje k m e t i j s k e površine, s a m hlev p a name ­rava jo g r a d i t i kasne j e , ko bodo zadeve do k o n c a ure j ene . G r a d n j a h l a d i l n i c iz­redno h i t r o napredu je , saj je finančno p o k r i t a tud i z a r a d i spoznan ja , d a m o r a G o r e n j s k a p r i t a k i h s t va r eh na j t i s k u ­pen j e z i k i n l a h k o šele po t em ra ­čuna t u d i n a d e n a r od d rugod . H l a d i l ­n ice n a bodo ime l e le go r en j skega po­m e n a , a m p a k t u d i širšega.

O d p a d n i p a p i r v h u m a n i t a r n e n a m e n e Ljubljana — Od 25. oktobra pa do 10. novembra poteka v Sloveniji zbi­ralna akcija odpadnega papirja in de­narnih prispevkov za humanitarno de­javnost Rdečega križa Slovenije

V t eh d n e h po t eka po vsej S l o ven i j i v s a k o l e t n a a k c i j a Rdečega križa, v k a ­te r i l a h k o de lovne o rgan i zac i j e denar , k i ga dobe z a odpadn i pap i r , namen i j o tej h u m a n i t a r n i o r gan i zac i j i . Že neka j let od 25. o k t o b r a do 10. n o v e m b r a de­lovne o rgan i zac i j e s p odp i s om posebne iz jave sporoče o d k u p n i o r gan i zac i j i , d a določen znesek namen ja jo Rdečemu križu za izboljšanje n jegovega mate r i ­a lnega položaja n a področju h u m a n i ­t a r n i h de javnos t i . T a k o z b r a n i d ena r Rdeči križ n a m e n j a m e d d r u g i m tud i za de lovan je M l a d i n s k e g a zdravilišča i n okrevališča Debe l i rtič, v k a t e r e m se je letos zd rav i l o nad 10 tisoč o t rok . De­lovne o rgan i zac i j e l a h k o iz javo o od­stopu sredstev , z b r a n i h s prodajo od­padnega pap i r j a , pošljejo o d k u p n i po­sta j i a l i pa svojo odločitev sporoče k a ­ko drugače. Rdeči križ S l oven i j e p a bo seveda hvaležen tud i za v s a doda tna f i ­nančna sreds tva , k i se l a h k o nakažejo n a žiro račun št. 50101-678-51579.

O b og l edu gradbišča so p r e d s t a v n i k i K Ž K po j a sn i l i svoje razvo jne z a m i s l i , k i zadevajo p r e d v s e m dve področji: mlečni i n m e s n i k o m p l e k s ter osta le k m e t i j s k e p r og rame skupa j s k r o m p i r ­j e m , o l j a r s t vom, k m e t i j s k o p ro i z vod ­njo i n k m e t i j s k o mehan i z a c i j o . Z a uspeh s i štejejo, d a se k r a n j s k a mle ­k a r n a ne va l j a več v i z g u b i i n d a so se pos tav i l i n a noge tud i loški M e s o i z d e l -k i , k i so uspešno združili g o r en j sko mesno indus t r i j o ter so tud i nos i l c i g radn je n o v i h h l a d i l n i c . V Škofji L o k i bo t ako j edro goren jske mesne pro i z ­vodnje vštevši s prede lavo , h l a d i l n i c o i n d i s t r i buc i j o . D a n e so možnosti z a tehnološki, naložbeni i n o r g a n i z a c i j s k i razvo j , j e poveda l d i r e k t o r K Ž K J a n e z Tavčar. G o r e n j s k a je e d i n a v S l o v en i j i povečala o d k u p m l e k a . M l e k a r n a n i m a več i zgube, v enda r bo t r eba z b r a t i

G o r e n j s k a ne n a m e r a v a stopica ^ mes tu . Doseči m o r a višjo kakovo • G o r e n j s k e m je ok rog 2000 neK^j zeml je pod k r o m p i r j e m , ka r je o preveč. Dovo l j b i b i lo 700 neK 1300 h e k t a r o v p a b i l ahko n a % j p r e d v s e m k r m i . O l ja rs tvo bo se o * i n se bo obogat i lo z nov im i P 1 " 0 ^ p r e d v s e m n a osnov i k rompi r ja . ^ K Ž K p l an i ra j o i n TaLzis^u^°'J^oti^p

čna p r o b l e m a p r edvsem cene i n ^ e K

n a k m e t i j s k a p ro i z vodn ja pa j j*. s tat i še rentabilnejša, vendar s t a j

k i bodo ho te l i i n zna l i de lat i v s t vu . Za to m o r a G o r e n j s k a k m e * J p f šolo obdržati. P o m e m b e n e^erae\\Ž s lovne po l i t i k e K Ž K ostaja k m e " J J J m e h a n i z a c i j a , združena v Agr° n i k i . T u gre tud i z a izvozne P ° s . . X sedaj dosegajo 3,5 m i l i j ona d ? 1 3 ^ ^ j e to vsoto mogoče še povečati. p a se želi K Ž K še bolj odpret i nav'j* i n na j t i še boljše povezave t u ^ n

k 8 C r e n j s k e m , v e n d a r m o r a Gorenjs ta napre j takšna p r i zadevan ja druz ju

i " i ;

politično i n gmotno podp i ra t i J . Košnj e l

R e z u l t a t i s o l a h k o l e n a p i h n

Radovljica, 28. oktobra — Še pred sklenitvijo razprav o čnih obračunih gospodarjenja je občinski komite Zveze k o n j J , stov Radovljica na seji minuli četrtek razpravljal o gosp^V n]| skem položaju v devetih mesecih letos. Čeprav so podat^L skromni, je slika že precej jasna. P

V r a z p r a v i je b i lo slišati p r i p o m b o — l a h k o b i b i l a tud i očitek — d a so že n a četrti se j i k o m i t e j a s r ed i j u l i j a letos, ko so o b r a v n a v a l i gospodar jenje v pr ­v i h pe t ih mesec ih , spre j e l i n eka t e r e p o m e m b n e sk lepe . V e n d a r so, ko t k a ­že, g lede n a ugotov i tve o gospodarje­n ju v deve t ih m e s e c i h v občini, izzve­ne l i v p ra zno o z i r o m a so b i l i bolj s a m i seb i n a m e n . Čeprav v s i poda tk i še n iso z n a n i i n ra zp rave o periodičnih raču­n i h še n iso končane, ocene o gospodar­j e n j u kažejo, d a se je položaj gospodar­s tva še poslabšal.

In fo rmac i j e so s i cer še doka j s k r o m ­ne, v e n d a r ugotav l ja jo nada l jn je upa ­danje ras t i i n d u s t r i j s k e pro i zvodn je , slabše i zvozne rezul ta te , upadan j e i n ­v e s t i c i j s k i h de javnos t i , večjo ras t zapo­s l o van ja od načrtovane i n tud i v edno večje obremen jevan je gospodars tva . G l e d e n a posamezne panoge to še po­sebno ve l j a za kov inskop r ede l o va lno de javnost , p ro i zvodn jo električnih

stro jev i n aparatov , predelavo čnih i zde lkov , pro i zvodnjo ž a ga n e » sa i n t e k s t i l n i h i zde lkov . Uravičenit skrb l j enos t n a d takšnim stanje fc^ l ahko še večja, k e r je b i l a v tem jj^E j u s u r o v i n s k a i n m a t e r i a l n a osk K nost d e l o vn ih o rgan i zac i j dobra, n

m e r n o boljša ko t l a n i . ^ O c e n a i n h k r a t i najbrž tud i že r ^ J

ugotov i tev je b i l a , d a so za s e d a . n ^ 0 ^ nje k r i v i p r edv s em e k o n o m s k i ' P K gospodar jen ja . T i p a so: sedanj i s k i tečaj, r as t cen , i zvozne

spodbu«n» s t imu lac i j e . S k r a t k a , splošni po£ spodar j en ja so b i l i nedvomno vjpi spodbudn i kot l a n i . P r a v zato p a ' Jj t t r eba v r a z p r a v a h ob sedanj ih p e j £ r r i

čnih obračunih rea lno ocenjevat 1 ^ dek. P o d a t k i i n in fo rmac i j e so na" takšne, d a b i b i lo kakršnokoli u &: poročilo o gospodar jen ju po P® Čnem obračunu le za rad i hapihnJ dohodka . T o p a zdaj p rav g ° t ° v 0 j || b i lo ko r i s tno , saj b i t am , k jer * e J kaj pop rav i t i do k o n c a leta, taks lje l a h k o s amo odda l j i l o .

N a sej i so m e n i l i , d a bodo v seo r a z m e r a h v p r ihodn j e ver jetno P r J v s a k i sej i k o m i t e j a obravnava l i in položaj gospodars tva . Podprl ) T budo, d a b i n a razp rave poslej tud i pos lovodne organe iz pos i in^ l d e l o vn ih o r gan i zac i j . Le - t i naj " ' P j n jeva l i , k je i n zaka j uspevajo in I j J t e r i h področjih ne. Rezu l ta te P0;; n ja je t r eba ocen jevat i v sedanj 1

p r a v a h tud i n a pod lag i sk lepov seje komi t e j a . V zvez i s pr iprav^ ! luc i je z a pr ihodn j e leto pa so m e " jo bodo m o r a l i z a r ad i sedan j ih T nost i , če ne drugače, spre jemat i * d e l i h .

A . *^»n

Lovci iz treh držav o divjem petelinu — Problematika ohranjanja divjega pe­telina je bila osrednja tema jubilejne 35. medpokrajinske lovske konference Delovne skupnosti lovskih organizacij jugovzhodnega alpskega prostora, ki je bila v soboto na Brdu. Ustanovna konferenca je bila leta 1952 v Celovcu in so jo ustanovili Koroška in Štajerska lovska organizacija iz Avstrije ter Lovska zveza Slovenije. Kasneje so se pridružili še lovci iz Trsta, Gorice, Vidma, T i ­rolske, Pordenona, Trenta in Bolzana. Konference so vsako leto in vsakič na drugo aktualno temo. ki je povezana z lovskim gospodarjenjem v obmejnem območju in s preprečevanjem prenašanja bolezni divjadi. Naloga skupnosti je tudi ustanavljanje gojitvenih območij za posamebne vrste divjadi v področjih, ki segajo v dve ali več držav, (jk) — Foto: F. Perdan

G L A S

Ob 35-letnici izhajanja je kolektiv Gorenjskega glasa prejel red zaslug za narod s srebrno zvezdo Ustanoviteljice Gorenjskega glasa so občinske konference S Z D L Jesenic, Kranja, Radovljice, Škofje Lokr in Tržiča

Izdaja časopisno podjetje Glas Kranj, stavek Gorenjski tisk, tiska Ljudska pravica Ljubljana

Predsednik izdajateljskega sveta: Boris Bavdek Gorenjski glas urejamo in pišemo: Štefan 2argi (glavni urednik in direktor) I-eopoldina Bogataj (odgovorna urednica) Marija Volčjak (gospodarstvo, Kranj), Andrej Zalar (gorenjski kraji), Cveto Zaplotnik (kmetijstvo, Radovljica), I v a Mencinger (kultura), Darinka Sedej (Jesenice), Helena Jelovčan ( š k o f j a l o k a , kronika), Jože KoŠnjek (notranja politika, šport), Dušan Humer

isport), Danica Dolenc (za dom in družino, Tržič), Marjan Ajdovec (tehnični urednik), Franc Vniun (fotografija.

časopis je poltednik. izhaja ob torkih in petkih.

Naslov uredništva in uprave: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, novinarji in odgovorna urednica 21-860 in 21-835, ekonomska propaganda 23-987. računovodstvo 28-463, mali oglasi in naročnina 27-960. časopis je oproščen prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. Naročnina za IL polletje 1986 je 2.600 din.

za «4 in if;

škofja I oka, 25. oktobra — V to so na volilni konferenci ga predsednika občinske k ce S Z D L Škofja I -oka izvolili H l\ za Zavrla, 33-letnega strojne^jv ženirja iz Škofje Loke. DosleJjTjj> ^ vodja proizvodnje v tozdu ^ i * ^ ' valne skrinje Tovarne hladiln 1" \,*Jo prav škofja Loka. Vseskozi J' 1

družbenopolitično aktiven, **• bil tudi član izvršnega odbor*1 jr*l činske konference S Z D L Škofljlgb ka. V utemeljitvi njegove ' 4 B , l

| ^ t l (S '

ture so zapisali, da si je s P 0 * * ^ ! ^ Jo, odločnostjo, objektivnost)^ veliko delavnostjo in angažir*^^ jo, tudi pri reševanju kadro problemov v Tovarni h l a d i l n ^ ^ ' t prav — tozdu Zmrzovalne » pridobil ugled in zaupanje šili so dosedanjega p r e d s e ^ h , Štefana Žargija. ki je bil P r e djj v£ kim imenovan za glavnega l , r i / | , ' ka in direktorja Gorenjskega * ,i *ktorja Gorenjskeg m v Foto: F. Perdan

j i J ^ L i ^ O K T O B R A 1986 GOSPODARSTVO i

l^glovalci športne opreme se povezujejo

O d z a p r t o s t i d o u b o š t v a j e l e k o r a k S * . 22. oktobra - Povezovanje športne industrije postaja stvarnost v l ^ J ^ ^ t ^ ^ ^ i ^ ^ . 2 t n a industrija. Od majhnosti i n zaprtost do ubostva i n P ^ P ^ ^ ^ ^ f ^ i n A lp ina in Žirov, zato je tudi

?Snne ° P r e m e najhitreje i n najučinkoviteje iščeta pota povezovanja begunjski L i an m y m Prodor v svet lažji kot p r i mars ikom drugem.

Jteteh ^ S m o P r e c e 3 čudno g l eda l i ob %izv' - S 0 s e z a C e l a z n a n a i m e n a

jPrem a l c e v s m u č i i n smučarske %rili ? , V A v s t r i j i združevati. T o s t a % K« 0 s l o v i t i i m e n i , k o t s t a F i s h e r

e i s ^ - E n a k e v es t i so p r iha j a l e i z t^m- x r a n c i J e - Zvezne r e p u b l i k e [ ene f i 1 6 ' z as ta ja l e so močne i n razve-% nad G ' k i s o l a ž J e obv ladova le t r g Pposeb ^ i l T a zagospodar i l e . T o v e l j a še Iflrmat1 «u a a v s t r i j s k e g a , k a m o r tu ja %te t a u ° p r o d r e t ud i z a r a d i m e n t a l i -'Sfiam • a ^ n ^ i n k u P c e v , k i večinoma 5 akšn 3 0 l e b l a g u , i z d e l a n e m u d o m a . Ppog0gT P° v ezovanje i n združevanje se

S p n e z m e n i z a državne meje , a m -*Jw Ei a p r e k n J i h - Pri n a s J e n a p r i " 1 i te i S S V 0 ^ ° t o v a r n o v B r n c i učin-'•Jki t J e P ° s e ge l n a s icer z a p r t avs t r i j -^ v e ^ a i 1 1 ^ ^ me t p a je sege l še dl je . Tem T S e J e z M a r k e r j e m , z i zde lova l -Vom A r s k i h m a ž S w i x o m i n z Be -»tah p^ l z Čedada p r i smučarskih p a l i -^ d i i i d r ž a v n i h m e j a je pog l eda la

Bu d / 0 V s k a A l p i n a , i n ne njej ne E l a ->}L ^ g e s ni žal, d a s ta se odpr­tja i 2 j ? C e s združevanja in povezova-fopnjj ^ ^ e e v športne opreme na tej MtoŠ A ? 1 z a s t a l » « p r a v i d i r e k t o r E l a n a ftvstrp J a n.čič. »Mi mu ne sledimo. V Že pov S C / z°elovanje športne opreme taj v 5 Z u J e s surovinsko osnovo, de-K drn ., I ndustrijo prihaja iz turizma

l l ! ^ j ? L h dejavnosti, ter obratno. Vsak dj*ali2J£*aten denar, vsak teži k racio-j *h tr&L k eelovitejšemu obvladova-

NpelW ^ J h n o s t i " vasezaprtost ne Uku|i- flaleč. Z Brnco imamo dobre

<^e l 0l e > p r a v t a k o P a ^ * e p o r a z v i i a

g^econ,^11/? med nami, Alpino in Be-~M ^ 1 2 Čedada. Pripravljeni smo, da rti 0 rak P ° d r ° č i u delamo še nadaljnje W***ova ^°d e i o v anja , tudi v smislu po toliki- , ja 2 vrkunelrimi trvn^niL! 2 vrhunskimi športniki,

naše opreme. Ne gre le za učinke, ampak predvsem za

testiranje in razvoj naših izdelkov. Za to pa ni primernjšega človeka kot vr­hunski športnik,« Takšnega sodelo­v a n j a p a je l a h k o vese l potrošnik, saj je i z b i r a n a t r gu pestrejša i n bogatejša. V J u g o s l a v i j i i m a m o pest ro i zb i r o športne opreme, v e n d a r p r e m a l o k a k o ­vos tno— t u d i z a r a d i tega, k e r je t r g zapr t i n k a k o v o s t i iz tu j ine ne z n a m o a l i nočemo odpre t i v ra t . Za to t u d i n i prave i n zdrave k o n k u r e n c e , p a t u d i ne prave cenovne po l i t i ke . Za to bo E l a n v svojo proda jo vključil od t r i do štiri p r i ­znane b lagovne z n a m k e z a letno sezo­no i n enako za z i m s k o . B l ago bo d o m a ­čega i n tu jega i z vo ra , p r e d v s e m i z f i r m , s k a t e r i m i sodeluje . Športna obu­tev K r o n o s i z B a n e c a v Čedadu, l e t n a i n posmučarska, bo p r v a novost . Po ­godba o e k s k l u z i v n i p roda j i v E l a n o v i t r g o v s k i mreži je podp i sana . P o v r h vsega je B a n e c o i z Čedada s l o v e n s k a f i r m a o n s t r a n meje, p o m e m b n a za go­spoda r sko moč naše narodnos tne s k u p n o s t i .

Beneco je zanimiva firma, vodi pa jo Andrejina Tomšič, Slovenka. »Nismo veliki, smo pa kakovostni. Naš program športne obutve Kronos je uveljavljen in nas postavlja na tretje mesto v Italiji, kjer je ta industrija sploh na vrhuncu. Zaposlenih je 60 lju­di, od tega 35 uradnikov, inženirjev in tehnikov, drugo pa so delavci. Proiz­vodnja je majhna, saj izdelamo okrog 600 tisoč parov obutve, vendar gradi­mo na marketingu, na kakovosti in na stalnih izboljšavah. Z Alpino sodeluje­mo pri pancerjih in jih uspešno plasi­ramo na tržišče Evropske gospodarske skupnosti. Menimo, da je športna obu­tev športno orodje, saj brez nje vrhun­ski športnik ne more biti uspešen. Pred leti smo se začeli povezovati z Elanom in Alpino. O dosedanjem sode­lovanju mislimo vse najboljše in smo prepričani, da še nismo rekli zadnje besede. Vsak zase bi pomenili vedno manj, združeni pa bomo močnejši, uglednejši in kakovostnejši.«

J . Košnjek

Lepenka dobro posluje

r ^ i p l a n i p r e s e ž e n i u ^i j^^P^ra — Da za dobro poslovanje niso dovolj le novi prostori in novi stro-' j i ^ h a * 0 P r e dvsem že vnaprej zagotovljena prodaja izdelkov, dokazuje tozd

d k- *"e tovarne Ljubljana — Lepenka Tržič

i« po

*

^ l r >ske P ro i z voodn ja tega 130— - ^ ^ ^ t n i e a s t e k a v a s ta s i va l e p e n k a i n

f ' W>Papir ; i zde la jo v s a k e g a polov i ­

ca , ^ e n K a naj b i b i l a s u r o v i n s k a os-

i N i a - V S e o s t a l e t o z d e K T L ' k i S G

'Dirja1-0 S a m o s prede lavo l epenke , i PogJ.*). ka r t ona . Le tos p a so v Trži-hzl-al1 tud i p ro i z vodn jo grobe em-V K Z r p S i v e i epenke , k i bo za domače ' H b i n t u d i z a zunan j e kupce ,

^ o d n j o namerava j o še razv i j a ­

t i i n sp ro t i izboljšati kva l i t e t o osnov­n i h s u r o v i n zanjo .

V s e su rov ine , t ako z a s ivo l epenko kot za toa l e tn i pap i r , prede lu je L epen ­k a Tržič iz odpadnega pap i r j a . 80 do 85 odstotkov odpadkov p r i de i z de lovne o rgan i zac i j e , 15 do 20 odsto tkov p a j i h dobe od d rugod . E n de l su ro v in e ' p r ed -s tav l ja tud i ce lu loza , s ka te ro op leme­ni t i jo i zde lke .

N j i h o v i letošnji r e zu l t a t i pos lovan ja so n a d pričakovanji i n se i z meseca v mesec izboljšujejo. Najbol j zgovorne so številke: ce lo tn i p ro i z vod je v o s m i h mesec ih letošnjega l e ta v p r i m e r j a v i z l a n s k i m l e t om na ras t e l z i n d e k s o m 203, dohodek z 244, čisti dohodek z 280, os tanek čistega d o h o d k a p a k a r z i n ­d e k s o m 697. P r i obračunu devetmese­čne pro i z vodn je pričakujejo še ve l i ko boljše rezu l ta te : čistega d o h o d k a j i m bo osta lo k a r o k r o g 160 mi l i j onov . Pov­prečni o sebn i dohodek je t r enu tno še 96.000 d inar j ev , toda do k o n c a le ta se bo glede n a rezu l ta te precej povišal. V L e p e n k i je p ro i z vodn j a specifična, de­lavc i delajo v štirih i z m e n a h , s t ro j i se ra z en ob večjih p r a z n i k i h i n ko lek t i v ­n e m doous tu sp loh ne ustav i jo .

M o r d a ma lo Goren j cev ve, d a iz trži-ške L e p e n k e p r i h a j a tud i toa le tn i pa­p i r b r i s t o l . N a leto ga nared i j o po 4 m i ­l i jone zav i tkov . P r i h o d n j e leto bodo p r ev ze l i ce lotno pro i zvodn jo toaletane-ga p a p i r j a Kartonažm. tovarne , 8,5 m i ­l i j ona zav i tkov . Povečali bodo tud i iz­de lavo i zde lkov iz l epenke . Zdaj iz nje izde lu je jo nekaj v r s t embalaže za na­ročnike, kot škatle za žeblje za P l a m e n K r o p a i n p la tn ice za fasc ik l e , kažejo p a se tud i nov i in t e resen t i . N j i h o v a le­p e n k a je namreč p r i m e r n a tud i z a iz­delavo embalaže za živilsko indus t r i j o .

Možnosti so v e l i k e i n v L e p e n k i p r i zago tav l j an ju de la za svojo pro i zvod­njo ne drže križem rok.

D.Do lenc

^Sl^eset let Semenarne

n f e l i t ^ n a , 1 6 . oktobra — » V Sloveniji bi za 255 tisoč hektarov i m ^ t rebova l i 98 tisoč ton semena na leto; za zdaj jih posejemo

* i z a m e n j a v i s e m e n a z a o s t a j a m o

^ r a z v i t i m i

e?*e%%hls°č ton,« so povedali na

nifr r^io v i s i ° v e n s k e g a s e m c m

i K i i * *a k 1 7 8 3 - k o s 0 deželni et i jstvo i n ko r i s tne u n

or"

a d r u m - - v i j a i / V U m ivui i » L i i t ; umetno-

- i j i ^ f s s k r o m n i m p r i d e l o van j em I S a » S a d i k n a naših t l eh . Ro js tvo

b J T T * Sg P o m e n i leto 1906, ko je s t e ' i N n i V e r odp r l prvo t r gov ino s se-

tiskovni konferenci ob 80-letnici Semenarna.

s e m e n a r s t v a t r a za h i t ro razmnoževanje k r o m p i r j a v Šenčurju), i m a široko razve jeno pro­da jno mrežo, 530 zapos l en ih , od tega 53 z višjo i n v i soko izobrazbo. . .

stJtflSeme d robno v L j u b l j a n i . Današ jt-H*1'? s S v

n a r s k i k o m b i n a t je v p r ime r -|rO*T ; S o d 0 l i l m P r e d h o d n i k o m p r a v i ve l i -

iJMd.r*? J e s p r ek tisoč koope ran t i , s K V ^ I m e j ° s e m e n a i n s a d i k e n a l^irt 0 b r n a r m ' s e m e n a dode lu je i n h ra -

htf«ivuW n a R u d n i k u i n v S e l u p r i t , d H j V ' v a s i , i m a svoj s e l e k c i j s k i

^t u V z 8 ° j o s e m e n a v r t n i n i n cve-

^ k?V^ni 1 0 največji o r gan i za t o r p r i '|v»ji / s e m e n s k e g a k r o m p i r j a v J u -9 z l a g a l je tud i v g radn jo cen-

V S e m e n a r n i ugotavl ja jo , da i m a se-menar s t v o v S l o ven i j i še v e l i k e možno­st i : m e d t e m ko v k m e t i j s k o r a z v i t i h de­želah zamenja jo p rod v s a k o setvi jo od 90 do 100 odsto tkov s emena , p r i nas le 70 odsto tkov s e m e n a žit, 6 ods to tkov k r o m p i r j a , dese t ino s e m e n a strniščnih dosevkov , 90 odsto tkov ko ruze , po lov i ­co v r t n i n . S t r o k o v n j a k i so izračunali, d a b i samo z redno men javo k r o m p i r ­j e vega s e m e n a to l iko d v i g n i l i h ek ta r ­ske p r i de lke , d a b i l a h k o več tisoč hek­tarov nj iv n a m e n i l i z a pr ide l ovan je d r u g i h ( k rmn ih ) r a s t l i n .

M e d s e m e n i , k i j i h v sako leto potre­bujejo s l o v e n s k i kmet je , v r t n a r j i i n vr-tičkarji, j e d v e t r e t j i n sk i delež Seme­narne . S e m e n a , k i j i h ne p r i d e l a a l i od­k u p i dovol j , uvaža; izvaža p a p r edvsem seme r a z n i h v r t n i n i n cvet l ic . V zad­n j i h pe t ih l e t ih so izvoz štirikratno po­večali — s 495 tisoč do lar jev n a 2,3 m i ­l i j ona . T r i četrtine prodajo n a V z h o d , drugo n a Z a h o d . ^

Že vrs to let opozar ja jo odgovorne v r e p u b l i k i na neure jeno f i nanc i ran j e re­zerv i n presežkov semena . Zdaj imajo n a za log i za 600 mi l i j onov d inar j ev se­m e n , za k a r p a so dob i l i le 56 mi l i j onov d inar j ev poso j i la ; d rugo so n j i h o v a la­s tna sredstva . V d r u g i h r e p u b l i k a h so r a z m e r j a b i s tveno drugačna. P r e d p i s i vnašajo v pr ide l ovan je s e m e n preveč b i r o k r a t s k e g a r a vnan ja , vse predolge i n zap le tene so pot i za vp is s emen v sor tno l isto , težave z u v o z o m m a n j k a ­jočih semen se nadal jujejo. . .

C. Z ap l o tn i k

3. STRAN @ @ M i S i ^ I S S G L A S

V nekaterih delovnih organizacijah sploh ne planirajo

M a l o d u š j e

o b p l a n i r a n j u Jesenice, 27. oktobra — Srednjeročni plan družbenopolitične skupnosti

je sprejet, temeljne delovne organizacije pa nimajo svojih letnih in dolgoro­čnih planov — Ni kadra in tudi ne volje za planiranje.

Po z v e z n e m z a k o n u o t eme l j i h s i s t ema družbenega p l a n i r a n j a i n o druž­b e n e m p l a n u Jugos lav i j e de lavc i v t e m e l j n i h o rgan i zac i j i n d r u g i h o r gan i zac i ­j a h združenega de la ter de l o vn i l judje v d r u g i h s a m o u p r a v n i h o r g a n i z a c i j a h i n s k u p n o s t i h uresničujejo svojo p rav i co i n dolžnost, d a v pos t opku spre j ema­n j a p l anov usk la ju j e j o i n določajo s k u p n e razvo jne in te rese i n ci l je .

V S l o v en i j i so n o v e m b r a l e ta 1985 spre je l i z a k o n o sp r e j eman ju p l a n s k i h ak tov v o r g a n i z a c i j a h združenega de la : začasni z a k o n , k i p r a v i , d a de lavc i mo­rajo spre je t i p l a n s k e akte v t e m srednjeročnem obdob ju .

Z a k o n je eno, p r a k s a p a drugo . Jeseniški p r a v o b r a n i l e c s a m o u p r a v l j a n j a skupa j s k o m i t e j e m za gospodars tvo i n družbeno p l a n i r a n j e p r i skupščini ob­čine ugotav l ja , d a »večina s a m o u p r a v n i h družbenih subjektov« še n i spre j e la svo j ih srednjeročnih p l a n s k i h aktov . T i s t i , k i do k o n c a letošnjega l e ta p l anov ne bodo spre je l i , bodo doživeli u k r e p družbenega va r s t va .

»V večini temeljnih in delovnih organizacij je planiranje prava hiba,« p r a ­v i Marjan Žitnik, družbeni p r a vob ran i l e c samouprav l j an j a . »Vsi dobro vedo, da zakon o združenem delu terja sprejem letnih in dolgoročnih planov razvo­ja in poslovanja, na osnovi teh pa se potem sprejema plan družbenopolitične skupnosti. V občini je srednjeročni plan občine sprejet, temeljne organizacije pa svojega nimajo. Samoumevno se ponuja vprašanje, kakšno kvaliteto lahko pripišemo občinskemu planu, če ni planov temeljnih organizacij.

Prav zato ni čudno, da se programi izvoza, zaposlovanja in drugega ne uresničujejo. V temeljnih in delovnih organizacijah se izgovarjajo, da nimajo strokovnega kadra, da je njihova prihodnost odvisna od drugih, da nimajo no­benega vpliva in ne volje, da bi sploh planirali.

Zdaj smo že v drugem letu uresničevanja srednjeročnega plana. Nekateri planov nimajo in so se tako izognili tudi odgovornosti za morebitne slabše re­zultate. Drugo vprašanje pa je, kako lahko sploh govorimo o tem, da delavci odločajo o dohodkih in rezultati svojega dela, če so se izognili osnovni pravici in dolžnosti, da letno in srednjeročno planirajo.« Danes številne temel jne i n de lovne o rgan i zac i j e n ima j o s vo j ih p l anov i n so j i m zato tud i r eba l ans i po­p o l n a n e z n a n k a . V e n d a r p a to n i le jeseniška posebnost , t ako se dogaja t u d i drugje . P r a v zato je republiška skupščina zahteva la , d a mora jo do k o n c a le ta v v s e h t e m e l j n i h i n d e l o v n i h o r g a n i z a c i j a h spre je t i le tne i n dolgoročne razvo j ­ne p rog rame . D . Sedej

I Z G O S P O D A R S K E G A S V E T A

J a p o n s k a bo potro j i l a p ro i zvodn jo r ačuna ln ikov

J a p o n s k a e l e k t r o n s k a i n d u s t r i j a bo v p r i h o d n j i h l e t ih doseg la rast , k i bo preseg la povprečje j a p o n s k e g a gospodars tva . Že od sred ine sedemdese t ih let je p r a v z a p r a v motor s p r e m e m b v i n d u s t r i j s k i ses tav i dežele, l e ta 1983 je n j en obseg pro i zvodn je celo presege l av tomob i l sko indus t r i j o . L e t a 1984 p a je v red ­nost p ro i zvodn je j aponske e l ek t r onske indus t r i j e doseg la k a r 70 mi l i j onov do­lar jev . Do le ta 1990 načtrujejo podvoj i tev obsega pro i zvodnje e l ek t r onske i n ­dust r i j e , p r i čemer računajo n a podvoj i tev n a področju indus t r i j ske i n p i s a r n i ­ške opreme, po lov ico večjo n a področju široke potrošnje, pro i zvodnjo računal­n i k o v p a bodo k a r po t ro j i l i . M e d p o s a m e z n i m i i z d e l k i računajo n a največjo ras t p r i p o l p r e v o d n i k i h , domačih računalnikih i n tud i n a področju t e l ekomun i ­kac i j .

P r e m o g o v n i k p r i L e n d a v i potrebuje rudar je

O d p i r a n j e r u d n i k a p r em o g a B e n i c a p r i L e n d a v i teče p rav zap rav brez te­žav, občasno se z a t i k a le p r i denar ju . M e d p o m e m b n i m i na l o gam i , k i j i h mora­jo rešiti že zdaj , p a so ruda r j i , k i bodo de l a l i v n o v e m r u d n i k u . V srednješol­s k e m c en t ru v L e n d a v i so že odp r l i odde lek ve l en j ske r u d a r s k e šole. M l a d i , k i se odločajo za pok l i c ruda r j a , imajo ugodne r a zmere za šolanje, višje štipendi­je, brezplačno šolanje, p rav tako učbenike, zastonj p a ima jo tud i s tanovanje i n h rano v šoli. K l j u b t e m u pravega navdušanja za nov pok l i c n i . M o r d a bo nav­dušenje večje p r ihodn j e leto, ko bodo v novem r u d n i k u začeli k opa t i p remog .

I Z D E L O V N I H K O L E K T I V O V

V R i b n e m bodo g r ad i l i hote l

P r e d s t a v n i k i L j u b l j a n s k e g a G r a d i s a , S loven i j a l esa , E m o n e i n K o m p a s a po podp i sa l i dogovor o g radn j i ho te la v R i b n e m p r i B l e d u . S t v a r i so se torej le p r e m a k n i l e , saj je g radn ja novega hote la B kategor i j e s 140 ležišči že nekaj časa v i s e l a v z r a k u , dokončnega odgovora iz K o m p a s a n i i n n i b i lo . Naložba bo v r e d n a m i l j a rdo 580 mi l i j onov , g rad i t i bodo začeli še p r ed z imo , ma ja p r ihod ­nje leto p a naj b i b i l ob jekt končan. T o bo osemna js t i hote l v K o m p a s o v i v e r i ­gi , k i i m a sedaj v s edemna j s t i h ho t e l ih i n dveh mo te l i h 2.340 ležišč.

D o g o v o r o p r v i s tavb i p r e d k a r a v a n š k i m p r e d o r o m

S e d e m špedicijskih o rgan i zac i j i z S loven i j e i n Srb i j e j e p r e d k r a t k i m z i n i c i a t i v n i m odgovorom Karavanške pos lovne s k u p n o s t i n a J e s e n i c a h podp i ­sa lo pogodbo o združenju sredstev za gradnjo ob j ek ta opera t i vnega cen t ra p r i m e j n e m p r e h o d u karavanški predor . I n t e g r a l — V e k t o r iz L jub l j ane i n Dušan Todorovič i z D u b r o v n i k a bos ta pogodbo podp i sa l a kasne j e . O p e r a t i v n i center m e j n i p r ehod karavanški p redor je p r v a s tavba v s k l o p u karavanškega predo­ra , k i jo bodo začeli g rad i t i n a Plavškem t r a v n i k u n a J e s e n i c a h n o v e m b r a le­tos. Dog ra j ena bo p r e d v i d o m a do k o n c a p r ihodn j ega le ta . Podp i s pogodbe o združevanju sredstev za gradn jo omen jenega ob j ek ta j e p o m e m b e n de l ures­ničevanja ce lo tnega p ro j ek ta Karavanški predor .

M 0 V 0 S T

D v e inovac i j i Jovanoviča i n Z u p a n a

V k r a n j s k i t o va rn i S a v a s ta g u m a r M i l o r a d Jovanovič i n s t ro jn i t ehn ik P a v e l Z u p a n uve l j a v i l a dve inovac i j i . S p r e m e m b o k o n s t r u k c i j s k e noge z a 18—eolske d i agona lne plašče so v pro i zvodnjo p r enes l i 11. j u n i j a 1985, inova­c i j s k i dohodek p a je v p r v e m le tu znašal 2 m i l i j o n a d inar j ev . S to inovac i jo so o d p r a v i l i težave p r i montaži plašča n a platišče, z a m e n j a l a se je po raba mate­r i a l a . Pre j so namreč p r i upo rab i dvo jnega robnega t r a k u i n širokih k o r d n i h vložkov nasta ja le preširoke noge plaščev, težave p r i montaži p a so b i le t u d i povod za r ek l amac i j e . Z uvedbo eno jnega robnega t r a k u i n ožjih k o r d n i h vlož­kov zadnje hlačnice so odprav i l i te težave i n r e k l a m a c i j n i več.

D r u g a n j u n a inovac i ja , k i so jo v pro i zvodn jo p r enes l i 1. f ebruar ja l an i , v p r v e m le tu p a je inovac i j sk i dohodek znašal 14 mi l i j onov d inar jev , se nanaša n a s p r e m e m b o kons t rukc i j e plašča, p r i čemer so zmanjšali porabo ma t e r i a l a , izboljšali pa masno razpored i tev m a t e r i a l a i n s t em odp rav i l i tresenje voz i l a . Plašči so b i l i prej i zde l an i iz p o s a m e z n i h vložkov ra j onskega ko rda , k i so b i l i m e d seboj zaščiteni z vmesno ploščo; l e—te p a so bi le različnih širin i n debe­l i n — glede n a lego v plašču. P r i tej tehno log i j i so po rab i l i v e l i k o ma t e r i a l a , na ­pake so b i le p r i necentričnem po lagan ju . K o n s t r u k c i j a plašča je b i l a z v i s o k i ­mi z a v ih i , k a r je p rav tako zahteva lo v e l i ko porabo ma t e r i a l a . Z odpravo v m e s n i h plošč i n zoženjem vložkov i n s t e m s p r e m e m b o tehnolog i je so plašči lažji, k a r p o m e n i ve l i k p r i h r a n e k ma t e r i a l a , točna je i zde l a va zav ihov k a r k a s -n i h vložkov, spros t i l e so se zmog l j i vos t i p r i d u b l i r n e m s t ro ju , lažja je i zde l ava hlačnic, skrajšali so tud i v u l k a n i z a c i j s k i čas ( p r ih ranek energi je ) .

4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE TOREK, 28. 0KT0BRA19JJ«

K R A T K E P O G O R E N J S K E M

Zgradili so vodovod in ga predali v upravljanje — V krajevni skupnosti Tunji -ce v občini Kamnik so v soboto popoldne slovesno proslavili izgradnjo vodo­voda na Vinskem vrhu in mimo cerkve za devet domačij v krajevni skupnosti. S prostovoljnim delom so vodovod aprila letos gradili predvsem krajani V i n ­skega vrha, na nekaterih odsekih pa so j im pomagali tudi drugi krajani kraje­vne skupnosti. Da so prav vse domačije dobile vodo, so morali zgraditi tudi čr­pališče, v katerem so vgrajene tri črpalke. Zdaj imajo dovolj pitne in požarne vode. Črpališče in vodovod je v soboto odprl sekretar samoupravne interesne komunalno cestne skupnosti Kamnik Dušan Jesenik, krajevna skupnost pa je vodovod s črpališčem predala v upravljanje Komunalnemu podjetju K a m ­nik. — A. Z .

O b i s k a l i so p a r t i z a n s k e d ruž ine

Kranj — N a pobudo s k u p n o s t i borcev G o r e n j s k e g a od r eda so p i o n i r j i K l u b a dobre vol je i n t a b o r n i k i o b i s k a l i n ekdan j e p a r t i z a n s k e družine i n hiše v k r a n j s k i občini. P r i n e s l i so j i m p lake t e , k i j i m j i h n iso m o g l i izročiti n a sloves­nos t i v K r a n j u . O b i s k a l i so Kajžove i n Na r t o v e n a J a v o r n i k u , J a k o p i n b v e n a Pangrščici, Vrabčeve n a K o k r i c i , Petrovčeve v O r e h o v l j a h , Sorškove v Z a b u -kov ju , S u h a d o l n i k o v e v K o k r i , A n t o n i j o Eržen v Pševem, Pod jedove v Olševku i n Aleša G r o s a v G o r i c a h . J . K .

N a B r e z j a h gradi jo

Brez j e — V k r a j e v n i s k u p n o s t i B r e z j e v radovljiški občini so se letos ap r i ­l a n a r e f e r e n d u m u odločili za s a m o p r i s p e v e k . Z d e n a r j e m bodo z g r a d i l i poko­pališki ob jekt , v k a t e r e m bodo pos l ov i lne vežice, s a n i t a r n i prostor , soba z a svojce i n pomožni pros tor za op r emo i n orodje . Naložba bo s ta la o k r o g 150 m i ­l i j onov d inar j ev . Do 1. n o v e m b r a letos bo ob j ek t pod streho, dokončan p a p r i ­hodnjo p o m l a d . R a z e n z a s a m o p r i s p e v e k so se v k r a j e v n i s k u p n o s t i dogovo r i l i tud i z a pros tovo l jno delo. N a v s e h dosedan j ih d e l o v n i h a k c i j a h je b i l odz i v ze­lo dober ; le d v a k r a j a n a se akc i j n i s t a ho te la udeležiti. J R

M r l i š k e vežice šele d r u g o leto

Dovje-Mojstrana — K r a j e v n i s k u p n o s t i Hrušica i n D o v j e - M o j s t r a n a g r a d i t a n a D o v j e m dve mrliški vežici. Z d e n a r j e m p o m a g a jeseniška k o m u n a l ­n a skupnos t . P r e d v i d e v a l i so, d a bos ta končan že letos, v e n d a r se je z a t a k n i l o p r i d e n a r j u , zato bos ta pod s t r eho šele p r i h o d n j e leto. O b vežicah namerava j o u r e d i t i p a r k i n obnov i t i s p o m e n i k a žrtvam prve i n d ruge svetovne vojne.

D. S.

Pridejo, postavijo in gredo — Zelo prijetna so avtobusna posotajališča, zgraje­na v alpskem slogu, v lesu, kakšna stoje v Bohinju, v dolini Kokre in drugod, vendar je težko dobiti izdelovalca, pa še vzdrževanja je več, zato se po naših vaseh vse bolj pojavljajo avtobusna postajališča, ki jih izdeluje Imgrad Ljuto­mer. Kovinska in plastična so, pa tudi steklene stene lahko postavijo, če kdo tako naroči. V gorenjsko arhitekturo se ne vklapljajo najlepše, toda vse kaže, da krajani na ta način najhitreje dobe strehe nad glavo na svojih avtobusnih postajališčih. Montažna ekipa Imgrada je te dni po naročilih krajevnih skup­nosti od Kranjske gore do Vrbe postavila 20 takšnih postajališč. Na sliki: avto­busno postajališče v Doslovčah. D. D.

P I S A L • S T N A M Z G l a s o m v B e l o K r a j i n o

» V soboto v začetku tega meseca je Glas popeljal svoje zveste bralce oziroma naročnike že nevemkaterič na izlet. Že od začetka dalje je bilo vse lepo organizirano, najbolj pa smo se razveselili harmonikarja. Vo­diči so poskrbeli za sprostitev z ape­ritivom. Odpeljali smo se ob 6. uri proti Dolenjski in v Belo Krajino, kjer smo se namenili proti Metliki. Prispeli smo okrog desetih dopoldne in si najprej za trenutek ogledali po­zno trgatev, potem pa smo obiskali Belokranjski muzej, kjer smo skrbno prisluhnili prijaznemu kustosu. Bilo je res kaj videti.

Kosili smo v hotelu, po kosilu pa je bila zabava s plesom. To je bilo veselo, posebno ob nagradnih igrah. Zares nikomur ni bilo dolgčas. Ra­zen harmonikarja so za razpoloženje skrbeli spremljevalci ali vodiči, še posebno pa prijetna, mlada in tem­peramentna vodička.

Resda nisem naročnik Gorenjske­ga glasa, sem pa redni bralec, odkar izhaja. Za izlet sem bil izžreban kot gojitelj rož. In zato tudi pripenjam Gorenjskemu glasu za uspešno or­ganiziran izlet naročnikov in bral­cev rdeči turistični nagelj! Se veliko takšnih izletov...! Pa še tole: hvala vsem, ki ste vložili toliko truda za ta izlet. Uspelo vAm je! Lep pozdrav.«

Udeleženec izleta Ivan Šepetavc

Čigave so Begun je , Dražgoše . . .

Kranjske osnovne šole so pred dnevi organizirale splošno urejeva­nje in čiščenje številnih grobišč in spomenikov pred bližnjim dnevom mrtvih. Toda ob množičnih obiskih grobišč se dogajajo tudi nevšečno­sti. Otroci prižigajo na stotine svečk, ki pa na marmornatih izdel­kih pustijo neodstranljive madeže. Na begunjskih grobiščih imajo prav zaradi sveč vsako leto milijonske stroške. Zato so na zadnjem sestan­ku celo razmišljali, da bi prepoveda­li prižiganje sveč; a bi bilo to ven­darle prehudo. Veliko bolje je, da spremljevalci otroških skupin, ki prihajajo na grobišča, opozorijo otroke in pazijo, da svečke posta­vljajo na ustrezne podstavke ali pa na pesek, nikakor pa ne na marmor. To seveda ne velja samo za Begu­nje...

Kar pa zadeva vzdrževanje, se vsi­ljuje vprašanje glede dražgoškega in begunjskega spomenika z Drago. Oba preraščata občinske meje. Zato bi bil tudi za vzdrževanje teh dveh spomenikov oziroma obeležij najbrž potreben širši sporazum gorenjskih občin. Morali bi zagotoviti denar za te objekte. To pa ne bi pomenilo le finančnega, marveč tudi moralno spoštovanje naše preteklosti.

K. M., Kranj

Krajevna skupnost Križe

R a z š i r j e n o

p o k o p a l i š č e b r e z v e ž i c Križe, 28. oktobra — Dve leti so trajala dela pri razširitvi po­kopališča v Križah, kamor pokopujejo svojce krajani iz kra­jevnih skupnosti Križe, Pristava, Sebenje in Senično. Pokopa­lišče je zdaj prevzelo v upravljanje Komunalno podjetje Tržič, vendar akcija še ni končana.

Bajko Marenčič, predsednik sveta krajevne skupnosti Križe

Na razširjenem pokopališču mora Gradbinec postaviti še vrata. Najpomemb­nejše pa krajane štirih krajevnih skupnosti še čaka - mrliške vežic?

K o s m o se p r e d d n e v i p o g o v a r ­j a l i z R a j k o m JVIarenčičem, p r e d ­s e d n i k o m s v e t a k r a j e v n e s k u p n o ­s t i K r i ž e v tržiški občini, j e pove ­d a l , d a se m u m a n d a t i z t e k a i n d a b o d o k m a l u v o l i l i n o v e o r g a n e v k r a j e v n i s k u p n o s t i . V začetku te­g a m e s e c a p a so k r a j a n i K r i ž i n s o s e d n j i h k r a j e v n i h s k u p n o s t i P r i s t a v a , S e b e n j e i n Senično s l a ­v i l i k r a j e v n i p r a z n i k . V s a k o le to p r a z n u j e j o s k u p a j , p a t u d i s i c e r j e v t e m d e l u trž iške občine p r e ce j n a l o g , k i b i j i h v p r i h o d n j e m o r a l i reševat i s k u p a j .

»Včasih dobim vtis, da smo sa ­mo pr i praznovanju povezani, vse drugo pa dela vsak po svoje«, p r a ­v i p r e d s e d n i k s v e t a Rajko M a r e n ­čič. »O razširitvi pokopališča v

Križah smo se dolgo pogovarjali, potem so pred dvema letoma za ­čeli delati i n zdaj so dela skoraj končana. Prostora je za 300 novih grobov. Predvsem v Križah smo bedeli nad akcijo, čeprav bo poko­pališče za štiri krajevne skupno­sti. Zelo sem se zavzemal za to, da bi na pokopališču zgradil i tudi mrliške vežice in se na območju vseh štirih krajevnih skupnosti odločili za referendum i n samo­prispevek. V program bi vključili vežice, ceste in telefonijo. Čeprav se strinjam s Sebenjčani, pa ven­dar menim, da ni najbolje, ker imajo svoj samoprispevek za tele­fonijo. Vežice bodo zdaj najbrž malo počakale, vendar bi j ih bilo treba do 1990. leta zgraditi. Že zdaj pokojniki, k i so pokopani v

Križah, ležijo v mrliških vežicah v Tržiču.« ? )

»Kako pa je s cesto Križe-Gozd-To, pet kilometrov dolgo cesto ze nekaj časa urejajo.« „

»Pred tremi leti smo jo zace« urejati v vasi Gozd in približno 1700 metrov ceste v smeri p r ° 0

Križam je že urejene. Letos stoo nameraval i urediti še en odsek <j» tam naprej, kjer smo lani nehaU-Vendar se je zataknilo pr i zeituJ1" ščih. Zato bomo sporni odsek l Z " pusti l i in nadaljevali pri viken« hišicah navzdol skozi Zgornje Ve-terno. Ostala bo še dobra tretjin« neurejene trase. Težave pa imam 0

tudi s cesto od avtobusnega P o s t ^ ' jališča proti naselju Loka, in t u * ulice v Snakovem že kličejo po a f faltu. Urediti bo treba tudi križi«' če pred avtobusnim postajališčem na regionalni cesti. Letos pa sni0, ob cesti zgradili tudi dve pokrit1

postajališči.« Tud i krajani Križ težko čakajo JJ«

na novo avtomatsko telefonsK0 jfi

centralo. V krajevni skupnosti J e ^ za telefon še okrog sto novih žel] 3' ^ Vendar pa bodo morali zgraditi tU' ^ di pr imarno telefonsko omrežje. , e

»Zanima nas, zakaj še vedno JjJ fy nič znanega o tistih telefonski % priključkih, k i so bili sproščeni o" h> novi telefonski centrali v GoričaP; fk In še to moram povedati, da v vas' Gozd zdaj najbrž ne bo več težav

zaradi pomanjkanja pitne vpoe; ji Potem ko je bil zgrajen oddatnj |S prečiščevalni bazen in so zatesni" spoje, vode ne manjka,« je pove

dal Rajko Marenčič. A £ a\ar

01

m

t Ha;

I fai,

P r a z n i k T u r i s t i č n e g a d r u š t v a C e r k l j e Cerklje, 25. oktobra — Na nocojšnji slovesnosti so podelili več priznanj, Janezu Poru pa so izročili listino častnega člana

S lovesnos t ob 25- letnic i Turističnega društva C e r k l j e je ma l o po 18. u r i v os­n o v n i šoli D a v o r i n a J e n k a začel moški p e v s k i zbor K U D D a v o r i n J e n k o Cer ­k l j e . De l o društva od us tanov i t v e do danes p a je p o t e m k r a t k o , ob navzo­čnosti' p r e d s t a v n i k o v republiške, go­r en j ske i n občinske turistične zveze ter sosedn j ih društev i n članov, o r i s a l p r e d s e d n i k društva I van Petrič.

P o u d a r i l je, d a je ime lo društvo ob us t anov i t v i 32 članov, danes j i h i m a 450 v k a r s e d i h k r a j e v n i h s k u p n o s t i h pod K r v a v c e m . V s a l e ta po us tanov i t v i je sode lova lo s s o s edn j im i društvi v ob­čini, vključevalo p a se je t u d i v vse s k u p n e akc i j e v k r a j e v n i h s k u p n o s t i h pod K r v a v c e m . Še več. Društvo je b i lo že s amo k m a l u p o b u d n i k tesnejšega povezovan ja . O b d n e v u borca , 4. j u l i j u , j e namreč o r g a n i z i r a l o razs tavo cvet ja . Z njo je m e d pr i r ed i t e l j e vključilo šte­v i l n e goj i te l je rož s širšega območja, tud i z G o r e n j s k e i n iz L jub l j ane . P r i r e ­d i tev je po s t a l a t r a d i c i o n a l n a , se razši­r i l a n a lovstvo i n nazadn j e še n a čebe-

Janeza Pora so razglasili za častnega člana društva

l a rs tvo . D a n e s jo poznajo širom Slove­ni je i n o n k r a j me ja ter j e tud i vedno dobro o b i s k a n a .

»Več povezave pa si v prihodnje želi­mo z Rekreacijskim centrom Krvavec. Prav na tem področju so še številne neizkoriščene možnosti. Pa tudi sicer nam načrtov s področja turistične de­javnosti ne manjka,« p r a v i predsednik društva Ivan Petrič.

Ivan Petrič, predsednik

T D Cerklje

Na slovesnosti so potem za sod el vanje in dolgoletno delo v društvu fj, I

" 1

UiouuvniK, sreurnega viuu d"'jm| Marija Tarman in Andrej Z a r g a j - 1

delili priznanja: bronaste, srebrn e j zlate znake. Zlati znak je dobil U Globočnik, srebrnega Vida Bob1:.

zen tega so podelili še več drugih ?| znanj. Najvišje priznanje, listino * nega člana društva, so podelili .h 1" Poru. A. # V

Nov konjski hlev na hipodromu pod Lescami — Dolgo let je na h i ­podromu v Lescah, kjer deluje Ko ­njeniški klub Triglav Bled, stala le stara baraka, v kateri je prostora za 13 konj. Pred nekaj leti so člani klubu z udarniškim delom postavili malo brunarico, kamor prav radi prihajajo turisti /. Bleda in si tod ogledujejo konje pri treningu. Le­tos pa so člani kluba s svojim de­narjem in SE udarniškim delom po­stavili nov zidan hlev za 20 konj. — I). Dolenc

Za rože je treba imeti roko

N i b i l o n e c v e t j a n e l i s t o v

Pri Marici Mohorič na Prtovču s e m p r e d let i v i d e l a najlepše rože, k a r s i j i h v naših k r a j i h sp l oh mo­reš z a m i s l i t i . Le tos p a j o n a j d e m vso žalostno.

»Tako s e m nesrečna z a r a d i rož K o t v s a k o leto s e m šla t u d i letošnjo p o m l a d po zeml jo za rože n a nj ivo . A n i hote lo b i t i ne l i s tov ne cvet ja . N o b e n cve ta l n i pomaga l . P o t e m se se s p o m n i l a , d a smo l a n i n a t i s t i n j i v i škropili prot i k r o m p i r j e v i ple­s n i i n ko t kaže, je z e m l j a zastupl je ­na . K o s e m to spozna la , s e m šla ta­koj v akc i j o . P r a v n a ' Ta k o s m a t ' Ra t i t ovec sva šla s s i n o m po 12 let s tar gno j . Včasih so t a m p a s l i i n gnoj od laga l i na kup . S t r a k t o r j e m sva ga p r ipe l j a l a v do l ino . Če b i m i ­l i jone pe l ja la , se m i ne b i t ako do­b io Bdelo. Tako j s em p r i rožah /n m e n j a l a vso zemljo. B i l o je never­

je tno : pe largoni j e so dob i l e močl^j t emno ze lene l iste, cvetov i so

trdi" i n l ep i . Čez sto posodic vršičkov 3

s t r i j s k i h i n n a v a d n i h bršlink se^ p o l a k n i l a i n zdaj koma j čakam pomlad.«

D. Do lenc

KULTURA 5. STRAN @ ® I M S S ^ B S < a L A S

Razmišljanja Cir i la Zlobca

S L O V E N S K A S A M O B I T N O S T s lov* 1 1 ' ~" n i k o l i s * n i s m o S l o v e n c i t ako množično u k v a r j a l i z razmišljanjem o seb i . T o m i daje p o g u m , t u d i ko t

venskemu p i sa t e l ju , d a s ta s l o v e n s k a zavest i n samozaves t n a višji r a v n i , k o t s ta b i l i k d a j k o l i prej,« je n a srečanju z m l a d i m i ob p r a z n o v a n j u O Z N p o u d a r i l C i r i l Z l obec , p o d p r e d s e d n i k R K S Z D L S loven i j e

]e bilo V 6 k ° ^ e p u s t i t i nerešeno, a l i ^0bcem

n J s k o srečanje s C i r i l o m

'anja -v?', P r e a v i d e n o v o k v i r u p ra zno ­t i * u c e O Z N ' mišljeno ko t pre-Vora 2 , o t z e l ° zaželena o b l i k a pogo-^fcšan• a c u r n i . k o se odgovar ja n a ^ e 2 n a n i J a ' k r e š e j ° m i s l i , r a z j asn ju j e !POEnav^e ,.sP°dbuja želje po v eden ju i n l\) t r e t n j U m a l ° z n a n e g a . . . a l i J e

b i l o J ^ n a ^ a ' ^ ' ' e m o J e

s i ce r n a začet-dijske k . ° . n c : u S I*ečanja v čitalnici štu-^dno 1 ^ 1 " 0 6

rešil povab l j enec s a m . !^lag 0 o "*e namreč razmišljanje i n r a -iHdai l ? a r o d n ? s t n e m vprašanju, k i od ' S V n c

m ^ d a n e s zelo vznemirja

v u e ° e p a ^ u d i d ruge j ugos l o vanske I n° Z u a ^^ k o t J a v n o razmišljanje 1

i 0 s tr . ^ z d a n i k n j i g i S l o v e n s k a samo-

I b a v k a M ^ ^ m u ' ° k a t e r e m govo r i v s t «

a čitalnico, os ta la prikrajšana ^PoTni n p i s a t e l J - Žal je m l a d i n a , k i je 2a đul č i t a m i c o , os ta la prikrajšana <*m t 8 . s tern l i t e r a r n i m us t va r j a l -jpokii^jJ° J e P r o g r a m p r o s l a v l j a n j a n zat d r u g a m . Za r e s škoda. Se pose­ke v i ker C i r i l Z l obec n i k a k o r n i na -Kde g 0 V 0 r i t i o seb i a l i d e l a t i p r opa -jhotei ] Z a S v o J ° n o v ° kn j i g 0 ' - m l a d e je Merih O p o z o r i t i n a p rob l eme , z a r a d i t^e

n vznemir ja jo z n o v a načete d i l e -^ narodnostnem vprašanju.

Vp r a - a J . i e p r i nas z n o v a v z n i k n i l o to *>aš i , 3 e ' k i se n i t i ne omeju je le n a ho 'vi 8 0 s l o v a n s k i pros tor? »Nacional-WščV a ^ a n i e , k i se j e po jav i l o še z |*ijo n i j 0 družbo i n f r ancosko r evo lu -W Ciril t z S°dov insko vprašanje,« me-Rlo i 2 g ^ : 0 b e c - » s s o c i a l i z m o m b i mo-N sd1qu Pravo vseb ino o z i r o m a b i Mq ) n e b i lo več potrebe po k r i t i -r r a š a n ' a Z m i š l ; i a n J u 0 n a c i o n a l n e m h v e s r l n ' T o d a

zdaj se je i z ka za l o , d a Po v

a z v o j u s m e r j e n tako , d a stopa­li 1 , t i č n ° u n o t e m e s v e t a - i n i z t eh ^ r°diio t r a z ^ ° g ° v naj b i i z g in i l o t u d i

tudi ki 0 v P r a š a n j e , saj se z a b r i s u -.^ljiv 0 v e k ° v a i nd i v i dua lnos t . R a ­

bila S a ° * d a Je n a t ako g ledanje v z n i k -N b n e • f

0 o b r a m b a : h k r a t i z i s k a n j e m l 6 n Q J d e n t i t e t e se po jav l ja t u d i i s k a -

0 n a l n e identitete.«

Grešimo, k o p o u d a r j a m o , d a je v s a s l o v e n s k a u s o d a , v s a s l o v e n s k a n a c i o n a l n a zavest , p o v e z a n a i z k l j u ­čno s k u l t u r o , d a le k u l t u r a dos to j ­no oprede l ju je s lovenstvo . P o z a ­b l j amo , d a m o r a m o b i t i S l o v e n c i na jpre j samokritični, i m e t i m o r a ­m o dovo l j p o g u m a , d a o d k l a n j a m o vse, k a r nas p o t i s k a naza j , h k r a t i p a m o r a m o b i t i t o l i k o odp r t i , d a se ne bo j imo s k u p a j z d r u g i m i v J u g o ­s l av i j i r a zp ra v l j a t i o t i s t i h d i l e m a h , k i j i h n o b e n a politična m i s e l s a m a ne m o r e rešiti, pač p a so s tvar v s eh .

P r i v s e h n e s p o r a z u m i h , k i v z n i k a j o ob reševanju tega vprašanja p r i nas , p a pozab l jamo, d a v s a k j u g o s l o v a n s k i n a r o d drugače po jmu j e svojo n a c i o n a l ­nost. S l o v enc i se ko t n a r o d n i s m o mo­gl i ob l i kova t i n a zaves t i o p r i p a d n o s t i svo j i državi, ko t so se n a p r i m e r Črno­gorc i a l i S r b i , temveč sp r va n a osnov i j e z i kovne p r i p a d n o s t i i n kasne j e tud i k u l t u r n e .

V povezav i s t e m je C i r i l Z lobec po­j a sn j e va l tud i n e r a zumevan j e i n r a z l i ­čnosti v po jmovan ju na rodnos tnega

vprašanja, k i so na r ekova l e sestavo dveh , z a sedan j i čas zelo značilnih do­k u m e n t o v : o s l o v e n s k e m k u l t u r n e m p ros t o ru i n m e m o r a n d u m , k i so ga p r i ­p r a v l j a l i p r i A k a d e m i j i znanos t i i n u m e t n o s t i S rb i j e . R a z l i k a m e d d o k u ­m e n t o m a (s lednj i j e b i l k r i t i z i r a n , še p r e d e n je b i l j a vno ob jav l j en , in j e zato t u d i u m a k n j e n ) je v e l i k a i n i z v i r a i z pov s em različnih g ledanj n a i s t i pro­b l e m , k i ne more b i t i državni, pač p a le na rodnos tn i . Iz i s t ega ra z l oga i z h a j a t u d i n e ra zumevan j e a l b a n s k e g a na r od ­nos tnega vprašanja.

»Narodnostno vprašanje ne bo n i k o l i doce la rešeno,« je z a sk l ep razmišlja­n j a poveda l Z lobec , »to je odpr t pro­b l e m , k i se n a različnih s t opn jah raz­vo ja kaže v različnih o b l i k a h . T u d i v p r ihodn j e se bomo S lovenc i , p a tud i d r u g i na rod i , u k v a r j a l i s sabo, le d a je današnje samozavedan je drugačno, ko t j e b i l o t isto p r e d des e t im i l e t i , i n drugačno ko t p r e d sto le t i . Z g o d o v i n a uči, d a so n a r o d i vedno i z g in j a l i , b o d i s i z a r a d i meča a l i zato, k e r so se not ran je r a z k r o j i l i . Če b i se to zgodi lo z n a m i , b i b i l to dokaz , d a n i s m o b i l i v r e d n i , d a obs tanemo ko t na rod . Za to je na l o ga v s a k e g a na roda , d a p r e b u d i v seb i k a r največ svo j ih l a s t n i h energ i j i n us t va r ­j a lnos t i , d a p r i s p e v a k s k u p n o s t i i n d a ne zaos ta ja z a s v e t o v n i m r a z v o j e m n a v s e h področjih. Za to je v e l i k o p r ema l o , če se danes s l o v e n s k a n a r o d n o s t n a za­vest ob l iku j e le n a osnov i k u l t u r n e de­diščine; ko t n a r o d l a h k o obsta jamo, če i m a m o p o p o l n o m a i zde lane vse razsež­nos t i svoje samob i tnos t i — k u l t u r o , znanost , šolstvo, m e d n a r o d n e odnose i n to n a e n a k o p r a v n i osnov i brez v s a k e podrejenosti.« Z lobec je j avno razmiš-l jenje o n a r o d n o s t n e m vprašanju k o n ­čal z optimistično mis l i j o , d a i m a m o S l o v e n c i svojo nac i ona lno zaves t - ze lo čisto ob l i kovano , d a je m o r d a močnej­ša ko t je b i l a k d a j k o l i v m i r n i h obdob­j i h i n d a še n i k o l i n i b i l a tako množi­čna ko t j e zda j .

L . M .

Razstava v Gorenjskem muzeju

S O D E L O V A N J E Z B E L J A K O M R a z s t a v a s l i k a r s k i h d e l R o b e r t a P r i m i g a je p r i p r a v l j e n a v o k v i r u že t r a d i c i o n a l n e g a k u l t u r n e g a sode lovan ja m e d

ga le r i j o A n de r S t a d t m a u e r v B e l j a k u i n G o r e n j s k i m m u z e j e m K r a n j

P boji 1* 1 6* postaja v našem času ved-ta>- J Pomemben ses tavn i d e l l i kov ­

n a r a ž a n j a . Do neke mere je ena-k N e n f i gur i , n e m a l o k r a t m u doda-V f t o an torpomor fne l a s tnos t i oz i -

ga vključujemo ko t nepogrešljivo

•"iu. pj*° v naše razg lab l jan je o življe-h n a r

m e t v tem s m i s l u n i več »mr-fotfcjn

ava«, je t r dno povezan s člove-% • ? , n e l °č l j i vo z a s i d r a n v n j egovem

l 4 0s k J ; m 0 k ° i j u .

^ $ t v u viogo i m a P r e d m e t t u d i v s l i -^ig k o r o š k e g a s l i k a r j a R o b e r t a

0 V e j ' Njegov p r e d m e t n i svet se t r d -Jj!to«ii s P o s a m e z n i m i p o m e m b n i m i

v n jegovem življenju, z oko l i -^ do' r a z m i š l j a n j i i n čustvovanjem,

s P g ° d k e sp r em l j a . P r i t e m se ne-j | H v ? m i n J a m o razs tave Živka K l a d -H ^ ^ r e n j s k e m m u z e j u v K r a n j u z ^ b u j * ^°J oče, ko se je u m e t n i k ob ^ , P r e d m e t n i zapuščini u m r l e g a S j a a l dokopa t i do g lob jega spo-

0 n jegovem življenju i n u je t i

čustveni s t ik s p o k o j n i k o m , ko je od­padlo vse , k a r je t a s t i k za življenja m o r d a oteževalo.

R o b e r t u P r i m i g u p r edme t n i samo objekt , temveč se n e m a l o k r a t obnaša tud i ko t sub jek t . N jegova razmišljanja se ident i f i c i ra jo s p r edme tom . P r e d m e t i n vse, k a r j e povezano z n j i m , m u po­m e n i izhodišče z a las tno m i se lno pot, k i vod i p r e k sedan jos t i v pre tek los t i n pr ihodnos t . P r e d m e t zbu ja v s l i k a r j u m i s e ln e i n čustvene asociac i je , k i j i h s l i k a r izraža z barvo , a b s t r a k t n i m i o b l i k a m i p a tud i z bolj k o n k r e t n i m i a t r i b u t i , k o t s ta f i g u r a a l i graf i t . P r a v P r i m i g o v i g ra f i t i n e m a l o k r a t pomaga­jo g l eda l cu , d a dob i bolj opr i j eml j i v e preds tave o n e k e m p r e d m e t u a l i z n j i m p o v e z a n i m dogodkom. P r i t em s l i k a r upo rab l j a l i t e ra turo , vp l e t a v s l i k o u s t r e z n a i m e n a i n ges la p o m e m b n i h književnikov, riše n a rob s l i k e d robne sk i ce , k i po jasn ju je jo p r eds tav l j en i ob­j ek t ne samo z resne, temveč včasih tu­

d i humoristične p l a t i . V e s m i s e l n i i n čustveni proces ob

zanj p o m e m b n e m p r e d m e t u a l i dožive­tju z n a Robe r t P r i m i g zgost i t i n a d i -m e n z i o n a l n o s k r o m n o s l i k a r s k o plo­skev , k i dob i podobo s icer pomembne ­ga, v e n d a r prej i n t i m n e g a ko t široke­m u sve tu n a m e n j e n e g a zap i sa .

V P r i m i g o v i h d e l i h iz prejšnjih let se names to p r e d m e t a ko t neizčrpni v i r u m e t n i k o v i h doživljanj i n razmišljanj po jav i človeška f i gura , po svo j em izgle­d u prej s enca ko t o t ip l j i va podoba . V koma j preštevnih v a r i a c i j a h je P r i m i -gov človek podvržen a n a l i z i i n spet s i n ­tez i , pog lob l j en i in t e rp re tac i j i a l i p a hoteno površni o z n a k i , človek, predsta­v l j en ko t de l oko l j a a l i v i s oko dv i gn j en nad n j i m . O m e n j e n i c i k e l je nepogreš­l j i v s e s tavn i de l P r i m i g o v e g a s l i k a r ­skega razvo ja , saj b is tveno p r i s p e v a k h u m a n i z a c i j i p r edme tnega sveta; ta se ko t n o v a »tema« po jav i v s l i k a r j e v e m de lu n e k o l i k o kasne j e . C e n e Avguštin

Prejeli smo:

^ N A R N A S T I S K A K R A N J S K E G L A S B E N E . Š O L E A L I K R A N J S K E G A Š O L S T V A ? %vin , Z u P ' s J e zgol j po j asn i l o k r a z p r a v i v občinskem u p r a v n e m o r g a n u , povzeto v s es tavku Razglašeni i n s t r u m e n t i

& r k e M . V . (pe tkov G o r e n j s k i g las, 17. o k t o b r a 1986), k i je pos l ed i ca n e p o z n a v a n j a c e l o s t n i h okoliščin ( zakonov , ^ ^ . ^ predp isov , s a m o u p r a v n i h dogovorov ) .

j ^ m 0 p a t i k e g lasbenega šolstva ne M 0 , sai°- a v n a v a t i i n p r i k a z o v a t i lo-

| ||?tva ? G ses tavn i de l p r o b l e m a t i k e K žbi a n 3 s k i občini o z i r o m a v na -K % * n a s P l o h . V s t a b i l i z a c i j s k i h f i -!Sih« . n i h i e t ih od 1982 h\\ ? ? n t i

1985 so ^ , -w v izobraževalni s k u p n o s t i

^ d & i s i 0 ' k o t s o p r edp i sova l i od l ok i , w a S o ' 2 a k ° n i . . . u p r a v n i o r g a n i ; l e - I i S t> r ° d l o c r i o zah t eva l i (v t a n a m e n % i t l e 3 e r r i a l i i n i z va ja l i tud i s t a b i l i » doi^r°grame) le i zva janje z zako-^ e n i k n i n t ako i m e n o v a n i h zago-Jtehi.. jP rogramov ter nikakršnega

i C ; CdeJavnosu7 k a r je v p r i m e r u šole onemogočalo

V e e j i vp i s o t rok . hitrejši

^ t i ! 6 8 6 J e torej t is to prvo odrešu-L°d$t k °

p r e J v e l j a vn i državni u k r e -?°Va^ p aJ° mesto s a m o u p r a v n e m u

i<*pin l a n J u - P r a v i l a uglašenosti (dr-t ,/ ^ n

s . a m o u p r a v e ) p a še vedno ve l ja-> * " t N * n i 1 0 r i t e t a i n z a k o n s k a obveza je •jAvJto zveznega osnovnega šola-Jmi ° s ta lo p a je res n a r a v n i šole v

i ' količina denar j a , k i izobraže-

1

v a l n i s k u p n o s t i os tane po že o p i s a n e m uglaševanju za doda tn i (neobvezni ) p r o g r a m , je torej o snova za preos ta l i d e l e ga t sk i d i a l og : k o l i k o šolnine plača­jo starši, k o l i k o je razširjena g l a sbena šola m e d m lado popolac i jo , k o l i k o i n po kakšni c en i šola v n a r a v i , i td. . .

D a p r o b l e m a t i k o G l a s b e n e šole z i n ­t e r v e n t n i m finančnim vložkom (pr i­znan je 1 0 - o d s t o t n e amor t i zac i j e os­n o v n i h sredstev , enega g lasbenega pe­dagoga več, avans finančnih sredstev) , v občinski izobraževalni s k u p n o s t i K r a n j n i s m o s p r a v i l i z dnevnega r eda , drži. V p r o g r a m u de l a občinske i zobra­ževalne s k u p n o s t i z a leto 1988, so na­mreč zap i sane a k t i v n o s t i z a načrtno i n celov i to reševanje p r o b l e m a t i k e šol­s t va ( s p r e m e m b a oz. dograd i t ev s t an ­dardov i n n o r m a t i v o v za vrednoten je vzgojnoizobraževalnih p rog ramov , og led ter s t r o k o v n a ocena na jnu jne j ­ših inves t i c i j sko —vzdrževalnih de l n a šolskih zgradbah.. . )

N a m e s t o s k l e p a le ugotovi tev, d a so težave i n težavice k r a n j s k e g a šolstva, k i so se po jav i l e s p r ek in i t v i j o d e l a i n

vročimi dop i s i p o s a m e z n i h šol, bo.j pu-s l ed i ca nepremišljenih s i s t e m s k i h uk r epov ko t »razlgašenih i n s t r u m e n ­tov v občinski izobraževalni skupno ­sti«.

D a je p r o b l e m a t i k a široka i n a k u t n a , govor i ne le podatek, d a je v k r a n j s k i g l a sben i šoli vključenih le 5 odsto tkov šoloobveznih o t rok (s lovensko povpreč­je 7 odstotkov ) , m o r d a so še bolj nazor­n i p oda tk i , d a je v d v o i z m e n s k i pouk v s l o v e n s k e m povprečju vključenih le 30 odstotkov osnovnošolske populac i j e , v K r a n j u b l i z u 60 odstotkov , d a ko t raz­v i to i n d u s t r i j s k o področje p r i sp e vamo n e r a z v i t i m občinam tud i s r eds t va za uva jan je COŠ (do 10 odstotkov) , v K r a ­n ju p a jo z a r a d i p ros to r ske s t i ske u k i ­n jamo, d a je znesek najnujnejših inve­sticijsko—vzdrževalnih de l n a zgrad­b a h k r a n j s k i h šol tako v i sok , d a b i l ah ­ko z g rad i l i neka j nov ih šolskih objek­tov

Občinska izobraževalna s k u p n o s t K r a n j S t r o k o v n i de lavec: D a r j a Kovačič

K U L T U R N I K O L E D A R

K R A N J — V Stebriščni d v o r a n i M e s t n e hiše je o d p r t a r a z s t a v a Božanstva in poosebljenja na antičnem rimskem denarju.

V g a l e r i j s k i h p r o s t o r i h Prešernove hiše je o d p r t a r a z s t a v a l i k o v n i h d e l Pavla Učakarja z n a s l o v o m C h a n s o n d 'amour .

V M a l i g a l e r i j i r a z s t a v l j a a k a d . s l i k a r Tahir Hamid. V galeriji Mestne hiše je odprta razstava najnovejših del koroškega sli­

karja Roberta Primiga. J E S E N I C E — V r a z s t a v n e m s a l o n u D o l i k je n a og led razstava slik udeležen­cev s l i k a r s k i h ko lon i j V r a t a i n Vršič 1986. R A D O V L J I C A — V pasaži radovljiške graščine r a z s t a v l j a fotograf i je Edo Ma-rušić, član fotosekci je De l o L j u b l j a n a .

V G a l e r i j i Šivčeve hiše je o d p r t a r a z s t ava ma l e p l a s t i k e a k a d . k i p a r k e i n a r h i t e k t k e Vladimire Bratuž. B L E D — V graščini Grimšče j e še do 31. o k t o b r a o d p r t a r a z s t a v a d e l Rudolfa Arha , člana D o l i k . ŠKOFJA L O K A — V ga l e r i j i loškega g r a d u ra zs tav l j a svo ja de la s l i k a r Izidor Jalovec.

V knjižnici I v ana Tavčarja bo danes ob 17. u r i J a n a Ahačič v o d i l a uro pra­vljic. J u t r i , v sredo, ob 18. u r i p a bo dr . Cene Avguštin ob d i a p o z i t i v i h p r eds ta ­v i l Umbrijo, deželo starih mest. V četrtek, 30. ok t ob ra , ob 18. u r i p a bo Fo to -k i -no k l u b p r edva j a l i n ocen jeva l filme. V O G L J E — V gostišču L i p o v l i s t r a z s tav l j a a k r i l e i n gvaše a k a d . s l i k a r Vinko Tušek. R A D O M L J E — V ga le r i j i J a n e z a Repanška so n a og led l esorez i a k a d . s l i k a r j a Božidarja Jakca. TRŽIČ — V K u r n i k o v i hiši so n a og led de l a Marjana Pančurja n a t emo Pe­s e m b e l o k r a n j s k i h domačij. L U K O V I C A — V ga le r i j i P r i v o d n j a k u ( r es tavrac i ja Napoleon) so n a og led g ra f i ke a k a d . s l i k a r j a Mihe Maleša. K R A N J — V četrtek, 30. o k t o b r a , ob 17. u r i o r g a n i z i r a Gledališče čez cesto v D e l a v s k e m d o m u , v h o d 6, lutkovno predstavo Rdeča kapica, s ka te ro bo nasto­p i l o l u tkovno gledališče P i o n o r s k e g a d o m a L j u b l j a n a . J E S E N I C E — V ga le r i j i K o s o v e graščine bodo j u t r i ob 18. u r i o d p r l i r a zs tavo l e s en ih i zde lkov Stanka Koširja. P o o tvor i t v i bodo predva ja l i f i lme tržaških S lovencev .

P R I R E D I T E V , P O S V E Č E N A T R U B A R J U

Škofja L o k a — V četrtek, 30. n o v e m b r a , ob 18. u r i bo v k a p e l i puštalskega g r a d u m u l t i m e d i o n a l n a p r i r ed i t e v , posvečena s p o m i n u n a uteme l j i t e l j a slo­v e n s k e g a j e z i k a i n književnosti Primoža T r u b a r j a . V g l asbenem d e l u bo s s k l a d b a m i renesančnih mo j s t r ov sode lova l K o m o r n i p e v sk i zbor L o k a i z Škof­je L o k e pod vods t vom F r a n c a Čufarja. V l i t e r a r n e m de lu bodo p r eds t a v i l i o d l o m k e i z Brižinskih s p o m e n i k o v , b r a l i besed i l a iz T r u b a r j e v i h i n D a l m a t i ­n o v i h de l , z v s e m p a se bo povezova la še beseda v e l i kanov s lovenske besede, C a n k a r j a i n Prešerna; z o d l o m k i iz Ja l o v e ga p e l i n a koroškega S l o v enca F l o r i -j a n a Lipuša bo zaokrožen t u d i s l o v ensk i k u l t u r n i prostor .

O b tej priložnosti bodo o d p r l i tud i l i kovno razs tavo s l i k a r j a S t ane t a Žer-k a , člana l i k o vne s k u p i n e p r i Z K O Škofja L o k a .

P R I R E D I T V E G L A S B E N E M L A D I N E

Jesen i ce — V t em t ednu bo v o k v i r u p r o g r a m a G l a s b e n e m l a d i n e Jesen i c e gostova l po jeseniških o s n o v n i h šolah z n a n i v i r t u o z n a h a r m o n i k i F r a n c Ži-bert . P r eds t a v i l bo r a z n o l i k e sk l adbe iz različnih obdobi j , p r edvsem p a bo preds tav i l t a razširjeni i n p r i l j u b l j e n i i n s t r u m e n t i n njegove zmožnostj v po­v s e m d r u g i luči. J u t r i , v sredo, bo ob 8.20 nas top i l v šoli Prežihovega V o r a n c a , ob 11. u r i v šoli Tone ta Čufarja, ob 13.30 prav tako . V četrtek, 30. ok tobra , ob 8. u r i bo nas top i l v šoli Koroška B e l a , ob 10. u r i v šoli v M o j s t r a n i i n ob 13.15 v šoli v K r a n j s k i gor i . V petek, 31. ok t ob ra , ob 7.45 bo nas top i l v šoli v Žirovnici, ob 10. i n ob 11. u r i p a v Gledališču T o n e t a Čufarja, o b a k r a t za učence C e n t r a s redn jega usmer j enega izobraževanja.

K R A N J S K I G O D B E N I K I V A D I

A d a — V začetku o k t o b r a so b i l i k r a n j s k i g o d b e n i k i povab l j en i v A d o , vo j ­v o d i n s k o mesto , k j e r so sode lova l i v k u l t u r n i h p r i r e d i t v a h ob občinskem praz ­n i k u . Kranjčane je n a pr i r ed i t ev povab i l a de l o vna o rgan i zac i j a M e r k u r A d a , k i j e ob p r a z n i k u odp r l a nov obrat za pro i zvodnjo športnih r okav i c v sodelova­n ju z zahodnonemškim pod je t j em R e u s c h . Po l eg obveznega p r o g r a m a je osta­lo k r a n j s k i m g o d b e n i k o m tud i neka j časa za ogled znamen i t o s t i A d e i n Sente .

J B

K N J I G A O M O Ž G A N I H

L j u b l j a n a — P r i Državni založbi S loven i j e je izšlo de lo P e t r a R u s s e l l a K n j i g a o možganih. To je že tret je v slovenščino prevedeno delo, k i se u k v a r j a s p r o b l e m a t i k o p r o d u k t i v n e g a u m s k e g a de la .

K n j i g a o možganih je de l p r o j ek t a Z a v o d a z a p r oduk t i vnos t de l a iz L j u ­b l jane . Po l eg knjižnega p r o g r a m a vsebuje p ro j ek t t u d i dve t e l e v i z i j sk i i z obra ­ževalni odda j i ter vrs to j a v n i h seminar j e v , s em inar j e v v de l o vn ih o r gan i zac i ­j a h i n srečanj, n a k a t e r i h i zmen ja j o izkušnje t i s t i , k i se ukvar ja j o z uporabo metode m i s e l n i h vzorcev . N a naši t e l ev i z i j i smo s i p r ed le t i l a h k o og l eda l i ser i ­jo izobraževalnih oddaj b r i t a n s k e te lev iz i je B B C Dela j z g lavo avtor ja T o n v j a B u z a n a . D r u g o ser i jo izobraževalnih oddaj je v sode lovan ju z Z a v o d o m z a pro­duk t i vnos t de l a p r i p r a v i l a T e l e v i z i j a L j u b l j a n a . N o s i l a je nas lov Z a bolj učin­kov i to m i s e l n o delo — N a p n i oči i n ušesa, u p o r a b i m i s e lne vzorce .

Pe te r R u s s e l l v K n j i g i o možganih v p r v e m d e l u opiše razvo j os redn jega živčevja, sestavo i n de lovanje živčnih cel ic , neštetih povezav m e d n j i m i med­sebojno povezovanje obeh možganskih hemis f e r . V d r u g e m de lu o b r a v n a v a

-psihologi jo, f i z io log i jo i n o rgan i zac i j o s p o m i n a , povezavo s p o m i n a z domišlji­jo, s p o m i n s k e opore, pomnen j e ter bran je i n zap isovan je različnih grad iv . D a ­je v e l i k o praktičnih napo tkov z a učinkovitejše učenje ter razv i jan je us t va r j a l ­nos t i . A v t o r p r i t em upo rab l j a t u d i navod i l a , k i temel j i jo n a n a u k u o učenju b r i t a n s k e g a ps iho l oga T o n v j a B u z a n a , p r edv s em o o b l i k o v a n j u m i s e l n i h vzor­cev i n po rab i ključnih besed . ^ ^

D. G o r t n a r

P R E M I E R A V Č U F A R J E V E M

G L E D A L I Š Č U

Jesen i c e — V četrtek, 30. ok t ob ra , ob 19.30 bo v Gledališču T o n e t a Čufarja novo gledališko sezono o d p r l a d r a m a T o n e t a Čufarja L j u b e z e n v k l e t i . Režija je v r o k a h V e r e S m u k a v e c , scenogra f je Jože Bedič, nastopajo p a T a t j a n a K o ­šir, I r ena Leskošek, M i r a Bo l t e , E l i z a b e t a Žnidaršič, R a d o Mužan, I van Be r -lot, J a n e z K r i s t a n i n F r a n c i Žnidaršič.

Popularna glasba

N O V E M B R S K I K O N C E R T I

N a žalost le v L j u b l j a n i . N a tovrs tno g lasbeno konce r tno ponudbo bomo m o r a l i n a G o r e n j s k e m namreč počakati še neka j časa.

ŠKUC R. O. P. O. T . bo p r i p r a v i l konce r t s k u p i n C a s s a n d r a C o m p l e x (Ve l i ­k a B r i t an i j a ) i n Severed H e a d s (Avs t ra l i ja ) ; p r edv i d en je ta ponedel jek, 3. no­v e m b r a . I r s k a s k u p i n a V i r g i n s P r u n e s naj b i nas po t r eh l e t ih znova o b i s k a l a t eden d n i kasne je . V soboto, 15. n o v e m b r a , bodo nas top i l i U K Subs , 21. novem­b r a p a g l a s b e n i k i s Švedske, a n s a m b e l U n d e r l a n d . O r g a n i z a t o r se z a posame­z n a k o n c e r t n a prizorišča še dogovar ja .

T e h p rob l emov p a n ima j o p r i F e s t i v a l u L j u b l j a n a , k jer v mesecu , k i p r i ­ha ja , p r ip rav l j a j o d v a g l asbena večera. V petek, 14. novembra , se bo preds tav i ­la m a r i b o r s k a coun t r v s cena s s k u p i n a m a C o u n t r v Kečap i n Pohor je E x p r e s s , pet d n i kasne j e p a bo večer n a m e n j e n s w i n g u i n j a z z u . N a od ru bo J i m m y S t a ­nič & S u l t a n s of s w i n g . O b a k o n c e r t a se bos ta začela ob 19.30, prizorišče p a bo Viteška d v o r a n a .

V i n e Bešter

20 let je že, odkar se je povsem odpovedal alkoholu Franc Leskovec

L e o d l o č i t i s e m o r a š »Samo še 'svinja' sem bil doma, s samozavestjo povsem na tleh, sam sebe ne­vreden in mirno bi se dal pokositi lovcem, če bi le hoteli nameriti vame,« da­nes razmišlja o sebi in času, ko je bil alkohol njegov absolutni gospodar, Franc Leskovec iz Kovorja.

Iz Godoviča pr i Idriji je doma, kjer je še No­tranjska, pravi. P o svobodi ni bilo kruha, doma je bilo požgano, pa je šel po svetu. Leta 1947 je bi l v mladinski delovni brigadi na progi Šamac—Saraje­vo, potem pri zidarjih, Litostroj je zidal in Titovo pa­lačo na Bledu, potem je šel v Jelendol h gozdarjem.

Zakaj je začel piti? Vsakega J e bilo malo, pred­vsem pa nerazumevanje doma. Če je le malo pridi-šal po alkoholu, je bilo hudo. Nit i kozarca vina ne bi smel popiti po kosilu. Kje pa naj gozdar jemlje moč? In priložnosti je tudi bilo. Gozdarj i imajo pijačo ved­no p r i sebi. Kdo bi sicer vzdržal v tistem peklen­

skem mrazu pozimi? Nazadnje je pil samo žganje. Tud i plave je delal. K e r pa je bil priden

delavec, je mora l v upravi podpisati, da m u bodo trgali, kadar bo spet »udaril plavega«. Podpisal je — in trgali so mu. Dva ali tri dn i na mesec. Kada r je delal, pa je vse nadoknadil .

K o m u je bilo 48 let, je bi l povsem na tleh. Premlad za v grob, si je de­jal . Nekje globoko v njem je tlela želja po novem, lepšem, človeka vred­nem življenju. Odločil se je, da bo s pijačo enkrat za vselej nehal. Stopil je k dr. Martinčiču.

»Boš res? Za prmejduš? ga je vprašal doktor. »Bom. Za prmejduš!« Čez teden dni je bi l že v Begunjah. 9. septembra 1966. leta je šel v bol­

nico, 9. novembra istega leta je prišel ven. Kot bi se še enkrat rodil, se m u je zdelo. Nič ni bil živčen, želja po pijači pa ga je mučila še vse leto. Po enem letu m u je pijača zasmrdela. V bolnici je jemal zdravila in dobival injekcije, potem je bil prepuščen svoji trdni volji. Zdržal je. Tud i na pogo­vore z zdravnico je hodil v Tržič. Kako so drugi tarnali! Sedem ali osem j ih je hodilo, a je menda samo on trdno ostal pri svojem sklepu, za druge pa se je znova začela kalvari ja . . .

F ranc Leskovec je ostal mož beseda. Nič ga ni motilo, če so drugi goz­darji okrog njega pil i žganje. O n je pil le čaj z limono. Tud i pri K rv inu v gostilni. Na gozdni niso verjeli, da bo res pustil pijačo. K o je zdržal leto, dve, so m u moral i verjeti. O d tedaj je mini lo že 20 let.

»Nič ne pomagajo pogovori v skupini in vse, kar zganjamo okrog al­koholikov,« pravi France, »če se v sebi ne odločiš, da ne boš več pil. Samo dovolj trdne volje mora biti v človeku, pa premaga to slo in zaživi na no­vo.« D . Dolenc

P o n o v n o r o j s t v o o t r o k a

i n m a t e r e S k o r a j v s a k teden s e m h o d i l a n a govor i lne ure se z a n i m a l a za mo­

j e ga edinčka, učiteljici po p r a v i c i poveda la , d a j e res težko de l a t i z n j i m . Lažje m e n i , k i i m a m samo enega , ko t nje j , k i j i h i m a približno tr ideset , je de ja la . S a m a s e m se u r e i n ure u k v a r j a l a s s i n o v i m i n a l o g a m i , b ra ­n j em, učenjem. Še ob nede l j ah s e m ga m o r i l a s šolo. K a k o s e m sebe, nihče ne ve. H o d i l a s va k ps iho l ogom, k i j i h o t rok n i m a r a l . K a j i m a za nalogo, j e pozab l j a l . P o z a b i l j e tud i , kda j j e ponede l j ek , kda j nede l ja . K d a j i m a e k s p e r i m e n t a l n o šolo p l a van ja , je vede l . Še to je n e h a l ob i ­skova t i , k e r s e m tako želela. M i s l i l a s em, d a bo vzgo jno, če o t r o k a kaz­n u j e m . M i s l i l a s em , d a se bo lažje učil, ko ne bo m i s l i l n a p lavan je . Z m o t i l a s e m se. Žal m i je, d a ne p l a v a več. P a ne zato, d a b i pos ta l t ret j i Petrič, temveč zato, k e r g a j e ed ino p lavan je r a z b r e m e n i l o i n vese l i lo .

V šoli S i m o n a J e n k a v K r a n j u m u k l j u b pomoči s o c i a l n i h de lavcev n i šlo. P o d p i s a l a s em, d a f an t l a h k o pre ide v šolo s p r i l a g o j e n i m progra ­m o m H e l e n e P u h a r . T u l a h k o b r e z p r e t i r a v a n j a g o v o r i m v s u p e r l a t i v i h . E n a učiteljica je boljša od druge . M o j o t rok i m a že četrto razredničarko. Na jpre j j e h o d i l v t ret j i r a z r ed , v po l l e t ju je preskočil v četrtega, zdaj je v šestem i n p r a v i , d a je razredničarka še boljša ko t v pe t em, k i sp loh n i b i l a s l aba . Z a d n j e še ne p o z n a m .

N i m a m besed i n p o h v a l z a M i l a n a Pagona , k i me je p r v i s e z n a n i l i n r a z k a z a l šolo, m e spo zna l z učenci. T a k r a t s e m j o k a l a , k e r se n i s e m mo­g l a s p r i j a z n i t i z usodo, d a ravno mo j , tud i moj o t rok ob i sku j e »pomožno šolo«. D a n e s b i še vedno j o k a l a , če o t rok v to šolo ne b i prišel, če ne b i ve r j e l a b e s edam, k i so tolažile ma t e r s a m o h r a n i l k o . K a k o se je odločati s a m o o t r o k o v i usod i , ve s amo t i s t i , k i je s a m i n i m a e n a k e p rob l eme .

M o j o t rok je b i l v J e n k o v i šoli p r o b l e m številka ena . V nov i šoli je i m e l i zg rede s a m o dvak ra t , po t em ne več. E n k r a t s va še o b i s k a l a ps iho­log injo , k i j e p r ed l a ga l a tab l e tke r a n i t a l z a izboljšanje koncen t rac i j e . S i n je p r i z n a l , d a l a h k o d e l a b rez tab le tk , če hoče Hoče i n zmor e še da­nes. V p e t e m r a z r e d u je b i l p r a v dober. T o s i cer n i isto ko t v r e d n i šoli, a o b e m a v e l i k o p o m e n i . B r e z učenja i n p r ob l emov je p rav dober , zelo uspešen, i n ne samo v z n a n j u . V šoli je ce l k u p krožkov, k i j i h otroc i obi ­skuje jo . N i m i več t r eba govor i t i : ka j imaš z a nalogo, uči se, s i ka j ušpi-čil i n podobno , k a r ob i sku j e ce l odnevno šolo. O b p e t k i h p r i d e s torbo do­mov, n a r e d i na logo i n je prost . M e n i n i t r eba več ko t d a z a m e n j a m brisačko, p r e g l e d a m zvezke , m a l o povprašam po ocenah . S a m p r a v i , d a n i k o l i več ne b i šel v d rugo šolo.

Starši, če se vaši o t roc i težje učijo, ne mučite j i h preveč! N i k a k o r p a ne i zdaja j te s k r i v n o s t i , k i v a m j i h z a u p a vaš o t rok . V e r j e m i t e m u , zah­tevajte od n jega, k o l i k o r zmore .

M a t i

A f o r i z m i n a

j e d i l n i h l i s t i h

K r a n j s k a gora , 20. o k t o b r a — K u l t u r a i n t u r i z e m n iso le koncer ­t i godb n a p i h a l a i n f o l k l o rn i veče­r i v h o t e l s k i h s a l o n i h , temveč vča­s i h tud i p r i j e tne m a l e n k o s t i , k i se k o m a j d a opaz i jo .

Turistično društvo K r a n j s k a go­r a je spre je lo pobudo p e s n i k a i n l i t e ra ta B e n j a m i n a G r a c e r ja iz K r a n j s k e gore, d a b i v p r ihodn j e u p o r a b i l i n jegove sočne a f o r i zme i n j i h n a t i s n i l i n a j ed i l n e l i s te a l i n a d ruge gos t inske i n turistične pub l i kac i j e . A f o r i z e m je k r a t k a , j e d r n a t a i n enos t a vna m ise l , splo­šna življenjska r e sn i ca , začinjena s h u m o r j e m . P e s n i k bo p r i p r a v i l oko l i sto a fo r i zmov , k i j i h bodo upo rab i l i i n p r eved l i v tuje j e z i ke , ka jpak le t iste , k i bodo j e z ikovne ­m u p revodu de l a l i na jman j pre­g lav ic . A f o r i z e m je i g r a besed, za­to se v sak tud i ne d a dobro preve­st i o z i r o m a v p r evodu l a h k o i zgu bi precej sočnosti.

D. S.

Druga problemska konferenca o varstvu okolja v škofjeloškiobčirn

K a k o r u d n i k u r a n a v p l i v a

n a z d r a v j e l j u d i

Škofja Loka, 25. oktobra — Slabo leto je minilo od prve problem­ske konference o varstvu okolja v škofjeloški občini. Tedaj so obravnavali predvsem onesnaževanje Termike in hotaveljskega Marmorja, razprava o Rudniku urana Žirovski vrh pa je obtičala na sredini stavka, saj je bila prehitro ustavljena. Vse to je nare­kovalo vsebino druge problemske konference, ki naj po besedah Štefana Žargija postanejo redna oblika dela socialistične zveze. V središču pozornosti druge problemske konference o varstvu okolja v škofjeloški občini je bil torej rudnik urana, pri Termiki in Marmorju so le pregledali, kaj je bilo medtem storjeno.

vprašanj, na katere tudi strokovni še ne morejo dati dobrega o ° « 0 ^ Javnost mu je seveda najmanj P**g njena, posebej po Černobilu, koS*j3 skorajda vsi nalezli strahu pred J a sko energijo. Reči je treba, da urana ni jedrski objekt in taksne^ sreče torej ni moč pričakovati. Seye£ pa nevarnost za okolje in ljudi pra j ko prinaša, vsekakor je nevaren P° v okolje, zato je pazljivost in s P°fg nje predpisov toliko bolj pomernb» •

Sklicatelji problemske konfere^ so napravili pametno potezo: za z*£ tek so pripravili predavanje dr. , Stegnarja iz Inštituta Jožef Ljubljani, ki skupaj z Zavodom SJKj varstvo pri delu že od vsega zač* spremlja vpliv rudnika na okolje-datkov se je nabralo že za zajetno & go. Spregovoril je o teh študijah; je strokovno zapletena, zato je bu°£ ljudno zastavljeno predavanje čno dobrodošlo. M

V ušesih so ostale njegove uv«^ besede, d a je r u d n i k u r a n a v ze|° čutljivem oko l ju i n d a je primer;I ^

• . . a ;L-i in I^;

Čisti lne n a p r a v e a l i d r u g a č n a p r o i z v o d n j a

Ne kaže ponav l j a t i sk l epov prve pro­b l e m s k e kon f e r ence g lede onesnaževa­n ja T e r m i k e , sk l epov občinske s k u p ­ščine i n najnovejšega p r ed l oga T e r m i ­ke o n a m e s t i t v i čistilnih n a p r a v z a či­ščenje d i m n i h p l i no v k u p o l k , saj smo o v s e m t e m spro t i p i s a l i . P o u d a r i t i p a ve­l ja , d a se j e p r i reševanju tega eko lo­škega p r o b l e m a v Škofji L o k i v zad­n j e m le tu neka j le p r e m a k n i l o .

T o j e b i l o moč r a z b r a t i t ud i iz besed p redsedn i ce škofjeloškega izvršnega sve ta Ide Filipič-Pečelin, k i j e de ja la , d a so v z a d n j e m le tu le n a p r a v i l i neka j k o r a k o v d r u g p ro t i d r u g e m u i n d a je b i lo opozar jan je k ra j anov , n e k a j k r a t s i cer ze lo ostro , le upravičeno, saj je p r i speva lo k drugačnemu g l edan ju n a s t va r i i n p r i n e s l o rezu l ta te . Ne le upo­števanje ekološke p r o b l e m a t i k e p r i se­s tav l j an ju r a z v o j n i h načrtov, s t v a r i so se po do l go l e tnem zavlačevanju pre­m a k n i l e t u d i v T e r m i k i , k i zdaj p r i p r a ­v l j a names t i t e v čistilnih n a p r a v z a či­ščenje d i m n i h p l i nov k u p o l k , k a r je i z ­vršni svet p r ed k r a t k i m ocen i l k o t spre j eml j i vo , n a osnov i m n e n j a S E P O s k u p i n e z a oceno posegov v okol je , k i sod i , d a se bodo r a z m e r e v o k o l i c i T e r ­m i k e izboljšale.

V e n d a r p a kaže, d a vroče r a zp rave o T e r m i k i še ne bodo končane. K r a j e v n i s k u p n o s t i Sv . D u h i n T r a t a , k i v tej o b r a v n a v i n a izvršni svet n i s t a b i l i po­vab l j en i , s t a že n a p i s a l i svoje stališče, s k a t e r i m p rav i t a , d a se emis i j e žveplo-vega d i o k s i d a ne bodo zmanjšale, t em­več šestkrat povečale. N i namreč p r ed ­v i d e n a (obl jubl jena) čistilna n a p r a v a z a izločanje žveplovega d i o k s i d a i z d i m n i h p l inov , k i se bo z redčenjem i n spuščanjem s k o z i 50 me t rov v i sok d i m ­n i k p r enese l n a širše območje Škofje L o k e . V o k o l i c i t ovarne se bodo ra zme­re torej izboljšale, poslabšale p a se bo­do v širši o k o l i c i . Za to k r a j a n i zahteva ­jo p r e s t r u k t u r i r a n j e p ro i zvodn je .

Občinska skupščina bo p r ob l ema t i ­ko T e r m i k e o b r a v n a v a l a n a decembr­s k i se j i , m e d t e m p a tud i k o m i s i j a z a va rs t vo o k o l j a p r i občinskem izvršnem svetu.

M a r m o r n e bo več k a l i l So re

H o t a v e l j s k i M a r m o r So ro onesnažu­je m e h a n s k o — z apnenčevim m u l j e m . Dovo l j ena k o n c e n t r a c i j a m e h a n s k i h

de lcev v v o d i znaša 80 m i l i g r a m o v n a l i ter ; v M a r m o r j u jo presegajo, obča­sno t u d i do 180 m i l i g r a m o v n a l i t e r vode.

K a j so s t o r i l i v z a d n j e m letu? P r e d k r a t k i m so p r e s t a v i l i s t rugo Volaščice v dolžini 200 metrov , v s t a r i s t rug i bodo v e n e m do d v e h l e t ih u r e d i l i t r i do štiri u s e d a l n i k e .

Več d e l a i n d ena r j a p a bo zah t e va l a pos tav i tev nove čistilne naprave , k i bo onesnaževanje dokončno od rav i l a . P r i ­prav l ja jo z a z i d a l n i načrt ( M a r m o r na ­mreč še n i l a s t n i k po t r ebn ih zemljišč) i n p ro j ek t , k a t e r e g a i zde l a va p a ne bo težka, saj gre z a m e h a n s k o čiščenje. Po b e s edah J a n e z a B i z j a k a bodo z a p r idob i t e v t eh d o k u m e n t o v po t r ebova l i na jman j leto, dve , nato p a bodo čistilno nap ravo z g r ad i l i . Dokončno naj b i onesnaževanje o d p r a v i l i v l e tu 1988 o z i r o m a 1989.

s o r o d n i m i r u d n i k i v A m e r i k i i n ^ d i , k j e r j i h ima jo že dal j časa, već ?

že opuščenih, težko potegnit i , s 8 ^ t a m v b i s t veno man j občutljiveni. l j u — v puščavah i n d r u g i h nena^jj. n i h p r e d e l i h . P r e v idnos t i n skrb m d i t e r pošteno obveščanje javnog torej v P o l j a n s k i d o l i n i to l iko bo« t rebno. . ;

R a z p r a v a o dosedan j ih študijf^, je p oka za l a , d a m e d n j i m i n i ta* ^ k i b i da l e dober odgovor, kako ru u r a n a v p l i v a n a l jud i , k i žive v njer, bližnji i n da l j n i oko l i c i . Seveda W j j l a h k o p o k a z a l a le do l go t ra jna op 8*^ n ja , v s e k a k o r p a b i z n j i m i mo>f3| četi tud i zd ravs t v ena služba. ^ s k r a j n i čas je, d a ne preverjajo 1*1 v a r u d n i k a n a onesnaženost voj1

z r a k a t e r h rane , k i j o kme t j e VTrQi v o k o l i c i r u d n i k a , temveč zastavi j j d i študije o m o r e b i t n e m v p l i v u r u * ^ n a zdrav je l jud i , drugače P ° v e ^ kakšen življenjski r i z i k o so na pleča dob i l i l judje , k i žive v okolic 1

n i k a . i n de lavc i , k i t a m delajo.

I zmer j ena d o z a . 0,57 m i l i s i v e r t a

Največje pozornos t i j e b i l a d e * y i z m e r j e n a doza 0,57 m i l i s i v e r t a / s k e m l e tu . K t e m u so z 0,49 r n U l S l

O b r u d n i k u u r a n a se o d p i r a n i z vprašan j , n a k a t e r a še n i o d g o v o r a

R u d n i k u r a n a Žirovski v r h je b i l v središču pozornos t i d ruge p r o b l e m s k e kon f e r ence o v a r s t v u oko l j a v škofjelo­ški občini i n brez d v o m a bo še dost i ­k ra t , saj se ob n j e m o d p i r a k o p i c a

p r i speva l e emis i j e r a d o n a i n n j e ^ potomcev, z 0,08 m i l i s i v e r t a pa VVj « h r a n o i n d r u g i v i r i . N a r a v n o se znaša o k o l i 2 m i l i s i v e r t a , dovolj e I\) d a t n a doza k t emu n a r a v n e m u se . } p a znaša 5 mi l i s i v e r t ov , z a dela i ^ r u d n i k u je me ja pos tav l j ena bis višje, n a 50 mi l i s i v e r t ov . |»

K tej i zmer j en i doz i največ P r ^ h

jo r a d o n i n njegovi kratkoživi ptffo k i j i h iz r u d n i k a spuščajo v ozraCnM m e namreč prezračujejo močni tor j i (povzročajo tud i p r e k o p hrup) , k i v ozračje puha jo po o' >li 170 k i l obeke re l ov r adona k u n d o . T o je r a z m e r o m a v e l i k a - j -j a , k i p a se v ozračju k sreči zel° zmanjša. Svo j delež r a d o n a pa P jj* v a tud i depon i j a hidrometalur .sk* 0: v ine n a Borštu.

L j u d i je z an ima l o , kolikšna j e , za po Černobilu. D o b i l i so o d g o ^ smo n a S l o v e n s k e m zavol jo te n ob r emen j en i z dodatno dozo, k i ^ od 0,7 do 1 m i l i s i v e r t a . P r a v e g 8

v o r a n a vprašanje, kaj p o m e n i l e tna izpostav l jenost , p a n i bi lo . p a so vprašanje, kakšna je ta i v l j enost v različnih meteorološk m e r a h , posebej v zračnih i n v e f l 4 nad s l o v e n s k i m i h r i b i i n do l ina* * ! r edke i n so tud i v P o l j a n s k i d o " j f

M . Vol«1*

5 5 5 ^ 2 8 . OKTOBRA 1986 KRONIKA .7. STRAN @ ® M § S & J J ® I E n '

V tričetrt leta je bilo na Gorenjskem 126 požarov

Z a p r e p o v e d a n o c i g a r e t o

s m e š n i h 5 0 0 d i n a r j e v k a z n i J ^ n j , 24. oktobra - Po podatkih Uprave za notranje z a d e v ^ ^ * X a r d o in Ljevetih mesecih letos naGorenjskem zaradi požarov za dobro ™ ^ o m ^mi l i j onov dinarjev škode. Med požari je bil daleč .največji m najdrazp

v KŽK Agromehanika, k i je napravil milijardno škodo. Med vzroki je ^pogostejša malomarnost.

. v p r imer j av i z l a n s k i m tričetrtlet-u k o * e b i l ° n a G o r e n j s k e m 130 po-~P0Y> je letošnja številka s i ce r z a šti-y mil i jone nižja i n b i s i jo l a h k o r a ­c a l i k o t s k r o m e n napredek , če ne °* unel i p r e d seboj t u d i škodnega *&eska. Letošnji požari so n a p r a v i h ? a mi l i jardo i n 233 m i l i j o n o v škode, J ^ k i p a »le« z a d o b r i h 42 m i l i j o n o v c a r j e v . . V družbenem sek t o r ju j e b i l o 65 po-2 J » i n m i l i j a r d o 180 m i l i j o n o v d i ­narjev škode ( l an i 73 požarov i n * mil i jonov d ina r j e v škode), v zaseb­nem sektor ju 60 požarov i n s l a b i h * mil i jonov d ina r j e v škode ( l an i 57

Požarov i n 25 m i l i j o n o v d i n a r j e v ško-p e). en požar p a gre n a račun tu jca . o občinah s 40 požari t e r m i l i j a r d o

m 102 m i l i j o n o m a d inar j e v škode j^ez prave k o n k u r e n c e vod i . P o števi-

1° jeseniška s i cer prekaša z a e n £°2ar, v endar je n j e n a škoda, ocenje-

a n a 12 m i l i j onov d inar j ev , d o m a l a z anemar l j i va .

Najdražji zub l j i v ^ g r o m e h a n i k i

Med do 3e

požari z večjo m a t e r i a l n o ško-v ospred ju požar v KŽK- jev i

. - Ornehanik i , k i so ga povzročili do-a i a n i električni a p a r a t i i n naprave ,

^ je okrog lo m i l i j a rdo . 50 m i l i j onov r e? a rJ ey je b i l v r e d e n c i g a r e t n i ogo-g*i k i je zane t i l ogenj v tržiškem Pe-

" ^ t e m ko z a požar v G o r e n j s k i m e t i j s k i z a ( j r u g i v S t r a h i n j u , k i je

J al 25 m i l i j onov d inar j ev , točnega r o k a n iso ugotov i l i ; s u m i j o malo-

. a r n o s t . N a četrtem m e s t u po škodi J e Požar 2roČil 21 m i l i j onov dinar je pj^stal pa je z a r a d i o k v a r e

v I s k r i T e l e m a t i k i , k i je pov-ev škode,

TurT** p - a J e z a r a d i o k v a r e apa ra tu r . d e • p o ž a r z 18 m i l i j o n i d ina r j e v ško-Oho 6 ^ V t e l e m a t i k i , v z r o k c i g a r e tn i JJOrek. L e s k o Ve r i go so s labe e l ek t r i -

L e Naprave stale 15 mi l i j onov , K o -

k r i n o hišo v D o m p l a n o v e m uprav l j a ­n j u d o t r a j a n d i m n i k 12 mi l i j onov , A l o j z a G r o s a i z K o v o r j a n e z n a n v z r o k 10 m i l i j onov i n p r a v t o l i ko to­v a r n o L T H n a T r a t i požar z a r a d i tre­n j a .

M a l o m a r n o s t na jvečkrat ne t i ogenj

V U p r a v i z a no t ran j e zadeve p ra v i ­jo, d a j e k l j u b doka j d o b r i požarno­v a r n o s t n i vzgo j i l j ud i še vedno pre­več požarov, k i j i h z ane t i m a l o m a r ­nost o z i r o m a brezbrižnost. O d 126 po­žarov so j i h k a r 77 ' p r i p i s a l i m a l o m a r ­nos t i s škodo skora j 172 m i l i j onov d i ­nar j ev ( l an i 69), 28 n a z n a n e m u vzro­k u , 15 n a r a v n i m po j a vom (stre la , sa­movžig i n podobno) , štiri otroški i g r i , d v a p a s t a b i l a n a m e r n a požiga. O b t e m kaže posebej i zpos tav i t i d v a v z r o k a ; ne znanega , ko gre a l i z a ne­dokaz l j i vo m a l o m a r n o s t a l i z a na ­m e r n i požig, i n otroško ig ro . O t r o c i z vžigalicami ne naprav i j o le ma t e r i a l ­ne škode, a m p a k pogosto sprav l ja jo v nevarnos t t u d i sebe.

Miličniki so letos poda l i temel jne­m u j a v n e m u tožilstvu deset ovadb, v k a t e r i h v d v e h p r i m e r i h u teme l j eno sumi j o n a m e r n e g a požiga, v o s m i h p a p r eve l i k e m a l o m a r n o s t i .

K a j p r a v i inšpekci ja G o r e n j s k i požarni inšpektorji so

letos posebej pozorno s p r e m l j a l i po­žarnovarnostne r a zme r e v ob j ek t ih , k i so pe t enc i a l na žarišča požarov, to je v skladiščih v n e t l j i v i h tekočin, p l i ­nov i n n e v a r n i h snov i , v turističnih ob j ek t ih , šolah, d v a r a n a h i n energet­s k i h ob j ek t i h .

K o t je de ja l vod ja požarnega i n ­špektorata z a G o r e n j s k o D r a g o K a v ­čič, bodo tovarne , v k a t e r i h ima jo av­toma t ske naprave z a jav l j an j e poža­

rov, k m a l u neposredno povezane z gas i l c i . T a k o napravo , k i s tane ok rog pet m i l i j onov d inar j ev , so nedavno dob i l i t u d i v Prešernovem gledališču.

O s n o v n o opremo z a gašenje poža­rov ima jo v v s e h d e l o v n i h k o l e k t i v i h . G a s i l c i j o dobro vzdržujejo. P r a v i l n i k o požarni v a r n o s t i p a je p r i n e s e l t u d i p o m e m b n o novost, k i začne ve l j a t i d e c embra . V v s e h večjih o r gan i zac i ­j a h združenega de la bodo m o r a l i ime­t i de lavca , k i bo d e l a l ' s a m o n a po­dročju požarne va rnos t i , v manjših p a bo t a na l o ga e n a od s e s t a v in de l a posameznega de lavca . S t e m bo odgo­vo rnos t z a požarno v a r n o s t v k o l e k t i ­v i h večja. Z a s t rokovno izobraževa­nje t eh de lavcev so posk rbe l e delav­ske un i v e r z e .

P o c e n i p r e p o v e d a n a c i ga re ta

Požarni inšpektorji se v t o v a r n a h še vedno srečujejo največ s kršenjem de lovne d i sc ip l ine , z l a s t i s k a j e n j e m n a p r epovedan ih m e s t i h . K a z n i zanj so t ako ma l enkos tne , do 500 d inar j ev , d a j e inšpektorjem nepr i j e tno , ko j i h pišejo. P r i električnih inštalacijah i n n a p r a v a h ne opažajo večjih poman j ­k l j i v os t i . Prece j p a je še nepoučeno-st i l j ud i o sh ran j e van ju i n upo rab i v n e t l j i v i h tekočin bod i s i v t o v a r n a h a l i d o m a . V e l i k e količine t eh snov i ima jo v t o va rnah v g l a v n e m va rno shran j ene , če ne drugje , v zabo jn i ­k i h . T u d i v P l a n i k i , k j e r je b i l v e l i k p r o b l e m hran jen je tehničnih p l inov , grad i jo p r i m e r n o skladišče. V k r a n j ­s k i P l i n a r n i n a P r i m s k o v e m imajo zdaj v a rno ure jeno po ln i l n i c o p l i n ­s k i h j e k l e n k .

Inšpektorji, k i j i h je pet p r e m a l o za vso G o r e n j s k o , opozar ja jo n a poza­b l j eno požarnovarnostno vzgojo bo­dočih pro j ek tan tov v p r o g r a m i h sred­n j i h i n višjih šol. Organ i zac i j e , k i so pooblaščene z a i zde lavo p r o s t o r s k i h i z v edben ih načrtov i n gradbeno teh­nične dokumentac i j e , t a ko n ima jo s t r okovn jakov , k i b i b i l i d o m a tud i n a področju zahtev požarne v a r n o s t i .

H . Jelovčan

N F S R E Č E K o l e s a r k a v a v t o

* c a p r e d a v t o

v ^ r ^ v l j i c a , 24. o k t o b r a - P r i stano-^ O v T m - b l o k u n a G r a d n i k o v i 121 v ^ o j n ^ e k l e t n a ^ e s Smolčič ne-V° 2aie s t e k l a n a cesto, p r e d avto Vhto Ge rde M a r i j e P i r e S c h u l t r , za-t>ila l n . e mške državljanke. D e k l i c a je

n u J e ran j ena .

Kranj, 25. oktobra — K o l e s a r k a Ve ­r a M a l o v r h , 1932, s Prebačevega se je v križišču C . 1. m a j a i n Zupančičeve v K r a n j u za l e t e la v stoječi avto S t a n i s l a ­v a R a n t a , 1957, i z K r a n j a i n se huje r a ­n i l a .

e z ° z a d e l o g l a v o

i b ^ m st*' ° ^ t o D r a — M e a n a k l a d a ­l n i k i ^ r e g a železa z m a g n e t o m se je Klftvo ° s železa odb i l od magne t a i n v r<v6pi

z a d e l n a k l a d a l c a v Železarni a G a s h a j a , k i je hudo r an j en .

N e p r e v i d n o č e z c e s t o

Kranj, 25. oktobra — V križišču p r i I s k r i j e prečkal cesto R a d o i c a Sre teno-vič, 1959, i z K r a n j a zuna j p r e h o d a z a pešce, ko j e s ema fo r da ja l p rednos t v o z n i k o m . K o se je hote l n a h i t ro ogn i ­t i bližajočemu se av tu , m u je n a cest i spodrsn i l o i n j e pade l . K e m a l Halkič, 1957, iz C a z i n a ga je k l j u b z a v i r a n j u povoz i l . H u j e r an j enega pešca so odpe­l ja l i v jeseniško bolnišnico.

Č e b e l n j a k v p l a m e n i h

Volča, 26. o k t o b r a — D i m n a goba je z a n e t i l a požar v čebelnjaku Frančiška A r n o l a , 1904, iz Volče p r i P o l j a n a h . Če­be ln j ak z 22 pan j i . 17 čebeljimi druži­n a m i , 150 r e z e r v n i m i s a t n i c a m i i n oko­l i 100 k i l o g r a m i m e d u je p o p o l n o m a pogore l . Škodo ceni jo n a m i l i j o n d ina r ­jev.

S o i m e n j a k a h u d o r a n j e n a

G o z d M a r t u l j e k , 27. o k t o b r a — L j u ­bljančan B o g d a n Svet , 1933, se je z gol­f om za le te l v voziček, k i s ta ga po de­s n i s t r an i ceste v l e k l a domačina Jožef Robič, 1928, i n Jožef Robič, 1931, p r i t e m p a sta b i l a t u d i oba hudo r an j ena .

K L I C A J Z A V A R N O S T

V p r i č a k o v a n j u s n e g a K o n e c m i n u l e g a t edna j e v i s okogo r ske ceste i n me jne prehode ža za­

pade l p r v i sneg , k i napoveduje p r i h o d nove z ime . Četudi v d o l i n i snega še n i , je prišel čas, ko je t r eba po sp ra v i t i k o l e s a i n motor je , po le tno o b u t i m a v t omob i l om p a z a m e n j a t i gume . Bo l j e k u p i t i nove, če so s tare že z l i z ane . G u m e so res posta le drage , a še dražja bo z v i t a pločevina, če bo avto z d r s e l n a po l edene l i a l i zasneženi cest i , treščil v d r o g a l i v d r u g avto i n če bodo p r i t e m t rp e l i t u d i l judje .

Podobno ko t n a d o b r a o b u v a l a v o z i l p r e d z i m o v o z n i k i ne sme jo poza­b i t i t u d i n a d rugo op r emo i n pripomočke, k i zagotav l ja jo v a r n o z i m s k o vož­njo. V vodo z a hla jen je i n z a čiščenje p r e d n j i h s t eke l je t r e b a do l i t i tekoči­no p r o t i z m r z o v a n j u , k u p i t i učinkovito s reds tvo z a o d m r z n i t e v s t eke l n a a v t o m o b i l i h , k i n ima j o garaž, s s t r g a l o m z a ods t ran jevan je l edu , m o r d a s pon javo p r e k s t rehe , mo to r j a i n z a d k a , z me t l i co z a ods t ran jevan je snega , ne kaže p a po zab i t i t u d i n a lopato z a odmetavan je snega . K o t seveda n a b r e z h i b n o de lovan je vžiga, moto r j a , zavor , luči, s k r a t k a , bol j k o t k d a j k o l i j e t r eba i m e t i p r e d očmi resn i co , d a j e s a m o b r e z h i b n o vo z i l o v a r n o voz i l o .

P o d o b n a b r e zh i bnos t ne škodi t u d i v o z n i k o m , k i mora jo vožnjo p r i l a ­god i t i z i m s k i m r a z m e r a m n a ces t i .

H . J .

Oktober — mesec požarne varnosti

P r i p r a v l j e n i , u s p o s o b l j e n i

i n o p r e m l j e n i Bohinjska Bela, Škofja Loka, 25. oktobra — Na Bohinjski Beli so na gasilski proslavi ob mesecu požarne varnosti predstavili novo avtomatsko lestev in c i s t e rno .

N a B o h i n j s k i B e l i j e b i l a v soboto popo ldne s lovesnost , k i j o j e p r i p r a v i ­l a občinska g a s i l s k a z ve za Radov l j i ­ca . O b tej priložnosti so p r i p r a v i l i s ek t o r sko vajo ter p r e d s t a v i l i novo a v t oma t sko lestev i n C r e i n i n o c is ter ­no. S k r b n a d o rod j ema j e p revze l o gas i l sko društvo B l e d . V d v o r a n i k u l ­t u r n e g a d o m a p a je b i l a s lovesnost , n a k a t e r i so pode l i l i m e d d r u g i m t u d i p lake te občinske gas i l ske zveze, učencem šol p a nagrade z a l i t e r a r n a i n l i k o v n a de la . Nag rado j e d o b i l a z a najboljši sp i s v občini J a n j a D o l i n a r iz osnovne šole B l e d , z a najboljšo pe­s e m p a S a n d r a Šlibar, p r a v t ako i z osnovne šole B l e d . T r i j e najzasluž­nejši člani p a so letos dob i l i p lake te .

Lovro Le ­gat, gasilsko

društvo Bled: »Tride­set let s e m že član, 25 let p a taj­n i k p r i gas i l ­s k e m d r u ­štvu. D o l g a l e t a s e m b i l t u d i p r e d ­s edn ik nad ­

zo rnega odbora , zdaj p a s e m b laga j ­n i k občinske gas i l ske zveze. O d k a r i m a m o s k u p n o s t z a požarno va rnos t , so se s t v a r i finančno ob rn i l e v e l i k o n a bolje. Včasih je b i l o v e l i k o več pro­s tovo l jnega de la , v e n d a r j e t u d i da ­nes l a h k o dobe r gas i lec le t i s t i , k i je s s r c e m p r i s t va r i . V naši družini je ga­s i l s tvo že k a r nekakšna t r ad i c i j a . P l a k e t a , k i s e m j o danes dob i l , p a m i ve l i ko pomeni.«

J a n e z J a n e , g a s i l ­sko društvo

Podgo ra : »Član gas i l ­skega d r u ­štva s e m 46 let, začel s e m v B e g u ­n j ah . O d 1953. l e ta , k o smo r a z v i l i p rapo r , p a

s e m član društva P o d g o r a v k r a j e v n i s k u p n o s t i Begun j e . Zdaj s e m tud i p r edsedn ik društva. P o h v a l i t i m o r a m člane i n t u d i k ra j ane , saj smo s p r e k t r i tisoč p ro s t o vo l j n im i d e l o v n i m i u r a m i z g r a d i l i nov g a s i l s k i d om. K o m b i j e že m a l o s tar , mo to rno b r i -zga lno p a smo dob i l i p r ed 12 le t i . Po­hva lo n a našem območju p a zaslužijo t u d i mladi.« k « 1 G a -

šper, i n d u ­s t r i j sko ga ­s i l s k o d r u ­štvo Tomaž G o d e c i z B o ­h i n j s k e B i ­s t r i ce : »Do­m a s e m i z P r e k m u r j a ,

član društva p a s e m po­s ta l 1953. le­

ta , k o s e m se zapos l i l v B o h i n j s k i B i ­s t r i c i . Že dva jset let s e m v društvu pove l jn ik a l i n a m e s t n i k p o v e l j n i k a i n v s a l e ta dese ta r t e k m o v a l n i h dese t in . Z op remo s m o v našem društvi - l a h k o zelo zadovo l jn i . N i s e m p a zadovo l j en z vključevanjem m l a d i h : naše d r u ­štvo šteje 35 članov, to p a j e z a 400-članski de l o vn i k o l e k t i v p r e m a l o . Dobro p a sode lu jemo z v s e m prosto­v o l j n i m i društvi v B o h i n j u . A. Žalar

N o v e » m a r i c e «

K r a n j , 27. o k t o b r a — K r a n j s k i m i l i ­čniki so dob i l i p r vo od nove v rs t e in ter ­v e n c i j s k i h voz i l , k i bodo postopno n a ­domes t i l a do t ra j ana voz i l a , ne le v K r a n j u , a m p a k t u d i v d r u g i h pos ta jah m i l i c e n a G o r e n j s k e m .

Vršič neprevozen Vršič, 26. oktobra — N a Vršiču je za­

pad lo 40 cen t ime t rov snega. C e s t a n i splužena, m e d t e m ko so ceste čez mej ­ne p rehode že prevozne b r e z z i m s k e opreme. Kaže, d a bo vršiški p r e h o d že od zdaj zapr t do nas l edn jega m a j a .

aaBBaBaaBBBaaaBBBBBBBBBBaMBMaBBBBBBBBBBBflBBBBBBaBaBBBBaBBBBBBBaBBBaflBBBBBBaaBBBBaaBBBaaaBaBBaBBBBaBBBBBI

^ v e h tednih so j ih dobili

b a n č n i r o p a r j i

^ r e š e t k a m i i ^ e v i l ^ * ° k t ° D r a ~~ Delavci U N Z Kranj so že po štirinajstih

\ n s k r i l i roparje v poslovalnico Ljubljanske banke na Pla-j^etw ? katere so odnesli bliz« sedem milijonov dinarjev. Večino /tUdj J a s o našli. Preiskava kaže, da so na pravi sledi pri odkritju i k . r u S * h podobnih ropov na območju Kranja, i ^ k o ^ ^ i s t i so našli t u d i s k r i t o , se z m o t o r j e m o d p e l j a l a s k o z i P r i m -

s k a t e r o j e D a r k o r o p o m s t r a h o v a l usluž-m e d ropo

• J V ^ V h e n o o d s t r a n k . k i j e b i l a t a H l i k i - D e n a r j e m e t a l v t o r b o

J e " i I v a n M i k a c . P o r o p u s t a

s k o v o i n R u p o do o d c e p a ces t e z a Te -netiše p r o t i T r s t e n i k u i n s k o z i g o z d do v a s i L e t e n c e . O b tamkajšnji m l a ­k i s t a s i že p r e d r o p o m p r i p r a v i l a de­s k o . N a n j o s t a z a p e l j a l a m o t o r i n g a

3 ' " " ' S k o , , Ivan M i k a c P e t e r Z a d n i k u r

p o t o p i l a . V v o d o s t a v r g l a čeladi, ro ­k a v i c e , o b u v a l a i n m a s k i r n i d e l o v n i o b l e k i . Oborožena s t a n a t o šla s k o z i g o z d do n j u n e g a p a r k i r a n e g a f ička i n se po s t r a n s k i h c e s t a h o d p e l j a l a d o m o v .

T r i d n i k a s n e j e so r o p a r j i več ino n a r o p a n e g a d e n a r j a z a m e n j a l i v de ­v i z e . R o p so s k r b n o načrtovali , g l a ­v n i o r g a n i z a t o r j e b i l o s u m l j e n i D a r ­k o Škoda. Že s e p t e m b r a so v M e n g ­šu u k r a d l i o s e b n i a v t o z n a m k e gol f . S k r i l i so g a v g o z d u , g a t a m p r e b a r ­v a l i s črno b a r v o i n n a n j p r i t r d i l i v C e l o v c u u k r a d e n i r e g i s t r s k i t a b l i c i . A v t o m o b i l so m e d t e m miličniki n a ­šli; t r o j i c a j e s k l e n i l a , d a g a n a d o m e ­s t i j o z m o t o r j e m . K r a j a m o t o r j a 4. o k t o b r a n a B l e d u n i b i l a uspešna, za to j e o s u m l j e n i P e t e r Z a d n i k a r od ­šel »kupovat« m o t o r v L j u b l j a n o . U k r a d e l g a j e , s k r i l v g o z d u b l i z u R u p e , k j e r s t a g a po o p r a v l j e n i n a l o ­g i že čakala D a r k o S k o d a i n I v a n M i k a c . D o r o p a so m o t o r p r e b a r v a l i i n 10. o k t o b r a »udari l i « .

Natančno i n s k r b n o de l o d e l a v c e v U N Z K r a n j j e v s e bo l j zoževalo k r o g o s u m l j e n c e v . T r o j i c a j e s l u t i l a , d a j i h bodo p r i j e l i , z a t o so p o b e g n i l i v A v s t r i j o . P r e i s k o v a l c i so p r i hišnih p r e i s k a v a h p r i n j i h z a s e g l i 6940 švi­c a r s k i h f r a n k o v , 26.167 a v s t r i j s k i h ši l ingov i n 786.000 d i n a r j e v .

Osumljeni Darko Škoda je povedal, kje bodo našli zakopano puško z od -žaganima cevema. — Foto: M . K .

V s e kaže, d a r o p n a P l a n i n i p r i K r a n j u n i e d i n o k a z n i v o de­j a n j e , k i g a i m a j o n a v e s t i m l a d i i z P r e d d v o r a . P r e i s k a v a še n i končana.

M . Kunšič

U N Z K r a n j išče B o r u t a K n o l a , 1958, i z Stošičeve 5 v K r a n j u z a r a d i s u m a , d a je s o d e l o v a l p r i bančnem r o p u v L j u b l j a n s k o b a n k o n a P l a n i n i . C e b i g a k d o v i d e l a l i ve , k je j e , n a j sporoči najbližji p o s t a j i m i l i c e a l i U N Z , p r o ­s i jo k r a n j s k i p r e i s k o v a l c i .

@ © S t f 3 S & n © S E I I G L A S 8. STRAN ŠPORT IN REKREACIJA

P r v a z m a g a O b l a k a

i n P r o s e n a K r a n j , o k t o b r a — V soboto je b i l v o k o l i c i T i t o v ega V e l e n j a z adn j i r a l l y z a

državno p rvens t vo . N a 276 k m do l g i p rog i s 15 h i t r o s t n i m i preizkušnjami je nas t op i l o 44 posadk , do c i l j a p a j i h j e p r ipe l j a l o 29. V s k u p n i u v r s t i t v i je prese­ne t l j i vo z m a g a l P o d o b n i k (porsche) p r e d R o m a n o Z r n e c (oba K o m p a s H e r t z , r e n a u l t 11 turbo) , m e d t e m k o je m o r a l naš t r enu tno najboljši r a l l y v o z n i k B r a ­ne Kuzmič ods top i t i z a r a d i težav n a svo j em a v t o m o b i l u r e n a u l t 5 G T turbo . Iz­r edno uspešno p a so t ok ra t v o z i l i t e k m o v a l c i A M D Škofja L o k a . V r a z r e d u do 850 c c m je p o s a d k a O b l a k — P r o s e n po odlični vožnji doseg l a svojo p rvo zmago n a r a l l v j i h z a državno prvens tvo , v r a z r e d u do 1150 c c m s ta b i l a F lego i n L u -z n a r čisto do k o n c a v bo ju z a p r vo mesto , v e n d a r s ta se u v r s t i l a n a zelo dobro tret je mes to , F u r l a n i n D a m i j a n p a s ta b i l a četrta. V k o n k u r e n c i k l u b o v je Lo -čanom p r i p a d l o drugo mesto . R e z u l t a t i : 1. P o d o b n i k , 2. Z r n e c , zaos tanek 2:59, 3. K o m e l +7:18, 6. F l ego +8:31, 9. F u r l a n +14:01, 12. O b l a k +15:59.

Letošnji državni p r v a k v s k u p n i r a z v r s t i t v i je pos ta l P o d o b n i k p r e d Z r n -čevo i n Ki izmičem. V r a z r e d u do 850 c c m je državni p r v a k D u b l j a n i n , k l j u b ve­l i k i s m o l i z a v t o m o b i l o m n a n e k a t e r i h r a l l v j i h p a s ta se O b l a k i n P r o s e n uvr ­s t i l a n a tret je mesto , k e r je n j u n največji u s p e h . V r a z r e d u do 1150 c c m je nov i državni p r v a k Sa t l e r , Igor F u r l a n se je u v r s t i l n a četrto mesto , čeprav n a dv eh r a l l v j i h n i nas t op i l , F l ego j e s e d m i . M e d e k i p a m i je nov i p r v a k A M D K o m p a s H e r t z , A M D Škofja L o k a je pe ta . P o n e k a j l e t n e m m r t v i l u v tej z v r s t i avto mo­to športa n a G o r e n j s k e m so letos t e k m o v a l c i A M D Škofja L o k a k l j u b s k r o m ­n i m s r eds t v om , k i j i h t a k l u b l a h k o n u d i s v o j i m t e k m o v a l c e m , d o k a z a l i , d a b i se ob večji finančni podpo r i l a h k o p o v s e m enakov r edno t e k m o v a l i z našimi najboljšimi r a l l y v o z n i k i , m o r d a p a b i kdo osvo j i l t u d i nas l ov državnega p r v a k a .

-fp.

i & * i

i. *«:*-:.-*> , J i

Igor Furlan, četrtouvrščeni na državnem prvenstvu v razredu do 1150 ccm, med vožnjo. — Foto: Franci Perdan

Vedno več zan iman ja za skoke

S k a k a l n i c e v Ž i r o v n i c i

s o d o b r a n a l o ž b a Žirovnica, 27. o k t o b r a — P r i T V D P a r t i z a n Žirovnica raste nov r od d o b r i h s k a k a l c e v — D o b r i t r e n i n g i n a Češkem i n v pričakovanju snega d o m a — L o -trič v A r e p r e z e n t a n c i

P r i z a d e v n i s k a k a l c i iz Žirovnice, člani s k a k a l n e sekc i j e p r i T V D P a r t i z a n Žirovnica, so letos p o p r a v i l i domače s k a k a l n i c e v Žirovnici i n j i h usposob i l i z a tre­n inge : 12-metrsko, p r i 35 -met rsk i so p o d r l i nalet , upora ­bl ja jo p a še 20-metrsko s k a k a l n i c o i n upajo , d a bodo v p r i h o d n j i h l e t ih uspe l i z g rad i t i še večjo s k a k a l n i c o .

» Izkazalo se je, d a so domače s k a k a l n i c e ze lo do ­b r a naložba, saj je prišlo k a r 20 najmlajših s k a k a l c e v i n je zdaj z a s k a k a l n i šport v e l i k o več zanimanja,« p ra ­v i t r ener žirovniških s k a k a l c e v S t ane B a l o h . »Skakal­n i ce s m o o b n o v i l i le z d e l n o pomočjo planiškega k o m i ­teja i n jeseniškega K o v i n a r j a .

Mlajši s k a k a l c i so t r e n i r a l i d o m a , starejši p a n a Češkem. P r o g r a m l e t n i h p r i p r a v smo p o p o l n o m a uresničili i n zdaj čakamo le n a sneg . T a k o j , ko bo zapade l p r v i sneg, se bomo o d p r a v i l i b od i s i v P l a n i c o bo­d i s i k a m d r u g a m i n začeli s t r e n i n g i p r i l agod i t ve n a sneg .

O d naših s k a k a l c e v s ta Lotrič i n P e l j h a n , k i t r e n u t n o služi vojaški r ok , v A ka t ego r i j i , v e l i k o p a obe ta ta d v a m l a d i n c a , Gašperin i n Pe tek . Če bo šlo vse po sreči, m e n i m o , d a b i Pe t ek i n Gašperin m o r a l a b i t i m e d k a n d i d a t i z a sveto­v n o m l a d i n s k o prvens tvo , Lotrič p a v A r e p r e z e n t a n c i , v t e k m a h z a sve tovn i p o k a l i n v bo ju z a kakšno točko sve tovnega p o k a l a .

K l u b s k o Žirovničani n i s m o t ako »močni« ko t k r a n j s k i T r i g l a v , saj se s k a ­k a l n i šport šele r a z v i j a i n p r i d o b i v a m lade . N a s p l o h b i n a J e s e n i c a h r ad i d a l i t e m u l e p e m u športu več ve l jave i n o d p r a v i l i s p r e d s o d k i , k i s epo jav l j a j o pred­v s e m p r i starših, češ d a je s k a k a n j e neva rno . S k o k i so t ako n e v a r n i kot v sak d r u g šport i n n i v z r okov za to, d a b i m lade odvračali od s k a k a l n i c .

P r i d e l u m i p o m a g a t a B o r u t V o v k i n B o r i s Legat , k i se u k v a r j a t a z mlajši­m i s k a k a l c i . S k a k a l c i so k o n d i c i j s k o dovo l j d ob ro p r i p r a v l j e n i , d o p r v i h s k a ­k a l n i h t e k e m letošnje sezone p a b o m o n a snegu t r e n i r a l i p r e d v s e m položaj p r i z a l e t u i n o d s k o k u , saj je d o b e r s k o k odv i s en p r e d v s e m o d o d s k o k a .

V s i p a i m a m o precejšnje težave s prevoz i , saj se n a t r en inge i n t ekmova ­n j a v o z i m o z deset let s t a r i m k o m b i j e m . V L j u b l j a n i , K r a n j u i n Žireh so t a p r o b l e m zadovo l j i vo rešili. M i ga tud i m o r a m o . Še posebej , k e r pričakujemo, d a b o m o v jeseniški občini od Rateč do Begun j v p r ihodn j e uspe l i navdušiti z a s k a k a l n i šport v edno več m l a d i h . O s i p v z a d n j i h l e t i h je b i l k a r precejšen, zato bo t r eba to n a d o k n a d i t i i n poživiti de lo s k a k a l n i h sekc i j v k r a j i h jeseniške ob­čine.«

D. Sedej

Stane Baloh, tre­ner žirovniških skakalcev

U s p e h F r a n c a

G o l t e z a Medveja, oktobra — V t e m ob­

m o r s k e m k r a j u je b i l o v o r gan i zac i ­j i S R D P a r t i z a n z R e k e 8. državno prvens tvo v podvodn i fo togra f i j i . Udeležilo se ga je 36 potapljačev fo­tografov i z 11 j u g o s l o v a n s k i h k l u ­bov, k i so t e k m o v a l i v d v eh d i s c i p l i ­n a h — foto lovu i n splošni k r e a t i v n i fotograf i j i . O r g a n i z a c i j a p r v e n s t v a je b i l a odlična, mor je i z r edno čisto, m o t i l a je le n e k o l i k o premočna bur ­j a .

S l o v e n s k i t e k m o v a l c i so se od l i ­čno od r e za l i , saj so p o b r a l i večino p r i z n a n j . Najuspešnejši so: v pod­v o d n e m fo to lovu je z m a g a l J a n e z B r e g a r ( D R M L jub l j ana ) , d r u g i je b i l M a r j a n T r obec i n t re t j i C i r i l M l i ­

n a r (oba S K A T L jub l j ana ) . M e d k l u b i je p rvo mesto v tej d i s c i p l i n i osvo j i lo Društvo z a r a z i skovan j e m o r j a L j u b l j a n a p r ed S k a t o m i z L jub l j ane i n K P A Zada r .

V d i s c i p l i n i k r e a t i v n i h fotograf i j o z i r o m a splošnih umetniških foto­graf i j p a so t e k m o v a l c i odda ja l i le ko l ekc i j e . P r v o nag rado je pre je l A l e k s a n d e r A d a m e c ( P a r t i z a n Re­ka) , d r u g o V l a d i m i r P fa j fer ( D P Z Zagreb ) i n tret je Tržičan F r a n c Go l t e z ( D P D Bled ) . Z a posa­mezne posne tke v k r e a t i v n i foto­gra f i j i j e prvo mesto osvo j i l C i r i l M l i n a r ( Ska t L jub l j ana ) , d rugo Krešimir P r a g e r n i k ( K P A S a v a Za ­greb) i n tretje Jože H k a v c ( D R M L jub l j ana ) . Posebno nag rado za najlepši posnetek s ce lo tnega tek­m o v a n j a p a je pre je l F r a n c Go l t e z ( D P D B led ) .

J . K i k e l

Kranjčan v I. zvezni nogometni l i g i

M a t j a ž b o k m a l u z a i g r a l K r a n j , 23. o k t o b r a — V prvo zvezno nogometno

l igo p r i h a j a še e n m l a d s l o v e n s k i nogometaš, to j e 19-letni Kranjčan Matjaž Florjančič. V začetku te nogometne sezone je p r es top i l i z k r a n j s k e g a T r i g l a ­v a k prvoligašu R e k a z R e k e , k j e r bo i g r a l v e znega i g r a l ca . K e r so p r o b l e m i z reg is t rac i j o , Matjaž n a p r v e n s t v e n i h t e k m a h še ne i g ra , i g r a p a n a pr i ja te l j ­s k i h . K e r v e l i k o obeta, o n j e m zadnje čase og romno piše j ugos l o vansko športno časopisje.

Z a k a j s i p r e s t op i l k R e k i ? » K o je b i l o moštvo R e k e n a p r i p r a v a h n a B r d u ,

je s T r i g l a v o m i g r a l o p r i j a t e l j sko t e k m o . T r e n e r R e ­ke J o s i p S k o b l a r m e je p o v a b i l k n j i m . Na jpre j s e m

p o d p i s a l pogodbo o štipendiranju, k o p a s e m se i z k a z a l n a m e d n a r o d n e m t u r n i r j u v B o l g a r i j i , Sem z a štiri l e t a p o d p i s a l t u d i p r o f e s i ona lno pogodbo. T a k o sedaj ž ivim i n t r e n i r a m n a Reki.«

N a t e k m a h še ne igraš. » Igram le n a p r i j a t e l j s k ih t e k m a h . V I ta l i j i s e m n a m l a d i n s k e m t u r ­

n i r j u pre j e l p o k a l ko t najboljši i g ra l ec . K e r s e m se p r e d p o d p i s o m pogodbe z R e k o pogovar ja l t u d i z O l i m p i j o , so ob m o j e m o d h o d u n a R e k o n a s t a l i p r o b l e m i . Reg i s t rac i j e še n i m a m i n n a t e k m a h n i m a m prav i c e nas topa t i . T r e n e r p r a v i , d a b o m k o n e c l e t a ver je tno že zaigral.«

Nogome t je p o n a v a d i po v e zan z v i s o k i m i v s o t a m i denar j a . »Reka je m a j h e n k l u b i n k l j u b t e m u d a s o l i d n o i g r a v p r v i l i g i , n i m a

t o l i k o d e n a r j a ko t v e l i k i k l u b i . I g r a l c i pr iha ja jo i z m a j h n i h k l u b o v i n zato n i m a j o v e l i k i h z vezd , k i pob i ra j o v i s oke vsote denarja.«

K e r nogome ta ne moreš i g r a t i vse življenje, p r a v i Matjaž, je t r eba končati t u d i šolo. Florjančič je končal s redn jo j e z i kos l o vno i n družboslo­vno šolo, študij p a n a m e r a v a nada l j e va t i n a turistični f aku l t e t i v Opa t i j i .

P. Škofic

O d t e k m e d o

T r ž i š k i u p o k o j e n c i n a v d u š e n i š p o r t n i k i

Tržič — E d e n od p o m e m b n i h p r i ­spevkov k z d r a v e m u načinu življenja s t a r o s t n i k a je športna r ek r ea c i j a , k i je v l e t i h s t a r a n j a p rav t ako p o t r e b n a kot v m l ado s t i ; a l i p a še bo l j . T e l o v a d b a je b i s t v en pripomoček, d a človek os tane čim dlje n a v i s o k i r a v n i duševne i n te­lesne sposobnos t i . P r i t e m ne gre samo za p l an ina r j en j e , g i m n a s t i k o i n šport­ne igre, t r eba je zapos l i t i t ud i možga­ne, p r a v i vod ja športnih sekc i j p r i D r u ­štvu upoko j encev Tržič F r a n c i G lobo -čnik-Bogdan.

T a k o ko t se tega zavedajo v številnih društvih upoko j encev po S l o v en i j i so se l a n i t ud i tržiški upoko j enc i odločili poveza t i l jub i te l j e športa v o k v i r u svo­jega društva i n so us t anov i l i samosto j ­no športno-rekreativno sekc i jo , v kate­r i člani goj i jo smučarske teke i n alp­sko smučanje, sankan j e , keg l jan je , ba­l inan je , s t re l jan je , p lavan je , ko lesar je ­nje, p l an ins t v o , t en is i n šah. V s a k a od teh d i s c i p l i n i m a tud i svo jega s trokov­nega vodjo i n po le tu d n i l a h k o zapiše­mo, d a se je k t emu načinu športne vadbe pridružilo precej upoko j encev i n upoko j enk .

K o t p r a v i F r a n c i Globočnik-Bogdan je vse skupa j z ras l o iz l j ubezn i do s m u ­čanja, saj so p rav smučarji upoko j enc i najbol j »pritiskali« n a us tanov i t ev sek­

ci je. S i c e r p a to v Tržiču, k i i m a tako bogato smučarsko t rad ic i jo , n i t i n i pre­senet l j i vo .

V l e tu d n i , o d k a r so bolj a k t i v n i ko t pre j , so se udeležili že številnih srečanj upoko j encev t e r v s e h u p o k o j e n s k i h prvenstev , te d n i p a so v Tržiču o r gan i ­z i r a l i 1. u p o k o j e n s k i športni teden, v o k v i r u ka t e r ega so p r i p r a v i l i številne športne p r i r ed i t v e . T e k m o v a n j v b a l i ­nan ju , keg l j an ju , s t r e l j an ju i n šahu ter p l a n i n s k e g a pohoda n a Bistriško p l a n i ­no ter r ek r ea c i j s k ega ko l e sa r j en j a se je s k u p n o udeležilo o k r o g 100 upoko ­j encev i n upoko j enk , k a r je i z r edno lep uspeh z a p r v i t o v r s tn i p o skus o r gan i z i ­r a n j a športnih iger m e d upoko j enc i . Posebej p r esene t l j i va je b i l a dob ra udeležba upoko j enk , tako d a so b i l i or­gan i za to r j i k a r ma l o v zadreg i , k e r so o r g a n i z i r a l i srečanja le v eno tn i k o n ­k u r e n c i .

R e z u l t a t i : keg l jan je : 1. Ivo P rap ro -t n i k 208, 2. S i l v a Za l e t e l 177, 3. M i l a n Tribušon 177, 4. Tomaž Ahačič 175, 5. D r a g o Štefe 170; s tre l jan je : 1. L a d o Bre j c 78, 2. A n g e l c a K r e v s 70, 3. M i l a n Tribušon 65, 4. K a r o l Ahačič 54, 5. To­maž Ahačič 52; balinanje: 1. I van K i n g , 2. Blaž Ropre t , 3. M i l a n Tribušon, 4. L a d o B r e j c , 5. Jože Bre j c ; šah: 1. S i l ­vo Žnidaršič, 2. I van K i n g , 3. I,eon J a n -škovec, 4. L u d v i k Štalec, 5. Jože Šolar.

J . K

Jesensk i kros l jubl janskega armadnega območja

Z m a g i z a K r a n j i n

N o v o m e s t o K r a n j , 25. o k t o b r a — S t a d i o n S t a n k a

M l a k a r j a je po u s p e l e m j e s e n s k e m k r o s u D e l a v soboto gos t i l nad t r i s to vo j akov i n n j i h o v i h starešin, k i so tek­m o v a l i n a j e s e n s k e m k r o s u n a 3000 met rov i n v pa t ru l j no - o r i en tac i j sk i tek z a p rvens tvo l j ub l j anskega a r m a d n e g a območja.

N a j e s e n s k e m k r o s u so i m e l i največ u s p e h a v o j ak i i z K r a n j a , k i so spet osvo j i l i e k i pno zmago , m e d t e m ko so v p a t r u l j n e m o r i e n t a c i j s k e m t e k u s l a v i l i Novomeščani.

R e z u l t a t i t e k a k r o s — p o s a m e z n o — 1. Grgič (Novo mesto) 9:54,0, 2. H a j z a r e (K ran j ) 10:03,0, 3. Sahić (Ma r i bo r ) 10:13,0;

e k i p n o — k r o s — 1. K r a n j 543, 2. A j ­dovščina 492, 3. M a r i b o r 521;

p a t r u l j n i tek — 1. Novo mesto 1:39,07, 2. K r a n j 1:45,08, 3. L j u b l j a n a 1:58,26.

-dh

Kegljanje za krajevne skupnosti

K r a n j , o k t o b r a — O d b o r za r ek r eac i ­jo p r i Z T K O K r a n j bo o rgan i za to r odpr tega , že dvana j s t ega srečanja ke-gljačev k r a j e v n i h s k u p n o s t i h . Pričaku­je jo r eko rdno udeležbo, Faj je število e k i p neomejeno .

R o k za pr i jave je 15. november . P r i ­jav i te se l a h k o v sak d a n p r i Z T K O K r a n j , Ces ta S t a n e t a Žagarja 27, t e le ­fon 21-176.

-dh

S m u č a r j i s e

p r i p r a v l j a j o n a n o v o

s e z o n o

Kranj, 25. oktobra — V s i naši s m u ­čarji v v s eh d i s c i p l i n a h so dobro opra ­v i l i svoje t r en inge v mesecu ok t ob ru , saj so v s i v a d i l i n a snegu . T a teden bo­do n a m e n i l i d r u g i p r e d s e z o n s k i dejav­nost i . Že v ponede l j ek so i m e l i v Seno­v e m p r v i be l i koncer t , d r u g i je danes v Ajdovščini, zaključek teh t r eh b e l i h koncer tov , k i so letos skupa j z A v s e n i -k i , bo j u t r i zvečer v h a l i T i v o l i v L j u ­b l j an i ob 19.30.

V s i naši smučarji so odlično o p r a v i l i vse t r en inge i n že koma j čakajo n a za­četek nove sezone, k i bo to sezono 1986—87 pogo jena tud i s s v e t o vn im i p r v ens t v i v a l p s k i h i n klasičnih d i s c i ­p l i n a h . V moški p r v i a l p s k i reprezen­tanc i so se odločili, d a bodo m l a d i v t em obdob ju v a d i l i skupa j z d rugo se­lekc i jo , k i se p r i p r a v l j a n a t ekmovan j e za e v r o p s k i p o k a l . V e n d a r naša p r v a moška r ep r e z en tanca s t e m ne bo zapr­ta. T a konec t edna so naši smučarji i n smučarke bogatejše z a šest nov ih avto­mob i l ov j a p o n s k e t ova rne S u b a r u . T i j i m bodo omogočili, d a bodo spet h i t re -ie i n udobno po tova l i n a t ekme po E v r o p i .

-dh

M E R K U R K r a n j

Opravičilo V p e t e k n e k a t e r i naši b r a l c i n i ­

so d o b i l i časopisa. V t i s k a r n i j u d s k e p a v i c e v L j u b l j a n i se j e

p o k v a r i l t i s i i r s k i s t r o j , z a t o n i s o m o g l i p r a v o c a s n o n a t i s k a t i c e l o t n e n a k l a d e . Časopis so za t o t i s k a l i še n a s l e d n j i d a n i n u p a m o , d a ste g a v s obo t o o z i r o m a včeraj v s i do­b i l i . B r a l c e m se opravičujemo i n p r o s i m o z a r a z u m e v a n j e .

Uredništvo

t e k m e

Rokometaši še napre j uspešni ~~ r en j ske r okome tne ek ipe v s l 0 \ j a . s k e m r o k o m e t n e m t ekmovan ju na l jujejo z dobro igro. V članski d r> 1^Lj. v e n s k i l i g i , k j e r igrajo Te rmopo l , r r ^ dvo r i n B e s n i c a , je b i lo ° Q 1 g r a

8. k o l , deveto ko lo p a je b i lo v soboto* nede l jo i n še n i m a m o končnih i z iO^ P r e d t e m je b i l T e r m o p o l p r v i , - -dvo r pe t i i n B e s n i c a ena js ta . V P»S3 ski ligi center igrajo z Gorenjske Jef" m o p o l m l a d i n c i i n T e r m o p o l

Alp-B e s n i c a , P reddvor , Peko , Križe i n

in so Pred;

les. M l a d i n c i T e r m o p o l a so do 8 vod i l i , v t e m p a so b i l i p r e m a g a m z a zdaj t re t j i . B e s n i c a je četrta, - - ^ dvor pe t i , A l p l e s šesti, T e r m o p o l kaa s edm i , P e k o devet i , Kr iže desete, najkakovostnejšem republiškem te m o v a n j u se dobro držijo gorenjski z s t o p n i k i P e k o , D u p l j e - K r a n j i n A lp v ženski republiški m l a d i n s k i l i g 1 P. Preddvorčanke vodi jo, A l p l e s je Dup l j e šeste, P e k o devet i i n Kran ] đ t r

set i . — D . Čater

Nogometaši z a goren jsko P ^ ® " 8 ^ — V članskem t e k m o v a n j u so b i l i <* seženi nas l edn j i i z i d i : Po l e t : Jesen 1

3:6, L esce : A l p i n a 5:0 i n A l p l e s : K o " do r 3:1. L T H i n Reteče bosta i g fJJ kasne j e . J esen i c e ima jo 15 točk, 13 i n A l p i n a 8 točk. V t e k m o v a n j u d incev so i g r a l i Po le t : A l p i n a 2:3 (z a

s ta l a t ekma ) , Lesce : Po l e t 2:0, JeseiJ ce A l p i n a 3:0. Jeseničani ima jo 12 toc • Lesce 8, A l p i n a 4 i td . P r i p i on i r j ih • i g r a l i L e sce : A l p i n a 2:2, Po le t : J e s C J J ce 3:0. A l p i n a i m a 11 točk, B o h i n j 9, P* ples 7 i t d . — P. Novak

Tržiški šolarji v namiznem tenisu " T V D P a r t i z a n i z Križev je organizir« p rvens tvo tržiških šolarjev v nam 1

n e m t en i su . T e k m o v a l o je 35 naj boli ših ig ra lcev . M e d p i o n i r j i je zmag* M a r k o S l a p a r p red A n d r e j e m S lap*\ j e m , P a v l o m S k r j a n c e m i n Darkofj! Dopono , m e d p i o n i r k a m i p a sta bil'

najboljši A n a i n T i n a Košnjek pr^ Špelo Er javec i n A n o M u z i k . — J - *° k e l

Ligaški i z i d i

N O G O M E T - V deve tem ko lu S , J v enske članske l ige je T r i g l a v iz . .^ i n ja gostova l v Domžalah i n z domac 1 ^ ; r a zde l i l točki. Nogometaši N a k l a ^ enak i z i d doseg l i n a domačem igrišč d o b r i m moštvom S o l i n a r j a iz P i r a n f r ' f l .

Izidi — Domžale : T r i g l a v 1:1. ^ k l o : S o l i n a r 1:1.

KOŠARKA - Moštvo S a v a Co& merce , k i i g r a v d r u g i ženski zvezni g i , je n a domačem igrišču zaslu/ e I ?j p r emaga l o moštvo Peščenice. V žensjjj republiški l i g i je v go r en j skem d e r D £L n a J e s e n i c a h domača e k i p a i g ra la D* lje od Žirovk. V s l o v e n s k i moški l ig 1 / T r i g l a v gos tova l v L j u b l j a n i , k jer j e 1 j gub i l z I l i r j an i .

Izidi — ženske — S a v a C o m m e r C ^ Peščenica 95:83 (58:35), Jesen i ce : HJJ d i v a r 69:58 (28:24), moški - I l i r i j a ™ g lav 92:78 (55:37).

R O K O M E T - V letošnjem repubj škem p r v e n s t v u v moški k o n k u r e 1 ^ tržiškemu P e k u ne gre p rav dobro-t em k o l u so n a domačem igrišču b i l i s Črnomljem. V ženski r e p u b l i ' ^ l i g i so d ek l e t a A l p l e s a iz Ze l ezn iko^ L j u b l j a n i p r emaga l e Veto , med t em * je b i l a t e k m a K r a n j Dup l j e : I s k r a W ložena n a danes . &

Izida — P e k o : Črnomelj ^ (14:14), V e t a : A l p l e s 20:21 (8:11).

O D B O J K A - V d r u g i z vezn i žensjj o d b o j k a r s k i l i g i Blejčankam n a g o ^ v a n j u v Gradačcu n i uspelo . Srečanj, so i zgub i l e . V ženski republiški ™ G o r j a n k e n i so uspe le v Kočevju, v ni ški republiški l i g i p a je k r a n j s k i 1\ g lav d o m a brez težav p r e m a g a l Sta bar M T T .

Izidi - Gradačac : B l e d 3:0, Kocel j : Gor j e 3:0, moški — T r i g l a v : Stavb*1

M T T 3:1.

NAMIZNI TENIS - N a m i z n o t e ^ ške i g r a l k e M e r k u r j a K r a n j so tok'* gostovale v p r v i z v e zn i l i g i v HrasU*. k u , k j e r so b i l e pres labe za zmago n*° domačo e k i p o T K I Kemičar. «

Izid - T K I Kemičar : M e r k u r v

Re f l ak : F r e l i h 1:2, Ojsteršek : Mar^ kov i c 2:0, Ojsteršek, U r h : Gašperič P.l Ojsteršek : F r e l i h 2:0, Re f l ak : GašpeJ 2:0, Ojsteršek, U r h : Marinkovič 2:0, 0» steršek : Gašperič 2:1, Pandev : Frel , p

1:2, Re f l ak : Marinkovič 2:0 .

H O K E J NA L E D U - V p r v i zve*J h o k e j s k i ligi je K r a n j s k a gora Gore^ k a gos tova la v L j u b l j a n i pri K o m r O l i m p i j i .

Izid — K o m p a s O l i m p i j a : Kranj** : , gora G o r e n j k a 11:3 (2:2, 4:1, 5:0). J e s e J čani so b i l i v t em k o l u pros t i . Danes*^ 18. uri bodo Jeseničani igrali don** K o m p a s O l i m p i j o , K r a n j s k a g o ra O7

r e n j k a pa gostuje v Beog radu p r i n i z vezd i .

-dl>

l ! * K f 2 8 . O K T O B R A 1 9 8 6 OGLASI, OBVESTILA

JUTRANJE SPANJE ALI DOBER ZASLUŽEK?

Raznašalci vsako jutro dostavijo Delo v

40.000 slovenskih domov. Res je, da vstajajo zgodaj, vendar je

njihov delavnik že mimo, ko se večina drugih šele odpravlja od doma. Tam ob secirnih al i osmih zjutraj, odvisno od števila izvodov, k i jih

morajo raznositi, so že prosti. Lahko se Posvetijo učenju, študiju, gospodinjstvu

ali pa kar konjičku. In če ste iz R A D O V L J I C E če ste za dober in hiter zaslužek in ste se zanj

Pripravljeni odreči jutranjemu spancu, se oglasite

v podružnici Kranj, Maistrov trg 12

Raznasalci vsako jutro dostavijo Delo v 40.000 slovenskih domov.

Res je, da vstajajo zgodaj, vendar je njihov delavnik že mimo, ko se.večina

drugih šele odpravlja od doma. Tam ob sedmih ali osmih zjutraj, odvisno od števila izvodov, ki jih

morajo raznositi, so že prosti. Lahko se posvetijo učenju, študiju, gospodinjstvu

ali pa kar konjičku. In če ste iz K R A N J A - STRAŽIŠČA če

ste za dober m' hiter zaslužek in ste se

zanj pripravljeni odreči jutranjemu spancu, se oglasite v podružnici-Kranj,

Maistrov trg 12

M - K Ž K G o r e n j s k e , T O Z D K m e t i j s t v o ,

V R T N A R S T V O , K R A N J

Ob dnevu mrtvih bomo tudi letos izdelovali aranžmaje in šopke iz svežega cvetja. Naročite jih lahko že sedaj v vseh naših

cvetličarnah, kjer vam bodo prodajalke prijazno svetovale in pomagale pri izbiri.

Priporočamo se za obisk v eni izmed naših cvetličarn:

C v e t l i č a r n a Z l a t o p o l j e C v e t l i č a r n a S t r a ž i š č e C v e t l i č a r n a P l a n i n a — p r i p o k o p a l i š č u C v e t l i č a r n a R o ž m a r i n , M a i s t r o v t r g

d r ž a v n a z a l o ž b a S l o v e n i j e L j u b l j a n a

ALPETOUR

H o t e l C r e i n a K r a n j

V A S V A B I V :

R E S T A V R A C I J O prirejamo ples s

kvalitetnimi ansambli vsako soboto od 20. do 1.

ure

V I N O T E K O obratuje vsak dan razen nedelje od 12. do 2. ure Vsak dan živa glasba od

20. do 1. ure

D I S C O obratuje ob petkih in

sobotah od 20. do 2. ure ob nedeljah od 17. do 22. ure za mlajše obiskovalce Najnovejša disco glasba.

7# tm&mkrd?, m m

S A V N O kjer vam nudimo

strokovno masažo in kozmetiko vsak dan od 13. do 20. ure, ob sobotah od

9. do 13. ure

F R I Z E R S K I S A L O N :

obratuje vsak dan od 6. do 19.30, ob sobotah od 6. do

12.30 Prepričajte se o kvaliteti

naših storitev Informacije in rezervacije

po tel. 23-650 in 23-760

Hvala Kolektiv Hotela Crei­

na

9. STRAN © Q ) I M i S S c I i © I E n i

K O M P A S J U G O S L A V I J A

ZIMA * SNEG * SMUČANJE * ZABAVA

IZŠEL JE KATALOG »KOMPASOVA ŽIMA 86-87«

s ponudbo smuke v JUGOSLAVIJI, ITALIJI, AVSTRIJI, FRANCIJI, ANDORI, CSSR, BOLGARIJI

• preko 100 objektov na 33 smučiščih v Jugoslaviji • 35 objektov na 15 smučiščih v tujini

NOVO: • POSEBNI PROGRAM •• Z LETALOM NA SMUČANJE«

— JUGOSLAVIJA (Jahorina, Popova Šapka, Brezovica, odhodi vsak petek od januarja do sredine marca) — FRANCIJA (Val Thorones in Les Menuires, odhod 24. januarja 87) — ANDORA (Ordino, odhodi v januarju in marcu) — BOLGARIJA (Borovec, odhodi ob sobotah od decembra do marca) • POSEBNI PROGRAM -SNEŽNI KLUB KOMPAS«

zimske počitnice s posebnim programom aktivnosti — KOMPAS KLUB BOVEC — KOMPAS KLUB MALLNITZ PRIPOROČAMO: • Smučanje v BOROVCU/BOLGARIJA; namestitev v novem hotelu

na smučišču ali v apartmajih Izredno ugodne cene — 7 dni že od 63 200 din dalje! POHITITE Z REZERVACIJO, DOKLER JE PONUDBA ŠE POPOLNA

JESEN * ZIMA * POMLAD ob morju, v zdraviliščih in v notranjosti naše domovine — bogata ponudba — ugodne cene

PRIPOROČAMO: — Za soncem na Lošinj (avtobusni prevoz) — Senijor klub Kompas v Dubrovniku / hotel Kompas (letelski

-prevoz) — Kmečki turizem pod Roglo

IZLETI:

— Sarajevo in Sirogojno vabita, vsak petek v oktobru, 2 dni — Dolina Une, 3 dni, vsak vikend v oktobru — Šumadija, 3 dni, vsak vikend v oktobru — S hidrogliserjem k sosedom (Rimini— San Marino), 2 dni, vsak vikend v oktobru — Vojvodina — gurmanska tura — odhodi vsak vikend v oktobru, novembru in decembru — Z letalom v Mostar in Dubrovnik, 7. 11., 14, 11., 21 11., 28. 11. — Od Baščaršije do Straduna — odhodi v novembru — Martinovanje na Dolenjskem — 8. 11.

ORGANIZIRAMO OBISK RAZSTAVE V Z A G R E B U : KYOTO -CVETI J A P O N S K E KULTURE Informacije: 3 2 9 989 (dopoldan) in 331 9 4 9 (popoldan) TRADICIONALNO KOMPASOVO SREČANJE V NOVEM VINODOLSKEM, hotelsko nasel je Zagor i , 28 . 11 . — 1 .12 . 1986 C e n a : 23.5O0 din ZAHTEVAJTE PONUDBO ENODNEVNIH IZLETOV PO SLOVENIJI

IZLETI V TUJINO

— Carigrad. POSEBNO LETALO, 25.10., 17.10.. 3 dni — Jordanija. 14. 11.8 dni — Japonska — Hong Kong — Filipini — Tajska, 25. 11., 14 dni — Kairo — Luxor — Asuan, 26 11 , 9 dni — Moskva —' Leningrad, 26 11 , 8 dni — Grčija, 27.11., 5 dni — Peru in Brazilija, 28 11 , 13 dni — London, POSEBNO LETALO, 29. 11., 3 dni — Kuba, 26 12., 12 dni STROKOVONA POTOVANJA:

— Bruxelles, Expocl ima, 3. 11., 5 dni — Dusseldorf, Medn. razst. umetnih mas in kavčuka, 6.11. , 9. 1 1 . , 4 i n 5 d n i — Munchen, Elektronica, 10.11., 4 dni, 13. 11., 3 dni — London, Compec , 11. 11., 4 dni

INFORMACIJE PO TELEFONU: 061/327-761 in 326-453 (Miklošičeva 11, Ljubljana) 061/222-345, in 331-342 (Titova 12, Ljubljana)

PRODAJA DOMAČIH IN MEDNARODNIH ŽELEZNIŠKIH VOZOVNIC!

A L P E T O U R

M U N C H E N , sejem elektronike, 1 dan, avtobus, odhod 13.11. zvečer, cena 11.500 din B E N E T K E , 1 dan, avtobus, odhod 15. 11. A N T E N I N A K A R A V A N A za dan republike, Tuheljske toplice, 4 dni, odhod 28. 11. D A N R E P U B L I K E na morju (Izola, Pulj), v toplicah (Čateške toplice) in v planinah (Bohinj) D A N R E P U B L I K E v ČSSR (Praga, Bratislava), odhod, 27. oz. 28. 11. D A N R E P U B L I K E v Budimpešti, odhod 29. 11 I n f o r m a c i j e i n p r i j a v e v v s e h A l p e t o u r o v i h

t u r i s t i č n i h p o s l o v a l n i c a h .

Pričakujemo vas vsak dan med 7.30 in 19. uro —* ter v soboto med 7. in 12. uro. H _

Zagotavljamo brezplačen prevoz za pri nas — kupljeno blago!

B l a g o v n i c a K r a n j

Prešernova 10 tel.:064/22 080

22-081

Z C P , C E S T N O P O D J E T J E K R A N J J e z e r s k a c. 20

O d b o r za d e l o v n a r a z m e r j a T O Z D Vzdrževanje i n va r s t vo cest ob jav l j a p r o s t a de l a i n na loge :

1. VZDRŽEVANJE C E S T E — z a enoto Škofja L o k a n a r e l ac i j i P o l j ane — L o g 1 de lavec n a r e lac i j i T r e b i j a — G o r e n j a vas 1 de lavec — za enoto J e s e n i c e 1 de lavec

Pogo j i : priučen de lavec — ces ta r z i n t e r n i m i z p i t o m oz. stro­k o v n i m tečajem, 1 leto d e l o v n i h izkušenj, starejši od 18 let i n trimesečno p o s k u s n o delo.

2. O P R A V L J A N J E Z A H T E V N I H A V T O M E H A N S K I H D E L Pogo j i : K V a v t o m e h a n i k , 3 l e t a d e l o v n i h izkušenj, starejši od

18 let, trimesečno p o s k u s n o delo. 3. VZDRŽEVANJE S T R O J N I H N A P R A V V K A M N O L O M U K A M N A G O R I C A 1 de lavec Pogo j i : s t r o j n i ključavničar, 2 l e t i d e l o v n i h izkušenj, starejši

od 18 let, trimesečno p o s k u s n o delo.

Z a ob j av l j ena de l a i n na loge bodo de l a vc i združevali delo z a nedoločen čas r a z e n pod tč. 1 z a enoto J e s e n i c e z a določen čas, s p o l n i m d e l o v n i m časom. K a n d i d a t i naj pošljejo v loge z d o k a z i l i o i z po ln j e van ju pogo­j ev v 8 d n e h po ob jav i n a nas lov : Z C P Ces tno podjet je K r a n j , J e z e r s k a c e s ta 20. I zb i r a bo o p r a v l j e n a v z a k o n i t e m r o k u . K a n d i d a t i bodo o i z b i ­r i obveščeni v 15 d n e h po s p r e j e m u s k l e p a .

USLUGA podjetje obrtnih storitev P. 0. Kranj

Podjet je o b r t n i h s tor i tev p.o. K r a n j , D e l a v s k a ces ta 2/b

R a z p i s u j e n a pod l ag i s k l e p a o d b o r a z a medsebo jna d e l o v n a r a z m e r j a p r o s t a d e l a i n na l o ge :

S C E T K A R — i zde l o va l e c žičnih ščetk 2 d e l o vn i m e s t i

Pogo j i : — K V , 2 l e t i d e l o v n i h izkušenj, priučen de lavec — ščetkar z

i n t e r n i m i z p i t om , 3 l e ta d e l o v n i h izkušenj.

Nas top d e l a j e možen tako j . De l o združujemo z a nedoločen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom. S t a n o v a n j a n i n a razpo lago . R a z p i s v e l j a do zasedbe.

A E R O D R O M L J U B L J A N A p.o. 64210 B r n i k P P 10

K o m i s i j a z a d e l o v n a r a z m e r j a ob jav l j a p r o s t a de l a i n na loge

1. D I P L O M I R A N I P R A V N I K - P R I P R A V N I K 2. ZAČETNA D E L A R E G I S T R A C I J E I N V O D E N J E P O T N I ­K O V

K a n d i d a t i mora jo i zpo ln j eva t i nas l edn j e pogoje:

pod L : končana p r a v n a f aku l t e t a

pod 2.: družboslovna a l i p r a v n a u s m e r i t e v V . s topnje z ah t e vnos t i , znan je angleščine

De l ovno r a zmer j e bomo s k l e n i l i pod 1 za določen čas, z a eno leto, pod 2 p a z a nedoločen čas s p o s k u s n o dobo 90 d n i . K a n d i d a t i mora j o i zpo ln j e va t i tud i posebne pogoje, k i ve l ja jo za delo n a letališču i n m e j n e m p r ehodu . P o n u d b e z d o k a z i l i o i z po ln j e van ju pogojev pošljite v 8 d n e h po ob jav i n a nas lov : A E R O D R O M L j u b l j a n a , 64210 B r n i k . K a n d i d a t e bomo o i z b i r i obves t i l i v 8 d n e h po odločitvi s a m o u ­p r a v n i h o rganov .

H T D O G O R E N J K A J E S E N I C E T O Z D H o t e l i K r a n j s k a g o ra

O d b o r za m e d s e b o j n a d e l o vna r a z m e r j a ob jav l j a nas l e dn j a pros ta de l a i n naloge :

1. O S K R B N I K A D o m a n a V i t r a n c u

Pogo j i : — končana g o s t i n s k a šola s m e r k u h a r s t v o a l i strežba, eno leto d e l o v n i h izkušenj, de lovno r a zmer j e bo s k l e n j e n o za čas z i m s k e sezone s p o l n i m d e l o v n i m časom.

2. V E C K U H A R J E V

Pogo j i : — končana g o s t i n s k a šola s m e r k u h a r s t v o , zaželene de l ovne izkušnje, de l ovno ra zmer j e bomo s k l e n i l i z a določen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom.

K a n d i d a t i naj p i sne p r i j ave z d o k a z i l i o i zpo ln j e van ju pogojev v 8 d n e h od d n e v a objave pošljejo n a nas l ov HTDC ) G O R E N J K A Jes en i c e , 63270 Je s en i c e , Prešernova 16, k a d r o v o s k a s lu ­žba.

3

DELAVSKA U N I V E R Z A T O M O BREJC VABI K SODELO­VANJU 1. Z u n a n j e sode lavce — predava te l j e za področje splošnega

i n k u l t u r n o — e s t e t s k e g a izobraževanja m l a d i n e i n o d r a s l i h (po top isna , zd ravs t v ena , z g o d o v i n s k a , k u l t u r n o — es t e t ska in p r e d a v a n j a s področja v a r s t v a o k o l j a itd.)

2. Z u n a n j e sode lavce — predava te l j e z a izobraževanje star­šev i n šolske m l a d i n e (»šola z a starše«, »šola za živl jenje«) .

K sode l o van ju v a b i m o ps iho loge , zd ravs t vene de lavce i n d r u ge s t r o k o v n j a k e , k i bi l a h k o s s v o j i m izkušnjami p r i spe vu l i k splošnem d v i g u izobraževalne in k u l t u r n e r a v n i m l a d i n e i n o d r a s l i h .

P i s n e a l i osebne pr i jave .spre jemamo v D e l a v s k i u n i v e r z i T o mo Bre j c , C e s t a S t a n e t a Žagarja 1, do 10. n o v e m b r a 1986.

A L P E T O U R

64220 Škofja L o k a T i t ov t r g 4

S O Z D A L P E T O U R ŠKOFJA L O K A razp i su j e n a pod lag i sk l e ­p a d e l a v s k e g a sve ta T O Z D Žičnice V o g e l d e l a i n naloge:

K O O R D I N I R A N J E D E L A V T E H N I Č N E M S E K T O R J U T O Z D ŽIČNICE V O G E L - B O H I N J

Po l eg pogojev, p r e d p i s a n i h v 511. členu Z Z D , i n pogojev, dolo­čenih v družbenem dogovo ru o uresničevanju k a d r o v s k e po l i ­t i ke v občini, mora jo k a n d i d a t i i zpo ln j e va t i še nas l edn je pogo­je: — s r e d n j a i z o b r a z b a s t ro jne a l i e l ek t ro s m e r i , — 4 l e ta d e l o v n i h izkušenj, od tega 3 le ta n a področju žični-čarstva, — i zp i t i z v a r s t v a p r i d e l u

Z a oprav l j an j e r a z p i s a n i h d e l i n na l og bodo i z b r a n i k a n d i d a t i i m e n o v a n i z a 4 l e ta z možnostjo ponovnega k a n d i d i r a n j a .

P i s n e p o n u d b e z o p i s o m d o s e d a n j i h d e l o v n i h izkušenj i n do­k a z i l i o i z po ln j e van ju z a h t e v a n i h pogojev naj k a n d i d a t i poš­ljejo v 15 d n e h po ob jav i r a z p i s a n a nas lov : sozd A l p e t o u r k a ­d r o v s k a služba Škofja L o k a , T i t o v t r g 4/b z o znako »za razpis«

3 D E L A V S K A U N I V E R Z A T O M O B R E J C K R A N J

vp i su je k a n d i d a t e v p r o g r a m usposab l j an j a ( U S O p rog rami ) za pomožna g o s t i n s k a i n turistična de l a

K U H A R S K I POMOČNIK , N A T A K A R S K I POMOČNIK , R E -C E P T O R S K I P O M O Č N I K I N S O B A R I C A z a II. s topnjo uspo­sob l j enos t i

V p r o g r a m usposab l j an j a z a g o s t i n s k a i n turistična pomožna d r l a se l a h k o vključijo:

a) osebe, k i so uspešno končale osnovno šolo b) osebe, k i so uspešno končale 6 raz redov osnovne šole i n iz­po ln i l e osnovnošolsko obveznost .

Usposab l j an j e v p o s a m e z n i h p r o g r a m i h t ra ja približno 9 me­secev. Stroški usposab l j an j a.(teoretični i n praktični pouk) bo­do o d v i s n i od števila kand ida t o v , k i se bodo vključili v pro­g r a m usposab l j an j a , p r e d v i d e v a m o pa , d a ne bodo presega l i 150.000 d i n , k i j i h bo možno p o r a v n a t i v o b r o k i h . P r i j a ve z a vp i s s p r e j e m a m o do 15. n o v e m b r a 1986.

Podrobnejše in f o rmac i j e dob i te v D e l a v s k i u n i v e r z i T o m o Bre j c K r a n j , S t a n e t a Žagarja 1, osebno a l i po te l . 27-481.

T E H N I Č N I B I R O J E S E N I C E Je s en i c e , Kidričeva 41

ob jav l j a n a pod lag i odločitve d e l a v s k e g a sve ta i n s k l e p a ko ­mis i j e za de l o vna r a z m e r j a p ros ta de la i n na loge

1. K O N S T R U K T E R J A - P R O J E K T A N T A 2 d e l a v ca za nedoločen čas

Pogoj : — v i s o k a i z ob ra zba tehnične s m e r i , zaželene de lovne izkušnje iz področja p r o j e k t i r a n j a : tehnoloških pro­cesov, metalurških, e n e r g e t s k i h i n d r u g i h s t r o jn ih naprav ; p rednos t ima jo k a n d i d a t i z z n a n j e m n e m ­škega j e z i k a i n o p r a v l j e n i m s t r o k o v n i m i z p i t o m .

N u d i m o z a n i m i v o i n k r e a t i v n o delo n a področju računalniško odpr t ega p r o j e k t i r a n j a , nagra j evan je po r e zu l t a t i h de la , mož­nost nada l jn j e ga i n dopo ln i l n ega izobraževanja.

2. T E H N I Č N I R I S A R - K O N S T R U K T E R 2 d e l a v c a z a nedoločen čas

Pogoj : — tehnična s r edn ja šola s t ro jne s t roke , zaželene delo­vne izkušnje iz področja k o n s t r u i r a n j a .

P r i j a ve z d o k a z i l i o i zpo ln j e van ju pogojev pošljite v 15 d n e h po ob jav i n a nas lov : D O Tehnični b i ro J esen i c e , Kidričeva 41.

O i z b i r i b o m o pr i j av l j ene k a n d i d a t e obves t i l i v 30 d n e h po odločitvi k o m i s i j e .

T O Z D DRUŽBENI S T A N D A R D n. so l . o., L j u b l j a n u

Dvoržakova 3

ob jav l j a po s k l e p u k o m i s i j e za de l o vna r a z m e r j a nas l edn j a pros ta d e l a oz. naloge:

1. U P R A V N I K A P O Č I T N I Š K I H D O M O V - 1 de lavec

Pogo j i : turistični a l i e k o n o m s k i t e h n i k s t r i l e t n i m i d e l o v n i m i izkušnjami, zaželeno je pas i vno znan je sve tovnega j e z i k a .

2. N A T A K A R - 1 de lavec

Pogoj i : n a t a k a r z d v e l e t n i m i u s t r e z n i m i d e l o v n i m i izkušnja­m i , zaželeno je pas i vno znan je sve tovnega j e z i k a .

De l ovno r a zmer j e s k l e p a m o za nedoločen čas, pogoj je uspe­šno oprav l j eno dvomesečno p o s k u s n o de lo .

1'isne pr i j ave z d o k a z i l i o i zpo ln j e van ju pogojev s p r e j e m a v 8 d n e h po ob jav i S C T , D S S S , K a d r o v s k o splošni sektor , L j u ­b l j ana , Vo.šnjakova 8.

SI O V K N S K E Z EI 1 Z A K N E

Železarna jesenke C e s l a /ele/arjev H

Po s k l e p u odbo ra /.a de l o vna r a z m e r j a T O Z D Družbena pre h r a n a z dne 17. 10. 1986 i n v s k l a d u s p r a v i l n i k o m o d e l o v n i h r a z m e r j i h

O B J A V I J A M O pros ta d e l a i n naloge za nedoločen čas:

1. I n a t a k a r , šifra 9106, 1) 3, S. ka tegor i j a 1 oseba

2. II n a t a k a r točaj. i i t r a 9107, D 3 ,0 . ka t ego r i j a L oseba

POGOJI: pod 1.: P o k l i c n a g o s t i n s k a šola — s m e r na t aka r ,

3 le ta d e l o v n i h izkušenj i n dvomesečno p o s k u s n o delo. pod 1.: p o k l i c n a g o s t i n s k a šola — s m e r n a t a k a r in

dvomesečno p o s k u s n o de lo

P r i j a ve / d o k a z i l i o i zpo ln j e van ju pogojev pošljite v 8 dneh po ob jav i n a K a d r o v s k i sek to r Železarne Jesen i c e , z o z n a k o »za T O Z D Družbena prehrana«.

I s k r a I S R K A K I B E R N E T I K A I n d u s t r i j a m e r i l n o - r e g u l a c i j s k e i n s t i k a l n e t e h n i k e K R A N J , n . so l . o.

N a osnov i sk l epov k o m i s i j z a d e l o vna r a z m e r j a objavl jamo pros ta d e l a o z i r o m a na loge

VEČ V A R N O S T N I K O V - V R A T A R J E V

K a n d i d a t i mora j o po leg splošnih i zpo ln j eva t i še nas ledn je pO' goje: — 2- letna srednješolska i z o b r a z b a us t r e zne s m e r i a l i naj­

m a n j uspešno končana o s n o v n a šola, zaželene ustrezne de lovne izkušnje, pogoje, pos t rebne z a p r idob i t e v dovolje­n ja z a nošenje i n posest orožja, trimesečno poskusno delo-

K a n d i d a t i naj p i sne pr i j ave z d o k a z i l i o i zpo ln j e van ju pogojev i n k r a t k i m o p i s o m dosedan j ih d e l o v n i h izkušenj pošljejo v o d n e h po ob j a v i n a nas lov : I s k r a K i b e r n e t i k a , K a d r o v s k a slu­žba, 64000 K r a n j , S a v s k a l o k a 4.

O S N O V N O Z D R A V S T V O G O R E N J S K E o.o. T O Z D Z d r a v s t v e n i d o m R a d o v l j i c a K o m i s i j a z a d e l o v n a r a z m e r j a

razp i su je p r o s t a de la i n naloge

1. VIŠJE M E D I C I N S K E S E S T R E za po l i v a l en tno de lo v Patronažni službi

Zapos l i t e v je za nedoločen čas s p o l n i m d e l o v n i m časom.

Pogo ja : — višja s t r o k o v n a i z o b r a z b a us t r e zne s m e r i i n opra­v l j en s t r o k o v n i i zp i t .

S t a n o v a n j a n i n a razpo lago .

K a n d i d a t i naj pošljejo pr i j ave z d o k a z i l i o s t r okovnos t i n a na­slov: O Z G . o. o. T O Z D Z D R A D O V L J I C A , Kopališka 7, Rado­v l j i ca .

R a z p i s ve l j a 15 d n i od d n e v a objave .

A L P E T O U R

A L P E T O U R D O C R E I N A K R A N J O B R A T S E R V I S C E R K L J E Tone ta Fu j fa r j a 30

ob jav l ja

J A V N O L I C I T A C I J O za prodajo o snovnega s reds tva V I L I Č A R IN D O S , 2,5 tone

Stro j je v i z p r a v n e m s tan ju , v ce lo t i g ene ra lno obnove l j en . Za­četna c e n a z a l i c i tac i jo je 3.000.000 d i n . J a v n a l i c i t ac i j a bo v petek, 31. o k t o b r a 1986, ob 11. u r i v ob ra tu S e r v i s Cerkl je-Og l ed s t ro ja je možen n a dan l i c i tac i j e .

In te resent i vplačajo 10% polog od i z k l i c n e cene. D a v e k plača kupec . K u p n i n a i n p r e v z e m v 8 d n e h po l i c i t a c i j i .

I N D U S T R I J S K I K O M B I N A T P L A N I K A , n . s o l . o. K r a n j , S a v s k a l o k a 21

I n d u s t r i j s k i k o m b i n a t P l a n i k a K r a n j K o m i s i j a z a de l o vna r a z m e r j a D S S S

ob jav l ja p ros ta de l a in naloge:

1. O P R A V L J A N J E ELEKTRIKARSKIH D E L - Z E L O Z A H ­T E V N O (2 de lavca )

2. O P R A V L J A N J E O B R A T N O M E H A N S K I H D E L - ZV.l° Z A H T E V N O (1 delavec)

Zah t e vamo :

pod 2.:

pod 1.: 4— le tno s redn jo s t r okovno i zobrazbo e l ek t ro sme r i , \ let i d e l o v n i h izkušenj, sposobnos t i za h i t ro ukrepanje« i zna jd l j i vos t , poznavan je strojev, p o s k u s n o de lo traja 3 mesece .

4— le tno sredn jo s t r okovno i zobrazbo s t ro jne s m e r i , * l e ta d e l o v n i h izkušenj, sposobnos t i za h i t ro mišljenj* in u k r e p a n j e , poznavan je strojev in naprav , poznava ' nje našrtov h i d r a v l i k e i n p n e v m a t i k e , p o s k u s n o delo t ra j a 3 mesece.

P i sne ponudbe s p r e j e m a k a d r o v s k i odde lek Indust r i j skega k o m b i n a t a P l a n i k a K r a n j v 8 d n e h po ob jav i . O i z b i r i hod? k a n d i d a t i obveščeni v 30 dneh po poteku r o k a za vložitev p r ' ' jav .

V n e i z m e r n i ža lost i s po r o čamo , d a n a s j e m n o g o p r e z g o d a j / . u p u s t i l a naša l j u b a žena , m a m i c a , hčerka,

s n a h a , v n u k i n j a , nečak in ja i n ses t r i čna

K S E N I J A B I D O V E C r o j e n u Tušur

O d n j e s e b o m o p o s l o v i l i v t o r e k , 28 . o k t o b r a 1086, OTJ 1T>. u r i n a k r a n j s k e m pokopa l i šču .

Ža lu j o č i : m o ž B o r u t , hče rka N i n a , m a m i M a r i j a i n d r u g o SOrods tVO

V i s o k o . K r a n j , 26 . o k t o b r a 1!)8«

IS!_K. 2 8 . O K T O B R A 1 9 8 6 M A L I O G L A S I , O B V E S T I L A , O S M R T N I C E 11. stran ( m m m w m s s G V A S

^ A U O G L A S I H i 2 7 9 6 0

j g g a J I A I 6

g g ž i a f l . s l r o l l

X «A* >JjbW 4aW *|LV sW <JL

STRnT'." r o č n i švicarski PLETILNI }»; r 1- U l ' c a Veljka Vlahoviča 6, Gaj-^^gPgldne - 17794

čaiew° d n o p r o d a m TV sprejemnik rudi stni tr 9*§|[ L l e

k

t a S l a v k o V i n č i c - M e

17988 U i t a S S č r n o - b e l TELEVIZOR pano-

, a *nzaj. Godešič 43. Šk. Loka 17989

5 | e t 2?™ barvni TELEVIZOR niš, star b ' » W a n Krajni, Na Logu 6, Šk. Lo-

17990 pr~j—• i rancMi a \ 7 1 , A G R E G A T - 2 k W - š e v 9a 5 fih V e 'ent in Grošelj, C. na Svetje ^ ^ v o d e 17991 I t a S t a K O S I L N I C O BCS in mara-" ^ S S j j ^ g 10, Kranj 17992 1 3 $ ^ ^ "ov šivalni stroj ruža B za

37-013 17993 ... 'VALNI STROJ ruža v kovčku

omari S 'VALNI STROJ slavica v P o l d n « P r o d a m - T e l : (064) 38-333, po-~jjiU2 17994

b\'%T%PRALNI S T R 0 J

^ g o c grund

obodin. 17995

prodam brezhiben barvni

lil,"4- ekran

t e l f e Jakob <L45-292

, n 9 z daljinskim upravlja-67 cm, star 9 let.

17996 ugodno

Bašelj 36, 17997

Roblek,

iskra gorenje

n zamrzo-200 I. 17998

i d a m barvni TV

b u ^ ^ ^ O B R A C A L N I K za kosilnico Mrak V ' ^9'ed dopoldne. Mojca ~~-y-£glgjniška 3, Lesce 17999

K0L lc i a m d v e e n o o s n i traktorski PRI-Prirn- ? zavoro, nosilnost 2 in 5 ton,

e r n i za prevoz hlodov. Tel.: 82-868 18000

* <S2n! lfc t o č k o v n i VARILNI APARAT m - Naslov v oglasnem oddelku.

18001 ^Jdam AvTORADIO. T e l : 69-585,

18002 P°20. u n

U ^ o U / f i l 0 P r ° d a m nov nai ^ l ! _ _ j _ C ČAKOVEC 0 1 a " ^ a m ' z n i ŠIVALNI STROJ

prodam nov namizni vrtalni tel.:41-135

C U a r n a F Kokrški log 17, 17777

Varstvo in siliranje lesa

I K A L O J Z ° V S E N I

S i .

gorska cesta 108 c l e L : (064) 35-770

Nudi rrJerobr

0 l n e letve ter več vrst j a s n i h letev za

limo več vrst ogledal,

kotr ? k n e s t e n e ' m ' z ' c e -

okv ""anje slik in 9 o bel.nov Se

Pr'Poročamo!

p r o d a m

5rdo° d

6

a rIl okrog 2 toni REPE. Cesta na P ^ J S o k n c a - K r a n j 17883

N ? j t

a r n . semenski KROMPIR, 1. ^J>uh\ '9pr in desire Peter Dolinar,

P ^ ^ _ _ 5 _ J _ _ a 17887 potnic a r / l b x U k ova DRVA. Dolenc, So

P ^ i H _ _ _ _ o k a 18088 ^ W V e r i fantovski PLAŠČ za 6

P ^ l g _ _ _ a g a r j a 55, Kranj 18089 _ i o p?a 1 0 % ceneje termoakumu ? ece v rj*c

* garancijo, leto in 10 rr me bojler in trajno-

trda goriva S i &l 80-litrsk l C rn) h E D l L N I K na trda goriv

5k_c a r b y Ogled vsak dan Goln P r ^ ^ 2 k _ _ _ _ _ 18090

9' C e n » r n

0

S n e ž r , e VERIGE rival 165 SR { S i 8 ° 0 0 d i n Žeželi. Mlaka 72. ^^t_rt^---^_______ 18091 V J T o KROMPIR

Bitnie ?H krmo po

18092 ^jkom i o c

o t r ° 8 k o P O S T E U I C O z i - J j ." «!> Tol -,l /12 18093

»rana J A B O L K A voščen 18094 f>7^JHi_J__c___

*• *E ni „ l e , a s t f l r e suhe smrekove J23 ^ p L O H E Anton Urh. Trboje

18006 *wLKa '

d r o b e n KROMPIR in J A ^ n ^ r *« ozimnico Pipanova ul. 5

vrtno 18096 UTO 18097

d« BeUn * 9 o r e n i e 70 VV za 4 S M in ^ R 8 r t * ® n s k ' akt 105x50 cm pro

° Vreve, Mlinarska 28, Bled

ie t^^Al i fEMF Tl — to ' Prori M t - vehkocvetne in mar

• S r B e l a 6 ' Preddvor, 18099 6« >°d»m~~~Drx-

^>SL: 77 ,"ACuNALNIK comodore d ^ d j ^ ^ r — , 8 , 0 ° Oi» b en k? n

, e d i , n i KROMPIR igor in 1 8 k r m o Pe'er Ferjan ^ j B m — ^ _ _ _ . » » , 18101

lt_=h. m i r a ' n ° i a r e e o PEfJ kuppers S i a k o L

n

A

f l ? , L N ' K himo. PEČ BOJ

! ? > in p* ln , co- Štedilnik na trda

^ ^ j « 51 _ n o b e l TV Julka Lokar K^' • R «dov l |

;Sk l a;'d

9 r£ 109

ne^k ropli. 18102

JABOLKA jo •ado

Po

anketer nov 1200. prednji, levi 16 uri, dopoldne

18103

•X-

*

ZLATARNA G o l d i e

M O D E R N E POROČNE P R S T A N E -PRSTANE S KAMNI -OGRLICE -VERIŽICE -DOBITE V ZLATARNI GOLDIE

NOVI TRGOVSKI CEN­TER V RADOVLJICI, CANKARJEVA 70

•X-•X-** **********

Dve otroški POSTELJICI z vzmetni­cami ugodno prodam. Tel.: 83-156 po 16. uri 18104

Ugodno prodam nov moški zimski športni PLAŠČ, št. 54. T e l : 23-357 Kranj 18105

Prodam Z E U N A T E GLAVE. Sp. Br-nik87 ' 18106

rtan.oprema

Ugodno prodam rabljen plinski "stT DILNIK (4) in kuppersbusch PEČ. Ste-le, Na Logu 19, Šk. Loka 18049

Ugodno prodam termoakumulacij-sko PEČ 5 kW. Ogled popoldne. Marija Cankar, Frankovo naselje 52, Šk. Loka

18050 Poceni prodam sedežno GARNITU

RO in REGAL za dnevno sobo. Tel.: 62-921 18051

Prodam skoraj nov ŠTEDILNIK in več PEČI na trda goriva Mojca Ma-kuč, Gregorčičeva 13, Kranj 18052

Prodam rabljeno SPALNICO po niz-ki ceni. Tel.: 25-541 18053

Prodam termoakumulacijsko PEČ 2 kW in 5 platišč 5x13, aluminijasta. Tel.: 22-668 18054

Ugodno prodam raztegljiv TRISED in dva FOTELJA, dobro ohranjeno. Ogled vsak dan popoldne. Mulić, Go-renjskega odreda 4, tel.: 33-012 18055

Ugodno prodam originalno KUP­PERSBUSCH trajnožarečo dobro ohranjeno, PEČ Jože Pogačar, Ribno 21/a, Bled 18056

Prodam PEČ za centralno kurjavo, 35.000 ccal, ferotherm, brez bojlerja. T e l : 25-386 18057

Prodam KAVČ, dva FOTELJA in mi-zico skupaj ali po delih, oker barve, dobro ohranjeno. Britof 187, Kristane, tel.: 35-924 18058

3,5 kW termoakumulacijsko PEČ prodam Keča, Spodnji trg 4, Šk Loka

18059 Termoakumulacijsko PEČ 2,5 kW in

TV trim v garanciji prodam. Hafnarje va 4/b, Kranj 18060

Prodam stilno SEDEŽNO GARNITU-RO. Tel.: 28-861, int 25 15 dopoldne

18061 Prodam termoakumulacijsko PEČ

3 kW in trajnožarečo PEČ magma 5 Gogič, Tomšičeva 18, Kranj 18062

Prodam kombiniran ŠTEDILNIK (4 plin. 2 elektrika). Britof 187, tel : 35 924

• 18063 Etažno centralno PEČ, 17.000 ccal,

staro pol leta, v garanciji, prodam za 11 S M . Francu Burnar, Taleška 5, Les-ce 18064

PEČ za centralno ogrevanje stadler standard, 25 000 ccal, rabljena 2 sezo ni, ugodno prodam. Tel.: 77 065 po poldne 18065

Ugodno prodam SPALNICO z jogi vložki Ul. Moša Pijadeja 15, stanova nje 2, vsak dan od 14.30 do 15.30 18066

Poceni prodam električni ŠTEDIL NIK in nižji HLADILNIK Interesenti naj se javijo v domu dr. J . Benedika Rado vljica (soba 140/1) 18067

Prodam rabljeno klasično SPALNI CO in del kuhinjske OPREME: tridelno O M A R O , K O M O D O . PSIHO in POSTE U E z vzmetnicami in trodelnimi vložki ter kuhinjsko KREDENCO, mizo, stole in kavč Po možnosti tudi HLADILNIK, pralni STROJ in kamin — PEČ na trdo gorivo (200.000 din) Ogled možen tu­di dopoldne. Breg 119. Žirovnica.

18068

ž i v a l i

Prodam TELICO, brejo 8 mesecev Črnivec 19, tel 79 919 17837

Prodam PIŠČANCE brojlerje za za-kol, krmljeni z domačo hrano Marjan Petek, Velesovo 43 17937

Prodam do 200 kg težkega PRAŠI ČA in debelo REPO za kisanje Glinje 7, Cerklje 18081

Prodam TELE za pleme ali zakol Prebačevo 23 18082

Prodam mlade PAVE Zalog 62 18083

Prodam dve TELIČKI, stari 2 tedna. Tel 66 005 18084

Prodam 3 leta starega plemenskega OVNA jezersko solčavske pasme Tel 61 192 18085

Prodam 8 tednov stare PUJSKE. Tr boje 30 18086

Mladiče nemškega OVČARJA z ro dovnikom, stari 3 mesece, prodam Marija Guštin, Struževo 53, Kranj

1808/

g r a d b e n i t n a l

(Vodam griidboni 11 S Kn/.i| Ooiio t ič 43, Šk. Loka 18069

Oddam rabljeno iamotno OPEKO za krušno peč Tel 22 101 18070

Betonske ZIDAKE 20 x 20 x 40 pro dam Poljanec, Retnjo 15/a, Križe pri Tržiču 18071

Prodam M O D U L A R C E za prezidke. 15% ceneje. T e l : 47-204 18072

Prodam dobro ohranjeno cementno strešno OPEKO folc, 4 plašče za dim­nik in 70 zidakov za centralni dimnik. Lahovče 6 Cerklje, ogled popoldne.

18073 Prodam obžagan LES za ostrešje.

Visoče 7, Tržič 18074 Prodam 500 kosov strešne OPEKE iz

Novega mesta, siva, brez posipa. Me-žek. Deteljica 6, Tržič, tel.: 50-069

18075 Prodam gradbeno OMARICO in

150 m kabla 5 x 2,5. Ržen, Zabukovje 2, Zg. Besnica 18076

Prodam nove RADIATORJE jugo-term, 25% ceneje, dimen. 650x1400, in pantherm PEC 18 kW. Viktorija Tka-

• lec, Gasilska 9, Šenčur 18077 SALONITKE, 125x92, 160 kosov,

nove, izredno ugodno prodam. T e l : 40-064, po 20. uri 18078

Prodam približno 150 betonskih KVADROV, večjih, in črno-bel TV iskra, ekran 42. Tel.: 35-392 18079

Rabljeno strešno OPEKO bobrovec, 2.000 kosov, 20 m 2 špičaka in 3 ohra­njena OKNA ročne izdelave, 105x 125 cm, zelo ugodno prodam. Valjavec, tel.: 57-144, popoldne 18080

C E N J E N E S T R A N K E

O B V E Š Č A M , D A

I M A M S P E T N A

Z A L O G I :

— naravno jelkino eterično olje za

zdravljenje astme, bronhitisa, sinusov, pljučnih bolezni in

prehladov — mazilo proti revmi — mazilo proti sklepni

revmi in ožilju — mazilo proti glivičnim

ekcemom — šentjanževo olivno

olje za zdravljenje ran, opeklin in zlomov

— čaje zoper živčne, želodčne, ledvične in

jetrne bolezni.

Pošljem po povzetju. Navodila priložena.

Stanislav Erjavec, član društva

zeliščarjev Ljubljana, tel. 061/264-900, Poklukarjeva 57/a,

Ljubjana

v o z i l a

Prodam za Z 101 vse novo: 2 blatni­ka, srednja, 1 čelno steno, 2 okrogli lu­či, 2 luči smerokazi, sprednji, 2 roki za krmilo in bencinsko črpalko. Franc Jo-kopič, Alpska 5 Bled 17713

Ugodno prodam odlično ohranjen CITROEN GA, letnik 81 Tel : 47 003 popoldne 17720

Prodam AVTOMATIK. Tel.: 24-645 17588

Prodam Z 101 super, cena ugodna. Miloš Primožič, Lom 1, Tržič, tel.: 50 260, int. 247 dopoldne 17755

Prodam R 4, letnik 78, in DIANO, le­tnik 77 Vrhovnik, Sv. Duh 86, Šk loka

17959 Prodam rezervne dele za Z 101 in

125 P Sp Otok 16, Radovljica, tel.: 79 814 17973

Prodam Z 101, letnik 78 Dolenc, So potnica 15 Šk. Loka 18003

Prodam Z 101 v voznem stanju, za 25 S M Kožuh, Cesta talcev 27, Šk Lo­ka 18004

Prodam ugodno FIAT 850 special, letnik 69, kompletno obnovljen. Tel : 60-966, po 20. uri, vzamem tudi gradbeni kredit. 18005

Prodam Z 101 GT 55/3, letnik maj 84 Ogris, Adergas 47, 64207 Cerklje. Ogled sobota, nedelja 64207 Cerklje

18006 Prodam Z 101 GT 55, letnik 84, do

datno opremljena Srednja vas 5, Gol nik 18007

ALFA GIULIETTA, letnik 79, ugodno prodam. Te l : 28 085 18008

Prodam ZASTAVO 750, neregistrira­na. Brane Broder, Mencingerjeva 1, Kranj 18009

Prodam KOMBI 435 Z, letnik 76, re gistriran do junija 87, ali menjam za zastavo 101, starejši letnik Nedeljko Soprenič, Pot na Jošta 51 18010

Prodam PONY express puch, dobro ohranjen, cena 7 S M Koritno 16, Bled

18011 Prodam nove AVTOZVOČNIKE pio

nir, 6,5 S M Tel (064)21-021 18012 Prodam Z 101 L, letnik 79 Britof 266

18013 Prodam Z 101, celo ali po delih, mo­

tor po generalni, gume skoraj nove Vrhovnik, Mlaka 3/a, Kranj 18014

Prodam FIAT 126, letnik 81 Te l : 50-401, od 7 do 13. ure 18015

Prodam Z A S T A V O 750. Podbrezje 5 18016

Prodam AMI 8 Hafnerjeva 4/b, Kranj 18017

Prodam Z 750 LE, letnik 84 Tel.:^1 002, popoldne Veronika Ka stelic, Koroška 14, Kranj 18018

126 P. letnik 78. prodam Simič, Ce sta na Ledinca 14, Žiri 18019

Prodam DIANO. lahko tudi po delih, letnik 78, prevoženih 70 000 km, regi stracija potekla Bogdan Erznožnik, Polje 9, Žiri 16020

Prodam R 12, letnik 75 Roman Jam rtik, Frankovo nas. 45. Šk Loka 18021

Prodam Z 750, letnik 80. Tel.: 26 188, dopoldne 18028

Prodam H U S O U A R N O 125 ccm cross. Slavko Zupan, Podhom 9, ogled zvečer 18022

Prodam 4 PLATIŠČA z gumami 145x13, malo vožene. Dolinar, Loka 65, Tržič 18023

Prodam TAM 6500 s podaljšanim kasonom, registriran, za 150 S M . In-formacije po tel.: (064) 79-060 18024

R 4 TLS, letnik 77, karamboliran, prodam. Gobovce 7, Podnart, tel.: 70-084 18025

MINI 1000, letnik 71-76, dodatno opremljen, pločevina in motor obno­vljena, ugodno in nujno prodam. Ko-selj, Ribno 88, Bled 18026

Poceni prodam FORD 15 M, vozen, registriran. Sinko, Gorenja vas 243

18027 Prodam LADO 1600, letnik 80, za de­

le, motor, pločevina, sedeži. Britof 115, Kranj 18029

Prodam J U G O 45, letnik 84. Boh. Bela, Obrne 6 18030

R 4, letnik 77, registriran do avgusta 87, ugodno prodam. T e l : 28-889 18031

Prodam enosobno stanovanje v Kra-nju. Tel.. 25-985 18115 O I 1 A I O

Prodam J U G O T e l : 40-642

55, letnik 84. . 18032

Prodam CITROEN D super, vozen, neregistriran, Ribenska 24, Bled 18033

GOLF LS nemški, letnik 79, odlično ohranjen prodam. Tel.: (061) 227-043

18034 Prodam Z 750, letnik 77, desno in le­

vo stranico ter prednjo steno. Zdenko Oblak, Trebija 28, Gorenja vas 18035

FIAT 850, nevozen, neregistriran, ce­lega za dele ugodno prodam. Tel.: (064) 81-436 vsak dan razen torka in četrtka od 18. do 21. ure 18036

Prodam V W 1200, letnik 76. Ogled vsak dan popoldne. Stane Urbas, Ce-sta revolucije 3, Jesenice 18037

Prodam Z 101, letnik 81. Tel.: 37-341 18038

Prodam osebni avto V W pasat — obnovljen. Cena 800.000. Tel.: 79-420

18039 Prodam Z 101 C, letnik december

80, odlično ohranjen. Hotemože 84, Preddvor 18040

Prodam 126 P, letnik 79, prevoženih 45.000 km. Pegam, Ješetova 31, Stra-žišče 18041

Prodam Z 101, letnik 80. Predoslje 69, tel : 36 380 18042

Poceni prodam Z 750, letnik 70, regi striran do maja 87. Sršen, Hrastje 190, Kranj 18043

GS super 1.3, letnik 80, garažiran, dobro ohranjen, prodam. Fric Detiček, Gregorčičeva 19, Bled, tel.:77-405, ogled vsak dan. 18044

Prodam KOMBI IMV 1600, letnik 76, registriran do maja 87, in Z 101, letnik 76, registriran do maja 87. Predoslje 1, Kranj 18045

126 P, letnik 81, z avtoradiom, dobro ohranjen, prodam za 65 S M . Tel.: 78-083 18046

Z — 750 ugodno prodam. Informaci­je do 14. ure po tel.: 75-060 int.: 20 — Silva 18047

Prodam RENAULT 16, neregistriran, cena po dogovoru. Stojan Grubič. Smarjetna gora 1/a 18048

Gostinski LOKAL vzamem v najem šifra: Gorenjska 18124

k u p i m Kupim POGRADE 80x 190. Jereb,

Partizanska c 45, Šk. Loka 18107 Kupim krmilno PESO Voglje 95

18108 Kupim TEHTNICO do 500 kg

Tel : 79-598 18109 Odkupujem stare GRUŠTE in me-

hek LES za kurjavo. Avguštin, Pečar stvo, Suhadole 5. 61218 Komenda

18110

i t a n a n a n j a

Mlad zakonski par nujno išče GAR­SONJERO ali enosobno stanovanje v Kranju. Nudim predplačilo. Maric, Tav-čarjeva 29, Kranj 17895

Mlada uslužbenka išče S O B O v Kra nju ali bližnji okolici Šifra: Jesen

17907 Mlad par začasno najame G A R S O ­

NJERO ali manjše stanovanje v Šk. Loki ali Selški dolini Šifra: Gorenjca

18111 Mlad par išče enosobno stanovanje

ali garsonjero, tudi s predplačilom, v Šk. Loki ali okolici Tel : 60 995, od 15. do 18. ure 18112

Mamica z otrokom išče stanovanje v Kranju. Šifra: Nujno 18113

Samski moški išče enosobno stano­vanje na Bledu, v Lescah ali Radovljici Plača v devizah. Tel.: 79 719, Grgič

18114 Oddam stanovanje z garažo v hiši v

okolici Kranja Tel : (064) 51 055, po 19 uri 18116

p o s e s t i

Najamem garažo v Radovljici, Bledu ali Kranju. T e l : (061)441-463 18117

Najboljšemu ponudniku prodam staro HIŠO v Poljanski dolini. Naslov v oglasnem oddelku. 18118

raposlltire

Pridnim in poštenim osebam z last­nim prevozom nudimo zanimivo akvi-zitersko delo na področju Slovenije. Šifra: Akviziter 17915

Zaposlimo ČISTILKO, redno ali ho-norarno. Gostilna Gorjanc, Hotemože 40 tel. 45-068 17917

ŠIVILJE ali dekleta, ki imajo veselje za šivanje, takoj zaposlim. Za priučitev pridejo v poštev tudi fantje. Hrastje 94, Kranj 18119

Hišni svet Rudija Papeža 32 sprejme ČISTILKO. Javite se Voršiču, stan. 30

18120 V usnjeni galanteriji dobi delo na

dom ŠTEPARICA, vajena industrijske­ga stroja. Šifra: Mlajša upokojenka, ni pogoj 18121

Iščem pridno, vestno in pošteno DELAVKO za popoldansko honorarno delo v kiosku Šifra: Resna 18122

Sprejmem razna dela na dom, lahko tudi tipkanje. Naslov v oglasnem od­delku. 18123

Iščem varuško za dva fanta, stara 3 in eno leto, v dopoldanskem času od 1. januarja 87 dalje, v bližini Partizan­ske ceste v Šk. Loki. Jereb, Partizan-ska c. 45 Šk. Loka 18125

Opazovano osebo, ki je 15. oktobra v trgovini Globus vzela denarnico, pro­sim, naj jo vrne na naslov z dokumen­tov, ki so bili v denarnici. 18126

O B V E S T I L I

Krizanteme za prvonovembrske aranžmaje ali ikebane dobite pri Mir jam Zupan, Zasip, Stagne 18, Bled, tel.: 77-640, ob večernih urah 17686

VODOVODNO INSTALACIJO v novi hiši ali manjša popravila vam naredi obrtnik, tel.:28-427 17923

Krizanteme, velikocvetne, pajkovke in ijnarjetke, prodajamo od 25. do 31. oktobra od 8. do 18. ure. Antolin, Dorfarje 20, Žabnica 17925

i a g u M j e n o

17. oktobra sem izgubil večjo vsoto denarja in dokumente. Najditelja pro­sim, naj vrne na naslov v dokumentih.

•1 ' • . • • . 18127

V petek zjutraj se je na Cegelnici pri Naklu izgubil 8 mesecev star ovčar, ki sliši na ime Šar; je dolgodlak, prete­žno črne barve. Če kdo karkoli ve o njem, naj pokliče po tel.:47-451, po­poldne 18128

Z A H V A L A

Ob boleči izgubi dragega moža, skrbnega očeta, brata, starega ata, pradeda, strica in tasta

V E N C L J A H A F N A R J A

se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za vsestransko pomoč, izrečena sožalja, darovane vence, cvetje in denarno pomoč. Posebno se zahvaljujemo dr. Bajžlju za dolgoletno zdravljenje ter dr. Rupnikovi, dr. Če-bokliju in zdravstvenemu osebju kirurškega oddelka bolnice Jesenice. Zahvaljujemo se tudi g. župniku Brglezu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem za žalostinke. Zahvala velja tudi delavcem Iskra Kibernetika, tozd Inženiring in tozd R T C ter številnim članom domačega in sosednjih gasilskih

društev, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti.

Žalujoči: žena Lojzka, hči Mi lka ter sinova Milan in Lojze z družinami

V SPOMIN

Megla pade na ravnine, meni tuga na srce, megla iz ravnin izgine žalost iz srca ne gre.

(S. Gregorčič)

R I H A R D U B A L A N T I Č U 27. oktobra mineva leto dni, odkar odšel si tja, kjer ni trplje­nja in gorja, kjer vladata mir in tišina, a v našem domu je

ostala praznina.

Žena Marija in vsi njegovi

Golnik, 27. oktobra 1986

V 72. l e tu s tarost i nas je zapus t i l naš d rag i mož, oče, ded, p raded i n bra t

A L O J Z Ž U M E R s t .

K zadn j emu počitku ga bomo s p r e m i l i v torek, 28. o k t o b r a 1986, ob 15.30 na k r a n j s k e m pokopališču.

Žalujoči: žena Jožica z o t r o k i , v n u k i i n p r a v n u k i n j o ter d rugo sorodstvo

Šele v pokoju tihem hladne hiše, ki pelje vanjo temna pot pogreba počije, smrt mu čela pot obriše.

(France Prešeren)

O b tragični i zgubi našega dragega moža, očeta, tas ta i n deda

M I R K A T E K A V C A se i sk reno zahva l ju j emo so r odn ikom , pr i ja te l j em i n znancem, n jegov im sode lavcem iz Iskre E l ek t r o de lavn ice , D O I s k r a K i b e r n e t i k a , s o d e l a v k a m iz v r t ca J a n i n a z a izrečena sožalja, podar jeno cvetje in spremstvo na njegovi zadn j i pot i . Še posebno zahva lo izre­k a m o J a n e z u in M i n k i L u k a n c ter Maleševi i n Grilčevi m a m i za nesebično pomoč v teh težkih t r e n u t k i h . H v a l a tud i pevcem okte ta V i g r e d , gospodu župniku, zvonar j em, tov. J e r m a n u i n g o v o r n i k u iz K S Predosl je . V s e m , k i ste sočustvovali z n a m i , še e n k r a t

hva la .

Žena P a v l a ter hči M o j c a s F r a n c i j e m i n R o k o m

Predos l je , 20. o k t o b r a 1986

A n s a m b e l T r i g l a v j e i g r a l s a m o z a p o š t a r j e

Poštar je kot član družine

Bilo je veselo, da malokrat tako, pravijo gorenjski poštarji. — Foto: F. Perdan

Začelo se j e s r e d i s edemdese t i h let, k o so se p r i G l a s u s pomočjo poštar­jev v r s t i l e akc i j e z a n a b i r a n j e n o v i h naročnikov. T a k r a t je G l a s v s a k o leto po vab i l n a i z l e t z a av tobus na jbo l j »zagnanih« poštarjev. Z n a m i so b i l i n a P o h o r j u , v B r d i h , n a P t u j u , n a Do­l e n j s k e m , v B e l i k r a j i n i i n še k je . N i ­smo p o z a b i l i nan j e , le akc i j z a d n j a le­t a n i b i l o . P a s m o r e k l i : s labe plače imajo , s labe vo l je so; vsaj m i j i h m a l o r a z v e s e l imo . V s e h 160 poštarjev i n poštnih uslužbencev, k i ima j o oprav­k a z G o r e n j s k i m glasom^ s m o z za ­k o n s k i m i d r u g i v r e d p o v a b i l i v petek, 24. o k t o b r a , n a vese l i co v Zadružni d o m n a P r i m s k o v e m . Z a dobro vo l jo j i m je ves večer i g r a l a n s a m b e l T r i ­g lav i z K r a n j a , t u d i dobre kap l j i c e i n p r i g r i z k a n i m a n j k a l o . Poštarji so se zav r t e l i , z a p e l i i n p o z a b i l i n a vse te­gobe poštarskega življenja. D a j e b i l o še bol j pes t ro , s m o k sode l o van ju po­v a b i l i t u d i m l a d e ka ra t e i s t e . Z b r a n i m poštarjem, k i j i m o k r o g p r v e ga v me­secu p r a v z a r a d i denar j a , k i g a pre­našajo, groze že r o p a r s k i n a p a d i , so p o k a z a l i neka j o s n o v n i h veščin k a r a -te ja i n j i h p o v a b i l i n a tečaj.

Jože Prapro-tnik, upravnik kranjske pošte, v pokoju: »Upravnik pošte s e m b i l v t i s t e m času, ko s m o za­čeli raznašati G l a s i n k o s m o i s k a l i nove na ­ročnike. V e d n o s e m zagova r j a l

načelo, naj poštar ne hod i p r a z e n n a t e ren . Čeprav poštnina z a časopis n i v i s o k a , p a v e n d a r l e navrže k osebne­m u d o h o d k u . P r i z n a t i m o r a m , d a

ima jo pismonoše n a splošno odpor do dostave časopisov. K o p a je šlo z a G l a s , n i s o p r a v nič razmišljali, k o l i k o več s topn i c bodo p r e h o d i l i i n k o l i k o več teže bodo n o s i l i , temveč so želeli, d a se G l a s razširi po v s e h g o r e n j s k i h družinah.«

i , ^

Cveto Knežević, pismonoša z Je ­senic: »Že deset le t s e m poštar n a J e s e n i c a h . J a v o r n i k , Rov t e in P l a n i n a pod G o l i c o j e mo j ra j on . Gorenj­skega g l a s a n i težko prenašati, saj več ko t 5 k g

pošte tako ali tako ne n o s i m , p a k e t i p a nas počakajo n a depon i j ah . H u d o je le, k a d a r n i G o r e n j s k e g a g l asa . Če n i Železarja, l jud je s p l o h ne opaz i jo , če p a n i »Gorenjca«, so tako j r a z b u r ­j e n i i n vp i j e jo z a meno j , k je ga v en ­dar l e i m a m . Sa j še m e n e mo t i , če ga n i . M a l e og lase i n t e l e v i z i j s k i pro­g r a m zagotovo p r e g l edam. R e s je p r i pošti m a j h n a plača in že n e k a j k r a t s e m i m e l možnost, d a b i šel d r u g a m , pa ne g r e m . L e p o j e b i t i poštar.«

Štefan Ravas, poštar iz Škofje Loke: »20 let s e m že poštar, 13 let s e m nos i l pošto po Gore ­n j i v a s i i n t a m ok rog . Zda j i m a m p a k e t n o dostavo z a Se l ­ško do l ino . T u d i j a z s e m sodelo­

v a l v vaših a k c i j a h za nove naročni­ke , a so t a m b i l i že skora j v s i naroče­n i . Še vedno p a vprašam po b l o k i h , če vskočim n a m e s t o poštarja. K d o r ga naroči, ga z l e p a ne odpove. Z a v sake ­ga p r i n e s e nov ico , k i je ne najdeš n i ­k j e r drug je . Večkrat zapišete t u d i o poštarjih i n p r i z n a t i m o r a m , d a piše­te ob j ek t i vno . Z našim d e l o m je p a tako : plača poštarja je n e p r i m e r n a p r o t i n j egov i odgovornos t i . N e to, d a smo že tarča r o p a r s k i h napadov , od­govornos t i m a m o ob v s a k e m izplači­l u . Če se zmotiš p r i štetju, gre n a tvoj račun!«

Ivana Vari , upravnica pošte v Radovljici: »Zagotovo ste ed ino časopisno podjetje, k i se s p o m n i poštar­jev. Lepo , d a ste t ako p o z o r n i do naših fantov i n v e m , d a bodo to z n a l i c en i t i .

O s e m pismonoš i z naše pošte z n o s i po hišah o k r o g 1300 i zvodov G o r e n j ­skega g l asa . Na jhu j e je, če časopisa n i . T a k r a t i m a m o v s i n a pošti v e l i k o op rav i t i , k e r j e od vsepovsod t o l i ko pozivov.«

Viktor Strgar, poštar iz Tržiča: »15 let že n o s i m G o r e n j s k i . g las po Tržiču, po­štar p a s e m že 23 let. P re j s e m ga n o s i l po Jese ­n i c a h , B l e j s k i D o b r a v i i n Ži­r o v n i c i . Vsakič r a z n o s i m o k r o g

130 časopisov. N a pošti b o m os ta l , če­p r a v so s labe plače. Saj d e n a r n i vse! To je l epa služba. K a m o r prideš, s i dobrodošel, povsod so t i v r a t a odpr ta . Saj smo ko t člani družine. Če G o r e n j ­skega g l a s a n i , je p a negodovanje . A j i h potolažim i n o b l j u b i m , d a p r i de zagotovo jutri.«

Feliks Kranjc, poštar iz Rado­vljice: »Novem­b r a bo že 36 let, o d k a r s e m po-

• štar, 23 let s e m B j b Č. \ J p R H b i l na B r e z j ah . U Jg 1 ^ a P ° k n c m i je

| _ H _ fcf I všeč. Vedno • k *s V. 1 m e d l j u d m i i n

Wk Wk I »šiht«mimogre-• M H h V €Hk 1 de mine . sneg, to j e že zoprno . P a je nas l edn j i d a n spet lepo . . . «

D. Do l enc

G o s t i n c i o t u r i z m u n a L o š k e m i n o s e b i v n j e m

Najprej turizem zase, nato še za druge Škofja Loka , 24. oktobra — V moza iku tur izma je gostinstvo le eden od šte­v i ln ih kamenčkov, a pomemben. Zato so v sekciji gostincev, ki dela pod okri l jem loškega obrtnega združenja, skušali pogledati svojo usodo skozi enotna turistična očala.

O s n o v n a i n še zdaleč n e n o v a ugo­t o v i t e v j e b i l a , d a j e loški t u r i z e m z a ­s p a l k o t Trnjulčica. Kra l j ev iča , k i b i g a o b u d i l p a , n i . V s i so v e l i k o priča­k o v a l i o d n o s i l c a r a z v o j a te d e j a v n o ­s t i , o d A l p e t o u r a , k i na j b i s e s t a v i l t u d i p r o g r a m z a r a z v o j t u r i z m a . M i ­n i l o j e n e k a j let , p r o g r a m a n i b i l o i n

v s a k j e d e l a l , k o l i k o r j e pač d e l a l , po s vo j e .

N a m i n u l e m s e s t a n k u s e k c i j e go­s t i n c e v j e prišla o b l j u b a , d a bo A l p e -t o u r v e n d a r l e i z d e l a l zaže leni p ro ­g r a m , k i bo b o j d a u g l e d a l luč spo­m l a d i . K o t so d e j a l i , na j b i b i l to p r e d v s e m o p e r a t i v n i p l a n s točno

Poslej tudi sejemski ježi Kran j — P o splošni o c e n i j e m i n u l i četrtek končani 19. s e j e m s t a ­

n o v a n j s k e o p r e m e v K r a n j u u s p e l . N a p o d l a g i k u p l j e n i h v s t o p n i c s i g a j e o g l e d a l o o k r o g 20 tisoč o b i s k o v a l c e v , čeprav j e b i l o b i s k z a r a d i v e l i ­k e g a števi la o r g a n i z i r a n i h šolskih s k u p i n še z n a t n o večj i . N a področju o g r e v a n j a , razl ičnih t o p l o t n i h s i s t e m o v , peči, k o t l o v , i z o l a c i j s k i h m a t e ­r i a l o v p a t u d i d r u g e o p r e m e z a s t a n o v a n j a so b i l i t r g o v c i o z i r o m a pro ­i z v a j a l c i l a h k o z a d o v o l j n i . Povpraševan je j e b i l o t u d i z a r a d i p o p u s t o v prece jšnje i n t e m u p r i m e r e n j e b i l t u d i p o s l o v n i r e z u l t a t .

O b takšni o c e n i p a n e g r e s p r e g l e d a t i t u d i n e k a t e r i h , r e c i m o spo­d r s l j a j e v , z a k a t e r e p a najbrž n i moč k r i v i t i p r e d v s e m i n zgo l j p r i r e d i ­t e l j a s e j m a . O b i s k n a s t r o k o v n i h p r e d a v a n j i h j e b i l z e l o s l a b . V e r j e t n o s i še v e d n o n i s m o p r i p r a v l j e n i v z e t i časa.da b i se n a j p r e j s e z n a n i l i s t e m , z a k a r se odločamo, i n p o t e m k u p i l i n a j b o l j p r i m e r n o .

N e k a t e r i h k r a n j s k i h r a z s t a v l j a l c e v , k i b i v s e k a k o r s o d i l i n a t a se­j e m , t u d i t o k r a t n i b i l o . Že p o t r a d i c i j i j e to n a p r i m e r T e k s t i l i n d u s . S e d o b r o , d a s t a se z a n a s t o p odloči la trž iška Bombažna p r e d i l n i c a i n k r a n j s k i I b i . T u d i I s k r e s t e l e f o n i j o n i b i l o .

P r i r e d i t e l j bo , k o t j e b i i o slišati, razmišl ja l , d a bo v p r i h o d n j e n a t ?j ( i n m o r d a t u d i n a d r u g i h ) p r i r e d i t v i p o l e g z l a t i h odličij p o d e l j e v a l t u d i s e j e m s k e g a ježa. Že n a p o l e t n e m s e j m u , i n t u d i t o k r a t , j e r a z s t a ­v l j a l e v a b i l o b i s k o v a l c e z v i s o k i m p o p u s t o m . P r i s o s e d u n a s e j m u p a j e b i l t a i s t i i z d e l e k cenejši , čeprav b r e z p o p u s t a .

P r i p o m b e p a j e b i l o slišati t u d i n a g o b a r s k o p r i r e d i t e v . T r i t e d e n ­s k a suša r e s n i b i l a n a k l o n j e n a o r g a n i z a t o r j e m , k i po tej p l a t i zasluži­j o p o h v a l o . Škoda p a j e , d a so še p r e d o t v o r i t v i j o p r i r e d i t v e preveč o b l j u b l j a l i . I n škoda, d a so s kul inarično p o n u d b o n a prejšnj ih p r i r e ­d i t v a h o b i s k o v a l c e » razvadi l i « . . .

A . Ž.

o p r e d e l j e n i m i n a l o g a m i , n o s i l c i i n časom. Nič ne bo p o m a g a l o , če bo te­žak d v a k i l o g r a m a a l i t r i , če p a g a nihče ne bo r e s n o j e m a l . Ločani do­s le j s i c e r n i s o z n a l i , m o r a l i p a se bo­do naučiti združiti i n t e r e s e i n d e n a r z a e n o t n o a k c i j o .

Kakršnako l i že bo n a d a l j n j a po t t u r i z m a n a Loškem, d e j s t v o j e , d a obč inskega g o s p o d a r s t v a go tovo ne bo reševal . T e m u p o s k u s u n i t i n e g r e n a r o k o občinski r a z v o j n i p l a n , k i s l o n i n a i n d u s t r i j i . T u d i m i s e l n o s t l j u d i j e i n d u s t r i j s k a , n e turistična. Turist ična v z g o j a šepa o z i r o m a j e s p l o h n i . T o se m e d d r u g i m kaže t u d i v t e m , d a z a r a d i nedo lžnega po l e tne ­g a p l e s a p r e d h o t e l o m T r a n s t u r i s t s o s ed j e brž n a s l a v l j a j o o s t r e p e t i c i j e n a razl ične n a s l o v e , a l i v t e m , d a j e p o d e d i n s t v e n i m k u l t u r n o t u r i s t i -čn im b i s e r o m C r n g r o b o m vojaški p o l i g o n .

T u r i z e m bo v loški občini v i t a l n e j e zaž ive l p r e d v s e m t eda j , k o g a bodo domačini zaželel i s e b i . K o bodo zas e h o t e l i d o b r o g o s t i l n o , čisto m e s t o , kopal išče z n e z a s v i n j a n o r e k o , u r e ­j e n o smučišče, z a n i m i v o k u l t u r n o , športno, e t n o g r a f s k o p r i r e d i t e v , z a ­b a v n i večer i n t a k o da l j e . Še le p o t e m bo prišel v n j i h o v t u r i z e m t u d i k d o o d z u n a j . In če m u bo všeč, j i h bo prišlo še več.

T u d i z a loško g o s t i n s t v o v e l j a , d a bo m o r a l o u s t v a r i t i s l o v e s n a j p r e j z n o t r a j občinskih m e j a i n izboljšati p o n u d b o t a m , k j e r je , z a p o l n i t i be le l i s e . Čakajo loški g r a d , V i s o k o , v s a Selška d o l i n a . Urbanistični p a p i r j i n i s o o v i r a z a podjetneže. G o s t i n c i p r a v i j o le, d a p r i n j i h n i a k u m u l a c i ­je, d a b i j i m šla za t o l a h k o občina bol j n a r o k o /. ugodnejš imi p o s o j i l i i n davčnimi o b r e m e n i t v a m i .

H . Jelovčan

Kranj — Konec prejšnjega tedna se je kolektiv Bolnišnice porodništvo i * ginekologijo na prisrčni slovesnosti poslovil od svojega dolgoletnega di­rektorja, primarija d r . Igorja Vetra. Delo, ki ga je primarij dr. Veter v vec kot tridesetih letih vložil v razvoj porodništva in ginekologije, je obsežno: od pionirskih začetkov v majhni stavbi na Laborah se je pod njegovu*1

vodstvom bolnišnica razvila v ustanovo, katere sloves o strokovnosti in od­nosu do porodnic in bolnic je segal daleč prek gorenjske regije. Ob slovesu se je dr. Veter zahvalil vsem zdravnikom, zdravstvenim delavcem in drU" gemu osebju, s katerim je delal vsa leta, še posebej glavni sestri Julki Ba-bičevi, ki prav tako po več kot treh desetletjih dela v bolnišnici odhaja v pokoj. Vendar pa — kot je na slovesnosti poudarila sedanja direktorica bolnišnice dr. Vida Košmelj-Beravs — odhod v pokoj ne more prekiniti stikov z ljudmi, ki so si v dolgih letih uspešnega dela nabrali toliko izku­šenj. — Foto: F. Perdan

Osrednja proslava ob dnevu O Z N v Kranju. Slavnostni govornik je bil sednik republiškega centra klubov OZN Mitja Žagar.

Z a h t e v a k r a n j s k e g a s r e č a n j a o b d n e v u O Z N I

M i r je naša pravica i n prihodnost Kranj , 24. in 25. oktobra — Dva dneva, od jutra do večera, so mladi iz vS*, Slovenije v Kran ju pokazali , kakšna je njihova aktivnost ter p r i z a d e l nja za ohranitev svetovnega miru , za veljavo Organizacije združenih n * rodov in neuvrščenega gibanja ter za vzpostavitev enakopravnih, člo* ških odnosov v svetu.

g las i l o i n d rugo p ropagandno g''a£!jj vo. V petek so n a s lovesnost i 9°^ !x p r i z n a n j a za uspešno delo n a pode?r

K r a n j je živel v z n a m e n j u m l a d i h i n n j ihovega ho ten ja po m i r u . A k t i v ­nos t i v počastitev d n e v a Organ i z a c i j e združenih narodov i n začetka t edna razorožitve so se medsebo jno preple­tale . N a d 300 članov s l o v e n s k i h k l u ­bov O Z N se je zbra lo n a s e m i n a r j u , ka t e r e ga o s r edn ja t e m a je b i l a O Z N danes , neuvrščenost po 25 l e t i h delo­v a n j a i n razorožitev ter seveda vsa­k o d n e v n a p r o b l e m a t i k a de l ovan ja k lubov O Z N , k i v S l o v en i j i že združu­je jo nad 15 tisoč članov. M l a d i so z r i sbo ponaza r j a l i svoj odnos do m i r u in svoje v iden je sveta , k i p r i p a d a n j i m , n a s t o jn i cah so p o n u j a l i p ropa­gandno g rad i vo za m i r i n zoper vo jno ter nas i l j e , i n k r e n i l i po m e s t u n a m i ­r o v n i pohod . V d v o d n e v n e m sporedu so nas t opa l i gledališčniki, p e s n i k i , čarovniki, sve tovn i p o p o t n i k i i n gost­je i z p r i j a t e l j s k i h neuvrščenih držav. Z r oko v r o k i so ter ja l i m i r , in za nje­govo kršenje ne sme b i t i n o b e n i h iz­govorov.

K r a n j s k i center k lubov O Z N , k i je m e d najaktivnejšimi v S l o v e n i j i i n m u je zato p r i p a d l a čast o r g a n i z i r a t i letošnje srečanje, je i z d a l posebno

j u m e d n a r o d n e vzgoje. P r e j e l i so J\ T e d i Žepič, D a n i M a r k o j a , A n i Sk<^ lar , S u z a n a D e w a , V l a s t a Sagad^ M a r t i n Skušek, I r ena Pravdič, ^ j a n a Ameršek i n A n d r e j a ter M l a d *

bil" lite!

Sojn.šek-Borovič. Pode l j ena so p r i z n a n j a za najboljša l i k o v n a , r a r n a , študijska i n f o togra f ska n a temo O Z N , agenci j i n organiz* 1 .. O Z N , m l a d i h i n ekolog i je . V e l i k o pjf.j znan j je osta lo n a G o r e n j s k e m , ^o^j ca Makarič iz osnovne šole F r a n c 6 j Prešerna je b i l a najboljša n a l i k ° J n e m natečaju, foto krožek i z osnoVjVI šole v P r edos l j ah i n A n d r e j najboljša n a foto natečaju, A l e n M We i s s e i s en i z osnovne šole Stan^ Žagarja je dob i l a najvišje p r i z n a j za l i t e r a r n i pr i spevek , študijska i m i s i j a k r a n j s k e g a c e n t r a O Z N P 8 I b i l a nag ra j ena za esej . J

K r a n j s k e m u o rgan i za t o r ju mO f

mo za to srečanje 1600 m l a d i h iz V H S loven i j e zap i sa t i v i s oko oceno.

J . Košnjek S l i k e : F . Perdafl