Kot to velja za življenja posameznikov, vsako novo leto tudi našemu gibanju prinesene nekaj sprememb in novih izzivov, dosti pa je tudi stalnic. Z vidika izzivov smo ponosni na našo ekipo za zbiranje sredstev, ki je dosegla začrtane finančne cilje, s tem pa tudi omogočila naše vsebinsko delo. Na vsebinskem področju pa smo ob vztrajnih napadih na standarde človekovih pravic prav tako dosegli nekaj zmag in/ali uspeli omiliti prevelika poslabšanja. Tudi na to smo ponosni, pa tudi na našo Šolo človekovih pravic ter vse naše prostovoljke in prostovoljce, ki si skupaj z nami prizadevajo za boljši svet. Iskrena hvala velja tudi vsem tistim, ki naše delo omogočajo s finančnimi prispevki.

»Nihče se ne more spopasti z vsem svetom, vsak pa lahko spremeni svoj svet,« je nedavno zapisal naš generalni sekretar Salil Shetty. Mi pa dodajamo: skupaj ga bomo izboljšali še prej!

Metka Naglič v. d. direktorice AIS

LETNO POROČILO 2016

JANUAR: Novo leto, novi finančni cilji za pridobivanje članstva in podpore na ulici in od vrat do vrat za zagotavljanje neodvisnega in nemotenega dela slovenske Amnesty.

FEBRUAR: Hitra in nujna mobilizacija glede vladnega predloga zakona o mednarodni zaščiti, ki je omejeval dostop do azila.

MAREC: Naša žirija je na Festivalu dokumentarnega filma za najboljši dokumentarec na temo človekovih pravic razglasila Cenzurirane glasove izraelske režiserke Mor Loushy. Žirantka Zlata Filipović je požela ogromno zanimanja med mladimi in mediji.

APRIL: Državni zbor je sprejel zakona o partnerski zvezi ter o varstvu pred diskriminacijo. V Mjanmarju pa so iz zapora izpustili študentsko aktivistko Phyoe Phyoe Aung in nekaj drugih aktivistov, za kar smo si prizadevali na maratonu pisanja apelov Pišem za pravice 2015.

MAJ: Na Poti ob žici je okoli 500 mladih sodelovalo na našem participatornem šovu, okoli 1500 jih je izpolnilo kviz o beguncih, 1400 ljudi je podpisalo našo peticijo za sprejem beguncev, več deset tisoč sodelujočih pa je videlo naša sporočila glede pravic beguncev.

JUNIJ: Preselili smo se na Dunajsko 5 v Ljubljani.

JULIJ: Za nas ni bilo časa kislih kumaric. Tudi sredi poletja je bilo veliko interesa medijev, zlasti glede predlagane uvedbe električnih paralizatorjev. Leto

2016 je bilo uspešno glede našega pojavljanja v medijih, skupno smo zabeležili 478 objav – večinoma vezanih na naša prioritetna področja dela, zlasti na begunce.

AVGUST: Kot običajno se je naša Šola človekovih pravic poleti pripravljala na novo šolsko leto – pregledali smo delavnice in osvežili ponudbo. Avgusta se s kratkega oddiha vrne tudi novičnik, ki pedagogom predstavi bogato ponudbo za prihajajoče šolsko leto.

SEPTEMBER: Vlada je namenila sredstva za humanitarni dostop do vode v romskih naseljih v obliki cistern za vodo v Ribnici in Škocjanu. Sledili so zapleti z uvedbo, vzdrževanjem in polnjenjem cistern ter zmrzovanjem vode zaradi nizkih temperatur.

OKTOBER: V javnost so pricurljale spremembe zakona o tujcih, ki jih je na skrivaj pripravljalo notranje ministrstvo in ki so osupljivo brezsramno kratile pravice beguncev in migrantov ter jih prikazovale kot varnostno grožnjo.

NOVEMBER: Navdušeno smo pozdravili zapis pravice do pitne vode v slovensko ustavo. Že vrsto let smo namreč tudi mi, zlasti v okviru našega dela za pravice Romov, širili zavedanje o tem, da je voda človekova pravica.

DECEMBER: Naš najuspešnejši maraton pisanja apelov Pišem za pravice doslej: zbrali smo 17.080 podpisov, apelov in jezikovnih kartic za učenje slovenščine za begunce.

Foto

: Tan

ja R

istič

02 PRILOGA: LETNO POROČILO 2016 I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJA

AKTIVIZEM, UČENJE ČLOVEKOVIH PRAVIC, OSVEŠČANJE, ZAGOVORNIŠTVO …

KOMUNIKACIJE Naše vsebine smo sporočali preko revije Akcija (izjemoma le 2 številki v 2016), spletne strani, e-glasila in družbenih omrežij. S širšo javnostjo smo komunicirali neposredno na predavanjih in okroglih mizah ter preko stikov z novinarkami in novinarji. Redno smo se odzivali na medijska povpraševanja, zlasti glede našega prioritetnega dela, največ tega je odpadlo na področje zagovarjanja pravic beguncev.

Nekaj številk:• Spletna stran www.amnesty.si je imela

167.891 obiskov (29-odstotni dvig glede na leto prej), unikatnih 84.163 (26-odstotni dvig glede na leto prej).

• Povprečno je vsako e-glasilo Emnesti odprlo skoraj 1163 ljudi (poslanih je bilo 37 glasil, povprečno 10.650 osebam).

• Družbena omrežja: na Facebooku smo imeli konec leta 5091 všečev (512 več kot v začetku), na Twiterju 1557 (140 več kot v začetku), na Instagramu smo imeli 377 sledilcev.

• V letu 2016 smo zabeležili vsaj 478 objav v medijih (kar je manj od leta prej (613), ko smo zaradi večjega števila beguncev v Sloveniji zabeležili kar 124-odstotni porast glede na 2014).

AKTIVIZEMV 2016 smo na naši spletni strani pripravili 14 spletnih akcij pošiljanja apelov in podpisovanja peticij, kjer smo skupno zbrali 6639 podpisov. Želeli bi si, da bi bili uspešnejši pri mobiliziranju ljudi za te spletne akcije, ki jih večinoma oglašujemo preko naših komunikacijskih kanalov. Prav vsako spletno akcijo pošljemo tudi prejemnikom e-glasila Emnesti, a čeprav slednjega v povprečju odpre preko 1000 ljudi, se žal le peščica odloči za podpis. To je pomemben izziv aktivizma, saj za dosego sprememb šteje vsak glas!

Pomembno številke popravijo večje akcije v živo, predvsem maraton pisanja apelov Pišem za pravice in Pot ob žici. Tudi zaradi njih je skupno število zbranih podpisov, apelov in drugih ukrepov v

AIS v letu 2016 21.424 (1235 več kot leto prej). Številčno je bila med najbolj uspešnimi peticija za predsednika vlade Cerarja za sprejem beguncev (podprlo jo je 2473 ljudi), a njen duh očitno premiera ni dovolj uspešno prepričal.

Aktivisti in aktivistke so sodelovali ali samostojno organizirali tudi nekaj javnih dogodkov, največ v okviru maratona pisanja apelov Pišem za pravice 2016.

Za odpravo kršitev in čim večje spoštovanje človekovih pravic si v Amnesty prizadevamo skozi naše kampanje, katerih podporni stebri so: aktivizem, učenje človekovih pravic, zagovorništvo (več o tem pod vsebinsko predstavitvijo dela za pravice Romov in beguncev) ter komuniciranje z različnimi javnostmi.

ŠOLA ČLOVEKOVIH PRAVIC V Šoli človekovih pravic (se) učimo o človekovih pravicah, torej izobražujemo o človekovih pravicah, hkrati pa tudi vzgajamo za spoštovanje človekovih pravic. Tudi v letu 2016 smo pedagoškim in mladinskim delavkam in delavcem omogočali vrsto brezplačnih aktivnosti in gradiv.

• 29 smo jih usposobili na dveh usposabljanjih o uporabi participatornih metod pri učenju o človekovih pravicah.

• Izpeljali 60 delavnic, s katerimi smo dosegli okoli 1400 mladih.

• Poslali 11 novičnikov s predlogi za aktivnosti skoraj 1000 naročnikom.

• Redno vzdrževali spletno stran sola.amnesty.si, ki je dragocen vir izobraževalnih gradiv (predlogi za samostojno izvajanje delavnic, inovativna strokovna gradiva za samostojno delo, priročniki) ter aktualnih novic.

V letu 2016 je imela sola.amnesty.si 20.904 ogledov, kar je sicer 9,57 odstotka manj kot leto prej, ko smo zabeležili skoraj 50-odstotno rast glede na 2014, a se je nekoliko podaljšalo trajanje obiskov, več pa je bilo tudi ljudi, ki so se vračali na stran.

Na vrsti dogodkov smo pripravili posebne aktivnosti za šole! Na Noči knjige je z nami sodelovalo že sedem šol in Kosovelova knjižnica Sežana, poleg tega smo obarvali tudi Pot ob žici, Festival dokumentarnega filma (več o tem v sklopu Gledam begunca – vidim človeka) ter maraton pisanja apelov Pišem za pravice (predstavljen ločeno).

Aktivizem: 48,4 %

Učenje človekovih pravic: 23,2 %

Delo izvršnega odbora: 13,9 %

Prevodi, pisanje člankov, drugo: 14,5 %

780 ur

64 PROSTOVOLJK IN PROSTOVOLJCEV JE OPRAVILO

Prostovoljci so organizirali akcijo, na kateri so zbirali podpise pod peticijo velikim globalnim podjetjem, kot so Apple, Microsoft, Sony, Volkswagen in druga. Od njih so zahtevali prevzemanje odgovornosti za odpravo otroškega dela in zlorab pravic odraslih delavcev v rudnikih DR Konga, kjer izkopavajo kobalt (ki se uporablja za litij ionske baterije, uporabljene v izdelkih teh znamk).

03PRILOGA: LETNO POROČILO 2016 I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJA

Tako so se v pisarni kopičili kuverte in kupi s tisoči pisem, sporočil in jezikovnih kartic za učenje slovenščine za begunce po kampanji Pišem za pravice. V ozadju eden od pogledov iz naših novih prostorov na Dunajski 5 v Ljubljani.

Slovenska vlada je pripravila vrsto zakonskih predlogov, katerih določbe so nas skrbele z vidika varstva človekovih pravic. Šlo je zlasti za področje urejanja pravic tujcev (beguncev, migrantov) in novih pooblastil z vidika dela policije. Sami in v sodelovanju z drugimi nevladnimi organizacijami smo si bolj ali manj uspešno prizadevali za odpravo spornih določb.

ZAKON O MEDNARODNI ZAŠČITI: Vlada je predlagala zakonske rešitve, ki bi kršile standarde človekovih pravic na splošno in tudi konkretno pravic beguncev. Skupaj z drugimi nevladnimi organizacijami s tega področja smo se lotili intenzivne lobistične in medijske kampanje zoper takšen napad na pravice prosilcev za azil in begunce. Sprejem nekaterih spornih določb nam je uspelo preprečiti – tako k sreči ni bil sprejet predlog, da se naj zavrže prošnja za azil prosilcu, ki je v Slovenijo vstopil preko države EU (torej praktično vsem!). Vseeno je marca sprejeti zakon prinesel poslabšanje za prosilce za azil. Med drugim se je ukinila enkratna denarna pomoč v višini 288 evrov, ki je edini vir preživetja za prvi mesec in pol po pridobitvi mednarodne zaščite. Zaradi tega so se ljudje že znašli v stiski, ko nimajo denarja za hrano in druge osnovne stvari.

ZAKON O NALOGAH IN POOBLASTILIH POLICIJE: Med nekaj skrb vzbujajočimi predlogi sprememb tega zakona je bila tudi uvedba električnega paralizatorja v policijo. Skozi celo leto smo si prizadevali za dvig standardov pogojev uporabe na raven, kot jo predvideva Svet Evrope. Pri tem smo bili v celoti uspešni; s februarja 2017 sprejetim zakonom se je to prisilno sredstvo v policijo uvedlo tako, da pri njegovi uporabi in nadzoru uporabe ne bi smelo biti težav. Gre za grenko-sladek uspeh, saj policija po našem prepričanju ni pripravila vsebinsko primerne in prave analize, ki bi raziskala, ali je bilo električni paralizator sploh treba uvesti. Brez tega pa objektivno ni mogoče oceniti, ali je bila uvedba potrebna - glede na nižanje števila uporabe prisilnih sredstev, praktično neuporabo strelnega orožja ter k sreči tudi nižanja obsega napadov na policiste in poškodb policistov ter državljanov.

ZAKON O DRŽAVNI MEJI: Skrb smo izražali tudi glede vsebine zakona o nadzoru državne meje (sprejet februarja 2017), ki po našem mnenju nekritično niža pogoje posegov v zasebnost potnikov pri nadzoru državne meje in brez jasnih varovalk v uporabo uvaja nedoločena tehnična in druga sredstva – preko nejasnih določb tudi v notranjosti države, kar nas še posebno skrbi (to bi lahko vodilo v prihodnji množični nadzor pod pretvezo varovanja meje). Argument varovanja državne meje ne sme avtomatično postati izgovor za samovoljne in neomejene posege policije v človekove pravice, saj varnosti brez popolnega upoštevanja človekovih pravic ni mogoče zagotoviti.

ZAKON O TUJCIH: Jeseni je ministrstvo za notranje zadeve šokiralo s predlogom sprememb tega zakona, ki je brezsramno predvideval kršitve vrste priznanih človekovih pravic, izhajajoče iz mednarodnega begunskega prava, prava človekovih pravic in slovenske ustave. Lani nam je v sodelovanju z drugimi NVO sprejem uspelo preprečiti, žal pa je v začetku leta 2017 parlament sprejel sporne zakonske rešitve, kljub širokemu nasprotovanju vrste uglednih strokovnjakov in organizacij v Sloveniji in tujini ter pomislekom parlamentarne službe za zakonodajo.

VLADNI ZAKONSKI PREDLOGI NA NAŠEM REŠETU

PIŠEM ZA PRAVICE 2016 Novembra in decembra je bilo naše gibanje po vsem svetu združeno ob pisanju apelov, peticij in solidarnostnih sporočil v kampanji Pišem za pravice. Napisanih jih je bilo rekordnih 4,5 milijona, v Sloveniji 17.080. Decembra je bila naša pisarna zasuta s paketi, ki so jih pošiljale šole (sodelovalo jih je več kot 50), mi pa z branjem, razvrščanjem in štetjem. Apele in solidarnostna sporočila so pisali v okviru pouka pri različnih predmetih, na številnih šolah so na hodnikih in v avlah postavili stojnice, kjer so vabili k podpisu peticije ali apela.

V slovenski sekciji smo pisali za novinarko Eren Keskin iz Turčije, za žvižgača Edwarda Snowdna iz ZDA, za zaprtega učitelja Johana Teteriso iz Indonezije, za Fomusoha Iva Feha in njegova prijatelja, ki so v Kamerunu zaprti zaradi šale, poslane v sporočilu SMS, za staroselce v dolini reke Peace v Kanadi, za zaprtega fotografa Shawkana iz Egipta, za Annie Alfred in ostale ljudi z albinizmom v Malaviju in za kmetovalko Maximo Acuno iz Peruja. Dodali pa smo solidarnostno aktivnost izdelovanja jezikovnih kartic, ki bodo (otrokom) beguncem v Sloveniji pomagale pri učenju slovenščine – teh smo zbrali skoraj 5000!

V OŠ Staneta Žagarja v Lipnici so k akciji povabili tudi starše na šolski prireditvi. V Gimnaziji Piran so jezikovne kartice kar sami razdelili med otroke priseljence. Dijakinje in dijaki Gimnazije Ptuj so sami organizirali stojnico v središču mesta. Na OŠ Valentina Vodnika v Ljubljani je sodelovala cela šola – tako med odmori kot pri šolskih predmetih.

Pa naši prostovoljci? Dve prostovoljki sta v Mariboru organizirali javni akciji na tamkajšnjem glavnem trgu in medicinski fakulteti, nekatere prostovoljke pa so obiskale svoje nekdanje osnovne šole, kjer so predstavile kampanjo ter z mladimi pisale apele. Skupina prostovoljcev je v naši pisarni posnela kratek video z vabilom k akciji. Poleg tega so razobesili plakate in pripravili infotočke v knjižnicah in drugih prostorih ter podpise zbirali med prijatelji.

04 PRILOGA: LETNO POROČILO 2016 I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJA

Že nekaj let pomembno pozornost posvečamo osveščanju glede pravic beguncev, zlasti tudi v okviru prejšnje kampanje S.O.S. Evropa. V letu 2016 smo dosedanja izobraževalno-osveščevalna gradiva dopolnili in nadgradili pod naslovom Gledam begunca – vidim človeka. Za šole in druge, ki delajo z mladimi, smo pripravili sklop aktivnosti za delo z mladimi, predstavitev tematike, videogradiva in kartice ter omogočili izvedbe delavnic in predavanja (Več: sola.amnesty.si/begunci). Preko medijskega dela in predavanj pa segamo tudi zunaj šol.

Posebna izdaja kartic Izjemni ljudje za boljši svet: V njej smo zbrali 5 znanih ljudi z begunsko izkušnjo (Zlata Filipović je bila v zbirki že od prej, dodali pa smo Waris Dirie, Alberta Einsteina, Denisa Avdića, M.I.A., Antona Ingoliča), preko katerih lahko mladi ozavestijo, da imamo vsi več identitet.

Sodelovanje na Poti ob žici: Tudi tej prireditvi smo se pridružili s sloganom Gledam begunca – vidim človeka. Že četrtič zapovrstjo smo se v petek posvetili mladim, ki so se v okviru šol podali po tej spominski poti. Okoli 500 mladih je na kontrolni točki Livada sodelovalo v participatornem šovu z Lucijo Ćirović; s pomočjo našega kviza pa je okoli 1500 mladih na treh kontrolnih točkah ob poti spoznavalo begunce iz zgoraj omenjene posebne zbirke kart. Učiteljicam in učiteljem, ki so mlade spremljali, smo predstavljali našo Šolo človekovih pravic. Na http://tinyurl.com/lkogm53 si lahko ogledate kratko videopredstavitev dneva. V soboto je 1400 ljudi na poti podpisalo našo peticijo za sprejem beguncev v Sloveniji. Tako v petek kot soboto smo tudi delili nalepke z omenjenim sloganom ter informativno brošuro o pravicah beguncev, ki smo jo pripravili.

Obisk Zlate Filipović: V našo žirijo na 18. Festivalu dokumentarnega filma smo povabili Zlato Filipović, avtorico knjige Zlatin dnevnik, ki jo je napisala kot najstnica med obleganjem Sarajeva. Zlati smo sicer že pred leti namenili eno od kart v naši zbirki Izjemni ljudje za boljši svet. Ob robu žirantskih obveznosti je v svojih številnih medijskih nastopih in

pogovorih s širšo javnostjo (s številnimi na Gimnaziji Jesenice, na nabito polnem predavanju na ljubljanski Filozofski fakulteti ter na srečanju z osnovnošolci v Cankarjevem domu) z deljenjem svoje (begunske) življenjske zgodbe podprla našo kampanjo za pravice beguncev. Več: www.amnesty.si/zlata-filipovic.

GLEDAM BEGUNCA – VIDIM ČLOVEKA: IZOBRAŽEVANJE, OSVEŠČANJE, AKTIVIZEM, ZAGOVORNIŠTVO

Pogovori z Amnesty in prosilcem za azil: Dijakom in dijakinjam iz prve in druge mariborske gimnazije oktobra, ptujskim gimnazijcem pa decembra smo v goste pripeljali tudi prosilca za azil v Sloveniji Imana Shahryarija. Na www.amnesty.si/iman najdete kratek povzetek pogovora z njim. Gost je tako okoli 150 mladim predstavil svojo konkretno izkušnjo, mi pa smo predstavili splošno situacijo.

Peticije in apeli: Organizirali smo več akcij zbiranja podpisov pod peticije in pošiljanja apelov. Največja je bila akcija zbiranja podpisov pod peticijo Sprejmimo begunce, s katero je skoraj 2500 ljudi od predsednika vlade Cerarja zahtevalo sprejem njihovega večjega števila. Poleg tega smo pripravili spletne peticije tudi z vidika napadov na pravice beguncev na evropski ravni: proti sporazumu med EU in Turčijo ter proti zadrževanju beguncev v slabih razmerah na grških otokih.

Jezikovne kartice za begunske otroke: Maratonu pisanja apelov Pišem za pravice običajno dodamo tudi lokalni »primer«, tokrat smo mlade povabili k izdelovanju jezikovnih kartic, ki bi bile

Direktno z letališča je Zlata Filipović, ki je kot najstnica zbežala iz obleganega Sarajeva, odšla na Gimnazijo Jesenice in mlade navdušila s svojo zgodbo.

ALBERT EINSTEIN (Nemčija, 1879-1955)Albert se je rodil judovskim staršem leta 1879. V šoli je bil uspešen, predvsem sta ga zanimali matematika in fizika. Z družino so se večkrat selili, šolanje je dokončal v Švici, kjer je dobil tudi prvo službo v patentnem uradu, kasneje pa se je vrnil v Nemčijo. Kot Jud je bil avtomatično drugorazredni državljan, nacistični tisk pa je pozival celo k njegovemu obešenju in za njegov umor ponujal nagrado. V takšnem ozračju je za vedno zapustil Nemčijo. Vse življenje se je zavzemal za človekove pravice, zato je nasprotoval tudi diskriminaciji vseh drugače mislečih v Nemčiji in se v pro-test odrekel državljanstvu. Fiziki ga poznajo po teoriji relativnosti, med njegovimi dosežki pa je najbolj poznana formula E = mc2. Za svoje delo je prejel številne nagrade in priznanja, med drugim tudi Nobelovo nagrado za fiziko.

DENIS AVDIĆ (Bosna in Hercegovina, 1982)Denis se je rodil v Gračanici, kjer je velik del otroštva preživel s teto in babico. V Bosni se je imel lepo, čeprav ni živel v izobilju. Pri 10 letih je med vojno pobegnil k očetu v Slovenijo, kjer je našel nov dom, čeprav je še vedno zelo pogrešal babico in teto. Tu se je izšolal in začel opravljati poklic policista, obenem pa delati tudi kot voditelj na radijskih postajah. Poznamo ga kot velikega šaljivca, ki je tudi odličen imitator, postal je eden najbolj znanih glasov na slovenskih radijskih valovih. Vodil je že veliko dogodkov in televizijskih oddaj, ustvaril je tudi tri gledališke predstave. Kot javna osebnost njegov glas doseže veliko ljudi in nemalokrat ga uporabi za zagovarjanje človekovih pravic.

M.I.A. (Združeno kraljestvo, 1975) Mathangi “Maya” Arulpragasam se je zgodaj v otroštvu iz Londona z družino preselila na Šrilanko v Jafno, kjer prebiva tamilska manjšina, ki se že več desetletij zavzema za več avtonomije. Tam so se zaradi strahu pred vojsko morali skrivati. Oče je bil tamilski politični aktivist, zaradi stalnega preganjanja je Maya z mamo in preostalo družino pobegnila v Indijo, kjer je očeta videla zelo poredko. Pred nasiljem so se dokončno umaknili v London, kjer je Maya odrasla in začela svojo umetniško kariero. Zdaj je pod umetniškim vzdevkom M.I.A. ena izmed najbolj znanih glasbenih izvajalcev svoje generacije. V pesmih obravnava vojno, mednarodne konflikte, odnos do beguncev in tako prek umetnosti spodbuja sočutje do soljudi v stiski in ozaveščenost glede človekovih pravic. Hkrati kot aktivna državljanka poskuša vplivati na dogajanje v družbi in daje zgled za politično udejstvovanje mladih.

WARIS DIRIE (Somalija, 1965)Waris, kar pomeni puščavska roža, je pri 13 pobegnila od doma pred prisilno poroko. Na dolgi poti iz domačega naselja je več dni sama tavala čez puščavo, ko pa je prišla do Mogadiša, je tam morala najti sestro. Iz Somalije je pot nadaljevala v Veliko Britanijo, kjer je opravljala različna dela od čiščenja do priprave hrane, zaslovela pa je kot maneken-ka. Slavo je izkoristila za ozaveščanje in boj proti spolnem obrezovanju deklet, ki ga je kot otrok prestala tudi sama. Postala je posebna ambasadorka Združenih narodov in življenje posvetila pravicam žensk in družbenemu razvoju v vzhodni Afriki. Zdaj živi in piše knjige na Dunaju, v svojih delih popisuje osebne izkušnje prilagajanja na novo okolje in obravnava teme, kot so človekove pravice žensk ter prilagajanje afriških skupnosti na življenje v Evropi.

Pet znanih ljudi z begunsko izkušnjo na naših didaktičnih kartah: Waris Dirie, Albert Einstein, Denis Avdić, M.I.A. in Zlata Filipović.

Foto

: Zal

a M

aja

Rav

niha

r

05PRILOGA: LETNO POROČILO 2016 I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJA

ZAVZEMANJE ZA PRAVICE ROMOV Skozi spremljanje razmer na terenu, z izvajanjem opolnomočenja romskih svetnikov in voditeljev, odzivanjem na vladno (ne)ukrepanje ter medijskim delom smo nadaljevali zavzemanje za pravice Romov, s poudarkom na bivalnih razmerah. V več naseljih na JV Slovenije živijo brez pravne varnosti nastanitve, brez dostopa do celotnega spektra osnovne infrastrukture in brez možnosti učinkovitega dialoga z oblastmi za izboljšanje stanja.

Aktivnosti opolnomočenja: Skupini romskih svetnikov in voditeljev smo nudili redna usposabljanja, ki so jim v pomoč pri njihovem vsakodnevnem delu v skupnosti ter stikih z oblastmi in mediji. Vsebinsko to pomeni praktično usposabljanje političnih, medijskih, komunikacijskih in drugih veščin za učinkovito politično delovanje na tedenski ravni.

Do pravice preko sodišč: Tudi z našo podporo je na Evropskem sodišču za človekove pravice podana pritožba za dostop do pitne vode in sanitarij, kjer se pričakuje skorajšnja sodba, saj odvetnica Nina Zidar Klemenčič redno vlaga urgence za čimprejšnje odločanje. Pomagali smo tudi pri sproženju nekaj drugih pravnih sporov, vezanih na zagotovitev elektrike in proti rušenju

SODELOVANJE Z DRUGIMI NVO Da bi dosegali svoje cilje glede čim višje stopnje spoštovanja človekovih pravic, se pri svojem delu redno povezujemo tudi z drugimi nevladnimi organizacijami. V letu 2016 je bilo predvsem pomembno združevanje prizadevanj na področju pravic prosilcev za mednarodno zaščito in beguncev ter pravic Romov.

Na področju Romov sodelujemo s Forumom romskih svetnikov, z Zvezo Romov Preporod, Zvezo Romov Anglunipe, Zvezo za razvoj romske skupnosti (Bela krajina), Društvom Romov Ribnica Pomlad in Mirovnim inštitutom, občasno pa tudi z Zvezo Romov Slovenije, Zvezo Romov za Dolenjsko, s Pravno-informacijskim centrom nevladnih organizacij – PIC ter CNVOS-om.

Mirovni inštitut, PIC, Slovenska filantropija, Sloga, Humanitas, Rdeči križ, Unicef in še več deset drugih nevladnih in humanitarnih organizacij pa skupaj z nami sestavlja »koalicijo«, ki si skupaj prizadeva za zaščito pravic beguncev in prosilcev za azil. V 2016 smo se usklajeno borili zoper sporne zakonske in druge ukrepe oblasti ter si prizadevali širiti zavedanje o pravicah beguncev in nujnosti njihovega sprejemanja.

Z organizacijami, ki so aktivne na področju globalnega učenja, smo se povezali v projektu Z globalnim učenjem do globalnih ciljev!, v okviru katerega med drugim šolam pošiljamo novičnik, kjer so predstavljene aktivnosti vseh sodelujočih NVO, izdali smo priročnik ter organizirali motivacijski dan za učitelje in konferenco o globalnem učenju. V tem okviru sodelujemo z društvi Humanitas, Umanotera in Focus, z Zavodom Global, Inštitutom za afriške študije, Zavodom Voluntariat, s Kulturno izobraževalnim društvom PINA, z Mirovnim inštitutom, Društvom za Združene narode za Slovenijo, s Humanitarnim društvom ADRA Slovenija, Človekoljubnim društvom Up Jesenice in Slogo.

objektov (sodni in upravni postopki). Doslej smo uspeli ustaviti rušenje treh romskih domov, dva postopka sta še odprta. To pomeni, da smo ustavili grožnjo prisilnih izselitev v Škocjanu. Poleg lobiranja in aktivizma so tudi sodišča ena od poti, ki jih ubiramo v prizadevanju za dosego izboljšav in sprememb na področju človekovih pravic.

Odzivi na nestrateškost vlade: Vlada je sredi leta z 19-mesečno zamudo odgovorila parlamentarni komisiji za peticije, človekove pravice in enake možnosti, ki ji je januarja 2015 priporočila sprejem romske strategije. Za slednjo se že leta zavzemamo tudi v Amnesty, saj verjamemo, da se morajo oblasti povsem rešljivih izzivov pri zagotavljanju pravic Romov lotiti usklajeno med relevantnimi resorji in z ustrezno finančno podporo. Vlada je namesto tega komisiji DZ odgovorila praktično brez vsebine, na skopih dveh straneh. Odzvali smo se kritično in vlado še enkrat znova pozvali k resni pripravi in sprejemu strategije. A nas vnovič ni slišala. Oktobra so na vladni komisiji za Rome sicer predstavili osnutek programa ukrepov za Rome – ki pa je zgolj zbir že obstoječih ukrepov in ki je bil konec leta 2016 še naprej zgolj osnutek.

begunskim otrokom v pomoč pri učenju slovenščine – in jih prejeli kar 5000!

Komunikacije: V okviru našega prizadevanja proti omejevanju pravic beguncev smo pomembno pozornost namenjali komunikacijam – tako preko naših kanalov kot tudi odzivanju na medijska povpraševanja. Slovensko javnost smo tudi redno obveščali o poročilih Amnesty International – pravice beguncev so namreč trenutno tudi prioritetna globalna kampanja naše organizacije, zaradi česar redno objavljamo poročila s terena, praktično z vsega sveta.

Zagovorništvo: Poleg prizadevanj proti zakonskim in drugim ukrepom, s katerimi si je vlada prizadevala omejevati pravice beguncev, smo oblasti opozarjali tudi na njene obveznosti na evropski in globalni ravni.

Živeti v miru – za milijone ljudi po svetu so to le sanje Živeti v miru. Brez strahu, da bo na vaš dom priletela bomba. Brez strahu, da bo vaše najbližje na poti v trgovino pokosil ostrostrelec. Brez strahu, da vas bo država zaprla in poslala pred sodišče, ker se zavzemate za človekove pravice. Brez strahu, da boste zaradi svoje spolne usmerjenosti ali etnične pripadnosti tarča napadov in nadlegovanja, pa vas oblast ne bo zaščitila ... Za milijone ljudi so to le sanje.

Hennan Karajoul in sherihan issio sta s sinom Kahramanom morala zbežati iz sirskega alepa. norveška jih je preselila iz sirije in jim omogočila, da so si v oslu na novo ustvarili življenje. tako jim je omogočila, da so na varen način prišli do zaščite.

Foto

: H

elge

Lie

n

BROŠURA - Živeti v miru A5 ver5.indd 1 20.4.2016 19:52:59Naslovnica brošure, ki smo jo pripravili za osveščanje o pravicah begunk in beguncev.

06 PRILOGA: LETNO POROČILO 2016 I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJA

DOBRO, SLABO IN TAKO - TAKO V 2016

Aktivno prizadevanje vlade za omejevanje

pravic migrantov in beguncev preko zakonskih predlogov in s komuniciranjem, ki begunce večinoma označuje kot varnostno grožnjo.

Čeprav nam je uspelo preprečiti nekaj najbolj

spornih določb, marca sprejeti zakon o mednarodni zaščiti zmanjšuje dostop do mednarodne zaščite v Sloveniji in pravice beguncev.

Potem ko nas je predsednik vlade Miro

Cerar, ki smo mu želeli predati peticije za sprejem beguncev, glede tega »preusmeril« na notranje ministrstvo, tam od julija 2016 niso našli časa, da bi nas sprejeli.

Ekonomsko manj razvite države skrbijo za

86 odstotkov svetovne begunske populacije. Slovenija je do marca 2017 iz Italije in Grčije preselila 135 od obljubljenih 567 beguncev. Če upoštevamo vse evropske države, so »uspele« v znak solidarnosti s tema dvema državama in begunci preseliti manj kot 10 odstotkov od 160.000 obljubljenih.

Neznanci so vandalizirali silhueti

Alberta Einsteina, ki smo jih postavili na Poti ob žici, s čimer smo opozorili, da je bil tudi ta slavni genij begunec. Izrezali so besedo »begunec«.

Državni zbor je v ustavo vpisal pravico do pitne

vode ter sprejel zakona o partnerski zvezi ter o varstvu pred diskriminacijo.

Vlada je namenila sredstva za cisterno z

vodo za dvoje romskih naselij, a izvedbo tako zapletla, da je eno naselje ostalo brez cistern, v drugem pa je voda pozimi zmrznila. To ponazarja, kako se vlada loteva reševanja tega vprašanja – ne s strateškimi ukrepi, ampak s kratkoročnim (neuspešnim) lepljenjem obližev.

Kot odgovor na zahtevo pristojnega

parlamentarnega telesa, naj pripravi strategijo razvoja romske skupnosti, je vlada osem mesecev po roku namesto strategije poslala dve strani dolg dopis brez vsebine.

Evropsko sodišče za človekove pravice je v

zadevi Anastasov potrdilo ustreznost domače odškodninske sheme za izbrisane. Odločitev sodišča se nanaša samo na tiste izbrisane pritožnike, ki so si pravni status že uredili (212 oseb). Na ESČP ostaja več kot 600 izbrisanih pritožnikov, ki ne spadajo v kategorijo izbrisanih z urejenim statusom.

Skozi naše izobraževalne aktivnosti

smo dosegli 3400 mladih na delavnicah, javnih dogodkih ter predavanjih.

Na maratonu pisanja apelov Pišem za pravice

smo zbrali rekordnih 17.080 podpisov, apelov, jezikovnih kartic.

Dosegli smo zastavljene načrte glede zbiranja

sredstev, 79 odstotkov prihodkov smo zbrali od članstva in podpornikov.

Režiserka in scenaristka Urša Menart na zaključni prireditvi Festivala dokumentarnega filma razglaša najboljši dokumentarni film na temo človekovih pravic, za katerega se je odločila žirija, v kateri je bila ob njej še predsednica AIS Dragana T. Trivundža (v ozadju) in Zlata Filipović, filmska in knjižna ustvarjalka.

Foto

: Tan

ja R

istič

Foto

: Ana

Čem

ažar

Okoli 500 mladih je sodelovalo na participatornem šovu z Lucijo Ćirović na Poti ob žici.

2016 SKOZI FOTOGRAFIJE

Del naše ekipe na končni točki Parade ponosa 2016.

Okoli 150 mladim smo omogočili pogovor s prosilcem za azil Imanom Shahryarijem.

Zaposleni v slovenski Amnesty se pogosto pridružimo solidarnostnim akcijam; tako smo poslali dobre misli in izraze solidarnosti na Poljsko, kjer so bile na udaru reproduktivne pravice žensk.

07PRILOGA: LETNO POROČILO 2016 I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJA

KAKO JE AMNESTY ZDRUŽENA V DELU PROTI KRIVICAM?Slovenska Amnesty je del globalnega gibanja Amnesty International, ustanovljenega maja 1961. V zadnjih letih poteka intenzivno preoblikovanje naše organizacije, s čimer se želimo še bolj približati razmeram na terenu.

Najbolj je ta sprememba vidna v tem, da Amnesty več nima sedeža v Londonu, kjer bi bila večina zaposlenih, ampak imamo regionalne pisarne na območju Afrike, Azije, Latinske Amerike, Bližnjega vzhoda in Evrope. Gre za velika »vozlišča«, kjer potekajo raziskave, kampanje in komunikacije. Te velike pisarne, ki predstavljajo mednarodno gibanje Amnesty, krepijo delo tako imenovanih sekcij Amnesty, ki v več kot 70 državah delujejo na nacionalni ravni. Tudi Amnesty International Slovenije ima status sekcije.

Delo slovenske sekcije se večinoma osredotoča na raven kampanj, po potrebi pa delujemo tudi z vidika spremljanja (potencialnih) kršitev (položaj Romov, pravice beguncev …).

Amnesty po celem svetu deluje v skladu z načelom enotnosti. To med drugim pomeni, da si prizadevamo za doseganje skupnih strateških ciljev. Na podlagi teh se pripravljajo tudi regionalne in globalne kampanje, v katerih sodelujemo v slovenski Amnesty. V letu 2016 smo največ pozornosti namenjali globalni kampanji za pravice begunk in beguncev.

Raziskave, na podlagi katerih v globalni Amnesty objavljamo poročila, večinoma opravljajo naši raziskovalke in raziskovalci, ki delujejo na terenu, locirani pa so bodisi v Londonu bodisi v kakšnem drugem »vozlišču«. Izsledki njihovih raziskav so za sekcije Amnesty po vsem svetu, torej tudi za slovensko Amnesty, izhodišče za aktivizem, lobiranje, osveščanje, izobraževanje … Zahvaljujoč našim aktivistom in aktivistkam njihove ugotovitve ne ostajajo »mrtve črke na papirju«.

KRŠITVE

RAZISKAVE

KAMPANJE

DOBRENOVICE

NEPOŠTENA SOJENJA

OBOROŽENI SPOPADI

SMRTNA KAZEN

MUČENJE

NEDOSTOPNOST DOIZOBRAŽEVANJA

REVŠČINA

NASILJENAD ŽENSKAMINESVOBODA

IZRAŽANJA

DISKRIMINACIJA

PREGLEDSPOŠTOVANJASTANDARDOV

OPAZOVANJE ZBIRANJE DOKAZOV

INTERVJUJI

PETICIJE IN APELI

JAVNI SHODIPROTESTI

AKCIJEPROSTOVOLJCEV

OBJAVAPOROČILA

AKTIVIZEM

UČENJEČLOVEKOVIH

PRAVIC

ZAGOVORNIŠTVO

MEDIJSKODELO

SODELOVANJE Z ZUNANJIMI

STROKOVNJAKI

DELAVNICE

UČNA GRADIVA

Želim si, da bi se lahko zahvalila prav vsaki in vsakemu posebej. Ne le za kampanjo za mojo izpustitev in izpustitev drugih zapornikov

vesti - ampak tudi za to, ker ste nam pomagali obdržati upanje.

Besede nekdanje zapornice vesti Phyoe Phyoe Aung iz Mjanmarja, ki so jo izpustili aprila 2016. Zanjo smo se v okviru Pišem za pravice 2015 zavzemali tudi v Sloveniji.

To je le ena od dobrih novic, ki jih dosegamo, ko delamo skupaj, združeni proti krivicam.

08 PRILOGA: LETNO POROČILO 2016 I AMNESTY INTERNATIONAL SLOVENIJA

PRIHODKI 626.206 EUR

Prispevki članov in podpornikov 79%Pomoč mednarodne organizacije * 14%Državna sredstva za učenje človekovih pravic ** 3%Ostalo 4%

ODHODKI 583.758 EUR

Kampanje in učenje človekovih pravic 40%Pridobivanje članov, podpornikov in zbiranje sredstev 39%Organizacijska podpora programom 18%Ostalo 3%

Amnesty International Slovenije, Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana | amnesty@amnesty.si | 01 426 93 77 www.amnesty.si | Facebook: Amnesty Slovenije | Twitter: AmnestySlovenia | Pinterest: AmnestySlovenia | Instagram: Amnesty Slovenia

Pojasnilo k prikazu porabe in prihodkov

Do razlike med porabo in prihodki prihaja zaradi načrtovane gradnje rezerv. To poročilo je predvidoma dokončno; če bi prišlo do morebitnih minimalnih odstopanj, bodo ta zabeležena na www.amnesty.si, kjer bomo maja tudi objavili poročilo revizorske hiše.

* Sredstva, pridobljena od mednarodne AI, in sredstva AI Norveške za projekt Z opolnomočenjem do strpnosti.

** V Amnesty International lahko sprejmemo sredstva od države le za področje učenja človekovih pravic.

V te

kstu

upo

rabl

jena

moš

ka s

lovn

ična

obl

ika

se e

nako

vred

no n

anaš

a na

oba

spo

la.

PRIDOBIVANJE SREDSTEV ZA NAŠE DELO Od leta 2000 v Sloveniji pridobivamo sredstva z neposrednim nagovarjanjem ljudi za članstvo ali finančno podporo. Najprej smo stopili na ulice vseh večjih mest, leta 2013 pa smo začeli še z obiski na domovih in s takšnim osebnim pristopom zrasli za petkrat ter postali bolj prepoznavni. Od leta 2016 smo finančno samostojni in od mednarodne organizacije Amnesty ne prejemamo več pomoči za osnovno delo. Na to smo zelo ponosni, saj smo edina entiteta Amnesty na območju nekdanjih socialističnih držav, ki ji je to uspelo.

V 2016 smo kar 79 odstotkov donacij pridobili od več kot 10.000 članov in članic, ki smo jih pridobili bodisi na ulici bodisi doma. Želimo doseči čim več ljudi, zato smo lani obiskali kar 26 krajev od Vrhnike do Benedikta. Zelo smo hvaležni, da je v 2016 po predstavitvi našega aktualnega dela po telefonu več kot 600 članov in članic dvignilo mesečno donacijo.

Za zagotavljanje naše nepristranskosti in neodvisnosti Amnesty od države sprejema izključno le sredstva za učenje človekovih pravic. Ta sredstva predstavljajo le 3 odstotke našega financiranja: to so bila v letu 2016 sredstva državnega urada za mladino in urada za mladino ljubljanske občine.

Posamezniki pa nas lahko podprejo tudi z neposredno donacijo in tako, da nam namenijo del svoje dohodnine.

EKIPA PISARNE V 2016 Nataša Posel, direktorica (bolniška odsotnost od aprila); Tadeja Knuplež, poslovna sekretarka. Področje kampanj in učenja človekovih pravic: Metka Naglič, v. d. direktorica od aprila & direktorica za kampanje in komunikacije; Jerneja Turin, vodja kampanj; Blaž Kovač, vodja projektov na Sloveniji; Samo Selimović, vodja učenja človekovih pravic (UČP; nadomeščal porodniško odsotnost Simone Podobnikar); vodja projektov za UČP in kampanje Ana Čemažar; pol leta asistent na kampanjah Miha Pongrac. Področje financ in zbiranja sredstev: Miha Bogataj, direktor za finance in zbiranje sredstev; Tamara Gale, vodja Face to Face (F2F); projektni sodelavci: Miha Ahačič, vodja Od vrat do vrat (OVDV); Simon Kovačič, administracija za zbiranje sredstev in koordinator projekta F2F v Ljubljani; Adela Palamar, telemarketing; Mirjam Fašmon, koordinatorka projekta F2F v Mariboru; Štangelj Eva, koordinatorka projekta OVDV v Mariboru, Lidija Pavlič in Matej Vošnjak, koordinatorja projekta OVDV v Ljubljani, ter še vrsta neprecenljivih rekruterjev in rekruterk.

O DELU IZVRŠNEGA ODBORA AIS Izvršni odbor AIS je v letu 2016 odločal petkrat, v zasedbi Dragana Trivundža Tomanić (predsednica), Romana Zidar (blagajnik), Tjaša Petročnik, Marko Tanasić in Sabina Živec so se do majskega zbora članov sestali na dveh sejah in eni korespondenčni. V novi zasedbi, izvoljeni na majskem zboru članov, je Marka Tanasića zamenjala Erica Johnson Debeljak; do konca leta so se sestali še na dveh sejah. Stalnica dela izvršnega odbora je nadzor nad finančnim delom sekcije, seznanjanje z večjimi projekti in aktualnimi temami, na katere se kot organizacija odzivamo, usmerjanje dela direktorice itd.

V okviru kampanje Pišem za pravice smo zbirali tudi solidarnostna sporočila; del naše ekipe za zbiranje sredstev Face to Face je poslal podporo Annie, ki živi z albinizmom.