48

OBILNE SNEŽNE PADAVINE V LETU

1987 V LJUBLJANI Miran Trontelj* Boris Zupančič*

Visoka snežna odeja pogosto predstavlja naravno nesrečo, predvsem zaradi posle- dic v prometu, velike obtežbe na strehah, plazov, poškodb v gozdovih in drugega. Kako škodljive posledice povzroča visoka snežna odeja v Sloveniji, je odvisno od geografske lege posameznih krajev. V januarju 1987 snežna odeja v Ljubljani sicer ni bila debela meter ali več, vsaj na merilnem mestu za Bežigradom ne, vendar pa je bila to doslej najvišja januarska snežna odeja, odkar opravljamo meritve, in tretja po višini neglede na mesec pojava. Ta prispevek bo prikazal, kako visoke snežne odeje so se pojavljale od leta 1930 do danes v Ljubljani, narejena pa je tudi primerjava z doslej s snežno odejo najbolj bogatima zimama 1951/52 in 1968/69.

Slovenija dobi najobilnejše snežne pada- vine ob aktivnem dotoku toplega in vlaž- nega zraka z jugozahodnimi višinskimi ve- trovi. Razporeditev padavin in področij z maksimalnimi padavinami so močno od- visna od sinoptične situacije, torej od smeri, iz katere zračne mase prihajajo, in od dodatnega vpliva gorskih pregrad. Zato je razumljivo, da prejme severo- vzhodni ravninski del Slovenije skoraj vedno manj padavin kot preostala Slove- nija.

V Sloveniji sneži vsako zimo, snežne odeje pa je od zim

150-1

emu iiniu, višina zime do zime zelo

različna. Na slikah 1 in 2 sta prikazana časovni potek maksimalne višine snežne odeje in porazdelitev tega elementa po velikostnih razredih. Na sliki časovnega poteka najprej opa- zimo, da se višina maksimalne snežne odeje z leti zelo spreminja. Močno izstopa z absolutnim maksimumom zima 1951 /52, značilno pa je tudi to, da se do zdaj ni pojavila izjemno visoka snežna odeja v dveh zimah zapored, kar lahko pomeni, da bo zima 1987/88 skromna s snežno odejo. Sliko splošnih razmer do- polnjuje prikaz frekvenčne porazdelitve maksimalne snežne odeje.

1930/31 986/87

Zima

Povprečje Standardna deviacija Minimum Maksimum

40,6 cm

24,8 cm 9,0cm (zima 1972/73)

146,0 cm (zima 1951/52)

Slika porazdelitve po velikostnih razredih nam pokaže, da je v Ljubljani najbolj za- stopan velikostni razred s povprečno 30 cm visoko snežno odejo, kar je za 10 cm manj kot povpr ečje celega obdobja. To značilnost porazdelitve je povzročila predvsem zima 1951/52 z izjemnimi 146 cm. S pomočjo teorije ekstremov smo po Gumbelovi metodi izračunali pričako- vane maksimalne višine snežne odeje v različnih povratnih dobah. Rezultati kažejo, da lahko v Ljubljani pričakujemo v povprečju vsaki dve leti vsaj 37 cm snega, vsakih 5 let 61 cm, vsakih 10 let 77cm, vsakih 25 let 97 cm, vsakih 100 let 126 cm, vsakih 250 let 146 cm. Iz tega lahko oce- nimo, da se razmere, kakršne so bile v zimi 1986/87, pojavijo vsakih 25 let, zato predstavljajo redek pojav. Zima 1951/52 pa je izjemno redka, saj se v povprečju pojavi komaj vsakih 250 let. Ko uporab- ljamo te rezultate, moramo upoštevati, da je ta metoda statistična, rezultati pa močno odvisni od dolžine opazovalnega obdobja. Za nekatere negativne posledice snežne odeje pa ni pomembna samo maksimalna višina, ampak tudi to, v kakšnem času je bila dosežena ta višina ter kakšna je bila gostota snega in s tem predvsem obtežba na strehah. Tudi krajevna razporeditev višine snežne odeje je različna tako glede na nadmorsko višino kakor tudi na odda- ljenost od gorskih pregrad, ki imajo od- ločilen vpliv na količino padavin. (4). Za podrobnejšo analizo smo iz obdobja zadnjih 58 let izbrali 3 zime, ko je v Ljub- ljani in tudi v večjem delu Slovenije največ snega.

Slika 1. Časovni potek maksimalne višine snežne odeje v Ljubljani od leta 1930 do leta 1987.

30

25

20

15

10

5

Vremenske

razmere ob obilnih

snežnih padavinah

o 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140

1986/87 68/69 Slika 2. Frekvenčna porazdelitev maksimalne višine snežne odeje v Ljubljani od leta 1987.

Januar 1987

V Sloveniji imamo ekstremno visoko snežno odejo običajno le tedaj, ko so zime

mrzle in vse padavine padejo v obliki sneženja, snežna odeja pa se postopno viša. Tokrat je bilo drugače. Na prvi dan

padavinskega obdobja, ki je prineslo eks- tremno snežno odejo, ni bilo snežne odeje

lllll skoraj nikjer v nižinah Slovenije (v Ljub- Ijani le 4 cm). Bile pa so zelo nizke tempe-

150 cm rature, zato so že prve snežinke začele 51 /52 debeliti snežno odejo. V obdobju od 10. do

1930do leta 16. januarja je močno snežilo 3 dni (pre- glednica 1).

* Hidrometeorološki zavod SR Slovenije, Vojkova 1 b, Ljubljana. ** Hidrometeorološki zavod SR Slovenije, Vojkova 1 b, Ljubljana.

Preglednica 1. Snežna odeja in padavine na izbranih postajah od 11. 1. do 19. 1.1987.

Rateče Bovec Ljubljana Novo mesto Maribor S * RR S * RR S * RR S * RR S * RR

Datum cm cm mm cm cm mm cm cm mm cm cm mm cm cm mm

11.1.1987 48 23 14,1 47 47 33,0 26 22 19,6 4 4 1,8 4 4 1,8 12.1.1987 87 43 22,4 60 13 14,2 49 23 19,9 22 18 10,7 33 29 18,8 13.1.1987 77 — — 47 — — 45 1 0,1 20 1 0,3 30 — — 14.1.1987 77 2 1,0 50 7 5,5 53 11 6,6 23 5 0,1 28 — 0,2 15.1.1987 114 45 31,0 90 47 44,0 84 40 42,6 29 13 16,0 36 14 13,5 16.1.1987 110 4 2,4 85 6 8,0 89 13 9,9 42 14 11,4 39 6 5,4 17.1.1987 97 — — 78 — — 84 — — 37 1 0,2 35 — — 18.1.1987 97 3 1,5 66 — — 77 1 0,4 43 8 8,3 40 9 7,4 19.1.1987 95 4 1,6 55 — — 71 00 0,3 42 3 3,0 48 9 8,8

Skupaj: 124 74,0 120 104,7 111 99,4 67 51,8 71 57,8

S snežna odeja * nov sneg RR padavine

Slika 3. Maksimalne višine snežne odeje med 11. 1. in 19. 1. 1987.

Slika 4. Vsote dnevnih količin novozapadlega snega od 11. 1. do 16. 1. 1987.

Prvi val sneženja je povzročila združitev dveh procesov nad našimi kraji. Od se- vera se je iznad srednje Evrope približalo jedro nizkega zračnega pritiska z zelo hladnim zrakom, drugo jedro nizkega pri- tiska pa je iznad Sredozemlja potiskalo nad naše kraje vlažen in manj mrzel zrak. Ob drugem sneženju, od 14. do 16. ja- nuarja, je zaradi sredozemskega ciklona pritekal nad naše kraje z jugozahodnimi in kasneje južnimi vetrovi vlažen in toplejši zrak. Ta je s frontalnim valom povzročal obilne padavine predvsem v osrednji Slo- veniji. Snežilo je še naslednje dni do 20. januarja, vendar pa ta tretji val ni povz- ročal debelenja snežne odeje, ker se je stari sneg že sesedal, razen v vzhodni Sloveniji. Tu so ravno v teh dneh (18.1. in 19. 1.) zabeležili maksimalno višino ja- nuarske snežne odeje (slika 3). Snežilo je tudi ob naši obali. V Strunjanu je bila snežna odeja visoka 20 cm. Med obema ekstremoma je vzhodna Slovenija s snežno odejo, debelo od 30 do 60 cm, kar je za te predele tudi veliko. Ker je snežilo ob razmeroma nizkih temperaturah (v Ljubljani so bile od 10.1. do 17.1. tempera- ture ves dan pod 0°C, minimalne pa od 12. 1. do 16. 1. celo med —10 in —18°C), obtežba zaradi snežne odeje ni bila velika. Sneg se je sproti sesedal, kar pokaže raz- lika med vsoto dnevnih količin novoza- padlega snega in skupno višino snežne odeje (slika 4). Največ snežnih padavin je v teh 6 dneh padlo v osrednji in severoza- hodni Sloveniji (od 80 do 140cm), pri čemer izstopa južni del vzhodnih Julijcev (Bohinj) s 160 cm.

Februar 1969 V tem mesecu smo imeli izredno število padavinskih dni in nadpovprečne me- sečne količine padavin. Izrazitejša so bila 3 padavinska obdobja. V prvem ob začetku meseca je sprva deževalo, v niži- nah je zapadlo do 15 cm snega. V drugem obdobju od 7. do 9. februarja je poleg kra- jev, ki zaradi orografskih ovir običajno dobijo največ padavin, razmeroma močne padavine (do 12 mm) dobila tudi Ljub- ljanska kotlina s škofjeloškim poljem in Polhograjskimi dolomiti. V Ljubljani je v 24 urah padlo pol metra snega. Vzrok za tako razporeditev je bil tudi takrat v značilni smeri in jakosti višinskih vetrov (5). Tretje obdobje v tem mesecu je z novo veliko količino padavin povzročilo drugo

0— 20 cm 20— 40 cm 40— 60 cm 60— 80 cm 80—100 cm

100—150 cm 150—200 cm

>200 cm

Preglednica 2. Snežna odeja in padavine na izbranih postajah od 12. 2. do 16. 2. 1952.

Rateče Bovec Ljubljana Novo mesto Maribor S * RR S * RR S * RR S * RR S * RR

Datum cm cm mm cm cm mm cm cm mm cm cm mm cm cm mm

12. 2. 1952 13. 2. 1952 14. 2. 1952 15. 2. 1952 16. 2. 1952

9,4 41,7

116,5 0,2

66 70

121 188 180

33,6 47,5 67,8

0,1

25 20 29 55 50

4,2 14,4 25,8

1,1

46 59 72 86 88

ekstremno višino snežne odeje v zadnjih 58 letih v Ljubljani in še ponekod. Z novim dotokom hladnega zraka se je višinska dolina obnovila in nad našimi kraji je v višjih plasteh ponovno začel pihati jugo- zahodni veter. Bližajoči se frontalni val je povzročil občuten padec pritiska in nad severno Italijo ter severnim Jadranom je nastalo ciklonsko območje. Doslej hladen zrak v obširnem ciklonskem polju nad srednjo Evropo se je začel umikati toplej- šemu, ki je pritekal nad naše kraje na 850 mb ploskvi ob jugozahodnih vetrovih. Medtem ko se je v tej plasti (na višini okoli 150 m) otoplilo v 24 urah za 5°, se je višinska dolina na 500 mb poglobila nad zahodno Sredozemlje in jugozahodni višinski vetrovi so se okrepili. 14. februarja dopoldne je začelo snežiti in je z različno jakostjo snežilo 3 dni. Ko se je 16. fe- bruarja začel topel zrak umikati proti vzhodu, so se padavine predvsem v os- rednji Sloveniji okrepile. V 24 urah je v Ljubljani zapadlo kar 46cm novega snega. Razporeditev padavin za to obdobje (slika 5) nam kaže, da se je pojavil glavni mak- Slika 5. Razpored količine padavin v Sloveniji od 15. 2. do 17. 2. 1969.

Skupaj: 155 167,1 121 79,5 125 149,0 35 45,5 47 65,5

S snežna odeja * nov sneg |5$tiavine

simum padavin tokrat na področju Polho- grajskih dolomitov in škofjeloškega hri- bovja.

Februar 1952

V tem mesecu smo marsikje v Sloveniji izmerili doslej najdebelejšo snežno odejo, odkar opravljamo meritve. Podobno kot v prvih dveh primerih se je tudi tokrat pred prihodom hladne fronte začelo ozračje ob jugozahodnih vetrovih ogrevati, nad za- hodno Evropo pa je prodiral hladen zrak. Na hladni fronti je nastal val in v nižjih plasteh ozračja je hladen zrak začel prite- kati ob vzhodnih Alpah. Dež je prešel v sneg najprej v severovzhodni Sloveniji in šele 6 ur kasneje v Ljubljani. Obtok hlad- nega zraka je vplival na množino padavin kotzagozda, nad katero se je dvigal toplej- ši jugozahodnik. Istočasno je v višjih plas- teh ozračja hladen zrak še nadalje prodi- ral proti jugu nad Sredozemlje in nad se- verno Italijo je nastalo sekundarno območje nizkega zračnega pritiska. Ju- gozahodnik v nižjih plasteh ozračja je prešel v jug in jugovzhodnik, kar ima velik vpliv na množino padavin (1). Zaradi zelo močnega dviga toplega in vlažnega zraka ob orografskih pregradah in istočasnem pritekanju hladnega zraka v višjih plasteh ozračja so nastajali konvektivni oblaki in nevihte. Ker se je ves proces obnavljal in zadrževal nad Slovenijo 2 dni, so se pada-

vine izločale nad 50 ur. Snežiti je začelo ponoči od 12. na 13. februar, sneg pa je padel v večjem delu Slovenije že na staro podlago (preglednica 2).

Prvi dan je zapadlo do 15 cm novega snega. Najobilnejše snežne padavine, preko 50 cm, so bile izmerjene drugi dan v zahodni polovici Slovenije. Tretji dan seje sneženje nadaljevalo in tudi v vzhodni Sloveniji se je skupna snežna odeja po- večala na prek pol metra. Tako je v celem obravnavanem obdobju padlo od 35 cm v vzhodnih predelih (Maribor) do 155cm v zahodnih. Ker je sneg v večjem delu Slo- venije padal že na staro podlago, je skupna snežna odeja dosegla res eks- tremne vrednosti (slika 6). Slika 7 kaže razporeditev padavin v obdobju od 12. do 15. februarja. Predvsem orografske pre- preke (Snežnik in tržaški kras, Trnovski gozd in Bohinjski greben ter območje Tri- glava) kažejo velik vpliv na množino pa- davin. Količina padavin se postopoma manjša proti vzhodu in severovzhodu.

Posledice

obilnega sneženja

Gostota snega oziroma njegova teža je zelo pomemben parameter pri visoki

snežni odeji, saj nastanejo take obtežbe, ki povzročajo rušenje streh. Za težo no- vega snega smo upoštevali kar količino padavin. Ker vodnost snežne odeje v letu 1952 ni bila merjena, smo za nižine priv- zeli gostoto 250 kg/m3 (3), za višje ležeče kraje pa 200 kg/m3. Tako smo dobili za katastrofalno zimo leta 1952 v Ljubljani obtežbe okrog 270kg/m2, v Planici pa celo 350 kg/m2. Ker vemo, da so bile po predpisih v gradbeništvu strehe grajene le za obtežbe 75 kg/m2 in da so bili mnogi stari objekti dotrajani, nas ne sme prese- netiti, da se je v tej zimi kljub čiščenju marsikatera streha zrušila. Tudi danes bi se to zgodilo, saj se predpisi niso menjali, v veljavi je le dogovor, da morajo statiki upoštevati v predelih do 500 m n. m. ob- težbe 125 kg/m2. Tako pri starih objektih, kjer so strešne konstrukcije dotrajane, kot tudi pri novih, kjer so strehe grajene pod normativi, je nujno odmetavanje snega (hala Tivoli, Lek).

Obtežbe v obdobju januarske visoke snežne odeje leta 1987 niso bile tako eks- tremne, vendar so kljub temu dosegle marsikje do 100 kg/m2. Zelo pomembno je tudi, da upoštevamo vremenske napo- vedi, kadar sledi obilnemu sneženju dež. Obtežba snežne odeje se namreč po- večuje z vsakim milimetrom deževnih pa- davin za 1 kg/m2, ker je odtekanje dežev- nice minimalno ali pa ga sploh ni.

Kljub mehanizaciji je treba kretnice očistiti ročno. (Iz arhiva Dela, S. Zivulovič)

HKMi

mm ■ ■

Tudi promet je silno občutljiv na obilne snežne padavine. V zimi leta 1952 je vi- soka snežna odeja popolnoma ohromila promet praktično po celi Sloveniji. Mnoge ceste so bile neprevozne, 5 dni je bila neprevozna celo magistralna cesta proti Gorenjski in tudi železniška proga med Jesenicami in Gorico. Nekatere vasi na Bovškem in Tolminskem so bile tudi 5 in več dni popolnoma odrezane od sveta in so jih prvi obiskali smučarji tekači in gorski reševalci. Mehanizacije za odstran- jevanje snega tedaj praktično ni bilo. Ceste so plužili predvsem s konjskimi vpregami, v Ljubljani pa je bila splošna mobilizacija. Kako bi bilo ob tako visoki snežni odeji danes? Na Gorenjskem, kjer je snežna odeja pogosto višja od 150 cm, zastoji v prometu niso dolgotrajni. Imamo moderno opremo, ki kljubuje tudi debeli snežni odeji. Toda tako opremo imajo le tam, kjer so take razmere pogoste. Kjer je snežna odeja višja kot meter le dvakrat v 58 letih, draga mehanizacija ni gospodarna. Kljub moderni opremi pa se zaradi mnogo gos- tejšega prometa že pri občutno manjši snežni odeji pojavljajo zastoji v prometu. Pogosto za te zastoje niso kriva le pod- jetja, ki so zadolžena za čim hitrejše od- stranjevanje snega, temveč tudi nedisci- plinirani udeleženci v prometu. Ob takšni katastrofi, kot je zajela Slovenijo v letu 1952, bi bile tudi danes posledice kar hude. Dolgotrajno sneženje in visoka snežna odeja napravi občutno škodo tudi v goz- dovih. Leta 1952 je bilo uničenih prek 100000 m3 lesa. Najbolj so bili poškodo- vani nižje ležeči gozdovi in mladi borovi nasadi na Krasu. Še hujšo katastrofo so povzročili snežni plazovi, ki so se začeli trgati po obilnih snežnih padavinah. Na Bovškem in Kobariškem je bilo 15 človeš- kih žrtev, porušenih je bilo 11 stanovanj- skih hiš, poškodovanih pa še več objek- tov. Najhuje je plaz prizadel vas Borjano (2). Tudi v vseh drugih zimah z ekstremno visoko snežno odejo so bili pogosti snego- lomi, plazovi in človeške žrtve zaradi snežnih plazov niso bile redke tudi izven planinskih območij. Posledice visoke snežne odeje pa so bolj

Slika 7. Razpored količine padavin od 11. do 15. 2. 1952. ali manj opazne še v drugih primerih; pre-

Slika 6. Maksimalne višine snežne odeje 15. in 16. 2. 1952.

90—120 mm 120—150 mm 150—180 mm 180—210 mm 210—250 mm

>250 cm

ki njene telefonske zveze, električne na- peljave, onemogočena redna preskrba z živili in drugimi življenjskimi potrebšči- nami, onemogočen prevoz obolelih, škoda v lovskem gospodarstvu, v energe- tiki, trgovini in drugje. Praktično ni pa- noge, ki ne bi občutila posledic, saj je celo zimski turizem ob visoki snežni odeji do normalizacije prekinjen. Ujm, ki jih povzroča obilno sneženje, ne moremo preprečiti. Lahko pa omilimo pos- ledice: z dobrim obveščanjem o bližajoči se nevarnosti kakor tudi o stanju, da se lahko ljudje, ki morajo nujno na pot, pri- merno pripravijo, službe, ki so zadolžene za vzdrževanje prometnih poti, pa pra- vočasno ukrepajo.

Furlan, D., 1955. Snežna odeja v Sloveniji od 11. do 15. februarja 1952. Geografski zbornik III, Ljubljana. Gams, I., 1955. Snežni plazovi v Sloveniji v zimah 1950—54. Geografski zbornik III, Ljubljana. Karman, T., 1972. Snow Loads in Hungary. Teaching the Teachers on Building Clima- tology. Volume 2—43, CIB Coloquium, Stockholm. Pristov, J., 1957. Vremenska dogajanja v zvezi s prodorom hladnega zraka prek Alp in vpliv orografije na padavine. Meteoro- loški zbornik I, Ljubljana. Pristov, J., 1967. Odvisnost med padavinsko razporeditvijo v Sloveniji in temperaturo in vetrovi na višinah. Razprave — Papers IX, Ljubljana.

Miran Trontelj Boris Zupančič

The heavy

snowfalls in

Ljubljana in 1987

Heavy snowfalls in towns are usually considered to be a natural disaster be- cause of the effects of heavy snow loads on roofs, the damage caused by freezing and the ensuing difficulties caused in traf- fic, etc. The seriousness of the conse- quences of such snowfalls depends, of course, on their geographical location. Greater difficulties are caused in places where heavy snowfalls only occur rarely, as in Ljubljana, where even a snowfall with a measured height of 50 cm causes a lot of difficulties. In 1987 the snow cover in Ljubljana did not exceed one metre, but that was the highest snow cover yet measured in Ja- nuary and the third highest snow cover measured since 1930. In Ljubljana, the snow cover of greatest height has usually been measured in February of even in March. In the paper the heights of snow cover in Ljubljana, based on measurements made over the period 1930—1987, are presen- ted. These data are compared with the two greatest snowfalls which occurred during this period, in the winters of 1951 /52 and 1968/69.

POPLAVE V SLOVENIJI V

LUČI HIDROLOŠKIH

MERITEV Marko Kolbezen*

Z izgradnjo objektov za ureditev vodnega režima in odpravo poplav smo najobsežnej- še in katastrofalne poplave v nižinskih predelih Slovenije odpravili ali vsaj omilili. Kljub temu so poplave, ki jih povzročajo lokalna neurja, ko se v nekaj urah zlije prek 100 in tudi 300 mm padavin, zelo pogoste. Vodne ujme povzročajo veliko težav, gospodarstvu pa ogromno škodo. S pravilnim usmerjanjem gradnje vodnogospodarskih objektov in naprav, ki izboljšujejo od- točne razmere visokih voda, ter z vzdrževanjem in čiščenjem rečnih strug bomo učinke in škodo, ki jih povzročajo hudourniške vode, znatno zmanjšali.

Slika 1. Poplavljena cesta med Dobravo in Dramo 9. 12. 1976 (foto Milan Šifrer).

Ozemlje Slovenije meri komaj 20 551 km2

in ga od naravnih nesreč najpogosteje ogrožajo poplave. Glede na ostale na- ravne nesreče so še malo raziskane. O njih je veliko zapisanega v kronikah, malo pa sistematično zbranega in obdelanega. Katastrofalne povodnji I. 1972 v Pomurju so s svojo škodo opozorile javnost na po- trebo po tovrstnih raziskavah. Doslej še nismo imeli celovitega pregleda poplav- nih območij v Sloveniji. To nalogo je prev- zel Geografski inštitut ZRC SAZU, namen proučevanja pa je prikazati tipologijo in klasifikacijo poplavnih območij ter prila- goditev človeka v ogroženem okolju. Ugo- tovitve teh raziskav so strnjene v publika- ciji »Naravne nesreče v Sloveniji«, ki je izšla ob posvetu o ogroženosti slovenske zemlje zaradi naravnih nesreč v Ljubljani, 14. oktobra I. 1983 (8). Doslej proučena poplavna področja pa so objavljena v po- sameznih letnikih Geografskega zbor- nika. Glede na to bom poplave v Sloveniji prikazal povsem okvirno in se omejil na nekaj primerov vodnih ujm, ki jih pov- zročajo lokalna neurja.

Poplave

Poplave ogorožajo tako ravninski svet kot doline rek in potokov v goratem, hribovi- tem in gričevnatem svetu, kjer so erozijski procesi močno prisotni. Kljub temu, da gozdovi, ki pokrivajo večji del ozemlja, blažilno vplivajo na odtočni režim visokih voda, te zaradi velikega strmca naglo od- tekajo in odnašajo velike količine plodnih tal in erozijskega drobirja. Ta povečuje razdiralno moč visokih voda, ki je pogosto katastrofalna, še posebno, če pride pri od- toku do lokalnih zamašitev. Na ravninskih območjih, kjer reke in potoki zaradi majh- nega strmca meandrirajo, imajo poplave znatno manjšo razdiralno moč, vendar so obsežnejše in dolgotrajnejše. Še do nedavnega je bilo naše najrazsež- nejše poplavišče na ravninskem območju Drave in Mure ter njenih pritokov. Naj- večja poplava, ki je po drugi svetovni vojni prizadela to območje, je bila julija 1.1972. V tem času so pobesnele in narasle vode v Prekmurju prestopale bregove, odnašale

* Hidrometeorološki zavod Slovenije, Vojkova 1a, Ljubljana.