business info - economic chamber of macedonia

Broj 18 kontakt call centar 15015 www.mchamber.mk

REPORTA@A OD LIPKOVO

Dosta so patriotizam

– nema ekonomija

BANKARITE NA TRENING ZA PREPOZNAVAWE NA OBLICITE NA FINANSIRAWE NA TERORIZMOT

Zatvorawe na sefovite predzgolemenite

rizici

TUTUNSKA INDUSTRIJA

„Javoroviot list“ mo`e da nipotpali 80 milioni dolari!


BIZNIS INFO18 êtvrtok, 17 juni 2010

V ladata na R.Makedonija vo2004 godina ja odobristrategiskata tutunska

kontrola, a voedno i ja unapredizdravstvenata kontrola na nase-lenieto vo R.Makedonija. Ovojdokument be{e osnova na EU i naON (WHO - World health organiza-tion) za kontrola na tutunot i zaza{tita na ~ove~koto zdravje,obedineti so Evropskata konven-cija za kontrola na tutunot vo2002 godina, kako i so Evropska-ta strategija za spre~uvawe napu{eweto - (ESTC - Europeanstrategy for tobacco control).

R.Makedonija, kako edna oddogovornite strani na Ramkovna-ta konvencija za kontrola na tu-tunot- RKKT (FCTC – Frameworkconvention on tobacco control) priSvetskata zdravstvena organiza-cija (WHO, SZO) naskoro }e bidepovikana da zazeme pozicija zaspecifi~niot predlog za zabra-na na sostojkite {to se koristatvo proizvodstvoto na tutunskiteproizvodi.

Ako predlogot eventualno po-mine, istiot bi dovel do zagubaod 40 procenti na blend-cigari-te {to se prodavaat {irum sve-

tot, a povratno za Makedonija biimalo golem negativen efekt vrzdoma{nite proizvoditeli naorientalen tutun (okolu 25.000toni tutun godi{no), kako i vrzproizvodstvoto na cigari.

FCTC – Framework conventionon tobacco control e prviot globa-len dogovor za za{tita na zdrav-jeto na konsumentite usvoen odSvetskata zdravstvena organiza-cija (SZO - WHO) vo maj 2003 go-dina, so cel: „kontinuirano izna~itelno da se reducira ras-prostranetosta na upotrebata natutun i izloènosta na ~adot odtutunot“. Do denes, 168 dràvi,kako i Evropskata unija, go potpi-{aa i go ratifikuvaa dogovorot.No, pravilata na igrata go menu-va Predlog-zakonot C-32 od Kana-da, koj be{e usvoen vo oktomvri2009 godina, a zad koj be{e name-rata za celosna zabrana na ciga-rite so tradicionalen ameri-kanski blend (blend-cigari).

Maskirana kako zabrana zaaroma, zabranata nema nikakvinau~ni argumenti. Iako pretsta-vena kako merka protiv pu{ewe-to kaj mladite, istata opfa}amnogu pove}e od toa.

Zakonot dava preporaka da sezabranat ili da se napravi re-strikcija na slednite aditivikaj tutunskite proizvodi:

{e}eri i zasladuva~i supstancii za aroma agensi za obojuvaweza~ini i bilki ovo{je i zelen~uk vitamini, mineralni hran-

livi materii, aminokiselini iesencijalni masni kiselini

stimulativni soedinenijaGi eliminira proizvodite

napraveni so tradicionalenblend (pribli`no 40 procenti odsvetskiot pazar, vklu~uvaj}i jaNarodna Republika Kina)

So toa toj, prakti~no, direkt-no vlijae vrz proizvoditelite natutun od:

- Berlej i orientalen (pri-marno proizvodstvo)

- Vlijae vrz ekonomijata nazemjite vo razvoj

Zakonot nema nikakov bene-

fit za javnoto zdravje bidej}i: - Cigarite bez sostojki se

isto tolku {tetni kolku i blend-cigarite

- Nema nikakov dokaz deka za-branuvaweto na sostojkite }e jareducira potro{uva~kata na ci-gari

Tutunot kako zemjodelska kul-tura e zastapen vo pove}e od 129zemji (1999-2008 godina) na sitekontinenti. Golem del od zemjo-delskoto naselenie obezbeduvaegzistencija od nego, a na tutunotekonomski se potpiraat celi op-{testveni zaednici. Toj e feno-men na apsurdot: mnogu dràvina razvieniot svet go zabranuva-at pu{eweto na javni mesta, kakoi negovoto reklamirawe, a voisto vreme go koristat kako zna-~aen izvor za svoite nacionalnibuxeti. Poradi visokite danocina cigarite, tie se mo{ne pri-sutni vo ilegalnata trgovija odme|unarodni razmeri.

R. Makedonija e eden od pogo-lemite proizvoditeli na orien-talen tutun. Vo 2009 godina beaproizvedeni 23.200 toni tutun,u~estvuva so {est procenti vovkupniot izvoz na makedonskiproizvodi i kako takov ima di-rektno vlijanie vrz ekonomijatana zemjata. Odgleduvaweto tutunpretstavuva osobeno va`na sto-panska dejnost vo ruralnite reo-ni vo Makedonija i sproveduva-weto na direktivata kako takva}e ima {tetni posledici vo re-gionite kade se odgleduva tutu-not.

[to moè Republika Makedo-nija da pravi:

- Da go odbie predlogot RKKT - Da prati komentari kon

predlogot do 30 juni 2010 godina- Da pobara od sosedite i tie

isto taka da go odbijat predlogot- Da glasa protiv predlogot

vo noemvri 2010 godinaVasko Ristovski

TUTUNSKA INDUSTRIJA PREDUPREDUVAWA

ZAFATI

C-32 vo Kanadskiot parlamentVtora sesija, 40 Parlament,

57-58 Elizabeta II, 2009

Dolen Dom na KanadaPredlog-zakon C-32

Zakon za izmena na Zakonot za tutunNejzinoto viso~estvo preku i so sovet i vo soglasnost so

Senatot i pratenicite na Kanada go donesuva sledniov: Al-ternativen naslov: 1. Ovoj Zakon moè da se citira kako pre-zemawe ostri merki kon marketingot na tutunot poso~en vo

Zakonot za mladinata.

ZAKON ZA TUTUN2. (1) Definicijata „pakuvawe“ vo delot dva od Zakonot za

tutun se ukinuva. (2) Delot dva od Zakonot se menuva so dodavawe na slednovo

po alfabetski redosled.

4. Zakonot e izmenet so dodavawe na slednovo po pettiotdel:

5. 1. (1) Niedno lice ne smee da koristi dodatok naveden vokolonata eden od tabelata vo proizvodstvoto na tutunski

proizvodi navedeni vo kolona dva.

Kanadskiot predlog za zabranata za sostojkite vo blend-cigarite }e ja namali pobaruva~kata za orientalen tutun vosvetot, a }e go desetkuva proizvodstvoto i izvozot na zemjava

Evropskata komisija na 11 ju-ni 2010 godina go lansira{e no-viot socijalen komitet za dijalogvo obrazovanieto niz celataUnija, so cel spravuvawe so pre-dizvicite vo ovoj sektor. Vo ko-mitetot u~estvuvaat prosvetnirabotnici, obu~uva~i, profeso-ri, predava~i i vladini avtori-teti vo obrazovanieto. So eduka-cijata i istraùvawata se opfa-teni 14,7 milioni vraboteni, koiobrazuvaat 93 milioni u~enici istudenti niz celata EU, i se fi-nansirani godi{no so 583 mili-jardi evra kako javnata potro{u-va~ka. Voedno, sektorot u~estvu-va so 5,7 procenti vo BDP naEvropskata unija.

Ovoj nov komitet gi splotuvasindikatite i organizaciite narabotodavci zaedno da gi razg-ledaat pra{awata na kvalitetot

na obrazovanieto, u~ili{notonasilstvo, adaptirawe na demo-grafski trendovi, i vlijanietona namaluvawe na javnata potro-{uva~ka. Komitetot za sektorskisocijalen dijalog se o~ekuva dapredloì zaedni~ki akcii, dausvoi nasoki i da sklu~i dogovo-ri, so {to direktno }e se prido-nese kon kreirawe na rabotnotozakonodavstvo i na politikatana EU.

Edukacijata e ednakvo poli-ti~ki prioritet i klu~en sektorza pazarot na rabotnata sila voEU, no vo ovie krizni vremiwaova soo~uvawe e pogolemo od kogabilo koga, poa|aj}i od stegawe nabuxetot do regrutirawe na pro-svetnite rabotnici - veli LasloAndor, evropski komesar za soci-jalni raboti. Pove}e na: http: //ec.europa. eu/socialdialogue.

EU PROMOVIRA SOCIJALEN DIJALOG VO SEKTOROT ZA OBRAZOVANIE I ZA ISTRA@UVAWA

Edukacijata – kreator na pazarot na rabotna sila


êtvrtok, 17 juni 2010 BIZNIS INFO 19REZULTATI

D o krajot na nedelava }e seznae koj od 133 aplikanti odprviot povik za programata

IPARD }e gi dobie evropskite pa-ri, a srazmerno na brojot na apli-kaciite se o~ekuva da bidat odo-breni okolu 30 barawa. Vkupniotiznos na sredstvata po dogovorite{to }e im bidat odobreni na apli-kantite za kofinansirawe iznesu-va 2,5 miloni evra, a vrednosta sedviì od ~etiri do pet milionievra. Ova go najavi Toni Dimovski,direktorot na Agencijata za fi-nansiska poddr{ka vo zemjodels-tvoto i za ruralniot razvoj (Pla-te nata agencija za IPARD), napres-konferencijata vo Stopan-skata komora na Makedonija (14. 6.2010 godina) .

- Vo momentov Agencijata e vofaza na finalizirawe na kontro-lite na aplikaciite, koi bea sood-vetni i gi ispolnija kriteriumite,po {to }e se pristapi kon sklu~u-vawe na dogovorite za kofinansi-rawe na sredstvata od programatana IPARD - objasni Dimovski.

Inaku, od vkupno podnesenitebarawa 58 se za investicii vozemjodelski stopanstva, so celnivno prestruktuirawe i nadgrad-ba, za dostignuvawe na evropskitestandardi, 41 barawe se za inve-sticii vo prerabotuva~ki kapaci-teti i marketing na zemjodelskiproizvodi i 34 barawa za diverzi-fikacija i razvoj na ruralno eko-

nomski aktivnosti. Na oglasot beaponudeni vkupno 24,3 milionievra, od koi 19 milioni od buxe-tot na EU za ruralen razvoj od pro-gramite za 2007, 2008 i 2009 godi-na. Od niv 2,1 miloni evra se odprogramata za 2007 godina, 6,7 mi-lioni za 2008 i 10,2 milioni evraod programata za 2009 godina.

- Dobro e {to u{te vo prviotoglas Republika Makedonija uspeada gi iskoristi sredstvata za 2007godina - re~e Dimovski, naglasu-vaj}i deka vo prviot oglas se soo-~ile so nekompletni barawa, ne-dostavuvawe izjava za poteklo naopremata {to e predmet na inve-sticija, otstapuvawe vo starosna-ta struktura na aplikantite, kako inesoodvetstvuvawe so merkite odprogramata na IPARD.

Vo Agencijata se zadovolni od

procentot na realizacija na prvi-ot oglas i najavuvaat objavuvawenov oglas vo periodot avgust-sep-temvri, so cel da se povle~at {toe mo no pove}e sredstva od pret-pristapnata pomo{.

- Prviot povik za iskoristuva-we na programata na IPARD poka-ùva deka Republika Makedonijamoè i umee da gi koristi sreds-tvata od evropskite fondovi. Na-~inot na koj Ministerstvoto zazemjodelstvo, vodostopanstvo i za{umarstvo i Plate nata agencijapristapija kon sproveduvawe naovaa programa e primer kako siteostanati institucii, koi se nad-le ni za odredeni programi vo dr-àvava, treba da go sprovedat tojproces - istakna Jadranka Arizan-kovska, direktorka na Direkcijataza pretstavuvawe i zastapuvawena interesite na ~lenkite vo Ko-morata.

Spored Arizankovska, proce-sot opfa}a informirawe na kom-paniite, nivna obuka, prakti~nozapoznavawe i obuka na konsultan-ti koi }e im pomognat na kompani-ite.

- Od golema va nost be{e, po-sebno za kompaniite, {to siteproblemi, kako {to be{e slu~ajot

so imotnite listovi, koi se poja-vija vo tekot na prviot povik, nad-le nite institucii se obiduvaada gi re{avaat vo od. Ova pokaù-va deka makedonskiot ruralen se-ktor, vklu~itelno i agrarot, e pod-gotven da gi apsorbira sredstvatana IPARD. Instituciite se podgo-tveni da upravuvaat so sredstvatai da vr{at pravilna procena pridodeluvaweto. Samiot fakt {tobea akreditirani i im bea prene-seni ingerenciite, pokaùva dekaima doverba vo niv - objasni Ari-zankovska.

Inaku, programata na IPARD,kako petta komponenta na IPA, epodgotovka za vlez vo EU, no nezna~i samo alokacija na finansi-skata poddr{ka, tuku opfa}a, preds*, dva klu~ni aspekta - razvoj nazemjodelstvoto i jaknewe na admi-nistrativnata struktura {to }e gopoddrùva.

So cel pogolemo iskoristuva-we na evropskite pari i usoglasu-vawe so potrebite na kompaniite,programata na IPARD }e pretrpiizmeni. Se predlaga voveduvawedefinicija za planinski podra~janad 700 metri nadmorska viso~inaod kade {to }e moè da doa|aatslednite aplikanti i da ja kori-

stat mo nosta za zgolemeno kofi-nansirawe. Namesto 50 otsto, pod-dr{kata za investiciite vo tiepodra~ja }e bide 60 procenti, od-nosno 65 ako aplikantot e mladzemjodelec.

Predvideno e i pro{iruvawena merkata investicii za moder-nizacija na plasteni~koto proiz-vodstvo, odnosno, se ovozmoùvapodigawe novi, sovremeni plaste-nici kako zamena na proizvodstvo-to na otvoreno. Predloèno e idopolnuvawe i na listata soovo{ni sorti, a vklu~eno }e bide itrpeznoto grozje, rekonstrukcijana farmite za mle~ni kravi i zgo-lemuvawe na dosega{niot limitod 150 grla na 500, {to treba da goposeduva aplikantot, kako i nad-minuvawe na problemite so obez-beduvaweto imotni listovi prekudavawe mo nost objektite da seprefrlat na drugi lokacii so so-odvetni standardi za gradewe.

Vo interes na kompaniite,Stopanskata komora na Makedonijai ponatamu aktivno }e se vklu~uvavo procesot na neophodnite ~eko-ri za pogolema iskoristenost naovie i drugi evropski fondovi,osobeno od aspekt na {to pogole-ma dostapnost do kompaniite.

SOLIDNA ISKORISTENOST NA SREDSTVATA OD PRETPRISTAPNATA PROGRAMA NA IPARD

Vkupniot iznos na sredstvata po dogovorite {to }e im bidatodobreni na aplikantite za kofinansirawe iznesuva 2,5 mili-oni evra, a vrednosta se dviì od ~etiri do pet milioni evra

Agrarot podgotven zabriselskite fondovi

POGLEDI I MISLEWA

P ercepcija na korporativ-niot sektor za koreni nagr~kata kriza e gubewe na

konkurentnost na gr~kite kompa-nii i golemi optovaruvawa pora-di enormen javen dolg, istaknaPapatanasiu Sakis, pretsedatelna konsultantskata kompanija„Technopolis sa“, od Solun, prinegovata poseta na Stopanskatakomora na Makedonija (9. 6. 2010godina) .

Gostinot, zaedno so svoitedoma}ini gi ispituva{e mo`no-stite za zaedni~ko u~estvo vo EUproekti, no i gi prezentira{eviduvawata za pri~inite na gr~-kata kriza. Negovite opservaciise polezni za da se pouki.

-Gr~kite kompanii, poddr-àni od fondovite na EU, oso-beno vo zemjodelstvoto, dolganiza godini ne rabotea na iz-graduvawe na konkuretnost naproizvodite za pazarite nadvorod granicata. Tie se zadovolu-vaa so zagarantirani otkupi negrièj}i se za kvalitetot, sor-tite, tehnolo{kite inovacii,trendovite vo ramki na EU i nadrugite internacionalni paza-ri, a ne se rabote{e i na oso-vremenuvawe na menaxiraweto.So drugi zborovi, fondovite EUne se iskoristeni na efikasenna~in – vo pravec da se razvi-vaat biznisite ve}e kako izvorna garantiran prihod. Mentali-

tet na individualizam, nemawekapacitet za timskata rabota,duri i koga se vo pra{awe pogo-lemi sistemi, nedovolno brzo-to razvivawe na kompetentnosti neosmislen zaedni~ki nastapna pazarot, najpove}e se pri~i-ni poradi koi malite kompaniigo zagubija zdivot na pazarot.Ako na toa se dodade i skapiotdoma{en kapital i vonrednoskapite garancii, toga{ i nema-{e na~in da se izbegne krizniotudar vrz korporativniot sektor.So zgolemeni dava~ki nekonku-rentnosta prodolùva da se zgo-lemuva – locira PapatanasiuSakis.

Spored negovite zborovi, ad-ministracijata e prekubrojna, aistovremeno nedovolno kompe-tentna i nedovolno efikasna.Namaluvawe na platite, nepod-drùvawe na uvozot bez da seima predvid deka so nego se vne-suvaat i novi tehnologii i znae-wa, najava za odano~uvawe nakompaniite vo stranstvo, zgole-muvawe na obvrskite kon dràva-ta i sli~no, ne se merki koi gopoddrùvaat proizvodstvo. Nakorporativniot sektor me po-

trebna dràvna poddr{ka za po-digawe na konkurentnosta za damoè da se sozdava nova, dodade-na vrednost. Drug na~in nema zada se polni buxetot. Dràvniotjaven dolg e tolku golem {to po-stoi realna opasnost po opstano-kot na golem broj mali i srednipretprijatija koi ne se vo sostoj-ba da gi servisiraat svoite dol-govi, {to neminovno }e dovededo masovni otpu{tawa, namalu-vawe na proizvodstvoto i na po-baruva~kata.

Osnovaweto na novi firmi e

optovareno so niza birokratskidava~ki i obvrzuva~ki bankarskigarancii, {to go pravi mo{neskapo, so ogled na oskudniot pri-stap do finansiski sredstva.

- Moè da se slu~i kompanii-te da pobaraat spas preku sele-we na proizvodstvoto vo regio-not kade biznis-klimata e popo-volna i komparativno pokompe-titivna, a dava~kite se pomaliotkolku vo Grcija. Analizite go-vorat deka krizata }e dovede donamaluvawe na vkupniot uvoz,kako rezultat na namalenata po-

baruva~ka i kupovnata mo} na na-selenieto, koe vo idnina }e sepreorientira kon poevtini pro-izvodi. – predviduva Papatana-siu Sakis. Vo odnos na proizvo-dite koi }e se uvezuvaat mo`na epromena vo odnos na asortima-not, kvalitetot, cenata i zemjatana poteklo. Uvozot }e se fokusi-ra na evtini proizvodi od ne-tradicionalno uvozni partneri(na primer obleka od Kina mestood Italija).

Vo sekoj slu~aj, s* e neizvesno! Qubica Nuri

PAPATANASIU SAKIS, KONSULTANT OD SOLUN ZA GR^KATAKRIZA I ZA NEJZINITE POSLEDICI VRZ BIZNISITE

Moè da se slu~i gr~kite kompaniite da pobaraat spas preku selewe na proiz-vodstvoto vo regionot kade biznis klimata e popovolna i komparativno pokompe-titivna, a dava~kite se pomali otkolku vo Grcija!

Evropskite pari ja zaobikolija konkurentnosta

Grcija im gi zgolemi tro{ocite namakedonskite transporteri

Prose~nata potro{uva~ka po tovarnoto vozi-lo e 35 litri za 100 kilometri. Republika Grci-ja dozvoluva vlez so 200 litri gorivo. Od ovie,50 litri se rezerva, {to voziloto nikoga{ ne gotro{i, zna~i, na raspolagawe se 150 litri. Zatrasata granica – Solun – lokal – granica, okolu200 kilometri, ova koli~estvo ne e dovolno.

No, granica – Atina – granica, okolu 1. 200kilometri, zna~i, bara dopolnitelno koli~estvoili dotur na gorivo. Okolu 300 litri gorivo, po

0, 5 evra razlika vo cena sporedeno so makedon-skoto gorivo iznesuva 150 evra dopolnitelentro{ok. Gorivoto vo Makedonija, naj~esto, se to-~i na faktura so odloèno pla}awe i ima povratna DDV. Vo Grcija se potrebni dopolnitelnisredstva vo gotovina, 400 evra za 300 litri i ne-ma povrat na DDV. Taka {to, dopolnitelnoto zgo-lemuvawe na tro{ocite za prevoznikot se od 180do 200 evra.

Karlo Zmaj{ek, „Makpetrol”

Toni Dimovski


POKROVITELI NA STOPANSKA KOMORA NA MAKEDONIJA

^LENSTVOTO E MO]SREDBA SO NOVITE ^LENKI NA KOMORATA

S topanskata komora na Make-donija prodolùva so aktiv-nostite na dobliùvaweto

na instituciite do svoite novi~lenki, kako del od informirawe-to na kompaniite za pridobivkiteod za~lenuvaweto vo Komorata. Nasredbata, na koja prisustvuvaa 30kompanii, pred s* novoza~leneti,Blagoja Gligorijevi}, od sektorotza korporativno bankarstvo vo Ka-pital banka gi pretstavi aktuelni-te kreditni linii za MSP i uslu-gite koj gi dava ovaa banka za kom-paniite, i gi zapozna zainteresi-ranite so na~inot i so uslovite zaaplicirawe. Informiraweto nakompaniite za novi mo nosti nakreditirawe, koe }e gi potkrepinivnite investicioni planovi, }ebide redovna praktika na Komora-ta i vo idniot period. Celta, kojaja potvrdija i kompaniite, e da sedobliàt interesite na bankar-skiot i na realniot sektor.

Zakonot za za{tita pri rabo-

ta, koj be{e od interes na kompa-niite, go prezentira{e i go pret-stavi ~lenot na upravniot odborna Zdruènieto za za{tita prirabota, Bor~e Stoj~evski. Pritoa,posebno vnimanie se posveti naodredbite, koi se odnesuvaat naprocenata na rizikot na sekoe ra-botno mesto. Zakonot vleguva vosila naskoro, a toa }e zna~i do-polnitelni finansiski imlika-cii za kompaniite, no i seriozenpristap kon izgotvuvaweto naprocenata za sekoe rabotno me-sto. Bidej}i ovaa debata prediz-vika osoben interes, Komorata iZdruènieto se dogovorija vo na-redniot period da se organizira-at serija obuki i informativnisredbi za kompaniite.

Na barawe na ~lenkite naStopanskata komora na Makedo-nija, sredbite od ovoj tip }e seorganiziraat i regionalno, so in-stitucii koi se od interes nakompaniite.

Malite i sredni kompanii imaa mo`nost preku pretstavniciteod Kapital banka i makedonskoto Zdruènie za za{tita pri rabotada se informiraat za novite mo`nosti za kreditirawe i so odred-bite od zakonot za za{tita pri rabota, koj naskoro vleguva vo sila

Naskoro obuki za za{titapri rabota

êtvrtok, 17 juni 2010 BIZNIS INFO 21

F inansiraweto naterorizmot e globa-len problem, so koj

se soo~uva celiot svet. Ne-govoto pojavuvawe se kara-kterizira so otsustvo nastatisti~ki analizi, kako iop{toprifatena tipologi-ja, odnosno metodi i tehni-ki za spre~uvawe na fi-nansiraweto na teroriz-mot – veli Goce Trajkovskiod Narodnata Banka na RM,koj zaedno so svoite kolegiMirjana Micevska i IvicaSimonovski od Upravata zaspre~uvawe na perewe pa-ri i finansirawe na tero-rizam, gi prezentiraa os-novnite indikatori za pre-poznavaweto na finansi-raweto na terorizmot, ne-govite karakteristiki,prepoznavaweto na rizici-te i drugo pred prisutnitepretstavnici na finansi-skiot sistem na R.Makedo-nija, na ednodnevnata obu-ka vo organizacija na Sto-panskata komora na Make-donija. Celta be{e poles-no da se prepoznaat obli-cite i da se namali rizi-kot od eventualna zagroze-nost od finansirawe tero-rizam.

- Teroristite obi~no giprikrivaat svoite aktivno-sti, naj~esto preku perewe-to pari. Vospostavuvaatanonimni delovni odnosikaj koi ne postoi dolgotraj-nost, go prikrivaat vistin-skoto zanimawe naj~estopretstavuvaj}i se la`no, jamenuvaat adresata na ì-veewe, otvoraat smetki namnogu mali iznosi, a s* socel da ne go privle~at vni-manieto - objasnuva Traj-kovski.

Razlikata me|u pere-weto pari i finansirawe-to na terorizmot, dodavaTrajkovski, e taa {to sopereweto pari se ostvaru-vaat ekonomski celi, a sofinansiraweto na tero-rizmot, politi~ki celi. Kajpereweto pari sredstvatasekoga{ poteknuvaat od ne-legalni izvori, dodeka kajfinansiraweto na tero-rizmot sredstvata moàtda bidat i od legalni i odnelegalni izvori.

Stavot na site trojca edeka dosega{nite strate-gii za uspe{na borba pro-tiv terorizmot so upotre-ba na voeni sredstva, se sonegativen epilog, od pri-~ina {to se potro{ile go-

lemi iznosi na pari~nisredstva, mnogu civilni ivoeni `rtvi, a nema epilogod takvite strategii.

- Koga se borite protivne{to, koe ne e strana vovojna, ne moète da o~eku-vate efekt. Poznavawetona terorizmot i negovitefazi na dejstvuvawe pri-donesuva do uspe{na stra-tegija – deciden e IvicaSimonovski od USPPFT.

Spored nego, finansi-raweto na terorizmot efaza vo koja mora da se na-

pravi uspe{na strategijaza efikasna borba. A, pri-oritet na sekoja dràvatreba da bide prekinuva-weto na kanalite za pribi-rawe finansiski sreds-tva. Republika Makedoni-

ja, za sre}a, gi ima prepoz-naeno ovie problemi, i po-stojano go nadgraduva si-stemot za spre~uvawe naperewe pari i finansira-we na terorizam, kako za-konodavno taka i institu-cionalno.

- Inaku sistemot zaspre~uvawe na perewe pa-ri i finansirawe terori-zam e postaven na tri stol-ba. Prviot stolb go so~inu-vaat subjektite vo soglas-nost so ~lenot pet od Zako-not za spre~uvawe perewe

pari i drugi prinosi odkaznivo delo i finansira-we terorizam (Slu`benvesnik na RM, br. 08/04 i57/10) koi imaat obvrskada prezemaat merki iaktivnosti za spre~uvawe

na perewe pari i finansi-rawe terorizam. Vtoriotstolb go so~inuva Uprava-ta za spre~uvawe perewepari i finansirawe tero-rizam (vo ponatamo{niottekst: Upravata), dodekatretiot stolb go so~inuva-at istra`nite organi, - ve-li Simonovski.

Prepoznavaweto nasomnitelnite transakcii eod osobena va`nost. Pa,tokmu poradi toa Upravataima izgotveno indikatoriza prepoznavawe somni-telni transakcii povrzaniso perewe pari ili so fi-nansirawe terorizam, iistite gi ima dostaveno dosite involvirani subjekti.

- Me|u indikatorite zaprepoznavawe somnitelnitransakcii za finansira-we terorizam se i transak-ciite izvr{eni od nevla-dini organizacii, koi ot-stapuvaat od nivnoto rabo-tewe. Potoa, somnitelnislu~ai se i koga za klien-tot ima soznanija deka ~e-sto patuva vo dràvi-spon-zori na terorizam, ili ko-ga toj ima prilivi na sumiod pove}e lica od razli~-

ni dràvi, koga klientot jakoristi uslugata brz trans-fer na pari, potoa ~estokoristi filijala nadvorod mestoto na ìveewe,ili ednostavno, za klien-tot postojat soznanija dekapoddrùva lica na funda-mentalisti~ki grupi. Drugiindikatori se koga na sme-tka na koja dolgo vreme ne-malo prilivi, odedna{ima za~esteni prilivi, do-ma{ni ili stranski. Tran-sferi od fizi~ki ilipravni lica po osnova nadonacii, sponzorstva ili~lenarini kon nevladiniorganizacii, zdruènija,fondacii i sli~no. Pri-meri koga klientot vr{iuplata na gotovina na svojasmetka i istata ja transfe-rira kon pove}e smetki vodrugi dràvi. Transferikon doma{ni ili kon me|u-narodni zdruènija i fon-dacii, koi vedna{ setransferiraat kon smetkina edni isti lica vostranstvo. Transferi od ikon dràvi sankcioniraniod strana na OON ili naEU, ili potvrdeni kako ne-kooperativni za spre~uva-

we na perewe pari ili fi-nansirawe terorizam,transakcii koi vklu~uvaatfizi~ki ili pravni licaod zemja ozna~ena kako vi-sokorizi~na za prolifera-cija na OMU. Klientot po-teknuva od dràva koja epoznata po proizvodstvoili po rasturawe na droga,dobiva ~esti prilivi iistite vedna{ gi transfe-rira. Klientot odbiva dase identifikuva, bez po-treba ja objasnuva transak-cijata, bara informacijakako da go izbegne izvestu-vaweto na Upravata, pose-duva somnitelen dokumentza identifikacija ili da-va la`ni dokumenti. Kli-entot doa|a vo pridru`bana lice po ~ii{to instruk-cii raboti, i u{te mnogudrugi - gi naveduva mnoguteprimeri Ivica Simonov-ski od USPPFT.

Kako privremeni merkiza spre~uvawe na vakviteindikacii za spre~uvaweperewe pari ili finansi-rawe terorizam, Upravata,vo soglasnost so ~lenot 36od Zakonot za SPPFT pod-nesuva barawe do Javnotoobvinitelstvo za podnesu-vawe na predlog za oprede-luvawe na privremeni

merki, koi prvenstveno sesostojat od zadrùvawe natransakcijata.

- Vo rok od 24 ~asaUpravata go izvestuva sub-jektot za prezemeniteaktivnosti. Zadrùvawetotrae do donesuvawe sudskaodluka po predlogot, a naj-docna do 72 ~asa od zadr-ùvaweto na transakcija-ta. Javniot obvinitel gorazgleduva baraweto i do-kolku utvrdi deka e osno-vano bez nikakvo odlaga-we, a najdocna vo rok od 24~asa po priemot na bara-weto dostavuva predlog zaopredeluvawe na privre-meni merki do istraènsudija. Istra`niot sudijavo rok od 24 ~asa po prie-mot na predlogot mora dadonese re{enie za prime-na na privremena merka zazapirawe na transakcijataili da go otfrli predlo-got. Po donesuvaweto nare{enieto istra`niot su-dija gi izvestuva javniotobvinitel, Upravata iodredeniot subjekt - objas-nuva Mirjana Micevska odUSPPFT.

Aneta Stojkoska

BANKARITE NA TRENING ZA PREPOZNAVAWE NA OBLICITE NA FINANSIRAWE NA TERORIZMOT

Zatvorawe na sefovite pred zgolemenite rizici

PODGOTOVKI

Finansiraweto na terorizmot e faza vo koja mora da se napravi uspe{-na strategija za efikasna borba, a prioritet na sekoja dràva treba da bi-de prekinuvaweto na kanalite za pribirawe na finansiski sredstva

Republika Makedonija, za sre}a,gi ima prepoznaeno ovie proble-mi, i postojano go nadograduva si-stemot za spre~uvawe na perewepari i finansirawe na terori-zam, kako zakonodavno taka i in-stitucionalno

Koristewe na neprofitniteorganizacii

Neprofitnite organizacii imaatpristap do relativno bogati izvori nafondovi; êsto upotrebuvaat „tvrdavaluta“, so koja moè globalno da setrguva; Brojni neprofitni organiza-cii imaat globalno prisustvo i obez-beduvaat nacionalni i me|unarodnioperacii, kako i finansiski transak-

cii; Golem broj neprofitni organiza-cii regularno rabotat so/ili prib-li`no do onie oblasti, koi se mnoguizloèni na teroristi~ka aktivnost;Neprofitnite organizacii ~esto sesubjekt na „lesna raka“ vo vladinataregulativa i se subjekt na pomalkuoficijalna kontrola.

Trendovi vo finansirawetona terorizmot

Zloupotreba na humanitarnite i nanevladinite organizacii; Zloupotrebana vrabotenite vo delovnite banki vofunkcija na pravewe izmami vo oblastana bankarstvoto i osiguruvaweto; Zlou-potreba na novite tehnologii, koi ovoz-

moùvaat anonimnost (elektronsko ban-karstvo); Regrutirawe na bankarskiteslu`benici od strana na teroristi~kiorganizacii, so cel da se iskoristinivnoto znaewe i pozicija vo bankar-skiot sistem.


So Aneta Dodevska

OD 340 ILJADI NEVRABOTENI VO MAKEDONIJA, 80 ILJADI SE ALBANCI

O hridskiot ramkovendogovor se smeta{eza presvrtnica vo

politi~kiot ìvot na Al-bancite vo zemjava. Im do-nese i ekonomski napredokvo administracijata. Dva-eset otsto zastapenost vodràvnite institucii. In-teresot e golem za kance-lariska rabota. Za edendel {to dràvata gi vra-boti po Ramkoven - ima pa-ri od Buxetot, no nema de-finirano rabotno mesto.Sedat doma. Ramkovniotregrutira{e administra-cija i vo albanskiot kam-pus, no, kade e privatniot

biznis, na onie Albanci{to sakaat da investiraat.Ekspertite velat deka ras-te interesot na onie {tosakaat parite da gi vloàtvo Makedonija.

- Toa e slika na podoc-ne`nite godini vo Jugosla-vija, pa i vo 90-tite godini

vo Makedonija, koga Alban-cite moraa da baraat ra-bota vo stranstvo poradite{kite na~ini na vrabo-tuvawe vo Makedonija. Da-li toa se menuva? Mislamdeka se menuva. Samo edenfakt, vrzan so lojalno-sta... Samo na konkursitena Sektorot za implemen-tacija na Ohridskiot dogo-vor, vo konkursite kade sebaraat 200 do 300 vrabotu-vawa, vie imate prijavenoi do 8000 lu|e za kandida-ti. Ne mislam deka nekojakolektivna svest e za bara-we egzistencija, odnosno,idnina vo Evropa. Indivi-dualno e toa, -veli Gaz-mend Ajdini, analiti~ar.

Od vkupno 340 iljadievidentirani nevrabotenivo Makedonija, 25 procen-ti ili 84 iljadi se etni~kiAlbanci. Najmnogu vo skop-skiot, tetovskiot, kumanov-skiot i gostivarskiot regi-on. Dodeka politi~kite li-deri vo albanskiot kampusse u{te igraat na nacio-nalna karta, obi~niot gra-|anin go interesira kakoda se preìvee od prvi doprvi vo mesecot.

Univerzitetskiot pro-fesor Mersel Biqali ve-li deka Albancite imaatdobri eksperti i vo sfe-rata na ekonomijata, nopoliti~kite partii sega sepreorientirani na poli-tikata.

- Interesite na poli-ti~kite partii sega se pre-orientirani kon etni~kitepra{awa, bidej}i dnevna-

ta politika na vlasta ginapravi povtorno aktuel-ni. Ekonomskite pra{awadojdoa do izraz i kaj al-banskite partii, no zaàl, poradi lo{o vodena-ta politika od vlasta, Gru-evski povtorno gi vratiaktuelni me|uetni~kite te-mi. Politi~arite si pra-vat analizi kako da poen-tiraat politi~ki i da pro-fitiraat, polesno toa dago efektuiraat na pove}eglasovi, na pratenici, so-vetnici, gradona~alnici...No, mislam deka treba davladee edna sovest, odgo-vornost kon toa {to imtreba na gra|anite - veliBiqali.

Analiti~arot Ajdinismeta deka sepak ima eko-nomija i vo dnevnata poli-tika.

- Ne moàm da kaàmdeka otvorawe slobodnaekonomska zona vo Tetovoe samo politi~ko pra{a-we, toa e definitivnoekonomsko. Ne moàm dakaàm deka zgolemuvawe-to na vrabotenosta, par-ticipacijata na Albanci-te vo dràvnata admini-stracija, pa i na drugiteetni~ki grupi, nivnotovrabotuvawe, e samo po-liti~ki predznak. No, oddruga strana, moàm dakaàm deka, za àl, svedo-ci sme deka i po 10 godinipo konfliktot nie seu{te razgovarame za po-liti~ki temi. Mislam de-ka ako tie bea re{eni, }eimavme druga situacija vo

koja definitivno i al-banskiot politi~ki kam-pus ne moè da se zanima-va samo so politi~ki pra-{awa, so etni~ka zadnina- veli Ajdini.

Dali nevrabotenosta,konfliktot vo 2001 i nata-mu moàt da bidat oprav-danie za toa {to albanski-te semejstva se na vrvot nalistata nepla}a~i na stru-ja, voda, danoci... Mediu-mite bea svedoci na ne-kolku incidenti vo etni~-ki albanski regioni kadeekipite na „EVN“ ne moèada gi isklu~at onie {to nepla}aat so godini.

- Ne veruvam deka e toamasovna pojava. I jas sumtoj {to mora da plati i

moite sosedi redovno pla-}aat. Osven lu|eto koi ne-maat nikakov izvor, od toa{to go dobivaat ili ne godobivaat socijalno, od toane moàt da platat i os-novni egzistencijalni ra-boti. Jas nemam podatocikoi pokaùvaat deka taateza e to~na osven nekoinovinarski analizi. Ako erelano, toga{ toa e od toa{to nema investicii vo tojdel. Golem procent od al-banskoto naselenie ìveeod toa {to im pra}aat odnadvor nivnite. Nema eko-nomski razvoj, nema vrabo-tuvawe, ekonomijata e nadnoto i ~ovekot koj nema,ne znam kako bi gi platilsmetkite - veli profeso-

rot Biqali. Pe~albarstvoto e dol-

gogodi{na tradicija za al-banskite semejstva. Pari-te zaraboteni vo strans-tvo se klu~ni za opstanokna kumanovskiot, tetovski-ot, debarskiot, gostivar-skiot region. Vo sekojdne-vieto, Albancite se boratso sekojdnevnite problemi- siroma{tija, nevrabote-nost, nizok ìvoten stan-dard. Bavno, no sigurno, ikaj prose~noto albanskosemejstvo sé pove}e prio-ritet ima ekonomijataotkolku politika {to se-kojdnevno ja serviraatpartiskite lideri, bezrazlika na ~elo na kojapartija stojat.

Gra|anite baraat podobar ìvoten standard

REPORTA@A OD LIPKOVO

Politi~arite da se svrtat kon ekonomijata

Mersel Biqali

^ etiri granati vokonfliktnata 2001godina ja uni{tile

pe~albata od 200 iljadifranci na Fatmir Nuhiu,sto~ar od Vaksince. Poba-ral ot{teta od dràvata,no i po devet godini epilogna sudskiot proces nema.Nehiu veli: -I den deneska

nemame odgovor, nitu pozi-tiven, nitu negativen. Toa esramota i za dràvata. Pre-tendirame da vlezeme voEvropska unija, se àli sto-~arot.

Tokmu od sto~arstvotoi zemjodelstvo vo lipkov-

skiot kraj ìveat najgole-miot broj semejstva. Za po-dobra ìvea~ka, iljadniciìteli od ovoj region seobidoa masovno da emigri-raat vo Belgija, bea vrate-ni nazad. Lipkovskiot re-gion vaì za pe~albarski

kraj, spored kaùvawata name{tanite. Duri 70 otstood ìtelite rabotat i za-rabotuvaat vo stranstvo,naj~esto Germanija i [vaj-carija od kade ispra}aatpari za semejstvata ovde.Nevrabotenosta vo ovoj

kraj dostignuva i do 80 ot-sto. Okolu tri iljadi dosi-eja ima vo oddelenieto zasocijalna pomo{ vo Lipko-vo. Brojot na onie {to ~e-kaat pari od dràvata se-koj mesec raste. RagmiIsufi , vraboten vo odde-

lenieto za socijalna rabo-ta vo Lipkovo veli: - Pora-di lo{ata ekonomska situ-acija, golemata stapka nanevrabotenost, sekoj mesecimame po 20 novi barawa za

Sadula Duraku

Sadula Duraku bara ~etiri milioni evra od buxetot za izgradba na pati{ta

Dosta so patriotizam –nema ekonomija

êtvrtok, 17 juni 2010 BIZNIS INFO 23socijalna pomo{, a ova sedolì na lo{ata ekonomskasituacija. Toa e glavniotfaktor za postojnite i zanovite korisnici na soci-jalna pomo{. Nema investi-cii, nema vrabotuvawa, soeden zbor, nema ìvot“.

Nema ekonomija vo ovojkraj, no zatoa so polna pa-rea rabotat partiskite{tabovi. Gradona~alnik nalipkovskata op{tina kojaopfa}a 20 sela e SadulaDuraku, ~ovekot koj vo 2001godina gi zatvora{e i otvo-ra{e ventilite na Lipkov-ska brana. Sega, devet godi-ni po konfliktot, veli dekadràvata malku investiravo ovoj region. Bara od Bu-xetot ~etiri milioni evraza izgradba na pati{ta iotvorawe na slobodna eko-nomska zona.

- Treba da se investiravo dva proekti vo op{tinaLipkovo. Proektot za patotKumanovo - Ara~inovo ipatniot pravec Kumanovo -Grani~en premin kon Koso-vo, so {to }e se otvori u{tepove}e pazarot vo Kosovo -veli Sadula Duraku, grado-na~alnikot na op{tina Lip-kovo.

Pome|u ostatocite odkonfliktnata 2001 godina,ima novi ku}i i delovni ob-jekti. Onie {to investiraatvelat deka e vreme ekonomi-jata da bide prioritet napartiskite programi.

Fadiq Xemail investi-ral vo ugostitelstvo. KrajLipkovsko Ezero sega imanekolku restorani. Lipkov-skata brana za kumanovci edel od spomenite na konf-liktnata vo 2001 godina, ko-ga, so zatvoraweto na venti-lite, gradot se pretvori voekolo{ka bomba. Vo resto-ranot na Fadiq sega doa-|aat gosti od Skopje, Kuma-novo , Tetovo.

-Treba da bide podobro,no ne e lo{o, zo{to sega ekriza vo cela Makedonija.Dava~kite ne se previsoki,ostanuva ne{to i za nas,ugostitelite, no mislamtreba da se raboti pove}e -veli Xemail.

Za razlika od nego, ta-ksistot {to go zapoznavmevo Lipkovo veli deka biz-nisot mu odi te{ko. Dostamu e od politika. -Nema pa-ri, ekonomijata e pova`na, ane politikata. Nema rabo-ta, od utroto ~ekam patnici,nema – veli taksistot.

Te{ko e sekojdnevieto iza nastavnicite od lipkov-skata gimnazija {to sekojd-nevno od okolnite sela mo-ra da patuvaat i po nekolku~asa. @itelite i gradona-~alnikot o~ekuvaat pomo{od dràvata, no se otvorapra{aweto, kolku se lojal-ni na dràvata preku pla}a-we na danoci, smetki zastruja, voda?

Gradona~alnikot Duraku

priznava deka ima proble-mi so naplatata na smetki-te za elektri~na energija:

- Del od gra|anite naop{tina Lipkovo gi pla}a-at danocite, del ne gi pla-}aat poradi ekonomskiteproblemi. Treba da ni bi-de jasno deka ovde ima{ekonflikt i infrastruktu-rata be{e uni{tena. Niedo nekoj stepen sme zado-

volni od naplatata na da-noci, no stapkata treba dase zgolemi. Se zgolemuva inaplata na elektri~naenergija. Gra|anite trebada pla}aat, no postoi som-nevawe deka gra|anite pla-}aat ne{to pove}e otkolku{to tro{at so postavuvawena novite elektri~ni broi-la – veli Duraku.

Nema{tijata gi obedi-

nuva, no politikata gi raz-edinuva ìtelite vo ovojkraj. Nacionalizmot i pa-triotizmot {to go servira-at politi~kite eliti ne mupomognaa na sto~arot odVaksince. - Za mene i za ce-liot narod, na Albancite,problem pove}e ne trebada ni bide patritoizmot.Svetot i sosedite znaat kojsme i {to sme. Patriotiz-

mot pomina, sega treba dase zanimavame so ekonom-skite problemi – veli Nu-hiu.

- Najmnogu zagriùvaatnajmladite, zo{to za pove-}eto od niv ìvotot vo ovojkraj nema idnina. Mnogu ete{ko, treba da se rabotimnogu vo ovoj kraj – velieden sredno{kolec od lip-kovskata gimnazija.

REPORTA@A OD POLO[KATA OP[TINA BOGOVIWE

Sela na slatkari. Vakase narekuvaat nasele-nite mesta od polo-

{kata op{tina Bogoviwe.Ovde{nite pe~albari, koi idenes gi ima re~isi vo sekoesemejstvo, naj~esto rabotelekako slatkari. Vo {arpla-ninskite sela krizata vo2001 godina ostavi golem be-leg, koj sega vo razgovoritena selanite ostanuva samokako dale~no lo{o se}avawe.

Vo ovie zemjodelski ipe~albarski predeli lu|etose sigurni samo vo toa dekane & veruvaat na politikata,a krizata, velat, gi dovelana rabot na nadeìte.

- Ova ne li~i na dràva,firmite bea {to bea, jasrabotev vo „ZIK”. Potoafirmata propadna i osta-navme na ulica. Sega vide-te kolku lu|e ima na ulica -veli Sali Isa od Bogoviwe.

- Ni{to ne & veruvamnitu na edna partija, ne muveruvam na nitu eden lider,pa nitu na makedonskite po-

liti~ari, nitu na albanski-te politi~ari - re~e Ab-duqxemiq Ademi od Pirok.

- Ekonomski sme oslabe-ni celosno. Posebno ova se-lo koe istrpi mnogu zo{to voporane{na Jugoslavija sitebea slatkari. Se ìvee{eprili~no dobro. Sega toapropadna, lu|eto ne moàtda se snajdat so rabota - iz-javi Jakup Rexepi od Pirok.

Pogoni za proizvodstvona mebel, razni metalniprofili, grade`na indu-strija se del od 750 regi-strirani pretprijatija voovaa op{tina. Nasproti va-kviot razvoj na malite isrednite biznisi 40 otstood 30 iljadi ìteli se ne-vraboteni.

- Tie ideologii se mon-tirani kaj gra|anite Albanciod selo Bogoviwe, boèmno,

tie mislat za ne{to {to bi-lo porano. Tuka ima pove}eod 200 lu|e so fakultet.Imame profesori, doktori,magistri, site tie mislat ka-ko da ja gradat idninata soznaewe, so pamet. Nema di-skriminacija blagodareniena na{ite dedovci, koi beape~albari vo Germanija,[vajcarija i vo site straniod svetot pred 50 godini.Ako se gleda po dobivawetenderi, aplikacii na razniproekti, jas smetam deka s*u{te ima - veli Safet Rama-dani, pretsedatel na mesna-ta zaednica Bogoviwe.

- Od dràvata se o~eku-va ekonomski razvoj, ekono-mijata da procveta malku, ane narodot da strada vo ne-ma{tija, vo kriza. Takva in-vesticija za pomasovno vra-botuvawe kaj nas izostanuva.

Abduraman Miftari esopstvenik na firma zaproizvodstvo i za trans-port na beton. Ja otvorilnegoviot tatko pred 13 godi-ni. Denes vo nea ima okolu30 vraboteni i pove}e od 40transportni vozila.

- Dnevno pla}ame po16–17 iljadi denari za pata-rini, se poskapi strujata inaftata, mnogu slaba e do-stapnosta do kreditite, dopomo{ta od dràvata. Drà-vata ako saka moè pove}eda im pomogne na site pret-prijatija - veli Miftari.

Profesorkata LiljanaSiljanoska smeta deka po-dobruvaweto na ìvotniot

standard i podobruvawetona kvalitetot na sekojdne-vieto e prioritet na sekojgra|anin, bez razlika na et-ni~kata pripadnost.

- Albancite se smetaatkako destabilizira~ki fa-ktor ili, ednostavno da ka-àm, kako xoker koj se ufr-luva osobeno koga ima kriziod su{tinska priroda.Prednost na site e da sezgolemi ìvotniot stan-dard, da se podobri, da seotvorat novi rabotni me-sta. Osobeno Tetovsko epoznato po zemjodelstvoto,treba da se dadat benefiti-veli Siljanoska.

Vo sredinite so mnozin-

sko albansko naselenie voPolo{ko poslednive godinikako da se te nee da se nad-minat refleksiite od kriz-nata 2001 godina. Razvoj nabiznisot i na ekonomijata,otvorawe novi rabotni me-sta, obezbeduvawe poddr-{ka od dràvata se priori-tetite i za biznismenite odovie naseleni mesta. Samovo industriskata zona naavtopatot Tetovo – Gosti-var sega egzistiraat pove}eod 50 firmi.

Pogoni za proizvodstvo na mebel, razni metalni profili, grade`na industrija sedel od 750 registrirani pretprijatija vo ovaa Op{tina. Nasproti vakviot razvoj namalite i srednite biznisi 40 otsto od 30 iljadi ìteli se nevraboteni

„Cutewe“ na biznisot i na nevrabotenosta

„Indeks“ vo„Biznis info“

Reakcija od kompanija IIVDo redakcijata na „Indeks” stasa reakcija po minatonedelnata emisija, vo koja go anali-

ziravme javniot prevoz vo metropolata i nabavkata na novi avtobusi od stranstvo, kade be-{e spomnato imeto na @ivan~o Panovski. Reagira{e firmata vo koja toj e vraboten, „Indu-striski inènering“, koja e deloven partner na kineskata „Jutong“, od kade se nabavuvaat dvo-katnite avtobusi. Vo reakcijata se potvrduva deka liceto @ivan~o Panovski e vraboteno voIndustriski inènering, no od firmata negiraat deka toj e osuden na 10 meseci zatvor za za-tajuvawe danok. Potvrduvaat samo deka protiv nego ima sudska postapka, no bez kone~en i iz-vr{en epilog. Vo pismenata reakcija se veli: „Vraboteniot @ivan~o Panovski e samo ednood pove}eto lica, so koi vo fazi gi realizirame delovno prifatenite obvrski, pritoa ovalice ne e osudeno“. Od makedonskata firma velat deka so kineskata firma „Jutong“ {to go do-bi tenderot za nabavka na 202 avtobusa sorabotuvale tri godini na razli~ni proekti.


JAVNA RASPRAVA

M akedonskata asocijacija narudarstvoto – MAR raspra-va{e za Strategijata za ge-

olo{ki istraùvawa, odr`livoiskoristuvawe i eksploatacija namineralnite surovini od 2010-2030 godina, {to ja podgotvi Mini-sterstvoto za ekonomija (9.6.2010godina). Pokraj ~lenkite na MAR,vo javnata rasprava zedoa u~estvoeminentni stru~waci od oblastana mineralnite surovini (energet-ski, metalni, nemetalni i termal-ni, termomineralni i podzemnivodi), koi ja pozdravija inicijati-vata {to ja pravi MAR za organizi-rawe na vakva rasprava, koja }epridonese za donesuvawe na kva-litetna strategija.

Vovedni napomeni po strate-gijata dade m-r Kosta Jovanovskiod Sektorot za mineralni surov-ni vo Ministerstvoto za ekonomi-ja, koj naglasi deka pokraj toa {tonoseweto na Strategijata e zakon-ska obvrska, sepak, pretstavuva ipotreba, zaradi ostvaruvawe nacelta za racionalno i za odr`li-vo iskoristuvawa na mineralnitesurovini vo dràvata. Mineral-nite surovini vo Republika Make-donija vo soglasnost so Zakonot zamineralni surovini, spored vi-dot se podeleni na:

energetski mineralni suro-vini: (site vidovi fosilni jagle-

ni, jaglevodorodi vo cvrsta, te~nai gasovita sostojba, site vidovibituminozni i masni karpi i drugigasovi, koi se nao|aat vo zemjata);

metali~ni mineralni suro-vini, odnosno surovini od koi mo-àt da se proizveduvaat metaliili nivni soedinenija;

arhitektonsko-gradeèn kamen;grade no-tehni~ki kamen, gra-

deèn pesok, ~akal i glina za tuli;nemetalni mineralni suro-

vini, grafit, sulfur, magnezit,fluorit, barit, azbest, liskuni,fosfati, gips, kalcit, kreda, ben-tonitska glina, kvarc, kvarcen pe-sok, kaolin, kerami~ka i ognootpor-na glina, feldspat, talk, tuf, suro-vini za proizvodstvo na cement ivar, karbonatni i silikatni suro-vini za industriska prerabotka;

Mineralni i geotermalnivodi od koi moàt da se dobivaatmineralni surovini ili da seiskoristuva akumuliranata topli-na vo energetski potrebi, osvenmineralnite i termalnite vodikoi se koristat vo lekoviti, balne-olo{ki ili rekreativni celi i

Podzemni vodi (izvorski vo-di, vrela i izdanski vodi).

Vo obemnata rasprava, beaistaknati pove}e segmenti, koi tre-ba da bidat vgradeni vo kone~nataverzija na Strategijata, pri {to sezaklu~i, diskutantite vo pismena

forma da gi dostavat svoite pred-lozi do Makedonskata asocijacijana rudarstvoto – MAR.

Vo raspravata, posebno be{eistaknata potrebata od nosewejasna zakonska regulativa za mine-ralnite surovini, poednostavuva-we na procedurite vo dobivawena koncesii za detalni geolo{kiistarùvawa, dobivawe koncesiiza pro{iruvawe na koncesiskotopole, potoa ~estata promena navisinata na koncesiskiot nado-mest i drugo. Neusoglasenosta sodrugi zakonski propisi be{eistaknato deka pretstavuva pre~-ka kaj mnogu koncesioneri vo po~-nuvawe so eksploatacija na mine-ralnite surovini za koi imaat do-bieno i koncesija. Posebno be{epotencirano deka Ministerstvototreba da bide dobro kadrovski istru~no ekipirano, preku formi-rawe sektori za geolo{ki istra-ùvawa i za eksploatacija na mi-neralnite surovini, kako i for-mirawe na Agencija za mineralnisurovini, kako i ekipirawe na dr-àvniot inspektorat zaradi na-vremen nadzor nad vr{eweto naosnovnite i detalnite geolo{kiistarùvawa, eksplotacija i nap-lata na koncesiskiot nadomest.

Marija Petroska Aneta Stojkoska

MAKEDONSKATA ASOCIJACIJA NA RUDARSTVOTO – MAR ZA STRATEGIJATA ZA MINERALNITE SUROVINI

Poddràn dolgoro~niot dokument (2010-2013 godina), a be{e poba-rana stru~na kadrovska ekipiranost na Sektorot za mineralni suro-vini vo Ministerstvoto za ekonomija zaradi nejzina implementacija

Poednostavno do koncesii

Strategijata e mnogu va na, oso-beno vo vreme koga cel svet e voekonomska kriza od koja i nie ne smepo{tedeni. Detalno ja prou~iv i na-vistina vo celost se soglasuvam sose vo nea. Imam edna mala zabele-{ka, a se odnesuva na geodezijatakoja kako nauka e vo faza na razvoj ismetam deka bi trebalo da se do-polni ovoj del i istata {to pove}e

da se primenuva vo rudarstvoto. Makedonskata javnost treba

da bide zapoznaena so problemi-te, osobeno so kamenolomite koise vo te{ka sostojba i se borat sobezobrazna nelojalnata konkuren-cija, a od druga strana imame i go-lemi dava~ki sprema dràvata.

([efki Aliti, „Makaqbkompani“ – Skopje

Visoki dava~ki i nelojalna konkurencija

Zakonot treba da bide del odstrategijata. Da se izmenat nekoipravilnici. Geologijata da serastovari od rudarstvoto. Moàmda kaàm deka 90 otsto od Strate-gijata e akcentirana na istraù-vaweto, a mnogu malku ima za

odr`livosta i razvojot. Isto taka, treba da se navede i

koj gi regulira tarifnicite zapla}awe koncesiskiot nadomestok.

(d-r Ristro Dambov, Fakultet za prirodni itehni~ki nauki – [tip)

Akcent na odr`livostai razvojot

Namesto da mu se plati na toj{to istraùva, kaj nas e obratno. VoStrategijata treba da se napravatprioriteti so dinamika i na~in narealizacija. Se pla{am ovaa Stra-tegija da ne ostane samo na hartija.

Mnogu golema serioznost treba dase posveti i na kadrovskata ekipi-ranost na Sektorot.

(prof. d-r Todor Serafi-movski, Fakultet za prirodni

i za tehni~ki nauki – [tip)

Vo Strategijata seneophodni prioriteti

Mnogu e te{ko da najdete mine-ralni surovini so site propi{anikriteriumi i uslovi koi se baraatpo Zakonot. Dokolku ima i edno iz-vor~e ne se dava koncesija. Zna~i,rudarstvoto zavisi od site ostana-ti ministerstva. Moè li MAR daizdejstvuva i seto ova poinaku dase re{i. Treba da se po~ituva eko-lo{kiot zakon, me|utoa kade da ginajdete tie mineralni surovini soovie devet pravila. Mnogu konce-

sioneri imaat dràvno zemji{te.So site ovie ograni~uvawa {to giimame, rudnicite ne moàt da op-stojat. Cela dokumentacija za kon-cesija e srabotena, a se ~eka doz-vola za eksploatacija. Zgora na se’,ima i koncesioneri koi rabotatbez taa dozvola. Procedurata zapro{iruvawe na koncesijata eisto kako da barate nova koncesija.

(Aleksandar Panovski, RIRUDING – Skopje)

Mnogute ograni~uvawakatanec za rudnicite

Imame golem problem okolu dobivaweto na kon-cesiite. Prvo nabavuvame dokumentacija za dobiva-we dozvoli duri od sedum ministerstva. Pra{awetoe zo{to toa da ne e edno telo, bez ogled kako }e se vi-ka - agencija ili poinaku. Na toj na~in mislam dekapobrzo }e se doa|a do dozvola za detalnite geolo{kiistraùvawa.

Isto taka, sektorot za kontrola i inspekcija enedovolno ekipiran i vo ovoj del treba da se bira-

at stru~waci za oblasta. I intelektualnata sops-tvenost e diskutabilna, pa na primer, eden moèda go najde nao|ali{teto, a drug doa|a i ja zema in-telektualnata sopstvenost. Potrebno e da se regu-lira i pro{iruvaweto i da se navede kolku patiimame pravo da barame pro{iruvawe. Isto taka,treba da se formira edno telo koe }e se zanimavaso geolo{kite analizi i istraùvawa.

(Vasil Ga{teovski, GEO-M – Skopje)

Regulirawe na pro{iruvaweto na koncesijata

Celosno ja poddrùvame idejata za ovaaStrategija. Moite zabele{ki se odnesuvaat naodr`livo iskoristuvawe na mineralnite suro-vini, so {to bi dovelo do razvoj na rudnicite.Vo Strategijata ne naidov na to~ki koi ja treti-raat ovaa problematika za razvoj na nemetalni-te surovini i mnogu malku ima poddr{ka za ovavo nea. Isto taka, celosnoto iskoristuvawe na

nao|ali{teto e mnogu problemati~en i bavenproces. Na primer, rudnikot „Sasa“, ve}e ~etirigodini ~eka dozvola za pro{iruvawe na nao|ali-{teto. Isto taka, bi go navel i delot za intele-ktualnata sopstvenost, koj ne e koncizen i takovkakov {to e ne dozvoluva privlekuvawe na novifirmi.

(Maksim Prohorov, rudnik „Sasa“)

Odr`livo iskoristuvawe na surovinite

Strategijata e pojdovna osno-va za racionalno iskoristuvawena prirodnite minerali vo na-{ava dràva. Nadle`nite insti-tucii treba da prezemat odrede-ni merki i da se sogleda realna-ta sostojba na kamenolomite. Lu-|e koi investirale milionski su-

mi se soo~eni da mora da gi otpu-{tat lu|eto od rabota, zatoa {tone se gradi, a od druga strana po-stojano niknuvaat novi kameno-lomi i sme prinudeni sekojdnev-no da se molime po bankite.

(Slave Dimovski, rudnikDemir Hisar – Sopotnica)

Sekoj den novi kamenolomi,a nema rabota za postojnite

ôvek koga raboti gi sogledu-va site nedostatoci. Ima prego-lemi optovaruvawa vo dokumen-tacijata. Sedum odobrenija odsedum razli~ni ministerstva.Treba da se pokrene inicijativai ova kone~no da se re{i, inakutaka investicii ne se privleku-vaat. Dràvata neka proceni {to

e prioritetno na eden lokalitet,pa neka go objavi tenderot. Sta-veni sme vo situacija da bidemeprinuduvani. Postojano se poka-~uva koncesijata, a ekonomskiotaspekt sekoga{ se zanemaruva.

(Biljana Crvenkoska Jova-noska - IMM (Rudnici „Torani-

ca“ i „Zletovo“)

Te{ko e da se raboti so postojanozgolemuvawe na koncesijata


SEMINARI

Standardite GS1 vofunkcija na sledli-vost (Traceability – track

and trace)“ be{e temata na se-minarot {to Asocijacijata zastandardite GS1 - 1 Makedo-nija, vo sorabotka so GS1 Sr-bija, na 10 juni 2010 godina goodrà vo Stopanskata komorana Makedonija. Toa e prv edu-kativen seminar na ovaa temavo Republika Makedonija.

Spored prisustvoto naokolu 100 u~esnici na semi-narot, se ocenuva deka vo Ma-kedonija postoi ogromen in-teres za edukativni semina-ri od oblasta na primenatana standardite GS1. Me|uu~esnicite bea eminentnipretstavnici na: Ministers-tvoto za zdravstvo, Fondotza zdravstvo, Biroto za leko-vi, Direkcijata za hrana, Dr-àvniot zdravstven i sanita-ren inspektorat, Organiza-cijata za za{tita na potro-{uva~ite, eksperti od IT-se-ktorot, veledrogerii, apteki,proizvoditeli na farmacev-tski proizvodi i medicinskaoprema, pretstavnici na biz-nis-zaednicata od: menax-mentot, kontrolata na kvali-tetot, lideri na HASAP, lo-gistikata, proizvodstvoto,razvojot, distribucijata.

Celta na seminarot be-{e razvoj i optimizacija naupotrebata na globalnite

standardi i re{enija GS1,kako i zgolemuvawe na op-{tata svest za neophodnostaod primenata na novite teh-nologii i metodi, odnosnoelektronsko rabotewe vo si-te oblasti na makedonskataekonomija. U~esnicite na se-minarot dobija novi sozna-nija deka so implementacijana standardite GS1 vo pro-cesot na sledlivost se ovoz-moùva efikasna za{tita odfalsifikati na lekovi, hra-na, trgovski poznati marki,se obezbeduva maksimalnaza{tita na pacientite i napotro{uva~ite, a proizvodi-telite i trgovcite realizi-raat ogromni za{tedi.

- Vo zdravstvoto, isto ka-

ko i vo ostanatite oblasti, s*pove}e doa|a do izraz potre-bata od primena na avtomat-sko pribirawe i obrabotkana podatocite, kako i nivnaelektronska razmena, bazira-na vrz me|unarodnite stan-dardi, {to e eden od klu~ni-te faktori od koi zavisi us-pe{nosta na reformskite za-fati i implementacijata naProektot za integriran in-formati~ki sistem vo zdrav-stveniot sektor - pora~a m-rIl~o Zahariev, direktor naBiroto za lekovi pri Mini-sterstvoto za zdravstvo naRepublika Makedonija.

Toj istakna deka Mini-sterstvoto za zdravstvo za-brzano raboti na vospostavu-

vawe informati~ki zdrav-stven sistem vo zemjata. Sonego }e se izvr{i integrira-we na podatocite vo ednacentralna baza na podatocina site u~esnici od primar-noto, sekundarnoto i terci-jalnoto zdravstvo, kako i nasite u~esnici vo sinxirot nazdravstvenata za{tita (odproizvoditeli, preku vele-drogerii, apteki, bolnici).Ministerstvoto za zdravstvove}e po~nuva so voveduvaweelektronski upati, elektron-ski recepti i elektronskizdravstveni kni{ki.

So ogled na univerzalna-ta primena na standarditeGS1, m-r Zahariev upati po-vik do site prisutni za ma-

ksimalno koristewe na isti-te vo site segmenti od rabo-teweto i nivnite transfor-macioni i razvojni procesipri obezbeduvawe neophod-na kompatibilnost i sinhro-nizacija so evropskata le-gislativa i so me|unarodni-te standardi.

Prisutnite bea zapozna-eni so osnovite, organizaci-jata i benefitite od ~lenu-vaweto vo Me|unarodnata ivo makedonskata GS1 organi-zacija. Pritoa, be{e poso~e-no deka edinstveniot pat koj}e go olesni priklu~uvawetona Makedonija kon evropskitei kon svetskite pazari i evro-atlantskite integracii e za-edni~koto dejstvuvawe na si-te relevantni institucii isubjekti od proizvodniot i odneproizvodniot sektor vo na-soka na primena na informa-ti~kata tehnologija, koja po-drazbira aplikacija na me|u-narodnite standardi GS1.

Branislava Miti}, rako-voditel na timot za identi-fikacija vo GS1 Srbija, nizefektni videoprezentacii ifilmska proekcija ja obraz-loì teoretskata i prakti~-

nata primena na standardi-te GS1 vo procesot na sled-livost. So nivnata primenase ovozmoùva site partnerivo procesot na sledlivost(traceability) da bidat vo mo`-nost da gi identifikuvaatprimenite edinici od sami-ot prvi~en izvor, takanare-~en eden ~ekor nazad, i damoè da go identifikuvaatsledniot primatel na edini-cita do krajniot korisnik,takanare~en ~ekor napred(track and trace).

Miroslav Ili}, direktorna GS1 Srbija gi prezentira-{e pozitivnite rezultati po-stignati so aplikativnataprimena na standardite GS1za sledlivost vo RepublikaSrbija. Toj gi opfati i noviteoblasti na primenata nastandardite GS1 na me|una-rodno nivo, kako, na primer,vo mobilnata komercija, oz-na~uvawe na povratnata am-balaà - paleti, pri eviden-cija na èlezni~kiot trans-port, vo armijata, obezbedu-vawe identifikacija i sled-livost u{te pri vlezot na su-rovinite za proizvodstvo.

Sla|ana Milutinovi}

„STANDARDITE GS1 VO FUNKCIJA NA SLEDLIVOST (TRACEABILITY – TRACK AND TRACE)“

n Ministerstvoto za zdravstvo zabrzano raboti na vospostavuvawe informati~ki zdravstven si-stem vo zemjata, so koj }e se izvr{i integrirawe na podatocite vo edna centralna baza na podatocina site u~esnici od primarnoto, sekundarnoto i vo tercijalnoto zdravstvo, kako i na site u~esni-ci vo sinxirot na zdravstvenata za{tita (od proizvoditeli, preku veledrogerii, apteki, bolnici)

Za{tita so „~ekor nazad – ~ekor napred”

Miroslav Ili}Branislava Miti}Il~o Zahariev


M e|uetni~kata vojnavo Bosna i Hercego-vina predizvika

proizvodstvoto da opa|aduri do 80 procenti voperiodot od 1992 godinado 1995 godina, a so toa daraste i nevrabotenosta.So ma~no vospostaveniotmir dojde do postepenooporavuvawe vo 1996 do1999 godina, no rastot naproizvodstvoto zabavi voprvite dve godini od novi-ot milenium. Del od zasto-jot vo proizvodstvoto seot~epi od 2003 do 2008 go-dina, koga rastot na BDPnadmina pet procenti go-di{no. Sepak, kako rezul-tat na globalnata ekonom-ska kriza, doma{niot bru-to-proizvod se namali zaokolu tri procenti vo 2009godina, izvozot padna za24 procenti, a nevrabote-nosta, kako {to oficijal-no e objaveno, se iska~inad 40 procenti. Bankar-skite reformi se zabrzaavo 2001 godina, mnogu pla-te`ni biroa od komuni-sti~kata era bea zatvore-ni, dodeka stranskite ban-ki, glavno od Avstrija i odItalija, sega celosno jaimaat kontrolata vo ban-karskiot sektor.

Privatniot sektor voBiH e vo porast i stran-skite investicii polekase zgolemuvaat, no vladi-nite tro{oci, vo re~isi50 procenti od BDP i na-

tamu se visoki. Privatiza-cijata na dràvnite pret-prijatija, sepak, e bavna,osobeno vo Federacijata,kade {to politi~kata po-delba me|uetni~ki zasno-vani partii go pravi te-òk dogovorot za ekonom-ska politika. Zna~itelendeficit na tekovnata sme-tka i visokata stapka nanevrabotenost ostanuvaatdva najseriozni makroeko-nomski problemi. Uspe{-nata implementacija nadanokot na dodadena vred-nost vo 2006 godina obez-bedi predvidlivi izvorina prihodi za Vladata ipomogna da se spre~i siva-ta aktivnost na pazarot.Statistikata na nacional-noto nivo e podobrena sotekot na vremeto, no i po-kraj toa golem del od eko-nomskata aktivnost osta-nuva neoficijalna i nere-gistrirana.

Bosna i Hercegovinastana polnopravna ~lenkana dogovorot CEFTA voseptemvri 2007 godina. Vo2009 godina ekonomijatavo BiH be{e pogodena odglobalnata finansiskakriza, preku namaluvawana BDP, izvozot i vrabotu-vawata. Eden od glavnitepredizvici na BiH e da senamalat platite vo javni-ot sektor i socijalnite be-neficii za da se ispolnatkriteriumite na MMF zabuxetskiot deficit i se

kvalifikuvaat za dopolni-telni tran{i od Fondot zapomo{.

NADVORE[NOTRGOVSKARAZMENA ME\U REPUB-LIKA MAKEDONIJA I

BOSNA I HERCEGOVINA

Sporedbenata analizana trgovskata razmena nazemjava so Bosna i Herce-govina vo prvite ~etirimeseci od 2010 godina, vosporedba so istiot periodod 2009 godina, pokaùvarast vo vkupnata razmena,izvoznoto i uvoznoto sal-do.

Vkupnata trgovska raz-mena za poso~eniot periodbeleì rast vo iznos odeden milion amerikanskidolari ili za 2,9 procenti.Izvozot beleì mal rastod 385 iljadi amerikanskidolari, {to pretstavuva

zgolemuvawe od 1,6 procen-ti. Uvozot, pak, e zgolemenza 654 iljadi amerikanskidolari ili za 5,2 procenti.Za prvite ~etiri meseci od2010 godina R.Makedonijabeleì suficit vo razme-nata so Bosna i Hercegovi-na od 10,6 milioni ameri-kanski dolari.

Vo nadvore{notrgov-

skata razmena me|u Repub-lika Makedonija i Bosna iHercegovina, za periodotod 2000 do 2009 godina, mo-è da se zabeleì konstan-ten trgovski suficit namakedonska strana. Najgo-lemiot suficit, vo iznosod 53,5 milioni amerikan-ski dolari e zabeleàn vo2007 godina.

Vkupnata nadvore{no-trgovska razmena me|u dve-te zemji najgolema vred-nost od 157,4 milioni ame-rikanski dolari ima do-stignato vo 2008 godina,dodeka najmala vrednost vo2001 godina od samo 20,3milioni amerikanski dola-ri.

Vo 2008 godina se zabe-leàni i najgolemite vred-nosti na izvozot (104,8 mi-lioni amerikanski dolari)i na uvozot (52,6 milioniamerikanski dolari), a vo

2001 godina i izvozot iuvozot gi zabeleàle najni-skite iznosi (izvoz od 16,2milioni amerikanski dola-ri i uvoz od 4,1 milioniamerikanski dolari.

Vo pogled na zastapeno-sta na proizvodite vo raz-menata vo 2009 godinanajmnogu vo izvozot se za-stapeni: prehranbena indu-

strija (31,2 milioni ame-rikanski dolari), cigari itutun (7,8 milioni ameri-kanski dolari), struganici,otse~oci i ise~oci od è-lezo ili od ~elik (2,2 mi-lioni amerikanski), lekoviza maloproda`ba (2,2 mi-lioni amerikanski dola-ri), zavareni cevki (2,1 mi-lioni amerikanski dola-ri), aparati za gotvewe (1,4milioni amerikanski dola-ri) i drugo.

Vo uvozot lani najza-stapeni bile mleko i pav-laka (8,2 milioni ameri-kanski dolari), preparatiza li~na higiena i kozmeti-ka (5,5 milioni amerikan-ski dolari), meso i drugiklani~ni proizvodi (3,7milioni amerikanski dola-ri), toplo valani pra~ki odèlezo (3,2 milioni ameri-kanski dolari), elektri~niprovodnici (2,7 milioni

amerikanski dolari), top-lo valani ìci (dva milio-ni amerikanski), pra~ki iprofili od aluminium (1,5milioni amerikanski dola-ri), drvo od iglolisci (1,3milioni amerikanski dola-ri), lekovi za maloproda`-ba (1,3 milioni amerikan-ski dolari).

Bosna i Hercegovina po

obemot na razmena so Re-publika Makedonija za mi-natata godina se nao|a na13. mesto. Za istiot periodR.Makedonija ostvaruva tr-govski suficit od 40,1 mi-lioni amerikanski dolari.

TRGOVSKA RAZMENA PO SEKTORI

1. Proizvodstvo na tu-tun i proizvodi od tutun

Razmenata so Bosna iHercegovina vo 2009 godi-na vo ovoj sektor e realizi-rana vo delot kaj tutunot icigarite. Istata se odvivavo dvata pravci, pri {to eostvaren suficit vo raz-menata kaj tutunot i tutun-skite proizvodi. Realizi-ran e izvoz na tutun vovrednost od 2,3 milioniamerikanski dolari i ciga-ri vo vrednost od 5,6 mili-oni amerikanski dolari,

odnosno u~estvuva so 11,9procenti vo vkupniot izvozso BiH nasproti ostvareni-ot uvoz na tutun i cigari od0,6 milioni amerikanskidolari.

2. Zemjodelstvo i pre-hranbena industrija

Vo sektorot zemjodels-tvo, isto taka, e ostvarenzna~aen suficit vo 2009

EKONOMSKI RELACII ME\U REPUBLIKA MAKEDONIJA I BOSNA I HERCEGOVINADOSIE

Za prvite ~etiri meseci od 2010 godina R.Makedonija beleì suficitvo razmenata so Bosna i Hercegovina od 10,6 milioni amerikanski dolari

Razmenata raste vo prviotkvartal od godinava

BROJKI I FAKTIBOSNA I HERCEGOVINA

Povr{ina: vkupno: 51.197 kvadratni kilometri Glaven grad: SaraevoLokacija: Evropa, grani~i so Jadransko More i HrvatskaGranici: total: 1.538 kilometri (grani~ni zemji: Hrvatska932 kilometri, Srbija 357 i Crna Gora 249 kilometri) Naselenie: 4.621. Z98 (juni 2010 godina) Religii: pravoslavni 31 procent, muslimani 40 procenti,rimokatolici 15 procenti, drugi 14 procentiPrirodni resursi: jaglen, boksit, bakar, cink, hrom, kobalt,mangan, nikel, gips, sol, pesok i hidroelektri~en potencijalJazici: bosanski, hrvatski, srpskiValuta: konvertibilna markaAerodromi: vkupno 28 EkonomijaBDP kupovna mo}: 29.07 milijardi dolari (2009) BDP stapka na porast: -3,4 procenti (2009) BDP po ìtel: 6.300 dolari (2009) BDP po sektori: zemjodelstvo 10,2 procenti; industrija 23,9procenti; uslugi 66 procenti Stapka na inflacija: 0,6 procenti (2009) Rabotna sila: 1.863 milioni (2007) Nevrabotenost: 40 procenti (2009) Buxet: prihodi: 7.814 milijardi dolari; rashodi: 8.571 mi-lijardi dolari (2009) Javen dolg: 43 otsto od BDP (2009) Industrii: èlezo, ~elik, cink, mangan, boksit, tekstil, pro-izvodi od tutun, drven mebel, aparati za doma}instvo, rafi-nirawe na nafta Industriska stapka na porast: 11,6 procenti (2008) Zemjodelski proizvodi: p~enka, ìta, ovo{je, zelen~uk, ìvinaIzvoz: 3,95 milijardi dolari (2009) Izvozni proizvodi: metali, obleka, proizvodi od drvoIzvozni partneri: Italija 16,6 procenti, Hrvatska 20,7,Germanija 13, Avstrija 10,3, Slovenija 16,7, Ungarija 4,8 pro-centi (2008) Uvoz: 8,82 milijardi dolari (2009) Uvozni proizvodi: ma{ini i oprema, hemikalii, goriva,prehranbeni proizvodiUvozni partneri: Hrvatska 24,3, Slovenija 12,6, Germanija12,1, Italija 10,4, Avstrija 6,2, Turcija 6,4, Ungarija 6,5 pro-centi (2008)

Saraevo

êtvrtok, 17 juni 2010 BIZNIS INFO 27godina. Izvezeno e meso imesni proizvodi vo vred-nost od 5,7 milioni ameri-kanski dolari, zelen~uk iovo{je za 9,4 milioni ame-rikanski dolari, konditor-

ski proizvodi vo vrednostod 6,4 milioni amerikan-ski dolari, kako i voda ivino za 3,8 milioni ameri-kanski dolari, so {to ovojsektor u~estvuva so prib-li`no 39 procenti vo vkup-niot izvoz so BiH.

Vo istiot period uveze-no e meso i mesni proizvo-di vo vrednost od 3,3 mili-oni amerikanski dolari,mleko i mle~ni proizvodiza 8,8 milioni amerikan-ski dolari, konditorskiproizvodi vo vrednost od1,5 milioni amerikanskidolari, zelen~uk za 0,8 mi-lioni amerikanski dolari,{to pretstavuva 34 procen-ti od vkupniot uvoz od BiH.

3. Energetika, crna ioboena metalurgija

Hemiska industrijaVo oblasta na crnata i

na oboena metalurgija voprviot kvartal od 2010 go-dina, spored oficijalnitestatisti~ki pokazateli,razmenata iznesuva vkupno1,34 milioni amerikanskidolari. Ovoj iznos e evi-

dentiran samo na uvoznatastrana, i vo odnos na dose-ga{nite periodi za prv patvo ovoj period ne e reali-ziran izvoz na osnovni me-tali vo BiH.

Vo prviot kvartal od2009 godina vo BiH se izve-zeni drugi toplovalani pro-izvodi od èlezo i drugi za-vareni cevki (so popre~enkruèn presek i cevki {to nese so kruèn popre~en pre-sek) vo iznos od 1, 6 milioniSAD dolari, {to pretstavu-va 11,2 procenti u~estvo vostrukturata na vkupniot iz-voz od RM vo BiH.

Na nivo na cela godina(2009) izvozot na proizvo-di od crnata i od oboenatametalurgija od R.Makedo-nija vo BiH iznesuva 4,5milioni amerikanski dola-ri, {to pretstavuva u~es-tvo od 6,6 procenti vo vkup-no realiziraniot izvoz odR.Makedonija vo BiH.

Najzastapeni proizvodivo izvozot od ovoj industri-ski sektor se: zavareni cevkise popre~en kruèn presek,plosnati valani proizvodipresvle~eni so plasti~namasa, so {iro~ina 600 mili-metri i pogolema, ladnova-lani proizvodi i drugo.

Vo hemiskata industri-

ja razmenata na RM so BiHse realizira glavno so de-lot na farmacevtskite pro-izvodi. Na izvoznata stra-na, vo prvite tri meseci od2010 godina, spored poda-

tocite od DZS, evidentira-ni se 700 iljadi amerikan-ski dolari (u~estvo od 7,8procenti od vkupniot izvozod R.Makedonija vo BiH, ase uvezeni hemiski proiz-vodi (sapuni i drugi povr-{inski aktivni proizvodi,

azotni |ubriva i smesi idrugi lekovi za malopro-da`ba) vo iznos od 820 il-jadi amerikanski dolari.

Izvozot vo prviot kvar-tal od 2010 godina e zna~i-telno namalen vo odnos naistiot period od minatatagodina, koga vo hemiskataindustrija se relizira{eizvoz na hemiski proizvodivo iznos od 2,9 milioni

amerikanski dolari, od koinad dva miliona amerikan-ski dolari otpa|aat na dru-gi lekovi za maloproda`ba.

Na godi{no nivo (2009godina) izvozot na hemiski

proizvodi iznesuva{e nadpet milioni amerikanskidolari, a najgolemiot delod nego se lekovi i proiz-vodi za razubavuvawe.

4. Grade`ni{tvo, in-dustrija na grade`ni inemetalni proizvodi

Grade`nite kompaniivo poslednite godini nema-at izveduvano raboti voBosna i Hercegovina. Inte-resot za sorabotka od stra-na na grade`nite kompaniie pred se’ vo zaedni~ki na-stap na proekti vo dvetezemji ili vo treti zemji.

Vo ovaa dràva se izve-zuvaat mermerni blokovi,mermerni plo~i, kvarc i og-

nootporni tuli i malteri.Vo 2009 godina napraven eizvoz vo vrednost od okolu2,6 milioni dolari, sou~estvo vo vkupniot izvozza BiH od okolu tri procen-ti. Uvozot e minimalen zagrade`nite materijali.Kompaniite ne iskaùvaatproblemi vo zaedni~katasorabotka, a se zalagaat zapro{iruvawe na sorabotka-ta i vo dvata pravci.

Interes za sorabotkaiskaùvaat „Mermeren kom-binat“ i „Larin kompani“od Prilep, „Dim~e Mir~ev“od Veles, „Bomeks refra-ktori“ od Peh~evo, „Ogra`-den“ od Strumica i drugi.

5. Metalna i elektro-industrija (metaloprera-botuva~kata dejnost, ma{i-nogradbata, proizvodstvo

na soobra}ajni sredstva ielektroindustrijata), do-sega{nata sorabotka soBosna i Hercegovina se od-viva{e glavno na plasmanna proizvodi i nabavka narepromaterijali.

Vo 2009 godina metal-nata i elektroindustrijatavo sorabotkata so Bosna iHercegovina ostvari izvozod okolu 5,5 milioni ame-

rikanski dolari, a vo vkup-niot izvoz vo Bosna i Her-cegovina, u~estvuva so oko-lu 8,4 procenti.

Najzastapeni proizvodivo izvozot se elektri~nisprovodnici-kabli, bojle-ri, ì~eni proizvodi, aku-mulatori, {poreti na cvr-sto gorivo, transformato-ri i drugi proizvodi

Za trite meseci od 2010godina ostvaren e izvoz sa-mo na transformatori, boj-leri i ì~ani proizvodi vovrednost od 0, 6 milioniamerikanski dolari, a voodnos na istiot period od2009 godina beleì namalu-vawe od 14,3 procenti.

Na uvoznata strana za-stapeni se razni vidovi naìca, pra~ki i profili odaluminium elektri~nisprovodnici, elementi odèlezo i ~elik.

Realno, mo`nostite zasorabotkata bi moèle dase zgolemat so pogolemapromocija i kontakti za zgo-lemuvawe na dosega{niotizvoz. Mo`nosti za sorabo-tka postojat pred se vo os-tvaruvawe na zaedni~koproizvodstvo i zaedni~kinastap na treti pazari, aposebno vo izvoz na proiz-vodi od metalniot komplekskako {to se ~eli~ni kon-strukcii, odnosno, izgradbana mostovi, avtobusi, ne-standarna oprema, elektro-energetska oprema, akumu-latori, bojleri, razladnaoprema i drugi proizvodi. (Direkcija za me|unarod-

na sorabotka, promovi-rawe i informirawe)

Kakvo e iskustvo na ko-morata vo podgotvuvawe nakompaniite za edinstveniotEU pazar, vo pretpristapniotproces?

- Vleguvaweto na Republikaê{ka vo EU vo 2004 godina mno-gu pridonese za na{ite firmi.Nie navistina se obidovme dase podgotvime pred vleguvawetovo EU. Pet godini prethodno re-aliziravme serija od informa-tivni seminari, no educiravmei za temi, za koi firmite beazainteresirani. Sorabotuvavmemnogu so dràvnite institucii(so Ministerstvoto za industri-ja i trgovija, kako i so Mini-sterstvoto za nadvore{ni rabo-ti), koga gi predupreduvavmepretpriema~ite deka treba dase zapoznaat so uslovite zapretpriemni{tvo vo odredenizemji vo EU. Paralelno gi podgo-tvuvavme kompaniite i za tretipazari koi, so vleguvawe vo EU,ni stanaa dostapni. Osven zaedinstveniot pazar, pretprie-ma~ite gi informirame i kakofunkcionira samata Evropskaunija. Vo toj proces na podgoto-vki sfativme deka mnogu e va`napoedine~nata komunikacija sofirmite, vo odnos na informa-cija, no i vo izgraduvawe na de-lovnite partnerstva so kompa-nii od zemjite ~lenki na EU. Kajkompaniite sozdadovme percep-cija deka moàt slobodno da seobratat vo Stopanskata komoraza da im ovozmoìme prvi~no

re{avawe na problemi. Moravsko-{leziskiot

region e poznat kako rudarska-ta i industriskata oblast,zna~aen ne samo za ê{ka, tukui za Evropa. Dali po vleguva-weto vo EU ima{e potreba zarestrukturirawe na Regionot?

- Navistina mnogu se smenivo na{iot region so vleguvawe-to na zemjata vo EU. No, toa seka-ko ne zavise{e samo od toj mo-ment, tuku pove}e be{e na{ vna-tre{en proces. Imeno, po “kadi-fenata revolucija” od 1989 go-dina, dojde do golemo namaluva-we na iskopuvawata na jaglenot,koj vsu{nost i ponatamu se isko-puva, no vo oblasta {to e pobli-sku do Polska. Rudnicite edenpo eden se zatvoraa i ni se javiproblem so visokata nevrabote-nost. Pra{aweto be{e {to }epravime so tie rudari, bidej}i,

na primer, samo vo Ostravsko-karvinskata dolina bea vrabo-teni 40.000 rabotnici. Toa gore{ivme so mnogu silen socijal-na programa od strana na drà-vata. Mnogu rudari moèa daodat vo penzija so dokup na staòd strana na dràvata, a za na-{iot region dràvata objavispecijalni programi za razvoj naMSP. Osobeno se poddrùva{erazvojot na malite firmi koi,kako site vo EU, moàt da ja an-gaìraat slobodnata rabotnasila. Vo toa vreme se sozdadoaniza firmi so tradicionalnaindustrija koi niknuvaa okolugolemite ma{insko-proizvodnii metalur{ki firmi. Vistinatae deka golemite firmi, kako ak-cionerskoto dru{tvo „Vitkovi-ce“ vo osnova se restruktuiraa,pri {to golem del od tie trans-formaciski aktivnosti ili pro-cesi im gi ostavaa na novofor-miranite mali firmi. „Vitkovi-ce“ e holding vo sektorot na me-taloproizvodstvo i ma{inskataindustrija i e dobavuva~ na go-lemi svetski marki. Toa go reli-zira preku 30 mali kompanii koise vo sostav na ovoj gigant. Takase re{i i golemiot problem naprvi~nata nevrabotenost. Lu|e-to koi izlegoa od rudarstvo mo-èa da se prekvalifikuvaat i sinajdoa rabota vo drugi oblasti.Toa ne be{e diktat od Evropa,toa be{e ednostavno re{eniena Vladata.

Kolku stranskite inve-

sticii vlijaeja na strukturni-te promeni?

- Doa|aweto na stranskiteinvestitori ima{e golema ulogavrz tradicionalnata industri-ja, a vlijae{e na razvojot na no-vite granki, kako informati~ka-ta tehnologija. Tamu se vraboti-ja mnogu lu|e, ne samo tie {to seprekvalifikuvaa, tuku i post-diplomci. Vo Ostrava edna odnajgolemite investicii e onaana korejskiot avtomobilski gi-gant “Hjundai”. Taa pridonese go-lem del od ma{inskite firmida se interesiraat za vosposta-vuvawe kooperantski odnosi soavtomobilskata industrija.Smetame deka te{kata industri-ja mora da se prisposobi nasvetskata industrija, i deka epotrebno paralelno gi razviva-me tradicionalnite zanaeti ida gi nosime novite tehnologiii inovacii. Se raboti za spoju-vawe na visokoto obrazovanie irazvojot na novite tehnologii.

Dali funkcionira pri-vatno-javnoto partnerstvo ikolku toa pridonesuva vo raz-vojot na ekonomijata?

- Imame dobra sorabotka soregionalnata vlast i zaedno sona{ata Komora i pretsedatelotgi iskaùvame site mislewa napretpriema~ite. Na primer, na-{iot problem be{e nezavr{e-nata patna i energetska infra-struktura. Vo april godinava,Komorata organizira{e ekonom-ski forumi zaedno so slova~ki-

te pretpriema~i, potpi{an ememorandum koj go predadovmesekoj na svojata vlada. Vlastaima svoi mislewa, ne sekoga{prifa}a sé, no generalno pred-lozite se prifa}aa.

Toa e vo vrska so dijalogot. Noza àl, se u{te ne ni odi od rakaprivatno javno partnerstvo kakomodel na finansirawe i investi-rawe. Smetam deka za ova pri~i-nata e lo{ata komunikacija. Niekako zemja-~lenka na EU, imame naraspolagawe mnogu sredstva, koivlijaat na razvojot na op{tinite.Se raboti za realizacija na proe-ktite so pomo{ na donacii na EU.Tie proekti baraat privatno jav-no partnerstvo. Javniot sektorgleda deka toa postoi, no, za àl,vo mala mera ima inicijativa.Toa zna~i deka povtorno doa|avreme pozasileno da se raboti nainformirawe za da se zgolemisvesta za zna~eweto, mo nosta ipredizvikot na privatno javnopartnerstvo. Konkretno, kaj nas,osven grinfild investicii, po-stojat i takanare~eni braunfildinvesticii. So zatvorawe na ru-darskite povr{inski okna osta-naa golemi neiskoristeni prosto-ri kade ima idealni uslovi zasozdavawe na pretpriemni{tvo.Idealno za zaedni~ki proekti naop{tinata so privatniot sektor.Zatoa se doneseni specijalniprogrami za pretvorawe na oviepovr{ini vo pretpriema~kitecentri.

Q.N. - A.St.

MAGDA HABRMANOVA, DIREKTORKA NA REGIONALNATA STOPANSKA KOMORA NA MORAVSKO-[LEZISKIOT REGION, SO SEDI[TE VO OSTRAVA, Ê[KA REPUBLIKA

ISKUSTVA

Najva`na e poedine~nata komunikacija so kompaniite

Magda Habrmanova


R aste interesot na golemisvetski kompanii za vlo-ùvawe vo energetskiot

sektor na Jugoisto~na Evropa, itoa kako vo konvencionalni iz-vori, taka i vo energetski kapa-citeti za iskoristuvawe na ob-novlivite izvori na energija.Ova be{e istaknato na Konfe-rencijata pod naslov „Vo foku-sot na energetikata“, pri {to seodrà i promocijata na istoi-menata publikacija (15. 6. 2010godina).

- Publikacijata e namenetaza potencijalnite investitorivo energetikata vo Regionot, sonamera da im dade prakti~nisoveti, da gi zapoznae so aktuel-nite pazarni mo`nosti, so mo-mentalnite uslovi za vloùva-we i so perspektivite za razvojna energetskite sistemi vo Re-gionot, istakna Milo{ Vu~ko-vi}, od energetskiot tim na re-gionalnoto dru{tvo za pravenkonsalting Karanovi} i Niko-li}, organizatori na konferen-cijata i izdava~i na publikaci-jata „Vo fokusot na energetika-ta“. Celta na Konferencija be-{e da se dade osvrt na izmeni-te na pravnata ramka za energet-skiot sektor, na mestoto na pri-vatniot sektor i na uslovite zainvestirawe vo Republika Ma-kedonija.

Ministerot za ekonomija, d-r Fatmir Besimi, vo svoetoobra}awe pred prisutnite sto-panstvenici, pretstavnicite nanau~nata javnost i na me|una-rodni organizacii, prvo istak-na deka ovoj sektor e prioritetna Vladata na Republika Make-donija i gi iznese aktivnostitena dràvava, koja e aktuelenpretsedava~ so Energetskata za-

ednica, na planot na razvojot naenergetikata i sozdavawe uslo-vi za stabilen i odr`liv ener-getski sistem vo dràvata. Tojposebno se osvrna na strete-{kite dokumenti za ovoj sektor,donesenata Strategija za razvojna energetikata na RM do2020godina, so vizija do 2030godina, i dvete strategii {to sevo faza na donesuvawe - Stra-tegijata za obnovlivite izvorina energija i Strategijata zaunapreduvawe na energetskataefikasnost. Vo tek e usoglasu-vawe na na{ata so evropskataregulativa na ovoj plan, so do-

nesuvaweto na nov zakon zaenergetika, koj naskoro }e se naj-de na javna rasprava, a se pla-niraat i odredni investicionizafati vo ovoj sektor. Vo skladso zna~eweto na eneregetskiotsektor, toj ja pozdravi aktivno-sta na KN za promocija i za aktu-alizirawe na energetikata voregionot, a RM e prv doma}in naovaa regionalna promocija, kakolider vo regionot od aspekt naprioritetot {to go dava na ovojsektor, no i od aspekt na ener-getskiot potencijal, privle~eni za stranskite vloùva~i.

D-r. Dimitar Haxi Mi{ev,

pretsedatel na Makedonskataenergetska asocijacija, Publika-cijata ja oceni kako osobeno ko-risna za site investitori, koisakaat da stanat del od energet-skiot sektor vo RM i vo regio-not. Fakt e deka po podolg peri-od na dezinvestirawe, karakte-risti~en za site zemji od regio-not, e neophodno da se sozdadatuslovi za po~nuvawe investici-onen ciklus, pri {to od osobenozna~ewe e da se privle~at inve-sticii od privatniot sektor.Dolgiot period na neinvestira-we vo energetskiot sektor, oso-beno otsustvoto na green fild in-

vestici (prva i najgolema pri-vatna green fild investicija voregionot e TE-TO-Skopje) e re-zultat i na depresiranite cenina energensite, osobeno na ele-ktri~nata energija, {to do skoroja deplasira{e i energetskataefikasnost, {to kako direktnaposledica ja ima za{tedata naenergija. Ovie sostojbi prediz-vikaa i pasivnost na instituci-ite i nivna nepodgotvenost da gisledat investiciite vo sekto-rot. Zgolemenite potrebi od si-te vidovi energija, evidentni voizminatiot nekolkugodi{en per-iod, nametnuva zada~a za Vladi-te da sozdadat uslovi sektorotenergetika da stane atraktivenza investirawe. Energetskiotsektor e osnova za funkcionira-we na sekoja dràva, a bez sta-bilen energetski sistem ne mo-è realno da se o~ekuvaat inve-sticii vo drugite sektori.

Na Konferencijata be{eprezentirana i Programata naEvropskata banka za obnova i zarazvoj, i uslovite za kreditira-we proekti od oblasta na obnov-livite izvori na energija i naenergetskata efikasnost. Oviekreditni linii se vo funkcijana pottiknuvawe, osobeno naenergetskata efikasnost, so og-led deka zemjite od ZapadenBalkan, vklu~itelno i RM, tro-{at sedumpati pogolemi koli~i-ni energija, a isto taka, se pogo-lemi i vrednostite na emisiitena CO2. Pozdravuvaj}i ja pro-gramata na EBRD prisutnitestopanstvenici ocenija dekanejzinata promocija i afirma-cija vo javnosta }e pridonese vounapreduvaweto na energetska-ta efikasnost vo dràvata.

Zorica Me{kova

KONFERENCIJA I PROMOCIJA NA PUBLIKACIJATA „VO FOKUSOT NA ENERGETIKATA”

MAKEDONSKITE KOMPANII SO POPUST OD 10 OTSTO ]E GI KORISTAT USLUGITE NA PRISTANI[TETO BAR

Poevtino do me|unarodnite pazari

PROMOCII

Makedonskiot energetski sektore primamliv za investirawe

M akedonskite kompanii }edobijat popust od 10 ot-sto za site vidovi tovar,

dokolku gi koristat uslugite naKontejnerskiot terminal napristani{teto vo Bar. Ova gonajavi izvr{niot direktor naKontejnerski terminal, AndrijaRadu{inovi}, na prezentacija-ta na uslugite na kompanijatapred ~lenkite na Grupacijata name|unarodni {pediteri i logi-sti~ki operatori (MIFA) priStopanskata komora na Makedo-nija. Isto taka, vo prilog naiskoristuvawe na uslugite napristani{teto vo Bar e vovedu-vaweto tovarniot voz od Bar doSkopje i rekonstrukcijata napatnata i èlezni~kata infra-struktura.

- Sakame da prezentirameeden nov razvoen koncept na lo-gistika koj }e go pribliì make-donskiot pazar do me|unarodnitepomorski vodi. Ova e mo`nost ka-de }e dademe {ansa da se inte-griraat lu|eto, koi rabotat na lo-gistika i onie koi se zanimavaatso biznis, istakna Radu{inovi}.

Na prezentacijata prisustvu-va{e i ambasadorot na Crna Go-ra vo Republika Makedonija, Du-

{an Mrdovi}, koj preku svoetopozdravno obra}awe do prisutni-te ja iskaà tendencijata na pro-dolùvawe na dobrata sorabotkana makedonskite i na crnogorski-te kompanii.

- Vo taa funkcija e i odrù-vaweto na prezentacijata, kojasozdava prostor za nivno nata-mo{no prodlabo~uvawe, osobe-no na uvozno-izvoznite kompa-nii, koi se orientirani kon

uvoz, izvoz i prevoz na svoiteproizvodi po morski pat - istak-na ambasadorot Mrdovi}. Toj imprepora~a na makedonskitefirmi da se vklu~at vo {to po-masovno koristewe na uslugite

na pristani{teto vo Bar, za kojacel sektorot Kontejnerski ter-minali i generalni tovari nu-dat i posebni povlasteni uslo-vi na makedonskite kompanii.

Makedonskite kompaniiglavno go koristat solunskotopristani{te pred s* poradi po-dobrite uslovi vo odnos na dla-bo~inata na pristani{teto koemoè da prifati golemi brodo-vi i dobrata patna i èlezni~kainfrastruktura za pobrz trans-port na stokata.

- Pristani{teto vo Bar, istotaka, moè da primi golemi bro-dovi, no strukturata na patnioti na èlezni~kiot soobra}aj vomomentot ne odgovara kako vrskaod Bar do na{ite prostori - iz-javi Zoran Arnautov, zamenik-pretsedatel na Grupacijata name|unarodni {pediteri i na lo-gisti~ki operatori.

Inaku, kontejnerskiot termi-nal zafa}a 85 otsto od prista-ni{teto vo Bar. Raspolagaat sozatvoren skladi{ten prostor od71 iljada kvadratni metri. Pre-ku pristani{teto vo Bar se od-viva{e 70 otsto od kontejner-skiot transport vo porane{naJugoslavija.


Ova globalno zatoplu-vawe go prikle{ti ina{iov Zlatibor. Vo

leto golema gore{tina, vozima s* pomalku sneg. Gospo-dova rabota, {to dru-go...,lesno razgovara stariotDragi} To{i}, so grupa make-donski novinari i snimate-li vo negovoto rodno Siro-gojno, dodeka ve{to gi pleteko{nici nameneti za brojni-te turisti.

Ne pametam vakvi tempe-raturi na planinava, iako jateram sedumdesettata. Ama,i pokraj ~udnite vremiwa inema{tijata ima gosti vo se-lovo.

Negovata „tezga“ na otvo-reno mu nosi 30 do 40 evramese~no, dopolnuvawe naskromnata penzija od 10.000dinari (stotina evra sporedisklu~itelno iznemo{teni-ot kurs na srpskata valutakon s* poslabata zaedni~kaevropska valuta, koja upornogo vle~e nadolu). Zatoa,uporno, vo senka, pod golemi-ot bel bor go izrabotuva svo-jot proizvod. A, nie prodol-ùvame da go razgleduvameseto ona {to Sirogojno gopravi nezaobikolno za site{to }e dojdat na Zlatibor.Od prekrasnite xemperi navrednite pleta~ki, koi sta-naa odamna simbol vo regio-not, do postavkata na \or|eLoba~ev, legendarniot crta~na stripovi, koj vo skromniotizlo`ben prostor n* potse-tuva na stripovite od na{a-ta mladost – „Ba{ êlik“,„Biber~e“. . . [etaweto nizseloto so kustos gi otkrivavremiwata i tradiciite,„spakuvani“ da predizvikaatinteres kaj posetitelite.Muzejot pod otvoreno nebo„Staro selo“ gi ~uva i gi pre-zentira tradicionalnoto

gradewe, materijalnoto idohovnoto nasledstvo nasrpskoto selo na planinski-te oblasti od ovoj dinarskiregion. Okolu pedesetinazlatiborski brvnari, so po-ve}e od 2.000 eksponati izlo-èni vo edinstvena prirod-na postavka godi{no privle-kuvaat preku 100.000 turisti.

Vo Sirogojno „doletavme“direktno od „Tornik“ najviso-kiot vrv na Zlatibor, na1.496 metri nadmorska viso-~ina. Dodeka pristignuvavmesimpati~niot vodi~ n& obr-na vnimanie na ridot „Ne-volja“. Legendata raskaùvaza site maki {to gi pomina-lo vqubenoto mom~e dodekapreku ridot prepoln so snegstignal do negovata sakana.Sega se moderni vremiwa –nema sneg, a polesno se doa-|a i do devojkite. No, bezsneg s* pote{ko e so turisti,iako Zlatibor poubavo pomi-nuva so gosti vo tekot na dru-gite godi{ni vremiwa.

Ski-centarot i ì~arni-cata bea renovirani vo 2007godina bidej}i bea razru{e-ni po bombardiraweto naNATO. Po~naa so rabota vo

2008 godina, no i toga{ ne-ma{e sneg. I lani ne pobelemnogu planinava. Imame su-permoderna ìcarnica, sokapacitet za prevoz na 3.000skija~i na ~as, no s* u{te za-radi vremenskite uslovi ne-dovolno se koristi. Zatoamoravme da se odlu~ime zakupuvawe sne ni topovi, koi}e ni ovozmoàt zimskata se-zona da ne zavisi od vreme-to. Tenderot e raspi{an, odavgust o~ekuvame po~etok nanivnoto postavuvawe, a ve}eod noemvri da bidat vofunkcija - ni objasnuva na-{iot doma}in, Arsen \uri},direktor na Turisti~kata or-ganizacija na Zlatibor.

– No, pokraj skijaweto,nie imame mnogu drugi adutiza na{ite gosti.

Tokmu ovaa turisti~kataorganizacija so logisti~kapoddr{ka na Kulturno-in-formativniot centar na Sr-bite vo Republika Makedo-nija be{e doma}in na „sed-mata sila“ i na grupa turi-sti~ki agencii od Makedoni-ja, koi za tri dena vidoa delod ubavinite {to zlatnataplanina ja pravat planinskii turisti~ki biser broj edenkaj na{iot severen sosed.Smestena vo srceto na Srbi-ja, niz Zlatibor pominuvamagistralata koja vodi doprimorjeto vo Republika Cr-

na Gora i od Skopje e oddale-~ena okolu 400 kilometri.Godinava Republika Makedo-nija e proglasena za zemja-partner i site nejzini gra|a-ni {to }e prestojuvaat naZlatibor imaat popust na ho-telskite i na site drugi tu-risti~ki uslugi od pet dodvaeset otsto.

Zlatibor denes e najpose-tenata planinska destinacijavo Srbija. Brojkite od250.000 turisti godi{no, koiostvaruvaat eden milion no-}evawa, go potvrduvaat tojfakt. Ovoj planinski regionraspolaga so preku 15.000 ka-tegorizirani legla vo okoludesetina hoteli, apartman-ski naselbi, okolu 40 odmora-li{ta i preku 3.000 luksuznivili i vikendi~ki, kako i vo200 dobro namesteni selskidoma}instva. Seto toa so~i-nuva ~etvrtina od site sme-stuva~ki kapaciteti vo pla-ninskite centri vo Srbija.

Pogolemiot del od pri-hodot na ovoj turisti~ki cen-tar doa|a vo zimskite mese-

ci, od koi januari e najpose-teniot. Toa e zaradi faktot{to toj nudi zdravstven,sportski, kongresen, selskiturizam i golem broj dopol-nitelni sodrìni. Specijal-nata bolnica „îgota“, koja seprotega na 16.500 kvadratnimetri, se zanimava so pre-vencija, le~ewe i rehabili-tacija na obolenite od tiro-idnata `lezda. Na ova se na-dovrzuva i prevencijata ile~eweto na bolestite nametabolizmot, posebno vogojaznosta, potoa na dijagno-stika, le~ewe i rehabilita-cija na povredi na lokomo-torniot sistem, kako i nadrugi zaboluvawa. Tuka go-stite se pod tretman na vrv-nite doktori od belgradski-te kliniki - veli Jovo Pavlo-vi} od Turisti~kata organi-zacija na Zlatibor.

– Vo posledno vreme eaktuelna programata na tret-man i na le~ewe debeli de-ca.

U{te na vlezot vo rela-tivno noviot sportsko-turi-sti~ki centar Zlatibor „Vaitai“ posetitelite gi do~eku-vaat slikite na vrvnitesportski ekipi, koi bile napodgotovki pred da gi ostva-rat svoite vrvni sportskirezultati. Me|u niv se i ma-kedonskite rakometni ekipi„Vardar“ i „Metelurg“, kako iko{arkarska dràvna repre-zentacija.

Spisokot na dopolnitel-ni sodrìni e navistina im-pozanten. Zlatibor raspola-ga so kongresni centri, za-tvoreni i otvoreni bazeni,drugi sportski sali i tere-ni, tri stadioni, ezero vocentarot, sali za ve`bawe,kuglani, trgovski centar,preku 100 ugostitelski obje-kti vo koi se sluàt doma{-ni specijaliteti, neodmin-livata pr{uta i kajmak. De-setina turisti~ki agenciiorganiziraat izleti vo atra-ktivnite destinacii vo oko-linata na Zlatibor. Ovde bigi spomenale Sirogojno, Go-stiqe (rodnoto mesto na Di-mitrie Tucovi}), Mokra Gorai [arganska Osmica, Tara,krstarewe po Drina...Zatoa ine e ~udno {to ovoj planin-

ski centar vrie od gosti. - Smestuvaweto vo hotel-

skite objekti i odmorali{tase dviì me|u 18 i 40 evra.Vo privatnoto smestuvawecenite se dviàt od pet doosum evra po leglo - veli Ar-sen \uri}. Doma}inite niovozmoìja nekolku prekras-ni poseti. Dodeka se vozimedo Gostiqe vo poseta na ta-mo{nite vodopadi, turi-sti~kiot vodi~ n* izvestuvadeka bogatata priroda e na-dopolneta so 120 vida leko-viti trevki od koi se podgo-tvuvaat golem broj mevlemi,koi se nudat bukvalno na se-koj ~ekor. Vo ova selo se i po-gonite na „Simeks“ koj ja pol-ni mineralnata voda „Zlati-bor“, koja nabrzo }e po~ne dase plasira i vo Libija. Oddnevnite gore{tini, sli~nina skopskite, se simnuvamena 12 Celziusovi stepeni vospeolo{kiot objekt „Stopi}pe{tera“. Taa e pod za{titana dràvata i e proglasenaza spomenik na prirodata odprv red. Pe{terata e poseb-no atraktivna poradi edins-tvenite bigorni kadi.

Izletot na Mokra Gorazavr{uva vo „Drvengrad“. Sooìvuvawe na starite ku}i,preneseni od okolnite me-sta, arhitektot i tvorecot naidejata za sovr{en ìvotnadvor od sekojdnevieto,Emir Kustirica napravilgrad vo koj ima s* i se{to, imnogu posetiteli. Nema po-dobar primer kako idejatamoè bukavalno od selskiirid da napravi vistinska tu-risti~ka atrakcija.

Na turizmot vo Srbija nemu odi dobro. Vo prvite me-seci od godinava zabeleàne pad od 20 otsto. Zlatnataplanina i vo ovaa statistikase drì dobro bidej}i opa|a-weto e daleku pomalo i sedviì me|u pet i {est otsto.Svesni sme deka socijalnatablokada najmnogu ja ~ustvuvaturizmot. Dodeka ne po~natda rastat zarabotkite, te{komoè da o~ekuvame presvrtvo ovie tendencii - ni veliArsen \uri}.

– [ansata na Srbija voturizmot se bawite. No, nevo sostojba vo koja se pogole-miot del. Potrebni se vlo-ùvawa i nivno sreduvawe.

Vlado Sekuli}, sopstve-nik dva hotela, benzinskapumpa i na etnoseloto Krem-na, koe naskoro se o~ekuva dagi primi prvite gosti, & naz-dravuva na makedonskata de-legacija so tikve{kata „sme-derevka“- negoviot omilenpijalak.

- Znaete li do kade e Ma-kedonija?! Makedonija e doovde – do Zlatibor! Dojdeteda se uverite. Ovde }e gopronajdete gostoprimstvotoi ve~noto prijatelstvo! – impora~a toj na makedonskitegra|ani.

Savo Pej~inovski

TRI DENA NA ZLATIBOR, PLANINSKIOT I TURISTI^KI BISER NA REPUBLIKA SRBIJA

Godinava Republika Makedonija e proglasena za zemja-partner i sitenejzini ìteli {to }e prestojuvaat na Zlatibor imaat popust na hotel-skite i na site drugi turisti~ki uslugi od pet do dvaeset otsto

Srbija – poskapa destinacijaza makedonskite gra|ani

- Za makedonskite gra-|ani Srbija e poskapa de-stinacija. Vo momentovnajbarani se aran`maniteza Turcija, pa za Bugarija,a potoa za Grcija. Vo osno-va, godinava lo{o mu sepi{uva na turisti~kotostopanstvo. Pobaruva~katana turisti~ki aran`mani enamalena za 50 otsto. Lanisekoja pogolema turisti~kaagencija angaìra{e ~ar-ter za Turcija. Godinavapet agencii zaedni~ki nu-

dat eden ~arter-avion i tojte{ko se polni. Ekonom-skata sostojba na gra|anitesi go pokaùva svoeto. No,vo sekoe lo{o ima i dobro.Moèbi na priroden na~in}e po~ne okrupnuvaweto naturisti~koto stopanstvobidej}i sitnosta i rascep-kanosta se najgolemata ra-na. Razno-razni turisti~kiagencii se formiraat vosekoja ulica, vladee neza-pameten nered i od setotoa gubi op{to turizmot.

(Angel Ivanov, sopstvenik na TA

„Adriatik Mavrovo“)

Arsen \uri}

Jovo Pavlovi}

Vlado Sekuli}

REPORTA@A

Makedonija do - „Zlatnata planina”!


V o Zakonot za bezbednost iza zdravje pri rabota evoveden nov termin, a so

toa i nova postapka vo namalu-vawe na {tetnite vlijanija, koiproizleguvaat od sekojdnevniotproces na rabota, a koi direkt-no gi zasegaat vrabotenite, novo isto vreme i rabotodavcite.Voveduvaweto na poimot „rizik“vo makedonskata za{titarskaleksikografija predviduva dekane postoi nitu edno rabotno me-sto bez opasnost ili rizik odnastanuvawe na povreda pri ra-bota, ili profesionalno zabo-luvawe. Zatoa, rabotodavecot edolèn za site rabotni mesta,bez isklu~ok, da podgotvi izjavaza bezbednost koja vo sebe }e giima site parametri na rabotno-to mesto, opasnostite, koi seprisutni i da napravi procenana mo`nosta od nastanuvawe po-vreda, ili profesionalno zabo-luvawe kaj neposredniot vrabo-ten so izloùvaweto na nepo-srednata opasnost/{tetnost. Soizveduvaweto na ovaa aktiv-nost, rabotodavecot e dolènvnimatelno da ispita {to prisamiot raboten proces moè dagi povredi lu|eto i koi merki napretpazlivost ili za{tita tre-ba da se prezemat, za rizikot dabide namalen.

OVLASTENI EDINSTVENOSTRU^NI LICA

Mnogu e va`no e da se razbe-re deka samata procena na rizikne e naso~ena edinstveno kon za-{tituvawe na vrabotenite. Taa,voedno, e direktno koncipiranada go za{titi i samiot biznisod nepredvideni i nekontroli-rani nastani, koi, pak, moàt zamnogu kratko vreme da go dove-dat do propast. êsti se prime-rite koga poàr samo za nekolku~asa moè da go uni{ti bizni-sot koj e graden so godini. Ova eodli~en argument {to moàt dago koristat vrabotenite vo raz-govorite so rabotodavcite zaunapreduvawe na uslovite za za-{tita pri rabota vo rabotnatasredina.

Zaradi samata kompleksnosti odgovornosta, pred sé, proce-sot na procena na rizik ne moèda bide sproveduvan od lu|e koinemaat soodvetna naobrazba,soodvetno rabotno i profesio-nalno iskustvo. Zatoa, edinstve-no stru~ni lica (pravni i fi-zi~ki) e mo`no istite da gi vr-{at, po prethodno dobieno ov-lastuvawe od strana na Mini-sterot za trud i za socijalna po-litika

Stru~noto lice za bezbed-nost i za zdravje pri rabota mo-ra da ima poloèno stru~en is-pit za bezbednost pri rabota vosoglasnost so Pravilnikot zauslovite, na~inot i programataza polagawe stru~en ispit zabezbednost pri rabota. Proce-nata na rizik treba da ja izvr-{uva tim sostaven od stru~nilica za bezbednost pri rabota,doktori specijalisti po medi-cina na trudot, eksperti od od-delni oblasti, a da se vklu~enii samite rabotnici i nivniotpretstavnik za bezbednost izdravje pri rabota.

Koga se zboruva za rizik i zaprocena na rizik, najnapred mo-ra da se napravi razlika me|u

terminite: rizik i opasnost. Vo soglasnost so nasokite za

Procena na rizik na Evropskataunija se koristat slednite de-finicii:

Opasnost e sé ona {to imapotencijal da predizvika {teta,na primer, povreda pri rabota,da gi o{teti okolinata, imotot,ma{inite, ili opremata (pri-mer predmetot i sredstvata zarabota, opremata, metodot narabota, ili postapkata na rabo-ta, potencijalno da moè dapredizvika {teta).

Rizik e mo`nosta ili ve-rojatnosta – golema ili mala,deka opasnosta }e rezultira sopovreda na rabota ili nesre}enslu~aj, kako i so o{tetuvawe naokolinata, imotot, ma{inite

ili opremata. Procena na rizik – proces

na evaluacija na rizikot pozdravjeto i bezbednosta na ra-botnicite na rabotnoto mestopredizvikan od opasnosta na ra-botnoto mesto.

RIZIK = TE@INA I VEROJATNOST

Cel na procena na rizik – daovozmoì rabotodavecot da pre-zeme merki za bezbednost i zazdravje na rabotnikot. Oviemerki vklu~uvaat:

Spre~uvawe na profesio-nalni opasnosti,

Informirawe na rabotni-cite,

Obuka na rabotnicite,

Organizacija i sprovedu-vawe potrebni merki.

Procenata na rizik treba dase povtori sekoga{ koga }e se po-javi kakva bilo promena koja mo-è da vlijae vrz zabeleànataopasnost, kako {to se novi pro-ceduri, nova oprema ili mate-rijali, promena vo organizaci-jata na rabotata, novi rabotniprostori i drugo. Osobeno vni-manie pri procenata na rizikottreba da se posveti na toa, soprimena na merkite za elimina-cija na rizikot pri re{avawetona edna opasnost da ne se sozda-de druga.

Nema cvrsti pravila za toakako da se sprovede procena narizik, no postojat dva principa{to treba da se imaat predvid

pri nejzinata podgotovka: 1. Procenata mora da bide

strukturirana taka {to da gi op-fati site relevantni opasnostii rizici (na primer, ne smeat dase zapostavat rabotite {to seizveduvaat nadvor od voobi~ae-nite rabotni zada~i i rabotnovreme, rabotnite zada~i {to seizveduvaat vo pomo{nite pro-storii, nitu rabotite koi gi iz-veduvaat lica od drugo pretpri-jatie);

2. Koga rizikot e identifi-kuvan, neophodno e da se po~neso ispituvawe dali rizikot mo-è da bide eliminiran.

Milan Petkovski Bor~e Stoj~evski

Sneàna Jankova Petkovska

USOGLASUVAWA IZJAVA ZA BEZBEDNOST I PROCENA NA RIZIK

Za{tita na rabotnikot,no i na biznisot!

Od kade proizleguvapotrebata za izrabotka na iz-java za bezbednost i za proce-na na rizik?

- Od Zakonot za bezbednosti za zdravje pri rabota (Slu`-

ben vesnik na RM br. 92/07)~len 11.

Koj e dolèn da podgo-tvi procena na rizik i izjavaza bezbednost?

- Sekoj rabotodavec voR.Makedonija bez razlika na go-leminata na pretprijatieto.

Dali moè da se podgo-tvi izjava za bezbednost bezprocena na rizik?

- Ova ne e mo`no bidej}i iz-javata za bezbednost se temelina procenata na rizik i na re-zultatite dobieni od nea.

Kako se izrabotuva pro-cena na rizik i izjava za bez-bednost?

- Vo soglasnost so Pravil-nikot za na~inot na podgotvuva-we izjava za bezbednost, nejzi-nata sodrìna, kako i podatoci-te vrz koi treba da se zasnovaprocenata na rizikot (Slu`benvesnik na RM br. 02/09).

Koj u~estvuva vo proce-nata na rizik?

- Vo soglasnost so pravilni-kot, ~lenot tri vo podgotvuva-weto na procenata na rizikotu~estvuvaat stru~noto lice zabezbednost pri rabota, pravno-to ili fizi~koto lice ovlaste-no od ministerot nadleèn zarabotite od oblasta na trudot ispecijalist po medicina na

trudot od ovlastena zdravstve-na ustanova, ovlastena od mi-nisterot nadleèn za rabotiteod oblasta na zdravstvoto.

Vo podgotvuvawe na proce-nata na rizikot pokraj licataod stav dva na ovoj ~len, moàtda se vklu~at i drugi lica, koiimaat soodvetna stru~nost iznaewe potrebno za vr{ewe naprocenata na rizikot.

Kako otpo~nuva postap-kata za izrabotka na procenana rizik i izjava za bezbed-nost?

- Podgotvuvaweto na izjava-ta za bezbednost se vr{i na na-~in spored donesena odluka odstrana na rabotodavecot za po-veduvawe na postapka za proce-na na rizik so odreduvawe ednoili pove}e stru~ni lica od re-dot na vrabotenite, koi se odgo-vorni za sproveduvawe na po-stapkata za procena na rizikot.

Dali postapkata za pro-cena na rizik se sproveduvaza sekoj vraboten?

Procenata na rizik se pod-gotvuva spored rabotni mestavo soglasnost so sistematiza-cijata na rabotnite mesta ilipo prepoznaeni opasnosti i{tetnosti vo rabotnata sredi-na, a ne za sekoj vraboten po-sebno.

Kolku vreme e potrebnoza da se podgotvi procena narizik i izjava za bezbednost?

- Zavisi od mnogu faktori(broj na rabotni mesta, sloè-nosta na procesot, brojot na ob-jekti koi gi poseduva pretprija-tieto, iskustvoto na licata koi

u~estvuvaat vo procenata isli~no).

Kolkava e kaznata zanesproveduvawe na ova za-konsko barawe?

- Vo soglasnost so ~lenot 58od ZBZR ova spa|a vo prekr{okod treta kategorija, odnosno do-kolku rabotodavecot ne podgo-tvi i ne sprovede izjava za bez-bednost vo pismena forma, ilitaa ne e podgotvena spored pro-pisot od ~lenot 11 na ovoj Zakon}e se izre~e globa vo iznos od5.000 do 8.000 evra za pravnotolice i globa vo visina od 500do 1.000 evra za odgovornotolice vo pravnoto lice (upravi-telot).

Dali i koga treba da semenuva izjavata za bezbed-nost i za procenata na rizik?

- Izjavata za bezbednost soprocena na rizik na rabotnotomesto i rabotnata sredina, po-trebno e da se menuva i da sedopolnuva vo slu~aj:

- na fatalni povredi na ra-bota so smrtni posledici i te-{ki povreda na rabota;

- koga postojnite merki zaotstranuvawe, namaluvawe ilispre~uvawe na rizikot ne se do-volni, odnosno ne odgovaraatna procenetata sostojba;

- koga procenata e temelenana podatoci koi ne se ve}eaùrni i

- koga postojat mo`nosti ina~ini za unapreduvawe, odnos-no dopolnuvawe na procenata.

Dali dosega se podgo-tveni izjavi za bezbednost iproceni na rizik vo nekoipretprijatija?

- Dosega vo nekolku pret-prijatija e pokrenata vakva po-stapka, nekoi (osobeno sostranski kapital) ve}e imaatpodgotveno proceni na rizik,no istite ne se s* u{te veri-fikuvani (vo soglasnost so Za-konot i so pravilnikot) bidej-}i vo postapka e izdavawetore{enija za vr{ewe na dejnostza bezbednost na konsultant-skite pretprijatija od stranana Ministerstvoto za trud i zasocijalna politika.

Koga se o~ekuvaat tiere{enija?

- Sekoj moment.

Za s* {to ve interesira kontaktirajte go web portalot

www.mzzpr.org.mk


Ê[KA PROIZVODNA- IN@ENERING KOMPANIJA BARA SORABO-TKA SO MAKEDONSKI KOMPANII KOI SE SPECIJALIZIRANI VOMA[INSKA I ELEKTROTEHNIKA I E FOKUSIRANA NA ISPORAKANA INDUSTRISKI POGONI, TEHNOLO[KO-BAZIRANI SISTEMI IPROIZVODSTVOTO NA IZBRANI POEDINE^NI DELOVI I KOMPO-NENTI ZA GOLEMI PROEKTI VO OBLASTA NA OBNOVLIVITE IZVO-RI NA ENERGIJA, RAZVOJ NA INFRASTRUKTURA, PROIZVODSTVONA ELEKTRI^NA ENERGIJA, TRANSPORT NA NAFTA I GAS, @IVOT-NA SREDINAValidnost do: 09.10.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MA-KEDONIJA ZA PLASMAN NA SPECIJALNA TEHNOLOGIJA ZA POVR-ZUVAWE I PRICVRSTUVAWE SO POMO[ NA ZAVRTKI I VINTOVIValidnost do: 22.08.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDO-NIJA ZA PLASMAN NA PAKUVANI GOTOVI DELIKATESNI SALATIPRIGOTVENI OD ZELENÛCI I MAJONEZValidnost do: 29.07.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

BUGARSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA PLASTI^NI KALAPI ZA PROIZVODSTVONA KA[KAVAL ILI DIREKTNA SORABOTKA SO MLEKARI KOI PRO-IZVEDUVAAT KA[KAVALValidnost do: 09.08.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun ipijalaciPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDO-NIJA ZA PLASMAN NA PREDMETI ZA PODAROCI, MALI PARÎWANA MEBEL I DEKORATIVNI PROIZVODIValidnost do: 16.07.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

BELGISKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKE-DONIJA ZA PLASMAN NA TERMO ALUMINIUMSKA FOLIJA KOJA SEKORISTI ZA IZOLACIJA VO GRADE@NI[TVOTOValidnost do: 25.06.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Grade`ni{tvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD BOSNA I HERCEGOVINA BARA DISTRIBUTER VOREPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ZA[TITNA OPREMA(RABOTNA OBLEKA I OBUVKI) PRI RABOTA VO INDUSTRIJATAValidnost do: 07.10.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

BUGARSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOMPA-NII VO OBLASTA NA IN@ENERSTVO, PROEKTIRAWE, INSTALIRA-WE NA ENERGETSKI I DRUGI INDUSTRISKI PROEKTI Validnost do: 25.06.2010Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotkaOblast na sorabotka: Distribucija na elektri~na energija, gas i vodaPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI SREDSTVA ZA HIGIENAValidnost do: 27.06.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

ALBANSKA KOMPANIJA SOPSTVENIK NA 600 SUPERMARKETI E ZA-INTERESIRANA ZA UVOZ NA ZELENÛK, OVO[JE, PIJALACI PO-SEBNO VINO KAKO I DRUGI PROIZVODI ZA [IROKA POTRO[U-VA^KA OD REPUBLIKA MAKEDONIJAValidnost do: 09.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun ipijalaciPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

BUGARSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA DA KUPI KARTONSKA IALUMINIUMSKA AMBALA@A OD REPUBLIKA MAKEDONIJAValidnost do: 04.09.2010

Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na celuloza i hartija i proizvodiod hartijaPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD PAKISTAN BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKITEKSTILNI FABRIKI ZA NABAVKA NA KORISTENI MA[INI ZAPROIZVODSTVO NA TEKSTILValidnost do: 25.07.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodiPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MA-KEDONIJA ZA PLASMAN NA SPECIJALNI FOLII ZA ZA[TITA ODSONCE KOI JA [TITAT KO@ATA OD UVA ZRACI, PROSTORIITE ODPREGOLEMO ZATOPLUVAWE, MEBELOT I TEKSTILOTValidnost do: 23.07.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

Ê[KA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOMPA-NII KOI UPOTREBUVAAT SADOVI POD PRITISOK I REZERVOARISO SISTEM ZA LADEWE ILI GREEWE, CEVKI RAZMENUVAÎ NATOPLINA I ISPARUVAÎ, REAKTORI, OTPADNI TOPLOTNI KOTLI,KONDENZATORI I LADILNICI, APSORBERI I AMORTIZERI, FIL-TRI, OPREMA ZA VO PREHRANBENATA INDUSTRIJA: PIVARI, DE-STILERII, VINARSKI VIZBI, HRANA I HEMISKI CENTRIFUGIValidnost do: 09.10.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun ipijalaciPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MA-KEDONIJA ZA PLASMAN NA STAKLENI FOLII NAMENETI ZA INDU-STRIJA ZA DELOVI ZA AVTOMOBILI I ZA OBJEKTIValidnost do: 23.06.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i maloKlu~ni zborovi: stakleni foliiPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA BARA EKSKLUZIVEN ZASTAPNIK VO RE-PUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN NA ELEKTRI^NI I PNEVMAT-SKI ALATI Validnost do: 22.06.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GR^KA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDO-NIJA NA OPREMA ZA GREEWE, LADEWE I VODOSNABDUVAWEValidnost do: 21.07.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

KOMPANIJA OD ESTONIJA BARA DA UVEZE OVO[JE, PRASKI, NE-KTARINI, KAJSII, CRE[I, SLIVI, GROZJE, DIWI I LUBENICI ODREPUBLIKA MAKEDONIJA ZA PLASMAN VO SUPERMARKETITE VOESTONIJA, LATVIJA I LITVANIJAValidnost do: 10.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: ZemjodelstvoPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MA-KEDONIJA ZA PLASMAN NA ASORTIMAN NA SPECIJALNI PROIZ-VODI SPECIJALNI NAMENETI ZA PROSTORII ZA PU[EWE, TRIVIDA KOI LESNO SE MONTIRAAT NA SID, VERTIKALNI PEPELNI-CI, NATSTRE[NICI ZA PU[A^KI ZONI KOI GI [TITAT PU[AÎ-TE OD VREMENSKI NEPRILIKIValidnost do: 25.07.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i malo

* * * * * * * * *

Ê[KA KOMPANIJA NA NEDVI@NOSTI E EDEN OD VODE^KITE INAJBRZORASTE^KI KOMPANII ZA NEDVI@NINI VO CENTRAL-NA I ISTO^NA EVROPA. KOMPANIJATA E PRODOL@ENA RAKA NAAVESTUS KAPITAL PARTNERS, SILEN ME\UNARODEN INVESTI-TOR ZA NEDVI@NOSTI SO SEDI[TE VO IRSKA, SOPSTVENIK IUPRAVUVAWE SO SREDSTVA VO VREDNOST OD NAD 8 MILIJAR-DI €. AVESTUS NEDVI@NINI DEJSTVUVA KAKO VODA^ I SOVET-NIK VO STRUKTURIRAWE, FINANSIRAWE, RAZVOJ I UPRAVUVA-WE NA RAZNOVIDNO PORTFOLIO NA AKTIVA. KOMPANIJATAIMA ZAVR[ENO BROJNI PROEKTI VO CENTRALNA I ISTO^NAEVROPA I VO MOMENTOV E VO RAZVOJ, UPRAVUVAWE ILI LI-ZING NA NEDVI@EN IMOT SO VKUPNA POVR[INA OD NAD2.200.000 KVADRATNI METRI.Validnost do: 09.12.2010Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotka

Oblast na sorabotka: Trgovija so nedvi`nosti, iznajmuvawePonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI KOM-PANII KOI SE ZAINTERESIRANI DA NABAVAT UPOTREBUVANI MA-[INI, TEHNI^KI POSTROJKI KOI SE PRIMENUVAAT VO METALUR-GIJATA, VO MOMENTOT NUDI LIVNICA ZA @ELEZO KOJA SE SO-STOI OD 2 PARÎWA INDUKTIVNI PE^KI ZA TOPEWE, MA[INA ZALIEWE, MIKSER ZA PESOKValidnost do: 26.06.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na metalni proizvodiPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

GERMANSKA KOMPANIJA E ZAINTERESIRANA ZA SORABOTKA SOMAKEDONSKI KOMPANII VO OBLASTA NA PREHRANBENATA INDU-STRIJA, OSOBENO PRODUKTI NA ZAMRZNATA HRANA I SEKAKOVVID NA PEÛRKIValidnost do: 16.12.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Proizvodstvo na prehranbeni proizvodi, tutun ipijalaci

* * * * * * * * *

HRVATSKA KOMPANIJA BARA SORABOTKA SO MAKEDONSKI PROIZ-VODITELI NA KABLI I ELEKTRO OPREMAValidnost do: 05.09.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA BARA PLASMAN NA TRIKOTA@NI PRO-IZVODI NA STRANSKI PAZARIValidnost do: 25.08.2010Vid na sorabotka: Sorabotka vo proizvodstvo - dorabotkaOblast na sorabotka: Proizvodstvo na tekstil i tekstilni proizvodiPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

TURSKA KOMPANIJA BARA DISTRIBUTER VO REPUBLIKA MAKEDO-NIJA ZA PLASMAN NA AVTODELOVI ZA AUDI, SEAT, [KODA I OPELValidnost do: 23.06.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

MAKEDONSKA KOMPANIJA NUDI ISTRA@UVAWE NA PAZAROT,PREDLOG IDEI ZA REKLAMI I PROMOTIVNI KAMPAWI, ORGANI-ZIRAWE I OBUKA NA HOSTESI, CELOSEN STAJLING NA HOSTESI-TE I PROMOTERITE, ORGANIZIRAWE NA PROMOCII NA PROIZVO-DITE, ORGANIZIRAWE NA ANKETI NA BARAWE NA VA[ATA KOMPA-NIJA, SVEÊNI OTVORAWA, SAEMSKI IZLO@BI, MEDIA PLAN IMEDIA ZAKUP, ORGANIZACIJA NA SEMINARI I BRENDIRAWE NAPROIZVODIValidnost do: 26.12.2010Vid na sorabotka: Konsultantska uslugaOblast na sorabotka: Prerabotuva~ka industrijaPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

FIRMATA NUDI POSTELNINI, PREKRIVAÎ I FROTIR PROGRAMAZA PRODA@BA VO REPUBLIKA MAKEDONIJA I NADVOR OD ZEMJATAValidnost do: 25.07.2010Vid na sorabotka: Proizvodi, proizvodstvoOblast na sorabotka: Trgovija na golemo i maloPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

HOLANDSKA KOMPANIJA NUDI SOFTVERSKI RE[ENIJA SO CELPOSTIGNUVAWE POGOLEMA EFIKASNOST VO TRANSPORTOT, VKLU-ÛVAJ]I I RASKRSNICI, GOLEMI I MALI GRADSKI MRE@I KAKO INA AVTOPATI[TAValidnost do: 07.07.2010Vid na sorabotka: Tehni~ka sorabotkaOblast na sorabotka: Soobra}aj, transport na stoki i patnici i {pedicijaPonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

* * * * * * * * *

FIRMATA NUDI PRAVNO ADVOKATSKI USLUGI ZA ZASTAPUVAWENA PRAVNI I FIZI^KI LICA OD OBLASTA NA STOPANSKO I ME\U-NARODNO STOPANSKO PRAVO NA MAKEDONSKITE KOMPANII KOISE ZAINTERESIRANI DA INVESTIRAAT VO SRBIJAValidnost do: 27.06.2010Vid na sorabotka: Konsultantska uslugaOblast na sorabotka: Trgovija so nedvi`nosti, iznajmuvawePonudata se odnesuva na: Zemji na Centralna i Isto~na Evropa

Kontakt adresa: Stopanskata komora na Makedonija

ul. Dimitrie ûpovski, 13 1000 Skopje

Kontakt lice: Mirjana KocevaTel: (02) 3244035; Faks: (02) 3244088

Call Centar: (02) 15015 E-adresa: [email protected]

PONUDA - POBARUVA^KA

BIZNIS INFO êtvrtok, 17 juni 2010

Glaven i odgovoren urednik, Savo Pej~inovskitel: : (02) 3244036faks: (02) 3244088

[email protected]

32NA 21 I 22 JUNI VO PRILEP I VO SKOPJE

Makedonsko-~e{ki biznis-forumPretsedatelot na Republika ê-

{ka, Vaclav Klaus, vo najavenataoficijalna poseta na Republika Ma-kedonija }e dopatuva so brojna delov-na delegacija predvodena od Stopan-skata komora na ê{ka. Pritoa, na 22juni 2010 godina vo Skopje e planira-no odrùvawe na Makedonsko-~e{kibiznis–forum, a na delovnite lu|eod dvete zemji }e im se obratat pre-tsedatelite na dvete dràvi, \orgeIvanov i Vaclav Kaus. Spored progra-mata, na biznis - forumot vo Skopjese planira potpi{uvawe na Spogodbaza osnovawe na Makedonsko-~e{kideloven sovet od strana na rakovods-tvata na dvete stopanski komori.

Makedonsko-~e{ki biznis-forum

}e se odrì vo prostoriite na Sto-panskata komora na Makedonija, sa-la na petti kat, so po~etok vo devet~asot.

Prethodniot den, na 21 juni 2010godina, ~e{kata biznis-delegacija}e prestojuva vo Prilep. So svoitedoma}ini – stopanstvenici od regi-onot }e se odrì biznis-forum vohotelot „Salida“, so po~etok vo 15~asot.

Delovnite lu|e koi se pretstav-nici na kompanii - ~lenki na Sto-panskata komora na ê{ka se odkompanii od razli~ni stopanskidejnosti i najavuvaat interes zavospostavuvawe inicijalni konta-kti i me|usebno zapoznavawe so ma-

kedonskite kompanii na predvide-nite bilateralni sredbi. Tokmu za-toa, ovoj deloven forum pretstavu-va dobra mo`nost za unapreduvawena ekonomskite relacii me|u Repub-lika Makedonija i ê{ka, kako i zavospostavuvawe na povisoki oblicina sorabotka i razvoj na delovniteodnosi me|u kompaniite od dvetezemji.

Gi pokanuvame site makedonskikompanii zainteresirani za u~estvona biznis forumot, da go prijavatsvoeto u~estvo vo Stopanskata komo-ra na Makedonija, najdocna do 18 juni2010 godina (petok), kaj liceto Bilja-na Peeva - \uri}, tel:3244034,e-po{ta: [email protected].

DVODNEVEN SEMINAR

„Analiza na finansiskite izve{tai i vrednuvawe na investicionite proekti“

PROGRAMA: Na 23 juni 2010 godina: „Vremenska

dimenzija na parite“, „Analiza na fi-nansiski izve{tai i relativno vred-nuvawe (pokazateli na likvidnost, po-kazateli na zadolènost, pokazatelina koristewe na sredstva i pokazatelina profitabilnost)“ i „Studija na slu-~aj“.

Na 24 juni 2010 godina: „Tro{ok nakapital i vrednuvawe so leverix(op{t tro{ok na kapital, tro{ok nadolgot, tro{ok na prioritetni akcii,tro{ok na sopstven kapital)“, „Investi-cioni proekti i nivno vrednuvawe“ i

„Studija na slu~aj“.Cenata za eden u~esnik iznesuva

5.900 denari (5.000+DDV) za kompanii-~lenki i 7.080 denari za eden u~esnik(6.000+DDV) za kompanii {to ne se ~len-ki na Komorata.

Zainteresiranite u~esnici za u~es-tvo na ovoj seminar moàt da se prija-vat najdocna do 21 juni 2010 godina.

Lica za kontakt: Elizabeta A. Eftimova

Anita Mitrevska tel: 02 32 44 074 tel: 02 32 44 057

e-po{ta: beti@mchamber. mk;e-po{ta: anita. mitrevska@mchamber. mk

NA 24 JUNI 2010 GODINA, EDUKATIVEN SEMINAR

„Prednosti za investirawevo investiciski fondovi“

Stopanskata komora na Ma-kedonija vo sorabotka so „KDfondovi“ - Dru{tvo za upravuva-we so investiciski fondovi,organizira prezentacija na tema„Prednosti za investirawe voinvesticiski fondovi - alter-nativni mo nosti za zarabotka“.

Celta na ednodnevniot se-minar e u~esnicite direktnoda se zapoznaat so osnovniteprincipi i so prednostite nainvestirawe vo otvoreni in-vesticiski fondovi, mo`no-stite za vloùvawe na pazarotna kapital vo najrazli~ni har-tii od vrednost: akcii, obvrz-nici, zapisi, so cel ostvaru-vawe prinos i namaluvawe narizikot od vloùvaweto.

Obukata }e bide vodena odstrana na eksperti na „KD fon-dovi“ – Skopje a.d., e ~lenka naGrupacijata „KD group“, koja spa-

|a vo najgolemite finansiskigrupacii vo Slovenija i e ednaod vode~kite vo regionot nasredna i na jugoisto~na Evropa.

Seminarot }e se odrì na24.6.2010 godina vo Stopanska-ta komora na Makedonija, sopo~etok vo 11 ~asot, vo salaeden, na petti kat.

Zainteresiranite kompa-nii i fizi~ki lica svoetou~estvo na ovaa besplatnaobuka treba da go prijavat naj-docna do 21 juni 2010 godina.

Prijavniot list moè dase prezeme od veb-portalot naStopanskata komora na Make-donija: www. mchamber. mk.

Od 15 do 18 juli 2010godina vo Bursa, RepublikaTurcija, se odrùva Me|u-narodniot saem na oblekaza deca, bebiwa i za osta-natite nivni potrebi.

Stopanskata komora naMakedonija vo sorabotka soovlasteniot zastapnik nasaemskiot organizator –„Adonis grup“ organiziraposeta na makedonski kom-panii na saemskata mani-festacija „Bursa 5th babyand kidswear and necessitiesfair 2010“.

Obezbedeno e besplat-

no smestuvawe za dve no}e-vawa so doru~ek, vlez zasaemot, transfer od aero-drom Istanbul do Bursa,transfer od hotelot do sa-emot i sve~en ru~ek na de-not na otvoraweto na sae-mot, 15.7.2010 godina. Sme-stuvaweto e vo renomiranhotel so ~etiri ili so petyvezdi. Posetitelot gi po-kriva patnite tro{oci i 35evra administrativni tro-{oci od ~ovek za saemskiotorganizator.

Stopanskata komora naMakedonija gi pokanuva si-

te zainteresirani make-donskite kompanii da seprijavat za poseta na saem-skata manifestacija naj-docna do devetti juli 2010godina. Podetalni infor-macii za saemot: www.tu-yap.com.tr

Kontakt:Elizabeta A.Eftimova

tel.02 3244 074faks:02 3244 088

e-po{ta: [email protected]

OD 15 DO 18 JULI 2010 GODINA VO BURSA, REPUBLIKA TURCIJA

Me|unaroden saem na obleka i drugipotrebi za deca i bebiwa

Vlatko Stojanovskitel.02 3244 004

faks:02 3244 088e-po{ta:[email protected]

Stopanskata komora na Makedonija obezbedi besp-latno smestuvawe za dve no}evawa so doru~ek, vlezza saemot, transfer od aerodrom Istanbul do Bursa,transfer od hotelot do saemot i sve~eni ru~ek nadenot na otvoraweto na saemot, 15.7.2010 godina

23-224 juni 2010 godina, od devet do 15.30 ~asotStopanska komora na Makedonija, sala ~etiri na petti kat

Predava~i: d-r Pan~e Jovanovski i d-r Zoran Ivanovski od Evropskiot univerzitet – Republika Makedonija

NOVI ZAKONSKI PROPISI VOREPUBLIKA MAKEDONIJASlu`ben vesnik na RM br. 77/2010

Zakon za ratifikacija na Dogovorot za eko-nomska srabotka me|u Vladata na RepublikaMakedonija i Vladata na Republika Kosovo;

Zakon za ratifikacija na Dogovorot me|uVladata na Republika Makedonija i Vladatana ê{kata Republika za ekonomska i za indu-striska sorabotka;

Zakon za ratifikacija na Lisabonskiot do-govor za za{tita na oznakite na poteklo inivnata me|unarodna registracija

Slu`ben vesnik na RM br. 79/2010

Me|unarodni standardi za revizija (prv del)

business info - economic chamber of macedonia

Documents