MULTIDISCIPLINARNI TIMI PRI

OBRAVNAVI NASILJA NAD OTROKOMRužica Petrovič, univ.dipl.soc.del., druž. terapevtka,

februar 2011

KDAJ JE OTROK OGROŢEN?

Otrok je ogroţen, kadar je dejansko utrpel ali je zeloverjetno, da bo utrpel škodo na zdravju ali razvoju.

Očitna škoda je posledica ali le-ta grozi zaradislabega ravnanja ali opustitve dolţnosti skrbi tistih,ki skrbijo za otroka.

CSD lahko dobi informacijo, ki kaţe na zanemarjanje

otroka ali sum kaznivega dejanja nad otrokom:

Neposredno

• od otroka,

• s strani znane osebe,

• s strani neznane osebe,

• s strani drugih organov, zavodov, organizacij.

Posredno pri izvajanju drugih nalog

• od otroka,

• s strani znane osebe,

• s strani neznane osebe,

• s strani drugih organov, zavodov, organizacij.

NALOGE CSD PRI ZAŠČITI OTROK –

ŢRTEV • Vsak ukrep mora podpirati otrokov interes in njegovo varnost.

• Vsi otroci imajo pravico do zaščite.

• Delo z zlorabljenimi otroki mora upoštevati dejavnike, ki so odvisni od otrokovega

razvoja, kulturnega in socialnega ozadja.

• Zlorabljeni otroci, ne glede na to, kdo je storilec, potrebujejo enako skrb in pozornost.

• Cilj dela z zlorabljenim otrokom je preprečiti nadaljevanje zlorabe, zmanjšati storjeno

škodo, zagotoviti okrevanje in omogočiti ustrezen nadaljnji psihosocialni razvoj.

• Oseba, ki po zlorabi skrbi za otroka, mu mora zagotoviti, da ni več v nevarnosti.

• Osebe, ki menijo, da obstaja možnost zlorabe, so dolžne ukrepati.

• Za delo z zlorabljenim otrokom ne sme biti odgovoren samo en posamezni strokovni

delavec.

• Strokovne ustanove morajo zagotoviti zaupnost podatkov.

• Vsi člani otrokove družine morajo biti deležni ustne obravnave.

• Ukrepanje ob obravnavi ne sme povzročiti otroku še dodatne škode.

PRAVNA PODLAGA IN UKREPI ZA

ZAŠČITO OTROKOVIH KORISTI:• Pravni interes in dolžnost države, da nadzoruje izvrševanje

roditeljske pravice.

• Kadar starši le-te ne izvršujejo, ima država interes in dolžnostukrepati za zaščito otrok.

• Konvencija ZN o otrokovih pravicah: „družina je najustreznejšiprostor za otrokovo pravico, da zanj skrbijo starši in da niločen od njih, razen v primerih, ko je ločitev otroka v njegovokorist.“

• Izvajanje ukrepov za zaščito otroka (javna pooblastila) so vpristojnosti CSD v primeru, ko so izpolnjeni naslednjielementi:– neustrezno ravnanje staršev,

– ogrožanje otrokovih koristi s strani staršev ali tretjih oseb,

– zniževanje faktorja rizika ogrožanja otroka.

TEMELJNA ZAKONODAJA:

• Zakon o socialnem varstvu (Ur. list RS št. 3/07-UPB-2…..)

• Zakon o preprečevanju nasilja v družini (Ur. list RS št. 16/08)

• Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. list RS

69/04)

• Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. list RS št. 94/07-UPB-

1)

• Postopkovno ZUP (Ur. list RS št. 24/06-UPB-2, 126/2007,

65/2008)

ZAKON O PREPREČEVANJU NASILJA V

DRUŢINI (Ur. list RS št. 16/2008) DOLOČA:

• Žrtev ima pravico do spremljevalca, ki si ga sama izbere.

• O žrtvah ali storilcih nasilja ne smejo biti javnosti

posredovani podatki, na podlagi katerih bi bilo mogoče

prepoznati žrtev ali njeno družino.

• Starši, otrokov skrbnik, rejnik ali posvojitelj so dolžni v

okviru izvajanja skrbi za otroka, tega varovati pred

izpostavljanjem javnosti.

6. člen (dolţnost prijave)

(1) Organi in organizacije, ki pri svojem delu izvedo za okoliščine, na podlagi

katerih je lahko sklepati, da gre za nasilje v družini, so dolžni takoj obvestiti

center za socialno delo.

(2) Vsakdo, zlasti pa strokovni delavci oziroma delavke/ci v zdravstvu ter

osebje vzgojno-varstvenih in vzgojno-izobraţevalnih zavodov, mora, ne

glede na določbe o varovanju poklicne skrivnosti, takoj obvestiti center za

socialno delo, policijo ali državno tožilstvo, kadar sumi, da je otrok žrtev

nasilja.

5. člen (dolţnost ravnanja)

Organi in organizacije so dolžni izvesti vse postopke in ukrepe, ki so potrebni

za zaščito žrtve glede na stopnjo njene ogroženosti.

V obravnavi primera imajo otrokove pravice prednost pred pravicami in

koristmi drugih udeležencev postopka.

ZAKON O ZAKONSKI ZVEZI IN

DRUŢINSKIH RAZMERJIH(Ur. list RS 69/04 – prečiščeno besedilo)

Ukrepi CSD:

• odvzem otroka,

• oddaja otroka v vzgojni zavod ali drugi osebi – CSD sam ali vsporazumu s starši,

• nadzor otrokovega premoženja,

• ko na CSD teče postopek zaradi suma zanemarjanja otroka alisuma kaznivega dejanja, se podatki iz evidenc drugih institucijzbirajo po uradni dolžnosti.

• Osnova: ZUP-a; ZSV; Zakona o varstvu os. podatkov v povezavi zZZZDR.

Ukrepi za zaščito otrok, ki jih CSD predlaga sodišču:

• podaljšanje roditeljske pravice,

• odvzem roditeljske pravice.

RAZLOGI ZA ODVZEM OTROKA:

• neposredna življenjska ogroženost,

• ogrožen zdrav psihofizični razvoj.

STEREOTIPI, KI ZVIŠUJEJO TOLERANCO DO NASILJA NAD OTROKI:

• naravni starši so najboljši starši,

• nihče ne more nadomestiti naravne družine,

• premožni starši ne trpinčijo svojih otrok,

• izobraženci ne trpinčijo svojih otrok,

• otrok bo hudo trpel, ko bo odvzet staršem,

• mene so tudi občasno pretepali in mi nič “ne manjka”.

INTERDISCIPLINARNI KRIZNI TIM CSD

NOSILEC/KA PRIMERA

SOCIALNI/A

DELAVEC/KA

PEDAGOG/INJA

(SOC. PED.)

PSIHOLOG/INJA PRAVNIK/ICA

CILJI:

- hitro delovanje in razdelitev konkretnih delovnih nalog za vse

oblike nasilja

- razbremenitev nosilk primerov

ZAKON O PREPREČEVANJU NASILJA V DRUŢINI( Ur.l ist RS št. 16/2008) – nadaljevanje

(3) Pri centru za socialno delo se za obravnavanje nasilja v družini ustanovi multidisciplinarni tim.

(4) Sestavo multidisciplinarnega tima in način dela določi minister, pristojen za delo, družino in

socialne zadeve.

15. člen

(načrt pomoči ţrtvi)

(1) Center za socialno delo je po proučitvi okoliščin primera dolžan nuditi žrtvi oblike pomoči po

zakonu, ki ureja socialno varstvo in oceniti, ali je potrebno oblikovati načrt pomoči žrtvi, ki ga

oblikuje skupaj z žrtvijo. Načrt pomoči oblikuje, če je za vzpostavitev varnega okolja žrtve

potrebno dlje časa trajajoče ukrepanje oziroma je potrebnih več ukrepov pomoči in v drugih

primerih, če oceni, da je to potrebno.

(2) Načrt pomoči se pripravi v okviru multidisciplinarnega tima iz tretjega odstavka 14. člena tega

zakona. Center za socialno delo pozove k sodelovanju v timu tudi druge organe in organizacije, ki

so ali bodo v okviru področja svojega delovanja obravnavali žrtev oziroma povzročitelja nasilja ter

nevladne organizacije. Odgovorne osebe organov in organizacij, ki so pozvane k pripravi načrta

pomoči, so dolžne zagotoviti sodelovanje predstavnikov organov in organizacij.

(3) Če je žrtev nasilja otrok, se v načrtu pomoči predvidijo tudi ukrepi za varstvo otroka po predpisih,

ki urejajo družinska razmerja.

PRAVILNIK O SODELOVANJU ORGANOV

TER DELOVANJU CSD,

MULTIDISCIPLINARNIH TIMOV IN

REGIJSKIH SLUŢB PRI OBRAVNAVI

NASILJA V DRUŢINI

(Ur. l. RS 31/09, z 20.4.09)

MULTIDISCIPLINARNI TIMI(posvetovalni)

POLICIJA CSDZDRAV-

STVOŠOLSTVO

ZAUPNA OSEBA,

DRUŢINA??

TOŽILSTVO

MREŢA POMOČI DRUŢINI IN

POSAMEZNIKU: vladne in

nevladne organizacije

TOŢILSTVO

MULTIDISCIPLINARNI TIM:

• deluje na sejah, kjer se pišejo zapisniki (na 1. seji se sprejme sklep o imenovanju

konkretnih članov),

• na seje vabi žrtev s spremljevalcem in dodatne zunanje strokovnjake, če so

potrebni,

• pripravi se načrt pomoči žrtvi in druge naloge, ki jih je potrebno izvesti za zaščito

žrtve,

• izmenjujejo se informacije za razjasnitev okoliščin (telefon, e-pošta, seje),

• usklajujejo se aktivnosti organov,

• center za socialno delo z vabilom pozove organe, da imenujejo svoje

predstavnike,

• spremlja se izvajanje načrta pomoči žrtvi,

• delo multidisciplinarnega tima je zaključeno, ko je ţrtvi zagotovljena

varnost.

TIMI SO POSVETOVALNE NARAVE IN NE ODLOČAJO.

V PRIMERU, KO ČLANI TIMA NEKAJ VEDO O ZADEVI, TOREJ, ČE SO PRIČE DOGODKOM, JE

IZJAVE UDELEŢENCEV POTREBNO VODITI ZAPISNIŠKO IN SEZNANITI S TEM NASPROTNE

STRANKE.

MULTIDISCIPLINARNI TIM

CSD:- organizator- koordinator- pomoč družini- zaščita otrok

POLICIJA:- odkrivanje kaznivihdejanj- zbiranje dokazov in obvestil- odkrivanje in prijetje osumljenca- kazenska ovadba ali poročilo tožilstvu

ZDRAVSTVO:- prijava suma k. d.- sodelovanje z ustr.institucijami- opazovanje otroka,zdravljenje, rehabil.,terapevtsko delo

ŠOLSTVO :- vzgoja in izobraž.(prim. preventiva)- spoznavanje otrokin staršev- sodelovanje z ustr.institucijami- prijava suma k. d.

TOŢILSTVO

MREŽA POMOČI DRUŽINIIN POSAMEZNIKU(vladne in nevladne organizacije, družina):

- izdelava in izvedba načrtapomoči družini in posamezniku

a) Tožilec - vloži obtožnico- ovrže kazen. ovadbo- predlaga dodatno preiskavo

d) Zaupna oseba-zagotavlja nevtralnost

otroku

c) Otrokov odvetnik- seznanitev z otrokom in njegovo zaupno osebo pred obravnavo- zastopanje mld. v post.

ZAUPNA OSEBA – otrok ji prvi zaupa svojo stisko,

spremlja otroka pri razgovorih, ki se opravijo v različnih

institucijah (CSD, policija, sodni postopki, pregledi pri

specializiranih strokovnjakih)

ZAGOVORNIK – zagovarja otrokove pravice v postopkih

(praviloma odvetnik)

DEJAVNIKI OVIRANJA TIMSKEGA DELA:• nezainteresiranost institucije ali posameznega strokovnjaka za negativne pojave v delovnem

okolju,

• osebni strah strokovnih delavcev v odnosu do storilca in v odnosu do pravosodnih organov,

• nezadostna strokovna usposobljenost delavcev za reagiranje v situaciji, ko so v stiku z otrokom, ki

je nasilen ali z družino, v kateri je nasilje prisotno,

• nejasna delitev vlog različnih institucij,

• nerealno pričakovanje do drugih institucij,

• prelaganje rešitve problema na druge institucije,

• nezadostno medsebojno informiranje o poteku dogovorjenih nalog,

• nepoznavanje pristojnosti in odgovornosti lastne institucije,

• medsebojno nezaupanje strokovnjakov,

• elitizem posameznih institucij,

• nesodelovanje predstavnikov ene od institucij.

Vsaka institucija bo morala imeti načrt delovanja v primeru suma nasilja nad

otrokom – protokol o sodelovanju med strokami in institucijami.

ZAKLJUČEK

Osnova pomoči otroku in družini je:

• SKUPNO DELOVANJE RAZLIČNIH SLUŢB

• SPOŠTOVANJE STROKOVNE AVTONOMIJE

• MEDSEBOJNO STROKOVNO ZAUPANJE