196 kapital 29 12 2010

...POGLED NA DENOT...QUPÔ ZIKOV

IMETO...� STRANA 4

NA ZATVORAWE, VTORNIK, 21.12.2010, 13.00~.

MBI 10 0,78%MBID 0,62%OMB 0,02%

EVRO/DENAR 61,50DOLAR/DENAR 46,82 EVRO/DOLAR 1,31

NAFTA BRENT 93,93EURORIBOR 1,52%

2.272

2.277

2.282

2.287

2.292

2.297

22.12 24.12 26.12 28.12

MBI 10

INDEKS NA MAKEDONSKA BERZA (21.12)

...samo idejata e kapital, sè drugo e pari... ~len na grupacijata KAPITAL MEDIA GROUP

sreda

0

sred

a.2

9. d

ekem

vri.

201

0 | b

roj

196

| go

dina

1 |

cena

20

den.

| te

l. 2

55

14 4

1 | f

aks

. 2 5

8 14

40

POÎTUVANI ÎTATELI,KAKO PRIRODEN PRODOL@ETOK NA VAM DOBRO POZNATIOT WWW.TOTAL.COM.MK NASKORO VO JAVNOSTA NA[ATA KOMPANIJA KAPITAL MEDIA GROUP ]E GO LANSIRA PORTALOT

WWW.KAPITAL.MK

...Naskoro!

EFEKTI OD EKONOMSKATA DIPLOMATIJA� STRANA 12-13

DENES, ÎTAJTE

� STRANA 2-3

9

VLADATA UPORNO JA POLNI ADMINISTRACIJATA

NOVI 223 VRABOTUVAWA VO SLEDNITE TRI DENA!VO IMETO NA PRAVI^NATA ZASTAPENOST, DO KRAJOT NA GODINATA ]E SE VRABOTAT U[TE 164 SLU@BENICI VO SEKRETARIJATOT ZA SPROVEDU-VAWE NA RAMKOVNIOT DOGOVOR. NIKOJ NE KA@UVA U[TE KOLKU LU\E SE POTREBNI ZA DA SE ISPOLNI OVAA KVOTA

VOVEDNIKVERICA JORDANOVAINVESTITORITE ]E DOJDELE DOGODINA. NO, KOJA GODINA?� STRANA 2

KOLUMNAD-R QUBE TRPESKI

SVETSKATA FINANSISKA KRIZA – PRIÎNI I IZLEZNI RE[ENIJA (I)� STRANA 14

METALUR[KITE KOMPANII SE PRETPAZLIVI ZA 2011

INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO PA\A ÊTVRTI MESEC PO RED � STRANA 10

6

0

KOLUMNAM-R ZORAN JOVANOVSKI

TOP 10 VO 2010� STRANA 14

Cenite pa|aat, profitot raste� STRANA 11

Mesi} ja isprati Ingra na ruski teren � STRANA 15

000

44

� STRANA 4

� STRANA 2-3

VOVEDNIKDVERICA JOINVESTI]E DOJDDOGODINO, KOJAGODINA� STRANA

KOLUMNAD-R QUBE T

SVETSKATFINANSIKRIZA – PRIÎNII IZLEZNRE[ENIJA� STRANA

KOLUMNAM-R ZORANJOVANOVSK

TOP 10 VO� STRANA

PROMOTORITE GODINAVA NE DONESOA NITU EDNA STRANSKA INVESTICIJA

Navigator2 KAPITAL / 29.12.2010 / SREDA

Мilioni evra e vkupnata vrednost na devet-tata emisija na obi~ni akcii koja }e ja emituva Alfa banka AD Skopje, za {to v~era dobi odobrenie od Komisijata za hartii od vrednost. So devettata emisija se izdavaat 3.075 obi~ni akcii vo iznos od 369.000.000 denari. Novoizdadenite akcii se nameneti za postojniot i edinstven akcioner, institu-cionalen investitor Alfa banka od Atina-Grcija. Na istata sednica KHV & odobri na Centralnata kooperativna banka AD Skopje da ja emituva 14-ta emisija na 233.944 obi~ni akcii vo vkupen iznos od 9,6 milioni evra za zgolemuvawe na po~etniot kapital/osnov-nata glavnina na bankata, zaradi prisoedi-nuvawe na Stater banka AD-Kumanovo kon Centralna kooperativna banka. 6

GLAVEN I ODGOVOREN UREDNIKQup~o Zikov

ZAMENICI NA GLAVNIOT UREDNIKSpasijka Jovanova, Verica Jordanova, Biqana Zdravkovska Stoj~evska

POMO[NICI NA GLAVNIOT UREDNIKIgor Petrovski, Maja Bajalska Georgievska, Aleksandra Spasevska

GRAFI^KI I IT DIREKTORNikolaj Toma{evski

GRAFI^KI PRELOM I WEB ADMINISTRACIJANade Toma{evska, Igor Toma{evski

FOTOGRAFIJAAleksandar Ivanovski

Izdava: KAPITAL MEDIA GROUP doo Skopje, ul: Romanija bb (fabrika Gazela) 1000 Skopje, p.fah: 503, Republika Makedonija; PRETSEDATEL NA ODBOROT NA SODRU@NICI: Qup~o ZikovIZVR[EN DIREKTOR: Gordana Mihajlovska

OFFICE MANAGER I FINANSII: Aleksandra Nikolova: ++389 2 2551 441/ lok:[email protected]

PRETPLATA NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL I NA MAGAZINOT KAPITAL:Sawa Savovska: ++ 389 2 551441 /lok: [email protected]

REKLAMAAleksandra Stojmenova: ++389 2 2551441/ lok:[email protected]; [email protected]

OGLASIDijana Gulakova: ++389 2 2551441/ lok: [email protected]

SPECIJALNI PRILOZI:Jasmina Savovska Tro{anovski: ++389 2 2551 441/ lok: 102, [email protected]

Prviot broj na dnevniot vesnik Kapital se pojavi na 17 mart 2010telefon: ++ 389 2 2551 441; faks: ++ 389 2 2581 440; e-mail: [email protected]

Pe~ati: Grafi~ki Centar SkopjeSpored misleweto na Ministerstvoto za kultura za dnevniot vesnik “Kapital” se pla}a povlastena dano~na stapka. Tekstovite i fotografiite ne se vra}aat. Site objaveni tekstovi, fotografii i druga grafi~ka oprema se avtorski za{titetni i moàt da bidat preobjaveni, ili na drug na~in koristeni samo so dozvola na izdava~ot.Dano~en broj: MK 4030999366644; @iro smetki: Eurostandard banka: 370011100019555

Kosovo, poradi ekonomskiot rast, geografskata blizina i uvoznata zavisnost na ekonomijata e privle~na biznis-destinacija, na koja makedonskite kompanii treba da & posvetat osobeno vnimanie. Vo fokusot treba da bide i Albanija, koja isto taka nudi golem potencijal za biznis i za proda`ba na proizvodi i uslugi. Nekolku makedonski kompanii go “namirisaa” ovoj biznis i ve}e otvorija svoi pretstavni{tva ili proizvod-stveni pogoni vo ovie dve zemji. No, toa e mnogu malku za da se postignat zna~itelni delovni rezultati.Biznismenite koi ve}e se na kosovskiot i albanskiot pazar, ne samo so svoi proizvodi, tuku i so proizvodstveni pogoni, velat deka biznis-klimata vo Kosovo od godina vo godina e s$ podobra, iako mora da se napravat u{te mnogu raboti za

da bide po terkot na Evropskata unija. Tie gi povikuvaat i drugite makedonski kompanii pove}e da bidat prisutni na ovoj pazar.“Biznis-klimata na Kosovo e daleku podobra otkolku vo Makedonija. Ima stabilna na-plata, se po~ituvaat dogovorite. No, i pokraj toa, mnogu malku makedonski kompanii otvorija svoi pretstavni{tva tuka. Pred nekolku godini duri nivniot broj be{e daleku pogolem otkolku sega”, veli Hamim Dauti, direk-tor na Dauti Komerc.

MAKEDONIJA NAJGOLEM IZVOZNIK NA KOSOVO

Spored oficijalnata statistika na Kosovo, lani Makedonija od Kosovo uvezla proizvodi vo vrednost od 17,35 milioni evra, a na kosovskiot pazar od makedonska strana se izvezeni proizvodi vo vrednost od 291,83 milioni evra. So toa, na{ata dràva ostvari suficit vo razmenata so Kosovo od duri 274,48 milioni evra. Vrz osnova na ovaa statistika, Makedonija go zazema prvoto mesto pred drugite dràvi spored ostvareniot izvoz, no i suficit. Potoa sleduvaat Germanija i Srbija so izvoz od

246,12 milioni evra, odnosno 210,9 milioni evra.“Otsekoga{ potenciram deka pazarite vo Albanija i vo Kosovo se najdobro re{enie za razvoj na makedonskite kompanii i ekonomijata vo celina, bidej-}i, realno gledano, s$ u{te ne sme dovolno podgotveni za izlez na pazarite vo zemjite od EU. Sepak, smetam deka mnogu mal broj od makedonskite kompanii se re{avaat da otvorat svoi pretstavni{tva ovde, naj~esto poradi geografskata blizina. Naj~esto, na po~etokot, vlezot na nekoj pazar go pravat preku sorabotnici. Momentalno, najzas-

tapeni so investicii na Kosovo se Renova, Pofiks i Dauti preku formirawe sopstveni kompanii i fabriki, a ne preku pretstavni{tva”, veli Blerim Zlatku, direktor na Stopanskata komora na Severozapadna Makedonija.Minatata godina vkupniot obem na stranski direk-

Ekonomskiot rast, geografskata blizina i uvoznata zavisnost na kosovskata ekonomija deluvaat privle~no za makedonskite kompanii. Vo fokusot treba da bide i Albanija, koja isto taka nudi golem potencijal. Nekolku makedonski kompanii go “namirisaa” ovoj biznis i ve}e otvorija svoi pretstavni{tva ili proizvodstveni pogoni vo ovie dve zemji. No, toa e mnogu malku za da se postignat zna~itelni delovni rezultati

KMETODI [email protected]

KADE TREBA DA BARAAT PAZAR MAKEDONSKITE

KOSOVO E BIZNI[TO ZASLU@UVA

[EFKI IDRIZIDIREKTOR NA KOMPANIJATA RENOVA

“Ne moè da se kaè deka ima golema razlika me|u biznis-ambientot vo Makedonija, Albanija i vo Kosovo. Nekoi raboti

se podobro re{eni vo Albanija, nekoi tuka. Vo Kosovo vo momentov ~uvstvuvam deka e malku podobra klimata za vodewe biznis, najverojatno zaradi toa {to e kontrolirana od EU. No, toa se sitni nijansi.”

291,8 milioni evra iznesuva{e

makedonskiot izvoz vo Kosovo lani

VERICA [email protected] JORDANOVAjorj danova@ka@ pitp al.com.mkjordanova@kapital com mk

Vo biznis-svetot ima edno prosto pravilo: ako nekoj rabotnik, pa i me-naxer, ne go biduva, ne se snao|a vo rabotata i ne pridonesuva za blago-sostojbata na kompani-jata, toj si odi doma! Taka e i ne bi trebalo da bide nikako poinaku. Za àl, ova pravilo ne vaì vo dràvnite in-stitucii na Makedonija. Iako stanuva zbor za mnogu pari, za stranski investicii, za promocija na ekonomskite mo`nosti i investiciski potenci-jali na zemjata, nikoj od slu`benicite nare~eni ekonomski promotori, plateni so dràvni pari, dosega ne podnel javen ot~et za svojata rabota. Skandalozna be{e v~era{nata izjava na nekolkute ekonom-ski promotori, izbrani direktno od nivniot {ef, vo koja tie de fakto priznavaat deka rabotele, no ni{to ne srabotile. Verglale vo mesto zatoa {to vo Makedonija vo izminata godina nema nitu eden stranski investitor, nitu eden proekt koj e direk-ten rezultat na nivnata rabota vo zemjite vo koi se nazna~eni za ekonom-ski promotori. “Promo-cijata” se sveduva na zakaùvawe sostanoci so kompanii, prezentacija na “investiciskiot raj” vo Makedonija i ~ao. Vo mese~nite izve{taoi do svojot {ef vo Makedo-nija tie }e gi napi{at impresivnite brojki

INVESTITORITE ]E DOJDELE DOGODINA. NO, KOJA GODINA?

SREDA 29 DEKEMVRI 2010PRVIOT BROJ NA DNEVNIOT VESNIK KAPITAL IZLEZE NA 17 MART 2010 g.

na odràni sostanoci i ~asovi i ~asovi pominati vo razni prezentacii. Ova po malku me potsetuva na onaa poznata anegdota od u~ili{nite klupi koga u~enikot, koj ne znae da odgovori na pra{aweto, ednostavno veli: ama, jas u~ev. Da, si u~el, ama ne si nau~il. Isto i ekonomskite promotori, promovirale tie, ama posakuvaniot efekt – investicii - go nema. Ako se vratime na praviloto od po~etokot deka koj ne go biduva tre-ba da si odi, vo slu~ajot so na{ite 19 promo-tori, se slu~uva obratno. Namesto da se kaznat za slabite rezultati, da se ukinat ili zamenat, tie od 2011 godina }e dobijat i nova funkcija. Osven investiciskite mo`nosti, tie }e gi promoviraat i izvoznite potencijali na makedonskite kompanii. Otkako se pokaà deka se “uspe{ni” so investiciite, sega treba da go zgolemat i makedonskiot izvoz. Eeee, vi teknuva li sega zo{to Makedonija e na dnoto i po investicii i po izvoz. Pove}e od tragi~na e ovaa farsa koja se slu~uva so neuspe{niot i krajno proma{en eksperiment za nov tip ekonomska diplomatija, koj uporno se turka dve godini i pokraj o~igledniot neuspeh. Toa delumno go potvrduva i vicepremierot Vladimir Pe{evski, koj na novi-narsko pra{awe dali e zadovolen od rabotata na promotorite, odgovori “relativno sum zado-volen”??!!Bez da navleguvame vo detali kolku plata zemaat promotorite (treba da ze-maat golema plata ako se uspe{ni i ako navistina & nosat pari i vrabotuvawa preku stranski inves-ticii vo zemjata) i kakvi

Vbeneficii koristat, ja sta-vame pod znak pra{alnik celata netransparentna akcija nare~ena “ekonom-ska diplomatija”. Samo za sporedba, sosedna Srbija za svoite 26 promotori godi{no tro{i 1,3 mili-oni evra. Tie podnesuvaat kvartalni izve{tai za svo-jata rabota koi moàt da se pro~itaat na Internet. Del od niv ve}e moàt da se pofalat deka investici-ite na germanski Kontinen-tal vo fabrika vo Ni{, otvoraweto nov pogon na slovene~ki Grah automotiv, vredna 11 milioni evra i 5-milionskata investicija na germanski Bauerhin vo fabrika so 750 novovrabo-teni - se direkten rezul-tat na nivnata ekonomska promocija. Do koga na{ite promotori (~ij broj do krajot na 2011 godina treba da porasne na 29) i prviot ~ovek na Agencijata za stranski investicii }e n$ zamaju-vaat deka dogovorite so zainteresiranite inves-titori }e se potpi{ele dogodina? Redno }e bide da kaàt koja godina }e se slu~i toa. Ako ne, site da si odat doma. Taka }e bide i poevtino i pobezbolno.

Navigator 3��NE IM BE[E DENOT�LIDERI �POBEDNIK

KAPITAL / 29.12.2010 / SREDA

NA SVETOT IMAME MNOGU MALKU INFERI-ORNI LU\E,A OGROMNA INFERIORNA OKOLINA. OBIDETE SE DA GO ZBOGATITE SVOETO OPKRU@UVAWE

FRENK LOJD RAJTISTAKNAT AMERIKANSKI ARHITEKT

�

Hrvatskiot premier, Jadranka Kosor, prodolùva so pre-zemawe hrabri potezi vo nejzi-nata vlada, ovojpat osveù-vaj}i ja so nekolku novi mi-nistri i za prvpat nazna~i potpretsedatel za privleku-vawe stranski investicii.Taa nejzinata doverba ja dodeli na mladi i sveì ministri, od koi o~ekuva golema pos-vetenost vo izvr{uvaweto na nivnata funkcija. Vo novata 2011 godina Ko-sor saka da vleze so golemo osveùvawe i nova sila koja }e pomogne za zazdravuvaweto na ekonomijata i za vlez vo Evropskata unija. Kosor istakna deka doa|a mlada ekipa koja }e donese nov elan vo izvr{uvaweto na rabotite na izvr{nata vlast, koja e isklu~itelno te{ka i bara pos-vetenost od 24 ~asa na den.Vo posledno vreme vo hrvatska-ta javnost mnogu se zboruva{e deka }e ima rekonstrukci-

na Qubisav Ivanov–Yingo, proektot vreden milioni evra & go doveril na firmata Sileks nemetali, vo sopstvenost tokmu na negoviot partiski {ef, koj isto taka mol~i! Firmata na Yingo, na koja Spasen-ovski & ovozmoìl da se “opari” od “Zletovica”, prethodno bila odbiena od stranski konsultanti poradi nedovolno iskustvo. Vo praveweto na vakviot kriminal Spasenovski ne go spre~il ni faktot {to “Zletovica” e isklu~itelno human proekt, finansiran so kredit od japonskata vlada, so koj treba{e da se obezbedi ~ista voda za piewe za stotina il-jadi ìteli na Kratovo, Probi{tip, Karbinci, Lozovo i [tip.

Aktuelniot ambasador vo Ukraina, Aco Spasen-ovski, se odnesuva kako so zavr{uvaweto na negoviot mandat na minister za zemjodelstvo – funkcija {to prethodno ja izvr{uva{e - da mu zavr{ila i odgov-ornosta za kriminalot za koj se tovari, povrzan so negovoto ime i ministeru-vawe. Dodeka pretsedate-lot na Antikorupciskata komisija, Ilmi Selami, i sega{noto rakovod-stvo vo Ministerstvoto za zemjodelstvo sporat za dokumentacijata za slu~ajot “Zletovica”, za koj postoi somne` deka porane{niot minister proneveril 70 milioni evra, Spasenovski go nema nikade. Ne e (od) ovde - “ambasadoruva” vo Ukraina - i mol~i na se-rioznite obvinuvawa deka kako minister od redovite na Socijalisti~kata partija

H

� GUBITNIK

A

�MISLA NA DENOT

VLADIMIR TODOROVI]

I op{tina Centar obezbedi kredit od NLB Tutunska ban-

ka za izgradba na katna garaà, so {to se otkaà od praktikata na gradona~alnicite za s$ da se baraat pari od dràvata

ZORAN STAVRESKI

Samo za ministerot za fi-nansii gasifikacijata na

zemjava odi spored planira-noto, a za site drugi (gra|ani i kompanii) docni so decenii, a ne so godini

BARAK OBAMA

Treta godina po red ameri-kanskiot pretsedatel e

na ~elo na listata mo}nici {to ja pravi USA Today, {to sepak, e uteha po napornata godina

SALI BERI[A

Albanija e vo politi~ka kriza, pa lokalnite

izbori dogodina moè da pominat bez opozicijata, {to }e bide seriozen udar za demokratijata vo zemjata

SE BRANI SO MOLÊWE!

HRABAR POTEG

KOMPANII?

IS-DESTINACIJA A POVE]E VNIMANIE

JADRANKA KOSORja na Vladata, osobeno po apseweto na porane{niot hrvatski premier Ivo Sanader, koj e vme{an vo korupciski skandali. No, site ostanaa iznenadeni deka rekonstrukci-jata se slu~i tokmu sega, koga mediumite objavija deka Agen-cijata za spre~uvawe na korup-cija i organiziran kriminal (USKOK) poradi Sanader }e ja soslu{a celata Vlada i vrvot na vladeja~kata partija HDZ, vklu~uvaj}i ja i Jadranka Kosor.Hrvatskiot premier izminatava godina se soo~i so predizvici za krupni reformi so cel da ja izvadi zemjata od ekonomskata kriza, najavuvaj}i na po~etokot na godinata niza antikrizni merki. Isto taka, taa im objavi vojna i na korupcijata i na organiziraniot kriminal, koi ja turkaat zemjata nazad.

tni investicii na Kosovo iznesuva{e okolu 291,5 mili-oni evra. Ovaa brojka, re-alno, ne e za potcenuvawe, osobeno ako se zeme predvid globalnata ekonomska kriza. Spored podatocite objaveni od Centralnata banka na Kosovo, vo 2009 godina Kosovo ima{e ekonomski rast od 4%. “Ne moè da se kaè deka ima golema razlika me|u biznis-ambientot vo Makedonija, Albanija i vo Kosovo. Nekoi raboti se podobro re{eni vo Albanija, nekoi tuka. Vo Ko-sovo, vo momentov ~uvstvuvam deka e malku podobra klimata za vodewe biznis, najverojatno zatoa {to e kontrolirana od EU, no toa se sitni nijansi”, veli [efki Idrizi, direktor na fabrikata Renova.

GOLEMI INVESTICII VO INFRASTRUKTURATA NA KOSOVO

Spored del od biznismenite, pozitivno e {to kosovskata

Vlada s$ pove}e inves-

tira vo infrastrukturni proekti so koi gi rekon-

struira starite i gradi novi pati{ta, so cel polesno povrzuvawe na gradovite vo Ko-sovo, no i na samata

dràva so sosedite.“Moàm da vidam na

teren deka se gradat mnogu pati{ta, koi se mnogu va`ni od biznis-aspekt, osobeno {to transportnite tro{oci mnogu vlijaat vrz cenata na proizvodite koi gi proizveduvame na Kosovo. So podobra patna mreà ni se namaluvaat trans-portnite tro{oci, so {to imame poniski ceni i sme pokonkurentni”, veli Agron Misimi, direktor na fab-rikata za proizvodstvo na grade`ni materijali Pofiks od Tetovo.

Negovata kom-panija vo blizina

na Pri{tina izgradi fabrika za proizvodst-vo na visokokvalitetni grade`ni materijali. Pri otvoraweto na fabrikata ne se soo~ile so nikakvi problemi od tipot na birokratski barieri ili sli~no. Ona {to go izraduvalo bila pomo{ta od lokal-nata vlast, koja mu izlegle vo presret

za site problemi so koi se soo~uvale za vreme na izgradbata. Misimi e za-dovolen i od postignatite delovni rezultati na Pofiks na Kosovo.“Zadovolen sum od ostvareno-to, i vo odnos na proda`bata i vo odnos na naplatata. Kaj nas, ako sporeduvam so Kosovo, mnogu pote{ko odat i proda`bata i naplatata. Sepak, zadovolni sme i od postignatoto vo Makedonija”, veli Misimi.Toj se soglasuva deka Kosovo e odli~na mo`nost za make-donskite kompanii, ne samo za izvoz, tuku i za izgradba na fabriki.Od Makedonskiot deloven centar na Kosovo, formiran od CEED Makedonija, velat deka 2010 godina bila te{ka za kompaniite-izvoznici. “Iako namalen, ostana tren-dot na interes za kosovskiot pazar, kade {to se otvorija novi i dosega neiskoristeni mo`nosti. So cel da izleze vo presret na novite potrebi na kompaniite koi deluvaat na ovoj pazar, Makedon-skiot deloven centar na Kosovo gi prisposobi uslu-gite i poddr{kata koja ja ovozmoùva na doma{nite kompanii”, velat od CEED MakedonijaDelovniot centar saka da im pomogne na kompaniite koi doprva treba da go raz-vijat biznisot na kosovskiot pazar. Analizite pokaùvaat deka najefektivniot i najis-platliv na~in za vlez na koj bilo stranski pazar e organiziran pristap. Vo taa nasoka, Delovniot centar organizira i kampawa preku koja ovozmoùva promotiven

popust od 30% za site uslugi na centarot i za site dogo-vori sklu~eni do fevruari 2011 godina. Makedonskite kompanii moè da imaat svo-ja virtuelna kancelarija vo Kosovo za 49 evra mese~no, a za 99 evra da najdat partner vo Kosovo.

ACO SPASENOVSKI

BLERIM ZLATKUDIREKTOR NA STOPAN-SKATA KOMORA NA SEVEROZAPADNA MAKEDONIJA“Otsekoga{ potenciram deka pazarite vo Albanija i Kosovo se najdobro re{enie za razvoj na makedonskite kompanii i ekonomijata vo celina, bidej}i, real-no gledano, s$ u{te ne sme dovolno podgotveni za izlez na pazarite vo zemjite od Evropskata unija. Sepak, smetam deka mnogu mal broj od makedonskite kompanii se re{avaat da otvorat svoi pretstavni{tva vo ovie dve zemji poradi geografskata blizina.”

ACO SPASENOVSKI

IKIK

JADRANKA KOSOR

Navigator4 KAPITAL / 29.12.2010 / SREDA

�� 3 FAKTI ZA... PROCENKI...

10 EVRA VO PROSEK SE NAMALENI CENITE ZA DOÊK VO OHRID GODINAVA

EVRA ÎNI NOVOGODI[NIOT DOÊK VO DIS-KOTEKITE VO OHRID25

170 EVRA PROSE^NO IZNESUVA TRID-NEVEN NOVOGODI[EN ARAN@MAN VO OHRIDSKITE HOTELI inisterot za zemjodelstvo, Qup~o Di-

movski, na v~era{nata sredba so tutunarite izjavi deka Vladata maksimalno }e gi za{tituva nivnite interesi, a cenata }e se postigne so

pofleksibilna primena na kriteriumite.“Dokolku po rokot daden za sogleduvawe na sostojbata ne se prezemat dogovoren-ite obvrski, }e ima nov razgovor so otkupuva~ite i so proizvoditelite so cel nao|awe poinakov na~in za za{tita na tutunarite”, izjavi Dimovski.Dimovski ne saka{e da precizira koj e toj na~in na razgovor, baraj}i da se ostavi da se sogledaat sostojbite vo dadeniot preoden rok od 48 ~asa.

QUPÔ ZIKOV

56...POGLED NA DENOT...

IMETO...M a potrebite na dene{nava kolumna, kako i za nekolku vo idnite denovi, v~era (ednopodrugo) gi gledav intervjuata na Branko Crvenkovski i na Nikola Gruevski, dadeni nedela za ne-dela na emisijata H/0 na Kanal 5 (voditel Robert Popovski).

Edna fatamorgani~na sostojba... e na povidok! Malku za nivnite stavovi za re{avawe na problemot so Grcija za na{eto ime, ili, kako {to vlasta veli, “gr~kiot problem so na{eto ime”, so {to ne se soglasu-vam!? Pove}e mislam deka nie imame problem so na{ite integracii vo EU i NATO i na{ata idnina.No, ako i vie gi gledate dvete spomenati intervjua ed-nopodrugo i vo eden ritam, u{te i ako si svarite kafe i ispu{ite edna cigara, so rizik deka pu{ite na javno mesto (5.000 evra globa!!!), }e otkriete deka premierot i liderot na opozicijata nemaat razliki vo svoite stavovi... Zarem e mo`no? Eve {to, parafrazirano, veli Branko Crvenkovski. Veli deka vo site izminati meseci i godini kako lider na SDSM otvoreno ja poddràl Vladata, i Nikola Gruevski, da go re{at sporot za imeto, so stavot deka prifa}aat kakvo bilo re{enie za imeto, no, koe ne zadira vo nacionalniot identitet, jazikot... U{te, Crvenkovski ja dooobjasnuva i iskrenosta vo stavot, pa veli deka ovoj stav e nepopularen i opasen za integ-ritetot na opozicijata, oti ne dozvoluva utre, otkako sporot }e bide re{en, da moè vladiniot kompromis da bide eventualno napa|an od opozicijata kako lo{! So ova, liderot na SDSM kaùva deka opozicijata, iako iskaùva nepopularen stav, sepak, mislela za dràvnite interesi na Makedonija (integraciite)...

Zna~i, imeto moè da se dogovara, Gruevski ima pas od SDSM i partnerite, no da se za~uva identitetot i jazikot. I Ustavot da ne se menuva!Pred istiot voditel, Nikola Gruevski veli deka, parafraziram – “nie vo ovie razgovori sme posveteni na za~uvuvawe na identitetot i jazikot, no i od Jorgos Papandreu mi bilo kaàno deka i za ova Grcija bara da se razgovara”. Toa, normalno, Gruevski ne go prifa}a, i nema re{enie. Na, moèbi nesvesnata, provokacija na voditelot deka, navodno, premierot izjavil deka ne e za imeto Severna Republika Makedonija, premierot go poprava i veli – ne sum za Republika Severna Makedonija (!?). Toj bil za ime koe koga }e sme odele po svetski simpoziumi i konferencii “nemalo da ni sozdava ma~no ~uvstvo i lo{i nagoni da ja frlame tabli~kata pred nas, so rizik deka }e tresneme po glava nekogo zad nas” (ova, sekako, neka ne mi zabeleì premierot, e moja slobodna interpretacija na toa {to go razbrav - mislam deka dobro razbrav {to zboruva{e! Razbrav deka i toj, kako i Crvenkovski, ne e za menuvawe na Ustavot na zemjata!)Zaklu~ok:Uprosteno, ova zna~i deka i dvajcata se svesni deka edna Vlada mora da pregovara za me|unarodnoto ime (a ne za imeto navedeno vo Ustavot, koe e priznato i od SAD i od drugi dràvi...)! No, ona {to e najza~uduva~ki i najfrapantno e fak-tot deka dolgo vreme i razni posrednici, premieri, ministri i drugi protagonisti vo sporot upatuvaat na toa deka pregovarame samo za me|unarodnoto ime i deka makedonskiot Ustav, vnimavajte, ne e predmet na pre-govori! A vo me|unarodnite organizacii, me|u drugoto, zemjite gi primaat so svoite dràvni ureduvawa i preambuli, od koi potoa se generiraat nacionalni zakonodavstva, zapi{ani vo Ustavot. Pa, vo {to e toga{ problemot? Kogo zamajuvate so godini?Pove}e pati pi{uvam deka vo Makedonija odamna pomi-na vremeto za debatirawe. Sega e vreme za re{enija i odluki. Ni treba ~ekor napred...Zatoa, ne go vodete narodot, vo ~ie ime se udirate vo gradi, na pogre{en kolosek... eden den mora vistinata da izleze na videlina! Pa, ako po s$ {to slu{navme i se iznagledavme, od vas, vsu{nost, i ne se bara kojznae kolku golema odluka da donesete...!?

Z

...ZABODETE ZNAMENCE I OSVOJTE GO MESTOVO AKO MISLITE DEKA STE NAJDOBRI...

K O M E R C I J A L E N O G L A S

QUPÔ DIMOVSKI �minister za zemjodelstvo

VLADATA MAKSIMALNO ]E GI ZA[TITUVA TUTUNARITE

Ako dobro zabeleùvam - od na{ite junaci Nikola Gruevski i Branko Crvenkovski ne se bara da donesat kojznae kolku golema odluka...!?

Politika / Pari / Dràva6

PREGLED VESTI�


Golema razlika me|u v~era objavenite rezultati od anketite za rejtingot na politi~kite partii, sprovedeni od institutot Dimitrija ûpovski i od

slovene~kiot institut za balkanski studii, Ifemes.Institutot Dimitrija ûpovski anketata ja sprovel na reprezentativen primerok od 1.104 ispitanici, vo periodot me|u 23 i 26 dekemvri. Na pra{aweto za koja politi~ka partija bi glasale dokolku utre se odràt parlamentarni izbori, 23,4% od anketiranite gra|ani se odlu~ile za VMRO-DPMNE, 11% za SDSM, 6,2% za DUI, 1,2% za Nova demokratija, 2,2% za DPA, a za nekoja od ostanatite partii se izjasnile 2,2% od ispitanicite. Deka nema da glasaat na eventualni izbori odgovorile 21% od anketiranite, a povtorno najgolem procent gra|ani, 32,1%, nemaat svoj izbor od aktuelnata politi~ka ponuda.V~era be{e objavena i anketa sprovedena me|u 1.200 gra|ani na Makedonija, spored koja rejtingot na VMRO-DPMNE opa|a, a zna~ajno e porasnata poddr{kata za opozicijata. Spored rezultatite od ovaa anketa, VMRO-DPMNE sega ja ima doverbata na 22,1% od gra|anite, a SDSM na 19,2%, {to e razlika od samo 3%. Me|u albanskite partii i ponatamu vodi DUI so 8%, pred DPA so 3% i ND so 1,9% doverba. Anketata na Ifemes pokaùva pad i vo procentot na neopredeleni glasa~i na 25%.Rejtingot na premierot Nikola Gruevski beleì pad od 1%, dodeka kaj Branko Crvenkovski ima rast od 1,5%.

RAZLI^NI ANKETI - RAZLI^NI REZULTATI

NATO GO NAPU[TI POSLEDNIOT KAMP VO MAKEDONIJA

NATO go napu{ti posledniot kamp vo Makedonija. [efot na sovetodavniot tim na NATO, David Hu-mar, v~era oficijalno mu go predade kampot Ejbl

na ministerot za odbrana, Zoran Konawovski. So ova, vo zemjava ostanuva samo sovetodavniot tim na NATO, smesten vo Ministerstvoto za odbrana.Od v~era, kampot Ejbl sentri, na voeniot aerodrom kraj Skopje, vo celost & e predaden na Armijata na Makedonija, koja samostojno }e dava logisti~ka poddr{ka za silite na KFOR na Kosovo, iako ne sme zemja-~lenka na NATO.#Ovie klu~evi koi gi dobivam deneska se klu~evi koi ja simboliziraat na{ata zrelost i podgotvenost, kako i na{eto partnerstvo so Alijansata. Na{eto princip-ielno i iskreno partnerstvo, e dokaàno tuka, vo RM, dokaàno e vo Kosovo, vo Avganistan i vo Irak”, re~e ministerot za odbrana, Zoran Kowanovski.

boì}nite praznici, re{ile, sepak, da go svikaat Sovetot, za da se izbegne nezado-volstvoto od lani. Vo MNR velat deka se frapirani od vakvite {pekulacii. Tvrdat deka ovaa godina organizaci-jata im e na najvisoko nivo, I deka nema da dojdat samo onie ambasadori od mnogu dale~nite zemji, kako, na primer, Oliver [ambevski od Kina:“Povikani se site ambasa-dori, 28 od evropskite zemji. Se podgotvuvavme i apsolutno se neto~ni informaciite deka se raboti za improvizacija. Ministerot i ambasadorite }e ja izgotvuvaat agendata i }e se delat nasoki vo koi treba da rabotat na{ite pret-stavnici vo stranstvo”, velat vo MNR za “Kapital”.Minatata godina neodr-ùvaweto na Sovetot pre-dizvika èstoki reakcii na

mnogu ambasadori i diplo-mati, kako i na ekspertite po me|unarodno pravo, koi ko-mentiraa deka nedozvoleno e da nema razmena na iskustva vo vreme koga Makedonija se soo~uva so seriozni prob-lemi vo nadvore{nata poli-tika. Pribirawe informacii i gradewe seriozna strate-gija. Oficijalnata pri~ina zo{to ne se svika Sovetot be{e deka toa e poradi zaklu~okot na Milo{oski oti nema potreba od takva sredba, za{to postojano bil vo kontakt so ambasadorite, a so nekoi i nekolkupati se videl. Neoficijalno, se otkri deka se raboti za skapite aviobileti koi MNR trebalo da im gi plati na ambasadorite za da dojdat. Namesto sostanok na koj }e se razgleduva{e agendata, Ministerstvoto se odlu~i za {tedewe, so {to od iskus-

nite diplomati dobi “epitet” - ra{timan orkestar vo uslovi koi insistiraat uso-glasenost na diplomatijata. Se komentira{e i deka od MNR ne sakale da svikaat sostanok dodeka s$ u{te ima prili~no mnogu ambasadori od SDSM (koi potoa bea povle~eni), a pred koi bi se zboruvalo za dràvnata strategija za nadvore{nata politika, pa sleduvaa ob-vinuvawa deka se raboti za krajno netransparentna diplomatija, koja raboti po principot pu{tawe depe{ea do ambasadite, a deka am-basadorite ne se vklu~eni vo ni{to i deka ne dobivaat nikakvi nasoki za dejstvu-vawe. Po sostanokot so ministerot Milo{oski, sleduva sredba na ambasadorite so pre-mierot Nikola Gruevski i so pretsedatelot \or|e Ivanov.

DENES I UTRE SOSTANOK NA DIPLOMATSKIOT SOVET

GRUEVSKI, MILO[OSKI I IVANOV ]E IM DAVAAT NASOKI NA AMBASADORITE!

Eks-ministerot za zem-jodelstvo, Aco Spase-novski, tri dena nema

komentar za obvinuvawata deka grantot od 70 mil-ioni evra za izgradba na hidrosistemot Zletovica go dodelil na Sileks nemetali, bliska do negoviot sopartiec Qubomir Ivanov Yingo, i pokraj tvrdewata na japon-skiot konzorcium deka se raboti za “~ovek –firma” koja ne gi ispolnuva krite-riumite. I pokraj obidite na “Kapital” da dobie komentar od Spasenovski za vakvite obvinuvawa, nitu od nego, nitu od makedonskata am-basada vo Ukraina s$ u{te nemam odgovor.

Vo me|uvreme, na v~era{nata pres-konferencija, prviot an-tikorupcioner, Ilmi Selami, gi potvrdi {pekulaciite i kaà deka slu~ajot "Zle-tovica" od Antikorupciskata komisija se seli vo Obvini-telstvoto."Komisijata i ~lenovite ja dobija baranata infor-macija od Ministerstvoto za zemjodelstvo. Sednavme, go razgledavme predmetot, ja sogledavme fakti~kata sostojba i vrz osnova na toa donesovme zaklu~ok da pove-deme inicijativa za krivi~no gonewe na porane{niot minister Aco Spasenovski, koj, i pokraj misleweto na japonskata firma, bez nikakva osnova izdal pot-vrda deka firmata Sileks nemetali e sposobna da gi izvr{i potrebnite raboti

vo forma na podizveduva~", re~e Selami. Toj veli deka vakviot zaklu~ok se dolì na toa {to od Min-isterstvoto za zemjodelstvo ne dostavile sodràen odgo-vor na pra{aweto zo{to Spasenovski potpi{al tak-va potvrda, {to sozdava somèn. "Nie pobaravme mislewe od Ministerstvoto za zemjodel-stvo vrz osnova na {to e izdadena takvata potvrda. Ne dobivme sodràen odgovor na toa pra{awe. Zaradi toa imame osnovano somnenie deka so potpi{uvawe na tak-vata potvrda e ovozmoèno Sileks nemetali da se angaìra kako podizveduva~ i vrz osnova na toa da na-bavi imotna korist na taa firma", veli Selami.Vo odnos na v~era{niot

demant na Ministerstvoto za zemjodelstvo, toj gleda kako na eden proces koj pove}e li~i na igrawe "tuìbabi", otkolku {to pridonesuva za slu~ajot."Soglasno upatstvoto na Vla-data, rokot e 15 dena za dostavuvawe na baraniot odgovor, dokument ili in-formacija, a Ministerst-voto docne{e dva meseci. V~era{niot demant be{e re-zultat na vremenski is~ekor od vremeto na davawe na izjavata do nejzinoto obja-vuvawe. Ako treba da im se izvinam, }e im se izvinam. No, docneweto so dokumen-tacija, a potoa otkako ja dostavile da ne fa}aat za sekoj zbor, pove}e mi li~i na igrawe tuìbabi, otkolku ne{to {to }e pridonese za procesot", veli Selami.

EKS-MINISTEROT SPASENOVSKI TRI DENA BEGA OD JAVNOSTA!

SLUÂJOT "ZLETOVICA" ODI VO OBVINITELSTVO

Otkako lani Sovetot ne se sostana poradi ekonomskata kriza, go- �dinava od MNR velat deka organizacijata po~nala u{te pred dva meseci. Diplomatski izvori tvrdat deka, sepak, na sostanokot, na koj se kroi agendata na diplomatijata za 2011 godina, ne se povi-kani site ambasadori

Minister o t z a n a d v o r e { n i raboti, Anto -nio Milo{oski, denes gi sobira

ambasadorite prvo na rabo-ten pojadok, a potoa na sostanok na koj treba da se utvrdat celite i prioritetite na makedonskata nadvore{na politika za godinata {to sleduva. Tradicionalniot Diplomatski sovet, kako {to informiraat od MNR, ovaa godina se podgotvuval celi dva meseci, otkako lani ne se odrà. Diplomatski izvori velat deka i ovaa godina ne bilo sigurno odrùvaweto, no otkako vo MNR videle deka golem del od ambasa-dorite se ve}e vo dràvata poradi novogodi{nite i

KATERINA [email protected]

GABRIELA [email protected]

TODOROVI]: MO@EV DA NAPRAVAM POVE]E VO 2010 GODINA!

Delumno sum zadovolen od ona {to sraboti op{tinata vo 2010 godina. Nekoi moi planovi ne se realiziraa vo celost, no prodolùvame vo

2011 godina so zacrtanite celi, veli gradona~alnikot na op{tina Centar, Vladimir Todorovi}."Spored mene, gradona~alnicite ne treba da se falat za toa {to go srabotile. Toa treba da go vidat i da go po~uvstvuvaat gra|anite. Jas, sepak, kako pozna~ajni bi gi izdvoil proektite koi bea realizirani za podo-bruvawe na komunalnite dejnosti vo op{tinata", veli Todorovi}. Gradona~alnikot na Centar smeta deka moèl da

napravi i pove}e izminatata godina, no poradi dolgite proceduri za realizacija na nekoi proekti postapkite malku se odolìle. "Procedurite se malku podolgi zaradi postoeweto na ot~etnost i transparentnost. Ne velam deka vakvite proceduri treba da se zaobikolat, no ~uvstvuvam deka moèv da napravam pove}

e”, dodava Todorovi}.Todorovi} podeli 253 socijalni paketi na najzagrozenite ìteli na op{tinata po povod novogodi{nite praznici, kako li~na donacija od marketot Tineks i dopolnitelni paketi za domot za stari lica Majka Ter-eza vo Zloku}ani.

Politika / Pari / Dràva 7

PREGLED VESTI�


MUHAMED HOXAPORTPAROL NA VLADA"Stanuva zbor za nova programa izgotvena od Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor i usvoena od Vladata, koja se odnesuva na ispolnuvawe na principot za pravi~nata zastapenost i mora da se ispolni do krajot na ovaa godina".

SELAMI: NIE IMAME GLAVNA ULOGA VO FILMOT ZA BORBA SO KORUPCIJATA!

Borbata protiv korupcijata ne moè da bide vodena kako individualen heroizam. Nie vlegovme vo filmot na borba protiv korupcijata, vo koj ja

imame glavnata ulogata, i ne smeeme da glumime autsa-jderi, istakna pretsedatelot na Dràvnata komisija za spre~uvawe na korupcijata. Komisijata i nevladinite organizacii koi rabotat na poleto na antikorupciskata borba potpi{aa memorandum za sorabotka."Nie, sedum lica od Komisijata, ne moème samostojno da uspeeme vo borbata protiv korupcijata. Zatoa, mora da sorabotuvame so site koi ja imaat istata misija", veli Selami. Od nevladiniot sektor se ednoglasni deka ja prifa}aat sorabotkata, no potenciraa deka poddr{kata nema da bide bezuslovna. Komisijata mora da pokaè deka ne e zavisna od politi~kite pritisoci. "Komisijata treba da pokaè deka vodi neselektivna borba protiv korupcijata. Najgolem test za toa }e bide izborot na nov pretseda-tel idnata godina", veli Slagana Taseva od Transparent-nost-Nulta korupcija. Selami istakna deka edvaj ~eka da pom-ine edna godina od negoviot mandat poradi golemiot broj odgovor-nosti, no i poradi prak-tikata pretse-datelite da se menuvaat.

SDSM PODNESE KRIVI^NI PRIJAVI PROTIV JANKULOSKA I TRAJKOVSKI

Socijaldemokratskiot sojuz do Osnovnoto javno ob-vinitelstvo v~era gi dostavi najavenite krivi~ni prijavi protiv ministerkata za vnatre{ni

raboti, Gordana Jankuloska i protiv direktorot na Upravata za javni prihodi, Goran Trajkovski. SDSM bara krivi~na odgovornost za Jankuloska i Trajkovski poradi zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlas-tuvawe. “Prvite dve krivi~ni prijavi se odnesuvaat za skan-dalot so 750 iljadi evra, pronajdeni kaj voza~ot na MPM, dodeka vtorite dve krivi~ni prijavi se odne-suvaat na obvinuvawata deka se pla}ale partiski reklami na VMRO-DPMNE so buxetski sredstva”, izjavi Boris Kondarko, rakovoditel na pravniot tim na SDSM.Ministerkata Jankuloska vozvrati deka taa vo sekoj moment mu stoi na raspola-gawe na javniot obvinitel za celosno i to~no utvrduvawe dali se raboti za osnovani somnenija ili u{te edna manipulacija na pretsedatelot na SDSM, Branko Crven-kovski. Taa potseti na site aferi vo koi u~estvuval pretsedatelot Crvenkovski, inicijatorot za krivi~no gonewe na Jankuloska i Trajkovski.

NOVI 223 VRABOTUVAWA VO SLEDNITE TRI DENA!

VLADATA UPORNO JA POLNI ADMINISTRACIJATA

jativa e soglasno zakonskata obvrska, koja predviduva vo site dràvni institucii do krajot na godinata da se transformiraat vreme-nite vrabotuvawa vo trajni. Me|utoa, velat tie, bidej}i stanuva zbor za otvoren konkurs, dokolku se utvr-di deka novite kandidati imaat podobri kvaliteti od tie {to treba da se transformiraat, toga{ ne se isklu~uva mo`nosta na toa mesto da dojde novo lice. Vak-vata politika opozicijata ja ocenuva kako mo`nost preku koja Vladata se osloboduva od neistomislenicite i si pravi mo`nost za vrabotu-vawe svoi sopartijci. MN: Vladata nema nitu da ja namali, nitu da ja pro-fesionalizira adminis-tracijata !Nasproti porakite od Bri-sel deka na Makedonija & e potrebna zna~itelno pomala i profesionalna javna administracija, vak-vata politika na Vladata jasno pokaùva deka Vladata nema namera da prestane so polneweto na adminis-tracijata.Deka toa e taka zboruva i poslednata izjava na pre-mierot, Nikola Gruevski, dadena vo poslednoto in-tervju."Makedonija ne planira da ja namali javnata ad-ministracija. Nikoj dosega oficijalno ne pobaral od nas da ja namalime admin-istracijata. Jas, dodeka bev minister za finansii, poba-

rav od eksperti od Holandija da napravat evaluacija na sostojbata vo administraci-jata vo Makedonija. Toga{ se utvrdi deka na Makedonija ne & e potrebna pomala ad-ministracija, tuku potrebno & e balansirawe na brojot na vrabotenite vo razli~nite institucii. Ima institucii kade {to ima vraboteno pove}e i takvi kade {to ima pomalku vraboteni, pa potrebno e samo da se iz-balansira taa brojka", re~e premierot Gruevski.Me|utoa, osven namaluvaweto na administracijata, za ~ija brojka se {pekulira deka iznesuva 150.000 ad-ministrativci, a ne postoi oficijalen podatok, eksper-tite predupreduvaat deka Vladata nema namera nitu da gi profesionalizira slu`benicite.Donesuvaweto na posled-nite izmeni vo Zakonot za dràvna uprava i Zakonot za dràvni slu`benici, koi Vladata gi najavuva{e na golema vrata kako reformi koi su{tinski }e ja promenat i profesionaliziraat admin-istracijata, naide na ostri kritiki vo javnosta.Opozicijata, zaedno so doma{nite eksperti i Evrop-skata komisija, predupredu-vaat deka so ovie izmeni im se ostava pregolemo diskre-ciono pravo na nositelite na rakovodnite funkcii sa-mostojno da odlu~uvaat koj, koga i na koj na~in moè da bide unapreden ili izbrkan od rabota. Zatoa, tie, edno-

Vo imeto na pravi~nata zastapenost, do krajot na godinata }e �se vrabotat u{te 164 slu`benici vo Sekretarijatot za sprovedu-vawe na Ramkovniot dogovor. Nikoj ne kaùva u{te kolku lu|e se potrebni za da se ispolni ovaa kvota

GABRIELA [email protected]

Do krajot na ovaa godina Vlada-ta planira da vraboti u{te 223 novi dràvni slu`benici. Na-

jgolemiot del, odnosno 164 slu`benici, }e bidat vrabo-teni vo Sekretarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor. U{te 21 slu`benici }e bidat vraboteni vo Min-isterstvoto za odbrana, 15 vo Ministerstvoto za finan-sii, 9 vo gradot Skopje, 5 vo Ministerstvoto za ìvotna sredina, 4 vo op{tina Stru-ga, 3 vo Plasnica i dvajca vo Ministerstvoto za trud i socijalna politika.Od Sekretarijatot za Ram-koven dogovor objasnuvaat deka se raboti za novi 164 slu`benici, koi }e bidat vraboteni zaradi ispol-nuvawe na principot na pravi~na zastapenost."Stanuva zbor za nova pro-grama izgotvena od Sekre-tarijatot za sproveduvawe na Ramkovniot dogovor i usvoena od Vladata, koja se odnesuva na ispolnuvawe na principot za pravi~nata zastapenost i mora da se ispolni do krajot na ovaa godina", veli portparolot Muhamed Hoxa.To j dodava deka ovie vrabotuvawa se predvideni so buxetot od 2010 godina, i najavi deka vo 2011 godina, so ogled na dvojno zgoleme-niot buxet, }e prodolàt so programata za vrabotuvawe novi slu`benici za ispol-nuvawe na kriteriumot za pravi~na zastapenost koj proizleguva od Ohriskiot ramkoven dogovor. Ottamu ne konkretiziraa u{te kolku vrabotuvawa se potrebni za da se ispolni potrebnata kvota koja kone~no }e obez-bedi pravi~na zastapenost vo dràvnite institucii. Poznava~ite, pak, vo ova gledaat samo u{te edna mo`nost za vrabotuvawe partiski vojnici.Za ostanatite 59 slu`benici, od instituciite vo koi se predviduva nivno vrabotu-vawe velat deka stanuva zbor za transformacija od vremeni vo trajni vrabotu-vawa. Nadle`nite velat deka

ovaa inici-

NOVI VRABOTUVAWA I VO ZDRAVST-VOTO!Ministerstvoto za zdravstvo }e bara itno vrabotuvawe na 460 lekari specijal-isti vo zdravstvenite ustanovi vo zemjata. Dokolku informacijata pomine na vladina sednica, ovie vrabotu-vawe treba da se re-aliziraat na po~etokot od idnata godina. Vakvoto barawe doa|a po pro{etkata na min-isterot za zdravstvo, Bujar Osamni, niz site bolnici i li~no se uveril deka nema do-volno specijalisti~ki kadar.Od Ministerstvoto za zdravstvo za "Kapital" velat deka nema da ja komentiraat infor-macijata za novite 460 vrabotuvawa s$ dodeka istata ne pomine na Vlada. Nitu potvrdu-vaat, nitu odrekuvaat deka vo bolnicite mas-ovno }e se vrabotuva nov kadar.Letoto Vladata odobri i 20 vrabotuvawa na ginekolozi po alarmot od rodili{tata deka im nedostigaat speci-jalisti. Bea odobreni i 10 novi vrabotuva-wa vo Zdravstven dom Skopje za popolnuvawe na nedostigot vo Brza pomo{ i preventivnite timovi.

HUMAR: SE NADEVAM NA NAPREDOK VO PREGOVORITE ZA IMETO!

Iskreno se nadevam deka slednata godina }e donese napredok vo pregovorite za imeto i site }e moème da ve vidime kako zemja-~lenka

na NATO. Posakuvam oficijalnite lica vklu~eni vo pregovara~kiot proces da najdat dovolno volja, sila i hrabrost za da najdat kompromisno re{enie i so toa da ja obezbe-dat ekonomskata perspektiva na lu|eto vo zemjava. Ova go izjavi v~era visokiot pretstavnik na NATO vo Makedonija, David Humar, za vreme na predavaweto na klu~evite od kampot na NATO Ejbl na Armijata na Makedonija.Toj smeta deka Makedonija gi ima ispolneto kriterium-ite za vlez vo NATO i deka sega ostanu-va u{te re{avawe na sporot za imeto.

glasno baraat da se napravi potransparenten na~inot na koj }e se biraat i unapredu-vaat kadrite, s$ so cel da se dojde do edna profesionalna slu`ba bazirana na sistemot po zasluga.

SMETKITE NA FIRMITE NA RAMKOVSKI OSTANUVAAT NEBLOKIRANI

SE BARAAT I DRUGI IGRA I VO PAJAKOVATA MRE@A!

firmi, e vo 30-dneven prit-vor poradi osnovano som-nenie deka storil kriminal vo vrednost od 4,1 mil-ioni evra kako zatajuvawe danok, a 17,5 milioni evra nelegalno ostvaren pri-hod. Maksimalnata kazna koja Ramkovski moè da ja dobie za storenite dela e 15 godini zatvor. Negoviot sin, Hedi Ramkovski, koj e isto taka osomni~en za zlostorni~ko zdruùvawe, e s$ u{te vo begstvo, a MVR ima raspi{ano vnatre{na potera. Vo begstvo se i trojca upraviteli koi ne se makedonski dràvjani i koi se smeta deka ve}e ja imaat napu{teno Makedonija. UJP i MVR tvrdat deka prona{le dokazi deka imperijata na Velija Ramkovski, vo koja se vklu~eni pove}e od deset kompanii, funkcionirala na toj na~in {to me|usebno si fakturirale promet na stoki I na uslugi po ceni poniski od nabavnite, kako tipi~en na~in za izbegnu-vawe danok.

“Smetkite na firmite s$ u{te se aktivni, za{to preku nivnoto rabotewe s$ gleda koi se drugi delovni subjekti se vklu~eni vo “pa-jakovata mreà”, pa mo`no e da se pro{iri istragata”, velat izvori od obvinitel-stvoto za “Kapital”.Okolu na~inot na koj sega }e funkcioniraat firmite so pritvoreni upraviteli, poznava~ite velat deka Ramkovski }e mora da nazna~i novi direktori ili, pak, ovie od pritvor da potpi{uvaat dokumenti potrebni za edna firma da moè nepre~eno da raboti. A1 televizija, kako na-jgolema od firmite, zasega s$ u{te e bez upravitel. Na sosta-nok so vrabotenite, navodno, svatot na Ramkovski, Fijat Canovski i negoviot sin, Sefer, im vetile deka tie }e se griàt za s$ da bide

pod kontrola, no i dvajcata oficijalno negiraat deka }e ja prezemat funkcijata upravitel.Sudski izvori brifiraat deka so soslu{uvawata vo istragata se o~ekuva da se po~ne po novogodi{nite i boì}nite praznici.A

1 televizija nema da se raspadne, nitu da se prodade. A1 ne e cigla, ne e yid, ne e

zgrada. A1 ima du{a, A1 e vo glavata na Velija, Velija e A1 so negovite sorabotnici. Tie mis-lat deka }e ja zemat A1. Moàt da ja zemat samo zgradata, no televizijata }e postoi na drugo mesto, - izjavi soprugata na Velija Ramkovski, Mezes Ramkovska. Taa tvrdi deka nejziniot soprug e nevin i deka ne moè da se pomiri so toa deka ~ovek kako Ramkovski, koj sekoga{ im pomagal na drugite preku razni fondacii, se proglasuva za kriminalec zaedno so negovite deca.Ramkovski, zaedno so upraviteli na 26 negovi


t na koj segaraat firmite i upraviteli,velat dekamora da direktori

e od pritvorat dokumenti edna firma da eno da raboti. kako na-

rmite,e e bez a sosta-tenite,ot ,ki n,

Politika / Pari / Dràva8

PREGLED VESTI�


EVN VO HUMANA AKCIJA SO NOVOGODI[NI PODAROCI

EVN Makedonija v~era im dodeli novogodi{ni podaroci na decata

od u~ili{teto za deca so specijalni potrebi Zlatan Sremec, na decata od domot 11 Oktomvri i na decata od romskiot edukativen centar Sumnal."Decata na Makedonija se na{a zaedni~ka odgovor-nost. Zatoa, ovie podaroci i ovaa poseta se so cel da pokaème deka site sme ed-nakvi i site imame pravo na nasmevki i sni{ta. Bi sakal na ovie de~iwa soni{tata {to pobrzo da im se ispol-nat”, istakna pretsedatelot na UO na EVN-Makedonija, Verner Hengst.EVN v~era donira{e i pa-keti so produkti za narod-nite kujni na MPC i Muslimanskoto versko u~ili{te vo Kondovo, od kade {to dobija blagodarnost i blagoslov za uspe{na godina.EVN najavuva u{te mnogu vakvi humani akcii {irum gradovite vo zemjava.

Obedine t i za M a k e d o n i j a do Antikorup-ciskata komisi-ja ja dostavija celata doku-

mentacija za aktivnite fir-mi vo e{ka na direktorot na Upravata za bezbednost i kontrarazuznavawe, Sa{o Mijalkov. Stanuva zbor za dokumenti na koi se povika liderot na OM, Qube Bo{koski, na pres-konferencijata odràna vo petokot, koga objavi deka ogromni sumi pari so avioni na ×eh erlajns se iznesuvaat od Makedonija i zavr{uvaat vo edna ~e{ka banka. Bo{koski tvrdi deka vo organizacija na bra}ata Sa{o i Vlatko Mijalkovi, premierot Nikola Gruevski, Upravata za spre~uvawe na perewe pari i Upravata za javni prihodi, na ~elo so Goran Trajkovski, nelegalno se prefrlaat pari vo Pra-ga. Do antikorupcionerite

UJP APELIRA GRA\ANITE DA GI PLATAT DANO^NITE OBVRSKI ZA PERSONALEN DANOK

Upravata za javni prihodi apelira gra|anite koi ne gi platile dano~nite obvrski za per-sonalen danok na dohod po osnova na godi{na

dano~na prijava za 2009 godina i za 2010 po osnova na akontativna dano~na prijava toa da go storat vo najkratok moèn rok. Ova se odnesuva i na samos-tojnite vr{iteli na dejnost, kako {to se zanaet~iite, zemjodelcite, trgovcite poedinci, advokatite, notarite i drugi koi ne izvr{ile pla}awe na personalniot danok na dohod po osnova na dano~nite re{enija, bez razlika dali stanuva zbor za obvrznik koj go pla}a danokot spored realen ili pau{alno utvrden prihod. Za site dano~ni obvrznici koi ne gi ispolnite dano~nite obvrski vo zakonski predvideniot rok, naveden vo dano~noto re{enie, Upravata za javni prihodi }e po~ne so dostavuvawe na opomeni za neplaten dano~en dolg, odnosno }e bidat po~nati po-stapki za prisilna naplata na danokot. Informacii vo vrska so prijavuvaweto i odano~uvaweto na oddelnite vidovi prihodi, gra|anite moè da dobijat vo Info-centarot na UJP na 0800 33 000 ili na veb-stranicata na UJP.

SITE DOKUMENTI PROTIV MIJALKOV DOSTAVENI DO ANTIKORUPCISKA!

BO[KOSKI PRODOL@UVA SO VOJNATA PROTIV PRVIOT RAZUZNUVA

dostaveni se i podatoci koi se odnesuvaat na toa dali majkata na Gruevski e sopstvenik na stan vo eliten kvart na Praga."Antikorupciskata komisija od nas gi pobara doku-mentite za da go proveri iznesenoto na pres-konfer-encijata, odnosno, na{ite somnevawa za odredeni postoe~ki firmi na gos-podata Sa{o i Vlatko Mijalkov i za mo`nosta gospo|ata Nade`da Grueva da e sopstvenik na stan vo eliten kvart vo stranstvo. Se nadevame deka Komisi-jata nema da ja otkaè rabotata na slu~ajot, pod

izgovor deka dokumentite ne se prevedeni, za{to vo niv se jasno vidlivi transakci-ite povrzani so firmite na prviot ~ovek na UBK vo e{ka. & pora~uvame na Antikorupciskata komisija da vraboti preveduva~i od ~e{ki jazik , za{to }e sleduvaat u{te mnogu dokumenti povrzani so ovoj slu~aj", izjavi portpa-rolot na OM, Biljana Jo-vanovska.Vojnata protiv Sa{o Mi-jalkov, Qube Bo{koski ja najavi u{te od noemvri ovaa godina, koga izleze so tvrdewe deka Mijalkov vo imotniot list dostaven do

Antikorupciskata komisija ne prijavil imot vreden celi 500.000 evra. Mi-jalkov toga{ izjavi deka se raboti za obvinuvawa od eden istro{en politi~ar, a imotot ne bil prijaven zatoa {to se rabotelo za nerealizirani tran-sakcii.

Partijata na Bo{koski bara Komisijata da ne ja pravda neaùrnosta �so nemaweto na prevod od ~e{ki na dokumentite protiv Mijalkov. Pretsedatelot na Antikorupciska Ilmi Selami tvrdi deka se raboti na predmetot, a Mijalkov zasega mol~i za novite obvinuvawa

UJP i MVR tvrdat deka prona{le dokazi deka imperijata na Velija �Ramkovski, vo koja se vklu~eni pove}e od deset kompanii, funkcionirala na toj na~in {to me|usebno si fakturirale promet na stoki I na uslugi po ceni poniski od nabavnite, kako tipi~en na~in za izbegnuvawe danok

MAKSIM [email protected]

PRISTIGNA SAMO EDEN UKRAINSKI AVTOBUS VO SKOPJE

Pristigna samo eden od vetenite 15 avtobusi, koi do Nova godina treba{e da gi ispora~a ukrainskata kompanija Lavovski avtobusni za-

vodi – LAZ. Drugite 14 }e docnat, iako vo dogovorot me|u LAZ i Ministerstvoto za transport 31 dekemvri e poso~en kako kraen datum za isporaka na prvata pratka vozila. So dogovorot e predvideno ukrainskiot proizvoditel za sekoj den zadocnuvawe od predvidenata dinamika na isporaka da plati penali vo visina od 0,1% od vrednosta na avtobusite. No, od Ministerstvoto za transport nema najavi dali }e ja aktiviraat ovaa merka. Od JSP Skopje informiraat deka pristignatiot av-tobus e na homologacija na Ma{inskiot fakultet, a e namenet za potrebite na javniot prevoz vo Skopje. Ukraincite dopolnitelno }e treba da priloàt i dokumenti za izvr{na homologacija na avtobusite vo Germanija.Spored dogovorot, vreden 11 milioni evra, LAZ ima{e obvrska do Nova godina da ispora~a 15 avtobusi, a do krajot na 2011 u{te 69. êtiri od avtobusite }e bidat dupli, a drugite edine~ni.

Vojnata protiv Sa{o Mijalkov, Qube �Bo{koski ja najavi u{te od noemvri ovaa godina, koga izleze so tvrdewe deka Mijalkov vo imotniot list dostaven do Antikoru-pciskata komisija ne prijavil imot vreden celi 500.000 evra.

sleduvaat u{te mnoguumenti povrzani soslu~aj", izjavi portpa-

ot na OM, Biljana Jo-ovska.ata protiv Sa{o Mi-ov, Qube Bo{koski jaavi u{te od noemvria godina, koga izleze sodewe deka Mijalkov votniot list dostaven do

sakcii.

o Mijalkov, Qube {te od noemvri ovaa

j , u

tvrdewe deka d r

godina, koga izleze so tvrdewe deka t list

rd

ru-e ru

n

Kompanii / Pazari / Finansii 9

PREGLED VESTI�


PE[EVSKI VETI OTVORAWE NA SITE OTKUPNI MESTA ZA TUTUN

Otvorawe na site otkupni punktovi za tutun i pro-cenka na klasite vo soglasnost so pravilnikot i definiranite ceni, veti vicepremierot Vladimir

Pe{evski po nekolku~asovnata sredba vo Vladata so min-isterot za zemjodelstvo Qup~o Dimovski i pretstavnici na tutunarite i otkupuva~ite.“Sega okolu 50% od otkupnite mesta funkcioniraat, a od deneska o~ekuvame da bidat 100%”, izjavi toj. Dogovoreno e otkupuva~ite da gi soberat site ponudeni koli~ini. Pe{evski najavi kontrola od Zemjodelskiot inspektorat i sankcii. “O~ekuvame prose~nata otkupna cena da bide najmalku 170 denari, a vo odredeni slu~ai i povisoka bidej}i kvalitetot na tutunot e podobar”, potencira Pe{evski. Parite za predadeniot tutun }e im bidat ispla}ani na tutunarite vo rok od 20 dena. Godine{noto proizvodstvo na tutun se procenuva na okolu 25 iljadi toni. Lani prose~nata cena be{e 190 denari.

Predlog-zakonot za energetika ja otvori pandorinata kutija za �realniot kapacitet na Regulatornata komisija za energetika, za mo`nite privilegii koi }e gi dobijat energetskite kompanii, kako i za izvesnoto poskapuvawe na strujata

PRATENICITE SO SPROTIVSTAVENI STAVOVI I ZA NOVIOT PREDLOG-ZAKON

VO ZAKONOT ZA ENERGETIKA SÉ U[TE IMA PROBLEMATI^NI DELOVI?!

Otkako zakonot za energetika povtorno, vo “doterana” verzi ja , se pojavi na us-

vojuvawe pred pratenicite, naide na silni kritiki i sprotivstaveni argumenti, koi gi otkrivaat mo`nite “dupki” vo zakonskiot tekst. Zakonot najdocna do krajot na godinata treba da bide usvoen vo Sobranieto.Od SDSM alarmiraat deka zakonot dozvoluva strujata drasti~no da poskapuva. Radmila [e-}erinska od SDSM poten-cira deka iako ministerot za ekonomija, Besimi, uvi-del deka ~lenovi od za-konot ostavale sivi zoni, novata verzija ostavila nekolku “problemati~ni pra{awa”. “Vo izminatite ~etiri godini cenata na strujata

porasna za 36%. I vo id-nina cenata }e prodolì da raste i toa nema da ostane samo na 40%. Na sloboden pazar dosega se kupuva{e nedostigot od struja, sega }e se kupuvaat i zagubite i rezervite. Koja e taa dràva koja na slobodniot pazar ja kupuva primarnata rezerva i kolku }e n$ ~ini toa? Vo zakonot ne e jasno koj pro-cent dozvoleni zagubi }e go kalkulira Regulatornata komisija vo cenata. Dali pragot }e bide 11% ili, pak, 16%, kolku {to iznesuvaat sega zagubite. Matemati~ki e izvesno deka strujata }e poskapi”, ocenuva [e-}erinska. Od VMRO-DPMNE, pak, poska-puvaweto na strujata go pravdaat so preporakite od EU. “Makedonija s$ u{te ima najniska cena na Balkanot i po{iroko. Direktivite na EU se vo nasoka na celosno liberalizirawe na pazarot. Spored posledniot izve{taj na Evropskata komisija,

cenata ne gi odrazuva re-alnite tro{oci za nejzino proizvodstvo. Zna~i, od nekolku institucii imame ukaùvawa deka cenata e niska. Se soglasuvame deka sekoe zgolemuvawe na cenata nosi problemi od socijalen aspekt, no Vladata prezema merki. Prose~nata plata porasna vo izminatiot pe-riod, za razlika od vremeto koga vie bevte na vlast”, istakna Cvetko Grozdanov od VMRO-DPMNE.Opoziciskite kriti~ari na zakonot alarmiraat deka vo zakonot treb da se definira kvalitetot na isporaka na strujata. “Kaùvate deka ni e va`na kvalitetnata isporaka, ama ne gi kaùvame kriteriumite koi }e mora da gi po~ituva proizvoditelot. Utre, ako se rasipe oprema, nekoi aparati, nikoj nema da snosi odgovornost. Preciznite standardi ne tre-ba da bidat vo pravilnici i da zavisat od dobrata volja na Regulatornata komisija,

tuku da stojat vo zakonot i da gi {titat gra|anite”, pobara [e}erinska od ministerot Besimi.Ministerot Besimi, pak, e deciden deka kvalitetot na isporakata na energija }e se propi{uva vo pravilnik.“Spored predlog-zakonot za energetika, kvalitetot na elektri~nata energija }e bide propi{an vo soodvetni mre`ni pravila za prenos i distribucija. ]e se utvrdat i me|usebnite prava i obvrski za kvalite-tot i stabilnosta na sis-temot, kako i za na~inot na obes{tetuvawe na pot-ro{uva~ite. Tehni~ka ins-pekcija ima nabaveno apara-ti za merewe na kvalitetot na strujata”, objasnuva Be-simi. Od SDSM kritikuvaa deka “poradi ~etirigodi{noto politi~ko ednoumie vo en-ergetikata, ne se ostvarile vetuvawata na ministerot Stavreski, deka Vladata }e za{tedi 105 milioni evra vo energetikata”.


FATMIR BESIMI MINISTER ZA EKONOMIJA1. "Zakonot ne se pravi za edna ili druga kom-

panija. Snabduva~ vo kraen slu~aj e obvrska koja treba da ja ima edna kompanija. Evropskite direktivi velat deka Vladata nazna~uva kompanija koja moè stabilno da snabduva"2. "Procentot na zagubite ne moè da bide zapi{an vo zakonot. Toa

ne e rabota na Vladata, nitu na Sobranieto. Smetam deka e najdo-bro vakvite stru~ni raboti, koi

se dinami~na kategorija, da gi regulira Regulatornata komisija."

VESNA BENDEVSKA PRATENIK NA SDSM1. "Dali so ovoj zakon mu ovozmoùvate na EVN najpovolna pozicija na doma{niot pazar. Sega EVN }e dobie regulirana cena i profit, }e mu dadete licenca i za snabduva~ i za snabduva~ vo kraen slu~aj. Najsporno e {to vo zakonot nikade ne prifativte priznaeni zagubi od 11%, a ne 16%, koi EVN gi prijavi vo 2009 godina. Dali so zakonot se kompenzira {tetata na EVN {to proizleze od zakonot na VMRO od 2008 godina?" 2. "Zagubite na MEPSO i na EVN, spored zakonot, }e se kupuvaat na sloboden pazar po okolu 70 evra, nameto da se kupuvat od ELEM po cena od 35 evra vo prosek. Toa direktno }e vlijae na zgolemuvawe na cenata za gra|anite i firmite."

SDSM: OP[TINITE NEMAAT PARI ZA DA PRODAVAAT ZEMJA

Duri 90% od op{tinite nemaat kapacitet da go sprove-dat zakonot za grade`no zemji{te, so koj dràvnoto neizgradeno zemji{te preminuva vo nivna nadle`nost,

obvini pratenikot od opoziciskata SDSM, Jani Makraduli, na prvoto ~itawe na zakonot. Makraduli tvrdi deka vaka skroeniot zakon voop{to nema za cel da go prodolì procesot na decentralizacija, tuku da go zapre.“Ministerot Janakieski }e odlu~uva kakov hardver i softver da se kupi. Znaeme deka toj }e se dogovori so negovite firmi i ako se zeme predvid deka eden softver e 50.000 evra, a 30.000 hardver, pomnoèno so brojot na op{tinite, imame ogromna suma pari”, veli Makraduli. Toj obvini i deka vo zakonot se vmetnati 12 ~lenovi so koi se dozvoluva nesporedna spogodba, {to zna~elo deka celoto zemji{te }e se dade vo racete na bliskite lu|e na ministerot. Zakonot go brane{e pratenikot od vladeja~kata partija VMRO-DPMNE, Cvetko Grozdanov, koj istakna deka obvinu-vawata na SDSM se so cel osporuvawe na site dobri zakoni na Vladata. Toj tvrdi deka zakonot e skroen za da go napolni buxetot na op{tinite, a proda`bata na dràvnoto zemji{te dosega nikoga{ ne bila potransparentna.

IMA INOVACII, NO TREBA DA SE [TITAT I PRIMENUVAAT

Idninata na makedonskata ekonomija treba da po~iva vrz inovaciite i nivnata primenlivost, smetaat ~lenovite na Koordinativnoto telo za vrednuvawe

na inovacii i avtorski dela. “Inovacijata ne zna~i ni{to ako ne se primenuva. Tokmu biznis-zaednicata }e ja valorizira. Dosega taa ne be{e zainteresirana bidej}i inovaciite ne se dovolno afirmirani, prepoznatlivi i javni”, veli Lazo Angelevski od Stopanskata komora na Makedonija na v~era{niot deloven forum za vrednuvawe na inovaciite.Qubomir Rakixiev, koordinator na inicijativata za vrednuvawe na inovacii i avtorski dela, informira deka vo Makedonija ima okolu 10.000 inovacii i okolu 12.000 inovatori. “Toa e soliden potencijal za ekonomskiot razvoj da po~iva na inovaciite. Za al, dosega, osven Dràvniot zavod za za{tita na industriska sopstvenost, Stopanskata komora i Zdruènieto na pronao|a~i, drugite institucii ne se dovolno vklu~eni, iako se informirani za inicijativata”,

veli Rakaxiev. Toj se poàli deka i bankite nemaat dovolno sluh za vrednuvawe na

inovaciite kako zalog za krediti.

Kompanii / Pazari / Finansii10 KAPITAL / 29.12.2010 / SREDA

BERZANSKI INFORMACII

2.270

2.275

2.280

2.285

2.290

2.295

2.300

22/12/10 23/12/10 24/12/10 25/12/10 26/12/10 27/12/10 28/12/10

MBI 10

2.468

2.473

2.478

2.483

2.488

2.493

2.498

22/12/10 23/12/10 24/12/10 25/12/10 26/12/10 27/12/10 28/12/10

MBID

115,85

115,95

116,05

116,15

116,25

116,35

116,45

22/12/10 23/12/10 24/12/10 25/12/10 26/12/10 27/12/10 28/12/10

OMB

ПОКАЗАТЕЛИ ЗА КОМПАНИИ - ЕЛЕМЕНТИ НА ИНДЕКСОТ МБИ10 28.12.2010

ALK (2009) 1.431.353 3.944,06 390,18 10,11 0,90

BESK (2009) 54.562 6.517,08 341,43 19,09 0,19

GRNT (2009) 3.071.377 532,56 105,83 5,03 0,53

KMB (2009) 2.014.067 3.250,03 533,81 6,09 0,94

MPT (2009) 112.382 23.999,75 / / 0,67

REPL (2009) 25.920 37.500,00 5.625,12 6,67 0,75

SBT (2009) 389.779 2.890,00 211,39 13,67 0,66

STIL (2009) 14.622.943 169,00 0,11 1.528,31 2,36

TPLF (2009) 450.000 3.250,00 61,42 52,92 0,95

ZPKO (2009) 271.602 2.110,00 / / 0,28

ХВ P/BВкупно

издадени акции Просечна ценаНето добивка

по акција P/E

ПРОМЕТ ПО ПАЗАРНИ СЕГМЕНТИ 28.12.2010

Промет во ЕВРА

Број на трансакции

% на промена

обврзници 1.345.740 17 2.606,04

обични акции 71.783 47 52,25

Вкупно Официјален пазар 1.417.524 64 1.363,17

обични акции 22.294 21 -17,66

Вкупно Редовен пазар 22.362 22 -17,41

28.12.2010

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Винарска визба Тиквеш Скопје 1.650,00 10 1.650

Стопанска банка Битола 2.890,00 2,85 343.910

Макстил Скопје 169,00 2,42 5.070

Охридска банка Охрид 1.800,00 2,27 171.000

Топлификација Скопје 3.250,00 2,17 139.750

Ф-ка за кабли Неготино 380 -73,85 380

Фруктал МАК Скопје 769 -23,10 769Арцелормиттал Скопје (ХРМ) 111,00 -5,93 11.100

Стопанска банка Скопје 351,00 -2,77 4.212

Бетон Скопје 6.517,08 -2,66 156.410

Име на компанијатаПросечна

цена (МКД)%

Износ (МКД)

Комерцијална банка Скопје 3250,03 0,45 1.846.015

Гранит Скопје 532,56 1,33 813.745

Тутунска банка Скопје 3.600,00 0,45 648.000

Македонски Телеком Скопје 499,47 -0,08 545.426

Алкалоид Скопје 3944,06 0,34 386.518

28.12.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПРОМЕТ

28.12.2010АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПАД

Име на компанијата

Просечна цена (МКД)

%Износ (МКД)

АКЦИИ СО НАЈГОЛЕМ ПОРАСТ ПРИНОС НА ОТВОРЕН ИНВЕСТИЦИСКИ ФОНД

Отворен инвестициски фондНето-имот на

фонд (ден.) 1М 3М 6М YTD 1YПодатоците се однесуваат за

ILIRIKA JIE 28.774.937,27 6,81% 9,79% 4,51% 3,06% 2,97% 26.12.2010

ILIRIKA GRP 36.050.234,06 2,56% 6,80% 8,68% 13,14% 13,51% 26.12.2010

Иново Статус Акции 18.500.638,69 -0,05% 0,51% -7,63% -16,15% -15,45% 27.12.2010

KD Brik 29.016.326,16 3,50% 5,60% 5,20% 13,27% 14,24% 27.12.2010

KD Nova EU 26.414.491,99 1,90% 3,01% 1,01% -1,93% 0,14% 27.12.2010

КБ Публикум балансиран 22.363.166,72 0,61% 2,22% 1,16% -0,32% -0,43% 27.12.2010

28.12.2010

MBID E SOSTAVEN OD 15 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII �KOTIRANI NA PAZAROT NA JAVNO POSEDUVANI DRU[TVA

MBI 10 E SOSTAVEN OD 10 NAJLIKVIDNI AKCII NA KOMPANII KOTIRANI �NA OFICIJALNIOT PAZAR NA MAKEDONSKA BERZA

OMB E SOSTAVEN OD NAJLIKVIDNITE OBVRZNICI �KOTIRANI NA MAKEDONSKA BERZA

êtvrti mesec po red pa|a industriskoto proizvodstvo vo zemjava. Dràvniot zavod

za statistika izmeri pad od 1,5% vo noemvri vo sporedba so istiot mesec lani. No, pozagriùva~ki se podatocite deka vo pr-vite 11 meseci od godinava industriskoto proizvod-stvo se namalilo za 4%, sporedeno so istiot period lani. Najgolemiot pad za ovoj period go pravat proizvodstvoto na metalni proizvodi od 52,1%, proiz-vodstvoto na elektri~ni ma{ini za 28,6%, proiz-vodstvoto na mebel, kako i proizvodstvoto na proiz-vodi vo grade`ni{tvoto za 15,7%. Pad vo proizvodst-voto od 12,3% ima kaj naf-tenite derivati, no i kaj proizvodstvoto na hemiski proizvodi od 6,6%.Vo prvite 11 meseci od godinava proizvodstvoto kaj metalnata industrija porasnalo za 23,7%, kaj rudarstvoto za 15,2%, kaj snabduvaweto so en-ergija za 14,8%, kako i kaj proizvodstvoto na tutunski proizvodi za 13,8%. Vo ovoj period od godinata rast na proizvodstvoto beleì i prehranbenata indus-trija za 2,6%, sporedeno

INDUSTRISKOTO PROIZVODSTVO PA\A ÊTVRTI MESEC PO RED

MAKEDONSKITE BERZANSKI IGRAÎ GI ÊKAAT STRANSKITE

Najgolemite metalur{ki kompanii vo zemjava, dvigatelite na makedonskata ekonomija, za 2011 godina predviduvaat izlez od krizata

(Podatocite vo tabelite i graficite gi obezbeduva Makedonskata berza za hartii od vrednost. Vrednostite koi gi gledate deneska, se od posledniot den na trguvawe, vtornik - 28.12.2010)

SOWA [email protected] 4%

padnalo industriskoto proizvodstvo za prvite 11 meseci od godinava,

sporedeno so lani

so istiot period lani. Tekstilnata industrija, pak, porasnala za 8,3%.Najgolemite metalur{ki kompanii vo zemjava, dvi-gatelite na makedonskata ekonomija, za 2011 godina predviduvaat izlez od krizata, kako i realizacija na planiranite inves-ticii, no i pro{iruvawe na proda`bata na novi pazari. Menaxerite na na-jgolemite izvoznici, sepak, objasnuvaat deka iako ima prostor dogodina da go zgolemat proizvodstvoto, ostanuvaat vnimatelni vo proekciite za 2011 godina.êli~niot gigant Makstil, koj godinava ja zavr{uva bez zaguba, e optimist za periodot {to sleduva. Rakovodstvoto na kompani-jata izjavi deka godinava ja zavr{ile so podobri rezultati, odnosno so zgole-meno proizvodstvo za 20% vo sporedba so lani. “Sostojbata vo finan-siskiot sektor na Evropa direktno se odrazuva na stopanstvoto vo zemjava, a toa, pak, ja namaluva sig-urnosta na planiraweto na investiciite. Investitorite

MAKEDONSKA BERZA

OBVRZNICITE NAJATRAKTIVNI NA VÊRA[NOTO TRGUVAWEOd vkupniot promet od

1,4 milioni evra na v~era{noto trguvawe,

1,3 milioni evra bea real-izirani od trguvaweto so obvrznici, {to e vkupno 93% od vkupniot realiziran ber-zanski promet. Najtrguvana obvrznica me|u niv, so vkupen promet od 1,2 milioni evra, be{e obvrznicata od ~etvr-tata emisija na obvrznici za denacionalizacija. Kaj akciite, povtorno kako i prethodniot den, samo akci-jata na Komercijalna banka ostvari promet pogolem od milion denari. Na berzata bea istrguvani 568 akcii so vkupen promet od 1,8 milioni denari.Akcijata na Granit, od koja bea istrguvani 1.528 akcii i be{e ostvaren promet od 813.000 denari, be{e edinst-venata akcija koja be{e na-jblisku do promet od milion denari. Akcijata na Alkaloid, pak, trguvaweto go zavr{i so promet od 386.000 denari i istrguvani 98 akcii. Na re-dovniot pazar na hartii od vrednost najgolem promet od 648.000 denari be{e ostva-ren so akcijata na Tutunska banka, od koja bea istrguvani

180 akcii. Berzanskite indeksi so prom-ena vo dvièweto vo odnos na ponedelnikot. Osnovniot berzanski indeks MBI-10 i indeksot na obvrznici OMB trguvaweto go zavr{ija so rast na svojata vrednost. Indeksot MBI-10 zabeleà rast od 0,78%, dostignuvaj}i vrednost od 2.294,30 indeksni poeni, dodeka, pak, OMB in-deksot ima{e rast od 0,02%, zavr{uvaj}i na vrednost od 116,42 indeksni poeni. Indeksot na javnoposeduvan-ite dru{tva MBID povtorno zabeleà pad na vrednosta, ovojpat od 0,62%. Dene{noto trguvawe MBID indeksot }e go po~ne so vrednost od 2.470,26 indeksni poeni.Blagodarenie na vakvoto dvièwe kaj indeksite, v~era duri 13 hartii od vrednost beleàt rast na nivnata cena. Najgolem rast ima{e kaj akcijata na Tikve{ i toa od 10%. Pad na cenata zabeleàa {est hartii od vrednost, predvodeni od akci-jata na Fabrikata za kabli od Negotino, koja zabeleà pad od duri 73,85%. Neprome-neti ostanaa cenite kaj osum hartii od vrednost.

i ponatamu }e bidat mnogu rezervirani, a toa samo naveduva na zaklu~okot deka zazdravuvaweto od krizata nema da odi tolku brzo”, ocenuva Min~o Jor-danov, pretsedatel na UO na Makstil.Od kavadare~ki IGM, iz-vozno orientirana kom-panija, velat deka poleka izleguvaat od krizata, {to moèlo da se zabeleì i od podobrenite finansiski i ekonomski uslovi vo Evropa. Za slednata godina planiraat pogolemo proiz-vodstvo za 50%. “Smetam deka ekonomskata

kriza ve}e e nadminata i deka ekonomiite poleka po~nuvaat da se vra}aat vo eden normalen tek. Kako {to znaeme, po padot vo ekonomskiot ciklus sleduva progres. Ako ovaa godina be{e godina na zakrepnuvawe po ekonomskata kriza, smetam deka narednata godina ras-tot na ekonomiite }e bide pozna~aen. Vo edni takvi uslovi, smetam deka metalurgijata isto taka beleì porast i poleka }e se vrati onoj normalen tek na ponuda i pobaruva~ka”, veli Ilija Ge~ev, od IGM.

17.03.2010 11

Kompanii / Pazari / Finansii 11KAPITAL / 29.12.2010 / SREDA

Рочности преку ноќ 1 нед. 1 мес. 3 мес.

Благајнички записи 4,50% СКИБОР 2,83% 3,61% 4,31% 5,25%

Ломбарден кредит 6,00% МКДОНИА 2,00%

Извор: НБРМ

КУРСНА ЛИСТА Банка

Среден курс 3м 6м 12м 24м 36м

во денари Стопанска 5,70% 6,50% 6,70% 9,40% 9,90%

ЕМУ евро 61,5063 Комерцијална 6,00% 6,90% 7,30% 10,10% 10,50%

САД долар 46,8227 НЛБ Тутунска 6,00% 6,80% 7,20% 10,00% 10,20%

В.Британија фунта 72,1651

Швајцарија франк 48,7140

Канада долар 46,4549 EUR USD GBP CHF

Австралија долар 46,9048 61,65 47,5 72,5 49Извор: НБРМ

ДЕВИЗЕН КУРС ВО МЕНУВАЧНИЦИ

МЕЃУБАНКАРСКИ КАМАТНИ СТАПКИ

Држава Валута

РочностКАМАТНИ СТАПКИ НА ДЕНАРСКИ ДЕПОЗИТИ КАЈ ДЕЛОВНИ БАНКИ

ОСНОВНИ КАМАТНИ СТАПКИ НА НБ

Trgovskite centri vo Skopje se prepolni pred Nova godina, koga po~naa i prvite popusti. Trgovcite trijat race i velat deka gra|anite vo ovoj period pomalku {tedat na obleka i obuvki. Ova }e im pomogne na trgovskite subjekti da nadomestat del od {tetite od ekonomskata kriza godinava

Novogodi{nite popusti vo prosek dvojno go zgolemija prometot vo buticite

niz zemjava. Trgovskite centri se prepolni, a trgovcite trijat race, bidej}i gra|anite vo ovoj period pomalku {te-dele na obleka i obuvki, iako ne im e zgolemena kupovnata mo}. Za razlika od prednovogodi{niot period lani, zabeleàno e drasti~no zgolemuvawe na profitot. Kaj ponisko-buxetnite brendovi ovoj rast dostignuva i pove}e od 50%.Vakviot trend gi podgreva optimisti~kite proekcii na trgovcite, koi o~ekuvaat za vreme na po-pustite vo postprazni~niot period da rabotat turbo. #Vo buticite na Teranova i Kaliope prometot e dvojno zgolemen vo spored-ba so istiot period lani. A ako go sporeduvame prometot sega so toj od pred nekolku meseci, koga nema{e popusti, moàm da kaàm deka imame zgolemuvawe od 70%. Po novogodi{nite praznici o~ekuvame u{te pogolem bum#, veli sopstvenikot, Aleksandar Ivanovski.

ZASEGA NE SE ÛVSTVUVAAT POPUSTITE VO SOLUN

Toj potencira deka peri-odov ne po~uvstvuvale efekti nitu od popustite vo Solun, koi gi mamat makedonskite gra|ani vo ovoj period od godinata da skoknat do Grcija.Raste i proda`bata vo prodavnicite koi rabotat vo grupacijata Fe{n grup."Imame zgolemen promet

NOVOGODI[NITE POPUSTI DVOJNO GO ZGOLEMIJA PROMETOT VO BUTICITE

CENITE PA\AAT, PROFITOT RASTE

VIKTORIJA [email protected]

50%vo prosek e zgolemen

prometot vo buticite vo Makedonija

15%e zgolemena proda`bata na visokobuxetnite bren-

dovi vo zemjava

30milioni evra iznesuva{e

vkupnata vrednost na trgovijata na malo so

obleka minatata godina

od 15% kaj proizvodite na Bata, Timberlend i Springfild. Ova za nas se pozitivni signali vo odnos na nabavkite, kon koi pristapuvavme so rezerva poradi ekonom-skata kriza. Ima odliv na potro{uva~ite poradi popustite vo Solun, no ima i priliv na klienti od Kosovo i od Albanija, so {to imame edna bal-ansirana situacija”, veli Qup~o Dimovski, direk-tor na maloproda`ba na Fe{n grup, koja e zastap-nik i na brendovite Bici-

jani, Mango, Golden point, Okaidi i drugi.Manevski e optimist deka rabotite }e prodolàt da se dviàt vo pozitivna nasoka.Od Skopski pazar velat deka i kaj niv se zabeleùva prednovogodi{na potro{uva~ka treska. Za razlika od lani, zabeleàle zna~itelen rast na prometot.

IST LI E POPUSTOT NA IZLOGOT I VO PRODAVNICATA?!

Popustot zalepen na

stakloto i cenite vo prodavnicite ne sekoga{ se sovpa|aat. Pazarnite inspektori velat deka postojat zakonski nedore~enosti koi ovozmoùvaat iz-vesna zloupotreba na potro{uva~ite."Trgovcite dobro se sna{le so zakonskite odredbi i preku sitni finti gi zloupotrebuvaat potro{uva~ite. A na{iot mentalitet e takov {to nie kako potro{uva~i se fokusir-

ELIZABETA ÎNGAROVSKADIREKTOR NA PAZARNATA INSPEKCIJATrgovcite dobro se sna{le so zakonskite odredbi i preku sitni finti gi zloupotrebu-vaat potro{uva~ite. A na{iot mentalitet e takov {to nie kako potro{uva~i se foku-sirame na formata, a ne na sodrìnata. Se slu~uva na izlog da pi{uva deka ima popust do 70%, a vnatre samo dva partali da se namaleni tolku. Za-konot go dozvoluva toa dokolku pred procen-tot stoi "do". No, zakon-skite obvrski nalagaat i na sekoja etiketa da stoi prvi~nata cena, a pod nea popustot. Vo ovoj del se zabeleàni odredeni prekr{oci za koi sleduvaat rigoroz-ni kazni.

ALEKSANDAR IVANOVSKISOPSTVENIK NA TERANOVA I KALIOPEVo na{ite butici prometot e dvojno zgolemen vo sporedba so istiot period lani. A ako go sporeduvame prometot sega so toj od pred nekolku meseci, koga nema{e popusti, moàm da kaàm deka ima rast od 70%. Po novogodi{nite prazni-ci o~ekuvame u{te pogolem bum. Ovoj peri-od ne po~uvstvuvavme negativni efekti nitu od popustite vo Solun, koi gi mamat makedon-skite gra|ani vo ovoj period od godinata da skoknat do Grcija.

UNI banka dobi nova li-cenca od Visa Internation-al Electronic commerce, so

koja na trgovcite koi se reg-istrirani za internet-trgov-ija }e im ovozmoì prifa-}awe i na Visa brendiranite karti~ki, soglasno bezbednos-nata programa. Stanuva zbor za sofisticira-na programa dizajnirana da gi procesira internet-pla}awa-ta so karti~ki na maksimalno bezbedno nivo. Od bankata velat deka so dobivawe i

na ovaa licenca, UNI banka }e im ovozmoì na inter-net-trgovcite bezbedno pla-}awe so bankarski plate`ni karti~ki i toa od dvata svetski brendovi Master i Visa, izdadeni od koja bilo banka.“Celta na ovaa programa e da se kreira povisoko nivo na doverba kaj korisnicite na karti~ki i da go napravi onlajn-kupuvaweto identi~no na realnoto kupuvawe. Koga e vo poln ek{oping-

sezonata, zadovolni sme {to so bezbednosnata pro-grama Verified by Visa im davame mo`nost na trgov-cite, mobilnite operatori, dràvnite institucii i site drugi izdava~i na reìski smetki i uslugi da gi otvorat svoite virtuelni prodavnici i na ednostaven i lesen na~in da si obezbedat posig-uren i bezbeden pat na pla}awe so karti~ki od dvata svetski brenda”, velat od UNI Banka.

UNI BANKA DOBI NOVA LICENCA ZA RABOTA SO KARTI^KI VINER VLEZE NA PAZAROT ZA @IVOTNO OSIGURUVAWE

Viena osiguritel-nata grupacija dobi licenca za ìvotno

osiguruvawe vo Makedoni-ja. Oficijalno, od sled-nata 2011 godina po~nuva so ponuda na uslugi vo oblasta na osiguruvawe na ìvot. @ivotnoto osiguruvawe e ve}e 180 godini osnovna dejnost na Viena osiguritelnata grupacija. Odobruvaweto i dobivaweto licenca od strana na makedonskata Agencija za supervizija

na osiguruvaweto Viner ìvotno - Viena osigu-ritelnata grupacija-Skopje na celata grupacija & ovozmoùva da prodolì so pro{iruvaweto na nejzinata aktivnost i prisustvo vo Centralna i Isto~na Evropa.Se planira proda`nite aktivnosti da se sprovedu-vaat i preku [parkase banka, a dogovorot so Erste grupacijata }e se pro{iri so deset zemji.Viena osiguritelnata

grupacija e aktivna vo neìvotno osiguruvawe vo Makedonija od 2007 godina i e eden od top 10 biznisi na lokalniot pazar za osiguruvawe.

ame na formata, a ne na sodrìnata. Se slu~uva na izlog da pi{uva deka ima popust do 70%, a vnatre samo dva partali da se nama-leni tolku. Zakonot go dozvoluva toa dokolku pred procentot stoi "do". No, zakonskite obvrski nalagaat i na sekoja etiketa da stoi prvi~nata cena, a pod nea popustot. Vo ovoj del se zabeleàni odredeni prekr{oci za koi sleduvaat rigorozni

kazni", veli direktorkata na Pazarnata inspekcija, Elizabeta îngarovska.Spored podatocite od Dràvniot zavod za statistika, minatata go-dina vrednosta na trgovi-jata na malo so obleka e proceneta na 30 milioni evra.

Fokus12 KAPITAL / 29.12.2010 / SREDA

KAKO PREKU EKONOMSKI DIPLOMATI DA SE OSVOJAT INVESTITORITE

Nitu eden od 19-te ekonomski promotori ne moè da se pofali deka donel investitor vo zemjata koj re{il da investira vo konkreten proekt. Tie v~era dadoa ot~et pred vicepremierot, Vladimir Pe{evski, ministerot za ekonomi-ja, Fatmir Besimi i direktorot na Agencijata za stranski investicii, Viktor Mizo, i gi slu{naa stavovite i sugestiite na biznismenite

�� ALEKSANDRA SPASESKA

[email protected]

tim, sostaven od vicepremierot Vladimir Pe{evski, ministerot za ekonomija, Fatmir Besimi i direktorot na Agencijata za stranski investicii, Viktor Mizo. Na javnata rasprava, koja be{e zatvorena za mediumite, promotorite gi prezentiraa svoite rezultati. Tie gi slu{naa i stavovite na stopanskite ko-mori za novata uloga koja }e ja imaat slednata godina – promo-

cija na izvozot.Do krajot na 2011 godina brojkata na ekonomski promotori vo str-anstvo treba da dostigne 29.Iako celata ideja za angaìrawe na promotori dosega mnogu pati e kritikuvana, pa duri i Dràvniot zavod za re-vizija vo svojot izve{taj poso~i deka dràvata nepotrebno tro{i pari za da gi pla}a promo-torite, a nema nikakov efekt od

nivnata rabota, sepak, pogolem del od ekonomskite promotori se zadovolni od funkcijata {to ja izvr{uvaat.Filip Nelkovski, promotor vo Avstrija, e zadovolen zatoa {to uspeal da donese 14 potenci-jalni investitori da ja posetat Makedonija.“Ako me pra{ate za moe li~no viduvawe vo odnos na rezul-tatite koi sum gi postignal, na

skala od 1 do 10, jas se stavam na 8 mesto. Za da donesam eden klient mi bea potrebni to~no 19 meseci. Ako znaeme deka eden bi-znis-ciklus deka trae ~etiri go-dini, za da doneseme investitor, od prviot kontakt se potrebni najmalku {est meseci. Ne moàm da vi kaàm kolku investicii sum donesol, zatoa {to mojata rabota e da donesam firma vo Makedonija za da pregovara so

SRBIJA I HRVATSKA SO NOVA STRATEGIJA

godi{no da investira 2,5 milioni evra vo ovoj proekt, koj ima za cel da privle~e stranski investitori. Ekonomistite se somnevaat vo rezul-tatite, a nadle`nite veruvaat deka ekonomskite diplomati gi imaat opravdano o~ekuvawata.“Koga sekoj sostanok so investito-rite bi zna~el barem edno rabotno mesto, ekonomskite diplomati bi ja vrabotile cela Srbija”, soop{tija od Agencijata za stranski inves-ticii (SIEPA).Ekonomskiot diplomat Igor Baji}, koj e ispraten da privlekuva stranski investitori od Germanija, istakna deka dosega ima kontak-tirano pove}e od 200 germanski

kompanii.“Momentalno pregovaram so tri germanski firmi za proizvodstvo na riba”, izjavi Baji}.Osven brojot na kontakti, nivniot vistinski pridones te{ko moè da se izmeri, bidej}i nema po-datoci kolku stranski kompanii, blagodarenie na niv, po~nale da rabotat vo Srbija.“Gledame deka imame pogolem priliv na investicii. Li~no smetam deka ni vo idnina ne moème da o~ekuvame nekoi golemi efekti od toa. Ako sakate da go zgolemite prilivot na investicii, mora da re{ite nekoi vnatre{ni prob-lemi”, izjavi ekonomistot Danilo

[ukovi}.Toj naglasi deka klu~no e da se re{at problemite vo infrastruktu-rata, institucionalnite birokrats-ki te{kotii so koi se soo~uvaat investitorite i so korupcijata.No, {efot na ekonomskite diplo-mati, Jelena Marjanovi}, tvrdi deka site 27 gi ispolnile o~ekuvawata. Taa najavi deka nekoi kompanii koi proizveduvaat vo Evropa }e go preselat svojot biznis vo Srbija, no ne gi otkri nivnite imiwa.“Proizvoditeli na du{eci od Francija bea vo Jagodina. Forma ideale po~na da izvezuva vo Grcija, a postoi i golemo interesirawe kaj gr~kite biznismeni da gi po~nat

ili da gi preselat svoite biznisi tuka”, izjavi Marjanovi}. Mereweto na pridonesot na ekonom-skite diplomati go ote`nuva i toa {to pretstavnici od drugi insti-tucii imaat ista zada~a.“Nie imame daleku pogolema slo-boda na dvièwe, mnogu pogolemo iskustvo i mnogu pogolemo portfo-lio za mo`nostite i na~inot na rabota so stranskite kompanii. Nie sme mnogu pove}e delovno orientirani”, veli potpretsedatelot na Stopanskata komora na Srbija, Mihailo Vesovi}.No, toj naglasi deka zaedni~kata rabota na ekonomskite sovetnici i na pretstavnicite na Stopanskata

EFEKTI OD EKONOMSKATA DIPLOMATIJA

Nitu eden od 19-te ekonomski promotori ne moè da se pofali deka donel investitor vo zemjata koj re{il da investira vo konkreten proekt Tie v~era

u r r finvestitor vo zemjata koj re{il da investira vo konkreten proekt. Tie v~era investitor vo zemjata koj re{il da investira vo konkreten proekt. Tie v~era

r r f��ALEKSANDRA SPASESKA

[email protected]

PROMOTORITE GODINAVA NE DONESOA NITU EDNA STRANSKA INVESTICIJA

Srbija vo najva`nite ekonomski centri vo svetot pred pove}e od polovina godina isprati 28 ekonomski diplomati,

~ija zada~a e da gi promoviraat ekonomskite potencijali na zemjata, da privle~at stranski investicii i da ja unapredat trgovskata razmena. Ekonomskite diplomati rabotat vo ambasadite i konzularnite pretstavni{tva na Srbija vo zemjite od EU, Balkanot i vo SAD, Rusija, Kina, Kanada i Japonija.Srbija s$ u{te nema presmetano dali na dràvata & se isplatuva

VESNA [email protected]

Dosega nitu eden od 19-te promotori nema sklu~eno dogovor so stranski investitor za konkretna in-vesticija vo zem-

jata. Makedonskite ekonomski promotori intenzivno pregov-araat i ostvaruvaat kontakti so potencijalnite stranski inves-titori, no konkretni proekti o~ekuvaat duri dogodina. Pri~inata za takvite rezultati ja pripi{uvaat na dolgiot pro-ces na pregovarawe, koj moè da trae i do dve godini.Ekonomskite promotori v~era bea na ot~et pred vladiniot

Vladata e relativ- �no zadovolna od rabotata na promo-torite i zatoa sega se zgolemuva brojot na dràvi kade {to ima promotori. ]e se menuva sostavot na promo-torite, no i mode-lot na merewe na nivnite perfor-mansi.

TOP 10 BIZNIS - DOGOVORIZNIS - DOGOVORI

no.4 13KAPITAL / 29.12.2010 / SREDA

�� Srbija isprati 28 ekonomski diplomati vo ambasadite i konzularnite pretstavni{tva vo zemjite od EU, Bal-kanot i vo SAD, Rusija, Kina, Kanada i Japonija, a Hrvatska mesecov za prvpat objavi konkurs za izbor na ekonomski diplomati

Buxetot za Agencijata za stranski investicii i promo-cija na izvozot za 2011 godina e namalen za 14,5% vo odnos na 2010 godina. Buxetot od 5,5 milioni evra za godinava dogodina se namaluva na 4,7 milioni evra, i pokraj toa {to se planira zgolemuvawe na brojot na ekonomski promotori i prezemawe na novata funkcija - promocija na izvozot

��

Metlajf, globalnata kom-panija za osiguritelni uslugi, se pozicionira na mnogu dobro mesto

na pazarot otkako vo noemvri godinava ja prezede amerikan-skata Aliko, ~ija glavna dejnost e osiguruvawe na ìvotot, a be{e del od Amerikanskata me|unarodna grupacija (AIG). Ovaa zdelka ~ine{e 16,2 milijardi dolari, no se isplate{e. Zo{to so ova prezemawe po~na "novata era" vo globalniot osiguritelen biznis? "So celosnoto prezemawe na Aliko, Metlajf stana edna od najmo}nite kompanii za ìvotno osiguruvawe, kade {to vraboten-ite imaat ogromni beneficii", izjavi pretsedatelot na Metlajf, Robert Henrikson. Metlajf & isplati sedum milijardi dolari na AIG vo gotovo, a osta-natite 9,2 milijardi gi isplati vo akcii. So ova, AIG momentalno ima okolu 40 milijardi dolari vo gotovina, a cenata na nejzinite akcii porasna za 40% vo prvite deset meseci godinava. "Poradi prezemaweto na Aliko, Metlajf se nao|a vo mnogu dobra pozicija na pazarot i moème da pridoneseme za pogolem profit na kompanijata, kako i za zgol-emuvawe na kapitalot. U{te od 8 mart godinava, koga be{e ofici-jalno objavena ovaa transakcija, timovi od dvete kompanii rabotat so zdruèni sili so cel da se osiguraat deka kombiniranata organizaciska struktura moè da rezultira so ogromen rast na mo`nostite", istakna Henrikson. Se soedinija dve kompanii so razvien me|unaroden biznis i kontinuiran i dokaàn rast na profitot. Vakvata kombinacija na klientite }e im ovozmoì pogolem izbor na uslugi vo razli~ni oblasti, inovativni proizvodi i uslugi i }e ja dokaè finan-siskata ja~ina na najgolemiot osiguritel na ivot na pove}e od 90 milioni individui vo pove}e od 60 dràvi. Od Metlajf o~ekuvaat prezemaweto na kompanijata za me|unarodno osiguruvawe Aliko da prido-nese za brz porast na profitot na kompanijata vo 2011 godina. Metlajf o~ekuva profitot vo 2011 godina da dostigne od 5,1 do 5,5 milijardi dolari, odnosno od 4,75 do 5,15 dolari za akcija. Predviduvawata za 2011 godina se rast na profitot od 38%.Henrikson potencira{e deka Met-lajf o~ekuva internacionalnoto

pro{iruvawe na proizvodite i uslugite da pridonese so 41% vo vkupnata zarabotuva~ka na kom-panijata slednata godina. Dokolku vakvite pretpostavki bidat to~ni, Metlajf duri dvojno }e go zgolemi profitot od me|unarodniot biznis so koj dosega operira{e ovaa kompanija. "Zarabotkata od Aliko se razli-kuva od standardnite prihodi na kompanijata i so toa }e se balan-siraat rizicite. Metlajf sega vodi globalen biznis. Se razlikuvame spored proizvodite, geografskata pozicioniranost i distributivnata mreà. Sega postojat neverojatni napori, ~ij fokus e prodolùvawe i maksimizirawe na vrednosta na Aliko", re~e Henrikson. Spored ekspertite, edna od pri~inite poradi koja se o~ekuva Aliko da odigra klu~na uloga e zabavenoto zakrepnuvawe na amerikanskata ekonomija vo 2011 godina, koja }e bide odbeleàna so kontinuitet na niskite kamatni stapki. Isto taka, vo Japonija, kade {to Aliko gi sproveduva svoite glavni dejnosti, se o~ekuvaat odredeni ekonomski problemi. Sepak, Metlajf prognozira mini-malen rast na profitot vo ovaa dràva, no targetiraat enormen porast na osiguritelniot pazar vo Latinska Amerika. Vo ~etvrtiot kvartal od 2010 go-dina, Metlajf o~ekuva da zaraboti re~isi 1,14 dolari za edna akcija. Eksperite od Volstrit prognoziraat maksimalen profit od 1,04 dolari za akcija. [to se odnesuva do vkupniot profit ostvaren vo 2010 godina, Metlajf o~ekuva da dostigne najmnogu 4,36 dolari za akcija, a ekspertite prognoziraat maksimum 4,28 dolari. Interesen e faktot deka od po~etokot na noemvri godinava do minatiot ponedelnik vrednosta na akciite na Metlajf se zgolemi za 61%. Osiguritelnata kompanija Met-lajf e osnovana vo 1863 godina, koga grupa biznismeni od Wujork sobrale 100.000 dolari za da ja formiraat Nacionalnata unija Lajf i osiguritelnata kompanija Limb. Prvite osigurenici vo dene{na Metlajf bile mornarite i vojnicite za vreme na ameri-kanskata gra|anska vojna. Vo 1868 godina, po nekolku reorganizacii i pove}e od pet te{ki godini, Metlajf za prvpat se fokusira{e na biznisot so ìvotno osigu-ruvawe.

prodolùva

METLAJF NAMETNA NOVA ERA VO OSIGURITELNIOT PAZAR �� Okolu 16,2 milijardi dolari ~ine{e edna od

najzna~ajnite transakcii na svetskiot pazar na osiguritelni uslugi. Tolku plati globalniot lider Metlajf za prezemawe na osiguritelna-ta kompanija Aliko, koja be{e del od AIG

instituciite. Vo momentov nemam nitu eden potpi{an dogovor so stranska kompanija za investi-rawe vo Makedonija. Kompaniite koi projavile interes vo najgolem del se od avtomobilskata indus-trija”, veli Nelkovski.Toj o~ekuva potpi{uvawe na eden dogovor slednata godina.Toni Atanasovski ve}e dve go-dini e promotor vo Indija, a gi pokriva i Malezija i Singapur. Dosega kontaktiral so pove}e od 100 kompanii, a vo Makedonija donesol 20 zainteresirani inves-titori.“Za da se sklu~i dogovor za investirawe, prethodno ima pro-ces koj treba da se realizira. Toa se odnesuva na sklu~uvawe me|udràvni dogovori za izbegnu-vawe na dvojno odano~uvawe i investicii. Rabotime na dva-tri proekti koi se vo zavr{na faza. Dosega nemame sklu~eno dogovor. Da ima{e, toa sigurno }e be{e javno objaveno. Realno, o~ekuvame vo 2011 godina da se slu~i nekoja investicija. Najpotencijalni sek-tori vo koi bi investirale Indi-jcite se farmacija, avtomobilska industrija, IT-sektor i bioteh-nologija”, veli Atanasovski.

INVESTITORI PO ZAZDRAVUVAWETO NA SVETSKITE EKONOMII

Niskite danoci, slobodnite in-dustriski zoni i konkurentnata rabotna sila ostanuvaat glavnite aduti za privlekuvawe stranski kapital, no, spored del od promo-torite, pogolem obem na stranski investitori moème da o~ekuvame

29 ekonomski promotori }e ima Makedonija do krajot na 2011 godina

GOLEM INTERES ZA EKONOMSKI DIPLOMATI VO HRVATSKAHrvatska na 10 dekemvri objavi konkurs za izbor na ekonomski diplomati, koi imaat zada~a da stapat vo kontakt so biznisme-nite vo stranstvo, da ja promoviraat zemjata pred stranskite kompanii i da gi istaknat mo`nostite i pridobivkite od inve-stiraweto vo Hrvatska.Se pokaà deka postoi ogromen interes za izvr{uvawe na ovaa rabota. Na oglasot za izbor na ekonomski ata{ea, koj go objavija Ministerstvoto za nadvore{ni raboti i Ministerstvoto za evrointegracii na 10 dekemvri, pristignale 204 prijavi.“Za rabotnoto mesto ekonomski diplomat vo ambasadata vo Viena pristignaa 45 prijavi, za ambasadata vo Qubqana 15 prijavi, za konzulatot vo Minhen 43, za konzulatot vo Milano 40, a za konzulatot vo îkago 57 prijavi”, izjavi portparolot na MNR, Mario Dragun.

po zazdravuvaweto na svetskite ekonomii i zgolemuvaweto na pobaruva~kata, pred s$ na ev-ropskite pazari.“Jas donesov pogolem broj konkretni mo`nosti za investi-rawe. Pogolem del od niv se na listata na For~n top 500, a so del od niv vo momentov traat pregovori. Momentalnata ekonomska situacija ne e ide-alna. Mnogu golem del od ovie kompanii imaat ekstra kapac-iteti koi ne im se iskoristeni vo Evropa. I s$ dodeka ne po-rasne globalnata pobaruva~ka, pred s$ vo Evropa, Azija, Severna Afrika, ne moème da o~ekuvame konkretni investicii vo Makedonija”, izjavi Filip Blaèvski, ekonomskiot promo-tor vo Wujork, SAD.Toj svojata rabota ja objas-nuva na sledniot na~in: “Vo timski sportovi ima igra~i koi se zadolèni da kreiraat mo`nosti, za dofrlawe topki. Mereno taka, jas smetam deka mnogukratno sum gi zarabotil parite koi dràvata gi investirala vo mene”, veli Blaèvski.Interesni sektori za amerikan-skite investitori se metal-nata i ma{inskata industrija, avtomobilskite komponenti i elektronikata.So ne{to poopiplivi rezulati moè da se pofali Filiz Veli, ekonomskiot promotor na Make-donija vo Turcija, koja konstat-ira golem interes na turskite kompanii za investirawe vo Makedonija. Toa go potvrduvaat nekolkute dogovori so grade`na kompanija za investirawe vo stanbeni objekti, kako i o~na klinika koja se gradi vo Skopje.“Koga se raboti za real-izacija na konkretni proekti, potrebno e podolgo vreme, no, koga se raboti za sredni i mali kompanii, tie pregovori traat pokratko. Konkretno, vo oblasta na zdravstvoto imame sklu~eno dogovor so o~na klinika, a edna investicija po~nuva da se realizira i vo grade`ni{tvoto. Vo sekoj in-vesticiski proekt se vklu~eni tolku mnogu elementi, {to nie kako agencija i kako promotori sme samo edna alka vo celiot

proces. Inputot {to go davame vo procesot ne e zanemarliv i treba da se gleda pokompleksno na site ovie proekti, bidej}i ne e mo`no eden ~ovek da gi re{i site pra{awa”, izjavi Veli.

VLADATA RELATIVNO ZADOVOLNA OD PROMOTORITE

Iako Zakonot za agencija za stranski investicii i promo-cija na izvozot stapi na sila vo juni godinava, Agencijata s$ u{te ja nema prezemeno novata funkcija za promocija na izvo-zot. Del od pri~inata za toa e i strategijata za promocija na izvozot, koja treba da gi utvrdi grankite i proizvodite koi }e se promoviraat. Taa s$ u{te ne e gotova. Spored vladinite pretstavnici, taa bi trebalo da bide gotova za edna ne-dela, po {to }e sleduva javna rasprava so site zasegnati in-stitucii i kompanii. Otkako }e se dobie kone~nata verzija, po nea }e rabotat promotorite.“Kako edna nova aktivnost koja ja ima Agencijata, vo soglasnost so novite zakonski izmeni, e da go promovira izvozot. Toa e del od procesot na kontinuiran dijalog so biznis-zaednicata, bidejki sakame onie idei koi nie gi imame da gi proverime so biznisot i da vidime na koj na~in moè da se podo-brat. Na{ata namera e da definirame nekoi od popre-ciznite nijansi vo modelot na Agencijata i istiot vo kontinu-itet da go podobruvame. Celite se zgolemuvawe na izvozot na postoe~kite kompanii na stran-skite pazari i na nao|awe novi pazari”, izjavi Vladimir Pe{evski, vicepremier za ekonomski pra{awa. Inaku, buxetot za Agencijata za stranski investicii i promo-cija na izvozot za 2011 godina e namalen za 14,5% vo odnos na 2010 godina. Buxetot od 5,5 mil-ioni evra za godinava dogodina se namaluva na 4,7 milioni evra, i pokraj toa {to se planira zgolemuvawe na brojot na ekonomski promotori i prezemawe na novata funkcija - promocija na izvozot.

komora so srpskite ambasadori i ostanati diplomati vo tie zemji moè samo da pridonese za podobro pozicionirawe na zemjata vo priv-lekuvaweto stranski investicii.Za podobro da ja pretstavat Srbija i da privle~at pove}e stranski investitori, ekonomskite diplo-mati pominaa obuka i treninzi vo Agencijata za stranski investicii i promocija na izvozot( SIEPA). Na ovoj kurs tie bea zapoznaeni so biznis klimata vo zemjite kade {to zaminaa i kako da vospostavat podobar ekonomski kontakt. Pominaa niz treninzi i vo ministerstvata za nadvore{ni raboti i za ekonomija, Stopanskata komora, no i vo Bezbed-nosno-informativnata agencija.

4,7 milioni evra se predvideni

za Agencijata za stranski investicii i promocija na

izvozot za 2011 godina

Komentari / Analizi14 KAPITAL / 29.12.2010 / SREDA

Prezemeno od vesnikot "Blic"SVETSKATA FINANSISKA KRIZA –

PRIÎNI I IZLEZNI RE[ENIJA (I)

Vo razvienite pazarni ekonomii vo osnova postojat tri glavni vidovi finansiski institucii: kreditni,

glavno komercijalni ili depozitni banki; institucio-nalni investitori i inves-ticiski banki. Dolgi godini po Vtorata svetska vojna postoe{e stroga podelba na nadle`nostite me|u komer-cijalnite banki i drugite finansiski (nebankarski in-stitucii), a vo mnogu zemji i zakonska zabrana za me{awe vo rabotata od edna na drugi. Na primer, vo SAD, so pozna-tiot Glass-Steegal act, be{e zabraneto komercijalnite banki da se zanimavaat so investicisko bankarstvo i, obratno, na investiciskite banki im be{e zabraneto da pribiraat depoziti i na taa osnova da odobruvaat krediti. No, vo poslednite godini od minatiot vek se napu{ti taa podelba i nastana op{ta konkurencija me|u bankarskite i nebankarskite finansiski institucii, {to rezultira{e so pro{iruvawe na aktivnos-tite na komercijalnite banki vo nebankarskite oblasti i na nebankarskite finansiski institucii vo domenot na aktivnostite na bankite. Taa konkurencija sama po sebe ne e lo{a. Naprotiv vodi kon podobruvawe i po-evtinuvawe na finansiskite proizvodi i uslugi. Lo{o e ne{to drugo. Vo taa izostrena konkurencija me|u bankite i nebankarskite finansiski

institucii, za àl, zatai kontrolata. Raboteweto na komercijalnite banki po pravilo go kontrolira su-pervizijata na centralnite banki, investiciskite banki se kontrolirani od komisi-ite za hartii od vrednost, a ostanatite nebankarski finanansiski institucii od razni kontrolni organi od ministerstvoto za finansii. Vo retko koj zemja postoe{e koordinacija vo raboteweto na ovie organi. Zatajuvaweto na kontrolata i nivnata nekoordinacija e edna od pri~inite za sovremenata bankarska i finansiska kriza. Kontrolnite organi, na primer, celosno zataija vo kontrolata na t.n. seku-ritizacija na kreditite. Moram da ja upotrebam ovaa pozajmica vo na{iot jazik – sekuritizacija zatoa {to ne moàm da najdam soodveten izraz. Za noviot trend vo bankarstvoto, kade standard-nite krediti se pretvoraat vo hartii od vrednost (finansis-ki derivati) i se prodavaat preku finansiskite pazari na osiguritelni kompanii, penziski fondovi, hedge fo-ndovi itn. So sekuritizaci-jata bankite si ovozmoùvaat svoite kreditni plasmani da gi prodavaat pred rokot na dospevawe i prostor za novi aktivnosti. Slabata i nekoordinirana kontrola na ovie aktivnosti, od druga strana, na kontrolnite organi prakti~no im “ovozmoì” na bankite da gi zanemarat os-novnite principi vo bankar-

skoto rabotewe, mislej}i deka so prenesuvaweto na rizikot na drug se sigurni vo svoeto rabotewe. Namesto rabotewe za ostvaruvawe stabilen i siguren profit bankite se vpu{tija vo rabotewe za maksimalen profit prosleden so visoki rizici. Kontrolnite organi, za àl, toa, svesno ili nesvesno go toleriraa. Zo{to svesno? Zatoa {to so pojavata na reganizmot i ta~erizmot na tloto na SAD i na Ve-lika Britanija preovladea re~isi vo celiot zapaden svet “ekonomskiot funda-mentalizam”, kako {to go narekuva Soros. A sfa}aweto deka pazarot, vklu~itelno i finansiskiot pazar, ima vgradeno mehanizmi za uramnoteùvawe, najdobro go ilustrira porane{niot guverner na Federalniot rezerven sistem (centralnata banka na SAD). Vo svoeto svedo~ewe pred Kongresot na SAD minatata godina so izjavata deka toj dlaboko veruval deka akcionerite na bankite se sposobni i zainteresirani da si go {titat svojot kapital i veru-val deka ne bila potrebna nekoja pogolema kontrola na raboteweto na bankite. Ako se ima vo vid znaeweto i iskustvoto na Alan Grinspen, toga{ se opravdani kritikite {to doa|aat na negova adresa za negovata “naivnost” ako taka navistina mislel. Vakva debata se vodela i vo tekot na Golemata svetska kriza (1929-1933) i toga{

mnogu ekonomisti tvrdele deka na dolg rok pazarite se uramnoteùvaat so vnatre{ni sili, pa toa go nateralo Kejns ironi~no da im kaè deka “na dolg rok site sme mrtvi”. Ne moè da se ~eka tolku dolgo pazarite sami da se uramnoteàt tuku e potrebna intervencija od dràvata za uramnoteùvawe na pazarite i izlez od krizata. “Duri i Alan Grinspen otkri deka postoi mana, gre{ka vo ne-goviot na~in na razmislu-vawe. Me|utoa toj toa go sfati otkako ja upropasti celata globalna ekonomija. Mnogu lu|e mu rekoa deka postojat nekoi problemi, no celiot svet mora{e da projde niz toa iskustvo za toj da sfati deka pazarite ne se uramnoteùvaat sami po sebe, barem ne vo kratok vremenski period”, }e re~e ironi~no [tiglic.Zo{to akcioneri te vo golemite banki ne moàt efektivno da ja kontroliraat rabotata na menaxerite? Zatoa {to vo najgolem del od bankite vo razvieniot zapaden svet akcionerskata struktura e tolku rasitneta {to doveduva prakti~no me-naxerskite strukturi i da rakovodat i da upravuvaat. A tie, praksata pokaà, bea pove}e zainteresirani za svoite bonusi, otkolku za sigurnosta na kapitalot na akcionerite na bankata. Situacijata so akcionerskata struktura vo golemite banki denes vo svetot mnogu nali-kuva na taa vo na{ite banki

vo prvite desetina godini po monetarnoto osamostojuvawe. Vo trite najgolemi banki vo Makedonija kako akcioneri se javuvaa stotici, da ne re~am iljadnici akcioneri, so poedine~no u~estvo od 0,1% do 1%. Retki bea isklu~ocite na oddelni komitenti, ~ie u~estvo dostignuva{e od 2% do 3%. Vo takvi uslovi menaxmentot rakovode{e i upravuva{e so bankata, a ak-cionerskite sobranija se sve-doa na pokana za koktel.Deregulacijata pridonese za konkurencija me|u bankite od edna strana i me|u bankite i nebankarskite finansiski institucii za op{ta global-izacija i internacional-izacija vo raboteweto na bankite i drugite finansiski institucii. Vo erata na glo-balizacijata bankite naglo se {irea so svoi aktivnosti nadvor od svoeto sedi{te. Aktivata na 15 najgolemi banki vo EU {to e plasirana vo zemjite na Unijata, no nadvor od zemjata kade {to e sedi{teto na bankata se duplira vo periodot 1997-2006 godina. No, finansiskata supervizija ne go slede{e ovoj ~ekor. Taa ostana da raboti pomalku ili pove}e vo istata struktura kako vo vremeto pred da se formira EMU, orientiraj}i se glavno na supervizija na bankite vo zemjata doma}in. Samo preku globalizacijata moè da se objasni ova {to se slu~uva denes so Island, visoko razviena zemja i poso~uvana kako pozitiven

D-r Qube Trpeskiprofesor na Ekonomskiot fakultet vo Skopje

primer za ekonomski pros-peritet prakti~no da bank-rotira. Odale~enosta na Island od SAD ne be{e pre~ka za visoka izloènost na bankite i fondovite od Island vo amerikanski ban-ki i fondovi. Propa|aweto na nekoi banki i fondovi vo SAD gi povle~e nadole ne samo islandskite banki i fondovi tuku i celata zemja. Kolku globalizacijata i internacionalizacijata e izrazena se gleda i vo faktot {to vo sistemskata finansiska kriza na Island nastradaa i mnogu gra|ani od Velika Britanija, koi imaa vlogovi vo islandskite banki i fondovi. Ova ne naveduva na zaklu~ok deka ne samo {to e potrebna koordinacija me|u super-viziite i kontrolnite or-gani vo edna zemja, tuku i koordinacija na globalen plan. S$ pove}e ima zago-vornici za formirawe vo sekoja zemja supervizorski organ koj bi ja kontroliral finansiskata sfera (bankar-ska i nebankarska). A za me|unarodna koordinacija idealno mesto e BIS (Banka za me|unarodni presmetki). Striktnoto po~ituvawe na Bazelskite principi 1 i 2 vo site zemji (razvieni i nerazvieni) }e vodi kon postabilno finansisko rabo-tewe, vo koi }e se presret-nuvaat i popre~uvaat vakvi golemi finansiski krizi, kako dene{nata.

Slabata i nekoordinirana kontrola im “ovozmoì” na bankite da gi zanemarat osnovnite principi vo raboteweto, mislej}i deka so prenesuvawe na rizikot na drug se sigurni. Namesto rabotewe za ostvaruvawe stabilen i siguren profit, bankite se vpu{tija vo rabotewe za maksimalen profit, prosleden so visoki rizici.

��

TOP 10 VO 2010Krajot na dekemvri

obi~no e vreme koga sumirame i gi bi-rame rabotite po koi }e ja pametime

godinata {to izminuva. Od mno{tvoto nastani gi ran-girame top 10.

MESTO BROJ � 10Nema ekonomska debata. Kako i prethodnata godina, i vo 2010 godina gra|anite osta-naa pokusi za mo`nosta da slu{nat fakti i argumenti i da si formiraat svoja pret-stava za ona {to navistina se slu~i vo ekonomijata. I po godina i polovina od poka-nata od SDSM, Vladata odbi da se soo~i. Ako toa ne e prirodna obvrska na privat-nite mediumi, definitivno potfrli javniot mediumski servis. Nastojuvawata na SDSM vo Makedonija da se sozdade ambient za politi~ka bitka so fakti i argumenti o~igledno e pregolem zalak za vlasta.

MESTO BROJ � 9Zakrepnuvaweto na ekonomi-jata ne se slu~i. Vladata proektira{e rast na make-donskata ekonomija za 2010 godina od 2%. Za da se slu~i toa, potrebno e vo posledniot kvartal od godinata rastot da iznesuva 6,9%, {to sekomu mu e jasno deka nema da se slu~i. Rastot za cela godina }e bide okolu 1%, odnosno dvojno pomal od predvidu-vawata na Vladata, so {to

povtorno se pokaà nejzin-iot slab kapacitet za pred-viduvawe ili, moèbi, ma-nipulatorski obid ve{ta~ki da se podgrevaat nerealni o~ekuvawa kaj ekonomskite subjekti. Gorlivite problemi vo ekonomijata ostanaa, ne-likvidnosta na pretprijati-jata, brojot na blokirani smetki nadmina 87.000, in-dustriskoto proizvodstvo ima pad vo osum od deset meseci od 2010 godina.

MESTO BROJ � 8Izve{tajot na Evropska-ta komisija. Kolku i da se obiduvaa Evropejcite diplo-matski da soop{tat, sepak, na nekolku punktovi moraa jasno i glasno da gi soop{tat svoite percepcii. Moè Vla-data da se fali kolku saka, no vo izve{tajot pi{uva deka prodolùvaat negativnite efekti vrz delovniot am-bient vo Makedonija, a se predizvikani od “slabostite vo vladeeweto na pravoto, osobeno vo sudstvoto, {to se karakterizira so bavni postapki, nedovolni resursi i izvr{uvawe dogovori na koi ne moète da se potprete i korupcijata”.

MESTO BROJ � 7Aran`manot so MMF. Iako vo godi{niot izve{taj na Ev-ropskata komisija pi{uva{e deka e vlo{en kvalitetot na tro{eweto na Vladata, deka so svoite merki Vla-data gi namali buxetskite

prihodi, a istovremeno gi zgolemi buxetskite rashodi, i deka toa e neodr`livo na sreden rok, sepak, MMF na Makedonija & odobri pristap do 460 milioni evra za dve godini. Dobro e {to so ovie pari zemjata sega ima “polisa za osiguruvawe”. Lo{o e {to imame vlada so ogromen apetit za tro{ewe za neproduktivni nameni.

MESTO BROJ � 6“Skopje 2014”. Megaloman-ski proekt so koj Vladata saka{e da gi impresionira site. Namesto o~ekuvawata, proektot “Skopje 2014” }e bide eden od stolbovite za nejziniot poraz na narednite parlamentarni izbori. “Sko-pje 2014” pokaà deka vla-data na VMRO-DPMNE nema kapacitet za pravilno da gi odredi prioritetite i potoa da gi tro{i buxetskite pari za produktivni celi. Kako posledica, ovoj proekt vrzuva ogromni pari i vo godinite {to doa|aat, zagrozuvaj}i ja maksimalno kondicijata na dràvniot buxet i zgolemuvaj}i gi rizicite {to proizle-guvaat od toa, na primer, za celosna i redovna isplata na penziite.

MESTO BROJ � 5Fijasko na stranskite direk-tni investicii vo Makedonija. Makedonskata neuspe{na prikazna od 2009 godina prodolì i vo 2010. Po ìtel, za devet meseci vo

Makedonija vlegoa 55 evra, vo Srbija 78, za {est meseci vo Hrvatska 143 evra i vo Crna Gora duri 523. Ja gu-bime bitkata so regionot. Svetskata kriza be{e bled obid za izgovor na Vladata. Su{tinskiot problem, zastojot vo pribliùvaweto kon NATO i EU, Vladata se obide da go re{ava na tehni~ki na~in, preku promotorite. Golemite pari za promotorite i me-diumskata kampawa ostanaa zaludno potro{eni.

MESTO BROJ � 4Slu~uvawata so dràvnata kasa. Mnogu ednokratni iz-vori na prihodi se potro{ija (se iskoristi kvotata vo MMF, prihodite od uvoz na avtomobili, od proda`ba na dràvno zemji{te itn.). Pra{aweto e {to dogodina? Kaj rashodite, Vladata ne gi prifati amandmanite na biznis-zaednicata i na SDSM (proektot “Investicii sega”, nov klini~ki centar) za transparentno i produktivno buxetsko tro{ewe, {to }e & pomogne{e na ekonomijata. Klu~noto pra{awe e kolkavi se buxetskite obvrski {to se prezemeni od Vladata, a }e bidat prefrleni za narednite godini? Kolkav del od idnite buxeti e ve}e izeden? Kolkav }e bide manevarskiot prostor za fiskalnata politika?

MESTO BROJ 3 �Dolgot na dràvata kon privatniot sektor. Ovoj

podatok ostana misterija za gra|anite. [to s$ ne slu{navme - deka podatokot bil operativen, se menuval od den na den, pa zatoa ne moèl da se objavi. Po-toa, gledavme prefrlawe na topkata koj vo dràvava e nadleèn za toj podatok, pa site begaa od odgovornosta da go soop{tat. Na kraj, Ministerstvoto za finan-sii odnenade` objavi deka dràvata redovno go pla}a dolgot kon privatniot sek-tor. Malku podocna vidovme deka bolnite vo Klini~kiot centar re~isi ostanaa bez hrana zatoa {to dràvata {est meseci ne pla}ala, pa se akumuliral dolg od okolu eden milion evra. Milion evra tamu, milion na drugo mesto, kolku takvi milioni evra neplateni obvrski ima }e vidime po izborite?

MESTO BROJ 2 �Porazitelni rezultati kaj vrabotenosta. Spored pos-lednite objaveni podatoci od Narodnata banka, vo juni 2010 godina ima pomalku vraboteni vo industrijata i vo zemjodelstvoto otkolku vo septemvri 2006 godina, koga DPMNE dojde na vlast. I pokraj site merki za firmite i milionskite subvencii vo zemjodelstvoto, ova e rezul-tatot so vrabotenosta. Ili, novite vrabotuvawa se vo javnata administracija? Do koga?

MESTO BROJ 1 �Rekordna siroma{tija. Sega ve}e sekoj tret vo Make-donija e siroma{en. Po nekolku godini vladeewe, toa e rezultatot od ekonom-skata prerodba {to ja vetija VMRO-DPMNE i premierot Gruevski. Ne e iznenadu-vawe , samo prodolì trendot od minatoto. So Gruevski kako minister vo vladata na Georgievski, siroma{tijata vo Makedoni-ja ima{e najvisok skok od 20% vo 1999 godina na 30% vo 2002. So nego kako pre-mier siroma{tijata stana rekordna. Se ~udite zo{to gra|anite se ~uvstvuvaat izigrani i razo~arani? Po~ituvani ~itateli, vi blagodaram za doverbata vo godinata {to izminuva. Vi ja ~estitam Novata godina i vi posakuvam s$ najdobro. I vi posakuvam predvremeni izbori vo 2011 godina. Prv ~ekor za da trgnat rabotite na podobro e da ima pred-vremeni izbori. Kone~no neka odlu~i Makedonija po koj pat saka da odi.

M-r Zoran Jovanovskipotpretsedatel na SDSM

Balkan / Biznis / Politika 15KAPITAL / 29.12.2010 / SREDA

Porane{niot hrvatski pre-tsedatel Stipe Mesi} & obez-bedi rabota na

grade`no–proektantskata firma Ingra vo Rusija. Toj od neodamna e na ~elo na nadzorniot odbor na In-gra, no aktivno lobira i za drugi firmi od Hrvats-ka. Poznata e negovata do-bra sorabotka so ruskiot premier, Vladimir Putin, a so ogled na toa deka Putin go po~ituva Mesi} i sega, iako e nadvor od politikata, otvorena e mo`nosta za dobra ekonomska sorabotka.Lobiraweto na Mesi} vo Hrvatska donese ruska delegacija, predvodena od pretstavnici na ruskata Rosbank, edna od desette vode~ki banki vo Rusija, vo sopstvenost na fran-cuskata Sosiete èneral. Rusite imaat planovi za razvoj na Tulskata oblast, koja se nao|a na 160 ki-lometri od Moskva, a po povr{ina e kolku Hrvats-ka. Tie planiraat vo ovaa oblast da gradat objekti, stanbeni kompleksi, in-frastruktura, a Rosbank e podgotvena finansiski da ja poddrì izgradbata.

RUSITE IMPRESION-IRANI OD HRVATSKA

Ingra treba da bide glaven izveduva~ na rabotite. Spored plano-vite, Ingra }e formira zaedni~ka firma so ruskite biznismeni, vo koja }e ima udel od 51%. No, pokraj Ingra, vo planiraweto na izgrad-bata na ovaa oblast bi se vklu~ile u{te nekolku hrvatski firmi. Spored prvite procenki, vo prva-ta faza bi bile vklu~eni 10-20 firmi.Rusite ve}e nekoe vreme “gi skeniraat” infrastruk-

turnite i energetskite proekti napraveni vo Hrvatska vo poslednite 10 godini. Planot e vo Tulskata oblast vo Rusija da se izgradi stanben kompleks vo ~ii ramki }e ima i gradinka i druga potrebna infrastruktura,

po primerot na postoe~ki takov kompleks vo bliz-ina na Zagreb. Rusite s$ pove}e se fokusiraat na mikrolokacii, pa vakvite proekti stanuvaat in-teresni za niv. Osven toa, zgradite vo Rusija u{te go nemaat re{eno pra{aweto

za katno greewe. I na toa pole bi bile angaìrani hrvatski firmi, pred s$ onie koi vo Hrvatska ve}e sorabotuvaat so Ingra. Za dopolnitelna rabota bi bile vklu~eni firmite Elka, Tehnika, Kon~ar Transformatori i drugi.

Spored planot, izgradbata na ovie objekti }e po~ne naprolet, {to e realno, zatoa {to ve}e se obezbe-deni zemji{te i grade`na dozvola. Ingra ve}e ima golemo iskustvo vo gradewe stanbeni objekti vo Zagreb i Dubrovnik.Ruskata delegacija ja poseti i fabrikata za voeni obuvki INKOP Poznanovec, koja ve}e od fevruari bi moèla vo Tulskata oblast da po~ne da proizveduva obuvki za ruskiot pazar.

INGRA ]E GRADI ZA SVETSKOTO PRVENSTVO VO FUDBAL

Mesi} neodamna prati i pismo so nameri do

Putin za zajaknuvawe na ekonomskata sorabotka me|u dvete zemji. Ruskata vlada odobri hrvatski grade`ni firmi da u~estvuvaat vo izgradbata na planiranite objekti za sportski nastani, me|u koi i za Svetskoto fudbalsko prvenstvo vo 2018 godina. Proektite za ovoj golem nastan treba da po~nat da se gradat vo 2012 godina. Proekt na Ingra od ovoj tip e zagrepskata arena, koja be{e izgradena za poslednoto svetsko prvenstvo vo rakomet {to se odrà vo Hrvatska. Ingra ima kancelarija vo Moskva, koja sega }e stane u{te poaktivna.

Srpskata aviokompa-nija Jat od Erbas }e kupi ~etiri

avioni od tipot "A319", a Vladata za ovaa na-mena vo buxetot za 2011 godina predvide garancii za kredit od 140 milioni evra. Treba da se pre-govara za toa koga ovie avioni }e bidat opera-tivni za soobra}aj vo ramkite na Jat, kako i za mo`nosta za isporaka

i proizvodstvo.Jat slednata godina bi moèl da gi zavr{i pre-govorite so Erbas i ko-ne~no da go razre{i sporniot dogovor pot-pi{an u{te pred 12 godini. Kako {to pi{uva “Blic”, u{te ne se de-finirani site elementi vrzani za noviot dogo-vor, no, toj, spored poupatenite, }e bide popovolen za Jat od

postoe~kiot. Prethodno, vo 1998 godi-na, Jat i Erbas potpi{aa dogovor od 438 milioni evra za kupuvawe osum avioni od tipot "A319", Jat uplati avans od 17,7 milioni evra, pa odlu~i deka dogovorot ne e ekonomski isplativ. Ova pra{awe so godini ostana nere{eno, a vo Srbija ne stigna nitu eden avion od Francija.

JAT KUPUVA ÊTIRI AVIONI OD ERBAS

MESI] JA ISPRATI INGRA NA RUSKI TERENPORANE[NIOT HRVATSKI PRETSEDATEL LOBIRA ZA BIZNISOT

Poradi dobrata sorabotka me|u Mesi} i Putin, Rusija na grade`nata kompanija Ingra i na drugi hrvatski firmi im dade da gradat objekti, stanbeni kompleksi, pa i da proizveduvaat obuvki

��

ELENA JOVANOVSKA

Germanskata teleko-munikaciska korpo-racija Doj~e telekom

planira da ja namali potro{uva~kata vo svojata gr~ka podru`nica, OTE, preku namaluvawe na brojot na vraboteni i drugi merki na {tedewe, pi{uva "Fajnen{al tajms" - Germanija.“Potrebno e da se re{at u{te nekolku strukturni

predizvici vo delot na raboteweto so fiksnata komunikacija”, izjavi evropskiot ~elnik na Doj~e telekom, Gvido Kerkhof. Vo ramki na planiranite merki, OTE }e se soo~i so namaluvawe na brojot na vraboteni i namaluvawe na platite, so cel da se zajakne profitabilnosta na kompanijata.

DOJÊ TELEKOM GI KRATI TRO[OCITE VO GR^KATA PODRU@NICA OTE

Isto kako porane{niot hrvatski premier Ivo Sanader i crnogorskiot

premier, Milo \ukanovi}, ja otstapi vladetelskata fotelja bez vistinsko objasnuvawe i objaveni povodi, no, sepak, toa go napravi na mnogu popameten na~in. Dodeka Sanader zamina vo vreme na op{tata hrvatska evropska blokada, \ukanovi} zaminuva vo moment koga i Crna Gora, ba-rem na zbor, stana kandidat za Evropskata unija (EU). Iako vo Italija be{e pokrenato obvine-

nie protiv \ukanovi} poradi mafija{ki {verc so cigari, sep-ak, italijanskoto obvinitelstvo poradi diplomatskiot imunitet se otkaà od prodolùvawe na sudskata postapka. Poradi nedostig od hrabrost \u-kanovi} ne ja tresna vratata, no, sepak, skokna niz prozorec vo moment koga i Crna Gora, isto kako i Hrvatska, mora da dokaè deka mora, moè i znae da se presmeta so avtoritarnata vlast i so korupcijata. \ukanovi} se kolne{e vo ev-ropskite vrednosti, no ovaa

prepla{ena, zagrozena i vni-matelna Evropa, isto kako i Va{ington, pove}e ne veruva na zborovi, tuku bara novi lu|e i ~isti race, za da ne ja povtorat poznatata bugarska i romanska prikazna i Hrvatska i Crna Gora. Nestabilnata Evropa ne saka nezreli, a posebno ne raspa{ani, u~enici koi ja izneverija demokratijata, a ja uni{tija ekonomijata.Vo ovaa presmetka nema nedop-irlivi i posveteni slugi, pa po Sanader i \ukanovi} ve}e odnapred se otpi{uva i

kosovskiot premier, Ha{im Ta~i, dodeka vo Slovenija porane{niot premier Janez Jan{a go o~ekuvaat te{ki vre-miwa vo sudskata istraga za obvinenieto deka za odlukata za kupuvawe finski tenkovi dobil debela provizija. Vo Bosna i Hercegovina (BiH) site prikazni za vrskata na mafijata so poli-tikata najmnogu se povrzuvaat za imeto na premierot Milorad Dodik, pa ovoj proklet Balkan vo nezakonski brak na nasilstva i al~nost, ednakvo gi vmreì i klasi~nata i politi~kata mafija.

Po otfrlenite voini, kako porane{niot srpski pretsedatel Slobodan Milo{evi} i hrvatski-ot pretsedatel Frawo Tu|man, na red dojdoa prokockanite reform-isti, kako Sanader i \ukanovi}, koi ovie denovi pa|aat eden po drug, bez ogled na soni{tata za NATO i EU. Vo sporedba so Sanader, \u-kanovi}, zasega se pokaà poitar i pove{t, no i edniot i drugiot ve}e odamna otplovija vo minatoto. Vo ovie novi vremiwa vlastodr{cite, sepak, ostanuvaat sami.

VLADETELITE OSTANUVAAT SAMI

INGRA VERUVA VO MESI]

Stipe Mesi} be{e imenuvan za ~len na Nad-zorniot odbor na Ingra vo juli godinava, poradi toa {to izvozot go smeta za glavna nasoka na

hrvatskata ekonomija i poradi negovoto iskustvo, vrski i poznavaweto na sostojbite na izvoznite pazari na Ingra. “Veruvame deka Mesi} }e ni pomogne so svoite kon-takti i vrski na pazarite na Sredniot Istok, Evropa i Afrika”, izjavija od Ingra. Dodeka be{e pretsedatel, Mesi} vospostavi odli~ni kontakti so dràvnicite od Libija, Katar, Kazahstan, Azerbejxan, zemji koi se delovno interesni. Ingra, pak, poradi krizata se soo~i so golemi prob-lemi, pa vo prvite devet meseci od godinava ima{e zaguba od pet milioni evra. No, neodamna uspea da se dokapitalizira so pretvorawe na del od pobaru-vawata na doveritelite vo kapital na firmata za 16,36 milioni evra. Sega nejziniot kapital iznesuva 36,66 milioni evra. Ingra e sopstvenik i na makedonskata grade`na kom-panija Mavrovo. Te{ko e da se oceni dali novite biznisi na hrvatskata kompanija }e otvorat rabota i za GP Mavrovo e, zatoa {to sostojbata vo Mavrovo ne e najstabilna po vleguvaweto na Ingra.

Svet / Biznis / Politika16 KAPITAL / 29.12.2010 / SREDA

Izgradbata na istra-ùva~ko-tehnolo{-kiot centar Skolk-

ovo vo Rusija moè da dostigne vrednost od 3,9 milijardi dolari, izjavi menaxerot na Skolkovo, Viktor Maslakov. Se o~e-kuva izgradbata da bide zavr{ena najdocna do 2015 godina. Tro{ocite za izgradbata }e bidat ednakvo podeleni me|u dràvnite i privatnite investitori, potencira{e

Maslakov.Ruskiot milijarder Viktor Vekselberg, koj e odgovoren za proektot, izjavi deka Rusija }e odvoi 2,8 mili-jardi dolari od federal-niot buxet za izgradbata na Skolkovo vo periodot od 2011 do 2013 godina. Upravniot sovet na Skolkovo izbra francuski i holandski arhitektonski kompanii kako finalisti na prethodno raspi{aniot natprevar za razvoj

na najdobar koncept za izgradba na Skolkovo, a pobednikot }e bide objaven posledniot den od godinava.Skolkovo, ruskata Si-likonska Dolina, se gradi na samo 20 kilometri od Moskva. Centarot }e se fokusira na pet istraùva~ki oblasti: energetika, informati~ka tehnologija, komunikacii, biomedicina i nuklearna tehnologija.

IZGRADBATA NA RUSKATA SILIKONSKA DOLINA ]E ÎNI OKOLU 4 MILIJARDI DOLARI

Vo poslednite denovi od 2010 godina srebroto ja dostigna najvisokata

cena vo izminatite 30 go-dini. Cenata za edna unca srebro na svetskite berzi dostigna okolu 30 dolari, {to e za 74% pove}e od vrednosta za edna unca na ovoj blagoroden metal na po~etokot od ovaa godina. Vo odnos na drugite bla-gorodni metali, samo pala-diumot ja zgolemi cenata pove}e od srebroto, i toa

za 86%. Vrednosta na zla-toto vo poslednite 12 mese-ci se zgolemi za 26%, a cenata na bakarot za 28%. Analiti~arite istaknuvaat deka investitorite, od SAD, pa s$ do Kina, se naso~ija kon tvrdite metali, kako bran protiv potencijalnata inflacija. Srebroto se koristi i kako blagoroden metal i kako industriski proizvod, istaknuvaat analiti~arite. Ovaa godina se o~ekuvaat

investicii vo vrednost od okolu 4,5 milijardi dolari vo srebro, {to }e opfati pove}e od 24% od vkupniot pazar na srebroto, velat od britanskata konsultants-ka kompanija za metali, GFMS. Pazarot na srebro e rela-tivno mal pazar i izne-suva vkupno 19 milijardi dolari, vo sporedba so 170 milijardi dolari dobi-eni od svetskiot pazar na zlato.

SREBROTO NAJSKAPO VO POSLEDNITE 30 GODINI

“Izrael nema da & se izvini na Turcija za upadot vo maj na turskiot brod Mavi Marmara, koj se obiduva{e da ja probie blokadata na pojasot Gaza. Nie sakame edno: najmnogu da gi za{titime na{ite vojnici i komandiri... i Turcija da priznae deka Izrael ne de-jstvuval zlonamerno, deka iz-raelskite vojnici dejstvuvale pri samoodbrana.”

BENJAMIN NETANJAHUpremier na Izrael

� DVA, TRI ZBORA“Grcija i Portugalija treba da ostanat nadvor od evrozonata, zatoa {to nivnite ekonomii ne se dovolno podgotveni za da ja koristat zaedni~kata evropska valuta. Na dolgoro~en plan }e bide podobro Grcija i Portugalija da ne go koristat evroto, bidej}i ekonomiite na dvete zemji i na nekoi drugi ju`noevropski dràvi od ev-rozonata ne bile podgotveni za zaedni~kata valuta.”

IVAN MIKLO[minister za finansii na Slova~ka

“Bez somnenie, priklu~uvaweto vo evrozonata e najzna~ajno dostignuvawe na ovaa vlada. ^len-stvoto }e donese novi rabotni mesta, povisoki penzii i pobrz ekonomski rast. ]e ni donese stabilnost.”

ANDRUS ANSIPpremier na Estonija

Slu~ajot “Hodorkov-ski” najverojatno }e gi naru{i bilater-alnite odnosi me|u Rusija i Evropskata

unija (EU) otkako sudot vo Moskva go proglasi tajkunot za vinoven.“EU }e prodolì vnimatelno da go sledi razvojot na nas-tanite vo Rusija, bidej}i o~ekuva Rusija da gi po~ituva me|unarodnite obvrski vo oblasta na ~ovekovite prava”, izjavi portparolot na EU za nadvore{ni odnosi, samo ~etiri ~asa po objavuvaweto na presudata. Vtoriot proces {to vo edenmal moskovski sud se vode{e protiv porano najbogatiot Ru-sin, Mihail Borisovi~ Hodor-kovski, zavr{i o~ekuvano. Tojvo ponedelnikot be{e progla-sen za vinoven. Slu~ajot “Ho-dorkovski” stana simbol zapodelenosta na ruskoto op-{testvo. Vo zavisnost od toa vokoja faza e sudeweto, taka sezasiluva i tonot na liberal-nata javnost doma i na pe~atot vo stranstvo. Vo ruskiot sud-ski sistem ne postoi klasi~na porota, ~ii odluki sudijata ima mo} da gi otfrli, a pre-sudata da ja ~ita so denovi, kako vo slu~ajot so Hodor-kovski. Taka, vistinskata rasprava ne e vo sudskata sala, a glavno po internet-blogovite i forumite ili na retkite nezavisni pe~ateni ili elektronski mediumi. Od sprotivnata strana e reìmot vo Moskva, na ~elo so neprikosnoveniot voda~,

premierot Vladimir Pu-tin, i negoviot “partner po vlast”, pretsedatelot Dmitrij Medvedev. Koga se pra{ani za Hodorkovski, tie davaat {turi ili nervozni izjavi od tipot deka za slu~ajot e nadleèn sudot i deka dràvata ili politi~arite ne treba da se me{aat vo negovite odluki (Medvedev) i “nie imame eden od najhu-manite sudovi, a kradcite treba da ostanat vo zatvor” (Putin). Pokrienost na pro-cesot od glavnite nacionalni mediumi nema voop{to. Od aspekt na vlasta, ova e u{te edno od brojnite sudewa {to vo Moskva se vodat protiv ekonomskite prestapnici. No, poglednato od strana na ruskite demokrati i liberali, ~ij stav e po~ituvan na Zapad,

sudeweto protiv Hodorkovski i Platon Lebedev, negoviot sorabotnik vo Jukos, nekoga{ najgolemata naftena kom-panija vo Rusija {to be{e prezemena i anulirana od vlasta posle nivnoto apsewe vo 2003 godina, stana ultima-tivna psiholo{ka granica na sovesta na nacijata. Hodork-ovski go sporeduvaat so An-drej Saharov, legendarniot sovetski disident od 80-te,~ie osloboduvawe be{e pre-sudna to~ka vo demokratizaci-jata na Sovetskiot Sojuz i perestrojkata na Gorba~ov, koja dovede do raspa|awe na komunisti~kata imperija. Osuduvaweto na Hodorkovski na u{te eden dolg zatvorski rok }e ima katastrofalni posledici za razvojot na dene{na Rusija vo odnos na

bezbednosta na sopstveni~kite prava i investiciite vo zem-jata. Po presudata na sudijata, sega se o~ekuva negovata odluka (vsu{nost na vlasta) za dolg ili kratok zatvor za Hodorkovski i Lebedev. Od toa zavisi dali zemjata }e odi po zacrtanata modernizacija na Medvedev, ~ija sposobnost za borba protiv “pravniot nihilizam” i za nezavisen sudski sistem e stavena na test so ovoj proces. Ili po dosega{niot poluavtoritaren pat na Putin, na koj so upra-vuvaweto na dràvata rako-vodat “reìmski obviniteli, ~ekisti i milicioneri”, kako {to kaà Hodorkovski vo ne-govoto posledno obra}awe do sudot na po~etokot na mesecev, koe ve}e vleze vo analite na istorijata.

PRODOL@ENATA KAZNA ZATVOR NE POMINA BEZ REAKCII

Zavr{i vtoriot sudski proces protiv porane{niot ruski naften baron. Vo tradiciite na sovetskata propaganda, izrekuvaweto na presudata be{e odloèno poradi novogodi{nite praznici, za odv-lekuvawe na vnimanieto. Biznisot na samovolieto vo Rusija na Putin i borbata protiv nego

��

HODORKOVSKI ]E GI NARU[I ODNOSITE POME\U RUSIJA I EU?!

So poslednata proda`ba na pak-etot dràvni akcii

vo energetikata, Polska se pribliì do rekordot na prihodi ostvaren vo 2000 godina vo vrednost od 6,75 milijardi evra. Dokolku Antimonopolska-ta kancelarija ja odobri dogovorenata proda`ba na Energe, ovoj rekord moè da bide sru{en i so toa se o~ekuva pri-hodite od privatizacija-ta ovaa godina da dos-

tignat okolu 4,75 mili-jardi evra. Od vkupno 200 privatizacii vo tekot na 2010 godina, se prodadoa samo 20 gigantski kompanii, a ostanatiot del opfati proda`ba na pomali pa-keti vo malite i sredite pretprijatija. Vo ovoj moment, Dràvniot trezor ima pove}e od 51% akcii vo 43 pretprijatija, a pomalku od 51% akcii ima vo 323 akcionerski

dru{tva.Ministerot na dràvniot trezor, Aleksandar Grad, vo tekot na 2010 go-dina najmnogu prodava{e energetski i rudarski kompanii koi obez-bedija pove}e od 50% od ovogodine{niot prihod od privatizacijata, a kako najgolem negov uspeh vo presret na global-nata finansiska kriza se smeta izleguvaweto na Var{avskata berza na berzanskiot pazar.

REKORDNA PRIVATIZACIJA VO POLSKA

Dve tretini od Bri-tancite smetaat deka vo tekot na slednata

godina }e raspolagaat so pomalku pari, a duri 38% od niv o~ekuvaat deka nema da bidat vo mo`nost da gi platat nitu mese~nite smetki, se veli vo istraùvaweto na kompani-jata za istraùvawe na pazarot i javnoto mislewe, Populus. Spored istraùvaweto, vakvite rezultati se dolàt na strogite vladini

merki za {tedewe, koi treba da stapat na sila na po~etokot od 2011 godina. Glavniot zaklu~ok od ova istraùvawe pokaùva deka Britancite stravuvaat od tekot na nastanite koi }e ja odbeleàt slednata godina. Britanskata Vlada gi ob-javi merkite za {tedewe vo oktomvri godinava, koi }e opfatat namaluvawe na buxetot za 2011 godina za 182 milijardi evra. Najav-enite merki, me|u drugoto,

predviduvaat i otpu{tawe na 500.000 vraboteni od javniot sektor vo pe-riod od ~etiri godini, a pogolemiot del od vladi-nite institucii gi o~ekuva namaluvawe na tro{ocite za 19%. Istraùvaweto predupredu-va i na mo`nosta za iz-bivawe na protesti. Imeno, sekoj petti od anketiranite ne ja isklu~uva mo`nosta da u~estvuva vo potencijal-nite demonstracii protiv strogite vladini merki.

BRITANCITE GI OÊKUVA TE[KA 2011 GODINA

BORIS KAMÊVspecijalno za "Kapital"

od Sankt Peterburg

� Osuduvaweto na Hodorkovski na u{te eden dolg zatvorski rok }e ima katastrofalni posledici za razvojot na dene{na Rusija

Svet / Biznis / Politika 17KAPITAL / 29.12.2010 / SREDA

� SVET 0-24 �

...OSTANAA NA ULICA!Poplava gi "izbrka" Avstralijancite od doma

Ogromnata poplava koja ja zafati severoisto~na Avstralija zatvori pove}e od 300 pati{ta i gi natera gra|anite da

gi napu{tat svoite domovi. Samo dosega, poplavata & nanese {teta vredna nekolku stotici milioni dolari.

...TERORISTI^KI NAPAD!?Indija }e se brani so zasilena bezbednost

Poradi teroristi~ki zakani od voena grupa od Pakistan, indiskoto ministerstvo za vnatre{ni raboti gi zgolemi

merkite za bezbednost vo Mumbai i drugite gradovi vo oko-linata.

...BEGSTVOPove}e od 600 kriminalci izbegaa od Kina

Pove}e od 600 kineski ekonomski kriminalci, obvineti za pronevera, perewe pari i zatajuvawe danok, pobegnaa vo

Severna Amerika i Jugoisto~na Azija. Kako {to ekonomski raste Kina, taka se razmnoùvaat i nejzinite kriminalci.

VASE [email protected]

Evropskata komisija sesoglasi i vo 2011 godi-na da prodolì so fi-nansiskata pomo{ za zagrozenite dràvi i

kompanii, koi soo~eni so eko-nomskata kriza naidoa na te{-kotii vo svoeto funkcioni-rawe. No, sepak, Komisijata seodlu~i da vovede postrogi mer-ki so koi kompaniite ve}e ne-ma da bidat vklu~eni vo pri-vremenata “krizna ramka” za finansiska pomo{, za da se osigura soodvetno restruktu-rirawe na ekonomijata. [to se odnesuva do finansiskiot sektor, od prvi januari 2011 godina, sekoja banka koja }e pobara finansiska pomo{ vo forma na kapital ili merki za olesnuvawe na nejzinoto rabotewe }e bide potrebno da podnese do Komisijata svoj plan za restrukturirawe. Ram-kite za poddr{ka vo krizata bea vovedeni vo 2008 godina, kako odgovor na globalniot ekonomski kolaps koj vo toj pe-riod po~na da ja zafa}a i EU.Za “kriznite ramki” vo juli ovaa godina ve}e bea naprave-ni i nekoi adaptacii.“Po re~isi dve godini od voveduvaweto na specifi~en reìm za pomo{, treba da se podgotvime postepeno da se vratime na normalno funk-

cionirawe na pazarot. Sekako deka rizikot koj ostanuva e obnoveniot stres na paza-rite, a pretstavuva pri~ina da se prodolì pretpazlivo kon procesot za izlez od krizata”, veli Hoakin Al-munia, potpretsedatelot na Evropskata komisija nadleèn za konkurentna politika.

Finansiskata kriza gi natera zemjite-~lenki na Evropskata unija da odvojat ogromni sumi pari za za~uvuvawe na fin-ansiskata stabilnost. Dodeka neophodnata dràvna pomo{ za finansiskiot sektor be{e dozvolena pod posebni uslovi za krizni situacii, dràvnata pomo{ za nefinansiskiot

sektor ostana prete`no sta-bilna. Pozitivniot aspekt e toa {to, vo ovie okolnosti, zemjite-~lenki prodolìja da gi prenaso~uvaat dràvnite subvencii kon sektorite za istraùvawe, za{tita na ìvotnata sredina i drugi celi od op{t interes, koi pottiknuvaat razvoj i novi

rabotni mesta. Vrednosta na nacionalnata pomo{ vo finansiskiot sektor, koja e odobrena od Evropskata komisija vo periodot pome|u oktomvri 2008 i oktomvri 2010 godina iznesuva{e okolu 4,5 iljadi milijardi evra, pi{uva vo esenskiot Izve{taj za dràvna pomo{ na EU. Sumata prezemena od bankite vo 2009 godina iznesuva okolu 1,1 iljadi milijardi evra. Najgolemiot del od ovaa pomo{ (76%) doa|a vo oblik na dràvni zaemi i garancii za odrùvawe na me|ubankarskoto finansir-awe, koe bi vlijaelo samo na javnite finansii, dokolku bidat dovedeni vo pra{awe, dodeka rekapitalizacijata iznesuva 12%, a za pomo{ta preku olesnitelni merki se odvojuvaat 9%.

POMO[ ZA NADMINUVA-WE NA FINANSISKATA I EKONOMSKATA KRIZA

So koordiniranata akcija na zemjite-~lenki za poddr{ka na bankite, zaedno so vovedu-vaweto na krizni pravila za dràvna pomo{ od strana na Komisijata, be{e izbegnat totalniot kolaps na fin-ansiskiot sektor, no zatoa se ograni~ija promenite vo konkurentnosta vo ramkite na edinstveniot evropski pazar na Unijata. Za da se minimizira vlijanieto od

ograni~uvawata na kreditnite uslovi, zemjite-~lenki & odo-brija pomo{ i na realnata ekonomija vo ramkite na privremeniot plan usvoen od Komisijata, na krajot od 2008 godina. Pomo{ta glavno se sostoe{e od subvenicii vo visina do 500.000 evra po kompanija, subvencionirani kamati na kreditite i nama-leni kamati za kreditite za proizvodstvo na ekolo{ki produkti. Odobrenata suma vo periodot me|u dekem-vri 2008 i prvi oktomvri 2010 godina iznesuva 82,5 milijardi evra. Izve{tajot pokaùva deka zemjite-~lenki so nivnite napori se na pat da ja prenaso~at pomo{ta kon horizontalni celi od op{t interes. Osobeno e zabeleìtelno toa {to Ko-misijata, i pokraj krizata vo ekonomskiot sistem, obrna vnimanie na regionalnata pomo{, za{titata na ìvo-tnata sredina, za{tedata na energija i pomo{ta za istraùvawata, razvojot i inovaciite. Ovie celi pomalku ja naru{uvaat konkurentnosta, no pridone-suvaat i za postignuvaweto na strate{kite celi na EU do 2020 godina, za inteligenten (inovacii, istraùvawe i razvoj), odr`liv (energetska efikasnost) i obemen rast (ve{tini).

Po re~isi dve godini od voveduvaweto na specifi~niot reìm za pomo{, EU postepeno se vra}a na normalno funkcionirawe na pazarot. Sekako deka rizikot koj ostanuva e obnoveniot stres na paza-rite, a toa pretstavuva pri~ina da se prodolì pretpazlivo kon procesot za izlez od krizata

��

PREKU POSTROGI USLOVI ZA FINANSISKA POMO[

EVROPSKATA KOMISIJA JA PROLONGIRA “KRIZNATA RAMKA”

Feqton18 KAPITAL / 29.12.2010 / SREDA

44

Pred to~no edna ne-dela, na 22 dekem-vri, administrato-rite na Skajp na nivnata stranica

na Tviter ja postavija sled-nava poraka: “Nekoi od vas moèbi imaat problemi so vleguvaweto vo Skajp. Nie go istraùvame slu~ajot i se izvinuvame {to gi preki-navme va{ite razgovori... Inènerite i operatorite na sajtot rabotat nonstop za da gi vratat rabotite vo normala”. Ovaa poraka ne be{e golema uteha za biznis-elitata koja go koristi ovoj softver za interna komu-nikacija i komunikacija so svoite klienti, no, kako {to poentira{e Rajan Kim od onlajn-mediumot Gigaom, biz-nisite koi zavisat od drugite onlajn-servisi sekoga{ treba da imaat rezervni planovi. Ako Skajp ne raboti, }e gi koristite drugite servisi za instant-poraki. Ako “padne” Gmail, koristete Tviter. I taka so red. No, sepak, nefunkcioniraweto na Skajp predizvika vnimanie.Sli~na vakva panika se sozdade vo 2007 godina, vo avgust, koga re~isi dva dena Skajp be{e nedostapen za mnozinstvoto korisnici. Toga{ problemot go sozdade aùriraweto na opera-tivniot sistem Windows, {to kako rutina kaj mnozinstvoto korisnici, go poplavi peer-to-peer sistemot. Za dopolnitelni informacii za neraboteweto {to se slu~i pred nekolku dena, kompanijata, {to sega e so sedi{te vo Luksemburg, ot-vori poseben blog na svojot portal. Ovojpat obvinuva{e za prekin na klasterite od peer-to-peer konekcijata. No, raka na srce, za pomalku od 24 ~asa na istiot blog se pojavi videosoop{tenie so izvr{niot direktor Bejts, koj dade potvrda deka servisot se vra}a vo funkcija. Me|u drugoto, gospodinot Bejts na site ni gi ~estita pret-stojnite praznici.Kompanijata denes e naso~ena

PETAR [email protected]

SINOTO OBLA E OD ESTONIJANAJGOLEMITE INTERNET-KOMPANII VO SVETOT: SKYPE

PRIKAZNI OD WALL STREET

Comcast mora da se soglasat so ba-raweto na regula-torite vo SAD za da dozvolat pret-platnicite na ovoj

medium da moàt da gi sle-dat onlajn-videostrimovite na nivnite rivali dokolku sakaat da dobijat dozvola

�� So prezemaweto, Comcast, koj e najgolem kabel-ski operator vo SAD, }e se zdobie so pravoto za koristewe na televizijata NBC-nejzinata mreà, stanici, kablovskite kanali, biblioteka od pove}e od 4.000 filmovi, kako i del od on-lajn-videoservisot Hulu

za kupuvawe na NBC.Isto taka, kompanijata }e mora da dozvoli i proda`ba na svoite ekskluzivni progra-mi na svoite rivali dokolku tie bidat zainteresirani za niv, kako i da dozvolat konkurentskite programeri da moàt da gi nudat svoite uslugi na nejzinite pretplat-

nici.Ovie uslovi se naloèni od strana na Federalnata komisija za komunikacii na SAD i za istite nejziniot ~len Xulius Genahovski veli deka tie gi zadovoluvaat uslovite koi Comcast mora da gi ispol-ni pred da bide realizirano kupuvaweto na NBC. So niv,

da ja kompletira rundata na inicijalnata javna ponuda, za koja, otkako izleze, vedna{ se pojavija potencijalni kupuva~i od “Golemite bra-}a”, kako Fejsbuk, Cisko, Gugl i Majkrosoft. Vo me|uvreme, mora da kaème deka se raboti za kompanija ~ii pri-hodi za prvata polovina od godinava bile pove}e od 400 milioni dolari. Dokolku pri-hodot presmetan na krajot na godinava, {to se o~ekuva da

dostigne pove}e od 800 mil-ioni dolari, go pomnoìme so 5, procenetata vrednost na kompanijata nadminuva 4 milijardi dolari.

ZABRANETOTO OVO[JE VO KINA

Internet-kompanijata Skajp limited (Skype Limited) e osnovana vo 2003 godina od strana na {vedskiot pret-priema~ Niklas Zenstrom i negoviot danski kolega Janus Fris. Sepak, najpopu-

larni likovi okolu glavniot proizvod na ovaa kompanija se estonskite inèneri za softver Ahti Hejnla, Prit Kasesalu i Jaan Talin. Ovie programeri od zemjata kade {to moè da se glasa preku Internet, zaedno so Niklas i Janus, bea i glavnite likovi koi stoeja zad peer-to-peer softverot za spodeluvawe na podatoci Kazaa (Kazaa).Inaku, za imeto na Skajp be{e odgovoren samiot In-

ternet. Edno od prvi~nite imiwa za proektot bilo “Skaj pir-tu-pir”, koe bilo skrateno na Skajper (Skyper). Kako i da e, nekoi od dome-jnite {to asocirale na Ska-jper ve}e bile zafateni. Na kraj, po mnogu obidi, so samoto skratuvawe na posled-nata bukva, ostanal domejnot Skajp, edinstvenoto slobodno ime koe denes pretstavuva sinonim za internet-povik i razgovor. Otkako bea reg-

istrirani domejnite Skype.com i Skype.net, vo avgust 2003 godina be{e objavena i prvata javna Beta verzija na Skajp.Iako vo septemvri 2005 godina vo Kina stapi zabra-nata za Skajp, samo po eden mesec kompanijata stana del od Ibej, otkako onlajn-auciskata ku}a gi ostvari planovite za akvizicija na ovaa nade`na kompanija. Toga{ Ibej se nadeva{e deka

�� Ovaa kompanija koja ima 550 milioni korisnici niz svetot, od pogolemiot del od niv ne zema ni cent. Konektiraweto me|u korisnicite so instant-poraki ili ostvaruvawe glasovni i videopovici preku Internet e besplatno. Edinstven na~in na zarabotka e javuvaweto kon fiksnata i mobilnata telefo-nija, kako i ispra}aweto SMS

� Neraboteweto na Skajp vedna{ stanuva svetska vest Neraboteweto na Skajp vedna{ stanuva svetska vest

COMCAST MORA DZA DA JA KUPI N

Feqton 19KAPITAL / 29.12.2010 / SREDA

}e go iskoristi servisot za kupuva~ite i prodava~ite na nivniot pazar da moàt polesno da komuniciraat. Me|utoa, biznis-planovite na Ibej propadnaa, bidej}i nivnite korisnici sakaa da komuniciraat kako i dosega - po imejl. Taka, lani, esenta, kompanijata na Do-nahju soop{ti deka planira inicijalna javna ponuda na Skajp. Golem del od akciite na Skajp bea prodadeni na grupata investitori. Pod vodstvo na Ibej, vo ranite meseci na 2006 go-dina brojot na registrirani korisnici na Skajp dostigna 100 milioni lu|e. Taa brojka & pomogna na kompanijata da razmisluva za novini, pa vo oktomvri ve}e be{e lansirana vtorata verzija na Skajp. Inaku, prvata pogolema novina be{e objavena pre-thodnata godina, koga Skajp

kako {to istakna Genhovski, na najdobar na~in }e bidat zadovoleni javnite interesi i standardi neophodni za celoto ova prezemawe da pomine kako {to treba.^lenovite na Komisijata, sostavena od tri demokrati, me|u koi i Genhovski i dvajca republikanci, imaat ovlastu-vawa da go prifatat ispol-nuvaweto na ovie uslovi, da odlu~at za nivno zajaknuvawe ili olabavuvawe pred da bide dadeno ovlastuvawe i dozvola za vakvoto spojuvawe. Ona {to s$ u{te ne se znae e vremeto koga }e bide sprove-deno toa glasawe. Od strana na Comcast se nadevaat deka

ova glasawe vo nivna korist }e bide napraveno tokmu za eden mesec. “Se nadevame i iskreno o~ekuvame deka Komisijata }e go sprovede ova glasawe vo tekot na januari idnata godina i deka odlukata }e bide pozitivna, odnosno }e bide odobreno kompletno sproveduvawe na ovaa transakcija”, istakna vo svojata poraka Dejvid Koen, izvr{niot potpretsedatel na Comcast.No, za razlika od Koen, neza-visniot senator od dràvata Vermont, Barni Sanders, izjavi deka Komisijata ne smee da dozvoli da se spro-vede ova spojuvawe, bide-

j}i, kako {to veli toj, so toa }e se sozdadela monolitna mediumska supermo}. So spojuvaweto, Comcast, koj e najgolem kabelski operator vo SAD, }e se zdobie so pra-voto na koristewe na televiz-ijata NBC - nejzinata mreà, stanici, kablovski kanali, kako {to se na primer MSNBC i USA Network, biblioteka od pove}e od 4.000 filmovi, kako i del od onlajn-videoservisot Hulu. Spored analiti~arite, se o~ekuva komisionerite da raspravaat za celoto ova spojuvawe nekolku dena i deka odlukata nema da bide tolku lesno donesena. Ispolnuvaweto na baranite

uslovi od strana na Comcast }e im ovozmoì na kom-paniite kako {to se Netflix, Amazon, Google, kako i Apple, da go koristat Comcast za distribucija na svoite onlajn-videoservisi.Istoto se odnesuva i na nekoi drugi rivalski provajderi na onlajn-uslugi, kako {to se Direct Tv, Dish Network, AT&T, kako i Verizon. Menaxerskiot tim na Comcast pobara od strana na Komisijata ovie uslovi da bidat limiti-rani vremenski, odnosno za po~ituvawe na istite i za nivnoto vaèwe Komisijata da donese vremenska ramka. Dokolku nastanat nekoi prob-

lemi i bide potrebna kakva bilo arbitracija, od Com-cast baraat taa arbitraà da bide vo nadle`nost na Komisijata.Konkurencijata na Comcast nastojuva deka Komisija-ta mora da donese vakvi ograni~uvawa so cel da se obezbedi kompetitiven pazar. Viacom, sopstvenikot na MTV Networks i na Comedy Central, pobara od strana na Komisijata vnimatelno da bidat razgledani site aspekti na nivnata odluka, bidej}i so vakvoto spojuvawe }e mu se dozvoli na Comcast da ja koristi svojata mo} vo odreduvawe na nezavisnosta

na svoite programi. Sepak, od Comcast }e mora da ~ekaat ne samo na odlukata od strana na Komisijata, tuku i na odlukata, povrzana so ova pra{awe, {to treba da ja donese Oddelot za pravda na SAD.Spojuvaweto se odnesuva na otkup na 51% od akciite koi General Electric gi poseduva vo NBC vo vrednost od 6,5 milijardi dolari vo gotovo, kako i prava na koristewe na kanalite na Comcast vo vrednost od 7,25 milijar-di dolari, vklu~uvaj}i i zaedni~ko vloùvawe vo sop-stvenosta na ovaa kompanija za zabava.

po~na so videotelefonijata.Vo tekot na 2007 godina se pojavija aùrirawa koi ponudija novi operacii za softverot, kako Skajp Fajnd ili Prati pari (Send Money), preku koi korisnicite moàt da ispra}aat pari preku PejPal od eden korisnik na Skajp do drug, kako i mnogu drugi podobruvawa. Razli~ni “apdejti”, vklu~itelno i ver-ziite za Soni i Linuks, bea objaveni slednata godina. Taa godina prednostite na Skajp bea prepoznaeni i od produ-centite na sedmata sezona od

amerikanskoto {ou “Koj saka da bide milioner?”. Preku Skajp, Amerikancite moèa da go “povikaat svojot prijatel” i preku videokonferencija najposle “da go vnesat” vo {outo. Vo 2009 godina be{e lan-siran Skajp 4, Linuks ver-zijata be{e podobrena, a be{e lansiran i Skajp za biznis-korisnicite. Spored toga{nite analizi, duri 35% od korisnicite na Skajp ja koristele programata za biznis-celi. Sepak, vo april Ibej gi soop{ti planovite za

razdelba so Skajp - za nared-nata godina be{e planirana inicijalna javna ponuda. Po nekolku meseci, liderot vo peer-to-peer tehnologi-jata, Xoltid (Joltid), pred amerikanskata vlast dade predlog za ograni~uvawe na dogovorot za licencirawe so Ibej, preku koj Ibej (a na toj na~in i Skajp) moè da ja koristi nivnata peer-to-peer tehnologija. Ako ovoj predlog uspee, toa }e zna~i vistin-ski “R.I.P. Skype”, kako {to minatata nedela komentiraa korisnicite na Fejsbuk. No, bez stravuvawe, Ibej objavi proda`ba na 65% od Skajp na konzorciumot od Indeks ven~rs i Silver Lejk partners, a vo noemvri be{e kompletirana i proda`bata na 70% od kompanijata na spomenatiot konzorcium vo koj novi ~lenovi bea An-dersen Horovi~ i Estoncite. Biznisot be{e procenet na 2,75 milijardi dolari.Godinava, vo maj izleze Beta verzijata na Skajp 5. Vo av-gust, pak, inicijalnata javna ponuda be{e zgolemena na 100 milioni dolari, a esenoska bordot na direktori na Skajp go nazna~i noviot izvr{en direktor, Toni Bejts. Toga{ be{e lansirana i komplet-nata verzija 5, a so nejzino instalirawe korisnicite na

Skajp moàt da pra}aat SMS, da “~atuvaat”, kako i da se javuvaat na svoite prijateli od Fejsbuk.

KAKO ZARABOTUVA SKAJP?

Za volja na vistinata, ovaa kompanija, koja ima 550 mil-ioni korisnici niz svetot, od pogolemiot del od niv ne zema ni cent. Konektiraweto me|u korisnicite so instant-poraki ili ostvaruvawe gla-sovni i videopovici preku Internet e besplatno. Edin-stven na~in na zarabotka e javuvaweto kon fiksnata i mobilnata telefonija, kako i ispra}aweto SMS. Na krajot na kraevite, dokolku i ovaa mo`nost se sporedi so cen-ite na regularnite telefon-ski servisi, taa ~ini mnogu poevtino i nudi mo`nost za mese~no pla}awe ili pla}awe po razgovor.Onie koi sakaat da go ko-ristat ovoj softver bez da se logiraat na svoite kompjuteri istoto moàt da go napravat preku kupu-vawe specijalni telefoni ~ii platformi koristat Skajp. Serii takvi telefoni vklu~uvaat nekoi telefoni na Nokia, Ajfon na Epl, kako i Android na Gugl. No, i onie koi gi koristat be-splatnite beneficii i onie koi pla}aat ne moàt da se javat na itnite telefonski broevi kako 192.Za razlika od drugite VoIP servisi, kompanijata Skajp ne koristi serveri, no se koristi so bekgraund pro-cesiraweto na kompjuterite vo koi e instaliran nivniot softver. Ovoj fakt gi neu-tralizira finansiskite od-livi vo tehni~ka poddr{ka,

pa kompanijata opravdano ima 500 vraboteni. Golem del od ovie lu|e rabotat vo sedi{teto vo Luk-semburg, no odreden broj ima i vo nivnite pretstavni~ki kancelarii vo London, Stok-holm, Tajlin, Tartu, Praga i San Hoze, Kalifornija. Oficijalnite podatoci od Komisijata za hartii od vrednost zboruvaat deka vo prvite {est meseci od godinava ovaa internet-kompanija ostvarila 406 milioni dolari vo prihod, {to e 25% pove}e od istiot period lani. No, s$ u{te ostanuva mal procentot na korisnici koi pla}aat za razgovori. Toa se samo 6,5% od site korisnici na servisot na Skajp. Sepak, ârls Golvin vo analiza za Forester Risr~ veli deka i besplatnite korisnici imaat svoja vrednost za ovaa kom-panija, koja, od druga strana, razviva razni na~ini za da ja zgolemi upotrebata me|u biznis-zaednicata. Proekciite na noviot direk-tor za zabrzuvawe na rastot se naso~eni kon integracija so drugi internet-kompanii. Slednava godina target na Bejts se korporativnite telefonski linii, koi, spored firmata Frost i Zalivan Frost&Sullivan), koja go istraùva pazarot, okolu 38% ovozmoùvaat internet-povici.

Vo naredniot broj na “Kapital” }e doznaete za servisot koj ovozmoùva “dnevna brejnstorming ses-ija” i pretstavuva vistin-ski opinion maker vo dina-mikata na dene{ninata, Twitter

�� Kompanijata osnovana pred sedum go-dini denes e naso~ena da ja kompletira rundata na inicijalnata javna ponuda, za koja, otkako izleze, vedna{ se pojavija potencijalni kupuva~i kako Fejsbuk, Cisko, Gugl ili Majk-rosoft

DA ISPOLNI MNOGU USLOVI NBC

Po~ituvani ~itateli,Feljton vo Kapital: Najgolemite internet kompanii vo svetot. Doznajte za toa kako Fejsbuk, Gugl, Amazon i ostanatite, od pretpriema~ki potfati bazirani na inovativnosta i kreativnosta na svoite osnova~i, za samo nekolku godini stanaa globalni kom-panii {to “teàt” desetici milijardi dolari.

INVESTITORIESEMER VEN^R PARTNERS � (Bessemer Venture Partners)DREJPER FI[ER JURVETSON � (Draper Fisher Jurvetson)INDEKS VEN^RS � (Index Ventures) IBEJ �ANDERSEN HOROVI^ �INVESTICISKIOT BORD NA PENZISKIOT PLAN �ZA KANADA (CPP Investment Board)SILVER LEJK PARTNERS � .

Minatata godina Ibej ja kompletira{e proda`bata na Skajp, a kompanijata be{e proceneta na 2,75 milijardi dolari. Konzorciumot na investitori, predvoden od Silver Lejk partners, ja kupi kompanijata i kontrolira 70% od akciite.

TONI BEJTS, glaven direktor na Skype LimitedBejts ima pove}e od

20 godini iskustvo vo komunikaciite i internet-industriite, a najblisko mu e ona kako generalen menaxer na Sisko en-terprajs. Kako ekspert vo internet-tehnologi-ite, ovoj Angli~anec poseduva devet patenti, a bil i del od bordot na Jutjub. Vo negovoto prvo intervju za “Wu-jork tajms” se opi{uva kako fan na Skajp (Skype), koj mu ja spasil biznis-karierata pri nekoe patuvawe vo Aljaska.

� Danecot Danecot JANUS FRIS JANUS FRIS, , eden od osnova~ite na Skajp eden od osnova~ite na Skajp

� NIKLAS ZENSTROMNIKLAS ZENSTROM od od [vedska, ortakot na Fris [vedska, ortakot na Fris

4 FEVRUARI 2011 - SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS KONSALTING

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: [email protected]; TEL: 02 2551 441;LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI

KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

� MAKEDONSKITE KONSULTANTI ZA SU[TINATA NA INOVATIVNOSTA KAKO NOV KONCEPT VO DELOVNOTO RAZMISLUVAWE I DELUVAWE

� KAKO EFIKASNO DA GO INTEGRIRATE MARKETINGOT I SOCIJALNITE MEDIUMI VO RABOTEWETO VO NASOKA NA ZGOLEMENA PRODA@BA I POGOLEMA PREPOZNATLIVOST NA VA[ATA KOMPANIJA?

� KOLKU ^INI IMPLEMENATCIJATA NA ODREDEN STANDARD?

� JAVNO - PRIVATNO PARTNERSTVO - POTENCIJALI, MO@NOSTI ZA KOMPANIITE, ZAKONSKA RAMKA, SOVETI

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJAL-NIOT PRILOG BIZNIS KONSALTING KOJ KE IZLEZE NA 4 FEVRUARI 2011 VO NEDELNIKOT KAPITAL.

K O M E R C I J A L E N O G L A SK O M E R C I J A L E N O G L A S

arieriWWW.KAPTAL.COM.MK

INTERVJU

KOLUMNI

KK11... Mudrite lu|e ne samo {to gi koristat prilikite, tuku i gi sozdavaat...

KAKO POLESNO DO PODOBRI IZVE[TAI?� STRANA 26

KAPITAL / SREDA / 29.DEKEMVRI.2010

A

K1- Kariri, e redoven dodatok vo Kapital - vo sreda! Kako da se postavat celite, da se pronajdat re{enijata, i kako da se vospostavi ramnoteà megu karierata i ìvotot! Za brzinata na reagirawe, na~inite na re{avawe na krizni situacii, motiviranosta i naso~enosta kon ostvaruvawe na rezultati, sposobnosta za u~ewe, kompetentnost i, se razbira, upravuvaweto so vrabotenite. Zapomnete: Vrabotenite se edinstveniot su{tinski element od sekoja kompanija, koj konkurencijata ne moè da go kopira!

MISLA NA NEDELATA

Alkaloid AD e pazarno orientirana kompanija koja re~isi sedum decenii raboti na proizvodst-voto na lekovi, kozmeti~ki i hemiski proizvodi, kako i na prerabotka na bilni surovini. Vrabo-tenite se najva`niot resurs za Alkaloid, pa, zatoa, kompanijata im nudi sigurnost i pridobivki {to istovremeno }e go stimuliraat nivniot li~en i profesionalen uspeh. Imperativ za Alkaloid pretstavuva za{titata na interesite na vrabotenite, potro{uva~ite, akcionerite i delovnite partneri, za {to svedo~i i osnovnata opredelba na kompanijata “ZDRAV-JETO PRED S$.”Od laboratoriite do korporativnite funkcii za poddr{ka, vrabotenite vo Alkaloid se razli~ni, no site se ednakvo vrednuvani za nivnite unikatni talenti. Alkaloid ja ceni raznovidnosta, bidej}i e osnova za razbirawe na ednakvo razli~nite klienti. Za najva`niot resurs – vrabotenite - razgovara-vme so nejziniot menaxer za ~ove~ki resursi, Nikola Eftimov.

Samo vo poslednite 20 godini Alkaloid vo �svoeto osovremenuvawe ima vloèno me|u 70 i 80 milioni evra! Paralelno so voveduvaweto novi tehnologii, ja menuva i strukturata vo polza na visokostru~nite kadri. Kolkav del od ovie investicii se odnesuva na potrebite za investirawe vo ~ove~kiot kapital?

Generalna opredelba na Alkaloid e da investira vo kontinuirana edukacija, ne samo na svoite momentalni, tuku i na potencijalnite kadri. Moàm da kaàm deka investiciite vo domenot na edukacijata na sopstvenite kadri vo posled-nite pet godini se dviàt okolu 1% od vkupnite prihodi na kompanijata, {to pretstavuva seriozna investicija. Poa|ajki, pak, pred s$, od op{testvenata odgovor-nost, no, se razbira, i od potrebite na biznisot, preku svojata fondacija Traj~e Mukaetov inve-stirame i vo potencijalni kadri - studenti na 3 i 4 godina od Medicinskiot i Farmacevtskiot fakultet pri Univerzitetot Sv. Kiril i Metodij od Skopje. Dosega vkupno imame stipendirano pove}e od 140 studenti, od koi desetina ve}e rabotat vo na{ata kompanija.Nie sme edna od retkite kompanii vo Makedonija koja stipendira tolkav broj studenti. Toa n$ pravi poodgovorni op{testveno, no i ni ovozmoùva postudiozno planirawe i implementacija na na{ata kadrovska politika. Samiot fakt {to ve}e desetina od zavr{enite studenti rabotat vo Alkaloid e sesrdno pozdraven od zaedni-cata, no ja potvrduva i celishodnosta na celata inicijativa.

Alkaloid raste so razvojot na svoite vraboteni

NIKOLA EFTIMOVMENAXER ZA ÔVE^KI RESURSI NA ALKALOID

PRODOL@UVA NA STR.25

NAUÎV DEKASEKOGA[ KOGA

]E SE POSTIGNE NE-[TO VA@NO, TOA E NAPRAVENO OD ÔVEK SO IDEJA I SO MISIJA.”

PITER DRAKERMENAXERSKI GURU

Na{ata kompanija e maksimalno pos-vetena na razvojot, nagraduvaweto i zadrùvaweto na talentite. Razvojot na vrabotenite pretsta-vuva razvoj i za Al-kaloid. Vrabotenite se nejziniot najvaèn resurs, pa, zatoa, kompanijata im nudi sigurnost i pridobiv-ki, koi istovremeno }e go stimuliraat nivniot li~en i pro-fesionalen uspeh, no }e go stimuliraat i ponatamo{niot rast na kompanijata

NAGRADENI NAJUSPE[NITE MENAXERI ZA ÔVE KI RESURSI

� STRANA 22

uuuu||ee eeeee ssamo o iiiii

KARIERNITE CENTRI DOBRO RABOTAT, NO NIVNIOT BROJ E MAL!

� STRANA 22

[EST NA INI ZA ODLI^NO ISKORIS-TUVAWE NA VA[ATA PRODUKTIVNOST

� STRANA 24

IVANA DOJÎNOVSKA-STOJANOVI]

PRINCIPOT NA PETER ILI HIERARHIJA NA NESPOSOBNITE � STRANA 24

NATA[A IVANOVSKA

[TO TREBA DA PRAVITE ZA SVOJATA KARIERA? � STRANA 24

22 KARIERI SREDA / 29/12/2010 / KAPITAL

INICIJATIVA NA GLOBAL HR

TEMA NA BROJ


IVANA [email protected]

Vo ramkite na visokoobra-zovnite institucii s$ pove}e se naglasuva ulogata na kari-ernite centri. Kako relativno nova forma na sorabotka me|u kompaniite i fakultetite, tie s$ pove}e dobivaat uloga na

pottiknuva~i na taa neophodna sorabotka. Kako sostaven del od organizaciskata struktura na visokoobrazovnite institucii, kariernite centri pomagaat nastavnite

programi da se menuvaat spored potrebite na kompaniite za koi tie obrazuvaat kadri. Organiziraat i obuki za zgolemuvawe na ve{tinite na studentite za polesno da se adaptiraat na pazarot na trud. Kari-ernite centri gi naso~uvaat kompaniite kon pravilna regrutacija za izbor na dobro kvalifikuvan kadar od fakultetite i kon poaktivna sorabotka vo odnos na izvr{uvaweto na praktikantska rabota od strana na studentite. Vo Makedonija, generalno, kariernite centri se vo podem. Privatnite fakulteti mnogu vloùvaat vo niv, a kaj dràvnite visokoobrazovni institucii imame kon-

tradiktorna situacija kade {to edni fakulteti vloùvaat navistina mnogu vo kariernite centri, a drugi s$ u{te nemaat ni po~etni aktivnostii. Izrazena proak-tivnost kaj dràvnite fakulteti posebno se zabeleùva kaj tehni~kite fakulteti, poto~no kaj Ma{inskiot i Tehnolo{ko- metalur{kiot fakultet.

KAKO FUNKCIONIRAAT KARIERNITE CENTRI?

Edi Smokvarski, menaxer na Karierniot centar na Amerikan Kolex vo Skopje, ob-jasnuva deka sorabotuvaat so pove}e od 100 kompanii i deka moàt da se pofalat so brojka od 253 studenti koi uspe{no

izvr{ile praksa vo kompanii za period od dve godini (2008-2009 godina). “Od is-tite kompanii Fakultetot dobiva "fidbek" ili evaluaciski listovi koi soop{tuvaat kakvi bile site studenti oddelno na praksata. Istovremeno, studentite, pred da odat na praksa, imaat sli~en proces na evaluacija za nekoi minimalni ili postru~ni ve{tini koi mora da gi ispol-nuvaat, dodeka po praksata i tie davaat merlivi indikatori za ocenuvawe na kom-paniite”, naglasuva Smokvarski. Sli~na e sostojbata i kaj privatniot fakultet FON, kade {to karierniot centar sekojdnevno raboti so studentite i so stipendistite

KAKO I DALI SORABOTUVAAT KOMPANIITE I OBRAZOVNITE INSTITUCII? (2)

ASE [email protected]

programi da se menuvaat spored potrebite na kompaniite za koi tie obrazuvaat kadri

tradiktorna situacija kade {to efakulteti vloùvaat navistina mnogu

Kariernite centri dobro rabotat, no nivniot broj e mal!

IGOR JORDANOVRAKOVODITEL NA CENTAROT ZA KARIERA NA TEHNOLO[KO-METALUR[KIOT FAKULTET VO SKOPJEKompaniite od Republika Makedonija ve}e go prepoznavaat TEH-MET kako mesto kade {to moàt slobodno da se obratat za nao|awe soodvetno kadrovsko re{enie. Nie raspolagame so baza na podatoci za diplomiranite studenti i moème da im ponudime soodveten inèner na kompanijata. Imame primeri na vakva sorabotka so Bomeks Refraktori, Vitaminka, Xon-son Meti i nekoi tekstilni kompanii koi pobaraa pomo{ od Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet za inènerski kadar, a kako rezultat na ovaa sorabotka ovie kompanii po~naa da stipendiraat studenti na Tehnolo{ko-metalur{ki fakultet za sopstvenite potrebi.

MINÔ JORDANOVPRETSEDATEL NA UO NA MAKSTIL

Obrazovanieto vo Makedonija ostanuva ~uma, seriozen problem vo celoto stopanstvo. Samo kaj nas se dobiva isklu~itelno nisko nivo na profe-sionlani znaewa od kadrite {to nam ni trebaat, ne samo za izlezot od recesijata, tuku i za odrùvawe na normalnite stapki na razvojot {to gi pravime nie i {to se potrebni vo makedonskoto stopanstvo. Taka {to gi imame site elementi za da bideme zagrièni.

Marina Sivakova-Taskova od EOS Matriks e najdobriot makedonski menaxer za ~ove~ki resursi vo 2010 godina. Vo kategorijata

najdobar oddel za ~ove~ki resursi vo Makedonija pobedi IT-kompanijata Sivus, a vo kategorijata kompanija koja najmnogu vloùva vo ~ove~kiot kapital i resursi prvoto mesto & pripadna na Nekstsens, IT-kompanija. Ova se prvite kompanii i poedinci koi za prvpat vo Makedonija dobija nagradi od oblasta na ~ove~kite resursi. Nastanot, koj se odrà denovive, e ishod od inici-jativata na Global HR, edinstvenoto spisanie za ~ove~ki resursi vo Make-donija. Vo tekot na celata godina na veb-stranicata na spisanieto vraboten-ite od makedonskite kompanii moèa da gi nominiraat svoite menaxeri, sektori ili kompanii vo tri kategorii. Vo tes-niot krug na nominacii vlegoa 20-ina

pogolemi makedonski kompanii i nivni pretstavnici. “Pravilnoto vodewe i menaxirawe so ~ove~kiot kapital e preduslov za uspe{na profitna kompanija. Zatoa, so ovie nagradi bi sakale da dademe po~it i priznanie na kompaniite, na oddelite za menaxment so ~ove~ki resursi i na samite menaxeri koi minatava godina se pokaàa kako najuspe{ni”, veli Vesna Dimovska, specijalist za ~ove~ki resursi i glaven i odgovoren urednik na Global HR.Nagradenite za "Kapital" izjavija deka vo Makedonija s$ u{te ima mnogu rabota na razvojot na ~ove~ki resursi, iako se zabeleùvaat i pozitivni trendovi, kako pogolema dostapnost na stru~na literatura i pogolema primena na svetskite HR praktiki vo makedon-skite kompanii. Marina Sivakova-Taskova od Eos Matriks veli deka vo Makedonija e

mnogu te{ko da se upravuva so lu|eto vo kompaniite, ne samo poradi ~uvst-vitelnata priroda na rabotata, tuku i poradi razli~nite osobini i karakter-istiki na lu|eto. Vo isto vreme, toa e i predizvikuva~ki najubavata rabota na svetot. “Vo Makedonija ima visoko nivo na kvalitet na rabotnicite i potrebata da se bide u{te podobar postojano raste. Makedoncite imaat naviki od koi te{ko se odviknuvaat, no zatoa nie, HR menxerite, sme tuka za da gi naso~ime", veli taa, potenciraj}i deka mnogu malku se razbira su{tinata na ovaa profesija. Od oddelot za ~ove~ki resursi vo Sivus velat deka kompanijata investira vo ~ove~kiot kapital i zatoa {to e svesna za vrednostite koi se sozdavaat so nego. “HR oddelot na Sivus postoi ve}e pet godini, vo momentov so sedum aktivno

vklu~eni lu|e. Rabotime re~isi na site oblasti od HR aspekt, a prioritet davame na motivacijata na vrabotenite, nagraduvaweto, na~inot na evaluacija i objektivniot "fidbek" koj im se dava na vrabotenite”, izjavi Olivera Tev~eva, menaxer za ~ove~ki resursi vo Sivus.Iako vo Nekstsens poznatite HR prak-tiki se primenuvaat od neodamna, sepak, principot na mentorstvo i priemot na praktikanti napravi ovaa kompanija vo rok od tri godini da go zgolemi brojot na vraboteni od 27 na 60 lu|e. “Bidej}i na{ata kompanija e poznata kako kompanija koja go razviva talent-menaxmentot i raboti na razvoj na praktikantska programa, motivira-nosta ne doa|a isklu~ivo od finan-siite. Vovedovme kontinuirani obuki, long life learning programa, i poslednata godina rabotime na li~niot razvoj na sekoj vraboten”, veli Iskra Trajkoska, menaxer za HR od NekstSens.

NAGRADENI NAJUSPE[NITE MENAXERI ZA OVE KI RESURSI

23KARIERISREDA / 29/12/2010 / KAPITAL

HR BRIEF

BIZNIS ETIKA

IZBEGNUVAJTE TRAÔVI VO KANCELARIJA

Ste zabeleàle li deka na rabota moè da bide isto kako vo sredno u~ili{te, so site tra~ovi, kli{ea i milenici na

u~itelkata? Sovetnicite za karierata ~esto sovetuvaat da ne se me{ame vo tra~ovi i kli{ea. Namesto toa, da se zbogatat odnosite, bidej}i moè da zna~i deka zastanuva{ na strana na toj so kogo se druì{ i toa moè da ti se vrati i podocna da te progonuva.Na primer, nekoga{ moète da & predloìte ru~ek na srame`livata slu`beni~ka od sobata za po{ta ili da navratite vo nekoj oddel kade {to ne odite ~esto, ili da do-nesete sveòpe~eni kola~iwa za staàntite. Ne mora sekoga{ da se druìte so isti lu|e.A {to velite za happy hour, koga tra~ovite te~at so pijalacite i nesre}nite usni stanu-vaat zborlivi? Iako, tehni~ki ste nadvor od kancelarija, s$ u{te ste na rabota i zatoa vaì istoto pravilo.

MAKEDONSKI NATPREVAR ZA NAJINOVATIVEN BIZNIS-PLAN

Centarot za razvoj na novi biznisi, vo sorabotka so Centarot za razvoj

na inovaciite i pretpriema~koto u~ewe, organizira nacionalen natprevar za na-jinovativen biznis-plan. Zainteresiranite so svojata biznis-ideja moàt da osvojat nagrada od 21.000 evra. Pravo na u~estvo imaat site mladi i kreativni lu|e koi se podgotveni svoite inovativni idei da gi pretvorat vo sopstven biznis. Kraen rok za prijavuvawe: 10 januari 2011 godina.

OD IDEJA DO BIZNIS

Vo Bitola minatata nedela be{e prezenti-ran izve{tajot za proektot "Od ideja do

biznis”, koj go realiziraa Biznis start-ap centarot i holandskata nevladina orga-nizacija SPARK od Amsterdam. So real-izacija na proektot "Od ideja do biznis” vo izminatiot period bea poddràni 120 kompanii, otvoreni se 269 novi rabotni mesta, 33 kompanii dobile mikrokrediti, a kaj 29 kompanii e obezbedeno kofinan-sirawe na ISO i HACCP standardizacija i sertifikacija.VRAÊNI 20 STIPENDII “BORIS TRAJKOVSKI” ZA POSTDIPLOMSKI STUDII NA SITI KOLEXOT VO SOLUN

Pretsedatelot \or|e Ivanov minatiot petok na 20 izbrani kandidati im gi vra~i

stipendiite “Boris Trajkovski” za vonred-ni dvegodi{ni postdiplomski studii vo 2010/2011 na Programata za biznis-adminis-tracija MBA na Siti kolexot vo Solun, koj e del od Univerzitetot [efild od Velika Britanija. Stipendiite se po okolu 15.000 evra, koi ednakvo gi obezbeduvaat Vladata na RM preku MON i Univerzitetot [efild. Tie pokrivaat sredstva za upis, dodeka tro{ocite za pat, smestuvawe i ìvot se na tovar na izbranite kandidati.

HR NASTANI

na univerzitetot. Leon Bakra~eski, odgovoren za odnosi so javnosta na FON vo Skopje, za "Kapital" objasnuva kako funkcionira karierniot centar. Vo FON kompaniite dostavuvaat otvoreni povici za rabota ili sta`, koi se prosleduvaat do site studenti. Se pribiraat CV na studentite, se vr{i interuniver-zitetska selekcija vrz osnova na utvrdeni kriteriumi i standardi i potoa se prepra}aat do kompaniite koi odrùvaat intervjua i go selektiraat toa {to nim im e potrebno vrz baza na CV, univerzitetskata preporaka i intervjuto.“Sorabotuvame so pov}e od 50 kompanii vo Makedonija. So site niv imame potpi{ano posebni protokoli za sorabotka, koi predviduvaat stipendirawe na najdobrite studenti, no i praksa za site. Vo prosek, FON dosega ima isprateno pove}e od 3.000 studenti na praksa vo kompaniite vo Make-donija, no i vo ministerstvata za onie koi studiraat op{testveni nauki. Na{iot alumni-sistem pokaùva deka imame 87% vrabotuvawe od zavr{enite studenti”, na-glasuva Bakra~eski.

POTREBNI SE POVE]E KARI-ERNI CENTRI VO DR@AVNITE FAKULTETI

@alno, no vistinito, kaj dràvnite fakulteti nedostigaat karierni centri od ovoj vid, bidej}i samo mal broj od niv im davaat vakva poddr{ka na svoite studenti. Za toa kako dobro funkcioniraat nekoi od niv svedo~i Radmil Polenakovi}, profe-sor i direktor na karierniot centar na Ma{inskiot fakultet vo Skopje. Toj e zadovolen od sorabotkata so kompaniite i potencira deka na studentite im stojat na raspolagawe dve alatki: alumni- koja podrazbira pomo{ i obuka od diplomirani studenti koi moàt da gi prenesat svoite iskustva i znaewe na pomladite studenti i karieren centar, koj ima baza od pove}e od 2.000 CV na studenti, koi im stojat na raspolagawe na kompaniite besplatno i istite moàt polesno da go regrutiraat kadarot koj im e potreben. Godi{no na Ma{inskiot fakultet diplo-miraat 150 inèneri, a pove}e od 100 imaat ovozmoèna praksa. “Ma{inskiot fakultet uspe{no sorabotuva so FAKOM, MZT He-pos, Vabtek MZT, TG Learnica, kako i so Makedonski Telekom, so koj u{te pred {est godini potpi{avme dogovori za sorabotka”, dodava Polenakovi}.Drug pozitiven primer za uspe{en karieren centar vo dràven univerzitet e Centarot za kariera na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje, koj e otvoren na 12 maj 2009 godina. Ottoga{ pa do denes Centarot za kariera, kako link me|u Fakultetot i in-dustrijata, sorabotuva so mnogu industriski kapaciteti vo dràvata. Ovaa sorabotka pretstavuva normalno prodolènie na dolgogodi{nata tradicionalna sorabotka me|u Fakultetot i industrijata.Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet vo Skopje educira inèneri od metalur{kata, tekstilnata, naftenata, prehranbenata, kerami~kata, indus-trijata za prerabotka na plastika i

Vo ramkite na sorabotkata me|u visokoobrazovnite institucii i �kompaniite, s$ pove}e se naglasuva ulogata na kariernite centri. Vsu{nost, tie se glavnite dvigateli na sorabotkata me|u kompaniite i fakultetite. Kariernite centri gi naso~uvaat kompaniite kon pravilna regrutacija za izbor na dobrokvalifikuvan kadar od fakultetite i kon poaktivna sorabotka vo odnos na izvr{uvaweto na praktikantska rabota od strana na studentite

KONFLIKT-MENAXMENT I MEDITACIJA-OBUKA ZA SPRAVUVAWE SO KONFLIKTITE

Konfliktot e prisuten vo sekoja orga-nizacija i dokolku lu|eto gi re{avaat konfliktite uspe{no, toa rezultira so

efektivno rabotewe. Na 15 i 16 januari 2011 godina vo inovativniot centar KOSMO }e se odrì seminar posveten na ovaa tema “Konflikt-menaxment i meditacija”. Celta na seminarot e u~esnicite da go detektiraat konfliktot i konfliktnite stilovi na rea-girawe, da go spre~at samodestruktivnoto odnesuvawe i pravilno da odgovorat na konfliktot.

plasti~ni masi i inèneri za za{tita na ìvotnata sredina. “Moème da se pofalime deka centarot sorabotuva so re~isi celata makedon-ska industrija. Tuka moàm da gi spomenam: Vitaminka, Okta, Makstil, Feni indus-tri, Evropa, Pivara Skopje, @ito Vardar, Bomeks Refraktori, Teteks, Tehnoplast, Ohis, Alkaloid i site mali i sredni pretprijatija od gorenavedenite industrii”, potvr-duva d-r Igor Jordanov, rakovoditel na centarot za kariera TEH-MET i prodekan za sorabotka so stopanstvo. Dosega{nata rabota na ovoj centar pokaùva golem in-teres na studentite i silna motiviracija za poseta na praksa vo kompaniite. “Od 2009 do denes, sekoe leto, vo traewe od eden mesec, centarot za kari-era TEH-MET organizira praksa za site studenti od Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet. Iskustvata od praksata studentite gi prenesuvaa na predmetnite nastavni-ci i na ostanantite kolegi preku organizirawe seminari i diskusii”. Kompaniite od zemjava ve}e go pre-poznavaat TEH-MET kako mesto kade {to moàt slobodno da se obratat za nao|awe soodvetno kadrovsko re{enie. “Raspolagame so baza na podatoci za diplomiranite studenti i moème da im ponudime soodveten inèner na kompaniite. Imame primeri na vakva sorabotka so Bomeks Refrak-tori, Vitaminka, Xonson Meti i nekoi tekstilni kompanii. Ovie kompanii ve}e po~naa da stipendiraat studenti na Tehnolo{ko-metalur{kiot fakultet za sopstvenite potrebi”, soop{tuva rako-voditelot na TEH-MET.Za razlika od ovoj pozitiven trend, kaj mnogu dràvni fakulteti situaci-jata e poinakva. Mnogu od niv nemaat karierni centri, iako stanuva zbor za esencijalni granki i oblasti na nau-kata, koi produciraat nedovolno kadri za zgolemenata pobaruva~ka na pazar-ot na trud vo zemjava. Eden od niv e i [umarskiot fakultet vo Skopje, kade {to kompaniite, no i univerzitetot, ne pokaùvaat osoben interes za regruti-rawe studenti. “Na poleto na sorabotka so [umar-skiot fakultet, kompaniite sekoga{ pozitivno se odyivaat samo dokolku se

izvr{uva nekoja terenska ednodnevna nastava predvidena vo programata na Fakultetot, vo ~ii ramki se posetuva nekoja kompanija za da se vidi kako izgledaat nekoi rabotni procesi {to se odvivaat tamu, no vloùvawa od pogolem tip, kako prenos na sredstva za Fakultetot i dodeluvawe stipendii za studenti, dosega ne se ostvareni”, izjavuva Vladimir Koqozov, prodekan za nastava na ovoj Fakultet.Deka treba da se zgolemi sorabotkata me|u stopanstvoto i visokoobrazovnite institucii potvrduvaat i kompani-ite koi dolgoro~no investiraat vo svoite kadri. Pretsedatelot na UO na Makstil, Min~o Jordanov, naglasuva deka “obrazovanieto vo Makedonija ostanuva ~uma” i pretstavuva seriozen problem vo celoto stopanstvo. “Samo kaj nas se dobiva isklu~itelno nisko nivo na profesionlani znaewa od kadrite {to nam ni trebaat, ne samo za izlezot od recesijata, tuku i za odrùvawe na normalnite stapki na razvoj {to gi pravime nie i {to se potrebni vo makedonskoto stopanstvo. Taka {to gi imame site elementi za da bideme zagrièni”, istaknuva Jordanov.

NAGRADENITE (OD LEVO KON DESNO) : MARINA SIVAKOVA - TASKOVA � EOS MATRIKS, ISKRA TRAJKOSKA NEKSTSENS, OLIVERA TEV EVA, SIVUS

GORAN PETREVSKIPRODEKAN ZA NASTAVA NA EKONOMSKIOT FAKULTET VO SKOPJE

Treba da se zasili sorabotkata me|u univerzitetite i stopanstvoto, a toa e vo interes na dvete strani i za toa nema potreba od zakonska prinuda. Ekonomskiot fakultet ve}e vospostavi nekoi formi na takva sorabotka, kako

{to se dogovorite za prakti~na rabota, gostuvawe na profesionalci od praktika-ta pri izveduvaweto na nastavata itn. Vo taa nasoka, moè da pomogne sozdavaweto klubovi na porane{ni studenti, koi sega se na rakovodni mesta vo stopanstvoto, kako i formirawe posebni slu`bi na univerzitetite za obuka na studentite.

EDI SMOKVARSKIMENAXER NA KARIERNIOT CENTAR NA AMERIKAN KOLEX VO SKOPJE

Karierniot centar na Amerikan kolex sorabotuva so pove}e od 100 kompanii i nie moème da se pofalime so brojka od 253 studenti koi uspe{no izvr{ile praksa vo kompanii za period od dve godini

(2008-2009 godina). Od istite kompanii Fakultetot dobiva "fidbek" ili evalua-ciski listovi koi soop{tuvaat kakvi bile site studenti oddelno na praksata.


MOJA KARIERA

Nesposobnosta j a n a o |ame nasekade. Ima n e sp o so b ni u~iteli, nes-posobni sudii, slu`benici,

zanaet~ii, lekari ili me-naxeri. Nesposobnosta ne e ograni~ena na samo edna profesija. Sepak, nesposobnite lu|e, osobeno tie {to se na povi-soki pozicii, ~esto ostavaat vpe~atok na profesionalci koi to~no znaat {to pravat, a i postojano go pravat na-jispravnoto (!?)Pri podetalna analiza, sep-ak, }e se zabeleì deka nem-aat poim kako da ja zavr{at svojata zada~a, deka se gubat vo nebitni strani~ni raboti ili deka duri i donesu-vaat grandiozno pogre{ni i {tetni odluki, koi naj~esto nemaat katastrofalni pos-ledici, no samo zatoa {to nesposobniot {ef obi~no ima

sposobni podredeni! Tie ne-govite pogre{ni odluki }e gi prenaso~at na to~niot pat bez toj voop{to da zabeleì. Peter ima sobrano i analiz-irano mnogu primeri na ne-sposobnost. Pritoa, zaklu~il deka site tie pokaùvaat odredeni zaedni~ki osobenos-ti. Site li~nosti koi gi nabquduval se nao|ale na pozicii koi gi ispolnuvale potpolno i kvalitetno. No, bidej}i tie se dokaàle kako sposobni na tie pozicii, bile unapredeni na povisoki rabotni mesta, za koi b ile nesoodvetni i nesposobni. Od stoticite vakvi primeri, Peter go formuliral svojot princip:''Vo hierarhijata, sekoj vrabo-ten te`nee kon povisoka pozicija, s$ dodeka ne ja dostigne pozicijata na sopst-venata nesposobnost. ''Vo princip, ovoj princip vaì za sekogo, bidej}i site nie sme na ovoj ili onoj na~in vkle{teni vo nekakva hierarhija. Hierarhijata

pretstavuva opis na rako-vodnata struktura na edna organizacija, naj~esto pret-stavena preku piramida, pri {to sekoj ~len na pirami-data zazema edna odredena pozicija ili rang. Sposobnosta so koja eden vraboten gi izvr{uva svoite zada~i go kvalifikuva za premin ili skok vo pozici-ja od narednoto, povisoko ramni{te. Taka, sekoj vrabo-ten (pod uslov hierarhi-jata da ima dovolen broj ramni{ta) so sekoe naredno unapreduvawe e s$ poblisku do pozicijata koja }e bide nad negovite sposobnosti. Toj }e zaglavi tokmu na taa pozicija, oti preku nea ne }e moè da se kvalifikuva za narednoto nivo. Peter go izvlekuva sledniov zaklu~ok:''Po izvesno vreme, sekoja pozicija }e bide zazemena od vraboten koj ne e sposoben da gi izvr{uva dadenite zada~i.''Sekako, ne site go dostignu-vaat svoeto nivo na nekompe-

tentnost istovremeno. Vrabo-tenite koi s$ u{te go nemaat dostignato, rabotat po ne{to i ja odrùvaat organizacijata funkcionalna. Zna~i:''Rabotata ja zavr{uvaat vrabotenite koi s$ u{te go nemaat dostignato nivoto na svojata nesposobnost.''Ne e te{ko da se najdat primeri za ova vo sekojdn-evieto:Eden nastavnik dobiva un-apreduvawe zatoa {to e dobar pedagog. Eden den toj }e stane rakovoditel na aktiv ili direktor na u~ili{teto. No, toj na ovaa pozicija }e potfrli, oti toj e navistina dobar pedagog, no nikako i dobar administrator. Slu`benikot, omilen kole-ga, ~ovek koj najdobro gi izvr{uval zada~ite vo timot, bil unapreden vo rakovoditel na sektor. Stanal mnogu lo{ rakovoditel oti toj voop{to ne bil vo sostojba da upra-vuva so lu|e.

(prodolùva vo naredniot broj)

Mnogu ~esto mislime deka so vrabotu-vaweto vo nekoja kom-

panija zavr{uva delot so razmisluvaweto – {to e sledno? Se prepu{tame na dnevnite obvrski bez da ja imame golemata slika na na{iot karieren pat. Sigurnosta na pozicijata ni se ~ini kako vaèn el-ement i ne mislime mnogu na promena. Vsu{nost, toa {to & e potrebno na edna kompanija se vraboteni koi posveteno i kontinu-irano rabotat na celite na kompanijata, vo isto vreme ostvaruvaj}i gi i li~nite celi i planovi za razvoj. Na toj na~in, vraboten-

ite }e znaat {to im e potrebno za da uspeat vo realizacijata na proek-tite, a kompanijata }e ima vrvno motivirani vraboteni koi jasno ja gledaat svojata “dobivka” od rabotata tokmu na taa pozicija. Dobivkata vo ovoj slu~aj e mnogu pove}e od pari~nata dobivka koja ja dobiva vrabote-niot kako plata – toa e mo`nosta niz rabotata da gi ostvari svoite li~ni celi i ìvotnata misija, niz karierata koja svesno }e ja gradime. [to moème da napravime za da znaeme kade n$ nosat ~ekorite vo kari-erata? Prvo, da izdvoime VREME ZA PLANIRAWE NA KARI-ERATA i svesna rabota kon celite. Mnogu ~esto ostavame da n$ nosi slu~ajnosta ili izborite koi ni se nametnati, bez da razmislime kade n$ vodi toa. Ponudenata nova pozicija vo kompanijata sama po sebe ne zna~i uspeh, ako taa ne n$ vodi vo posakuvanata nasoka. Bez plan naj~esto }e go pravime toa {to drugite }e ni kaàt deka e dobro. Pra{ajte se - na koj na~in ~ekorite koi gi pravam

denes se vo soglasnost so moite dolgoro~ni celi?Vtoro, da go DEFINIRAME USPEHOT spored individu-alnite merila. Kako }e znaeme deka sme uspeale? Uspehot vo karierata e tesno povrzan so ìvot-nite celi – kako }e znaeme deka sme ostvarile ìvot spored na{ite potrebi i èlbi, a ne spored o~ekuvawata na drug-ite? Uspehot definiran samo niz eden kriterium (zarabotka, materijalni raboti...) naj~esto se pokaùva kako nedovo-len, bidej}i mu nedostiga ~ove~kata komponenta, taa {to se fokusira na sozdavaweto vrednost. Odgovorot na pra{aweto – [to sakam da sozdadam? Da promenam? Da podo-bram? Da ponudam? Da izmislam? - {to}e pomogne na lu|eto okolu mene, mu dava sosema druga dimenzija na uspehot. Po {to }e me pametat? Kade }e bide semejstvoto vo mojata slika za uspeh? Koi se `rtvite koi }e treba da gi napravam za

da stignam kade {to sum namislil? So ogled na vremeto koe go pominuvame na rabota i ìvotnata energija koja ja vloùvame na rabota, planiraweto na karierata, vsu{nost, e i planirawe na ìvotot i ostvaruvawe na li~nata misija.Treto, aktivno da se pos-vetime na RAKOVODEWETO SO KARIERATA. Rakovo-dete so svojata kariera, postapkite i odlukite kako {to rakovodite so proekt. Zadavajte si celi, utvrdu-vajte potrebni resursi za da stignete do celite. Planirate da prezemete pove}e odgovornost vo kompanijata? Toga{, {to vi e potrebno za toa? Dali treba da razviete nekoi dopolnitelni ve{tini? Nekoja obuka? Bidete fleksibilni – priorite-tite i celite se menuvaat, aktivno razmisluvajte i odreduvajte novi koordi-nati na svojata pateka. S$ dodeka vie ste zad “volanot” za upravuvawe so karierata, se nao|ate na vistinskiot pat.

[TO TREBA DA PRAVITEZA SVOJATA KARIERA?

“Najgolemata gre{ka {to mo e da ja �napravi nekoj e da misli deka raboti za nekoj drug, a ne za sebe” – Brajan Trejsi

NATA[A IVANOVSKASertificiran sovetnik za kariera(Global Career Development Facilitator - GCDF)Pretsedatel na Asocijacijata na sovetnici za razvoj na kariera - ASK

PRINCIPOT NA PETER ILI HIERARHIJA NA NESPOSOBNITE

FEQTON: FENOMENOT NA NESPOSOBNOSTA (1)

Principot na Peter, nare~en po negoviot pronao|a~ Lorens J. Peter, �gi opi{uva zakonitostite koi se pri~ina za nesposobnosta {to vladee vo javniot ivot vo celiot svet i vo sekoe zanimawe. Ovaa teorija nudi kompletna dijagnoza na nesposobnosta, a kon nea i soodvetna terapija, sekoga{ zasnovana na fakti. Iako navidum mnogu provoka-tivno, principot na Peter e korisno i interesno ~etivo napi{ano vo satiri~no-ironi~na forma. Vo narednite nekolku broja }e vi preneseme apstrakt od teorijata na Peter

Fakt e deka sekoj den rabotime s$ pove}e, no izvr{uvaweto na ovie zada~i ~esto pati ima pomala i pomalku realna vrednost.

Samo neka vi tekne kolku imejlovi dobivate i odgov-arate dnevno? Moèbi vo momentov stotici poraki vo va{iot imejl ~ekaat da bidat pro~itani, no somneòt koj ostanuva e dali edvaj dvaesetina navistina go zasluùvaat potrebnoto vnimanie. No, kako da se foku-sirame na toa i da vloìme minimalno vreme?Nakratko, {to e potrebno za da se bide produktiven i efikasen vo svet so postojano zgolemuvawe na pobaruva~kata i neprekinati potencijalni dekon-cetracii? Pod produktiven se misli na sozdavawe stoki i uslugi so dolgotrajna vrednost. Pod efika-sen - rabotewe so minimalno koli~estvo potro{eno vreme i energija.Eve {est stavovi koi redovno treba da gi upotrebu-vate za podobra produktivnost:

1Najgolemiot prioritet e da se spie dovolno. Planirajte go va{eto vreme na legnuvawe i po~nete da se relaksirate najmalku 45 minuti prethodno. Na 95% od site lu|e im treba 7-8

~asa son za celosno da se odmorat. Samo mal del od nas ja zadovoluvaat taa potreba redovno, delumno i bidej}i veruvame vo mitot deka `rtvuvaweto na ~as ili dva son }e ni ovozmoì eden ~as pove}e produktivnost!? Vo realnosta, duri i maloto li{uvawe od son zema golem danok vrz na{iot kognitiven kapacitet, na{ata sposobnost da mislime kreativno, na{ata emocionalna fleksibilnost, kvalitetot na na{ata rabota, duri i brzinata so koja go pravime toa.

2 Sozdadete lista zada~i koja vklu~uva s$ {to sakate ili treba da napravite, na i von rabota, vklu~uvaj}i gi i nere{enite problemi koi zasluùvaat dopolnitelno razmisluvawe.

Zapi{uvaweto na seto toa pomaga da ni se trgne od glava, ostavaj}i n$ slobodni za celosno da se foku-sirame na ona {to e va`no vo sekoj daden moment.

3Realizirajte ja najva`nata zada~a za toj den koga }e dojdete nautro na rabota, koga na-jverojatno imate najmnogu energija i pomalku dekoncentracija. Prethodnata ve~er odlu~ete

na koja aktivnost & treba najmnogu vnimanie. Po-toa, fokusirajte se samo na nea najmnogu 90 minuti. Produktivnosta ne e kolku zada~i }e ispolnite ili brojot na izraboteni ~asovi. Tuku e za vrednosta na idr`livost koja ja sozdavate.

4@ivejte kako sprinter, a ne kako maratonec. Koga rabotite postojano vie, vsu{nost, postepeno go tro{ite rezervoarot so energija kako {to minuva denot. So uvaùvawe na povremenoto

obnovuvawe i osveùvawe, ~esto go obnovuvate rezervoarot, taka {to ne samo {to moète celosno da funkcionirate vo podolgi intervali do krajot na denot, tuku, isto taka, moète da odrìte visoko nivo na energija podolgo vo tekot na denot.

5Sledete go va{eto raspoloènie. Koga potrebite po~nuvaat da go nadminuvaat va{iot kapac-itet, eden od naj~estite znaci e porastot na negativnite emocii. Kolku pove}e se vnesuvame

vo “borba ili otkaz”, tolku stanuvame pobrzi i izbuvlivi, a pomalku trpelivi i reaktivni. Prvoto pra{awe koe treba da si go postavime e “Zo{to se ~uvstvuvam vaka i {to moàm da napravam za da se ~uvstvuvam podobro?” Moèbi e bidej}i ste gladni, izmoreni, preplaveni ili se ~uvstvuvate zagrozeni na odreden na~in. Svesta e prviot ~ekor. Ne moè{ da go promeni{ ona {to ne go zabeleùva{.

6Odredete si posebno vreme za aktivnosti vo va{iot ìvot koi gi smetate za zna~ajni, no ne i itni. So tolku mnogu raboti vo tekot na denot, lesno

e da se fokusirate cel den na ona {to smetate deka e najitno vo momentot. No...Ona {to go `rtvuvate e mo`nosta da vloìte vo pi{uvawe, planirawe, mislewe, kreativnost ili podobruvawe na odnosite, {to moè da bara pove}e vreme i energija, no ~esto dava pogolemi dolgotrajni dobri mo`nosti. Ova e mnogu va`no...

IVANA DOJÎNOVSKA-STOJANOVI]GCDF – Sertificiran sovetnik za karieraDirektor za ôvekovi resursi, Vabtek MZT

[EST NAÎNI ZA ODLI^NO ISKORISTUVAWE NA VA[ATA PRODUKTIVNOST

[to e potrebno za da se bide produktiven �i efikasen vo svet so postojano zgolemu-vawe na pobaruva~kata? I neprekinati potencijalni opasnosti!?

25KARIERISREDA / 29/12/2010 / KAPITAL

na{ata HR-strategija za postignuvawe na kompaniskata kompetitivna prednost preku svoite vraboteni e i zbirot na aktivnosti i merki za zadrùvawe na talentite. Glavno, toa se merki za sopstven razvoj i specifi~ni nadgraduvawa na svoite znaewa, ovozmoùvawe dovolna sloboda i kreirawe na opkruùvaweto vo koe }e moàt da gi pokaàt svoite mo`nosti i kvaliteti.

Kolku vrabotenite vo Alkaloid posetu- �vaat seminari, konferencii ili obuki i koj e nivniot feedback?

Politikata na kontinuiran rast i razvoj na kompanijata e odr`liva isklu~ivo so kontinuirana edukacija na site nivoa na vraboteni. Specifi~nosta i komplementar-nosta na industrijata vo koja dejstvuvame, koja e pridruèna so postojani promeni i ogromna konkurencija, sega bara seriozna posvetenost i vo domenot na edukacijata na sopstveniot kadar, koja nie se trudime da pretstavuva kontinuiran proces na nadgradba. Ovoj pri-stap vroduva i so zadovolstvo kaj na{ite vraboteni, koi imaat mo`nost postojano da bidat vo tek so novitetite koi se slu~uvaat vo oblasta na nivnoto dejstvuvawe.

Unapreduvaweto na vrabotenite pred �s$ zavisi od samite vraboteni, no dali moè da se dade generalna procenka za toa kolku brzo napreduvaat vrabotenite vo va{ata kompanija?

Na poslednite na{i korporativni sredbi “Alkaloidovi denovi 2010” na{iot generalen

direktor i pretsedatel na UO, gospodin @ivko Mukaetov, svoeto izlagawe go po~na so konstatacija deka za uspehot na Alkaloid postojat pet najva`ni faktori. Na site pet mesta bea potencirani na{ite vraboteni. I toa voop{to ne e slu~ajno. Na{ata generalna politika kon vrabotenite e na sekogo da mu se kreiraat ednakvi mo`nosti za da gi pokaè svoite kvaliteti i da mu se sozdade opkruùvawe kade {to }e go dade svojot mak-simum. Opkruùvaweto e edna od celite na na{ata strategija za menaxment na ~ove~kite resursi, kade {to pokraj poddr{ka na biznis-strategijata, podrazbirame i balans me|u posvetenosta kon celite i posvetenosta kon lu|eto i nivniot kvalitet na ìvot.Od individualnite zalo`bi, kreativnosta i posvetenosta na vrabotenite zavisi i napreduvaweto vo karierata vo sostav na kompanija kako na{ata, vo koja vraboten-ite imaat mo`nost za ostvaruvawe i na me|unarodna kariera.

Kako menaxer za ~ove~ki resursi, �koi praktiki gi primenuvate za da ja so~uvate lojalnosta na vrabotenite kon kompanijata?

Kako vo Makedonija, taka i vo site zemji kade {to imame svoi operacii, lojalnosta ja pridobivame so zbir aktivnosti i merki naso~eni kon vrabotenite i opkruùvaweto vo koe dejstvuvame. Balansot koj go imaat me|u profesionalniot anga`man i privatniot ìvot, mo`nostite za postojana nadgradba, mo`nosta za napreduvawe i ostvaruvawe na

me|unarodna kariera, uslo-vite koi gi nudime i nivoto na profesionalnost koe pos-tojano go podobruvame n$ pravat ceneta kompanija, koja ne samo vo Makedonija, tuku i na site pazari kade {to dejstvuva se trudi da bide brend kako rabotodava~.

Izminative dve godini �se zabeleùva fluktu-acija na rabotnata sila na pazarot na trud? Dali Alkaloid se soo~i so prob-lemi od vakov vid? Li~no, ne bi se soglasil so generalna ocenka za ovaa konstatacija. Fluktuacija na rabotna sila vo Makedonija postoe{e vo odredeni indus-trii kako {to se zdravstve-nata (so otvorawe privatni kliniki i bolnici), finan-siskiot sektor (so novite osiguritelni kompanii i akvizicii na banki), IKT-industrijata, moèbi i agro-biznisot. Poradi kriznite godini vo ostanatite industrii, za al, prete`no ima{e namaluvawe

MSP SOVETI

INTERVJUNIKOLA EFTIMOVMENAXER ZA ÔVE^KI RESURSI NA ALKALOID

ALKALOID RASTE SO RAZVOJOT NA SVOITE VRABOTENI

Alkaloid poseduva sopstven eduka- �tiven centar vo Dojran. Kolku ovoj centar pridonesuva za napredokot na vrabotenite vo kompanijata?

Samoto ime na ovoj objekt ja objasnuva i negovata osnovna namena. Istiot neo-damna kompletno go renoviravme i sluì isklu~ivo za na{i interni nastani i sostanoci, koi prete`no imaat edukativen karakter. Sekoga{ e dobredojden kako alternativa za da se izleze od sekojd-nevnoto opkruùvawe i vo tivka i mirna atmosfera, kakva {to ja nudi Dojran, da se pominat nekolku dena vo kvaliteten edukativen nastan.

Kakva strategija za upravuvawe so �~ove~kite potencijali primenuva Al-kaloid i {to prezema za da gi za~uva talentiranite kadri?

Na{ata HR-strategija se bazira i e ori-entirana pred s$ kon aktivnosti naso~eni za poddr{ka i ostvaruvawe na postavenata strategija na kompanijata, odnosno post-avenite celi i planovi za kontinuiran rast. I toa po~nuvaj}i od postavuvawe soodvetni politiki, proceduri i praktiki koi }e postavat jasni na-soki na dejstvuvawe, }e go akceleriraat funkcioniraweto na samite oddeli, }e ja zgolemat niv-nata efikasnost i efikasnosta na vrabotenite i }e ovozmoàt profe-sionalno i kreativ-no dejstvuvawe.K a k o d e l o d

Iako imame primamlivi nagradni paketi, motivacijata na vraboten-

ite ne ja gledame isklu~ivo preku ovozmoùvawe fi-nansiski pridobivki za vrabotenite. Toa mnogu ~esto go pravime preku upatuvawe na posebno kvalitetni edukativni programi, dopol-nuvawe na odgov-ornostite i pra-

vata, mo`nost za napreduvawe vo karierata...

Najgolema promena, kako firma-}erka, vo odnos na brojot na �vraboteni pretrpe na{ata firma vo Rusija so sedi{te vo Moskva, kade {to od 10-ina vraboteni za nepolni tri meseci brojot go zgolemivme na 56 vraboteni

na brojot na vraboteni. Vo farmacevtskiot biznis vo Makedonija ne se slu~ija nekoi posebni nastani kaj ostanatite kompanii, dodeka vo globalni ramki bevme svedoci na golemi kratewa na rabotnite mesta, posebno kaj originatornite kompanii, no i kaj odreden broj generi~ki, prediz-vikani ili od golem pad na prihodite na kompaniite ili, pak, od nastanatite akvizicii. Nie, kako kompanija koja opstana vo ispolnuvaweto na svojata strate{ka opredelba na kontinuiran dvocifren rast, vo izminatite dve krizni godini imame zabeleìtelen rast i na brojot na vraboteni, kako vo na{ata zemja (za okolu 60-ina vraboteni), taka i vo firmite-}erki, a od ponovo vreme i vo proizvodnite kapaciteti koi gi imame vo stranstvo. Najgolema promena, kako firma-}erka, vo odnos na brojot na vraboteni pretrpe na{ata firma vo Rusija so sedi{te vo Moskva, kade {to od 10-ina vraboteni za nepolni tri meseci brojot go zgolemivme na 56 vraboteni.

Kako kompanija od farmacevtskata �industrija, Alkaloid posebno vnimanie obrnuva na za{titata na svoite vraboteni. Moè li da gi ob-jasnite standardite za za{tita koi gi primenuva Alkaloid?

Vo sklop na implementiranite standardi ISO 9001 i 14001, vo Alkaloid AD za sekoj proizvodstven pogon imame izrabo-teno standardni operativni postapki (SOP) ili proceduri vo koi se propi{ani merkite za bezbednost, noseweto li~na za{titna oprema i na~inot na bezbedno rakuvawe so sekoja oprema (ma{ina). So SOP se zapoznaeni i obu~eni, za nivnata primena, site vraboteni vo kompanijata. Site tie aktivnosti, kako i mnogu drugi, se vo soglasnost so barawata na Zakonot za bezbednost i zdravje pri rabota od 2007 godina. Vo tek e podgotovkata za kvalitetno izrabotena procenka na riz-ikot na site rabotni mesta, koja e osnova za implementirawe efikasen sistem na upravuvawe so bezbednosta i so zdravjeto vo firmata.

Menaxmentot za ~ove~ki resursi e s$ �poaktuelen vo Makedonija. Moè li da se kaè deka nastanuvaat promeni vo ova pole i deka kompaniite stanu-vaat s$ posvesni za negovata potreba?

So po~nuvawe na zdruùvaweto na profesionalcite od ovaa fela, preku minatogodi{noto formirawe na prvata Makedonska asocijacija za ~ove~ki resursi, se ozna~i i odreden poseriozen pristap kon problematikata i poseriozna percep-cija za ulogata na lu|eto ~ija profesion-alna opredelba e ovaa sfera.Prioritet na primenata na HR-praktikite i strategiite, spored moeto iskustvo i ubeduvawe, se dava vo kompanii kade {to razvojnata komponenta na istite igra zna~itelna uloga vo dejstvuvaweto. Sepak, strate{ki biten segment na menaxmentot na ~ove~ki resursi i negovata glavna uloga e da sozdade uslovi za sproveduvawe jasna i nedvosmislena strategija.

Izve{taite se neophodnost za rabota-ta na sekoja kompanija, a vo 21 vek kako s$ po~esto barana ve{tina od

strana na kompaniite koi vrabotuvaat nova rabotna sila se javuva podgotvu-vaweto izve{tai. Postojat pove}e teh-niki koi stojat na raspolagawe, no vo osnovata na site niv se krijat slednive preporaki:

ADAPTIRAJTE GO IZVE[TAJOTSekoga{ treba da se vnimava koja e cel-nata grupa za koja se namenuva izve{tajot i istiot da bide prilagoden za tie podobro da go razberat. Ako izve{taite se namenuvaat za po{irokata javnost, a sodràt premnogu stru~ni zborovi, toga{ nema da bide postignata celta na izve{tajot - da informira.

ANALIZIRAJTE JA ÎTLIVOSTA NA IZVE[TAJOT

Sposobnosta na ~itatelite da go raz-berat izve{tajot treba da ja testirate

pred toj da bide javno objaven. Za da bidete kompletno sigurni deka izve{taite }e bidat ~itlivi, pobarajte mislewe od grupa lu|e koja e mnogu sli~na na va{ata celna grupa.

PRECIZNO ODBIRAJTE GI ZBOROVITE

Pri izborot na zborovite vo izve{taite treba da se sledat nekoi pravila: up-otreba na razbirlivi, kratki, konkretni, jasni i vpe~atlivi zborovi, poznati namesto nepoznati zborovi, prilozite i pridavkite pomalku da se koristat - na nivno mesto samo glagoli sledeni so imenka - izbegnuvawe specijalisti~ki izrazi i diskriminaciski zborovi.

VNIMATELNO SOSTAVUVAJTE JA KON-STRUKCIJATA NA REÊNICITE

Sekoja re~enica treba jasno i precizno da ja prenesuva zamislenata informacija i da ja izrazi zamislata, a soodvet-niot raspored na zborovite vo nea

ovozmoùvaat takva komunikacija. Vo toj kontekst, va`no e: da se upotrebuvaat kratki re~enici vo koi nema konfuzni frazi, da se eliminiraat zborovite koi ne dodavaat smisla na re~enicite ili tie koi se povtoruvaat i da se naglasuvaat faktite, a ne subjektivniot sud.

VNIMAVAJTE PRI ODREDUVAWETO NA DIZAJNOT NA PARAGRAFITE

Paragrafite sekoga{ da bidat sostaveni od pove}e re~enici {to }e prenesuvaat edna misla, }e bidat kratki, so efikasna upotreba na klu~nite re~enici i celiot paragraf }e pretstavuva edinstvo.

KAKO POLESNO DO PODOBRI IZVE[TAI?



LU\E I IDEI

STIPENDII

CV CV

UNIVERZITET

NAJDOBRI SVETSKI HR PRAKTIKI

Sr|an Krsti} na po~etokot na mesec fevruari 2010 godina e izbran za pretsedatel na Up-ravniot odbor na [parkase banka. U{te pred

petnaeset godini Sr|an Krsti} go pokaà svojot razvoen potencijal. Roden e vo Leskovac 1971 godina. Toj e diplomiran ekonomist na Ekonomskiot fakultet vo Skopje (1990–1995 godina). Profesionalniot anga`man i rabotnoto iskustvo vo biografijata na g. Sr|an Krsti} se sostoi od vr{ewe rakovodni i menaxerski funkcii vo pove}e finansiski institucii, kako IK banka AD Skopje (1996–1999); izvr{en direktor vo Bro-Dil, Brokerska ku}a AD Skopje (1999-2001); glaven finansiski direk-tor vo Mermeren kombinat AD Prilep (2001-2003); glaven izvr{en direktor vo Mermeren kombinat AD Prilep (2003-2006); generalen direktor na

Po{tenska banka AD Skopje (2006-2007); ~len na Upraven odbor na Po{tenska banka AD Skopje (2007-2008) i ~len na Upraven odbor na Eurostandard banka AD Skopje (2008-2009). Dopolnuvaj}i go svoeto rabotno portfolio kako pre-tsedatel na UO na [parkase banka-Makedonija, Sr|an Krsti} be{e nominiran od strana na ~lenovite na Nadzorniot odbor na Investbanka AD Skopje, vo sostav od 4 ~lenovi od Steierm ä rkische Bank und Sparkassen AG i dvajca nezavisni ~lenovi.

SR\AN KRSTI] PRETSEDATEL NA UO NA [PARKASE BANKA

Za vreme na studiite po internacionalen menax-ment na American College of Thessaloniki, vo Solun, Du{ko Ugrinoski imal mo`nost preku razmena

na studenti eden semestar da pomine vo Pitsburg, na Indiana University of Pennsylvania. Ovoj prestoj mu ovozmoìl da stekne prakti~nost {to ja nudi obrazovniot sistem vo SAD i mo`nosta studentite da zarabotuvaat za vreme na studiite vo sklop na samiot Univerzitet. Po diplomiraweto, vo mart 2005 godina, zaedno so negoviot dolgogodi{en prijatel i biznis-partner, Igor Menovski, ja otvoraat prvata i edinstvena specijalizirana agencija za mystery shopping vo Makedonija – SWOT. Po brziot uspeh, vo septemvri 2005 godina ja startuvaat Triple S Learning, kompanija specijalizirana za obuka na vrabotenite vo oblastite na usluga, proda`ba i

uspeh (Triple S – Sales, Service, Success).Vo 2007 godina startuva{e i oddelot na Triple S Recruitment, preku koj na svoite klienti im pomagaat vo menax-iraweto na ~ove~kite resursi. Vo Srbija ve}e dve godini uspe{no raboti pretstavni{tvoto na Triple S Group koe gi nudi istite us-lugi kako vo Makedonija i e pozicinirano me|u pette najuspe{ni kompanii koi nudat vakvi uslugi.

DU[KO UGRINOSKI DIREKTOR NA TRIPLE S GROUP

Albert Ajn{tajn, ~ovekot koj zasekoga{ gi smeni pogledite na svetot

so negovata brilijantna teorija na relativitetot, koja upatuva na pronajdokot deka mali koli~ini masa moàt da bidat pretvore-ni vo ogromni koli~ini energija. Ovaa teorija ostavi ogromen vpe~atok na celata svetska zaednica: taa go otvori patot za razvojot na nuklearnata sila, koja, iako kontroverzna, ja oslobodi zavisnosta na op{testvoto od neobnovlivite izvori na energija, kako {to se jaglenot i naftata. Nastrana od primenata na atomskite bombi vo svetot, teorijata se pokaà korisna za potrebite na vojskata - ve}e {iroko upotrebeniot GPS sistem, koj, vsu{nost, pret-stavuva sinhronizacija preku globalno pozicioniran sistem, odnosno mreà sateliti, preku koja se emituvaat radiosig-nali so brzina na svetlinata niz celata Zemjina topka.

ALBERT AJN[TAJN ÔVEKOT KOJ GI PROMENI POGLEDITE KON SVETOT

Kler êpman ve-}e dve godini po red ja ima vtorata pozicija na najvlijatel-nite vo Velika B r i t a n i j a i

po{iroko! Rabotnata pozicija koja & go obezbedi ovoj plas-man e izvr{en direktor za rabotna sila vo Nacional-nata zdravstvena slu`ba na Velika Britanija. Vo sistemot za op{testvena nega taa raboti ve}e tri godi-ni, so prethodno 20-godi{no iskustvo na razli~ni profe-sionalni pozicii, rabotej}i so lu|e od Velika Britanija, SAD i Evropa. Nejzinite prethodni rabotni pozicii se potpretsedatel na Sek-torot za ~ove~ki resursi vo kancelariite za Centralna Evropa na kompanijata Pepsi-Kola interne{nal, menaxer na rabotnata sila na gigantot Tesko i dekan na Kvekerskiot univerzitet, kade {to go os-novala Institutot za svetsko u~ewe. Koga êpman po~nala so rabota vo Nacionalnata zdravstvena slu`ba, bila vodena od jasnata vizija deka }e ja promeni organiza-ciskata kultura vo sektorot na zdravstvenite uslugi, zalagaj}i se za pogolema angaìranost na vrabotenite, za {to izjavila deka tamu,

vsu{nost, se nao|a i klu~ot za promenite vo organizaci-jata. Isto taka, opredelbata odredeni poedinci da se razvijat vo vistinski menax-eri bila del od nejzinata vizija. Po toj povod izjavila: “Pretpostavuvam deka me|u pove}e od milion vraboteni vo Nacionalnata zdravstvena slu`ba postojat i izvonredno dobri menaxeri ili lu|e koi se sposobni da stanat dobri menaxeri. Rabotata e vo toa {to tie treba da bidat prepoznaeni. Vsu{nost, ne e isklu~itelno va`no samo da se angaìra personalot, tuku i aktivno da se traga po talentiranite lu|e vo slu`bata.”Kler pobara od menaxerite da go reformiraat na~inot na rabota, so cel da se oslo-bodi pove}e vreme za nega na pacientite. Baraweto e rezul-tat na predupreduvawata od rabotnicite vo NHS deka bro-jot na personalot e nedovolen i deka im nedostiga vreme za soodvetno zavr{uvawe na obvrskite, spored anketata me|u vrabotenite na NHS za 2009 godina.êpmen izjavi deka ''e mnogu logi~no'' NHS da se pogriì za reorganizacija na rabotnoto vreme na bolni~arkite.''Re{enieto ne e sekoga{ vo zgolemuvaweto na brojot

Scholarships at ENS Cachan, France �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 16.01.2011Ovaa stipendija za postdiplomski ili doktorski studii e nameneta za studenti koi se ve}e zapi{ani na magisterski studii ili ja imaat steknato titulata magister od oblasta na primeneta matematika, elektri~no inènerstvo, op{testveni nauki: sociologija, istorija, ekonomija, menaxment i pravo.

PhD and MBA Scholarships in Science �and Engineering, Singapore

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 7.01.2011Stipendijata e nameneta za diplomci i postdiplomci od oblasta na matematika-ta, informatikata i inènerstvoto.

SALTO European Citizenship Training �Course, France

Kako predvodnik na evropskite finansiski programi vo poleto na edukacijata i treningot, Programata za doìvotno u~ewe na Evropskata unija (the Lifelong Learning Programme-LLP) im ovozmoùva finansiska

poddr{ka na individualci od koja bilo faza na nivniot ìvoten vek za stimulirano u~ewe vo koe bilo pole na edu-kacija, vo ramkite na cela teritorija na Evropa. Se raboti za edna integrirana programa koja sodrì najrazli~ni eduka-tivni i trening-inicijativi, podelena na ~etiri supsektorski programi i ~etiri transverzalni programi. Prvite se odne-suvaat na razli~nite nivoa na obrazovanie i trening, kako prodolènie na prethodno steknatoto znaewe i gi vklu~uvaat prvata faza na edukacija - predu~ili{na i u~ili{na vozrast, kako i gimnaziska edukacija, Erasmus programite za visoko obrazovanie, Leonardo da Vin~i programite za stru~en trening i edukacija i Grundtvig programa za edukacija na vozrasnite.Transferzalnite programi, pak, se naso~eni kon dopolnuvawe na supsektorskite programi, kako i da pridonesat za ost-varuvawe na najdobri mo`ni rezultati od istite. Pritoa, tie treba da ja promoviraat i unapredat evropskata sorabotka na poliwata koi opfa}aat dve ili pove}e supsektorski pro-grami i da dokaàt kvalitetno i transparentno promovirawe od strana na zemjite-~lenki koi gi sproveduvaat programite.

EVROPSKA PROGRAMA ZA DO@IVOTNO UÊWE

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 25.03.2011Obuka nameneta za proekt-menaxeri, mladi lideri i lu|e koi se aktivni vo mladinskiot sektor, so cel da se pottikne razvojot na kriti~ko i demokratsko razmisluvawe, kako i pogolemo razbirawe na programata ''Mladi vo akcija”.

Belgrade International Model �UN – BIMUN 2011

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 31.01.2011 Konferencija koja e nameneta za stu-denti i postdiplomci koi imaat odli~no poznavawe na angliskiot jazik i imaat najmnogu 30 godini. United Nations Associa-tion of Serbia od 2004 godina ja organizira internacionalnata konferencija Belgrade International Model UN – BIMUN, simulacija na rabotata na telata na Obedinetite nacii.

Internship for Cultural Managers from CE, EE, SEE, �Germany

KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 6.03.2011Robert Bosch Stiftung organizira trinaesetmese~en kurs (praksa) za menaxeri od oblasta na kulturata. Celta na ovaa programa e da se zapoznae germanskata publika so kulturnata raznovidnost na zemjite od Jugoisto~na Evropa. Kandidatite koi }e bidat izbrani }e dobivaat mese~en nadomest od 1.000 evra.

Internship Scheme at Balkan Press Agency �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: MO@E DA SE APLICI-RA VO TEKOT NA CELATA GODINABalkan Press Agency bara mlad, dinami~en, motiviran i talentiran student koj ima zavr{eno najmalku dve godini od dodiplomskite studii ili neodamna diplomiran student koj bi sakal da raboti za nova mediumska agencija. Anga`manot }e trae 4 meseci, vo Pri{tina, a startniot datum se utvrduva vo dogovor so kandidatot.

Ace Manager Competition, BNP Paribas �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 11.02.2011 -9:00hNatprevar koj e namenet za studenti ili diplomci pomladi od 26 godini. Natprevarot e organiziran od strana na BNP Paribas ACE MANAGER, treta godina po red. Se bazira na interaktivna ekonomska simulacija na aktivnostite na bankata koja e povrzana so teniskata kompanija. Natprevaruva~ite }e bidat grupirani vo timovi i }e rabotat vo kompetitivna sredina, kade {to }e treba da rabotat na razli~ni slu~ai. Prvata nagrada iznesuva 9.000 evra, vtorata 3.000 evra, a tretata nagrada 1.500 evra.

European University Institute Grants for Doctoral Programs �KRAEN ROK ZA APLICIRAWE: 31.01.2011EUI podgotvuva istraùva~i za razvoj i definirawe na doktorski tezi. 160 grantovi za istraùvawe se dodeluvaat sekoja godina od strana na zemjite-~lenki na EU i drugi evropski nacionalni institucii na uspe{nite kandidati. Kandidatite mora da imaat odli~no poznavawe na angliskiot jazik i dokaz za toa (TOEFL ili IELTS test). Moàt da apliciraat samo PhD studenti.

www.mladiinfo.com

KLER ÊPMANènata koja gi promeni zdravstvenite uslugi vo Velika BritanijaKoga epman po~nala so rabota vo Nacionalnata zdravstvena slu`ba na Velika Britanija, �bila vodena od jasnata vizija deka }e ja promeni organizaciskata kultura vo sektorot na zdravstvenite uslugi, zalagaj}i se za pogolema angaìranost na vrabotenite, za {to izjavila deka tamu, vsu{nost, se nao|a i klu~ot za promenite vo organizacijata

na vrabotuvawa. êstopati vistinskoto re{enie leì vo reorganizacija na rabotata i rabotnoto mesto. Nekoi od organizaciite napravija nov koncept na rabotata na nivnite timovi i personal, osobeno na bolni~arkite, i so toa uspeaja da dobijat vreme koe }e se koristi za nega, namesto za administrativni i logisti~ki zada~i. Reorga-nizacijata e logi~en ~ekor koga nemate golemo zbogatu-vawe na fondot”, soop{ti êpmen pred personalot.HR-timot na NHS treba da isprati poraka deka efikasno strukturiranite timovi i postojanata komunikacija ja podobruvaat rabotnata atmos-fera, izjavi êpmen.Anketata sprovedena od Komisijata za kvalitet na nega pokaà dosega najvisok stepen

na zadovolstvo od rabotata, a 9 od 10 vraboteni smetaat deka nivnoto rabotewe im zna~i na pacientite. Sepak, golem del od personalot se ~uvstvuva isklu~en od done-suvaweto odluki, a pomalku od tretina od vrabotenite se zadovolni od priznanieto koe im go oddava organizacijata za nivnata rabota.êpmen priznava deka ''ima mnogu za rabotewe'', no istak-na deka organizaciite koi potfrlile vo rabotata }e po~uvstvuvaat pritisok da se podobrat, bidej}i, za prvpat, rezultatite od anketata }e bidat objaveni vo javnosta, so {to }e im se ovozmoì na pacientite samite da odlu~at kade da se lekuvaat, a na personalot – kade da raboti.

Kler epman - vtora najvlijatelna li~nost �me|u menaxerite za ~ove~ki resursi

27KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK Rabota / Konsalting / Osiguruvawe / IT

DELOVNO SOVETUVAWE / KONSULTANSTVOIzvor: DnevnikObjaveno: 20.12.2010Fondacija za menaxment i industrisko istraùvawe ul.Orce Nikolov 147A-6, 1000 Skopje - M.I.R. objavuva oglas za proekten konsultant. Kraen rok za prijavuvawe: 30.12.2010. Site zainteresirani kandidati moàt da ispratat pismo za motivacija i kratka biografija na sled-nata e-mail adresa: [email protected] ili po po{ta.

MENAXMENT, UPRAVUVAWEIzvor: Utrinski vesnikObjaveno: 21.12.2010Ministerstvoto za kultura raspi{uva javen konkurs za izbor na direktor na Nacionalnata ustanova Muzej na Makedonija - Skopje Konkursot trae 8 dena od denot na objavuvaweto. Prijavite so programata i drugata dokumentacija treba da se dostavat do Ministerstvoto za kultura preku po{ta na adresa: ul.„\uro \akovi}” br.61-Skopje ili vo Arhivata na Ministerstvoto za kultura, najdocna do 16.30 ~asot na posledniot den na konkursot.

BANKARSTVO / FINANSIIIzvor: DnevnikObjaveno: 25.12.2010ProKredit Banka vrabotuva: Profesor po Smetkovodstvo, so polno rabotno vreme, na opredelen period od 6 do 12 meseci Potrebni karakteristiki: -Univerzitetska diploma od oblasta na Ekonomijata -Relevantno rabotno iskustvo kako profesor po smetkovodstvo }e se smeta za prednost -Odli~no poznavawe na Angliski jazik (ekonomski vokabular) -Odli~ni komunikaciski sposobnosti i rabota vo tim -Dinami~en,aktivni predavawa,sposobnost za organizirawe so cel nepre~eno odvivawe na obvrskite -Planirawe, podgotovka i predavawe na materijata na nivo na slu{atelite. Personalni karakteristiki: -Trpeliv i profesionalen vo izvr{uvawe na obvrskite -Sposobnost za planirawe i rabota so dadeni rokovi -Da uìva vo rabota so studenti -Podgotven za u~ewe na novi raboti -@elba za poddr{ka, pomo{ vo spodeluvawe na znaewe i iskustvo so kolegite Osnovni odgovornosti: -Predavawe na materija od oblasta na smetkovodstvoto (bankarsko smetkovodstvo) Nie nudime interesna rabota vo dinami~no i me|unarodno opkruùvawe, ispolneto so brojni profesionalni predizvici. Va{ite dokumenti za aplicirawe treba jasno da pokaàt, zo{to tokmu Vie odgovarate za pozicijata za koja aplicirate.Voedno zadolìtelno treba da ispratite motivacisko pismo vo koe }e gi navedete Va{ite ambicii za aplicirawe,a koi }e bidat vo relacija so sodrìnata na na{ata me|unarodna veb strana (www.procredit-holding.com) i veb stranata na na{ata banka (www.procreditbank.com.mk) kako i standardizarana forma na kratka biografija (CV) koja moè da ja prezemete od na{ata veb strana. Ve molime ispratete gi va{ite aplikacii (CV-kratka biografija i motivacisko pismo) na podolu navedenata adresa ili popolnete ja aplikaciskata forma na www.procreditbank.com.mk ne podocna od 09.01.2011 godina. Site ostanati na~ini na aplicirawe }e se smetaat za nevalidni i nema da se zemaat vo predvid pri procesot na selekcija. Sektor za ~ove~ki resursi Jane Sandanski 109a,1000 Skopje.

OBRAZOVANIEIzvor: DnevnikObjaveno: 27.12.2010Univerzitetot na Jugoisto~na Evropa-Tetovo objavuva oglas za popolnuvawe na rabotno mesto so opredeleno rabotno vreme: Razviva~ na softver Rokot za dostavuvawe na aplikaciite e 5 dena od denot na objavuvaweto na konkursot. Oglasot e otvoren do 28.12.2010 Ve molime pratete ja aplikacijata preku e-mail: HROffi [email protected] do predvideniot rok na oglasot.

Izbor na aktuelni oglasi

28 KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIKObuki / Finansii i smetkovodstvo

KURS ZA FINASISKO SMETKOVODSTVO

(72 ^ASA) Kursot e dizajniran za po~etnici – za zdobivawe na kvalifikacija i prekvalifikacija odnosno celosno os-posobuvawe za rabota vo finansiskoto smetkovodstvo.

Kursevite se nameneti za kandidati so SSS I VSS.

Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal.

Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.

Ruzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409 , 02/ 3215-026 e-mail: [email protected]; [email protected] www.kds.com.mk

Javete se na: 02/2551441 lok. 105 ili kontaktirajte ne na: e-mail: [email protected]

RABOTA �

TENDERI �

REVIZORSKI I DRUGI �

FINANSISKI IZVEШTAI SOOPШTENIJA �

PO PROMOTIVNI CENI!

SAMO VO

OBJAVETE GI VA[ITE OGLASI ЗА:

PRIMEKO nudi kvalitetno PROFESIONALNO OBRAZOVANIE, so

ponuda na kursevi koi se aktuelni i neophodni za raboteweto na kompaniite od oblastite na finansiskiot menaxment, korporativnite finansii, smetkovodstvo i dr., vo zavisnost od barawata na klientite.

1. Finansiski menaxment (cel kurs) 45 ~asa / cena 16.000 den + DDV.

Kursot po Finansiski menaxmenmt e namenet na biznis sektorot za unapreduvawe na korporativniot menaxment i korporativnite finansii. Finansiskiot menaxment nudi odgovori na pogolem broj na pra{awa povrzani so raboteweto i fiinansiraweto na pretprijatijata. Celokupnata aktivnost na pretprijatieto mo`e da se pretstavi kako zbir na investicioni, finansiski i operativni aktivnosti i to~no determinirani sredstva i izvori za nivno izvr{uvawe. Povrzuvaweto na aktivnostite i donesuvawe na pravilni odluki za postignuvawe na optimum, pretstavuva glavna zada~a na finansiskiot menaxer.

2. Analiza na finansiski izve{tai i relativno vrednuvawe na kompaniite 8 ~asa / cena 4.900 den+DDV

Celta na ovoj kurs e da se obezbedi podobro razbirawe na finansiskite izve{tai od korisnicite na finansiskite izve{tai, so cel da se olesni podobruvaweto na procesot na odlu~uvawe. Kursot se fokusira na vlijanieto na razli~nata primena na smetkovodstvenite metodi i procenite na finansiskite izve{tai, so posebno naglasuvawe na efektot od smetkovodstvenite izbori vrz objavenite dobivki, akcionerskata glavnina, izve{tajot na pari~ni tekovi i razli~nite merewa na raboteweto na kompanijata (vklu~uvaj}i gi, no i ne ograni~uvaj}i se na finansiskite koeficienti).

3. Interna revizija 8 ~asa/ cena 12.000 den+DDV

Soglasno izmenite na Zakonot za trgovski dru{tva i novite ~lenovi od 415-a, b, v i g (Slu`ben vesnik na RM, br. 47 od 09.04.2010 godina), opredelena e obvrskata za organizirawe na slu`ba za vnatre{na revizija, so to~no determinirani obvrski i nadle`nosti. Kursot e namenet za akcionerskite dru{tva koe se golemi trgovci, kako i na dru{tva ~ii akcii kotiraat na berza, odnosno dru{tva koi soglasno so Zakonot za hartii od vrednost se so posebni obvrski za izvestuvawe, i se dol`ni da organiziraat slu`ba za vnatre{na revizija, kako nezavisna organizaciska edinica vo dru{tvoto.

29KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIK

PRETPLATETE SE NA

Pove}e informacii na 02/ 2551441 ili [email protected]

Obuki / Menaxment / HR

Po {esnaesetgodi{no iskustvo za obuka na profilot sekretar KDS go nudi Kursot za Offi ce Manager spored Programata koja gi sledi svetskite standardi, a voedno prilagodena na makedonskite delovni i drugi subjekti. Kursot e namenet za kandidati so SSS I VSS. Nastavata se realizira vo mali grupi od eksperti od dadenite oblasti sledena so soodveten raboten materijal

KURS ZA OFFICE MANAGER (96 ^ASA)Kursot gi opfa}a slednite oblasti :Funkcija na sekretarot vo organizacijata; Koordinacija i organizacija na rabotata; Komunikaciski ve{tini; Rabotna i delovna etika; Osnovi na arhivskoto, administrativnoto i pravnoto rabotewe; Osnovi na komerircijalnoto i finansisko rabotewe; Delovna pismena komunikacija i kultura na govor; Delovna korespodencija na angliski jazik; Primena na informaciona tehnologija vo kancelariskoto rabotewe;

Protokol i bonton vo sekretarskata profesija.Upisot e vo tek.Informacii sekoj raboten den od 09 – 20 ~asot.Ruzveltova 6, 1000 Skopjetel/ faks 02/ 3213-409 02/ 3215-026 e-mail: [email protected]; [email protected] www.kds.com.mk

30 KAPITAL / 28.12.2010 / VTORNIKKonferencii i saemi

Na 16 i 17 fevruari 2011 Saem i Nastan za tehnolo{ka i biznis sorabotka, vo [panija

EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA 2 VO VALENSIJA

Stopanskata komora na Makedonija - EIICM organizira poseta na Vtoriot saem za tehnolo{ka i delovna sorabotka. Nastanot }e se odrì vo Valensija na 16 i 17 fevruari 2011 godina, za vreme na zaedni~kite me|unarodni saemi: EGÉTICA-EXPOENERGÉTICA: Saem za energii; ECOFIRA: Saem za voda, po~va, vozduh, otpad i nivni tehnologii i uslugi i EFIAQUA: Saem za efikasno vodostopanstvo.

ROKOVI: do 3 fevruari 2011 godina: registracija i podnesuvawe na profili; �

do 9 fevruari 2011 godina: barawa za bilateralni sredbi. �

POVEЌE INFORMACII ZA SAEMITE: EGÉTICA - EXPOENERGÉTICA: www.egetica-expoenergetica.com ECOFIRA: www.feriavalencia.com / ecofira EFIAQUA: www.feriavalencia.com / efiaqua

Veb-sajt na Vtoriot nastan za tehnolo{ka i delovna sorabotka: http://www.enterprise-europe-network.ec.europa.eu/public/bemt/home.cfm?eventid=2460

VLEZOT I UÊSTVOTO NA SAEMOT SE BESPLATNI.

KONTAKT:

Lazo Angelevski proekten konsultant tel: (02) 3244090 [email protected]~e Jovanovska proekten konsultant tel: (02) 3244060 [email protected]

Od 26 do 28 januari 2011 godina vo Turcija

ME\UNARODEN SAEM ZA BRODOGRADBA SMM VO ISTANBUL

Stopanskata komora na Makedonija – EIICM organizira poseta i u~estvo na Me|unarodniot saem za brodogradba SMM vo Istanbul, od 26 do 28 januari 2011 godina

Brokerskiot nastan }e bide organiziran vo tekot na vtoroto izdanie na �SMM-Istanbul saem, koj }e se odrì vo Istanbul, „Qutfi Kirdar” izlo`ben centar na 26 do 28 januari 2011 godina.

Nastanot – partnerstvo }e se odrì vo tekot SMM – Istanbul 2011 godina vo �edna specijalna oblast vo salata podgotvena za bilateralni sredbi.

Veb-sajtot na brokerskiot nastan e: http://techmatch.aia-istanbul.org/smmistanbul

UÊSTVOTO NA BROKERSKIOT NASTAN E BESPLATNO.

KONTAKT: Lazo Angelevski, proekten konsultant tel: (02) 3244090 [email protected]~e Jovanovska, proekten konsultant tel: (02) 3244060 [email protected]

Online kursevi po angliski jaziknon stopGo! EnglishMakPodgotvitelni obuki za TOEFL/ GMAT/ GRE/ SATsekoj 1vi i 15ti6 sedmiciObrazoven Informativen CentarRabotilnici: @ivotni ve{tini i li~en razvoj

Sekoj petokZorba Konsalting Finansisko izvestuvawe za mali i sredni entitetivtora dekada na DekemvriPrimekoRe{enie za va{ata finansiska idninaSekoj PonedelnikSinergija Plus

Brzo ~itawe (Power Reading)10.01 - 14.01.1114.01 - 19.01.1121.01 - 16.01.11In Optimum MakedonijaPsihodramavo tek400 ~asaTrinova MPMOnline kursevi po angliski jazik

non stopGo! EnglishMakNau~i i zbogati se!Dekemvri 2010Sinergija PlusOsnovi na finansiska pismenostDekemvri 2010Sinergija PlusGrupa za li~en rast i razvojvo tek

Trinova MPMBusiness & Personal Coaching Dekemvri 2010Ksantika, Agencija za komunikaciiRelaxed Management (Tailor Made Training)Dekemvri 2010Ksantika, Agencija za komunikaciiCreative communication (Tailor Made Training)

Dekemvri 2010Ksantika, Agencija za komunikaciiNLP Nevro Lingvisti~ko programiraweDekemvri 2010Ksantika, Agencija za komunikacii

Za pove}e informacii odete na www.no.net.mk

Vodi~ za neformalno obrazovanie - Aktuelni obuki

SEKOJ DEN VO

OBJAVUVAJTE GI VA[ITE:

Oglasuvajte gi Va{ite soop{tenija po najpovolni uslovi!Odberete go najefektivniot na~in za komunicirawe so javnosta!Na{ata ~itatelska publika e na{a najgolema prednost. Tokmu taa ni go dava pravoto da veruvame deka oglasuvaweto vo Kapital e efektivno.

LICE ZA KONTAKT:DIJANA GULAKOVA tel. 02/ 2551 441 lok.105e-mail: [email protected]

� OGLASI ZA VRABOTUVAWE� REVIZORSKI IZVE[TAI� SITE VIDOVI FINANSISKI IZVE[TAI� TENDERI� POVICI ZA SVIKUVAWE AKCIONERSKI SOBRANIJA� SEMINARI, OBUKI, SOVETUVAWA I KONFERENCII� SITE OSTANATI SOOP[TENIJA KOI SAKATE DA GI KOMUNICIRATE SO JAVNOSTA

Fun Business 31KAPITAL / 29.12.2010 / SREDA

Najpoznatata arapska interna-cionalna tele-vizija Al Xezira (Al-Jazeera) pred

nekolku meseci go najavi svoeto pro{iruvawe na balkanskite prostori. Programata na televi-zijata, koja emituva vesti od najaktuelnite slu~uvawa vo svetot, }e moàt da ja gledaat na svojot jazik gleda~ite od Bosna i Her-cegovina, Hrvatska, Srbija, Crna Gora. Oficijalnoto po~nuvawe na televizijata e najaveno za po~etokot na 2011 godina, so sedi{te vo Saraevo, a Makedonija, Bu-garija i Albanija ne se na spisokot zemji od Balkanot kade {to televizijata }e ima svoe dopisni{tvo.Poslednive meseci aktivno se rabotelo na formirawe-to na timot vo televizijata, koja so samoto najavuvawe

“KREMOT” VO AL XEZIRA

K O M E R C I J A L E N O G L A S K O M E R C I J A L E N O G L A S

� GADGETS

XEBEN PREVEDUVA^

Sekoga{ koga odime vo stranstvo, nezavisno dali na pro{etka, na odmor ili slu`beno, korisno e da sme zapoznaeni so lokalnite znamenitosti ili raboti od op{ta kultura za mestoto ili zemjata. Tuka, sekako, ne smee da izostane i jazikot, dali od kultura ili od

prakti~na pri~ina. Zatoa, vo takov slu~aj moè mnogu da ni se najde xebniot preveduva~. Ovoj ured ne samo {to glasno gi preveduva zborovite i frazite, tuku jasno i precizno gi izgovara, za to~no da znaete kako da gi izgovorite na va{iot jazik. Toj e xeben ured koj sodrì okolu 8.000 naj~esto upotrebuvani zborovi i frazi i toa na 12 jazici. Taka {to koga na odmor }e “pivnete” pove}e vo diskoteka, sledniot den nema da imate problem na lokalniot jazik da ja pobarate lokalnata apteka za da kupite aspirin...

MALDINI VO INTER?

TOTALNA “MILANIZACIJA” NA INTER

SR\AN IVANOVI][email protected] Porane{niot igra~

i trener na Mi-lan, Brazilecot Leonardo, od pred nekolku dena e prv

strateg na Inter. I dodeka so ovaa odluka na klubot s$ u{te ne znaat kako da se spravat fanati~nite naviva~i na Inter, na koi od sekoe spomenuvawe na “M”od Milan im se “kreva kosata na glavata”, nivniot pretsedatel, Masimo Morati, im podgotvuva nov {ok. Ital-ijanskite mediumi nagolemo {pekuliraat deka na klupata na Inter, pokraj Leonardo, }e sedne i Paolo Maldini, eden od “senatorite” na Milan. Ovaa {pekulacija

na golemo gi razbranuva strastite za Inter, kade {to nikoj ne moè da se soglasi so odlukata ikonata na gradskiot rival da bide pomo{nik-trener vo nivniot klub.To~no e deka Leonardo vo Ita-

lija igra{e edinstveno vo redovite na Milan, a minatata sezona be{e i trener na ovaa ekipa, no, vo sporedbata so Maldini, Maldini e edna od legen-dite na Rosonerite. Mal-dini karierata ja po~na vo 1985 godina i be{e del od Milan pove}e od 20 godini. Cela decenija be{e i kapiten na timot, a zaedno so legedarnite Ba-rezi, Tasoti i Kostakurta, go so~inuva{e t.n. “sena-torski” stale` vo Milan, sostaven od igra~i koi nikoj ne ni pomisluva da gi prodava ili da gi ostava na klupata za rezervni fudbaleri. Maldini e s$ {to mrazat fanovite na Inter kaj gradskiot rival i sekoe negovo povrzuvawe so Neroazurite moè da predizvika skandal.No, deka Morati re{il da go “milanizira” Inter pot-vrda e i negovata ponuda do Real Madrid za Kaka, u{te eden Brazilec i u{te

eden porane{en ~len na Milan. Morati duri po~na da ja razgleduva mo`nosta da go otkupi dogovorot na Kaka od Real za neverojat-ni 50 milioni evra, suma koja barem vo momentov toj ne ja poseduva. “Te{ko deka Inter moè da sobere 50 milioni evra do sredi-nata na januari za da go otkupi Kaka. Smetam deka toa e re~isi nevozmo`no. Kaka nema da odi vo In-ter”, izjavi superagentot na Inter, Ernesto Bronyeti.Interesna e èlbata na Morati da donese u{te eden Milanez vo Inter i za nego da plati rekordni 50 milioni. No, frapant-no e od sekoj aspekt {to Kaka cela polusezona e rezerva vo Real, a i mi-natata godina be{e golemo razo~aruvawe za nego, otkako be{e poso~en kako glaven vinovnik {to “kra-lskiot” klub {ampionatot go zavr{i bez nitu edna osvoena titula.

za vlez na Balkanot krena golemo vnimanie i interes ne samo kaj javnosta, tuku i kaj doma{nite mediumi koi }e se soo~at so golema i seriozna konkurencija, a nekoi moèbi i }e propad-nat. Al Xezira bukvalno go “sobra” najdobroto od Bal-kanot, site pogolemi novi-narski imiwa koi zna~at ne{to na mediumskiot prostor. Eden od najpozna-tite, za koj mnogu se {peku-lira deka }e bide na ~elo na balkanskata redakcija na Xezira, e novinarot Goran Mili}, koj od 1997 godina raboti vo nacional-nata televizija HTV (HTV), kade {to oficijalno }e go “do~eka” krajot na karie-rata. Spored zakonite, na 24 januari (negoviot rodenden) }e napravi 40 godini sta` i }e mora da zamine vo penzija. No, stariot novinarski “volk” izjavil deka ne moè da se zamisli kako penzioner i so toa u{te pove-

}e gi podgrea {pekulaciite za negoviot transfer vo katarskata televizija. Iako s$ u{te nema potpi{ano dogovor, vo Hrvatska ve}e se {pekulira za detalite. Najverojatno Mili} }e se preseli vo Saraevo, kade {to }e prezeme va`na funkcija (generalen direk-tor ili glaven konsultant) na Al Xezira Balkan i

Maldini e s$ {to mrazat fanovite na Inter kaj gradskiot ri-val i sekoe negovo povrzuvawe so Neroazurite moè da pre-dizvika skandal

��

K O M E R C I J A L E N

nekolkstrateg na Inteso ovaa odlukas$ u{te ne znase spravat fnaviva~i na Iod sekoe spom“M”od Milan ikosata na glavapretsedatel, Masim podgotvuva noijanskite mediu{pekuliraat dekna Inter, pokr}e sedne i Paoeden od “senaMilan. Ovaa {

na golemo gistrastitkade {moè dso odluna gradda bidtrenerklub.ToLeonar

ARAPSKATA TELEVIZIJA VO POHOD NA BALKANOT

Se {pekulira deka �ikonata na Milan, PAOLO MALDINI, moè da ja zasili klupata na gradskiot rival Inter

K O M E R C I J A L E N O G L A S

toa za plata od 10 iljadi evra mese~no. Za seto toa Mili} “mudro mol~i”, a edinstvenoto koe go izjavil e deka po silata na zakonot na 24 januari zaminuva vo penzija, a dotoga{ ostanuva vo HTV. “[to }e pravam potoa }e doznaete so tekot na vremeto”, izjavil Mili}, koj nekolku pati naglasil

deka e otvoren za site opcii, osven za zaminu-vawe vo penzija. Goran Mili} vo negovata 40-godi{na rabota ima proìveano i rabo-teno kolku {to pove}eto novinari na Balkanot nemaat zaedno. Karierata ja po~nal vo 1970 godina na TV Belgrad, pet godini bil dopisnik od Wujork, rabotel kako profesor po novinarstvo vo Belgrad. Vo 1990 godina stanuva urednik na Jutel, vo 1992 godina e nazna~en za direktor na pres-centarot na vladata vo vojna na BiH.Al Xezira e formirana pred pove}e od trinae-set godini, so sedi{te vo Doha, Katar, kako prv nezavisen arapski kanal vo svetot. Ja narekuvaat arapskata Si-En-En (CNN).Vo 2006 godina uspehot na televizijata dovel do nejzino pro{iruvawe vo svetski ramki i stanuva

me|unarodna mediumska korporacija. Al Xezira denes ima programi na arapski i angliski jazik, dokumentaren kanal, 16 sportski kanali, internet-stranica na dvata jazika, sopstven centar za obuka i razvoj na mediu-mite, centar za studii, programa vo ìvo i na mobilen telefon. So svoite 65 me|unarodni pretstavni{tva vo svetot, Al Xezira e eden od najgolemite izvori na informacii vo svetot. So doa|aweto na Balkanot u{te pove}e }e se zgolemi nejzinata mediumska mo}, a Makedonija, Bugarija i Albanija programata }e moàt da ja sledat na ka-belskite i satelitski op-eratori vo regionot. 2011 godina }e bide godina na “vojna” za kvalitet i {to pogolema gledanost na mediumite, bidej}i i Pink internacional ja zaokruì regionalnata ekspanzija.

Po~nuvaweto na programata na televizijata Al Xezira na Balkanot e najaveno za po~etokot na 2011 godina. Arapskiot Si-En-En vo svojata ekipa go saka najdobroto, pa, zatoa, gi sobira site golemi novinarski imiwa na Balkanot. Edno od niv najverojatno }e bide eks-jugoslovenskata novinarska yvezda Goran Mili}

��

SILVANA [email protected]

MILI] � vo Al Xezira }e ima plata od 10 iljadi evra

TOP 100

VO FEVRUARI 2011 ^ITAJTE VOSPECIJALNI PRILOZI

ZA SITE INFORMACII JAVETE SE NA:TEL. 02 2551 441 LOK 102 LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKIILI ISPRATETE E-MAIL NA: [email protected] KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

TELEKOMUNIKACII KONSALTING ZDRAVI I AKTIVNI TRANSPORT I LOGISTIKA

TOP 100

� PREMIUM PROIZVODI - NOVITETI KOI MO@ETE DA GI NAJDETE I KUPITE VO MAKEDONSKITE PRODAVNICI

� AVTOMOBILSKI TRENDOVI VO 2011

� KOI SE EKSKLUZIVNITE NOVOGODI[NI DESTINACII [TO SE NUDAT I BARAAT VO MAKEDONIJA?

� TAG HEUER, 150 GODINI AVANGARDA

ZA OVIE I ZA DRUGI TEMI ^ITAJTE VO SPECIJALNIOT PRILOG BIZNIS STIL KOJ ]E IZLEZE NA 31 DEKEMVRI 2010 VO KAPITAL.

VO PETOK SPECIJALEN PRILOG

BIZNIS STIL

ZA SITE INFORMACII I PRA[AWA OKOLU OGLASUVAWETO OBRATETE SE DO MARKETING SEKTOROT NA E-MAIL: [email protected]; TEL: 02 2551 441;LICE ZA KONTAKT: JASMINA SAVOVSKA TRO[ANOVSKI

KAPITAL MEDIA GROUP DOOP-FAH 503 1000 SKOPJETEL. 02 2551 441; FAKS. 02 2581 440

196 kapital 29 12 2010

Documents