8 Ден/ the eight day

8-mi DEN

MAKEDONSKA PRAVOSLAV-NA CRKVA, EPARHIJA ZA

AVSTRALIJA I NOV ZELAND

IZDAVA:EPARHISKI CRKOVNO-

PROSVETEN SOVET

Glaven i Odgovoren UrednikMITROPOLIT PETAR

Urednikprotoerej Gligor Kiselinov

Tehni~ka i jazi~ka korekcijaprotoerej Gligor Kiselinov

KoricaPetre Veselinov

Tel. (03) 9404 1166E-mail:

[email protected]: 0413 174 515

MACEDONIAN ORTHODOXCHURCH

DIOCESE OF AUSTRALIA ANDNEW ZEALAND

PUBLISHED BY:DIOCESAN CHURCH

EDUCATIONAL COUNCIL

Responsible EditorMETROPOLITAN PETAR

EditorVery Reverend Father Gligor Kiselinov

Technical & Literal workVery Reverend Father Gligor Kiselinov

Cover designPetre Veselinov

WITH THE BLESSING OF THEPRESPA AND PELAGONIAN

METROPOLITAN HIS GRACEPETAR

JULI-SEPTEMVRI / JulY-SepTemBeR 2015 1

Svet Arhierejski Sinod - Ilindensko

poslanie ............................................................................. 2

Veronauka

Mitropolit Petar - Blagodatta Bo`ja - cel na

ìvotot .......................................................................... 5

Jerotej Vlahos - Preobraènieto

Hristovo - ..................................................................... 9

Aktuelno

Dime Merakovski - 20 godini od proneverata na crkvata ,,Sv.

\or|i” vo Ficroj ....................................................... 12

Church History ................................................................... 16

igumen Gavril - Starci - Sv. Amvrosij

Optinski ..................................................................... 19Vesti ................................................................................. 32

Slu`ben del .................................................................... 38

Naslovna stranica:Preobraèie Hristovo

Sodrìna

2 JULI-SEPTEMVRI / JulY-SepTemBeR 2015

Ilindensko poslanie

Vozqubeni praznikoqupci,

Slobodata e svetost za sekoj poedinec,za sekoe op{testvo, za sekoj narod. Slobodapostoi tamu kade {to nema zarobenost, kade{to nema robuvawe, kade {to nema ugnetu-vawe. Slobodata e tamu kade {to se naselilspokojot, kade {to vladee mirot, kade {tocaruvaat slogata i harmonijata. Slobodata eidealot {to treba da bide posakuvan od seko-go od nas poedine~no, no i od site nas zaedno.

Bog go sozdal ~ovekot da bide slobo-den. - I vide Bog deka e mnogu dobro s# ona{to go be{e sozdal (1. Moj. 1, 31). Ova potvr-duva deka tamu kade {to e prisutno dobroto,prisutna e i slobodata, za{to kade {to imazlo, ne moè da ima sloboda. ôvekot e soz-daden so slobodna volja, za da moè samiot daizbira me|u dobroto i zloto, da Go prifatiili otfrli Boga. No ovoj izbor samiot posebe ne go pravi ~ovekot sloboden, tuku toa za{to toj }e se opredeli. Ako se odlu~i zadobroto, za izvorot na dobroto, a toa e Bog,toga{ }e bide sloboden i osloboden: Nikoj nemoè da im sluguva na dvajca gospodari... Nemoète da im sluìte na Boga i na Mamona,pora~uva Gospod Isus Hristos (Mat. 6, 24).Sekoja ~ove~ka postapka se opredeluvaspored merata na toa kolku e ~ovekot i slobo-den i osloboden od grevot. Ako e rob nagrevot (sp. Jovan 8, 34), na ìveeweto sporedsvoite strasti i èlbi, toga{ toj gi tvoridelata na zloto, postapuva bez qubov, sebe-

qubivo i koristoqubivo. Slobodata eprisutna tamu kade {to postoi qubov, kade{to ima qubov i kon Boga i kon lu|eto. I nesamo kon Boga ili ne samo kon lu|eto, za{toednata so drugata qubov nikoga{ ne seisklu~uva, tuku se nadopolnuva: Ako nekojre~e: Go sakam Boga, a go mrazi svojot brat,la`livec e. Za{to onoj koj ne go saka svojotbrat, kogo go videl, kako moè da Go sakaBoga, Kogo ne Go videl (1. Jovan 4, 22). Zatoa,treba da se sakame eden so drug, oti qubovta eod Boga, i sekoj, koj saka, e roden od Boga i Gopoznava Boga... Ako se sakame eden so drug,Bog prebiva vo nas i qubovta Negova esovr{ena vo nas (1. Jovan 4, 7 i 12).

Vozqubeni ~eda vo Gospoda,

@iveeme vo vreme na silno zadu{uva-we na ~ovekovata sloboda. Od razni strani nasvetot slu{ame za vojni, progoni, ugnetuvawai ubistva, za razurnuvawa na domovi na iljad-nici nedol`ni lu|e, za uni{-tuvawe na starikulturi i civilizacii, za obidi da se izbri-{e i seto hristijansko nasledstvo na nekoiprostori. Me|unarodnite faktori i insti-tucii go premol~uvaat i ne reagiraat na egzo-dusot, no i na genocidot {to se slu~uva vrzhristijanskite zaednici po zemjite kakoIrak, Sirija, Libija, i vo drugite zemji naBliskiot Istok, kako i na Afrikanskiotkontinent. Nedostasuva potrebna reakcija zaza{tita na nedol`noto naselenie. Takviotodnos e pokazatel deka i vo ova vreme na nap-

† STEFANPO MILOSTA BO@JA,

ARHIEPISKOP OHRIDSKI I MAKEDONSKI,ZAEDNO SO SVETIOT ARHIEREJSKI SINOD,

DO SVE[TENOSLU@ITELITE, MONA[TVOTOI DO SITE ÊDA NA

MAKEDONSKATA PRAVOSLAVNA CRKVA,A PO POVOD ILINDENSKITE PRAZNUVAWA,

ISPRA]A MIR I BLAGOSLOV OD BOGA

,,Gospod e Duhot; kade {to e Duhot Gospodov,tamu ima sloboda” (2. Kor. 3, 17).


Ilindensko poslanie

redna civilizacija i tehnologija, soo~enisme so golema otu|enost na lu|eto me|u sebe iod Boga. A toa se dolì na faktot {to sovre-meniot ~ovek, preku svoite iskriveni veru-vawa i ubeduvawa, preku svojata svrtenostkon sebe, so urivaweto na prirodnite zakoni,vsu{nost, se zarobil i stanal zatvorenik nasamiot sebesi i na svoite strasti. Pa zatoadenes sme soo~eni so prifa}awe na namet-natite neprirodni vrednosti kako civi-lizaciski pridobivki na sovremeniot ~ovek.

Pojavi so zakana kon slobodata, zaàl, ima i vo na{iov prostor. Ete i neo-damna, so nastanite vo Kumanovo, na{ata slo-boda be{e stavena na golem ispit. No blago-darenie na hrabrosta na na{ite braniteli,~ie delo na qubov kon bli`niot i odbrana naslobodata ve~no }e ostane vreàno vo memo-rijata na ovoj narod, go nadminavme toaisku{enie. Deloto na ilindencite svedo~ideka sekoga{ odlu~no treba da se sprotivs-tavuvame na èlbata na onoj koj saka da n#pokori, da ni ja odzeme slobodata. No kako i~estopati porano, taka i denes, nie se

soo~uvame so na{ite najgolemi neprijateli -na{eto needinstvo i me|usebnata borba.Najte{koto e toa {to samite pomagame da nise odzeme slobodata. Zatoa morame dasmogneme sili i da se nadmineme sebesi za dapridoneseme kon zaedni~koto dobro, za svojoti opstojot na idnite generacii. Za{to, kako{to nie go veli~ame deloto na ilindencite,nivnata beskompromisnost vo borbata protivzloto i ugnetuva~ot, koi i denes tropaat naportite na na{ata sloboda i na na{atadràvnost, taka i na{ite potomci moàt daja osuduvaat na{ata nere{itelnost, kako itoa {to rizikuvame mnogu od zaedni~kotozaradi li~ni interesi. Mirot, napredokot,slobodata, dobrobitot na narodot, sekoga{treba i mora da bidat edinstvena cel. A toane moè da go napravime ako sme zaboravilena Boga, ako sme zaboravile na verata i naìveeweto so verata, ako sme se otu|ile odEvangelieto i od Crkvata. Ne treba da go zab-oravime ve~no vaè~kiot evangelski prin-cip, koj na{iot Spasitel, Gospod IsusHristos, go postavil kako ìvoten dvigatelza site generacii: Ako vie ostanete vo Moeto


Ilindensko poslanie

slovo, navistina }e bidete Moi u~enici; i }eja zapoznaete vistinata, i vistinata }e veoslobodi (Jovan 8, 31 - 32).

Vozqubeni ~eda na slavnite ilinden-ci,

Nie ne mo`eme i ne smeeme da go zabo-ravime deloto na na{ite ilindenski junaci,izgradeno vrz qubovta kon Tatkovinata i konsvojot rod, kon svojata vera i Crkva. Tie niostavija ve~en amanet, koj na{iot narod nesmee da go zaborava, a toa e budnoto ~uvawe naslobodata. Toa }e se postigne edinstvenopreku neguvaweto na bratoqubivasplotenost, vo postojan podvig za nadminu-vawe na me|usebnite nesoglasuvawa inedoverbi. Dokolku, pak, nadvladee omrazata,taa }e go trasira patot kon sopstvenotouni{tuvawe, kon istoriskiot zaborav. Pasekoja civilizacija propa|ala ne tolku pora-

di nadvore{niot neprijatel, kolkuporadi sopstvenata nebudnost.Zatoa, da ne dozvolime omrazata dani stane odlika kako narod, tukunaprotiv - da rabotime na toaqubovta da nadvladee me|u nas!

Gospod da go blagoslovi delotona na{ite slavni junaci, i voprviot i vo vtoriot Ilinden, delo-to na site `rtvi vo odbrana naduhovnata i narodnata sloboda naMakedonija! Nivnata qubov konverata i Tatkovinata i nivnata pod-gotvenost da se `rtvuvaat za slobo-data, neka bide primer za sega izasekoga{.

Neka im e ve~en spomenot nasite padnati za sloboda naMakedonija! - Amin!

ARHIEPISKOPOHRIDSKI I MAKEDONSKI

†STEFAN

Zaedno so ~lenovite naSvetiot arhierejski sinod naMakedonskata pravoslavna crkva

† PETAR, Mitropolit Prespansko - pelago-niski i administrator Avstralisko - novoze-landski† TIMOTEJ, Mitropolit Debarsko -ki~evski† NAUM, Mitropolit Strumi~ki† AGATANGEL, Mitropolit Povardarski† METODIJ, Mitropolit Amerikansko -kanadski† PIMEN, Mitropolit Evropski† ILARION, Mitropolit Bregalni~ki† JOSIF, Mitropolit Tetovsko - gostivars-ki† JOSIF, Mitropolit Kumanovsko - osogovs-ki† GORAZD, porane{en MitropolitEvropski† KLIMENT, Episkop Heraklejski

Ilinden, 2015 g.


Veronauka

Temata za razgovor naovogodine{niot mladinskiseminar e za blagodatta Bo`-ja vo ìvotot na pravoslav-nite hristijani. Ovaa tema eop{irna i ne e vozmo`no s#da opfatime, me|utoa }e mo-ème da objasnime ne{to os-novno i da odgovorime na ne-koi od va{ite pra{awa.

Koga stanuva zbor zablagodatta Bo`ja, taa se ime-nuva i kako sila, qubov, mi-lost, Bo`ja milost itn. Taa eonaa sila {to lu|eto gi menu-va da bidat od lo{i – dobri,od ne~esni – ~esni, od nedos-tojni – dostojni. Apostol Pa-vle veli deka ne toj, tuku bla-godatta Bo`ja se pogriìlapove}e od drugite apostoli ideka toa e delo na Boga, a nena nego samiot. Ovaa sila enesozdadena, a nekade se nare-kuva i svetlina. Taa se nare-kuva svetlina i vo Stariot i

vo Noviot Zavet. Otkako seka~il na gorata Sinaj za da gidobie Bo`jite zapovedi i ot-kako gi zel istite, Sv. Pro-rok Mojsej moèl da go vidiBoga me|u karpata od zad grbi bil osvetlen so svetlinataBo`ja vo golema mera. Taka,koga do{ol kaj lu|eto so dve-te tabli, od negovoto licezra~ela silna svetlina i tiene moèle da go gledaat, po-radi {to si napravil pokri-valo.

Blagodatta Bo`ja e iTavorska svetlina. Aposto-lite na Tavor videle deka ko-ga Hristos se preobrazil,zra~ela silna svetlina i tiene moèle da ja gledaat, zatoa{to seu{te ne ja imale pri-meno s# do Pedesetnica, tukuja gledale onolku kolku {tomoèle.

Nekoi mislele dekasvetitelite i prorocite mo-èle da se opravdaat prekuZakonot, no re~eno e deka nepreku zakonot, tuku preku ve-rata i blagodatta se spasuva-at lu|eto. Stariot Zavet bilsamo prete~a i sluga na bla-godatta i ne moèl ni{to po-ve}e da napravi za spasenietona lu|eto, zatoa {to Hristosseu{te ne bil proslaven. Tojza prvpat vo seta svoja slavase pojavuva na Tavor. Na sta-rozavetnata sotirologija ne &e dovolno poznato oboèni-eto, kako {to mu e poznato nanovozavetnata. Zatoa zakonotBo`ji ne moèl da gi spasuva

lu|eto. Ne moè da se re~edeka blagodatta ne bila pri-sutna vo Stariot Zavet, tukusamo ne bila polnomerna.Imalo lu|e koi bile ispol-neti so blagodatta Bo`ja, ka-ko {to se patrijarhot Avra-am, Jakov, prorocite Isaija,Ilija, Elisej i ostanatite.Koga zboruvame za blagodattaBo`ja, vo Stariot Zavet taabila prisutna duri i kaj ne-koi neznaboè~ki narodi, nosamo dokolku tie imale veravo Boga. Takov primer se Si-bilite - neznaboè~ki pro-ro~ici, koi bile devici isvojata devstvenost ja podaru-vale na nekoj nepoznat bog.Tie ne Go znaele Hristos, noso svoeto srce Go ~uvstvuvalei Mu ja daruvale svojata dev-stvenost, ta zatoa i Bog imdal blagodat. Onie {to ja za-dobile blagodatta vo Sta-riot Zavet zna~i deka imalevera vo Mesijata.

Blagodatta Bo`ja de-luva zavisno od na{ata gre-vovna sostojba. Ako sme duho-vno posovr{eni, pove}e delu-va, a ako sme mnogu gre{ni,toga{ ne deluva. Kako {tosvetlinata deluva vo temni-nata, taka taa deluva vo gre-{nite lu|e, koi ìveat vogrevovi i ne sakaat da se ot-kaàt od svojata gre{na sos-tojba. Taa deluva preku Sve-tata Troica, i kako sila Bo-`ja taa e blagodat i na Ote-cot i na Sinot i na SvetiotDuh. Vo eden vozglas od Sve-

Mitropolit Petar

Blagodatta Bo`ja - cel na ìvotot

*Predavawe odràno na 9-ot mladinski seminar na 29-ti Avgust 2015 g.


Veronauka

tata Liturgija se veli: ,,Bla-godatta na Otecot, qubovtana Sinot i zaednicata naSvetiot Duh...”, toa dokaùvadeka taa ne izleguva od ipos-tasnata strana na Otecot iliSinot, tuku e edna i nedelli-va. Taa moè da bide na SinotBo`ji, da izleguva od Otecot,Koj e Izvorot na svetlinite.Zatoa velime deka Hristos eSvetlina od Svetlina, od iz-vorot na svetlinite, a i Sve-tiot Duh isto taka e svetli-na. Taa izleguva od Otecot,preku Sinot, vo Svetiot Duh.Taka toa go tolkuvaat i Sve-tite Otci.

Blagodatta Bo`ja dej-stvuva preku trite lica naSveta Troica, i najprvo delu-va preku svetite tajni. Niemoème da ja zadobieme preku~itaweto na Svetoto Pismo,ìtijata – koi se podocna za-pi{ano Sveto Pismo, odnos-no Sveto Predanie, kako ipreku drugite bogoslu`beni

knigi, a osobeno preku sveti-te tajni: kr{tenieto - so koestanuvame ~lenovi na svetataCrkva, miropomazanieto - sokoe se zape~atuva blagodattavo nas (maslosvet), ven~anie,kaj onie {to gi primaat ~i-novite na sve{tenstvoto, aosobeno preku pri~esnata,odnosno Evharistijata, koja etajna nad site tajni, od kojaizviraat site ostanati tajni.

Blagodatta Bo`ja zada ja zadobieme potrebni sedva uslova. Prviot e nie dasakame da ìveeme spored Bo-`jite zapovedi, da imame è-lba da sorabotuvame so Boga.Ako nie nemame sorabotka,odnosno sinergija pome|u Bo-`jata vola i na{ata, toga{nie ne }e moème da ja stek-neme. A za toa se potrebni po-dvizi. Mnogumina mislat de-ka celta vo ìvotot na lu|e-to e bdenieto, postot, milos-tiwata, ili ostanatite dob-

rodeteli. Tie ne se cel vo ì-votot na hristijanite, tukucelta e staknuvaweto na bla-godatta Bo`ja, odnosno Sve-tiot Duh, a tie se samo sred-stva so koi moème da ja stek-neme Bo`jata blagodat. No,nea nikoga{ ne moème da jastekneme so na{ite postigna-ti rezultati, tuku ni se davaspored milosta Bo`ja. Akoni se dava spored ne{to {tosme napravile, toga{ ne bibila blagodat. Blagodat zna-~i blag dar. Ako ni e daden pozasluga, toga{ ne e dar. Bla-godatta Bo`ja e milost Bo`-ja i taa e dar. Onoj {to mislipoinaku, e vo zabluda, zatoa{to ako e taka, toga{ nie smeGo zadolìle Boga, sme Gonapravile da ni bide dol`-nik poradi nekoja na{a dob-rodetel i ~ekame da ni dadespored zaslugata. No, nie ko-pneeme i ~ezneeme po Bogabez da razmiluvame za zaslu-gi.


Veronauka

Sv. Makarij veli: ~o-vekot e kako malo dete nespo-sobno za ìvot. Toa ja izgubi-lo svojata majka i ja bara ipla~e. Kopnee da ja najde, ataa mu izleguva vo presret ine ~eka toa da dojde do nea,tuku taa mu prio|a nemu i gohrani, neguva, mu laska. Toa e~ovekot koj ~eznee po Boga iBog, poradi toa {to ~ovekotsaka da bide vo zaednica soNego, mu ja dava Svojata bla-godat. Nekoi bogoslovi, koija tolkuvaat parabolata zadesette nerazumni devojki,velat i mislat deka tie nema-le dobri dela i zatoa oti{leda kupat maslo, po {to vrati-te se zatvorile i tie bile li-{eni od mo`nosta da bidat somladoènecot. No, vistins-koto tolkuvawe e deka i tieimale dobri dela. Samata de-vstvenost {to ja poseduvale eedno od najgolemite dobri de-la, me|utoa tie ne ja posedu-vale Bo`jata blagodat. Dob-rite dela ne se cel, tuku Bo`-jata blagodat e celta. Dobri-te dela nikoga{ ne treba dase pravat zaradi dobro ilizaradi ~ove~ka sueta, da sepokaème pred lu|eto kakosadukeite i fariseite, tukutie treba da se pravat vo ime-to na Hrista. Nitu edno delokoe ne e napraveno vo Negovoime, ne moè da bide primenona nebesata.

Sv. Serafin Sarovskiveli deka postojat tri volji:Bo`ja, ~ove~ka i satanska.Bo`jata e spasonosna, toa egrià za spasenieto na ~ove-kot i celiot svet. Taa e nep-romenliva. ôve~kata moèda e pogubna, no ako ne e pogu-bna, ne e nitu spasonosna. Vo-ljata na ~ovekot ne moè dago vodi samiot ~ovek kon spa-

senie. Dodeka tretata, satan-skata, e sekoga{ pogubna. Ko-ga nie sakame da napravimenekoe dobro delo, {tom gopravime samo zaradi dobro,toa e od ~ove~ka sueta. Lu|e-to sakaat da se pokaàt preddrugite deka pravat dobri de-la, a Hristos veli da ne znaelevata raka {to pravi desni-cata. Toa e voljata Bo`ja,zato s# {to pravime treba dapravime tajno. Mnoguminasvetiteli gi kriele svoitedobri dela i ako nekoj gi otk-rie kako svetitli, tie begaleod mesto vo mesto, za da ne jazagubat svojata va`nost i do-stoinstvo. Satanskata volja enajopasnoto ne{to {to moèda mu se slu~i na ~ovekot.

Nie, isto taka, trebada se trudime s# {to pravimeda bide potajno. No, sekoga{da se trudime da pokaùvameupornost, zatoa {to GospodIsus Hristos rekol deka sil-nite go dobivaat CarstvotoNebesno. Silnite zna~i oniekoi pokaùvaat sila protivsvojata volja, koi se borat sosebesi, so svoite strasti, è-lbi i suetata. Tie, koi poka-ùvaat tolku sila, za da ginadminat isku{enijata i st-rastite, no nikoga{ so svoja-ta mo} i sila, tuku so silatana Bo`jata blagodat, kako{to veli sv. Apostol Pavle:Ne jas, tuku Bo`jata blagodatse potrudi pove}e od site.

Apostolite vo svoiteposlanija sekoga{ velat bla-godatta na Boga Otecot soSvetiot Duh da bidat so vas.Ja spomenuvaat postojano, itaa e blagodat na site tri li-ca. Ne proizleguva od svojst-vata na licata, tuku od Boga,i preku nea gi nadminuvamena{tie grevovni sostojbi.

Postoi nastan od pr-vata polovina od 18-ti vekkoga Sv. Serafim Sarovskirazgovaral so Motovilov, koje opi{an od samiot Motovi-lov. Koga }e se napravi spo-redba, zapadniot protestant-ski misioner Harnak, napi-{al kup knigi, no sepak toj nemoèl da objasni kolku e go-lem dabot, bidej}i moèl dagi vidi samo lisjata. Toj pi-{uval samo za movta na dabot.Lu|eto vo toa vreme, a i podo-cna, imaat napi{ano ogromenbroj na knigi, no od niv nemanekoja golema polza, zatoa{to nemaat iskustvo na bla-godatta Bo`ja. Preturale od{uplivo vo prazno. Tie neìveele spored Bo`jite za-povedi, nemale iskustvo naprimawe na Bo`jata blago-dat. Deneska ima mnogu knigi,no vo Pravoslavieto ima s#pove}e svetiteli i ma~enici,a tie se dokaàni lu|e, koi sosvoeto iskustvo na svoite po-dvizi {to gi pravele i nasvojot ìvot, po milost Bo`-ja se oboìle i stanale lu|eBo`ji kako prvite hristija-ni. I denes nie treba da sevra}ame kon svetoote~kotou~ewe, zatoa {to toa e opi-tot {to go imale ranite hri-stijani, koi ìveele zaednovo edna zaednica, i sekoj dense pomagale, se ispovedaleeden na drug. Vo ranata Crkvaispovedta bila javna, s# dode-ka nekoj ne po~nal da pravinezamislivi grevovi, kogastanala privatna, za da ne sesoblaznat drugite so tiegrevovi.

Vo Stariot Zavet,prijatelite i ènata na Sv.praveden Jov postojano muvelele deka e mnogu gre{en izatoa Gospod mu go odzel seto


Veronauka

bogatstvo. No, toj ne àlel zabogatstvoto, tuku velel: Gos-pod dade, Gospod zede, neka eblagosloveno imeto Gospodo-vo. Koga pak mu go velele is-toto, toj velel deka go ~ustvu-va Boga vo sebe, vo nozdrvite,isto onaka kako {to Adam go~uvstvuval dodeka ne padnelvo grev. ûvstvoto za prisust-voto na Bo`jata blagodat ene{to {to moè da se po~uv-stvuva, no, treba da se vnima-va da ne se raboti za prelest,mislej}i deka toa e ispolne-tost so Bo`jata blagodat. Toae kako devoj~e da si igra maj-ka so kukla, ta dotamu }e sezanese i }e misli deka kukla-ta e vistinska. Dali nie goposeduvame Svetiot Duh seprepoznava na na~inot na koj-{to ìveeme i kolku nie sosvojot na{ ìvot uspevame idrugite da gi prerodime ipreobrazime.

Vo razgovorot so Mo-tovilov, Sv. Serafim mu re-kol: Dali me gleda{? Toj

rekol: Te gledam, ama ne mno-gu dobro, za{to od tvoite o~izra~i nekoja silna svetlina.Toga{ Sv. Serafim mu objas-nil deka taa svetlina se pre-dava i na Motovilov. Istokako {to sve}a se pali odsve}a. Na onaa od koja se zapa-lila, ne & se namalila nitusvetlinata nitu toplinata.Ako ima takvi sveti lu|e, koitreba da gi poddràvame, tiese na{i obrazci, no nikoj odniv nikoga{ ne mislel dekatie se patot i celta kon koiodime. Celta sekoga{ e dastigneme do Boga. Ako jas vevodam kon sebe, toga{ stanu-vam guru, go preskoknuvamBoga, i ve vodam ne kon Hris-ta, tuku kon sebe. Za àl, i voPravoslavieto ima duhovni-ci koi duhovnite ~eda gi vo-dat kon sebe, a ne kon Hrista.Pedagogija zna~i da vodi{dete, a nie duhovnicite gi vo-dime ~edata kon Boga. Visti-nskite duhovnici gi brkale~edata {to se privrzuvale.

Taka, zaradi zavista na nekojisku{enik {to sakal da goubie, Dionisij na Sv. Nekta-rij mu rekol deka treba daodi kaj drug duhovnik.

Motovilov posle raz-govorot so Sv. Serafim sfa-til deka Bo`jata blagodatGospod blagovolil da bide sonego, zatoa {to bile vo sne`-no vreme, no okolu niv bilosuvo i tie se ~uvstvuvale top-lo. Koga Bo`jata blagodat }ese vseli vo nas, treba da pres-taneme da se molime, bidej}inie se molime so zboroviteCaru nebesen, Ute{itelu,Duhu na vistinata... dojdi ivseli se vo nas... Ako nekogokanite da dojde kaj vas i tojdojde, a vie seu{te go vikateda dojde, toga{ ne{to ne e vored. Koga Bo`jata blagodat ja~uvstvuvame, toga{ molitva-ta prestanuva i sme ja postig-nale celta. A celta na hris-tijanskoto ìveewe e zadobi-vawe na Bo`jata blagodat.


Veronauka

Preobraènieto Hri-stovo na gorata Tavor se slu-~i malku vreme pred Negovi-te Stradawa, odnosno pokon-kretno ~etirieset dena predda postrada i pred da bide ra-spnat. Vpro~em, celta naPreobraènieto be{e da seutvrdat U~enicite vo veratadeka On e Sinot Bo`ji i dane se pokolebaat od toa {to}e go vidat vo tie denovi. Votroparite na Crkvata se gle-da ovaa vistina. Vo eden tro-par peeme: ,,Pred Tvojot ~e-sen krst i stradawe, zemaj}igi od svetite u~enici onie zakoi{to proceni, Si seiska~il na gorata”.

Spored toa, pra-vilno PreobraènietoHristovo bi trebalo dase praznuva vo mesec Ma-rt, analogno so toa kogase praznuva Veligden se-koja godina. No bidej}itoa vreme se sovpa|a soperiodot na êtirieset-nicata i ne bi moèlo dase praznuva torèstveno,zatoa praznikot bil pre-nesen na 6. Avgust. Ovojdatum ne e slu~aen, bidej-}i e ~etirieset dena predVozdigaweto na êsniotKrst (14. Septemvri), koj{to e kako Veliki Pe-tok.

Nastanite na pra-znikot se zapi{ani i odtrojcata t.n. Evangelistisinopti~ari, zatoa {toPreobraènieto prets-tavuva centralen nastanvo ìvotot Hristov i so-drì mnogu teolo{ki po-raki (Mat. 17, 1 - 8; Mar-

ko 9, 2 - 8; Luka 9, 28 - 36).Preobraènieto Hri-

stovo pretstavuva eden vrho-ven nastan vo ìvotot naU~enicite, koj {to ima vrskaso Pedesetnicata, bidej}i seraboti za golem opit na Boga.Sekako, postoi razlika pome-|u Preobraènieto i Pedese-tnicata, od aspekt deka U~e-nicite pri Preobraènietoseu{te ne bea ~lenovi naoboènoto Telo Hristovo,kakvi {to stanaa na denot naPedesetnicata.

Inaku, postojat i dru-gi nastani vo Hristoviot ì-vot koi{to soìnuvaat ednopreobraènie, bidej}i U~e-

nicite se udostoija da vidatnekolku zraci od HristovotoBoèstvo. ]e prikaème dvaod tie nastani.

Prv e povikot na dvaj-cata U~enici, na koi {to sv.Jovan Krstitel im Go pokaàHrista. U~enicite {tom goslu{naa êsniot Prete~a ka-ko veli: ,,eve Go jagneto Bo`-jo”, trgnaa po Nego. I toga{,,Isus koga se zavrte i gi videkako odat po Nego” gi pra{a{to baraat. Na nivnoto pra-{awe kade ìvee, On gi povi-ka da dojdat kaj Nego. A sve-tiot Evangelist zabeleùva:,,otidoa i vidoa kade ìvee, iostanaa pri Nego toj den”

(Jovan 1, 35 - 39). Toa de-ka Hristos go zavrteSvoeto lice i gi videzna~i deka ja otkri sla-vata na Svojata li~nostvo eden mal stepen. Toaniv gi pottikna da sa-kaat da ostanat so Nego.Domot Hristov e svetli-nata, a toa {to U~enici-te toj den ostanale vodomot zna~i deka cel denprebivale vo sozercaniena nesozdadenata Svet-lina.

Taka razbirame dekapovikot na U~enicitene bila edna obi~na po-kana na koja {to se otpo-vikale zatoa {to imalegolema revnost, tuku eplod na sozercanie i ot-krovenie. A, kako {toveli blaèni Teofila-kt, pokaùva deka na tiekoi {to Go sledat Hris-ta, On im go pokaùvaSvoeto lice, slavata na

Jerotej Vlahos

Preobraènieto Hristovo


Veronauka

Svojata li~nost, zatoa {toako nekoj ne go sledi Hristapreku praksata, toga{ ne mo-è da dostigne do sozercani-eto.

Vtor slu~aj e povikotna U~enicite pome|u koi{tose vbroi i Apostolot Petar.Gi sretna Hristos po neuspe-{niot ribolov i im zapovedapovtorno da gi frlat mreì-te vo ezeroto. Koga bez da o-~ekuvaat ulovija mnogu ribi,Simon Petar padna pred no-zete Hristovi i re~e: ,,odi siod mene, Gospodi, za{to sum~ovek gre{en”. A Evangelis-tot opravduva: ,,za{to be{evlegol strav vo nego i vo site{to bea so nego, i od toj ulovna ribi {to gi ulovija” (Luka5, 1-11). ûvstvoto na Aposto-lot Petar deka e gre{en be-{e plod i rezultat na stra-vot i na ekstazata vo koja {todojde so ~udoto. Se raboti zaopitot na slavata Bo`ja, za~uvstvoto na prisustvoto naSinot i Logosot Bo`ji, no i

za negovata sopstvenane~istota, na grevovno-sta. Ovoj nastan ako sesporedi so paralelniotkrovenski sobitijaod Stariot i NoviotZavet pokaùva deka nee strav {to proizlegu-va od nadvore{ni fak-tori, tuku od otkrove-nie na slavata Bo`ja.

Zborot preobraè-nie ozna~uva menuvawena formata. Zna~i vo e-den konkreten momentHristos go otkri toa{to go krie{e, ja obja-vi slavata na Boèst-voto, so koe{to be{esoedineta ~ove~katapriroda od momentotna za~nuvaweto vo ut-

robata na Bogorodica. Hris-tos so Svoeto golemo ~oveko-qubie go sokri toa {to goima{e otsekoga{, za da ne,,izgorat” U~enicite poradinivnata nepodgotvenost, bi-dej}i seu{te se nemaa podgot-veno.

Hristos vo toj ~as sepreobrazi, no pri toa ne pri-mi ne{to {to ne go ima{e,nitu se pretvori vo ne{to{to ne be{e, tuku na SvoiteU~enici im go objavi toa {toOn e. Vsu{nost, koga zboru-vame za Preobraènie mis-lime na toa deka ja pokaàslavata na Svoeto Boèstvo,koe {to go drè{e nevidli-vo vo vidlivoto telo, bidej}ilu|eto ne moèa da se soo~atso toa.

Sv. Jovan Zlatoust }ere~e deka Hristos ne go poka-à celokupnoto Boèstvo,tuku edno malo negovo dejst-vo. A toa go napravi, od ednastrana za da izvesti za toa ko-ja e Boèstvenata slava na

Carstvoto, a od druga stranaod ~ovekoqubie za da ne goizgubat i svojot ìvot gledaj-}i ja seta slava na Boèstvo-to. Zatoa, tajnata na Preob-raènieto e i otkrovenie naCarstvoto, no i izraz na qu-bovta i na ~ovekoqubietoBo`jo.

Vo liturgiskite teks-tovi se zboruva deka pri Pre-obraènieto Hristos ja obo-gotvori ~ove~kata priroda{to ja primil. No, toa se ve-li so edna odredena smisla ine zna~i deka samo toga{ seobo-ì ~ove~kata priroda.Spored sv. Jovan Damaskin~ove~kata priroda se oboìod ipostasnoto soedinuvaweso Boga Logosot, koe {to seslu~i od momentot na Nego-voto za~nuvawe vo utrobatana Bogorodica, na denot naBlagove{tenieto. Toga{, Bo-èstvoto ja oboì ~ove~katapriroda, a ~ove~kata prirodase oboì (sv. Grigorij Bogos-lov). Pri Hristovoto Preob-raènie na U~enicite im seobjavi taa oboèna ~ove~kapriroda od nejzinoto prima-we od strana na Boga Logosot.Prethodno be{e nepoznata, asega stana poznata. Vo taasmisla se zboruva vo nekoitropari za oboùvawe na ~o-ve~kata priroda pri Preob-raènieto.

Tokmu toj fakt n# vo-di kon gledi{teto deka na Ta-vor nemame samo Preobraè-nie, otkrivawe na Hrista(bidej}i toga{ navistina po-kaà nekoi zraci od SvoetoBoèstvo), tuku i preobra-ènie na U~enicite. U~eni-cite se udostoija da go vidatoboùvaweto na Hristovata~ove~ka priroda, tokmu zatoa{to samite tie se preobrazi-


Veronauka

ja. Svetite Otci zboruvaat zapromna na U~enicite. ,,Se iz-menija i taka go vidoa izme-nuvaweto” (sv. Grigorij Pala-ma). Toa zna~i deka postoipromena, Preobraènie naHrista, no toa stana poznatozatoa {to ima{e i promena,preobrazuvawe na U~enici-te.

Preobrazuvaweto naU~enicite se slu~i vo celotonivno psihosomatsko bitie.U~enicite ne ja vidoa Boès-tvenata svetlina samo so niv-niot um, koj {to e oko na du-{ata, tuku i so samite teles-ni setila, no koi {to pretho-dno bea ukrepeni so nesozda-denata energija Bo`ja i sepreobrazija za da ja vidat. Te-lesnite o~i se slepi za Bo`-jata svetlina, bidej}i o~itena ~ovekot se sozdadeni i nemoàt da ja vidat nesozdade-nata Svetlina. Zatoa i beapreobrazeni od energijataBo`ja i se udostoija da ja vi-dat slavata Bo`ja (sv. Gri-gorij Palama).

Za da ja pokaè Hris-tos slavata na Svoeto Boès-tvo se iska~i na gorata Tavor.Toa bi moèlo da se slu~i ivo nekoja dolina, na nekoe{iroko mesto. No zo{to sepretpo~ita gorata?

Vo starata epoha biloobi~aj site golemi nastani dase slu~uvaat na povisoko mes-to, na visoki planini, kako{to pravele i idolopokloni-cite koi{to na planinite giprinesuvale svoite `rtvi.Hristos go pokaùva veli~i-eto na Svojata slava na gora-ta Tavor, bidej}i objavuvawe-to na oboùvaweto na ~ove~-kata priroda e najgolemiotnastan vo istorijata na ~ove-{tvoto.

Potoa, kako {to re~eHristos, dojde za da ja pobarazabludenata ovca koja {to sezagubi vo planinite. Sporedtoa, Hristos se iska~i na go-rata za da pokaè deka On janajde zagubenata ovca i ja os-lobodi od grevot i od |avo-lot, deka On e vistinskiotpastir na lu|eto. (sv. Gri-gorij Bogoslov).

Iska~uvaweto na go-rata pokaùva i deka oniekoi{to sakaat da ja vidatslavata na Boèstvoto vo ~o-ve~kata priroda na Logosot,}e treba da izlezat od ponis-koto i da se iska~at poviso-ko, t.e. da se o~istat od s# ze-mno {to gi drì vrzani zazemjata.

Preobraènieto Hri-stovo se slu~i dewe, taka {toU~enicite vidoa dve sonca,setilnoto i duhovnoto. Vo e-den svoj tropar sv. Jovan Da-maskin veli: ,,Od zracite naBoèstvoto se sokri setil-noto sonce koga na gorata Ta-vor Te vide Preobrazen, Isu-se moj”. Zna~i, setilnoto son-ce se sokri i is~ezna od zra-cite na Hristovoto Boèst-vo. Moèbi vo po~etokot gle-daa dve svetlini, sozdadenatai nesozdadenata, kako {to ve-lat svetitelite koi {to ima-at takvi iskustva, no koga vi-doa pogolemo dejstvo na Bo-èstvoto, toga{ potpolno seizgubi setilnoto sonce. Sv.Isak Sirin veli deka U~eni-cite na Tavor gledaa dve son-ca ,,edno na neboto, voobi~a-enoto, i edno nevoobi~aeno”.

Sv. Nikodim Agioritveli deka na gorata Tavor,pri Hristovoto Preobraè-nie se slu~i golem i stra{enprizor. Prvo, zatoa {to izg-reaja dve sonca, ne{to {to

nikoga{ ne & bilo poznato natvarta. Ne se raboti za sonce-to {to se gleda pred izgrejso-nceto, za idolot na sonceto,tuku za dve sonca, i toa napladne. Vtoro, stra{en pri-zor e zatoa {to ednoto e seti-lno sonce i izgrea od neboto,a drugoto e duhovno koe {toizgrea od zemjata. Toa vtorosonce be{e nesporedlivo po-visoko od setilnoto {to izg-rea od neboto. I kako {to soizgrevot na setilnoto sonceis~eznuvaat site yvezdi na ne-boto, taka i so izgrevot na so-nceto na pravdata is~eznaa izracite na setilnoto sonce.

Sekako, slavata na se-tilnoto sonce ne ja vidoa si-te lu|e na zemjata vo toj mo-ment, osven trojcata u~enicii prorocite koi{to se javija.Sv. Grigorij Palama veli de-ka setilnoto sonce koe {toizgreva go gledaat site koi{-to ìveat na zemjata, osvenako nekoj e slep, dodeka duho-vnoto sonce na pravdata gogledaat onie koi{to se pod-gotveni. A analiziraj}i ja o-vaa svoja misla veli deka se-tilnoto sonce, bidej}i e bezdu{a, nelogosno i nema volja,go gledaat site lu|e, dodekaduhovnoto sonce nema samopriroda i prirodna bleska-vost i slava, tuku i soodvetnavolja, i zatoa se javuva na o-nie na koi {to saka i kolku{to saka vreme. Spored toa,duhovnata i nesozdadena svet-lina ja gledaat onie koi {tose udostojuvaat od Boga za tojopit, bidej}i Bog se otkrivaSebesi na onie na koi {to sa-ka, a toa otkrovenie e analog-no so duhovnata sostojba nalu|eto koi {to se udostojuva-at so otkrovenskiot opit.

(prodolùva)


Aktuelno

Prvoizgradenata kom-paniska makedonska CrkvaSv. \or|i vo Melburn, se pre-tvori vo gnezdo na raskol-ni{tvo. Nejzinite kompanis-ki voda~i ja programiralesvojata namera edinstveno zazloupotreba na crkovnotoime za privaten biznis. Posteknuvaweto materijalnobogatstvo od vernicite naMakedonskata PravoslavnaCrkva, posle 35 godini domi-nirawe vo crkovniot ìvot,

koga razbraa deka pove}e ne‘}e moàt da zloupotrebu-vaat so Eparhijata, ja frlijamaskata na la`nata lojalnostkon MPC i si zaminaa vonepovrat.

Svetiot ArhierejskiSinod na Makedonskata Pra-voslavna Crkva vo 1995 g. isp-rati visoka crkovna delega-cija vo Avstralija, vo sostavna g. Stefan, sega{en pogla-var na MPC, vladikata g.Petar i proto|akonot Rato-mir Grozdanovski. za da gi os-vetat nekolkute novoizgra-deni crkvi, a voedno i da or-ganiziraat i sprovedat Epar-hisko izborno Sobranie. Natoa Sobranie se odmaskirala`nata lojalnost na samona-re~enite ,,lojalni op{tini”kon Makedonskata Pravosla-vna Crkva

Prviot del od progra-mata na delegacijata pominaso radost i zadovolstvo na si-te strani. Vpro~em, se iska-àa i golemi pofalbi konvladikata g. Petar od voda~i-te na crkvata ,,Sv. \or|i” zane-govata rabota vo osvetu-vaweto na novata crkva voEping, na koja gazdite &stavija dve imiwa ,,Sv. \or|ii Presveta Bogorodica” i zakoja crkva velat deka japrenele od Ficroj vo Eping.

Na vtoriot del odprogramata, odnosno svikuva-weto na izbornoto Eparhis-ko sobranie na 5-ti juni 1995g., rabotite preminaa vo kon-frontacija pome|u voda~itena crkvata ,,Sv. \or|i” i pre-tsedatelstvoto na Eparhis-koto sobranie. Gospodata odcrkvata ,,Sv. \or|i” se poja-

Dime Merakovski

20 godini od proneverata na crkvata ,,Sv.\or|i” vo Ficroj

crkvata ,,Sv. \or|i” vo Ficroj


Aktuelno

vija na Sobranieto so 7 dele-gati, namesto so 2, kako {tose sti-pulira vo Ustavot naMPC, vo odnos na eparhisko-to rabotewe. Koga na toa niv-no samovolie ne im se dopu{-ti site 7 nazna~eni delegatiod nivnata op{tina da u~est-vuvaat kako delegati, tiesite go napu{tija Sobranie-to, kaùvaj}i deka, na mina-tite ili prethodnite Epar-hiski Sobranija im se dozvo-luvalo da imaat pretstavni-ci i od manastirot (iakonemaa ni uprava, ni kalu|er.Da napomneme deka do toj mo-ment Eparhijata be{e pod ni-vno upravuvawe so kompanis-ki zakoni, vo vremeto na vla-dikata Timotej kako nadle-èn Arhierej na ovaa Eparhi-ja. Toj ne se obide da vnese ka-nonski red i poredok soglas-no so Ustavot na MPC, tukutaa dol`nost ja ostavi nakompaniskiot voda~ HristosPantelis Altis.

Dodatno na toa, tie se-

ga baraa da imaat pretstavni-ci i od prvoizgradenata, no,zatvorena crkva ,,Sv. \orgi“vo Ficroj, koja na 6-ti maj napatroniot den \ur|ovden & goprekratija crkovniot ìvoti gi stavija katancite navratata.

Toj slu~aj go upotre-bija da zaminat od Eparhis-koto Sobranie, kako i odredovite na MakedonskataPravoslavna Crkva (vo kojanikoga{ ne se ~uvstvuvaledeka se vo zaedni{tvo).

I pokraj toa {to naEparhiskoto sobranie prisu-stvuvaa delegati od postara-ta op{tina vo Pert ,,Sv. Ni-kola”, kako i crkvata ,,Sv.Naum Ohridski” od Adelaidi crkvata ,,Sv. Bogorodica”od Wu Kastel, ovie tri crkviim se pridruìja i prifatijapokani od upravuva~ite na,,Sv. \or|i” da prisustvuvaatna sobranie, koe se odrà voavgust 1995 g. vo crkvata ,,Sv.

\or|i” vo Ficroj, Melburn.Od toa sobranie proizlezenivna (obedineta) platformaso rezolucii i re{enija,oficijalno proglasuvaj}i seso imeto ,,lojalni op{tini zaza~uvuvawe na integritetotna Makedonskata Pravoslav-na Crkva vo Avstralija”. Zna-~i, ovie kompaniski op{tinine go priznaa EparhiskotoSobranie i kako rezultat natoa, tie se proglasija kako dase legalna Eparhija.

ûdno ne{to: sega ra-skolnicite se pojavuvaat ka-ko vistinski i crkovni op{-tini, pa duri i ~uvari na in-tegritetot na Makedons-kataPravoslavna Crkva vo Avst-ralija.

Zatvorvawe na crkvata ,,Sv.\or|i” vo Ficroj

Na patroniot den \u-r|ovden na 6-ti maj 1995 g., seprodade crkvata protiv vol-


Aktuelno

jata na vernicite (kako {topokaùvaat slikite) i pro-tiv voljata i odlukata naMajkata Crkva. Taa proda`-ba (spored kaùvaweto na ko-mpaniskite voda~i) & donesena kompanijata 819.000 dola-ri. A toj kapital be{e soz-daden od podarenite pari navernicite.

Spored izjavata dade-na pod zakletva pred sudot naViktorija, na 6-ti septemvri1990 g., voda~ot na kompanija-ta Hristos Pantelis Altis,kaà deka kompanijata do toavreme poseduvala 10 milionidolari bogatstvo, {to zna~i,ovaa crkva im go donese toagolemo bogatstvo.

Po zatvoraweto i pro-da`bata na crkvata, narodotpo~na da zboruva deka so pa-rite od proda`bata na crkva-ta se zbogatil Hristos Pan-telis Altis. I ne samo toa,tuku i eden del od manastir-skoto mesto vo King Lejk bi-

lo na imeto na negovata }er-ka.

Hristos PantelisAltis, na 8. 12. 2000 g., se po-javi na intervju na radio-programata 3ZZZ (tripatizet), vodena od ekskomunici-raniot od MPC Ico Najdo-vski, koj be{e golem prija-tel, istomislenik kako isledbenik na Altis. Sakaj}ida mu pomogne vo odbranatana Altis, Najdovski mu dadeprilika samiot da odgovori ida se brani od narodnite go-vorewa i veruvawa. Pritoa,toj na Altis mu go postavislednovo pra{awe:

,,Gospodin Altin, slu-{ame del od Makedonskatazaednica tvrdi deka imotitena crkvata ,,Sv. \or|”i se nali~no va{e ime i na ime nava{ite sinovi, vpro~em,nekoi tvrdat duri i del odmanastirskoto mesto vo KingLejk bil prenesen na va{ata}erka?”

Altis se pomisli ma-lku, te{ko izdivna i go kaàslednovo:

,,Ne znam {to da re-~am, si go sakam mojot narod,sum rabotel za mojot narod, apak, takvi lagi, nevistini,osobeno da izleguvaat od ti-pot na eden Vladika i na sve-{tenici i na nekoj si taka-nare~eni akademici (mislina B. Pavlovski, m.b) i trista~uda, e edna golema laga.Arno ama, ne e toa dovolno.Jas sum 80-godi{en ~ovek isiot ìvot go imam potro{e-no vo op{testvenoto dviè-we. Sum dal s# {to moàm,nitu edna centa nema vlezeno,od crkovni pari vo mojataraka, za moja upotreba. Ete,taka kaùvam jas, taka e.

Toa e verno deka jassum inicijatorot (kupuva-~ot) da se kupi crkvata ,,Sv.\or|i” i jas sum kupuva~otkoga se kupi manastirskotomesto vo Kinglejk.”


Aktuelno

Najdovski ponatamu gozapra{a:

,,Dobro, za pove}e in-formacija na Makedonskatazaednica, za del od Makedo-nskata zaednica, za koi sepra{uvaat, odnosno, koi sme-taaat i mislat deka vistinacrkovnite imoti se na va{eime, kako vie }e dokaète?”

Altis: ,,Jas gi poka-nuvam site tie ili del od tieda dojdat da gi vidime smetki-te. Od denot koga dojdov voAvstralija duri do denes,imam kupeno i prodadeno 12biznisi, Imam kupeno ipopraveno i prodadeno 94ku}i. Dokumentite gi imamvo race i moàm da mudokaàm na kogo i da bide.”

Od ovoj razgovor iodgovor na Altis, {to moèda se razbere? Se dokaùvali ne{to kako vistinito?

Od iskustvoto vo ra-

boteweto na kompanijata naAltis ima pove}e od dovolnaevedencija deka sekoj onoj koj}e postavi pra{awe za kakvai da bila neto~nost ili neja-snost vo smetkite od finan-siskite godi{ni izve{tai,mu se pokaùva vratata da sizamine i nikoga{ pove}e dane se vrati vo redovite nakompanijata.

Pri takvite iskustva,popusto Altis gi pokanuvasite onie ili del od onie koisakale da pojdat kaj nego za dagi videle negovite li~nismetki.

Tuka nema somnevawedeka Altis ima evidencijadeka toj gi kupil site onie 94ku}i i 12 biznisi. Nopra{aweto e od kade izvi-rala taa kupuva~kata mo} naAltis?

Iako pra{aweto ikonstatiraweto na vodite-

lot na radio-programata be-{e deka Makedonskata zaed-nica ili del od Makedons-kata zaednica misli i smetadeka imotite na crkvata ,,Sv.\or|i” se sopstvenost na Al-tisovata familija, Altisodgovara deka takvi lagi inevistini izleguvale od ti-pot na eden vladika, na sve-{tenici i na nekoj si t.n.akademici. Namesto da odgo-vori na pra{awata, toj obv-inuva nekoj drug, a ne oniekoi zboruvale i veruvaledeka Altis spe~alil oddarenijata koi doa|aat odvernicite na MPC.

Koga nikade i na ni-kogo ne mu se dade ot~et zadobienite pari od proda`-bata na crkvata ,,Sv. \orgi”,Altis i kompanijata nemoàt da bidat po{tedeni odizgovor za pronevera na naro-dnata pot.


RelIgIouS eDuCATIoN

The Icon Debate

In the eighth century theIsaurian rulers Leo III (717-741) and Constantine V (741-775) in the East attempted tosubject the Church to their rule.The latter even dared to callhimself "emperor and priest."In order to gain control of theChurch these two emperorsviciously attacked the zealous

Christians, especially themonks, who defended theintegrity of the Church. Theattack took the form of a fiercepersecution against those whovenerated the icons. The sub-ject of the attack was wellplaced because there reallyexisted an exaggerated venera-tion of icons among the piouspeople which truly bordered onidolatry and paganism.

A council held in 753formally condemned the vener-ation of icons by Christians. Itcalled for the removal of allimages from the churches, pub-lic buildings' and homes of thepeople. This council was notonly a political move by therulers to gain authority over theChurch, but it showed a rea-soned and well skilled argu-mentation against icon venera-tion. The basis of the positionof the council was taken prima-rily from the biblical teachingthat God is invisible, thereforevisible, graven images are notto be made and adored by truebelievers. It is probable thatthis argumentation was inspiredby close contact with theMoslems who were fanaticallystrict on these very points.

The bishops of theChurch were under strongimperial pressure to condemnofficially the veneration oficons. When they did, a viciouspersecution of those who con-tinued to keep and to veneratethe holy images immediatelyfollowed. The time between762 and 775 is known as the"decade of blood" since hun-dreds of Christians, mostlymonks, were imprisoned, tor-tured, and even killed for har-boring and honoring icons.

(continued from last issue)

Church History


RelIgIouS eDuCATIoN

The Seventh EcumenicalCouncil

In 787, during the reignof the Empress Irene (780-802), who favored icon venera-tion, a council was held inNicea which defined the legiti-mate and proper use of icons inthe Church. This council, nowknown as the SeventhEcumenical Council, followedthe theology of Saint John ofDamascus (d.749). The deci-sion of the council affirmedthat icons may be made andhonored but not worshipped.

The bishops of thecouncil reasoned that the veryessence of the Christian faith isthe incarnation of the Son andWord of God in human flesh.God indeed is invisible. But inJesus Christ the invisible Godhas become visible. The onewho sees Jesus sees the invisi-ble Father. (John 14:8) Whenicon painting and icon-venera-tion in the Church are denied,the true humanity of Jesus isdenied. As well, it is denied thatin and through Christ, the HolySpirit has been given to men sothat they may become holy,truly fulfilling themselves ascreated "in the image and like-ness of God." (Genesis 1:26)

Thus, it was the coun-cil's decision that the rejectionof the holy images is the rejec-tion of the fact of salvation byGod in Christ and the HolySpirit.

God the Father and theHoly Spirit cannot and must not

be depicted. Christ, theTheotokos, and the saints canbe depicted in iconographicform because they show thereality of man's salvation byGod. They show the true trans-figuration and sanctification ofman - and the whole of creation- by Christ and the Holy Spirit.The images may be veneratedin the Church since "honor ren-dered to the image ascends toits prototype, and he who ven-erates an icon adores the person(hypostasis) of the one por-trayed." (Seventh EcumenicalCouncil)

After the council of 787the attack against the icons con-tinued. It finally ended in 843when the icons were returned tothe Churches where theyremain today.

Liturgical Development

Saint John of Damascuswas also responsible for liturgi-cal development in the eighthcentury. He was a highrankingminister of the Moslem Caliphwho became a monk in the St.Sabbas monastery in Jerusa-lem. He wrote many liturgical-hymns still sung in the Church

Saint John of Damascus


RelIgIouS eDuCATIoN

such as the Canon ofEaster Matins, andcertain hymns sungat the Orthodoxfuneral service. He isconsidered to be theoriginal composer ofthe Octoechos whichis the collection ofhymns sung in theChurch using eightdifferent melodies,one each week on arotating basisthroughout the year.(See Book 2 onWorship)

Saint John isthe author of the firstsystematic treatise ofOrthodox Christiandoctrine called theComplete Exposi-tion of the OrthodoxFaith. This treatisecan be found in partthree of the work,The Fount ofKnowledge.

The feast ofthe Entrance of the Theotokosto the Temple was introducedin Constantinople. Accordingto St. Andrew of Crete, thefeast was already being cele-brated in Jerusalem as early asthe sixth century. Thus, by theeighth century, it had found itsplace in the universal calendarof the Orthodox Church.

The West

In the West, in theeighth century, the barbarian

tribes continued to be convert-ed to Christianity. The greatestmissionary at this time was St.Boniface (d.754). Also in thiscentury the bishops of Romebecame for the first time secu-lar rulers who governed proper-ties in Italy, and entered intoclose relation with the newly-emerging Carolingian rulers. Itwas these barbarian rulers ofthe Carolingian House, particu-larly Charlemagne, who wereto restore the empire in theWest with the cooperation of

the bishops of Rome. In orderto do so, however, they had toattack the legitimacy of theempire in the East. They madetheir attack by accusing theEast of idolatry because of iconveneration, and by accusing theEast of dropping the words"and the Son" (filioque) fromthe Nicene Creed. These accu-sations were contained in theCaroline Books given byCharlemagne to the pope ofRome in 792

(to be continued)


Veronauka

(prodolènie)

Za smislata naisku{enijata

Slobodnata volja nasite razumni su{testva bilaisku{uvana i do sega se isku-{uva dodeka ne se potvrdi vodobrinata. Za{to bez isku-{enija, dobrinata ne e cvrs-ta. Sekoj hristijanin e pot-~inet na nekoj vid na ispitu-vawe: nekoj so siroma{tvo,nekoj so bolesti, nekoj so raz-li~ni ne~isti misli, nekoipak so nekoj vid na nesre}aili poniùvawe, a nekoi sozbunetost.

Ovie ispituvawa ja ja-knat ~ovekovata vera, nadeì qubov kon Boga, t.e. go po-kaùvaat te`neeweto na li~-nosta, nejzinata privrzanost,bilo toj da teì kon àlostiili u{te e zalepen za zemni-te raboti. Na takov na~in,~ovekot-hristijanin samiotmoè da vidi vo koja sostojbase nao|a, kakvo e negovoto ra-spoloènie i prinudno da sesmiri sebesi.

Za smislata na postoti negovoto zna~ewe

Prostata hrana ne eneprijatna. Taa ne go rasipu-va teloto, tuku go poprava.Sveti apostol Pavle veli:,,no ako na{iot nadvore{en~ovek se raspa|a, vnatre{ni-ot se obnovuva sekoj den”(2.Kor. 4,16). Toj ja povikuva inadvore{nata li~nost kakotelo i vnatre{nata kakodu{a.

Svetoto Pismo nave-duva deka sekoe li{uvawe isekoe ograni~uvawe e skapo-ceno pred Boga. Vo Psalmitese veli: ,,izguben preku stom-akot”. Treba da se naglasi de-ka zborovite na Svetite Ot-ci se oti nie ne treba da bi-deme ubijci na teloto, tukuubijci na porocite.

Za molitvata

Od pri~ina {to mo-litvata e najmo}noto oru`jeprotiv nevidliviot neprija-tel, toj na razli~ni na~ini setrudi da gi odvrati lu|eto odmolitvata.

Starecot zboruval de-ka najva`nata rabota kojaBog ja nabquduva e vnatre{-noto raspoloènie na du{a-ta na ~ovekot: ,,Edna{ eden~ovek so bolni noze go pose-til otec Antonij i mu rekol:,Ba~u{ka, nozete me bolat ivoznemiren sum za{to ne mo-àm da se poklonam do zemja’.Na toa otec Antonij mu re-

kol: ,Pa i vo Svetoto Pismoe kaàno: ,,Sine, daj mi gotvoeto srce, a ne tvoitenoze.”

Za srde~nata molitvatreba nastavnik. Vsu{nostkoj od po~etok ja vr{i pra-vilno usnata molitva, vklu-~uvaj}i go umot vo zborovitena Isusovata molitva, a po-toa ja vr{i pravilno i umna-ta molitva so smirenie, dr-èj}i go vnimanieto na umotvo gradite - so vreme, i beznastavnik, kaj nekoi umnatamolitva preo|a vo srde~na. Akoj ne ja vr{i pravilno, morada se zadovoli so usna i umna.Pred nekolku godini dojde voOptina edna molitveni~ka,koja se zanimavala so molit-vata Isusova pove}e od 30 go-dini. Taa zboruvala: ,Jas neznam kade e kaj mene srceto,no, se slu~uva koga ja izgova-ram molitvata Isusova, jas senao|am vo takva sostojba, sitemoi koski govorat: ,,Gospodi,koj e sli~en na Tebe!” [to eumnata molitva? Toa e te{kodelo - s# }e skr{i. Za molit-vata griì se kolku {to mo-è{ - ete ti me~ duhoven!U~itel na molitvata e Sa-miot Bog. Molitvata so ime-to na Isus Hristos e zapovedna Samiot Hristos. Pri pos-trig za mona{tvo se dava za-vet za molitvata Isusova.Soglasno na toa, monahotmora da go ima Isusovotoime sekoga{ vo ustata, voumot i vo srceto, i celiotsvoj ìvot da go ispolni somolitvata Isusova.

Igumen Gavril

Starci - Sv. Amvrosij Optinski


Veronauka

,,Potrudi se da ja stek-ne{ - pi{uva starecot - umna-ta molitva drèj}i go vni-manieto vo gradite i zatvorajgo svojot um vo samite zboro-vi na molitvata. Vakvata mo-litva e poednostavna i podo-bra; i ako vo ovaa molitvaima{ uspeh, spored svedo{t-voto na nekoi, taa preo|a vosrde~na.”

Za nadvore{noto imoralnoto napredu-

vawe

Odgovornosta na hris-tijaninot e da pravi dobro ida se trudi toa dobro da go po-bedi zloto. Na koj na~in mo-ème da se obideme da go po-korime zloto so dobroto zna-ej}i deka tie napori nema dabidat krunisani so uspeh ideka na krajot zloto }e pobe-di?

Sega, preku SvetataTajna na kr{tevaweto i so is-polnuvawe na zakonite naPismoto, na sekoj aktivenhristijanin mu e dadena sna-ga da go zgazi zloto i da pra-vi dobro i osven onie koi senemarni vo ~uvaweto na za-konite Bo`ji i glavno soonie koi dobrovolno se po-koruvaat na grevot, nikoj nemoè da bide nasilno posed-nat od zloto. @elbata da sepokori zloto so sopstveni si-li, zlo koe ve}e e pobedeno sodoa|aweto na Hristos, poka-ùva nedostatok na raz-bira-we na hristijanskite Tajni naCrkvata Pravoslavna. Tiepokaùvaat znaci na ~ove~kagordost i samodoverba koisakaat s# da napravat so svoisili, ne obra}aj}i se kon

Boga za pomo{, za{to i Sa-miot Hristos veli: ,,Bez Me-ne ne moète ni{to da pra-vite” (Jovan 15, 5).

Ne e vo red, da se izja-vi deka ~ove{tvoto na zemja-ta postojano se podobruva.Progresot ili napredokot e

samo vo nadvore{nite ~ove-~ki dela, vo udobstvata voìvotot. Na primer, koris-time èlezni~ki prugi i te-lefon i drugi tehnolo{kipronajdoci koi porano nepostoele. Vo pogled na hris-tijanskiot moral, nema ni-kakov progres.


Veronauka

@elbata naporno dase raboti za dobroto na ~o-ve{tvoto izgleda deka e zavoodu{evuvawe, no e usmere-na pogre{no. So drugi zboro-vi, sekoj saka da raboti za do-broto na bli`nite, zaposta-vuvaj}i ili obra}aj}i malkuvnimanie na neophodnosta,prvo o~istuvawe na sebesi odgrevovi, a potoa grià za dru-gite.

Obvrzi se deka s# }epravi{ zaradi Gospoda i ra-boti onolku kolku {to toa godopu{taat tvoite sili. Sevozmutuva{, me|utoa, na-jm-nogu poradi toa {to rabo-ti{ nad svoite mo`nosti:mnogu raboti prevzema{ vrzsebe i ne moè{ da izleze{na kraj. Ima{ malku sili, asaka{ mnogu da pravi{ i za-toa i ~uvstvuva{ nemir i nes-pokoj zatoa {to, boèm, lu|e-to ne gi cenat tvoite naporii `rtvi. Dejstvuvaj sporedsvoite mo}i zaradi Gospoda,i nemoj da se ogor~uva{ akotoa lu|eto ne go uvaùvaat.

Sekoga{ imaj na um deka ne sise trudel zaradi niv, tukuzaradi Boga, i od Nego i o~e-kuvaj ja svojata nagrada, a neod lu|eto.

Sobiraj}i gi site o-vie misli vo edno, moème davidime deka vo gorenavede-nite izreki Starecot, preds#, propovedal smirenost -osnovata na duhovniot ìvot,izvorot na site dobra, bez ko-ja ~ovek ne moè da se spasi.Potoa, qubovta kako sodrì-na na ìvotot i sekako moli-tvata, dobrodetelite i sovr-{eniot ìvot vo Hristos bezgrev.

[amordinskataènska obitel

Starec Amvrosij, po-kraj ma{kite, se grièl i zaduhovnoto ustrojstvo na ne-kolku ènski manastiri. Ta-ka, pod negovo duhovno rako-vodstvo i instrukcii se osno-

vale manastirite: manasti-rot vo gradot Kromah (Orlo-vska gubernija), Gusenskataènska obitel (Saratovskagubernija), Kozel{tanskatazaednica (Poltavska guber-nija) i Pjatni~kata obitel(Voroènska gubernija).

Vo toa vreme bilomnogu te{ko da se ostane voènski manastir. Priliki-te naloùvale, ako nekojaèna, devojka, sakala da poj-de vo manastir, trebalo sa-mata da si ja otkupi }elijatai prestojot tamu, zatoa {tomanastirite bile siroma{nii so mnogubrojnosta na mona-hiwite, postoela opasnostekonomski da propadnat. Me-|utoa, ovaa okolnost, te{koim pa|ala na posiroma{nitei mladite mona{ki nastroe-ni devojki koi voop{to nema-le imot. Zatoa Starec Amv-rosij gi pottiknuval poimot-nite negovi duhovni ~eda, dagi potkrepuvaat manastiritei na toj na~in nepre~eno damoèle da se zamona{uvaat


Veronauka

site koi sakaat svojot ìvotna Boga da mu go predadat.

Na takov na~in e os-novana i [amordinskata è-nska obitel, koja se nao|alana 12 km od Optinskiot ma{-ki manastir. Vo taa oblast,ìveele eden siromav starecVasilij zaedno so negovatasopruga. Po predlog na Sta-rec Amvrosij tie go prodaleimotot, a tie bile zgriènivo Optinskata gostinska ku-}a, kako {to samite posaka-le. Imotot go kupila ednaimotna èna, Aleksandra Ni-kolaevna Kqu~arova, podoc-ne`na monahiwa Amvrosija.Imeto go dobila vo ~est nasvojot Starec. I s# bilo spo-red Bo`jata volja, koja govodela o. Amvrosij.

Mestoto se kupilo voesenta 1871 g. Stariot Vasi-lij, pred da go prodade mes-toto, sonil son, kako vo dvo-

rot imalo crkva. Ne znael ka-ko da go protolkuva toj son, ane bil svesen deka eden dentoj son }e se ostvari.

Narednata 1872 g. Am-vrosija vedna{ po~nala da jarenovira starata i tro{naku}a na sopruzite Kaligini.Taa sakala da & ustroi skro-men dom na nejzinite dve vnu-ki od svojot sin, koi gi nasle-dila otkako po nivnoto ra|a-we, po~inala majka im, a tat-ko im naskoro se preènil zadruga. Nivni kum bil li~noAmvrosij, koj im gi dal imi-wata Vera i Qubov. Tie bileintelegentni devoj~iwa i po-kaùvale golema revnost konBoga i gi zasakale dolgiteOptinski bogoslu`bi i vo s#mu bile poslu{ni na nivniotduhoven tatko, Starec Amv-rosij.

Me|utoa, Amvrosijasakala da gi vospita devoj-~i-

wata vo svetoven i aristok-ratski duh i kupenata ku}a daja ustroi vo toj stil. StarecAmvrosij pak, razmisluvalpoinaku. Rekol: ,,Ova }e bidemanastir” i & gi smenil pla-novite, na {to taa se ~udela,no ne protivre~ila. Stare-cot razmisluval poinaku, za-toa {to ja znael promislataBo`ja deka ovie dve slatkidu{i~ki }e se upokojat mladii }e ja nasledat nebesnataobitel, a na toa mesto }e seustroi ènski manastir.

Kqu~arova so blagos-lov na Starecot kupila u{-te mesto i go pro{irila ve-}e postoe~kiot imot. Me|u-toa, ne go doìveala ostva-ruvaweto na blagoslovot Bo-`ji, za{to na 23 Avgust 1881g. se upokoila vo Gospoda.Griàta za decata padnala namonahiwata Alimpija, pora-ne{na sluginka na sestra Am-filohija i nejzina najbliska


Veronauka

sorabotni~ka. Taa gi vospi-tuvala decata vo smiren hris-tijanski i bogotraìtelenduh. Duri i tie toa go sakalei postanale mnogu krotki,mili i tivki devoj~iwa so ra-splamtena qubov kon Boga.Starec Amvrosij, spored svo-jata prozorlivost, znael dekatie mladi }e se upokojat, i gispremal za idnoto carstvo.Tie toa go prifatile i voo-p{to ne se pla{ele od smrt-ta, tuku kako sv ap. Pavle,smrtta ja smetale za prido-bivka.

Me|utoa, toa ne mu sedopadnalo na nivniot biolo-{ki tatko, koj ìveel vo Ka-luga so drugata èna i nemaldeca, pa namislil da gi zeme.Po{ol kaj o. Amvrosij i mu jakaàl namerata, a o. Amvro-sij ne mu odgovoril ni{to.Tie zaminale so tatko im, noneprestajno razmisluvale iposakuvale da bidat so niv-niot duhoven tatko - StarecAmvrosij.

Otkako gi zel od ma-nastirot gi odnel vo pansi-on i tamu pominale nekolkumeseci. Po zavr{uvaweto naprestojot vo pansionot, ponivna èlba, tatko im gi do-nel vo Optina. No tuka, tienaskoro, poto~no vo maj 1883g. se razbolile od difterija.Sestrite gi oddelile za da nesi ja prenesuvaat bolesta i gineguvale, me|utoa bolesta ne-prestajno napreduvala. Na 4Juni, po~inala Vera. Za toa,Quba, dobila i izvestuvaweod Boga i ve}e znaela za smrt-ta na sestra & , iako monahi-wite sakale da skrijat. Na 8Juni, po~inala i Quba.

Naskoro posle toa, sezabrzale rabotite za ustro-jstvo na noviot manastir. Seizgradila edna nova zgrada,no kandidatki za monahiwiimalo dvojno pove}e. Zaraditoa se izgradile u{te nekol-ku novi objekti. Vo me|uvre-me se pojavila edna bogataèna, koja mnogu go po~ituva-

la i sledela Starecot Amv-rosij. Samata i donirala i jazela odgovornosta okolu pos-reduvawe za izgradbata na ma-nastirot, taka {to, po Bo`japromisla se na{la dostojnazamena za Starecot, inaku toj}e moral da patuva ~esto voKaluga, pa duri i vo Moskva idrugi mesta. Bo`jata promi-sla bila Sofija MihailovnaJankova da se zamona{i i dastane prvata igumenija na Ka-lu{kiot manastir.

Manastirot mnogu br-gu se ispolnil so mona{kosestrinstvo. Starec Amvro-sij gi primal site, a osobenaprednost imale napatenite,siroma{nite i iznemo{teni-te. Otec Amvrosij, duri izg-radil i siropitali{te vosamiot dvor na manastirot.

Na 1 Oktomvri 1884 g.,vladikata Vladimir go pose-til i blagoslovil novoosno-vaniot manastir na Pokrovna Presveta Bogorodica.


Veronauka

Majka Sofija, ne bi-la dolgo igumenija. Zaradinejzinata qubov kon sestritei manastirot, taa ne se {te-dela. Samata mnogu rabotelai sekojdnevno gi nadgleduva-la drugite raboti vo manas-tirot, taka {to sekoga{ sepribiraala docna i mnogu ma-lku odmorala. Na 24 Januari,prvata igumenija na [amor-dinskiot manastir se upokoi-la vo Gospoda. Za nejzina nas-ledni~ka Starec Amvrosij japostavil sestra Efrosinijaod Belevskiot manastir, kojisto bil pod duhovno rakovo-dstvo na Starecot.

Belevskiot manastirbil na 40 km od Optina i taa~esto go posetuvala Stare-cot. Site negovi pouki gi za-pi{uvala i ~esto gi prepro-~ituvala, koe {to, podocna,mnogu & se na{le. Sestra Ef-rosinija se karakteriziralaso smirenie i golema posve-

tenost i poslu{anie kon Sta-rec Amvrosij i zaradi toa us-peala tolku mnogu da napravii go uredi manastirot.

Tuka mu ustroile i me-sto za prestoj na Starecot,koj zaedno so negoviot }elij-nik Josif, doa|al edna{ go-di{no i prestojuval po ednanedela. Koga }e dojdel, bilvistinski praznik za monahi-wite i de~iwata od siropi-tali{teto. Starec Amvrosijzainteresirano se odnesuvalza sekoj detaq od manastiroti se ~uvstvuval mnogu ubavo isakal da doa|a tuka. Sestritevo manastirot go pre~eku-vale so golema radost i po~e-sti. Tie mnogu go sakale svo-jot duhoven otec i starec. Nanegovoto doa|awe mu bielekambani, sluèle sve~eniLiturgii i koga zaminuvalmu peele mnoguletstvija. Odgolema po~it, sestrite vo1889 godina, koga se napolni-

lo 50-godi{nina od doa|awe-to na Starecot vo Optina, munapravile ubavo pozlateno iukraseno evangelie, koe Sta-recot nekoe vreme go drèlkaj sebe, a posle im go vratilna sestrite.

Vo godinata 1890 g. ne-govata redovna poseta na ma-nastirot nekako se odloùva-la. Razmisluval, zaradi pot-rebite od instrukcii i redo-vni nadgleduvawa na zapo~na-tite raboti ovojpat da ostanemalku podolgo. Toga{ go pra-{al svojot u~enik Josif, sokoj sekoja godina odel vo [a-mordinskata obitel, dali daodi? Na {to o. Josif odgovo-ril:

- A {to }e stane sonas, ba~u{ka?

Na toa Starecot muodgovoril deka ovoj pat pla-nira so sebe da go zeme pomla-


Veronauka

diot }elijnik monah Isaija, anego da go postavi kako sta-rec na Skitot. Toa ne biloprv pat, jeromonah Josif, dago zamenuva Starecot, no ovojpat i oficijalno Starec Am-vrosij go nazna~il za negovnaslednik.

Po soodvetnite podgo-tovki, najposle Starecot voJuli 1890 g. trgnal kon [amo-rdino. Tamu Starecot, iakobolen i iznemo{ten, se zafa-til so site raboti i obvrskivo manastirot. Na 29 Avgustnaredil da mu ja podgotvatko~ijata. No Bo`jata promi-sla bila poinakva. Toj tolkuiznemoèl, {to utredenta gona{le padnat na podot, taka{to ne moèlo da stane zborza negovo zaminuvawe. Mutrebalo period za zakrepnu-vawe. Go izvestil i igumenotvo Optina, na {to toj mu re-kol koga }e zakrepne da sevrati. No zakrepnuvawetobivalo bavno i o~igledno bi-lo deka Starecot }e mora daja pomine zimata tuka. Igume-not Isakij na toa mnogu se ra-staìl bidej}i toj, a i setobratstvo, bile mnogu povrza-ni so Starec Amvrosij, no sepomirile.

Starec Amvrosij setonegovo molitveno }elijnopravilo go prenel tuka so si-te negovi prazni~ni seno}nibdenija. Posebna po~it imalkon Bo`jata Majka i sekojNejzin praznik go sluèl sobdenie.

Starecot i pokraj se-ta negova nemo}, redovno ginadgleduval gradbite i rako-vodel so seta grade`na i fi-nansiska aktivnost vo manas-tirot. êsto pati ostanuvale

na rabot na egzistencijata,no negovata cvrsta vera voBo`joto zakrilni{tvo go te-rala da ne zastanuva so rabo-tite i da se raboti i ponata-mu. êsto se slu~uvalo i damu se javuvaat za milostiwa, atoj so negovoto {iroko srcene odbival nikogo, pa znael ida gi dava i poslednite parivo manastirot. Bil snishod-liv kon site i kon sekogo pos-tapuval so golema qubov.Mnogumina ovaa negova dob-rina ne moèle da ja razberati mu zameruvale, no toj neprestanuval da pravi dobro iponatamu. Zatoa i Bo`jatazakrila nikoga{ ne gi napu-{tila. Gospod si izbiralSvoi lu|e i vreme za da im po-mogne i na toj na~in, tie ni-koga{ ne ostanale bez sredst-va i lu|e.

Isto taka, i ovde vo[amordino, mnogumina doa-|ale da baraat sovet za prob-lemite, razre{uvawe na gre-vovite i duhovno rakovodst-vo. A toj ma~enik, poluìv ibolen, ne samo {to nikoga{ne bil neraspoloèn, no se-koga{ bil smiren i spokoen,pa duri i vesel i so svojataveselost, koja pominuvala vo{egovitost, uspeval da go is-teruva mra~noto neraspolo-ènie od srcata na onie koi-{to go opkruùvale.

Edna{ sestrite mu re-kle:

- Ba}u{ka, }e dojdevreme koga nema da bide{ po-me|u nas. [to }e pravime to-ga{ bez tebe?

Starecot kako vo {e-ga, gi izgledal site so takvaqubov, kakva {to samo toj

umeel da gleda i im kaàlute{uvaj}i gi:

- Ako tuka celo vremese zanimavam so vas, toga{ ivo onoj svet sigurno nema damoàm da se spasam od vas!

Slavata i goleminatana svetiot Starec se prenelaniz cela Rusija i po{iroko.Negovite dobrodeteli, a preds# smirenieto, qubovta i mo-litvata gi plenile site i ne-malo ~ovek, koj go znael Sta-recot a da ne go falel i sa-kal. No tie ne{ta predizvi-kale golema jarost i gnev kajneprijatelot na dobroto,klevetnikot, odnosno, |avo-lot. Toj tolku mu zavidel naStarecot i tolku bil gnevenna nego zatoa {to o. Amvrosijmno{tvo izgubeni du{i spa-sil od negovite kanxi i zatoasakal da mu se odmazdi. Kakodobar reìser i spletkaro{,ja iskoristil okolnosta dekaStarecot ve}e podolgo vremeprebiva vo ènski manastir,po~nal da gi bocka lu|eto de-ka Starecot e ne~esen.

Isku{enijata nasta-nuvaat vaka: |avolot, kako duh(nezavisen od prostor i vre-me) i superinteligenten um,znae mnogu raboti. Zatoa ze-ma nekoj realen fakt i ume{-no }e go zavie vo pla{tot nalagata za da izgleda {to po-verodostojno. I kako superintelekt i golem psihologznae na kogo i kako da mu pri-stapi i kako da mu ja plasirataa poluvistina. A onoj koj neznae da bdee nad svoeto srce,koj i samiot e zaroben od st-rastite i negoviot um pomra-~en, odnosno, neprosvetlenod Sv. Duh, ne gi proveruvaprimenite pomisli, pa |avol-


Veronauka

skite poluvistini, odnosnolagi, gi prima kako vistina ina toj na~in nesvesno stanuvazarobenik i orudie na |avo-lot i sprovodnik na |avols-kite zlomisli. Toa moè dabide sekoj koj, pred s# e obze-men od sebequbieto i ubede-nosta vo svojata ispravnost imnogu e àlno ako takviteimaat nekakva vlast ili pakimaat nekoj sve{teni~ki~in.

Toa mu se slu~ilo i nanoviot Kuli{ki Vladika Vi-talij, koj najprvo mnogu go po-~ituval Starecot, no podoc-na padnal na isku{enijata naklevetite protiv Starecot igi prifatil, taka da po~nal isamiot da zboruva protiv ne-go, pa duri i da napa|a i mu sezakanuva li~no. Baral od

Starecot vedna{ da go napu-{ti [amordinskiot manas-tir i da se vrati vo Optina.Na {to Starecot smireno od-govoril: ,,Jas znam deka nemada stignam vo Optina. Po pa-tot }e umram...” Me|utoa za-vidlivosta |avolska ne pres-tanala i u{te pove}e gi pod-bucnuvala nekoi zavidlivilu|e i sve{tenici bliski doVladikata da go klevetat. Natoa Vladikata u{te pove}e serazjaril i duri javno izjavil:,,Jas samiot li~no }e pojdam,}e go ka~am Starecot na svo-jata ko~ija i }e go odnesam voOptina!” Na toa Starecotmnogu se nataìl vo srcetozaradi vladikata i smirenoizjavil: ,,@iv e Gospod moj iìva }e bide mojata du{a! ...Nad site vladici ima edenNajvisok Vladika. Jas ne se

podgotvuvam da patuvam zaOptina. A, i kako }e patuvamvo ovaa sostojba!?...” Za malkuzamol~al i zagado~no tivkododal: ,,Osven ako...krajot naSeptemvri i po~etokot naOktomvri..” i vo ovie zboro-vi potpolno mu se izgubilglasot.

Iako znael deka se ra-boti za kleveti i nevistinikon nego, sepak ne osudil ni-kogo ili probal da se oprav-da. Zatoa {to sekoe zlo e odneprijatelot, |avolot, pa iako na lo{oto vozvrati solo{o, ni{to dobro ne pravi,tuku samo mu dava egzisteni-cija na zloto. No ako na lo-{oto vratime so dobro, to-ga{ go gu{ime zloto. Ne br-zal da osudi. Taka postapuva-at lu|eto koi mu sluàt na


Veronauka

ovoj svet i razmisluvaat spo-red padnatata ~ove~ka logi-ka. Demonot saka samo da nav-le~e nekogo na zlo. No toa neuspeva kaj svetite lu|e koisluàt vistinski na Boga,poseduvaat ~isto srce i pro-svetlen um ispolneti so besk-rajnata qubov Bo`ja. Imeno,koga vo edna prilika, sestri-te po potreba po{le vo Kron-{tad, kade {to sluèl veli-kiot Bo`ji dostojnik i moli-tvenik, otec Jovan Kron{ta-tski, tie, so blagoslov naStarecot, se pretstavilepred o. Jovan. Koga slu{nalo. Jovan za imeto na Stare-cot, toj ne ja kriel svojata ra-dost i po~it kon ovoj golemprepodoben otec, so voshit irekol: ,,A, vie doa|ate od sta-rec Amvrosij? Golem starec etoj! Napravete mu poklon dozemjata od mene!” Taka se pre-poznavaat prepodobnite me|usebe koi go poznavaat |avoloti gi prepoznavale negovitezli lukavstva i kleveti i nepa|aat na negovite lukavstva.

Kako na klevetiteodgovaral Starecot

Koga igumenot na Pe-remi{elskiot Troicki mana-stir o. Teodor, a negov duho-ven sin, razbral za ovie rabo-ti, do{ol pri nego za da muprenese {to mu se podgotvu-va. O. Amvrosij smireno ja na-vednal glavata i so taga murekol:

- Da, otec Teodosij.Celiot ad se dignal protivmene!

Glasovite za doa|awe-to na vladikata Vitalij biles# poglasni i poglasni, na

{to sestrite se ispla{iledeka vistina }e dojde i gopra{ale Starecot kako dareagiraat? [to da pravat?[to da mu peat?

- Ba~u{ka, kako da gopre~ekame Vladikata?

- Ne nie nego, toj nas}e n# pre~eka - zagatno odgo-voril Starecot.

- A {to da mu ispeeme?

- ]e mu ispeeme ,, Ali-luja...” Na {to sestrite mno-gu se za~udile zatoa {to toa,,Aliluja...” se pee na panihi-da za upokoen.

Nekoi }e pra{ale:

- Ba}u{ka, se zboruvadeka vladikata saka da te ras-pra{a za mnogu ne{ta”.

Starecot na toa odgo-voril:

- Nie so nego }e zboru-vame mnogu tivko. Nikoj nemada n# ~ue!...

So takvi i sli~ni od-govori Starecot smireno gipodgotvuval sestrite za nego-voto brzo zaminuvawe, ne voOptinskata obitel, tuku voNebesnata obitel. Tie na toane ni sakale da pomislat. Vosekoj slu~aj ja isklu~uvaletaa mo`nost, zatoa {to nika-ko ne moèlo da se zamislatbez svojot duhoven Otec. NoStarecot postepeno gi spre-mal na taa realnost, za kojatoj zaradi svojata prepodob-nost i prozorlivost, bil iz-vesten od Boga.

Esenta 1891 godina,kaj nego do{ol poznatiot ru-ski pisatel i mislitel, Kon-

stantin N. Leontiev za bla-goslov da odi vo Moskva nalekuvawe, Starecot, na raz-deluvawe, go pregrnal i tri-pati mu rekol: ,,Prosti mi.Prosti mi. Prosti mi!”, so{to sakal da se isprati zatoa{to znael deka posleden patse gledaat. I navistina, Leo-ntiev zaminal, i Starecotnaskoro umrel, a toj tajno sezamona{il vo Troica-Sergi-evata Lavra.

Poslednite denovi iposlednoto predsmrt-

no isku{enie

Na dvaeset dena prednegovoto upokoenie, Stare-cot po~nal da se àli na st-ra{ni bolki vo uvoto. A po-toa mu otkaàl i glasot i za-toa toj vo poslednite denoviod ìvotot zboruval sosemativko i sporo, za {to na svoi-te posetiteli koi ne presta-nal i toga{ da gi prima imrekol: ,,Toa se moite posled-ni isku{enija, gi zagubiv isluhot i glasot...”

Do{ol i lekar koj us-tanovil deka apcesot se pro-bil i gnojot od u{eto po~nalda istekuva, a toa zna~elo de-ka mu se pribliùva smrtta.Koga sestrite go pra{ale ka-ko e Starecot, toj odgovorildeka, ako se raboti za obi~en~ovek, toj ne bi preìveal nipolovina ~as, no za Bo`jiotugodnik kakov {to bil Sta-recot, ni{to ne se znae.

Mu ostanale u{te 10dena do negovoto preseluva-we i zatoa go povikal svoetovozqubeno ~edo, o. Josif zaispoved, od koja {to o. Josif


Veronauka

~uvstvuval golema blagodat iradost. Istata no}, bez daima nekoj vo sobata, o. Josifslu{nal glas: “Starecot }eumre!”

Poslednoto demonskoisku{enie, posebno kon pre-podobnite, e ispituvaweto naverata. Zlobata demonska nego odminala, posebno starecAmvrosij, koj otkako stapnalvo manastir stalno go porazu-val (|avolot).

Na 7 Oktomvri (triden pred smrtta) Igumenijatamajka Efrosinija, padnala vo

mra~no o~ajanie kako niko-ga{ do toga{. Kako da gi ~uv-stvuvala adskite maki. Kogapo{la kaj ba~u{kata za da sigi proveri ~ustvata, videladeka i toj se nao|a vo istatasostojba duri i polo{a, a toae vsu{nost poslednoto isku-{enie pred du{ata da se pre-seli pred Gospoda. Se mislideka, pokraj demonskata zlo-ba, takvoto isku{enie prave-dnite du{i koi celiot ìvotgo sledele Hristos, go doì-vuvaat za da gi po~uvstvuvaatposlednite momenti na Hris-tos na krstot. Da go proìve-at i tie istoto ~uvstvo na

bogoostavenost i napolno daja razbere nemo}ta i slabostana ~ove~kata du{a i posled-nite Hristovi zborovi izre-~eni vo imeto na seto padna-to ~ove{tvo: ,,Boè Moj, Bo-è Moj, zo{to me ostavi?”

Sledniot den, Stare-cot dobil silna treska. Tem-peraturata mu se zgolemilana 40S i zapo~nal da blada.Na toa jeromonah Josif, iz-legol pred vratata na }elija-ta od kaj Starecot i na pri-sutnite im rekol: ,,Napraznose sobirate. Starecot ne mo-è da zboruva. Nema nade` daozdravi!”

Na 9 Oktomvri nadStarecot e izvr{ena svetaTajna Eleosvetuvawe, a ses-trite stoele nadvor od }eli-jata i se molele. Potoa tripo tri site vleguvale za pos-leden blagoslov i da se isp-ratat so svojot mnogu sakansvet Starec. Na polno} otecAmvrosij do{ol na soznanie.Temperaturata mu padnala.Ispolzuvaj}i go toa, jeromon-ah Josif za posleden pat gopri~estil Starecot so sveti-te Tajni Hristovi za popat-nina kon ve~niot ìvot.

Koga doznale za taanegova kriti~na sostojba, i-gumenot na Optinskiot mana-stir, Arhimandrit Isakij ijeromonahot Makarij, vedna{do{le da go vidat. Gledaj}igo ovoj svet ~ovek vo takva te-{ka sostojba i dvajcata zap-lakale, ne o~ekuvaj}i deka }ego najdat vaka iznemo{ten.Zatoa vedna{ zapo~nale dapravat kolenopriklonen mo-leben pred ikonata na Majka-ta Bo`ja - Kazanska. Qubovtai potrebata od svojot svet


Veronauka

Starec gi pottiknala da semolat za negovo ozdravuvawe,no Bo`jata volja bila poina-kva. Starecot di{el s# pote-{ko i s# pove}e i pove}e bilotsuten zaminuvajki od ovojsvet. Na negovite usti moè-lo da se zabeleì neprestaj-noto izgovarawe na imetoBo`jo.

No}ta sproti 10 Ok-tomvri, povtorno mu se ka~i-la temperaturata na Stare-cot, no na negovite usti pov-torno se zabeleùva{e moli-tvata. Vo tie negovi posledninajte{ki momenti na telesnaiznemo{tenost i stradanie,negoviot duh be{e silen i bo-dar i ne se oddeluva{e odonoj kogo cel ìvot go qube-{e i bara{e.

Duri i na krajot odsvojot ìvot Starecot bilopkruèn od narod kako {to

i mnogupati dotoga{ rekol:,,Celiot svoj ìvot bev zao-bikolen od narod. Taka i }eumram. Sekoga{ se zanimavamso drugite...” Site sestri iposetiteli stoele pred vra-tata i se molele za Starecoti go is~ekuvale ishodot odovaa, za nego posledna borba.

V zori, telesnite silina Starecot celosno go napu-{tile. Negoviot pogled, kojdotoga{ bil naso~en nagore,sega se spu{til dolu. Di{e-weto sosem se zabavilo, a pu-lsot skoro da is~eznal. I is-tite prestanale ve}e da sedviàt. No Starecot ja imalvnatre{nata molitva kojanikoga{ ne prestanala i vo11 ~asot nautro odedna{ te{-ko ja krenal desnata raka dase prekrsti. Go doprel ~elo-to, potoa gradite, pa desnatai levata strana, ja spu{til odnemo}, taka {to silno udrila

vrz nego. Di{eweto zaprelo.Vozdi{al za posleden pat ivo 11:30 na 10 Oktomvri 1891godina ja predal svojata du{ana Boga, dodeka sestrite mugo ~itale kanonot za ishod nadu{ata.

Mnogustradalniotlik na Starecot stanal sve-tol i spokoen. Nezemna ne`-na nasmevka go ozarila, sve-do~ejki za negovata li~nasredba so svojot vozqubenBog i Spasitel Isus Hristos,opkruèn od nebesnite silidojdeni da ja vodat ovaa pra-vedna i bogoposvetena du{avo nebesnoto carstvo, mesto-to na radost, spokoj i neogra-ni~ena qubov.

Vo me|uvreme, otec Jo-sif, otkako videl deka nego-viot Starec zaminuva, po{oldo skitot da gi zeme prethod-no podgotvenite, od samiot


Veronauka

Starec, odejanija za pogreb.Koga go oblekle shodno za po-grebenie za eden jeroshimo-nah, go postavile na odar vosredinata na hramot i zapo~-nale da mu go ~itaat psalti-rot i da mu sluàt panihida.

Golem pla~ i lelek se slu{a-lo naokolu niz manastirot.Site pla~ele neute{no, à-lej}i za zagubata na svoetogolemo svetilo.

Ta`nata vest za negov-oto preminuvawe molskavi~-

no se prenela niz site kraevina Rusija. Bile isprateni te-legrami do site duhovni ~edai prijateli na Starecot. Is-pratile telegrama i na vla-dikata Kalu{ki, no toj taatelegrama ne ja do~ekal zatoa{to ve}e na 10 oktomvri ses-trite bea dobile telegramaod nego deka se upatil kon[amordino. Koga do{ol vla-dikata Vitalij vo manastirotsite gi na~ekal vo pla~. Raz-bral deka po~inal Starecoti namesto da se odmori od do-lgiot pat, zate~en, kako Pe-tar, od griàta na sovesta de-ka predal nevina du{a, poi-tal vo crkvata pri Starecottokmu vo momentot koga otci-te i sestrite mu peele ,,Ali-luja...” Tokmu spored proro{-tvoto na Starecot: - ]e mu is-peeme ,,Aliluja...”

Osobeno go trognalotoa deka Starecot se upokoilvo 11:30, tokmu vo momentotkoga toj potonat od demonski-te pomisli protiv Starecot,se upatil li~no da go ukori irazobli~i. Sovesta u{te tol-ku po~nala da go pe~e taka{to i pokraj zabranata odsvojot doktor (Vladikata Vi-talij bil bolnikav), toj poba-ral li~no da mu go ispee ope-loto. Toj uvidel deka posta-pil lekomisleno i gi prifa-til pomislite i klevetitekon Starecot, a koi{to voop-{to ne bile to~ni. Vo dlabo-ko pokajanie izrekol: ,,Segagledam deka Starecot me po-vikal da go opeam. Obi~noepiskopi ne opevaat jeromo-nasi. No ovoj starec e takagolem, taka {to, zadolìtel-no treba da go opee episkop....Pokraj s#, jas se smetam zado-lèn da go opeam Starecot!”


Veronauka

Toj den, osven ìteli-te na manastirot, okolu 500sestri, do{le da mu oddadatpo~it i mno{tvo narod odstrana, taka {to se sobraleokolu 3.000 du{i.

Me|utoa, izniknalaprepirka okolu pogrebenie-to na Starecot. Sestrite sa-kale da bide pogreban vo ma-nastirot, bidej}i tuka se upo-koil, a bra}ata od Optina na-stojuvale da se pogrebe kajniv, bidej}i tuka bil zamona-{en i go pominal svojot mo-na{ki ìvot. Tolku porasnalsporot {to pra{aweto do{-lo i do Svetiot Sinod, i tojodlu~il da bide pogreben voOptinskiot manastir.

Na 13 Oktomvri Kalu-{kiot episkop Vitalij ots-luìl zaupokoena Liturgija,a po nea i opeloto i posled-noto ispra}awe so Starecot,koe seto zavr{ilo duri vo 3~asot popladne. Duri posletoa bolnikaviot Vladika Vi-talij se upatil kon Kaluga zada se odmori.

Na 14 oktomvri biloodlu~eno da se prenesat zem-nite ostatoci na upokoeniotvo Optinskata obitel. Sezapo~nalo so Liturgija i o-kolu 11 ~asot trgnale vo po-vorka da go vra}aat upokoe-niot Starec vo Optina. Vre-meto bilo vrne`livo. Na ra-ce bilo poneseno teloto naStarecot. Se menuvale sest-rite i bra}ata, a i nekoi odmirjanite se udostoile da goponesat teloto na ovoj svetStarec. Vremeto bilo vrne`-livo i od vreme na vreme sezasiluvale vrneìte i duvalsilen veter, narodot ne se po-

kolebal da odi po svojot voz-quben duhoven voda~, duri ikoga ve}e telesno e mrtov. Inikoj od niv ne nastinal ilise razbolel, a sve}ite pak,nikako ne gasnele.

Koga pominuvale pok-raj bliskite selca, crkovni-te kambani biele, sve{teni-cite kadele, a narodot mu od-daval posledna po~it.

Docna nave~er, vo ma-nastirot prvi gi pre~ekal je-romonahot Josif, koj 30 godi-ni neprestajno bil so Sta-recot i najmnogu mu ja poz-naval du{ata.

Prvo strecot bil pos-taven vo Vovedenskata Crkva,a naredniot den, na 15, bilpoloèn vo Kazawskata so-borna crkva. Svetata zaupo-koena Liturgija ja vodel vla-dikata Vitalij, koj i pokrajsvoeto krepko zdravje, ja ots-luìl celata, a na krajot odslu`bata, trognat od setopreìveano, proiznel dlabo-ko, polno so emocii, slovo vokoe so pofalni zborovi gofalel upokoeniot Starec iàlel {to toj ne se udostoilli~no da porazgovara so nego.I u{te mnogu drugo.

Bil pogreben do gro-bot na svojot starec, Makarijza kogo be{e rekol: ,,Golem~ovek be{e ba}u{kata otecMakarij. Eh, ako Gospod bime udostoil da legnam do ne-govite noze!”

Ete taka zgasna ovoze-mniot ìvot na ovoj svet pra-vednik pred Gospoda. Po ne-govite molitvi, GospodiIsuse Hriste, pomiluj ne!

Po negovata smrt, vomanastirite se ~uvstvuvalotaga, bol i ti{ina. I retkokoj zboruval ili peel, zatoa{to solzite sami kapele. Nadgrobot mu stavile plo~a sonatpis: ,,Za slabite stanavkako slab, za da gi pridobijamslabite. Na site im stanav s#,ta po kakov i da bilo na~in,da gi spasam”.

Kako {to veti, taka istana. I posle negovata smrt,manastirite ne prestanaa dase gradat i napreduvaat. Sedovr{uvaa gradbi i se ofor-muvaa novi. Starecot, prekupobogatite negovi duhovni~eda im pomaga{e na monasi-te i monahiwite.

Po negovoto upokoju-vawe, edna monahiwa se udos-toite da vidi dva sona so Sta-recot. Vo edniot & bilo otk-rieno deka naskoro }e se upo-koi Starecot i po vtor pat,kako site bile sobrani nadnegoviot kov~eg i naedna{ sespu{tile ~etiri Angeli vosvetlo beli, neobi~ni sjajniobleki i vo racete noselesve}i i kadilnici velej}i:,,Zatoa {to toj be{e kristal-no ~ist.” Potoa se spu{tiledrugi ~etiri angeli so crve-ni ode`di, poubavi od pret-hodnite i rekle: ,,Zatoa, bi-dej}i toj be{e tolku milos-tiv! I tolku mnogu qubov ra-zdava{e.” Na krajot se spu{-tija u{te ~etiri novi angeliso svetlosini ode`di so nei-ska`liva ubavina. Tie odgo-vorija: ,,Zatoa {to toj tolkumnogu strada{e vo svojot ì-vot i so takvo trpenie ginose{e svoite krstovi.”

Vesti


Do na{ata redakcijadenes stigna pismo vo koe epreneseno potresno svedo{t-vo na edna majka, Olga Mino-va, za ~udoto koe se slu~iloso nejzinata }erka godinavana Veligden. Vo celost go pre-nesuvame pismoto:

,,Otkako vesta za ~udo-to so na{ata }erki~ka Lora ibez na{a volja, so golema brz-ina se ra{iri po socijalnitemreì, odlu~ivme i nie, kakonejzini roditeli, za da nemaiskrivuvawa, da ja objavimecelata vistina za golematamilost {to Bog ja projavi vona{eto semejstvo. Na{iteproblemi zapo~naa kon kra-jot na minatoto leto koga }e-rka ni go izgubi apetitot.Nabrzo potoa dobi silni bo-lki i vospalenie vo zglobo-vite na prstite na levotostapalo, pri {to tri prsti seiskrivija. U{te na tretiotden od otekuvaweto pobarav-me lekarska pomo{. Bea toate{ki i dolgi meseci vo koiodevme po dràvni i privat-ni bolnici. Dijagnoza - nema-{e. Bolkite vo trite prstina stapaloto od samiot po~e-tok bea nepodnoslivi i ne sesmiruvaa so nitu eden lekprepora~an od poznati i is-kusni doktori, profesori…Na{ata golgota zapo~na na28 januari, na samiot Praz-nik na sveti Gavril Lesnovs-ki, koga poradi neobjasnivnapad na ka{lica bevme odne-seni so vozilo na Brza pomo{na Detskata klinika vo Skop-je, kade {to vedna{ bevmeprimeni. Terapijata {to &be{e dadena no}ta koga n#

primija, voop{to ne podelu-va. Ostanavme eden mesec naklinika. Sekojdnevno kaj de-teto doa|aa doktori od razli-~ni oblasti - lekuvaa reuma,artritis…, nekoi velea dekatoa voop{to ne e reuma, nituartritis… rezultat - nema-{e. Dijagnoza - isto. Sledu-vaa konzilijarni sostanoci idogovori, {to so na{iot slu-~aj. Po primena terapija soimunoglobulini deteto za pr-vpat se onesvesti. Ni go ze-doa od racete… Sleduvaa te-{ki denovi za na{eto dete, zasite nas. Denovi vo koi pro-dolùva{e neizvesnosta oko-lu sostojbata na na{eto dete.No} pominata na Karil Kli-nika za anestezija, reanima-cija i intenzivno lekuvawe, apotoa edna sedmica na odde-lot za intenzivna nega na De-tskata klinika. Od oddele-nie na oddelenie, od vrata dovrata… Koja e dijagnozata?So kakva terapija }e se leku-vaat bolkite vo nogata i nes-vesticite, koi po primawetona imunoglobulinite beamnogu, mnogu ~esti… Nekoiod lekarite predlagaa da odi-me na lekuvawe vo stranstvo.Vo me|uvreme, stignuvaa rezu-ltatite od napravenite najo-pse`ni analizi na klinikitevo Skopje i vo Germanija. Si-te rezultati od deteto bea od-li~ni. Tri napraveni magnet-ni rezonanci na mozokot, neznaeme kolku napraveni EEG-a, punkcija i s# {to treba{ei {to moè{e vo Makedonijada se ispita i da se napravi.Doktorite i direktorkata naDetska klinika se angaìraanesebi~no, no ne ni davaa ko-

nkretni nasoki {to i kakoponatamu. Nie, kako rodite-li, se konsultiravme sekadekade {to }e slu{nevme. Leka-rite komuniciraa vo nekolkunavrati so profesorka od po-znata klinika vo Turcija. Poeden mesec pominati niz ne-kolku oddelenija i niz mnoguvrati na skopskite kliniki,se nao|avme vo te{ka beziz-lezna situacija. Mnoguminatoga{ od na{ite bliski i po-znanici n# upatuvaa da poba-rame pomo{ od baja~i, gleda-~i… Lora odlu~no kaùva{edeka nikako ne saka da ja no-sime po baewe i po sli~ni ta-kvi lu|e, no zatoa pak saka{e~esto pati, makar i vo inva-lidska koli~ka, da ja nosimevo malata crkvi~ka posvete-na na Blagove{tenie vo kru-got na Klini~kiot centar voSkopje. Go molev Gospod da nigo poso~i patot po koj trebada odime, bidej}i po dobieni-te dobri rezultati, a vlo{e-nata zdravstvena sostojba nadeteto, ve}e nikoj ni{to neni prepora~uva{e. Celototoa vreme dobivavme neizme-rna poddr{ka od site dokto-ri na klinikata za Detski bo-lesti, od prijatelite, od ko-legite, od nastavnicite i so-u~enicite na }erka ni, od lu-|e koi slu{nale za na{iotproblem i sakaat da ni pomo-gnat. Vo poraka dobivavmemnogu imiwa na doktori, mej-lovi, telefonski broevi sopreporaka da probame u{tetamu. Baravme ~are na mnogumesta, no site gi krevaa rame-nicite so zborovite: ,,[tomoèvme, napravivme”, ,,Ovane e do nas.” Toa bea najte{-

ûdo vo Lesnovskiot manastir (30/04/2015)


Vesti

momenti za nas. Nemavme od-govor na pra{aweto ,,Kade }ego lekuvame deteto?”. Na har-tija imavme dete koe e celos-no zdravo po site dobieni re-zultati, a vsu{nost dete koene moè da napravi ni ~ekorbez na{a pomo{… Donesovmeodluka da ja napu{time bol-nicata na na{a odgovornost ida probame so homeopatskamedicina. No i pokraj prvi~-nite seriozni vetuvawa nadoktorkata deka }e go sreditoa, rezultat nema{e. Dokto-rkata maksimalno se angaì-ra{e, dava{e s# od sebe. N#isprati vo ,,Slavej” - Skopjeda napravime ortopedsko po-magalo, no prstiwata na noga-ta ostanaa cvrsto iskrivenivo gr~. Po eden mesec pomi-nati vo privatnata ambulan-ta kaj doktorkata-homeopat,rezultat - nema{e. Na krajoti taa prizna deka ne e mo}nada se spravi so problemot.Povtorno ostanavme bez na-de`… Edinstvenata pozitiv-na rabota be{e {to za toj me-sec deteto ne prima{e nikak-va terapija i drè{e strogadieta - taka {to se is~isti oddolgotrajnoto piewe na seka-

kvi lekovi, pa duri i citos-tatici… Nepodnoslivite bo-lki vo zglobovite na iskri-venite prsti, vrtoglavicite,napadite, nesvesticite, zama-tenosta, crninata pred o~ite- ostanaa. Sostojbata se vlo-{i, i po edno onesvestuvawekoe trae{e mnogu dolgo, pov-torno bevme vrateni vo bol-nica vo Skopje. No, nabliù-va{e Veligden i po samo dvepominati no}i vo bolnica, n#pu{tija doma za praznikot, sodogovor vedna{ posle praz-nikot da se vratime. Lora sepri~estuva na Svetol PetokDolgi godini nanazad so se-mejstvoto go posetuvame ma-nastirot ,,Sveti Gavril Les-novski”. Re{ivme da otidemeso deteto. Zapalivme sve}i zazdravje. I pokraj golemataposetenost na manastirot igolemata angaìranost naotec Damaskin so posetite-lite, re{ivme da mu ja raska-ème na{ata maka. Otecot sozadovolstvo n# pokani da is-pieme po eden ~aj. Dodeka muraskaùvavme niz {to pomi-nuvame, toj trpelivo n# slu-{a{e. Piej}i go ~ajot i raz-govaraj}i so otecot, }erka ni

postojano se onesvestuva{e…Otecot n# ohrabruva{e da nese pla{ime, ukaùvaj}i nideka problemot i bolesta naLora se od sosema druga, duho-vna priroda. Ni re~e da oti-deme so nego vo manastirot.Tamu toj & pro~ita molitva ija pomaza so maslo od kandi-loto na grobot na episkopotGavril Svetogorec. Dodekatrae{e molitvata o~ekuvav-me deka }e se onesvesti, bide-j}i so meseci nanazad ne izdr-àla tolku vreme da ne dobienapad. No, toa ne se slu~i.Otecot ima{e golema veradeka so devoj~eto s# }e bidevo red. Koga zavr{i molitva-ta, }erka ni se ispravi prednas i ni re~e: ,,Mamo, jas sumista kako porano! Pove}e neve gledam matno! Ve gledamkako porano!” Otecot ode{enapred, a deteto po nego… Sa-mo… Prvpat posle tolku me-seci bez na{a pomo{! Izle-govme od manastirot, a taa sa-ma prodolì po otecot kojode{e pred nea. Ja odvede voprodavnicata za sve}i i iko-ni. I dade krst koj go nosi navratot do denes. I kaùva{e{to treba ponatamu da pravi.


Vesti

Navistina, jeromona-hot Arsenij Boka e vistinski~udotvorec - ubedeni se me{-tanite od oblasta Vasluj voRomanija. Portalot Pravos-lavna Moldavija gi prenesuvanivnite izjavi zaedno so ves-ta za deka negoviot portretod manastirot Prislop ,,pla-~e”. Lu|eto go svedo~at ova~udo i usrdno se molat. Dalise raboti za dobar ili lo{,,znak” - mislewata se razli~-ni, no pove}eto vernici veru-vaat deka svetitelot pla~e

poradi na{ite grevovi. Lu-|eto stojat vo red za da se pok-lonat na portretot - ikona,no ne vo Prislop, kade {to seupokoil otec Arsenij, tukutokmu vo Pu{ka{i, kade edenìtel kupil reprodukcija naportretot. Ikonata ja posta-vil vo kapelata pred nego-viot dom na \ur|ovden, predraspetieto Hristovo: - & re-kov na mojata sosetka deka le-voto oko od ikonata {to jadonese Klavdij pla~e, deka odnego te~e solza… Ne zboru-

vav so nikogo, zatoa {to zna-ev deka nema da mi veruvaat -raskaùva edna me{tanka.Druga se nadovrzuva: ,,Vo moi-te sedumdeset godini nemamvideno vakvo ne{to.” Treta,pak, raskaùva deka ne im ve-ruvala na glasinite s# dodekaso svoi o~i ne se uverila. Na-rodot smeta deka treba da seoddade na post i molitva, de-ka preku ova ~udo Bog im isp-ra}a nekakva vest. ,,Sega na-{iot Otec nebesen ukaùvana toa deka lu|eto stanaa lo-

Nie u{te ne go osoznavavme~udoto {to ni se slu~i. Sepozdravivme so otecot. Dete-to otide samo do kolata kojabe{e parkirana na manastir-skiot parking. Koga sedna vokolata zapo~na da ja odvrzuvapatikata. Saka{e da se sobuei da go trgne ortopedskotopomagalo od nogata. Nie vo e-den glas & rekovme deka iakose po~uvstvuvala podobro, netreba da brza da go trgne po-magaloto, no taa ne n# slu{a-{e {to & zboruvame. Momen-tot na vistinskoto iznenadu-vawe za nas be{e koga taa nija pokaà nogata. Prstitekoi so meseci bea iskrivenii zgr~eni vo stra{na bolkabea ispraveni! Bolkata ja ne-ma{e! Zanemevme… Se pla-

{ev da ne se razbudam. Da ne eson. Se svrtevme kon manas-tirot. Niz solzi mu zablago-darivme na Gospod za ~udoto{to ni se slu~i. Za milosta{to na toj Velik den Gospodja isturi vrz nas… Zavrna…Ni treba{e vreme da se soze-meme i da si pojdeme. Po pa-tot site mol~evme. Samo }er-ka mi brza{e da se slu{ne sodrugarkite i da zakaè izle-guvawe vo grad. Ja gledav nizsolzi. Ni treba{e vreme dase sozememe i da poveruvamedeka na{eto dete, koe do predsamo nekolku minuti posto-jano se onesvestuva{e i nemoè{e samo da odi, sega za-dovolno se smee. Na nea nema-{e nikakva traga od dolgot-rajnata golgota. Bo`jata mi-

lost izbri{a s#! Doma se vra-tivme so istoto ìvo, zdravoi sre}no dete od porano. Ovagolemo ~udo pridonese za du-hovna preobrazba na celotona{e semejstvo i za na{e u{-te posilno zacvrstuvawe voverata i cvrsta re{enost odsega natamu da ne otstapimenitu ~ekor od svetlata pate-ka na Isus Hristos. Slava muna Gospod koj ni podari neiz-merna qubov i milost!

Vlatko Minov - sovet-nik vo Ministerstvo za zem-jodelie, Op{tina Ko~ani,Olga Minova - direktor naosnovnoto u~ili{te ,,Sini-{a Stoilov”, Op{tina Zrno-vci

(prezemeno od: Agapi)

ûdo vo Romanija: Te~at solzi od portretot na otecArsenij Boka 19/05/2015


Vesti

{i”, ubeden e eden vernik. Otec Arsenij e eden

od najpoznatite romanski du-hovnici na 20 vek, blizok so-rabotnik na otec DumitruStaniloe. Negovoto progon-stvo pod vlasta na bezbo`-niot reìm zapo~nalo od1945 godina. Bil zatvoren vologorot na kanalot ,,Dunav -Crno More”, no i vo najozog-lasenite zatvori - @ilava iOra|a. Potoa bil prefrlenvo manastirot Prislop, odkade {to podocna bil isfr-len. Ostanatite 30 godini odsvojot ìvot gi pominal sli-

kaj}i gi crkvite niz Romani-ja, pod strog nadzor od bezbed-nosnite slu`bi. Na 28 noemv-ri 1989 godina mnogustradal-niot otec Arsenij Mu ja pre-dal svojata du{a na Boga.

Nekoi od izrekite nasv. ma~enik Arsenij Boka:@ivotot ni e od Bog: so Negoìveeme, se dviìme i pos-toime (Dela 17, 28). OdnosnoBog e izvor, za{tita, predna-zna~enost na na{iot ìvot.Ako ìveeme vo soglasnostso Nego, toga{ imame ìvot,zagarantiran od strana naBog, a ako ne Go sledime i na-

{iot ìvot go tro{ime nasekakvi bezzakonija i gados-ti, poradi koi i du{ata i te-loto ni stanuvaat opsednati,toga{ Bog - poradi na{itegrevovi - se ottrgnuva od na-{iot ìvot. No On sepak nese odvojuva od nas vedna{ pos-le grevovite, tuku nekoe vre-me ja trpi ~ovekovata zabludana Svojot pomlad sin, poviku-vaj}i go na site mo`ni na~i-ni… Merata na qubovta konneprijatelite mora da ja dos-tignat site hristijani {tosakaat da se spasat.


Prethodnata ve~er voskitot ,,Site Svetii” pri Va-laamskiot manastir, se pros-lavi spomenot na site svetii

so torèstvena BoèstvenaLiturgija na koja{to ~inona-~alstvuva{e igumenot na ma-nastirot episkopot Troicki

Pankratij, soop{tuvaat odsvetata obitel. Pred Litur-gijata vo glavniot hram naskitot be{e otsluèn vodo-

Na Valaam miroto~i Kazanskata ikona na Bo`jataMajka (11 Juni 2015)


Vesti

vet. Vo predve~erieto na pra-znikot, za vreme na seno}notobdenie, vo hramot na Besplo-tnite sili nebeski, na Kazan-skata ikona na Bo`jata Majkabe{e zabeleàno pojavuvawena nekolku masleni kapki namiro, koi ja natopija namet-kata i prevezot na PresvetaBogorodica.

Kazanskata ikona naBo`jata Majka bila ìvopi-sana vo eden od Sibirskitemanastiri specijalno za Va-laamskiot skit i donesena voValaam vo 2015 godina. Taabila poloèna vo specijalenkivot so staklo i natpis,,Pokrij i spasi ja zemjata”.Skitot na ,,Site Svetii” sesmeta za najzatvoren skit bi-dej}i ènite ovde moàt dadojdat samo edna{ vo godina-ta - na glavniot praznik na

skitot. Sega so blagoslov naepiskopot Troicki Pankra-tij be{e izvr{ena fotoarhi-virawe na miroto~eweto naikonata, posle {to povtornobe{e vratena vo kivotot i za-{titena vo stakloto.

Vo Valaamskiot mana-stir se zabeleàni mnoguslu~ai na ~udesno istekuvawena miro od ikonite, pa taka

vo 1999 g., promiroto~ilaikonata na prep. Sergij i Ge-rman Valaamski ~udotvorci,a vo 2004 g., sveto miro se po-javilo na stakloto od ikona-ta na Presveta Bogorodica,,Secarica”, ìvopisana naAton specijalno za Valaams-kiot manastir.

(prezemeno od: Bigorski manastir)

Novo ~udo na Sv. Jovan Ruski (9 juni 2015)

Okolu dva ~asa Kons- tantin Polihroniu, visok dr- àven slu`benik, so pla~ semole{e pred Svetitelot. Be-{e vlezen vo hramot po pià-mi, privlekuvaj}i im go vni-manieto na site. Eden sve{-tenik go povika i pra{a zo{-to tolku dolgo pla~e{e i zo-{to ne e oble~en propisno.

,,Prostete, ot~e,” od-govori i prodolì, ,,mnogumi pomogna ovoj Svetitel,ovoj velik i ~udotvorenlekar komu mu sluìte.

Pove}e od deset godi-ni ne moèv da zastanam isp-


Vesti

raven kako {to me gledate se-ga. Cela godina boleduvav odte{ko o{tetuvawe na nerv-niot sistem i taa bolest medovede do takov invaliditet,{to go izgubiv rabotnoto me-sto, pa bev prinuden da zemampredvremena penzija. Na krajbev primen vo bolnica, bidej-}i posle vtorata godina dos-tignav do 80% na paraliza vodolnite ekstremiteti. Para-lizata, zaedno so te{katapsihi~ka sostojba, poradi ne-nadejnoto zapirawe so aktiv-en ìvot me dovedoa do o~aj,skoro do smrt.

Utrovo, vo bolnicadojde da me poseti mojata sop-ruga i me najde kako spijam.Ne me razbudi, tuku samo sed-na na eden stol pokraj mojotkrevet. Nabrgu ja sovlada so-not. I gleda vo sonot, vo sose-dnata prostorija lekarite sesovetuvaat, a pome|u niv edennepoznat lekar, stranec.

@ena mi mu se prib-liìla i mu rekla: ‚Dokto-

re, stranec ste? Ve gledamprvpat vo bolnicava. Ve mo-lam, vo sosednata soba e ma`mi, pove}e od deset godini eparaliziran. Lekarite ve}emi ja kaàa vistinata - gogubam svojot soprug. Ja gu-bam svojata potpora. Mojotsoprug }e po~ine. Dojdete dago vidite, doktore, da go oh-rabrite, da ni kaète ne{-to i Vie'.

‚Odi, gospo|o, po~e-kaj i }e go vidam tvojot sop-rug'.

‚Vo red, doktore, sa-mo kaète mi go Va{etoime, za da Ve ~ekam...'

‚Jovan Rusin' - & odgo-voril.

Vo toj mig taa skoknaod nejziniot stol. Zabeleàkako se obiduvam da stanamsam, podigaj}i se na laktite.‚@eno, pomogni mi,' & velam,‚nekoj me drì pod racete ime kreva, pomogni i ti...'

Stanav, stapnav napodot, i toga{ pla~ot naèna mi gi dovede okolu naslekarite i pomo{niot per-sonal.

Odgovorniot lekarna oddelot, veren Hristija-nin, se trogna od raskaùva-weto na èna mi i veli: ‚Go-spodine Polihroniu, odetekako {to ste, ne barajte dase preoble~ete, brzajte, fa-tete taksi od vlezot vo bol-nicata i pravo vo duhovnotole~ili{te, vo crkvata naSveti Jovan Ruski, koja e vozelenata dolina na Proko-pij vo Evija, kade {to se inegovite sveti Mo{ti! Ode-te, zablagodarete se mnogu ivratete se ovde za otpusniotlist, koj ovojpat - navistinaretko - ne go potpi{uva le-kar, tuku eden Svetitel!”

(prezemeno od: Bigorski manastir)


Vesti

Svetite mo{ti napravedniot Jovan Ruski bi-le preneseni vo Nea Proko-pi, Evija vo oktomvri 1924g. od strana na gr~kite bega-lci od Prokopi, Mala Azi-ja. Vo 1930 g. zapo~nala da segradi velelepna crkva pos-vetena tokmu na negoviotspomen, i bila zavr{ena vo1951 g. Toga{ svetiot bilprenesen vo negovata novacrkva, kade {to po~iva idenes.

Crkvata na sv. Jovan eeden od poposetenite poklo-ni~ki centri vo Grcija. Ve-rnici od celiot svet i odMakedonija, priteknuvaatda se poklonat pred negovi-te mo{ti, povikuvaj}i ja ne-govata pomo{ i blagodarej-}i mu za mnogute ~uda {to seslu~ile preku negovoto zas-tapni{tvo.

Preslekuvawe na ode`dite

Sv. Jovan Ruski sami-ot objavuva koga saka da muse presle~at ode`dite. A

toga{ se otvora negoviotsvet kivot, koj inaku ne mo-è da bide otvoren.

Kako se slu~uva ovaobjavuvawe? Svetiot pris-tapuva do nekoja dobra du{ana son (od razli~ni deloviod svetot, bez razlika dalise raboti za Wujork, Avstra-lija ili Solun), i ja poviku-va da dojdat do nego i da gopozdravat, im kaùva dekatoj e Jovan od Rusija, zamo-luvaj}i gi da pojdat vo nego-vata crkva i da mu kaàt nasve{tenikot deka do{lovreme negovata tunika dabide presle~ena. Ova se imaslu~eno vo 1937g., 1955g. i1977g. koga vakvata porakadojde do mene.

Vo 2005 g. svetitelotu{te edna{ pobara negovi-te odejanija da bidat presle-~eni, za prv pat posle 28 go-dini. Vo negovata crkva slu-àm 43 godini kako sve{te-nik i 3 godini prethodno,kako laik. Za ovie 46 godinisum videl iljadnici i mil-

ioni vernici kako doa|aatda se poklonat pred svetiJovan.

[to bi moèl da pos-vedo~am? [to sum videl?Osven toa {to svetitelotsamiot n# izvestuva!

Edna{ mu rekol naedno devoj~e: ,,Dojdi i vidija mojata pernica koja e pol-na so solzi. Pla~am za mlad-inata. Osobeno se molam naBoga za vas, mladite, da vipomogne.” Vo 1977 g. go otvo-rivme kivotot i vidovme de-ka pernicata e ~ista, no po-kraj negovite o~i be{e mok-ra, ima{e golema damka odsolzi.

Site nie, i vladikatai sve{tenstvoto, imame vi-deno kako glavata na sveti-ot se mrda. Potresno e!

Ona {to Samiot Boggo osvetil, e oblagodateno iproslaveno preku daruvawe-to na darot na netrule`nostdo Negovoto Vtoro doa|awe.


ûdoto so preslekuvawe na ode`dite na sv. Jovan Ruski


Slu`ben del

BOGOSLU@BI:

Negovoto Visokopreosve{tenstvoMitropolitot Prespansko-Pelagoniski iadministrator Avstraliski i Novozeland-ski g. Petar, bogosluè{e boèstvenaLiturgija i propoveda{e:

na 01. 08. 2015 g., - PrepodobnaMakrina, Prepodoben Dij Antiohijski,(ve~erna bogoslu`ba) vo hramot Sv.Bogorodica – Liverpul;

na 02.08.2015 g. - Sv. Pr. Ilija, vo hra-mot “Vovedenie na Presveta Bogorodica” –Liverpul;

na 07.08.2015g., - Uspenie na Sv. Ana;prepod. Olimpijada i Evpraksija, (ve~ernabogoslu`ba) vo hramot “Sv. Kliment ” -Port Kembla;

na 08. 08. 2015 g., - Sv. prepod. m~-caParaskeva Rimjanka vo manastirot ‘’Sv.Petka’’ vo Kemblagrajn~;

na 08. 08. 2015 g., - Sv. prepod. m~-caParaskeva Rimjanka (ve~erna) vo hramot‘’Sv. Petka’’ vo Rokdejl;

na 09. 08. 2015 g., - Sv. KlimentOhridski, Sv. Sedmo~islenici, Sv. Pante-lejmon, vo hramot ,,Sv. HristovoVoskresenie” vo Rokdejl;

na 13. 08. 2015 g., - Sv. Prav. Evdokij,Sv. Josif od Arimateja, (ve~erna bogoslu-`ba) vo vo vo hramot ‘’Sv. Petka’’ vo MilPark;

na 14. 08. 2015 g., - Sv. 7 m~-ciMakavejski, vo hramot ‘’Sv. Petka’’ vo MilPark;

na 15. 08. 2015 g., - Prenos na mo{ti-te na sv. Arhi|akon Stefan, (ve~er-na) vohramot ‘’Sv. Dimitrij’’ vo Springvejl;

na 16. 08. 2015g., - Prep. Isakij, vohramot „Sv. Nikola“ vo Preston;

na 18. 08. 2015 g., - pretp. naPreobraènie, (ve~erna ) hramot ,,Sv.Zlata” Meglenska vo Verebi;

na 19. 08. 2015 g., - Preobraènie, vohramot ,,Sv. Pr. Ilija” vo Fuckraj;

na 22. 08. 2015 g., - Sv. ap. Matej; sv.m~-ci Julijan, Makrijan i dr., (ve~erna ) vohramot “Uspenie na Presveta Bogorodica”vo Brizben;

na 23. 08. 2015 g. - Sv. m~. arhi|akonLavrentij, vo hramot “Uspenie na PresvetaBogorodica” vo Brizben;

na 27. 08. 2015 g., - Sv. prorok Mihej(ve~erna bogoslu`ba) vo Sobornata crkva”Ro`destvo na Presveta Bogorodica” -Sidnam;

na 28. 08. 2015 g., - Uspenie na Presve-ta Bogorodica – Golema Bogorodica, voSobornata crkva Ro`destvo na PresvetaBogorodica -Sidnam;

na 28. 08. 2015 g., - Uspenie na Presve-ta Bogorodica – Golema Bogorodica,(ve~erna bogoslu`ba) vo manastirot “Sv.Prohor P~inski” vo Donibruk;

na 29. 08. 2015 g., - Nerakotvoren likna GIH; Sv, Joakim Osogovski, vo manas-tirot “Sv. Prohor P~inski” vo Donibruk;

na 29. 08. 2015g., - Nerakotvoren likna GIH; Sv, Joakim Osogovski, (ve~erna) vomanastirot “Sv. Prohor P~inski” voDonibruk;

na 30. 08. 2015 g., - Sv. m~. Miron, voSobornata crkva ,,Ro`destvo na PresvetaBogorodica” - Sidnam.

Makedonska Pravoslavna Crkva Eparhija za Avstralijai Nov Zeland


Slu`ben del

POSETI, PRIEMI, SREDBI, RABOT-NI SOSTANOCI I PRISUSTVUVAWASOBRANIJA I SEDNICI:

Negovoto Visokopreosve{tenstvoMitropolitot g. Petar, gi poseti, giprimi, se sretna, i prisustviva{e:

na 01. 08. 2015 g., - sredba i rabotensostanok so Crkovniot odbor na crkvata“Vovedenie na Presveta Bogorodica” –Liverpul;

na 02. 08. 2015 g., - prisustvuva{e napriemot vo op{tinata Liverpul vo Sidneji vo neoficijalna sredba se sretna soarhiepiskopot na Antiohiskata crkva g.Pavle (Saliba);

na 05. 08. 2015 g., - sve{teni~kosobranie vo hramot ,,Sv. HristovoVoskresenie” vo Rokdejl”;

na 06. 08. 2015 g., - sredba i rabotensostanok so upravata na crkvata ,,Sv.Nikola” vo Pert;

na 07. 08. 2015 g., - se sretna soepiskopot na Ukrainskata zadgrani~nacrkva g. Prokopij vo Sidnej;

na 08. 08. 2015 g., - se sretna so srp-skiot pravoslaven episkop na SrpskataAvstralisko novozelandska eparhija g.Irinej vo Sidnej;

na 09. 08. 2015 g., - sredba i rabotensostanok so Upravata na crkvata “SvetoHristovo Voskresenie” – Rokdejl;

na 11. 08. 2015 g., - sednica naEparhiskiot Upraven Odbor (EUO) iEparhiskiot crkoven sud (ECS) vo mitro-politskata Rezidencija;

na 12. 08. 2015 g., - odrà sve{teni~-ko sobranie vo Mitropolijata vo Melburn;

na 17. 18. 2015 g., - odrà sve{teni~-ko sobranie vo Mitropolijata vo Melburn;

na 22. 08. 2015 g., - prisustvuva{e irakovode{e so generalnoto izbornosobranie vo MPCO „Uspenie na PresvetaBogorodica” vo Brizben;

na 27. 08. 2015 g. - sednica naEparhiskiot Upraven Odbor (EUO) voMitropolijata vo Melburn;

na 30. 08. 2015 g., - sredba i rabotensostanok so Crkovniot odbor na Sobornatacrkva ”Ro`destvo na Presveta Bogorodica”vo Sidnam.

PREDAVAWA:

na 29. 08. 2015 g., - odrà predavawena seminarot na mladinskata organizacija(MOYA) vo manastirot ,,Sveti ProhorP~inski” vo Donibruk, na tema ,,Blagodat-ta Bo`ja – cel na hristijanskiot ìvot”.

8 Ден/ the eight day

Documents