prenova telekomunikacijskega sistema v … · this bachelor thesis consists of two parts. ... 1990...
Post on 04-Jun-2018
213 Views
Preview:
TRANSCRIPT
Diplomsko delo univerzitetnega študija
Organizacija in management informacijskih sistemov
PRENOVA TELEKOMUNIKACIJSKEGA
SISTEMA V PODJETJU
Mentor: doc. dr. Davorin Kofjač Kandidat: Primož Šuster
Kranj, julij 2016
ZAHVALA
Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Davorinu Kofjaču za podporo in pomoč pri pisanju
diplomskega dela.
Hvala g. Vardi iz podjetja Palfinger d.o.o. za pomoč in nasvete pri izdelavi
diplomskega dela.
POVZETEK
Vloga komunikacije je imela vedno pomembno vlogo. Velikega pomena je tudi v
organizacijah. Diplomsko delo smo razdelili na dva dela. V prvem delu smo se
posvetili teoretičnemu delu. V tem sklopu smo si podrobneje ogledali stacionarno
telefonijo, mobilno telefonijo, VOIP tehnologijo ter GSM storitve in njihove
delovanje. V drugem delu pa smo preučili trenutno stanje v podjetju. Opisali smo
trenutno stanje telefonije in njene strukture. S SWOT analizo smo pogledali stanje
pred prenovo. S pomočjo večkriterijskega odločitvenega modela, narejena z orodjem
DEXi, smo si pomagali pri odločitvi o izbiri novega telefonskega ponudnika.
Podrobneje smo pregledali vsak kriterij posebej. Primerjali smo strukturo
telekomunikacij ter stroškov pred prenovo in po njej.
Ključne besede: - telekomunikacija
- IP telefonija
- VoIP
- protokoli
- odločanje
ABSTRACT
This bachelor thesis consists of two parts. In the first, which is theoretical, we have a
detailed look at fixed-line and mobile telephony, the VOIP technology, as well as the
GSM services and their operation. In the second part, we empirically examine the
current state of telephony and its structure. By means of a SWOT analysis, we
review the state of telephony prior to its renovation/overhaul/restructuring. We
choose a new telephone provider using a multi-criteria DEX-i method, and inspect
each criterion in turn. We also compare the structure of telecommunication, and the
costs before and after the renovation/overhaul/restructuring.
Keywords: - Telecommunication
- IP telephony
- VoIP
- Protocols
- Decision Making
KAZALO
1. UVOD ....................................................................................................................... 1
1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA ......................................................................... 1
1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA ............................................................................... 1
1.3. METODE DELA................................................................................................ 3
2. TELEKOMUNIKACIJSKI SISTEMI ...................................................................... 4
2.1. UVOD ................................................................................................................ 4
2.2. TELEKOMUNIKACIJSKI SISTEMI ................................................................. 4
2.3. IP TELEFONIJA ............................................................................................... 4
2.4. H.323 PROTOKOL ........................................................................................... 7
2.5. H.245 PROTOKOL ........................................................................................... 8
2.6. RTP PROTOKOL .............................................................................................. 9
2.7. STANDARDNI PROTOKOL SIP .................................................................... 10
3. PSTN (JAVNO ANALOGNO TELEFONSKO OMREŽJE) ................................ 14
3.1. MREŽNA TOPOLOGIJA ................................................................................ 14
3.2. STRUKTURA PSTN ........................................................................................ 15
3.3. DOSTOP IN PRENOSNA FUNKCIJA ............................................................ 17
4. GSM IN ANSI MOBILNE APLIKACIJE ............................................................. 20
4.1. MOBILNA OMREŽJA ..................................................................................... 20
4.2. MREŽNA ARHITEKTURA GSM..................................................................... 21
4.3. VMESNIKI IN PROTOKOLI........................................................................... 26
5. RAZISKOVALNI DEL .......................................................................................... 29
5.1. OPIS TRENUTNEGA STANJA TELEFONIJE ............................................... 29
5.2. TELEFONSKA STRUKTURA TRENUTNEGA STANJA ................................ 29
5.3. OPIS STROJNE KOMUNIKACIJSKE OPREME ........................................... 30
5.4. STROŠKI TELEKOMUNIKACIJ .................................................................... 32
5.5. SWOT ANALIZA.............................................................................................. 33
5.6. PRENOVA TELEKOMUNIKACIJ .................................................................. 34
6. ZAKLJUČKI .......................................................................................................... 46
LITERATURA IN VIRI ............................................................................................. 47
KAZALO SLIK .......................................................................................................... 49
KAZALO TABEL ...................................................................................................... 50
KAZALO GRAFOV ................................................................................................... 50
KRATICE IN AKRONIMI ........................................................................................ 50
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 1
1. UVOD
1.1. PREDSTAVITEV PROBLEMA
V današnjem času si več ne predstavljamo življenja brez telefonov. Na vsakem
koraku nam omogočajo klicanje ter pošiljanje kratkih sporočil. Povezani smo v
svetovni splet in s tem pridobivamo obilico podatkov, aplikacij itd.
Prenos komunikacij v podjetju poteka preko različnih virov: od pogovorov,
pošiljanja elektronskih sporočil do mrežnih kanalov, ker je organizacija svetovno
razširjena po različnih kontinentih. Komunikacija poteka tudi preko različnih
spletnih komunikacijskih orodij (Skype, Lync). Lokalno je najbolj razširjena
komunikacija preko telefonov. Nekateri oddelki so fizično oddaljeni nekaj sto metrov
in informacija pride najhitreje do prejemnika preko telefonskih zvez.
Obstoječe stanje v organizaciji trenutno omogoča komunikacijo preko DECT
(Digital European Cordless Telecommunications) telefonov. Zaradi starosti telefonov
bi bila potrebna zamenjava le-teh, da bi zagotovili učinkovitejšo komunikacijo.
Podjetje želi še naprej omogočati brezplačne interne klice zaposlenim, ukiniti stare
PBX Siemens telefone, obdržati obstoječe IP PBX z zahtevano vso uporabnostjo.
Diplomsko delo smo razdelili na dva dela. Najprej bomo pogledali teoretični del. V
tem sklopu bomo podrobneje preučili stacionarno telefonijo, mobilno telefonijo,
VOIP tehnologijo ter GSM storitve in njihove delovanje. V drugem delu pa bomo
preučili trenutno stanje z raziskavo.
1.2. PREDSTAVITEV OKOLJA
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1932 in je že dolga leta med vodilnimi proizvajalci
hidravličnih naprav za dviganje, nakladanje ter sistemov za manipuliranje. Kot
mednarodna korporacija s sedežem v Salzburgu v Avstriji ima družba proizvodnjo in
montaže tudi v mestih po Evropi, Severni in Južni Ameriki ter Aziji (»O nas«
Palfinger.d.o.o., b.d). Skupina zaposluje okrog 6.000 delavcev. Svoje izdelke
prodajajo v 70 državah in 90 odstotkov proizvodnje je namenjeno izvozu (Palfinger
d.o.o., 2013, str. 9). Glavno vodilo korporacije je, da strankam po vsem svetu
pomagajo biti uspešni. Vodilni izdelek skupine je žerjav, ki je zmontiran na kamion.
Ker družba izdeluje blizu 150 modelov takšnih žerjavov in ima 30 odstotni tržni
delež, je v tem segmentu uvrščena v sam vrh. So tudi eden izmed največjih
proizvajalcev kljukastih žerjavov in žerjavov za hlodovino na svetu. Z leti se je
asortiman produktivno večal z izdelki, kot so Crayler viličar, vozila z dvižno delovno
ploščadjo itd. Poleg tega skupina razvija inovativne rešitve na področju železnic,
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 2
mostov za inšekcijo in recikliranje. Žerjavi za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu in
drugih terenskih aplikacij končujejo paleto izdelkov (Palfinger gradivo, 2013).
KRONOLOŠKI PREGLED ZGODOVINE KONCERNA
1932 G. Richard Palfinger v kraju Scharding v Gornji Avstriji ustanovi firmo
Palfinger kot servisno delavnico.
1945 Firma se preseli v Salzburg v Vogelweiderstrasse 40 A. Izdelava prikolic,
prekucnikov, nadgradenj na vozilih in stiskalnic šote.
1959 Izdelava prvega žerjava.
1964 Podjetje z 18 sodelavci prevzame sin, gospod inž. Hubert Palfinger. Začetek
programa specializacije v proizvodnjo hidravličnih kamionskih žerjavov.
1971 Prve izvozne pošiljke v Švico in Francijo. Od istega leta dalje sledi nenehna
širitev izvoznih poslov in vzpostavljanje mednarodne prodajne mreže.
1974 Odprtje novozgrajenega proizvodnega in montažnega obrata
Salzburg/Kasern.
1984 Odprtje novozgrajenega proizvodnega obrata Lengau v Gornji Avstriji.
1988 Z nakupom firme Epsilon razširi Palfinger svoj program tudi na proizvodnjo
žerjavov za lesno industrijo.
1990 Promet prvič preseže 1 mrd. avstrijskih šilingov (ca 71.5 mio EUR).
1991 Odprtje novega prodajnega središča pri Niagarskih slapovih v Kanadi.
1992 Ustanovitev družbe Palfinger Deutschland GmbH kot samostojne prodajne
družbe v Nemčiji. Zagon in odprtje montažnega obrata dvižne tehnike v
Köstendorfu / Avstrija.
1993 Ustanovitev družbe v Mariboru v Sloveniji. Proizvodni program obsega v
glavnem ročno izdelavo jeklenih komponent za žerjave. Proizvodnja firme
Epsilon se iz Nemčije preseli v Avstrijo.
1995 Ustanovitev družbe v kraju Cadelbosco di Sopra v Italiji. Od leta 1995 dalje
izdelujejo žerjave v razredu pod 10 MT (ton-metrov) v Italiji.
1996 Odpre se področje dejavnosti odvaljnih nakladalnikov v okviru proizvodne
palete Palift.
1998 Sprejeta je nova, na želje kupca naravnana strukturiranost podjetja.
Ustanovitev družbe nakladalnikov Palfinger Staplertechnik GmbH v kraju
Henndorf / Avstrija, ki izdeluje transportirane, daljinsko krmiljene nakladalne
sisteme, imenovane Crayler.
1999 Od 4. julija dalje kotira delniška družba Palfinger AG na Dunajski borzi.
Sledi nakup združbe podjetij francoskega izdelovalca samonakladalnikov
Guima S.A.; na Norveškem pa se ustanovi nova prodajna podružnica.
Ustanovi se firma Palfinger Bergmüller GmbH s proizvodno paleto Mobiler.
Promet leta 1999: 3,347 mrd ATS (ca. 238 mil. EUR).
Število zaposlenih 1999: povprečno 1.424 sodelavcev.
2000 –2004 Diverzifikacija proizvodnega programa in nadaljnji razvoj
mednarodne strategije. V Mariboru so družbo ustanovili leta 1993.
Trenutno vodi družbo Michael Steiner.
Osnovne dejavnosti družbe so naslednje:
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 3
kovinsko predelovalni obrat,
izdelava mehansko obdelanih jeklenih konstrukcij,
predmontirani sistemi za montažne obrate (predmontirani podstavki in stebri
žerjava),
izdelava polproizvodov in gotovih komponent za vse PK in gozdne žerjave
ter sistemov za železnice,
dvižne ploščadi, podstavki, vrtljivi stebri in srednji deli za dvižne ploščadi,
teleskopske ročice,
prototipi,
osnovna zaščita (KTL), barvanje in montaža komponent za žerjave.
(Palfinger gradivo, 2013)
1.3. METODE DELA
Teoretični del bomo povzeli na podlagi relevantne literature. Dejansko stanje pa
bomo proučili v podjetju Palfinger d.o.o., kjer bomo z metodo opazovanja določili
obstoječe stanje. Uporabili bomo SWOT analizo za določitev prednosti, slabosti,
priložnosti in groženj v obstoječem stanju. Analizirali bomo možnosti nadgradnje in
glede na izbrane kriterije podali predlog prenove telekomunikacijskega sistema v
podjetju. Na koncu bomo izvedli primerjavo z obstoječim stanjem, kjer nas bo
predvsem zanimalo, ali so ohranjene dosedanje funkcionalnosti. Uporabili bomo
metodo večkriterijskega odločanja za oceno možnosti nadgradnje.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 4
2. TELEKOMUNIKACIJSKI SISTEMI
2.1. UVOD
V poglavju telekomunikacijski sistemi bomo pregledali teoretična področja, ki se
navezujejo na kasnejšo raziskavo. Večji poudarek bo namenjen stacionarni telefoniji,
mobilni telefoniji, PBX centralam, VOIP tehnologiji in navsezadnje GSM storitvam.
2.2. TELEKOMUNIKACIJSKI SISTEMI
Večina meni, da med telekomunikacijski sistem štejemo komunikacijo, povezano s
telefonom. Beseda communicare izvira iz latinskega jezika in pomeni prenesti, dati,
sodelovati. Tako sta iz nje nastala pojma komunikacija in telekomunikacija.
Komunikacije imajo širok pomen in vsebujejo različne možnosti posredovanja
informacij. Slovar slovenskega knjižnega jezika telekomunikacijo razlaga kot
izmenjavo, posredovanje informacij na daljavo z elektromagnetnimi sistemi oziroma
sredstvo, ki omogoča tako izmenjavo, posredovanje informacij. Glavna predstavnika
telekomunikacij sta zagotovo telefon in internet. (Komuniciranje, 2016)
2.3. IP TELEFONIJA
V tem poglavju bomo pregledali naslednja področja:
IP telefonija,
protokoli in arhitektura,
integracija PSTN in IP telefonije z uporabo ENUM,
aplikacije in razvoj.
2.3.1. IP TELEFONIJA
Na začetku moramo povedati, da IP telefonija in VoIP(Voice over IP) nista enaki.
Tehnologiji sta skoraj enaki, a imata bistvene razlike. Poglejmo definicije:
VoIP in internetna telefonija se nanašata na komunikacijski servis preko IP
protokola preko PSTN-ja (Public Swithed Telephone Network).
VoIP omogoča analogni govor preko digitalne upodobitve in povezavo
signala IP paketov do naslovnika.
IP telefonija prikazuje telefon na vrhu IP (storitev, delovanja, natančnosti,
dosegljivosti itd.).
Tako VoIP kot IP telefonija sta oblikovana za različne mrežne velikosti. VoIP je
osredotočena na LAN (lokalne naslove) in je bližja namenu zamenjave za PSTN,
ampak ni popolnoma integrirana z PSTN. IP telefonija je načrtovana za obseg preko
celotnega medmrežja (Interneta). Ponuja alternativo PSTN-ju, replikacijo PSTN
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 5
storitev in dodajanje novih storitev. Standardizirani protokoli podpirajo
večopravilnost preko različnih naprav. Poglejmo, katerih področjih ne omogoča IP
telefonija. QoS (Quality of Service) zagotovo ni v okviru jedra IP telefonskega
standarda. Seveda je pomembno razumevanje standardov, zakaj uporabljati primerne
registrirane protokole. Le-ti nam omogočajo omejeno inovacijo (manjše število
uporabnikov/razvijalcev, osredotočeno vizijo, reševanje manjših težav), omejeno
dosego funkcionalnosti zaradi večopravilnosti (razvojni vhodi za posamezen
protokol je predolg). Današnji internet nam ponuja različno funkcionalnost zaradi
standardiziranih komunikacijskih protokolov.
Protokoli so načrtovani, da posredujejo časovno-realne podatke na oddaljene
subjekte (slika 1). RTP (Real Time Protocol: IETF RFC 3550, julij 2003) zagotavlja
končno-končno mrežno povezavo ustreznih funkcij za aplikacije preko realno-
časovnih podatkov, kot sta npr. zvok in video. RTCP (Real Time Control Protocol:
IETF RFC 3550, julij 2003) nadziran protokol, ki dovoljuje spremljanje (monitoring)
prenosa podatkov in dovoljuje minimalno kontrolo in identifikacijo funkcionalnosti.
RTP/RTCP sta vedno poslana na vrh UDP (User Datagram Protocol), temeljnega IP
omrežja.
Audio/Video prenos Signal
ITU-IT RTP/RTCP H.323
H.248
IETF RTP/RTCP SIP
MGCP
MEGACO
Slika 1: Standardizirani protokoli
(Vir:http://www2.garr.it/conf_05_slides/s_niccolini-IPtelephony.pdf)
Preden zvočni ali video medij lahko zaokroži z uporabo RTP/RTCP, je potrebno, da
dve entiteti najdeta oddaljeno lokacijo naprave in dosežeta dogovor, kateri medij bo
prvi zaokrožil med dvema napravama, kar nam prikazuje slika 2. Protokoli so
osredotočeni na proces, ki se sklicuje na klicno-signalne protokole. Dva standarda sta
H.323 (ITU-T Study Group 16,version 5,2003) ter SIP (Session Initiation Protocol,
originial IETF RFC 2543, posodobljen IETF RFC 3261, junij 2002). (IP telefonija,
2016)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 6
Codec
(G.7XX, GSM, iLBC, Speex, H.26x)
RTCP
RTP
UDP
Mrežni protokoli in mrežni vmesnik
Slika 2: Prenos medija
(Vir:http://www2.garr.it/conf_05_slides/s_niccolini-IPtelephony.pdf)
2.3.2. PRENOS ZVOKA PREKO LTE
Prenos zvoka preko LTE (Long Term Evolution) je bil zasnovan kot rezultat raziskav
po standardnemu sistemu za prenos povezav zvoka preko LTE. V osnovi je bil LTE
mišljen kot celoten IP mobilni sistem za prenos podatkov ter upravljanje. Za prenos
zvoka bi bilo možno vrniti na 2G/3G sisteme ali z uporabo VoIP v eni ali drugi
obliki. Navsezadnje je možno, da to vodi v nekompatibilnost komunikacije telefonov
med seboj. Uporabna SMS (Short Message Sevice) je še v pogosti uporabi ter
pogosto kaže na odvisnost od drugih aplikacij. Kljub padanju dohodka od klicev in
SMS-ev bomo potrebovali delujočo in standardizirano shemo, ki bo omogočala
zvočne in SMS storitve brez izgube dohodka.
Možnosti za LTE Voice
Za prenos zvoka preko LTE sistema je bilo pregledano veliko možnosti. Število
zaveznikov spodbuja različne poti za dosego storitev. Nekateri sistemi sledijo v
nadaljevanju:
CSFB (Sirtui Switched Fall Back) omogoča zvoke preko LTE. Standardiziran
je bil preko 3GPP specifikacije 23.272. Pravzaprav LTE CSFB uporablja
raznolike procese in mrežne elemente , ki omogočajo 2G ali 3G povezavo
(GSM, UMTS, CDMA2000 1x). Vmesnik, znan kot SG, dovoljuje kratkim
sporočilom (SMS), da so poslana preko LTE kanala.
SV-LTE (Simultaneous Voice LTE) omogoča zamenjavo paketov LTE, da
delujejo sočasno z menjavo krožno menjavo zvočnih storitev. Pomanjkljivo
je, da potrebuje dva radijska oddajnika, da teče istočasno brez slušalk, ki ima
za posledico hitro praznjenje baterije.
VoLGA (Voice over LTE via GAN) je standard na osnovi obstoječega 3GPP
Generic Access Network (GAN) standarda. Namen tega je omogočiti
uporabnikom LTE prejemanja enakomernega toka zvoka, SMS storitev, ki so
povezane med GSM, UMTS in LTE mrežnim dostopom. Ponudnikom
mobilne telefonije je cilj, da lahko posredujejo nizkocenovne in malo tvegane
generične storitve.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 7
One Voice (en zvok), kasneje imenovan Voice over LTE (VoLTE) shema
omogoča zvok preko LTE sistema. Korist IMS omogoča, da postane ena
izmed glavnih medijskih rešitev. Možnost bi bila, da GSMA postane
standardna metoda LTE za posredovanje SMS storitev in zvoka preko LTE.
Zvok preko LTE, VoLTE formacija
Originalni koncept za SMS in zvočni sistem preko LTE z uporabo IMS. Temu so
nasprotovali mnogi operaterji zaradi kompleksnosti IMS. Zdel se jim je predrag in
pretežaven za uvajanje ter vzdrževanje. (LTE, 2016)
2.4. H.323 PROTOKOL
»H.323 je krovno poročilo organizacije ITU (International Telecommunication
Union) za večpredstavnostne komunikacije preko lokalnih omrežij (LAN), ki ne
zagotavljajo kvalitete storitev – Quality of Service (QoS). Priporočilo pokriva
komunikacije točka-točka kot tudi večtočkovne konference. Obdelana je kontrola
klica, upravljanje večpredstavnosti, upravljanje s pasovno širino ter vmesniki med
LAN in ostalimi omrežji.« (Protokoli, 2016) V januarju 1998 je bila izdana druga
verzija tega standarda, H.323v2. Kljub temu da še vedno ni popolnoma dovršen, so
nekateri koncepti že široko sprejeti. Arhitekturni elementi so uporabniški terminal 1,
prehod (gateway) 2 za integracijo s PSTN omrežjem, večtočkovne kontrolne enote
MCU (Multipoint Control Units) za konference ter vratar 3 (gatekeeper). Vsi
elementi razen zadnjega predstavljajo končne točke:
1 - H.323 uporabniški terminali so končne točke, ki zagotavljajo dvosmerne
komunikacije v realnem času.
2 - Prehod izvaja preslikavo signalizacije in podatkovnih tokov, ki si jih
izmenjujeta H.323 in PSTN končni točki.
3 - Vratar je odgovoren za avtorizacijo klica, razpoznavo naslova in
upravljanje s pasovno širino.
Prav tako lahko vratar prestreže signalizacijska sporočila med končnimi točkami in
jih uporabi za zagotavljanje zahtevnejših storitev, ki potrebujejo signalizacijo.
Vratarji zagotavljajo vse tiste storitve, ki morajo biti centralizirane in ne morajo biti
implementirane v končnih točkah. Ob vklopu nove končne točke mora le-ta najprej
poiskati vratarja, pri katerem se registrira. Vratar tako pridobi informacijo, koliko
uporabnikov je priključenih in kje se nahajajo. Vratar skupaj z registriranimi
končnimi točkami tvori cono (zone). Vzpostavitev zveze H.323 terminala obsega tri
faze in vsaki fazi pripada svoj protokol.
RAS protokol - faza 1
RAS (Registration Admission Status) protokol, katerega sporočila se prenašajo prek
UDP (User Datagram Protocol) paketov med končno točko in vratarjem. Uporablja
se za registracijo uporabnika. Vsakič, ko želi H.323 končna točka vzpostaviti zvezo,
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 8
zaprosi za dovoljenje vratarja preko ARQ (Admission Request) sporočila, ki že
vsebuje naslov klicanega. Vratar lahko zvezo odobri (v odgovoru pošlje dejanski
naslov klicanega) ali zavrne (v odgovoru je naveden razlog zavrnitve). V prvi fazi
vzpostavitve zveze vratar izvaja tri funkcije: prevedbo naslova, avtorizacijo klica ter
ugotavljanje pasovne širine.
Q.931 protokol - faza 2
Q.931 protokol je posnetek ISDN signalizacije pri vzpostavitvi zveze (setup,
proceeding, alerting, connect). V tej fazi se zagotovi logična povezava med klicnim
in klicanim. Q.931 poteka prek TCP protokola. (H.323 protokol, 2016)
2.5. H.245 PROTOKOL
Po zaključeni drugi fazi si končni točki izmenjata parametre prenosa. To je narava
informacij (avdio, video ali podatki) ter njihov format (kompresija, šifriranje, itd.).
Tudi H.245 uporablja TCP/IP protokolni sklad, kar je razvidno iz slike 3. Po
zaključku vzpostavitve zveze se med končnima točkama (glede na dogovor iz tretje
faze) odpirajo kanali za prenos podatkov v realnem času – RTP/RTCP (Real Time
Protocol/Real Time Control Protocol) in komunikacija (prenos) se začne. Tok
podatkov potuje vedno direktno od ene k drugi končni točki, signalizacija pa gre
lahko preko vratarja, da le-ta lahko izvaja nadzor nad zvezo, ohranja informacije o
številu izhodnih klicev ter zagotavlja informacijo za funkcionalnost upravljanja s
pasovno širino. (H.245 protokol, 2016)
Avdio in video aplikacije Sistemski nadzor Podatkovne
aplikacije
Avdio
kodeki
(G.711,
G.723.1,
G729,
G726)
Video
kodeki
(H.261,
H263)
RTCP H.225
RAS
kanal
H.225
Klicni
signal
H.245
Nadzodni
kanal
T.120
Podatki
RTP Q.931
UDP TCP
Mrežni protokoli in mrežna vmesnik
Slika 3: Kopica protokolov
(Vir: http://www2.garr.it/conf_05_slides/s_niccolini-IPtelephony.pdf)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 9
2.6. RTP PROTOKOL
»RTP (Real Time Transport Protocol) podpira transport podatkov v realnem času
(avdio in video) prek paketno komutiranih omrežij. Proces RTP protokola na oddajni
strani vključuje zbiranje bitnega toka iz kodirnika, razbijanje toka na pakete in
pošiljanje teh paketov preko omrežja. Na sprejemni strani pa mora RTP protokol
prejete pakete ponovno sestaviti v bitni tok. Proces je zahteven, saj se paketi lahko
izgubijo, prihajajo z različno zakasnitvijo ali celo v nepravem vrstnem redu.
Transportni protokol mora zato priskrbeti tudi časovno informacijo, da sprejemnik
lahko kompenzira variacijo zakasnitve (jitter). Potrebne informacije se nahajajo v
glavi RTP paketa.
RTP protokol ponuja naslednje funkcionalnosti:
zaporednost: vsak RTP paket vsebuje zaporedno številko, na podlagi katere
lahko na sprejemu zagotovimo pravilni vrstni red paketov;
sinhronizacija: paketi imajo različno zakasnitev, zato imajo aplikacije na
sprejemu predpomnilnike za izravnavo zakasnitev. RTP jim v pomoč
zagotovi časovno znamko za merjenje zakasnitve;
identifikacija kodiranih podatkov: zaradi spreminjajočih se pogojev v
omrežju je dostikrat smiselno sredi komunikacije spremeniti način kodiranja.
Informacijo o uporabljenem kodiranju priskrbi protokol RTP;
indikacija okvira: video in avdio podatki se pošiljajo po logičnih enotah,
imenovanih okvirji. RTP priskrbi informacijo o začetku okvirja, ki jo
potrebujemo za sinhronizacijo na višjem nivoju;
identifikacija izvora: v sejah z več udeleženci (multicast) nam RTP zagotovi
informacijo o tem, kateri udeleženec nam pošilja paket.
RTP protokol ima še pridruženi protokol, imenovan RTCP (Real Time Control
Protocol). RTCP zagotavlja dodatne informacije udeležencem seje, in sicer:
sinhronizacija: zaradi fleksibilnosti se največkrat avdio in video signal pošilja
po ločenih tokovih, a morajo biti na sprejemu sinhronizirani. Temu velikokrat
rečemo tudi »sinhronizacija ustnic«;
identifikacija: RTCP paketi vsebujejo naslov elektronske pošte, telefonsko
številko in polno ime udeleženca;
nadzor seje: RTCP dovoljuje udeležencem naznanitev, da zapuščajo sejo (bye
RTCP paket) in pošiljanje kratkih sporočil.
RTCP protokol zahteva od vseh udeležencev seje, da periodično pošiljajo paket z
omenjeno vsebino. Paketi so poslani na isti naslov kot podatkovni tok, le na druga
vrata (port). Perioda je odvisna od števila udeležencev seje in se izračuna po
algoritmu, vsebovanem v RTCP protokolu. (RTP protokol, 2016)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 10
2.6.1. RTSP PROTOKOL
RTSP (Real Time Streaming Protocol) protokol služi za nadzor strežnika, ki hrani
vsebine. Naloge vsebinskega strežnika so predvajanje posnetih in snemanje novih
vsebin. RTCP protokol je podoben daljinskemu upravljalcu video-rekorderja.
Odjemalec lahko od strežnika zahteva predvajanje, snemanje, hitri prelet vsebine
naprej in nazaj ter pavzo.
Shranjevanje vsebine ima mnogo aplikacij v IP-telefoniji. Vsebinski strežnik lahko:
posname vsebino konference za kasnejše reference,
predvaja vsebino v obstoječi konferenci (med pogovorom o filmu si zavrtimo
odlomke filma),
hrani govorne predale.
Odjemalci imajo tako možnost poslušanja sporočil in vrnitev do kritičnega dela
sporočila (na primer telefonska številka). Odjemalec mora izvesti naslednje korake,
da povzroči predvajanje vsebine na vsebinskem strežniku:
Pridobitev podatkov o vrsti vsebine: predstavitev vsebine lahko vsebuje več
komponent (slika nastopajočega, slika gradiva, govor, itd.). Za vsako izmed
teh komponent moramo poznati način kodiranja in hitrost okvirjev. Omenjene
podatke lahko odjemalec dobi prek describe zahteve vsebinskemu strežniku,
ali kako drugače (prek spletnih strani).
Nastavitev strežnika: odjemalec pošlje vsebinskemu strežniku setup zahtevo,
ki pove strežniku destinacijo, kamor naj dostavi podatke. Destinacija vsebuje
IP-naslov (lahko multicast), številke vrat (portov), protokole (običajno RTP
prek UDP). Strežnik vrne identifikacijo (id) seje, ki jo uporabimo pri
nadaljnjih zahtevah.
Izvršitev zahteve po vsebini: sem spadajo ukazi, kot so play, record in pause.
Play združuje poleg navadnega predvajanja tudi iskanje in prelet vsebine
naprej in nazaj (fast forward, rewerse). To je doseženo z dodatkom skalirne
glave, ki pove, kolikokrat hitreje (počasneje) naj bo vsebina predvajana.
Rušenje: ko končamo interakcijo s strežnikom, oddamo zahtevo teardown, ki
uniči vsa stanja v zvezi s sejo. (RTPS protokol, 2016)
2.7. STANDARDNI PROTOKOL SIP
SIP (Session Initiation Protocol) je protokol za iniciacijo. Je aplikacijski nivo
protokola, uporabljen za:
zagotovitev,
kodificiranje,
zapiranje multimedijskih sej oz. konferenc. Internetni telefoniji v osnovi
pravimo tudi multimedijske seje.
SIP podpira imena map in preusmerja storitve pregledno. Npr. pri mobilnosti lahko
en zunanji uporabnik vidi identiteto ne glede na lokacijo mreže. Glavne naloge SIP
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 11
obsegajo izmenjavo IP naslova ter število vrat (vhodov), za katerega sistem lahko
prejme podatke. Prednost protokola SIP je tudi, da je lahko razširljiv. Vedeti pa
moramo, da SIP ni transportni protokol kot npr. TCP, UDP; tudi ne QoS (Quality of
Service) kot GCP (Gateway Control Protocol). Ni oblikovan za velik prenos
podatkov kot npr. FTP.
SIP protokol uporablja e-poštni tip naslovljanja. Vsak uporabnik ima globalno
dosegljiv naslov, ki mu pravimo SIP URI (Uniform Resource Indicator). Uporabniki
se povezujejo na ta naslov preko SIP registra, ki omogoča vzpostavitev povezave z
sejo. Primer SIP URI-ja bi bil primoz.suster@sip-proxy.si.
V nadaljevanju sledijo metode, ki jih uporablja SIP za komunikacijo z sejami.
Opisali bomo razširitve, ki niso bile standardizirane. Te so:
INVITE inicialna seja (seja, ki je opisana v samem jedru sporočila šifrirana z
SDP),
ACK potrjuje vzpostavljeno sejo,
BYE zaključek seje,
CANCEL prekiniti čakajoč INVITE,
REGISTER povezava začasnega naslova z trenutno lokacijo,
OPTIONS zmogljivost poizvedovanja.
RFC 3261 obsega nekatere osnovne arhitekturne elemente. Ti so:
User Agent Client (UAC): smiselna entiteta kreira nov zahtevek, ki
uporabniku omogoča pošiljanje transakcije.
User Agent Server (UAS): smiselna entiteta, ki generira odziv na SIP prošnjo.
Odziv lahko prejme, zavrne ali posreduje zahtevo.
Proxy Servers ima vlogo, da smiselne entiteto SIP zahtevka razpošlje do UAS
in se nato SIP odzove na UAC. Proxy serverji lahko nemudoma odgovorijo
na UAC. Samo v tem primeru velja pravilo UAS. Proxy serverji se lahko
odzivajo na samo določeno zahtevo. V stanju mirovanja lahko samo zahtevek
posredujejo naprej in v prihodnosti pozabijo nanj. V delujočem stanju si
zapomnijo informacije o zahtevku, transakciji ter vplivajo na proces v
prihodnosti, saj si zapomnijo sporočilo vezano na ta zahtevek. Sledi nekaj
primerov uporabniškega agenta (User Agent), ki temeljijo na logični entiteti,
ki lahko deluje kot uporabniški odjemalec in uporabniški strežnik. Za
programsko opremo bi omenili X-Lite/X-pro, Siemens SCS ter Linphone. Za
primer pri strojni opremi bi prikazali CISCO 7960 ter Snom 190, ki sta
razvidna pod sliko 4 ter sliko 5. (SIP protokol, 2016)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 12
Slika 4: Cisco 7960
(Vir: http://www.uwyo.edu/infotech/services/telephones/voip/7960.asp)
Slika 5: Snom 190
(Vir: http://www.amazon.de/snom-190-IP-Telefon/dp/B000CNCI3M)
V naslednjem primeru si bomo ogledali, kako deluje registracija preko
signalizacijskega protokola (SIP).
SIP odjemalec pošlje SIP REGISTER sporočilo do SIP proxy strežnika, ki ukrepa
kot SIP Registrator. SIP Registrator shrani uporabnikovo trenutno lokacijo v
podatkovno bazo. V zadnji fazi SIP Registrator obvesti SIP odjemalca o uspešno
izvedeni registraciji.
PRIMERJAVA H.323 in SIP-a
Od začetka je bil H.323 vhod v svetovni internet. Uporablja binarni format za
sporočila ASN (Abstract Syntay Notation), lokalni psevdonimski indentifikator
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 13
(h323: primoz.suster) ter domensko organizacijo, ki stremi k hierarhiji. SIP je bil
oblikovan za internet. Za njega so značilni:
HTTP način formata (tekstovna oblika);
SIP URI (primoz.suster@gmail.com), svetovni SIP naslov z uporabo DNS;
modularna (sestavljiva) oblika;
ni potrebna hierarhija;
je manj kompleksen kot H.323;
SIP je bolj prilagodljiv za integracijo zvoka/videa ter neposrednih sporočil
(Instant Message) ;
trendi na dolgi rok prikazujejo, da bo SIP zmagovalec;
če začnemo uvajati IP telefonijo, ni razloga, da ne bi začeli z razvojem SIP
namesto H.323.
Sledi še primerjava v sliki 6. (Rakesh, 1999; Karim, 2005)
H.323 SIP
Kompleksen protokol Relativno enostavnejši protokol
Binarna reprezentacija sporočil Tekstovna reprezentacija
Zahteva popolno kompatibilnost za nazaj Ne potrebuje kompatibilnosti za nazaj
Ni zelo modularen Zelo modularen
Ni zelo nadgradljiv Zelo nadgradljiv
Kompleksno signaliziranje Enostavno signaliziranje
Velik tržni delež Podpira ga IETF, tržni delež se veča
Stotine elementov Samo 37 glav
Težka detekcija zanke Lažja detekcija zanke
Slika 6: Primerjava H.323 in SIP
(Vir:http://www2.garr.it/conf_05_slides/s_niccolini-IPtelephony.pdf)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 14
3. PSTN (JAVNO ANALOGNO TELEFONSKO
OMREŽJE)
Izraz PSTN opisuje različno opremo in medmrežno funkcijo, ki omogoča javne
telefonske storitve. Omrežja se nagibajo k razvoju novih tehnologij. PSTN se je začel
v ZDA leta 1878 z ročno-mehansko telefonsko centralo, povezano z različnimi deli,
ki so prenašali komunikacijo pogovora (slika spodaj). Danes je PSTN omrežje
računalnikov in ostale električne opreme, ki spreminja govor v digitalne podatke ter
zagotovi množico zahtevnih telefonskih funkcij, podatkovnih storitev in brezžičen
mobilni dostop.
PSTN zvočni objekt prenos govora ali zvoka preko podatkov, kot sta fax/modem in
digitalni podatki, ki so bili modulirani za zvočno frekvenco. Glavna naloga PSTN je
digitalna menjava. Izraz 'menjava' opisuje možnost križne povezave telefonske linije
z drugimi telefonskimi linijami in menjavo povezav. PSTN je znan kot zanesljiv
posrednik komunikacijskih storitev do svojih naročnikov. Rek »5 9 zanesljivost«
predstavlja mrežno dosegljivost v 99,999 % za PSTN opremo in je s tem postal
nepogrešljiv v telekomunikacijski panogi.
V nadaljevanju bomo pogledali poglavitne lastnosti PSTN, kako deluje, predvsem
področje signala in digitalnega menjavanja signala. SS7 omogoča nadzorni signal za
PSTN. Pri tem je pomembno, da razumemo PSTN infrastrukturo ter kako vpliva na
signale in stikala (v nadaljevanju bom uporabljal besedo stikala, ki izvira iz
ang.besede »switch«). (PSTN, 2016)
Poglavje je razdeljeno na:
mrežno topologijo,
PSTN strukturo,
dostop in prenos objektov,
mrežni čas,
centralno pisarno,
integracijo SS7 z PSTN,
vključevanje PSTN za naslednje generacije.
3.1. MREŽNA TOPOLOGIJA
Topologija omrežja opisuje različna omrežna vozlišča ter načine povezave.
Kontrolna pravila imajo glavno vlogo pri tem, kako je zvočna omrežna topologija
določena za posamezno državo. Topologija v tržnem gospodarstvu predstavlja
povezavo omrežij različnih ponudnikov. Monopolni trgi so načeloma povezani preko
lastnih operaterjev. Odvisno od geografske lege PSTN se vozlišča včasih navezujejo
na različna imena. Trije tipi vozlišč, ki jih bomo predstavili, so:
konec pisarne (EO-End Office), imenovan tudi lokalna izmenjava; omogoča
dostop omrežja za naročnika; nahaja se na dnu mrežne strukture;
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 15
tandem povezuje EO ter omogoča skupno točko za promet med njima; v
nekaterih primerih tandem omogoča, da EO dostopa v naslednjo strukturo
omrežja;
transit deluje kot vmesnik na drugo strukturo omrežja; transitna stikala se v
principu uporabljajo za skupen promet, ki povezuje večje geografske razdalje.
Obstajata dva osnovna načina povezovanja stikalnih vozlišč (slika 7). Prva se
približuje mrežni topologiji, pri kateri so vsa vozlišča povezana med seboj. Ni
primerna takrat, ko se moramo povezati na večje število vozlišč. Povezati se moramo
na vsako novo vozlišče, ki že obstaja. Vendar ima svoje zasluge, saj omogoča lahki
promet med vozlišči in se izogiba zastojem. Drugi način pa opisuje hierarhično
drevo, kjer se vsako vozlišče hierarhično razteza od naročnika dostopne točke do
vrha drevesa. PSTN omrežja uporabljajo kombinacijo obeh metod, ki v glavnem
omogočajo nižje stroške ter prometno strukturo zamenjav. (Mrežna topologija, 2016)
Slika 7: Generična struktura PSTN
(Vir: http://ptgmedia.pearsoncmg.com/images/bok_1587050404/elementLinks/05fig01.gif)
3.2. STRUKTURA PSTN
PSTN struktura je bila različno implementirana v Združenih državah Amerike (ZDA)
in v Združenem kraljestvu. V naslednjem delu bomo pregledali PSTN strukture in
določeno izrazoslovje v teh dveh državah.
PSTN struktura v ZDA
V Združenih državah se PSTN deli na tri kategorije:
LXN (Local Exchange Networks) lokalna centralna omrežja,
IEN (InterExchange Networks) notranja centralna omrežja,
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 16
IN (International Networks) globalna omrežja.
LECs (lokalni centralni nosilci) izvajajo LXN. IXCs (notranjo-centralni nosilci)
izvajajo IEN in IN. PSTN struktura je v ZDA pod vplivom državne regulacije, ki
dovoljuje storitve ponudnikov za celotno trgovanje.
Lokalna centralna omrežja (LXN) so sestavljena iz digitalnih vozlišč, ki omogočajo
mrežni dostop do naročnikov. LXN se izteka k lokalnim in medkrajevnim linijam, ki
omogočajo naročnikom dostop do PSTN.
Notranja centralna omrežja (IEN) sestavljajo digitalna vozlišča, ki omogočajo
povezavo med lokalnimi omrežji (LXN). Na njih poteka gost skupen promet, ki
pokriva veliko geografsko razdaljo. V ta namen se uporabljajo prehodna stikala
(transit switch).
Globalna omrežja (IN) sestavljajo spet digitalna vozlišča, ki so locirana v vsaki
državi in delujejo kot mednarodni vhod do zunanjih lokacij. Ti vhodi (gateway)
upoštevajo ITU (mednarodne standarde), ki zagotavljajo delovanje med notranjimi
omrežji. Mednarodna stikala tudi opravljajo protokolsko komunikacijo med
državnim in mednarodnim signalom.
PSTN struktura v Združenem kraljestvu
Slika 8 spodaj prikazuje PSTN topologijo, ki jo uporablja Združeno kraljestvo. End
Offices (končne pisarne) posredujejo do DLE (Digital Local Exchanges). Celotni
mrežni tandem omrežja DMSU (Digital Main Switching Units) povezuje DLE. DISC
(Digital International Switching Centers) povezuje DMSU tandem stikal za
mednarodne klicne povezave. (Struktura PSTN, 2016)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 17
Slika 8: Struktura PSTN v Združenem kraljestvu
(Vir: http://ptgmedia.pearsoncmg.com)
3.3. DOSTOP IN PRENOSNA FUNKCIJA
Povezavo do PSTN stikal lahko definiramo v dve osnovni kategoriji: linijsko in
mrežno. Posamezna telefonska linija povezuje naročnike do Centralne pisarne
(Central Office-CO) preko žičnega kabla. Mrežna povezava se uporablja za notranjo
povezavo PSTN stikal. Mrežna povezava tudi omogoča dostop do skupnega
telefonskega okolja, v katerem se pogosto uporablja PBX (Private Branch eXchange)
ali v večjem primeru tudi za poslovanje (pri katerem uporabljajo svoje digitalno
stikalo).
Telefonske linije omogočajo povezavo naročnika do CO, ki lahko nato dostopajo do
PSTN. V naslednji rubriki bomo pogledali funkcije za uporabo telefonske linije ter
kako se povezuje signal med naročnikom in CO in sicer:
lokalna zanka,
analogni linijski signal,
klicanje,
zvonjenje in sprejem klica,
zvočno šifriranje.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 18
Lokalna zanka
Lokalno zanko sestavlja par bakrenih žic, ki sega od Central Office do stanovanjske
ali poslovne stavbe, ki so povezane s telefonom, fax-om, modemom ali katero drugo
telefonsko napravo. Lokalna zanka omogoča naročniku dostop do PSTN preko
povezave do centrale. Lokalna zanka se konča z MDF (Main Distribution Frame) na
centrali ali na oddajnikih (Remote line centralancentrator). Oddajniki menjavajo
lokalne ponudnike med vidnimi linijami brez uporabe virov centrale.
Analogna linija
Trenutno večina telefonov uporablja analogno telefonsko linijo. Priporočajo
analogno linijo, ker se uporablja analogni signal preko lokalne zanke (med telefonom
in centralo). Analogni signal prenaša dva sestavna dela komunikacije med telefonom
in centralo. To so zvočne komponente in signalne komponente.
Klicanje
Klicanje poteka tako. Ko uporabnik zavrti številko, se ta poveže do centrale kot serija
pulzov klicanih številk ali tako imenovani DTMF (Dual Tone Multi-Frequency)
signala. DTMF signal je kombinacija dveh signalov, ki ustvarja različni frekvenci.
Skupno sedem frekvenc združuje edinstven DTMF signal za 12 ključev (tri stolpce
po 4 vrstice) na standardni telefonski številčnici. Klicanje je možno, ko vnesemo
ustrezno število številk.
Zvonjenje in sprejem klica
Obvestilo, da nas nekdo kliče, poteka tako, da centrala pošlje električno napetost
preko lokalne zanke do zaključene linije. Vhodna električna napetost se aktivira ob
zvonjenju, znotraj telefona pa se ustvari slišen klicni signal. Centrala tudi pošlje
zvonjenje nazaj preko izvirne lokalne zanke, ki pokaže klicno številko. Centrala
prepozna spremembo, ko dvignemo slušalko in se ustavi električna napetost. Temu
postopku pogosto pravimo zvočni obroč.
Zvočno šifriranje
Analogni zvočni signal mora biti šifriran v digitalno informacijo za prenos preko
digitalnega mrežnega stikala. Pogovor je dovršen z uporabo kodeka
(šifrator/dešifrator), ki pretvori analogne in digitalne podatke. ITU G.711 standarda
navaja PCM (Pulse Codec Modulation) metoda, ki jih večina PSTN. Pretvornik
analognega v digitalni signal na vzorcu analognega zvoka 8000 krat na sekundo in
nato dodeli izračunano vrednost, ki temelji na 256 sklepnih stopnjah. Izračunana
vrednost je naprej dešifrirana v binarne številke, ki predstavljajo posamezen podatek
točke v vzorcu. (Dostop in prenos, 2016)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 19
ISDN
Integrated Services over Digital Network (kratica ISDN) pomeni integrirane storitve
preko digitalnega omrežja. Je vrsta telekomunikacijske povezave, ki uporablja
običajno bakreno palico. Uporablja se predvsem za telefonijo in tudi prenos
podatkov. Uporablja dva B-kanala pasovne širine 64kbit/s in D-kanal širine 16 kbit/s.
Prednosti sistema ISDN pred modemi, priključenimi na običajno telefonsko linijo so:
boljša kakovost zvoka, boljša kakovost telefaksov in hitrejši prenos podatkov med
računalniki. ISDN-ov multiplekser za osnovni dostop (basic rate access) običajno
telefonsko linijo razdeli na tri pasove: dva pasova B in en pas D. Vsak pas B
omogoča prenos 64 kilobitov na sekundo in lahko prenaša eno govorno zvezo ali 50
hkratnih podatkovnih zvez s hitrostjo 1200 kilobitov na sekundo. Pas D, ki deluje s
hitrostjo 16 kilobitov na sekundo, je namenjen prenašanju podatkovnih signalov. S
primarnim dostopom (primary rate access) ISDN omogoča uporabo do 30 pasov B.
Do septembra leta 2005 je Telekom Slovenije, ki je bil tudi edini ponudnik,
pogojeval ADSL dostop z ISDN dostopom. (ISDN, 2016)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 20
4. GSM IN ANSI MOBILNE APLIKACIJE
Pri stacionarnem telefonskem omrežju je uporabnikova lokacija nespremenljiva in
dogovorjena za uporabo telefonske sheme v omrežju. Pri brezžičnem telefonskem
sistemu pa uporabnik lahko prosto zamenja lokacijo, ne da bi pri tem sistem zaznal
motnjo. Primer: uporabnik izklopi telefon preden se vkrca na letalo ter ga vklopi po
pristanku v drugi državi. Za dohodni klic do uporabnika ni direktne povezave med
uporabnikovo lokacijo in mobilno telefonsko številko. Zaradi lokacije in drugih
informacij mora izpeljati realno-časovno, preden je klic dostavljen do prenosnega
telefona. Takšno prekinjanje klica potrebuje zmogljivo število prvotnih ne-krožnih
(povezanih) signalov. Mobilni odhodni klici zavzamejo manj začetnega signala, ker
radijski sistem, do katerega so uporabniki povezani, ve za pozicijo uporabnika.
(GSM, 2016)
4.1. MOBILNA OMREŽJA
V tem poglavju bomo predstavili Globalni sistem za mobilno telekomunikacijo
(GSM), ki je najpopularnejše digitalno-celično omrežje. Pregledali bomo pojem
arhitekture, vmesnika in protokolov ter zaključili z mobilnim managementom in
klicnem procesu v omrežju. Protokoli, ki so temeljni za GSM (BSSAP- glavno mesto
za podsistem aplikacijskega dela) ter MAP (mobilni aplikacijski del), so podsistemi,
ki izkoriščajo dejansko funkcionalnost SS7 protokola in omrežja. Namen tega
poglavja je, da bomo razumeli ozadje GSM ter vpliv MAP-a na proces klicanja.
GSM se je razvijal skozi različne faze. V nadaljevanju sledijo glavne značilnosti
določenih faz.
1.faza GSM, leta 1992:
posredovanje klica,
vsi klici,
brez odgovora,
zaseden,
nedosegljiv,
klic ni mogoč,
odhodni klic,
prihodni klic,
gostovanje.
2.faza GSM, leta 1995:
SMS (kratka tekstovna sporočila),
večstransko klicanje,
čakajoč klic,
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 21
identiteta klicočega,
stroški klicanja,
naročanje na lokalne novice,
povezava z računalnikom,
mobilne telefax storitve (omogočajo z uporabo slušalk pošiljanje, prejemanje
telefaksov).
Naslednje faze GSM po letu 1996:
nadgradnja in izboljšanje obstoječih storitev,
prenos podatkov,
DECT dostopa do GSM,
PMR (javni dostop mobilnega signala),
okrepitev SIM (identifikacijski naročniški modul) kartice,
nadstandardne storitve,
razširitev VPN.
Za razliko od Evrope v ZDA uporabljajo zraven GSM še TDMA ter CDMA. V ZDA
sta bolj razširjena kot GSM. (GSM zgodovina, 2016)
4.2. MREŽNA ARHITEKTURA GSM
GSM arhitektura se lahko širše deli na tri področja: BSS (bazni podsistem), mrežno-
stikalni podsistem (NSS) in operacijsko-podporni podsistem (OSS). Vsak od
podsistemov je sestavljen iz uporabnih entitet, ki komunicirajo preko različnih
vmesnikov z uporabo določenih protokolov.
BSS sestoji iz bazno sprejemno/oddajne enote (BTS) in baznega nadzornika (BSC).
Bazni podsistem omogoča prenos poti med mobilnimi postajami in NSS, ki ureja
prenos poti. NSS so možgani celotnega GSM omrežja in sestoji iz mobilnega
izmenjalnega centra (MSC) in štirih inteligentnih mrežnih vozlišč, znanih kot domač
lokacijski register (HLR), obiskovalni lokacijski register (VLR), opremno
identifikacijski register (EIR) in potrditveni center (AuC). Operacijsko podporni
podsistem je sestavljen iz operacijskega in vzdrževalnega centra (OMC), ki se
uporabljata za oddaljene in osredotočene operacije, administracijo in servisne naloge.
Operacijsko-podporni podsistem je običajno registriran na prostem in nima
standardiziranih vmesnikov. Bazni podsistem je del radia, ki pa ni povezan z
radijskim signalom. Torej bistvo je v mrežno-stikalnem podsistemu, kjer se uporablja
MAP protokol.
Slika 9 prikazuje, kako GSM izkorišča brezžično strukturo. Vsaka celica je šest-
kotne oblike in tako celice tesno povezuje. Vsaki celica je dodeljena frekvenca
obsega. Velikost celice je tako majhna, da se skoraj nič frekvence ne more ponovno
uporabiti v drugi celici. Pomanjkljivost majhnih celic je, da potrebujejo večje število
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 22
baznih postaj, kar pa poveča infrastrukturne stroške. Osnovna razlika med GSM 900
ter GSM 1800/1900 sistema je zračni vmesnik. Oba uporabljata mikro celično
strukturo. (Arhitektura GSM, 2016)
Slika 9: Ponovna uporaba frekvenc in mobilna struktura
(Vir: http://ptgmedia.pearsoncmg.com/images/bok_1587050404/elementLinks/12fig02.gif)
4.2.1. MOBILNA ENOTA
GSM omogoča tudi mobilno klicanje ter prenos podatkov preko prenosnika z
uporabo PCMIA kartice. Mobilno postajo sestavlja oprema, da lahko uporabnik
dostopa do PLMN (brezžična mobilna omrežja) in snemljive pametne kartice, znane
kot SIM, da prepoznamo uporabnika.
GSM je edinstven pri uporabi SIM kartic, da prepozna uporabnikovo identiteto iz
mobilne naprave. SIM kartica je prenosna med mobilno odpremnimi enotami.
Mobilna enota ima več povezanih identitet, vključno z mednarodno mobilno
identiteto naprave (IMEI), mednarodno identiteto mobilnega naročnika (IMSI),
začasno identiteto mobilnega naročnika (TMSI), mobilno postajo IDSN številke.
Sledeče sekcije predstavljajo primere identitet.
IMEI
Vsaka naprava ima enkratno številko, znano kot IMEI in trajno shranjeno. IMEI ni
samo serijska številka, ampak kaže tudi proizvajalca, državo, v kateri je bil
proizveden, in tip, kjer je bil odobren.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 23
Na sliki 10 vidimo, da potrditveni tip kode (TAC) označuje državo, v kateri je bil
telefon odobren z odobreno številko. Prvi dve številki TAC predstavljata potrditveno
državo. Končna produkcijska koda (FAC) identificira, kje je bil telefon proizveden.
Spodnja tabela 1 kaže kode, ki so trenutno v uporabi. Serijska številka (SNR) je
samostojna serijska številka, ki enoznačno identificira posamezno mobilno postajo.
Slika 10: IMEI struktura
(Vir: http://ptgmedia.pearsoncmg.com/images/bok_1587050404/elementLinks/12fig03.gif)
Koda Obrat
01, 02 AEG
07, 40 Motorola
10, 20 Nokia
30 Ericsson
40, 41, 44 Siemens
47 Option International
50 Bosch
51 Sony
51 Siemens
51 Ericsson
60 Alcatel
70 Sagem
75 Dancall
80 Philips
85 Panasonic
Tabela 1: končne proizvodne številke
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 24
IMEI se uporablja za bistvene mrežne operacije, kot je npr. zamenjava mobilne
postaje.
Za izpis IMEI na večini prenosnih telefonov moramo vtipkati *#06#. Je uporabno
zaradi varovanja, saj lahko preko omrežja blokiramo napravo.
IMSI
Vsak uporabnik ima dodeljene enoznačne številke, znane kot IMSI. IMSI je edina
identifikacija uporabnika znotraj GSM in je shranjena v SIM. SIM vsebuje
naročnikove podrobnosti in omogoča naročniške storitve, ko se nahaja kot del
mobilne opreme.
IMSI je naveden v GSM 30.03, za 3gPP v TS 23.003 in ITU v E.212.
Mobilna številka identifikacijske postaje (MSIN) prepozna mobilnega naročnika.
Nacionalna identiteta mobilne postaje (NMSI) je pojmovana za MNC+MSIN polja.
Bazna sprejemna postaja (BTS)
Omogoča povezavo med mobilnim omrežjem in mobilno postajo preko zračnega
vmesnika. Bazna sprejemna postaja obdaja radijske sprejemnike (oddajnike), ki
določajo celice in uravnavajo radijski protokol z mobilno postajo.
Bazni kontroler (BSC)
Število baznih sprejemnih postaj se povezuje v bazni kontroler preko vmesnika
imenovanega Abis. Upravlja z radijsko vmesnimi kanali, kot so nastavitve,
frekvenčni skoki, predaje.
Mobilno izmenjalni center (MSC)
Je mrežna komponenta centralnega podsistema. Zaradi velikega števila baznih
kontrolerjev se povezuje na mobilni izmenjevalni center, ki aktivno izmenjuje ISDN.
Ta se povezuje na bazni kontroler preko A-vmesnika. Mobilno izmenjalni center
omogoča pot odhodnih in prihodnih klicev ter vpisovanje uporabniških kanalov na
A-vmesnik.
Obnaša se kot normalni izmenjalni vozel na PSTN ali ISDN in omogoča vse
potrebne naloge za rokovanje z mobilno postajo, vključno z registracijo, potrditvijo,
posodobitvijo lokacijo, vmesno predajo mobilno izmenjalnega centra in klicno potjo
do gostujočega naročnika. Mobilni izmenjalni center posreduje povezavo do javnega
stacionarnega omrežja.
Skupno z MSC, HLR in VLR omogoča GSM klicne poti in možnosti gostovanja.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 25
Register domačih naročnikov (HLR)
HLR se lahko upošteva kot velika podatkovna baza, ki vsebuje informacije o tisočih
naročnikih. Vsako mobilno omrežje ima najmanj en HLR. Medtem je logično en
HLR na GSM omrežje.
HLR vsebuje vse administrativne podatke, ki so vezani na naročnika. Lokacija vsake
mobilne postaje, ki pripada HLR, je shranjena in urejena tako, da lahko locira klic
naročnika. Informacija o lokaciji je preprost VLR naslov, ki opisuje naročnika. HLR
nima direktne kontrole MSC-ja.
Register gostujočih naročnikov (VLR)
Tako kot HLR tudi VLR vsebuje podatke o naročniku. Za razliko vsebuje samo
določene administrativne informacije. VLR podatki so samo začasno shranjeni,
medtem ko je naročnik lociran na področju določenega VLR. VLR je zadolžen za
eno ali več MSC področij. Ko naročnik vstopi v novo MSC področje, se posodobi
procedura o lokaciji. V nasprotnem primeru, ko izstopi iz določena področja, pa HLR
pobriše začasne podatke o naročniku.
Register za identifikacijo opreme (EIR)
EIR je podatkovna baza, ki vsebuje liste o veljavni mobilni opremi v omrežju. Vsaka
mobilna enota je označena z IMEI-jem. EIR vključuje listo o ukradenih mobilnih
napravah. EIR omogoča klic na ukradeno mobilno enoto. To je mogoče zaradi
enoznačne številke IMEI.
Potrditveni center (Auc)
Potrditveni center je zaščitena podatkovna baza, ki shranjuje kopije skritih ključev,
shranjenih na naročniških SIM karticah.
Storitve GPRS vozlišča (SGSN)
SGSN je zadolžena za pošiljanje podatkovnih paketov iz mobilne enote ne glede na
geografsko področje. Njene naloge vključujejo paketno pot in transport, mobilno
upravljanje (dodajanje/odvzemanje in lokacijsko upravljanje), smiselno povezovanje,
avtentične funkcije polnjenja. Lokacijski register SGSN shranjuje informacije o
lokaciji in uporabniški račun (kot je IMSI in naslov uporabljen pri paketnem
prenosu) vseh GPRS uporabnikov, ki so se registrirali s tem SGSN.
SGSN dostavlja pakete do mobilne enote znotraj področja svoje storitve. SGSN
prepozna naročnike v svojem področju, poizvedba HLR pa pridobiva naročniške
profile ter ohranja posnetek njihove pozicije.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 26
Pot skozi GPRS vozlišča (GGSN)
GGSN ohranja informacijo o poti, ki je potrebna za tunel protokol podatkovnih enot
(PDU) do SGSN, ki podpirajo določene mobilne enote. Druge naloge vključujejo
omrežje, naročnikov pregled in preslikavo naslovov. (Mobilna enota, 2016)
4.3. VMESNIKI IN PROTOKOLI
V prejšnjem poglavju smo se seznanili z GSM mrežno arhitekturo. V tem delu pa se
bomo seznanili s SS7/C7 protokoli in vmesniki. Različni protokoli uporabljajo
različne vmesnike. SS7/C7 protokoli MTP, SCCP, TUP, ISUP so protokoli, ki so se
uporabljali preden so bila brezžična omrežja na voljo. Glavni del tega poglavja
predstavlja SS7/C7 protokole, ki so izrecno oblikovali GSM.
Vmesniki med njimi Opis
Um MS-BSS
Radijski vmesnik je namenjen izmenjavi
MS in BSS. LAPDm je modificirana
verzija ISDN LAPD, namenjena
signalizaciji.
Abis BSC-BTS BSS notranji vmesnik, ki povezuje BSC
in BTS.
A BSS-MSC Vmesnik –A med BSS in MSC. Ureja
razporeditev razpoložljivih virov do MS
in mobilnega upravljanja. Uporablja
BSSAP protokole.
B MSC-VLR Vmesnik B obdeluje signal med MSC in
VLR. Uporablja MAP/B protokol.
Večina MSC se povezuje z VLR ter
kreira B vmesnik notranji.
C
GMSC-HLR
or SMSG-HLR
Vmesnik C med HLR in GMSC or
SMSC. Vsak klic, ki izvira izven GSM
(npr. iz stacionarnega omrežja), mora iti
skozi vrata, da pridobi informacijo o poti,
ki je potrebna za končanje klica.
D HLR-VLR Vmesnik D med HLR in VLR, ki
uporablja MAP/D protokol za izmenjavo
podatkov povezano z lokacijo mobilne
enote in podskupino naročniških
podatkov.
E MSC-MSC Vmesnik E povezuje MSC-je. Izmenjuje
podatke, ki so vezani na predajo med
vodilnimi in posredovanimi MSC-ji z
uporabo MAP/R protokola. Vmesnik E je
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 27
lahko tudi uporabljen za povezavo GSM
in SMSC.
F MSC-EIR Vmesnik F povezuje MSC do EIR z
uporabo MAP/F protokola, ki preverja
status IMEI-ja, ki ga je MSC prejel od
mobilne naprave.
G VLR-VLR Vmesnik G povezuje dva VLR-ja
različnih MSC-jev z uporabo MAP/G
protokola za prenos naročniških
informacij.
H MSC-SMSG Vmesnik H je lociran med MSC in
SMSG ter uporablja MAP/H protokol za
podporo prenosa kratkih sporočil. GSM
znan tudi kot ANSI-41, je neznan, ampak
H in ANSI-41 je uporabljen za HLR-AC
vmesnik.
I MSC-MS Vmesnik I je vmesnik med MSC in
mobilno postajo. Izmenjava sporočil med
vmesnikom I se transparentno povezuje
preko BSS.
Tabela 2: GSM vmesniki in protokoli
V delovanju fizične plasti radijski vmesnik (MS-BTS) uporablja RF radijski prenos.
Vmesnik A uporablja 64-kbps za katerokoli inštalacijo (žično, optično ali
mikrovalovno). Vsi ostali vmesniki v GSM sistemu uporabljajo SS7/C7 MTP1 na
fizičnem sloju.
Na podatkovni plasti, ki se uporablja za radijski vmesnik, je LAP-Dm. LAP-D je
podatkovna povezava na plasti in se uporablja na vmesniku A. Vsi ostali vmesniki v
GSM sistemu uporabljajo SS7/C7 MTP2 na podatkovni plasti.
Radijski vmesnik in vmesnik A nimata mrežnega sloja. Vsi ostali vmesniki v GSM
sistemu SS7/C7 MTP3 na mrežnem sloju.
Povezave sej (slika 11) in prikaz sloja niso uporabljeni v SS7/C7. Te funkcije so
združene v aplikacijskem sloju, znanem kot Level 4 na SS7/C7.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 28
Slika 11: Delovanje SS7 protokola na posameznem sloju
Vsi vmesniki okrog MSC uporabljajo SS7/C7 protokole. Protokoli B, C, D, F in G so
posredovani kot MAP vmesniki. Ti tudi povezujejo MSC registre do drugih
registrov. Vmesnik R podpira MAP protokol in poziva nastavitvene protokole
(ISUP/TUP). Ta vmesnik povezuje en MSC z drugim MSC znotraj istega omrežja ali
v omrežje drugega MSC. (Vmesniki, 2016)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 29
5. RAZISKOVALNI DEL
5.1. OPIS TRENUTNEGA STANJA TELEFONIJE
V podjetju trenutno uporablja telefone 115 zaposlenih. Dobra polovica (62
zaposlenih) uporablja telefon znanega proizvajalca Siemens Hicom 150E, druga
večina (46 zaposlenih) pa Gigaset SL400 (slika 12). Sedem zaposlenih se poslužuje
IP telefona Fanvil C58P. Centrale in telefone, ki so najpogosteje uporabljeni, bomo
predstavili v nadaljevanju. Zaradi zastarele tehnologije ne bomo posvečali večje
pozornosti in bomo predstavili samo glavne značilnosti central PBX Siemensa,
brezžičnega telefona Gigaset SL400 ter IP telefona Fanvil C58P.
Slika 12: Primerjava uporabe žičnih in brezžičnih telefonov
5.2. TELEFONSKA STRUKTURA TRENUTNEGA STANJA
Pred dvajsetimi leti se je postavil v podjetju telefonsko-komunikacijski strežnik.
Temeljil je na analognih karticah, ki so omogočale priključitev do 150 telefonov oz.
uporabnikov. Pri tem bi radi omenili, da so med prvimi v Sloveniji uporabljali
satelitsko povezavo. Ponudnik telefonske komunikacije je podjetje Amis d.o.o., ki je
omogočal hitrost povezave do 2Mb/s. Pri prenosu podatkov preko analogne
telefonske povezave potrebujemo napravo za spreminjanje digitalnih podatkov v
analogne in nazaj. Za modulacijo je skrbel Tiel modem. Kasneje so se kaskadno na
telefonsko-komunikacijski strežnik vezale tudi digitalne kartice, ki so še povečale
kapacitete uporabnikov na skupno število 300. Neposredno so se v zadnjih desetih
letih vezale tudi DECT telefonske bazne postaje (24). Trenutno strukturo prikazuje
slika 13.
51% 43%
6%
Primerjava žičnih in brezžičnih telefonov
Siemens Hicom150E(žični)
Gigaset SL400(brezžični)
Fanvil C58P (IP telefon)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 30
Tiel modemE&M
Analogni/Digitalni Digitalni/Analogni
Povezava na AMIS 2Mb/sAnalogne
kartice
za 150
uporabni
kov
Digitalne
kartice
za 150
uporabni
kov
Komunikacijski strežnik
4 kanali
Analogno/digitalni pretvornik
Povezava navzven do Avstrije
DECT wireless 24 Baznih postaj
Struktura telekomunikacij pred prenovo
Slika 13: Struktura telekomunikacij pred prenovo
V nadaljevanju sledi podroben opis strojne komunikacijske opreme.
5.3. OPIS STROJNE KOMUNIKACIJSKE OPREME
V tem poglavju si bomo podrobneje pogledali naprave, ki se trenutno uporabljajo ter
njihove glavne značilnosti. V zgornji tabeli je grafična ponazoritev stanja telefonije v
podjetju. Prevladujejo žični telefoni z 51 %. Sledijo brezžični telefoni z 43 % ter
VoIP telefoni s samo 6 %.
V podjetju so se uporabljali naslednji telefoni, prikazani v sliki 14, 15 ter 16. V
podjetju so se uporabljali vrvični telefoni Siemens Hicom, brezžični telefoni Gigaset
SL400 ter IP telefoni FANVIL C58P, ki so že omogočali konferenčne klice. Drugih
funkcij posameznih telefonov ne bomo predstavljali, ker niso predmet naše
diplomske naloge.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 31
Slika 14: Žični telefon Siemens Hicom 150E
(Vir:http://hacsatel.hu/termek/siemens·hicom·es·hipath·telefonkozpontok·szervizelese···progr
amozasa/)
Slika 15: Brezžični telefon Gigaset SL400
(Vir: http://www.ratel.si/Portals/0/SL400H11.jpg)
Slika16: VoIP telefon FANVIL
(Vir: http://fanvil.voipgearandequipment.com/fanvil-c56/)
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 32
5.4. STROŠKI TELEKOMUNIKACIJ
V nadaljevanju si bomo ogledali finančno stanje telekomunikacij v organizaciji pred
prenovo in po njej. Eden izmed glavnih razlogov za prenovo so bile finance.
Izpostavili bi samo, da med telekomunikacije nismo vključili internetnih storitev, ker
se v obeh primerih pojavljajo in predstavljajo fiksni strošek pred in po prenovi.
Obdelovali bomo stroške storitev v aprilu 2010 in avgustu 2015. V tem času je prišlo
do spremembe davka, zato bomo obravnavali stroške brez DDV.
5.4.1. PREGLED STROŠKOV V APRILU 2010
V tabeli 5 vidimo, da so bili trije ponudniki telefonskih storitev. Amis predstavlja
ponudbo s paketi ADSL, internetno (ethernet) telefonsko povezavo in priključnino na
Amis PBX 8-kanalno centralo. V nadaljevanju so stroški v različna zunanja omrežja.
Ponudnika Telekom d.d. smo opredelili s skupnim enkratnim zneskom. Zadnji
ponudnik Mobitel d.d. predstavlja tri ločene račune zaradi skupin uporabnikov v
organizaciji. Zneski so visoki zaradi večjega števila mednarodnih klicev.
PONUDNIK STORITVE CENA BREZ DDV
AMIS PAKET AP8-ADSL(10Mb/1Mb) 29,00
AMIS AMIS ETHERLINK 10Mb/s 79,00
AMIS AMIS PBX-8 KANALOV 35,60
AMIS AMIS PBX KLICI 0,00
AMIS KLICI V TUŠMOBIL 1,44
AMIS BREZPLAČNI KLICI 0,00
AMIS KLICI V SIMOBIL 2,02
AMIS KLICI NA KOMERCIALNE ŠTEVILKE 13,64
AMIS KLICI V MOBITEL 2,44
AMIS KLICI V MOBILNA OMREŽJA 2,90
AMIS KLICI V MEDNARODNA MOBILNA OMREŽJA 240,36
AMIS MEDNARODNI KLICI 73,27
AMIS KLICI V FIKSNA OMREŽJA 25,38
AMIS KLICI V OMREŽJA AMIS 0,00
TELEKOM SKUPAJ 131,24
MOBITEL RAČUN 1 MOBITEL 246,16
MOBITEL RAČUN 2 MOBITEL 31,69
MOBITEL RAČUN 3 MOBITEL 535,08
Tabela 3: Pregled stroškov po ponudniku storitev
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 33
Graf 1 prikazuje stroške telekomunikacij po segmentih posameznega ponudnika.
Največji delež 60,23 % (812,39 €) predstavljajo stroški ponudnika Mobitel d.d.
zaradi velikega obsega mednarodnih klicev. Sledijo stroški podjetja Amis d.o.o. z
30,03 % deležem in vrednostjo 405,05 €. Zadnji, najmanjši delež predstavlja Mobitel
d.d. z 131,24 € oz. slabih 10 %. Skupno so stroški predstavljali 1348,68 € v vrednosti
brez davka na dodano vrednost.
Graf 1: Stroški telekomunikacij aprila 2010
5.5. SWOT ANALIZA
SWOT analiza pomeni celovito ocenjevanje prednosti in slabosti ter priložnosti in
nevarnosti določenega podjetja. Spada v proces strateškega planiranja v ožjem
smislu, ki je lahko usmerjeno na organizacijo kot celoto ali pa na posamezne
strateške poslovne enote v njenem okviru. Namen te analize je predvsem ugotoviti,
na katerih področjih ima podjetje prednosti v primerjavi s konkurenčnimi podjetji in
kje so slabosti, kar nas napoti h glavnim nevarnostim in priložnostim, s katerimi se
bo moralo v prihodnosti soočiti. (Pučko, 1994)
Analizirali bomo obstoječe stanje (slika 17). Med prednosti štejemo, da se lahko
opusti stara PBX Siemens telefonija. možnost, da se ustvari rešitev z uporabo
mobilne telefonije in ohrani dosedanja funkcionalnost. Prednost vidimo v tem, da se
lahko obdrži IP PBX z vsemi možnostmi in se nadaljuje z uporabo IP telefonov.
Slabosti so v stari tehnologiji, starih telefonskih aparatih, ki jih je potrebno vedno več
vzdrževati ter v visokih stroških. Priložnost je v kreiranju nove IP PBX rešitve.
Grožnje predstavlja konkurenca mobilne telefonije z vedno novejšimi ponudbami ter
nenehno spreminjanje mobilnih paketov.
405,05
131,24 812,39
Stroški telekomunikacij-April 2010, vrednost v EUR brez DDV
AMIS
TELEKOM
MOBITEL
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 34
PREDNOSTI
- ustvariti rešitev z uporabo
mobilne telefonije in ohraniti
funkcionalnost;
- opustiti staro PBX Siemens
telefonijo;
- obdržati trenutno IP PBX z vsemi
možnostmi;
- uporaba IP telefonov tudi v
nadaljevanju.
SLABOSTI
- stara tehnologija;
- stari telefonski aparati;
- visoki stroški.
PRILOŽNOSTI
- kreiranje nove IP PBX rešitve.
GROŽNJE
- konkurenca mobilne telefonije;
- nove storitve ponudnikov;
- hitro spreminjanje mobilnih
telefonskih ponudb.
Slika 17: SWOT analiza obstoječega stanja
5.6. PRENOVA TELEKOMUNIKACIJ
Struktura po prenovi je videti tako (slika 18), da stoji My PBX centrala na podlagi
Linux sistema. Naprej vodijo 4 ISDN povezave (torej 8 kanalov). Sledi več-linijski
Patton ISDN BRI izhodni usmerjevalnik (SmartNode serije 4630). Usmerjevalnik
omogoča 3 do 5 ISDN BRI (Basic rate interface) vhodov, 4 ali 8 pasovnih širin ali
T.38 Fax številk. Patton omogoča vse telefonske funkcije kot tudi vse kompletne
dostope usmerjanja (dva 10/100 eternetna vhoda z MDI-X dostopom, požarnim
zidom, PPPoE, DHCP, DynDNS). Usmerjevalnik nudi polno podporo za VOIP
protokole.
Tukaj bi radi omenili pomembnost Patton usmerjevalnika, saj ravno dodaten BRI
vhod reši VoIP mrežno integracijo problema pri namestitvi. Vhod sinhronizira
prehod in posreduje napako (ISDN podatke in fax prenos), ki se lahko uporabi kot
lokalni izpad na vhodnih vratih (port) za optimizacijo klicanja in tvegane operacije.
Vhod tudi omogoča integracijo ISDN z nujnim klicem, vključenim iz javnega ISDN-
ja.
Povezava domačega ponudnika Amis-a d.o.o. se je zamenjala s Telekomovim
(trenutna hitrost povezave je 20Mb/s). Odločitev o zamenjavi ponudnika smo sprejeli
na podlagi večkriterijskega odločitvenega modela, ki je predstavljen v nadaljevanju.
Največja sprememba za zaposlene je zamenjava telefonskih aparatov iz vrvičnih oz.
brezžičnih DECT aparatov na prenosne GSM telefone. Prenesla se je logika na
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 35
podlagi številk. Zunanje klicatelje je možno priklicati na stacionarno in mobilno
številko. Znotraj notranjega klicnega omrežja še je omogočeno brezplačno klicanje
na kratke številke, stacionarne številke znotraj omrežja ter mobilne številke, ki so v
notranji skupini.
Struktura telekomunikacij po prenovi
My PBX
Patton preklopnik
4 ISDN8 kanalov
GSM aparat
-stacionarne št./kratke št.-mobilna št.
TELEKOM20Mb/s
Slika 18: Struktura telekomunikacij po prenovi
5.6.1. ODLOČITVENI MODEL ZA IZBIRO PONUDNIKA
TELEKOMUNIKACIJSKIH STORITEV
Opredelitev problema
Problem, s katerim se srečujemo, je izbira pri prenovi telekomunikacij. Na izbiro
imamo več možnosti in vsaka ima svoje prednosti in pomanjkljivosti. Cilj predstavlja
možnost, da se lahko v določenem položaju ponudi največ. Za odločitveni proces
bomo uporabili metodo DEX-i, ki nudi podporo odločanja na osnovi kvalitativnega
vrednotenja spremenljivk po več parametrih.
Odločitvena metoda DEX
Z odločitvam se soočamo vsakodnevno. Definirano je kot »izbira ene izmed več
variant, alternativ, možnosti ali različic«. (Bohanec ,2006)
DEX je več-parametrska odločitvena metoda, razvita na Institutu "Jožef Stefan".
(Bohanec, Rajkovič 90; 92) DEX temelji na razgradnji odločitvenega problema v
hierarhično strukturo kriterijev. Kriteriji pri metodi DEX so diskretni in kvalitativni:
njihove vrednosti so v splošnem besede, na primer dobro, nesprejemljivo in
podobno. Namesto besed je možno uporabiti tudi intervale numeričnih vrednosti.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 36
Razlika je prisotna tudi pri funkcijah združevanja (agregacije) nižjenivojskih
kriterijev v končno oceno, kjer DEX namesto uteži uporablja odločitvena pravila tipa
“če-potem”.
Metoda pripomore pri odločanju, kjer se soočamo s parametri, ki jih težko merimo
numerično in v situacijah, kjer ima subjektivno presojanje večjo vrednost kot
nepristransko.
Identifikacija problema
Na začetku se opredelimo na problem, ki ga moramo rešiti. Za postopek reševanja
odločitvenega modela je pomembno, da problem podrobno spoznamo, razumemo in
opredelimo. Zanima nas, kaj je stvar odločitve, o čem se odločamo, kaj hočemo z
odločitvijo doseči. Predpostaviti želimo ugodne in neugodne posledice odločitev
glede na problem. V naslednji fazi oblikujemo odločitvene skupine in opredelitev
odločevalca. Odločevalec opredeli kriterije in alternative, prevzame zadnjo odločitev
in je odgovoren za izvedbo. Naš predmet odločanja je, katero telekomunikacijsko
rešitev bi sprejeli. Želimo ohraniti funkcionalnost, hočemo preprosto rešitev za
uporabnika in finančno sprejemljivo za organizacijo.
Identifikacija kriterijev
Identifikacija kriterijev ima pomembno funkcijo pri odločitveni analizi in s tem tudi
najpomembnejšo fazo odločitvenega procesa. V tej fazi odločevalec zgradi predlog
kriterijev, katerih vrednosti potem ovrednoti, primerja in oceni. Pri kriterijih je
pomembno, da se ne ponavljajo in da zajemajo glavne kriterije. Pomembna je tudi
merljivost kriterijev, kar pomeni, da lahko merimo zalogo vrednosti. Ta proces
sestavljajo naslednji koraki:
spisek kriterijev-oblikovanje nestrukturiranega seznama kriterijev;
strukturiranje kriterijev-kriterije hierarhično razporedimo in oblikujemo drevo
kriterijev;
merske lestvice določijo zalogo vrednosti, zmožnosti kriterijev, ki jih lahko
pri vrednotenju zavzamejo.
Torej, kriteriji, ki bodo vplivali na prenovo, so sledeči:
cena storitev-mesečni strošek,
cena servisnih storitev,
finančni vložki,
Telekom, Simobil, Amis, Telemach,
funkcionalnost storitve,
ldap, preusmeritev klica,
IP telefonija,
konferenčni klici,
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 37
napajanje,
dostopnost,
garancija (1 leto ali več),
stacionarna telefonija,
mobilna telefonija,
uporabniku prijazna uporaba,
brezplačni klici v oddaljene dislocirane enote,
stroški naročnine,
stroški cene domačih in tujih klicev,
brezplačni interni klici,
administracija central,
servis naprav in telefonskega omrežja.
Struktura kriterijev
Na začetku definiramo glavni atribut, ki je v našem primeru telefonija. Sledijo
pomožni atributi, ki so stroški, funkcionalnost, dostopnost, vzdrževanje ter VoIP. Pri
pomožnih atributih smo dodali kriterije, po katerih bomo ocenjevali posamezne
variante, kar je razvidno iz slike 19.
Slika 19: Struktura kriterijev
Slika 20 prikazuje atribute in njene pomožne atribute. Definirali smo sedemnajst
pomožnih atributov.
Tele
fon
ija
stroški
funkcionalnost
dostopnost
vzdrževanje
VOIP
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 38
Slika 20: Drevo kriterijev v programu DEX-i
Zaloge vrednosti
Zaloge vrednosti določimo za vsak člen v drevesu. Najprej opišemo kriterije in
nadaljujemo s pomožnimi atributi ter na koncu določimo vrednosti atributom.
Pregled zalog vrednosti posameznih atributov sledi v sliki 21.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 39
Slika 21: Zaloge vrednosti
Vrednotenje variant
Variante smo ovrednotili z naslednjimi vrednostmi, ki jih prikazuje slika 22. Mesečni
strošek, finančni strošek ter mobilna smo ovrednotili z nizki, srednji ter visok, kar
predstavlja določene vrednosti za nas.
Slika 22: Vrednotenje variant
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 40
Analiza variant
Program DEX-i prikazuje grafe v treh različnih barvah: modra, rdeča in zelena.
Modra prikazuje ugodno vrednost, zelena najbolj ugodno ter rdeča najmanj ugodno
vrednost. Iz slike 23 je razvidno, da so stroški od vseh štirih ponudnikov ugodni za
nas. Noben ponudnik ni dosegel najugodnejše vrednosti. Stroški predstavljajo za
organizacijo pomembno vlogo. Tako bomo pogledali še razdelitev grafov za mesečni
strošek in strošek investicije.
Slika 23: Vrednotenje stroškov po ponudnikih
Nobeden od ponudnikov ni dosegel nizkega mesečnega stroška, kar je razvidno iz
slike 24. So pa trije ponudniki dosegli srednjo, ugodno vrednost. Visok mesečni
strošek predstavlja podjetje Amis d.o.o.
Slika 24: Vrednotenje mesečnih stroškov po ponudnikih
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 41
Slika 25: Vrednotenje finančnega vložka investicije
Pri prenovi telekomunikacij hočemo obdržati trenutno funkcionalnost, zato ima
funkcionalnost pomembno nalogo. Iz slike 26 je razvidno, da Telekom in Simobil
dosegata visoko funkcionalnost, Telemach in Amis pa srednjo mero funkcionalnosti.
Slika 26: Vrednotenje funkcionalnosti, ki jih ponudnik ponuja
V naslednji sliki (slika 27) nas zanima dostopnost ponudnika. Razvidno je, da nas
noben ponudnik ni zelo zadovoljil. Amis in Telekom sta dosegla srednjo vrednost,
kar pomeni, da sta nas zadovoljila. Telemach in Simobil pa ne zadovoljita
dostopnosti.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 42
Slika 27: Vrednotenje dostopnost ponudnika
Za organizacijo pomembno vlogo predstavlja tudi vzdrževanje telekomunikacij.
Ovrednotili smo jo z naslednjimi kriteriji:
garancija,
servisiranje naprav,
administracija central,
zaloga rezervnih aparatov.
Amis predstavlja v tem pogledu najboljšo izbiro. Zadovoljivost so dosegli Telekom,
Telemach ter Simobil. Noben izmed slednjih ni bil nezadovoljiv za vzdrževanje, kar
je razvidno iz slike 28.
Slika 28: Vrednotenje vzdrževanja po ponudnikih
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 43
VoIP telefonijo na podlagi obstoječih telefonskih central omogočajo Telekom,
Telemach in Amis, kar je razvidno iz slike 29. Edino Simobil z določenimi
omejitvami, ki smo jih prej omenili, ne omogoča VoIP.
Slika 29: Vrednotenje VoIP po ponudnikih
Najustreznejša izbira
Pregledali smo različne variante. Pri dostopnosti in stroških nismo našli najugodnejše
opcije za organizacijo. V mnogih primerih dosegajo podobne vrednosti. Lahko
sklepamo, da je konkurenca na trgu telekomunikacij precej močna.
Odločili smo se za ponudnika telekomunikacij Telekom d.d., saj omogoča visoko
funkcionalnost. Omogočajo možnost rešitve telefonskega imenika (LDAP- internetni
protokol za dostop do imenikov na osnovi arhitekture odjemalec-strežnik) s pomočjo
sinhronizacije aktivnega imenika (Active Directory-Windows domain controller) ter
s tem ohranjanje funkcionalnosti prejšnjega sistema telekomunikacij.
5.6.2. PREGLED STROŠKOV V AVGUSTU 2015
Po prenovi telekomunikacije so odpadli ostali ponudniki. Kot je znano, se je v drugi
polovici leta 2011 zgodila spojitev hčerinske družbe Mobitel s Telekom-om
Slovenije. Tako je sedaj edini ponudnik Telekom d.d.. Pod stroškom stacionarnega
omrežja so vštete naslednje ponudbe:
naročnina na fiksni priključek (standardni ISDN BA),
naročnina na osnovni PSTN,
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 44
IP klici,
naročnina na storitve Infranet (sistem za prenos alarmnih sporočil).
PONUDNIK STORITVE
CENA BREZ
DDV
TELEKOM STACIONARNO OMREŽJE 165,34
TELEKOM MOBILNI TELEFONI 1045,17
Tabela 4: Stroški po prenovi
Graf 2: Stroški telekomunikacij avgusta 2015
5.6.3. PRIMERJAVA OBEH OBDOBIJ
V grafu 3 je razvidno, da so bili stroški v aprilu 2010 večji za 138,17 €. V
organizaciji se od leta 2014 uporablja Microsoftova rešitev glede spletnih konferenc-
program Lync (Bussines Skype). Po pregledanih računih še vedno največji strošek v
obeh primerjalnih obdobjih predstavljajo mednarodni klici. Sklepamo, da vodilna
mesta zasedajo avstrijski državljani, ki komunicirajo v veliki meri z vodstvom
podjetja v Avstriji.
165,34
1045,17
Stroški telekomunikacij-Avgust 2015, vrednost v EUR brez DDV
TELEKOM STACIONARNOOMREŽJE
TELEKOM MOBILNITELEFONI
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 45
Graf 3: Primerjava skupnega stroška telekomunikacij 2015
1.348,68 €
1.210,51 €
Primerjava skupnega stroška telekomunikacij
apr.10
avg.15
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 46
6. ZAKLJUČKI
V teoretičnem delu smo bolj podrobno pregledali protokole, ki vplivajo na
(internetno) telefonijo in njeno delovanje. Telekomunikacije se hitro razvijajo z
razvojem tehnologije v in omogočajo vedno več možnosti.
V raziskovalnem delu smo analizirali obstoječe stanje telefonije ter
telekomunikacijske opreme v organizaciji. Spoznali smo SWOT analizo na
praktičnem primeru in jo ustrezno opredelili. Pripomogla je k lažji usmeritvi pri
prenovi telekomunikacije. Pregledali smo stroške telefonije pred prenovo in prišli do
ugotovitve, da samo z enim ponudnikom pridobimo na zmanjšanju celotnega stroška.
Po prenovi telekomunikacijskega sistema smo ugotovili sledeče. Največja
sprememba za zaposlene je zamenjava telefonskih aparatov iz vrvičnih oz. brezžičnih
DECT aparatov na prenosne GSM telefone. Prenesla se je logika na podlagi številk.
Zunanje klicatelje je možno priklicati na stacionarno in mobilno številko. Znotraj
notranjega klicnega omrežja je omogočeno tudi brezplačno klicanje na kratke
številke, stacionarne številke znotraj omrežja ter mobilne številke, ki so v notranji
skupini. Ustvaril se je imenik s pomočjo protokola LDAP in s tem ohranil
funkcionalnost, ki je bila eden izmed ciljev pri prenovi telekomunikacij.
S finančnega vidika smo celo minimalno pridobili. Upoštevati pa moramo, da so
uporabniki pridobili mobilne telefone, ki jim omogočajo, da so dosegljivi ne glede na
prostor, kjer se nahajajo.
Z uporabo več-kriterijskega modela razvitega s pomočjo programa DEXi smo prišli
do zaključka na podlagi petih kriterijev ter 17-ih podkriterijev, da je ponudnik
Telekom d.d. najbolj ustrezen za našo prenovo. Do tega spoznanja smo prišli z
analizo posameznih variant in jih tudi posamezno analizirali.
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 47
LITERATURA IN VIRI
Bohanec M. (2006). Odločanje in modeli. Ljubljana. DFMA-Založništvo.
Bohanec M. in Rajkovič V. (1990). DEX: An expert system shell for decision
support. Sistemica.
Karin A. (2005). H.323 and Associated Protocols. The Ohio State University.
Palfinger gradivo. (2013). Predstavitvena mapa podjetja Palfinger za nove sodelavce
in sodelavke. Maribor. Palfinger d. o. o.
Pučko D. (1994). Strateško planiranje.Radovljica. Didakta.
Rakesh A. (1999). Voice over IP: Protocols and standards. The Ohio State
University.
Spletne strani
Arhitektura GSM (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na
https://www.informit.com/library/content.aspx?b=Signaling_System_No_7&seq
Num=110
Dostop in prenos (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na
https://www.informit.com/library/content.aspx?b=Signaling_System_No_7&seq
Num=32
GSM (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na
https://www.informit.com/library/content.aspx?b=Signaling_System_No_7&seq
Num=114IP telefonija (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na
http://www2.garr.it/conf_05_slides/s_niccolini-IPtelephony.pdf
GSM zgodovina (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na
https://en.wikipedia.org/wiki/GSM
Komuniciranje (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na
https://sl.wikipedia.org/wiki/Komuniciranje
LTE (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na http://www.3gpp.org/technologies/keywords-
acronyms/98-lte
Mobilna enota (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na
https://www.informit.com/library/content.aspx?b=Signaling_System_No_7&seq
Num=116Mrežna topologija (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na
https://www.informit.com/library/content.aspx?b=Signaling_System_No_7&seq
Num=30Protokol H.323 (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na
http://www2.garr.it/conf_05_slides/s_niccolini-IPtelephony.pdf
Protokoli (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na http://student.pfmb.uni-
mb.si/~mzver/Mulitmedija%20II/protokoli.html
Protokol H.245 (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na
http://www2.garr.it/conf_05_slides/s_niccolini-IPtelephony.pdf
PSTN (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na
http://www2.garr.it/conf_05_slides/s_niccolini-IPtelephony.pdf
RTP protokol (2016). Pridobljeno 2.4.2016 na http://student.pfmb.uni-
mb.si/~mzver/Mulitmedija%20II/protokoli.html
RTPS protokol (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na http://student.pfmb.uni-
mb.si/~mzver/Mulitmedija%20II/protokoli.html
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 48
SIP protokol (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na
http://www2.garr.it/conf_05_slides/s_niccolini-IPtelephony.pdf
Struktura PSTN (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na
https://www.informit.com/library/content.aspx?b=Signaling_System_No_7&seq
Num=31
Vmesniki (2016). Pridobljeno 2. 4. 2016 na
https://www.informit.com/library/content.aspx?b=Signaling_System_No_7&seq
Num=111
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 49
KAZALO SLIK
Slika 1: Standardizirani protokoli ................................................................................. 5
Slika 2: Prenos medija .................................................................................................. 6
Slika 3: Kopica protokolov ........................................................................................... 8
Slika 4: Cisco 7960 ..................................................................................................... 12
Slika 5: Snom 190 ....................................................................................................... 12
Slika 6: Primerjava H.323 in SIP ................................................................................ 13
Slika 7: Generična struktura PSTN ............................................................................. 15
Slika 8: Struktura PSTN v Združenem kraljestvu ...................................................... 17
Slika 9: Ponovna uporaba frekvenc in mobilna struktura ........................................... 22
Slika 10: IMEI struktura ............................................................................................. 23
Slika 11: Delovanje SS7 protokola na posameznem sloju ......................................... 28
Slika 12: Primerjava uporabe žičnih in brezžičnih telefonov ..................................... 29
Slika 13: Struktura telekomunikacij pred prenovo ..................................................... 30
Slika 14: Žični telefon Siemens Hicom 150E ............................................................. 31
Slika 15: Brezžični telefon Gigaset SL400 ................................................................. 31
Slika16: VoIP telefon FANVIL .................................................................................. 31
Slika 17: SWOT analiza obstoječega stanja ............................................................... 34
Slika 18: Struktura telekomunikacij po prenovi ......................................................... 35
Slika 19: Struktura kriterijev ....................................................................................... 37
Slika 20: Drevo kriterijev v programu DEX-i ............................................................ 38
Slika 21: Zaloge vrednosti .......................................................................................... 39
Slika 22: Vrednotenje variant ..................................................................................... 39
Slika 23: Vrednotenje stroškov po ponudnikih........................................................... 40
Slika 24: Vrednotenje mesečnih stroškov po ponudnikih .......................................... 40
Slika 25: Vrednotenje finančnega vložka investicije .................................................. 41
Slika 26: Vrednotenje funkcionalnosti, ki jih ponudnik ponuja ................................. 41
Slika 27: Vrednotenje dostopnost ponudnika ............................................................. 42
Slika 28: Vrednotenje vzdrževanja po ponudnikih ..................................................... 42
Slika 29: Vrednotenje VoIP po ponudnikih ................................................................ 43
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 50
KAZALO TABEL
Tabela 1: končne proizvodne številke ........................................................................ 23
Tabela 2: GSM vmesniki in protokoli ........................................................................ 27
Tabela 3: Pregled stroškov po ponudniku storitev ...................................................... 32
Tabela 4: Stroški po prenovi ....................................................................................... 44
KAZALO GRAFOV
Graf 1: Stroški telekomunikacij aprila 2010 ............................................................... 33
Graf 2: Stroški telekomunikacij avgusta 2015 ............................................................ 44
Graf 3: Primerjava skupnega stroška telekomunikacij 2015 ...................................... 48
KRATICE IN AKRONIMI
DECT: Digital European Cordless Telecommunications
PBX: Private Branch eXchange
VOIP: Voice over Internet protocol
GSM: Global System for Mobile Communication
UMTS: Universal Mobile Telecommunications System
PSTN: Public Swithed Telephone Network
ENUM: Internet Engineering Task Force Protocol
LAN: Local Area Network
QOS: Quality of Service
RTP: Real Time Protocol
UDP: User Datagram Protocol
RTCP: Real Time Control Protocol
RTSP: Real Time Streaming Protocol
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 51
SIP: Session Initiation Protocol
LTE: Long Term Evolution
SMS: Short Message Sevice
CSFB: Sirtui Switched Fall Back
SV-LTE: Simultaneous Voice LTE
VoLGA: Voice over LTE via GAN
GAN: Generic Access Network
VoLTE: Voice over LTE
IMSI: International Mobile Subscriber Identity
ITU: International Telecommunication Union
MCU: multipoint Control Units
RAS: Registration Admission Status
ARQ: Admission Request
ISDN: Integrated Services over Digital Network
FTP: File Transfer Protocol
URI: Uniform Resource Indicator
UAC: User Agent Client
UAS :User Agent Server
ASN: Abstract Syntay Notation
SS7: Signaling System 7
LXN: Local Exchange Networks
IEN: InterExchange Networks
IN: International Networks
Univerza v Mariboru - Fakulteta za organizacijske vede Diplomsko delo univerzitetnega študija
Primož Šuster: Prenova telekomunikacijskega sistema v podjetju stran 52
DLE: Digital Local Exchanges
DMSU: Digital Main Switching Units
DISC: Digital International Switching Centers
CO: Central Office
MDF: Main Distribution Frame
DTMF: Dual Tone Multi-Frequency
PCM: Pulse Codec Modulation
MDI-X: Medium Dependent Interface Crossover
top related