politika migracij na novi zelandiji - university of...
Post on 17-Jul-2020
2 Views
Preview:
TRANSCRIPT
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Maja Činku
Politika migracij na Novi Zelandiji
Diplomsko delo
Ljubljana, 2011
UNIVERZA V LJUBLJANI
FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE
Maja Činku
mentor: red. prof. dr. Bogomil Ferfila
Politika migracij na Novi Zelandiji
Diplomsko delo
Ljubljana, 2011
Zahvala
Moja zahvala gre vsem, ki ste mi v času študija stali ob strani, da sem napisala diplomsko
delo. Hvala za finančno in moralno podporo. Posebej bi se rada zahvalila moji mami Ani in
bratu Mateju, ki sta mi vedno stala ob strani, ob veselih ob težkih trenutkih in sta me
spodbujala ob napornem študiju. Zahvalila bi se tudi moji iskreni prijateljici Petri, katere
pomoč mi je zelo prav prišla: Petra, hvala.
Posebna zahvala gre tudi mojemu mentorju, dr. Bogomilu Ferfila. Hvala Vam za pomoč, ki
ste mi jo nudili, za usmeritve in spodbuden pristop pri nastajanju mojega diplomskega dela.
Politika migracij na Novi Zelandiji
Diplomsko delo predstavlja Politiko migracij na Novi Zelandiji. Migracije so stare kot človeštvo, nikoli niso imele tolikšnega obsega kot ravno danes. Migracije so pojav, ki se pojavlja skozi celotno zgodovino človeštva. Pojem migracije se nanaša na vse možne oblike selitev. Dejavnikov, ki povzročajo migracije, je veliko, ti pa so odvisni od vrste migracij in časa, v katerem potekajo. Področje mednarodnih migracij postaja vse bolj globalno in ne zgolj nacionalno vprašanje. V svojem diplomskem delu pišem o spreminjanju migracij na Novi Zelandiji na ekonomskem področju, na področju bivanja ter nestalne oz. stalne naselitve. Najpomembnejši dejavnik na vseh področjih je ekonomski dejavnik, saj si migranti želijo izboljšati življenje. Ljudje so se in se selijo iz vseh koncev sveta, vendar ima malokateri evropski narod po svetu razseljenih toliko ljudi kot ravno slovenski. Poleg izpostavitve teoretskih izhodišč je diplomsko delo namenjeno ugotovitvam, kako migranti čutijo Novo Zelandijo kot njihov nov življenjski prostor. Migracije so postale ena izmed glavnih tem politik sveta.
Ključne besede:Nova Zelandija, migracije, migracijska politika, tujci.
Policy migration in New Zealand
This diploma indicates migration policy in New Zealand. Migrations have been occurring since the beginning of the human race but they have never occurred to such an extent as they do now. Migration is a phenomenon that has been occurring throughout the history of mankind. The conception of migration is related to all possible forms of relocation. There are many factors that can cause migration which depend on type and time in which they occur. International migration is getting more global rather than only national issue nowadays. In my thesis I am writing about changes of migration on New Zealand in economic terms, area of residence and (no) permanent settlement. The most important factor is the economical one because all migrants want to improve their material life. People have always been migrating from every country but Slovenia has among the higher proportion of emigrants in Europe. Beside this theoretical background my aim is also finding out how the migrants feel New Zealand as their new living space. Migration has nowadays become one of the main topics on the political agenda of the countries all over the world.
Keywords: New Zealand, migration, migration politics, foreigners.
5
KAZALO IN VSEBINA 1 UVOD………………………………………………………………………………………..6
2 METODOLOŠKI NAČRT ………………………………………………………………..7
2. 1 CILJ DIPLOMSKE NALOGE…………………………………………………………7
2. 2 HIPOTEZA……………………………………………………………………………..7
2. 3 UPORABLJENA METODOLOGIJA………………………………………………….7
2. 4 ZGRADBA DIPLOMSKEGA DELA………………………………………………….7
3 MEDNARODNE MIGRACIJE……………………………………………………………8
4 ZGODOVINA MIGRACIJ NA NOVI ZELANDIJI……………………………………17
5 BIVALNO OKOLJE IN VIZUMSKI REŽIM NA NOVI ZELANDIJI……………….19
5. 1 POLITIČNI SISTEM NOVE ZELANDIJE…………………………………………..19
5. 2 VIZA…………………………………………………………………………………..20
5. 3 MIGRACIJE IN EKONOMIJA-IZSLEDKI RAZLIČNIH RAZISKAV……………23
5. 4 MIGRACIJE NOVOZELANDCEV………………………………………………….25
6 SLOVENIJA IN NOVA ZELANDIJA………………………………………………......26
6.1 ŽIVLJENJE NA NOVI ZELANDIJI VPRIHODNOSTI……………………………..26
6.2 ŽIVLJENJE SLOVENCEV NA NOVI ZELANDIJI…………………………………27
7 SKLEP……………………………………………………………………………………...28
8 LITERATURA…………………………………………………………………………….29
PRILOGA A: Resnična zgodba Slovenca iz Ptuja, ki je imigriral na Novi
Zelandiji……………………………………………………………………………………...31
6
1 UVOD
Moderna Nova Zelandija je imigrantska država, zato je zanimiva kot predmet proučevanja
migracijskih politik, še posebej v luči dejstva, da sta današnja Evropska Unija in Slovenija prav
tako imigrantski. Migracije so v zgodovini in danes tesno povezane z režimi prostega kroženja
delavcev in z načini oblikovanja pripadnosti določeni politični skupnosti. Skušala bom
analizirati politike migracij v zgodovinski perspektivi in ugotoviti, kako lahko na njihovi
osnovi vrednotimo temeljne dileme povezane z imigracijami, ki potekajo v Evropsko Unijo in
Slovenijo.
Diplomsko delo vsebuje spreminjanje migracij na Novi Zelandiji, ki so se tekom zgodovine
močno spreminjale, tako na ekonomskem področju kot tudi na področju bivanja in (ne)stalne
naselitve. Želim prikazati, kako je potekalo in še poteka imigrantsko življenje na Novi
Zelandiji in ali je težko živeti na Novi Zelandiji kot imigrant. Razvoj politik migracij na Novi
Zelandiji nam lahko pomaga razumeti nastajanje sodobnega evropskega migracijskega
režima. Oblike pripadnosti politični skupnosti, ki je heterogena in sestavljena iz različnih
generacij imigrantov, ki so se razvile na Novi Zelandiji, so primerne za oblikovanje
pripadnosti evropske politične skupnosti, ki je imigrantska. Ob dejstvu, da je Nova Zelandija
imigrantska država, se postavlja vprašanje, ali bi ji lahko države EU postale podobne.
Imigranti na Novi Zelandiji so zaželeni. Nova Zelandija je država z različnimi
nacionalnostmi. S poselitvijo ljudi iz drugih koncev sveta se novozelandska nacionalnost
spreminja. Na Novi Zelandiji ljudje spremenijo svojo nacionalnost, ko postanejo prebivalci
Nove Zelandije. Po mojem proučevanju ter prebiranju o imigracijah na Novi Zelandiji, sem
prišla do ugotovitve, da se ni težko nastaniti na Novi Zelandiji za dlje časa. Tudi sam politični
sistem je do ljudi, ki pridejo na Novo Zelandijo, zelo obziren in lahko brez težav pridejo do
naziva prebivalec Nove Zelandije. Prav zato je Nova Zelandija država, ki privablja imigrante,
ljudi iz celega sveta, ki si želijo preizkusiti drugačno plat življenja, ter živeti drugje. Nova
Zelandija je za imigrante zaželena dežela, še posebej za tiste, ki si želijo izkusiti življenje v
novem, drugačnem svetu. Migracije so ena najbolj perečih sodobnih svetovnih težav, saj so
premiki prebivalstva obsežnejši, kot kdaj koli prej v človeški zgodovini. So kompleksen
globalen pojav, s katerim se srečujejo vse države po svetu. Migracije so svetovni izziv 21.
stoletja.
7
2 METODOLOŠKI NAČRT
2. 1 CILJ DIPLOMSKE NALOGE
Za diplomsko nalogo sem si izbrala temo: Politika migracij na Novi Zelandiji. Namen
diplomskega dela je, predstaviti zgodovinsko-teoretični in politični okvir migracij, katerih
spreminjanje je v sodobnem svetu vse bolj aktualen problem, osredotočam pa se na politiko
migracij na Novi Zelandiji. V tem kontekstu želim raziskati vzroke in sedanje načine ter
možnosti imigriranja Slovencev na Novo Zelandijo. Skozi nalogo razkrijem mednarodne
migracije in sam zgodovinski potek migracij na Novi Zelandiji. Nadalje bo cilj te naloge
ugotoviti »najboljšo« bivalno okolje in vizumski režim na Novi Zelandiji. Opisala bom
migracijski vpliv na ekonomijo, spregovorila o samih imigracijah Novozelandcev, ter kako
poteka življenje Slovencev na Novi Zelandiji.
2. 2 HIPOTEZA
Preverjala bom hipotezo:
Neenakost med imigranti in prvotnimi državljani, ki je obstajala in obstaja tudi danes. V
zastavljeni hipotezi multikulturalno migracijsko politiko razumem kot priseljevanje različnih
narodov in njihove možnosti za delo in bivanje na Novi Zelandiji. Hipotezo bom preverjala z
resnično zgodbo Slovenca, ki je imigriral na Novo Zelandijo.
2. 3 UPORABLJENA METODOLOGIJA
V preveritev veljavnosti zastavljene hipoteze, se bom v veliki meri naslonila na analizo
resnične zgodbe Slovenca, ki je imigriral na Novo Zelandijo.
2. 4 ZGRADBA DIPLOMSKEGA DELA
Diplomsko delo z naslovom Politika migracij na Novi Zelandiji, je razdeljeno na osem
poglavij. V prvem, uvodnem poglavju, bom skušala predstaviti razsežnost in relevantnost
obravnavane teme ter nakazati namen diplomskega dela. Drugo poglavje je namenjeno opisu
metodološko-hipotetičnega okvirja, ki vključuje cilj naloge, hipotezo in uporabljeno
metodologijo. Tretje poglavje bo obsegalo mednarodne migracije. Četrto poglavje je v celoti
namenjeno zgodovinskemu pregledu migracij na Novi Zelandiji. V petem poglavju bom
pisala o bivalnem okolju in režimu vizuma na Novi Zelandiji, o politični ureditvi na Novi
8
Zelandiji in kako so migracije in sama ekonomija povezane iz izsledkov različnih raziskav.
Če človek želi imigrirati in se nestalno/stalno naseliti na Novi Zelandiji, je vedenje o tem
pomembno. Spregovorila bom tudi o migracijah Novozelandcev. V šestem poglavju bom
predstavila, kakšno bo življenja na Novi Zelandiji v prihodnosti, in življenje Slovencev, ki se
navezuje na sporazum vlade Republike Slovenije in vlade Nove Zelandije. V sedmem
poglavju bom oblikovala relevanten zaključek.
3 MEDNARODNE MIGRACIJE
Mednarodne migracije so se povečale zaradi naraščajoče globalizacije. Povečalo se je število
držav izvora, pa tudi ciljnih držav. Migranti gradijo mostove med njimi, saj ohranjajo stike z
državo izvora (Klinar 1976, 38). Za ljudi je značilna geografska in socialna mobilnosti.
Sodobne mednarodne migracije po svetu se močno razlikujejo. Ljudje različno vrednotijo
gibanja, dinamiko ter spreminjanje socialnega in geografskega okolja (Klinar 1975, 15).
Mednarodne migracije od 90. let naprej so vse bolj množične in stalne in zato govorimo o
migracijskih tokovih. Migracijski tokovi potekajo v različnih smereh, največkrat od periferije
k centrom in od manj razvitih k bolj razvitim državam. Na politično-geografsko, socialno,
ekonomsko in kulturno ureditev današnjega sveta so vplivali tokovi mednarodnega
preseljevanja v zadnjih dveh stoletjih. V Evropi se začne obdobje sprva prostovoljnih migracij
že s pojavom kolonializma in z neenakomernim razvojem kapitalizma (Klinar 1976, 38). Do
različnosti je prišlo tudi zaradi kriznih razmer, stresnih konfliktov, ki se kažejo v poglabljanju
družbenih neenakosti med ne tako razvitimi emigrantskimi družbami. Pozitivno vrednotenje
se je izboljševalo na spoznanjih, da migracije omogočajo srečavanje z drugimi ljudmi.
Spreminjanje samih odnosov, navad, izkušenj ter izmenjava idej, omogočajo srečavanje z
novimi socialnimi odnosi. Vse to pripomore do zahteve prilagajanja, spreminjanja in
ustvarjalnosti. Z omembo geografske in socialne mobilnosti je poudarjena socialna
karakteristika migracij. Sprememba okolja pomeni spremembo socialnega okolja. Pride do
sprememb skupin, ustanov in norm ter vrednot in še dosti stvari, ki so značilne za novo
okolje. Gibljivost človeka povzroči spremembo statusa ali socialnega okolja. Pri gibljivosti
povezujemo migracije oziroma preseljevanje z ustvarjalnostjo. V novo okolje ljudje prinesejo
določene izkušnje, navade, saj so navajeni na tipe družbenih odnosov, ki so značilni za
njihovo izvorno socialno okolje. Prilagajanje pomeni sprejemanje in preoblikovanje novega
9
ter zavračanje starega ali pa so ljudje neprilagodljivi in nastopi zavračanje novega ter
ohranjanje starega. Človek, ki se lahko giblje v prostoru, je bolj svoboden od tistega, ki mu je
to onemogočeno. Migracije so star družbeni pojav (Klinar 1975, 15). Ko je družba dosegla
stopnjo razvoja, da je njena populacija stalno naseljena, so se s tem hkrati pojavile migracije
(Klinar 1975, 15–16). Po koncu 2. Svetovne vojne se je sprožil val preseljevanja. Do tega
preseljevanja govorimo o tipično politični migraciji, ki je bila posledica prihoda novega
političnega sistema v države socializma (Žigon 1993, 14–15). Migracije so povzročale
spremembe, napredek in nazadovanje v družbenem razvoju. Na podlagi tega je razumljiv
strokovni in znanstveni interes za migracije. Migracije je možno povezati z razvojem, ker
prispevajo k medsebojnemu komuniciranju med različnimi kulturami. Migracije so tudi
dejavnik nazadovanja v razvoju, ko povzročajo uničenje razvitejših kultur in njihovo
stagniranje. Pri migracijah nastopa tudi komuniciranje v sodobnem svetu. Razviti
komunikacijski sistemi povzročajo prenašanje idej, informacij,… Vsi neposredni človeški
odnosi so primarni in ti omejujejo človekovo odtujevanje, krepijo zanimanje za soljudi,
skratka, utrjujejo humanistično usmeritev.
Migracije združujejo pojem emigracije in pojem imigracije. Emigracije označujejo ljudi iz
njihove izvorne družbe (Klinar 1975, 16). Imigracije pa predstavljajo odhajanje, izseljevanje
ali odhod v tujino. Imigracije pomenijo trajni prihod, priselitev v imigrantsko družbo.
Migranti se za stalno ali za določen čas preselijo iz svoje emigrantske družbe v imigrantsko
družbo. Imigranti pretrgajo odnos z emigrantsko družbo in sprejmejo imigrantsko družbo.
V obeh družbah obstajajo dejavniki privlačevanja, odbijanja in indiferentni dejavniki.
Posamezni sloji različno reagirajo na te dejavnike in iz tega sledi, da je odločitev za
emigracijo zapleten proces. V procesu dejavnikov so prisotne tudi moteče, oziroma
intervencijske ovire, ki se vrivajo med oba sistema. Med moteče ovire lahko štejemo tudi
socialno distanco in ta spada med elemente migracij v interakcijskem sistemu. Razumljivo jih
je možno raziskati le kot interakcije med sloji. Sloji imigrantov so v interakciji z imigrantskim
sistemom družbe. Pri tem se vzpostavljajo odnosi med starejšimi in mlajšimi sloji in tako se
izpostavijo medsebojni procesi, ki imajo družbeni značaj (Klinar 1975, 17–19).
Množice migracij so vzorec socialnega obnašanja. Prisotni so individualni motivi in dodatna
spodbuda kolektivnemu obnašanju. Posledice migracij se vrednotijo na pozitivnem in v
negativnem smislu (Klinar 1975, 19).
10
Pozitivno vrednotenje poudarja nujnost mobilnosti v delu učinkovitosti na ekonomskem
področju. Pozitivne vrednote so bistvenega pomena na področju izmenjave izkušenj,
mednarodnem sodelovanj ter integriranju. Negativno vrednotenje opozarja na probleme
asimilacije in socialne neorganiziranosti ter izkoriščanje na nove izvore konfliktov.
Iz napisanega je razvidno, da migracije pozitivno ali negativno vplivajo na emigrantske in
imigrantske družbe. Imigracije v imigrantskih družbah vplivajo na funkcije socialnega
nadzora. Pojavi se diskriminacija in segregacije odsevajo v manjšem statusu imigrantov.
Imigranti so osamljeni in izolirani. Zaradi kulturnih razlik premalo komunicirajo z
imigrantsko družbo. Ta socialna ovira ima funkcijo socialnega nadzora, ki imigrantom
preprečuje, da bi se povezovali v razrede domače imigrantske družbe in tako reševali svoje
socialne in razredne probleme (Klinar 1975, 19–20).
Imigrantske družbe vplivajo na določanje obsega imigracij, ekonomsko prioriteta teh družb,
možnosti zaposlovanja in življenjskega standarda ter promocije njih samih. Ti dve
determinanti vplivata na obseg migracij. Tu je prisotna kulturna sorodnost ali različnost med
emigrantsko in imigrantsko družbo. Tu prihaja tudi do različnosti njunega socialno
ekonomskega razvoja in odpirajo se nove stvari. Iz tega je razvidno, da kulturna sorodnost ni
bistvena determinanta obsega migracij. Tu lahko vidimo, da razlike v socialno ekonomskem
razvoju med emigrantsko in imigrantsko družbo povečujejo obseg migracij takrat, kadar
ocenijo emigranti, da jim razvitost imigrantske družbe omogoča zadovoljevanje njihovih
visoko vrednotnih potreb. Te razlike privlačijo emigrante in povečujejo obseg migracij
(Klinar 1975, 20).
Velikost migracij zelo vpliva na politične razmere. Imigrantske družbe politično usmerjajo
priliv imigrantov glede na svoje konkretne zunanjepolitične interese. Iz tega je razvidno, da so
imigrantske družbe odprte le za imigrante iz določenih družb, za druge so zaprte. Države
imajo omejeno kvoto imigrantov. Odprtost imigrantskih družb vpliva tudi na sprejemanje
določenih slojev imigrantov. Vse to je odvisno od kadrovskih potreb določene družbe.
Nihanja, nenehno spreminjanje v ekonomiji emigrantskih družb, prizadenejo te družbe in
pospešijo emigracije. Na sam obseg emigracij vpliva enakost in različnost emigrantskih
družb. Odprtost in zaprtost emigrantskih družb je odvisna od kadrovske in zunanje politike.
Razdalja med emigrantsko in imigrantsko družbo vpliva na obseg migracij. Obstajajo tudi
druge ovire, ki vplivajo na obseg ne le razdalja. Določene razlike se še poglabljajo. Na primer
razlike v tehnološkem in socialnem razvoju med družbami. To vpliva na to, da se migranti
11
selijo v bolj razvita območja. Sodobna tehnologija zmanjšuje pomen geografske distance kot
motečo oviro, ko omejuje obseg migracij in s tem opravičuje predvidevanja o perspektivnem
povečanju obsega migracij. Povečevanje obsega migracij je odvisno od njih samih. Obstajajo
področja, ki so tradicionalna in prihaja do verižnih migracij in tako do povečanja njihovega
obsega (Klinar 1975, 21).
Migracijskih tokov v migracijah je veliko in potekajo od manj razvitih k bolj razvitimi
družbami.
Ponekod so družbe omejene na političnem in religioznem področju, drugod zagotavljajo več
političnih in osebnih svoboščin. Med tokove spadajo tudi vojne, ki so pravo nasprotje tistim,
kjer je v družbi prisoten mir.
Da prihaja do kroženja migrantov med imigrantsko in emigrantsko družbo, se označuje za tip
občasnih migracij, kar pomeni, da se imigranti po določenem obdobju vračajo v svoje izvorne
(imigrantske) družbe. Emigrantske družbe sprejemajo občasne imigracije in s tem
predpostavljajo, da se bodo emigranti vračali iz razvitih držav domov s kvalifikacijami in
delovnimi industrijskimi izkušnjami. Občasne migracije omilijo brezposelnost in
pomanjkanje stanovanj. Imigranti svoj prisluženi denar pošiljajo domov in tako računajo, da
bodo po vrnitvi domov prispevali k investiranju družini in izboljšali družbeni položaj (Klinar
1975, 22). Za uveljavljanje kroženja migrantov obstajajo tudi normativi. Občasne migracije
podpirajo imigrantske družbe. Ni jim potrebno veliko prispevati za družbeni položaj
imigrantov. Ne vse, a nekatere poklicne kategorije imigrantov, so zaradi narave svojega dela
zelo gibljive in se kar pogosto uvrščajo med občasne migracije (Klinar 1975, 23).
Iz teorij o dejavnikih odbijanja in privlačevanja pogosto izhajajo izhodišča za raziskovanje
vzrokov migracij. Izhodišča se pojavljajo v emigrantskih in imigrantskih družbah. Na samo
odločanje o emigraciji vpliva še kombinacija dejavnikov privlačevanja, odbijanja in
nevtralnih dejavnikov v obeh družbah v povezavi z motečimi ovirami, ki so vrinjeni med
družbami. Ti dejavniki so med različnimi sloji enako doumljivi. Pri emigrantih se pojavlja
nezadovoljstvo z njihovim statusom v emigrantski družbi. Njihovi interesi ostajajo
neizpolnjeni in počutijo se negotovi in ne vidijo možnosti, kako bi zadovoljili svoje potrebe
ter socialno promocijo v emigrantski družbi. Nezadovoljstvo je pogojeno z motivi in zaradi
tega nezadovoljevanja njihovih visokih potreb v emigrantski družbi ponuja dve alternativi, ki
12
govorita o življenju v neustreznem statusu z majhnimi možnostmi v emigrantski družbi ali pa
emigracijo.
Veliko različnih socialno-ekonomskih in političnih vzrokov vpliva na migracije v svetovnih
razsežnostih. Povzročili so velike neenakomernosti v ekonomskem in socialnem napredku
(Klinar 1975, 23–24). Svet je zaradi razvoja razdeljen na revne in bogate družbe. Te družbe so
pretresli cikli ekonomskih padcev in vzponov. Bogate družbe so temeljile na kapitalu,
moderni tehnologiji in strokovnjakih. Njihov razvoj je bil izredno hiter. Pričelo se je
zanimanje za delovno silo in tako so se pričela odpirati vrata tujim imigrantom. Sprva je bil
naval nekvalificiranih delavcev, bivših kmetov, kasneje pa so se bolj selekcionirali
kvalificirani industrijski delavci in strokovnjaki. Možnost zaposlitve, višji dohodki in standard
so pritegnile imigrante iz nerazvitih predelov v bolj razvite družbe. Iz nerazvitih področjih so
ekonomski emigranti bili primorani emigrirati zaradi ekonomsko hudih razmer. V svetovni
politiki sicer ni dominiralo reševanje ekonomskih problemov nerazvitih emigrantskih družb.
Temeljili so na zadovoljevanju potreb po delovni sili razvitih družb, ki so bile polne kapitala.
Tako se je pričelo izkoriščanje migrantov, ki so temelj ekonomskih vzrokov migracij (Klinar
1975, 27–28). Politični vzroki se na tem področju neprestano spreminjajo. Politični sloji se ne
menjajo z razrednimi revolucijami. Menjajo se v okvirih obstoječega političnega sistema. Vse
to pripelje, da so podvrženi političnim pritiskom. Te nasilne spremembe pripeljejo do
političnega preganjanja in do nasilja. Sem spada še omejevanje političnih pravic in svoboščin.
Vodilni sloji omejujejo politično participacijo podrejenim razredom in izvajajo politično
nasilje nad tistimi, ki imajo drugačno politično prepričanje. In zaradi te politične diktature so
ljudje prisiljeni imigrirati. Politika spodbuja k migracijam sloje, ki iščejo več politične
svoboščine in družbe, ki bodo tolerantne do njihovih političnih prepričanj. Kolonializem je
povzročil migracijsko gibanje med obema vrstama družbe (Klinar 1975, 29–30).
Pri migracijah so tudi osebni in družinski vzroki. Zelo številni so še osebni motivi in med njih
sodijo tudi družinski odnosi. Huda ekonomska situacija v družini spodbuja k veliki meri k
migracijam. K migracijam vplivajo tudi primarni odnosi, ki so prijateljskega tipa. Primarni
družbeni odnosi spadajo v socialni krog, kjer so prisotne terapevtske dejavnosti. Osebni vzrok
imajo tisti, ki se želijo kvalificirati in strokovnjaki. Ti iščejo v novem okolju socialno
stabilnost, mir in harmonijo in ne toliko ekonomske razsežnosti (Klinar 1975, 30). V
emigrantski družbi imigrantske družbe organizirajo posebne institucije, kjer opravljajo
predhodno selekcijo emigrantov. Institucije izbirajo imigrante po zdravstvenih, splošno
13
izobraževalnih in drugih kriterijih. Selekcija migracij se povezuje z velikostjo dvosmernih
migracij. Pri raziskovanju selektivnosti migracij je potrebno upoštevati potrebno selektivnost
določenih kategorij. Sem spadata na primer spol in starost. Sprva v začetnih fazah
prevladujejo na primer mlajši moški in kasneje nastopi izrazita selektivnost na spol
imigrantov (Klinar 1975, 31–32).
Same moderne migracije se pričnejo s kapitalistično družbo. Največji pomen pri migracijah je
imela industrializacija in tu so bile zagotovljene osebne svoboščine. V času industrializacije
se prične množično migracijsko gibanje k urbaniziranim industrijskim centrom. Tu se prične
razvoj kapitalističnega sistema, ki odseva na tipologijo modernih migracij. Kapitalizem je
spodbujal neorganizirano migracijo. Prebivalci z nizkim statusom iz ruralnih območij so odšli
v družbe, kjer so se jim odpirale s pomočjo industrializacije večje ekonomske možnosti kot v
domačem okolju. Razvoj kapitalističnih ekonomskih odnosov v Evropi je prispeval k
ekonomski motivaciji ljudi (Klinar 1975, 32). Ta motivacija je bila povezana s politično sfero.
V teh političnih in ekonomskih okvirih je potrebno opazovati transformacijo tradicionalnih
skupin. Tu nastajajo vrednote in razmere za sodobne migracije. Te migracije privlačijo
aktivno populacijo, ki je usmerjena k razvoju in ekonomski specializaciji ter k političnem
univerzalizmu. Moderni emigranti so orientirani k novim poklicem in k ekonomskim
odnosom industrijskega liberalnega kapitalizma. Tu je ločitev med ruralnimi in agrarnimi
migracijam. Med moderne migracije spadajo še plantažne migracije. Tu so imigranti nosilci
naprednejše ekonomije, ki sloni na tržni orientaciji. Razviti kapitalizem je v veliki meri
spremenil nekatere značilnost mednarodnih migracij. Kapitalistična družba je zaradi
industrializacije bila vse bolj diferencirana. Poleg asimilacije so se imigrantom ponujale nove
možnosti. Ljudje so se znašli med dvema sistemoma, globalne imigrantske in svoje ožje
etične skupnosti. Svoje etične karakteristike so ohranjali in hkrati v interakcijah z drugimi
kulturami preoblikovali (Klinar 1975, 33). V razvitem kapitalizmu imigracije prispevajo k
utrditvi in obstoju sistema etične stratifikacije. Tu se pozna diskriminiranost do emigrantov,
ko domači prebivalci dobijo boljša delovna mesta in so bolj kvalificirani in mobilni.
Emigranti so v delovnem procesu diskriminirani in manj mobilni. Kolonialni migranti
predstavljajo posebno vrsto. V kolonijah se svet popolnoma spremeni s pomočjo prenosom
nove tehnologije in socialnih odnosov. Konflikti med domačini in kolonisti privedejo do
rasizma, diskriminacije in še nekaj drugih stvari. Potem, ko se stanje spremeni in močno
omeji, se s tem podaljša obdobje grobih kolonialnih odnosov. Ker so se migracije iz
kapitalizma močno spremenile, opravičeno ločujemo moderne in sodobne migracije.
14
Struktura imigrantov se neprestano spreminja in tako je težko navesti značilnosti sodobnih
migracij (Klinar 1975, 34).
Emigranti so vse bolj kvalificirani delavci in strokovnjaki. Ljudje gredo v razvitejše okolje za
boljšim delovnim okoljem in promocijo. S povečanjem kvalifikacij emigrantov se povečujejo
državni regulacijski ukrepi in izvor informacij. Zboljševanje kvalifikacijske strukture kaže, da
emigranti niso več najnižji sloj. Sprememba kvalifikacijske strukture je pomembna tudi zaradi
njihovega socialnega položaja v imigrantskih družbah. Imigranti se organizirajo in deležni so
sindikalne zaščite v imigrantski družbi. Imigrante, ki so vključeni v organizirane oblike
migracij, to ščiti pred izkoriščanjem in diskriminacijo. Imigrantske družbe se privajajo na
tujce in njihova adaptacije več ni tako boleča (Klinar 1975, 35).
Značilnosti sodobnih migracijskih gibanj nadzorujejo organizirane migracije. Ukrepi, ki so
uporabljeni, uporabljajo emigrantske in imigrantske družbe. Značilnost sodobnih migracij
niso enako prisotne v vseh družbah (Klinar 1975, 37).
S pojavom kolonializma in neenakomernega razvoja kapitalizma so odprli v Evropi
mednarodne migracijske tokove. Tokovi so bili na prostovoljnih ekonomskih migracijah. Ti
tokovi so potekali v Severno ter Južno Ameriko, Afriko in tudi v Avstralijo. Znotraj evropskih
dežel imajo običajno smer iz juga in vzhoda proti severu in zahodu. Njihova pot poteka k
ekonomsko bolj razvitim evropskim družbam. V Evropi so velika migracijska gibanja
povzročila politične spremembe, katerih vir so bile vojne, propadi imperijev, političnih
režimov, različni vidiki nacionalnega, religioznega, rasnega zatiranja, revolucionarnih
sprememb in še veliko drugega. S tipom prisilnih migracij se pojavijo posebne kategorije z
begunci, preganjanci, brezdomci ter drugimi. Ti vsi so emigrirali med evropskimi državami in
se vključevali v med kontinentalne migracije (Klinar 1975, 37).
Do velikega premeščanja etničnih manjšin je prišlo med obema vojnama. Spremembe
političnih sistemov so pospeševale politično emigracijo po drugi svetovni vojni. Velike
imigracije v ZDA se pričnejo v drugi polovici 19. stoletja. Imigranti prihajajo iz Evrope.
Sprva iz severne in zahodne Evrope in pozneje iz vzhodne in južne Evrope. Imigranti
prihajajo še iz Azije. ZDA sprejme množično ekonomsko migracijo in najrazličnejše politične
in religiozne imigrante. Ameriška migracijska politika v 20. stoletju omejuje pritok Azijcev in
imigrantov iz južne ter vzhodne Evrope. Omejitve obrazložijo, da so te kategorije emigrantov
kulturno različne in da prihajajo iz neustrezno industrializiranih območij. Te stvari povzročajo
po njihovem mnenju težave pri prilagajanju in asimilaciji. Omejitve so pogojene z
15
etnocentrizmom in rasizmom ter s politično netolerantnostjo. Evropskim migrantom je
britanski Commonwealth odpiral vrata v Kanado, Avstralijo ter Afriko.
Poleg britanskih in francoskih emigrantov je Kanada sprejela številne druge evropske
migrante. Naval migrantov se občuti po 2. svetovni vojni. Avstralija je pomembna
imigrantska družba, ki je bila predvsem odprta za evropske emigrante ter dokaj zaprta
nasproti Azijcem. Brazilija in Argentina spadata pod Južnoameriške družbe migrantov, ki so
sprejele veliko evropskih (Klinar 1975, 38). Tudi Azija je vključena v migracijska gibanja.
Indijci se selijo v jugovzhodno Azijo ter vzhodno Afriko, Severno in Južno Ameriko. Velik
premik prebivalstva je bil v modernem obdobju po osamosvojitvi Indije. Vojaški spopadi v
Aziji so veliko vplivali na migracije prebivalstva. Poseben migracijski pojav je preseljevanje
Židov v Izrael. Tega gibanja niso povzročili ekonomski in prisilni politični vzroki. Motivacija
je ideološka in tako pride do socialnih sprememb. Židje so si tako zgradili svojo državo. Izrael
pomeni uresničevanje poznega židovskega nacionalizma. Izraelci so po vojni, ki je potekala
med 1948 in 1949 okupirali območje, ker so prebivali Palestinci. Okrog 1,5 milijona
Palestincev je pobegnilo v sosednje arabske države. So simbol krivice in nestabilnosti na
Bližnjem vzhodu (Klinar 1975, 39). Obdobje po drugi svetovni vojni obeležujejo v Evropi kot
obdobje političnih migracij. Problemi političnih emigrantov se rešujejo s pomočjo aktivne
nadzorne politike imigrantskih držav in mednarodnih organizacij (Klinar 1975, 40).
Ekonomski vzroki in motivi prevladujejo pri ekonomskih migracijah. Delavci, ki so že v
emigrantski družbi, so vključeni v ekonomske migracije, lahko pa so del ekonomskih migracij
in še niso vključeni v emigrantske družbe. Med ekonomske migrante vključujemo le tiste
sloje, ki jih v migracijo silijo eksistenčne življenjske razmere. Sem spadajo tudi strokovnjaki,
ki imigrirajo zaradi boljših življenjskih razmer, da lahko na svojem področju napredujejo ter
zaradi boljših ekonomskih vzrokov. Imamo dve stopnji emigriranja. Manj izobraženi in
kvalificirani emigranti odhajajo iz manj razvitih območij bolj kot izobraženi in kvalificirani
delavci. Ekonomski emigranti odsevajo del svoje izvorne družbe. Kvalifikacijska struktura je
na višjem nivoju, ker so bili ekonomski emigranti v obdobju razvoja klasičnega kapitalizma
nekvalificirani delavci, ki so prihajali iz nerazvitih območij ter se preobrazili za boljše
življenje. Ostaja neskladje med povpraševanjem po strokovnjakih in kvalificiranih delavcih,
ki si jih želijo razvite in manj razvite družbe in tako imigrantske družbe povečujejo
produktivnost, ker hočejo obdržati zaposlenost domačega prebivalstva z množično imigracijo
sprejemanja kvalificiranih imigrantov (Klinar 1975, 40–41).
16
Politični vzroki in motivi opredeljujejo politične migracije in njena tipologija se deli na
migracije, ki vključujejo begunce, izgnance, brezdomce in še druge. Transfer določenih
etičnih manjšin je ena od pojavnih oblik političnih migracij. Transfer se odpravi s
sodelovanjem z obema prizadetima državama (Klinar 1975, 41). Govori se, da so etnične
skupine raztresene zunaj svojih matičnih družb in s tem se rojeva fanatični nacionalizem s
stalnimi konflikti, ki privedejo do vojn. Ni sprejemljivo, da posamezniki postanejo le sredstvo
za uresničevanje političnih etničnih ciljev, kajti nehumano je delati proti individualnim
človekovim pravicami, obravnavati posameznika kot pripadnika etnični skupnosti in odločati
o njegovi usodi. Politične imigracije vplivajo na položaj imigrantov v imigrantskih družbi.
Imigrantske družbe morajo podpirati imigrante z zunanjepolitičnimi razlogi. S transferom
prebivalstva se lahko odpravijo politična žarišča nemirov. Preseljene etnične manjšine pa so
izkoreninjene iz svojega okolja in s tem se odpirajo novi problemi. Problemi zadevajo procese
njihovega prilagajanja v nov socialni prostor. Politični emigranti so nezadovoljni s starim in z
novim. Iz starega, propadlega političnega režima se nekateri težko privadijo na novega in se
vanj težko vživijo. To je pogoj emigracij in ko se nastanijo v novi imigrantski družbi,
občutijo osamljenost in odtujenost. Politične skupine imigrantov v imigraciji se notranje
razcepijo na različne frakcije. Pravijo si, da je njihovo bivanje v tujini le občasno in
pričakujejo, da bo nov politični režim padel in tako upajo na vrnitev v svojo matično državo.
Odvisno je, če zunanjepolitični odnosi dopuščajo aktivno sodelovanje proti političnemu
režimu v njihovi izvorni emigrantski družbi. Njihovo prepričanje o spremembi političnega
režima se počasi pozablja. In tako so ljudje pripravljeni spremeniti svojo poklicno aktivnost iz
politične v ekonomsko. To je velikokrat povezano s poklicno mobilnostjo navzdol, kar
pomeni znižanje njihovega poklicnega statusa. Politični migranti niso samo revolucionarji ter
nosilci in voditelji prihodnje politične ere, ampak so predstavniki konservativnih preteklih
političnih režimov (Klinar 1975, 42–43).
Mednarodne migracije spreminjajo svoj značaj in tako postajajo občasne migracije.
Dejavniki, ki opredeljujejo občasne migracije imajo geografsko razdaljo med imigrantsko in
emigrantsko družbo. Med dejavnike spada kulturna sorodnost, ki pospešuje kroženje
emigrantov med družbama, kamor spada njihova nacionalistična orientacija. Dejavniki so
intenzivni stiki imigrantov z njihovo izvorno družbo z dopisovanjem, z mediji in še z drugimi
stiki. Imigranti imajo tudi občasne obiske, dopustovanje na svojih matičnih domovih. Z
obiskom imajo možnost primerjati razmere v emigrantski in imigrantski družbi. Na svojo
odločitev lahko spremenijo trajne migracije, če so se za njih odločili. Trajnost ali občasnost
17
migracij je odvisna od marsičesa. Za trajno migracijo je značilna asimilacija. In s tem
dosežejo adaptacijo v novi družbi.
Migracije in socialna mobilnost so med seboj povezane v socialni fenomen (Klinar 1975, 43–
45).
Malokateri evropski narod ima glede na številčnost po svetu razseljenih toliko ljudi kot ravno
slovenski narod (Žigon 1993, 16).
Okrepljeno izseljevanje iz prostora današnjega slovenskega etičnega območja se je pričelo po
letu 1880. Ob veliki krizi Nemčije po 1. Svetovni vojni je prišlo do večjih selitev v Francijo
(Žigon 1993, 67).
V Novi Zelandiji je imigracijska politika tehtnega pomena, ki je močno vplivala na sam izvor
imigrantov. Politika je bila podobna ˝beli avstralski politiki˝. Imeli so zakonodajo, ki je
preprečevala in omejevala priseljevanje Azijcev (Ferfila 2004, 89).
4 ZGODOVINA MIGRACIJ NA NOVI
ZEALANDIJI Zgodovina migracij na Novi Zelandiji je zanimiva, saj je Nova Zelandija zadnje kopno na
svetu naseljeno z ljudmi. Prva priseljenska skupina so bili Maori, ki so se pričeli samostojno
razvijati. Prvi evropejski raziskovalec Nove Zelandije je bil Nizozemec Abel Tasman in sicer
leta 1640. Zaradi krvavih spopadov med Maori ni nikoli pristal na Novi Zelandiji. Njegovi
zapisi so pritegnili pozornost britanskega raziskovalca Jamesa Cooka (1769), ki je na grobo
zarisal vso obalo, oziroma kopno v več ekspedicijah okoli Nove Zelandije. Ker je bilo
ozemlje nenaseljeno in izolirano od ostalega sveta, se je po 50-ih letih tam nastanilo in našlo
dom približno 100 prebivalcev Evrope. Prvi misijonarji so prispeli na Novo Zelandijo v letih
1820–1830 in to predvsem iz Velike Britanije (Phillips 2010). V letu 1840 so Britanci
podpisali sporazum z domačini Maori in dežela je postala Britanska kolonija. Novo Zelandijo
se je tako tekom 19. stoletja in vse do konca druge svetovne vojne pojmovalo za sestavni del
britanskega imperija (Ferfila 2004, 154).
Leta 1855 se je število priseljencev drastično povišalo in zaskrbljenost domačinov Maorov
pred tem, da bi jih Evropejci popolnoma zasenčili, se je vse bolj stopnjevala. Po letu 1860 se
je pričela vojna med Evropejci in Maori, in sicer po večini ozemlja Nove Zelandije. Domačini
so bili večinoma nadvladani in Evropejci so jih kaznovali z odvzemom ozemlja. V drugi
18
polovici 19. Stoletja je priseljenost Evropejcev konstantno naraščala, in sicer do 900 000,
medtem ko je bilo domačinov le še 40 000. V tem času je prispelo tudi večje število hrvaških
priseljencev, predvsem z dela Dalmacije. Vse skupaj se je nadaljevalo v prvi polovici 20.
stoletja z manjšimi priseljenci iz Grčije in Italije, ki so se naselili v okolici Wellingtona
(Phillips 2010b). V prejšnjem stoletju je na Novo Zelandijo prišlo približno pol milijona ljudi.
V zadnjih desetletjih so bile velike razlike v sami smeri selitve in številčnosti priseljevanja
(Ferfila 2004, 89).
Nova Zelandija spoštuje britanski sporazum, na osnovi katerega se lahko priseljujejo britanski
prebivalci. Ker pa Britancev ni bilo dovolj, so odprli vrata še Nizozemski, toda zaradi
velikega zanimanja jih prav kmalu zaprejo. Britanski sporazum se je nadaljeval v letih 1950-
1960, ko državljani Britanije še niso rabili nobene dokumentacije za priselitev. Leta 1970
novozelandska vlada odprla vrata državljanom s Pacifika, in sicer le tistim državam, ki so bile
že prej v zvezi z Novo Zelandijo, oziroma so bile njene kolonije. Nova Zelandija je
parlamentarna demokracija in ustavna monarhija. Sam politični sistem nam veliko pove o
tem, kako je s samim življenjem in s prebivanjem na Novi Zelandiji. Nova Zelandija je
namreč dežela na drugem koncu sveta, ki se v marsičem razlikuje od držav v preostalem
svetu, tudi kar se tiče vloge žensk v političnem svetu. Že leta 1893 je namreč kot prva država
na svetu podelila volilno pravico ženskam. Od marca 2005 do avgust 2006 pa so pet
najpomembnejših položajev v državi zasedale ženske. Leta 1840 je bil sklenjen sporazum iz
Waitangija, ki je postal eden izmed temeljev novozelandske državnosti, vendar so si ga
kolonisti in Maori razlagali vsak po svoje. Nova Zelandija je pristala pod britansko krono.
Leta 1852 je parlament v Londonu sprejel zakon s katerim je Nova Zelandija dobila
dvodomni parlament in svojo vlado. Leta 1907 je Nova Zelandija postala dominion pod
britansko krono, leta 1926 pa je postala dominion s svojo lastno vlado (Phillips 2010).
19
5 BIVALNO OKOLJE IN VIZUMSKI REŽIM
NA NOVI ZELANDIJI
5. 1 POLITIČNI SISTEM NOVE
Nova Zelandija je demokratična država, je neodvisna država in je članica Commonwealtha.
Nima pisane ustave. Predsednik države je angleška kraljica Elizabeta II, zastopa jo guverner
države, ki je glavni. Kraljica ima pomembna pooblastila, iniciative, vendar ne na vseh
področjih. V praksi vedno ukrepa na predlog vlade. Glavni guverner imenuje ministrskega
predsednika, ki je šef vlade in ta je odgovoren parlamentu (Ferfila 2004, 206). Nova Zelandija
je ustavna monarhija. Ustavna monarhija je državna ureditev, v kateri je državni voditelj
monarh. Politična moč monarha je omejena z določili ustave, po čemer se loči od absolutne
monarhije. Nova Zelandija deluje v skladu s tradicijo, ki je bila podedovana iz Velike
Britanije. Ustavni zakon je bil odpravljen z letom 1950. Nova Zelandija ima dolgoletno
demokracijo in zelo stabilno politično okolje. Volitve v Novi Zelandiji so vsake 3 leta, kjer
izvolijo 120 poslancev, ki zastopajo določeno geografsko območje. Politični sistem Nove
Zelandije sestavlja generalni guverner in predstavniški dom, ki ga sestavljajo predsednik
vlade in njegov kabinet, sestavljen iz izvoljenega parlamenta, ki ima približno 120 članov in
nima senata (New Zealand Educated 2010; New Zeland Political System 2010; U. S.
Department of state, Diplomacy in Action 2010). V Novi Zelandiji je od leta 1996 prisoten
mešani proporcionalni, oziroma sorazmeren volilni sistem. Pred tem so imeli 80 let večinski
sistem (Ferfila 2004b, 208). Državljani in stalni prebivalci, ki so stari 18 let ali več, so
upravičeni do glasovanja na parlamentarnih volitvah. V preteklosti je imela Nova Zelandija
tudi splošno volilno pravico za odrasle, tako da imajo od leta 1893 možnost glasovanja tudi
ženske.
Nova Zelandija ima tri uradne jezike: angleški jezik, Maori in znakovni jezik. Maori je postal
uradni jezik v letu 1987, znakovni jezik pa je postal tretji uradni jezik aprila 2006 na Novi
Zelandiji. Za priseljevanje ima Nova Zelandija pisarne po vsem svetu, kar ljudem omogoča in
pomaga pri pridobitvi vizumov in dovoljenj za delo ali študij na Novi Zelandiji (New Zealand
Educated 2010; New Zeland Political System2010; U. S. Department of state Diplomacy in
Action 2010).
20
5. 2 VIZA
Vsak odhod na Novo Zelandijo, še posebej, če imamo namen tam delati, pomeni tudi skrb za
predhodno pridobitev vize. Obstaja več vrst delovnih viz. Nekatere so kratkoročne. Od enega
do treh let so začasne vize, ostale pa imajo veljavnost dlje časa in omogočajo tudi stalno
bivališče. Te se imenujejo permanentne vize.
Viza za začasno delo – je idealna za kratkoročne priložnosti ali za izkušnjo življenja na Novi
Zelandiji.
Viza od dela do bivališča – pri tej varianti interesenti že s prvim dnem začno s kvalifikacijo
za stalno prebivališče, kar pomeni, da lahko ostanejo samo nekaj časa ali pa se prijavijo, da bi
ostali tako dolgo, kot želijo.
Viza za stalno bivališče – Za tiste, ki želijo, da bi Nova Zelandija postala njihov stalni dom.
Kdor se ne kvalificira pod postopkom za katerega se je zanimal, je dobro, če preveri tudi
ostale postopke. Na primer, če se ne kvalificira za vizo v postopku za stalno bivališče, se
morda lahko še vedno kvalificira za vizo od dela do bivališča. Vsa dodatna pojasnila na
vprašanja pa je možno dobiti v vsaki poslovalnici Priseljevanja (Imigration) NZ (Work in
New Zealand 2011).
Za poklicne imigrante obstajajo različne kategorije. Kdor ima veščine, ki jih potrebujejo in si
želi na Novo Zelandijo za dolgoročno nastanitev, mu kategorija za poklicne imigrante (SMC)
omogoča, da se na Novi Zelandiji zaposli in živi permanentno. Kdor ima stalno bivališče in
želi začasno zapustiti državo, potrebuje povratno vizo za stalno bivanje za ponoven vstop na
Novo Zelandijo (Immigration New Zealand A service of the department of labour 2010c).
Za iskanje nasvetov imigrantom so vešči le določeni ljudje. Številni ljudje iščejo nasvete pri
izpolnjevanju obrazcev za vizo/dovoljenje in pomoč za potovanje pri različnih organizacijah –
na primer pri svetovalcih za imigracijo, odvetnikih ali drugih podjetjih specializiranih za
pomoč imigrantom pri migracijah.
Imigracijsko svetovanje pomeni uporabljanje oz. imeti namen uporabiti znanje ali izkušnje pri
imigraciji za svetovanje, upravljanje, pomoč ali zastopanje druge osebe v zvezi z
imigracijskimi postopki v zvezi z Novo Zelandijo, direktno ali indirektno, ne glede na
dobiček ali nagrado.
Pomembno pa je vedeti tudi, kaj ni imigracijsko svetovanje:
21
• nudenje informacij javnega značaja ali informacij pripravljenih in ponujenih s
strani oddelka za delo,
• usmerjanje osebe na ministrstvo, oddelek za delo ali častniku za imigracijo,
častniku za vizo, častniku za status begunca ali na seznam svetovalcev z licenco,
• opravljanje pisarniškega dela, prevajanje, tolmačenje ali nudenje storitev
nastanitve.
Pomembno je vedeti, da mora svetovalec imeti licenco Svetovalcev Licenc Priseljevanja 2007
(Immigration Advisers Licensing 2007) in zahteva se, da morajo licence imeti vsi, ki ponujajo
storitev svetovanja imigrantom, razen če je drugače določeno. Vsi svetovalci za imigrante
morajo od 4. maja 2010 pridobiti licenco od Priseljevanja Svetovalcev Organ (Immigration
Advisers Authority), razen če je drugače določeno. Svetovalci, ki čakajo na odločitev
uslužbenca glede licence, se smatrajo za svetovalce brez licence. Prav tako svetovalec nima
licence, če je od registra prejel osnovno odobritev, da ima licenco, ni pa še vpisan v register
svetovalcev z licenco.
Licence za svetovanje glede imigracije pa ne potrebujejo naslednji individuumi:
• Osebe, ki zagotavljajo informativno/družinsko svetovanje:
Oseba ne potrebuje licence, če zagotavlja informativno svetovanje imigrantom, vendar samo
v družinskem kontekstu, kjer svetovanje ni bilo ponujeno sistematično ali brezplačno.
• MPji in njihovo osebje:
Oseba ne potrebuje licence, če je član parlamenta Nove Zelandije ali član osebja parlamenta,
ki ponujajo svetovanje glede imigracije kot del njihove pogodbe o zaposlitvi.
• Tuji diplomati in konzularno osebje
Oseba ne potrebuje licence, če je tuj diplomat ali konzularno osebje, ki je deležna varovanja
po Diplomatski privilegiji in imunitetnega zakona 1968ali Konzularni privilegiji in Imunitetni
zakon 1971 (Diplomatic Privileges and Immunities Act 1968 ali Consular Privileges and
Immunities Act 1971).
• Javni uslužbenci Nove Zelandije:
Oseba ne potrebuje licence, če je zaposlena v javnem sektorju Nove Zelandije in zagotavlja
svetovanje imigrantom v sklopu pogodbenih obveznosti.
• Odvetniki:
22
Oseba ne potrebuje licence, če je odvetnik, ki ima licenco za odvetnika pri visokem sodišču
Nove Zelandije.
• Zaposleni v centru zakonodajne skupnosti Nove Zelandije
Oseba ne potrebuje licence, če je zaposlena ali dela kot prostovoljec v centru zakonodajne
skupnosti Nove Zelandije, kjer je zaposlen vsaj en odvetnik kot delodajalec ali pa je zaposlen
ali dela kot prostovoljec v funkciji mentorja v centru za zakonodajne skupnosti Nove
Zelandije.
• Zaposleni ali prostovoljci v Državni informacijski pisarni (Citizens Advice Bureau):
Oseba ne potrebuje licence, če je zaposlena ali dela kot prostovoljec v biroju za svetovanje
državljanom Nove Zelandije.
• Svetovanje v tujini glede študentskih prošenj
Oseba ne potrebuje licence, če ponuja svetovanje v tujini za prošnje ali potencialne prošnje za
študentske vize in študentska dovoljenja.
Imigracijski svetovalec brez licence je nekdo, ki nima licence ali zanj ni posebej določeno z
Priseljevanje svetovalca licence zakona 2007 (Immigration Adviser Licensing Act 2007).
Pomembno je vedeti, da mora svetovalec brez licence zagotoviti, da vam po 4. maju 2010 ne
bo več nudil pomoči v zvezi z imigracijo, saj bi bil v nasprotnem primeru v prekršku. Tudi
prijave, ki so prejete od svetovalca brez licence po 4. maju 2010 bodo zavrnjene in vrnjene
svetovalcem.
Vendar pa lahko imigranti tudi sami izpolnijo prijavo, brez prisotnosti svetovalca. Toda če se
odločijo, da bodo koristili usluge svetovalca, morajo to navesti na svoji prijavi in zagotoviti,
da njihov svetovalec izpiše svoje podatke in podpiše izjavo (New Zealand Search 2010).
Nova Zelandija ohranja dodatne kriterije za izbiro strokovnih imigrantov, katere je objavila
služba Nove Zelandije za priseljevanje in bodo v veljavi do 31. julija 2010. Kategorija
strokovnih imigrantov predstavlja jedro novozelandske strategije o priseljevanju in
posameznikom omogoča priselitev na Novo Zelandijo kot okrepitev domače strokovne
delovne sile. Dodatni kriteriji se uporabijo, kadar ostanejo prosta delovna mesta, po tem, ko
so bili izbrani vsi prosilci z rezultatom med 100 in 140 točk in imajo službo oziroma ponudbo
za službo na Novi Zelandiji. Kriterije določa minister za priseljevanje vsakih šest mesecev.
Dodatni kriteriji v veljavi do 31. julija 2010 so:
• Izjave, ki vključujejo 15 točk za delovne izkušnje na področju absolutnega
pomanjkanja znanja (po padajočem vrstnem redu skupnega števila točk).
23
• Izjave, ki vključujejo 10 točk za delovne izkušnje na področju absolutnega
pomanjkanja znanja (po padajočem vrstnem redu skupnega števila točk).
• Izjave, ki vključujejo 10 točk za kvalifikacije na področju absolutnega pomanjkanja
znanja (po padajočem vrstnem redu skupnega števila točk).
• Skupno število točk za izjave, ki ne izpolnjujejo zgornjih kriterijev.
Za raziskave na področju vpliva imigracije in naselitve na Novi Zelandiji v globalno
konkurenčnem okolju je odgovorna raziskovalna skupina Mednarodne migracije, naselitev in
dinamika zaposlitve (International Migration, Settlement, and Employment Dynamics).
Raziskovalna strategija je bila razvita za potrebe dobre strateške baze dokazov za mednarodno
migracijo, naselitvijo in zaposlitveno dinamiko. Zagotavlja bistvene informacije za
privabljanje imigrantov, ki si jih Nova Zelandija želi in tako tudi zagotovi njihovo uspešno
naselitev na Novi Zelandiji (Immigration New Zealand A service of the department of labour
2011).
5. 3 MIGRACIJE IN EKONOMIJA – IZSLEDKI RAZLIČNIH
RAZISKAV
Same migracije vplivajo na ekonomijo. Poznamo serije delovnih raziskav vpliva
migracij na ekonomijo.
Gospodarski učinki za priseljevanje (Economic Impacts of Immigration) je triletni program s
ciljnim raziskovanjem.
Cilji raziskovalnega programa so:
• razumevanje interakcij med migracijo in ekonomsko uspešnostjo,
• zajemanje kratkoročnih vplivov migracije, natančneje, prilagajanje ali tranzicijski
vplivi na domači trg s prihodom imigrantov,
• zagotavlja uporabne informacije za razvoj državne politike v zvezi z migracijo,
• iskanje priložnosti za ekonomski vpliv migracije na regionalni in nacionalni ravni,
• razvoj izračunljivost splošnega ravnotežja (computable general equilibrium) modela,
ki modelira različne scenarije migracijske politike in izračunava vpliv na ekonomijo.
EII program opravlja raziskave na različnih področjih in sicer, da se oceni, kakšen vpliv ima
migracija na določen sektor. CGE model, razvit s pomočjo informacij pridobljenih iz teh
24
študij, omogoča modeliranje različnih scenarijev migracijske politike in izračunava vpliv na
ekonomijo. Model CGE torej omogoča poročanje o simulacijah migracije na ekonomijo Nove
Zelandije. Testirane so različne stopnje, sestave in predpostavke. Razpravlja o rezultatih
simulacij pri makro in razčlenjeni (industrija, poklici, mednarodna trgovina in razporeditev
prihodka) stopnji. Računalniški model napoveduje ekonomske izide v letu 2021 s primerjavo
sprememb v velikosti in sestavi imigracije ter scenarijem “poslovanje brez sprememb”.
Raziskava o vplivu imigracije na trg delovne sile Nove Zelandije ocenjuje vpliv v prilivu
nedavnih imigrantov na plače in zaposlitev starejših migrantov, delavcev rojenih na Novi
Zelandiji in nedavnih migrantov samih.
Imigranti in posledice trga delovne sile je raziskava, kjer se ocenjuje posledice imigrantov na
trg delovne sile na Novi Zelandiji. Vključene so tudi posledice na trg delovne sile kot na
primer prihodek, vir prihodka, status delovne sile in poklic. Študija vključuje podatke iz
popisov 1981, 1996, 2001 in 2006.
Raziskava Prilagajanje trga delovne sile imigrantom na Novi Zelandiji uporablja podatke iz
novozelandske ankete prihodkov za pregled posledic na ekonomijo zaradi imigrantov na Novi
Zelandiji. Raziskuje, kako se lahko stopnje zaposlitve, urne postavke, letni dohodki in poklici
imigrantov primerjajo s primerno usposobljenimi rojenimi na Novi Zelandiji in obseg teh
sprememb po letih. Posledice se ocenjuje za imigrante, rojene v različnih regijah in z
različnimi kvalifikacijami.
Raziskava Nepremičninski trg in migracija: dokazi z Nove Zelandije raziskuje povezave med
spremembami v velikosti populacije in ceni nepremičnin v lokalnih območjih. Sprememba
populacije je razdeljena na nove imigrante, Novozelandce, ki se vračajo iz tujine,
Novozelandce in starejše imigrante, ki se selijo iz drugih območij Nove Zelandije. Podatki so
združeni iz popisov od 1991 do 2006, ocenjenih vrednosti Nove Zelandije in oddelek za
gradnjo in stanovanja (Department of Building and Housing).
Opisna analiza o trendih je z rabo popisov od 1991 do 2006 ugotovila, da je rast novo nastalih
gospodinjstev relativno stabilno (z razponom od 80.000 med 1996 in 2001 do 109.000 med
2001 in 2006).
Raziskava Vzorci naseljevanja in geografska mobilnost nedavnih migrantov na Novi Zelandiji
kot del delovnih raziskav vpliva imigracije na ekonomijo ocenjuje, kaj vpliva na imigrante, da
živijo v določenem območju in kako so se ti vzorci naseljevanja spremenili skozi čas.
Migranti in mladi begunci v Novi Zelandiji (Migrant and Refugee Youth in New Zealand) je
poročilo, ki gradi profil mladih imigrantov in beguncev (ljudi starih med 12 in 24 let) na Novi
Zelandiji z analizo podatkov iz odobrenih prošenj za imigracijo (1998 do 2007) in popisom
25
prebivalstva in bivališč (popis) (1996, 2001 in 2006). Podatki se zbirajo v dveh skupinah:
starost od 12 do 17 let (šolo obvezni) in 18 do 24 let (starejši).
Bibliografija Nove Zelandije govori o migrantih in mladih beguncih (New Zealand Literature
on Migrant and Refugee Youth) in nam omogoča izčrpno poročilo tekočih pričanj glede
ustalitve in socialne vključenosti, ki se navezuje na mlade ljudi iz okolja imigrantov do
beguncev na Novi Zelandiji. Ključni cilj bibliografije je identifikacija faktorjev, ki
pripomorejo oziroma delujejo kot prepreke za uspešno ustalitev in vključitev v družbo za te
mlade ljudi.
Priseljevanje je raziskovalni program in povzetek ugotovitev iz leta 2007 (Imigration
Research Programme Summary of Findings), ki je publikacija in združuje ugotovitve iz
različnih raziskav o imigraciji, ki jih je leta 2004 opravil Ministrstvo za Delo (Immigration
New Zealand A service of the department of labour 2010a).
Pomembno pa je omeniti še longitudinalno imigracijsko raziskavo Nova Zelandija (LisNZ),
kajti to je nova študija, ki izboljšuje naše razumevanje izkušenj, ki jih imajo imigranti in
njihov prispevek k Novi Zelandiji. LisNZ je pomemben predvsem zaradi imigracije same, ki
igra bistveno vlogo pri ekonomiji in nacionalni identiteti Nove Zelandije. Na vsake 4 stalne
prebivalcev Nove Zelandije je 1, ki se je rodil v tujini, zato je ključno, da naša imigracijska
politika in procesi ustvarijo pozitiven izid za Novo Zelandijo. Glavni cilj LisNZ je torej, da
izboljšamo naše razumevanje naselitvenih procesov in izidov za migrante / Immigration New
Zealand A service of the department of labour 2010b).
5. 4 MIGRACIJE NOVOZELANDCEV
Same migracije pa se ne dogajajo le na Novo Zelandijo ampak tudi z Nove Zelandije. In ena
izmed takih držav je Avstralija, ki ji pravijo tudi 'magnet' za novozelandske lenuhe. Nove
raziskave so potrdile sumničenja mnogih Avstralcev – Avstralija je magnet za neizučene
novozelandske delavce.
Analiza podatkov popisa prebivalstva je prvič potrdila, da je bolj verjetno, da bodo
novozelandski emigranti delali kot operaterji strojev in fizični delavci, kot pa strokovna
delovna sila. Raziskava je prav tako tudi pokazala, da je bolj verjetno, da bodo ti neizučeni
delavci v Avstraliji ostali do smrti. Ugotovitve so bile objavljene kot del raziskave vlade
Nove Zelandije, ki bi omogočila dvig novozelandskih plač na avstralski nivo in ustavila
močno emigracijo čez Tasmansko morje. Welingtonski demograf James Newell je ugotovil,
26
da je bilo 2,8 procenta zaposlenih iz avstralskega popisa rojenih na Novi Zelandiji. Ti Kiviji
predstavljajo 4,3 procente vseh operaterjev strojev in šoferjev ter 3,4 procente vseh fizičnih
delavcev v Avstraliji. Predstavljajo pa samo 2,4 procenta vsega strokovno usposobljenega
osebja. Prav tako se je pokazalo, da je večja verjetnost, da bodo maorski Novozelandci
prečkali jarek kot pa Novozelandci drugačnega porekla.
Neto trans – tasmanska populacijska izguba je usmerjena proti Novozelandcem brez
kvalifikacij oz. izobrazbe. Sociologinja iz Qeenslanda Mary Power je izjavila, da odkritje
potrjuje dolgotrajno prepričanje Avstralcev, da prihajajo samo revni in neizučeni
Novozelandci. Po besedah Dr. Newella še ni jasno, ali se to dogaja, ker Avstralija privlači
manj izučene, ali pa le-ti niso mogli imigrirati v druge države.
Študija je pokazala, da Avstralci živijo dlje, v večjih hišah, imajo več denarja in več prostega
časa. V nasprotju s tem pa ima Nova Zelandija zgolj več Mcdonald's lokalov in neravnovesje
gre očitno Kivijem na živce (Breaking news 2009).
6 SLOVENIJA IN NOVA ZELANDIJA
6. 1 ŽIVLJENJE NA NOVI ZELANDIJI V PRIHODNOSTI
Kljub temu, da se Nova Zelandija mogoče zdi raj za bodoče imigrante, ni vse tako rožnato.
Najnovejša analiza družbe BIS Shrapnel predvideva, da bo v naslednjih nekaj letih prišlo do
porasta najemnin. Položaj pa se bo še poslabšal. Gradbeni sektor je oslabilo zmanjšanje
finančnih sredstev investitorjev, tako bodo v naslednjem letu na Severnem otoku zgradili
zgolj 8600 stanovanj v primerjavi s povprečjem 14000-15000. Martin Evans, predstavnik
Novozelandske zveze nepremičninskih investitorjev pa pravi še, da bodo očitno uvedli nove
davke. V prihodnosti torej ne bo dovolj nepremičnin na voljo za najem. Poročilo predvideva
nacionalno povišanje cen hiš za 4 % leta 2011 in 6 % leta 2012. Cene v Aucklandu se bodo
leta 2012 povišale za 7 %.
Z stavbno ponudbo pod povpraševanjem in s porastom obrestnih mer na vidiku, bo dostopnost
stanovanj naslednje leto že omejena, navaja poročilo BIS Shrapnela. Strokovnjaki
predvidevajo porast obrestnih mer, kar bo zahtevalo povišana odplačila hipotek, medtem ko ni
verjetno, da bi plače rasle po isti stopnji. Glavni ekonomist Banke Nove Zelandije Tony
27
Alexander svetuje preračunavanje za porast variabilnih obrestnih mer za 3 % z začetkom v
sredini tega leta in do konca 2011. Hipotekarni agent Kim Lyons opravi, da bo to povečalo
stroške hipotek za 52 odstotkov (The New Zealand Gerald 2011).
6.2 ŽIVLJENJE SLOVENCEV NA NOVI ZELANDIJI
Življenje Slovencev na Novi Zelandiji je odvisno od zakonov države. Vlada Republike
Slovenije je na 65. redni seji, dne 16. 3. 2006 sprejela, da Slovenija na podlagi 70. člena o
zunanjih zadevah daje Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pobudo za sklenitev
Sporazuma o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Nove Zelandije.
Slovenija ščiti in zagotavlja socialno varnost svojim državljanom, zato ima sklenitev
Sporazuma o socialni varnosti med Vlado Republike Slovenije in Vlado Nove Zelandije velik
pomen. S sklenitvijo tega sporazuma bodo Slovencem, ki živijo in delajo na Novi Zelandiji, v
primeru vrnitve v domovino, dane možnosti uživanja pravic iz novozelandskega
pokojninskega in invalidskega zavarovanja in obratno.
Ta sporazum torej omogoča možnost seštevanja zavarovalnih dob oziroma dob aktivnega
prebivanja za kasnejšo pridobitev pravic do pokojnine. Sporazum zajema le področje
pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj je Nova Zelandija prekomorska država in
tovrstni sporazumi ne vključujejo ostalih področij socialne varnosti. To pomeni, da je npr.
ureditev zdravstvenega področja s to državo, odvisna od samostojnega sporazuma, ki bo
pokrival področje zdravstva (Vlada Republike Slovenije 2006).
7 SKLEP
S svojo predstavitvijo diplomskega dela sem poizkušala predstaviti najpomembnejše
informacije v zvezi z migracijam na Novi Zelandiji, ki so močno pomembne za vsakogar, ki
se kdajkoli in na kakršenkoli način sreča z njimi. Selitve populacij niso nov pojav, saj so bile
vedno del človeškega preživetja. Hiter razvoj informacijske tehnologije in padec komunizma
ter s tem konec politične delitve sveta je prinesel pojav globalizacije in tesnejšo povezanost
Zemljanov. Sodobne migracije postajajo zaradi vseh odvijajočih se sprememb vse bolj
množične ter tako postavljajo pred celotno mednarodno skupnost enega izmed najresnejših in
kompleksnejših izzivov, s katerimi se bo svet soočal tudi v prihodnje.
28
V začetku govorim o sami zgodovini migracij na Novi Zelandiji, o tem, kako se je vse skupaj
pričelo. Sam začetek je bil sprva le kaplja v morje. Pričelo se je z vojnami in nadaljevalo se je
s poselitvijo otoka. Na Novo Zelandijo so prihajali ljudje iz različnega konca sveta in to je
tudi pomenilo začetek razvoja novozelandske nacionalnosti, ki se je na začetku dosti
spreminjala. Nadaljujem o političnem sistemu Nove Zelandije, ki je pomemben pri nastanitvi
in življenju na otoku. Ženske so si v družbi pridobivale pomemben položaj. Država se je
povezala z otoško evropsko državo Veliko Britanijo in si tako pridobila ustavno monarhijo.
Opisujem njen politični sistem, kdo ga sestavlja ter kdo ima volilno pravico znotraj države.
Država se poleg različnih nacionalnosti sooča z večini uradnimi jeziki. Na 65. redni seji je bil
sprejet zakon med vlado Slovenije in vlado Novo Zelandije, kjer se vidi kanček vzajemnost
držav, čeprav se nahajata na različnih koncih sveta. Pišem o samem delu in kakšne vize si je
potrebno pridobiti za krajše, dolgotrajno delo ter za nastanitev na novi Zelandiji. Pri vsem tem
je pomembno pri kom poteka iskanje pravih, zanesljivih podatkov. Pomembna je kategorija
imigrantov, ki se časovno spreminjajo, in sicer glede na delo. Sama naselitev vpliva na
okrepitev domače strokovne sile. Pišem o svetovalni družbi, ki je pomembna in
specializirana za pomoč pri novozelandskih vizah. Omenjam tudi raziskave o migracijah, o
tem kako in kje se ljudje najdejo, če želijo delati in živeti na Novi Zelandiji. Pomemben je
tudi ekonomski del, ki govori o tem, kako so na samo ekonomijo vplivale imigracije, kako je
priseljevanje vplivalo na ekonomsko uspešnost države ter na politični razvoj države. Vključila
sem nepremičnine in longitudinalno imigracijsko raziskavo, ki jo opravlja nova študija ter jo
tudi opisala. Pišem o tem, kam gredo neizučeni novozelandski prebivalci, ki v novi državi
predstavljajo malo strokovne delovne sile ampak se uveljavijo predvsem kot fizični delavci.
To je sosednja država Avstralija, ki je magnet za lene ljudi iz Nove Zelandije. Nova Zelandija
ohranja in ima kriterije za izbiro strokovnih imigrantov, ki jih je oblikovala svetovalna
družba, specializirana za pomoč pri prošnjah za novozelandsko vizo.
V svojem diplomskem delu sem torej poskušala zajeti in predstaviti celotno sliko oz. sklop
informacij, ki jih potrebujejo vsi, ki se na kakršenkoli srečujejo z emigracijami in
imigracijami na Novo Zelandijo.
29
8 LITERATURA
• Breaking news. 2009. Australia 'magnet' for New Zealand bludgers. Dostopno prek:
http://www.news.com.au/breaking-news/australia-magnet-for-new-zealand-bludgers/
story-e6frfku0-1225806188563 (29. januar 2011).
• Ferfila, Bogomil. 2004. Avstralija, Nova Zelandija in Indonezija. Ljubljana: Fakulteta
za družbene vede.
• Immigration New Zealand A service of the department of labour. 2010a. Economic
impacts of Immigration. Dostopno prek: http://www.immigration.govt.nz/migrant/
general/generalinformation/research/impac.htm (13. december 2010).
• --- 2010b. Longitudinal Immigration Survey New Zealand (LisNZ). Dostopno prek:
http://www.immigration.govt.nz/migrant/general/generalinformation/research/lisnz
(25. januar 2011).
• --- 2010c. Skilled Migrant Category. Dostopno prek:
http://www.immigration.govt.nz/migrant/stream/work/skilledmigrant (22. december
2010).
• --- 2011. Imigration Research. Dostopno prek: http://www.immigration.
govt.nz/migrant/general/generalinformation/research/ (10. januar 2011).
• Klinar, Peter. 1975. Mednarodne migracije: sociološki vidiki mednarodnih migracij v
luči odnosov med imigrantsko družbo in imigrantskimi skupinami. Ljubljana: tiskarna
Ljudske pravice v Ljubljani.
• --- 1976. Mednarodne migracije. Maribor: Založba obzorja Maribor.
• Komac, Milan. 2007. Priseljenci. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja.
• Lukšič – Hacin, Marina. 1999. Multikultturalizem. Ljubljana: Založba ZRC Ljubljana.
30
• Medica, Karmen, Goran Lukšič in Milan Bufon. 2010. Migranti v Sloveniji – med
migracijo in alenacijo. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno – raziskovalno
središče Zgodovinsko društvo za južno Primorsko, Univerzitetna Založba Annales.
• Medvešek, Mojca in Romana Bešter. 2010. Državljani tretjih držav ali tretje razredni
državljani.Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjižnica Ljubljana.
• Milan. 2010. Intervju z avtorico. Nova Zelandija, 23. november.
• Milohnić, Aldo. 2001. Evropski vratarji migracije in azilne politike v Vzhodni Evropi.
Ljubljana: Mirovni inštitut.
• New Zealand Educated. 2010. Guide to the New Zealand political system. Dostopno
prek: http://www.newzealandeducated.com/int/en/guide/on_arrival/government_
services (18. november 2010).
• New Zealand now. 2011. Work in New Zealand. Dostopno prek: http://www.
newzealandnow.govt.nz/work-in-new-zealand~1.html (5. januar 2011).
• New Zealand Search. 2010. Are you New Zealand Employer? Dostopno prek:
http://www.nzs.com/new-zealand-articles/education/new-zealand-politicalsystem.html
(15. december 2010).
• Phillips, Jock. 2010. Story: History of immigration. Dostopno prek:
http://www.teara.govt.nz/en/history-of-immigration (20. november 2010).
• Rovšek, Jernej. 1993. Konvencija o varstvu Človekovih pravic in temeljnih svoboščin s
protokolom. Ljubljana: Narodna Univerzitetna knjižnica.
• The New Zealand Gerald. 2011. Shortage pushes uprent. Dostopno prek:
http://www.nzherald.co.nz/business/news/article.cfm?c_id=3&objectid = 10616528
(1. februar 2011).
31
• Vlada Republike Slovenije. 2006. 65. Redna seja, 16. 3. Dostopno prek:
http://www.dz-rs.si/index.php?id=101&type=98&mandate=1&vt=40&o=180&unid=
PZ|3AB10BF021FDB484C12571370049B813&showdoc=1 (20. december 2010).
• Žigon, Zvone. 1993. Problem dvojne identitete slovenskih izseljencev. Diplomska
naloga. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede.
PRILOGA A:
RESNIČNA ZGODBA SLOVENCA IZ PTUJA, KI JE IMIGRIRAL NA
NOVI ZELANDIJI
Slovenec iz Ptuja, ki je imigriral na Novo Zelandijo, mi je povedal naslednjo zgodbo:
Z ženo sva se preselila v NZ pred dobrima dvema letoma. Kaj hitro sva spoznala, da so
časi, ko si še z nekaj denarja v žepu in potnim listom vse dal na letalo in se preselil v drugo
deželo, zdavnaj mimo.
A ne glede na to, kako težka je bila pot do sem in kako naporne so bile ovire, neenakost med
domačini in imigranti s tem nima nič. Obstajajo le določeni privilegiji, ki jih uživajo
domačini, kar je normalno, a v večini se le-ti navezujejo na državljanske pravice.
Stvari, ki nas imigrante najpogosteje potisnejo v zakulisje, se povečini navezujejo na okolje iz
katerega izhajamo. Sploh za nas Slovence je v tujini prav lepo postlano, saj je potrebno vsako
stvar še dodatno overjat in dokazovat (ker nas ni na nobenem seznamu) in Bog ne daj, da
rabiš kakšen dokument iz tujine pridobiti od domačih državnih organov, saj dobiš živčni zlom!
A v grobem stvari, ki nas pogosto izločajo iz takšnih in drugačnih ožjih izborov, so
neprimerna izobrazba, nimamo sledljivih in preverljivih referenc ter viz. A to seveda ne velja
za vse imigrante. Veliko manj problemov imajo tisti imigranti, ki imajo poklice, ki so na listi
iskanih. Tukaj je zgodba povsem druga in le-ti si lahko migracijski status urejajo že od doma,
kar je v vseh pogledih ogromna prednost in manj stresa.
A najina zgodba ni ravno ena tistih, katerih poklici so na seznamu iskanih. Niti približno ni
preprosta, je polna zapletov in z lahkoto bi se dalo napisat knjigo – a o tem mogoče kdaj
drugič.
32
Torej, v NZ sva prišla z zelo naivno zamislijo, da lahko z vztrajnostjo, kljub turističnima
vizama, dobiva službo in si ustvariva novo življenje. Po 3-eh mesecih trdega iskanja, po vseh
možnih pristopih in vsaj 400 razposlanih prošnjah, sva z grenkim priokusom spoznala, da
tako ne bova našla rešitve. A razlog za najin neuspeh (v startu) niti približno ni neenakost v
primerjavi z domačini. Dandanes je čisto preprosto dejstvo to, da če nimaš vsaj navadne
delovne vize, v tujini nimaš kaj iskati. Tako nama na koncu ni preostalo nič drugega, kot, da
se eden od naju vpiše v študij, s katerim pridobi izobrazbo oz. poklic, ki je na listi iskanih
poklicev v NZ. Za študij sva plačala kar zajeten kos najinih življenjskih prihrankov in sama
izobrazba ni bila toliko pomembna kot dejstvo, da ti po končanem študiju pripada odprta
delovna viza (in ker sva poročena viza avtomatsko pripada obema). Študija, ki je trajal leto
dni se je lotila žena, jaz pa sem si pridobil vizo za sezonska dela, katerih sploh ni problem
dobiti. No, pri šolninah se pa dejansko čuti, če si domačin ali tujec, saj sva plačala več kot
50% več kot domačini.
Ker službe nisem mogel dobiti v Aucklandu, kjer je študirala žena, sem se za 6 mesecev
odselil za približno 250 km južno v mesto Te Puke, ki je prestolnica kiwi nasadov. In tako sva
živela pol leta vsak na svojem koncu NZ. Žena je pridno študirala, jaz pa sem cele dneve
delal, da sem naju lahko vzdrževal. Tukaj v NZ je to celo izvedljivo kljub temu, da sem bil
plačan z minimalno plačo sem uspel zaslužiti dovolj denarja za pokrivanje tekočih stroškov.
Tudi tukaj se lahko spet navežem na primerjavo z domačini in moram spet poudariti, da je
bilo pri iskanju služb nekaterim pomembno, kdo si in od kod si. Glavno je bilo, če imaš vizo,
da lahko delaš in seveda kvaliteta dela in zanesljivost posameznika. Enake izkušnje ima žena,
saj je ob študiju tudi občasno delala in pogoji za pridobitev službe so bili enaki kot pri meni.
Torej, če potegnem črto tukaj v NZ za enkrat še ni pomembno kdo si, ko iščeš službo.
Pomembne so kvalitete, ki jih kot posameznik premoreš. V veliko primerih smo tujci kar korak
pred domačini in nas tudi veliko raje zaposlujejo, sploh Evropejce, saj smo znani kot
vsestranski, zelo marljivi in zanesljivi.
In ko je žena uspešno zaključila študij in sva pridobila odprte delovne vize stvari niso bile več
tako težke za naju. Relativno hitro je našla službo in tudi sam pri iskanju službe nisem imel
nekih večjih problemov. Trenutno sva v fazi pridobitve stalne vize, ki pa je v bistvu
najpomembnejša stvar vsakega imigranta, vsaj tukaj v NZ.
In če zaključim - časi v katerih živimo niso ravno najboljši za selitev v tujo državo, če seveda
nimaš nekega iskanega poklica. V vsakem primeru so postopki na migracijskih uradih zelo
dolgi in zahtevajo veliko dokazil in seveda še veliko več denarja. Je pa res, da so pogoji in
top related