cestarska pomlad v srediŠČu pozornost/arhiv.gorenjskiglas.si/digitar/16298754_1985_23_l.pdf ·...
TRANSCRIPT
KRANJ, petek, 22.3.1985
G L A . S GLASILO
SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA
LJUDSTVA ZA GORENJSKO
cestarska p o m l a d fy"av so naše ceste ponekod že podobne tolikokrat zakrpanim a(*m, da se ne ve več, iz kakšnega blaga so bile, se jim tudi to ^ad ne obeta nič boljšega *1ekaj let smo priča vse bujnejše-^omladanskemu cvetenju na na-l^stah. Vendar pa od lanske pomla-,° ktos nismo naredili prakt ično ni-? M a bi bila letošnja cestarska poli: V s aj za spoznanje drugačna . Ce-,, 8 0 naše ceste ponekod že podobne T^rat zakrpanim hlačam, da se ne ffi iz k a k š n e g a blaga so bile, se Mi to pomlad ne obeta nič boljše-
Po vsaki z imi še" slabosti na naš ih cestah pokažejo zaradi globoke zmrzali , neustrezne podlage vozišč, hitrih od-jug, težkega prometa oziroma prekoračenega osnega pritiska, starih asfaltov in zaradi neprimernega odvodnjavanja. Ne glede na to pa je glavni vzrok drugje: že nekaj časa je od tedaj, ko smo na naš ih cestah opustili občasne obnove afaltnih vozišč. Tega zaradi pomanjkanja denarja ne delamo več.
pomlad na cestah se bo šele pokazala, čeprav so delavci Cestnega ^ e t j a Kranj vso zimo na Gorenjskem (ob primernem vremenu in tempe-pah) krpali udarne jame š tako imenovanim hladnim asfaltom — Foto:
ergetsko bilanco O izdelavi energetske bilance na Goren j skem govore že dolgo. Se-
^ e d a nimajo namena sestaviti svoje, saj je smise lna le na slovenski ra-^ - To je pregled energetskih potreb, k i naj b i pomagal p r i n a č r t o v a
nju porabe posameznih vrs t energije i n p r i n a č r t n e m usmerjanju z * n e g a na drugi v i r . Nujen pa je predvsem p r i p r i k l j u č e v a n j u na slo-J[ ehski pl inovod, posebej, ker je žel ja po zemel jskem p l i n u vse več , trez n i h m o ž n o s t i pa malo. , P rav p r i k l j u č e v a n j e nekater ih t r ž i š k i h tovarn na zemel jski p l i n je J^ iško obč ino spodbujalo k sestavi energetske bilance pa tudi vse več-j * zanimanje za o p u š č e n e vodne elektrarne. T r ž i š k a o b č i n a n i č a k a l a ? se Gorenjske i n je sama n a r o č i l a izdelavo energetske bilance, kar jo k veljalo 1,2 mi l i jona dinarjev.
L a h k o torej del imo oč i tke t r ž i šk i občin i , da se n i povezala z drugimi na Goren jskem; še bolj pa ostal im, k i od la ša jo i n tako ne vedo nau č n o , s k a k š n i m i energetskimi v i r i razpolagajo i n k a k š n e potrebe po »^ergiji imajo. Š t u d i j a v pr imer jav i s t r ž i š k o ne b i b i l a draga, saj je JJfi iz Ljubl jane ponudi l , da jo izdela za 5,1 mi l i jona dinarjev. K e r se ?^de denarja niso mogl i dogovorit i , so rok za na roč i lo zamudi l i . Osta-
torej še drugi ponudnik, k i so ga omenjal i , E lek t ro Gorenjske. . M o r d a bo kdo dejal, da je energetska b i lanca le papir več . Toda ?.r6z dobrega poznavanja razmer je razvoj t e ž k o presojati i n n a č r t o v a -/*• Brez n a č r t o v a n j a pa je razvoj spontan i n tako se zdaj dogaja, da se jj0rabniki m n o ž i č n o usmerjajo z naftnih goriv na premog, ne da bi ve-
e U , da bo tudi s premogom t ežko , poleg tega pa je o z r a č j e zaradi take-kurjenja hudo o n e s n a ž e n o .
V energetsko bi lanco b i lahko vkl juči l i tudi stara r a z m i š l j a n j a o j^hifikaciji K r a n j a , k i dlje od tega še niso p r i š l a , v lak za p r ik l jučeva-j 1 te za zemel jsk i p l i n pa je t a k o r e k o č odpeljal. Možnos t i se bodo odprle *6> ko se bo slovensko plinovodno o m r e ž j e napajalo tudi iz drugih v i -° v . ne le s p l i n o m iz Sovjetske zveze.
Energe t ska b i lanca pa b i navsezadnje lahko odgovori la tudi na j^ašan j e , zakaj na Goren j skem s t ro šk i z energijo rastejo še enkrat r t r e j e kot celotni dohodek i n dohodek. Z a lansko leto n a m r e č ugo-
v ! jajo, da je celotni pr ihodek porasel za 60 odstotkov, dohodek za 56 j^stotkov, za energijo pa so porabi l i ka r 103 odstotka več sredstev kot
e t o poprej. M . Volčjak
Imamo, kot kaže, le še toliko denarja, da za silo zakrpamo udarne jame. Će pa se bo asfalt še naprej tako dražil zaradi podraži tev nafte (in ob tem ne bomo namenili nič več denarja za ceste), se nam lahko zgodi le dvoje: asfalta bo premalo celo za krpanje jam, gospodarsko škodo na vozilih pa bomo nekajkrat povečali in pospešili .
Prava sl ika se bo na gorenjskih cestah šele pokazala. Že sedaj pa v Cestnem podjetju Kranj ocenjujejo, da je kar 70 odstotkov magistralnih, regionalnih in lokalnih asfaltiranih cest na Gorenjskem mrežas to razpokanih, na starih asfaltih pa so udarne jame. Po planu Skupnosti za ceste Slovenije bo za spomladansko vzdrževanje za vse kategorizirane gorenjske ceste na voljo 40 milijonov dinarjev, to je od 10 do 12 odstotkov vseh letošnjih sredstev za vzdrževanje. Po standardih bo za magistralne ceste 120 tisoč dinarjev na k i lometer, za regionalne 50 do 60 tisoč in za lokalne 20 do 25 tisoč dinarjev. Ena tona vgrajene asfaltne mase stane okrog 10 tisoč dinarjev, z njo pa je moč zakrpati 10 do 12 kvadratnih metrov cestišča.
T a f inančna sl ika bo drugačna , ko bodo prihodnji mesec tudi vse gorenjske občinske skupnosti za ceste prejele f inančne načr te . Vendar se bistveno ne bo spremenila in kaj posebnega si ne moremo obetati. Posebno še, če bi bi l i letošnja pomlad in odjuga deževni. V tem primeru bodo poškodbe še večje. Že zdaj pa lahko predvidevamo, da bodo ceste v okolici Kranja zaradi gradnje avtoceste oziroma težkega tovora najbolj prizadete.
Čeprav nas pestijo najrazl ičnejše težave, bomo morali prenehati z zatiska-njem oči pred tem, da je treba najti denar za obnavljanje asfaltnih vozišč. Le tako bomo prihranil i pri kasne j šem vzdrževanju, predvsem pa bo zaradi slabih cest nastalo manj škode. In končno, le tako bomo še naprej imeli asfaltirane ceste. . * .
A. Zalar * ^
Z r a k v L o k i n i č i s t
Škofja L o k a — Te dn i so v Škof j i L o k i dobi l i prve rezultate meri tev z raka , k i j i h je lan i opravi l h i d r o m e t e o r o l o š k i zavod. Mer i tve so naroči l i zaradi vse pogos t e j š ih p r i tožb l judi , da je zrak v Škof j i L o k i vedno bolj o n e s n a ž e n . Podatk i so še nepopolni , saj zajemajo le nekatere meri tve i n še ne dajejo prave sl ike, kako umazan zrak vdihavajo Ločan i .
Mer i tve žvep lovega dioksida , k i j i h opravljajo na š t i r ih mest ih v Škof j i L o k i , so novembra i n decembra pokazale, da nikjer n i b i l a p r e s e ž e n a dovoljena koncentraci ja 0,30 mi l i g r ama na k u b i č n i meter zraka . Najv i š ja je b i l a v Podlubniku , nekol i ko n iž ja v F rankovem naselju i n s tarem delu mesta, n a j n i ž j a pa p r i Sv. Duhu . V z raku je tudi ve l iko d i m a i n p r a š n i h delcev. T e h so na Tra t i i n v mestu nam e r i l i na jv i š jo dovoljeno količino 0,15 m i l i g r a m a na k u b i č n i meter.
V SREDIŠČU POZORNOST/
G o r e n j s k a n a z a d u j e Gorenjska gospodarsko nazaduje. To potrjujejo števil
ke v zaključnih računih gorenjskega gospodarstva za leto 1984 in prvi podatki o letošnji proizvodnji in poslovanju, če številke beremo realno. Proizvodnja je predraga, na enoto proizvoda se porabi preveč energije, za obresti gre že šestino dohodka, zaostaja rast akumulacije, večajo se izgube, osebni dohodki rastejo prepočasi, da bi spodbujali boljše delo. Nezaposlenih skoraj ni, vendar postaja zaposlovanje mladine problem, ker ne dobi dela, za katerega se je šolala.
Brez pomena je, da na različnih forumih premlevajo indekse rasti, ker so zaradi inflacije nerealni. Pa tudi brez inflacije indeksi ne morejo dati prave slike. Prav tako je brez pomena ugotavljanje, da so finančni rezultati sicer slabi, vendar še vedno nad republiškim poprečjem. Tudi celotna Slovenija in Jugoslavija zaostajata v gospodarskem razvoju. Zato je ugotavljanje, da je Gorensjka vendarle še za malenkost boljša, slaba tolažba.
Zato bi bilo treba narediti analizo dobrih in slabih č.elovnih organizacij. Določiti bi bilo treba merila, po katerih bi ocenjevali poslovanje. Vanje bi vgradili razvojne cilje in doseganje teh ciljev naj bi bilo merilo uspešnosti. Merila naj bi se poraba energije na enoto proizvoda, poraba in izkoristek delovnega časa, akumulativnost in rast dohodka na zaposlenega in drugi kazalci uspešnosti in se primerjali med enakimi in sorodnimi delovnimi organizacijami. Na podlagi takšnih primerjalnih podatkov bi bilo ocenjevanje rezultatov veliko realnejše kot primerjava indeksov, ki v sebi skrivajo visoke podražitve, veliko porabo energije, slab izkoristek delovnega časa, več zaposlenih in še marsikaj drugega.
Reševanje zgubašev s solidarnostjo prav tako ne,gre več. Oceniti je treba programe, njihove možnosti za razvoj in dohodek. Dobre je treba podpreti, slabe pa opustiti. Najslabša rešitev je pomoč, ki le podaljšuje agonijo.
L. Bogataj
N a J e s e n i c a h evropsko prvenstvo v keg l janju n a ledu
Pridejo na jbol jš i v Evrop i J E S E N I C E — Ž e l e z a r s k o mesto je
pripravljeno na petintrideseto evropsko prvenstvo v kegljanju na ledu. Tako kot samo mesto je tudi dvorana pod M e ž a k l j o slovesno pripravljena i n o k r a š e n a . Nastopi l i bodo vs i najbol j š i evropski kegl jač i na ledu.
M e d reprezentancami Avstr i je , Belgije, F inske , Franci je , Italije, L u -xemburga, Nizozemske, Š v e d s k e , Švice i n Z R N bodo nastopil i tudi Ju goslovani. V m o š t v e n e m delu tekmovanja bodo nastopile ekipe P iber z Bleda, Vat ros ta lna i n M u r k a z Jesenic. M e d posameznik i v b l i žan ju i n zbijanju bodo n a š e barve b ran i l i F r a n c i K r a l j , R u d i Š a p e k , Ivan Že-leznikar , Boru t Berč ič , R u d i P lesn i -č a r i n Lado Sodja. Naš i keg l jač i so na svetovnih i n evropskih prvenstvih dosegli že lepe uspehe. Lado Sodja j e b i l leta 1983 evropski prvak, R u d i Sapek pa je b i l tretji na svetu. Z e n a k i m i mest i sta se i zkaza l i tudi moš tv i Vatrostalne in M u r k e .
Predsednik organizaci jskega odbora J o ž e A j d i š e k je dejal: »Za to evropsko prvenstvo smo s p r ip ravami
začel i že oktobra lani . Imel i smo osem sej odbora z vsemi de lovnimi telesi. P r e p r i č a n sem, da bo petintr ideseto evropsko prvenstvo potekalo tako, kot je treba. Pokrovitel jstvo je prevzel komite S R Slovenije za tur i zem in gostinstvo. Prvenstvo bo dre-v i odprla predsednica komite ja M i l i ca Mit ič . U p a m , da se bodo tudi n a š i kegl jač i na ledu izkaza l i z lep imi uspehi . K d o bo evropski prvak, je t e ž k o reči , saj so v ospredju repre-zentanti Avs t r i j e in Z R N , dobri pa so tudi I ta l i jani i n Jugos lovani .«
Danes se bo ob 17.30 zače la pred Gimnaz i jo povorka vseh nastopajočih, ob 18. u r i bo slavnostna otvoritev. J u t r i ob 8. u r i se začne jo boji pot" sameznikov i n ob 13. u r i bodo zače la tekmdvat i m o š t v a . M o š t v e n i del tekmovanja bo v nedejo od- 8. ure naprej. Ob 13. u r i bo slovesna podelitev kolajn v m o š t v e n e m delu tekmovanja.
D . H u m e r
Aprila šest tečajev
Škofja Loka — Delavska uni verza v Škof j i L o k i bo apr i la pr i p rav i la š e s t t eča jev s pod roč j a strokovnega i z o b r a ž e v a n j a . Z a pr ihodnj i mesec se je m o č pr i javit i v t eča je strojepisja, s k l a d i š č n e ga poslovanja, za voznike vi l ičarjev, za e l e k t r o o b l o č n o varjenje, za varstvo p r i delu i n v teča j za strojnike centralnega ogrevanja. Pr i jave sprejemajo p r i De lavsk i un iverz i v Škof j i L o k i osebno a l i na telefon 61-885 do 15. ure.
V* K O M P A S JUGOSLAVIJA
Letos zima ne neha opletati z repom. Malo je popustila na prvi pomladanski dan, ravno toliko, da so se temperature dvignile do deset stopinj in so gospodinjam zaigrala srca ob prvem regratu, že naslednji dan pa nam je spet ponujala sneg in mraz. Pa se bo že morala unesti, ni vrag, da nam bo narava lahko ponudila svoje zelene darove. Kdo bo pa še imel denar za radič po osemdeset jurjev...— Foto: F. Perdan
KOMPAS KRANJ tel. 28-472
28-473
G L A S 2. STRAN NOTRANJA POLITIKA PETEK, 22. MARCA
PO JUGOSLAVIJI
i
T r ž i š k i d e l e g a t i b o d o z b o r o v a l i
Sedem odstotkov večje pokojnine
Aprilske pokojnine bodo večje za 7 odstotkov. Kot je običajno pri uskladitvah, bodo upokojenci prejeli tudi razliko za prve tri mesece letošnjega leta, hkrati pa tudi razliko za vse leto 1984 v višini 2 odstotka na mesec, kar predstavlja 24,23 odstotka decembrske pokojnine. To so sklenili delegati skupščine pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije in dokončno potrdili uskladitev pokojnin z osebnimi dohodki in poračun obveznosti za leto 1984.
Nova najnižja pokojninska osnova bo poslej 20.500 dinarjev. Ko so izbirali med dvema možno-stima za najvišjo pokojninsko osnovo, pa so se delegati ogreli za 86.602 in ne za 97.167 dinarjev. Sprejeti predlog predstavlja 3,1-kratni poprečni osebni dohodek v letu 1984. Najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo ne more biti nižja od 17.425 dinarjev. Starostna pokojnina kmetov je povečana na 6.903 dinarjev mesečno.
Poletni čas od 31. marca Poletni čas bo letos začel velja
ti 31. marca ob 2. uri — v noči od sobote na nedeljo bomo torej premaknili kazalce za eno uro naprej. Na zimski čas pa se bomo vrnili 25. septembra ob 3. uri, ki bomo kazalce premaknili za uro nazaj. To je novembra predpisal zvezni izvršni svet z odlokom o dnevu in uri premika kazalcev na srednjeevropski čas v letu 1985.
Sporazum o obrestni politiki
Izvršilni odbor združenja bank Jugoslavije je sprejel predlog samoupravnega sporazuma o politiki obrestnih mer. Pričel bo veljati, ko ga bosta podpisali dve tretjini bank, pričakujejo pa, da bo to 1. maja. Od 1. aprila bodo varčevalci vezali denar na 3 mesece z 58-odstotnimi obrestmi, na vloge, vezane nad leto dni, bodo obresti 63-odstotne in na vezane nad dve leti 66-odstotne. Obresti na dinarska sredstva na vpogled in na devizne hranilne vloge se ne bodo spreminjale.
TRŽIČ — V torek, 26. marca, ob 17. u r i se bodo na 29. seji zbrali delegati d ružbenopol i t i čnega zbora skupšč i ne občine Tržič, v sredo, 27. marca, prav tako ob 17. u r i pa delegacije in konference delegacij, k i delegirajo delegate v zbor zd ruženega dela in na 27. seji delegacije za zbor krajevnih skupnosti skupšč ine občine Tržič.
Dnevni red je v glavnih točkah za vse zbore enak-
• Osnutek smernic za pripravo d ružbenega plana občine Tržič za obdobje 1986 do 1990;
• Predlog dogovora o usklajevanju davčne politike v letu 1985;
• Predlog odloka o davkih občanov občine Tržič:
• Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve;
• Predlog dogovora o ustanovitvi sveta gorenjskih občin in predlog statuta sveta gorenjskih občin;
• Predlog odloka o potrditvi zaključnega p ro računa občine Tržič za leto 1984;
• Potrditev zakl jučnih računov sredstev za leto 1984:
— sredstva za finansiranje negospodarskih investicij in krajevnih skupnosti;
— posebni račun za zdravstveno varstvo živali;
— sredstva za solidarno odpravo posledic naravnih nesreč;
• Predlog odloka o p ro računu občine Tržič za leto 1985;
• Odlok o spremembi načr ta organizacije in razvoja teritorialne obrambe občine Tržič;
• Predlog odloka o poprečni gradbeni ceni stanovanj in poprečnih stroških komunalnega urejanja zemljišč na območju občine Tržič;
• Volitve in imenovanja: — izvolitev sodnikov sodišča združe
nega dela v Kranju — imenovanje komisij za pregled
davčnega zakl jučnega r ačuna prispevkov za starostno zavarovanje kmetov;
• Odgovor na delegatsko vprašan je ter predlogi in pobude delegatov.
Z a l a ž j e delo d r u š t e v
j
Trž i č — V torek, 19. marca, se je v T rž i ču sestal koordinaci j sk i odbor za d r u ž b e n e organizacije in d r u š t v a p r i O b č i n s k i konferenci soc ia l i s t i čne zveze Trž ič . N a j p o m e m b n e j š i točki dnevnega reda sta b i l i vk l j učevan j e d r u ž b e n i h organizacij in d r u š t e v v pr iprave na volitve in problemat ika d r u š t e v .
T rž i č i m a kar 90 r az l i čn ih d r u š t e v , k i vk l juču je jo b l izu 5000 občanov . Nekate ra so bolj, druga manj delovna, vendar j i h je med nj imi precej, k i so potrebna spodbud za bol j še delo.
Č lan i koordinaci jskega odbora so znova opozori l i na zahteve po spremembah Z a k o n a o d r u š t v i h . A p r i l a bo n a m r e č min i lo leto od takrat, ko so na pobudo R e p u b l i š k e konference soc ia l i s t i čne zveze dal i pripombe in predloge za spremembo Zakona o d r u š t v i h , a doslej od nikogar niso dob i l i odgovora. T r ž i č a n i so se tedaj zavzel i , da b i se s sp remembami zakona delo d r u š t v o m ola jša lo posebno tam, kjer je delo povsem ljubiteljsko, brez stalno zaposlenih l judi . Predlagal i so, da bi b i la pravno defi
n i rana r az l ika med d r u ž b e n i m i organizac i jami i n d r u š t v i , da bi se razči s t i l i dvomi o na jv i š j ih organih druš tev , s k u p š č i n e in konference ter kolekt ivnega č l a n s t v a . Član i koordinaci jskega odbora za d r u ž b e n e organizacije in d r u š t v a iz T rž i ča bodo Rep u b l i š k o konferenco soc ia l i s t i čne zveze ponovno spomni l i na svoje lanske pripombe i n predloge. Upajo, da bodo ti vendarle dal i odgovor i n tudi kaj uk ren i l i .
V s e m d r u ž b e n i m organizaci jam in d r u š t v o m v Trž i ču bo koordinaci j sk i odbor poslal pobude za evidentiranje delegatov za splošne* volitve in j i m tudi dal navodilo, k a m naj pošl je jo svoje predloge.
D . D .
ur So)
i P 0
!*V0d:
R a č u n a l n i š k i dnev i v S k o f i i L o k i y
R a č u n a l n i k , m o j p r i j a t e l j Škofja Loka — V sredo, 20. marca , so se v osnovni šoli Peter Kav ^ poc
čič v Škofji L o k i začel i r a č u n a l n i š k i dnevi , k i so j i h p r ip rav i l i DruštV "»terv l judske tehnike iz Škofje Loke , raz i skova lna in i z o b r a ž e v a l n a skup nost, De lavska un iverza Škofja L o k a , k ran j ska enota Zavoda za Š<>| stvo S R S in Zveza organizacij za t e h n i č n o kul turo pod pokrovitef s tvom škof je loške o b č i n s k e s k u p š č i n e . Škof je loške osnovnošolc s r e d n j e š o l c e i n njihove pedagoge naj b i r a č u n a l n i š k i dnevi seznanili p r a k t i č n o uporabo r a č u n a l n i k a in hkra t i spodbudil i šo le k uvajanju ** č u n a l n i k o v v učno-vzgojn i proces.
K o t je v uvodnem nagovoru dejal Lojze M a l o v r h , predstojnic kranjske enote Zavoda za šols tvo Slovenije, naj b i z uporabo računal 1
nikov v šoli u č e n c e usposobil i za n a č i n ž ivl jenja in za tehnologijo, n 8 * katero r a č u n a m o v pr ihodnj ih desetih letih. Osnova poindustrijsk* d r u ž b e je informacija , na tej osnovi delajo r a č u n a l n i k i in prihodnji r"; dovi bodo od informacije in r a č u n a l n i k a odvisni , kakor smo danes o* radia, televizije, telefona, avtomobila . . . Zato je prav, da s predstavi* vijo p r a k t i č n e uporabe r a č u n a l n i k o v z a č e n j a m o obdobje intenzivnega dela in poglabljanja v r a č u n a l n i š t v o , je menil tudi predsednik škofje!0" ške o b č i n s k e s k u p š č i n e M a t j a ž Cepin.
Poseben m i k je za u č e n c e škof je loških osnovnih in srednjih šol, k> so se v sredo in č e t r t e k udeleži l i r a č u n a l n i š k i h dni , pomeni l neposr? den stik z r a č u n a l n i k o m . Pod vodstvom i n š t r u k t o r j e v so se seznan i l i 1
zakoni tostmi r a č u n a l n i k a in na njem izvedl i kako lažjo nalogo. V škof j e l o š k i h delovnih organizaci jah, Alpe touru , L T H in Goren j sk i prediim 1
c i , so si ude l eženc i ogledali , kaj pomeni r a č u n a l n i k v proizvodnji in p0" VS aj[ (
slovanju. Posebno p o u č n e pa so bile odprte u č n e ure matematike, bic j> r e s t' logije, kemije i n f iz ike, v kater ih so poučeva l i s pomoč jo r a č u n a l n i k a Nič č u d n e g a n i , da je zanimanje pr ivabi lo tudi uč i te l je iz k o č e v s k i h i " r i b n i š k i h osnovnih šol.
D . Ž
D e l o v n e o r g a n i z a c i j e i n š p o r t z r o k o v r o k i K R A N J — K r a n j s k i š p o r t se ved
no bolj p r ib l i žu je de lovn im organi zaci jam, k i dajaj«) vedno več za v r h u n s k i š p o r t . S š p o r t n i m i d r u š t v i podpisujejo samoupravne sporazume o denarn i p o m o č i . Tako sta samoupravna sporazuma podpisal i že
delovni organizaci j i Sava Commerce s k o š a r k a r i c a m i Save i n Iskra Del ta s s m u č a r s k i m i skaka lc i kranjskega Tr ig lava .
V prostor ih s k u p š č i n e o b č i n e K r a n j sta samoupravna sporazuma o medsebojnih obveznost ih podpisa
la ot ^ars vfasi ski p !V& f>i te
»k »V
l i še D O Iskra E r o z atleti Trig| ^ i r
i n Gradbinec s t e n i š k i m klubom . ' h glav. Ikos bo denarno podpr l . vj» j ^tt poliste Tr ig lava , Goren jsk i tis* i o
*sen
Janj ftla i 2
?icirs tega
Ho
B e r n a r d T o n e j c
Spremeniti obnašanje Letos je po volitvah, ki so bile zaradi izbiranja med tremi kandidati zelo odmevne, delo predsednika radovljiške občinske skupščine prevzel Bernard Tonejc. Povprašali smo ga, kakšen je njegov pogled na reševanje današnjih težav in
f problemov in se posebej ustavili ob aktualnem vprašanju razvoja kmetijstva v radovljiški občini. Kot gozdar ga dobro pozna, pred izvolitvijo za predsednika občinske skupščine pa se je izkazal pri urejanju razmer v bohinjski gozdarsko kmetijski zadrugi.
žak. Tudi v službah, k i se financirajo iz občinskega proračuna , je še vedno veliko zahtev po več zaposlenih, celo po pisarniški opremi iz uvoza.«
• V radovljiški občini trenutno nimate večjih gospodarskih težav?
»Srečo imamo, da smo občina brez večjih gospodarskih težav, da izvozi-
• Dobro leto mandata vam je na voljo. Kaj boste v tem času lahko stor i l i ?
»Moj predhodnik je na področju delovanja skupšč inskega sistema naredil veliko. Zase pa lahko rečem, da sem vkopan v že sprejete programe, ki j ih bom skušal obuditi. To je bistveni problem n a š e družbe, saj imamo lepa stališča, programe in resolucije, zatika pa se pri njihovem uresničevanju. Sem pr i s taš teorije o sistemih, posebej kibernetskih. Opreti se m o r a š nanje, da izločiš osebna čustva in zas topaš širše, d ružbene interese. Tako imaš seveda tudi več možnost i , da r avnaš pravilno. Občina kot sistem v kibernetskem smislu in kot sistem vzpostavljanja širših teženj lahko svojo smer in rezultate spremeni le, če spremeni svoje notranje obnašanje . Teoret ično torej ni veliko dela, le izrečeno in zapisano je treba uresničiti. Vei ika opora so trenutne politične razmere. V mislih imam 13. in 16. sejo centralnega komiteja zveze komunistov.«
• Kako torej spremeniti obnaša nje na ravni vaše občine?
»Le z jasnim dogovorom in z razdelitvijo nalog bomo kaj dosegli. Občinska skupščina, izvršni svet in vsi organi ter naše družbenopol i t ične organizacije morajo vedeti drug za drugega. Ni dovolj, da je vsem jasen cilj , poznati moramo naloge drug drugega in vedeti, kaj kdo dela. Le tako bo politično delo organizirano. Stik z ljudmi v krajevnih skupnostih in delov-
nih organizacijah mora potekati preko delegacij, opirati pa se moramo, tudi na sisteme višjega reda in v tem pogledu odločneje delovati. Delegatski sistem daje vse regularne možnosti vplivanja, osnovna vez so seveda
delegacije. V naši občini z delovanjem delegatskega sistema v celoti nismo zadovoljni, saj v vseh delovnih organizacijah delegacije ne delajo dobro.«
# V delovnih organizacijah često pravijo, da vse odločitve prihajajo z vrha?
# »Navsezadnje je res tako, sploh pa, če ni nobene reakcije in pobud. K a k š n e naj bodo potem odločitve, k i prihajajo iz birokratskih sredin, če ne birokratske. Edini izhod je akcija, brez te ne bo okrepljene vloge družbenopoli t ičnih organizacij. Govorov in resolucij je več kot dovolj, ljudje j ih nit i ne berejo več. V naših delovnih organizacijah je jadikovanje, da vse odločitve prihajajo z vrha, stara, logična posledica tega. Preveč smo se navadili na sprejemanje direktiv in njihovo kritiziranje.
Če je akcija osnovno izhodišče, pa se moramo ekonomsko obnašat i vsi, stabilizacija ni le stvar delovnih organizacij.«
# K o l i k o te zavesti je v občinskih upravnih organih?
»Od delovnih organizacij ne moremo zahtevati zmanjšan ja administracije, če v občinski hiši ne bomo ničesar storili . Spopad s tem je seveda te
mo dvakrat več, kot uvozimo. Hkra t i pa še nismo izkoristi l i svojih naravnih danosti. Mis l im , da imamo možnosti, da z izbol i šavamipovečamo dohodek in osebne dohodke. Seveda pa brez sprememb notranjega obnašanja ne bo šlo.«
• Pravite, da je malo pripravljenosti za d rugačno obnašanje . Bodo na odloči lna mesta morali priti l judje, k i bodo strokovno in moralno znali odločat i?
»Bližajo se nove volitve, dobra priložnost so, da tudi v družbenopoli t ičnih organizacijah naloge prevzamejo ljudje, k i se bodo zavedali, da so j ih prevzeli. Marsikaj lahko naredimo, da bodo ljudje vedeli, da je nekaj treba storiti. Poglejte, v tovarnah že pišejo nove cenike, pred novo eksplozijo cen smo. Tako ne bo šlo več, ne moremo si več izmišljati novih davkov, saj je njihova posledica upadanje življenjske ravni. Na vseh ravneh
je treba odločno v akcijo, ne pa čakati na administrativne odločitve.«
• Uspeli ste pri reševanju težav v bohinjski gozdarsko kmetijski zadrugi. Kaj sodite o tem, da je treba razvoj kmetijstva graditi tudi na ta-koimenovanih dvoživkah?
»V Bohinju je 70 odstotkov takšn ih kmetij, na blejskem območju polovico, podobno tudi na radovlj iškem. Največ problemov je prav v Bohinjp. Tam je, denimo, polovica gozdov v lasti čistih kmetov. Na dvoživke prav zaradi izkušenj v bohinjski zadrugi gledam drugače, grdo se mi zdi, da proti njim govore ljudje, k i so sami celo troživke. Če bo tam zamrlo kmetijstvo, se bo podrla kulturna krajina. Prav zdaj smo v osnutkih dobili sveženj novih zakonov na področju kmetijstva, torej je pravi čas za pobude. Kmetijstvo, gozdarstvo, turizem in načr tovanje v okviru Triglavskega narodnega parka morajo biti v središču občinske pozornosti, saj so to dejavnosti, k i se povezujejo druga z drugo. Gozdarji in kmetijci bi se morali zavedati, da imajo opravka s človekom, ki je kmet in gozdar hkrati . Poli t ika obeh panog do njega mora biti torej usklajena, le tako bodo spodbude res spodbude in ne bodo podirale ena druge.«
• Recimo mu kar občinski kmetijski sklad. Mnenja, kako je b i l denar porabljen, so deljena?
»Mislim, da sklad ima svojo vlogo. Ne vem, zakaj mnenja, da denar ni bil najbolje naložen, saj je šel vendar na kmetije za pospeševanje kmetijstva. Inšpektor je pregledal, kako so bila sredstva porabljena in nepravilnosti ni ugotovil. Mis l im, da je 0,8-od-stotni prispevek za kmetijski sklad dobra stvar, ker lahko usmerjamo in kontroliramo porabo sredstev. Hkrati pa je seveda treba vedeti, da je cena umetnih gnojil danes večja od pozitivnega rezultata, ki j ih dajejo. Zato se bojim, da bi brez pomoči sklada kmetijska proizvodnja upadla, posledica bodo dražji pridelki. Reši tev je le v večji kmetijski proizvodnji, s tem da imamo v občini svoj'sklad, pa imamo hkrati tudi možnost, da bo naše kmetijstvo bolje in„učinkoviteje organizirano.«
M . Volčjak
bo v p o m o č a lp skemu smučarsKJ ^ ^ r
k l u b u Tr ig lav . V s i se i skreno z** 10 ^ ljujejo de lovn im organizacija«" 1 v$e
so š p o r t u p r i skoč i l e na p o m o č . vi 0 (
V sredo, 27. marca , bb v pros* tJie
podp|<laje s k u p š č i n e o b č i n e K r a n j , nov samoupravni sporazum Uii u
l o v n i m i organizaci jami i n šport ' *»i0 t
Plava l c i Tr ig lava p r i čaku j e jo volil z delovno organizacijo Iskra K1 »»— net ika . Teks t i l indus bo podpis t e k a č i Tr ig lava , delovna organi ja P l a n i k a z n o g o m e t a š i i n hoK* Tr ig lava , Sava pa bo podpisa la* h ^
r a z u m s svojim ko lesa r sk im k l u 1 \ 4
n \ f Živi la K r a n j bodo podprle kraw alpiniste , Tr ig lav konfekcija pf bojkarje T r i g l obč in i K r a n j špor t , p r i č a k u j e j o de lovnih organizaci j
giav KonieKcija p*-lava. Seveda vsi j , k i gojijo vrh«JJ ^ ujejo podpise še dnj anizaci i .
J*lh
N o
Ust '«1 £«1
K
Glasilo ob mednarodnem let% mladih
K r a n j — »Povsod po sve^ mladi želijo več p rav ičnos t i , jo si svet, v ka te rem bi ime'1, enake m o ž n o s t i za živl jenje bi pregnali r evšč ino , k i je $ vel ik del č loveš tva , i n radi ^ ^ deli , da bi se v svetu nehala m a v o b o r o ž e v a n j u . M e n i m nobena inst i tuci ja i n nobena da ne bi smela prezret i porfl* k -lt]
nosti vsega tega, ka r m l a d i ' Vj t
ša jo povedati i n ka r si želi j 0 / ^ ob mednarodnem letu mladj i fte j a l generalni sekretar O Z N ™ M de Cuel lar . Njegove besed* % {
uporabi l i tudi mlad i , k i v c& p i ; O Z N kranjske o b č i n s k e k° t j . v
r e n č e Z S M S izdajajo svoje M silo. „ •jP
Izšlo je letos februarja, vs^. pa vrsto zapisov o mednarod* 1 i^r ganizaci j i , ka r b i mora l i o n M ^ deti šolar j i . Opisuje, kako d^1. jo k lub i O Z N po šo lah , k a k ^ n a č r t i o b č i n s k e g a centra k*, H] O Z N , kaj p r i č aku j e jo o m e n ^ ^ e
in podobno. Lis t , z a č a s n o & van O z e n o v č e k , vsebuje tudi jfo k v i z a za o snovnošo l ce i n sre^ H šolce . T e m a so mednarodni °^ , * s i . Z a z a č e t e k je l ist še drob^ skop po vsebin i , toda v rodnem letu mlad ih p r i č - -z a j e t n e j š e i n p e s t r e j š e števi' 1
1?K, 22. MARCA 1985 GOSPODARSTVO .3. STRAN ( M M & M E n G L A S
4 milijonov dinarjev za hrano seniški občini pokriva domače kmetijstvo četrtino potreb po
Iti in 10 odstotkov potreb po govejem mesu — Naložbe za pričanje v drugih občinah
niče — Izv r šn i svet obč ine Je-_ redno spremlja z a l o ž e n o s t i n *rbo o b č a n o v s hrano. L a n i i n
F 1 ]a leta je sprejel več ukrepov boljšo preskrbo. N a m e n i l i so
M denarja za pridobivanje hra-^«rugih o b č i n a h , kjer imajo z a t o
pogoje. O sovlaganjih v proizišlo hrane i n blagovne rezerve so E ^ i seznani l i tudi na zadnji seji
i e ga sveta. Ugotovi l i so, da da-f občini d o m a č e kmeti jstvo po-fetrtino potreb po h ran i in pr i -
1° 10 odstotkov potreb po gove-
. p o m e m b n e j š i h sovlaganj za r^odnjo hrane v drugih o b č i n a h ^ m e n i t i , da je j e s e n i š k a o b č i n a ."81. leta nameni la pet mi l i jonov ?rJev za rekonstrukcijo p r a š i č j e ^ e v S t i čn i . Zdaj dobivajo s te ?s 7000 p r a š i č e v na leto, v pr i d i h dvajsetih le t ih pa se bo do-
^ Podvojila. Vendar mora sk lad V "tervencije v kmeti js tvu i n pora-
j I
bo hrane do septembra prihodnje leto nakazat i fa rmi že 24,5 mi l i jona d i narjev.
Z a rekonstrukci jo farme B l e d je o b č i n a 1982. leta nakazala 2 mi l i jona dinarjev. Zato pa tozd Kooperac i ja Radovl j ica v obč ino usmerja 1,125.000 l i t rov mleka in 36 ton k la vne ž iv ine na leto. N a podlagi samoupravnega sporazuma o dolgoročnem poslovnem sodelovanju in združ e v a n j u dela z A B C Pomurka-Peru-tninarstvo i n transport imajo na leto zagotovljeno dobavo 100 ton p i š čanč -jega mesa za deset let. Z a to pa so mora l i nameni t i 3,3 mi l i jona dinarjev.
J u n i j a l an i je b i l podpisan tudi samoupravni sporazum z delovno organizacijo Ja ta Ljubl jana . Z n j im so v občin i za pr ihodnj ih deset let zagotovi l i 34 ton perutninskega mesa i n 4 mil i jone jajc na leto. Vložiti so mora l i mi l i jon dinarjev.
Po pogodbi z j e s e n i š k o K l a v n i c o je mora la doslej K m e t i j s k a zadruga Ljubl jana dobavljati 500 glav goveje ž iv ine na leto. Dobavo so lan i presegl i za 22 odstotkov. Zdaj pa pripravljajo sporazum, da bi lansko dobavo poveča l i še za 200 glav ž iv ine . S k l a d za intervencije v kmeti js tvu i n porabo hrane v občin i bi zato fa rmi Do-brunje pr ispeval 8 mil i jonov dinarjev za nakup telet.
Pomembna pa je tudi povezava o b č i n s k e g a sk lada z D r o g i n i m toz-dom R i b a Izola. N a podlagi sklenjenega samoupravnega sporazuma i n pr i spevka v v i š in i 692 t isoč dinarjev za nakup dveh r ib i šk ih ladij so s i v obč in i zagotovil i redno preskrbo z m o r s k i m i r ibami . M o r d a je le i zb i ra r ib p reskromna.
Š t e v i l k a omenjenih sovlaganj za pridobivanje hrane v drugih o b č i n a h i n za preskrbo j e s e n i š k i h o b č a n o v tako presega 44 mil i jonov dinarjev. Poleg tega pa so za bol jšo preskrbo namenjene tudi blagovne, rezerve oz i roma zaloge živil, k i gredo v pro-
. dajo ob iz rednih razmerah. A . Ž a l a r
P r i p r a v e n a v o l i t v e
Do 15. aprila bodo morale krajevne konference socialistične zveze in osnovne organizacije sindikata poslati prvo poročilo o poteku evidentiranja za volitve, ki bodo prihodnje leto — Že zdaj morajo upoštevati stališča o več kandidatih za nosilce vodilnih funkcij v občinski skupščini in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti
4 DELOVNEM MESTU
S t r a n k a i m a
V e d n o p r a v Pšenice — »Pri nas to pravilo
J^kakor velja,« pravi referentka v zajemni pisarni skupščine občine ^enice Danica Butinar. T u dela s JJpelavko Marijo Stare. Za opra-'janje tega dela je potrebna sred-
izobrazba in izkušnje pri komutiranju z ljudmi. Tudi znanje tu-
b & jezika ni obvezno, pride pa Prav. »Pravilo, da ima stranka ved--° Prav, je pr i nas treba spoštovati .
sakdo, k i pride k nam, p rak t ično sestopi prag občinske stavbe. Pot * občino je velikokrat odveč in za
^ r s i k o g a tudi neprijetna. Zato je £&sih pri n a š e m delu v skupščin-
P pisarni potrebna precejšnja me-, a razumevanja, da se stranka zne-c tesnobnega občutka, če ga že •ma.
Kakšno je vaše delo?« , „ v sprejemni pisarni skupščine
' i s l n i n e se začenja delo vseh občin-• upravnih organov. Razen po-*\< S e i n splošnih informacij o tem, kje ' 'J l o č e n a pisarna, h komu morajo
a nke, da bodo opravile zadevo ali javile na obvestilo oziroma vabi-
• opravljamo določeno službo za v ? e občinske organe. Sprejemamo i'°ge in izdajamo potne liste in dav-^ napovedi, sprejemamo vloge in ^jerno informacije v zvezi z obrtni-
iif to * n § r a d b e n i m i dovoljenji, izdajali ^ .Maloobmejne propustnice in doji °'ilnice za gibanje v obmejnem pa-
Danica Butinar, referentka v sprejemni pisarni skupščine občine Jesenice
su, izdajamo najrazl ičnejše obrazce in potrdila . . . Prodajamo tudi takse.«
»Torej je za opravljanje tega dela potrebna izredno široka razgledanost in poznavanje številnih predpisov o delu upravnih organov?«
»Pri n a š e m delu se ne moreš neprizadeto obnašat i do vsega, kar se pripravlja oziroma dogaja v občinskih upravnih organih. Vendar pa nas referenti sproti obveščajo o tem, kaj je v njihovih oddelkih novo in kako naj delamo. Zato delo ni težko, če se zavedaš njegove vloge in pomena. S sodelavko sva zado
voljni in radi v tej službi. V pisarni delam devet let, Mar i ja pa pet. Najino delo je tudi zanimivo.«
»Se oglasi pri vas veliko ljudi?« »Pisarna je odprta vsak dan od 8.
do 14., ob ponedeljkih in sredah pa do 17. ure. Običajno je največ obiska takrat, ko so uradne ure občinskih organov in ob sredah popoldne. Sicer pa je število obiskov v pisarni odvisno od tega, kaj se v občinskih upravnih organih v določenem mesecu dela. Januarja so, na primer, davčne napovedi. Največ obiska pa je bilo ob izdaji maloobmejnih propustnic. Tudi do 500 strank se je oglasilo na dan. Trenutno pa pomagava tudi pri zamenjavi osebnih izkaznic«
»Kakšne so težave pri delu?« »Če opravljaš delo z veseljem, po
sebnih težav pravzaprav ni . Zgodi pa se, da si tudi sam slabe volje. Vendar tega ne smeš pokazati. Predvsem m o r a š biti pri delu vedno zbran in si ne moreš privoščiti, da bi neko stvar odložil na jutri . Težko je, kadar stranke ne znajo niti vprašati , kaj želijo. Tedaj moraš iz njih izvrtati, kaj pravzaprav hočejo. In marsikdaj je treba razumeti, da so ljudje razburjeni; ob davčnih akontacijah na primer. V takšn ih primerih sem seveda prva, na katero naletijo na občini in zlijejo nanjo žolč.«
Danica Butinar, doma iz Rateč, ima 25 let službe in prav rada bo še naprej delala v pisarni. Njena sodelavka, Mari ja Stare z Jesenic, pa ima že 29 let delovne dobe in si želi, da bi v tej službi dočakala pokojnino.
A . Žalar
Radovl j ica — Prihodnje leto bo potekel delegatskim s k u p š č i n a m tretji mandat in l e tošn je leto bo zato v znamenju pr iprav na volitve. V o l i l n a komis i j a p r i obč in sk i konferenci S Z D L Radovl j ica je pred dnevi razposlala k ra jevn im konferencam S Z D L i n osnovnim organizaci jam s indika ta prve napotke, k i obsegajo potek pr iprav na voli tve i n seznam n a j o d g o v o r n e j š i h funkcij v obč in i , za katere naj evidentirajo kandidate.
Evident i ranje bo potekalo do konca novembra letos. P rvo poroči lo bodo obč insk i konferenci S Z D L mora l i poslati do 15. apri la , drugo do 15. oktobra in tretje do 15. decembra, p r i č e m e r bodo vsakokra t p r ikaza l i stanje konec preteklega meseca.
V kra jevnih konferencah social is t i čne zveze in v organizaci jah združ e n e g a dela bodo najprej obnovi l i koordinaci jske odbore za kadrovska v p r a š a n j a in voli tve. V pr ipravah na voli tve imajo usklajevalno vlogo, zato je njihovo akt ivno delo pomembno, sestavljajo j i h delegati d r u ž b e n o pol i t ičn ih organizacij i n samoupravn i h organov.
Koord inac i j sk i odbori za volitve i n kadrovska v p r a š a n j a bodo nato ocen i l i dosedanje delovanje delegacij za o b č i n s k o s k u p š č i n o in s k u p š č i n e samoupravnih interesnih skupnosti , še posebej delovanje sp lošn ih , z d r u ž e n ih i n posebnih delegacij. K j e r so izk u š n j e pokazale, da j i h je treba preobl ikovat i , bo zdaj p r i ložnos t , da to store. Pregledal i bodo tudi mandate v delegacijah in oceni l i , kako so delegati delal i . Ocena bo s luži la moreb i tn im p o d a l j š a n j e m mandatov.
P r i evidentiranju naj u p o š t e v a m o , kdo je b i l evident i ran v pre tekl ih let ih . Vanj pa seveda vkl juči jo vse d r u ž b e n o p o l i t i č n e organizacije, samoupravne organe, delegacije, dru-
Vabilo K r a n j — Izv r šn i odbor D r u š t v a za
p o m o č d u š e v n o pr izadet im kranjske obč ine vabi č l a n e , s t a r š e , rejnike in sk rbn ike d u š e v n o pr izadet ih otrok, strokovne sodelavce, č a s t n e č l a n e d r u š t v a , č l a n e os ta l ih humani ta rn ih organizacij i n vse, k i bi želeli postati č l an i al i pomagati p r i delu, na reHno s k u p š č i n o , k i bo danes, 22. marca,ob 15. u r i v osnovni šoli He l ena Puha r na Z la tem polju.
V a b i izvršn i odbor D r u š t v a za pom o č d u š e v n o pr izadet im.
š tva , o b č a n e , da bo dajanje pobud č im bolj š i roko . Sestava mora b i t i odraz živl jenja, pozabit i ne smejo na t r i nove generacije mladih , k i ob zadnjih vol i tvah š e niso b i l i polnoletni . V kra jevnih skupnost ih pa naj med evidentirane vkl juči jo tudi poslovne delavce iz organizacij z d r u ž e nega dela, k i t am ne morejo bi t i evident i rani , s svoj im znanjem pa lahko ve l iko korist i jo v kra jevnih skupnostih. V skladu z že sprejet imi stališči bodo za nosilce vod i ln ih funkcij v s k u p š č i n i obč ine i n s k u p š č i n a h samoupravnih interesnih skupnost i kand id i ra l i i n vo l i l i več kandidatov, na kar je seveda treba mis l i t i že p r i evidentiranju.
Poglavitno pa je seveda evidentirat i vse, k i so s svoj im delom dokazal i , da to zas luži jo . Ne pa t is t ih , k i imajo že vrsto funkcij , a malo uspehov, posebej pa ne t is t ih, k i hoče jo funkcije zaradi kar iere .
V E l i m u so se o d l o č i l i Če se bodo še v SGP Slovenija ceste Tehnika odločili za združitev, bo Elim postal njihova temeljna organizacija združenega dela
Jesenice — V kolek t ivu delovne organizacije E l i m na Jesenicah so se v torek, 19. marca, na referendumu odločal i o združ i tv i z delovno organizacijo S G P Sloveni ja ceste Tehn ika . 90-članski kolekt iv E l i m a se je odločil za združ i t ev . Glasovalo je 94,6 odstotka vseh zaposlenih. Z a to, da postanejo temeljna organizacija z d r u ž e n e g a dela S G P Sloveni ja ceste T e h n i k a , je bilo 77,4 odstotk a zaposlenih.
D a b i p r i š lo do združ i tve , se morajo zdaj o tem na referendum u odločit i še zaposleni v D O Sloveni ja ceste Tehn ika . V pr ipravah na ^d ruž i t ev je bilo r e č e n o , da b i Sloveni ja ceste T e h n i k a s p rogramom delovne organizacije E l i m lahko na trgu nastopala s ce lovi te jšo ponudbo. P rogram E l i ma bi n a m r e č tudi po združ i tv i obsegal cevno inš ta lac i jo , oblikovanje p ločev ine in e l e k t r o i n š t a l a -cije.
A . Ž.
;iaj pravzaprav želijo Zasipu?
D -rej je bila zahteva za boljšo oziroma novo trgovino — Dokler so zemljo lah-, j*rosto prodajali, so se vsi strinjali, ko to ni bilo več mogoče, je bil zaradi for-
[\ j . osti razveljavljen odlok o prenehanju lastninskih in drugih pravic — Zdaj, te na podlagi sprejetega družbenega plana občine v Zasipu spet predvidena **°vanjska gradnja, ima vsak svoje poglede na osnutek zazidalnega načrta
i ^ . i 1 npu P p r i B l e d u — Danes je v Zasipu pri Ble-j jO v ,.aJ manj kot 800 prebivalcev in približno i ^ i ' v c e v . Prej je naselje spadalo v krajevno
^ l J j ° s t Bled, potem pa so se krajani odločili, '?Je n o v i J ° svojo krajevno skupnost, da bi hi-
|^ Jjfesničili nekatere skupne želje in potrebe. l * a J j im je uspelo in kar precej so naredili,
1 u skupnimi prostovoljnimi akcijami. ihjed nekdanja razmiš l janja o skupnih nalo-
ciljih sodi tudi zahteva po boljši oziroma »,1^rgovini. Še danes ta problem, k i so ga v 0 tjj Večkrat načenjal i , ni rešen. Trgovina Spe-<t tj6 Je še vedno tam takšna , kot je bila. Precej e W Z e minilo, kar so se odločili, da bo nova tr-,j) stala nasproti sedanji. Lokacija tudi pred 1 ' v t dvema letoma ni bila sporna. Tedaj je
\n r a J e v n i skupnosti prav zaradi trgovine i ž
1 1 zbor krajanov. Zahtevali so, naj Špeceri-bl Tau O D l J u b o i " zgradi trgovino, i !'°J)K>at ^ e k i l 0 slišati, da bi do gradnje morda i i^la] ° ' č e s e n e k* z a t a k n i l o pri predvidenem il H a n a c r t u oziroma zaradi razveljavitve 'i C^a T° P r e n e n a n J u lastninskih in drugih pra-
i v0rii s t a v n e m sodišču. Pobuda za razveljavi-W ^ f ° k a se je rodila prav v krajevni skupnosti.
: oziroma neregistriranega i *O l formalnosti [ i 1 V ^ k i e P a v P ° s t ° P k u J e b i l odlolTkot osnova
1 ' % l c l a l n i rmčrt razveljavljen leta 1983. Na ta-V V p ^ 1 z b ° r u krajanov so pojasnili, da bo treba (J \^ 3 počakat i , nato pa na novo začeti posto-n % .sprejem zazidalnega načr ta . Ko pa bo le-
• h^Jet, so se strinjali s predstavniki Špeceri-™ tTr Z a č e l i graditi novo trgovino.
novembra je bil sprejet družbeni plan • Po katerem je v Zasipu opredeljena sta
novanjska gradnja. Na tej osnovi je Zavod za urbanizem Bled dobil nalogo, da za Zasip pripravi zazidalni načrt . Osnutek tega načr ta pod oznako Z N Zasip cona SD 12-A je bil javno razgrnjen v prostorih krajevne skupnosti v kulturnem domu v Zasipu 27. februarja letos in mesec dni so nanj mogoče pripombe. V sedanjem osnutku je predvidenih 33 zasebnih visokopritl ičnih stanovanjskih hiš, trgovina in vrtec. Po eni varianti naj bi bila nad trgovino mansardna stanovanja, po drugi pa ne. Prostor za vrtec, k i naj bi imel dva oddelka za skupaj 40 otrok, je v osnutku zazidalnega nač r t a rezerviran. Zgradili pa naj bi ga, ko bi se pokazale potrebe zauj. Vsekakor pa sta trgovina in vrtec načr tovana tako, da bosta ustrezala potrebam tega območja tudi leta 2000. Razen tega so individualni stanovanjski objekti ob glavnih prometnicah načr tovani tako, da bi bilo moč v njih urediti razl ične storitvene obrti. Vsakdo ima svoje poglede in . . .
V torek, 19. marca, zvečer je bil v kulturnem domu v Zasipu zbor krajanov. Sklicala ga je krajevna konferenca socialistične zveze, povabila nanj predstavnike občine oziroma posameznih
N organov, Zavoda za urbanizem Bled in še nekatere. Na dnevnem redu je bila obravnava zazidalnega načr ta , poročilo predsednika skupščine K S , potrditev statuta K S in razprava o smernicah za srednjeročni program. Kljub dobre tri ure trajajoči razpravi zbor ni bil uspešen . Sporazumeti se namreč niso mogli niti o prvi točki dnevnega reda — o zazidalnem načr tu . Razpravo, polemike, mnenja bi celo lahko sklenil i z vprašanjem: Kaj danes pravzaprav želijo v Zasipu?
Med razpravljalci je bilo slišati t a k š n a mnenja:
Franc Zupan je menil, da ima zazidalni nač r t svoj smisel pa tudi nesmisel. Iz kmetijskega stališča je nedopustno, da se zemljišče pozida. Upravičenost pa se kaže zaradi zgoščenosti naselja. »Naj se zgradita dve hiši, ostalo pa naj ostane, kot je.«
Stanko Ambrožič je bil proti zazidalnemu načr tu zaradi izgubljenega zemljišča za kmetijstvo.
Andrej Burja je opozoril na obljube, da bosta z bratom namesto zemljišča, kjer naj bi bila trgovina, dobila drugo za gradnjo. Zadeva pa se vleče že leta in zato izgubljata denar.
Ivanka Janša pa je prepr ičana , da bi bila po sprejetem zazidalnem načr tu in ureditvi zemljišč rešena tudi voda na zemlji, k i j i zdaj nenehno jemlje pridelek . . .
Franc Oražem pa je izrazil prepr ičanje , da v krajevni skupnosti niso za zazidalni načrt . Vprašal je, če so morda zanj zainteresirani le na občini.
Mnenja so se kresala. Precej je bilo pomislekov glede preskrbe s pitno vodo. Slišati je bilo mnenje, da bi s preureditvijo že v sedanjem objektu lahko rešili problem trgovine, nekateri pa so se zavzemali za lokacijo zraven kulturnega doma. Nekaj kmetovalcev oziroma tistih, k i imajo status kmeta, je želelo vedeti, k a k š n a zemljišča bodo dobili in kje. Postopek za sprejem načr ta teče naprej
Posamezniki so skušal i odgovarjati na številna mnenja, poglede in vprašanja . Tako je Andrej Golčman, predsednik komiteja za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve rekel, da v postopku za sprejem družbenega plana glede predvidenega zazidalnega načr ta oziroma stanovanjske gradnje iz Zasipa ni bilo pripomb. Pojasnil je tudi, da se bo komite povezal s kmetijsko zemljiško skupnostjo in povabil vse prizadete kmetovalce, da dajo pripombe k ponujenim nadomestnim kmetijskim zemljiščem.
Ivan Povšin je poudaril, da je sedanja razprava in sprejem zazidalnega načr ta najbrž zadnja možnost , da v Zasipu rešijo problem trgovine, k i pa je zdaj nenadoma postal nezanimiv. O spremembi lokacije je menil inž. Rado Jemc iz Zavoda za urbanizem Bled, da bi bila pobuda najbrž izvedljiva, da pa je stara šele mesec dni. Doslej so vedno govorili o lokaciji, ki je upoš tevana v zazidalnem načr tu .
Kljub različnim mnenjem, pomislekom, prerekanju, včasih celo očitkom in poskusom različnega glasovanja je najbrž prav, da je prevladalo trezno mnenje, da postopek za sprejem zazidalnega načr ta teče naprej. Do 27. marca je na osnutek še moč, dajati pripombe. Predvidoma 8. maja naj bi razprava o osnutku in predlogu hkrati stekla že v občinski skupščini . Pred tem pa bo poskrbljeno, da se bodo kmetje s< nanili z nadomestnimi kmetijskimi zemljišči, krajani pa se bodo pred sejo skupščine še enkrat sestali na zboru.
Do takrat pa bi bilo najbrž prav, da bi bi l i v 'kra jevni skupnosti enotni. Nekateri očitajo, da
so se vsi strinjali s trgovino in pozidavo, dokler se je zemlja lahko prosto prodajala. K o pa to ni bilo več mogoče, je bi l zaradi formalnosti, predvsem pa na pobudo, k i je zrasla v kraju, odlok razveljavljen. Zato se je tudi problem trgovine zavlekel. Najbrž je res nevzdržno, da ima zdaj vsak svoje poglede na to. To daje slutiti, da je za njimi le osebna korist, trgovina pa je bila dolgo le preračunl j iva pretveza.
A . Žalar
Zbor krajanov v Zasipu se je v torek s številnimi mnenji, pripombami, vprašanji in na trenutke tudi očitki spremenil v pravo nasprotje tistega, zaradi česar se je pravzaprav sestal
G L A S 4. STRAN GORENJSKI KRAJI IN LJUDJE PETEK, 22. MARCA
V n e d e l j o n a P o r e z e n
40 let mineva od s t rašn ih marčev-skih dni leta 1945, ko je sovražnik z zadnjo ofenzivo skuša l za vsako ceno zadržat i svoje položaje in utreti svojim če tam varno pot domov. Vedel je, da je konec neizogiben. 24. in 25. marca se je prav na Poreznu odigravala tragedija, k i je zahtevala preko 140 žrtev med borci X X X I . divizije in drugih enot. Spominski pohodi na Porezen, k i j ih vsako leto organizirajo družbenopolit ične organizacije Cerkna, Planinsko druš tvo Cerkno, odbor borcev brigade Srečko Kosovela, Gorenjskega vojnega področja in inženi rskega bataljona X X X I . 'divizije, so eden najlepših oži-vlianj tradicij n a š e borbe.
V nedeljo, 24. marca, se bodo planinci že deset ič podali na zasneženi Porezen. Pr i spomeniku na vrhu Porezna bo ob 11. uri komemoracija v spomin na vse padle na Poreznu, ob 15. ur i pa bo večje zborovanje pri spomeniku v Jesenici pod Poreznom, kjer je bilo 25. marca 1945 ustreljenih 96 borcev, zajetih na Poreznu.
Na Porezen bo v nedeljo vodilo več poti:
— iz Cerkna ali iz Poč po poti Kosovelove brigade;
— iz Železnikov preko Davče po poti enote Gorenjskega vojnega področja, mimo Ju reževe ali Vrhovčeve kmetije;
— iz Podbrda po poti Inžen i r skega bataljona X X X I . divizije;
— iz Jesenice po Dolgi poti in
— iz Petrovega brda. Vs i pohodniki naj se zaradi varnosti
drže le markiranih poti. Poskrbe naj za pravilno zimsko opremo, topla oblačila in dobro obutev. Pohodniki bodo ta dan nezgodno zavarovani. Zdravstvena služba bo pri domu na Poreznu in pri lovski k o c i n a Šašnu .
Tist i , k i so na pohodu že bil i , naj ne pozabijo vzeti s seboj izkaznice pohoda. Pohodniki, k i bodo v nedeljo že desetič na pohodu, bodo prejeli plaketo. Pr i vpisu na vrhu naj bodo disc ipl in i rani, da bo vpisovanje in delitev značk potekalo nemoteno.
Koča na Poreznu je zaprta, zato naj pohodniki hrano za ta dan vzamejo s seboj. Na voljo bo vroč čaj.
Organizatorji priporočajo, naj se osebna vozila in avtobusi usmerijo v. Cerltno in od tu peljejo do podnožja Brezna, v vas Poče, nato pa naj pohodnik i krenejo po Kosovelovi poti na vrh. Avtobusi bodo lahko prazni odpeljali v Jesenico in tu počakali na pohodnike, ki se bodo po Dolgi poti vračali do Jesenice in se tu udčležili tudi zborovanja. Iz Cerknega bo organiziran odhod ob 7. uri s spremstvom vodičev in osebja prve pomoči.
Planinsko druš tvo Kranj organizira avtobusni prevoz na jubilejni z imski pohod na Porezen. Odhod avtobusov bo ob 6. uri izpred hotela Creina v Kranju . Cena prevoza je 300 dinarjev.
Ansambel Rž ima prihodnost Ansambel Rž je hitro dosegel slovenski narodnozabavni vrh — Dve zlati Orfejevi znački s ptujskega festivala. Kore-nova plaketa, vse nagrade na zamejskem festivalu v Stever-janu — Uspeh prve plošče in kasete — Gorenjcem se bodo predstavili na koncertu drevi ob 20. uri v dvorani kina Center v Kranju
Ansambe l Rž iz K r a n j a deluje že dobri dve leti . Sestavljajo ga šolani g lasbeniki , k i so se dinga leta k a l i l i v d o m a č i h zabavnih ansambl ih : ki tar is t Frenk Kejžar .harmonikar Tone Iskra, k lar ine t i s t Slavko Lenarčič, bas k i tar is t i n basist Sašo Vavpotič i n t r o b e n t a č Marjan Ogrin. V voka lnem tercetu so pevci: Romana Ogrin, Marta Stare-Holtzbauer in Darko Ogrin, k i je zamenjal Janeza Hvaleta.
Za ime ansambla smo se skupaj odločili,« je dejal vodja ansambla M a r j a n Ogr in . »Nismo hoteli kopirati, imeti v naslovu priimka ali celo sestavljenke, t e m v e č kratko, jedrnato ime Rž, ki pomeni nekaj 'slovenskega' .«
Glasbo gojijo z vso resnostjo in zavzetostjo. T u d i nj ihova oblači la so izv i rna , zlato-rumena spominjajo na m l a t i č e klas ja . P r e v e č ansamblov se obleče v narodne n o š e in potem razen oblači l posnema še druge stvari , p r i Rži pa tega niso hoteli .
L a n i i n predlani so nastopil i na ptujskem festivalu in obakrat osvoj i l i z lat i Orfejevi z n a č k i . V o k a l n i tercet je leta 1983 prejel tudi Kore-novo plaketo, k i jo podeljujejo za na jbo l j šo vokalno izvedbo. N a festiva lu so prejeli tudi nagrado o b č i n s t v a . L a n i so nastopil i tudi na zamejs k e m festivalu narodno-zabavne glasbe v Š t e v e r j a n u , gostovali na oddajah Koncer t iz n a š i h krajev in p r i Kase tn i produkci j i R T V Ljubl jana izdal i prvo ve l iko p loščo in kaseto z nas lovom Prva žetev. Dvakra tn i ponatis kasete i n razgrabljena prva izdaja p lošče dokazujeta, da so pos luša lc i Prvo že t ev lepo sprejeli .
»Naš repertoar obsega kakih 40 lastnih skladb v ritmu valčka in polke s svojevrstnim izrazom, znač i ln im za naš ansambel. Po njem nas poslušalc i tudi poznajo. Veliko skladb je uspešn ic , priljubljene so melodije Ob Zbiljskem jezeru, Danes na vasi, Zdravica ob vrnitvi, Priš la si kot pomladno sonce, Na Gorenjskem in predstavitvena polka Kranjski muzikantje. O nedavno posnetih skladbah glasbeni strokovnjaki menijo, da bodo postale uspešn ice . Skladbe p i š e m v e č i n o m a sam, zadnje čase jih pišeta tudi Slavko Lenarčič in Tone Iskra, besedila pa prispevata znana tekstopisca Ivan Sivec in Marjan Stare. Nekaj besedil je zloži l tudi nekdanji č lan ansambla Janez Hvale. Skladbe opevajo sodobno življenje, v njih je čutiti utrip n a š i h krajev in ljudi. S č a s o m je treba naprej, naš cilj je z lastnim izrazom doseč i kakovost v tej zvrsti glasbe,« je povedal vodja ansambla i n pr ida l , da za d a n a š n j e razmere igrajo tudi zabavno glasbo. »Kar igramo, mora biti dobro izdelano in interpretirano. Problemov nimamo, saj instrumentalisti to glasbeno zvrst dobro obvladajo, pa tudi hči Romana se je poskusila že kot pevka zabavne glasbe. Prihodnje leto nameravamo tudi snemati zabavno glasbo za novo veliko ploščo in kaseto. Maja bomo snemali tudi TV oddajo, nato gremo na gostovanje po Madžarski , Nemčij i in Avstriji, kjer bomo prek Zveze kulturnih organizacij in RTV Ljubljana zastopali Slovenijo.«
Doslej so gostovali po Sloveni j i . Z a koncert izberejo 22 skladb, p rogram povezujejo s humorjem. Posebno mladi se na n j i hčv ih koncer t ih dobro počut i jo . Osrednji ekskluzivni koncert za gorenjsko pos luša l s tvo ansambel Rž prireja drevi ob 20. uri v dvorani kina Center. To je prva predstavitev ansambla v d o m a č e m kraju. N a koncertu bodo razn i glasbeni s t rokovnjaki in preds tavniki nekater ih ansamblov slovenske domače glasfee, posebni gostje in seveda kranjsko in gorenjsko obč ins tvo , k i mu je glasba ansambla Rž b l izu . A p r i l a bosta koncerta tudi v Že l ezn ik ih in Z i reh . i-* „ r> i
Drago Papler
V A S A P I S M A
KRIVICE BOLIJO V članku Krivice bolijo, ki je
bil v Gorenjskem glasu objavljen 1. marca, je opisan primer tovariša Vlada. Upokojil se je s polno pokojninsko dobo in po opisu sklepamo, da je nabrž opravljal delo, ki terja srednjo izobrazbo. Za 40 let takega dela ima. 16.000 dinarjev pokojnine. Njegov sodelavec za enaka dela prejema
23.000 dinarjev pokojnine, ker se je upokojil pred tremi leti.
Novi upokojenci se zaradi nemogočih odmer pokojnin zanimajo, kolikšen del prejemajo v odnosu na osebni dohodek zaposlenih na enakih delih v njihovih delovnih kolektivih. Po ugotovljenih podatkih prejemajo delavci olcoli 33.000 dinarjev za enaka dela, na katerih so delali upokojenci, ki jim je odmerjeno 6.000 dinarjev pokojnine. Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja (SPIZ) pa seveda redno dobiva prispevke od dejansko povečanih osebnih dohodkov.
Oglejmo si, kakšen odstotek od osebnega dohodka predstavljata pokojnini tovariša Vlada in njegovega sodelavca:
a) tovariš Vlado prejema za okeli 33.000 din OD 48,48% pokojnine
b) njegov sodelavec pa za 33.000 din OD 69,69 % pokojnine.
Torej tudi pokojnina pod b) ni naraščala »hitreje od osebnega dohodka«. Glede na osebni dohodek tudi slednja ni visoka. Saj pokojnine zaostajajo dejansko tri leta za rastjo osebnih dohodkov zpposlenih. Prvič, ker je pokojnina izračunana na leto pred upokojitvijo; drugič, ker se ne revalorizira tudi do enega leta; in tretjič, ker ni bilo tekočega usklajevanja vse do leta 1984, ko so bile pokojnine usklajene 50-odstotno z rastjo osebnih dohodkov.
Vrnimo se k primeru tovariša Vlada. Če predpostavimo, da je njegovo zadnje leto dela leto 1983, se bo njegova pokojnina po predlogu o povečanju oziroma izenačitvi pokojnin povečala za 0,8 odstotka in bo po novem znašala 16.128 dinarjev. Če pa se je upokojil 1. julija 1984 ali kasneje, se bo povečala za 17,7 odstotka in bo znašala 18.832 dinarjev. Torej zopet predlog za nesprejemljive »izenačitve«.
Zaradi takih krivic so bili novi upokojenci prisiljeni sprožiti ustavni spor.
Vse te nerazumljive razlike pa niso nastale samo zaradi novega pokojninskega zakona, ki ne dopušča »špekuliranja« in izbire, ampak predvsem zavoljo nepravilnega preračunavanja revalorizacijskih količnikov za pretekla obdobja. Revalorizirati pomeni dvigniti neko vrednost na prvotno vrednost. V tem primeru so to osebni dohodki. Če bi SPIZ revalorizacijske količnike za vsa leta dosledno preračunavala na vrednost, kot so se dvigovali nominalni osebni dohodki, bi do razlik pri pokojninah glede na čaš upokojitve sploh ne prišlo. Tu je torej glavna napaka za vse nepravilnosti, katerih posledica so neverjetno nizke pokojnine predvsem novih upokojencev. Skupščina SPIZ je o predlogu povečanja odločala 20. marca. Zato upokojenci od vseh pristojnih pričakujemo, da se zavzamejo za odpravo teh nepravilnosti, ki povzročajo nezadovoljstvo prizadetih. Samo tako bodo popravljene boleče krivice.
Čestitam uredništvu in tovari-šici Žlebirjevi za članek Krivice bolijo in se vam zahvaljujem za prizadevanje in pomoč pri posredovanju teh krivic javnosti. Pri vašem delu vhm želim veliko uspehov.
Š. B.
Č R T O M I R Z O R E Č
Obrezovanje sadnega drevja
Resje — V sadovnjaku Resje p r i Podv inu bodo pr ip rav i l i t radic ionalni p r ikaz obrezovanja i n cepljenja sadnega drevja. Danes ob 15. u r i bo namenjeno kmetom, v soboto, 23. marca, ob 9. u r i pa os ta l im sadjarjem. P r i k a z bosta p r ip rav i l a ugledna sadjarska s t rokovnjaka Franc Lomberger s Kmet i j skega zavoda iz M a r i b o r a i n T ine Bened ič ič , vodja sadovnjaka Resje. K e r je zanimanje za sadjarstvo vse večje , p r i č a k u j e j o vel ik obisk.
PO PREŠERNOVIH STOPINJA V KRANJl
O r
n
(11. zapis) K l j u b vsej šefovi l judomilost i i n
naklonjenosti , k i jo je b i l fant vsa leta d e l e ž e n , pa se Andre j Rudolf n i prav nič zavedal P r e š e r n o v e veličine. Saj je b i l še narodnostno tako m l a č e n , da ni znal a l i pa n i hotel slovensko govorit i s pesn ikov imi sorod-n icami , k i so kdaj pa kdaj bivale p r i doktorju.
Andre j Rudolf bi lahko kot P r e š e r nov najožji sodelavec v K r a n j u mnogo stvari reš i l pred pogubo, če b i b i l le nekol iko z a v e d n e j š i . Saj je pisal po pesnikovem nareku prav do zad-nj ih ,dni , ko je bolnik že povsem onemogel. M i z i c o je ime l t ik ob šefovi postelji i n po nareku je p isa l še zadnje pravdne spise. Zadnj i doslej znani P r e š e r n o v podpis najdemo na aktu, k i nosi da tum 19. januar ja 1849. (Doslej je veljal kot zadnji pesnikov podpis t ist i , k i je na spisu z dne 15. januar ja 1849).
Š e mnogo manj se je Rudol f zavedal P r e š e r n o v e l i terarne veljave. Šele 1. 1866 je to svojo lahkomiselnost obža lova l : »Kako sem b i l jaz neumen, da, ko je P r e š e r n ležal na smr tn i postelji, n isem pobral njegov i h rokopisov, kar b i b i l lahko stori l ; potlej so pa po njegovej smrt i v vel i -kej r juhi zavezane nesli nekam knj i ge i n p i sma iz sobe.«
Po ods lužen i vo jašč in i , s luži l je cel i h osem let, se je Andre j Rudolf 1. 1858 poroči l . V zakonu so se m u rod i l i trije s inovi : A lo j z , F ranc i n V i l jem. S lužbova l je kot p o m o ž n i uradnik p r i deže ln i v lad i v Ljubl ja/r i . Pozneje je z d r u ž i n o odše l na Dunaj . S t ape j š a sinova, A lo j z in Franc, sta, se zaposl i la v dvorni tiskarrfl; p rv i kot korektor, drugi kot t iskar .
D a so otroci č e s t o k r a t boljši kot s t a r š i , se je to pot spet izkazalo . A lo j z Rudolf je objavi l v Herbstblu-ten na Dunaju 1. 1894 i n . l . 1897 dva c i k l a prevodov iz P r e š e r n o v i h Poezi j . Tako je vsaj s in nekako popravi l oče tov nemarn i odnos do P r e š e r n a — pesnika.
R a d b i posveti l š e več vrst ic tako tesnima sodelavcema odvetnika Preš e r n a , a je č a s odp lakn i l skoraj vse sledi . Gotovo pa še žive potomci obeh pisarjev, k i j i h pa žal , razen Šo-kl ičeve vnukin je Mar i j e , še n i sem odkr i l . S spominsk im drobcem b i utegnil i le osvetl i t i tok P r e š e r n o v e g a odvetnikovanja v K r a n j u .
K a r prav bo, če ob kramljanje o P r e š e r n o v i h k r an j sk ih pisar j ih dod a m še besedo o tedanjem, v svetu s p l o š n o uporabnem pisa lu — o gosj e m peresu.
K r a j e v n a skupnos t V o d o v o d n i stolp
D r e v i s v e č a n o s t
**> časi
Primer pisave in podpisov z gt peresom (del zapisnika o Prešel zapuščini)
kot vsaka nova dO i ^ t u £
%o v,
Jek leno pero, k a k r š n o nam danes, je p r i š lo v rabo še le v s preteklega stoletja, a si je le s utiralo pot stvar.
P i sa r j i a l i »šribarji« so bi l i $ n L s 1
bani v pisanju z gosj im peresom )^.* l r
so se le-tega k r čev i to d rža l i . <K l ^ . 1
pero je imelo tudi do ločene pr^ br JJ st i . Z n j im se je dalo oblikovati M ve$je
čitl j ivo, enakomerno zalito pisav" iftdba tudi s lovi t i k r e p k i poudarki pri ter r ih podpisih so se posreč i l i le s »em « merno pr i rezan im gosjim pere? j Šene V pisavi z gosj im peresom se j * jiitier podrobnosti o d r a ž a l znača j pis* J*kšn Tako , na pr imer , umirjenost, U f j * kc nost, ž ivčnost , smise l za estetiko- &be. č u t e k skromnost i a l i ve l ič ine , boC.J° \ nosti, starost, nemir , strah, obup In kaj še vse bi zna l i izvedeni gf i n kaj se vse Di znan lzveaem &> ^ -logi spoznati iz s tar ih pisav, k i F 6 obl ikovalo gosje pero! Š e kako \ K
flja. G
z a p r a z n i k K r a n j — V spomin na t r a g i č n i do
godek med narodnoosvobodilno vojno v Š o r l i j e v e m m l i n u na M a l i R u p i p r i K r a n j u i m a krajevna skupnost Vodovodni stolp vsako leto 21. marca kra jevni praznik . T u d i letos so pr i
p r a v i l i več š p o r t n i h i n drugih prireditev.
Osrednja proslava s t o v a r i š k i m s r e č a n j e m , na ka ter i bodo podel i l i tudi pr iznanja in plakete krajevne skupnosti , bo drevi , 22. marca, ob 18. u r i v D o m u J L A v K r a n j u . Razen tega pa so učenc i osnovne šole S imona J e n k a v p o č a s t i t e v p r azn ika pr i p rav i l i v šoli tudi l ikovno razstavo pod nas lovom Us tva r i l i so nov sve\. Razs tava bo odprta danes od 8. do 18. i n ju t r i , v soboto, od 8. do 12. ure. ' Ju t r i , (sobota) ob 8. u r i bo po kraj
š e m ku l tu rnem programu izpred spomenika pad l im v Š o r l i j e v e m m l i nu na M a l i R u p i t radic ionaln i pohod po poteh kur i r jev i n borcev N O V na povelj ske s enože t i pod S t o r ž i č e m . N a keg l j i šču T r i g l a v a pa se bo prav tako ob 8. u r i zače lo tekmovanje v kegljanju.
A. Ž.
Danes konferenca TD Naklo
N a k l o — Danes, 22. marca, ob 18.30 bo v d r u ž b e n e m domu v Nak l e m redna letna konferenca T u r i s t i č n e g a d r u š t v a Nak lo , k i deluje že 22. leto, i m a 327 odras l ih č l anov i n podmladek v osnovni šoli, l ansk i promet d r u š t v a pa je z n a š a l 4.498.840 dinarjev. N a konferenci bodo ocenil i lansko delo in sprejeli delovni program za letos. Po konferenci bo d o m a č i n Tomo K r i ž n a r predava l o svoji poti po Sudanu.
gosje pero fl
m i v a bi utegnila bi t i resna gr^ š k a anal iza P r e š e r n o v e pisave kot la ik lahko za t rd im, da pesnij* lfjgj (
pisava k a ž e na umirjenega, urej* ga m o ž a . Celo njegov zadnji \&s ^ s l o ročni podpis (devetnajst dni P *rjevi smrtjo) je lepo obl ikovan in d" ftrn.ejt
čitljiv. 1 in Seveda pa je bilo treba gosje Pl* odj
skrbno izbrat i . Z a d e s n i č a r j e soP 'ahk, l i peresa iz desne gosje peruti, ^ vjev v iča r je pa iz leve. Potem je bilo 'Ur^ ba pero o m e h č a t i , da je posta j korno in voljno p isa lčevi rok i . ** napravi l i tako, da so peresa nartf' * 2s1 l i v kropu, p o m e š a n e m s fino rnij Pred Naslednj i postopek je bilo priref ^e, nje s posebnimi nožiči , siljenj* jOd ostrenje. Navadno so to zahtevi", l i n lo opravl ja l i i z k u š e n i strokov!« * Vr\ »pr i rezovalc i gosj ih pe res« , toreJ Vi ^ k a k i obr tn ik i (kot, na primer, & %\ j nji b rus i lc i nožev) . &ti s
Prav i lno pr ipravl jeno gosje P i ^ n i smelo delati brazgot in v papv Vje ^ povzroča t i m a d e ž e v , pack, n i se5 1 Ost i] lo za t ikat i a l i celo lomi t i med P njem. Torej so zato stare pisave ' ' lepe, enakomerne, saj je b i la lep' sava skoraj p rava od l ika n a š i h ? n i h prednikov. Lepopisje a l i kaW fija je bilo celo poseben predrt1' š o l a h še v prv i č e t r t i n i na šega leti a.
Z a l je d a n e « ta v r l i n a — lepa. j ena pisava — že skoraj povserfl m r l a .
A
Plesal 63 ur — Milan Kabil Kranja je postal svetovni prvC^ disco plesih, saj je na marato^ otvoritvi diskoteke SUPER ly Ljubljani plesal nepretrgoma ^ 63 ur. Pri tem je shujšal dobre». ri kilograme, po napornem pa je spal 48 ur. Njegove sopleS» ke so se menjavale, saj niso zlL žale več kot šest ur. — Foto: J-pan
:K, 22. MARCA 1985 KULTURA .5. STRAN ( M M £ © I E I I G L A S
orkov koncertni večer s Tonetom anšem v Radovljici jjjsnovni šoli A. T. Linharta v % ob 18. uri glasbeni večer z
em in njegovim kvartetom, ^jii ste kot odličen saksofonist 8'asbe, pa vas vseeno še premalo
7*1*0. K a k š n a je bi la vaša glasbe-Kdo J e vplival na vas, da ste se
Jttli ravno za to zvrst glasbe? ^ Sem obiskoval gimnazijo v K r a -^sem začel igrati pri godbi na piha-jT°minjam se tudi Jože ta Finka, ?telja glasbe, k i nas je s svojimi ^ m i seznanjal s tovrstno zvrstjo, JU času pa smo ustanovili še vel iki
%ster pod vodstvom Franca Puhar-amaterski ,big band' je zaživel in
*'oval kar pet let. To so bil i prvi za-v katerih smo se dotaknili tudi
rac ionalnega jazza. Pogojev za r i jazza pa takrat ni bilo, kot j ih tu-F*danes ni . Kasneje sem v manjš ih £*bah igral konvencionalno glasbo, j" Po Avstr i j i , Nemčiji in Švici. Na-
se odločil za študij k las ične in jazza v Grazu, kjer sem že
f Ovil svoj kvartet. Po študiju jazza ^tonu na Berklee College of Music
se vrni l v Ljubljano, kjer sem de-l^kvartetom. Napisal sem okrog 200 J I tako za naše potrebe kot za tu-fr>liko sem snemal, sodeloval na ?|nih jazz festivalih po Evropi in .p razen številnih koncertov, seve-J»ituacija doma se je izboljšala,
veliko dobrih domačih glasbe-s katerimi skupaj delamo. Izdal
v. Štiri plošče, zadnja z naslovom Aie izšla lansko leto. ?*aj ravno kvartet? ***Zne možnost i v kvartetu so velik e . M e n i osebno je ta klas ična
Radovljici bo v torek, 26. marca umetnikom jazz glasbe Tonetom
|^ba še vedno najbolj všeč, kljub i tem modernim smerem, v kate-
se preizkusil . To je nekaj prelil e 8 a > obenem pa se da tudi ek-^nentirat i , možnost i so precejšnje . limono zvrst jazza igrate?
koncertih igramo samo moje 'Obe. Moja glasba pa je, kot to oce-kjo v tujem tisku, post-coltrainov-Jazz glasba z mnogo eksperimenti-
™- Gre za neko zvrst modalnega ~* z nacionalnimi vplivi Indije, Ju-^merike, prav tako pa je v moji
U s t a v a v o z l a n k v ° s l o v č a h ^ s l o v č e — N a skednju ob F i n -^ e v i rojstni hiš i vozlanke (ma-«\eje) razstavljata He lena Š p e n -
N a t a š a , Gorjanc. Razs tava je i Odprta ob 8. marcu, ogiedate si J^ko do nedelje, 24. marca. F i n -^ e v a h i š a je odprta od 9.30 do j ? e , ob sobotah in nedeljah od
L do 16. ure, ob ponedel jkih je za-
^ s t a v l j e n i so okrasn i in uporab-U^edmeti — vel ike stenske obe-7?' torbice, pasovi, k lobuki , čip-
,rjd vrste izde lka je odvisna tudi iina v rv i , od n a j t a n j š e bomba-
^ v rv i ce do n a j d e b e l e j š e posebne j / Dovolj domiš l j i j e imata, da so JJ/!1 i zde lk i nevsakdanji , nišo po-{
1 s t i skan ih predlog, v vozlanke . ^ l e t l i lubje, pobarvane vrvice,
Plodove, pojavlja se nesimetr i -s t in podobno.
f<
glasbi prisotna balkanska, jugoslovanska in slovenska narodna kultura.
Kaj pa vaši vzorniki, razen Coltrai-na, ki ste ga že omenili?
Da, so, vendar poskušam najti svoj lasten izraz, kajti, ko se kvalitetno vzpenjaš , se oži krog tistih, k i so ti lahko vzorniki . Zaradi lastne kvalitete opaziš napake drugih, vse to pa te si l i v lastno graditev. Redkokdaj te k a k š n a stvar, citiram: »zares zgrabi, ko poslušaš koncert, ko opaziš stvari, k i j i h prej nisi.«
Kako ocenjujete obdobje, ko ste bili še član big banda, orkestra R T V ?
Moje desetletne izkušnje v big bandu so bogate, tu se naučiš preciznega igranja, fraziranja, kajti na žalost je večina povprečnih jazz glasbenikov precej površna . Vendar pa se v tem orkestru igra premalo jazza zaradi programske politike. Big band je sposoben igrati zelo kvalitetno glasbo, preveč pa je tovrstne pot rošniške zvrsti.
Kaj po vašem mnenju pogojuje uspeh jazz glasbenika?
Glasbo je potrebno čutiti , osnovno pa je, brezhibno tehnično obvladati instrument, nato sledi ustvarjalna plat, k i dopolnjuje tehnično.
Ko l iko pa smo mi , Slovenci sprejemljivi za jazz glasbo; k a k š n a je popularnost te zvrsti pri nas?
V Kranju se že več let trudim, da bi zaživel jazz-klub, kot je to popolnoma vsakdanja stvar v Nemčiji. Pred leti smo v P re še rnovem gledališču zelo uspešno delovali, zdaj pa poskušamo nekaj podobnega v disco klubu Kobra v Kranju. Ugotavljam, da se je ob povečanem zanimanju za resno glasbo povečalo zanimanje tudi za jazz, zlasti so množično obiskani koncerti tujih glasbenikov, za domači jazz pa še vedno ni posebnega posluha.
K a k š n a je v tem trenutku jugoslovanska jazz scena?
Akademski pevski zbor &oris Kraigher iz Maribora v Kranju »"epričljivi dirigent Stane Jurgec
Manj kot enem tednu je b i l v K r a n j u po nastopu Akademskega r u s k e g a zbora Oba la iz K o p r a v k ran j sk i edini »koncer tn i« dvorani — ij tonazijski te lovadnici — že drugi , kval i te tn i zborovski večer . N a po-gjdo zbora so kot gostje pri jatel jske manifestacije kranjskega A P Z Spance P r e š e r e n tokrat nastopil i zborist i podobnega pevskega sestava r i s a n i pevski zbor) iz M a r i b o r a . A k a d e m s k i pevski zbor Bor i s K r a i g -
k i š t e j e 40 ž e n s k i h in 30 m o š k i h pevskih glasov, vodi že prek 20 let jjfigent S T A N E J U R G E C . S podobno i n kvali tetno pevsko bero, sesta-w**n, p r o g r a m s k i m i ambic i jami ter rezultat i dosedanjih koncer tn ih iz-i^zovanjT k o t J i n be lež i jo podobni ansambl i v K o p r u , K r a n j u in L j u r jani , se je na p r ak t ikab l ih kranjske telovadnice postavil tudi mar i -^ * s k i zbor. * V prvem delu petkovega koncerta smo v K r a n j u sl išal i »železni« ?*1 repertoarja v z m a n j š a n i zborovski zasedbi (a cappella): A D O R A -•JgOS (Anonimus) , E N E G O C A M P A G N A (Gallus) . A V E V E R U M p r d ) in M Y S O U L , T H E R E IS A C O U N T R Y (Parry) . V sklepu prvega ?^a pa so M a r i b o r č a n i že preseneti l i z dvema pravos lavnima l i turgi-IJirriu i n zborovsk ima tekstoma: Rahman inova V S E N O Č N I J E B D E -f* JE in Č a j k o v s k e g a L I T U R G I J A . K l j u b omembe vredni zaprtosti zbo-;^ v skega zvoka p rv ih š t i r ih tekstov in s celo nekaj zelo zapr t imi gla-^ y n i m i posegi zbora v »klasična« besedila zborovskega stavka, so M a -J^orčan i prav z R a h m a n i n o m in Č a j k o v s k i m odprl i vse d i n a m i č n e b i s t r e kar 70 -č l anskega vokalnega ansambla. . V drugem delu nastopa so M a r i b o r č a n i najprej posegli na d o m a č e
JJorovsko in skladatel jsko polje ter odpeli Cossettovi na K o r d u n u in u ^ a j me mamo, Ap ihovo B i l e č a n k o , M o k r a n j č e v o Sedmo rukovet, ^ P e t r o v i č a Svatske ša l j ivke ter S. Horva ta K o l o bola. V obehsk l ep -JJ* zbor ih (Cossetto, Funera l anthem in Joch, Geografska fuga) se je b o č n e m u zboru z Jurgecem pr id ruž i l še mar ibor sk i bobnar M A R T I N !*Ajr)E. Z a n i m i v i vokalno- ins t rumentalni del i sta tako po p rogramski ^°Pestritvi kompozici j kot po zan imivem sodobno obl ikovanem zbo-v° v skem s tavku uč inkova l i kot ponovna utrditev s p l o š n e ocene zboro-
in dirigentove kvalitete. F R A N C K R I Ž N A R
Pr i nas se uveljavlja nekaj mlajših, zelo dobrih jazz glasbenikov, k i vsi izhajajo iz g raške šole. Omenil bi ansambel Q V A T E B R I G A , Lojzeta Kranjčana, Petra Ugrina, Andreja Arnola, v Zagrebu pa Boška Petroviča, v Beogradu pa je zelo, u spešen Stjepko Gut.
In v kakšn i zasedbi boste igrali v Radovljici?
To je domača zasedba: Renato K i k o igra klavir, Matevž Smerkolj kontrabas in Dragan Gajič bobne. S to zasedbo smo že veliko igrali v Avstri j i in Nemčiji pa tudi doma.
Pa vaši nač r t i ? Trenutno odhajam na jazz festival v
Anglijo, mimogrede bom koncertiral tudi v Nemčiji in Holandiji , kjer bo izšla tudi moja zadnja plošča. Nameravam pa igrati tudi doma, na različnih koncertih, v klubih. Na ta način poskušam zadovoljiti ljubitelje jazz glasbe pri nas. v
Za zakl juček pogovora z umetnikom pa še kratko razmiš l janje : razveseljivo je, da imamo po mrtvi lu, k i je nastal po koncertih ba ročne glasbe v radovljiški Graščini in koncertih v okviru I D R I A R T na Bledu v lanski sezoni, možnos t slišati še k a k š e n vrhunski jazz koncert. To je v n a š e m prostoru redka pri ložnost a l i je sploh n i . Ljubiteljem jazza pa se obeta zares zanimiv glasbeni večer. I v i c a G r ace l j
K i t a j s k a
s r e č a n j a Do konca marca razstavlja v gale
r i j i G 13 v novi av l i nekdanje kranjske gimnazi je del svojega c i k l a K i ta jska s r e č a n j a č l an kranjskega fo-tokluba M a r k o Al janč ič .
Razstavl jeni izbor se kl jub drugačni t emat ik i u v r š č a v avtorjeva fotografska prizadevanja. Č e p r a v je M a r k o Al janč ič na svoji poti po raz-sežni vzhodni deže l i naletel na izjemno pester mot ivn i svet, ga je vendarle predvsem pr iv l ačeva l č lovek, t is t i č lovek, k i m u je mojster dolga leta posveča l poglavitno pozornost. Al jančičevi portreti , kot so Skodel ica kave, Mož s kokoš jo in drugi , so že postali sestavni del zakladnice slovenske fotografije.
Č e p r a v se je M a r k o Al jančič na K i t a j s k e m os redo toč i l predvsem na ind iv idua ln i i n skup insk i portret, v vsej r a z s e ž n o s t i pred očmi gledalca zaživi podoba tega dela sveta, njegovega razgibanega razvoja, njegove delovne zanesenosti, skromnost i i n gostoljubnosti.
Ul ice polne l judi , delavci na poti v s lužbo , starci z o t r o š k i m i vozički , mož je in ž e n e p r i delu, razgovoru in zabavi, predvsem pa otroci, stotine otrok v šoli, na cesti, p r i j ed i in počitku , prava d e ž e l a otrok se v 24 izbran i h posnetkih zv r šča pred gledalcem. S p r o š č e n o s t i upodobljenih o t r o š k i h obrazov ni Al janč ičeva kamera prav n ič zastrla; nasprotno, mojster j i m je zna l izvabi t i vse registre občut i j i n mladostne vihravost i .
C i k e l razstavl jenih Al janč ičev ih popotnih vtisov spada v okvi r zgledne reporterske fotografije, tiste, k i se nam nemalokra t za vedno vtisne v spomin in k i n a m utegne povedati več kot mars ika te ra pisana beseda. Dobi t i vsaj b e ž n i v i zua ln i vtis o deželi, o kater i vsak dan s l i š imo tol iko novega, je namen te razstave.
Cene Avguš t i n
Malo zanimanja za glasbo — V mcdvoški glasbeni šoli Franc Šturni poučujejo štirje glasbeni učitelji. Učencem je razen pouka o glasbi na voljo igranje na klavirju, flavti, blok flavti in harmoniki. Kljub dobrim pogojem za vadbo v godbenem domu glasbeno šolo obiskuje le 20 učencev, predvsem iz okolice. Tudi Klemen Boštjančič (na sliki) prihaja iz Zgornjih Pirnič, harmoniko pa vadi že tretje leto. - fr
Tudi drobna risba — umetnina
A k a d . s l i k a r k a C i t a Potokar, rojena 28. novembra 1915 v Dragatu-šu v B e l i K r a j i n i , je najprej š t u d i r a l a filozofijo v Ljub l jan i . L e t a 1938 je odš la v Beograd š t u d i r a t s l ikars tvo na t a m k a j š n j o l ikovno akademijo. Druga svetovna vojna j i je p r e p r e č i l a d o k o n č a n j e š tud i j ev v Beogradu. V r n i l a se je v Ljubljano, kjer se je vkl juči la v delo za Osvobodi l no fronto, bi la v i ta l i janski internaci j i i n d o č a k a l a konec vojne v nemš k e m koncentraci jskem tabor i šču . Po osvoboditvi jo nadaljevala š tud i j s l ikars tva na novoustanovljeni A k a d e m i j i za l ikovno umetnost v L j u bl jani . D ip lomi ra l a je pr i prof. G o j m i r u An tonu K o s u leta 1947.
K o t svobodna umetnica se ukvar ja s s l ikars tvom i n risbo, i lustrac i jami , i lus t r i ra knjige in televizijske s l ikanice. Razstavl ja la je malo. Le ta 1975 je imela retrospektivno razstavo v Gorenjskem muzeju v K r a n j u .
O d leta 1950 do leta 1980 je opremi la z i lus t raci jami več kot 40 knj ig , da njenih s l ikanic in p o s a m i č n i h i lustracij v razn ih m l a d i n s k i h revi jah n i t i ne p r e š t e v a m o . Le ta 1962 je prejela L E V S T I K O V O N A G R A D O za i lustracije v knj igi B ranke Ju rca L i z i k e za vse.
V tem kra tkem poroč i lu ob razstavi akad. s l ikarke Cite Potokar v prostor ih osnovne šole v Pol janah je razumlj ivo, da je bilo iz opusa C i te Potokar za razstavo m o g o č e izbrat i le de lček iz njenega ilustrator-skega ustvarjanja. Č e p r a v je izbor del po š tevi lu skromen, vendar izp r i ču je bistvene karakter is t ike u m e t n i č i n e g a dela i n snovanja, k i je utemeljeno v zaznavanju tistega procesa, k i povezuje umetn ika s človekom. Že ob s l i kah Cite Potokarjeve je mogoče ugotoviti svojsko ubrano pot, jasno v tem, da s l i k a r k a ne p o s k u š a obnavljati dogodka, predmeta in narave, ampak išče in ugotavlja s l ikarsko dejstvo le teh: zakaj »pisati n i prepisati i n s l ika t i n i p res l ika t i« . Isto velja tudi za njene i lustracije, k i so polne č is t ih s t i l i z i r an ih l in i j , s ka te r imi gradi svoj svet samozavestno, v mejah log ičnega in spoznavnega. S tem se je izraznost njenih i lustracij i zenač i la z u m e t n i š k i m hotenjem, k i ga je zasledovala v ol jnem s l ikars tvu, v katerem je dosegla o b č u t e k za dramat i č n o s t z e k s p r e s i o n i s t i č n o noto, z nakazano kul isno gradnjo pr izor i šča , s poudar jenim i z k l j u č e v a n j e m sicer veljavne perspektive.
K o l i k o r več da l i kovn ik svojega i n svojskega ob dani l i te rarni predlogi, tol iko več jo vrednost i m a i lustraci ja . K o polnokrvno zaživi ob tekstu svoje l ikovno živl jenje , postane tudi samostojna l i kovna umetn ina . Osamosvoji tev i lustracije ob danem tekstu je C i t a Potokar na svoji ustvarjalni poti zasledovala in dosegla c i l j : vsaka razstavljena, tudi drobna r i sb ica na razstavi zaživi pred nami kot po lnokrvna umetn ina .
Andre j Pavlovec
Lojze Dežman v Colorju —- V sejni sobi tovarne Color v Medvodah te dni razstavlja ljubiteljski slikar Lojze Dežman s Kokrice pri Kranju. Avtor se je pri iskanju slikarske motivike naslonil na objekte naše kulturne dediščine, posebej stari kmečki vozovi, seniki in kozolci zbujajo zanimanje številnih obiskovalcev, -fr
r
K U L T U R N I K O L E D A R
J E S E N I C E - V gledal i šču Tone Čufa r na Jesenicah bo v nedeljo, 24. marca, ob 10. u r i , V a š a n a š a matineja. To bo zadnja matineja v le tošnj i sezoni. V sredo, 27. marca, ob 16. u r i bodo upr izor i l i delo P; P r e š e r n a K r s t pri Savic i i n A . Smoleta V a r h .
K R A N J S K A G O R A - V k ino dvorani v K r a n j s k i gori bo v soboto, 23. marca, bo 19.30, gostovalo g leda l i šče T. Cufar z Jesenic z recita lom balad in romanc dr. F . Preš e r n a in s komedio A . Smoleta V a r h . «
B R E Z N I C A - V nedeljo, 24. marca, ob 14.30, bo v dvorani na Brezn ic i gostovalo g leda l i šče T. Čufar z Jesenic z Vašo n a š o matinejo.
B L E D - V K a z i n i Pa rk hotela na Bledu bo v nedeljo, 24. marca, bo 17. u r i , gostovalo g leda l i šče T. Čufa r z Jesenic z Vašo n a š o matinejo.
K R A N J — V P r e š e r n o v e m gledališču v K r a n j u bodo drevi , ob 17. ur i , upr izor i l i delo E . Vosa Plešoči os l iček za osnovno šolo Bratstvo in enotnost K r a n j . V ponedeljek, 25. marca, ob 15.45 bodo uprizor i l i delo G . Nevdesua M a č e k v žakl ju za O Š L . Seljak iz K r a n j a . V torek, 26. marca, ob 15. uri pa bodo upr izor i l i isto delo za Srednjo gradbeno šolo iz Kran j a .
V I S O K O - K U D Mat i j a Va l ja -vec iz Preddvora gostuje v soboto, 23. marca, ob 19.30, v dvorani na V i s o k e m s komedijo v treh dejanj ih N . Mausa r i j a Naši l jubi otroci v režij i S i l v a Ovsenka .
S P O D N J I B R N I K - K U D M . Valjavec iz Preddvora gostuje v nedeljo, 24. marca, ob 15. ur i , s komedijo v treh dejanjih delo N . Mausari ja Naš i l jubi otroci.
B R E Z J E — G l e d a l i š k a skupina D P D Svoboda" Predoslje se bo z igro E"va se bo rodi la ju t r i , predstav i l v dvorani na Brezjah v soboto, 23. marca, ob 19.30.
C E R K L J E - G l e d a l i š k a skup ina ; D P D Svoboda iz Predoselj se bo predstavila v z a d r u ž n e m domu v Cerk l j ah v nedeljo, 24. marca, ob 17. ur i , z igro E v a se bo rodi la ju t r i .
Š K p F J A L O K A - V knj ižnic i Ivana T a v č a r j a v Škof j i L o k i bo v torek, 26. marca, ob 17. ur i , U r a pravljic. V sredo, 27. marca, ob 18. u r i pa bo Veče r z diapozi t ivi .
A D E R G A S - V soboto, 23. marca, ob 19.30 bo d ramska skupina K P D S im; , i J enko iz Trboj gostovala z delom Jos ipa Ogr inca V Ljubl jano jo dajmo v dvorani v Adergasu.
Š E N Č U R - Ju t r i , v soboto, 23. marca, ob 19.30 bo dramska skupina K U D Borec iz Velesovega upri- ! zor i la v dvorani v Š e n č u r j u ljube- ! ž e n s k o dramo v š t i r ih dejanjih F . K o z a k a V i d a Grantova.
G O R I C E - V nedeljo, 24. marca, ob 15. u r i bodo člani K U D Borec iz Velesovega upr izor i l i l jubezensko dramo v š t i r ih dejanjih F. K o z a k a V i d a Grantova v kul turnem domu v Gor icah .
B E S N I C A - K U D J o ž e Papler iz Besnice bo uprizori lo komedijo P. Aus t inova Komaj do srednjih vej, v soboto, 23. marca, ob 19.30, in v nedeljo, 24. marca, ob 15. u r i v dom u d r u ž b e n i h organizacij v Sp, Besn ic i .
(smmmmmGLAS 6. STRAN
r o ž e pripravimo za pomlad
ZA DOM IN DRUŽINO, IZ ŠOLSKIH KLOPI PETEK, 22. MARCA J j -'i
(nadaljevanje iz prejšnje številke)
Tiste sobne rastline, ki j ih mislimo aprila presaditi, bodo potrebovale novo prst. Že sedaj jo pripravimo. Dokler te prsti ne uporabljamo, jo damo v prostor, k i ima temperaturo, kakor rastline v sobi. Da se ne presuši , jo pokrijemo s 5 cm debelo plastjo šote. Soto pred tem navlažimo.
V drugi polovici marca, to je pred presajanjem, pr ičnemo dodajati gnojila vsem tistim sobnim rastlinam, k i so zdrave. Gnojimo enkrat tedensko. Gnoj i t i smemo samo tistim rastlinam, k i so dobro ukoreninjene. Glede raztopine se ravnamo po navodilih pri posameznih gnojil ih . Pomembno je, da ima voda temperaturo kakor soba.
Odcvetele azaleje in kamelije ne smemo zanemariti, da bodo naslednje leto spet cvetele. Najvažnejše je, da j ih postavimo na svetel, vendar hladen prostor, j i h redno zalivamo in tedensko dognojujemo. Glede zalivanja pa velja, da j im zalijemo samo takrat, kadar je prst na površini popolnoma suha. Če rastejo rastline preveč v mokrem, je to zanje lahko usodno.
P r i posodovkah, kakor so agave, avkube, juke, trdoleske in oleander, p r ičnemo sredi marca redno zalivati in gnojiti. Pred zalivanjem zrahljamo gornjo plast, ne da bi pri tem poškodovali korenine. Zrahljano zemljo odstranimo in jo nadomestimo z novo, k i je bogata s hranilnimi snovmi. Gnojit i pr ičnemo v zadnjih dneh marca. Rastline v večj ih čebricah gnojimo kar s suhim gnojilom. Potrosimo ga, preden damo novo plast prsti. Z gnojenjem seveda ne smemo pretiravati. Za kvadratni meter čebrične površine porabimo 10 gramov gnojila. Manjšim če-brjcam gnojimo z raztopino.
Posodovke, kakor so agave, avkube, juke, trdoleske in oleander, marca temeljito očistimo in pregledamo, če morda ni na njih škodljivcev in bolezni. Vse suhe veje in obolele liste pore-žemo, zberemo in sežgemo. Pr i trdoleski posebej pazimo na pe-pelasto plesen, saj ta rastlino pogosto napada. Proti tej bole
zni na juspešne je škropimo z žveplenimi preparati ali z zmletim žveplenim prahom.
Vse rastline, k i so se pozimi preveč potegnile, npr. abutilon, mirte, tradeskancije in purpurno rdeče setkresije ter druge podobne povešavke , konec marca obrežemo. Da bodo novi poganjk i ostali kratki , postavimo te rastline na svetel prostor, za prv i dve pa naj bo tudi hladen. Obrezujemo že sedaj, da ne bo ob presajanju dvojne nadloge za rastlino.
Kdor želi gojiti ciklame, naj začne že sedaj pravilno ukrepati . Po cvetenju ciklame zalivamo naprej. Sedaj je najbolje, da stojijo na svetlem in hladnem. Če prično listi rumeneti, je vzrok mokrota, zato z zalivanjem malo prenehamo. Vendar tega ne naredimo nenadoma. Popolnoma prenehamo šele takrat, ko poru-mene vsi listi . Dokler so listi zeleni, še vedno zalivamo.
Z močnejšo svetlobo pričenjajo odganjati tudi kakteje, zato spet potrebujejo vodo. Spočetka j i m dajemo le malo vode. Redno pr ičnemo zalivati šele takrat, ko so rastline že dobro pognale in je oči tna potreba po vodi. Da bi novi poganjki kaktej dobili normalno obliko, naj stojijo na najsvet le jšem prostoru ob oknu.
Mimosa je tako nenavadna in zanimiva rastlina, da nam ne bo žal, če jo sami vzgojimo iz semena. Za setev vzamemo majhne lonce (9 cm). Mešanica prsti je sestavljena iz peščene vresovke ali listavke. V vsak lonec položimo po 5 semen centimeter globoko. Setev postavimo na svetel prostor, temperatura naj bo okrog 18 stopinj C. K o seme vzkal i , naj ostanejo v vsakem loncu le po tri rastlinice.
Kdor želi imeti v stanovanju orhideje, stori najbolje, če se prej posvetuje z vrtnarjem, da dobi zares take, ki-bodo uspevale. Najboljše so odrasle rastline; mlade so glede oskrbe in vzgoje preveč zahtevne.
Vse orhideje hočejo z račne posode, substrat, k i se počasi razkraja, in mehko vodo (deževnico); ta mora imeti enako temperaturo kakor zrak v sobi. Za orhideje so na jp r imerne j še žične košare ali zabojčki iz letev.
Lepi čeveljc uspeva tudi v glinastih loncih, če ima dobro drenažo. Substrat za sajenje je sestavljen večinoma iz praprotnih korenin, bukovega listja in močvirskega mahu. Dobimo ga v vrtnarijah, k i gojijo orhideje. Skoraj vse orhideje ne marajo apna. Izjema je le Paphipedilum insi-gne.
Če hočemo, da v sobi orhideje tudi cvetejo, moramo upoštevat i dobo mirovanja. Ponavadi je to pozimi. Za ugotavljanje, kdaj je doba mirovanja, nam rabijo poganjki. Ko se lepo razvijejo, prihaja čas mirovanja, pri nekaterih pa nastopi po cvetenju. Lepi čeveljci nimajo prave dobe počitka, kljub temu j ih pozimi manj zalivamo.
Pomlad je najboljši čas, da presajamo orhideje. Ne presajamo j ih vsako leto. Čakamo toliko časa, da doseže najmanjš i poganjek steno posode. Pravi čas za presajanje je takrat, ko se na koncih poganjkov pojavijo nove koreninice. Kdor še nima izkušenj , stori bolje, če j ih odnese v primerno vrtnarijo. Tam najlaže presodijo, če je presajanje zares potrebno, in k a k š n a naj bo nova posoda.
Kavovec (Coffea arabica) je zelo odporna sobna rastlina za normalno ogrevane prostore. N jegova okrasna vrednost je predvsem v temno zelenih svet-likajočih se l ist ih. Pozneje so za :
nimivi tudi beli, dehteči cveti. Iz njih se razvijejo še užitni rdeči plodovi. Kavovec naj stoji na zelo svetlem prostoru pri temperaturi 15 do 18 stopinj C. Mešanica prsti je sestavljena iz kompost-nice z nekaj šote in peska.
Iskati pot do ljubezni z razumom je prav tako nesmiselno, kot iskati sonce s svetilko.
Dželal-ed-Din Humi
Primerjati je v ljubezni isto, kot prenehati ljubiti.
J. Dvssord
snežna slepota Pomladi je v planinah in na visokogorskih smučiščih velika nevarnost, da poškodujemo oči zaradi škodljivega delovanja ultravijoličnih in (deloma) tudi infra rdečih žarkov. Podobne težave nastanejo, če nezavarovani gledamo elektr ično varjenje ali drugi vir žarčenja, na primer umetno višinsko sonce.
Oči postanejo rdeče zaradi draženja veznic. Začetna bleščavost preide v s labšanje vida zaradi prizadetosti mrežnice . Pojavi se stekanje in krči vek. Svetloba oči močno draži, imamo občutek ostrih tujkov v očeh. Oči ne moremo več odpreti. Človek je prakt ično slep. Včasih je potrebno več ur ali celo dni, da težave minejo.
Kaj storiti? Če se je že zgodila nezgoda, potem je treba nujno ukrepati: oči pokrijemo, če ne moremo takoj v temen prostor. Ugodno delujejo hladni obkladki s prekuhano vodo ali kamel ičn im čajem. Več dni se izogibamo soncu in nosimo temna očala. Če se težave ne pričnejo manjša t i v nekaj urah, je treba k zdravniku. Običajno lahko uspešno pomaga
domači zdravnik in ni potrebna specialistični! obravnava. r
Je možno prepreči t i snežno slepoto?
Seveda, celo zelo enostavno: zavedati s6 moramo, da se ultravijolični žarki od sneg* odbijajo in da le skrivanje oči pred soncem Bj
*°Por P°nov
Oči moramo zavarovati s takšnim1 i ^ a i temnimi očali, ki preprečijo dostop žarkoDj olt0m^t
dovolj.
tudi s strani. To navodilo velja za planince i? 'tfo'žj smučar je . Še posebej pa se mora zavarovati ^ a l
varilec. Večkra t večje spremembe opažanj Wiep pri osebi, k i je gledala varjenje s strani, ko' ? ot< pa pri varilcu samem.
Ce pridemo na sneg brez ustreznih očal ^ ^ lahko oči zavarujemo z lepenko, k i jo priveze mo na obraz kot masko,- izrežemo ozki špr* *einiad nji za oči. (•"O pj
Ob snežni slepoti se spomnimo tudi P0" Jjjelju
Pomen korenčka v prehrani dobre, močt \ Korenček vsebuje veliko vita
minov in mineralnih snovi, zato ga priporočajo za shujševalne diete. V 100 g sveže snovi je 4 do 7 mg karotinoidov, 8 mg vitamina C, 0,06 mg vitamina B l f
0,05 mg vitamina B 2 in 0,6 mg niacina, od mineralov pa vsebuje največ kalija 341 mg, sledi natrij 116 mg, kalcij 37 mg, fosfor 36 mg in 0,7 mg železa. V korenčku so še vitamin E, H , jabolčna kislina, eterični olji piroli-din in daucin (15 mg/100 g), glu-tamin, glicin, l iz in in druge proste aminokisline.
Korenček vsebuje 87—93% vode, 1 % beljakovin, 0,2 do 0,3 % maščob, 4 do 12 % sladkorja, 1,7 % celuloze, 1 % pepela in 0,15% skupnih kisl in. Kemična sestava je močno odvisna od sorte in od vremenskih dejavnikov v času dozorevanja korenčka. Če je pred spravilom sončno in toplo vreme, vsebuje korenček več suhe snovi in karotinov kot v deževni jeseni. Tudi čas rasti močno vpliva na kemično sestavo korenov. Pr i setvi v juniju se količina suhe snovi fh karotinov bistveno zmanjša v primerjavi s koreni, vzgojenimi po setvi v aprilu ali maju.
Korenček je zelo učinkovit za zdravljenje gnilobnih procesov v črevesju, zato ga priporočajo zlasti za dojenčke in otroke, k i
• • • • • • • • • • • • • • • • • • • • •
imajo želodčno-črevesni katar. Nastrgan korenček, k i ga skuhamo v kašo, pospešuje apetit, otroci se lepo razvijajo, poveča pa se j im tudi odpornost proti nalezljivim boleznim. Če pa otroci uživajo preveč korenčka , se po nosu, očeh in licih pojavi rumenkasta barva, k i izgine takoj, ko korenček prenehamo dajati .
P r i shujševalnih kurah nekaj dni uživamo samo korenček, lahko pripravimo tudi liste v špi-nači . Jed pospešuje prebavo in preprečuje napenjanje. P r i preobilici želodčne kisline in hudi zgagi priporočajo korenčkov sok, ker vsrka odvečno kislino. Korenček odpravlja vodenične otekline, čisti k r i in pospešuje izločanje seča. P r i sladkornih bolnikih redno uživanje korenč-kovega soka vpliva na izločanje sladkorja, pri revmat ičn ih in ledvičnih obolenjih pa se pri rednem pitju korenčkovega soka zdravstveno stanje precej izboljša.
P r i prehladih, gripi, bronhitisu in vnetju grla se zdravimo s korenčkovim sirupom, k i ga pripravimo iz p režganega sladkorja in korenčkovega soka.
dr. Mihaela Černe , dipl. ing. agr. Kmeti jski inš t i tu t Slovenije
škodb oči ob gledanju sončnega mrka. V tetffcio,' p
primeru gre za okvaro očesne mrežnice . Sol}' čni žarki n a m r e č ob dal jšem gledanju mre? ^.foi nico 'zažgo'. Zato smemo gledati v sonce 1* BJI skozi temno obarvano steklo. Dobro je tud1 \ ^ sajasto steklo, k i ga pripravimo kar doma. ^ r ^ ,
Tone KOŠIR >gax
N t a Jo
». 2n
enolončnice^ i K"
fižT»
Čolet Potrebujemo 1 kg
1/2 kg suhe svinine, 1/2 kg i dine, 10 dkg masti ali olja, 5<> moke, 2 čebuli, 5 strokov če* H^ 1 ^ poper, papriko, sol. J^O
Namočen fižol pristavirtj0 % e v
narezanim mesom, sesekjj* M čebulo in česnom. Med mašfr 1^ 1 5 Po zamešamo moko in denerfl0, jed, da se razpusti. Ponraifl 0
papriciramo. Solimo po okf
Kuhamo počasi, da se vse ztf1' ča. Jed mora biti gosta. Češka enolončnica
Potrebujemo 1 kg srca, vode ali juhe, j u šno zelen]8, \j sol, 1 1/2 kg krompirja, 3/4' fja korenja, 3 čebule, baziliko, 6 * *|>le suhe slanine, 2 skodelici kisi« mleka, malo vina. . ^Pat
Srce na pol skuhamo z ^ i k zelenjavo, nato ga narežemo ^es; rezine. V posodo zložimo me* je: srce z jušno zelanjavo ^ na kocke narezan krompir, renje, čebulo, dišave in sol. ? jemo z juho, v kateri smo kUP h « srce, in kuhamo do mehk« «*
M« Dodamo še na kocke zrezan°J sebej precvrto slanino. Pre j nesemo jed na mizo, j i prim* mo kislo mleko in vino. Jed j e
datna in okusna. \W0
Vesela pomlad Zvončki cingljajo, ko drevje brsti, trobentica trobi, ko snega več ni.
Smučke smo spravili, ker snega več ni in zvončke nabiramo, ker vse zeleni.
Živali vesele prišle so na dan, hrano si iščejo za celi dan.
V hribe zdaj hodim z veseljem in rad, gledam cvetice in lepo pomlad.
Marko Potočnik in Pr imož Pintar, 4. a r. OŠ Petra Kavč iča škofja Loka
V S l o v e n i j i je l e p o
Letošnje zimske počitnice sem preživel v domovini. Tam imamo svojo hišo. Bl izu živita tudi dedek in babica. Vsak dan sem ju obiskal in se pogovarjal z njima. V tej vasi — imenuje se Dokležovje — stanuje tudi moj prijatelj Erwin . S s tarš i živi v Nemčiji, v počitnicah pa se srebava doma. Hodila sva tudi v šolo v Bakovcih. Tam sva spremljala pouk in poslušala učitelje. Z učenci te šole smo šli v gleda-išče, kjer smo si ogledali lepo gro.
Počitnice so prehitro mineva-e, saj je bilo tudi dosti snega za mučanje . V r n i l i smo se v Nem-ijo, a spomini se mi vračajo v lomovino, v Slovenijo.
Edi Petričič, slov. dopolnilni pouk v Reutlingenu, Z R N
50 l e t P l a n i c e K a k o r točko , k i se hitro ve
ča , v i d i m skakalca , k i drs i po za le t i šču . Š e odr iv i n njegovo telo zaplava v m r z l i ju t ranj i zrak. K o t iztegnjena pušč i ca se n a m r i š e na modrem nebu. K o se p r ib l i ža doskoč i š ču , počas i iztegne noge i n varno doskoč i . N a semaforju se že pok a ž e j o do l ž ina njegovega skok a i n ocene sodnikov. Zasanjano se zazre n e k a m v daljavo in p r e m i š l j u j e , kaj vse je vložil v ta skok, v to negibno plavanje po z raku . M n o ž i c a pa vzvalovi i n sl iši jo se v z k l i k i občudova nja, v č a s i h pa tudi r a z o č a r a nje.
T a k o se v P l a n i c i , v tej t ih i do l in i pod Poncami , dogaja leto za letom. Najbol j š i skaka lc i sveta prihajajo sem pokazat svoje znanje ter sadove napornega t reninga i n odrekanja. T e m u pr imerno pa j i h P lan ica , biser s lovenskih lepot, tudi sprejme.
V z i m s k i h mesecih, ko dobi d r u g a č n o , še l epšo podobo, organizatorjem n i ža l t ruda in napornega dela, opravljenega na skaka ln icah ve l ikankah . V s i z vel iko notranjo vnemo in energijo, z o b č u d o v a n j a vredn i m zanosom opravljajo še zadnja dela na skaka ln i cah in d rug ih objektih, da bi lahko sprejeli skakalce v svojem n a j l e p š e m sijaju.
Množ i ce obiskovalcev pa dokazujejo, da njihov t rud ni zaman, saj P lan ica , z ibe lka slovenskega skaka lnega špo r t a , s lovi po vsem svetu. Pros t rana z a s n e ž e n a ravn ina , k i se blešči v soncu, okrog i n okrog obdana s h r ib i , m o g o č n e skakal nice i n vs i s k o k i v č loveku zbujajo ve l iko o b č u d o v a n j e . In mar s ikomu se tam porodi mi sel, da je P lan ic i narava podarila- vse to, ka r je p r i skopar i l a na krasu .
Blišč njene lepote so v svet zanesl i obiskovalc i , l jubitel j i belega š p o r t a , k i j i m n i žal ne č a s a ne denarja za prekrasen dan, p r e ž i v e t v pr i je tni dol in i pod Poncami .
Irena M e k u č , 7. b r. , OŠ Ma t i j a Val javca Preddvor
N A G R A D N A U G A N K A
Na fotografiji v prejšnji nagradni uganki je bila n e m š k a popevkarica Ne-na. Vs i vaši odgovori, k i j ih spet ni bilo malo, so bil i pravilni. Nekoliko se je zataknilo le pri naslovu pesmi, po kateri smo spraševal i . M i s l i l i smo na 99 balonov, vendar ste nekateri zapisali tudi naslove njenih novejših uspešnic. No, napaka je verjetno naša , ker smo bil i morda z vprašan jem nekoliko premalo konkretni. Zato smo pri žrebu upoštevali
vse odgovore. Izžrebana je bila Dina Kemperle z Jesenic, Tomšičeva 70/b. Zdaj pa k naslednji uganki. Planica je že za nami, vendar lepi poleti 44 pogumnih fantov na osmem svetovnem prvenstvu v smuča r sk ih poletih ne bodo tako hitro pozabljeni. Ob 50. obletnici se je Planica res izkazala. Tudi z novim svetovnim in državnih rekordom. Odgovorite, koliko znaša novi svetovni rekord in kdo ga je postavil. Odl ičnega letalca predstavljamo tudi na fotografiji. Dopisnice z odgovori pošljite do 15. aprila na naslov: Č P Glas, 64000 Kran j , Moše Pijadeja 1 — nagradna uganka. Izžrebanca spet čakajo Aerove akvarelne barvice.
Cerklje na Gorenjskem, moj domač i kraj — Narisal Tadej Žvikort, 2. a r. osnovne šo le Davorina Jenka v Cerkljah
R a d i m a m m a m o
Osmega marca se še posebej spomnimo naš ih mamic, babic, tet, vseh žena. Razveselimo j ih s skromnim darilom ali vsaj z rožico, k i naj bi pokazala, da j ih imamo radi.
A l i imam svojo mamo rad? O tem nikoli ne razmišl jam. Vem, da je moja mama dobra, skrbna, da naredi zame veliko stvari. Pomaga mi pri učenju, večkrat me krega, če jc ne ubogam ali jo kako drugače razjezim. Takrat je mama žalostna, noče se pogovarjati z menoj. Takrat tudi jaz postanem žalosten, postane mi žal, da sem jo razjezil. Najbrž je to zato, ker jo imam rad. Hudo mi je, če je kdaj bolna. Pomislim, kako bi bilo, če je ne bi imel več.
Ne morem opisati, kako in zakaj jo imam rad. Vsak otrok ima svojo mamo najbrž po svoje rad.
UrOš AhaciČ, 5. b r. OŠ heroja Grajzerja Tržič
M o j a p u n č k a K o so bile m a š k a r e , se je mo
ja sestra oblekla v ciganko in si sposodila mojo punčko. Poče-čkala jo je po obrazu, da potem tista barva s punčke ni šla, čeprav sem jo umivala. Sestra mi je rekla, naj ne bom žalostna, ker mi bo kupila novo punčko.
Tako mi je nekega dne prinesla zavitek. K o sem ga odprla, je bila v njem punčka . Ime j i je A v a kuharica, ker je b i l poleg nje še čajnik, dve skodelici, dva krožnika, vi l ic i , žlici in noža. La se ima črne in lepo skodrane. Ima belo obleko in bel predpasnik, bele čeveljčke in nogavičke. Gleda v levo stran, stoji pa kakor k a k š n a dama. Od sosede sem dobila še eno oblekico bele in zelene barve. Prav lepo j i pristoji. *
S punčko se velikokrat igram. Predpasnik je že malo strgan, d rugače pa se je lepo ohranila. Meni se zdi lepa. P r i mojih igračah je glavna.
A l e n k a Kalamar , 4. a r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Ix)ka
M a m i c a s e j e s m e j a l a
Mamica se je smejala, ko sem se zaletel v hruško. — Marko Ferjan
Pekl i smo čevapčiče. Vse se nam je prismodilo. Jedli smo kar zažgane čevapčiče. M a m i se je smejala. — Irma Rozman
Šli smo se drsat na Čukovo jamo. Oči se je hvalil , kako dobro drsa. K o pa smo stopili na led, je takoj padel. Komaj se je pobral, je spet padel. Mamica se je zelo smejala. — Igor Sajevic
Z mamico sva šli krmit piščančke . Mami se je začela smejati . Vpraša la sem jo, zakaj se smeje. Pokazala je na piščančka, k i je bil ves pokakan. Obe sva se smejali. — Nuša Kuhar
Mamic i sem rekel: Ko bom zrasel, ti bom ustrelil lisico za kučmo. Mamica se je smejala in rekla: Potem me bo še dolgo zeblo. — Pr imož Rozman
Mamica je jedla kruh in klobaso. K njej je skočil p iščanček in j i kavsnil klobaso. Mamica se je smejala. — Janez Pod jed
V soboto sva z mamico pekli piškote . Mami je gledala televizijo, jaz pa sem pazila na piškote. Tudi mene je zanimala televizija. Pustila sem piškote in šla gledat oddajo. Na piškote se je spomnila mama, ko so bili že zažgani . Jedli sva kar zažgane piškote. M a m i se je smejala. — Marjana K a r u n
Učenci 2. in 3. r. OŠ Olsevek
S p r e h o d p o g o z d u
Dež je ponehal in sonce j e ' mežljivo pokukalo izza obla^ Vse je dišalo po pomladi. V zlP njem popoldnevu je k meni™ šla prijateljica. Odločili sv* za sprehod. Pot naju je kar; ma vodila v gozd. V s i listavC že brsteli. Obronki gozda so reli kot zlato. Trobentice so razcvetele pod grmovjem m*. Jase so bile bele kot neye*j Vse so bile pokrite z ve t rn i^ V daljavi se je oglašala kuka^ s svojim ku ku. Tudi s l a^ drozgi in ščinkavci so se ogl** vsevprek.
Nenadoma sva še ustavi' 1
prisluhnili . Iz grmovja, pol*1
trnja, se je žalostno in zat^ oglašalo vee, vee. Gledali sv* gledali in ugledali rjavo ^ posuto z belimi pikicami. SB pogledat in v grmovju sva p mlado srnico. Rešili sva jo movja in jo pustili pod niz^ grmovjem. Ko sva se čez (
uro vrni l i , je srnica stala•, istem mestu kot sva jo p^g »Kaj naj storiva?« sva se spf; vali . Stekli sva domov vv{f kaj naj storiva. »Ko sta se r dotaknili, jo bo mama srna^ pustila. Prinesita jo domov.' seli sva šli po srnico, k i je s sredi poti kot okamenela. ™ sli sva jo domov in jo kri* 1 1
mlekom iz s tekleničke. Lep 0
skrbeli zanjo. Vso mlado s° in sadike paprike na vrtu ) \ na pospravila v želodček. P 0 ^ je dobila lepo rjavo barvo ij1^ zno poleti je zapustila l e ž i ^ koči za hišo in odskakljala^ bodo.
Tadeja Marko , 6. b r. OŠ Davorina Jenka Cerk»r
N a R u p i P r i novinarskem krožku
šli na Rupo. Po poti smo * veliko zanimivega. Steze sp
Tek 1- !
* !
3. !
TE
Vse
Vf
Od Po
Pi
blatne. Sneg se topi, za njrtf
§rihaja pomlad. Prišli smO orlijevega mlina. Stali siflj
mostu in metali kamenje v ^ Hodi l i smo po travniku in li naravo. Travnik dobiva ze^ oblačilo. Iz zemlje pa poga^jj spomladanske cvetice. smo se vrni l i umazani in u O T
ni od hoje.
Gorazd Kavčič, 2.af-OŠ Simona Jenka, D E Center
1 22. MARCA 1985 RADIO, TELEVIZIJA, BANKA SPOROČA, KRIŽANKA 7. STRAN @ ® [ ^ S I » I E J I G L A S
TELEVIZIJSKI SPORED fJOTA, 23. marca
' v r o č i l a - Otroška matine-Ponovitve oddaj: 8.05 J. Ri-
1 (5j^ana, mala opica - Nana i J*«« - 8.20 N. Grafenauer: i p o t i v a - 8.35 Gradimo j ^ Ziv žav - 8.55 Ciciban
L in 2. del - 9.20 Pe-g^P - 9.50 Miti in legende -2°Potamski miti: Ep o Gil-
L del - 10.05 Periskop Čudeži narave: Nena-
I bilja iz živalskega sveta i ^--Kragujevac: Odhod šta-Jr Radosti,"prenos Beograd -E/j ^ i č e v a n j a o 1
™°> ponovitev 4. dela dok
Edvardu •lju: Srečanje s prihod-
F H Haf-v odmoru
^Jl*-12.50 Ljudje in zemlja -J? Poročila - 15.50 Deček s [ij^mi, avstralski mladini h " 17.00 Šagac: Rokomet ^•»etaloplastika i^5 r ^ a r prenos,
i^gandna oddaja - 18.35 Boj ^|3stanek: Čedna roparja, E**ka dok. serija - 20.00
litot J °Plin, ameriški film -StoL?^8 1 0 tedna " 2 2 0 0 V i " J*^ba - 22.45 Poročila jjtoiki II. TV mreže i Jest - 13.45 Balada Ma-L U l t ' tunizijskočeškoslovaški
i W 1 5 1 5 Bordeaux: EBU, mladih talentov - 16.10
J*1* gaj, romunski mladin-«lm - 17.40 Nepokorjeno
.. L del TV nadaljevanke -oflfH N a r odna glasba - 19.30
jj^vnik - 20.00 Mini show -iS 9?kumenti našega časa -
f . Poročila - 21.20 Športna * - 21.45 Zgodbe i/za vrt-fraje, 1. del vzhodnonem-nadaljevanke - 22.35 Poe-
program 1C.' ' v šoli - 11.00 Kraguje-
lf ^ ° d l l<»d štafete mladosti, »< h r » " 1 3 ' 4 5 Sedem I V dni -I isk W o z a i k - 16.15 Narodna
f? a - 16.45 Poročila - 16.50 *oledar - 17.000 Rokomet -
0*K£ loPlastika : FH Hafnarf-Hiar. prenos - 18.25 Turisti-
,j panoptikum - 19.30 TV i k ' 2 0 0 0 B r a t Sherlocka
•V v T S a - angleški film - 21.45 HJd a nevnik - 22.00 Za konec
NEDELJA, 24. marca 8.30 Poročila - Otroška matineja: 8.35 Živ žav - Risanke, Smrkci - 9.25 Grizli Adams, ponovitev ameriške nanizanke -9.55 R. Castellani: Življenje Verdija, ponovitev 8. dela italijanske nadaljevanke - 11.10 Pesmi in plesi iz Filipinov, oddaja TV Skopje - 11.35 625 - oddaja za stik z gledalci - 11.55 Propagandna oddaja - 12.00 Pod lipo, prenos s Starega trga pri Slovenjgradcu - 13.30 Poročila - 14.20 Mostovi - 14.50 S. Sremac: Pop Čira in pop Spira, zadnji 3. del nadaljevanke TV Beograd in TV Novi Sad - 16.15 Poročila - 16.20 Visok pritisk, zabavnoglasbena oddaja TV Koper - 17.15 Čas morilcev, francoski film (ČB) - 20.00 Geniji ali genijalci: Maščevanje, 5. del TV nadaljevanke - 21.00 Beseda da besedo - Pogovor s Helmutom Recknaglom -.21.30 Športni pregled - 22.00 Poročila
Oddajniki II. TV mreže 8.50 Test - 9.05 Oddaje za J L A in Peklenski otok, jug. film -14.30 Test - 14.45 J . Haydn: Stvarjenje sveta, oratorij -16.00 Split: PJ v vaterpolu -POŠK Brodomerkur : Partizan, prenos - 17.00 PJ v rokometu (Ž) Budućnost Titex : Radnički, prenos, v odmoru.. . - 18.25
Dediščina za prihodnost, oddaja iz kulture - 19.10 Prometni krog - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Moja Domovina, dokumentarna serija - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 TV kinoteka: Plavi angel, nemški film
TV Zagreb I. program 10.20 Poročila - 10.30 Otroška matineja - 12.00 Kmetijska oddaja - 13.00 Družinski magazin, izobraževalna oddaja - 13.30 Govorimo o zdravju - 14.00 Na svoj način, glasbena oddaja -14.15 Proti vetru, 5. del avstralske nadaljevanke - 15.05 Nedeljsko popoldne - 17.20 Živali
'so svobodne, ameriški film -18.55 Smrkci - risanka - 19.30 TV Dnevnik - 20.00 Ljubezenske zgodbe, TV nadaljevanka -21.00 ZOI in beli svet, reportaža - 21.30 Športni pregled -22.00 TV dnevnik
PONEDELJEK, 25. marca 8.45 TV v šoli - 17.25 Poročila -Spored za otroke: 17.30 Maček Muri in muca Maca, musical -18.10 Kostja, portret ilustratorja Kostja Gatnika - 18.25 Podravski obzornik - 18.45 Ročk oko, oddaja za mlade - 20.05 H. Arnow: Rezbarka, 3. zadnji del ameriške nadaljevanke - 21.00 Aktualno - 22.05 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže 17.15 Test - 17.30 Beograjski TV program - 18.55 Premor (samo za LJ 2) - 19.00 Indirekt, oddaja o športu - 19.30 TV dnevnik - 19.55 Lačnim otrokom Etiopije, prenos prireditve -21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Dinastija, 39. del ameriška nadaljevanke - 22.10 Hit meseca (do 22.55) T V Zagreb I. program 16.20 Videostrani - 16.30 TV v šoli: Kolesar v prometu, Za učitelje, »Kažuni« v južni Istri -17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Zgodbe iz davnine, otroška oddaja - 18.00 Nepomembno in pomembno, otroška serija - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.45 Ročk oko, oddaja za mlade - 19.30 TV dnevnik -20.00 M. Pavlovič: Vzemi, pa boš dobil, drama - 21.15 Meri-diani, zunanjepolitična oddaja - 21.45 Izbrani trenutek - 21.50 TV dnevnik - 22.10 Ev avtor, en film TOREK, 28. marca 8.55 TV v šoli - 16.05 Šolska TV: Vojna proti združenim okupatorjem in kvislingom - 17.25 Poročila - 17.30 Trio kitar, 3. oddaja - Spored za otroke: 18.05 Miti in legende: Mezopo-tamski miti: EP o Gilgamešu, 2. del, nanizanka TV Beograd -18.20 Propagandna oddaja -18.25 Dolenjski obzornik - Spored za mlade: 18.40 1555 Igorje-vih dni, dokumentarni film -20.05 W. Shakespeare: Hamlet, predstava Mestnega gledališča
RADIJSKI SPORED SOBOTA, 23. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Pionirski tednik -9.05 Sobotna matineja - 10.05 Pojte z nami - OPZ OŠ »J. B. Tito« — Domžale, vodi Metka Pihler - 10.25 Lahka glasba -11.05 Svetovna reportaža -11.30 Srečanja republik in pokrajin - 12.10-14.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -14.05 Kulturna panorama -15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak in EP - 17.00 Studio ob 17.00 - Zunanjepolitični magazin - 18.00 Škatlica z godbo - 18.30 Iz dela Glasbene
mladine Slovenije - 20.00-23.00 Slovencem po svetu - 22.50 Li terarni nokturno - 23.05 Od tod do polnoči - 00.05-5.00 Nočni program - glasba -
NEDELJA, 24. marca Prvi program 5.00-8.00 Jutranji program -glasba - 8.07 Radijska igra za otroke - 10.05 Nedeljska matineja - 11.00-13.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo -13.20 Za naše kmetovalce -14.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo - 14.30 Humoreska tega tedna - 15.10 Pri nas doma - 15.30 Nedeljska repor-
•d
RAZPIS M s d š o l s k e g a tekmovanja za najboljše likovno, literarno in fotografsko delo.
J ^ E L E Ž B A j e ^ o v a n j a se lahko udeleži jo:
" s kupina : p redšo l sk i otroci v okviru programa v vzgojno-varstvenih organi-2 zacijah
" l u p i n a : učenc i osnovnih šol v okviru š o l s k e g a programa ali posameznih o krožkov
• skupina: dijaki srednjih šol v okviru š o l s k e g a programa ali posameznih v krožkov T E M A Tem •
ma je tudi letos prosta; ude leženc i tekmovanja si jo torej izberejo sami. V °)ih literarnih, likovnih in fotografskih prispevkih naj bi avtorji razmišljali pred-
5 e m o sebi in o vsem, kar jih obdaja. V R S T A IZDELKOV ^'kovna dela: ^ Poljuben material in tehnika (slika, grafika, plastika, keramika, tapiserija, le-V Pljenka, mozaik)
Pn' likovnih delih naj format ne presega velikosti 80 x 80 cm. Merama dela: £ Proza (poljuben spis, basen, humoreska, čr t ica, potopis)
Pesmi (pr i ložnos tne , lirske, pripovedne) L kratki dramski prizori R o t ogra f ska dela:
fotografija ^ diapozitiv
* T . IZDELKOV p^delek, k rožek ali razred lahko pošl je največ tri literarne prispevke, število
slanih likovnih in fotografskih del ni omejeno.
^ODATKI O UDELEŽENCU £ jme, kraj in naslov šo l e ali vzgojno-varstvene organizacije, jj. 'rne in priimek avtorja, leto rojstva in razred ^ 'me in priimek vzgojitelja, učitelja ali mentorja
° d d e l e k , k rožek ali razred, v okviru katerega je bilo delo izdelano
NAGRADE ^kovna dela:
g r a j e n a bodo po tri najboljša v vsaki starostni skupini
L i t *rarna dela: g r a j e n i h bo š > s t najboljših del v drugi starostni skupini in tri dela v tretji stak n i skupini
P o t o g r a f s k a dela: grajena bodo po tri najboljša dela v drugi in tretji starostni skupini
°deljenih bo torej 24 enakovrednih nagrad, ki jih prejme šola , krožek ali ra-®d, v okviru katerega je avtor sodeloval na m e d š o l s k e m tekmovanju. Vred-st posamezne nagrade je 2.000 din.
i
I
IN N A S L O V J ' spevke pošljite na naslov: Ljubljanska b
a n J . Ces ta J L A 1, najkasneje do 6. maja 1 banka, Temeljna banka Gorenjske,
985.
gmg ljubljanska banka w Temeljna banka Gotenjske
taža - 16.20 Pogovor s poslušalci - 17.05 Priljubljene operne melodije - 17.50 Zabavna radijska igra - 19.45 Glasbene razglednice - 20.00-22.00 V nedeljo zvečer - 22.20-24.00 Glasba za prijeten konec tedna 00.05-4.30 Nočni program -glasba
PONEDELJEK, 25. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Aktualni problemi marksizma - 8.40 Naučimo se novo pesmico - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki revijski orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.50 Ponedeljkov Križemkraž
14.05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj -14.30-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Na ljudsko temo - 18.25 Zvočni signali - 19.45 Minute z ansamblom Vita Muženiča -20.00 Kulturni globus - 20.10 Zaplešite z nami - 21.05 Češka filharmonija in dirigent Karel Ančerl - 22.50 Literarni nokturno - 23.05 Zimzelene melodije -00.05-4.30 Nočni program -glasba -TOREK, 26. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo - 8.35 Iz glasbenih šol - 9.05 Glasbena matineja - 10.05 Rezervirano za . . . - 11.05 Ali poznate... - 11.35 Naše pesmi in plesi - 12.10 Danes smo izbrali - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Po domače -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.45 Mehurčki - 14.05 Odrasli tako, kako pa mi - 15.10-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP - 17.00 Studio ob 17.00 + glasba - 18.00 Sotočja (prenos iz studia radia Maribor) - 18.45 Glasbena medigra -20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi - 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih -21.05 Radijska igra - 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Vodomet melodij - 00.05-4.30 Nočni program - glasba
SREDA, 27. marca Prvi program 4.30-8.00 Jutranji program -glasba - 8.05 Za knjižne molje -8.30 Govorimo makedonsko in srbohrvatsko - 10.05 Rezervirano za . . . - 10.40 Lokalne radijske postaje se vključujejo -11.05 Ali poznate - 11.35 S pesmijo po Jugoslaviji - 12.10 Veliki zabavni orkestri - 12.30 Kmetijski nasveti - 12.40 Ob izvirih ljudske glasbene kulture -13.00 Danes do 13.00-ih - Iz naših krajev - Iz naših sporedov -13.20 Osmrtnice, obvestila in zabavna glasba - 13.30 Od melodije do melodije - 14.05 Razmišljamo, ugotavljamo 14.25-15.25 Popoldanski mozaik - 16.00 Vrtiljak želja in EP -17.00 Studio ob 17.00 + EP -18.00 Uglasbene pesmi Otona Župančiča - 18.30 S knjižnega trga - 19.00 Radijski dnevnik -19.35 Lahko noč, otroci - 19.45 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča - 20.00 Zborovska glasba po želji poslušalcev -20.35 Med suitami Johanna Se-bastiana Bacha - 21.05 Modest Musorgski - 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini - 22.25 Iz naših sporedov -22.30 Zimzelene melodije -22.50 Literarni nokturno - 23.05 Jazz za vse - 00.05-4.30 Nočni program - studio Maribor -
Ljubljana - 22.45 Integralia, oddaja iz kulture - 23.45 Poročila
Oddajniki II. TV mreže 15.25 Visoko: Nogomet - kvalifikacije za EP (mladinci) Jugoslavija : Luksemburg, prenos, v odmoru . . . - 17.25 TV dnevnik - 17.45 Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 27. marec, dokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Folk parada -20.45 Žrebanje lota - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Čas podvigov, dokumentarna oddaja - 21.50 Moslavina, izobraževalna oddaja (do 22.20) - Opomba: Košarka - prva tekma II. kola končnice
TV Zagreb I. program 16.30 Videostrani - 16.40 TV v šoli: Glamoč, Ne pozabi: Marijan Krajačič - 17.30 Poročila -17.35 TV koledar - 17.45 Kdor hoče, ta zmore, otroška oddaja TV Novi Sad - 18.15 Odprta knjiga - 18.45 27. marec, dokumentarna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dialogi, notranjepolitična oddaja - 20.45 Žrebanje lota - 20.55 Festove premiere: Vozi naprej, ameriški film - 2.35 TV dnevnik
SREDA, 27. marca 9.00 Test - 9.15 TV v šoli -16.00-23.30 Teletekst RTV Ljubljana - 16.15 Poročila - Spored za mlade: 16.20 Lovska zgodba, 2. del nadaljevanke - 16.55 Jaka Judnič: Užaljeni Tolovaj - 17.10 Obalno-kraški obzornik - 17.25 Zenica: Nogomet - kvalifikacije za SP, Jugoslavija : Luksemburg, prenos, v odmoru propagandna oddaja in risanka 20.05 Svet na zaslonu - 20.50 Majhne skrivnosti velikih ku harskih mojstrov - 21.00 Film tedna: Smrt v Benetkah, itali janski film - 23.15 TV dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže 15.50 Test - 16.05 TV dnevnik 16.25 Sokoli, otroška serija 16.55 Družinski magazin - 17.25
Zenica: Nogomet, Jugoslavija : Luksemburg, prenos, v odmoru premor - 19.30 TV dnevnik -20.00 Glasbena dogajanja -20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Življenje in ne film, dokumentarna serija - 21.50 6. zagrebški sejem jazza - 22.40 Povodi in sledi, oddaja iz kulture
TV Zagreb I. program 8.30 TV koledar - 8.45 Sokoli, otroška serija - 9.15 TV v šoli -10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila (do 12.35) - 16.00 Videostrani -16.10 Poročila - 16.15 TV koledar - 16.25 Sokoli - 16.45 Družinski magazin - 17.25 Zenica: Nogomet, Jugoslavija : Luksemburg, prenos - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kino oko in pogovor na temo: O družini ob jugoslovanskem filmu Ali se spominjaš, Dolly Bell - 22.30 TV dnevnik ČETRTEK, 28. marca 8.45 Test - 9.00 TV v šoli -15.55-22.35 Teletekst RTV Ljubljana - 16.10 Šolska TV: Vojna proti združenim okupatorjem in kvislingom - 17.35 Poročila Spored za otroke: 17.35 J . Ribičič: Nana, mala opica: Novo življenje - 17.50 Portret Načeta Simončiča - 18.20 Propagandna oddaja - 18.25 Dolenjski obzornik - 18.40 Čas, ki živi: Prva vlada DFJ (Demokratične Federativne Jugoslavije), oddaja TV Zagreb - 20.05 Tednik -21.15 A. Mnouchkine: Moliere, 3. del francoske nadaljevanke -22.20 Tv dnevnik II
Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik -17.45 Jelenček, otroška serija -18.15 Znanstveni magazin -18.45 Mali, veliki svet, doku-mentarno-zabavna oddaja -19.30 TV dnevnik - 20.00 Večni klic, 2. del sovjetske nadaljevanke - 21.10 Poročila - 21.15 Gibljive slike - 31. festival dokumentarnega in kratkome-tražnega filma - 22.15 Opre roma - pamet v roke, ko bo v dru go ustvarjal svet, dokumentar ni film
TV Zagreb I. program 8.15 TV koledar - 8.30 Jelenček, otroška serija - 9.00 TV v šoli -10.35 TV v šoli - 12.30 Poročila (do 12.35) - 16.25 Videostrani -16.35 TV v šoli: Kako nastane gledališka* predstava, Veliko pristanišče, Na brazdah življenja - 17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17.45 Jelenček, otroška serija - 18.15 Znanstvt ni mozaik - 18.45 Mali veliki svet, dokumentarno-zabavna oddija - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Monitor - politični magazin - 21.05 Kvizkoteka - 22.15 TV dnevnik PETEK, 29. marca 8.45 TV v šoli - 17.15-00.20 Teletekst RTV Ljubljana - 17.30 Poročila - Spored za otroke: 17.35 Obisk v mestu Živ žav - 17.50 Grizli Adams, ameriška nanizanka - 18.25 Obzornik ljubljanskega območja - 18.40 Mladostnik: del družbe, 3. del izobraževalne serije - 20.05 Pričevanja o Edvardu Kardelju: Žetev, 6. del dokumentarne serije - 20.45 Ne prezrite - 21.00 M. Spillane: Mike Hammer, ameriška nanizanka - 21.50 TV dnevnik II - 22.05 Ubijanje sestre George. ameriški film Oddajniki II. TV mreže 17.10 Test - 17.25 TV dnevnik -17.45 Mama, ata in jaz, otroška oddaja - 18.15 Ljudje pripovedujejo, izobraževalna oddaja -18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Iz koncertnih dvoran - 21.50 Nočni kino: »Kriminalka«, francoski film TV Zagreb I. program 16.20 Videostrani - 16.30 TV v šoli: Angleščina, TV berilo -17.30 Poročila - 17.35 TV koledar - 17,45 Mama, ata in jaz, otroška serija - 18.15 Ljudje pripovedujejo - 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Gansterska kronika - 13. zadnji del ameriške nadaljevanke - 20.55 Jazz koncert orkestra RTV Ljubljana s solisti - 21.55 TV dnevnik -22.10 Kulturni magazin
N A G R A D N A K R I Ž A N K A
Rešitev nagradne križanke z dne 15. marca: prelom, Rivera, omenek, terasa, Ist, TL , CK, NA, Reunion, los, Orsk, Imam, Trimo, Dar Es Salam, Angola, ČO, Do, Avar, DA, svoboda, Erato, ivar, Čikola, Ars, enakonočje, kan, Kanaan.
Prejeli smo 163 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (250 din)prejme Slavko Pajntar, Tržič, Ročevnica 51, 2. nagrado (150 din) prejme Sašo Porenta, Škofja Loka, Sv. Duh 62, 3. nagrado (100 din) prejme Milka Bebar, Sp. Bitnje 15, Žab-nica. Nagrade bomo poslali po pošti.
Rešitev nagradne križanke pošljite do 27. marca do 9. ure na naslov: CP Glas Kranj, Moše Pijadeja 1 — z oznako Nagradna križanka. 1. nagrada 250 din, 2. nagrada 150 din in 3. nagrada 100 din.
G L A S 8. STRAN petek, 22. marca 1985 REPORTAŽA
Prešernov zbor in Lipar odlično zapisana v orovsl Nepokvarjenost, želja po prepevanju, druženju in uspehu, predvsem pa navezanost na pesem, ki se je ohranila do današnjih dni ter Petrov lep pristop do vsakega pevca je botrovalo velikim uspehom pevskega zbora France Prešeren iz Kranja, pravi glasbenik Janez Foršek iz Kranja. Podrobno je opisal delovanje zbora, osvetlil njegov pomen in umetniško poslanstvo.
• Zakaj ste se lotili pisanja?
A k a d e m i j a za glasbo v L j u b l jan i želi zbrat i vse podatke o pevsk ih zbor ih , k i so delovali takoj po osvoboditvi i n k ro j i l i pevsko s p l o š n o kul turo š i r še ga o b m o č j a . T a k š e n zbor je b i l m o š k i pevski zbor France Preš e r e n iz K r a n j a , k i ga je od njegove ustanovitve maja 1945 do jubi le jnega koncerta leta 1975 vodi l Peter L ipar , zbor pa je deloval p r i k ran j sk i glasben i šoli . Doslej so obstajale le k ron ike , k i j i h h ran i k ran j ska enota zgodovinskega arhiva . Največj i problem je b i l , p r i t i v st ik s pevci, k i še žive i n so sploh hoteli odgovarjati. Največ podatkov sem dobil pr i H a l k i K l e m e n č i č e v i , ustanovitel j ici ž e n s k e g a zbcra , k i je deloval v okv i ru P r e š e r n o v e g a zbora, p r i pevk i F a n i Ge r l i c a iz Kran j a , p r i J o ž e t u Draksler -j u v Bri tofu, ve l iko gradiva je h ran i l a vdova Janeza G r a š i č a . O b i s k a l sem glasbenike, k i so s Pe t rom L i p a r j em akt ivno sodeloval i , predvsem Egona K u -neja, S l avka Mihe lč i ča in Radovana Gobca.
• Pisanja ste se lotili verjetno tudi zaradi vašega odnosa do tega zbora?
"Velikokrat sem ga s l išal , vedno, še kot otrok, sem ime l do njega spošt l j iv odnos. Tud i zato, ker je v zboru pel moj svak, baritonist Franc Lesko-v š e k , k i je kasneje postal operni pevec. V zboru je pel težje so l i s t i čne parte. Z glasbo se ukvar jam od rane mladosti , prav svak me je navajal na petje in me s k u š a l speljati na
pevsko pot. V e n d a r sem b i l bolj pianist kot pevec, petje pa sem občudova l . N a koncu pa sem postal zborovodja, L i p a r m i je b i l vedno v p o m o č . K a dar sem ime l t e ž a v e , m i je vedno svetoval, vedno je to od srca povedal.
# K a j je L i p a r pomen i l za K r a n j ?
L i p a r je ne samo za K r a n j predstavljal avantgardo glasbenega ustvarjanja i n poustvarjanja in P r e š e r n o v zbor je b i l pojem v jugoslovanskem mer i lu . Spomni t i se velja, da je b i l ustanovljen le š t i r i n a j s t dni po osvoboditvi, n a t a n č n e j e 20. maja 1945,in je na z a č e t k u ime l 44 pevcev. V g lavnem so b i l i to verz i ran i pevci , k i so pel i v predvojnih ku l tu rn ih druš tv ih . Že čez leto dn i je imel s ind ika ln i m o š k i pevski zbor France P r e š e r e n , kakor se je s p o č e t k a imenoval , koncert, k a k r š n e g a bi s i še danes želel mars ika te r i m o š k i pevski zbor. Pe l i so R o ž m a r i n F rana G e r b i č a , Serenado E m i l a A d a m i č a in Vabi lo Davor ina Jenk a . Š e danes so to pesmi, k i predstavljajo most od ljubiteljskega k že skoraj profesiona lnemu petju.
• Od z a č e t k a so tprej negoval i profesionalnost?
Nj ihova zagnanost ni poznala meja. Pevci so m i povedali, da je imel L i p a r ve l iko potrpljenja z mlad imi , nov imi pevc i . N a r o č a l j i h je uro a l i več pred vajo zbora. Vaje so imel i š t i r i k r a t na teden, k\\fub temu da so se v majhni sobici glasbene šole kar duš i l i . V zboru je bilo ve l iko od l i čn ih pevcev, ne
kater i , kot Janez Bole i n F ranc L e s k o v š e k , so postali znani g lasbeniki .
• K a t e r i so b i l i prv i večji uspehi zbora?
Ob stoletnici P r e š e r n o v e smrt i se je zbor pre imenoval v m o š k i pevski zbor France Preš e r e n , nakar so s ledi la prva d a l j š a potovanja po Jugoslavij i . V petdesetih let ih je b i l zbor že znan po Sloveni j i , tudi po Jugoslavi j i . L e p i v t is i so pr ihaj a l i iz Makedoni je , kjer so ime l i koncerte v Š t ipu , Zletovu i n T i tovem Velesu . P r i š l a je p rva m a n j š a k r i za , nekater i pevci so odšl i . Vendar je zbor leta 1951 med 1.064 ljubiteljs k i m i skup inami dosegel prvo mesto, nov polet pa m u je dal koncert 25. apr i la 1951 v Slovensk i f i lharmoni j i .
# Vendar je P r e š e r n o v zbor svoj ustvarjalni v r h d o ž i ve l kasneje.
Š e večji polet je zbor doživel leta 1960 ob 900-letnici mesta K r a n j in leto kasneje ob 20-le-tn ic i vstaje slovenskega naroda, ko so peli G o b č e v o R d e č o kantato. N a r e p u b l i š k i revi j i v M a r i b o r u je zbor nastopil že v t reh zasedbah, kot ž e n s k i , meš a n i in m o š k i zbor. Le ta 1962 je zbor pel v Z e m u n u in Novem Sadu, prejel je slovensko P r e š e r n o v o nagrado. Vseskoz i pa je vel iko snemal za radio, tudi po devetkrat na leto. Zbor je b i l p a č avantgarden, pel je novosti , k i so j i h p isa l i L ipar , B u č a r , S imoni t i , delno tudi, ka r je napisal Blaž Arn i č . Nastopi po Evrop i so se začel i leta 1964. Najprej v I tal i j i i n Nemči j i , od koder so pr ihaja l i
GORENJSKA KORENINA
Vedrina in optimizem sta ostala Prvo leto članstva v Društvu invalidov me je na pomlad obiskala delegacija društva z darilom in cvetjem, misleč, da me, težkega invalida brez roke in noge, dobe v postelji. Kako so se začudili, ko sem jih pozdravil s strešnega slemena, kjer sem sosedu pomagal pri delu na ostrešju,
Duplje — Tole anekdoto rad pove Peter Jošt, k i je v obratni n e s r e č i pred 29 leti izgubi l desno roko i n nogo. S protezo se sicer malce okorno p remika , vendar m u na p rv i pogled n i h č e ne bi pr ip isa l , da je stoodstotni inva l id prve kategorije s t e žko telesno okvaro. D a t a k š e n inva l id sodi v posteljo, so pred leti m i s l i l i tudi tova r i š i v d r u š t v u , k i so ga le prvo leto obiska l i z misl i jo , da m u p r e ž e n e j o m o r e č o samoto. Pr ihodnje leto so že vedeli , da ga lahko dobijo na sosedovi strehi, kjer vneto t e š e o s t r e š j e , na z idarskem odru a l i pa ga sploh n i doma, ker gre s kolesom rjo opravkih . P r i č u j o č e g a zapisa ob lepem vremenu ne bi bilo, saj bi Petra zvabilo v sadovnjak k obrezovanju jablane. Tako pa je stek e l razgovor z m o ž e m , k i je resda brez roke i n noge, toda vedr ina in op t imizem iz mladosti sta m u ostala.
»26 let mi je bilo, ko sem v nesreč i izgubil roko in nogo,« se spominja. »Sosed mi je rešil življenje. Že pet mesecev po nesreči sem shodil, naslednji mesec pa sem se peljal s kolesom. N o ž n a proteza mi je malo nagajala, vendar sem se hitro spet nauči l kolesariti. Danes mi je kolo, ki sem ga kupil kmalu po nesreč i , zvesto pomagalo. Z njim opravim vse bl ižnje poti.«
Pet ra J o š t a razen na strehi, v j ab lan i a l i na kolesu lahko dobimo vsepovsod. Pred z i mo je b i l med m o ž a k i , k i so kopal i j a rke za kanal izaci jo v Dupl jah . Doma je nekaj zemlje, k i jo obdeluje brat, vendar i m a Peter veselje s kmeti jo i n rad mars ikaj postori . Otrok o m pomaga zidat i . Poznajo ga kot akt iv is ta v kra jevni skupnost i , zlasti p r i R d e č e m k r i ž u .
Zaradi transfuzije, ki sem jo bil d e l e ž e n ob nesreč i pred 29 leti, se čut im do lžnega darovati kri,« p ravi . »Zato tudi delam pri R d e č e m križu že 18 let.«
Največ veselja pa Pe t ru J o š t u nudi nje-v gov poklic , tesarstvo. Č e p r a v je kazalo, da
zaradi n e s r e č e v mladost i ne bo n ikdar več popri jel za oblic, i m a še danes v kotu g a r a ž e tesarsko delavnico i n rad pomaga vsakomur, k i potrebuje tesarja. P red leti so m u zaradi tega še groz i l i , da mu bodo vzel i pokojnino. P a je Peter J o š t v p r a š a l svojega zdravnika , kako je s tem. »Ti kar delaj,« mu je dejal. Bomo imel i vsaj mi manj dela s teboj.« Res je. Peter J o š t je zadovoljen, zdrav, veder, p r e š e r e n , toda le>če dela. K a k o r hitro ga vreme ujame med š t i r i stene, začu t i boleč ine .
Š e ena zasluga gre Petru J o š t u : vzgojil je čudovi to d r u ž i n o . V s a leta, k i j i h je zaradi inval idnost i prebi l doma, se je ve l iko posvečal otrokom. Š t i r i ima : Francko , Bojana, Me tko in Petra. Danes se Pet ru in žen i bogato obrestujejo ure, k i sta j i h prebi la z otrok i . P r i d n i so, radi delajo, v šoli so se pridno učili . Danes so vs i že pri k ruhu . V s i se ukvarjajo tudi s š p o r t o m . Bojan je profesor telesne vzgoje. M e t k a in Peter sta ak t ivna š p o r t n i k a , M e t k a v s m u č a r s k i h tekih, najmla j š i Peter v k l a s i čn i kombinaci j i . Oče j i m a je izdelal l ične lesene okvire , v katere sta obesila kolajne, mize se šibi jo pod pokal i . Peter je res lahko ponosen na svojo druž i no.
Ob tem je Peter J o š t lahko pozabil na boleč ine , na invalidnost , na t e ž a v e in skrb i . Zadovoljstvo mu v č a s i h zagreni odnos nekultu rn ih l judi . N a avtobusih s r eču j e mlade ljudi , k i ne oziraje se na ji jegovo inval idnost b r e z b r i ž n o sedijo na svojih prostorih, medtem ko on stoji poleg. Temu, da se včas ih otroci ve l i k ih oči ozirajo za n j im al i m u k a k a v a š k a klepetulja n a v r ž e , k a k š e n r evež da je, se je že davno pr ivad i l .
K a j od ž ivl jenja še p r i čaku je? »Da bi še naprej dobro hodil. Da bi si
otroci ustvarili s rečne družine . Da ne bi bilo bolečin.« Sk romne žel je , k a k r š n o je bilo vse ž ivl jenje Petra J o š t a . Upajmo, da se bodo u resn ič i l e !
D. Z. Žlebir
dobri odmevi. Dobro so se odrezal i na koncer tu v Beogradu ob 50-letnici smr t i Stevana Mokran jca , kjer so peli njegovega A k a t i s t a i n Lipar jevo Zeml ja govori . Le t a 1965 so i m e l i nekaj zelo uspel ih koncertov v Holand i j i . Leto kasneje so v i ta l i janskem Seghizzi ju dosegli prvo mesto. Zbor je ime l vedno do lgo ročno usmeritev, pevci so koncerte zahteval i kot mot iv .za dobro delo. Leta 1967 so imel i koncerte v A n gl i j i , Ho land i j i i n na Č e š k e m .
Po oceni k r i t i ke je zbor leta 1970 programsko dosegel v r h svojega ustvarjanja. Nastopal je v t reh zasedbah, v sporedu je ime l skladbe od Ga l lu sa do zadnj ih novosti, kot so bile pes m i Gabr i j e l č i ča , Ukmar j a , Srebotnjaka. Ocena v idn ih glasbenikov, kot so Gobec, G a -br i je lč ič in še nekater i drugi , je b i l a enotna: »Lipar je v vsem povojnem obdobju nosil t e ž k o breme za napredek slovenske zborovske ustvarjalnosti i n kul ture . K o t . u č e n e c S l a v k a Osterca n i zapadel cenen im in izhojenim glasbenim pr i jemom, pač pa je nepresta-
Zbor France Prešeren iz Kranja pod vodstvom Petrt
no teži l k i skanju novih kompozic i j sk ih pri jemov, č e p r a v mnogokrat za ceno svoje osebne popularnosti . Nesporno je
dejstvo, da je njego^ delo z zborom Fr< ren v r az l i čn ih sesW vi lo dir igenta in s
O PETRU LIPARJUSO REKLI: EGON K U N E J : »Pe te r je b i l kot dir igent zelo natan
čen . Njegovi mah i niso b i l i ve l ik i , p a č pa n a t a n č n i in tako delo se je o d r a ž a l o tudi na petju zbora. Preciznost in estetsko d o v r š e n e kretnje sta b i l i njegova odl ika . V Cel ju je ime l lep uspeh, saj je P r e š e r n o v zbor iz K r a n j a takrat vel ja l za enega na jbo l j š ih zborov, morda na jbo l j š ega v okv i ru Svobod.
Glede interpretacije se je dokaj zvesto d rža l parti ture. Včas ih so pr i izvedbi nastal i m a n j š i problemi in je vedno rad p r i s luhn i l pobudam, kako b i k a k š n o mesto izpel jal bolj pevno in t e k o č e . Tak ra t smo peli Par t izanovo slovo na besedilo Mate ja B o r a K o bom od doma šel . Nekaj m i tu n i všeč , sem m u dejal. K m a l u sva n a š l a pravo reš i t ev . Sp loh se m i zdi ta pesem ena najbolj dož ive t ih Pet rovih skladb.
Glede izb i ra programa smo imel i p rva povojna leta p r ib l i žno vs i enake probleme. Razen A d a m i č a i n Tomca smo pel i p a č tisto, ka r so napisal i L ipa r , S imoni t i , B u č a r i n Mihelč ič . Z g i m n a z i j s k i m zborom smo radi prepevali Lipar jevo N a Posavju. Danes se njegova dela čes to izvajajo, ne več i n ne manj kot dela drugih skladateljev, vendar žal , premalo.
N a š e zadnje, res veselo s r e č a n j e , je bilo ob njegovi 60-letnici, saj smo vs i is t i l e tn ik i in smo praznoval i v Cel ju, L jubl jan i i n Kran ju .«
Ml*?
195
b0 "Por
S L A V K O 1945 na p e d a g o š Gogala . O d leta na kater ih je teki* Izdelali smo si pri" kvali tetno rast zT benopo l i t i čn ih 3. pristop k novi hodna pripravljen 1!* 1
ž a b n o s t , k i pa naj^* osnova.
Osredo toč i l s*1
sko pol i t iko. L ipa t i l , vsaj v muzikal p isa l v najnovej^ vk l jučeva l tudi t so imele p r e v e č t& ren j i h je zato la 1
š tev i lčnos t i zbora nosti . O vsem te za ž e n s k i , m o š k i
.^Rarja med na jzas luž -na jv idne j še glasbene
Slovenije i n Jugoslavi-
Se s r eča l a 20. maja a je vodil dr. Stanko
. ^ naš ih .kongresih' , [^Ovski problemat ik i . " Pot za nemoteno in
r a pris tojnih d ruž-forvjogramska pol i t ika ,
°° r azloži tev in predoru naj vlada dru-"fialnost, 5. f i n a n č n a
Uparjevo program-šne pesmi se bo lo
ki Os t rčev u č e n e c je ; ^ i k i . V program je
6 iše literature, k i ni -Zbor France P r e š e -
JJ v°ljivi ravni , zaradi I ^.Pestrosti in p las t ič -
njegove priredbe
3 >
rfl*Jo
Spomin jam se doval na enem naši" ta vodi l godbo v M* pred godbo in na p ] J
jo ulico.«
x tiru ga je pripove-t ? e k o č namesto oče-> a J korakov p r e v e č
0 r a k a l i vsak v svo-
G o r e n j s k a i n d u i j a j e ] Na Gorenjskem je lani 71.500 zaposlenih v gospodarstvu
ustvarilo 404 milijarde dinarjev celotnega prihodka. To je 65 odstotkov več kot leta 1983 in 11 odstotkov celotnega prihodka slovenskega gospodarstva, ki je porastel za 64 odstotkov. Tudi izdatki za delo in poslovanje so na Gorenjskem rasli hitreje. Znašal i so 318 milijard dinarjev in so bili za 68 odstotkov višji kot predlani, kar pomeni, da so rasli za 3 odstotke hitreje od republ i škega povprečja. To se je poznalo pri dohodku, ki je bil v primerjavi s predlani večji za 56 odstotkov in je znaša l 85 milijard dinarjev, njegov de lež v slovenskem dohodku pa je padel na 10,5 odstotkov. Dohodek na zaposlenega, ki je v Sloveniji porastel v povprečju za 62 odstotkov in je znašal 1,22 milijona dinarjev, je bil na Gorenjskem večji le za 55 odstotkov in je dosegel 1,21 milijona dinarjev. Z izvozom je Gorenjsko gospodarstvo ustvarilo 48 milijonov dinarjev ali 11,8 odstotka slovenskega izvoza. Ustvarilo pa je tudi petino slovenskih izgub.
Po f i n a n č n i h rezul ta t ih je gorenjsko gospodarstvo še vedno nad r e p u b l i š k i m pop r e č j e m , vendar je d i n a m i k a rast i s l a b š a kot v Sloveni j i , je v torek na posvetu gorenjskega po l i t i čnega ak t iva komentira l podatke iz z a k l j u č n i h računov gospodarstva za lani direktor kranjske p o d r u ž n i c e S D K Franc Podjed. Goren jska izgubl ja prednost, kar prav gotovo ni dobro, ker tudi celotna Sloveni ja zaostaja v razvoju. Proizvodnja na Goren j skem je draga, zato se zn ižu je ekonom i č n o s t , vse manj denarja je na voljo za obnovo i n razš i r i tev zmoglj ivost i , inf laci ja požira denar za obratna sredstva, vse več dohodka gre za obresti in druge izdatke in povečuje jo se izgube. *
Drage surovine in energija večajo izdatke
P r i h o d k i od izvoza so v Sloveni j i n a r a š č a l i hitreje kot pr i hodki z d o m a č e g a trga. Zato se je de lež izvoza v celotnem pr ihodku poveča l za 2 odstotk a in z n a š a 11,8 odstotka. N a Goren j skem je de lež izvoza v celotnem pr ihodku nekol iko nazadoval, č e p r a v je še vedno večj i kot v Sloveni j i i n z n a š a 12,5 odstotka. S 15 odstotkov
je v K r a n j u zdrsn i l na 13 odstotkov celotnega pr ihodka . Najniž j i de lež izvoza v celotnem pr ihodku je na Jesenicah, kjer z n a š a 6,9 odstotka in največj i v Škofji L o k i , kjer je 15,3-odstoten. M e d industr i j s k i m i panogami so de l eže izvoza v celotnem pr ihodku najbolj z m a n j š a l i v č rn i metalurgij i , lesni in obutveni industr ij i . Pod p o p r e č j e m industrije, kjer je de lež izvoza v celotnem pr ihodku 18,3 odstotka, so v kov insk i , strojni , teks t i ln i i n p a p i r n o g r a f i č n i indust r i j i . V tu r i zmu so z izvozom dosegli 24,6 odstotka celotnega pr i hodka. K o m a j omembe vreden pa je de lež izvoza v kmetijstvu, g r a d b e n i š t v u , t rgovini i n obrt i .
V nasprotju z izvozom pa so na Goren j skem izda tk i ras l i hitreje od celotnega pr ihodka , medtem ko je b i l a v Sloveni j i
' rast usklajena. K temu je največ prispevalo h i t r e j š e naraš č a n j e cen surovin i n materialov za proizvodnjo od izdelkov ter visok porast s t r o š k o v za energijo, k i so b i l i ka r dvakrat večj i kot predlani . Z a energijo je šlo ka r 14 mi l i j a rd dinarjev. K več j im izda tkom so da l i svoj de l ež tudi s t r o š k i neproizvodn i h storitev, ka r vel ja zlasti za kranjsko obč ino . Zato je ekon o m i č n o s t poslovanja v po
p reč ju nazadovala ka, medtem ko je ostala enaka.
Za obresti 14 rt V vseh o b č n a h so '
k i od obresti več ko' i n so znaša l i 7 m i l i r jev. Vendar pa so tudi izdatk i za obr e
zanje pa je še enkra* obresti od kreditov sko gospodarstvo 14 mi l i j a rd dinarjev, s t ih velja opozoriti nesmisla: obresti fi* na vpogled so * (7,5 odstotka), z s k i m obrestovanje pihuje dohodek. Za šlo lani že 16,4 o< hodka. V t rgovini n zanje odštel i 42,9 O' hodka, v elektrop industr i j i 34,2 odsto sk i 25,7 odstotka, v lurgi j i 20,9 odstotka stvu 16,4 odstotka f
Podobno razmerji ča jn ih raz l ikah , č a j n e raz l ike so le ^ ' ^ v n i r n i , ča le , v k ran j sk i ob- f a . l l e , kjer
t ? c l t i V r
celo m a n j š e kot p& ^-.Polovico m a n j š e od pozi1 i . **• To k a ž e , da je gorenj-je posledica obvez 1
deviz bankam. H i ^ s Podarstvo bolj realno povečeva le n e g a t i ^ razmere na tem po-raz l ike i n so skoraj r
za raz l iko od r so negativne za
Iz poslovn«^ lkJ elovne organizacije obveznosti za n e f <>Cro in druga združevanja. Pri tem & l^^nosti posameznih delovnih organ«*' denarja za poslovni sklad. . j \*
V Železarni^ W ° s t a l o 108 milijonov dinarjev, za nerjj ^ bilijonov in za vlaganja v energe^ l i ^ i e v . V Plamenu je za poslovni skU4 ' ^ . 0 0 0 S din). Za nerazvite naj bi vK 1 j* v
m ™ druga združe vanja 18,9 mM}0: jn» v Poslovni sklad namenila 3 m i l i « Hj^a obveznost 3,9 milijona in za itd** * *>in.
REPORTAŽA petek. 22. marca 1985 9. STRAN ( ^ J M l S M E n G L A S
na v morovskipreteklosti
ja pod vodstvom Petr»
dejstvo, da je njego delo z zborom Fra
.V Li u t i u * ii«*- • *»ajvianejse giasDent ren v r az l i čn ih šesta] «Slovenije in Jugoslavi vi lo dir igenta in '
]0 ki« rib Jo t
.bo "Po: fon" Prog n f °brj en« *bo
S L A V K O 1945 na p e d a g o š Gogala . O d leta ' na kater ih je te Izdelali smo si pri kvali tetno rast z' benopo l i t i čn ih 3. pristop k novi hodna pr ipravi j ž a b n o s t , k i pa naj osnova.
Osredotoč i l s sko pol i t iko. L ipa t i l , vsaj v muzika^ pisa l v najnovejš '* vk l jučeva l tudi taK I so imele p r e v e č te* ren j i h je zato lai* š tev i lčnos t i zbora! nosti . O vsem ten" za ž e n s k i , m o š k i i"
lftarja med na jzas luž -^aj vidne j še glasbene
• To je b i l torej v rh , potem se je zače l a ž a l o s t n e j š a preteklost P r e š e r n o v e g a zbora .
K r i z a , k i je pr ivedla do razpada zbora, se je zače l a že leta 1972. Zbor je še nastopal, še so potovali , toda t a k š n e kvalitete
n i bilo več . Pevec čut i , kdaj i m a pred seboj izbrano publiko, kdaj samo ploskanje obč ins tva . Koncer tov pred izbrano publ iko pa n i bilo več. Le ta 1972 so peli v Mostar ju , vendar je b i l koncert manifestacij sko obarvan. Turne ja v Italijo pa je tako pevsko kot organizaci jsko zarezala tako globoke vrze l i i n nesoglasja med pevci, da so posledice ostale trajne. Rezultat notranje nesloge je b i l tako pe reč , da je mora l L i p a r komemorac i j sk i koncert ob dnevu mr tv ih izvesti s sposojenimi pevci. T a k r i za n i b i la več vzgon, kot je b i la p r e j š n j a . Izkor is t i l pa jo je tud i novoustanovljeni zbor Iskra, k i je P r e š e r n o v e m u zbor u povzroči l tako rano, da se n i mogel več pobrati . V zapisn i k u 7. decembra 1972 L i p a r pravi , da b i P r e š e r n o v zbor združi l i z zborom Iskra in Savs k i m oktetom, toda delati ie
pr ipravl jen pod do ločen imi pogoji, predvsem pa pod zagotov i lom, da m u pevci ne bodo obrn i l i hrbta. L i p a r je b i l torej r a z o č a r a n .
# K d a j je zbor d o k o n č n o u t i hn i l ?
Zadn j i č se je zbor pobral leta 1974 in pod L ipa r jev im vodstvom odše l na da l j še potovanje po Itali j i . Pevcem je dalo. tol iko spodbude, da so pr iprav i l i jub i le jn i koncert ob 30-le-tn ic i ustanovitve zbora, koncert so ime l i 7. maja 1975 v P r e š e r n o v e m g leda l i šču v K r a n j u . Lipar je nato zbolel, ju l i j a je kot dir igent vskoči l Radovan Gobec. Leto kasneje je z 22 pevkami p o s k u š a l š e Alo jz Ajdič in odšli so v M a r i bor, kjer so osvojil i bronasto plaketo. Toda to je bilo tudi vse.
• P r e š e r n o v zbor i m a na s lednika .
Danes P r e š e r n o v o ime nosi popolnoma nov zbor, bivši A k a d e m s k i pevski zbor K r a n j . Lepo" dopolnjuje in nadaljuje tradicijo in uspehe, k i pa j i h je v mnogo težj ih oko l i š č inah dosegel prvotni P r e š e r n o v zbor.
M . Volč jak
se s r e č a l a 20. maja je vodi l dr. S tanko
^ a naš ih .kongresih' , "Ovski problemat ik i . Pot za nemoteno i n
r a pr is tojnih d ruž-ramska pol i t ika ,
azloži tev i n pred-ru naj vlada dru-
alnost, 5. f i n a n č n a
j^jparjevo program-šne pesmi se bo lo-
,i : Os t rčev u č e n e c je !J**}jki. V program je
eJše literature, k i n i -2bor France P r e š e -
v °lj ivi ravni , zaradi , Pestrosti i n p las t ič -
^° njegove priredbe
Spomin jam se l " 4 Ju ga je pripovedoval na enem naš#£j~ e«oč namesto oče-
• a J korakov p r e v e č 0 r a k a l i vsak v svo
ta vodi l godbo v pred godbo in na p' jo ulico.«
R A D O V A N G O B E C : »Zboru France P r e š e r e n sem d i r ig i r a l dvakrat . Septembra 1962 na T rgu revolucije v L jub l j an i in d r u g i č zaradi Liparjeve obolelosti 1. ju l i j a 1975 na proslavi 25-letnice samoupravljanja v tovarni Tek-st i l indus v K r a n j u . Dobro se spominjam izvedbe R d e č e kantate, k i sem jo komponi ra l po na roč i lu zbora na besedilo j e s e n i š k e g a pisatelja M i h e K l i n a r j a . K r s t n a izvedba je b i l a 4. ju l i ja 1961 na Pol jani nad Jesenicami . Peter L i par je za to p r i l ožnos t zbra l 500 pevcev z vse Gorenjske, zbore skorepetiral i n tudi d i r ig i ra l na slavnostni pr i reditvi . S K l i n a r j e m sva sedela v prv i vrs t i . Po k o n č a n i kanta-t i b i mora l i pri letet i avioni in s posebnimi p a d a l č k i metati bonbone med m n o ž i c o . K e r so pr i le te l i prezgodaj in odvrgl i bonbone, se je t i sočg lava m n o ž i c a zapodila za n j imi in tako sva ostala s K l i n a r j e m edina p o s l u š a l c a ter seveda Peter, k i se je znoj i l z dir igentsko palico. R d e č o kantato so potem izvajal i še nekajkrat , vedno z v e l i k i m uspehom.
Ob p o s l u š a n j u zbora France P r e š e r e n sem ime l vedno zelo dober obču t ek . Š tud i r a l i so zelo lahko in hitro, saj je b i l a v e č i n a pevcev notalna. Zbor je imel izdatne i n č is te glasove v vseh zasedbah. Reagi ra l i so na vsak gib in d i r i -gentovo željo, saj je b i l L i p a r znan po tem, da ni ve l iko mahal . Tud i kot ljudje so b i l i č lan i zbora pri jetni in topli i n v č a s i h zelo d r u ž a b n i . Zbor je už iva l vel ik ugled tako v s lovenskem kot v jugoslovanskem mer i lu .
n d i i p r e č j u nazadovala z' ka , medtem ko je v
ostala enaka.
Za obresti 14 rt V vseh o b č n a h so
k i od obresti več ko1
i n so znaša l i 7 m i l i f jev. Vendar pa so & tudi izdatki za obr e
zanje pa je še enkra* obresti od kreditov 1 sko gospodarstvo 14 mi l i j a rd dinarjev s t ih velja opozoriti nesmisla: obresti n*, na vpogled so z4 (7,5 odstotka), z 4 s k i m obrestovanje#, pihuje dohodek. Za šlo lani že 16,4 o hodka. V t rgovini n zanje odšte l i 42,9 o hodka, v elektrop industr i j i 34,2 odsto s k i 25,7 odstotka, v lurgi j i 20,9 odstotkai stvu 16,4 odstotka f
j e p r e d r a g a n i in gumarsk i industr i j i ter v industr i j i gradbenega mater ia la . Najv iš je osebne dohodke so ime l i delavci , k i so delal i v t u r i s t i čn i propagandi (42.000 din), gozdarji (35.000 din), v elektrogospodarstvu (33.000 din) in papir-no-graf ični industr i j i (34.000 dinarjev). N a j s l a b š e pa so zasluži l i delavci v elektro-predelovalni industr i j i (26.000 dinarjev), gradbeniš tvu (24.000 dinarjev), P T T (26.000 din), gostinstvu (26.000 din), obr tn ih stori tvah (22.000 din) i td. Man j denarja kot pretekla leta so v gospo-
Podobno razmerji ča jn ih r az l ikah . P°^ č a j n e raz l ike so le ča le , v k ran j sk i ob celo m a n j š e kot pr* je posledica obvez^ deviz bankam. H i povečeva l e negativ raz l ike in so skoraj
'C^jvnirm, za razl iko od j lJe, kjer so negativne za r^LPolovico m a n j š e od po-^ • To k a ž e , da je gorenj-^spodarstvo bolj realno
razmere na tem po-
4 \
Iz poslovne obveznosti za n*1
vanja. Pri tem ft
delovnih organ» f
sklad. V Ž e l e z a r n ^
dinarjev, za ne«*' ganja v energen' za poslovni ski*". razvite naj bi pl* vanja 18,9 milij 0' menila 3 milijoni lijona in za inf'
M e » o v n e organizacije i n druga z d r u ž e
no ^ n o s t i posameznih denarja za poslovni
°stalo 108 milijonov dj" bilijonov in za vla-fcwV*ev- v Plamenu je 4|W.000 S din). Za ne-
> n za druga združe -% V l * 0 s l o v n i sklad na-II). n a obveznost 3,9 *ni-
n * d i n .
Vel ik del dohodka, razen obresti , gre tudi za delovne skupnost i .
Manj za osebne dohodke
Razporejeni osebni dohodki skupaj s sk ladi skupne porabe so v globalu nekol iko prekoračili resolucij s k i okvi r , č e p r a v je njihov de lež v dohodku padel s 45,6 na 43,6 odstotka. Pop r e č n i osebni dohodek je znaša l 27.949 dinarjev in je b i l za 1,3 odstotka višj i kot v Sloven i j i . Vendar so se v Sloveni j i poveča l i za 52, na Goren j skem pa za 51 odstotkov. V vseh obč i n a h so osebni dohodki nar a š č a l i p o č a s n e j e kot dohodek na delavca. Hi t re je kot dohodek na delavca pa so povečeva l i p l ače v elektropredeloval-
Z a skupno porabo — to je za d r u ž b e n e dejavnosti — so na Gorenjskem da l i p red lan i 16,4, l an i pa le 15,5 d r u ž b e n e g a proizvoda. Še bolj pa se je z m a n j š a l d e l e ž za s p l o š n o porabo ( o b č i n s k e p r o r a č u n e ^ . Le ta 1983 je š lo zanje 4,1, l an i pa le 2,8 odstotka d r u ž b e n e g a proizvoda.
T u d i v pr imer javi s S l o venijo smo Gorenjc i p r i rezanju k r u h a d r u ž b e n i m dejavnostim zelo v a r č n i . N a Gorenjskem dela 10,6 odstotka vseh s lovenskih delavcev, k i so zas luž i l i celo neko l iko bolje kot d r u god, vendar so za d r u ž b e n e dejavnosti da l i m a n j š i delež . Z a zdravstvo so da l i na Goren jskem 9 odstotkov celotne slovenske vsote, za o t r o š k o varstvo 6,4 odstotka , za i z o b r a ž e v a n j e 11,5 odstotka, za ku l tu ro 4,5 odstotka, za raziskovanje 5,4 odstotka, za telesno k u l t u ro 11,8 odstotka, za zaposlovanje 9,9 odstotka i n za socialno skrbstvo 8,3 odstotka. Skupno za vse dejavnost i pa 7,6 odstotka slovenske skupne porabe.
NAGRAJENEC OBČINE ŠKOFJA LOKA
P a v l e
Š e g u l a Č e d e l a š , k a r i m a š
r a d , s e b r e m e v s l a d
k o s t s p r e m e n i
Pavle Š e g u l a je K r a n j č a n . Pod Š k r l o v c e m m u je tekla z ibe lka . Je d ip lomi ran i n ž e n i r e lektrotehnike, nekaj manj kot desetletje je že v pokoju. Dve desetletji živi v Skofji L o k i . Letos je ob obč i n s k e m p r a z n i k u za svoje d r u ž b e n o p o l i t i č n o delo dobi l malo plaketo o b č i n e Škofja L o k a .
Njegovo d r u ž b e n o p o l i t i č n o udejstvovanje se je z a č e lo takoj po vojni . B i l je med soustanovitelj i Zveze radioamaterjev Slovenije. P r i tem so m u ve l iko kor is t i le i z k u š nje iz part izanov, kjer je b i l radiotelegrafist. Dvajset let je b i l organizator i n ins t ruktor.
»Ta organizaci ja m i je p r i srcu, ker je tako t iha i n neopazna. Nič h rupa n i oko l i nje, neredi pa ve l iko . Zato m i je ža l , da n i m a m več č a sa.«
Druga njegove v e l i k a l j u bezen so h r i b i . V gore hodi odkar pomni . N i k d a r n i b i l a lpinis t , le hr ibolazec. V e n dar je goram nameni l i n še namenja ve l iko č a s a i n l j u bezni .
Le ta 1960 je zače l delati v komis i j i Gorske r e š e v a l n e s l u ž b e . Dve leti kasneje, ko je b i l na Vrš i ču zbor gorsk ih r e š e v a l n i h s l u ž b I K A R , so p r i n a š i gorski r e š e v a l n i s l užb i us tanovi l i komisi jo za plazove.
»Plazovi so postali moja specialnost. M o j kon j i ček . Uvedel pa sem se tako, da sem poiska l vso l i teraturo, i n ve l iko sem tudi prevajal. Najprej sem prevedel p r i ro č n i k za vodnike l a v i n s k i h psov. P r a v i l a G R S pravijo, da so č l an i l ahko a lp in is t i . K e r to n i sem, sem se vkl juči l na t e o r e t i č n e m področ ju , kjer je ma lo drugih . Po tem sem prevedel knjigo inž . G o y l a P l a z o v i , sedaj pa p i š e m svojo Sneg, led, p lazovi . Nap i sa l sem tudi knjigo Ne
varnost i v gorah, sodeloval p r i kn j ig i Živl jenje v naravi i n u red i l zbornik G o r s k a reš e v a l n a s l u ž b . S svojim pisanjem ž e l i m l judi opozori t i , naj ne hodijo v hribe p r e v e č brezskrbno i n na nevarnosti , k i j i m pretijo v gorah. T r u d i m se, da p i š e m razumlj ivo , ker ne p i š e m zase, brez tujk, ke r i m a m o dovolj l ep ih dom a č i h besed, i n poljudno. V knj ig i Nevarnost i v gorah sem opisa l vrsto svoji i z k u š e n j . Tisto, ka r sam dož iv i š , n a j l a ž e o p i š e š . Sicer v č a s i h s l i š im, da z opozarjanjem na nevarnost i le p l a š i m o l judi , vendar n i tako. M i le opozarjamo, od loča pa vsak sam.«
Pavle Š e g u l a je dvanajst let vod i l tudi komis i jo za od pravo v tuja gorstva.
»To delo sem zelo rad opravl ja l i n zelo sem b i l vesel , če so uspel i . Dobro je b i lo, da n i sem alpinis t i n n i sem s i l i l z raven .«
Vrs to let je de la l tudi p r i organizaci j i s p l o š n e g a l judskega odpora.
»Ljudje n i č kaj radi ne sodelujejo. Venda r m e n i m , da ' o s ve š č a n j e l jud i z obrambo i n s a m o z a š č i t o l a h ko reš i ve l iko ž iv l jenj . Po d u š i sem o d l o č e n pacifist, vendar m e n i m , da se gibanje S L O lahko zelo dobro obrestuje.«
Objavi l je tudi ve l iko č l a n kov, zlast i v P l a n i n s k e m ves tn iku i n Radicamater ju . Z b r a l je ve l iko podatkov iz svetovne l i terature.
»Povsod, k a m o r sem pisa l , kateregakol i avtorja sem pros i l , če l ahko uporab im podatke iz njegove knjige a l i č l a n k a , m i je odgovor i l , d a l ahko nared im, ka r h o č e m . Nek a m e r i š k i avtor m i je odpisal , naj prevedem knjigo, naj uporab im vse, ka r je njegovega, le en i zvod naj m u poš l j em za spomin . Č lovek dobi ka r veselje do živl jenja , ko v i d i , da ljudje po svetu n i so tako skomerc i a l i z i r an i , kot rad i t rd imo. V s a k je vesel, da tisto, ka r n a p i š e , p r i de med l jud i . S tem i m a š obč u t e k , da si na red i l nekaj koris tnega. To ž l a h t n i ž iv l jenje.«
T a k š n o delo n i breme, takš n o delo se v sladkost spremen i . Zato pa je manj u č i n k a od sedenja na sestankih.
»Od 1959. leta p i š e m dnevn i k . Van j n a p i š e m vse, ka r d o l o č e n dan de lam. K o sem l is ta l po njem, se m i je i nako stori lo, ko sem v ide l , k o l i k o č a s a sem presedel na sestank i h . Vendar je vse, ka r l a h k o p o k a ž e m , le tisto, ka r sem nared i l za radioamaterstvo i n planinstvo. O d sestanku-vanja pa n i prav nobenega haska . Lasje m i gredo pokonc i , če le p o m i s l i m , k o l i k o č a s a č lovek zapravi za »javni b lagor« i n če b i b i l a u č i n k o vitost le nekaj odstotna, b i nas mora lo raznest i o<r -bla gostanja i n visokega s tan-
• da rda .« L . Bogataj
darstvu nameni l i tudi za stanovanjsko gradnjo. •
Petina slovenskih izgub je na Gorenjskem
Gorenjsko gospodarstvo je imelo lani 2,6 mil i jarde dinarjev izgube. To je petina slovensk ih izgub, od tega je nepok r i t i h 1,74 mi l i jarde dinarjev. Največj i zguba.ši so Iskra Tele-mat ika , k i je zak l juč i l a lansko leto z 1,499 mi l i j a rdami dinarjev izgube, I skra R e t e č e s 367 mi l i jon i dinarjev, Že lezar na Jesenice z 284 mi l i jon i , hotel Vogel z 48 mi l i jon i , Je lovica Škofja L o k a in Remont Žiri s po 24 mi l i joni dinarjev izgube. M e d m a n j š i m i z g u b a š i je prob l e m a t i č n a K r e d a iz Radovne, k i gre v s t e č a j . V s t e č a j n e m postopku je tudi Remont iz Ži-rov. Te lemat ika , kjer so glavni vz rok i za izgubo pomanjkanje lastnega denarja za poslovanje, devizno neravnovesje, slabo i zko r i š čan j e zmoglj ivosti , p reve l ika rež i ja , slaba organizacija proizvodnje in poslovanja i m a še celotno izgubo nepokri to, I skra R e t e č e , kjer so v z r o k i enaki , pa 218 mil i jonov dinarjev.
Zastarela oprema Gorenjsko gospodarstvo, ra
zen na Jesenicah, lan i r i invest iralo več kot v pre tek l ih let ih . V več in i indus t r i j sk ih panog, iz jema so lesna, teks t i lna in ž iv i l ska industr i ja , so inves t i ra l i celo manj , kot je z n a š a l a m i n i m a l n a amort izaci ja . Posledica premajhnega invest i ranja je v e l i k a odpisanost opreme, k i je ka r 85-odstotna. To je še za 10 odstotkov s l a b š e
kot v Sloveni j i . Najbolj zastarele stroje imajo v teks t i ln i in dustr i j i , kjer je oprema odpisana kar 96,9-odstotno, kovins k i 93,4-odstotno, gradbeni 91,6-odstotno, č rn i metalurgi j i 88,5-odstotno, Jesni 86-odstot-no itd.
Ne glede na š e vedno premajhna invest ic i j ska vlaganja pa je b i la lani invest ic i j ska dejavnost na Goren j skem že živ a h n e j š a . P r i j av l jen ih je bilo 312 novih investicij s p r e r a č u nov 24,7 mi l i jarde dinarjev, ka r je 35 odstotkov z a č e t i h in vesticij v S loveni j i . Največj i lan i zače t i invest ic i j i na Gorenjskem sta e lekt ro jeklarna na Jesenicah (15 mi l i j a rd din) i n I skra 2000 (3,5 mi l i jarde di narjev). P rav gotovo se bo zaradi zače t ih investicij stopnja invest i ranja popravi la in upati je, da tudi u č i n k i .
Spodbudno je, da je na Gorenjskem čut i t i izredno zanimanje ža nakup opreme prek I F C kreditov, k i zahtevajo temelji to invest ici jsko pripravo. Seveda je obseg investicij odvisen od ustvarjene akumulacije i n amortizaci je . Gorenj* sko gospodarstvo je l an i ustva- , r i lo 27,3 mi l i ja rde dinarjev sredstev za reprodukcijo oziroma 55 odstotkov več kot leta 1983. (V Sloveni j i so sredstva za reprodukcijo porasla za 65 odstotkov.) S tem je ohranilo večjo reprodukci jsko sposobnost (11,8 odstotka) kot je v Sloveni j i (10,5-odstotna). Upad la je v Škof j i L o k i i n v Trž iču , popravi la pa se je na Jesenicah. N a d p o p r e č n o viso
k a (nad 20 odstotkov) je v kemičn i , teks t i ln i i n papirnogra-fični industr i j i , n a d p o p r e č n a (nad 15 odstotkov) je tudi v kov i n s k i , lesni, obutveni i n gum a r s k i industr i j i , n i z k a v elektrogospodarstvu, elektro-predelovalni in drugi industr i j i .
Invest ici jska sposobnost je odvisna tudi od dolgov, k i j i h je treba p l ača t i z ustvar jenimi sredstvi. N a Goren j skem bo šlo zanje 18,6 odstotka tega denarja, v Sloveni j i pa 26 odstotkov. Z a d o l ž e n o s t je na jvečj a v gumarsk i , kjer bo treba dati za odplač i lo dolgov kar 70,9 odstotka denarja, v živilsk i 37, e lektropredelovalni 27, kov insk i 22, kmet i j s tvu 36, prometu 28 i n gostinstvu 18.
Nadalje invest ic i jsko dejavnost omejujejo obvezna združevan j a . Gorenjsko gospodarstvo je nameni lo v poslovni sk lad 11 mi l i j a rd dinarjev. O d tega je obveznost za nerazvite 2 mi l i j a rd i dinarjev, za infrastrukturo morajo združ i t i 830 mil i jonov dinarjev i n za b a n č n e sklade 800 mil i jonov dinarjev. To pomeni , da gre v ta namen tretj ina sredstev pos lovnih skladov.
Podatk i o pokr ivanju zalog s t ra jn imi obra tn imi sredstvi kaže jo , da i m a gorenjsko gospodarstvo nekaj več denarja kot vel ja pop reč j e v Sloveni j i , vendar je še vedno slabo. Se vedno potrebuje p r e v e č kredi tov. S sredstvi poslovnega sk lada gorenjsko gospodarstvo pokr iva dve tretj ini zalog, slovensko pa le petino.
Letos se pogoji gospodarjenja ne izbol jšuje jo . Rezu l t a t i prv i h dveh mesecev niso spodbudni . Pro izvodnja je sicer za m a lenkost več ja kot l a n i , i zvozn i rezul ta t i pa so s l abš i .
L . Bogataj
G L A S 10. STRAN KINO, NOVO V KINU ŠPORT IN REKREACIJA T O R E K , 1 9 . M A R C A t f o
P o z o r n o s t n e l e k o č a m ,
a m p a k t u d i č l a n s t v u Škofjeloški planinci so na občnem zboru ugodno ocenili lansko delo — Večja skrb za delo mladih je glavna značilnost v usmeritvah bodoče aktivnosti — Za prizadevnost so več članov nagradili s priznanji
Predsednik PD Škofja Loka podeljuje značko pionirju-planincu; marljivi podmladek torej obeta društvu nadaljnji razvoj — Foro: S. Saje
ŠKOFJA L O K A — S predstavitvijo diapozitivov iz gora, kjer so lani plezal i škofjeloški alpinisti , se je začel le tošnji občni zbor Planinskega druš tva Škofja Loka. Ta uvod je 110 č lanom in gostom iz sosednjih druš tev ter P la ninske zveze Slovenije, k i so se minul i ponedeljek zbrali v dvorani škofjeloške obč inske skupšč ine , s imbol ično označi l š i r ino delovanja druš tva .
Kl jub temu, da so se nekaj let nazaj razmere za delo v planinstvu poslabšale zaradi zaostrenih gospodarskih tokov, lanski uspehi d ruš tva niso bi l i majhni, je v svojem poročilu ocenil predsednik d ruš tva Jože Stanonik. K dobrim rezultatom pripomore predvsem ljubiteljstvo pri raznih delih. Položaj je narekoval, da so svoje sile usmerjali v gospodarsko problematiko in manj na druga področja. Omenil je tudi škodljiv vpliv na delo v mentorskih vrstah zaradi še vedno nedokončanega sodnega postopka ob primeru Breithorn, kar naj bi skuša la pospeši t i PZS.
Lan i se je druš tvo povečalo za šes t članov; v njem je 1468 planince". Vel i ko j i h je sodelovalo v izletniški dejavnosti. Na 53 izletih v sredogorje je bilo prek 1300 udeležencev, 660 j ih je sodelovalo na visokogorskih turah, mnogo pa se j i h je udeležilo množičnih planinskih pohodov. Gore so marljivo obiskovali tudi pionirji v planinskih krožkih v osnovnih šolah Cvetko Golar in Peter Kavčič, kar je potrdila podelitev značk pionir-planinec več učencem. Člani alpinis t ičnega odseka, v njem je 17 alpinistov in 11 pripravnikov, so skupno opravili prek 700 vzponov, od tega 65 pozimi. Letos imajo v alpinist ični šoli 13 mladih tečajnikov.
Gorski reševalci so skrbeli za varnost na več planinskih pohodih ter na smučiščih Stari v rh in Sor iška planina. Nakupi l i so tudi nekaj t ehn ične opreme, k i jo bodo odslej hranil i v novem
domu družbene samozašči te na Trati . Veliko pa so storili pr i izobraževanju kadrov; na zboru je načelnik postaje izročil značke trem novim reševalcem.
Zelo dejaven je bi l odbor, k i že 13. leto skrbi za obisk Loške planinske poti. Doslej je omogočil natis blizu 13500 dnevnikov poti, prodal pa j ih je prek 10 tisoč. Od 1621 podeljenih značk za prehojeno pot j i h je 94 poslal lani. K u p i l je tudi več omaric za žige ter kontrolne točke opremil z vpisnimi knjigami in pečat i .
Posebnost loškega planinskega društva je K l u b Lubnikarjev, k i že celo desetletje razš i r ja rekreativni duh: spodbujajo obiskovanje Lubnika . Lan i je že 216 članov izpolnilo letno normo 15 vzponov. Svojstven pečat pa druš tvu daje kvartet Spev, k i delo drugih sekcij dopolnjuje s š i r jenjem kulturnega poslanstva med planinci.
Še mnogo načrtovanih nalog
Člani d ruš tva so lani največ naredili pr i upravljanju svojih postojank. P r i dostavi hrane, pripravi drv in več popravil ih v Domu škofjeloškega odreda na Blegošu so opravili 924 udarn i šk ih ur, pri obnovi notranjosti Doma Boris Ziherl na Lubniku pa 834 ur, s č imer so prihranil i d ruš tvu približno 360 tisoč dinarjev. Vel iko dela j ih čaka tudi letos, saj načrtujejo popravi lo^poti iz Suše na Lubnik in več obnovitvenih del na tamkajšn j i postojanki, na Blegošu pa bo največ opravka s pripravami za izgradnjo strojnice in popravilom poti iz Murave.
Društvo bo še naprej skrbelo, kot so zapisali v usmeritve prihodnje srednjeročne dejavnosti, za razvoj na dosedanjih področjih delovanja. Ob tem bo več pozornosti kot doslej namenjalo pridobivanju članstva ter organiziranju raznih oblik dela med šolarji in delavci. Še posebej si bo prizadevalo za tesnejšo povezanost z mladinsko organizacijo, ker se po končani osnovni šoli stik z mladimi planinci na jvečkra t prekine.
Občni zbor so skleni l i s kratko svečanost jo. Podpredsednik PZS Franc Ekar je zas lužn im škofjeloškim planincem izročil osem bronastih, pet srebrnih i n en zlati častni znak PZS . Predsednik Stanonik, k i bo še naprej opravljal to dolžnost , pa je zbranim sporočil vest o dodelitvi znakov P Z J trem č lanom. Obenem je predal spominsko darilo petim nekdanjim članom upravnega odbora, k i so sodeloval i pr i izgradnji lubn iške koče.
S. Saje
ŠPORT OB KONCU TEDNA
T E K M O V A N J E J E S E N I Š K I H INV A L I D O V — Komis i ja za rekreativno špor tno dejavnost pri Društvu invalidov Jesenice organizira v počast i tev mednarodnega dneva invalidov tekmovanje v kegljanju na asfaltu in streljanju z zračno puško. Kegljaško tekmovanje bo jutri , 23. marca, ob 8. uri na kegljišču Podmežakla , strelsko tekmovanje pa se bo začelo v nedeljo, 24. marca, ob 8. uri na strel išču Strelske druž ine Javorn ik -Koroška Bela. Udeležba je neomejena. Tekmovalci bodo razdeljeni v dve starostni skupini: do in nad 50 let. Prijave bodo sprejemali pred začetkom tekmovanj. — J . Rabič
V N E D E L J O 10. T R N O V S K I S M U ČARSKI M A R A T O N — Organizacijski komite 10. Trnovskega smuča r skega maratona se je odločil, da bo prireditev v nedeljo, 24. marca, na Č r n e m vrhu nad Idrijo. Start bo ob 9. ur i pred hotelom Bor. T a maraton je b i l že dvakrat preložen, sedaj pa so razmere ugodne, saj je zapadlo okrog pol metra novega snega. Prireditev je organizirana v počast i tev 40. obletnice osvoboditve. Za tek se bo mogoče prijaviti še na dan prireditve, že sedaj pa je prijavljenih okrog 900 tekačev. N a sporedu bo velik i maraton na 42 kilometrov, mali maraton na 21 kilometrov, tek S L O na 12 kilometrov za vojake, pripadnike teritorialne obrambe in milice ter pionirsk i tek na 8 kilometrov za fante in dekleta, rojena 1970 in mlajše. — S. K o -
TRŽIŠKO M L A D I N S K O P R V E N S T V O V V E L E S L A L O M U - Komisi ja za šport in rekreacijo pri občinski konferenci Z S M S Tržič prireja jutri , 23. marca, ob 11. uri na Zelenici mladinsko občinsko prvenstvo v veleslalomu. Danes do 14. ure sprejemajo prijave v pisarni O K Z S M S na Trgu svobode 18 (telefon 50-457), jutri do 10. ure pa se bo mogoče prijaviti tudi v restavracijo Kompas na Ljubelju. Kategorije bodo naslednje: od 14 do 18 let, od 18 do 27 let-in nad 27 let. — J . K i k e l
ZAČETEK R O K O M E T N I H T E K M O V A N J — Jutri in v nedeljo se začenjajo v Sloveniji rokometna tekmovanja. V ženski rokometni ligi bo jutri ob 17. uri v športni dvorani Poden v Škof j i Lok i zanimivo srečanje rokometaš ic Alplesa iz Železnikov in Burje. Če Alples zmaga, potem mu je blizu ponovna uvrstitev v II. zvezno rokometno l i go. V moški ligi pa zastopa gorenjski rokomet ekipa Termopol Sovodenj (bivša Jelovica). Loški rokometaš i se bodo jutri ob 19. ur i srečali z moš tvom Minerve v športni dvorani na Podnu. — J . K u h a r
T E K M O V A N J E SANKAČEV-VETE-R A N O V — Sankašk i klub Jesenice organizira v nedeljo, 24. marca, ob 10. ur i v Savskih jamah II. prvenstvo veteranov, funkcionarjev in sankašk ih sodnikov. Prijave bodo sprejemali pol ure pred startom.
O d l o č i t e v n a z a d n j e m
t u r n i r j u
Kranj — Namiznoten išk i klub Gumar iz Stražišča je pripravil v tamkajš njem domu Partizana tretji namiznoteniški turnir gorenjske lige. Pred zadnjim turnirjem, k i bo 23. marca v Škof-j i Lok i , so v vodstvu Jesenice, Gumar in L T H z 10 točkami pred Kondorjem 7, Murovo 6, Savo 4, Triglavom in K r i zami s po dvema točkama, zadnje pa so Lesce z eno točko.
t J . Starman
NOVO V KINU Bogovi so padli na glavo je botsvanski film. Družina Bušmanov
živi mirno v puščavi Kalahari kljub neprijetni okolici. Bogovi so bili vedno dobri z njimi in so jim dajali vedno le koristne stvari, do tistega dne, ko so jim poslali prazno steklenico coca-cole, ki je izzvala razdor v srečni in složni skupini.
To je bil eden boljših filmov na Festu 84, pravi hit. Avtor se sprašuje, kaj je pravzaprav naša civilizacija, kdo je bolj civiliziran: oni, ki so obvladali tehnologijo in sebi skomplicirali življenje, ali oni, ki so ostali na nižji stopnji razvoja, a žive pravo življenje. Izreden, osvežujoč film, kritiki so ga poimenovali »mali biser«. Lani je ta film v pariške kinematografe privabil milijon in pol gledalcev.
Film V žrelu življenja je domač film. grenko-sladka, predvsem pa sentimentalna komedija o dveh ženskah. Dunja je režiserka, ki dela TV-nadaljevanko Štefica Cvek v
žrelu življenja, Stefica pa je njena glavna junakinja, mlada uslužbenka, lačna življenja in ljubezni. V filmu se paralelno odvijata zgodbi, ki si kljub različnosti družbenih sredin postajata vedno bolj podobni. Do tedaj, ko se v njunem življenju pojavijo moški z obljubami vseh vrst. Film je režiral Zagrebčan Rajko Grlic (Naj stane kar hoče, Bravo, maestro, Enkrat se ljubi). Občinstvo v Puli je film V žrelu življenja izbralo kot najbolj gledljiv' in ga nagradio s Studijevim jelenom.
V nedeljo si bodo v matineji otroci spet lahko ogledali priljubljeno risanko Heidi.
D O M A P R I V A S D V A K R A T N A T E D E N G O R E N J S K I G L A S
T r i m l i g a
v m a l e m n o g o m e t u
V n e d e l j o f i n a l n i b o j i
K R A N J - Z T K O Kranj , komisija za rekreacijo, je bila organizator tr im lige v malem nogometu. Za občinskega prvaka se je potegovalo št i r i indvajset moštev, k i so že odigrale vsa srečanja v predtekmovanju. Finalni del za uvrstitev od prvega do devetega mesta bo v nedeljo v dvorani na Planini .
V borbi od prvega do tretjega mesta bodo iz skupin A , B, in C tekme; Cyt i : Sava, Korotan : Sava, Korotan : Cyt i . V skupini od čet r tega do šes tega mesta se bodo srečali: Partizan z V P 1098, Gumar 85 z V P 1098 in Gumar 85 s Partizanom. Za uvrstitev od sedmega do devetega mesta pa bodo igrali: Zarica : Kokr i ca II, Plahutnik : Kokr i ca II, Pla-hutnik : Zarica.
-dh
S m u č a n j e z a
p r v o m a j s k e p r a z n i k e
K R A N J — Poči tniška zveza Kranj in njena mladinska poči tniška organizacija Vodnik bosta za prvomajske praznike organizairala osemdnevno smučanje na Jahorini . Cena praznovanja in smučan ja je le 13.300 dinarjev. V ceno je všteto: s m u č a r s k a karta, prevoz v Sarajevo, nočitve ter vse ostalo.
Prijave sprejema M T P Vodnik Kranj , Tavčar jeva 5, telefon 22-639, do 12. aprila.
-dh
P i o n i r s k o
a t l e t s k o
p r v e n s t v o Kranj — Na zimskem atletskem pr
venstvu osnovnih šol kranjske občine je nastopilo prek sto pionirjev in pionirk, k i so se, razdeljeni v tri starostne skupine, pomerili v štirih disciplinah. V teku na 30 metrov so bil i najhi trejši : Aleša Andolšek, Rok Glavina, Borut Kern (vsi OŠ Simon Jenko), Tina To-mažič, Lil i jana Fojkar in Jure Cigler (vsi OŠ Bratstvo-enotnost), v teku na 200 metrov pa: Brigita Hafnar (OŠ L u -cijan Seljak), Katja Kropovšek, Manu-el Pungartnik (obe OŠ Bratstvo-enotnost), V i l i Zupan J O Š Simon Jenko) in Nace Demša r (OS Mati ja Valjavec). V skoku v višino so bi l i najboljši: A lenka Potočnik, Tadeja Kern , Damjan Klev i -ša r (vsi OŠ Simon Jenko), Robert Posedi (OŠ France Prešeren) , Jure Gantar in Urša Cigler (oba OS Bratstvo-enotnost) ter v suvanju medicinke: Anica Čarman , Beti Ojs t ršek (OŠ Mat i ja Valjavec), Tina Hafner, M a r i Jag ič (OŠ France Prešeren) , Jure Povšnar in Boštjan Kovačič.
G r a d i l i b o d o g a r d e r o b o
Godešič — Člani špor tnega druš tva Kondor z Godešiča bodo začeli konec marca graditi novo garderobo na nogometnem igrišču. Vel iko dela bodo oprav i l i sami. Denarno j ih bodo podprli Z T K O Škofja Loka, Termika, E G P in Gorenjska predilnica, pomoč pa pričakujejo še od nekaterih delovnih organizacij, na katere so naslovili prošnje.
J . Starman
Alpsko smučanje
G i r a r d e l l i p r e d P e t r o v i č e m 4
Or
• CR] - c
* VZ1 za za za za
P A R K CITV - Na tem ameriš* °db visokogorskem smučišču je b i l ' P l a s t a zadnji slalom moških za svetovni ski pokal. Fante in dekleta čaka l e
finalni del tekmovanja in zaklju& bo letošnje tekmovanje za svetovni ^ogoii kal v A m e r i k i .
Na progi, k i je bila odlično pri! vijena in težka, si je zmago ponO1
pr ismučal Luxemburžan Marc Gi| delli in s tem že osvojil kristalni gW v skupni razvrstitvi, saj je prvi v si* mu in veleslalomu. V s i tisti, k i še I najo na preostali medalji v slalom^ so morali na tem smučišču odstopi*1
pa so j i m nagajali kolci . Jugoslo^ smo dosegli imeniten uspeh. Za Gi* dellijem je b i l na izrednem drvi mestu n a š Rok Petrovič, k i je tako * tošnjih nastopih svetovnega pokaU vojil svoje najboljše mesto. Tako Križaj so morali s proge še Stenmi Zurbriggen in ostali favoriti tega si« ma.
Rezultati - L Girardell i (Lu* burg) 1:47,24, 2. Petrovič (Jugoslav 1:49^8, 3. Frommelt (Liechtensf 1
1:50,40, 4. Edal ini (Italija) 1:50,83, Bouvet (Francija) 1:51,05.
K,
rogoj
I PR - za '°goj
Jelo Kand <heh Ubin v rok
2. F
F i l m s k o
g l e d a l i š č e Prihodnji teden prihaja v gorenj*
kinematografe v okviru filmskega v dališča amer i ška srhljivka JoN Badhama Vojne igre. V ponedelj* 1. p 25. marca, ob 17. in 19. ur i bo na spo' du v k inu Tržič, v torek, 26. marca. 18. in 20. uri v k inu Kamnik , v sr& 27. marca, ob 17. in 19. uri v k inu Jesenice in v četr tek, 28. marca, 18. in 20. uri v k inu Center v Kranja
John Badham je še razmeroma mil -f i lmski režiser . Znan je postal Ijl Pog 1977, ko je s filmom Vročica sobotjj noči odkril tudi igralca Johna TravcM F i l m Vojne igre je njegov predzaoj ^ fi lm. Odkriva in opozarja nas na K varnosti . igračkanja z vojno', igra#J , . nja, kak r šno je v filmu Davidovo, ' mu z domačim računa ln ikom U C V *^~" vzpostaviti kontakt s PentagonoV'S^, obrambnim sistemom. i
Takole pravi režiser: »Vedno W sem nezaupljiv do birokracije, kal njeni funkcionarji kot zastopa splošnih intresov postajajo vedno b" neučinkovit i in podkupljivi. Leni 1
oholi so, nesramni z ljudmi, k i bi j " morali streči . Navajeni, da lastne odi vornosti p renaša jo na druge, zadfjj čase svoje dolžnosti prepuščajo ra* na ln i šk im sistemom. Medčloveški ^ ^ nosi izginjajo v prid kibernetike! Hk^ *vc ti pa več vladnih teles b i rokra t ičn« Ob tipa danes razpolaga z dovolj nukle^ nega orožja, da razstrelijo planet 7$ ljo, in to nekajkrat. Vendar spet trfl1
sto nadaljujejo oboroževalno teki". Možnost nakl jučnih raziskav atomsK* raket je postala zadnja leta najresnej' problem.«
KINO KRANJ CENTER - 22. marca; jap. erot.
film ZAPELJEVANJE POLETI obl6. in 18. uri, ob 20. uri nastopa ansambel RŽ, 23. marca: jap. erot. film ZAPELJEVANJE POLETI ob 16., 18. in 20. uri, predpremiera amer. srhljivke VOJNE IGRE ob 22. uri, 24. marca: Šved. risani film HEIDI ob 10. uri, amer. barv. film CONAN ob 15. uri, jap. erot film ZAPEUEVANJE POLETI ob 17. in 19. uri, premiera franc. barv. komedije BOGOVI SO PADU NA GLAVO ob 21. uri, 25., 26., in 27. marca: franc. komedija BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ob 16., 18. in 20. uri, 28. marca: franc. komedija BOGOVI SO PADU NA GLAVO ob 16. uri, amer. srhljivka VOJNE IGRE ob 18. in 20. uri
KRANJ STORŽlC — 22. marca: amer. west. film JACK LONDON ZLATOKOP ob 16. uri, amer. film MOŠKI, ŽENSKA IN OTROK ob 18. in 20. uri, 23. marca: ital. pust. film MORILCI NA MOTORJIH ob 16. in 18. uri, franc. angl. ljub. drama TES-SA — ČISTA ŽENSKA ob 20. uri, 24. marca: hongk. karate film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 14. in 18. uri, amer. ivest. film JACK LONDON ZLATOKOP ob 16. uri, premiera jugosl. komedije V ŽRELU ŽIVLJENJA ob 20. uri, 25. in 26. marca: jugosl. komedija V ŽRELU ŽIVLJENJA ob 16., 18. in 20. uri, 27. marca: hongk. karate film ZMAJEVA IGRA SMRTI ob 16., 18. in 20. uri, 28. marca: amer. pust. film CONAN ub 16. 18. in 20. uri
TRŽIČ — 22. marca: ital. pust. film MORILCI NA MOTORJIH ob 17. in 19. uri, premiera nem. erot. filma DIVJE NOČI GOSPE »O« ob 21. uri, 23. marca: amer. glasb, film ANNIE ob 16. uri, amer. komed. ZAFRKANTJE ob 18. in 20. uri, franc. komedija BOGOVI SO PADU NA GLAVO ob 22. uri, 24. marca: šved. risali film HEIDI ob 15. uri, amer. komedija ZAFRKANTJE ob 17. in 19. uri, premiera amer. fant. filma KRILATA KAČA ob 21. uri, 25. marca: amer. barv. film VOJNE IGRE ob 17. in 19. uri, 26. marca: jugosl. komedija MALI ROP VL/IKA ob 17. in 19. uri, 28. marca: hongk. akcij, film ŽENSKA VIHAR ob 17. in 19. uri.
KAMNIK DOM - 22. marca: amer. komedija ZAFRKANTJE ob 18. in 20. uri, 23. marca: amer. akcij, film VEUKI BELI ŠEF ob 16. uri, premiera amer. pust. komedija LASSITER ob 18. in 20. uri, premiera amer. fant. filma KRILATA KAČA ob 22. uri, 24. marca: amer. pust. komedija LASSITER ob 15. in 17. uri, premiera nem. erot. filma DIVJE NOČI GOSPE »O« ob 19. uri, 25. marca: amer. akcij, film VEUKI BELI ŠEF ob 18. in 20. uri, 26. marca: amer. srhljivka VOJNE IGRE ob 18. in 20. uri, 28. marca: amer. fant. film KRILATA KAČA ob 18. in 20. uri
DUPLICA — 23. marca: franc. krim. film CENA NEVARNOSTI ob 20. uri, 24. marca: ital. bar. film BLAŽEN MED PROSTITUTKAMI ob 17. in 19. uri, 27. marca: jugosl. komedija MALI ROP VLAKA ob 20. uri, 28. marca: amer. pust. komedija LASSITER ob 20. uri
JESENICE RADIO — 22. marca: jugosl. komedija MAU ROP VLAKA ob 17. in 19. uri, premiera amer. fant. filma KRULL ob 22. uri, 23. marca: franc. krim. Hlm NOČNA PATROLA ob 17. in 19. uri, 24. marca: amer. fant. film KRULL ob 17. in 19. uri, 25. marca: hongk. akcij, film ŽENSKA VIHAR ob 17. in 19. uri, 26. marca: ital. pust. film MORILCI NA MOTORJIH ob 17. in 19. uri, 27. marca: amer. srhljivka VOJNE IGRE ob 17. in 19. uri
JESENICE PLAVŽ - 22. marca: amer. pust. film CONAN ob 18. in 20. uri, 23. marca: jugosl. komedija MALI ROP VLAKA ob 18. in 20. uri, 24. marca: amer. risani film TOM IN JERRY-NAJVEČJA SOVRAŽNIKA ob 16. uri, hongk. akcij, film ŽENSKA VIHAR ob 18. in 20. uri, 25. In 26. marca: amer. fant. film KRULL ob 18. in 20.uri, 28. marca: amer. kanad. film JACK LONDON ZLATOKOP ob 18. in 20. uri
KRANJSKA GORA - 22. marca: amer. risani film TOM IN JERRY NAJVEČJA SOVRAŽNIKA ob 17. uri, 23. marca: amer. komedija OSAMLJENI OČKA ob 20. uri, 26. marca: amer. pust. komedija LASSITER ob 19. iiri
DOVJE — 24. marca: amer. komedija OSAMLJENI OČKA ob 19. uri
l .
ob
RADOVLJICA - 22. mana: avstral barv. film GALI POLJE ob 20. uri, 23. marca: hongk. barv. film ŽELEZNI ČLOVEK ob 18. uri, nem. barv. film RESNIČNE ZGODBE 13. del ob 20. uri, 24. marca: avstral. vojni film GAUPOUE ob 16. in 20-uri, nem. barv. film RESNIČNE ZGODBI 13. del ob 18. uri, 25. in 27. marca: hongk barv. film ŽELEZNI ČLOVEK ob 20. uri 26. marca: nem. barv. film RESNIČNE ZGODBE 13. del ob 20. uri, 28. marc*: špan. barv. film MATI, POSLUŠAJ PESEM MOJO ob 20. uri
BLED — 22. marca: nem. barv. fiW SEKS IGRE V INTERNATU ob 20. uri 23. marca: jugosl barv. film KAJ SE ZGODI, KO SE LJUBEZEN RODI ob 18. in 20-uri, 24. marca: hongk. barv. film ŽELEZNI ČLOVEK ob 16. uri, nem. barv. film SEKS IGRE V INTERNATU ob 18. uri, hongk barv. film VEUČASTNI PAR ob 20. uri, 25-in 26. marca: avstral. barv. film GAUPOUE ob 20. uri, 27. marca: nem. barv. fili*1
RESNIČNE ZGODBE 13. del ob 20. uri, 28-marca: avstral. barv. film GAUPOUE ob 20. uri
BOHINJ — 23. marca: hongk. barv. fil*1
VEUČASTNI PAR ob 20. uri, 24. marca: jugosl. barv. film KAJ SE ZGODI, KO SE UUBEZEN RODI ob 18. in 20. uri, 28. mar ca: avstral. barv. film GAUPOUE ob 20. uri
ŠKOFJA LOKA SORA - 22. marc* amer. grozljivka OTOK SMRTI ob 18. **» 20. uri, 23. in 24. marca: amer. komedij* HOT DOG ob 18. in 20. uri, 26. marc* amer. fant. film E. T. — VESOUČEK ob 18. in 20. uri, 27. marca: amer. komedij* OSAMUENI OČKA ob 18. in 20. uru 28. marca: amer. film OTOK SMRTI ob 20-uri
ŽELEZNIKI OBZORJE - 22. marc* amer. komedija HOT DOG ob 18. »n 20. uri, 23. marca: jugosl. komedija NEVERJETNI ČUDEŽ ob 20. uri, 24. marc* amer. grozljivka LADJA SMRTI ob 18. fl? 20. uri, 27. marca: amer. fant. film E. T. " VESOUČEK ob 18. in 20. uri
POLJANE — 22. marca: jugos*. film NEVERJETNI ČUDEŽ ob 19. uri, 23. g 24. marca: amer. fant. film E. T. — VESOUČEK ob 17. in 19. uri, 26. marcu-amer. film OTOK SMRTI ob 19. uri
. A
K, 2 2 . M A R C A 1 9 8 5 O G L A S I , O B V E S T I L A 11. S T R A N ® Q ) S I S 3 M © I S n G L A S
Z C P C E S T N O P O D J E T J E K R A N J Jezerska 20
^dbor za delovna razmerja T O Z D Vzdrževanje in varstvo cest objavlja Prosta dela in naloge:
1 C R K O P L E S K A R S K A D E L A - — dva delavca p°goji: — K V pleskar, 2 leti delovnih izkušenj na enakih ali podobnih de
l ih , s tarejš i od 18 let, t r imesečno poskusno delo.
*• VZDRŽEVANJE C E S T E - B O L J Z A H T E V N A D E L A *~ za enoti Kranj L , II. — 5 delavcev *~ za enoto Radovljica — 1 delavec ** za enoto Škofja Loka — 3 delavci T za enoto Jesenice — 1 delavec °goji: — K V cestar, s tarejš i od 18 let, 2 leti delovnih izkušenj ,
— t r imesečno poskusno delo.
3- P R E G L E D IN VZDRŽEVANJE CEST T za enoto Škofja Loka — 1 delavec ^°goji: — K V cestar — preglednik, vozniški izpit B kategorije,
— 2 leti delovnih izkušenj , s tarejši od 18 let, t r imesečno poskusno delo.
P e lo združujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ^andidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 8 ^ e h po objavi na naslov: Z C P Cestno podjetje Kranj , Jezerska cesta 20. Izbira bo opravljena v zakonitem roku. Kandidat i bodo o izbir i obveščeni v roku 8 dni po sprejemu sklepa.
V A R T E K S RO T r g o v a č k a m r e ž a V A R A Ž D I N prodajalna Jesenice
°b jav l j a na s l edn ja p ros ta d e l o v n a mes t a i n na loge
h P O S L O V O D J E P R O D A J A L N E fc — 1 delovno mesto ^ g o j i : — š o l a z a p roda ja lce i n pos lovodska š o l a ,
— 3 le ta d e l o v n i h i z k u š e n j .
2« P R O D A J A L C E — 3 delovna mesta
° g o j : — K V prodaja lec i n 1 leto d e l o v n i h i z k u š e n j .
^*lo bo z d r u ž e n o za n e d o l o č e n č a s . Kandidati naj p r o š n j e z dokaz o m o strokovnosti poš l j e jo na naslov: Varteks V a r a ž d i n , M . T i -
^^4, s l u ž b a za razvoj kadrova, V a r a ž d i n , najkasneje v 8 dneh po o b i av i oglasa.
S U K N O S U K N O Z A P U Ž E
Pod 2: -
^ p m i s i j a z a d e l o v n a r a z m e r j a D e l o v n a s k u p n o s t s k u p n i h s l u ž b o b J a v l j a p r o s t a de l a
l - V O D J E K O N T R O L E K V A L I T E T E
^ m i s i j a z a d e l o v n a r a z m e r j a p r i T O Z D T e k s t i l n a t o v a r n a Z a p u ž e ° ° j a v l j a p ros t a d e l a i n naloge:
J V O D J E O B R A T A O P L E M E N I T I L N I C E S K L A D I Š Č N I K A B A R V IN K E M I K A L I J
J- S K L A D I Š Č N I K A S U R O V I N J- K E Z K A L C A - S T R O J N E G A O B D E L O V A L C A K O V I N J- B A R V A R J A
V Z D R Ž E V A L C A T K A L S K I H S T R O J E V J- L A B O R A N T A K E M I J S K E G A L A B O R A T O R I J A "
, J V O Z N I K A T O V O R N J A K A A W - VEČ N K D E L A V K Z A T K A L N I C O IN P R E D I L N I C O
f ? * e g s p l o š n i h pogojev, d o l o č e n i h z Z a k o n o m o d e l o v n i h r azmer j i mora jo k a n d i d a t i i zpo ln j eva t i š e posebne pogoje:
1. — v i š j e š o l s k a i z o b r a z b a t eks t i lne t ehnolog i je , — 3 le ta d e l o v n i h i z k u š e n j , — a k t i v n o znanje tu jega j e z i k a ,
sposobnos t v o d e n j a i n o r g a n i z i r a n j a . v i š j e š o l s k a i z o b r a z b a t eks t i lne t ehnolog i je — k e m i j s k a smer , 2 l e t i d e l o v n i h i z k u š e n j , s r e d n j e š o l s k a i z o b r a z b a : t e k s t i l n o - k e m i j s k i t e h n i k , 5 let d e l o v n i h i z k u š e n j , znanje tujega j e z i k a , o r g a n i z a c i j s k e sposobnos t i . m o š k i , d o k o n č a n a š o l a za proda ja lce o z i r o m a nedokonč a n a š o l a t eks t i l ne s m e r i , n a t a n č e n , ves ten , m o š k i , d o k o n č a n a š o l a z a proda ja lce a l i n e d o k o n č a n a s r edn ja š o l a — t eks t i l ne s m e r i , o p r a v l j e n t e č a j za s k l a d i š č n i k a . d o k o n č a n a š o l a k o v i n a r s k e s m e r i — r e z k a l e c m o š k i , n e d o k o n č a n a o s n o v n a š o l a . m o š k i , d o k o n č a n a š o l a k o v i n a r s k e s m e r i , d o k o n č a n a s r edn ja š o l a t e k s t i l n o - k e m i j s k e s m e r i oz i rom a k e m i j s k a t e h n i č n a šo la , 2 le t i d e l o v n i h i z k u š e n j n a p o d o b n i h d e l i h , n a t a n č n o s t , vestnost . op rav l j en š o f e r s k i i zp i t C ka tegor i je ,
— 6 mesecev d e l o v n i h i z k u š e n j , ves tnost .
k a n d i d a t i bodo s k l e n i l i d e l o v n o r azmer j e z a n e d o l o č e n č a s s j?° 'nim d e l o v n i m č a s o m i n s 3 - m e s e č n i m p o s k u s n i m d e l o m . V l o g e ' P r e j e m a v r o k u 8 d n i po ob jav i s p l o š n o - k a d r o v s k i s ek to r S u k n o ^ a P u ž e , Z a p u ž e 10 A , Begun je . O r e z u l t a t i h i z b i r e bodo p r i j av l j en i •V^ndidati o b v e š č e n i v 1J d n e h po o p r a v l j e n i i z b i r i .
Pod 3.
Pod 4
Pod 5. Pod 6. Pod 7. Pod 8.
Pod 9. _
PETROL
P E T R O L D O T R G O V I N A , T O Z D Trgovina Kranj Staneta Žagarja 30, Kranj
K o m i s i j a za d e l o v n a r a z m e r j a ob jav l ja p ros ta de l a i n naloge:
1. P R O D A J A L C A I za bencinski servis Radovljica I
Pogoj i : — K V delavec z enole tno p rakso . De lovno r azmer j e s k l e n e m o z a n e d o l o č e n č a s s p o l n i m d e l o v n i m č a s o m .
P o s e b n i pogoj je u s p e š n o oprav l jeno e n o m e s e č n o poskusno delo. P i s n e p r i j ave s p r e j e m a m o n a gorn j i nas lov 8 d n i po ob jav i .
,2. Š T U D E N T J E - D I J A K I V a b i m o vas k sode lovan ju p r i op rav l j an ju p o m o ž n i h de l na benc ins k i h s e r v i s i h v č a s u t u r i s t i č n e sezone ( juni j , j u l i j , avgust) . Pogoj i : — š t u d e n t a l i d i j ak ( č l a n s t v o v m l a d i n s k e m servisu) ,
— delo z a dobo d v e h mesecev.
Vse informacije za pridobitev č l a n s t v a dobijo na Mladinskem servisu Kranj , tel. 26-398. Prijave poš l j i t e na naslov Petrol T O Z D Trgovina Kranj , Staneta Žagarja 30, do 30. aprila 1985.
tnuEjuu3
TRANŠPED T O Z D Mednarodna špedicija Ljubljana Titova 25 a, Ljubljana
objavlja v delovni enoti J E S E N I C E prosta dela in naloge
K O M E R C I A L I S T A Pogoji: — višja ali 4-letna srednja šola ekonomske smeri,
— 4 leta delovnih izkušenj pri komercialnih poslih, — znanje nemškega jezika.
C A R I N S K E G A R E F E R E N T A Pogoji: — 4-letna srednja" šola ekonomske, splošne ali t ehnične smeri,
— 3 leta delovnih izkušenj v mednarodni špediciji, — znanje n e m š k e g a jezika.
Dela in naloge so za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema komisija za delovna razmerja — Titova 25 a, Ljubljana, 8 dni po objavi.
O izbir i bomo kandidate obvestili v 30 dneh po odločitvi.
J U G O B A N K A T B Ljubljana, Titova 32
K o m i s i j a z a d e l o v n a r a z m e r j a de lovne s k u p n o s t i v a b i k sodelovan ju v e k s p o z i t u r o K r a n j , J L A 14
S O D E L A V C A Z A O D O B R A V A N J E S T A N O V A N J S K I H , P O T R O Š N I Š K I H K R E D I T O V IN K R E D I T O V PO V E Z A N I H D I N A R S K I H H R A N I L N I H V L O G A H (za d o l o č e n č a s — 6 mesecev)
Pogo j i : — k o n č a n a v i š j e š o l s k a i z o b r a z b a e k o n o m s k e a l i p ravne s m e r i ,
— 2 le t i d e l o v n i h i z k u š e n j n a p o d r o č j u b a n č n e g a poslovanja .
K a n d i d a t i , k i so brez d e l o v n i h i z k u š e n j a l i n i m a j o u s t r e z n i h delovn i h i z k u š e n j , bodo s k l e n i l i de lovno razmer je ko t p r i p r a v n i k i .
P i s n e p r i j ave z d o k a z i l i o i zpo ln j evan ju pogojev p o š l j i t e v 8 d n e h po ob j av i n a nas lov J u g o b a n k a T B L j u b l j a n a , T i t o v a 32, L j u b l j a n a , O d d e l e k k a d r o v s k i h zadev. O izidu izbire bomo kandidate obvestili pisno v 15 dneh po sprejemu sklepa.
t f c h
C o o C C C C
0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
K KANJ - Č E B E L I C A Š k o f j a L o k a , M e s t n i t r g 3 4 . &
Ta teden vam po ugodnih conah priporočamo
OTROŠKE KAVBOJKE Z NARAMNICAMI ALI BREZ od 1445 do 2775 din } OTROŠKE MAJICE S KRATKIMI ROKAVI od 400 do 550 din. O
O ^ 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 O
/ : \
O B R E Z O V A N J E
I N C E P L J E N J E
Kmetijsko posestvo Poljče in Sadjarsko d ruš tvo Slovenije organizirata tradicionalni prikaz obrezovanja in cepljenja sadnega drevja, ki bo v sadovnjaku Resje pri Podvinu:
V PETEK, 22. marca, ob 15. uri za kmete in V SOBOTO, 23. marca, ob 9. uri za ostale
Pri prikazu bosta sodelovala France Lombergar, dipl. ing. agr. iz Kmetijskega zavoda Maribor in Tine Benedič ič , dipl. ing. agr. iz KŽK Gorenjske, TOK Radovljica.
VABLJENI!
L T H D O T H N Š K O F J A L O K A , n. sol. o. T O Z D H L A D I L S T V O
objav l j a p ros ta de l a i n naloge K V S T R U G A R II za n e d o l o č e n č a s
K V K L J U Č A V N I Č A R za n e d o l o č e n č a s
Pogo j i : — p o k l i c n a š o l a k o v i n s k e
s t roke ( s t r u g a r - k l j u č a v n i -č a r ) a l i S K R p r idob iva nja, p r ede l ava i n obdeja-v a k o v i n ,
— 2 l e t i d e l o v n i h i z k u š e n j .
Ponudbe sprejema kadrovsko socialna s l u ž b a L T H 8 dni po objavi. Kandidati bodo o rezultatu o b v e š č e n i v roku 15 dni po sklepu kadrovske komisije.
( l i t ) IKOS Industrija kovinske opreme in strojev Kranj, Savska cesta 22
razp isu je p ros ta de l a i n naloge
KOVAČA Pogoj i :
— k v a l i f i c i r a n k o v a č a l i k v a l i f i c i r a n s t ro jn i k l j u č a v n i č a r z že l jo p r i u č i t v e n a d e l o v n i h na logah kov a č a .
Prijave sprejema kadrovski oddelek D O Ikos, Kranj, Savska cesta 22, v 15 dneh po objavi razpisa.
D O M O S K R B O V A N C E V A L B I N A D R O L C A P R E D D V O R
Sve t D o m a razpisu je p ros ta de l a i n naloge
— V O D E N J E R A Č U N O V O D S T V A S P O S E B N I MI P O O B L A S T I L I IN O D G O V O R N O S T M I za 4 leta
Pogo j i : — e k o n o m i s t i n 3 l e ta delov
n i h i z k u š e n j v f i n a n č n e m pos lovan ju .
2. S T R E Ž E N J E O S K R B O V A N C E V IN Č I Š Č E N J E — 3 delavke
Pogo j i : — o s n o v n a šo l a , h i g i e n s k i
m i n i m u m , s m i s e l za delo s s t a r i m i l j u d m i , poskusno de lo t r i mesece.
Kandidati naj poš l j e jo prijave z ustreznimi dokazili v 8 dneh po objavi. O izidu razpisa bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izbiri.
O B V E S T I L O
S G P Gradbinec obvešča , da bo zaradi adaptacije h i š e na M a i s t rovem trgu št. 13 delno zaprto ces t i šče , i n sicer od danes, 22. marca, do konca oktobra.
D E Ž U R N I V E T E R I N A R J I
od 22. do 29. 3. 1985 za o b č i n i Kranj in Trž ič Od 7. do 23. ure Ž i v i n o r e j -sko-veterinarski zavod Gorenjske, tel.: 25-779 ali 22-781, od 23. do 7. ure pa na telefon 23-518
za o b č i n o Škofja Loka V O D O P I V E C D A V O R I N , dipl. vet., Gorenja vas 186, tel.: 68-310 O B L A K M A R K O , dipl. vet., Škofja Loka, Novi svet 10, tel.: 60-577 ali 44-518
za o b č i n i Radovljica in Jesenice P A V L I C F R A N C , dipl. vet., Zasip, Stagne 24, tel.: 77-639
G L A S 12. STRAN OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 22. MARCA iJSL2
IZBRALI S O
V vseh prodajalnah ALMIRE iz Radovljice že prodajajo maloserijsko nagrajeno kolekcijo. Izdelana je po letošnji modni zapovedi v svetlih pastelnih barvah. Komplet je sestavljen iz platnenega krila bele, roza, zelene ali svetlo modre barve ter puloverja v istih barvnih odtenkih.
li S M E R K U R KRANJ
V MERKURJEVI prodajalni VERIGA v LESCAH smo opazili veliko izbiro snežnih verig za osebne avtomobile, traktorje, tovornjake in viličarje. Na zalogi imajo tudi živinske ter pašne verige in verige za gozdarstvo. Dobro so založeni tudi z izdelki za pnevmatsko opremo strojev skupaj s priključnim materialom.
m e t a l k a 3 Q l e t
Ugodna prodaja keramičnih ploščic KERUB - VS kvalitete, velikosti 20 x 20 cm
p r o d a j a l n a
k a m n i h
Prodajalna je odprta vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah od 7. do 13. ure
9 ploščice so primerne za oblaganje fasad, balkonov, teras
• odporne so proti temperaturi • cena za 1 kv. meter
849,15 din ^
I ZA MBS BOM P O N O V N O S O V P R O D A J I
Š T E D I L N I K I C O R O N A ,
I Z D E L A N I I Z N E R J A V E Č E
P L O Č E V I N E
Posebno ugoden nakup v tovarniški prodajalni
v Škofji Loki Reteče 4, tel. (064) 61-861
6. T E D E N M E D N A R O D N E G A S O D E L O V A N J A
A L P E - A D R I A
2 4 . M E D N A R O D N I S E J E M
A L P E - A D R I A 8 5
fckstiln Oglaša fcsledn
KOV goji:
i KI J! _^ P°goji:
S O D E L O V A N J E A L P E A D R I A
P R E D S T A V I T E V D R Ž A V , P O K R A J I N
P O B R A T E N I H IN P R I J A T E L J S K I H M E S T
L J U B L J A N E
R A Z S T A V A Č L O V E K IN P R O S T I Č A S
N A R E D I S A M
T U R I Z E M , Š P O R T , R E K R E A C I J A
N A V T I K A , K A M P I N G , K A R A V A N I N G
S L I K A - Z V O K
P R E H R A N A Z A D O M
K O Z M E T I K A
D E M O N S T R A C I J E , D E G U S T A C I J E , N A S V E T I
1 RAZ E OPU
ndi< tv e v k
O D 2 5 . D O 3 0 . M A R C A 1 9 8 5
G O S P O D A R S K O R A Z S T A V I Š Č E L J U B L J A N A
O D P R T O V S A K D A N O D 9 . 3 0 D O 1 8 . 3 0
ii
UtJB
fosk Skc l* del ton0\ r & zpi 'n od
VODI «NFO l eg si niuje > vi v P< ^olej
Ti ** 0:
Čl d Si
govc
lejo »rij *api Uw\ °zn, 0 i2
N O V O V M U R K I N E M E L G U
M U R K A E L G 0 v L e s c a h v a m n u d i p r o -
s t o s t o j e č i k a m i n K e r a m i k e i z K r a p i n e .
Lep in praktičen kamin, katerega namestitev je enostavna, po zunanjosti in funkcionalnosti prav nič ne zaostaja za starim, dobrim, vgradnim kaminom še iz časov naših babic. Mura Elgo v Lescah vam nudi nakup pro-stostoječega kamina Keramike iz Krapine tudi na kredit brez pologa.
Pridite in videli boste, da bo vaša odločitev za nakup v Murki Elgo v Lescah pravilna.
Ljubljana DNEVI KULINARSKE OTOKA PAGA od 21. do 30. marca 1985
• paška jagnjetina • paški sir 'rŠžmJ^w^*xT"^S^L
• dnevno sveže ribe, školjke in raki {•pRBi^'fi^*' >~*^^W ZABAVALA VAŠ BO PAŠKA KLAPA!
Razstava paških čipk, akvarelov in izdelkov iz bakra.
V S L E H E R N O G O R E N J S K O
H I Š O G O R E N J S K I G L A S
p KINOKRMNJ
BOGOVI SO PADLI NA GLAVO že v naših kinematografih
i 1 22. MARCA 1985 OBVESTILA, OGLASI 1 3 . S T R A N ( ^ I M ^ S S o J M E E G L A S
3 T E K S T I L I N D U S I M I J J X
kkstilna industrija T E K S T I L I N D U S K R A N J j^zglaša na osnovi sklepa odbora za delovna razmerja DS Skupne službe ^slednja prosta dela oziroma naloge v vzdrževalno energetski službi:
1 K O V I N O S T R U G A R S K A D E L A II - V E S I °goji: — oblikovalec kovin (strugar) in 1 leto delovnih izkušenj na kovi-
nostrugarskih delih, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in upravljanje z gasil
n imi aparati, — poskusno delo dva meseca.
* KLJUČAVNIČARSKA DELA II - VES II •°goji: — strojni mehanik (ključavničar) in 1 leto delovnih izkušenj na
kl jučavničarskih delih, — poznavanje predpisov iz varstva pri delu in upravljanje z gasil
nimi aparati, • — poskusno delo dva meseca.
3 RAZKLADANJE PREMOGA IN DRUGEGA MATERIALA - VES I *• OPRAVLJANJE TEŽAŠKIH DEL - VES I °goji pod 3. in 4. — dokončana osnovna šola,
— moški z odsluženim vojaškim rokom, — fizično močna oseba, — poskusno delo dva meseca.
J^ndidati, k i izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, naj dajo pisne priglasi V e v kadrovski sektor delovne organizacije v roku 8 dni po objavi.
/O ljubljanska banka ^UBLJANSKA BANKA, TBG KRANJ
T0 sklepu 9. izredne seje delavskega sveta delovne skupnosti Ljubljanske °&nke, Temeljne banke Gorenjske Kranj z dne 21. 3. 1985 razpisna komisija delovne skupnosti Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske Kranj P°novno .opisuje dela in naloge s posebnimi pooblastili ^ odgovornostmi za
U>denje in organiz i ranje d e l v sektor ju organizaci je in '^formacijskih sistemov ? p opravljanje razpisanih del in nalog je lahko imenovan kandidat, k i po-
e g splošnih, z zakonom in d ružben im dogovorom določenih pogojev, izpolnjuje še naslednje pogoje:
visoka izobrazba ekonomske, r ačuna ln i ške ali organizacijske smeri pet let ustreznih delovnih izkušenj .
^oleg teh morajo kandidati za razpisana dela in naloge imeti tudi: .strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih nalog, osebnostne kvalitete, k i izražajo celovitost strokovnih, družbenopolit ičnih in moralnoet ičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnost i dosedanjega dela in doslednega izvajanja in utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov.
i z p i s a n a dela in naloge opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in odp o r n o s t m i in j ih razpisujemo vsaka štiri leta. j^ndidati morajo vlogi priložiti listine, s katerimi dokazujejo, da izpolnjujejo razpisne pogoje. f^jave s potrebnimi dokazili naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi v
a Prti ovojnici na naslov: Hubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske Kranj , Cesta J L A 1, z
2Hako »za razpisno komisijo«. izbiri bomo kandidate obvestili v 30 dneh po k o n č a n e m zbiranju prijav.
n i i x a t a i E K a k o v o s t z g a r a n c i j o
T r g o v s k a i n g o s t i n s k a D O Ž I V I L A K R A N J , n . s o l . o . Ces t a n a O k r o g l o 3, - T O Z D V E L E P R O D A J A K R A N J , n . s o l . o . K r a n j , N a k l o , Ces ta n a O k r o g l o 3
ob jav l j a po s k l e p u k o m i s i j e za de lovna r a z m e r j a nas ledn ja p ros t a de l a i n naloge
P R O D A J A B L A G A N A D R O B N O ( v e č de l avcev z a p roda ja lno D i s k o n t B l e d )
Pogo j i : — IV . s topnja S I — s m e r prodaja lec , dve le t i delovn i h i z k u š e n j , p o s k u s n o delo 60 d n i .
D e l o v n o r azmer j e se s k l e n e z a n e d o l o č e n . č a s s p o l n i m delovn i m č a s o m . P i s n e p r i j ave z d o k a z i l i o i zpo ln j evan ju pogojev s p r e j e m a k a d r o v s k a s l u ž b a D O Ž iv i l a K r a n j , M a i s t r o v t rg 11, 8 d n i po ob jav i . V s i p r i j a v l j e n i k a n d i d a t i bodo p i sno o b v e š č e n i o i z i d u i z b i r n i h pos topkov v r o k u 30 d n i po o p r a v l j e n i i z b i r i .
Irfch L T H D O T H N Š K O F J A L O K A n . s o l . o.
k o m i s i j a O E D S , S k u p n i h
K a d r o v s k a P R O D A J A , s l u ž b ob jav l j a p ros t a de la i n n a loge
V S I R E F E R E N T P R O D A J N I I z a n e d o l o č e n č a s s p o s k u s n i m d e l o m t r eh mesecev.
Pogo j i : — v i s o k a i z o b r a z b a t ehn i
č n e a l i e k o n o m s k e s m e r i , -~ v o z n i š k i i zp i t B katego
r i je , — poznavan je k o m e r c i a l n e
ga pos lovan ja i n a k t i v n o znan je s rboh rva t skega j e z i k a ,
— poznavan je k l i m a i n h l a d i l n e t e h n i k e ,
— 2 le t i d e l o v n i h i z k u š e n j ,
P i s n e p o n u d b e z d o k a z i l i s p r e j ema k a d r o v s k o s o c i a l n a s l u ž b a L T H 8 d n i od d n e v a objave. K a n d i d a t i bodo o r e z u l t a t u o b v e š č e n i v r o k u 15 d n i po s k l e p u k a d r o v s k e k o m i s i j e .
ALPETOUR
A L P E T O U R Š K O F J A L O K A I n t e r n a b a n k a , T i t ov t rg 4 b
K o m i s i j a z a de lovna razmer j a v a b i k sode lovanju
E K O N O M S K E T E H N I K E z a de lo v I n t e r n i b a n k i — p l a č i l n e m p r o m e t u .
n a
P i s n e v loge naj k a n d i d a t i p o š l j e j o v 8 d n e h po ob jav i o z i r o m a naj se osebno zgla-si jo v k a d r o v s k i s l u ž b i v Skof j i L o k i , T i t o v t rg 4 b.
O s n o v n a š o l a L U C I J A N S E L J A K K R A N J
K o m i s i j a z a de lovna r azmer j a ob jav l j a p ros t a de la i n naloge
S N A Ž I L K E n a c e n t r a l n i šo l i z a d o l o č e n č a s .
Nas top de la t ako j . P r i j a v e p o š l j i t e v 8 d n e h po ob jav i .
Q O B V E S T I L O G o z d n o gospodars tvo K r a n j — T e m e l j n i o r g a n i z a c i j i kooperan tov P r e d d v o r i n T r ž i č o b v e š č a t a vse l a s t n i k e gozdov n a p o d r o č j u o b č i n K r a n j i n T r ž i č , k i do sedaj š e n i so p o s p r a v i l i l e sa i z gozdov, k i j i h j e p o š k o d o v a l ka tas t rof a ln i veter v d n e h od 9. do 11. februar ja 1984 i n kasne j ši snego lom,
d a mora jo posprav i lo lesa z a k l j u č i t i , do 31. m a r c a 1985
P o t em d a t u m u bo gozdars k a s l u ž b a G G K r a n j i z v r š i l a v s a po t r ebna d e l a v s k l a d u z ž e i z d a n i m i o d l o č b a m i gozd a r s k e i n š p e k c i j e n a s t r o š k e l a s t n i k o v gozdov, v e n d a r b rez d o d a t n i h i n d i v i d u a l n i h obves t i l . G o z d n o - v a r s t v e n i u k r e p i i n o h r a n i t e v kva l i t e t e lesa zahtevajo t a k o j š n j e s i s t emat i č n o posp rav i lo p o š k o d o v a n e ga drev ja . O b v e š č a m o , da so u r adne ure v p i s a r n a h p o d r o č n i h g o z d n i h rev i r jev v sak pone del jek od 7. do 12. ure .
T I K O T r ž i š k o podjetje i n d u s t r i j s k o k o v i n s k e o p r e m e , p. o. T r ž i č , K o r o š k a 17
N a pod lag i s k l e p a K o m i s i j e z a d e l o v n a r a z m e r j a ob jav l ja pros ta de l a i n na loge v
A D M I N I S T R A T O R J A V K O M E R C I A L I Pogo j i : — dve le tna a d m i n i s t r a t i v n a š o l a ,
— 1 leto d e l o v n i h i z k u š e n j .
Nas top de l a t ako j . D e l o se z d r u ž u j e za d o l o č e n č a s — z a nad o m e š č a n j e de l avke n a p o r o d n i š k e m dopus tu . P i s n e v loge z d o k a z i l i o i zpo ln j evan ju pogojev naj k a n d i d a t i p o š l j e j o n a nas lov: T I K O T r ž i č , K o r o š k a 17. O b j a v a v e l j a do zasedbe de lovnega mes ta . O i z b i r i bodo k a n d i d a t i o b v e š č e n i v 15 d n e h po k o n č a n i i z b i r i .
K M E T I J S K O ŽIVILSKI K O M B I N A T G O R E N J S K E K R A N J
Delavski svet T O Z D Kmetijstvo Kranj , n .sol .o . Kranj , Begunjska 5, v skladu z 46. č lenom Statuta T O Z D Kmetijstvo Kran j , razpisuje javno dražbo za prodajo naslednjih osnovnih sredstev:
O B R A T C E R K L J E 1. kombajn za krompir — dvoredni 2. cisterna 3000 litrov za gnojevko 3. cisterna 5000 litrov, plastificirana 4. kabina za traktor Deutz 5. klinasta brana 6. sejalnica za koruzo OLT, š t i r i redna 7. motor 6 ci l indrski 8. betonski stebri za kozolec (3 kom) O B R A T S O R S K O P O L J E S 1. traktor I M T 585 K R 30-11 2. enoredni kombajn, Mex-3 . 3. pobiralno-razkladalna pr ikol ica ' O B R A T V R T N A R I J A 1. kombi I M V - furgon 2200 D, K R 118-827
v voznem stanju 2. kozolec dvojni — 8 stebrov, za 1 steber 3. lesena šupa za vozove 4. kombi Zastava 412 M K K R 863-55
izkl icna cena 150.000.00 din 70.000,00 din 40.000,00 din 40.000,00 din 10.000,00 din 30.000,00 din
120.000,00 din 1.000,00 din
350.000,00 din 70.000,00 din
160.000,00 din
250.000.00 din 1.000,00 din
50.000,00 din 85.200,00 din
Javna dražba za prodajo osnovnih sredstev bo v torek, 26. marca 1985, po naslednjem razporedu: \ — za prodajo osnovnih sredstev v obratu Cerklje ob 8. uri , v obratu Vrtna
rija bo ob 10. uri in v obratu Sorsko polje ob 12. uri . Osnovna sredstva se prodajajo v slanju, v k a k r š n e m so (videno — kupljeno). Varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene je potrebno plačati pred pr ičetkom javne dražbe . Kupec je dolžan plačati pristojni prometni davek. Ogled osnovnih sredstev je možen pol ure pred izvedbo javne dražbe na kraju samem. Podrobnejše informacije dobite na sedežu temeljne organizacije v Kranju, Begunjska 5, telefon: 21-252.
V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS
HTP BLED Qogttaće~
V PENSI0NU MLIN0 NA BLEDU od 15. do 24. marca
poleg priznanih specialitet kuhinje
tudi jedi iz P R A Š N I K O V na razne n a č i n e . Informacije po tel. (064) 77-321
J
I n d u s t r i j s k i k o m b i n a t P L A N I K A K R A N J
i K o m i s i j a z a d e l o v n a r a z m e r j a D S S S ob jav l j a p ros ta de la i n naloge:
1. U R E J A N J E D E L P R E V E N T I V N E G A V Z D R Ž E V A N J A 2. O P R A V L J A N J E O B R A T N O M E H A N S K I H D E L - s r ed
nje z a h t e v n o
Z a u s p e š n o oprav l j an je de l se zah teva : pod 1. — 4-letna s r edn ja s t r o k o v n a i z o b r a z b a e l ek t ro s m e r i ,
— 3 le ta d e l o v n i h i z k u š e n j , — poznavan je strojev, n a p r a v i n in s t a l ac i j , — izna jd l j ivos t , — sposobnos t h i t r ega u k r e p a n j a , — u s p e š n o oprav l jeno t r i m e s e č n o pc-skusno delo.
pod 2. — 3-letna s r edn ja s t r o k o v n a i z o b r a z b a s t ro jne s m e r i , — 3 le ta d e l o v n i h i z k u š e n j , — poznavan je s t rojev i n naprav , — sposobnos t h i t r ega u k r e p a n j a , — u s p e š n o oprav l jeno t r i m e s e č n o poskusno delo.
P i s n e p o n u d b e sp r e j ema k a d r o v s k i odde l ek Indus t r i j skega k o m b i n a t a P l a n i k a K r a n j v 15 d n e h po ob jav i . O i z b o r u bodo k a n d i d a t i o b v e š č e n i v 30 d n e h po po t eku r o k a z a oddajo p r i j av .
h l ev i t ® L j u b e č n a Cel je
tlak z a h l eve • t e , r t o n : 0 6 3 ^
> S M č H F © I M G L A S 14. STRAN. MALI OGLASI, OBVESTILA, OGLASI, OBJAVE PETEK, 22. MARCA 1JRTEK
MALI OGLASI tel.: 27-960 PRODAM
Prodam od 25 do 150 kg težke PRAŠIČE. Posavec 123, tel. 70-379
783 Ugodno prodam dva dobro ohra
njena R A Z T E G L J I V A KAVČA in F O T E L J A . Telefon 25-708 2758
K R Z N E N PLAŠČ s i l , št. 42-44, in Z L A T O za zobe prodam. Kranj , Šor-lijeva 27, stanovanje 14 2835
Prodam SMUČI R C 05, 170 cm, z V E Z M I marker in D R S A L K E adi-das, št. 44. Telefon 44-625 2836
Z A M R Z O V A L N O O M A R O gorenje prodam. Telefon 064/50-719 2837
P R A L N I S T R O J candy prodam. Telefon 064/50-719 2838
C E N T R I F U G O za perilo prodam. Telefon 064/50-719 2839
L O Š Č I L B J C za parket, inozemski, prodam. Telefon 064/50-719 2840
Prodam črno-bel i T E L E V I Z O R lo-we opta. Slavko Novak, Planina 17, Kranj 2841
Prodam globok OTROŠKI V O Z I Č E K in K O S za dojenčka, 4 G O B E L I N E in dolgo krzneno B U N D O št. 36. Ogled vsak dan. Adamovič, Tuga Vidmarja 4, Kranj , Planina II. 2842
Novo konzolno G R A D B E N O DVIG A L O , bitumen 400 kg, opečne D I M N E T U L J A V E 29 x 24 x 18 prodam. Šifrer, Kranj , Šolska 5, tel. 22-797
2843 Vel iko skoraj nove, uvožene, kval i
tetne ženske in moške G A R D E R O B E z več ČEVLJI št. 35-44 zelo ugodno prodam. Ogled vsak dan, ves dan. Pristov. Vrba 18, Žirovnica 2844
Prodam biološko čist K R O M P I R , .kifelc'. Rudolf Dolžan, Breg 109, Žirovnica 2845
Prodam nemšk i P L U G — eno-brazdni OBRAČALNIK in K R A V O v devetem mesecu tretje brejosti. T u -paliče 19, Preddvor 2846
Prodam 7 dni starega, sivega B I K C A za-nadaljnjo rejo. Britof 34 2847
Prodam R O T A C I J S K O K O S I L N I C O S I P 65. Franc Rozman, Kr ižnar -jeva pot 2, Stražišče 2848
Prodam dve OVCI . Luže 32, Šenčur 2849
Prodam lesen, š t i r iokenski K O Z O L E C . Hrastje 166, Kranj 2850
Prodam K U N C E , modre dunajča-ne, in S E N O . Telefon 75-250 2851
Prodam B C S K O S I L N I C O 127 (petrol-bencin) in S I L O K O M B A J N X M Z - 2 potinger, vse v dobrem stanju; ter lipove P L O H E . Miha Naglic, C. na Brdo 22, Kokr ica , Kranj 2852
Prodam novo previte E L E K T R O M O T O R J E , 6 K M , 3 K M , 1400 obr./min., in 3 K M , 2800 obr./min. Zg. Brn ik 127 pri G u -stelnu 2853
L O W E O P T A , barvni T E L E V I ZOR, ekran 51 cm, iz konsignacije, nerabljen, prodam za 145.000 din. Informacije po tel. 70 —179 po 17. uri
2854 Prodam A K L A R I N E T za
9.000 din. Osojnik, Šenčur , Gasilska 3 2855
Prodam K U H I N J S K E E L E M E N T E s pomivalno M I Z O . Ivan Sporiš , Križe 7 (blok) 2856
Prodam S E N O v balah. Sv. Duh 41, Škofja Loka 2857
Prodam PRAŠIČA za zakol in po 30 kg težke PRAŠIČKE. Sv. Duh 41, Škofja Loka 2858
Prodam dve P O S T E L J I z jogiji. Britof 1, Kranj 2859
Prodam semenski K R O M P I R de-sire. Zg. Bitnje 23 2860
Ugodno prodam K O R U Z O v zrnju. Srednja vas 41, Šenču r 2861
Prodam 300 kosov T E R N I T PLOŠČ. Slavko Lotrič, Zg. Besnica 37 2862
Poceni prodam T E P I H 2 x 3 m za v dnevno sobo.J^Jaslov v oglasnem oddelku. 2863
Prodam P R A L N I S T R O J gorenje Kranj , Planina II., Tuga Vidmarja 6, stanovanje 26 2864
Prodam malo rabljene SMUČI impuls SL-200 z okovjem M A R K E R in P A N C A R J E alpina št. 42, cena 15.000 din. Telefon 27-884 2865
Prodam K U L T I V A T O R z ježem. Jeglič, Podbrezje 86, Duplje 2866
Prodam nov dvobrazdni P L U G št. 10 za traktor I M T 542 in T E L I C O simentalko; 6 mesecev brejo K R A V O in nov kombiniran plinski ŠTEDILN I K , še v kartonu. Šenčur , Mlakarjeva ul . 43 2867
Prodam S I P O R E K S 50x 60x7,5, 180 kosov. Telefon 43-012 2868
Prodam domačo G R A H O R O . Ana Dobnikar, Lahovče 37 2869
Prodam dobro ohranjen K U H I N J S K I K O T z MIZO. Telefon 47-087
2870 Prodam rabljen P R A L N I S T R O J ,
znamke zoppas. Informacije po tel. 064/23-976 od 16. ure dalje 2871
Prodam T R O S I L E C za umetna gnojila in ŠKROPILNICO metalna R A U , 440-litrsko. Voglje 88, tel. 49-149 2872
Malo rabljene O B L E K E za veliko postavo, 54/56, prodam. Kranj , tel. 21-345 2873
Prodam K R A V O simentalko, k i bo čez en mesec teletila. Ogled popoldan, Dovje 112, Mojstrana 2874
Prodam PRAŠIČKE za rejo tn PRAŠIČA za zakol. Anton Zupan, Radovljica, C. Svobode 10 2875
Prodam breje Z A J K L J E francoski srebrec. Krakovo 7, Naklo 2876
Prodam nekai S E N A . Sr. Dobrava 9, Kropa 2877
Prodam ali zamenjam 14 dni staro TELIČKO simentalko za B I K C A , primerno za nadaljnjo rejo. Posavec 124, Podnart, tel. 70-280 ^ 2878
Prodam rabljeno POHIŠTVO, elektr ični ŠTEDILNIK in nemško PEČ kuppersbusch. Telefon 24-978 popoldan 2879
Prodam okrog 350 kg težkega BIK A simentalcu ali zamenjam za K O S I L N I C O B C S , po dogovoru. Telefon 40-657 * 2880
Prodam rezan smrekov G R A D B E NI L E S (različnih dimenzij). Gabud, Moša Pijade 15, Kranj 2881
Zložljiv italijanski ŠPORTNI V O ZIČEK P E G , rjav žamet , prodam za 6.000 din. Triler, Zupančičeva 8, Kranj , tel. 23-670 2882
Prodam 6 tednov stare P U J S K E , Angela Zavrl, Verje 46, Medvode
2883 Prodam dobro ohranjeno O M A R O
za dnevno sobo. Telefon 21-131 po 15. uri 2884
Ugodno prodam dobro ohranjen P I A N I N O . Vrhovnik, Deteljica 1, Tržič 2885
Prodam 300-litrsko traktorsko ŠKROPILNICO creina. Srakovlje 2, pri Kokr i c i , tel. 22-812 2886
Prodam dolgo belo POROČNO O B L E K O , št. 38, cena 7.000 din. K o -čbvski, Janeza Puharja 7, Kranj 2887
Prodam A K V A R I J z ribami. Jože Dvoršak, Savska 2, Lesce 2888
Prodam T R O S E D in dva F O T E L J A . Ogled v soboto dopoldan. Lotrič, Cankarjeva 32, Radovljica 2889
Prodam novo žensko KOfcO R O G . Telefon 23-419 2890
Prodam brejo K O B I L O , staro 5 let. Doslovce 12, Žirovnica 2891
Prodam 4 PRAŠIČKE, težke po 30 kg. Luže 6, Šenčur pri Kranju
2892 Prodam 2 kW termoakumulacijsko
PEČ. Vesna Hudohmet, Juleta Ga -brovška 19, Kranj 2893
Prodam dobro domačo S E N O . Telefon 061/627-101 2894
ROČNO PREŠO (knaker), do 800 kg, prodam. Graš ič , Mavčiče 44/A 2895
Prodam 10 dni stare B I K C E . Kern , Letence 7, Golnik 2896
Prodam A Z P A N J E na 10 satov. U l . P i v l e Medetove 6, Naklo 2897
Poceni prodam O M A R O za dnevno sobo, tri F O T E I J E , KAVČ, M I ZICO in ŠIVALNI S T R O J scepel 30. Škofic, Gorica l / A pri Radovljici
2898 Prodam ohranjeno, rabljeno
S P A L N I C O . Alojz Pristavec, Spodnji otok 17, Radovljica 2899
Prodam skoraj novo kotno S E D E ŽNO G A R N I T U R O . Milena Rumež, Juleta Gabrovška 21, Kranj . Ogled vsak dan od 15. do 18. ure 2900
Prodam dvobrazdni in trobrazdni P L U G , znamke IMT ferguson. Voklo 45, Šenčur , tel. 49-126 2901
Prodam nov trobrazdni plug. Brejc Peter, Vadiče 4 2902
Prodam snežne V E R I G E za traktor 20.5x25 ali za 30 col; semenski K R O M P I R igor, P E S O in R E P O . Cerklje 281, tel. 42-362 2903
Prodam T R A K T O R deutz 4006 s kabino, čelni N A K L A D A L E C R I K O , T R O S I L E C vikon in snežne verige 11-28. Janez Zavrl, Medno 9, Ljubljana—Šentvid 2904
Prodam T E L I C E , T E L I Č K E ' in K R A V E simentalke po izbir i ; karoserijo za Z A S T A V O 750 celo ali po delih in ŠANK, manjše izvedbe ter dva rabljena kavča in fotelja. Puša-vec Anton, Hudo 3, Tržič tel. 57-183
2905 Prodam tri tedne starega B I K C A
simentalca. Šenčur , Štefetova 1 2906 Prodam rabljeno P O M I V A L N O
M I Z O s kotnim elementom Adri ja . Francka Hafner, Suha 2, Škofja Loka, tel. 60-466 2907
Prodam RAČUNALNIK Z X 81-16 k Ram in K A N U elan. Telefon 22-889 2908
Prodam L A T E za kozolce in ŠPI -R O V C E . Telefon 47-513 od 18. ure dalje 2909
Zamenjam jalovo K R A V O za brejo. Fric Lavtižar, Podbreg 25, Kranj ska gora 2910
t \
Prhljaj in izpadanje las preprečuje
DR0GESAN L0TI0N za nego las.
Drogesan, Kranj, Prešernova ulica 19
V J
Prodam nabožne S L I K E Adolfa Schmitza »Zadnja večerja« — K r i stus z Janezom«, velikosti 93 x 72 cm in Gašper inova olja Pred nevihto, Devin, velikosti 72 x 55 cm; Ljubljana z Rožnika, velikosti 65x45 cm in »Gondoljer*, 32 x 24 cm; prodam tudi 5,8 kg Z A K I J E V I N E (jute), v 6 kosih, 1,6x1,9 m. Jože Rugale, Kranj , Župančičeva 2 2911
Prodam jedilni in semenski K R O M P I R igor. Zg. Brn ik 44, Cerklje 2912
Prodam 300 kg zgodnjega semenskega K R O M P I R J A satema. Lahovče 14. Cerklje 2913
Prodam PRAŠIČKE, stare 8 tednov. Češnjevek 11, Cerklje 2914
Prodam K R A V O v devetem mesecu brejosti ali zamenjam za B I K A . Zalog 42, Cerklje 2915
Prodam globok OTROŠKI V O Z I ČEK (rdeč žamet) . Debeljak, Binkelj 43, Škofja Loka 3080
Prodam V O Z zapravljivček in 9 tednov staro TELIČKO. Telefon 064/68-358 3081
Prodam 2000 kg semenskega K R O M P I R J A igor, malo R E P E , P E S E in drobnega krompirja. Reteče 72, Škofja Loka 3082
Prodam dolgo belo obhajilno O B L E K O . Magda Krmelj , Sv. Duh 23, Škofja Loka 3083
T R A K T O R cornick D 326, 24 K M , prodam. Alič, Pevno 9, Škofja Loka
3084 Prodam otroški dekliški PLAŠČ in
žametno obhajilno O B L E K O za fanta. Srečo Debenc, Reteče 82, Škofja Loka 3085
Prodam fantovsko birmansko O B L E K O i n ' s m u č a r s k e ČEVLJE št. 40-42 . Jelovčan, Šuš ta r 64, tel. 44-638 3085
Prodam 4 tedne starega B I K C A in TELIČKO. Šutna , Ostri vrh 7, Železniki 3086
Prodam o t r o š k o POSTELJICO z jogijem. Partizanska 27, Škofja Lo ka, tel. 60-357 ' 3087
Prodam S L A M O R E Z N I C O , PEČ super ser in 100 m P P R K A B L A 2,5. Janez Krek, Barbara 15, Škofja Loka
3088 Prodam dva B I K C A simentalca za
nadaljnjo rejo. Binkelj 7, Škofja L o ka 3089
Prodam K O R U Z O , PŠENICO in S E N O v balah. Jože Jenko, Virmaše 32, Škofja Loka 3090
Prodam konzolno D V I G A L O . Telefon 064/69-628 3091
Prodam P R O J E K T O R in K A M E RO super 8 za 8.000 din. Korče, Go-sposvetska 15, Kranj 3092
Ugodno prodam bakreno nahrbtno ŠKROPILNICO. Fi l ip Oštir, Gorice 17, Golnik 3093
KANARČKE, odlične pevce, prodam. Š imunac , Kranj , Zupančičeva 30 3094
Prodam S E N O in krmilno PESO. Praprotna polica 19, tel. 42-508 3095
Prodam semenski K R O M P I R igor in zgodnji rezi. Srednja vas 45, Šen- • čur 3096
Prodam dva PRAŠIČA, težka po 40 kg, in 25 m elekt r ičnega K A B L A ter M O P E D . Galjot, Velesovo 15, Cerklje
3097 Prodam globok OTROŠKI V O Z I
ČEK in kompletni vratni P O D B O J , š i r ina 15 cm. Mlakar, C. na Klanec 63,Kranj 3098
Prodam obžagan in eno leto posušen L E S za podstrešje . Shranjen je bil pod streho. Telefon 064/21-500
3099 Prodam nakladalno P R I K O L I C O ,
F R E Z O in K O B I L O z žrebetom. Pivka 3, Naklo 3100
Stereo A V T O R A D I O universum, ZVOČNIKI 2 x 5 0 W , še zapakiran, prodam. Hrastje 81 3101
Prodam K R O M P I R igor za seme. Zgoša 47/A, Begunje 3102
Prodam rabljeno termoakumulacijsko PEČ A E G , 3 k W . Perko, Kranj , Škofjeloška c. 42 3103
Prodam 8 tednov starega B I K C A simentalca za nadaljnjo rejo. Preba-čevo 2, Kranj 3104
Prodam modro fantovsko O B L E K O , pliš, št. 16. Telefon 22-072 -Kranj Bertoncljeva 45 3105
Prodam prenosno 1500-litrsko plastično C I S T E R N O . Šenčur , Delavska 13 3106
Prodam M R V O . Potoče 9, tel. 45-263 3107
Ugodno prodam nov prenosni R A -D I O K A S E T O F O N z deljivimi zvočniki ; ter W A L K M A N z radiom. Telefon 28-436 dopoldan in zvečer 3108
Prodam 4 tone S E N A . Telefon 067/81-731 3109
Prodam O V N A za pleme ali za zakol. Okroglo 3, Naklo 3110
Novejšo . S P A L N I C O poceni prodam. Informacije po tel. 24-617 3111
Prodam semenski K R O M P I R de-sire. Praprotna polica 10, tel. 064/42-420 3112
Prodam novo M O T O R N O ŽAGO stihi 0.56. Tiringer, Šmar je tna gora 2, Kranj 3113
Prodam K O R U Z O . Pipanova 38, Šenčur 3114
Prodam belo dolgo O B L E K O Z A O B H A J I L O . Telefon 25-487 3115
Prodam več mladih K R A V ali brej ih T E L I C . Cerkljanska Dobrava 5, Cerklje 3116
ČrnobeU T E I J E V I Z O R še v dobrem stanju prodam. Ugodna priložnost! Telefon 28-818 od 18. do 19. ure 3117
Prodam TELIČKO simentalko. /.g. Brn ik 61 3118
Prodam 1500 kg S E N A . Velesovo 10, tel. 42-492 3119
Prodam dobro ohranjen ŠTEDILN I K (2 plin, 2 elektrika) in P O M I V A L N I P U L T . Čimžar, Orehovlje 15, Kranj 3120
Ugodno prodam OTROŠKO S O B O in »TEPIH«. Petrovič, Juleta Gabrovška 32, Kranj 3121
Zelo ugodno prodam HI-FI G R A M O F O N elac. Telefon 27-358 3122
Prodam malo rabljen K O M P R E SOR, 60 1. Eržen, Zabukovje 2, Zg. Besnica 3123
Prodam rabljen K A V Č in dva F O T E L J A . Andrej Eržen, Jezerska 10, Kranj 3124
Prodam PRAŠIČA za zakol. Telefon 25-437 3125
Prodam elektro G R A D B E N O O M A R I C O . Telefon 60-584 popoldan
3126 Prodam D I R K A L N O K O L O mara
ton s tabularji. Edo Snedec, Sr, Bela 43, Preddvor 3127
Prodam otroško P O S T E I J I C O z jogijem. Telefon 21-634 ! 3128
Prodam polovico K R A V E za skr i njo. Telefon 064/60-734 zvečer 3129
Prodam K R A V O simentalko, ki bo konec marca drugič teletila. Log 10, Kranjska gora 3130
Prodam mlado K R A V O pred prvo telitvijo. Smokuč 5, Žirovnica 3131
Poceni prodam F L I P E R J E (mar-jance), po 1 S M kos (še delujejo). Uroš Hafner, Huje 23 /A, Kranj , tel. 22-333 3132
Prodam K R A V I prvesnici. Valjavec, Zvirče 19, Tivič 3133
Prodam pol leta starega B I K C A s i mentalca. Zmrzl ikar , Hrastje 46 3134
Litoželezno K A D , U M I V A L N I K , dve enoročni B A T E R I J I , 20 m' K E RAMIČNIH PLOŠČIC, 10 m' talne P L U T E in 20 m rabljenega ITISO-N A poceni prodam; K A M E R O in P R O J E K T O R super 8 in opremo za temnico ter moško špor tno K O L O prodam. Telefon 23-508 3135
Prodam po 200 m P P R K A B L A , d i menzije 2x1,5 in 2x2,5. Žanova 36, Kranj 3136
Prodam tri ione kvalitetnega S E N A . Podgoršek, Trboje 46 3137
Prodam mladega K O N J A in S E N O v balah. Žirovnica 59/A 3138
Prodam O V C E in J A G N J E T A ter K U P I M kosilnico - R E F O R M . Kersnik, Leše 1, Tržič 3139
Prodam nov ŠTEDILNIK gorenje na drva. Blejska 12, Tržič, tel. 50-270
3140 Belo dolgo POROČNO O B L E K O ,
italijansko, kot novo, št. 40, ugodno prodam. Telefon 064/69-756 3141
Prodam novo K A B I N O za traktor deutz 40-06. Posavec 124, tel. 70-280
3142 Prodam 500 kg semenskega
K R O M P I R J A igor. Zglasite se po 15. uri . Kejžar, Begunje 5 3143
KUPIM Kupim petdeset kvadratnih me
trov opaznih desk. Telefon 061/50-547 (popoldnej. 2907
K u p i m otroški avtosedež rbmer peggy. Telefon 27-276 (Demšar ) 2951
Kup im otroški ŠPORTNI V O Z I ČEK »marela«. Telefon 26-528 2916
K u p i m H L O D O V I N O : oreh, češnjo, h ruško . Tršan , H r a š e 14, Smlednik 2917
K u p i m S A D I L E C za koruzo, tip »Panonija« Mursla Sobota. Telefon 064/65-005 — Janez Bogataj, Murave 12, Poljane nad Škofjo Loko 2918
K u p i m samonakladalno P R I K O LICO. Višelnica 15, Zg. Gorje 2919
K u p i m B E T O N S K I MEŠALEC. Bajt, Bavdkova 5, Kranj 2920
K u p i m rabljen OTROŠKI ŠPORTNI VOZIČEK. Telefon 70-260 2921
K u p i m otroški AVTOSEDEŽ znamke chicco. Telefon 21-540 2922
K u p i m T E H T N I C O do 200. kg, z u težmi . Tone Arnež, Repnje 42, Vodice nad Ljubljano 2923
K u p i m A V T O D V I G A L O (za dvig celega avtomobila). Gorjup, Dolenja vas 21, Selca 3062
K u p i m rabljeno manjšo M O T O R NO K O S I L N I C O za travo. Partizanska 27, Škofja Loka, tel. 60-357 3063
K u p i m 12-kubično nakladalno P R I K O L I C O za hribovit teren. Raztresen, Lučine 32, Gorenja vas 3064
Kup im suh smrekov, borov ali hrastov R E Z A N L E S , od 2,5 do 8 cm. Pungeršek , Pot na Još ta 7, Kranj
3064 K u p i m 30 do 50 m VLEČNE »ZAJ-
LE«, premera 8 mm in prodam T O -M O S moped na tri brzine. Telefon 74-368 3065
K u p i m suhe smrekove D E S K E 2,5 in macesnove D E S K E 40 — 80 mm. Zg. Bitnje 73, Zabnica 3066
K u p i m dobro ohranjeno K O S I L NICO za uporabo v hribovitem kraju. Zinka Vindiš, Našičeva 2, Tržič, tel. 50-691 3067
VOZILA Prodam Z A S T A V O 101, letnik
1978. Pot v Bitnje 10, Kranj 2924 Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1973
(IR motor), cena 6 S M . Ogled vsak dan po 16. uri. P i r ih , Sebenje 4, Tržič
2925 C I T R O E N G S 1.2. break, letnik
1979, 66.000 km. garaž i ran , registriran do januarja 1986, prodam. U l . Gorenjskega odreda 14, Kranj 2926
O P E L R E C O R D 2000 SJ , star 4 leta, v odl ičnem stanju, zelo ugodno prodam. Drago Lazar, Kranj , Tuga Vidmarja 6 2927
Prodam nove G U M E 650 — 16. Golniška 14, Kokr ica 2928
Prodam A P N 6. Predoslje 129, Kranj > 2929
Ugodno prodam Z A S T A V O 101, letnik 1974, U l . X X X I . divizije 40, Kranj 2930
Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1975. Telefon 60-683 2931
Prodam dobro ohranjen 126-P. Ogled od 16. do 18. ure. Tomažin , Podlubnik 159, Škofja Loka 2932
Prodam G O L F A , letnik 1978, 55.000 km, odlično ohranjen. Vešter 31, Škofja Loka, tel. 62-857 v petek popoldan in soboto 2933
Prodam dobro ohranjeno Z A S T A V O 750 SE, letnik 1981. Telefon 064/60-824 2934
P E U G E O T 204 karavan, obnovljen, prodam za dele (celega). Telefon 28-427 2935
Prodam K A S O N za T A M 75 T 3 B (2001), komplet z loki in cerado. Informacije po tel. 21-779 od 6. do 14. ure 2936
Prodam malo rabljen T O M O S A V -T O M A T I C 3 M , Franc Čeh, Gorenjskega odreda 6, Kranj 2937
Ugodno prodam M E R C E D E S 220 D, letnik 1974 in ČOLN sport Beograd ter M O T O R tomos 4. Blagoje-vič. Podbrezje 12/A 2938
Prodam 15 SLC, ' l e tn ik 1981, registriran za celo leto in C I R K U L A R makita, star pol leta. Božo Dajič, Golnik 46 2939
Prodam Z A S T A V O 101, j e t n i k 1977, cena 7,5 S M , potrebno manjšega popravila. Žarko Mejič, Tončka Dežmana 10, Kranj 2940
Ugodno prodam SPAČKA letnik 1976. Šušterš ič , Pipanova 80, Šenčur
2941 Ugodno prodam registriran T O
M O S 14 T L S in žensko K O L O na 5 prestav, staro eno leto. Kovačičeva 4/B, Primskovo 2942
Prodam eno leto star T O M O S av-tomatic. Homan, Ljubljanska 19/B, Kranj ' ' 2943
Prodam novo rusko G U M O , prednje in zadnje steklo za L A D O 1200; motor in menjalnik za F I A T 124. M i -lenko Bezarevič, U l . 1. avgusta 5, Z l a t o polje 2944
Prodam Z A S T A V O 101 special 1300, letnik 1981, ter SPAČKA, potrebno manjše popravilo »podna«. Lesičnik, Planina 52; tel. 22-132 2945
Za V A U X H A L C H E V E T T E prodam nov ispušni lonec in več rezervnih delov. Telefon 21-511 2946
Prodam avto P-126, letnik 1978. Tomažičeva 6/A, Kranj , tel. 064/26-423 2947
Prodam avto Z A S T A V A 126-P, letnik 1979. Moste 45/B, Komenda
2948 Z A S T A V O 750, letnik 1978, pro
dam. Luže 61, Šenču r 2949 Z I M S K O G U M O s plat iščem
6,40x700x 13. prodam. Kranj , tel. 21-345 2950
Prodam R E N A U L T 4 G T L J U , 8.000 km. star eno leto in pol, bele barve, spodaj zašči ten, z novimi z imskimi gumami in naslonjali, popolnoma ohranjen in nepoškodovan. Telefon 064/60-079 . 2951
Prodam osebni avto A M I 8, letnik 1975. Telefon 24-478 popoldan 2952
Ugodno prodam dobro ohranjeno J A W O 350, letnik 1983. Luže 6, Šenčur 2953
Prodam Z A S T A V O 101 z dodatno opremo, letnik 1980 ali zamenjam za n o v e j š i letnik. Je t i š Hamzaj. Sorlije-
• va 21, Kran j ' 2954
Prodam zelo dobro ohranjen O P E L K A D E T . Prebačevo 58.
Prodam avto L A D A 1200. Franc Grašič , Strahinj 68. tel. 47-190 2955
Prodam C I T R O E N G S X 1.2, letnik 1978. Hrastje 81 2956
Ugodno prodam T O V O R N O P R I K O L I C O za osebni vto. Brezar, G o l n iška 55, Kokr ica , Kranj 2957
Prodam G O L F , letnik 1982 in 4,5 kW termoakumulacijsko PEČ. C. talcev 14, Kranj 2958
Ugodno prodam F I A T 125 P, letnik 1977, prevoženih pribl ižno 76.000 km, registriran do 13. 2. 1986, cena 15 S M . Ogled v soboto popoldan. Rajko Černilec, Kebetova 22, Kranj 2959
Prodam karambolirano L A D O 1200, celo ali po delih. Britof 259 2960
Prodam dobro ohranjeno Z A S T A VO 750 lux, letnik 1978. Senično 20, Križe 2961
K U P I M vozno Š K O D O Š 100 ali Š 110, od letnika 1973 dalje. Janez Godnov, Potarje 5, Tržič 2962
Prodam dobro ohranjen VW 1200 J (hrošč), letnik 1975. Telefon 75-341
2963 Z A S T A V O 101 confort, letnik 1981,
prodam za 30 S M . Telefon 064/74-343 2964
Ugodno prodam P O N Y E X P R E S S . Vreček, Rožna ul. 11, Šenčur 2965
Ugodno prodam G O L F J G L diesel, letnik 1983. Ogled v petek po 15. uri in v soboto. Ivan Novak, Ribno 113, Bled 2966
Prodam M O T O R in M E N J A L N I K za Z-750 po ugt n ceni. Jože Petek, Kamnje 2, Bohinjoka Bistrica 2967
G O L F diesel, star dve leti, garažiran, prodam. Telefon 74-175 2968
T A M 110 T 10, letnik 1976, 200.000 km, prodam. Telefon 061/611-166
2969 Prodam Z A S T A V O 750, letnik
1977. Vrhovnik, Deteljica 1, Tržič 2970
Prodam Z A S T A V O 750, letnik 1980 za 17 S M . Telefon 80-144 od 15. ure dalje 2971
A U D I 60 L , letnik 1971', dobro vzdrževan, garaž i ran , prodam. Telefon'064/24-131 vsak dan po 15. uri
2972 Prodam M O T O R avtomatic. Pa-
njan, Kranjska c, 8, Šenčur , popoldan 2973
Prodam Z A S T A V O 101, letnik 1976. Telefon 70-274 2974
Po delih prodam FIAT 126-P, Begunjska c. 33, Bistr ica pri Tržiču.
2975 Prodam Z A S T A V O 101, prva regi
stracija marca 1979. Bobovek 10, Kranj 2976
L A D O 1200 prodam po delih. Telefon 45-291 2977
Prodam P O N Y E X P R E S S avtomatic in dve »avtoceradi« za Z-101. V i n ko Perko, Proletarska 20, Tržič 2978
Zelo ugodno prodam Z A S T A V O 750, letnik 1971. Vinko Habjan, Vošče 9, Radovljica 2979
Z A S T A V O 101, letnik 1974 registrirano za eno leto, prodam. Telefon 47-456 2980
Prodam 126-P. Burgar, Zalog 44, Cerklje 2981
Prodam G U M E 165x13 in nekaj delov za W A R T B U R G A . Lazarevič, Virje 15, Tržič 2982
Prodam SPAČKA, letnik 1976 in A M I 8, po delih. Struževo 33, tel. 28-639 2983
Prodam M Z 150. Retljeva 12, Kranj , Čirče 2984
Ugodno prodam Z A S T A V O 750, registrirano do decembra; poleg tega nudim tudi dele za Z-750 in Z-1300. Mi lan Mulej , S tudenčice 1, Lesce
2985 Prodam A L F A R O M E O 1300, v ze
lo dobrem stanju ali zamenjam za manjš i avto. Z-750. Telefon 49-040
2986 Prodam C I T R O E N DS, letnik 1977,
registiran do januarja 1986. Telefon 25-530 2987
Prodam dobro ohranjen in špor tno prenovljen E L E K T R O N I C 90. Dragan, Ljubno 17, Podnart 2988
Prodam Z A S T A V O 101, letnik 1974, vozno, neregistrirano. Čadež, C. revolucije 1/B, Jesenice 2989
Prodam M O T O R 220 diesel. Telefon 061/611-168 2990
Prodam R-4. Jenko, Gorenja vas - Reteče 40, Škofja loka 2991
Prodam K O M B I IMV, letnik 1981, prevoženih 48.000 km. Telefon 43-124
2992 Po delih prodam Z A S T A V O 101
ter Z A S T A V O 750. Likozarjeva 15, Kranj 2993
Prodam M O T O R avtomatik A 3 M L , prevoženih 2.300 km, letnik december 1983, cena po dogovoru. Slavko Krabonja, Tržič, Pot na Zal i rovt 17, pri šoli, tel. 50-779 2994
Prodam K O M B I Z A S T A V A 535 K , letnik 1979, K O M B I F O R D B U S , ka-ramboliran, letnik 1973 in motor za mercedes 190 diesel. Janez Torkar, Sp. Gorje 215 2995
Ugodno prodam Z A S T A V O 101, letnik 1973. Franc Eržen, Kamna gorica 3, tel. 79-495 2996
Prodam Z A S T A V O 750 z novo karoserijo in M E R C E D E S 180 D. Igor Remškar , Bohinjska Češnjica 65
2997 Prodam neregistriran R E N A U L T
12. Telefon 064/28-239 2998 Prodam zelo dobro ohranjen V O L
V O 144 S, letnik 1973, originalna barva, registiran do marca 1986, cena po dogovoru. Tone Grame, Preše rnova 10/A, Brežice 2999
Prodam VW 1300, letnik 1965, po delih ter Z I M S K I G U M I za VW; in dekl iški bež K O S T I M za 12 let za birmo. Divjak, C. na Brdo 51, K o k r i ca 3068
Prodam avto 126-P, letnik 1978. Zoran Slak, Zg. Bitnje 168 pri gasilskemu domu v jami 3069
Ugodno prodam 126-P, nevozen, letnik 1977 lahko po delih, maska, blatnika, pragi sp novi. Kranj , P r imskovo, Jezerska c. 54/A 3070
Prodam MINI 1000, letnik 1971, za 12 S M . Telefon 24-628 3071
Prodam registriranega, garaž i ra-nega A U S T I N A 1300, celega ali za dele, za 3 S M . Ogled popoldan. Gas i l ska 30, Semur 3072
W A R T B U R G 6 limuzina, letnik 1983, izredno ohranjen, prodam za
G O L F , letnik 1981, ohran]« nov barvni T E L E V I Z O R proda* lefon 62-708
Prodam malo karamboj ŠKODO 100 L , letnik 1976, km. Petr ič , Pšen ična polica 2ftj kije
Prodam osebni avto MAZDAj Bitenc C i r i l , Zvirče 8, Tržič
Prodam nov AKUMULATOR osebni avto mercedes. Infor po tel. 064/22-828 — Kranj
L A D O 1600, letnik 1978, prodam. Telefon 28-517 po 18.'
Prodam 125-P, letnik 1976-kuš, Milje 16, Šenčur , tel. 43-l2*|
Prodam Ford eseort 1100 ali ' njam za 1979 letnik — Kadeta-1 Boštar , Nazorjeva 10 Kranj (za^ t ičnikom.)
Prodam Ford taunusa, 1,6 L ' 1976, telefon 82-339.
STANOVANJA, Dve SOBI , vsaka 20 kv. uM
etaži hiše , v središču Jesenid dam. Možna preureditev v en"J novanje. Telefon 063/34-259
Iščem G A R S O N J E R O ali ei no S T A N O V A N J E . Plačilo po voru. Kličite vsak dan od 16J 18.30 po tel. 21-648 - Anka G l Kranj
Mlad par išče S O B O ali S T A N O V A N J E v Kranju ali okolici . Šifra: Triglav
V Kranju ali bližnji okolici mem G A R S O N J E R O ali ene S T A N O V A N J E . Plačilo po dog« Šifra: Us lužbenka
Mlad par brez otrok išče ST' V A N J E v okolici Kranja. Možu*] moč na kmetiji ali doma. Ilija rov, Medetova 1, Kranj
V opremljeno S O B O sprej' moške stanovalce. Stritar, C. n ' , nec 31, Kranj
Mlad par išče S T A N O V A N J A službi tudi pomaga pri delu. Mi ' , Bunič, Voklo 4, Šenčur
Prodam trisobno S T A N O V Al1
Šorlijevem naselju. Resne poi"J pod šifro: Gotovina
Menjam trisobno STANOV/ brez centralne za manjše , dvos z dvema ali enim kabinetom s
tralno. Naslov v oglasnem oddel
do 21 občim
Trisobno superkomfortno Sfi V A N J E , 75 kv. m, v Kranju, njam, s soglasjem za manjše fortno, od 35 do 45 kv. m. Šifr8 govor
Enosobno superkomfortno N O V A N J E , 46 kv. m, v Kranj«* menjam za podobno manjše fortno, 30 do 35 kv. m. Šifra: 9 zum
Zamenjam enosobno STANU N J E v Šorli jevem naselju, s te1
nom in centralno, za dvosobr
enim kabinetom. Telefon 24-270 Moškemu oddam centralno
vano S O B O . Telefon 26-958 Mati s šoloobveznim otrokom
S T A N O V A N J E v okolici Tržič« Kranja. Helena Hrvatin, Roče^ 53, Tržič J .
Dekle vzame v najem GAjJJt N J E R O ali S O B O s kopalnico v = ji Loki ali okolici . Šifra: Nujno
Mlad zakonski par z otrokonVi l ' ^ . S O B O s kuhinjo in kopalnico v ' )kje
j i Lok i ali bližnji okolici . Šifra: najemnik . ^ u i
Hrano, S T A N O V A N J E in vsej lo nudim mlajši upokojenki v m no za kuhanje zdravemu upojji I cu. Ponudbe pod šifro:Hišica P r ' j *\
Sprejmem žensko na NJE . Stojanka Radončič, Kranj.,!K*r to polje 2/B
Nujno kupim manjše dvoS1
S T A N O V A N J E , lahko s t a r e j« Kranju. Telefon 79-657
G A R S O N J E R O ali manjše -N O V A N J E najame zakonski pa«* lefon 23-811 popoldan (
V Kranju zamenjam staro • N O V A N J E , 62 m' z vrtom, drvar1
in kletjo, brez centralnega ogf nja, za manjše s centralnim og njem. Ogled od 16. do 20. ure. . Mazreku, Koroška 25/A, Kranj
POSESTI T R G O V S K I L O K A L (100 W-
trgovina in skladišče, dva pripa" ta kletna prostora, 32 kv. m S. niščem in samostojnimi sanita mi, v središču Jesenic, prodam-stor je primeren za poslovni obrtni lokal. Vel iko dostopno dv če. Telefon 063/34-259
Z I D A N A SKLADIŠČA v pflg stavbe, v središču Jesenic, 50 * skupne površine, dostopno dvorišče, prodam. Telefon 063/3*
VEČ GARAŽ v središču J e 5
prodam. Telefon 063/34-259 ' SKLADIŠČE, 60 kv. m upor*
površine in pripadajočo pokri to, veliko dostopno dvorišče, v sr«? Jesenic, prodam. Primerno tu«" preureditev v stanovanje. Te 063/34-259
V bližini Škofje loke kupi" 1
Z I D L J I V O P A R C E L O ali sta HIŠO. Šifra: Plačilo v gotovim
Prodam G O Z D N O P A R C E L arov) v bližini Praprptne polic* slov v oglasnem oddelku.
V najem oddam ali P? KMEČKO HIŠO. Zraven je tud' stor za obrt. Šifra: Pr i Kranju
N a j b o l j š e m u ponudn-^ oddamo P O S L O V N I ? ^ S T O R (trgovina na K o ci) ,108 kv. m., s telefon 0 ' in p a r k i r n i m p r o s t o r ° j Prednost i m a dejavn 0 ' d r u ž b e n e g a pomena. : Ponudbe sprejema 15.% po objavi Gas i l sko d r u S V j K o k r i c a , s pr ip isom ' n u d b a « .
ranj oda: J^no prodam starejšo HIŠO.
•°»|je 61, Kranj 3019 Tibolili?*Je i n vzamem manjšo N J I V O v
6 9 J 1 1 Kokrice. Dolžan, Mlaka 62, 20, 7* 3020
^am (po dogovoru z doplačil i travnato P A R C E L O , 700 m', Ljrstenikom, za manjšo Z A Z I D -
\T0l JJ P A R C E L O za počitniško hiši-fortf paljeno do 10 km od Kranja.
F°n 064/24-697 po 15. uri 3021 4 ^am B R U N A R I C O , 10 km iz
18. uf f 1 ^ ^ - Šifra: Sončna lega 3022 goricah pri Goln iku prodam
76 f ?°LlVO P A R C E L O najboljšemu if^niku. Telefon 061/611-112 v so-
3023 a | ' ' ' ^dnar tu na Gorenjskem pro-
*f t In« ^ z vrtom. Informacije po (zaJ ^ a - e n med 19. in 21. uro ali
r 9 r t 53 3024 M VIDLJIVO P A R C E L O na Jezer-
? Prodam. Ana Bizjak, Kranj , C. gkega odreda 8/A, tel.
3025 rAJf-394 — ' L,b koiji Lok i prodam 8000 m ' ob-1 ( v t , a'ne Z E M L J E , cena 550 din/m' , nic, jj be pošljite v oglasni oddelek
o S^ro: Njiva in travnik 3026 ! Nem vzamem večji T R A V N I K
e i H J*njšo K M E T I J O v okolici K r a -po <* iiV^ča ali Škofje Ix)ke za več let. 16-31 f''o po dogovoru. Telefon 21-378
eno
Gi» do 20. ure 3027 °očini Kranj najamem P O S L O -
mC,fHOSTOR za mirno obrt. Tele-bH '"81/357-409 po 20. uri 3028 li bi
K, 22. MARCA 1985 MALI OGLASI, OBVESTILA
3 &POSLITVE nos<> V Z . 6 I fltoslim dva Z I D A R J A . Stanova-
STAl fr 4 e l « v Ljubljani. OD od 4 do i3 Corič, Frankovo 45, Škofja V L 3029
/,r
t
eJmem D E L O na dom. Telefon /*5 3030
E P A R J A brez delavnice M
r e z orodja iščem za sodelovanje, rjon 27-411 "zvečer 3031 <em P R O D A J A L C A - K O za pro-
določenega art ikla na trgu v AN¥ , Telefon 061/341-340 dopol-)on" S41' 061/346-186 popoldan ali pod
3 jj4ten zaslužek 3032 >V I K^Jmeni'dclavko, ki bi imela ve-oso' F "KERAMIČNO S T R O K O . Re-
^.Pisrnene ponudbe pod šifro: i e l r tvV l V o s t 3 0 3 3
^ ' n o m Š IVILJSKO D E L O na ' tAI^I K - P i P a n o v a 6 8 - Šenču r 3034
z«! J, [2ERKA dobi službo. Lenart m' Staneta Žagarja 40, Kranj 3035
- D E L A V K O v P L E T I L J -brez poklica. Informa-258 od 15. do 19. ure
3036
SfSoh l n delavca za priuči tev. Pohi-3^ n ° mizarstvo Lado L I P A R , De-
jijO' K ' C A — Lahovče 31, stanovanje tel* V 9 u l - 39, Šenčur , tel. 41-098 3037
0b" ( tVh 6 ^ 1 1 0 delovno razmerje sprejem 76 3 O ah dekle, k i ima veselje do
oi 3 a . Hrastje 94, Kranj 3038 3 ^ T A K A R I C A ali N A T A K A R do-
,rn' ir ,? 2 ^ 0 v gostinskem lokalu v bližja Golici Kranja. Telefon 21-852 •e"2 Kv 3 0 3 9
\ y ali p r iučena N A T A K A R I C A ^ t
stalno zaposlitev. Delovni čas §jm "a dan, nedelje proste. OD 3 3 ^lefon 21-378 od 19. do 20. ure
v S>KJ*0J_ zaposlim PREŠIVALKO ali P ki ima veselje za šivanje na ši-3 t T ! stroju v usnjeni galanteriji.
" Demšar, Log 29, Škofja Loka 3041
k ° $ C P ° s l i m K V A V T O M E H A N I K A . tii oL?n Bogataj, Godešič 83, Škofjj
3 a 3042
PgiERKA e UŽa taneta Z Fra:' $*>slim Dr
3 JL> 'ahko b j Si p °tel. .47-2
A ?
itHlREDITVE
i
'.M
^ E D S T A V I T V E N I :g{NCERT A N S A M B L A
n z « Z A G O R E N J S K O
J!NO C E N T E R K R A N J JJtek, 22. marca,ob 20.
*> povezovalec progra-BORIS K O P I T A R .
>/ e tlprodaja pri blagajni J ^ a Center. h i j e n i !
14 /JjSNI K L U B K R A N J vas vabi V ' - A D I N S K I P L E S V Delavski
• Po v Kranj vsak P E T E K in S O B O -A n 2 o - u r i - 201)8 r>S«n>bel S I B I L A vabi vsako SO-l U v o b 20. uri na P L E S v hotel » l^STURIST ter vsako N E D E L J O
« k l T ^ r i n a P R I M S K O V O 3049 14J teti? S A V A K R A N J - I N S T R U -i W r ! A L N A S E K C I J A prireja v SO-
J ISoA 2 , 1 m a r c a 1 9 8 5 - o b 1 9 - " f ' ' jfl u P L E S v dvorani K S Stražišče
On , 3050 * ^ 2 S M S ŠENČUR vabi vse ljubi-5ylp, o b r e G L A S B E na M L A D I N -
L E S , k i bo v petek, 22. marca <>o 18. uri v D O M U K O K R Š K E
«JVt.^v Šenčur ju . Igra ansambel fo^NA S M E R . V A B L J E N I ! 3051 V ^ S N I TEČAII V K R A N J U v De-h ^ domu, vhod 6, prireja P L E -
OVFf- * £ K r a n 3 - ZAČETKI TEČA-, f ZAČETNI tečaji - 24.3. ob
gladina in starejši (nedelja); ^ ?>.Jo ° b 1 9 - u r i za mladino; 26. 3. ob ^.3 2a s tare jše; N A D A L J E V A L N I ? ) ^ ; ' t ^ b 19.30 (nedelja); 18.3. ob 19. , W O Z P O P ° L N J E V A L N I 25.3. ob
^ % > L . DISCO H U S T L E in J k f g ' R O L L .24.3. ob 18. uri (ne-
t • P i s e n o u r o P r e ^ pr iče tkom Vfiie v D E 1 A V S K E M D O M U !
3052
^VESTILA ! f e l ] ^ T E : lesene, p las t ične in Z A -|Bj?* vseh vrst, P O P R A V I L A ro-A P
2 a l u z i j , naroč i te Š P I L E R J E -T^S o r a d n i k ° v a 9, Radovljica, tel. A f i f l ? 1 2 1 2
K T R O I N S T A L A C I J E napelju-; f t ra ,T f u n 6 ° - 5 8 4 1537 \ ? v l j a m P R E V O Z E in S E L I T V E
J °nom. Telefon 26-124 2675
Izdelovanje VALOVITE STREŠNE OPEKE in BETONSKIH KVADROV. Tel.: po 19. uri 49-164.
V O D O V O D N O I N S T A L A C I J O na novi hiši ^er predelave kopalnic in tudi druga dela vam solidno in hitro izgotovi obrtnik. Telefon 28-427 3043
I Z D E L U J E M betonske stebre za kozolec. Dežman, Strahinj 15, Naklo
3044 ŽAGAL bom hrastove hlode. Inte
resenti naj se javijo glede dimenzij na naslov: Kordež, Jamnik 15, Kropa
3045
O b i š č i t e novo DISCO-T E K O SAS v posebni sobi nad gostilno G a š t e j , 100 m od trgovine na La-borah v smeri proti Stra-ž i šču . Odprto vsak petek in soboto ob 20. uri.
OVČARSKA S K U P N O S T Begunje obvešča lastnike ovc, naj do 2. 4. 1985 sporočijo število ovc za pašo na Be-gunjščici. Kasnejš ih prijav ne bomo upoštevali . Prijave pošljite na naslov: Janez Zupan, Begunje 111; Tine Jane, Begunje 78 3046
T E L E F O N S K E A P A R A T E in naprave popravljam, montiram, vključim še en aparat in podobno. Opreš-nikova 88, Kranj , tel. 25-867 3047
R O L E T E in ŽALUZIJE po konkurenčnih cenah lahko naroči te po tel. 44-570 - Logar, Zabnica 73 3048
K Ž K G O R E N J S K E T O Z D K O M E R C I A L N I S E R V I S
Obvesti lo R E J C E M M A L I H ŽIVALI in O S T A L I M K U P C E M ! V n a š e m sk l ad i š ču pred žel ezn i ško postajo v K r a n j u v a m nudimo po konkurenčn ih cenah: K R M I L A za perutnino, bobivit, koruzo, r ž e n o k rmi lno moko, jajca, olje. S k l a d i š č e je odprto vsak dan od 7. do 14. ure, v sobotah od 7. do 12. ure. Informacije po tel.: 21-652.
IZGUBLJENO 3. marca sem med 19. in 20. uro na
ulici Nikola Tesle ali Velka Vlahovi-ča izgubila K U N O Z L A T I C O . Poštenega najditelja prosim, da mi jo proti nagradi vrne. Marija Pravst, Vel j-ka Vlahovića 4, Kranj , tel. 28-179 dopoldan 3053
POZNANSTVA Rad bi spoznal eno od deklet, ki
sta me dohiteli na stopnicah 15. mar ca 1985 okoli 11. ure, ko sem prižigal cigareto. Dekle v modrem plašču, ki si me skrivoma opazovala, ko sum šh skupaj do vrha Jelenovega klanca! Prosim, če si še sama, se oglasi pod šifro: Rad bi te spoznal 3054
V SLEHERNO GORENJSKO HIŠO GORENJSKI GLAS
OSTALO Iščem S K U P I N O Z I D A R J E V za iz
delavo fasade ter grobega in finega ometa. Telefon 061/841-394 2693.
Upokojenec z Zlatega polja išče GOSPODINJO za par ur dnevno. Za uslugo dobi kosilo in dobro plačilo. Naslov v oglasnem oddelku. 3055
Iščem VARSTVO za 16-mesečnega otroka na območju Planine. Bojan Vrtačnik, Kranj , Veljka VlahoviCa .">
3056 I G R A M na ohcetih in zabavah. L a
stno ozvočenje. Telefon 25-971 — i nt. 29 dopoldan 3057
HIŠO vam »PREGIPSAM« in opravim vsa S L I K O P L E S K A R Š K A D E L A . V račun vzamem manjši avto na Bledu ali okolici do 20 km. Siti a: Kvaliteta 3058
DELFIN V A S VABI N A
RIBJE
S P E C I A L I T E T E
ROLETARSTVO NOGRA-ŠEK vam nudi izdelavo in montažo vseh vrst rolet in žaluzij . Na zalogi imemo žaluzije 25 mm, 35 mm in 50 mm v vseh izvedbah in različnih barvah.
Roletarstvo Nograšek, Milje 13, Šenčur , telefon 061-50-720.
ZlTO L J U B L J A N A TOZD Triglav — Gorenjka Lesce, n. sub. o. Lesce, R o ž n a dolina 8
Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge:
VODJE VZDRŽEVANJA
Pogoji: — strojni i nžen i r , 3 leta de lovnih i zkušen j na enak i h a l i podobnih del ih a l i
— strojni tehnik, 5 let delovnih i zkušen j na enak i h a l i podobnih del ih.
Z a objavljena dela in naloge se zahteva t r i m e s e č n o poskusno delo. Delovno razmerje se sklene za nedo ločen č a s s po ln im delovnim č a s o m .
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema 8 dni po objavi Žito Ljubljana, TOZD Triglav — Gorenjka, Lesce, Rožna dolina 8, Lesce.
O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po k o n č a n e m zbiranju prijav.
Z A H V A L A Ob boleč i izgubi dragega m o ž a , oče ta , brata in strica
F R A N C A A Ž M A N A se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom, ki so nam pomagali v t e ž k i h trenutkih. Posebna hvala tov. Trevnu za poslovilni govor ob odprtem grobu, gospodu ž u p n i k u za obred in pevcem za petje ž a l o s t i n k . Hvala za cvetje
in spremstvo na njegovi zadnji poti.
VSI N J E G O V I O v s i š e , 15. marca* 1985
Z A H V A L A
V 70. letu starosti nas je po težki in dolgi bolezni za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
ANA OSTERMAN - roj. U KOZAR p. d. Udamovčeva mama z Luž 34
Prva zahvala velja sosedom, prijateljem in znancem, k i so jo obiskovali v času njene težke bolezni. Hvala sosedom in botrom, ki so prvi nudili pomoč v najtežjih trenutkih ter vsem za izrečeno sožalje in izkazano sočutje. Iz srca se zahvaljujemo delovnim organizacijam IBI Kranj , I sknnim tozdom Števci, A T C , Terminali , delavcem Kovinostrugarstva Naglic. Zahvaljujemo se Matijevi mami, g. župniku iz Šenčur ja za lep pogrebni obred, pevcem za lepo petje žalost ink ter vsem zvonarjem. Hvala tudi g. Olgi Kepic za ganljive besede ob odprtem grobu. Pr is rčna zahvala vsem in vsakemu posebej, k i ste tako množično počastili njen spomin, poklonili vence ter jo v to l ikšnem številu spremili na zadnji poti in s toliko cvetja po
k r i l i njen tihi dom.
ŽALUJOČI VSI NJENI
Luže, Kokrica, Adergas, Predoslje, Milje, 13. marca 1985
.15. STRAN (mimwmwGiLAS
Z A H V A L A
Ob smrti n a š e g a dragega m o ž a , o č e t a , starega o č e t a , brata, bratranca in tasta
FRANCA BREZARJA st se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, sodelavcem, Z B Primskovo, K S , DPO, D P D Svoboda, gasilskemu d r u š t v u in krajanom Prim-skovega za n e s e b i č n o p o m o č v t e ž k i h trenutkih, za izr e č e n o soža l j e , darovano cvetje in spremstvo na njego
vi zadnji poti.
V S E M Š E E N K R A T H V A L A !
VSI N J E G O V I
Primskovo, 20. marca 1985
S p o r o č a m o ž a l o s t n o vest, da je v 76. letu umrl n a š ljubljeni m o ž , o č e in dedek
DRAGO ŠKERJANC organist v pokoju
Pogreb dragega pokojnika bo v petek, 22. marca 1985, ob 16. uri izpred h i š e ža los t i v Š e n č u r j u , Partizanska
š t e v . 24, na š e n č u r s k o p o k o p a l i š č e .
ŽALUJOČI: ž e n a N e ž a , otroci Drago, Breda, Alma, Majda in Ljuba z d r u ž i n a m i ter snaha Marinka z otro
koma
Š e n č u r , 20. marca 1985
V SPOMIN
25. marca 1985 mineva 6 let, odkar nam je kruta usoda iztrgala n a š o na jdraž jo ž e n o , mater, staro mamo, sestro in svakinjo
PEPCO HRIBAR
Vedno bolj č u t i m o praznino in osamljenost. Ostali so lepi spomini na lepo skupno ž iv l j enje . Hvala vsem, ki se je spominjate in se ustavite ob njenem preranem
grobu.
MOŽ M A R T I N IN VSI NJENI v
Z A H V A L A Ob boleči in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža,
očeta, tasta, starega očeta, brata in strica
VINCENCA GROŠLJA iz Poženika 41 pri Cerkljah
se iskreno in iz srca zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, k i so nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje in vence ter ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni tudi delovnima organizacijama Ingrad Celje — tozd Prevozi Ljubljana in Živila — tozd Veleprodaja Kranj ter mojstru in sodelavcem kolektiva Gorenje s Sp. Brnika . Toplo se zahvaljujemo tudi nosilcema praporjev Čebelarske druž ine Cerklje ter Druš tva upokojencev Cerklje. Hvala tudi gospodu župniku za opravljen pogreb
ni obred. ŠE ENKRAT HVALA VSEM, KI STE NAM V T E H TEŽKIH
TRENUTKIH POMAGALI. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI
Poženik, Nadgorica, Zalog, 15. marca 1985
Z A H V A L A
Ob boleč i izgubi n a š e drage mame, stare mame, sestre in tete
'• FRANČIŠKE ROGAČ roj. K U N Č I Č
Boltarjeva mama iz Zg. Lipnice
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali, izrazili s o ž a l j e , darovali cvetje in jo spremili na zadnji poti. Hvala kolektivoma Š p e c e r i j e Bled in Elmontu. Posebna zahvala pevcem in duhovniku za pogrebni
obred.
ŽALUJOČI: h č e r e in sinovi z d r u ž i n a m i , brat in drugo sorodstvo
Zg. Upnica , 15. marca 1985
Z A H V A L A
Ob bo leč i izgubi n a š e g a dragega m o ž a , atija, sina, brata, strica in tasta
I V A N A O S T E R M A N A iz Britofa
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so z nami s o č u s t v o v a l i , mu darovali cvetje in ga v tako velikem š t e v i l u spremljali na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi sosedom iz Stiske vasi, dr. Novaku in sestri Kristini, osebju K l i n i č n e g a centra Ljubljana, gospodu ž u p n i k u za t o l a ž i l n e besede in pogrebni obred ter oktetu Vigred za ganljivo petje. Iskrena hvala tudi govornikoma za poslovilne besede ob odprtem grobu, K S in S Z D L Britof, A M D Š e n č u r , Francu Jermanu in p o k o p a l i š k i upravi Predoslje ter tozdu Komunala Kranj . Lepa hvala tudi Plinarni, Ljubljanski banki Kranj in Zavarovalni skupnosti Triglav Kranj za podarjeno cvetje in iz
r a ž e n o s o ž a l j e .
V S E M S K U P A J IN V S A K E M U P O S E B E J Š E E N K R A T I S K R E N A H V A L A !
VSI N J E G O V I
Britof, Kranj , L u ž e
GLASOVA ANKETA
Dobro, da delilni pult varuje železni drog, sicer bi pod težo množice spet popustil.
Neizprosen boj za malico ali »usmerjena gneča«
škofja Loka — V jedilnico škofjeloškega srednješolskega centra nas je privabila dopisnica s tole vsebino:
»Bodoča inteligenca kranjske dežele vas vabi v jedilnico šolskega centra vsako dopoldne ob 8.50 na ogled in pisanje o (ne)kulturnem in (ne)humanem načinu konzumiranja malice — USMERJENO ,gužvanje' s prosvetno-pedagoško-vzgojnimi delavci na čelu. Pridite, imeli boste kaj videti in pisati.« Podpisali sp se srednješolci SC Boris Ziherl.
Prišli smo nenapovedani, da jih ne bi posebej za to priložnost postavili v vrsto. Še preden je zvonec odzvonil, se je v jedilnico natepla množica škofjeloških usmerjencev'. Neprema-gljiva^takota je bodočo inteligenco kranjske dežele vodila, da si je s silo injcomolci utirala pot do hrane.
Nič čudnega ni, da učenci z nizkega starta hitijo v jedilnico in se po živalsko gnetejo k vratom, od koder diši dopoldanski obed, saj menda pri pedagogih nimajo pravega zgleda. Žal se nismo mogli sami prepričati, ali res tudi učitelji rinejo prek vrste in se družno z dijaki s pomočjo komolcev prebijajo k delilnemu pultu. Tega dopoldneva učiteljev ni bilo k malici, tako da smo morali dijakom in kuhinjskemu osebju verjeti na besedo.
Zanimalo nas je, zakaj gneča. Ali pri več sto dijakih malice ni moč dvakrat razdeljevati? Je morda ni za vse dovolj, da hočejo biti vsi prvi pri "kotlu'? Se ne bi dalo gneče ugnati z dežurnimi reditelji, učitelji, ki imajo za to dovolj avtoritete?
Dobili smo take odgovore: »Malico delimo dvakrat, ob deve
tih in desetih. Učenci lahko sami odločajo, kdaj bodo jedli. Več sto jih je že ob devetih tako lačnih, da ne morejo počakati še eno uro. Tako se obisk v jedilnici v drugem odmoru, ob desetih, ne more meriti z onim v prvem.«
»Na izbiro so štiri različne malice, od tega dva topla obroka. Ker nikoli natančno ne vemo, ali bo slednja vzelo le 40 ali kar 250 dijakov, ju včasih res zmanjka. Malica nam tudi ostane. Kruha pa je vedno dovolj. Včasih ga je vsak vzel, kolikor ga je hotel. Ker je po odmoru ležal vsepovsod, smo ga začeli deliti po dva kosa vsakemu. Potem so nam očitali, da skoparimo in temu v protest kupili svoj kruh ter ga v jedilnici delili vrstnikom.«
»Dežurni učitelji bi morali med malico poskrbeti za red. A tudi oni imajo pravico do svojih petih minut odmora in do malice.« D. Z. Žlebir
Foto: F. Perdan
So bile lačne le oči?
TRŽNI PREGLED K R A N J — Solata od 200 do 250 din,
šp inača 160 din, cvetača 200 din, korenček 80 din, česen 300 din, čebula 80 din, fižol 200 din, pesa 60 din, slive 240 din, jabolka od 80 do 100 din, h r u š k e 120 din, grozdje 110 din, čebulček od 250 do 300 din, p o m a r a n č e 250 din, l i mone 314 din, ajdova moka 160 "din/1, koruzna moka 80 d i n / l , k a ša 160 d i n / l , surovo maslo 660 din, smetana 250 din, skuta 180 din, sladko zelje od 80 do 100 din, kislo zelje in repa 100 din, orehi 1.100 din, ja jčka od 20 do 21 din, krompir 60 din. „< /
J E S E N I C E — Solata od 250 din do 400 din, cvetača 200 din, korenček 100 din, česen 295 din, čebula 85 din, fižol od 216 do 250 din, pesa 60 din, slive 227 din, jabolka od 100 do 125 din, grozdje 120 din, p o m a r a n č e 286 din/ l imone 314 din, ajdova moka 211 din, koruzna moka 95 din, kaša 152 din, surovo maslo 878 din, smetana 357 din, skuta 266 din, sladko zelje in kislo zelje 55 din, kis la repa 50 din, orehi
M.451 din, ja jčka od 20 do 24 din, krompir od 75 do 90 din.
EŽURNE TR
V soboto, 23. marca, bodo d e ž u r n e naslednje prodajalne: KRANJ IN OKOLICA P r i Petrčku, pri Nebotičniku, PC Oskrba Kranj , PC Planina I in PC Planina center, PC Britof, S P Labore, PC Preddvor od 7. do 18. ure, Hr ib Preddvor, Kočna Jezersko od 7. do 19. ure, Kle -menček Duplje od 7. do 16. ure, PC Šenčur od 7. do 17. ure. V nedeljo, 24. marca, bodo d e ž u r n e naslednje prodajalne: Gorenjka Cerklje in Naklo v Naklem, v Kranju pa bo d e ž u r n a Delikatesa, Ma i strov trg 11 in sicer od 7. do 11. ure. ŠKOFJA LOKA S P Groharjev naselje, mesnica Groharjevo naselje JESENICE Emona market, Jesenice ir Rožca — samopos t r ežna prodajalna na Javorni-ku
TRŽIČ Mercator Deteljica in Mercator, Trg svobode 27 od 7. do 17. ure, Živila Jelka od 7. do 18. ure
Iz ruševin na Jakobu bo bržčas zrasla koča
Kranj — Ljubitelje planin in krajane Preddvora na Jakobu že nekaj let motijo ruševine, k i so ostale na pogorišču nekdanje koče Slovenijalesove delovne organizacije Žičnice. Jakob, 960 metrov visoki vrh nad Preddvorom, je n a m r e č priljubljena izletniška točka, zato neurejen problem toliko bolj bode v oči. Ker trenutno buri duhove zaradi možnosti , da bi ponovno zgradili postojanko, je Planinsko društvo iz Kranja povabilo vse prizadete na pogovor o predvidenih reš i tvah.
Na torkovem srečanju, k i so se ga udeležili predstavniki začasnega kolegijskega poslovodnega organa DO Žičnice v S O Z D Slovenijales, DO Iskra-Kibernet ika in t amkajšn je planinske sekcije, P D Kranj , izvršnega sveta občinske skupšč ine v Kranju, K S Preddvor in kranjskega Gradbinca, so predvsem pojasnili vzroke za nastalo situacijo. Ivan H r k a č iz Slovenijalesa je povedal, da kolektiv Žičnice že več let tarejo poslovne težave, zaradi česar je ostalo vprašan je leta 1978 pogorelega doma povsem ob strani. S prehodom na novo organiziranost, katere se pravkar lotevajo, se obetajo možnost i za rešitev problema v predvideni počitniški skupnosti Slovenijales. V njihovi delovni organizaciji je namreč le približno 30 planincev; zanje bi bila postavitev postojanke pre težka naloga, z združenimi močmi delavcev v 24 organizacijah Slovenijales pa bi jo zmogli uresničiti. Najprej bodo seveda morali ugotovit i zanimanje za t akšno nalogo. Če ga ne bo dovolj, bodo njeno reši tev prepustili drugim.
Delavci Iskre bi se je lotili, kot je zagotovil Nace Pavlin, z vso vnemo, saj že nekaj časa snujejo načr te o postavitvi svoje planinske koče v bližini K r a nja. V dosedanjih pogovorih s planinci Žičnic sicer niso govorili skupnega jezika, zato pa so sedanjemu vodstvu tega kolektiva ponovno izrazil i pripravljenost, da bi sodelovali pri izgradnji objekta oziroma odkupih zemljišča na Jakobu.
Vsak pozitiven premik za reši tev problema, je naglasil Jože Zorman iz Preddvora, bodo v krajevni skupnosti z zadovoljstvom podprli. Da je to nujno, so opozorili tudi na nedavni letni konferenci domačega tur is t ičnega društva; v kraju so odločeni, da sami odstranijo ruševine , če j ih ne bo nihče drug.
Pogovor je predstavil tudi stal išče planinske organizacije do domov raznih organizacij v gorah. Nobena planinska postojanka ne more služiti, kot je ocenil predsednik P D Kranj in podpredsednik PZS Franc Ekar, le ozkemu krogu ljudi, ampak mora biti odprta za vse obiskovalce. To bodo morali upoštevat i tudi graditelji morebitne nove koče na Jakobu. Kako in kdaj bi lahko do tega prišlo, pa se bodo še naprej dogovarjali vodstveni delavci in planinci v Slovenijalesu in Iskri .
S. Saje
Zmečkalo mu je roko
Škofja Loka — V delovni organizac i j i G r a d i š se je v torek, 19. marca, p o n e s r e č i l 26-letni R i z a k K a l t a k iz Že lezn ikov , lupilec hlodov na lup i lnem stroju. Nekaj pred drugo uro je na stroju, kjer je K a l t a k delal , nastal zastoj, ker se je v stroj zagozdil hlod s prevel i k i m premerom. K a l t a k ga je skupaj s sodelavcem s k u š a l sprav i t i iz stroja, vendar hlod n i mogel m imo pogonskega valja. Zato je delavec valj s k u š a l odmakni t i , p r i tem pa m u je spodletelo i n m u , roko potegnilo med valj i n že lezno ploščo. K a l t a k u je z m e č k a l o desnico. Ranjenca so odpeljali v zdravstveni dom i n od tam v l jubl jansko bo ln i šn i co . D . Ž.
Obrezovanje sadnega drevja
Resje — V sadovnjaku Resje p r i Podv inu bodo pr ip rav i l i t radic iona ln i p r ikaz obrezovanja i n cepljenja sadnega drevja. Danes ob 15. u r i bo namenjeno kmetom, v soboto, 23. marca, ob 9. u r i pa os ta l im sadjarjem. P r i k a z bosta p r ip rav i l a ugledna sadjarska s t rokovnjaka Franc Lomberger s Kmet i j skega zavoda iz M a r i b o r a in T ine Bened ič ič , vodja sadovnjaka Resje. K e r je zanimanje za sadjarstvo vse večje , p r i č a k u j e j o vel ik obisk.
Planincem ni odveč prostovoljno delo
Škofja L o k a — P lan insko druš tvo, k i deluje v Škofji L o k i že od 1907. leta, je tudi danes v tem kra ju ena n a j m n o ž i č n e j š i h d ruž benih organizacij . Razen tega, da z d r u ž u j e b l izu 1500 č lanov , pa d r u š t v o odlikuje v e l i k a prizadevnost, še posebej p r i upravl janju p l an insk ih postojank na L u b n i k u in Blegošu . Za to imajo na jveč zaslug skrbni č lan i upravnega odbora d r u š t v a .
Ob i ska l i smo njihovo t o v a r i š k o s r e č a n j e po rednem letnem obč n e m zboru d r u š t v a . T r i izmed u d e l e ž e n c e v smo p o p r a š a l i , kaj j i h pr iv lač i k delu v d r u š t v u , kako so z n j im zadovoljni i n k a k š n e obete pripisujejo razvoju planinske dejavnosti . Tako le so meni l i :
Stane Porenta, predsednik gospodarske komisi je : »V upravnem odboru d r u š t v a sodelujem že petnajst let, 2 gospodarsko dejavnostjo pa se ukvar jam celo desetletje. Dela je bilo vedno na pretek, saj smo se 1977. leta lot i l i izgradnje koče na B legošu . Postoj a n k a na L u b n i k u se je medtem postarala i n jo je potrebno prenavljat i . Razen tega imamo nemalo skrb i zaradi ne p r e v e č s r e č n e izbire oskrbn ikov v tej koči pa zaradi oddaljenosti i n težavnega transporta k b l egošk i postoj a n k i .
Skoraj vsako nedeljo me opravk i vodijo v eni a l i drugi dom. Zato n i prav vel iko č a s a za izlete. P a saj sem se že v m l a j š i h let ih veliko nahodi l po gorah! Sedaj sem vel iko v naravi tudi kot lovec. Sodelujem v r azn ih d rug ih organizacijah, vendar tol iko prijetnega i n delovnega v z d u š j a kot med p lan inc i n i nikjer . Pr izadevanja n a š e g a d r u š t v a d r u ž b a vse bolj ceni i n nam pomaga. Zato se n i bati , da ne b i dobro dela l i še naprej.«
Vida U š e n i č n i k , č l an ica nadzornega odbora: »Čeprav sem b i la č l an i ca d r u š t v a že prej, sem se po 1965. letu resneje predala planinstvu. P r ivab i l i so me m i k a v n i izleti , na ka ter ih sem doslej obiskal a ve l iko lepih hribov, na jveč pa sem hodi la po l o š k e m gorovju. T a dejavnost m i daje predvsem duš e v n e moči , saj se z izletov v rača -
Dom na Kališču spet odprt
Kranj — K r a n j s k o p laninsko druš tvo s p o r o č a vsem gorn ikom, da bodo v soboto, 23. marca, ponovno odpr l i dom K o k r š k e g a odreda na Ka l i š ču . Oskrbova l i ga bodo vsak konec tedna i n med p razn ik i . Obiskova lcem bodo na razpolago enostavna jed i la i n p r e n o č i š č a . Pot do postojanke je shojena, kdor pa se bo želel vzpenjati po gorsk ih poteh nad njo, mora obvezno imet i vso p laninsko opremo za z imske vzpone. Snega je n a m r e č na te/ v iš in i še dovolj i n kl jub nastopu pomladi tod v lada še prava z ima . V z p o n do Kal ioča seveda tudi v t ak ih razmerah n i p r e v e č zahteven, p lan inca pa lahko obogati s prav tako pr i je tn imi doživet j i kot le tni pohod. Z a planinske z a č e t n i k e velja zapisat i še to, da je Ka l i š če zan i m i v a t ransverzalna točka , saj tod mimo vodijo S lovenska p lan inska pot, Goren j ska par t izanska pot, pot K r a n j s k i v rhov i in Pot prijateljstva na vrhove t reh sosednjih deže l . (S)
GLAS Ob 35-letnici izhajanja odlikovan z Redom zaslug za narod s srebrno zvezdo Glavni urednik: Mi lan B a j ž e l j Odgovorni urednik: J o ž e K o š n j e k
Ustanovitelji Glasa občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič — Izdaja Časopisno podjetje Glas Kranj — Novinarji: Leopoldina Bogataj, Danica Dolenc, Dušan Humer, Helena Jelovčan, Lea Mencinger, Stojan Saje, Darinka Sede j, Marija Volčjak, Cveto Zaplotnik, Andrej Žalar in Danica Zavrl-Zlebir — Fotoreporter Franc Perdan — Tehnični urednik Marjan Ajdov-*. — Oblikovalci: Lojze Erjavec, Slavko Hain in Tone Guzelj — Predsednik izdajateljskega sveta Mirko Birk (Radovljica) — List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. — Stavek TK Gorenjski tisk, tisk ZP Ljudska pravica Ljubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Moše Pijadeja 1 — Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31999 — Telefoni: direktor in glavni urednik 28-463, redakcija 21-860, odgovorni urednik 21-835, tehnični urednik 21-835, komerciala, propaganda, računovodstvo 28-463, mali oglasi, naročnina 27-960 — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72 — Naročnina za I. polletje 750 din
mo vedre volje i n dobri prijat T a k i smo tudi p r i delu. Plani* ne poznamo besede ,ne', če je ba kaj prostovoljno postoriti , n i upravnega odbora pogosto s k o č i m o na p o m o č p r i s t r ežb i , h i , v n a š i h postojankah, zlast i ! L u b n i k u . Razen tega sem že t i mandat č l an ica v nadzorn« odboru.
Ponosna sem, da je d ruš tvo \ s k romnih z a č e t k o v tol iko ustvatf I lo. N a š e delo je dobro na loženo i1
tudi obeti za napredek planinstV niso slabi . Pograjala b i le ne pi* več zgleden pojav, popivanje gorah, kar tja ne sodi. M l a d i m P1
b i svetovala, naj se uči jo občude vat i naravo in naj. jo ohranjajo * llSpg r a z u m n i m o b n a š a n j e m . «
azen > d i ( Rstent:
I JI« na Blegošu: »V Skofjo Loko sefl11 y
Benjamin Nastran, o s k r b n i ^ -
p r i še l iz Izole, kjer sem se ž* k ukvar ja l s p lanins tvom. Takoj Pfj ? a ^ presel i tvi 1963. leta sem se včlani' ^ Q
v t u k a j š n j e d r u š t v o i n začel obj'ti, ^ r
r
skovat i hribe, na jveč Lubn ik . . ipr a v
U
vso vnemo sem se p r id ruž i l gradi' j . ^ teljem postojanke na Blegošu . P° ^ k o n č a n i h del ih sem b i l 1978. ^k^[ 1979. leta gospodar koče . Potlej j * ig . ž e n a prevzela o s k r b n i š t v o v njeJ in j i ves čas pomagam. , p l 0 r n i
Po pokl icu sem mesar, vese^ me gostinstvo, planinstvo pa \ \x. je konj iček; zd ruž i l sem vse to i " ^ v
n a š e l vel iko zadovoljstva v oskf hto0'j bovanju doma. Č e p r a v je delo v t* ^ kuh in j i i n z gosti mnogokrat D*' fosi^ porno, mi n i n ikda r odveč . Držifl1 fe&j05
se pravi la , da je slabo najbolj e bo^j pozabit i i n se spominjat i dobroj ^ p 0
ga. L e p i h spominov je vel iko, s&l lo g c
na Blegoš prihajajo obiskovalci & 1je 2 vse domovine i n tujine. Največ m i pomeni njihovo zadovol js tv i • Z d i se mi , da m i bivanje i n delo v
gorah p o d a l j š u j e t a ž ivl jenje . O? bom zdrav, bom na B legošu • ostal, saj se tod p o č u t i m d o m a č e . '
Besedilo i n s l ike: Stojan Saje
|:-srečka št din srečka št.
30 100 01 40 80 11 50 120 421
310 400 90101 012800 1,000.000 210441 176580 30.006 350020 2,000.000
2 60 43 6522 660 1893
72182 10.060 2963 442662 30.060 8343
30
14 44
344 28424 31084
06 46 76
4946 37616
349126
838 4698
053288 196078
140 80
200 8.000 4.000
120 100 80
700 4.000
30.000
200 800
30.000 30.000
05233 14803
066123 362033
08755 52575 84185
081595
7 3047 4647
65227 221337 245817
09 49
7949 79239 89399
416729
6.0 ^ 30
200
% 4.
30 100
L