KLOPNI MENINGOENCEFALITIS -

bolezen, ki človeku spremeni življenje, lahko jo preprečimo.

Kaj povzroča klopni meningoencefalitis (KME)?

Klopni meningoencefalitis povzroča virus klopnega meningoencefalitisa.

Virus kroži po parazitskem trikotniku, ki ga sestavljajo virus KME, klop in gostitelj.

Klopi so glavni prenašalci in gostitelji virusa KME. Na svetu so odkrili približno 850 vrst klopov. Pomembno vlogo ima 8 članov družine trdih/ščitastih klopov. Ixodes ricinus je najpomembnejša vrsta klopa v Evropi, torej tudi v slovenskem prostoru, Ixodes persulcatus je najpomembnejša vrsta klopa za Uralom.

gostitelji

Virus KME klop

Kaj potrebuje virus KME za preživetje? Virus KME za obstoj in preživetje potrebuje:

• klope, ki delujejo kot prenašalci in gostitelji virusa KME,

• ustrezne vretenčarje, ki so prav tako gostitelji virusa (npr. miši) ali

• gostitelje klopov (npr. sesalci, ptice in plazilci).

Prenašalec: predvsem žival (navadno členonožec), ki prenaša povzročitelja bolezni (npr. virus KME) z enega gostitelja na drugega. Gostitelj virusa KME: vzdržuje prenašalca, kot morebitni vir okužbe pri človeku; gostitelj virusa KME je lahko brez negativnih učinkov patogena. Gostitelj klopov: žival, v kateri ali na kateri živijo paraziti.

Geografska porazdelitev virusa KME

Virus KME je prisoten v mnogih evropskih državah in velikem delu severne Azije,

vključno z Rusijo, severno Kitajsko in severno Japonsko.

Obstajajo 3 genetski rodovi virusa, ki jih glede na njihovo geografsko porazdelitev

imenujemo:

• evropski podtip,

• sibirski podtip,

• podtip z daljnega vzhoda.

Klopi so glavni prenašalci virusa KME in drugih patogenov.

Klopi so zelo učinkoviti prenašalci patogenov, ker: • se hranijo s krvjo različnih živali - gostiteljev, • imajo dolg življenjski cikel. Poleg virusa KME klopi prenašajo tudi

– druge viruse, – bakterije, kot so rikecije in spirohete (med njimi Borreliae), – glivice, – praživali ter – gliste.

Klopi lahko sočasno prenašajo tudi več patogenov, kot sta virus KME in Borrelia, kar lahko pri človeku povzroči mešane okužbe.

Razvojne faze klopov

Življenjski cikel klopov Ixodes vključuje naslednje faze: larvo, nimfo in odraslega klopa.

V vsaki razvojni fazi klop potrebuje vsaj en obrok krvi gostitelja - vretenčarja, da se razvije v naslednjo fazo. Odrasle samice pa potrebujejo obrok krvi, da lahko izležejo jajčeca.

larva

nimfa

klop

jajčeca

Kako se klopi okužijo z virusom KME?

z vertikalnim prenosom (z gostitelja na klopa) • Klopi se v eni izmed razvojnih stopenj lahko okužijo, ko se hranijo na gostitelju, ki ima v krvi

dovolj namnožen virus. • Virus KME se takoj prenese s klopa na gostitelja preko sline okuženega klopa. s horizontalnim prenosom (s klopa na klopa) • Klopi se okužijo, ko se na površini gostitelja sočasno hranijo okuženi in neokuženi klopi, tj. ko se

hrani v bližini z drugimi klopi na površini gostitelja brez virusa. • Občasno do prenosa pride transovarijsko, z okuženih samic na jajčeca. Ko se klopi okužijo, prenašajo virus celo življenje. Pri klopih se bolezen ne razvije. Ko se klop pritrdi na gostitelja, lahko preteče 12 ur do začetka hranjenja s krvjo. Ker klopova slina vsebuje anestetski učinek, ugriz ne povzroči nobene bolečine in se zato pogosto prezre. Virus KME lahko na človeka in druge gostitelje prenesejo larve, nimfe in odrasli klopi.

Ustni del klopa

Klop Ixodes ricinus ima ustne dele za prebadanje in sesanje. Klopova slina vsebuje:

– biološko aktivne snovi z antikoagulantom, lokalnim anestetikom in protivnetnimi lastnostmi,

– strupnine, – druge izločke, ki zasidrajo ustni del v gostiteljevo kožo.

Virus KME se prenaša s klopovo slino.

Kako se z virusom KME okuži človek?

Virus KME lahko na človeka in druge gostitelje prenesejo larve,

nimfe, in odrasli klopi.

Nimfe klopa Ixodes ricinus so najpomembnejše pri prenosu na

človeka.

Kam se klopi pritrdijo?

Na ljudeh se klopi oziroma larve in nimfe navadno pritrdijo na z

dlakami pokrite dele: glave,

ušes,

rok,

kolen,

dlani ali

stopal.

Kdaj so klopi najboj aktivni?

Vse razvojne faze klopov, tj. larve, nimfe in odrasli klopi, prezimijo pod odpadlim listjem, kjer je lahko temperatura tudi 0 °C. Klopi postanejo dejavni spomladi, ko se temperatura prsti dvigne na 5 − 7 °C, tj. marca ali aprila. S hibernacijo (prezimovanjem) pa začnejo, ko se temperatura okolja začne nižati do približno enake vrednosti, tj. oktobra ali novembra.

Kje najdemo klope?

Klopi se nahajajo v gozdovih, na travnikih, vrtovih, parkih, ob

rečnih bregovih.

Prenašalci klopov so lahko tudi domače živali.

Klopni meningoencefalitis (KME) je nevarna virusna bolezen možganske ovojnice in centralnega živčnega sistema -

povzroči jo lahko en sam ugriz okuženega klopa.

Z mesta vboda vstopa virus KME v kri in limfni sistem, nato pa virus prodre v centralno živčevje, kjer povzroči vnetje in

okvare živčnih celic.

Človeku spremeni življenje.

Število obolelih oseb zaradi KME v Sloveniji, 2002 – 2009

LETO 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009

Št. prijav 262 282 204 297 373 199 251 304

INC. /100.000

13,1 14,1 10,2 14,9 18.6 9,9 12,4 14,9

Št. umrlih 0 2 3 0 0 2 0 1

Bolezen se lahko pojavi v vseh starostnih skupinah.

KME ima navadno težji potek pri starejših ljudeh.

Klinična slika bolezni KME

Bolezen običajno poteka v dveh fazah:

1. faza bolezni: 7 do 14 dni po okužbi po vbodu klopa, slabo počutje, bolečine v mišicah, vročina, glavobol, bruhanje, bolečine

v trebuhu ter driska. faza traja do šest dni.

Prosti interval

lahko traja celo do dva tedna. v tem času so bolniki običajno brez težav ali imajo blag glavobol.

2. faza bolezni

meningitis, meningoencefalitis, meningoencefalomielitis ali mešane oblike. visoka temperatura, močan glavobol, bruhanje in včasih celo nezavest. potrebno zdravljenje v bolnišnici - traja različno dolgo, odvisno od

stopnje in lokalizacije prizadetosti osrednjega živčevja.

18

Raziskave slovenskih bolnikov, ki so preboleli KME, kažejo:

• 95 % obolelih je hospitaliziranih, • 10 – 30 % bolnikov ima hude nevrološke in psihološke posledice, • 24 % bolnikov ima možgansko disfunkcijo, • smrtnost zaradi bolezni znaša 1 %.

Slika: Povprečno letno število obolelih zaradi KME na 100.000 prebivalcev

v zdravstvenih regijah v Sloveniji od leta 2000 do 2009.

Stopnja incidence KME v Sloveniji je med najvišjimi prijavljenimi v Evropi.

Povsod po Sloveniji ljudje obolevajo zaradi klopnega meningoencefalitisa.

Zdravljenje KME

Proti KME ni na voljo nobena specifična protivirusna oblika zdravljenja.

KME je zato mogoče zdraviti samo simptomatsko.

Lymska borelioza je okužba, ki jo povzroča bakterija, ki se lahko zdravi z dajanjem antibiotikov.

Vbodom klopov so izpostavljene osebe, ki:

• se gibajo v naravi

(na travnikih, vrtovih, v parkih, sadovnjakih, vinogradih, gozdovih ...),

• so aktivne na prostem

(kampiranje, planinarjenje, gobarjenje, lov, nabiranje sadežev in zelišč ...),

• se športno udejstvujejo

(golf, tek, pohodništvo, jahanje, kolesarjenje, gorsko kolesarjenje,

padalstvo, joging, nogomet, tenis ...).

Vbodom klopov so izpostavljene tudi osebe, ki:

• profesionalno delajo v naravi (gozdarji, kmetovalci, vojaki, policisti, poštarji, gasilci, kmetovalci, lovci, športniki ...).

44-letni Herman Čater je leta 1985 delal kot pedagoški svetovalec za tuje jezike na Zavodu za šolstvo, prosti čas pa je posvetil jadralnemu padalstvu, fotografiji in planinarjenju. Istega leta je klopni meningoencefalitis prekinil njegovo ustaljeno življenje in ga obrnil na glavo.

Bolezen je pri njem povzročila vnetje možganov in možganskih ovojnic, zaradi česar je bil v smrtni nevarnosti in popolnoma hrom.

Tri tedne je preživel na intenzivnem oddelku Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja, na kateri je ostal še dva meseca in pol in čemur je sledilo osemmesečno zdravljenje v Zdravilišču Laško ter kasneje dolgotrajna fizioterapija v Celju.

Bolezen je pustila hude posledice v obliki invalidnosti zgornjega dela telesa in rok, saj so bile prizadete vse mišice zgornjega dela, prebolel pa je tudi pljučnico. Ko je zapuščal bolnišnico, je bila diagnoza slaba.

S pomočjo zdravnikov, medicinskega osebja, lastne zavzetosti in optimizma je po petih letih med vajami v vodi skoraj čudežno pričel premikati levo roko.

Herman Čater se ob soočenju s hudo boleznijo ni predal malodušju, volja do življenja in zdravja sta obrodili sadove. Leta 1989 je zopet poskusil z letenjem, ki ga je kasneje opustil, saj si njegova leva roka nikdar ni popolnoma opomogla. Nato se je usmeril v fotografijo. Povzeto po članku: Brane Piano, 'O hromem ptiču, ki je poletel', Delo, 24.5.2010 Izkušnjo z boleznijo je opisal v svoji knjigi »Ne odreci se sanjam«, ki jo je izdal v samozaložbi.

Zgodba pacienta

O zaščiti pred klopnim meningoencefalitisom

se posvetujte z zdravnikom.

Reference:

Barrett PN, in sod. Tick-borne encephalitis virus vaccine. V: Plotkin SA, Orenstein WA (ur.): Vaccines. Philadelphia: Saunders & Elsevier, 2008:841ff.

Dennis DT in Piesman JF. Overview of Tick-Borne Infections of Humans. V: Tick-Borne Diseases of Humans, Goodman J in sod. (ur.) ASM Press, Washington DC, 2005.

Heinz FX. Molecular aspects of TBE virus research. Vaccine 2003;21:S3–S10.

Holzmann H in sod. Tick-borne encephalitis from eating goat cheese in a mountain region of Austria. Emerg Infect Dis 2009;15:1671–3.

Kunz C. Die Prophylaxe der Frühsommer-Meningoenzephalitis (FSME) in der dermatologischen Praxis. Schrifttum und Praxis 1974;5:55–58

Labuda M in sod. Non-viraemic transmission of tick-borne encephalitis virus: a mechanism for arbovirus survival in nature. Experientia 1993;49:802–5.

Liebisch A. Der Holzbock – die unbekannte Gefahr. Zecken bei Tier und Mensch. Pirsch 1976;7:364–67.

Liebisch A. Zur Überträgerökologie der Zeckenenzephalitis in der Bundesrepublik Deutschland. V: Jusatz H (ur.). Beiträge zur Geoökologie der Zentraleuropäischen Zecken-Enzephalitis. Berlin: Springer-Verlag, 1978:20–29.

Lindquist L in Vapalahti O. Tick-borne encephalitis. Lancet 2008;371:1861–71.

Nuttall, PA. Pathogen-tick-host interactions: Borrelia burgdorferi and TBE virus. Zentralbl Bakteriol 1999;289:492–505.

Radda AC in Kunz C. Die Frühsommer-Meningoenzephalitis in Mitteleuropa. Kinderarzt 1983;14:714–24.

Sanson T. Tick-Borne Diseases. Medscape [http://emedicine.medscape.com/article/786652-overview#aw2aab6b2].

Süss J. Epidemiology and ecology of TBE relevant to the production of effective vaccines. Vaccine 2003;21:S19–35

Süss J. Tick-borne encephalitis 2010: Epidemiology, risk areas, and virus strains in Europe and Asia-An overview. Ticks Tick Borne Dis 2011;2:2–15.

Inštitut za varovanje zdravja RS. Klopni meningoencefalitis in klinična slika bolezni. Dostop na:

http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=165&pi=5&_5_id=1027&_5_PageIndex=7&_5_groupId=298&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=165-5.0. dostop: 13.6.2012.

Inštitut za varovanje zdravja RS. Klopni meningoencefalitis in Lymska borelioza. Dostop na:

http://www.ivz.si/Mp.aspx?ni=165&pi=5&_5_id=1022&_5_PageIndex=0&_5_groupId=298&_5_newsCategory=&_5_action=ShowNewsFull&pl=165-5.0. dostop: 13.6.2012.

Datum priprave: junij 2012 GSK koda: SLO/VAC/0007a/12

GSK d.o.o.,Ljubljana Cvetkova ulica 29 Ljubljana, Slovenija Tel. št.: 00386 1 280 25 00 Fax: 00386 1 280 25 50