diplomska naloga mojca domajnko - upr€¦ · 3.4.1 prvi korak ... kako se orientirajo otroci...
Post on 25-Dec-2019
2 Views
Preview:
TRANSCRIPT
UNIVERZA NA PRIMORSKEM
PEDAGOŠKA FAKULTETA
Visokošolski strokovni študijski program
prve stopnje Predšolska vzgoja
Diplomska naloga
KAKO SE ORIENTIRAJO 5-6 LETNI OTROCI
Mojca Domajnko
Koper 2016
Mentor: izr. prof. dr. Darjo Felda
ZAHVALA
Za vso prijaznost, ustrežljivost in hitro odzivnost se zahvaljujem mentorju, izr. prof.
dr. Darju Feldi, ki mi je pomagal na poti do cilja.
Zahvala gre tudi otrokom in strokovnim delavcem Vrtca Velenje, še posebej hvala
vzgojiteljici Darki, ravnateljici in podravnateljici, ki so mi vso študijsko pot stale ob
strani, mi pomagale in omogočile izvajanje dejavnosti.
Naj se na koncu zahvalim še vsem ostalim, ki jih nisem omenila. Seveda
predvsem svoji družini, ki se je morala marsičemu odreči in ni nikoli obupala nad mano.
IZJAVA O AVTORSTVU
Podpisana Mojca Domajnko, študentka visokošolskega strokovnega študijskega
programa prve stopnje Predšolska vzgoja,
izjavljam,
da je diplomska naloga z naslovom »Kako se orientirajo 5-6 letni otroci«
- rezultat lastnega raziskovalnega dela,
- so rezultati korektno navedeni in
- nisem kršila pravic intelektualne lastnine drugih.
Podpis:______________________
V Kopru, dne _________________
IZVLEČEK
Diplomska naloga obravnava orientacijo kot eno izmed pomembnih področij
otrokovega razvoja v predšolskem obdobju, predvsem uporabo izrazov za opis
položajev predmetov na sebi in v prostoru.
V teoretičnem delu so predstavljeni razvojne značilnosti otrok, matematika v vrtcu
s poglobljenim sklopom geometrije z merjenjem, kamor spada tudi orientacija, globalni
cilji s področja matematike in cilji, povezani z orientacijo. Predstavljeni so primeri
dejavnosti za orientacijo v drugem starostnem obdobju in vloga vzgojitelja pri tem.
Empirični del je sestavljen iz treh delov. V prvem delu so predstavljene dejavnosti,
s katerimi smo preverili znanje otrok pri uporabi izrazov za opis položaja na sebi in v
prostoru, v drugem delu so naštete dejavnosti, ki smo jih izvajali skozi celo šolsko leto
in s katerimi smo izraze utrjevali ter nadgrajevali. V tretjem delu pa so predstavljene
dejavnosti, s katerimi smo preverili celoletno delo na področju uporabe izrazov za opis
položaja predmeta na sebi in v prostoru. Vsi zbrani podatki so obdelani, grafično
prikazani in interpretirani.
Ključne besede: otroci, vrtec, matematika, orientacija, izrazi
ABSTRACT
How five and six years old children orientate
The diploma work deals with the orientation as one of very important fields of the
child's development in the pre-school period. It is focused on the use of expressions for
the description of objects position on itself and in the room.
In the theoretical part the following items are presented: the developmental
characteristics of children, maths in a kindergarten with the absorbed complex of
geometry with the measurement, where also orientation belongs to, global goals from
the maths field and goals connected with orientation. The examples of activities for
orientation in the second age period and the role of the tutor are presented as well.
The empirical part consists of three parts. In the first part we can find activities,
Which were done to check the knowledge of children in using the expressions for
the description of the position on itself and in theroom; in the second part there are
activities which were used for revising and extending the expressions. In the third part
we can find activities which were carried out to examine the whole work in the field of
the use of expressions for the description of the position of the object on itself and in
the room. All gathered data are treated, shown with graphical survey, and interpreted.
Keywords: children, a kindergarten, maths, orientation, expressions
KAZALO VSEBINE
1 UVOD .................................................................................................................... 1
2 TEORETIČNI DEL ................................................................................................. 2
2.1 Razvoj pet- in šestletnih otrok....................................................................... 2
2.2 Matematika v vrtcu ....................................................................................... 7
2.3 Primeri dejavnosti orientacije otrok, starih od 3 do 6 let ................................ 8
2.4 Matematični sklopi z vsebinami .................................................................... 9
3 EMPIRIČNI DEL ...................................................................................................15
3.1 Problem, namen in cilji ................................................................................15
3.2 Raziskovalne hipoteze.................................................................................15
3.3 Metodologija ................................................................................................15
3.3.1 Raziskovalne metode .......................................................................15
3.3.2 Raziskovalni vzorec .........................................................................16
3.3.3 Pripomočki .......................................................................................16
3.3.4 Postopek zbiranja podatkov .............................................................16
3.3.5 Postopek obdelave podatkov ...........................................................16
3.4 Potek izvajanja dejavnosti in analiza ...........................................................16
3.4.1 Prvi korak .........................................................................................16
3.4.2 Drugi korak ......................................................................................22
3.4.3 Tretji korak .......................................................................................26
3.5 Ugotovitve in preverjanje hipotez .................................................................34
4 SKLEPNE UGOTOVITVE .....................................................................................38
5 LITERATURA IN VIRI ...........................................................................................40
KAZALO SLIK
Slika 1: Ponavljanje delov telesa z roza karticami plešem ...........................................19
Slika 2: Didaktična kocka deli telesa – roka .................................................................19
Slika 3: Didaktična kocka deli telesa – noga ................................................................19
Slika 4: Ples z deli telesa, označenimi na kocki ...........................................................20
Slika 5: Skoči čez kup listja .........................................................................................21
Slika 6: Izdelava velikega kupa listja ...........................................................................21
Slika 7: Vrzi se na kup listja .........................................................................................22
Slika 8: Pojdi pod kupom listja .....................................................................................22
Slika 9: Igra dečkov z Lego Education .........................................................................22
Slika 10: Igra deklic z Lego Education .........................................................................22
Slika 11: Igra z lesenimi gradniki .................................................................................23
Slika 12: Igra z lesenimi gradniki in živalcami ..............................................................23
Slika 13: Gibanje po vsebini pravljice ..........................................................................23
Slika 14: Umirjanje otrok na koncu pravljice ................................................................23
Slika 15: Prečkanje ovir po navodilu ............................................................................24
Slika 16: Sestavljanje avtomobilov ..............................................................................24
Slika 17: Pospravljanje kotička dom ............................................................................24
Slika 18: Hoja ob vrvi z zaprtimi očmi ..........................................................................24
Slika 19: Gozdni kotiček ..............................................................................................24
Slika 20: Igra levo in desno .........................................................................................25
Slika 21: Sestavljanje po načrtu...................................................................................25
Slika 22: Opazovanje mesta z obzidja cerkve ..............................................................25
Slika 23: Risanje dela mesta .......................................................................................25
Slika 24: Razlaga zemljevida .......................................................................................25
Slika 25: Postavljanje šotora iz šotorskih kril ...............................................................26
Slika 26: Gibanje okoli šotorov po navodilu .................................................................27
Slika 27: Branje pravljice .............................................................................................28
Slika 28: Vozlanje kavbojskega vozla ..........................................................................29
Slika 29: Krasitev kamnov ...........................................................................................30
Slika 30: Risanje načrta (dečki) ...................................................................................31
Slika 31: Risanje načrta (deklice) ................................................................................31
Slika 32: Iskanje kamnov (deklice) ..............................................................................31
Slika 33: Deklice so našle kamne ................................................................................31
Slika 34: Iskanje kamnov(dečki) ..................................................................................32
Slika 35: Dečki so našli skrito kamenje ........................................................................32
Slika 36: Razvrščanje palic po velikosti .......................................................................33
Slika 37: Postavljanje osnovnega ognja ......................................................................33
Slika 38: Postavljanje pagode čez osnovni ogenj ........................................................33
Slika 39: Ograditev ognja ............................................................................................33
Slika 40: Petje pesmi ob ognju ....................................................................................34
Slika 41: Uporaba izrazov za opis položaja na sebi na začetku šolskega leta .............34
Slika 42: Uporaba izrazov za opis položaja na sebi na koncu šolskega leta ................35
Slika 43: Uporaba izrazov za opis položaja predmeta v prostoru na začetku
šolskega leta .................................................................................................36
Slika 44: Uporaba izrazov za opis položaja predmeta v prostoru na koncu šolskega
leta ................................................................................................................36
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
1
1 UVOD
»Kar se Janezek nauči, to Janezek zna.« Znan slovenski pregovor je kot nalašč za
uvod v diplomsko nalogo, v kateri smo raziskovali, kako se orientirajo pet- in šestletni
otroci.
Kot otroci smo imeli težave z orientacijo in zato smo se nemalokrat znašli v
neprijetni situaciji. Zaradi tega iz lastnih izkušenj vemo, kako pomembno je,na kak
način so nam pojmi predstavljeni, da lahko na pravilni osnovi gradimo in jih pozneje v
življenju uporabljamo pravilno. Izkušnja iz otroštva nas je pripeljala do tega, da smo
želeli raziskati, kako se orientirajo otroci danes. Predvsem nas je zanimala uporaba
izrazov iz orientacije na sebi in v prostoru.
Teoretični del naloge je namenjen povzetku otrokovega razvoja in teoretičnih
izhodišč, nanašajočih se na matematiko v predšolskem obdobju. Empirični del naloge
je razdeljen na tri dele, ki smo jih poimenovali koraki. V prvem koraku smo prek igre
ugotavljali začetno znanje otrok pri uporabi izrazov za orientacijo, v drugem koraku je
predstavljenih nekaj dejavnosti, ki smo jih izvajali med celim šolskim letom z namenom
pridobivanja, utrjevanja in nadgrajevanja znanja, v tretjem koraku pa smo ugotavljali,
kakšno je znanje orientacije ob koncu šolskega leta.
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
2
2 TEORETIČNI DEL
V prvem poglavju teoretičnega dela so na splošno opisana glavna področja
otrokovega razvoja. Osredotočili smo se na predšolske otroke drugega starostnega
obdobja, stare pet in šest let, saj smo z njimi izvajali dejavnosti na področju orientacije.
2.1 Razvoj pet- in šestletnih otrok
Otrokov razvoj je dinamičen proces, ki ga interaktivno soodločata dednost in okolje
na ravni fizičnega in socialnega okolja. Dejstvo je, da različne razvojnopsihološke
teorije, med katerimi nekatere bolj podrobno in kakovostno razlagajo eno, druge pa
drugo področje otrokovega razvoja, niso enako prepoznavno vgrajene v kurikule
predšolske vzgoje (Kroflič idr., 2001).
Otrokov razvoj se odraža na različnih področjih, ki so med seboj povezana.
Sodobne razvojne teorije kažejo, da poteka razvoj na gibalnem, telesnem, kognitivnem,
čustvenem in socialnem področju usklajeno in celostno. Razvoj poteka v različnih
stopnjah, ki se pojavljajo v približno enakih starostnih obdobjih, za katera je značilno
tipično vedenje otrok (Gallahue in Ozmun, 2006, v Videmšek in Pišot, 2007).
Na podlagi skupnih značilnosti posameznikov, ki pripadajo določenim starostnim
skupinam, razvoj delimo na osem razvojnih obdobij (Marjanovič Umek in Zupančič,
2004):
- prednatalno obdobje (od spočetja do rojstva),
- obdobje dojenčka in malčka (od rojstva do treh let),
- zgodnje otroštvo (od treh do šestih let),
- srednje in pozno otroštvo (od šestega leta do začetka pubertete),
- mladostništvo (med začetkom pubertete in 22. do 24. letom),
- zgodnja odraslost (med 22. do 24. in 40. do 45. letom),
- srednja odraslost (med 40. do 45. letom in 65. letom).
- pozna odraslost (od 65. leta dalje).
Telesni razvoj
Na telesno rast vplivajo genski in okoljski dejavniki. Genski dejavniki določajo meje
rasti, okoljski dejavniki pa ima pomembno vlogo pri tem, v kolikšni meri bodo te meje
dejansko dosežene. Med najpomembnejše okoljske dejavnike, ki vplivajo na telesno
rast, sodijo prehrana, gibalna dejavnost, poškodbe, bolezni in podnebne razmere.
Posebej je treba izpostaviti pozitivni vpliv gibalne dejavnosti na telesno rast, pri čemer
imajo gibalno dejavnejši otroci v povprečju večji delež mišičevja in manjši delež
telesnih maščob (Videmšek in Pišot, 2007).
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
3
V prvih treh letih življenja rastemo hitreje kot kdajkoli kasneje. Okrog tretjega leta
starosti postanejo otroci vitkejši, kot so bili v obdobju malčka. Razvijajo se trebušne
mišice, trup, roke in noge se podaljšujejo. V zgodnjem otroštvu otroci v povprečju
pridobijo en do dva kilograma in zrastejo od pet do šest centimetrov letno. Dečki so
nekoliko višji in težji od deklic (Nemec in Krajnc, 2011). Glava je še vedno precej
velika, vendar se ji drugi telesni deli po velikosti približujejo in telesna razmerja
postopoma postajajo bolj podobna odraslim. Rast mišic in okostja napreduje, zaradi
česar otroci postajajo močnejši. Hrustanec okosteneva hitreje kot prej. Spreminjanje
zunanjosti je odsev razvoja znotraj telesa (Papalia, Olds in Feldman, 2003).
Gibalni razvoj
Gibanje je ena od pomembnih otrokovih potreb, saj prek gibanja spoznava okolico
in samega sebe, kar je pomembno za napredek v duševnem razvoju (Nemec in Krajnc,
2011).
Gallahue in Ozmun (2006, v Videmšek in Pišot, 2007) pravita, da razvoj poteka
skozi različna obdobja, v katerih lahko opazimo določeno vrsto značilnega vedenja, ki
velja za večino otrok. Razvojne faze sta razdelila na štiri obdobja:
- refleksna gibalna faza (od prenatalnega obdobja do 1. leta),
- rudimentalna gibalna faza (od rojstva do 2. leta),
- temeljna gibalna faza (od 2. do 7. leta),
- specializirana gibalna faza (od 7. leta dalje).
Otroci od drugega do sedmega leta starosti spadajo v temeljno gibalno fazo. V tem
času postaja gibanje otrok vse bolj učinkovito in bolj usklajeno. Otroci aktivno
preizkušajo ter raziskujejo svoje gibalne sposobnosti in zmogljivosti ter odkrivajo in
izvajajo različne gibalne spretnosti, najprej ločeno, nato vse bolj povezano. Za to
potrebuje otrok spodbudno okolje, priložnost za dejavnost in učenje.
Med tretjim in šestim letom otroci zelo napredujejo v motoričnih spretnostih, tako v
grobih, ki vključujejo velike mišice, kot v drobnih spretnostih, ki zahtevajo koordinacijo
oči in rok ter sodelovanje majhnih mišic. V tem obdobju začnejo raje uporabljati levo ali
desno roko (Papalia idr., 2003). Otroci so pri grobi motoriki pred vstopom v šolo zmožni
v teku menjati smer, poskakovati na eni nogi, stati na prstih. Večina otrok že vozi kolo,
sonožno preskakuje kolebnico, se samostojno obleče in zaveže vezalke s pentljo (Ivić,
Novak, Atanacković in Ašković, 2002). Razvoj fine motorike v tem obdobju se kaže v
spretnejši koordinaciji oči in gibov. Otroci v tej starosti znajo narisati človeka, hišo,
drevo, prepisujejo vse tiskane črke, barvajo risbe, prerisujejo trikotnik, režejo s škarjami
po ukrivljeni črti ter lepijo in z eno roko naredijo kroglico iz papirja. S kleščami izvlečejo
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
4
žebelj in ga zabijejo s kladivom, navijajo nit na tulec, delajo pahljačo iz papirja (Ivić idr.,
2002). Fizično so otroci pred vstopom v šolo izredno gibčni in se že zanimajo za
gimnastiko in druge organizirane športe. Oblačenje, rezanje, risanje in pisanje so
aktivnosti, ki jih opravljajo veliko lažje (Hansen, Kaufmann in Walsh, 2000).
Spoznavni ali kognitivni razvoj
Kognitivni razvoj vključuje intelektualne procese, kot so zaznavanje, predstavljanje,
presojanje, sklepanje, spomin, govor in reševanje problemov, ki omogočajo mišljenje,
odločanje in učenje (Marjanovič Umek, 2004, v Videmšek in Pišot, 2007). Pet- do
šestletni otrok ima naslednje kognitivne sposobnosti: precej natančno pove obnovo
povesti iz slikanice, zna navesti nekaj črk in številk, do 10 šteje na pamet, predmete
razvršča po posameznih značilnostih, če so razlike očitne, začenja pravilno uporabljati
časovne pojme jutri in včeraj ter smiselno in z namenom uporablja orodje (škarje,
tempere, vodenke …), čas na uri začenja povezovati z dnevno rutino, kadar ga kaka
stvar zanima, se ne pusti motiti, poveča se mu razumevanje funkcijskih pojmov kakor
tudi vzrokov, zakaj se stvari dogajajo. Pri tej starosti so tudi obdobja koncentracije
daljša. Razvija se bolj kompleksno mišljenje in tudi sposobnost reševanja problemov.
Otrok se je sposoben osredotočiti na nalogo in si prizadeva, da bi zadovoljil lastna
merila (Hansen idr., 2000).
Znanih je več teorij kognitivnega razvoja, ki proučujejo strukturo in razvoj miselnih
procesov. Med najbolj znanimi je Piagetova teorija kognitivnega razvoja (Videmšek in
Pišot, 2007).
Piagetova teorija kognitivnega razvoja
Piaget pravi, da razvoj mišljenja poteka v stadijih. Za vsak stadij so značilne
specifične strukture naše zavesti, ki se navzven kažejo v specifičnih oblikah
intelektualne aktivnosti in vedenja. To pomeni, da otroci približno enake starosti, ki so v
istem stadiju razvoja, dajejo ob reševanju nekega problema podobne odgovore.
Za teorijo stadijev je značilno, da je zaporedje stadijev stalno, za vse otroke enako,
medtem ko se čas pojavljanja določenega stadija lahko od posameznika do
posameznika razlikuje. Povezava med stadiji in starostjo je torej, kot velja tudi za druge
stadijske teorije, le okvirna.
Piaget govori o štirih stadijih razvoja (Batistič Zorec, 2000):
- senzomotorični ali zaznavnogibalni stadij (od rojstva do 2 let),
- stadij preoperativnega mišljenja ali stadij priprave konkretnih operacij (od 2 do 7
let),
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
5
- stadij konkretnih operacij (od 7 do 11 let),
- stadij formalnih operacij (od 11 do 15 let).
Otroci, stari od dveh do sedmih let, spadajo v stadij preoperativnega mišljenja, ki
ga je Piaget razdelil še v dve obdobji: prekonceptualno ali simbolno mišljenje, ki traja
od 2. do 4. leta, in intuitivno mišljenje, ki se pojavi okoli 4. leta in traja nekje do 7. leta
(Batistič Zorec, 2000). Za obdobje intuitivnega mišljenja je značilen premik k večji
decentraciji. Otrok lahko postopoma vidi več kot en dejavnik, ki vpliva na dogodek.
Zmožen je intuitivno reševati probleme, kadar so objekti, vključeni v problem, pred
njim. Vendar je do konca tega obdobja otrok še vedno bolj odvisen od percepcije kot
od logičnega mišljenja (Thomas, 1992, v Batistič Zorec, 2000).
Nemec in Krajnc (2011) sta izpostavili še nekaj osrednjih značilnosti mišljenja na
predoperativni stopnji:
- miselna nepovratnost (ireverzibilnost mišljenja), kar pomeni, da na predstavni
stopnji otroci ne zmorejo narediti miselne akcije nazaj na izhodiščno stanje, saj
je mišljenje usmerjeno le na trenutno stanje npr. predmeta, in ne na njegovo
prvotno stanje;
- miselno ohranjanje (konzervacija) količin: če predmetu hkrati spremenimo dve
dimenziji, se lahko otrok osredotoči le na eno, drugo pa zanemari;
- razvrščanje (klasifikacija): otroci se bodo na tej ravni prej odločili za združevanje
predmetov glede na bližino (npr. kvadrat in trikotnik sodita skupaj, ker na sliki
sestavljata hišo) kot pa na dejanske podobnosti predmetov;
- urejanje predmetov po vrstnem redu (seriacija): na tej stopnji otroci še niso
sposobni popolnega razvrščanja. Če triletnika prosimo, da uredi deset palčk od
največje do najmanjše, jih bo uredil naključno. Zmožen je po velikosti primerjati
dve sosednji palčki, ne pa vseh desetih.
- otrok je sposoben ločiti misel od dejanja.
Piaget je izdelal najbolj natančno in integrirano teorijo kognitivnega razvoja doslej.
Velik prispevek, ki je pomenil tudi pomembno spremembo dotedanjega gledanja na
razvoj, predstavlja njegova teza, da otrok aktivno raziskuje okolje in konstruira razlage
fenomenov v tem okolju (Schaffer, 1989, v Batistič Zorec, 2000). V novejših raziskavah
je največ ugovorov deležno Piagetovo razlaganje zgodnjega kognitivnega razvoja –
zaznavnogibalnega in preoperativnega mišljenja. Glede na ugotovitve novejših
raziskav na tem področju izgleda, da predšolski otroci niso tako egocentrični, kot je
mislil Piaget, ter da tri- do petletni otroci razumejo vzročnost in ne sklepajo animistično
in transduktivno (Batistič Zorec, 2000). Crain (1992, v Batistič Zorec, 2000) v zvezi z
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
6
omenjeno kritiko pripominja, da je Piaget morda opisoval preoperativno obdobje
pesimistično, ker je poudarjal predvsem, česa otrok ne zmore.
Čustveni in socialni razvoj
Čustveni in socialni razvoj sta tesno povezana, zato ju pogosto obravnavamo
skupaj, hkrati pa se tesno povezujeta tudi z drugimi razvojnimi področji. Razvoj na
čustveno-socialnem področju je v obdobju zgodnjega otroštva zelo razgiban (Videmšek
in Pišot, 2007). Na otrokov čustveni razvoj vplivajo različni dejavniki, predvsem zorenje,
učenje in pridobivanje izkušenj, spoznavni procesi ter otrokova samodejavnost
(Zupančič, 1994, v Videmšek in Pišot, 2007).
Otrok je sposoben izražati čustva že od rojstva dalje. V otroštvu doživlja in izraža
različna čustva, kot so veselje, jeza, strah, anksioznost, zaskrbljenost, ljubosumnost in
naklonjenost. Čustva postajajo v razvoju vse bolj diferencirana, hkrati pa narašča
sposobnost čustvenega izražanja in obvladovanja ter prepoznavanje čustev pri drugih
(Kavčič in Fekonja, 2004, v Videmšek in Pišot, 2007). V zgodnjem otroštvu so pogosta
tudi negativna čustva, predvsem strah, jeza in zaskrbljenost. Z odraščanjem se strah
postopno zmanjšuje, saj se otrok vse bolje prilagaja na okoliščine, ki izzovejo strah.
Vse močneje pa se izražata anksioznost in zaskrbljenost (Zupančič, 1994, v Videmšek
in Pišot, 2007).
Za socialni razvoj je značilno, da otroci v zgodnjem otroštvu razvijejo nove oblike
socialnih interakcij in socialnih kompetentnosti, in sicer gre predvsem za razvoj
sposobnosti komuniciranja, recipročnosti, empatije in skupnega reševanja problemov,
saj vedno več časa preživijo z drugimi otroki in manj z odraslimi (Marjanovič Umek in
Zupančič, 2004). Otrokovo socialno okolje se v zgodnjem otroštvu vse bolj širi ter sega
med vrstnike v vrtcu in v bivalnem okolju. Skozi različne dejavnosti v skupini otrok
spoznava pravila vedenja in medsebojnih odnosov. Vključevanje otrok v skupine je
odvisno tudi od socialnih spretnosti komuniciranja in navezovanja stikov (Durkin, 1995,
v Videmšek in Pišot, 2007).
Vsak otrok gre skozi vse faze socialnega razvoja, razlika med otroki je le v hitrosti
prehoda skozi določene faze obnašanja. Glede na to, da so zlasti v predšolskem
obdobju posamezna področja otrokovega razvoja med seboj tesno povezana, v
socialnem razvoju praviloma hitreje napredujejo tisti otroci, ki so bolj napredni tudi na
gibalnem, intelektualnem in čustvenem področju (Videmšek in Pišot, 2007).
Otrok v starostni skupini med petim in šestim letom je pogosto prijazen in se zelo
trudi, da bi ustregel odraslim. Otroci so družabni, igrajo se v trojicah ali v skupini štirih.
V tej starostni skupini se otroci raje igrajo z istospolnimi vrstniki. Razvija se smisel za
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
7
humor (Bahovec, Bregar-Golobič in Kranjc, 1999). Radi se igrajo, še raje zmagujejo,
zato pogosto spreminjajo pravila igre v lastno korist, pri vzorcu obnašanja se pomikajo
od popustljivosti k nasprotovanju. So dobesedni in konkretni, radi imajo strukturo
(zgradbo) in doslednost (Hansen idr., 2000).
Razvoj govora
V obdobju zgodnjega otroštva, v starostnem obdobju od treh do šestih let, se
govor, upoštevajoč slovnično in sporazumevalno funkcijo, razvija zelo hitro (Marjanovič
Umek in Zupančič, 2004). Otroci od četrtega leta dalje uporabljajo od 1800 do 2000
besed in so sposobni pripovedovati kratke zgodbe ali zgodbe ob risbah. Prepoznajo
nekaj črk abecede in razumejo predloga za in pred. Odgovarjajo na preprosta
vprašanja, kaj je to in iz česa je narejeno, ter postavljajo vprašanja kdaj, zakaj, kako.
Pri govoru ne upoštevajo slovničnih pravil (Ivić idr., 2002).
Pet- in šestletniki radi govorijo, so zgovorni, radi se poigravajo z besedami. Njihov
jezikovni razvoj je opazen. Obstaja nekaj očitnih razlik med otrokovim slovnično
pravilnim izražanjem in načinom izražanja odraslih. Otrokom se včasih pri govoru ne
ujemata subjekt in glagol in ne poznajo vseh nepravilnih glagolov. Znajo čakati, da
pridejo na vrsto, da podajo informacije. Komunicirajo z družinskimi člani, prijatelji in
tujci (Hansen idr., 2000).
2.2 Matematika v vrtcu
Med odraslimi so žal še vedno številna stereotipna mnenja o matematiki, zato ni
čudno, da se je otroci bojijo, še preden se s predmetom v šoli resnično srečajo.
Marsikdo je še vedno prepričan, da je matematika nekaj težkega, nekaj, kar ne leži
vsem enako. Zato je pomembno, da imajo otroci že v predšolski dobi prijetne
matematične izkušnje, ob katerih sproščeno razvijajo matematično mišljenje, spretnosti
in izražanje (Srpčič, 2009).
Otrok se v vsakodnevnem življenju že zelo zgodaj srečuje z matematiko, saj ima
npr. pregled nad svojimi igračami, oblačili, vsakdanjimi predmeti, ki jih prešteva, meri
primerja, razvršča, grupira, prikazuje s simboli, jih poimenuje in »prešteje«, opisuje, se
o njih pogovarja (Bahovec idr., 1999).
Sistematično seznanjanje s »pravo« matematiko (z naštevanjem števil v pravilnem
vrstnem redu, seznanjanje z velikostnimi odnosi, z različnimi oblikami, z orientacijo v
prostoru idr.) se začne že zelo zgodaj. Pri tem seveda upoštevamo otrokove izkušnje,
predznanja, njegove interese in potrebe. Pomembno je organizirati »matematične
situacije«, ki so blizu otrokovemu resničnemu življenju (Hodnik Čadež, 2002).
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
8
Otrok pri usvajanju matematičnih pojmov prehodi tri ravni: konkretno, slikovno in
simbolno. Zelo pomembna je konkretna raven ali konkretnoizkustvena dejavnost, saj je
ena od obveznih stopenj v razvoju kognitivnih procesov. Šele po dovolj dolgi konkretni
ravni preidemo na slikovno in nato na simbolno raven (Cotič, Felda in Hodnik Čadež,
2005).
Globalni cilji s področja matematike(Bahovec idr., 1999):
- seznanjanje z matematiko v vsakdanjem življenju,
- razvijanje matematičnega izražanja,
- razvijanje matematičnega mišljenja,
- razvijanje matematičnih spretnosti,
- doživljanje matematike kot prijetne izkušnje.
Cilji, povezani z orientacijo(Bahovec idr., 1999):
- otrok rabi imena za števila;
- otrok rabi simbole, s simboli zapisuje dogodke in opisuje stanje;
- otrok išče, zaznava in uporablja različne možnosti rešitve problema;
- otrok preverja smiselnost dobljene rešitve problema;
- otrok spoznava prostor, njegove meje, zunanjost in notranjost;
- otrok rabi izraze za opisovanje položaja predmetov (v, na, pred, pod, za,
spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, levo, desno ipd.) in se nauči orientacije v
prostoru.
2.3 Primeri dejavnosti orientacije otrok, starih od 3 do 6 let
Bahovec idr. (1999) so v Kurikulu zapisali slednje primere dejavnosti:
- Rabi izraze za opis položaja (spodaj, zgoraj, levo, desno itn.);
- raziskuje svojo igralnico in vso stavbo vrtca, vrt vrtca in ograjo, škatle, v katere
lahko zleze, podhode, predore, luknje in se pogovarja o tem, kje je kaj opazil;
- se postavlja v razne položaje in opazuje okolje z visokega tobogana, z vzpetine,
s hriba, ko visi z glavo navzdol na plezalih, ko leži pod posteljo ali omaro in riše,
kar je videl,ima na razpolago veliko ogledalo, kjer se vidi v celoti, pleše v škatli
in na odprtem, hodi po označeni poti, po labirintu v snegu, opazuje, kaj je zunaj
in kaj znotraj, daje stvari noter in ven iz škatel s pokrovi, skriva stvari in jih išče,
primerja reči po zunanjem videzu in po vsebini;
- se uči pojmov levo in desno in preproste orientacije v prostoru;
- opazuje, kje ležijo druge stavbe glede na vrtec, riše načrte po svoji zamisli, po
predlogah in po spominu, izdeluje makete stavb in okolice, se igra z zemljevidi;
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
9
- se igra igre navodil, kjer mora vnaprej premisliti, kam bo vrstnika poslal (naprej,
levo, za klopjo desno), da bo prišel na zamišljeni cilj.
Kurikulum za vrtce določa matematiko kot eno od vsebinskih področij dejavnosti za
delo v vrtcu. Ker pa je kurikulum izvedljiv le kot celota, je tudi matematika uresničljiva
le, ko se povezuje z drugimi področji:
- z jezikom, ko otrok spoznava imena za matematične pojme in se matematično
izraža,
- z umetnostjo – od perspektive v likovni umetnosti do ritma v glasbi,
- z naravoslovjem, ko otrok meri ali išče splošne lastnosti pojavov,
- z gibanjem, kjer večina ogovorov zajema matematične izraze,
- z družbo, ker otrok lahko živi z vrstniki le, če se zna pogajati, reševati probleme
in logično sklepati.
Matematika je torej sredstvo za doseganje ciljev na drugih področjih (Japelj
Pavešič, 2001, v Kroflič idr., 2001).
2.4 Matematični sklopi z vsebinami
Cotič in Felda (2007) sta zgodnje učenje matematike razdelila v štiri sklope:
1. sklop: Logika in jezik:
- razvrščanje,
- urejanje,
- odnosi ali relacije,
- vzorci, zaporedja.
2. sklop: Geometrija z merjenjem:
- orientacija v prostoru,
- geometrijska telesa,
- geometrijski liki,
- simetrija,
- merjenje.
3. sklop: Števila in štetje:
- prirejanje,
- štetje,
- prikazovanje števila – številčnost,
- zapis števila – ne delamo s predšolskimi otroki.
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
10
4. sklop: Obdelava podatkov, osnove statistike:
- preglednice,
- figurni prikaz,
- prikaz s stolpci, vrsticami,
- preprosta statistična raziskava,
- verjetnost.
Matematični sklop geometrija z merjenjem
Matematični sklop Geometrija z merjenjem delimo na pet področij:
- orientacija v prostoru,
- geometrijska telesa,
- geometrijski liki,
- simetrija,
- merjenje.
Pri poučevanju geometrije mora vzgojitelj najprej ugotoviti, ali se otrok zna
orientirati v prostoru (zgoraj, spodaj, nad,v idr.) in v času (prej, potem idr.), šele nato
lahko preide na geometrijske oblike (Cotič idr., 2005). Pri geometriji se otrok seznanja z
geometrijskimi oblikami, predvsem tridimenzionalnimi, z risanjem črt, tudi z liki in s
simetrijo (Hodnik Čadež, 2002).
Orientacija
Orientacije se otroci učijo postopno; najprej se orientirajo na telesu, nato v prostoru
in nazadnje še na papirju (Zrimšek, 2003, v Pišek, 2012). Prostorsko orientacijo delimo
na (Pavlin, 2006, v Pišek, 2012):
- notranjo (orientacija na sebi, orientacija na drugem) in
- zunanjo (orientacija v prostoru, orientacija na ploskvi).
Notranja orientacija
Pri orientaciji na sebi mora oseba prepoznati svoje dele telesa, njihove lokacije
(zgornja, spodnja, sprednja, zadnja, desna, leva stran telesa) in njihove funkcije. Otrok
se najprej orientira na svojem telesu in pri tem se že začne kognitivno učenje. S tem
dobi znanje o velikosti, obliki, strukturi in prostorski urejenosti telesnih delov, kar je
kasneje pomembno tudi pri šolskem delu. Vse te izkušnje prenese na prostor in
ploskev.
Pri orientaciji na drugem mora oseba prepoznati telesne dele in njihove lokacije na
drugi osebi. Tudi pri drugi osebi je treba prepoznati zgornjo in spodnjo, prednjo in
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
11
zadnjo ter levo in desno stran telesa. Orientacija na drugem je del prostorske
orientacije, ki se razvije najkasneje do osmega leta starosti in otrokom povzroča največ
težav. Otrok namreč težko dojame, da je njegova desna stran na tisti strani, kjer je leva
stran drugega otroka (Pavlin, 2006, v Pišek, 2012).
Zunanja orientacija
Pomembno področje v predšolskem obdobju je orientacija v prostoru. Otroka
spodbujamo, da se orientira v prostoru, najprej glede na sebe, nato glede na druge
osebe, tudi predmete, kasneje pa ugotavlja relacije med posameznimi predmeti in
osebami. Pri tem uporablja izraze: proti, nad, na, levo, desno, zgoraj, spodaj, skozi, v
itd. (Hodnik Čadež, 2002).
Izraze za opis položaja otrok lahko sliši že zelo zgodaj, namesto: »Glej, tukaj je
tvoj medved,« vzgojiteljica raje reče: »Glej, tvoj medved se je skril za škatlo,« ali »Tvoj
medved je na levi strani škatle.«Ob tem ko posluša navodila in se premika v pravi
smeri, se uči orientacije v prostoru. Izstopata pojma levo in desno. Nekateri otroci se
najprej naučijo levo in desno na sebi, nekateri pa so bolj dovzetni za učenje v prostoru
in bodo hitro znali zaviti v levo ali desno smer po navodilu, ne bodo pa znali natakniti
pravega copata na pravo nogo ali pokazati leve roke (Kroflič idr., 2001).
Pri orientaciji na ploskvi je pomembno, da otrok usvoji strani, kot so zgoraj, spodaj,
levo, desno in na sredini. Vedeti mora, da se začne brati in pisati zgoraj levo, ter da
pišemo in beremo od leve proti desni. Orientacija na ploskvi je še posebej pomembna
pri šolskem delu (Pavlin, 2006, v Pišek, 2012).
Geometrijska telesa
Pri obravnavanju oblik v začetnem učenju geometrije sledimo načelu od telesa k
točki, kar pomeni, da postopoma prehajamo z večjih dimenzij na manjše. Tako se otrok
najprej srečuje s predmeti, ki ga obkrožajo, išče predmete, ki so si med seboj podobni,
spoznava lastnosti geometrijskih teles, telesa samostojno tudi izdeluje in preko
odtiskovanja ploskev geometrijskih teles v pesek in plastelin ter štampiljk na papir
postopoma prehaja na dvodimenzionalne oblike. Najpogostejše oblike, ki jih otrok
srečuje vsak dan, so krogla (žoga, kepica sladoleda, sonce …), valj (valjar, valjasta
blazina, cev, sod …), kvader (omara, škatle, blok …), kocka (igralna kocka, leseni
gradniki …), stožec ( čarovniška kapa, kornet …).
Bistvena lastnost geometrijskih teles, ki jih odkrivamo s predšolskim otrokom, je,
da so nekatera telesa okrogla, druga pa oglata. Otrok to izkušnjo pridobiva s
kotaljenjem teles po klancu, pihanjem vanje, s poganjanjem teles v gibanje,
opazovanjem sledi geometrijskih teles, ki smo jih predhodno namočili v barvo …
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
12
Otrokovo razlikovanje med oglatimi in okroglimi telesi lahko poglobimo z izdelovanjem
teles iz različnih materialov (Hodnik Čadež, 2002).
Vedno bolj se kaže, da je otroku bližja tridimenzionalna geometrija (telesa) kot bolj
abstraktna dvodimenzionalna (ploskve in liki) ali še bolj abstraktna enodimenzionalna
(črte, robovi, premice) ter ničdimenzionalna geometrija, ki se ukvarja s točko, vogali
teles, krajišči daljic in palic. Za otroka je bolje, če v vrtcu najprej sreča telesa in njihove
lastnosti ter sliši njihova imena, šele potem pa like. Telesa lahko prime in otiplje njihove
ploskve (Kroflič idr., 2001).
Geometrijski liki
Liki so splošne oblike, s katerimi opisujemo vsakdanje reči. Govorimo o okroglih,
trikotnih in pravokotnih prometnih znakih, o ukrivljenih in ravnih črtah, o robovih,
površinah, vogalih. Otrok spremlja dogovorjena imena za like. Splošne pojme se uči
tako, da prijema, opazuje in uporablja veliko različnih predmetov posamezne oblike.
Otrok se mora s posameznimi liki najprej igra toliko časa, da so mu popolnoma domači
(Kroflič idr., 2001).
Simetrija
Tudi simetrijo otrok spoznava najprej v svoji okolici, v predmetih, ki ga obkrožajo,
šele nato izdeluje simetrične oblike iz papirja ali na papirju. Pomembna je osna
simetrija, v predšolskem obdobju je to največkrat barvna osna simetrija ter izrezovanje
simetričnih oblik ob pregibu papirja (Hodnik Čadež, 2002). Otrok zgodaj ve, kako mora
nadaljevati nedokončano risbo na drugi strani, da bo simetrična. Veliko priložnosti za
spoznavanje simetrije nudi risanje, prerisovanje in nadaljevanje indijanskih vzorcev,
vzorcev na pletenih puloverjih, na keramičnih ploščicah, opazovanje ljudi in predmetov
v ogledalu … (Kroflič idr., 2001).
Merjenje
Otrok v predšolskem obdobju količine med seboj primerja, nato tudi meri. Pri
merjenju v predšolskem obdobju največkrat uporabljamo relativne merske enote (dlan
za merjenje širine mize, stopalo za merjenje dolžine ležalnika …), saj je uvodno
merjenje namenjeno pridobivanju osnovnih veščin merjenja, kamor sodi izbira ustrezne
merske enote in pravilno merjenje (dolžino npr. merimo v ravni črti …). Pri merjenju z
relativno enoto dobimo različne rezultate. Če merimo npr. dolžino mize z dlanmi, bo
tisti, ki ima večjo dlan, manjkrat položil dlan ob rob mize. Podobno je pri merjenju dolžin
s stopali. Prav zato, ker pri merjenju z relativno enoto dobimo različne rezultate, se
lahko odločimo za merjenje s konstantno nestandardno enoto. Otrokom npr. za
merjenje dolžine mize razdelimo enako dolge slamice, paličice. S standardno enoto (m,
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
13
dm, cm …) jih posebej ne seznanjamo, razen če pokažejo zanimanje za merjenje s
temi enotami (Hodnik Čadež, 2002).
Usvajanje pojma merjenja naj se gradi na podlagi potreb iz stvarnega življenja in s
pomočjo konkretnih dejavnosti. Merjenje količin moramo vpeljati postopno s štirimi
metodičnimi koraki (Cotič idr., 2005):
- primerjanje količin,
- merjenje z relativno enoto,
- merjenje s konstantno nestandardno enoto,
- merjenje s standardno enoto.
Merimo dolžino, površino, maso, prostornino itd. (Cotič in Felda, 2007).
Vloga vzgojitelja pri načrtovanju matematičnih dejavnosti
Pri seznanjanju otroka z matematiko upoštevamo otrokove izkušnje, predznanja,
njegove interese in potrebe. Pomembno je organizirati »matematične situacije«, ki so
blizu otrokovemu realnemu življenju (De Corte idr., 1996, v Hodnik Čadež, 2002).
Otroci naj bodo aktivno vključeni v načrtovanje in izvajanje vsakodnevnih dejavnosti v
vrtcu, na koncu naj vzgojitelj z otroki kritično ovrednoti izvedbo dejavnosti. Potem bodo
otroci strategijo, načrt, izvedbo in vrednotenje sposobni prenašati na reševanje
matematičnih problemov (Askev idr., 1995, v Hodnik Čadež, 2002; Hohmann idr.,
1978, v Hodnik Čadež, 2002).
Specifična znanja v predšolskem obdobju niso potrebna. Pri načrtovanju oziroma
organiziranju izkušenj za otroke moramo predvsem upoštevati dejstvo, da otrok
doživlja svet celostno. Delo vzgojitelja pri tem ni lahko, saj mora poznati specifičnost
posameznih področij, ki so v neki celostni situaciji med seboj povezana, hkrati pa mora
zagotoviti, da so povezave smiselne, da ne pride do kakšne umetne integracije.
Seveda pa je pri tem najpomembneje, da ne pozabimo na otrokov interes. Povezave
so lahko za vzgojitelja še tako smiselne, a otroka ne pritegnejo (Hodnik Čadež, 2002).
Pri načrtovanju matematičnih dejavnosti v vrtcu oziroma pri učenju matematike
moramo upoštevati nekatere pomembne zakonitosti, ki veljajo za to področje(Kroflič
idr., 2001):
- matematika je za otroka naporna, ker ob njej misli, zato lahko učinkovito
sodeluje le kratek čas;
- matematika zahteva mnogo koncentracije. Vzgojitelj mora načrtovati dejavnosti
tako, da je lahko tudi sam zbran ves čas trajanja. Nedokončana matematična
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
14
aktivnost ali ne dovolj natančno premišljeni odgovori na matematična vprašanja
lahko otroka zmedejo;
- matematika je izrazito vezana na pogovor, ki je najbolj učinkovit, ko je
individualen;
- otrok pred drugimi pokaže manj znanja, kot takrat, ko ga uporabi zase;
- ob vsakdanjih opravkih se otrok zave, da je matematika potrebna za vsakdanje
življenje;
- matematiko se otrok uči zato, ker jo potrebuje zdaj, v vrtcu in doma, ne zato, ker
jo bo potreboval nekoč kasneje;
- opazovanja vzgojitelju omogočajo določiti težavnost za načrtovane
matematične dejavnosti.
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
15
3 EMPIRIČNI DEL
3.1 Problem, namen in cilji
Pri opazovanju otrok smo ugotovili, da zelo površno uporabljajo izraze za opis
položaja sebe ali predmetov. Ker se zavedamo, kako pomembna je orientacija v vrtcu
in pozneje v življenju, smo se odločili, da uvedemo orientacijo v čimveč dejavnosti
skozi vse šolsko leto in na tak način izboljšamo znanje in posledično uporabo
orientacijskih izrazov. Namen diplomske naloge je preveriti začetno znanje uporabe
izrazov za opis položaja predmeta na sebi in v prostoru pri otrocih ter na osnovi teh
podatkov načrtovati in izvajati dejavnosti, s katerimi bodo otroci svoje znanje nadgradili.
Cilja empiričnega dela sta:
- ugotoviti začetno znanje uporabe izrazov za opis položajev predmetov (v, na,
pred, pod, za, spredaj, zadaj, zgoraj, spodaj, levo, desno ipd.) na sebi in v
prostoru pri otrocih;
- preveriti, ali bodo otroci po izvedbi dejavnosti nadgradili znanje in pravilno
uporabljali izraze za opis položajev predmetov.
Glede na cilje, ki smo si jih zastavili, smo empirični del diplomske naloge razdelili
na tri dele. V prvem delu bomo z dvema načrtovanima dejavnostma ugotovili, kakšno je
pri otrocih predznanje uporabe izrazov za opis položajev predmetov na sebi in v
prostoru. V drugem delu bomo predstavili nekaj primerov dejavnosti za spodbujanje
uporabe izrazov za opis položajev predmetov, ki smo jih s ciljno skupino otrok izvajali
skozi celotno šolsko leto. V tretjem delu pa so predstavljene dejavnosti, s katerimi smo
preverili znanje celoletnega dela na področju orientacije na sebi in v prostoru.
3.2 Raziskovalne hipoteze
Hipoteza 1: Dečki bodo uspešnejši pri uporabi izrazov za opis položaja na sebi.
Hipoteza 2: Dečki bodo uspešnejši pri uporabi izrazov za opis položaja predmeta v
prostoru.
3.3 Metodologija
Poglavje metodologije zajema raziskovalne metode, raziskovalni vzorec,
pripomočke, postopek zbiranja in obdelave podatkov.
3.3.1 Raziskovalne metode
Uporabili smo deskriptivno metodo pedagoškega raziskovanja; otroke smo
opazovali pri dejavnostih in opažanja vpisovali v vnaprej pripravljeno preglednico.
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
16
Potek dejavnosti smo dokumentirali s fotografiranjem. Podatke smo obdelali, jih uredili,
prikazali z grafi in jih interpretirali.
3.3.2 Raziskovalni vzorec
Dejavnosti so bile izvedene z otroki v starostni skupini pet- in šestletnih otrok v
enoti Vrtca Velenje Tinkara. V skupini je 24 otrok, od tega 10 deklic in 14 dečkov. Dve
deklici sta mlajši. Pri dejavnostih so sodelovali vsi otroci.
3.3.3 Pripomočki
Dejavnosti smo izvajali v oddelku, telovadnici in v okolici vrtca. Za sprotno
zapisovanje ugotovitev v času opazovanja smo izdelali preglednice.
3.3.4 Postopek zbiranja podatkov
Otroke smo opazovali skozi celo šolsko leto 2015/16. Organizirali smo dejavnosti,
pri katerih so se otroci srečevali z orientacijo na sebi in v prostoru. Pri tem smo jih
spodbujali k pravilni uporabi izrazov za opis položajev predmetov. Dejavnosti smo med
letom prilagajali tudi posameznikovemu znanju in interesu.
Raziskovanje je potekalo v treh korakih:
- ugotavljanje razumevanja in uporabe izrazov za opis položajev predmetov na
sebi in v prostoru;
- načrtovanje in izvajanje dejavnosti na področju orientacije skozi šolsko leto;
- ugotavljanje napredka pri razumevanju in uporabi izrazov za opis položajev
predmetov na sebi in v prostoru.
Še posebej smo bili pozorni pri spremljanju in zapisovanju opaženega v prvem in
tretjem koraku raziskovanja.
3.3.5 Postopek obdelave podatkov
V prvem in tretjem koraku raziskovanja smo vsa opažanja sproti zapisovali v
preglednice. Zbrane podatke smo uredili in jih prikazali z grafi. Vse grafične prikaze
smo interpretirali.
3.4 Potek izvajanja dejavnosti in analiza
3.4.1 Prvi korak
V prvem koraku raziskave smo ugotavljali otrokovega že usvojenega znanja v
razumevanju izrazov, ki opisujejo različne položaje predmetov v povezavi z orientacijo
na sebi in v prostoru. Predznanje otrok smo ugotavljali z opazovanjem v načrtovanih
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
17
dejavnostih. Opazovali smo jih v manjših skupinah, rezultate pa smo beležili v naprej
pripravljene tabele. V prvem koraku smo izvedli dve dejavnosti.
Prva dejavnost
Tema:Orientacija na sebi s pomočjo didaktične kocke deli telesa.
Sredstva: kartice plešem,didaktična kocka deli telesa in predvajalnik glasbe.
Cilj: ugotoviti začetno znanje otrok glede uporabe izrazov za opis položaja na sebi.
Metodični postopek
Motivacijski del dejavnosti: kartice plešem roza barve.
Škrat je otrokom v pismu poslal kartice in jim dal nalogo poimenovati obarvane
dele telesa.
Otroke smo razdelili v manjše skupine in jih odpeljali v telovadnico, kjer jih je
čakala pisemska ovojnica z roza karticami plešem, na katerih so obarvani deli telesa.
Kartice so si otroci najprej ogledali, nato si je vsak izbral eno kartico in poimenoval
obarvani del telesa in ga pokazal na svojem telesu. Ponavljali smo toliko časa, da so
vsi otroci poimenovali vse na kartici obarvane dele telesa.
Glavni del: didaktična kocka deli telesa.
Škrat je otrokom v telovadnici nastavil škatlo, v kateri je bila didaktična kocka z
obarvanimi deli telesa. Na vsaki ploskvi kocke je bil obarvan drug del telesa (roka, trup,
noga, dlan, glava, zadnjica). Didaktično kocko z obarvanimi deli telesa so si otroci
najprej ogledali z vseh strani in poimenovali obarvane dele. Nato je vsak otrok vrgel
kocko, pokazal na sebi del telesa, obarvanega na kocki. Z dodatnimi vprašanji smo
ugotavljali, kako se posameznik orientira na svojem telesu.
Otroke smo spodbudili z vprašanji:
Ploskev z obarvano roko:
- Katera je leva/desna roka?
- Kaj je na roki?
- Kaj je na prstih?
Ploskev z obarvanim trupom:
- Kaj je zgoraj/spodaj?
- Kaj je spredaj/zadaj?
- Kaj je na trupu?
- Kaj je v trebuhu?
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
18
Ploskev z obarvano nogo:
- Katera noga je leva/desna?
- Kje na telesu je noga? Ali je spodaj/zgoraj?
- Kaj je na nogi?
Ploskev z obarvano dlanjo:
- Kje na telesu je dlan?
- Katera dlan je leva/desna?
Ploskev z obarvano glavo:
- Kje na telesu je glava? Ali je spodaj/zgoraj?
- Kje so lasje/oči/nos/usta/ušesa?
- Kaj je spredaj/zadaj?
- Kaj je v glavi?
Ploskev z obarvano zadnjico:
- Kje na telesu je zadnjica?
- Kaj je nad/pod zadnjico?
- Kje je zadnjica, spredaj ali zadaj?
Zaključni del: ples.
V zaključnem delu smo otrokom predvajali instrumentalno glasbo, na katero so
plesali samo s tistim delom telesa, ki je bil obarvan na kocki. Večkrat smo naredili
premor – takrat so otroci vrgli kocko in plesali dalje z drugim delom telesa.
Evalvacija/analiza
Za motivacijo s škratovim pismom smo se odločili zato, ker v igralnici opazovanih
otrok živi na podstrešju škrat, ki jim večkrat pripravi kakšno presenečenje.
Roza kartice plešem smo uporabili v uvodnem delu zato, da so otroci ponovili in
utrdili znanje o delih telesa ter da se v glavnem delu dejavnosti ne bi ukvarjali z deli
telesa, ampak z njihovo lego. Osnovne dele telesa (glava, roka, noga, trup, zadnjica)
so vsi otroci poimenovali in pokazali, medtem ko so deli (komolec, zapestje, koleno,
gleženj, peta …) osnovnih delov telesa nekaterim otrokom povzročali težave.
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
19
Slika 1: Ponavljanje delov telesa z roza karticami plešem
Roza kartice plešem so se pokazale kot dober uvod v dejavnost z didaktično
kocko. Otroci so pravilno poimenovali vse dele telesa, obarvane na ploskvah kocke. Pri
individualnih metih so posameznikom podvprašanja predstavljala veliko težavo.
Neučakani prijatelji so pomagali z odgovori, včasih pravilnimi, včasih nepravilnimi. Po
večkratnih ponovitvah smo lahko opazili, kdo je prepričan v svoje odgovore in komu se
odgovor posreči. Otroci so lego posameznega dela telesa velikokrat poimenovali s
»tukaj«, zato smo jim postavili podvprašanje: »Kje tukaj?« in jih na tak način spodbudili
k uporabi izrazov za opis položaja.
Slika 2: Didaktična kocka deli telesa – roka Slika 3: Didaktična kocka deli telesa
– noga
V zaključnem delu dejavnosti so otroci sproščeno plesali z deli telesa, vendar ne
samo s tistim, ki je bil tisti trenutek označen na ploskvi kocke.
Dejavnost je potekala v manjših skupinah, tako da smo lahko sproti beležili
rezultate v tabelo in se posameznikom, ki so potrebovali pomoč, posvetili individualno.
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
20
Slika 4: Ples z deli telesa, označenimi na kocki
Druga dejavnost
Tema: Orientacija v prostoru (jesenski obisk parka).
Sredstva: jesensko listje.
Cilj: ugotoviti začetno znanje otrok glede uporabe izrazov za opis položaja v
prostoru.
Metodični postopek
Motivacijski del dejavnosti: lovljenje po listju.
Otroci so se lahko prosto lovili na travni površini, pokriti z listjem.
Glavni del: uporaba kupov listja za izvedbo dejavnosti.
Vsak otrok si je iz listja naredil kup. Po navodilih so se gibali glede na kup listja:
- postavi se pred kup listja;
- postavi se za kup listja;
- stopi na kup listja;
- nogo postavi nad kup listja;
- nogo postavi pod kup listja;
- stopi na levo stran kupa listja;
- stopi na desno stran kupa listja.
Po pisku piščali so zamenjali mesta in se ponovno gibali po navodilih. To smo
ponovili štirikrat. Nato je vsak otrok prijel kup listja in skupaj so naredili ogromen kup. V
vrsti so čakali na navodila in jih izvrševali. Navodila so bila naslednja:
- skoči čez kup listja;
- vrzi se na kup listja;
- pojdi pod kupom listja.
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
21
Zaključni del:
Vsak otrok si je izbral najlepši list. Zastavili smo mu vprašanji:
- Kaj je na listu zgoraj?
- Kaj je na listu spodaj?
Liste smo odnesli s seboj v vrtec, da so jih lahko otroci po kosilu opazovali s
povečevalnimi stekli, jih risali s svinčnikom in odtiskovali.
Evalvacija/analiza
Opazili smo, da so otroci po prvi dejavnosti orientacije na sebi začeli raziskovati
igralnico in vse pogosteje uporabljati izraze za opis položaja. Odločili smo se, da jih
peljemo na sprehod v park in tam preverimo njihovo znanje orientacije v prostoru. V
parku smo najprej pregledali območje igralne površine in odstranili nevarne predmete.
Otroci so se v motivacijskem delu dejavnosti sprostili, da so lahko v glavnem delu
poslušali in sledili navodilom.
Kupe listja so si otroci postavili po svoje, eni bolj skupaj, drugi boj narazen, eni
kupi so bili večji, drugi manjši. Opazili smo, da so otroci, ki več časa preživijo skupaj,
imeli kupe listja bližje.
Pri podajanju navodil za gibanje smo opazili negotove posameznike, ki so
ponavljali za sovrstniki. Nismo jih izpostavljali, ampak smo na koncu dejavnosti z njimi
še enkrat opravili vajo.
Otroci so najbolj uživali pri nalogah, povezanih z ogromnim kupom listja.
Slika 5: Skoči čez kup listja Slika 6: Izdelava velikega kupa listja
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
22
Slika 7: Vrzi se na kup listja Slika 8: Pojdi pod kupom listja
V zaključnem delu sta vprašanji, povezani z listom, otrokom povzročali ogromno
težav. Ker pa smo želeli ugotoviti, ali otroci znajo uporabiti izraza zgoraj in spodaj v
prostoru, smo za primer vzeli bližnje drevo, na katerem so se otroci lažje orientirali.
3.4.2 Drugi korak
Drugi korak je namenjen predstavitvi dejavnosti s področja orientacije, ki smo jih
izvajali skozi celotno šolsko leto, z namenom nadgradnje znanja in pravilne uporabe
izrazov za določanje položaja predmeta na sebi in v prostoru.
Na kratko bomo predstavili nekaj dejavnosti.
- Lego education
To so plastični lego konstruktorji, ki vsebujejo načrt za izdelavo izdelka po korakih.
Otroci so se morali orientirati po načrtu, da so prišli do končnega izdelka. Pri
sestavljanju je sprva potekala preprosta komunikacija: »Kocko postavi sem, tole kocko
pa bom postavil tja …« pozneje, ob spodbudi, pa so otroci začeli uporabljati izraze za
opis položaja predmeta.
Slika 9: Igra dečkov z Lego Education Slika 10: Igra deklic z Lego Education
- Različni plastični in leseni konstruktorji ter figure
Otroci so sestavljali različne stavbe, jih povezovali v mesta in nato igri dodajali
različne figure (človeške ali živalske). Vloga odraslih je bila opazovati igro in jo
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
23
nadgraditi z različnimi vprašanji, s katerimi so otroci skozi igro utrjevali orientacijske
izraze.
Slika 11: Igra z lesenimi gradniki Slika 12: Igra z lesenimi gradniki in
živalcami
- Gibanje po vsebini: Sprehod skozi pravljico
Večkrat smo se z otroki spremenili v pravljična bitja in odšli na obisk v kakšno
pravljico. Po vsebini smo se gibali po prostoru in v gibanje vključili veliko izrazov za
opis položajev predmetov.
Slika 13: Gibanje po vsebini pravljice Slika 14: Umirjanje otrok na koncu
pravljice
- Vadbena ura
Otroci so se pred vsako vadbeno uro oblekli v športna oblačila. Pri oblačenju so
otroci utrjevali izraze za orientacijo na sebi in na drugem ter se seznanjali s perspektivo
drugega, pri vadbenih urah pa so preko igre raziskovali prostor in se orientirali v njem.
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
24
Slika 15: Prečkanje ovir po navodilu Slika 16: Sestavljanje avtomobilov
- Pospravljanje kotička dom
V kotičku dom so si otroci police uredili s slikopisi, da so bili predmeti vedno
pospravljeni na svojem mestu. Z različnimi vprašanji smo otroke spodbujali k pravilni
uporabi izrazov za opis položaja predmeta.
Slika 17: Pospravljanje kotička dom
- Gozdni kotiček
V gozdu smo otroke spodbujali k igri z naravnimi materiali, jih z raziskovalnimi
vprašanji spodbujali k raziskovanju in jim omogočili gozd doživeti z vsemi čutili. Z
zaprtimi očmi so hodili ob vrvi, privezani na drevesa, ali se gibali po navodilu prijatelja.
Skrivali smo storže, otroci pa so jih iskali po navodilu, postavili smo si ognjišče …
Slika 18: Hoja ob vrvi z zaprtimi očmi Slika 19: Gozdni kotiček
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
25
- Didaktične družabne igre
Otroci so imeli v stalni ponudbi didaktične in družabne igre, prek katerih so se urili
v orientaciji.
Slika 20: Igra levo in desno Slika 21: Sestavljanje po načrtu
- Risanje načrtov
Z otroki smo opazovali in spoznavali naše mesto. Odpeljali smo jih na sprehod po
mestu med stavbami in ulicami, opazovali smo velikosti stavb, postavitve. Naslednjič
smo jih odpeljali na obzidje bližnje cerkve, s katere so lahko opazovali mesto. Ogledali
smo si še tloris mesta in na njem iskali bolj znane stavbe. Na koncu so otroci, združeni
v manjše skupine, narisali del mesta na večji format lista.
Slika 22: Opazovanje mesta z obzidja
cerkve
Slika 23: Risanje dela mesta
Slika 24: Razlaga zemljevida
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
26
3.4.3 Tretji korak
V tretjem koraku je predstavljenih pet dejavnosti, s katerimi smo preverili, kako
otroci uporabljajo izraze za opis položajev predmetov na sebi in v prostoru. Dejavnosti
smo izvedli med taborjenjem v vrtcu.
Prva dejavnost
Tema: Postavljanje šotorov iz šotorskih kril.
Sredstva: šotorska krila, kladivo, klini, palice.
Cilj: preveriti pravilno uporabo izrazov pred, za, levo, desno pri orientaciji v
prostoru.
Metodični postopek:
Motivacijski del dejavnosti: Otroci so ob pomoči tabornikov iz dveh šotorskih kril
postavili šotor. Taborniki so podali navodila za varno gibanje okoli šotorov.
Glavni del: Po navodilu tabornika so se otroci v skupini gibali v širši okolici šotorov.
Nato so se razdelili v pare in se po navodilu sovrstnika gibali po navodilu. Pari so se
večkrat zamenjali.
Zaključni del: Otroci so se posedli na travnik pred šotor. Odprli smo pismo, ki nam
ga je poslal Manitu, poglavar Indijancev, v katerem je bila pravljica z nalogo. Otroci so
morali pravljico pozorno poslušati in jo pri vprašanjih ustrezno dopolniti. Vprašanja so
se nanašala na orientacijo v prostoru glede na šotor. Na koncu smo zapeli še nekaj
taborniških pesmi.
Analiza
Navodila za postavitev šotora so otroci razumeli in ubogali.
Slika 25: Postavljanje šotora iz šotorskih kril
Gibanje cele skupine po navodilu tabornika okoli šotorov je potekalo precej
usklajeno, če se je vodja zmotil, se je nekaj posameznikov uprlo njegovi odločitvi, ostali
na napako niso odreagirali. Gibanje v parih je potekalo nemoteno, saj so otroci
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
27
uporabljali samo izraze: naravnost, v šotor, iz šotora, v drug šotor. Pare smo zamenjali
in jih spodbudili k uporabi še drugih izrazov, kot so: levo, desno, pred, za, naprej,
nazaj. Nekaj otrok je tvorilo stavke, večina pa je prijatelju dajala samo ukaze: naprej,
levo, pred šotorom se ustavi … Sproti smo si v razpredelnico beležili pravilno ali
nepravilno uporabo izrazov ter nekatere otroke še dodatno spodbujali k uporabi izrazov
pred, za, levo, desno.
Slika 26: Gibanje okoli šotorov po navodilu
Pravljico v zaključnem delu smo si izmislili in jo otrokom predstavili kot Manitujevo
darilo, ker je Manitu kot poglavar Indijancev otrokom zelo velika motivacija. V pravljici
so bila vprašanja:
- Kje stoji vaš šotor?
- Kaj pa je v vašem šotoru?
- Kaj je pod vašim šotorom?
- Kaj je nad vašim šotorom?
- Je levo od vašega šotora tudi drevo?
Pri prvem vprašanju so otroci kričali drug čez drugega. Opozorili smo jih, da
Manitu ničesar ne sliši, če vsi hkrati kričijo, zato naj se poskusijo poslušati in
dopolnjevati. K razmišljanju in odgovarjanju smo spodbudili tudi bolj tihe otroke. Na
vprašanja smo dobili nekaj zelo zanimivih odgovorov. Pri prvem vprašanju smo dobili
odgovore: v Sloveniji, v Velenju, v vrtcu, na travniku, tukaj. Otroci so ugotovili, da v
našem šotoru ni ničesar, nato je eden izmed otrok rekel, da je v šotoru trava, in tako so
se spomnili še nekaj stvari: zrak, rožice, muhe, čebele, zemlja. Pri tretjem vprašanju so
bili otroci nekaj časa tiho, nato so začeli naštevati: črvi, murenčki, voda, rudarji. Nad
našim šotorom so otroci sprva opazili samo vejo in liste, ko smo nadaljevali z branjem,
je mali Indijanček iz pravljice nad šotorom opazil ptice in oblake, zato so začeli otroci
naštevati še druge stvari: letalo, čebele, oblaki, ptice, nebo. Levo od našega šotora je
bilo drevo, vendar nekaj metrov stran, zato so otroci nikalno odgovorili na vprašanje.
Osredotočili so se na neposredno okolico in rekli, da levo od šotora ni ničesar.
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
28
Slika 27: Branje pravljice
Druga dejavnost
Tema: Vozlanje taborniških vozlov.
Sredstva: vrvice, palice, karton.
Cilj: preveriti pravilno uporabo izrazov zgoraj, spodaj, spredaj, zadaj, pod, nad, na,
v, levo, desno pri orientaciji na sebi.
Metodični postopek
Motivacijski del dejavnosti: Manjšo skupino otrok smo ločili od skupine, da je delo
potekalo bolj individualno. Vsak otrok si je izbral vrvico, s katero so se razgibali, kot se
razgibajo taborniki, preden začnejo vozlati vozle. Navodila so bila naslednja:
- Vrvico položite na glavo. Kaj vidite spredaj? Kaj je zadaj?
- Vrvico dajte pod zadnjico. Kaj je zgoraj? Kaj je spodaj?
- Vrvico držite nad sabo, pod sabo, na levi roki, v desni roki, vrvica je v žepu.
Ukaze smo večkrat ponovili, ob vsaki smo jih podajali hitreje. Nato je vsak
posameznik lahko podal nekaj navodil svojim vrstnikom.
Glavni del:Vsak otrok je imel eno vrv. Najprej so otroci pokazali, katere vozle že
poznajo, nato jim je tabornik pokazal prave taborniške vozle, med katerimi so vsi izbrali
kavbojskega. Tabornik jim je podajal kratka, a jasna navodila,primerna predšolskim
otrokom: na levi roki naredi pest, iztegni palec leve roke, iztegni kazalec leve roke,
okoli palca in kazalca potegni vrv, poravnaj konca vrvi, oba konca vrvi potegni med
iztegnjenima prstoma na zadnjo stran dlani, palec in kazalec skleni v blazinicah, preko
palca vrvico potegni na kazalec in nastane kavbojski vozel.
Zaključni del: Namesto kazalca so otroci v vozel potisnili leseno palčko in ga
prilepili na kartonasto podlago. Na koncu je celotna skupina dobila plakat z vozli.
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
29
Analiza
V motivacijskem delu dejavnosti smo prek razgibavanja z vrvico preverili
poznavanje izrazov za opis položaja na lastnem telesu. Posamezniki so ponavljali za
sovrstniki, zato smo jih lahko obravnavali individualno in beležili rezultate. Največje
težave so otroci še vedno imeli z orientiranjem levo in desno.
V glavnem delu so otroci v večini pokazali začetni vozel pri zavezovanju vezalk.
Tabornik jim je nato pokazal nekaj vozlov in jim predstavil njihovo uporabo. Otroci so
se želeli naučiti vozlanje kavbojskega vozla. Taborniku, ki je stal pred otroki in jim
podajal kratka ter jasna navodila, otroci niso sledili in so se hitro izgubili. Nato smo z
vsakim otrokom delali individualno. Manj kot polovica otrok je na koncu sama zavozlala
kavbojski vozel.
Vse vozle so otroci prilepili na karton in se pod njih podpisali.
Slika 28: Vozlanje kavbojskega vozla
Tretja dejavnost
Tema: Skriti zaklad.
Sredstva: list papirja, flumastri, kamenje, vrečke, lopata.
Cilj: preveriti uporabo izrazov pri orientaciji v prostoru.
Metodični postopek
Motivacijski del dejavnosti: Manitu je otrokom poslal bele kamne in jim dal nalogo,
da jih s flumastri lepo okrasijo, jih podpišejo ter jih glede na spol razdelijo v dve vrečki.
Ko bo naloga opravljena, dobijo novo pismo z navodili.
Glavni del dejavnosti: Otroci so prejeli novo pismo, v katerem je pisalo: »Otroci, ali
ste lepo okrasili kamenčke? Želite, da kamenčki postanejo čarobni? Vaši kamenčki
lahko postanejo čarobni, če jih zakopljete v zemljo in jih tam pustite dva dni. Zemlja jim
bo dala posebno moč. Razdelite se v dve skupini glede na spol. Dečki bodo skrili
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
30
kamne deklicam in obratno. Narišite pot do čarobnih kamnov, da bo nasprotni skupini
lažje pri iskanju. Dobro jih skrijte in dva dni obdržite skrivnost zase, ter nikomur ne
povejte, kje so kamni nasprotne skupine, ker lahko kamni izgubijo moč.« Otroci so se
razdelili glede na spol in nasprotni skupini skrili kamenje ter narisali načrt. Narisano pot
smo še enkrat prehodili in pri tem spodbujali otroke k uporabi izrazov za opis položajev
predmetov v prostoru ter si rezultate sproti beležili v preglednico.
Zaključni del: Po dveh dneh so otroci po načrtu poiskali skrite kamne. Dečki so
iskali kamne, ki so jih skrile deklice, in se orientirali po načrtu poti, ki so ga narisale
deklice. Deklice pa so poiskale svoje kamne, ki so jih skrili dečki, po načrtu, ki so ga ti
narisali.
Analiza:
Manitujevih pisem z nalogami so otroci zelo veseli in jih radi opravljajo. Krasitev
kamnov otrokom ni povzročala težav, jih je pa zelo zanimalo, zakaj morajo to početi in
kakšna naloga jih čaka.
Slika 29: Krasitev kamnov
Otroci so bili nad nalogo, da nasprotnemu spolu skrijejo kamne, navdušeni. Dečki
so prvi skrili kamne deklicam. Najprej so iskali prostor, kam bi skrili kamne. Ko so ga
našli, so kamne takoj zakopali, nato so narisali načrt. Najprej so narisali vrtec ter po
poti nazaj dodajali predmete, ki so jim stali na poti. Pri opazovanju okolice in pri
vrisovanju so potrebovali veliko spodbude. Dečki so želeli narisati le vrtec in črto, ki bi
deklice vodila do zakopanih kamnov. Z vprašanji o gusarskih zemljevidih smo jih
spodbudili, da so narisali še nekaj podrobnosti, da bi se deklice lažje orientirale, dodali
so še živali in prešteli korake. Pot smo po načrtu še enkrat prehodili in beležili uporabo
izrazov.
Deklice so najprej potrebovale kar nekaj časa, da so se dogovorile, kje bodo skrile
kamne. Načrt poti so risale sproti z vsemi podrobnostmi, ki so jih opazile. Deklice so šle
po drugi poti okoli vrtca, vendar so zaklad za dečke skrile zelo blizu svojega. Dečkom
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
31
so na načrt narisale žival in preštele korake samo za del poti. Narisan načrt smo še
enkrat prehodili in beležili uporabo izrazov za opis položaja predmeta v prostoru.
Slika 30: Risanje načrta (dečki) Slika 31: Risanje načrta (deklice)
Končana načrta smo spravili za dva dni. Otroke smo opomnili, da taborniki nikoli
ne izdajo skrivnosti, in ta pot do zaklada je skrivnost, ki je nasprotniku ne smejo izdati.
Po dveh dneh so se po skriti zaklad najprej odpravile deklice. Potrebovale so nekaj
minut, da so se orientirale, kje je začetek poti. Spodbujali smo jih, naj si ogledajo
celoten načrt in da naj opišejo, kaj vidijo, ter to primerjajo z okolico. Zaustavile so se pri
vsakem objektu na načrtu in ga iskale v okolici. Sledili smo jim in beležili pravilnost
uporabe izrazov za opis položajev predmetov. Uporabljale so izraze: naravnost, na, za,
pod, okrog, čez. Pri izrazih levo in desno so zaradi negotovosti še vedno uporabljale
sem, tukaj, v tole smer, vendar smo jih spodbudili, da smer poimenujejo. Nekaj časa so
deklice kopale pri napačnem igralu, dokler ni ena izmed njih predlagala, da je sosednje
igralo zelo podobno in da bi lahko poskusile še tam. Tako so deklice našle zaklad.
Slika 32: Iskanje kamnov (deklice) Slika 33: Deklice so našle kamne
Dečki so se zelo hitro orientirali glede na načrt. Nato je deček vzel zemljevid in
tekel naprej proti zakladu. Dečka smo poklicali nazaj na začetek poti in mu razložili,
kako zaklad iščejo pravi taborniki. Spodbujali smo zadržane dečke, da so ostale vodili
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
32
vsaj del poti ter tako sodelovali pri iskanju skritega zaklada. Dečki so zaklad našli
hitreje, saj so jim punce narisale natančen načrt. Pri uporabi izrazov so bili dečki zelo
skopi. Vodja skupine je nato imel nalogo ostale voditi z besedami. Večina je uporabljala
izraze naravnost, proti, za, na, pod in s podvprašanji levo ter desno.
Slika 34: Iskanje kamnov(dečki) Slika 35: Dečki so našli skrito kamenje
Kamni obeh skupin so bili na koncu res drugačni, kajti v zemlji so barve
zbledele,zato so otroci verjeli, da imajo sedaj posebno moč.
Četrta dejavnost
Tema: Taborniški kotiček v gozdu.
Sredstva: palice različnih velikosti, storži.
Cilj: preveriti uporabo izrazov pri orientaciji v prostoru.
Metodični postopek
Motivacijski del dejavnosti: S taborniki smo se odpravili v gozd postavljati ognje.
Na jasi smo se najprej z otroki pogovorili, katere ognje poznajo, zakaj jih uporabljamo
in kaj potrebujemo, da jih sestavimo. Otroke smo razdelili v dve skupini. Otroci so imeli
nalogo poiskati kar največ palic različnih velikosti in dračje za izdelavo ognja.
Glavni del dejavnosti: Vse palice smo ločili od dračja in jih razvrstili po velikosti. Po
navodilu tabornika je vsaka skupina postavila ogenj.
Zaključni del: Ko je bil ogenj postavljen, so se otroci postavili okoli njega in zapeli
taborniške pesmi.
Analiza
Otroci so v uvodnem delu pri pogovoru sodelovali, saj smo med letom večkrat
obiskali gozd in postavljali ognje. Pri iskanju palic in dračja sta skupini med seboj
tekmovali, tako so bili otroci zelo motivirani pri iskanju in prinašanju materiala. Dračje
so brez težav ločili od palic, medtem ko je razvrščanje palic po velikosti posameznikom
povzročalo težave.
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
33
Slika 36: Razvrščanje palic po velikosti
Pri postavljanju ognja je večina otrok razumela navodila in bila samostojna,
nekateri pa so potrebovali dodatna navodila, demonstracijo in individualni pristop. Pri
tej dejavnosti smo z vprašanji preverili uporabo izrazov nad, pod, zgoraj, spodaj in si
rezultate zabeležili v preglednico.
Slika 37: Postavljanje osnovnega ognja
Slika 38: Postavljanje pagode čez osnovni
ogenj
Slika 39: Ograditev ognja
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
34
Kamnov za zaščito ognja nismo našli, zato so otroci predlagali, da namesto njih
uporabimo storže. Tabornik jih je opozoril, da pri kurjenju za zaščito ne smejo
uporabljati storžev, ker so gorljivi.
Na koncu smo ob ognju še zapeli nekaj taborniških pesmi.
Slika 40: Petje pesmi ob ognju
3.5 Ugotovitve in preverjanje hipotez
Slika 41 je nastala na podlagi beleženja rezultatov prve dejavnosti prvega koraka.
Slika 41: Uporaba izrazov za opis položaja na sebi na začetku šolskega leta
Iz grafa na Sliki 41 je razvidno, da so bile deklice pri treh izrazih uspešnejše od
dečkov, medtem ko so dečki pri sedmih od desetih izrazov dosegli višji odstotek pri
njihovem razumevanju. Pozitivno so nas presenetile deklice pri izrazih zgoraj in spodaj,
saj so se vse pravilno orientirale na svojem telesu. Izraze spredaj, zadaj in pod so
pravilneje razumeli dečki. Pričakovali smo nizek odstotni delež pri pravilni uporabi
predlogov levo in desno, vendar so nas deklice presenetile negativno, saj sta se le dve
na svojem telesu orientirali pravilno.
Iz grafa na Sliki 41 lahko razberemo, da so bili na začetku šolskega leta pri
orientaciji na sebi bolj uspešni dečki.
Graf, ki ga prikazuje Slika 42, je nastal na podlagi beleženja rezultatov druge
dejavnosti tretjega koraka na koncu šolskega leta.
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
35
Slika 42: Uporaba izrazov za opis položaja na sebi na koncu šolskega leta
Iz grafa je razvidno, da se je pravilnost pri uporabi in razumevanju izrazov za
orientacijo na sebi precej povečala. Dečki so se pri izrazih zgoraj in spodaj skoraj
približali deklicam. Pravilno je uporabljalo izraza spredaj in zadaj enako število dečkov
kot na začetku šolskega leta, medtem ko je pri deklicah delež pravilnosti narasel za
20 %. Deklice so izraze spredaj, zadaj, pod, nad, na in v pravilno uporabile v 90%, kar
pomeni, da se samo ena deklica na telesu ni pravilno orientirala. Več kot polovica
predstavnikov obeh spolov je skozi celotno šolsko leto usvojila pojma levo in desno pri
orientaciji na lastnem telesu. Kot je razvidno iz grafa, so bile deklice bolj uspešne pri
uporabi izrazov za opis položaja na sebi, saj so dosegle pri osmih od desetih izrazov
višji delež njihove pravilne uporabe.
Hipoteza 1: Dečki bodo uspešnejši pri uporabi izrazov za opis položaja na sebi.
Na začetku šolskega leta so bili dečki pri uporabi izrazov za opis položaja na sebi
uspešnejši, saj so pri sedmih od desetih izrazov dosegli višji odstotni delež pravilne
uporabe izrazov, vendar bomo upoštevali rezultate s konca šolskega leta, ker smo
raziskovali, kako se orientirajo pet- in šestletni otroci. Hipoteza 1 je zato ovržena, saj so
deklice bile bolj uspešne in so dosegle pri uporabi izrazov za opis položaja na sebi višji
odstotek pravilnosti uporabe izrazov pri osmih izrazih od desetih.
Graf na Sliki 43 je nastal na podlagi beleženja rezultatov druge dejavnosti prvega
koraka na začetku šolskega leta.
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
36
Slika 43: Uporaba izrazov za opis položaja predmeta v prostoru na začetku šolskega
leta
Iz grafa na Sliki 43 je razvidno, da so pri uporabi izrazov pred in za bili dečki ter
deklice enako uspešni, medtem ko so bile deklice pri razumevanju izrazov na, nad,
pod, zgoraj in spodaj uspešnejše od dečkov. Izraze za orientacijo v prostoru na, nad in
pod so vse deklice pravilno uporabile. Izraza zgoraj in spodaj, ki so ju deklice na
začetku leta pravilno uporabljale pri orientaciji na sebi, sta nepričakovano dosegla zelo
nizek odstotek pravilnosti uporabe pri orientaciji v prostoru. Odstotno delež pravilnosti
uporabe izrazov levo in desno je bil pri dečkih višji kot pri deklicah.
Iz grafa na Sliki 43 je razvidno, da je začetno stanje uporabe izrazov za orientacijo
v prostoru pri deklicah boljše kot pri dečkih.
Graf na Sliki 44 je nastal na podlagi beleženja rezultatov prve, tretje in četrte
dejavnosti tretjega koraka.
Slika 44: Uporaba izrazov za opis položaja predmeta v prostoru na koncu šolskega leta
Iz grafa na Sliki 44 je razvidno, da so bile deklice pri petih izrazih uspešnejše od
dečkov. Vse deklice so se pri izrazih na, nad in pod pravilno orientirale v prostoru,
medtem ko so pri izrazih zgoraj, spodaj, levo in desno svoje razumevanje bolj pravilno
pokazali dečki. Deklice so dosegle višji odstotek pri pravilni uporabi izrazov za
orientacijo v prostoru pri petih izrazih, dečki pa pri štirih.
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
37
Hipoteza 2: Dečki bodo uspešnejši pri uporabi izrazov za opis položaja predmeta v
prostoru.
Pri uporabi izrazov za opis položaja predmeta v prostoru so bile deklice bolj
uspešne, saj so pri petih izrazih od devetih dosegle višji odstotni delež pravilne
uporabe, zato hipotezo 2 ovržemo.
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
38
4 SKLEPNE UGOTOVITVE
Predšolski otrok si ne oblikuje matematičnih struktur in pojmov v celoti, vendar
poznejši razvoj na tem področju temelji na osnovah, pridobljenih v predšolskem
obdobju. Spremljanje otrokovega razvoja je zato ključnega pomena, saj lahko na
osnovi tega načrtujemo delo v prihodnje in ga prilagodimo posamezniku. Vsebine
morajo biti izbrane skladno z otrokovim kognitivnim, socialnim in telesnim razvojem,
kajti le tako bo otrok lahko aktivno in uspešno sodeloval. Za področje matematike je
značilno, da otrok razvija in izkazuje svoje znanje, spretnosti in mišljenje v vseh
okoliščinah svojega življenja. V vrtcu to znanje pridobiva ves preživeti čas v njem.
Prostorske predstave so eno prvih matematičnih področij, s katerimi se otrok srečuje
že od rojstva dalje. Pojme usvaja neposredno in prek lastnih izkušenj v interakciji z
odraslimi, ki ga obkrožajo. Za otrokov razvoj imata velik pomen otrokovo okolje in
material, s katerim se rokuje in igra, zato je pomembno, da otroku nudimo čim bolj
razgibano okolje in raznovrstne materiale, ki mu nudijo bogate izkušnje. Načrtovane
dejavnosti so zelo pomembne za otrokov razvoj in učenje, vendar niso edine,s katerimi
otrok usvaja in pridobiva znanja ter izkušnje. Zavedati se moramo tudi, da je v
predšolskem obdobju otrokova najljubša dejavnost igra, ob kateri se tudi največ nauči.
Pri vseh dejavnostih ima pomembno vlogo vzgojitelj, ki mora biti ustvarjalen in
iznajdljiv, otrokom mora nuditi in postavljati čim več izzivov in jih usmeriti k aktivni
udeležbi pri usvajanju novih znanj.
Povod za izbiro te diplomske tematike je bila površna uporaba izrazov za opis
položaja predmeta na telesu in v prostoru otrok, ki so sodelovali v raziskavi. Na osnovi
tega dejstva smo se odločili za področje matematike,saj smo predvidevali, da je
nešteto možnosti za dejavnosti,s katerimi lahko pridemo do pozitivnih rezultatov –
uporabnega znanja. Pri preučevanju literature smo pridobili znanja in jih uporabili v
empiričnem delu pri načrtovanju dejavnosti.
Dejavnosti smo načrtovali glede na razvojno značilnosti otrok in interes ter teme, ki
smo jih med letom obravnavali. Včasih so bile načrtovane, spet drugič smo iskali
situacije, povezane z vsakodnevnimi dejavnostmi in rutino. Vsakodnevno smo
uporabljali izraze, da so jih otroci slišali v pravilnem kontekstu. Ponudili smo jim izzive,
kjer so pokazali, da izraze razumejo. Največ časa smo namenili samostojni uporabi
izrazov. Izrazi za opis položaja predmeta so bili velikokrat zamenjani s preprostejšimi,
kot npr. tam, tukaj, na tej strani, na oni strani ipd., veliko truda je bilo vloženega, da so
otroci zamenjali preproste izraze z izrazi, ki smo jih želeli naučiti.
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
39
Ne samo otroci, tudi mi smo v procesu nastajanja diplomske naloge uživali in
hkrati pridobili znanja in izkušnje, ki nam bodo v pomoč pri nadaljnjem delu.
Domajnko, Mojca (2016): Kako se orientirajo 5-6 letni otroci. Diplomska naloga. Koper: UP PEF.
40
5 LITERATURA IN VIRI
Bahovec, E. D., Bregar-Golobič, K. in Kranjc, S. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana:
Ministrstvo za šolstvo in šport.
Batistič Zorec, M. (2000). Teorije v razvojni psihologiji. Ljubljana: Pedagoška fakulteta.
Cotič, M. in Felda, D. (2007). Matematika v vrtcu. Pridobljeno 5. 5. 2016,
http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/Strukturni_skla
di/Gradiva/Gradivo_Strukturni_skladi_Usposabljanje_KZI_2faza_Cotic_vrtec.pdf.
Cotič, M., Felda, D. in Hodnik Čadež, T. (2005). Igraje in zares v svet matematičnih
čudes. Ljubljana: DZS.
Hansen, K. A., Kaufmann, R. K. in Walsh, K. B. (2000). Oblikovanje oddelkov,
osredotočenih na otroke od tretjega do šestega leta starosti. Ljubljana: Pedagoški
inštitut.
Hodnik Čadež, T. (2002). Cicibanova matematika. Ljubljana: DZS.
Ivić, I., Novak, J., Atanacković, N. in Ašković, M. (2002). Razvojni koraki. Ljubljana:
Inštitut za psihologijo osebnosti.
Kroflič, R., Marjanovič Umek, L., Videmšek, M., Kovač, M., Kranjc, S., Saksida, I.,
Denac, O., Zupančič, T., Krnel, D. in Japelj Pavešić, B. (2001). Otrok v vrtcu.
Maribor: Obzorja.
Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:
Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.
Nemec, B. in Krajnc, M. (2011). Razvoj in učenje predšolskega otroka. Ljubljana:
Grafenauer založba.
Papalia, D., Olds, S. W. in Feldman, R. D. (2003). Otrokov svet. Ljubljana: Educy.
Pišek, A. (2012). Orientacijske igre v vrtcu. Diplomska naloga. Ljubljana: Univerza v
Ljubljani, Pedagoška fakulteta.
Srpčič, A. (2009). Matematična kompetenca skozi oči vzgojitelja predšolskih otrok. V F.
Fras Berro (ur.), Spodbujanje otrokovih kompetenc v vrtcu (str. 91). Ljubljana:
Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Videmšek, M. in Pišot, R. (2007). Šport za najmlajše. Ljubljana: Fakulteta za šport.
top related