8 ден / the eight day

8-mi DEN

MAKEDONSKA PRAVOSLAV-NA CRKVA, EPARHIJA ZA

AVSTRALIJA I NOV ZELAND

IZDAVA:EPARHISKI CRKOVNO-

PROSVETEN SOVET

Glaven i Odgovoren UrednikMITROPOLIT PETAR

Urednikprotoerej Gligor Kiselinov

Tehni~ka i jazi~ka korekcijaprotoerej Gligor Kiselinov

KoricaPetre Veselinov

Tel. (03) 9404 1166E-mail:

[email protected]: 0413 174 515

MACEDONIAN ORTHODOXCHURCH

DIOCESE OF AUSTRALIA ANDNEW ZEALAND

PUBLISHED BY:DIOCESAN CHURCH

EDUCATIONAL COUNCIL

Responsible EditorMETROPOLITAN PETAR

EditorVery Reverend Father Gligor Kiselinov

Technical & Literal workVery Reverend Father Gligor Kiselinov

Cover designPetre Veselinov

WITH THE BLESSING OF THEPRESPA AND PELAGONIAN

METROPOLITAN HIS GRACEPETAR

JANUARI-MART / JANuARY-mARCH 2015 1

Mitropolit Petar - Boìkno

poslanie ............................................................................. 2

Reportaì

Osvetuvawe kamen-temelnik na

Svetata Mitropolija vo Melburn ........................... 6

protoerej Du{ko Spirkoski - Osve-tuvawe na ikonostasnite ikoni pri

crkvata Sv. Nikola vo Preston ................................. 9

protoerej Vasko Traj~evski - Osve-tuvawe kamen-temelnik na novo

svetilo na MPCEANZ vo Brizbejn ...................... 11

Dime Merakovski - Samo edna Make-

donska Eparhija ima vo Avstralija ....................... 13

Veronauka

protoerej-stavrofor Aleksandar

Spirkoski - Za vistinskata majka ........................ 15

Church History ................................................................... 17

igumen Gavril - Starci - Sv. Amvrosij

Optinski ..................................................................... 21Vesti ................................................................................. 33Slu`ben del ................................................................... 39

Sodrìna

2 JANUARI-MART / JANuARY-mARCH 2015

Boìkno poslanie

Hristos se rodi!

Slu{aj}i ja ovaa vest, siromasite seizraduvaa, gre{nite se razveselija, slepitese osvetlija, bolnite se ute{ija, a fateni-te zaigraa.

Slu{aj}i ja ovaa vest, oratoritepadnaa vo nedoumie, bidej}i toa gi napraviu~enite da mol~at, filosofite da se zasra-mat, a carevite da zatreperat (starecJahint).

Vozqubeni ~eda vo Hrista Bogomla-denecot!

Ro`destvoto Hristovo e tajna nadtajnite. Tolku ~udesno i neobi~no e Nego-voto ra|awe, taka {to angelite likuvale ipeele vozvestuvaj}i ja ovaa radost kon lu|e-to, a prorocite, u{te od damnina, trepe-rele pred videnieto deka Bog }e se pokaèna zemjata i zaedno so lu|eto }e poìvee.

A kako da ne e ~udesen ovoj nastan,koga Bog sleguva na zemjata, vo ~ove~ko te-lo, za da go spasi ~ovekot? Doa|a vo svetotda go podigne padnatiot Adam. I ne samo to-lku, tuku doa|a ~ove~kiot rod da go naso~ikon celta koja Adam treba{e da ja postigne,dokolku ne padne{e vo grev - da go postignepodobieto Bo`jo: oboùvaweto.

Denes, Svetata Deva Presu{testve-niot Go ra|a. Denes taa v pregratki go drìOnoj Koj {to celata vselena ne moè da Gosmesti, a sega On vo jasli, vo pe{tera, kakovo lulka e smesten. I koj li nema da se za~u-di od vakvoto snishodewe Gospodovo? On,gore na nebesata e Sin, dolu e rob! Gore eCar, dolu e naemnik! Gore e na prestol Bo-`ji, dolu e vo pe{tera! Gore - golemi rabo-ti, dolu - mali peleni: Onoj {to gi razvrzu-va grevovite, sega vo peleni se vrzuva! Onoj{to site gi hrani, sega na zemjata se hrani.I Onoj {to gi pu{ta izvorite, sega od maj-~inski gradi e nadoen (Sveti Atanasij Ve-liki).

Vozqubeni praznikoqubci!

Ro`destvoto Hristovo e golem isto-riski nastan: se slu~uva vo odredena epoha,vo vremeto koga vo Rimskata Imperija vla-dee{e (imperatorot) Avgust, a vo Judeja ca-rot Irod. Zatoa, osven karakterot na ovojnastan kako tajna, Crkvata otsekoga{ gonaglasuvala i negoviot istoriski karak-ter, so toa pokaùvaj}i deka Isus Hristos ei istoriska li~nost, a toa zna~i deka On,iako Bog - vtoroto Lice na Svetata Troica,zede vistinsko telo ~ove~ko, so ~ove~ka du-{a, so um, razum, so volja i so ~uvstva, vo s#

† PETAR

PO MILOSTA BO@JA, MITROPOLIT PRESPANSKO-PELAGONISKI IADMINISTRATOR AVSTRALISKI I NOVOZELANDSKI,

NA SETO SVE[TENSTVO, PREPODOBNO MONA[TVO I VERNITE ÊDA VOPRESPANSKO-PELAGONISKATA I AVSTRALISKO-NOVOZELANDSKATA

EPARHIJA, IM ISPRA]A MIR I BLAGOSLOV, POZDRAVUVAJ]I GI SORADOSNIOT POZDRAV

HRISTOS SE RODI!

,,Ako se somneva{ vo toa deka }e stane{ Sin Bo`ji,toga{ uveri se vo toa potsetuvaj}ise deka Sinot Bo`ji stana Sin ôve~ki”(Sveti Jovan Zlatoust)


Boìkno poslanie

podoben na nas, osven vo grevot. Voplotuva-weto Hristovo ne be{e pretpostavka i pri-videnie; ne be{e ni istoriska farsa, nitumitolo{ka pretstava, tuku nepobitna real-nost i vistina.

Bog navistina stana ~ovek: Bog vo~o-ve~en, a ne ~ovek oboèn, i pri seto toa, bezda prestane da bide Bog. Stanuvaj}i ~ovek,On ne izgubi ni{to od Boèstvoto, a Sve-tata Deva ne go zagubi devstvoto.

Zarem be{e potrebno Sinot Bo`jida stane Sin ôve~ki? Zarem be{e potreb-no da sleze od nebesata i da se voploti odSvetiot Duh i od Marija Deva i da stane~ovek? - Da. I tokmu zatoa {to ~ovekot, nemoè{e samiot da se spasi od grevot.Celoto Boèstveno Pismo go svedo~i toa!Po~nuvaj}i u{te od prvata radosna vest vorajot, po pa|aweto vo grev na Adama i Eva!Site Proroci! I site Patrijarsi! Pa durii neznabo{cite velea: ,,Ili Bog }e dojde nazemjata, ili svetot }e propadne” (Seneka).

Potrebno bilo, Spasitelot, osvenBog, Koj e Semo}en, Samobiten, Bespo~eteni Tvorec, da bide i ~ovek - so du{a i so te-lo, bidej}i i ednoto i drugoto, padnalo vogrev, taka {to i ednoto i drugoto trebaloda se izbavi od grevot i smrtta i da se spasi.

,,Hristos go primi na Sebe celiot~ovek, za celiot ~ovek da go spasi” (SvetiGrigorij Bogoslov).

Sinot Bo`ji potrebno bilo da stane~ovek, zatoa {to trebalo da prolee ~ove~kakrv: ..Krvta na Isusa Hrista n# o~istuva odsekakov grev” (1 Jov. 1, 7).

Potrebno bilo Sinot Bo`ji da sta-ne Sin ôve~ki, za potoa i ~ovekot da staneSin Bo`ji, i taka ,,Preku Nego, ustata ~o-ve~ka stana usta na Boga Slovoto, a o~ite~ove~ki, stanaa o~i na Boga Slovoto”(Otec Dimitru Staniloe).

Sinot Bo`ji ja zede ~ove~kata pri-roda vrz Sebe, ja podigna, ja izbavi od car-stvoto na |avolot, ja oboì i ja ispolni soBoèstvena slava. I so nea se voznese nanebesata i sedi oddesno na Otecot.

Na{i mili duhovni ~eda!

Vo nastanot na Ro`destvoto Hristo-vo, zede u~estvo celoto sozdanie: angelite,neboto, pe{terata, jaslite, pa duri i ì-votnite; pastirite, kako lu|e so ednostavnii ~isti du{i, i mudrecite od Istok - kakomudri i u~eni lu|e, i kako pretstavnici nadrugite, neznaboè~ki narodi. Pogledneteja ikonata na Ro`destvoto Hristovo? Nanea se izobrazeni site ovie u~esnici vo ra-dosniot nastan. Na ovoj den, celoto soz-danie se raduva i celoto sozdanie se ispol-nuva so Boèstvena blagodat. A vo sredi-nana ikonata e Boèstveniot MladenecHristos, Koj e izvor na nestvorenata blago-dat Bo`ja - Boèstvena energija koja osve-tuva i oboùva.

Pastirite:

Pastirite se prvite lu|e koi slu{-nale deka se rodi Spasitelot na svetot. Tie


Boìkno poslanie

ja slu{nale angelskata pesna, i nim angeli-te im se obra}aat upatuvaj}i gi da odat vope{terata, kade }e najdat povien Mlade-nec, kako leì vo jasli (Lk. 2, 9-12). Ete, pa-stirite bea udostoeni so ova videnie, ne de-ka slu~ajno se na{le vo blizina na pe{te-rata. Tie se na{le tuka po Bo`ja promisla.Imeno, tie se prvite lu|e, koi ja slu{naleradosnata vest, poradi ednostavnosta i ~is-totata na nivnite srca, vodej}i miren ì-vot, daleku od svetot; tie bile prvite lu|ekoi ja slu{nale radosnata vest, sakaj}iHristos da ni pokaè, deka On se otkrivana ednostavnite i ~isti po srce, a ne na bo-èmno u~enite, kako {to bile kni`nicitei fariseite; Hristos se otkriva na pasti-rite, pokaùvaj}i deka On }e bide vistin-skiot Pastir na rodot ~ove~ki.

Mudrecite:

Osven Pastirite, i Mudrecite odIstok, se udostoile da Go vidat Bogomlade-necot Hrista. Tie ne bile astrolozi, nitu

gata~i, tuku bile astronomi, koi gi istra-ùvale yvezdite. Mudrecite Go poznaleHrista preku ,,svetlinata na poznanieto”.Imeno, so telesnite o~i, gledale Mlade-nec, a so o~ite na du{ata, gledale Bog Vop-loten. Tie se nao|ale na duhovno ramni{te,dovolno visoko za da Go poznaat Boga i daMu se poklonat.

Seto ova go potvrduva i toa {to yve-zdata koja tie ja videle na Istok i koja givodela do Vitleem, ne bila obi~na yvezda,tuku bila angel Bo`ji koj im go vodel patot(Sveti Jovan Zlatoust). Taa se dvièla, pazastanuvala, i pak prodolùvala. Nejzino-to dvièwe bilo paradoksalno: od Istokkon Zapad, a vo daden moment - od Erusalimkon Vitleem, t.e. od Sever kon Jug. Taa segledala i dewe! Taa bila nadpriroden fe-nomen za sekoj normalen astronom, a za se-koj teolog - angel Bo`ji - Arhangelot Gav-ril, koj bil vo postojana slu`ba na Tajnatana Voplotuvaweto na Boga Slovoto (JosifVrienij). Mudrecite astronomi, bile i teo-


Boìkno poslanie

lozi, odnosno bogoslovi (onie koi za Boga iso Boga slovat) vo pravoslavna smisla nabidej}i stignale do vistinskoto bogopoz-nanie.

Vozqubeni!

Gledame denes vo hramot Bo`ji, pri-sutni majki, koi o~ekuvaat uteha od Majka-ta Bo`ja. Tie, so de~iwa - mladen~iwa, i sopogolemi de~iwa, pristapuvaj}i kon Pre-~esnoto Telo i Pre~esnata i Sesveta KrvHristovi, primaa blagoslov od Bogomlade-necot. Gledame devojki koi baraat milostod Presveta Deva. Gledame vozrasni, sre-dove~ni i postari èni koi se primer nasite, kako molitveni~ki i revnosni ~uvarina ~istotata na pravoslavnata hristijanskavera. Gledame i pobo`ni ispovednici nagoleminata na pobo`nosta na Tajnata naRo`destvoto Hristovo, na praznikot i nadenot vo koj Bog se javi vo telo.

Im se obra}ame na site, a osobeno namajkite, na babite i na devojkite: vnimava-jte, tuka vo Crkvata e Hristos, a nadvor odnea e Mamonot; tuka, vo Crkvata e edinst-voto na qubovta - a nadvor od nea e omraza-ta na razdorot; vo Crkvata se Mudrecite - anadvor od nea se gata~ite; vo nea se pas-tirite - nadvor od nea se naemnicite; voCrkvata, t.e. kaj onie {to vodat duhovenìvot e lulkata so Bogomladenecot i niv-nite doma{ni lulki vo koi gugaat de~iwa -a nadvor od nea se lulkite bez mladen~iwa.Taga i àl ima vo onie ku}i vo koi {to ne-ma lulki, a u{te pota`no i poàlno e voku}ite kade ima lulki, a se prazni poradiabortusi ili poradi nemaweto èlba iliu{te poto~no nemawe qubov za da se ra|a,t.e. da se podari ìvot. I seto toa, poradila`niot posakuvan komoditet i udobstvo,koi se rezultat na pregolemoto sebequbiei egoizam. Edno e jasno i e pove}e od sigur-no: ni ~umata niz vekovite, ni vojnite, nigladot, ni su{ite, ni tursko, nitu sitedrugi ropstva ne uspeale da go sotrat ovojnarod, a sega, koga skoro sekoja bolest selekuva, i ne umira nikoj za korka leb, i

pokraj ekonomskite problemi, i koga smesvoi na svoeto, edinstveno moè da gonapravi toa dene{nata ~uma, da sotre edennarod, t.e. nera|aweto na potomstvo,spre~uvaweto na bremenosta so kontracep-tivni sredstva i mnoèstvoto abortusi koise pove}e od 5-6 vojski vo Makedonija.

No, ima u{te ne{to postra{no:zagubuvaweto na spasenieto na du{ite naonie bra~ni drugari koi go izvr{uvaat tojgrev, t.e. pristapuvaat kon grozomorniot~in na abortus koj e vsu{nost ubistvo odnajteòk vid, so umisla, planirano, aosobeno {to toa e nov ìvot koj e od nivna-ta utroba, ìvot na du{a koja ne napravilanikakov grev. Apostol Pavle veli:,,@enata ra|aj}i deca }e se spasi”.

Denes, da zapeeme so pesnata naangelite: ,,Slava na Boga vo visinite, a nazemjata mir i me|u lu|eto dobra volja!” i sopozdravot: ,,Hristos se rodi!”, da ja odne-seme radosta na spasenieto tamu, kade {toseu{te ne prodrela. Ovaa radosna vest, vne-sete ja vo ku}ite na siroma{nite. Podeleteja na trpezata so bednite... Tropnete na vra-tata na skaranite. Pomirete gi razdele-nite, ute{ete gi nataènite i voznemire-nite, potkrepete gi malodu{nite, stopletegi ramnodu{nite, zgrejte gi mlakite, odne-sete im Go Hrista Bogomladenecot na zas-kitanite. Amin!

Hristos se rodi!Navistina se rodi!

Va{ postojanen molitvenik predBogomladenecot Hrista,

Mitropolit Prespansko-pelagoniski iAdministrator Avstraliski i

Novozelandski†Petar

Boìk 2014/2015 god.


Reportaì

Na 24 Januari - denotkoj e posveten na sv. Teodo-sij Veliki, Negovoto Viso-kopreosve{tenstvo Mitro-politot Prespansko – Pela-goniski i AdministratorAvstralisko – Novozelands-ki g. Petar, vo sosluèniena Mitropolitite JosifTetovsko–gostivarski i Jo-sif Kumanovsko–osogovskii na re~isi site sve{teniciod Eparhijata, otsluì sve-ta Liturgija vo Soborniothram ,,Ra|awe na PresvetaBogorodica” vo Sidnam, nakoja{to vernite se pri~es-tija so svetite Darovi Hri-stovi.

Prethodnata ve~er,be{e otsluèna ve~erna bo-

goslu`ba na koja {to ~ino-na~alstvuva{e Mitropoli-tot Josif Tetovsko–gosti-varski, koj gi pozdravi pri-sutnite so prigodna propo-ved, pri {to re~e:

,,Ovoj hram se nareku-va soboren za{to ja izrazu-va va{ata sobornost vo ve-rata, vo u~eweto, vo po~itu-vaweto i ìveeweto na eva-ngelskoto spasitelno slovo,vo svetotainskiot ìvot naCrkvata, vo va{eto edinst-vo kako narod Bo`ji. A na-rodot Bo`ji, ona {to svetiVasilij Veliki go narekuvacarsko sve{tenstvo, ste to-kmu site vie - va{iot epis-kop, sve{tenosluìtelitei vie, verniot narod.

Takvata bogopostave-na hierarhija ja gledame u{-te od Stariot zavet - skini-jata, prvosve{tenikot, sve-{tenicite i levitite i, se-kako, narodot. I site tie jaformirale starozavetnataCrkva. I denes, vo spasitel-niot ambient na Noviot za-vet e taka - hramot, episko-pot, sve{tenstvoto, mona{-tvoto i vernicite. I setotoa ja formira novozavetna-ta Crkva, ustroena vrz agol-niot kamen - na{iot Gospodi Spasitel Isus Hristos.No zabeleùvate i slu{nav-te deka ja istaknavme nepo-merlivata vistina - deka s#{to e ustroeno vrz Hrista,odnosno, samo tamu kade {to

Osvetuvawe kamen-temelnik na svetataMitropolija vo Sidenham – Melburn


Reportaì

e Hristos - tamu e i Crkva-ta, tamu ìvee Crkvata, ta-mu e vistinskata Crkva.

Zada~a na site nas eda ja ~uvame vistinata, da ja~uvame vistinskata vera, noi da ja ìveeme. Ne e hristi-janin toj {to samiot si e ko-moten vo faktot deka e ver-nik i deka znae {to bara ve-rata, znae kako da ja ìveeverata. Ne pravi ni{to, akone se griì i ne se pogri-ìl i negoviot blièn, kojzastranil od patot, da se na-jde, da se vidi sebesi i da govidi Boga. I takvata misijana vernikot treba da bideneumorna, da ne zastanuva.Ako ne moème toa da gonapravime so delo, ili sozbor, toga{ moème so mo-litva, so postojana molitva.

Molitvata e sredst-voto, bi rekol slobodno voz-duhot za ìvot na sekoj pra-

voslaven hristijanin. Akone di{eme, nema da ìvee-me, zatoa - ako ne se molime,nema duhovno da ìveeme.Sekoj od vas ovde ja znae si-lata na vrskata {to ja imaso bratot, sestrata, so rodi-telite. A znae i kolku e neu-bavo i kolku se strada doko-lku taa vrska bide prekina-ta. Isto e i vo duhovniot ko-ntekst - nie morame postoja-no da bideme vo vrska so „ne-boto“, poto~no vo razgovorso na{ite nebesni bra}a isestri - a toa se svetiteli-te, so na{ata nebesna majka -Presveta Bogorodica i sona{iot tatko - Otecot ne-besen.

Mu blagodaram naNegovoto Visokopreosve{-tenstvo Mitropolitot g.Petar, a i vam, za pokanatada prisustvuvame na ~estvu-vawata na Avstralisko-no-

vozelandskata eparhija, dago zapoznaeme i ovoj del odmakedonskata pravoslavnadu{a. Vi gi prenesuvam sr-de~nite pozdravi i molitviod va{ite bra}a i sestri odTetovsko-gostivarskataeparhija i Makedonija. Gos-pod da e so nas i da n# bla-goslovi!”

Utredenta, na krajotna sv. Liturgija propove-da{e Mitropolitot g. Pe-tar, pri {to go izloì ì-tieto na svetitelot na de-not - sv. Teodosij Veliki, ko-j{to e osnovatel na op{to-ìtelnoto mona{tvo. Voprodolènie ja naglasi ulo-gata na vistinaskata Crkva,edinstvoto na episkopot sosve{tenstvoto i narodotBo`ji, a koe ne{to se gledavo zaedni~koto pri~estu-vawe so teloto i krvtaHristovi.


Reporta`i

Na krajot, Mitropo-litot g. Petar gi pretstavigostite od Makedonija: Mi-tropolitite Josif Tetovs-ko–gostivarski i Josif Ku-manovsko–osogovski.

Po svetata Liturgi-ja, Nivnite Visokopreosve-

{tenstva zaedno so igumeni-te, sve{tenicite, |akonot iverniot narod, se upatijakon mestoto kade {to trebada bide izdignata prvataMitropolija vo Dijaspora-ta.

Na samiot ~in na os-

vetuvaweto MitropolitotPetar gi povika vernite za-edno so sve{tenicite da da-dat darenija za izgradba nanovata zgrada. I ovoj pat sepoka`a dare`livosta na ma-kedonskata du{a, pri {tobea sobrani 88.400 dolari.


Reportaì

Po milost Bo`ja, apo molitvite na PresvetataVladi~ica Na{a Bogorodi-ca i sekoga{ Deva Marija ina Sv. Mirlikiski ûdotvo-rec Nikola, na 24/11 januari2015 godina, koga go odbele-ùvame denot na Sv. Teodo-sij Veliki i Blaèni Miha-il Jurodiv, be{e otsluènave~erna bogoslu`ba vo Ma-kedonskata PravoslavnaCrkva Sv. Nikola vo Pres-ton.

Na krajot na bogoslu-`bata bea osveteni noviteikoni na ikonostasot. Osve-tuvaweto go izvr{ija: nad-le`niot Eparhiski Arhie-

rej Mitropolitot Prespan-sko-pelagoniski i Adminis-trator Avstralisko-novoze-

landaki g. Petar, Mitropo-litot Tetovsko-gostivarskig. Josif, Mitropolitot Ku-

protoerej Du{ko Spirkoski

Osvetuvawe na ikonostasnite ikoni pricrkvata Sv. Nikola vo Preston


Reporta`i

manovsko-osogovski g. Jo-sif so sve{tenicite proto-erej Du{ko Spirkoski, pro-toerej Trajko Mojsov, umi-

roveniot protoerej-stavro-for Aleksandar Spirkoski,proto|akonot Lazo Lazarov-ski i sve{tenicite od

MPCEANZ vo prisustvo nagolem broj vernici od Mel-burn.


Reportaì

Na 30 Januari na Bri-zbenskiot aerodrom pristi-gna nadle`niot eparhiskiarhierej Mitropolitot g.Petar, pridruùvan od Mi-tropolitot Tetovsko-Gosti-varski g. Josif i Mitropo-litot Kumanovsko-Osogovs-ki g. Josif. Od aerodromotse upativme na ve~erna bo-goslu`ba na koja{to prisu-stvuvaa golem broj vernici,na koi so prigodna propovedim se obrati MitropolitotTetovsko-gostivarski g. Jo-sif.

Naredniot den, na 31Januari, tokmu koga svetatacrkva gi praznuva sv.Atanasij Veliki i sv. KirilAleksadriski, vo 8 ~asot i30 minuti zapo~na svetataarhierejska liturgija na ko-ja{to ~inona~alstvuva{eMitropolitot Petar vo so-sluènie na dvajcata Mit-ropoliti, kako i parohis-kiot sve{tenik protoerejVasko Traj~evski i porane-{niot parohiski sve{tenikprotoerej Radivoj Stankovs-ki. Crkvata be{e prepolne-

ta so vernici, od koi{topove}e od polovinata se so-edinija so teloto i krvtaGospodovi.

Na krajot od svetataLiturgija so prigodna pro-poved im se obrati mitro-politot Petar, koj me|u dru-goto go izloì ìvotot idelata na sv. Atanasij Ve-liki. Potoa siot veren na-rod zaedno so episkopite isve{tenicite se upativmekon mestoto,kade{to predokolu 200-tini vernici seotpo~na so ~inot osvetuava-

protoerej Vasko Traj~evski

Osvetuvawe kamen-temelnik na novosvetilo na MPCEANZ vo Brizbejn


Reportaì

we na temelite za noviothram posveten na Uspeniena Presveta Bogorodica.

Po osvetuvaweto ilicitacijata, povtorno sopropoved im se obrati Mit-ropolitot Petar, koj me|udrugoto, re~e deka treba naj-napred site nie da se trudi-me da postaneme ìvi kame-wa vo na{ata vera, a potoaso blagodatta Bo`ja da gra-dime domovi Bo`ji. Potoaim se zablagodari na sve{-tenikot i |akonot od Ukrai-nskata crkva, na pretstavni-kot od Op{tinata Logan, nainìnerot Sa{o Temelkov-ski, kako i na site prisutnigosti od Gold Kost, Pert iMelburn. Vernicite, pak,vidno raspoloèni od sve-

tiot ~in, no i èlbata za{to poskoro da se izgradihramot, nesebi~no daruvaasredstva, od koi posebno }egi istakneme Vlatko Stan-koski, koj za prviot kamenpodari 8.500 dolari, za vto-riot Rade Ginoski 7.000, a zatretiot Ruse Gruevski 5.500,zlatnata lopata Qube Spa-

sevski 4.000, srebrenataCveta Veljanovska 3.500,bronzenata Zora Jovevska2.000, kako i krstot ToniPetrov 6.000. Vkupnata su-ma dostigna 75.000 dolari.

So cvrsta vera i qu-bov, se nadevame deka za sko-ro vreme }e imame i maloosvetuvawe na samiot hram.


Aktuelno

Po povod donesenatapresuda za ekskomunikacijana Igor Avramovski Alek-sandrov od MakedonskataPravoslavna Crkva, vladi-kata g. Timotej izleguva gla-sno da go {titi i poddrùvaraskolot vo MakedonskataPravoslavna Crkva, Epar-hija za Avstralija i Nov Ze-land.

Vladikata g. Timotejveli deka vladikata Petarne moè da gi koristi kano-nite za li~ni presmetki.Toa zna~i deka ne moè vla-dika {to e nadleèn za ednaEparhija da ekskomuniciravernici od druga Eparhija.Vo Crkvata ne moè sekoj dapravi ona {to }e mu padnena um.

To~no e toa taka, novladikata g. Timotej go po-so~uva toj sovet na pogre{-no mesto. Odsekoga{ toa se

propoveda od MakedonskataPravoslavna Crkva, no vla-dikata g. Timotej e onoj kojgo sabotira takvoto propo-vedawe.

Vladikata g. Timotej}e treba toa da im go kaèna onie koi klevetat i vo-dat èstoka borba protivSvetite kanoni, Ustavot icrkovniot poredok na Ma-kedonskata PravoslavnaCrkva, odnosno na kompani-ite - Makedonskite pravos-lavni op{tini, predvodeniod Igor Aleksandrov.

Nema druga Eparhijavo Avstralija! -

Vladikata g. Timotejtoa go znae mnogu

dobro.

Vo napisot objaven voPress 24, okolu ovaa afera,se veli: Verski analiti~a-ri (so nespomenati imiwa),velele deka iako na prv pog-led presudata za ekskomuni-kacija na Aleksandrov izg-ledala sme{na (?) i deka sa-ma po sebe bila skandaloznai moèla da predizvika se-riozen raskol vo MPC, bi-dej}i voedno pretstavuvalo

direktno me{awe vo inge-renciite na druga Eparhija.

Zar moè da se pomi-sli deka od ovoj skandal {tovladikata g. Timotej go pra-vi, ima pogolem? Ako ima iizgleda ne{to sme{no, toa etvrdeweto na g. Timotej de-ka imalo druga Eparhija itoj bil nadleèn na taaEparhija?

Kako prvo, taa, navo-dno negova Eparhija, ne e ninaimenuvana, odnosno ne po-stoi.

11 kompaniski Make-donski Pravoslavni op{ti-ni (kako {to sami se nare-kuvaat), ne ja priznavaatMakedonskata PravoslavnaCrkva, odnosno nejzinatahierarhija. I za toa, istiotvladika, g. Timotej, be{eproteran od negovata dol`-nost vo Avstralija, od isti-te kompaniski op{tini {totoj sega gi pretstavuva kakovistinski crkovni insti-tucii.

Nepo~ituvaweto nasvetite kanoni od vladikatag. Timotej ne e novo. Vo ne-govoto vreme na rakovodewekako Arhierej na Makedons-kata Avstraliska Eparhija,

Dime Merakovski

Samo edna Makedonska Eparhija ima voAvstralija

ARHIPASTIROT G. TIMOTEJ GO IZBRAL VOLKOT DA GO ÛVASTADOTO?!


Aktuelno

toj be{e samo na ime nadle-èn, dodeka voda~ot na kom-paniskite pravoslavni op-{tini, Hristos PantelisAltis (koj paradira{e podimeto Risto Altin), gi tr-ga{e koncite i gi dava{enegovite naredbi za kako dase raboti so crkvite. Predsamoto negovo zaminuvaweod ovoj svet, Igor Avramov-ski Aleksandrov go nasledinegovoto rakovodstvo na ko-mpaniskite Makedonski op-{tini vo Avstralija.

Vo dekemvri 2012 go-dina, ovie izmamni~ki kom-paniski op{tini predvode-ni od Aleksandrov, dojdoa dosredba so specijalno izbra-na Komisija na Svetiot Ar-hierejski Sinod na MPC, za|omiti postignuvawe na ne-kakov dogovor za vleguvaweili sozdavawe na vtora Ma-kedonska Eparhija vo Avst-ralija, vo koja ke vlezat tie,kompaniskite op{tini.

Ako Svetiot Arhie-rejski Sinod na MPC sme-ta{e deka ovie op{tiniimaat nekakov kredibili-tet kako Crkovni Op{tiniili Crkvi, i }e moè{e dagi priklu~i kako takvi sonivnite registrirani kom-paniski zakoni pod jurisdi-kcija na MPC, ne }e ima{epotreba za postavuvawe ibarawe na dogovor so 10-teto~ki kako uslov za sozda-vawe na vtora Eparhija naAvstraliskiot kontinent.

Ovie se dogovoreniteto~ki za sproveduvawe iispolnuvawe:

1. Priznavawe naUstavot i jurisdikcijata naMPC;

2. Vleguvawe pod di-rektno upravuvawe na SAS(za po~etok);

3. Otstranuvawe naraspopite od crkvite vo koitie se vraboteni.

4. Nazna~uvawe nasve{tenici od Makedons-kata Pravoslavna Crkva;

5. Zemawe zakletvana vernicite koi }e rabotatvo crkvite;

6. Dostavuvawe fina-nsiski izve{taj do SAS;

7. Prestanuvawe nasprotivnosta - popre~uva-weto za voveduvawe i regis-trirawe na MPC preku par-lamentaren akt na Avstra-lija za staratelstvo naCrkovniot imot na MPC;

8. Spomenuvaweto naimeto na Poglavarot vo cr-kovnite slu`bi samo od vla-dika;

9. Usoglasuvawe nacrkovnite taksi vo site cr-kvi, na trebi izvr{eni zaven~avki, kr{tevki i pogre-bi;

10. Ponuda za povtor-no besplatno izvr{uvaweod legitimni sve{tenici naMPC na trebi izvr{eni odraspopi.

Za ovie to~ki, |omi-ti be{e postignat dogovorpome|u specijalnata komi-

sija na SAS i pretstavni-cite na Makedonskite pra-voslavni op{tini od Avst-ralija, i vrz ovaa osnova,vladikata g. Timotej be{enazna~en kako koordinator,i podocna kako administra-tor za sproveduvawe na do-govorenoto i sozdavawetona vtorata zamislena Epar-hija.

Za nesre}a na vladi-kata g. Timotej, kompaniski-te pretstavnici, tri mesecipo vra}aweto vo Avstralija,vo mesec mart 2013 godina,povikaa sobir na svoiteprivrzanici i na toj sobirgo otfrlija dogovorot {tobe{e postignat so specijal-nata Komisija na SAS naMPC. Taka, na vladikata g.Timotej, koordinatorskatai administrativnata misijamu ostana kako negov son zatoj da si go spomnuva. No,isto taka i negovite anticr-kovni elementi vo Avstra-lija, prodolìja da go zlou-potrebuvaat nego za propa-ganda protiv legalnata ipostoe~ka Eparhija.

Dali moè vladikatag. Timotej da dojde vo Avst-ralija i da sluì vo kompa-niskite Crkvi so vrabote-nite raspopi koi sluàt votie crkvi i da se nadeva po-toa deka }e moè da ostane~len na Svetiot Arhierej-ski Sinod na MakedonskataPravoslavna Crkva?

Klevetite od IgorAleksandrov protiv vladi-kata g. Petar se ni{to dru-go, osven kleveti protiv


Aktuelno

MPC, protiv nejzinite ka-noni i crkovniot poredok.Kolku i da kleveti i pi{u-va pisma do SAS na MPC ido razni (od nego plateni)mediumi, za da se pretstavu-va kako voda~ na Makedon-ski Crkvi, tolku pove}e seotkriva i go potvrduva fak-tot deka saka da go vrati onavreme od 80-tite godini odminatiot vek, koga prekusite Makedonski Crkvi vo

Avstralija vladeea kompa-niskite zakoni pod kontro-la na Hristos Pantelis Al-tis. No sega, bi im prepora-~al da go zaboravat toa, za-toa {to toa vreme e nadmi-nato i nema pove}e da sevrati nivnoto vladeewe soMakedonskata PravoslavnaCrkva vo Avstralija.

Makedonskata Pra-voslavna Crkva, Eparhija za

Avstralija i Nov Zeland, serakovodi so Statut, pod ju-risdikcija na MakedonskataPravoslavna Crkva, so Us-tavot i Kanonite, kako i socrkoven poredok. Nikakvikompaniski zakoni i direk-tori ne moàt da ja zamenatverata, crkovnite vrednos-ti i po~ituvaweto na slav-nata Makedonska Pravosla-vna Svetiklimentova Crk-va.

@enata-majkata da nego gubi ~uvstvoto vo dene{-no vreme deka semejstvoto enejzinata glavna dol`nost.Nejzinata materijalna pla-ta navistina e neophodna vodene{no vreme za semejstvo-to. Promenata na doma{na-

ta sredina vo nekoi slu~aimoè da bide psiholo{kineophodna, no toa ne zna~ideka na majkata & e potreb-na polna rabotna kariera.

Prisustvoto na maj-kata vo domot ima blagotvo-rno vlijanie na odnosite vosemejstvoto i toa dobro seizrazuva so pogovorkata:‘‘Majkata doma e kako srce-to na mesto‘‘.

Duhovnata uloga namajkata vo semejniot orga-nizam e povredna od kakva ida bilo finansiska pomo{,koja{to taa moè da ja obez-bedi, bidej}i duhovnata ulo-ga na majkata e nezamenlivaosobeno vo potesnoto sovre-meno semejstvo, koe go so~i-

nuvaat: tatkoto, majkata idecata.

Sekoe utro bi moè-le site vaka da se pomoli-me: “Gospodi, pogledaj namoite deca i toga{ koga tiene se se}avaat na Tebe‘‘.

Lu|eto velat deka gozaboravaat Boga koga ne sevo hramot (crkvata). Samotona{e semejstvo treba da bi-de zaednica: ‘‘crkva vo ma-lo‘‘ (Sv. Jovan Zlatoust).Na{iot dom treba da bideosveten, ukrasen so osveteniikoni i namirisan so tem-jan.

Ponekoga{ moè dabide korisno i slu{awe nacrkovno Liturgisko peewe.

protoerej-stavrofor Aleksandar Spirkoski

Za vistinskata majka


Veronauka

Pome|u toa, ne treba da seli{ime i od ‘‘obi~ni‘‘ sli-ki ili druga necrkovna mu-zika, nitu treba da se izbeg-nuva razgovorot za ‘‘svets-kite raboti‘‘ vo krugot nasemejstvoto ili so prijate-lite. Mnogu e podelotvornoda se obideme sekoga{ daprebivame vo duhot na mo-litvata vo svoite srca sves-ni za prisustvoto Bo`jo.

Kako kva~kata {togi sobira svoite piliwapod kriljata, toa e majkatavo semejstvoto.

Vistinskata majka -èna, e kako matica na (vo)semejstvoto okolu koja sesobira celoto semejstvo.

Se nosat zakoni za za-{tita na poedini vrsti ì-

votni i rastenija (flora ifauna) koi se vo is~eznuva-we, a ~ovekot samiot si jauni{tuva svojata vrsta, ro-dot svoj so abortusot. Toj sija ubiva svojata ro`ba vo ut-robata (nerodenite deca).Gospod ja sozdal prirodata(florata i faunata) za damu sluì na ~ovekot. Eden~ove~ki ìvot vredi pove}eod bilniot i ìvotinskiotsvet.

A kade sme nie?

@enata - majkata, dase ~uva, po~ituva, saka i ne-guva. ûvame ma~ki i ku~i-wa, a ~ove~kiot rod go uni-{tuvame.

Se samouni{tuvame.I florata i faunata se soz-dadeni za da mu sluàt na~ovekot.

Da gi sakame i ìvot-nite, no, pred s#, ~ovekot. Iku~iwa da ~uvame i {etame,no i deca da vodime, ~uvamei {etame.

Vistinskata majka ekako sve}ata, koja na site vodomot im sveti, domot go os-vetluva, mol~i, toplina da-va, se topi, ne zboruva i so-goruva, se samouni{tuva se`rtvuva za semejstvoto, slu-èj}i im na site. Toa e vis-tinskata majka.

A kade sme nie?

Dajte qubov, milost,trpenie i blagorodnost. Toago bara Gospod od site nas,koga ni zapovedal: ra|ajte seplodete se i napolnete jazemjata i vladejte so nea(1Moj. 1. 28).


RelIgIouS eDuCATIoN

Fifth Century

Inner Struggles

At the beginning of thefifth century when Alexandriaand Constantinople were feud-ing over their respective posi-tions in the Church and in theempire, Nestorius, the bishopof Constantinople, madeknown his refusal to honorMary, Christ's mother, with thetraditional title of Theotokos.He claimed that the one bornfrom Mary is merely the "man"in whom the eternal Logos ofGod came to dwell, but not theLogos Himself. Thus, Marycould not properly be calledTheotokos, which means theone who gave birth to God.

Saint Cyril, the bishopof Alexandria (d.444), forceful-ly rejected the teaching ofNestorius, claiming that it isproper to call Mary Theotokossince the one born from her,"according to the flesh," is noneother than the divine Logos ofGod. The only-begotten Son ofGod was "begotten of theFather before all ages" comingdown from Heaven for man'ssalvation, being born in theflesh, and becoming man fromthe Virgin. Thus, the Son ofGod and the Son of Mary is oneand the same Son.

Saint Cyril, the bishop of Alexandria

(continued from last issue)

Church History


RelIgIouS eDuCATIoN

The Third EcumenicalCouncil

Nestorius and his fol-lowers refused to yield to SaintCyril's appeals for repentance.Thus, in 431, in the city ofEphesus, a small group of bish-ops under Saint Cyril's directcontrol held a council to affirmthe Alexandrian doctrine and toreject that of Nestorius. Thedecisions of this meeting wereformally recognized in 433 bythe Eastern bishops who hadnot been present. The Councilof 431 subsequently becameknown as the Third EcumenicalCouncil.

The Robber Council

Again the decisions ofthis council were not immedi-ately accepted. Controversyover the issue in question con-tinued to rage. Saint Cyril andthe majority of the Easternbishops - who were inclined tooppose his teaching because oftheir fear that it did not ade-quately express the genuinehumanity of Jesus - were ableto come to a common under-standing. After his death, how-ever, Cyril's fanatical followersagain broke with the bishops ofConstantinople and the East. In449, a large number of bishopswho considered themselvesfaithful to Saint Cyril's posi-tion, held another council inEphesus. This council came tobe known as the latrocinium orrobber council. It formulated a

doctrine about the person andnature of Christ which sostressed the Lord's divinity thatHis humanity all but complete-ly disappeared. Thus, confusionand division continued to existamong Christians.

The Fourth EcumenicalCouncil

In 451, another councilwas called, this time in the cityof Chalcedon, to solve theproblem of the doctrine ofChrist. This council, now reco-gnized in the Church as theFourth Ecumenical Council,succeeded in defending theteaching of Saint Cyril and theEphesian Council of 431. Italso satisfied the demands ofthe Eastern bishops that thegenuine humanity of Jesuswould be clearly confessed. Inits definition, the Council ofChalcedon closely followed theteaching, formulated in a letter,of Pope Saint Leo of Rome.

The Chalcedonian defi-nition states that Jesus Christ isindeed the Logos incarnate, thevery Son of God "born of theFather before all ages." Itaffirms that the Virgin Mary istruly Theotokos since the oneborn from her "according to theflesh" in Bethlehem, is theuncreated, divine Son of God,one of the Holy Trinity. In Hishuman birth, the Councildeclared, the Word of God tookto Himself the whole of huma-nity, becoming a real man inevery way, but without sin.Thus, according to theChalcedonian definition, Jesusof Nazareth is one person orhypostasis in two natures -human and divine. He is fullyhuman. He is fully divine. He isperfect God and perfect man.As God, He is "of one essence"(homoousios) with God the Pope Saint Leo of Rome


RelIgIouS eDuCATIoN

Father and the Holy Spirit. Asman, He is "of one essence"(homoousios) with all humanbeings.

The union of divinityand humanity in Christ is called

the hypostatic union. Thisexpression means that in theone, unique person of Christ,divinity and humanity are unit-ed in such a way that they areneither mixed together and con-fused, nor separated and divid-

ed. Christ is one person Who isboth human and divine. TheSon of God and the Son ofMary is one and the same per-son.


RelIgIouS eDuCATIoN

The Monophysites

The decision of theCouncil of Chalcedon was notaccepted by the extreme disci-ples of Saint Cyril ofAlexandria, nor by those whocame to be associated withthem. These Christians, calledmonophysites, rejected theChalcedonian Council on thebasis that the council spoke oftwo natures, thus rejecting theold formula of Saint Cyrilwhich claimed that in Hisincarnation, Christ has but onenature. The supporters of theChalcedonian decision claimedand still claim that though theirwords are different from thoseof the holy father, their doctrineis exactly the same and is sim-ply expressed with greater pre-cision. The disagreement wasnever settled, however, and

although many attempts atreunion were made in the fifthand sixth centuries - and againin recent years - the dissentersfrom the Chalcedonian deci-sion remain separated from theOrthodox Church.

Today, the so-calledMonophysite Christians are inthe Coptic Church of Egypt, theEthiopian Church, the SyrianJacobite Church, the SyrianChurch of India, and theArmenian Church. Thesechurches are often called theLesser Eastern Churches or theOriental Orthodox Churches.

The Councils

The Third and FourthEcumenical Councils made anumber of canons of a discipli-

nary and practical nature. TheCouncil of Ephesus forbade thecomposition of a "differentfaith" from that of the first twocouncils (Canon 7). This canonhas been used by the Orthodoxin opposition to the addition ofthe word filioque to the Creedas it came to be used in theWestern Churches. The Councilof Chalcedon gave toConstantinople, the NewRome, "equal privileges withthe old imperial Rome"because the new capital citywas "honored with the emperorand the senate" (Canon 28).

The West

The fifth century wit-nessed the decline of theChristian empire in the Westwith the fall of Rome to the

barbarians. Theinception of theWestern darkages followedquickly after thedeath of a manwhose volumi-nous and highlydebated writingsexercised thegreatest singleinfluence inW e s t e r nC h r i s t i a n i t y,both Roman andR e f o r m e d :Augustine, thebishop ofHippo(d.430)

(to be contin-ued)


Veronauka

(prodolènie)

Isku{eni~kiot ìvotna Starecot

Otkako Aleksandardobil blagoslov da ostanevo manastirot i da poloìmetanija za isku{enik, tojse trudel so seta svoja pos-vetenost da mu se predade namona{kiot ìvot. Svoetoposlu{anie vo kujnata godelel so u{te eden isku{e-nik Gerasim, koj bil ednagodina pomlad, no edna godi-na porano do{ol vo manas-tir, pa spored toa i postarvo mona{tvoto i zatoa tojbil glavniot kuvar. So isku-{enikot Gerasim, mnogu do-bro se sloùvale, pa duri ipo karakter bile isti, ved-ri i veseli lu|e. I dvajcatase vozdrùvale od razgovor,no bivaj}i preku celiot denzaedno, a i starite navikine taka lesno se iskorenuva-at, taka {to i ~esto razgo-varale me|usebno na bogos-pasitelni temi so pokajaniei za toa kako Gospod gi ~u-

val vo ìvotot, pokraj niv-nata nepromislenost vo mi-natoto. I dvajcata blagoda-rele na Gospod {to gi izb-ral od svetot i gi dovel navistinskoto mesto, vo mana-stir, vo mestoto kade {tovremenoto i ve~noto se do-piraat i kade {to vremeno-to mu go otstapuva mestotona ve~noto; vo mestoto napokajanie i preobrazuvawei spasenie na du{ite za ì-vot ve~en i ve~na, qubovna iblagodatna zaednica so Bo-ga. Sekoga{ nivniot razgo-vor zavr{uval so pouka izborovite: ,,Slava i blago-darnost na PremilostiviotGospod, zatoa {to so prek-rasnata Svoja Promisla odseta taa svetska sueta i pus-to{!...”

Mladiot isku{enikAleksandar imal golem bla-goslov, {to spored okolnos-tite vo koi ìveel i zaradisvoeto poslu{anie, imalmo`nost da gi posetuva idvajcata starci o. Makarij io. Leonid: i od dvajcata daprima pouki i blagoslov.Nivnite pouki, koi niko-ga{ ne se kontradiktirale,tuku se povrzuvale i nadopo-lnuvale, a tie bile kako dveli~nosti vo eden duh i sosvojot ìvot svedo~ele zaedinstvenata qubov Bo`ja,gi ispolnuval bezrezervno,se trudel da gi ispolnuva soseto svoe srce i posvete-nost. Se trudel sekoga{ dasi go vozdrùva jazikot od

mnogugovorlivost i niko-ga{ prv da ne po~nuva razgo-vori. I tie razgovori {togi imal sekoga{ mu bile od-mereni, so vozdrànie i ni-koga{ ne se vpu{tal vo nivza da go obzemat i da mu gonaru{at mirot i molitvata,za koi{to se trudel postoja-no da gi odrùva vo sebe.Vsu{nost, negovoto poslu-{anie mu go okupiral celi-ot den, taka {to ne moèlda gi posetuva site bogoslu-`bi vo manastirot, no zatoanikoj ne moèl da go li{iod vnatre{noto bogosluè-we so neprestajnoto izgova-rawe na Isusovata molitvavo sebe: Gospodi Isuse Hri-ste, Sine Bo`ji, pomiluj megre{niot, koja bila posto-jano na negovata usta za po-natamu ovaa vnatre{na mo-litva da stane umstvena i nakrajot vnatre{na neprestaj-na umno-srde~na vo nego.

Ispolnuvaj}i gi takamona{kite pravila: soveti-te na Prepodobnite Starcii svoeto poslu{anie, tojmnogu brgu napreduval voduhovniot ìvot. Se slu~i-lo i edna okolnost, po pos-lu{anie da zamine Gerasimna nekoe vreme do doma i zatoa vreme Starcite go pos-tavile Aleksandar za gla-ven kuvar. Kolku i da sme si-lni, |avolot ni ja pronao|ana{ata slabost, i preku nean# napa|a, a osobeno ako smeneiskusni i na po~etokot odna{iot duhoven podvig, pa

Igumen Gavril

Starci - Sv. Amvrosij Optinski


Veronauka

taka se slu~ilo i so Gera-sim otkako se vratil nazadvo manastirot. Ne se za{ti-til sebe si so smirenie i is-poved, gi primil pomisliteod satanata protiv svojotbrat i manastirskite stare-{ini, pa se soblaznil. Sepomra~il vo umot i s# okolusebe gledal temno. Me|utoanivnata iskrenost i apso-lutna doverba vo Starecot,napravile da ne ostane zadolgo takvata neprijatna

sostojba. I dvajcata se ispo-vedale za svoite pomisli iduhovni branuvawa i sporedsovetite na bogomudriotstarec o. Makarij, koj tat-kovski i so snishodliva qu-bov postapil so Gerasim, gouveril vo Bo`jata promislavo toa da se smiruva i na tojna~in da si ja gazi gordostai da si go ~isti srceto odstrastite, da prifati i danapreduva vo duhovniot ì-vot. Go sovetuval sekoga{

da go izbira poslednoto me-sto i ne e bitna pozicijata,tuku sovr{enstvoto koe segleda vo smirenieto. [to epova`no: ~ovek da ima prve-nstvo pred drugite gotva~i,ili da nasledi ve~no Carst-vo Nebesno? I dvajcata is-ku{enici prodolìle pov-torno da ìveat vo sloga iqubov.

Me|utoa, nitu Alek-sandar ne bil po{teduvanod niv vo negovoto smiruva-


Veronauka

we i se~ewe na gordosta.Znaej}i deka gordosta e pre-~ka za sekoja dobrodetel imajka na site strasti i gre-vovi, a smirenieto pak - lekza sekoe |avolsko isku{e-nie i izvor na site dobrede-teli, starec Leonid go ve`-bal svojot poslu{nik vo po-dvigot na smirenieto i tr-penieto. êsto znael da gonavreduva, poniùva i mu seizvikuva, pa duri i pred lu-|e. Sekako deka toa ne gopravel zaradi negovo li~noizìvuvawe i le~ewe nafrustracii kako {to ne{-tata se slu~uvaat vo ovoj ot-padnat od Boga svet, tuku odqubov kako najjak lek pro-tiv svoevolieto, gordosta,suetata, samobendisanosta isamodovolnosta, a za o~istu-vawe na srceto od tamu zaca-renite strasti i demoniteso niv. Na toj na~in podvi`-

nikot preku se~eweto nasvojata volja i samoukoruva-weto se ve`ba vo smirenie,trpenie i qubov i seto toapotkrepeno so trudot na ne-prestajnoto izgovarawe navnatre{nata Isusova moli-tva, poleka se ~isti srcetood strastite, se prosvetluvaumot i povtorno se vospos-tavuva, nekoga{, raskinata-ta zaednica so Boga. Me|u-toa, sekoj ne moè da go zemeovoj podvig i duhovniot o-tec na sekogo ne moè da mugo nametnuva, tuku samo naonie koi od ~isti pobudi iiskrena qubov pristapilevo manastir i koi vo potpo-lnost mu se otvorile i pre-dale pod vodstvo na svojotduhoven otec, kakov {to bilisku{enikot AleksandarGlinkov.

Za negoviot brz duho-ven napredok svedo~el i sta-

rec Leonid koj iako ~estogo narekuval pogrdno ,,tik-var”, vo negovo otsustvo nanekoi negovi bliski zboru-val: ,,Toj }e bide golem ~o-vek!”, - poleka spremaj}i goza podvigot na Star~estvo-to. Zatoa i zaedno so starecMojsej odlu~ile da go prese-lat vo skitot kade {to ì-veel celi 50 godini, od 1840do 1890 g., koga go napu{tilskitot za da se preseli vo[amurdino, za tamu duhovnoda go vodi novoosnovanotoènsko mona{tvo, za koe imu bilo prore~eno vo ednaprilika koga starec Leonidmu stavil ènska mona{kakapa na glavata, na toj na~inprore~uvaj}i mu deka edenden }e bide nivni duhovnik.

Starcite Leonid iMakarij bile vistinski bi-seri i duhovni izvori nablagodatta Bo`ja, zatoa i


Veronauka

toj mnogu gi cenel i po~itu-val. Ne e zabeleàno niko-ga{ da im protivre~i ili daim odbie kakvo i da bilo po-slu{anie od niv. Zatoa itie mnogu go sakale i rabo-tele na nego za eden den dagi nasledi. Promislata Bo-`ja bila nabrgu da go zemestarec Leonid i preseli voCarstvoto Bo`jo. StarecLeonid se upokoil esenta na11 Oktovri 1841 g. Na pogre-bot site po{le da se opros-

tat od nego i da zemat posle-dno celivanie na negovatasveta raka, osven Aleksan-dar. Zaradi poslu{anietokako glaven gotva~, nemalmo`nost da pojde i da se isp-rati za posleden pat od svo-jot vozquben Starec, {topokaùva kakov u~enik os-tavil zad sebe, koj do posle-dniot moment mu bil poslu-{en i si ja otsekuval svoja-ta volja za smetka na drugi-te. Iako zagubata i àlosta

bila golema, sepak utehatadeka starecot ostavil zadsebe nemu ramen duhovnik iispovednik vo liceto naprepodobniot Amvrosij, bi-la golema uteha za site.

Naskoro na bratotAleksandar mu bilo nalo-èno novo poslu{anie, dabide }elijnik i da mu sluìna starec Mojsej vo Skitot.Toj go prifatil so golemablagodarnost i ova poslu-{anie i so usrdnost go izvr-{uval.

Mona{ki potstrig,rakopolagawe i krstot

na bolestta

Na 29 Noemvri 1842g. Gospod go udostoil isku-{enikot Aleksandar so mo-na{ki postrig so ime Amv-rosij, vo ~est na sv. Amvro-sij Milanski. A naskoro po-sle toa, na praznikot Srete-nie vo 1843 g. bil povikan daprimi i |akonski ~in. Natoa toj i skitskiot |akonPafnutij, kogo trebalo dago rakopoloàt za sve{te-nik, mnogu se vozbudile za-toa {to se smetale za ne-dostojni za toj ~in i zatoapo{le kaj Starecot, a toj sosmirenie i qubov samo imrekol: ,,Taka i da mislite.Taka i da mislite sekoga{deka ste nedostojni!” I souteha vo smirenieto i Bo`-jata potkrepa gi ispratil.

Kako jero|akon & slu-èl na crkvata 3 godini i na8 Dekemvri 1845 g. bil rako-poloèn za jeromonah. To-


Veronauka

ga{ se slu~ilo ne{to koe }ego smeni i odbeleì celiotnegov ponatamo{en ìvot.Toga{ Gospod mu go dal krs-tot na bolestite koj bezro-potno go nosel celi 50 godi-ni, pritoa ne pa|aj}i so du-hot i blagodarej}i mu na Bo-ga. Imeno, koga trebalo dapojdat vo gradot Kaluga, zae-dno so monah Gavril, kogo{to trebale da go rakopolo-àt za jero|akon (patot bildolg, a vremeto mnogu stude-no), o. Amvrosij so negovotokrepko zdravje a pritoa inamaleniot imunitet od na-glaseniot post kako podgo-tovka za negovoto rakopola-gawe, se razbolel.

Negovoto brzo napre-duvawe vo erarhijata bilo

tema na razgovor vo bratst-voto. Spored nekoi mnogubrgu gi dobil ovie ~inovi,no znaej}i go negovoto sovr-{eno poslu{anie, ne se pa-meti koga toj odbil kakvo ida bilo poslu{anie od Sta-recot, tuku site gi izvr{u-val nepobitno otsekuvaj}ija svojata volja, potoa nego-vata revnost za molitvata,smirenieto i borbata so st-rastite i soborna qubovkon site. Ako go zememe vopredvid i negoviot idenkrst, koj{to Gospod mu godal - borbata so bolestite,ne e ~udno {to toj tolku br-gu napreduval vo duhovniotìvot i crkovnata jerarhi-ja. Manastirskoto na~elst-vo mnogu dobro znaelo {topravi i kogo go udostojuva

so sve{teni~ki i pastirski~in.

Otkako bil rakopo-loèn, iako mu trebalo od-mor zaradi bolesta, toj se-kojdnevno revnosno sluèl,{to dopolnitel mu ja odze-lo silata. Se slu~uvalo po-nekoga{ edvaj i putirot dago drì vo racete. Poneko-ga{ i ja prekinuval Litur-gijata za vreme na pri~estu-vaweto, go vra}al putirotna prestolot i po nekoe vre-me povtorno prodolùvalso pri~estuvaweto.

Edna{, vo Septemvri1846 g. trebalo da pojde dobelevskiot pat blizu do ma-nastirot za da go pokani Ku-rskiot Arhiepiskop Ilio-


Veronauka

dor da go poseti manastirot.Toga{ u{te pove}e se razbo-lel. Dobil nekoja bolest vostomakot, za koja nikakvilekarstva ne mu pomagale ivoobi~aenata praksa od op-tinskite monasi, koja tie jaupotrebuvale, ne samo {tone mu pomognala, tuku i u{-te pove}e mu go vlo{ila zd-ravjeto. Tolku se razbolel{to na 26 Oktomvri, nad ne-go bilo izvr{ena sveta taj-na eleosvetuvawe i bil pos-trièn vo shima. Za ovoj~in, malkumina znaele.

Vo 1848 g. toj napi-{al pismo do Eparhiskotona~alstvo za da go oslobo-dat od dol`nosta ~rednik.Obrazloènijata mu bileseriozni, bolestite {to giimal i toa ne malku, pa na

niv i negoviot lekar dodalu{te eden kup drugi bolestii zatoa o. Amvrosij bil os-loboden od site poslu{a-nija i s# poretko sluèl vohramot. Istata taa godina,po dve godini te{ko boledu-vawe, vo letoto, Amvrosijmoèl da izleze na vozduh.

Me|utoa, za seto toavreme toj nikoga{ ne otsta-pil od vnatre{nata duhovnaborba i apsolutnoto poslu-{anie kon starecot. Tolkubil sovr{en vo poslu{ani-eto i otsekuvaweto na svoja-ta volja, {to re~isi ni{tone pravel bez blagoslov isovet na duhovniot otec.@iveel mnogu skromno i vosvoite potrebi i vo uredu-vaweto na svojata }elija.Site se voodu{evuvale na

negovata skromnost i smire-nie. Iako imal bolesti sostomakot, sekoga{ se smiru-val i ja jadel istata hrana sosite bra}a na op{tata trpe-za, osven koga bil nepodvi-èn za trpeza i morale tamubra}ata da mu nosat .

Toj i pokraj site bo-lesti zel ramnopravno, paduri i vode~ko u~estvo voizdava~kata dejnost na Op-tinskiot manastir. Pod du-hovno rakovodstvo na stare-cot Makarij, bile izdadeniduri 16 naslovi od poznatisveti Otci i podvi`nici naPravoslavnata Crkva. Bla-goslovot Bo`ji i duhovnatapridobivka od toj trud, zasite niv koi u~estvuvale vorabotata, bila ogromna. To-ga{, ne samo od duhovnoto


Veronauka

bogatstvo na samite trudo-vi, tuku mnogu nau~ile odvnatre{noto skrieno bogat-stvo na blagodatnata i smi-rena du{a na svojot starec,koj gi tolkuval nejasnitemesta i gi komentiral. Po-sebno na delovite od Lestv-icata na sv. Jovan Lestvi~-nik, koja pretstavuva svoe-viden bukvar vo Pravoslav-noto podvi`ni{tvo i mona-{tvo.

Posebno ogromna du-hovna pridobivka steknal o.Amvrosij zatoa {to toj bilprv do starecot vo ovaa zae-dni~ka rabota i na toj na~inpoleka mu bil prenesuvan idarot na Star~estvoto. Voedna prilika koga do{ol naposeta kali{kiot episkopNikolaj, koga besedel sobra}ata, se obratil kon o.Amvrosij i mu rekol: ,,A ti,otec Amvrosij, pomagaj naotec Makarij vo Star~est-voto. Toj e ve}e vozrasen, aduhovnoto e nauka, samo neseminarska, tuku mona{ka”.So toa toj i go blagoslovilna negovoto novo poslu{a-nie - duhoven Starec. Iakotoga{ imal samo 34 godini,no, spored mudriot Solo-mon, mudrosta ne se meri sogodinite na ~ovekot (4, 7-9).

Po~etok voStar~estvoto za o.

Amvrosij

Starcite, najprvoLeonid, a potoa i Makarij,budno go sledele sekoj dvig

na svoeto duhovno ~edo i vonego go prona{le svojot na-slednik na kogo }e se naslo-nat i preku kogo }e ja prene-sat lozata na optinskotostar~estvo. Bla`eniot Sta-rec Makarij neoficijalnou{te vo 1842 g. mu go prene-suva toj blagoslov na starec,ponekoga{ naso~uvaj}i gilu|eto da mu se obra}aat ina o. Amvrosij za soveti. Od1846 g., i na nekoi od pomla-dite monasi im dal blagos-lov duhovno da gi vodi o.Amvrosij, a oficijalno vo1852 g., koga trebalo da odivo Moskva na poseta kaj voz-qubeniot Mitropolit Fi-laret, otvoreno gi naso~u-val site da mu se obra}aatnemu za duhovni soveti, a zaigumen na manastirot vonegovo otsustvo go nazna~ilo. Pafnutij.

Otkako go zel krstotna duhovni{tvoto, o. Amv-rosij naj~esto, osobeno vopo~etokot, praktikuval ko-ga }e dojde nekoj za sovet, damu ~ita kratka pouka od ne-koj svet Otec. A i koga zbo-ruval od sebe, se trudel dazboruva, pred s#, sopoukite koi ginau~il od svoiteStarci, no seko-ga{ zboruval, pro-sto, ednostavno ikratko. Za da mo-`e sekoj da razbe-re, da go sfati i dago sprovede na de-lo, oti mnogutezborovi poteknu-vaat od sebe, a ne sevdahnoveni od Bo-ga. Zatoa starecot

se obiduval nikoga{ da nezboruva od sebe.

So tekot na vremetostarec Makarij s# pove}e sepotpiral na otec Amvrosijvo duhovni{tvoto, prinesu-vaj}i mu go svojot blagoslovza podvigot na star~estvoto.Toj upatuval na ispoved ne-koi blago~estivi hristija-ni kaj otec Amvrosij, pa du-ri i monahiwite od Boriso-vskata obitel gi ispratilza ispoved i duhovno rako-vodstvo kaj otec Amvrosij,

Starec Leonid

Starec Makarij


Veronauka

bidej}i toj kako bolen, nemoèl da patuva, pa zatoa itie pristapuvale vo Optinai gi primal vo priemnatasoba. Otec Amvrosij dobilblagoslov da propoveda vo,,Hibarka” - edna posebnasoba izgradena me|u kelija-ta na o. Amvrosij i nadvore-{nata skitska zgrada i pok-loni~kite ne vleguvale voskitot, bidej}i ne bil doz-volen pristap na ènite vo

nego i taka vo taa Hibarkatoj gi primal i besedel soniv. Oyec Amvrosij se kara-kterizira so golemo trpe-nie i qubov kon svoite du-hovni ~eda i poklonicite.Negovite zborovi bile ed-nostavni, me|utoa silni iblagodatni, na toj na~in impomagal i zaradi toa s#pove}e i pove}e poklonicipo~nale da se sobiraat oko-lu otec Makarij za duhovnauteha.

Za toa i starecot Ma-karij znael i ispolnet soradost zaradi svojot u~enikdeka napreduva vo duhovni-{tvoto, }e re~el: ,,Gledajte,gledajte! Amvrosij mi gokrade lebot”. Taka, so pro-mislata Bo`ja se ispolnileproro~kite zborovi na sta-rec Ilarion, koj na toga{-niot Aleksandar Grenkovpred 12 godini mu prorekol:,,Odi vo Optina, tamu sipotreben”. Osobeno oviezborovi se ispolnile so za-minuvaweto na o. Makarijod ovoj svet na 7/20 Sep-temvri 1860 g. vo predve~e-rieto na praznikot na ra|a-weto na Presveta Bogorodi-ca i nikoj drug, osven Amv-rosij, ne bil tolku dostoenda go nasledi vo negovotodelo.

Poleka, poleka, nego-voto ime postanuvalo pozna-to vo site sloevi na op{tes-tveniot ìvot me|u bogati-te palati i siroma{nitekolibi, u~enite akademci iprostite selani... I s# pove-}e se {irel krugot na lica-ta koi doa|ale i se obra}aleza pomo{ kaj o. Amvrosij.

Kaj nego doa|ale narazgovor i duhovna poukamnogumina slavni ruski li-~nosti, blagorodnici, gene-rali, pisateli, kompozito-ri, filosofi, religioznimisliteli. Homjakov, Turge-wev, Pogodin, Dostoevski,âjkovski, Solovjev, Ese-nin, Gogoq, Tolstoj, Flore-nski i mnogu drugi, bile ~e-sti posetiteli i podrùva-~i na Starecot, od kogo{tocrpele duhovna mudrost isila vo ìvotot.

Fjodor Mihajlovi~Dostoevski

Petar Ili~âjkovski

Nikolaj Vasiqevi~ Gogoq

Pavel Florenski


Veronauka

Otec Amvrosij kakoduhovnik

Od utro do ve~er giprimal poklonicite i segrièl za niv. Ponekoga{se slu~uvalo nekoj od niv dadojde duri vo 5 ~asot nautropo voobi~aenata molitva.Me|utoa i toga{ o. Amvro-sij so vedar lik, trezven ibodar, i ako se gledalo dekai ne spiel, tatkovski somnogu qubov gi pre~ekuvali im odobruval da vlezat vonegovata kelija. Nikoga{nikogo ne odbil da mu pru-ì sovet i pomo{, zatoa du-ri nekoi }e re~ele: ,,Gi zna-ev i starec Leonid i starecMakarij, no ~uvstvuvam dekaotec Amvrosij e pogolem odniv”.

Site onie koi doa|a-le kaj nego: bogati i siro-ma{ni, u~eni i neuki, sesmetale pred nego kako obi-

~ni smrtnici. Me|utoa, sta-rec Amvrosij kon site nivukaùval golema tatkovskaqubov. Gi islu{uval so ot-voreno srce site nivni tagii maki i so negovite blago-datni zborovi i soveti kakomelem na du{ata gi le~elnivnite rani. Obdaren soduhovno rasuduvawe i dobropamtewe, o. Amvrosij na se-kogo od niv im daval sood-vetna pouka od Svetoto Pis-mo i knigite na svetite Ot-ci. Negovite besedi biledlaboko smireni, tie gi zag-revale i najladnite srca, imgi otvorale duhovnite o~i,go prosvetluvale umot i gipovikuvale lu|eto na poka-janie, du{even mir i duho-ven preporod, gi obvivalnivnite srca so blagodatenmir i ti{ina.

Otec Makarij ne pra-vel razlika me|u bogati isiroma{ni, dostojni i gre-

{ni, za nego site bile istii ne se trudel da se dodvoru-va i da im se dopa|a na svoi-te sogovornici so skokotka-we na nivniot sluh. Toj se-koga{ ja govorel Bo`jatapravda i so toa im daval mo-`nost na dojdenite da japrifatat i dobijat olesnu-vawe. Zatoa i bil cenet ipo~ituvan od site. Site zna-ele deka od nego moèle dadobijat odgovor koj moèbii nema da im se dopadne, ne-koi se somnevale, no nekoi ibez kolebawe, sepak mu gikaùvale problemite i ba-rale sovet od nego.

So svojot zbor starecAmvrosij mu sluèl na sve-tot. Negoviot zbor gorel soognot na nesovladlivotoblagodatno ubeduvawe; nego-viot zbor bil poln so top-linata na qubovta i go zag-revalo sekoe srce, so sebenosel mir i sre}a. Toa sve-


Veronauka

do~elo za negovata duhovnaposvetenost na sluèwetona Boga, Crkvata i narodot,nesebi~no davaj}i se celiotso site svoi sili, razum, sr-ce i volja na najgolemoto de-lo na pou~uvaweto i hristi-janskoto rakovodewe na svo-ite duhovni ~eda. Site pou-ki, soveti i pou~uvawa nastarec Amvrosij imale celna svetost, osloboduvawe ods# {to e svetsko, zemno igrevovno. Starecot site gipovikuval kon nebesniotìvot, za steknuvawe na ne-trule`noto bogatstvo, naBogosinstvoto da se posta-ne naslednik na CarstvotoBo`jo i po blagodat Bo`ja,sin Bo`ji.

Toa bilo bezgrani~naqubov koja gorela od èlba-

ta na site da im se pomogne,site da gi ute{i i site da gispasi. Ovaa samopregornaqubov kon lu|eto, bila ka-rakteristi~na crta na sta-rec Amvrosij. Za dobroto nalu|eto, toj bil spremen da gitrpi site maki samo da impomogne.

Starec Amvrosij ia-ko ve}e iskusen duhovnik iduhoven rakovoditel namnogu du{i, nau~en od svoe-to li~no iskustvo na neop-hodnosta od duhovno rakovo-dewe i sovetuvawe i sega,iako nao|aj}i se na vtoriotstepen od svojot duhovenrast, toj sepak po upokojuva-weto na negoviot starec, ne-maj}i kade da se obrati vosvojata obitel, se ispovedalkaj svojot arhipastir Grigo-

rij. No podocna, doznavaj}iod nekoi doverlivi lu|e zanekoj duhoven starec koj sepodvizuval vo okolinata,preku pisma postojano se do-pi{uval, so cel kako da seraboti za sovet na drug, se-~ej}i ja svojata volja.

Uslovite i potesnotobratstvo na starec

Amvrosij

Nadvore{nite uslo-vi za ìvot na starec Amv-rosij bile osobeno skromni,posle smrtta na starec Ma-karij, toj se preselil vodrugi prostorii - vo ku}i~-kata koja se nao|ala od des-nata strana na kapijata odskitot, koja {to hodnikot ja


Veronauka

delel na dve polovini. Voednata bile kelijata na sta-recot, kelijata na negoviotposlu{nik i malata kujni~-ka, vo drugata - priemna ke-lija vo koja gi primal po~e-snite gosti i u{te edna ke-lija na drugiot poslu{nik.Bidej}i na ènite im bilzabranet vlez vo skitot, tojza niv izgradil posebenvlez preku koj vo sobata sevleguvalo bez da se vleze voskitot.

Sekojdnevniot ìvotna starec Amvrosij zapo~nu-val so negovoto kelijno pra-vilo, zapo~nuval vo 4 ~asotnautro. Starecot zayvonu-val so svoeto yvon~e i keli-jnicite se javuvale. Tie se-koj den gi ~itale utrin-skite molitvi, dvanaesetteizbrani psalmi i prviot~as. Po kratkiot odmor, sta-recot gi islu{uval tretioti {estiot ~as so izobrazi-telnata i soodvetniotna denot kanon i aka-tist. Pri ~itaweto naakatistite starec Amv-rosij stoel pravo, a ~a-sovite gi islu{uval le-gnat, dokolku ne se ~uv-stuval dobro ili sednatvo svojata postela. Ve-~ernoto molitvenopravilo se sostoelo odmaloto pove~erie, ka-nonot na angelot ~uvari ve~ernite molitvi.Po zavr{etokot na pra-viloto starecot na pri-sutnite im daval pro{-ka, posle koe od nego ze-male blagoslov i zami-nuvale. Kako {to moèda se zabeleì, ova pra-

vilo bilo pokratko od voo-bi~aenoto mona{ko pravi-lo, no, imaj}i go vo predvidte{kiot krst na bolestite,koj{to go nosel starecotpreku celiot negov ìvot epodvigot na sluèweto nanarodot, sepak e blagoslo-veno i opravdano pred Boga.Preku celiot den negovatavrata bila otvorena i kajnego doa|ale stotici lu|e zaispoved, baraj}i duhovna po-uka, uteha i razre{uvawe nagrevovite. I taka sekoj den,i ne edna godina, tuku pove-}e od trieset godini.

Negovite bolestisteknati vo mladosta ne sa-mo {to ne zaminuvale, tukui se zgolemuvale i na niv sedodavalo novi, taka {to kr-stot koj go nosel starecotAmvrosij ne bil mal, tukupremnogu golem i te{ko kojdrug bi moèl da go ponese.Site ovie bolesti starecot

go li{uvale od sluèwe naLiturgijata, za koja {to tojmnogu taguval. Lekarite zanego velele: ,,Koga bi mepra{ale za obi~niot boles-nik, jas bi vi rekol deka muostanuva polovina ~as ì-vot, a toj, ete, moèbi }eìvee i so godini”.

Starecot ìveel odblagodatta, me|utoa, ne jaodbival medicinskata po-mo{. Vo svojata kelija imalpolica prepolna so raznilekovi, no sepak seta negovanade` ja polagal vo Gospodai negovata Pre~ista Majka.A kolku mnogu starecotstradal vo ovaa negovasituacija, moème da zaklu-~ime od edni negovi zboro-vi, koi {to ne sakaj}i, muizletale, bidej}i toj niko-ga{ ne se àlel, velej}i:,,Ako nekoga{ kaàm ne{toza svoeto zdravje, toa e samodel. A koga bi znaele s# {to

~uvstvuvam... Poneko-ga{ tolku me pritis-kaat pomislite, da sire~am deka dojde kra-jot”. Starecot seto ovabezropotno i so smire-nie hrabro go podnesu-val i ~esto }e re~el:,,Trpel Mojsej, trpelElisej, trpel Ilija, pada potrpam i jas”. Me|u-toa, smirenieto niko-ga{ ne go napu{talo izatoa }e re~el: ,,Eve, voGlinskata pustina umreeden starec, negovataraka posle smrtta tri~asa neprekinato ja vr-tela brojanicata. A jasgre{niot ne znam ni ko-ga samiot sum ja vrtel”.

Veronauka


Kako samostoenstarec, o. Amvrosij na po-~etokot imal samo edenkelijnik poslu{nik, kojmu sluèl kako pisar, no,naskoro po~nale da se zgo-lemuvaat posetitelite ise natrupuvale pisma odsite krai{ta na Rusija. Sepo~uvstvuvala golema pot-reba od pove}e pomo{nici iBog mu ispratil. Kon krajotna 1862 g. ili vo po~etokotna 1863 g., vo Optina pristi-gnal poznatiot od u~enitemoskovski krugovi Konsta-ntin Karlovi~ Zederholm,otposle jeromonah Kliment,koj zavr{il gr~ka filolo-gija na Moskovskiot univer-zitet kako magister. Toj os-tanal do krajot na svojotìvot okolu svojot starecvo svojstvo na glaven pis-movoditel. Starecot negomnogu go cenel i pokraj setadobrina na svoeto srce, ipokraj seta iskrenost nasvoite stremeì, o. Kli-ment bil mo{ne izbuvliv imnogu brzo go gubel svojotvnatre{en mir. Pri takvinegovi raspoloènija, sta-recot so tatkovska qubov seodnesuval kon nego i so ~a-sovi go ubeduval da se uspo-koi i da trpi...

Podocna na otec Am-vrosij i otec Kliment im sepridruìle u{te dvajcamladi lu|e - nekojsi Maksim- otposle jeromonah Mihaili Jovan, podocna poznat ka-ko jeromonah Josif, koj mustanal pomo{nik vo star~e-stvoto na jeroshimonah Am-vrosij. Starec Amvrosijproniklivo i so od Boga

prozorlivost, za nego rimu-vano znael da kaè: ,,TojIvan }e ni bide polezen ivam i nam”. Podocna na tiekelijnici im pomagale u{tedrugi dvajca mladi poslu{-nici i za site niv imalomnogu rabota. I dobro bilo{to otec Amvrosij gi sob-ral site ovie svoi pomo{-nici, zatoa {to ne samo {tone prestanal da boleduva,tuku od vreme na vreme i po-ve}e se razboluval. Zgora natoa vo 1862 g. pri edno zimnopatuvawe od skitot do mana-stirot, toj padnal od sanka-ta i si ja {inal rakata. Dol-go vreme èstoko stradal odtoa {inuvawe, duri i pove-}e ne moèl da odi na Bogos-lu`bi vo Bo`jiot hram, po-radi {to moral i svetitetajni da gi prima vo svojatakelija. I taka bilo s# do ne-govata smrt.

Site tie mnogu ~estii mo{ne opasni boleduvawago prinudilo manastirsko-to na~alstvo da izgradi sk-romna kolipka vo gorata zaodmor i za podobruvawe nazdravjeto na ba}u{kata. Ta-mu toj se oddale~uval od lu-|eto, no tie duri i tamu gonao|ale i go posetuvale.

Najposle, dlaboko vo{umata, toj na{ol mala pre-

krasna poljana koja mu sedopadnala za tihuvawe. Nabra}ata koi go poddrùva-le, monahot Kliment i pos-lu{nikot Mihail, koj govodel so sebesi svojot malsin Evgenij, otec Amvrosijim rekol: ,,Blagoslovetebra}a tuka da izgradam ke-

lija!” - site mol~ele. Toga{starecot naviknat da vr{is# so blagoslov, ja fatil ra-~i~kata na maliot Evgenij,go prekrstil so nea poso~e-noto mesto i go nateral de-teto da gi povtoruva molit-venite zborovi: ,,Vo imetona Otecot i Sinot i Sve-tiot Duh, Amin.” Po izvesnovreme starecot izmolil odKalu{kiot episkop Grigo-rij blagoslov za izgradba napustinskata kelija, koja janarekuvale ,,Hibarka”.

Vo nea toj ~esto znaelda zamine vo osamenost i dase rehabilitira duhovno soizgovarawe na neprestanatamolitva i du{evno so vdi-{uvawe na prozra~niot {u-mski ~ist vozduh. Ovaa sos-tojba na starecot dosta mu jaolesnuvala negovata strada-lna situacija, no bolesta nego napu{tila.

Vo Fevruari 1871 g.toj povtorno te{ko zabolel,mu ja donele atonskata iko-na na Sv. Vm~. Pantelejmon -iscelitel i istata ve~erbilo otsluèno kelijnobdenie, a utredenta molebenso akatist. Po ~udo, bolestavedna{ se prekinala.

(prodolùva)


Vesti

Vo tekot na is-kopuvawata nedalekuod palestinskiot gradRamala, arheoloziteuspeaja da otkrijat ed-na od najgolemite hris-tijanski svetiwi - mes-toto na grobot na sv.arhi|akon Stefan, pr-viot ma~enik za Hris-ta, soop{tuva infor-mativniot portal“Linga”.

Tekovnite ist-raùvawa na palestin-ski i izraelski nau~-nici na drevniot loka-litet Harb al - Tajar, odda-le~eno 2 km. zapadno od gra-dot Ramala, dade neo~ekuva-ni rezultati: vo ramkite naproektot na Erusalimskiotuniverzitet za otkrivawe irestavracija na drevnosti,grupa arheolozi pod rakovo-dstvo na doktorot Salah al -Hudelija otkrija urnatinina cel crkoven kompleks,vklu~itelno i hram od viza-ntisko - omejadskiot peri-od, a isto taka i vizantiskimanastir.

Spored Al - Hudelijapronajdokot e od isklu~ite-lna vrednost za hristijani-te vo cel svet.

,,Vo edna od tie crkvinie naidovme na natpis, vokoj be{e posvedo~eno za toadeka spomenatiot hram bilpodignat vo ~est na prvoma-

~enikot i arhi|akon Ste-fan, pogreban ovde vo 35godina, od na{ata era”,raskaà istori~arot.

Nau~nikot gi uverilokalnite i crkovnite vla-sti, ~ii{to pretstavnicineodamna gi posetija novoo-tkrienite urnatini, dekaUniverzitetot }e prodolìda gi investira site svoiraspolo`livi resursi ienergija za realizacija naovoj proekt.

,,Ostanaa u{te samopet godini i toga{ neophod-nite istraùvawa }e bidatzavr{eni, a ovoj spomenik}e bide vo potpolnost gotovza predavawe; objektot sigu-rno }e stane mesto za poklo-nenie na vernicite od celsvet. Nema da izostanat nituristite, bidej}i Hirbet

al - Tira e ìv primer nakontinuitetot na kulturatana Bliskoisto~niot region:ovde na edno mesto nie gogledame celokupnoto drev-no nasledstvo, raniot i do-cen sreden vek, elinisti~-kata, vizantiskata i islam-skata kultura”, zaklu~uvaarheologot.

Da napomneme deka~etvrtina od zemjata na dre-vniot lokalitet Hirbet al -Tira, isto taka poznato ka-ko Kafr Gamla, pripa|a naErusalimskata Pravoslav-na Crkva, koja kako {too~ekuvaat ekspertite, }e na-pravi soodveten naselen pu-nkt za poklonicite {to }edoa|aat tuka.

(prezemeno od:Bigorski manastir)

Najdeno e mestoto na grobot na sv. prvoma~enik iarhi|akon Stefan (13 noemvri 2014)


Vesti

Mo`no li e ova? [toako sekade gi nosevme sonas? [to ako gi pominu-vavme po nekolku pati naden? [to ako proveruvavmeda ne slu~ajno gi zaboravi-me nekade? [to ako gi kori-stevme za da dobieme pojas-ni i poverodostojni pora-

ki? [to ako smetavme dekane moème da ìveeme bezniv? [to ako im gi davavmena decata za podarok, i giu~evme kako da gi koristat?[to ako gi koristevme pripatuvawe? [to ako gi kori-stevme vo itni slu~ai? Isamo u{te ne{to: za razli-

ka od mobilnite telefoni,smetkata za brojanicite eodnapred platena, i ne tre-ba da se griìme deka }e n#isklu~at. ôvek se zapra{u-va: koi mi se prioritetite?

(prezemeno od: agapi.mk)

Mobilni vs Brojanici (17/10/2014)

Senzacija vo Kapadokija: Pronajden e podzemen gradstar 5000 godini (10.01.2015)

Vo Kapadokija (Tur-cija) otkrien e nov podze-men grad star 5000 godini.Kapadokija, koja se nao|a voregionot Antalija, inaku epoznato podra~je po arheo-lo{kite nao|ali{ta.

Ogromniot grad, kojse nao|a vo podno`jeto naridot vo blizina na gradotKajseri, gi nadmina site os-tanati, dosega otkrieni ar-heolo{ki bogatstva vo Tur-cija.

Gradona~alnikot Ha-san Unver veli deka ostana-tite podzemni gradovi se„nula“ vo odnos na golemi-nata na najnovootkrieniot.


Vesti

Gradot e otkrien zavreme na grade`nite rabotii podgotovki za izgradba nastanbena naselba.

„Nikoj ne znael za toj

grad. Pod zemjata se nao|aat7 km tuneli“, izjavi za tur-skite mediumi Mehmed Er-|un Turan, rakovoditelot naAgencijata za gradba.

Vo podzemniot graddo sega se otkrieni 44 objek-ti. Celiot kopleks sega epod za{tita.

(prezemeno od: MPC-OA)

Kievskite vlasti sepodgotvuvaat krivi~no da gogonat episkopot Longin(vikaren episkop na Buko-vinskata eparhija na Mosko-vskata Patrijar{ija) pora-di negoviot apel do mladi-nata da ne odi vo bratoubis-tvena vojna na istokot odUkraina. Spored direkto-rot na Sekretarijatot za re-ligii i nacionalnosti odukrainskoto Ministerstvoza kultura, g. Andrej Jura{,podra~noto Ministerstvose obratilo do Ministerst-voto za vnatre{ni raboti i

Slu`bata za bezbednost po-radi povikot na vladikatana „ignorirawe na mobili-zacijata vo Ukraina“. Ovie~ekori Ministerstvoto giprezelo po objavuvaweto napropovedta na vladikataLongin vo spisanieto naromanski jazik „LibertateaCuvantului“. Vo nea, Preos-veteniot napi{al:

- Ve povikuvam da bi-dete edinstveni i da ne giispra}ate svoite deca vosmrt. Na{ata pravoslavnavera ne ni dozvoluva da se

ubivame edni so drugi. Tiesakaat da umiraat na{i lu-|e, koi `iveat vo mir i soBoga, poradi nivnite poli-ti~ki interesi, poradi in-teresite na onie koi gi{titat nivnite biznisi ifunkcii.

Dragi moi, ne vi e do-zvoleno da pukate i da ubi-vate. Bog go dava `ivotot,Toj i go odzema.

Ukrainskite lideriizjavija deka „pravoslavna-ta vera e najgolemiot nepri-

Episkop Ban~enski g. Longin: „SAD sakaatpravoslavnite narodi me|usebno da se ubivaat“

(5 Fevruari 2015)


Vesti

jatel na Ukraina“. Taka imnaredile strancite, na koivistinata im e nepodnosli-va, zatoa {to se slepi.

Kako moète da ze-mete oru`je v race i da pu-kate vo Bo`joto sozdanie?I vojnikot sproti tebe imamajka, èna, deca, kako i ti.Zo{to na sila n# prinudu-vaat da ubivame? Tajnoto }estane javno: poginaa iljad-nici i desetici iljadi, atie govorat samo za nekolkustotici `rtvi. Jas nema dave blagoslovam da odite vovojna. Nie ve povikuvame namir. Ubieni se okolu 10 il-jadi vojnici, duri i nivnitemajki ne znaat deka sinovi-te im se ubieni. Ne se zani-mavam so politika, tuku sobolka vi velam deka ova ne evojna protiv neprijatelot,tuku vojna pome|u nas.

Koga SAD gi {titatprokletnicite, tie gledaatkako pravoslavnite se ubi-vaat me|u sebe, a tie, prok-leti, za toa vreme jadat, pi-jat, se veselat i raduvaat de-ka na ovaa sveta zemja seproleva krv. Tie vo celost}e platat za ovaa krv – pro-dolìl vladikata – krvta sokoja gi izvalkaa svoite racei obleka. Seto ova e delo naprokletata Evropa, za kojasvetite otci velea: „Ne pok-lonuvajte im se na yverovi-te“, i na Amerikancite koinasekade, kade i da se zame-{aat, seat neprijatelstvo ikrvoprolevawe. A sega, tiese trgnale na strana i se na-sladuvaat gledaj}i kako seproleva krvta na na{itehristijani.

Bra}a, site nie ~uvs-tvuvame deka sme na pragotna Tretata svetska vojna.

Ete zo{to i vi povikuvam:„Pokajte se!“ Im se zablago-daruvam na site sela vo Bu-kovina, na site nejzini ì-teli. Site se povikani dare~at: „Ne gi davame na{itedeca vo smrt!“

Na krajot od ovaapropoved, g. Longin aktuel-nite ukrainski vlasti ginarekuva satanisti i slugina lukaviot, zakanuvaj}i sedeka dokolku ne prestanatso vakvite dela, Bog }e gisopre. Inaku, episkopot Lo-ngin na makedonskata jav-nost & e poznat od filmot„Tvrdina“ („Forpost“) vokoj be{e dokumentirana ne-govata aktivnost vo manas-tirskoto siropitali{te nazapadot od Ukraina.

(prezemeno od: Kumanovsko-osogovska eparhija)


Vesti

Vo skitot Kavsokali-vija na Sveta Gora Aton seslu~i ~udo – pronajdeno eteloto na upokoeniot ìtelna obitelta o. Stefan, koeposle mesec i polovina odsmrtta nema{e znaci na ras-pa|awe i neprijaten miris,prosto kako podvi`nikot dase upokoil pred nekolku~asa.

Skitot Kavsokalivi-ja – idioritmi~ka obitel, senao|a nedaleku od VelikataLavra i na{iroko e poznatablagodarenie na prepodob-niot Porfirij Kavsokali-vit (†1991), koj se podvizu-val ovde.

Neodamna po~inati-ot monah od obitelta, o.Stefan, ~etirieset godinise podvizuva{e vo edna od~etiriesette pustinski }e-lii na skitot, posvetena naTrojcata Svetiteli. Vo pos-lednite godini toj malkuop{te{e so bra}ata, i votie retki migovi ~esto kri-

ti~ki se izrazuva{e za raz-li~nite aspekti na sovreme-niot ìvot.

Otec Stefan be{enajden mrtov vo svojata }e-lija. Otcite od skitot Kav-sokalivija koi go pronajdoateloto, svedo~at deka toa enetleno. Teloto ne ispu{taneprijaten miris, bez ogledna toa {to spored site zna-ci od momentot na negovatasmrt pominalo od eden me-sec do mesec i polovina.

Otec Stefan, kako{to tvrdat otcite na obite-lta, vo svojata }elija ne sa-mo {to nema{e krevet, tukunema{e ni obleka, spie{ena goli {tici i ne se znaeso {to se hranel. Toj po~inavo 75–ta godina od svojotìvot i be{e pogreban kakomonah vo Velikata Lavra nakoja se vodi skitot Kavsoka-livija.

Skitot „Kavsokali-vija“ se sostoi od ~etirie-

set kalivi (ku}i vo skitot,vo koi ìveat eden ili dvaj-ca monasi) i se nao|a na ju`-niot kraj od Atonskiot po-luostrov, na karpite vo pra-vec na Velikata Lavra, nanadmorska viso~ina od 120m. Imeto „Kavsokalivija“(koe se preveduva kako „pot-paluva~ na kolibi“) e dobi-eno spored sv. Maksim Kav-sokalivit (13 januari 1365),koj samiot si izgradi koli-ba na ovie karpi. Negovataqubov kon osameni{tvo be-{e tolku golema, {to seko-ga{ koga vo blizina na nego-vata kaliva }e se naseleadrugi monasi, toj go pale{esvojot dom i se ka~uva{e po-visoko na gorata kade {tosi grade{e nova kaliva.

Glavniot hram naskitot e Kiriakon. Tamu, zavreme na nedelnata Litur-gija se sobiraat podvi`ni-cite i starcite od kalivite.Hramot e izgraden od izve-sen ruski komandant. Iko-nostasot pretstavuva cvrstarezbana minijatura. Od Kav-sokalivija po gornata pla-ninska pateka se odi do pe-{terata na prepodobniotNil Miroto~iv.

Svojot procut skitotgo dostigna vo po~etokot naXVIII vek za vreme na prepo-doben Akakij. Toga{ skitotse sostoe{e od 40 samostoj-ni }elii vo koi ìveeja 200monasi – podvi`nici.

Na Aton e pronajdeno netleno telo od upokoenpodvi`nik (01 fevruari 2015)


Vesti

Na 22 januari sekojagodina vo Amerika se odr-ùva Mar{ za ìvot kakoreakcija na godi{ninata oddenot koga so sudska presudabil legaliziran abortusotvo SAD. Pravoslavnitehristijani od celata zemjakako i sekoja godina i godi-nava }e se soberat vo glav-niot grad na SAD za da u~es-tvuvaat vo Mar{ot za ì-vot.

Negovoto Blaènst-vo, Mitropolitot Tihon iNegovoto Preosve{tenst-vo, Episkopot Mihail }ebidat edni od u~esnicite voovoj mar{, zaedno so brojnijerarsi, sve{tenici, |ako-ni, bogoslovi i verni. Sitetie }e mar{iraat pod trans-parentot „Pravoslavnitehristijani za ìvot“. Pla-nirano e pred Vrhovniot sudna SAD pretstojatelot naPravoslavnata crkva naAmerika da proiznese moli-

tvi za `rtvite na abortu-sot.

Nedelata pred mar-{ot, pak, 18 januari, e nazna-~ena za „Nedela za pravo naìvot“. Vo site parohii imanastiri na Pravoslavna-ta crkva na Amerika }e bidepro~itano posebno arhipa-stirsko poslanie posvetenotokmu na ovoj problem.

Vo îkago vladikataPavle molitveno }e ja odbe-

leì desetgodi{ninata od„Mar{ot za ìvot vo îka-go“ vo nedela, 18 januari, vo2 ~asot popladne.

Vikarniot episkopAntonij od Antiohiskatacrkva vo Amerika }e seobrati pred o~ekuvanitetri iljadi u~esnici od Ili-nois, Viskonsin i Indijana.Se o~ekuva sobirot da seraspu{ti do 4 ~asot popla-dne.

(prezemeno od: MPC-OA)

Vo momentov vo ski-tot se nao|aat 39 kalivi,odkoi 17 se naseleni. Tojima svoja ikonopisnarabotilnica, koja se nao|avo dvosp-raten objekt. Vo

skitot se podvizuvaat 45monasi.

Obitelta u{te oddrevnosta e poznata po mno-gute podvi`nici, od koi vo

posledno vreme se izdvoiprepodobniot PorfirijKavsokalivit (†1991).

(prezemeno od: BigorskiManastir)

Pravoslavnata crkva na Amerika i godinava }e u~estvu-va vo Mar{ot za ìvot (13.01.2015)


Slu`ben del

BOGOSLU@BI:

Negovoto Visokopreosve{tenstvoMitropolitot Prespansko-Pelagoniski iadministrator Avstraliski i Novozeland-ski g. Petar, bogosluè{e ve~eni bogoslu-`bi i Boèstvena Liturgija i propoveda-{e na:

22. 01. 2015 g. - Sv. m~. Polievkt -Doksologija vo Sobornata crkva “Ro`dest-vo na Presveta Bogorodica” vo Sidnam;

24. 01. 2015 g. - Prep. Teodosij Velikivo Sobornata crkva “Ro`destvo na Presve-ta Bogorodica” vo Sidnam;

24. 01. 2015 g. - Prep. Teodosij Veliki- (ve~erna) bogoslu`ba vo crkvata “Sv.Nikola” vo Preston;

25. 01. 2015 g. - Sv. m~-ca Tatjana(ve~erna) - bogoslu`ba vo crkvata “Sv.Nikola” vo Preston;

27. 01. 2015 g. - Sv. Ramnoap. Nina(ve~erna) - vo Manastirot “Sv. ProhorP~inski” vo Donibruk;

28. 01. 2015 g. - Sv. Prohor P~inski,Sv. Gavril Lesnovski - vo Manastirot “Sv.Prohor P~inski” vo Donibruk;

29. 01. 2015 g. - êsni verigi na Sv. ap.Petar - ve~erna bogoslu`ba vo crkvata“Sv. Petka” vo Mil Park;

30. 01. 2015 g. - Sv. Antonij Veliki -vo crkvata “Sv. Petka” vo Mil Park;

30. 01. 2015 g. - Sv. Antonij Veliki- (ve~erna) bogoslu`ba vo crkvata“Uspenie na Presveta Bogorodica” voBrizben;

31. 01. 2015 g. - Sv. AtanasijVeliki - vo crkvata “Uspenie na Presve-ta Bogorodica” vo Brizben;

31. 01. 2015 g. - Sv. Atanasij Veli-ki - (ve~erna) vo crkvata “Sv. Nikola” voPert;

01. 02. 2015 g. - Prep MakarijVeliki; Sv. Marko Efeski - vo crkvata“Sv. Niko-la” vo Pert;

06. 02. 2015 g. - Prep. Ksenija Rimjan-ka - vo crkvata “Sv. Petka” vo Rogdael;

06. 02. 2015 g. - Prep. KsenijaRimjanka - (ve~erna) vo crkvata “Sv.Bogorodica” vo Liverpul;

07. 02. 2015 g. - Sv. Grigorij Bogoslov- vo crkvata “Sv. Bogorodica” vo Liverpul;

07. 02. 2015 g. - Sv. Grigorij Bogoslov- (ve~erna) vo crkvata “Sv. HristovoVoskresenie” vo Rokdejl;

08. 02. 2015 g. - Prep. Ksenofont; Sv.Josif arhiep. Solunski - vo crkvata “Sv.Hristovo Voskresenie” vo Rokdejl, Sidnej;

11. 02. 2015 g. - Prenos na mo{t. naSv. Ignatij Bogonosec - (ve~erna) vo crkva-ta” Sv. Dimitrij Solunski” vo Springvejl;

12. 02. 15 g. - Sv. Tri svetiteli: Sv.Vasilij Veliki, Sv. Grigorij Bogoslov i Sv.Jovan Zlatoust - vo crkvata“Sv. ProrokIlija” vo Futskraj;

13. 02. 2015 g. - Sv. Besrebr. Kir i Jo-van; sv. m~-ka Trifena - (ve~erna) vo crkva-ta “Sv. Petka” vo Mil Park;

14. 02. 2015 g. - Sv. M~. Trifun - vocrkvata “Sv. Petka” vo Mil Park;

14. 02. 2015 g. - Sv. M~. Trifun -(ve~erna) vo crkvata “Sv. Zlata Meglenska”vo Verebi;

15. 02. 2015 g. - Sretenie Gospodovo -vo Sobornata crkva “Ro`destvo na Presve-ta Bogorodica” vo Sidnam;

Makedonska Pravoslavna Crkva, Eparhija za Avstralijai Nov Zeland


Slu`ben del

TREBI I ÎNODEJSTVIJA:

Negovoto Visokopreosve{tenstvoMitropolitot Prespansko-Pelagoniski iadministrator Avstraliski i Novozeland-ski g. Petar na:

24. 01. 2015g. - osveti i postavikamen-temelnik za gradewe na Mitropolijavo Sidnam;

24. 01. 2015g. - gi osveti ikonite vocrkvata “Sv. Nikola” vo Preston;

31. 01. 2015 g. - osveti i postavikamen-temelnik za gradba na crkvata “Us-penie na Presveta Bogorodica “ vo Briz-ben;

07. 02. 2015 g. - Malo Osvetuvawe nacrkvata ”Sv.Troica” na grobi{tataVoronara vo Saterlen;

08. 02. 2015 g. – gi ven~a mladenciteBobi i Biljana Nolevski vo crkvata “Sv.Hristovo Voskresenie” vo Rogdejl;

09. 02. 2015 g. - ja osveti ku}ata(domot) na protoerej Tone Gulev;

12. 02. 2015 g. - gi osveti freskite vocrkvata “Sv. Prorok Ilija” vo Futskraj;

12. 02. 2015 g. - Malo Osvetuvawe namanastirskata crkva ”Sv. Naum Ohridski”vo Roklin;

PRIEMI, POSETI I SREDBI:

Negovoto Visokopreosve{tenstvoMitropolitot Prespansko-Pelagoniski iadministrator Avstraliski i Novozeland-ski g. Petar na:

24. 01. 2015 g. – napravi poseta naAntiohiskata Pravoslavna Crkva za Avst-ralija i Nov Zeland i Filipinite i sesretna so nadle`niot Arhiepiskop PavleSaliba vo negovata rezidencija vo Mel-burn;

23. 01. 2015 g. – odrà EparhiskoSobranie vo prostoriite na Sobornatacrkva ”Ro`destvo na Presveta Bogorodica”vo Sidnam;

05. 02. 2015 g. – odrà sredba soCrkovniot Odbor pri crkvata “Sv. Kli-ment Ohridski” - Port Kembla;

10. 02. 2015 g. – odrà Namesni~kosve{teni~ko Sobranie vo prostoriite nacrkvata” Sv. Prorok Ilija “ vo Futskraj;

10. 02. 2015 g. – odrà Sostanok soEparhiskiot Upraven Odbor vo prostori-ite na Mitropolijata;

10. 02. 2015 g. – odrà Sostanok soEparhiskiot Crkoven Sud vo prostoriitena Mitropolijata.

8 ден / the eight day

Documents