fungi gabi. seminarska
Post on 28-Apr-2015
110 Views
Preview:
TRANSCRIPT
Univerzitet "Sv. Kiril i Metodij" Skopje
Prirodno-Matemati~ki Fakultet
Institut za Biologija
Seminarska rabota po predmetot:
mikrobiologija
na tema:
Fungi-gabi
Mentor:
Izrabotila:
Prof.Dr. Xoko Kongulovski Trajkovska Martina
Br.ind. 10275
1
Skopje, 2007
Fungi- Gabi ( Mycota)
Gabite se eukarioti organizmi tie imaat sli~ni karakteristiki
so ni`ite rastenija. Imaatkleto~en yid vnatrekleto~ni vakuoli
ispolneti so te~nost ima dvi`ewe na citoplazmata i ne se
podvi`ni. Tie se podeleni najprvo na ligavi gabi, ni`i i vi{i gabi a
vo posledno vreme vo gabi se sistematski vklu~ni i fungi
imperfekti. Ne sodr`at fotosintetsi pogmenti nemo`at da vr{at
fotosinteza i ne se ishranuvaat avtotrofno pretstavuvaat
hemoorganohetrotrofi. Naj~esto se aerobni i energija dobivaat so
oksidirawe na organski supsrancii. Imaat mo{ne mala morfolo{ka
diferencijacija na korn steblo list ako gi sporedime so rastenijata.
Acrasiomycetes
Acrasiomycetes se narekuvaat kleto~ni ligavi muvli za da se
razlikuvaat od vistinskite ligavi muvli a gi narekuvaat i socijalni
amebi. Tie opfa}aat okolu dve desetini vidovi koi se slobodno
`ivee~ki po~veni vidovi. Mo`e lesno da se izoliraat od humusni
po~vi a vo ~isti kulturi se ishranuvaat so bakterii.podobro
prou~eni se Dictyostelium muciroides i D. discoideum. Vaka izgleda
nivniot `ivoten ciklus i kako izgleda.
Mixomycetes
2
Mixomycetes se ligavi gabi gi ima mal broj vidovi koi se
karkteriziraat so promitivni osobini. Vegetativnoto telo e
pretstaveno so plazmodium koj nastanuva so zdru`uvawe na
pogolem broj na kletki vakviot plazmodium se ozna~uva kako
agregaten ili pseudoplazmodium , a dodeka plazmodiumot koj
nastanuva so fuzionirawe na kletkite i sozdavawe na celosna
protolazmati~na masa se narekuvaat fuzioni. Fuzioniot
plazmodium sodr`i golem broj na diploidni jadra i nastanuva po
zavr{uvaweto na procesot na razmno`uvawe. Kaj nekoi vidovi
plazmodiumot e diferenciran na preden del so gusta i zaden del
so rastresita protoplazma. Na vakov plazmodium se javuvaat
delovi {to izvr{uvaat razli~ni funkcii kako na primer digestija ili
skladirawe na rezervni materii ili drugo. Plazmodiumot ima
sposobnost za amebovidno dvi`ewe. Za vreme na vegetativnoit
period toa dvi`ewe i pozitivno hidrotaksi~ko i negativno
fototaksi~ko i plazmodiumot se nao|a vo supstratot truli drva
padnati listovi, a koga doa|a vreme za formirawe na sporonosni
organi ima pozitivno fototasi~ko i negativno hidrotaksi~ko.
Dvi`eweto na plazmodiumot ovozmo`eno kako rezultat na
kontraktilnite osobini na proteinot miksomiozin koj e sli~en na
kompleksot aktomiozin kaj `ivotinskite kletki.plazmodiumot mo`e
da bide razli~no oboen belo, sivo, `olto, crveno pri {to za nekoi
vidovi bojata e va`na karakteristika za determinacija.
Razmno`uvaweto e slo`en proces sostaven od nekolku
posledovatelni formi i toa: miksoflagelat, miksoameba,
amebozigot, plazmodium, spora. Vo ovaa klasa spa|aat
saprofitski i parazitski formi. Primer mo`e da go zememe redot
Stemonitales.
3
Ovde sporangijata e so
izdol`ena forma i ima temno
kafejava boja postavena na
dolga dr{ka kolumela koja
se protega niz vnatre{nosta
na sporngijata. Na
povr{inata na sporangiumot
se nao|a dobro razvien obvivka peridija. Sterilnite konci
kapeliciumi se vo oblik na splesnati cev~iwa i obrazuvaat mre`a
vo vnatre{nosta na sporangiumot. Kapeliciumskite konci imaat
neramnomerno zadebeleni kleto~ni yidovi i imaat sposobnost za
higroskopski dvi`ewa {to e od osobeno zna~ewe za rasejuvawe
na sporite. Pretstavnicite od ovoj rod se sre}avaat kako sporofiti
vo {umite, ~esti `iteli se na mrtvite stebla kade se razvivaat
masovno.
Mycophyta
Narednite gabi mo`e da se sretnat i pod tip Mycophyta koj
sodr`i najgolem broj vidovi na gabi ~ij broj iznesuva okolu 80.000
poznati vidovi. Pod nego ima ima tri klasi i }e razgledame nekoi
pretstavnici od niv.
Phycomycetes
Phycomycetes se prva klasa od ovoj tip i ovde se opfateni ni`i
gabi ~ie vegetativno telo naj~esto e pretstaveno so micelium, a
4
samo kaj najprimitivnite oblici od ovaa klasa teloto e pretstaveno
od edna kletka. Hifite se karakteriziraat so prsustvo na golem broj
na jadra vo mlad stadium kaj pove}eto pretstavnici se bez
napre~ni kleto~ni yidovi a dodeka kaj postari mo`e da se javat.
Kleto~nite yidovi naj~esto se od hitin a kaj nekoi vidovi ima i
celuloza. Pretstavnicite od ovaa klasa bezpolovo se razmno`uvaat
so podvi`ni zoospori ili pak konidii. Poloviot proces e dosta
raznoviden. Poto~no kaj nekoi vidovi se javuva kopulacija na
morfolo{ki sli~ni podvi`ni gameti izogamija anizogamija i
oogamija. Pri procesot na oogamija, oogoniumot jajnata kletka
mo`e da se oplodi so podvi`ni spermatozoidi, a dobieniot zigot se
ozna~uva kako oospora ili pak procesot da se izvede so
nepodvi`ni gameti. Kaj nekoi vidovi procesot na razmno`uvawe
nastanuva preku kopulacija na neizdeferencirani gametangiumi
proces ozna~n kako zigogamija ili gametangiogamija, a
nastanatiot zigot se ozna~uva kako zigospora. Mo`e da ja
pogledneme Perenospora tabacina i Plasmopara viticila
5
Ovde mo`eme da go vidime ciklusot na Plasmopara viticola.
6
Ascomycetes
Ascomycetes se naredni koi ke gi razgledame.
Vvegetativnoto telo kaj pretstavnicite od ovaa klasa naj~esto e
kon~esto so jasno diferencirani kletki i kleto~ni yidov, a dodeka
7
samo kaj mal broj vidovi istoto e sostaveno od top~esti kletki bez
diferenciran kleto~en yid.
Kon~estoto vegetativno telo se ozna~uva kako micelium, a
poedine~nite konci kako hifi. Miceliumot naj~esto se nao|a vo
vnatre{nosta na supstretot se ozna~uva kako supstraten
micelium , a pri zgolemena atmosverska vla`nost miceliumot
mo`e da formira beli formacii na povr{inata na supstratot i se
ozna~uva kako vozdu{en micelium. Kaj ponisko organiziranite
pretstavnici miceliumot e neseptiran i naj~esto e mnogujadren, a
dodeka kaj povisoko organiziranite vidovi micelimot e podelen na
pogolem broj kletki koi sodr`at edno dve ili pove}e jadra i vakviot
micelium e septiran. Miceliumot e so ednoobrazna gradba i ne
ovozmo`uva da vrz osnova na negovite karakteristiki se izvr{i
determinacija na vidot pa zatoa se odreduva preku
karakteristikite za organite za razmno`uvawe.
Kleto~niot yid napolno ja obvitkuva kletkata i istiot kaj
maldite kletki e tenok, bezboen, a dodeka kaj starite kletki mo`e
da bide zadebelen od vnatre{nata strana. Toj naj~esto e
izgraden od hitin a poretko od celuloza.
Citoplazmata kaj mladite kletki celosno go ispolnuva
lumenot na kletkata a dodeka kaj starite kletki mo`e da se javi
krupna, centralno postavena vakuola, {to doveduva da
citoplazmata bide pretstavena vo forma na tenok sloj vo blizina
na kleto~niot yid.
Jadroto e napolno diferencirano so prisustvo na pogolem
broj hromozomi i naj~esto eden nucleolus. Jadrata se relativno
sitni i mo`at da se javuvaat vo pogolem broj vo kletkata. Za
pogolem broj pretstavnici od ovoj tip e karakteristi~na pojavata
8
na dikarion, odnosno pojava na dve blisko postaveni jadra koi ne
se me|usebno spoeni. Vo dikkariontskite kletki jadrata se delat
istovremeno (konjugirana delba), pri {to vo kolku se formiraat
dva dikarionta vo ramki na edna kletka , vedna{ sleduva i delba
na citoplazmata i dobivawe na dve kletki dikarionti koi sodr`at po
dve nesestrinski jadra.
Glavna rezervna materija vo miceliumot e glikogen, koj
lesno se detektira so pomo{ na jod, pri {to istiot se boi temno
crveno. Kaj nekoi pretstavnici kako rezervna materija se javuvaat
i masti, no kaj site vidovi gabi nikoga{ ne se javuva skrob kako
rezervna materija.
Kaj gabite se javuvaat grupacii na hifi koi se prilagodeni da
vr{at odredena funkcija, kako {to e mehani~ka sprovodna i
sli~no. Debeloyidnite hifi se javuvaat na povr{inata na plonite
tela imaat pred se mehani~ka funkcija i po gradba na kleto~niot
yid se sli~ni na ketkite od epidermisot kaj vaskularnite rastenija.
Kaj nekoi vidovi vo plodnite tela se javuvaat hifi koi se sli~ni so
traheite kaj vi{ite rastenija , pri {to takvite hifi se karakteriziraat
so {iro lumen, popre~nite yidovi se delumno ili celosno lizirani,
imaat lokalni zadebeluvawa vo oblik na nepravilni prsteni i se so
gusta kleto~na sodr`ina bogata so hranlivi materii.
Kaj parazitskite vidovi miceliumot mo`e da se javi na
povr{inata ektotrofen, ili pak vo vnatre{nosta na doma}inot
endotrofen. Na miceliumot na parazitskite gabi ~esto se
razvivaat posebni izrastoci haustorii, koi navleguvaat vo
vnatre{nosta na kletkite na doma}inot i od kade se absorbiraat
hranitelnite materii.
9
Razmno`uvaweto kaj ovie gabi nastanuva na pove}e na~ini.
Vegetativnoto razmno`uvawe nastanuva so fragmentacija na
miceliumot i negova regeneracija (kaj pove}ekleto~nite vidovi),
so delba na kletkata i pupewe (kaj ednokleto~nite).
Vegetativnoto razmno`uvawe kaj nekoi vidovi se vr{i so
pomo{ na oidii i hlamidospori. Oidiite nastanuvaat so
izdvojuvawe na miceliumot na pogolem broj posebni kletki so
pove}e ili pomalku ovalen izgled. Hlamidosporite isto taka
nastanuvaat so izdvojuvawe na kletki od miceliumot, no so taa
razlika {to tie imaat debel kleto~en yid so temno kafeava boja.
Gabite mnogu ~esto se razmno`uvaat bezpolovo
(sporulativno) so pomo{ na spori koi se rasejuvaat so veter, voda,
`ivotni a kaj nekoi vidovi sporite aktivno se dvi`at. Kaj mnogu ni`i
akvati~ni gabi sporite se vo vid na zoospori (imaat sposobnos da
se dvo`at kako reziltat na postoewe na eden ili dva flageluma) koi
nastanuvaat vo zoosporangiumi. Sporangiumite kaj nekoi vidovi
se postaveni posebno diferencirani hifi , ozna~eni kako
sporangionosci koi se podebeli vo odnos na ostanatite hifi, so
ograni~eno rastewe se i ne se razgranuvaat ili pak se
razgranuvaat na specifi~en na~in.
Kaj povisoko organiziranite gabi koi se adaptirani za
suvozemen na~in na `ivot esto se javuvaat konidii kooi
pretstavuvaat egzogeno nastanati spori postaveni na posebni,
naj~esto ednokleto~ni hifi ozna~eni kako konidionosci. Pri
nastanuvawe na konidiite ~esto pod prvata dodeka istata ne se
odviola pod nea se formira vtora pod nea treat i taka se formiraat
niza konidii vo koja vrvnata e najstara i najkrupna, a dodeka
bazalnata e najmlada i so najmali dimenzii.
10
Konidionoscite ~estopati so svoite bo~ni strain se me|
usebno spoeni i na takov na~in obrazuvaat razli~ni formacii
primer piknidii. Piknidiite imaat top~esta forma i imaat debela
obvivka sostavena od gusto isprepleteni hifi, a na vrvot inaat
otvir. Vo vnatre{nosta na piknidijata se formiraat kratki
konidionosci so konidiospori koi prvin po otpa|aweto se sobiraat
vo vnatre{nosta na piknidijata, a podocna preku otvorot se
rasejuvaat.
Bespolovoto razmno`uvawe e karakteristi~no glavno za
haploidnata faza na razvojot na gabite, pri {to haploidnata faza e
dominantna kaj ni`ite gabi (samo zigotot e diploiden), no isto
taka i kaj nekoi vidovi od vi{ite gabi.
Polovovoto razmno`uvawe kaj gabite e poslo`en proces vo
odnos na bespolovoto. Pri polovoto razmno`uvawe nastanuvaat
polovi kletki gameti (haploidni) so ~ie soedinuvawe nastanuva
diploiden zigot. Kaj ni`ite gabi poloviot proces e sli~en kako kaj
algite. [to zna~i se javuva izogamija, anizogamija (heterogamija)
i oogamija.od zigotoa kaj ni`ite gabi se dobiva trajna spora koja
ima debel kleto~en yid i koja po period na miruvawe rti i se
razviva vo sporangija koja producira golem broj spori.
Kaj ovie pretstavnici karakteristi~en sporangium e askusot
a dodeka za bazidiomicetite bazidijata. Nastanuvaweto na
askusot odnosno bazidijata, kaj ovie gabi e direkno ili indirektno
povrzano so procesot na polovo razmno`uvawe. Kaj pove}eto
askomiceti poloviot proces nastanuva so kopulirawe na dve kletki
koi ne se diferencirani vo vid na gameti , pri {to nastanuva
plazmogamija no ne i kariogamija, vsu{nost plazmogamijata i
kariogamijata se vremenski distancirani. So kopulacija na dvete
11
kletki se formira askogena hifa koja sodr`i dve pribli`eni jadra -
dikariont koi se delat konjugirano. So kariogamija, a podocna i
redukciona delba na novodobienoto diploidno jadro zapo~nuva
formirawe na askusot i askosporite. Od askomicetite mo`e da
razgledame nekolku pretstavnici pr:, Peziza
Morchella
Basidiomysetes
Basidiomysetes se na najvisok stepen na evolutiven razvitok
od gabite. Nivniot micelium e sostaven od septirani hifi na ~ij
povr{ina se nao|a kleto~en yid izgraden od hitin. Karakteristi~en
sporonosen organ kaj ovie pretstavnici e bazidija. Bazidijata
nastanuva od vrvnata kletka na dikariontskata hifa koja se
ozna~uva kako majka kletka na bazidijata. Strani~no na vrvnata
kletka se formira izrastok vo forma na klun koj e homologen na
kukastiot izrastok kaj askomicetite. Istovremeno jadrata
konjugirano se delat i se dobivaat ~etiri jadra od koi dve
ostanuvaat vo vrvnata kletka, edno preminuva vo bazalnata
kletka i poslednoto pominva vo klunovidnot izrastok. Na toj na~in
isto kako i kaj askomicetite se dobiva edna kletka koja e
dikariontska i dve kletki so po edno jadro.
12
Vo vrnata kletka nastanuva procesot na kariogamija pri {to
se dobiva diploidno jadro. Od diploidnoto jadro so redukciona
delba se dobivaat ~etiri haploidni jadra. Istovremeno so
formiraweto na ~etirite haploidni jadra na vrvniot del na majklata
kletka na bazidijata se formiraat izrastoci ozna~eni kakko
sterigmi. Vo pro{irenite delovi na sterimite navleguvaat jadrata i
nastanuvaat bazidiospori. Po svoeto poteklo bazidiosporite se
egzospori.
Kaj pove}eto pretstavnici od klasata bazidoimiceti bazidijata
e ednolketo~na i se ozna~uva holobazidija, a dodeka kaj pomal
broj bazidijata po formiraweto na kopulacionoto diploidno jadro
se deli popre~no ili nadol`no na pogolem broj kletki. Takvata
bazidija se ozna~uva kako fragmobazidija.
Od bazidoisporata so nejzino rtewe se dobiva haploiden
micelium ozna~en kako primaren micelium so pojavuvaweto na
dva primarni miceliumi se dobiva dikariontski ili sekundaren
micelium. Sekundarniot micelium za razlika od primarniot e dobro
razvien pove}egodi{en, a kaj nekoi pretstavnici mo`e da bide i
morfolo{ki diferenciran.
Bazidiite se formiraat direkno od miceliumot ili pak na
plodni tela ozna~eni kako bazidiokarp. Plodnite tela se sostaveni
od isprepleteni dikariontski hifi i po svoja koizistencija mo`at da
bidat so~ni ko`esti zadrveneti i sli~no. So~nite (mesesti) plodni
teka se zadr`uvaat nekolku ~asa do nekolku dena za razlika od
niv ko`estate i korestite plodni tela naj~esto se pove}egodi{ni.
Kaj niv se zabele`uva pojava na jasno zabele`itelni zoni na
prirast, koi osobeno se zabele`uvaat na dolnata strana na
plodnoto telo {to ovozmo`uva da se odredi i starosta na istoto.
13
Klasata Basidiomysetes se deli na dve podklasi vo zavisnost
od toa dali bazidijata e podelena so pomo{ na nadol`ni ili
napre~ni pregradi.
Prvata podklasa se Fragmobazidiomycetidae i tie imaat
septirana bazidija koja naj~esto e sostavena od ~etiri kletki. Vo
sekoja kletka se formira po edna bazidiospora. Ovde se opfateni
poprimitivni pretstavnici koi ako imaat ificirano nekoe rastenie
toa ima boja na rgosano `elezo. Takva gaba na primer e
Uromyces apendiculatus.
Vtorata podklasa e Holobazidiomycetidae i
tie imaat neseptirana bazidija, na vrvot se
nao|at ~etiri bazidiospori, imaat dobro
razvien micelium koj e povekegodi{en. Ovie
pe~urki sozdavaat naj~esto golemi plodni
tela poznati kako pe~urki, a samo mal del od ovaa podklasa ne
formiraat plodni tela. Anatomskata gradba na teloto kaj razli~ni
pretstavnici e razli~no. Kaj poprimitivnite se sre}ava plono telo
so mal broj rastresiti hifi a dodeka slo`enogradenite imaat dibro
razvieno telo so gusti hifi. Eve nekolku:
Russula Amanita Lactarius
14
top related