1,35 eur Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih info@g-glas ... · demokracija je v krizi ranljiva...
TRANSCRIPT
TOREK, 12. januarja 2010
vseb
ina
3
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
..
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Demokracija je v kriziranljivaKljub zimskim razmeram je v nedeljona slovesnost v spomin 68. obletniceboja Cankarjevega bataljona k spo-meniku v Dražgošah prišlo več tisočljudi. Ministrica za notranje zadeveKatarina Kresal je spomnila na po-gumna dejanja žensk v NOB.
3
AKTUALNO VREME
jutri: pretežno oblačno
97
70
35
26
66
01
8
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Sveče v posebne zabojnikeDoslej smo odpadne sveče na poko-pališčih odlagali v običajne zabojnikeza mešane odpadke, po novem jih jetreba odlagati ločeno. Na nekaterihgorenjskih pokopališčih že stojijo po-sebni zabojniki, ponekod pa z name-stitvijo malo zamujajo.
4
GORENJSKA
Obtožnica na majavih tlehNa včerajšnjem sojenju domnevni-ma bombašema Dejanu Saviću inStanku Radojeviću je obramba zahte-vala izločitev rezultatov analize DNKiz dokaznega gradiva. Ker gre zakronski dokaz, se lahko "podre" celo-tna obtožba.
8
LIP Bled: letos bo še težjeV LIP Bled pričakujejo, da bo letošnjeleto zaradi krize v gradbeništvu šetežje. Število zaposlenih naj bi pred-vidoma zmanjšali od dvajset došestdeset, z novo podjetniško kolek-tivno pogodbo pa želijo bolje nagra-diti dobro delo.
Prevladovalo bo oblačno vreme.Danes bo lahko naletaval sneg.V sredo in četrtek bo v višjih legah nad okoli 1600 m delnojasno.
17
EKONOMIJA
63 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
. KRONIKA
- 1/1 °C
Leto LXIII, št. 3, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih [email protected] www.gorenjskiglas.si
Štefan Žargi
Škofja Loka - Včerajšnjaprva dražba za prodajo pre-moženja Loških tovarn hla-dilnikov (LTH) je pokazala,da tega premoženja ne bolahko prodati. Ker ni bilovnaprejšnjega resnega za-nimanja in seveda tudi nepotrebnih vnaprejšnjihvplačil varščine, ni bilo pre-senečenje, da kupcev zapremoženje kot funkcional-ne celote (nepremičnin,opreme, zalog, dokumenta-cije, pravic in dovoljenj),kar vse je bilo ocenjeno na20,2 milijona evrov, ni bilo.Več pričakovanja je bilo za
nakup opreme, zalog in do-kumentacije proizvodnje li-nije za zamrzovalne skri-nje. Linijo samo je namrečod Hypo Leasinga že odku-pila turška družba (prav včasu dražbe so jo že de-montirali), ki pa bo tudi zanašteto, kar nujno spada kliniji, očitno počakala še naugodnejšo ceno.
Nič dosti bolje ni bilo priprodaji posameznih pro-dajnih enot, kot so motor-na vozila, gotovi izdelki,oporečni izdelki, ekspona-ti, rezervni deli in luksuz-na oprema apartmaja ne-kdanjega lastnika. Kljubtemu da so bile cene na
ravni tretjine siceršnjihvrednosti, je bilo skupnodevetim dražiteljem proda-no le nekaj gotovih izdel-kov in eksponatov, skupajvrednih manj kot 10 tisočevrov. Stečajni upravitelj,ki je vodil dražbo, nad takoslabim odzivom ni bil pre-senečen, saj je dejal, da je vtakšnih primerih običajno,da interesenti za večje na-kupe počakajo nižje cenena drugi ali celo tretji draž-bi, oziroma na drugih obli-kah, kot je neposredna pro-daja. Če se bo upniški od-bor strinjal, bo naslednjaprodaja približno čez dvameseca.
Premoženje LTH bo tudi težko prodatiNa prvi dražbi za prodajo premoženja Loških tovarn hladilnikov v stečajukupcev, razen za nekaj izdelkov in eksponatov, ni bilo.
Na prvi javni dražbi premoženja LTH-ja v stečaju je bilo zelo malo kupcev. / Foto: Gorazd Kavčič
Maja Bertoncelj
Kokrica - "Ija, ija, ija o, RobiKranjec zmagal bo, ija, ija, ijae, Robi Kranjec zmagal je,ija, ija, ija e, ker na Kulmu vpoden skočil je," je odmevalov nedeljo zvečer na sprejemuskakalca Roberta Kranjca naKokrici. Robi se je zbranimnožici pridružil nekaj preddeveto, ko sta se z ženo Špe-lo vrnila iz Avstrije. Sprejeli
so ga člani kluba SK TriglavKranj s predsednikom Jože-tom Javornikom, domačini sKokrice na čelu z gasilci, vsiljubitelji skokov in športa na-sploh. Med zbranimi so bilinekdanji in sedanji skakalci,prišel je tudi Franci Petek,športni direktor za smučar-ske skoke in nordijsko kom-binacijo, manjkal pa ni nitipodžupan Kranja Igor Velov.
Kranjec blestel na KulmuSmučarski skakalec Robert Kranjec je na poletih na Kulmu v Avstriji v soboto poletel do druge zmagev svetovnem pokalu, v nedeljo pa je bil drugi. Po vrnitvi domov najprej na sprejem na Kokrico.
100.Glasova preja
Je današnja Slovenija takšna, kotsmo si jo želeli ob osamosvojitvi?
Republika Slovenija je imela tri predsednike. Dva izmed njih bomo gostili na stoti Glasovi preji:aktualnega predsednika dr. Danila Türka in bivšegapredsednika Milana Kučana. Z njima se bo pogovarjal publicist Miha Naglič.Na ta dogodek smo povabili tudi vse dosedanje sogovornike Glasovih prej.
Stota Glasova preja bo v četrtek, 21. januarja, ob 19. uri v dvorani Splendens Kongresnega centraBrdo pri Kranju.
Glasovo prejo bo povezovala Monika Tavčar, v glasbenem uvodu bo nastopila čelistka MarušaBogataj iz Kranja.
Generalni pokrovitelj stote Glasove preje je
Prosimo vas, da vašo udeležbo na stoti Glasovi preji sporočite po telefonu: 04/201 42 00 ali e-pošti: [email protected]. Vabljeni!
WW
W.G
OR
EN
JSK
IGLA
S.S
I
15. do 17. januarja 2010NAJNOVEJŠE IDEJE ZA VAŠO HIŠO
GRADITELJwww.kaerntnermessen.at SEJMIŠCE CELOVEC
V letu 2010 že januarja!
STROKOVNI SEJEM ZA GRADNJO, OBNOVO IN VARCEVANJE Z ENERGIJO
Danes priloga:
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
�6. stran
2GORENJSKI GLAS
torek, 12. januarja 2010POLITIKA [email protected]
Mateja Rant
Ljubljana - Boj proti krizi jeboj za delovna mesta, so vstrokovnem svetu SDS na-slovili tretji paket ukrepovproti krizi, s katerimi naj bipomagali zlasti razvojno ininovativno aktivnemu deluslovenskega gospodarstva terh krepitvi malih in srednjihpodjetij. Med predlaganimiukrepi je en sistemski, 72ukrepov pa je začasnih.
"Ker napovedana prora-čunska primanjkljaja v letih2010 in 2011 resno ogrožatastabilnost javnih financ vSloveniji, predlagamo za-konsko omejitev odhodkov
širšega sektorja države, in si-cer na 46 odstotkov BDP vletu 2010, z vsakim prihod-
njim letom pa se odhodkiznižajo za eno odstotno toč-ko," so strateški ukrep opre-delili v novem svežnju proti-
kriznih ukrepov. Odhodkinaj bi se tako do leta 2013znižali na 43 odstotkov BDP.
Nove protikrizne ukrepe sozasnovali na kritiki vladnekrizne gospodarske politike,pri kateri gre po besedah pr-
vaka SDS Janeza Janše le zapasivno čakanje, da se bodonaročila iz tujine vrnila,osredotočenost ukrepov naslaba podjetja in zanemarja-nje novih, prelaganje breme-na krize na prihodnje gene-racije z velikim povečeva-njem zadolženosti in prora-čunskega primanjkljaja ternepovezanost ukrepov spodnebnimi spremembami,prezrt je trajnostni razvoj.Za izhod iz krize so po pre-pričanju SDS ključna pod-jetja in podjetniki, ki pozna-jo priložnosti in vedo, kakose morajo prestrukturirati,pri tem pa bi jih morala dr-žava spodbujati.
Novi predlogi za boj proti kriziV strokovnem svetu SDS so pripravili tretji paket protikriznih ukrepov, ki naj bi ga obravnavali tudi naizredni seji državnega zbora.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Zvesti Gorenjskemu glasuMarjan Hafner je po rodu Škofjeločan, ki od nekdaj rad zaha-ja v hribe. Tam je spoznal tudi ženo Tončko, s katero sta naj-prej živela v Tržiču, pred dvainpetdesetimi leti pa sta se pre-selila v Kranj, kjer živita še danes. Ker žena ni hodila v službo,sta zavoljo tega, da ji ne bi bilo dolgčas, naročila Gorenjskiglas, da jo je kratkočasil. Marjan je po poklicu avtomehanik,dolgo je bil zaposlen pri poklicnih gasilcih kot vodja vzdrževa-nja. Ljudje se ga najbolj spomnijo po tem, da je bil več kotdvajset let član izpitne komisije za pridobitev vozniškega do-voljenja v Kranju. Z ženo sta ves prosti čas izkoristila za obiskplanin. Marjan z grenkobo ugotavlja, da so vsi prijatelji, ki sojih družile gore, že pokojni ali zelo bolni. Sam se, čeprav imazaradi padca s hruške pred mnogimi leti težave s hrbtenico innogami, še vedno rad odpravi na Valvazor, Roblek ali Šmar-jetno goro, čeprav si pri hoji pomaga s palico. Ima problemez očmi in moško zadevo, prostato, žena pa s koleni in zatojima obiski pri zdravnikih niso tuji. V Gorenjskem glasu naj-prej pregleda osmrtnice, saj vedno koga pozna. Zanimajo galokalne novice, politike ni veliko, v planinskem kotičku pa pre-verja, če je opisani vzpon že opravil. Veliko tur ima zapisanih,da ne bi šle prehitro v pozabo. Ima dva sinova, oba sta poro-čena, in štiri vnuke. Najstarejši med njimi gre po njegovih sto-pinjah, saj je zavzet planinec ... D. K.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Knjigo prejme MARIJA OBLAK iz Medvod.
Zaradi gneče v centru naj se
čim prej zgradi primerno parkirišče
63%
Ne vem1%
Promet je vsako leto bolje
urejen31%
Povečan promet me ne
moti5%
N = 160
Menite, da je v času prireditev dobro urejenprometni režim za obiskovalce in domačine?
Slaba23%
Boljša, vendar ob večjih
deževjih še vedno motna
36%
Boljša kot prej35%
Ne vem, ne morem oceniti
6%
V občini že nekaj let skušajo zagotoviti kvalitetnopitno vodo. Kakšna se vam je voda zdela letos?
N = 160N = 160
V strokovnem svetu SDS se med drugim zavzemajoza oprostitev plačila dohodnine pri tistih, ki zaslužijomanj kot šeststo evrov neto, plačila dohodnine bi bilioproščeni tudi mladi raziskovalci in inovatorji. V jav-ni upravi pa bi med drugim znižali število zaposlenihza dva odstotka na leto, dokler ne bi dosegli desetod-stotnega zmanjšanja. Na ta način naj bi na leto prihra-nili več kot tristo milijonov evrov.
Matevž Pintar
V Kranjski Gori so pozimištevilne prireditve, tako nasnegu kot v šotoru Arena indvorani Vitranc. Sodelujočesmo vprašali, ali je prometnirežim za obiskovalce in do-mačine dobro urejen. V vsejobčini že nekaj let skušajozagotoviti kvalitetno pitnovodo, zanimalo nas je, kakš-na se jim je voda zdela letos.Prebivalce Kranjske Goresmo vprašali tudi, ali bi obči-
na morala pustiti lastnikom,da v Jasni gradijo in prodaja-jo apartmaje.
Skoraj dve tretjini vpraša-nih težko prenašata hudognečo v centru in si želita, dase čim prej zgradi primernoparkirišče. Slaba tretjinameni, da je promet vsakoleto bolje urejen, in petih od-stotkov vprašanih povečanpromet sploh ne moti. 35 od-stotkov vprašanih meni, daje voda boljša kot prej, in 36odstotkov, da je boljša, ven-
dar ob večjih deževjih še ved-no motna. 23 odstotkom sezdi voda slaba, šest odstotkovvprašanih pa je ni moglo oce-niti, saj vode iz javnega vodo-voda ne uporabljajo. 94 od-stotkov vprašanih nasprotujegradnji in prodaji apartmajevv Jasni in zgolj dva odstotkamenita, da bi občina to mo-rala dopustiti lastnikom.Štirje odstotki sodelujočihnam na to vprašanje nisoznali odgovoriti. Sodelujočesmo vprašali, kaj si v svojem
kraju najbolj želijo ali pa jihmoti. Največ jih pogreša bolj-šo trgovsko ponudbo, želijosi mesnice in konkurenčnihtrgovin. Moti pa jih modernaarhitektura novogradenj, kipo njihovem mnenju ne sodiv Kranjsko Goro.
V Klicni center slepih naštevilko 04/51 16 404 naslahko pokličete, če bi si želelizimske urice krajšati s prebi-ranjem Gorenjskega glasa.Nove naročnike čakajo ugod-nosti in lepa darila!
Kranjska Gora potrebuje parkirišče
Ljubljana
Pozivajo k razrešitvi ministra Zalarja
Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je predsednikavlade Boruta Pahorja javno pozval, naj začne postopek zarazrešitev pravosodnega ministra Aleša Zalarja. Ministruočitajo grobo zlorabo njegovega političnega položaja in po-litične moči zaradi vmešavanja v samostojnost dela tožil-cev. V nasprotnem primeru, poudarja Tanko, obstaja verjet-nost, da bodo v SDS zoper ministra Zalarja vložili interpela-cijo. Kot Tanko navaja v odprtem pismu, se že vse od nasto-pa mandata sedanje vlade izvaja politični pritisk na državnotožilstvo, še posebej na generalno državno tožilko BarbaroBrezigar. "Stranke koalicije, še zlasti Zares, poskušajoustvarjati vtis, da je državno tožilstvo neučinkovito in ne-kompetentno," med drugim poudarja Tanko. Temu naj bise po Tankovem mnenju pridružil tudi minister Zalar, ko jena podlagi javnega vprašanja poslanske skupine Zares, za-kaj je tožilstvo sprožilo kazenski pregon zoper finskega no-vinarja Magnusa Berglunda, uvedel izredni nadzor naokrožnem državnem tožilstvu v Ljubljani. M. R.
Marjan Hafner je celoletno naročnino prišel poravnat na Gorenjski glas.
Mateja Rant
Ljubljana - Vlada je na zad-nji seji med drugim sprejelasklep o dodelitvi sredstev izdržavnih rezerv za delnokritje stroškov delovanja ga-silske reševalne službe ter zanakup nujne reševalne opre-me pri izvajanju zaščite, re-ševanja in pomoči ob popla-vah med 22. in 26. decem-brom lani. Za pokritje delaintervencijskih stroškovbodo namenili prek sto tisočevrov. V zaščito in reševanje,so sporočili po seji vlade, jebilo poleg poklicnih vključe-nih še 2365 prostovoljnihgasilcev z 284 gasilskimi vo-zili ter 268 črpalkami inagregati. Aktivirane so biletudi različne komunalne,
prometne in druge javneslužbe. Iz državnih rezerv zaprimer naravnih in drugihnesreč so občinam za zava-rovanje objektov in drugegapremoženja razdelili44.600 protipoplavnih vrečin nekaj potopnih črpalk."Zaradi takšnega zmanjša-nja nujnih zalog protipo-plavnih vreč in čedalje slab-ših razmer glede na poplav-ljanje vodotokov je bilo kup-ljenih še sto tisoč protipo-plavnih vreč v vrednosti27.600 evrov," so dodali vsporočilu za javnost po sejivlade. Ob tem so navedli šepodatek, da je ob zadnjih po-plavah voda zalila 446 ob-jektov in 52 cest, sprožilo pase je tudi 16 večjih zemelj-skih plazov in usadov.
Sto tisoč evrov za stroške ob poplavah
Domžale
Zahtevajo ustavno presojo zakona o izvrševanjuproračunov za 2010 in 2011
Združenje občin Slovenije (ZOS) bo na ustavno sodišče vlo-žilo zahtevo za oceno ustavnosti zakona o izvrševanju prora-čunov za leti 2010 in 2011. Na prvi seji predsedstva ZOS sonamreč župani obravnavali tudi informacijo v zvezi z omenje-nima proračunoma. "V decembru so bili sprejeti proračuna inzakon o izvrševanju obeh proračunov, v katerem sta določe-ni višini povprečnine za obe leti. Pri pregledu dokumentovsmo ugotovili, da niso v skladu z zakonom o financiranju ob-čin, saj niso zagotovili 54 odstotkov dohodnine občinam," sosporočili iz ZOS in dodali, da je to razvidno iz izračunov mi-nistrstva za finance, ki so ga občine prejele decembra lani. Ponjihovih izračunih naj bi tako država občinam zagotovila le50,70 odstotka dohodnine, kar pomeni, še poudarjajo, v vsa-kem od obeh proračunov 71,7 milijona evrov manj sredstev,kot določa zakon o financiranju občin. Opozorili so še, da sozakon sprejeli brez doseženega dogovora o višini povprečni-ne med vlado in reprezentativnima združenjema. M. R.
3GORENJSKI GLAStorek, 12. januarja 2010 AKTUALNO [email protected]
Jože Košnjek
Dražgoše - V nedeljo je naosrednjo slovesnost, na 53.prireditev Po poteh partizan-ske Jelovice v počastitev 68.obletnice boja Cankarjevegabataljona pri spomeniku vDražgošah kljub zimskimrazmeram prišlo več tisočljudi. Občasno je na zimskopokrajino skozi razredčeneoblake celo posijalo sonce intako še polepšalo dan. Medudeleženci so bili številni po-litiki: predsednik državnegazbora Pavel Gantar, predsed-nik vlade Borut Pahor, pred-sednik državnega sveta BlažKavčič, nekdanji predsednikRepublike Slovenije MilanKučan, predsednik borčev-ske organizacije Janez Sta-novnik, župan občine Želez-niki Mihael Prevc, evropskiposlanec Jelko Kacin, neka-teri ministri, ljubljanski žu-pan Zoran Jankovič in župa-ni nekaterih gorenjskih ob-čin ter ministrica za notranjezadeve Katarina Kresal, ki jebila kot prva ženska govorni-ca na dražgoški proslavi in jedel poti v Dražgoše prehodi-la s pohodniki iz Tržiča. Vkulturnem programu, ki gaje pripravil Jože Logar, so so-delovali orkester policije,partizanski pevski zbor, pes-nik Tone Pavček, dramskiigralec Aleksander Valič inharmonikarski orkester izŽeleznikov. Dobrodošlicosta izrekla predsednik orga-nizacijskega odbora priredit-ve Zdravko Krvina in doma-čin, partizan Janez Lušina -Mali.
"V Dražgošah so ljudi živezažgali v župnišču in pro-svetnem domu. Otroci somorali gledati morijo svojihstaršev. Trpljenje civilnegaprebivalstva je najtežja platvojskovanja. Partizanskavojska se je lahko obdržalale zaradi civilnega prebival-stva, saj je pri njem dobilazavetišče in iskreno pomoč,zaradi česar so ljudje pogo-sto tvegali življenja," je po-vedala ministrica in se kotženska, ki je bila prva slav-nostna govornica v zgodovi-ni dražgoških prireditev, po-klonila pogumnim ženam,ki so med narodnoosvobo-dilnim bojem osvobajaletudi sebe.
"Če vojna pušča najhujšobolečino in bedo prav medneoboroženim civilnim pre-bivalstvom, potem ne sme-
mo dovoliti bede v miru. Čev vojni zakoni obmolknejo,potem je v miru doslednovztrajanje pri vladavini pra-va najtrdnejše zagotoviloproti bedi in bolečini. Kriz-na obdobja družbe so sevselej izkazala za čas, v kate-rem sta demokracija in pra-vna država najbolj ranljivicivilizacijski pridobitvi," jepovedala govornica inspomnila na nevarnost ne-strpnosti in populizma inopozorila na pomen druž-bene pravičnosti, tovarištvain solidarnosti.
Dražgoše so bile kljub tež-jim razmeram dobro pri-pravljene na prireditev. Na-logo je požrtvovalno izpeljaldomačin Franci Lušina s so-delavci. Ceste so bile očišče-ne. Udeleženci so se lahkookrepčali z domačimi do-
brotami. Promet je tekel ne-ovirano.
Udeležba na organizira-nih pohodih je zaradi zim-skih razmer presenetilaorganizatorje. Nad 40 kilo-metrov dolg pohod s Pasjeravni je krenilo 457 pohodni-kov, med katerimi je biloosemdeset vojakov. Petin-dvajset kilometrov dolg noč-ni pohod iz Železnikov prekRatitovca v Dražgoše je pre-hodilo 149 pohodnikov, izTržiča pa jih je prišlo 130. Ševeč jih je bilo na lažjih inkrajših pohodih, precej ljudipa je prišlo v Dražgoše z av-tobusi in osebnimi vozili. IzKranja pa je priteklo v Draž-goše deset tekačev. Dražgošeostajajo ena najmnožičnej-ših spominskih, domoljub-nih in rekreativnih priredi-tev v Sloveniji.
Demokracija je v krizi ranljivaMinistrica za notranje zadeve Katarina Kresal je v Dražgošah spomnila na pogumna dejanja ženskmed narodnoosvobodilnim bojem.
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.:04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/20142 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18. ure, petek od 8. do 14. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 19.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Leto-pis Gorenjska (enkrat letno), TV okno in osemnajst lokalnih prilog / Tisk: Druck CarinthiaGmbH & CoKG, St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 /Cena izvoda: 1,35 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, pol-letni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročninase upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
Jasna Paladin
Kamnik - Kamniški KIK jeod konca lanskega leta v ste-čajnem postopku, zato skušaeden od lastnikov - SkupinaKIK, katerega večinska last-nica je družba Equity, svojefinančno stanje izboljšati sprodajo nepremičnin. Druž-ba je minuli teden na svojispletni strani objavila javnirazglas o zbiranju ponudb zaprodajo svojih nepremičnin.Licitacija je v prostorih druž-be potekala včeraj, zainte-resiranim kupcem pa so po-nudili štiri parcele s pripada-jočimi objekti, po cenah od83 do 179 evrov za kvadratnimeter zemljišča, oz. objekte
v skupni vrednosti skoraj 2,5milijona evrov.
"Pričakoval sem, da se boodzvalo več zainteresiranihkupcev, a se je nekdo očitnomalo pošalil z nami, sajspletna stran z javnim raz-glasom od konca tedna ni de-lovala, zato kupci niso imelivseh potrebnih informacij.Prav zato bomo licitacijo vprihodnjih dneh ponovili.Kljub vsemu smo se že uspe-li dogovoriti za prodajo ene-ga objekta v vrednosti 400 ti-soč evrov, za dva druga pa jezanimanje prav tako veliko,"nam je včeraj pojasnil MarkoSmole, izvršni direktor pod-jetja in eden od treh družbe-nikov Equityja.
KIK prodaja premoženjeLastniki Skupine KIK so se zaradi stečaja odločiliza licitacijo svojih nepremičnin.
Slavostna govornica Katarina Kresal pred partizanskim pevskim zborom / Foto: Marija Volčjak
V Dražgoše je prišlo več tisoč pohodnikov. / Foto: Marija Volčjak
Slovenski politiki pred spomenikom v Dražgošah Mladi pohodniki v partizanski opravi / Foto: Marija Volčjak
Franci Lušina Jože Stanonik
Cerklje
Stavbno nadomestilo za malenkost višje
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča bo v občini Cer-klje letos za malenkost višje (0,1 odstotek) kot lani. Vrednosttočke je po novem 0,0007924 evra na kvadratni meter meseč-no. V Cerkljah bo tako za sto kvadratnih metrov stavbnegazemljišča, namenjenega stanovanjski rabi, nadomestilo znaša-lo 47,54 evra, v drugih naseljih 44,69 evra, medtem ko bodolastnikom počitniških hiš odmerili 114,11 evra. Nadomestilo zazemljišča v poslovni rabi je seveda višje - v Cerkljah 90,29 evraza sto kvadratnih metrov, drugod pa 83,68 evra. S. Š.
Kranjska Gora, Brdo pri Kranju
Pahor s Kosorjevo, Türk z Mesićem
Predsednik vlade Borut Pahor se bo v sredo v Kranjski Gorisestal s hrvaško premierko Jadranko Kosor. Na sestanku bo-sta govorila tudi o reševanju odprtih vprašanj med država-ma. Hrvaškega predsednika Stjepana Mesića pa bo v četrtekna Brdu pri Kranju na poslovilnem obisku sprejel predsed-nik države Danilo Türk. M. R.
4GORENJSKI GLAS
torek, 12. januarja [email protected]
Urša Peternel
Kranj - V Sloveniji vsako letoprodajo okrog 25 milijonovnagrobnih sveč, iz katerihnastane kar štiri tisoč ton od-padkov. Doslej smo odpadnesveče na pokopališčih odla-gali kar v običajne zabojnikeza mešane odpadke. Po no-vem pa je tudi odpadne sve-če treba odlagati ločeno, sajje država sprejela posebnouredbo o ločenem zbiranjuodpadnih nagrobnih sveč.Uredba je začela veljati 1. ja-nuarja, po njej pa mora vsakupravljavec pokopališčaorganizirati zbiranje in za-časno skladiščenje odpadnihsveč na pokopališču ločenood drugih odpadkov. Nahektar pokopališča morajourediti najmanj tri kubičnemetre skladiščnega prostora.
Vsak Slovenec na grobove na leto odnesepovprečno 12,5 nagrobne sveče, od tegaokrog 1. novembra približno šest.
Na nekaterih gorenjskihpokopališčih so komunalnapodjetja že namestila poseb-ne zabojnike za ločeno zbira-nje odpadnih sveč. To sonam potrdili na KomunaliKranjska Gora, v javnem ko-
munalnem podjetju Jeko-InJesenice, ki upravlja pokopa-lišča v jeseniški in žirovniškiobčini, in na Loški komunali.Na Komunali Kranj so za lo-čeno zbiranje odpadnih svečposkrbeli na glavnem kranj-skem pokopališču, na ostalihmanjših pokopališčih v Kra-nju in okoliških občinah pasistem ločenega zbiranjasveč šele uvajajo, smo izvede-li. Prav tako še ni mogoče lo-čeno odlagati odpadnih svečv občini Tržič, saj je Komu-nala Tržič šele naročila osemposebnih zabojnikov. Na petpokopališč v občini naj bi jihnamestili do konca meseca.Podobno so nam povedali na
Komunali Radovljica, kjerimajo zabojnike kupljene, popokopališčih pa naj bi jih raz-poredili do konca meseca. NaKomunali Bled so nekaj za-bojnikov že postavili, nekajpa naj bi v prihodnjih dneh.V režijskem obratu ObčineBohinj pa smo izvedeli, daimajo dva zabojnika že odprej, nekaj pa naj bi jih na-mestili v prihodnjih tednih.
Komunalna podjetja so žepodpisala pogodbe s podjetjiInterseroh in Prons, ki ima-ta pooblastilo okoljskega mi-nistrstva za zbiranje in pre-delavo sveč. Tako bodo od-padne sveče odvažali ločeno,nato pa plastične lončke pre-
delali in reciklirali ter vrnili vproizvodnjo lončkov za na-grobne sveče. Oddaja odpad-nih sveč zbiralcu je brezplač-na. Kljub temu pa v celo-tnem sistemu ostaja še nekajnejasnosti, so nas opozorili vnekaterih komunalnih pod-jetjih, saj naj bi zbiralci neželeli brezplačno prevzemati"starih bremen", torej že do-slej zbranih odpadnih sveč.Prav zato so se v nekaterihgorenjskih komunalnih pod-jetjih odločili, da bodo loče-no zbiranje pričeli šele ko-nec meseca, ko naj bi v po-oblaščenih podjetjih tudi pri-čeli prazniti zabojnike in od-važati odpadne sveče.
Sveče v posebne zabojnikeNa nekaterih gorenjskih pokopališčih že stojijo posebni zabojniki za ločeno zbiranje odpadnih sveč,ponekod pa malce zamujajo z namestitvijo.
Umetnost glasbe. Umetnost druženja!
Umetnost glasbe. Umetnost druženja!
www.brdo.si/arsVstopnice: EVENTIM in Hotel Kokra, Brdo, tel: 04 260 15 01.
V soboto, 16. januarja ob 20.00SIMFONIČNI ORKESTER
GŠ LOGATECprepleta glasbena dela klasikov in
sodobnikov! V Kongresnem centru Brdo. V dvorani Grandis.
Žirovnica
Jutri javna obravnava prostorskega načrta
Jutri (13. januar) ob 17. uri bo v kulturni dvorani na Breznicijavna obravnava dopolnjenega osnutka občinskega prostor-skega načrta občine Žirovnica, ki bo v prostorih občine jav-no razgrnjen še do 21. januarja. Na obravnavi in vse do za-ključka javne razgrnitve bodo zainteresirane organizacije inposamezniki lahko izrazili svoja mnenja in pripombe naprostorski načrt. Če ne bo večjih zapletov, bo ta sprejet doletošnjega junija, napoveduje župan Leopold Pogačar, čebodo potrebna dodatna usklajevanja s pristojnimi soglasje-dajalci, pa se bo sprejem tega dokumenta oddaljil. A. H. Mateja Rant
Bled - Smučišče so začelizasneževati že v začetkuminulega tedna, v zadnjihdneh pa jim je bilo naklo-njeno tudi vreme, tako daje zdaj na smučišču okrogštirideset centimetrov na-ravnega in kompaktne-ga snega. Smučišče jim jesicer uspelo zasnežiti žepred lanskimi prazniki, jepojasnil vodja programaturistična infrastrukturapri Infrastrukturi Bled Bo-jan Žerovec, a je zaradidežja in visokih tempera-tur sneg že naslednji danskopnel.
"Imeli smo velike težave,saj je bilo s tem povezanihtudi veliko stroškov, obe-nem pa smo imeli ravno včasu božično-novoletnihpraznikov, od katerih jeponavadi odvisno smučiš-če Straža, stoodstotni iz-pad dohodkov," je še razlo-žil Bojan Žerovec. Upa, dajim bo to izgubo zdaj leuspelo nadomestiti, ker jesmučišče zgolj na petsto-tih metrih nadmorske viši-ne, pa so močno odvisniod narave. V preteklosti seje tako že zgodilo, je dejalŽerovec, da so imeli tudi le šest smučarskih dni.Pred prazniki so končali
tudi osemdeset tisoč evrovvredno naložbo, v okvirukatere so zamenjali elekt-rično krmilno omaro nadvosedežnici. Ta naložbase jim bo obrestovala tudipoleti, je pojasnil Žerovec,ko imajo na Straži poletnosankanje. Dodatno naj bipoletno ponudbo popestri-li z doživljajskim parkom,za ureditev katerega se občina dogovarja s KorenSports iz Tržiča. Na vrhuStraže ga bodo uredilipredvidoma do zgodnjespomladi, tako da bi ga s prvim majem lahko žeodprli.
V letošnji razmeroma to-pli zimi, je še dodal BojanŽerovec, pa se je pokazalo,kako pomembna je tudišportna dvorana v središčuBleda, saj so na drsališčumed prazniki našteli večkot 1400 obiskovalcev.
Smučanje s pogledom na jezeroV petek so prvič v letošnji sezoni zagnali žičniške naprave tudi na smučiščuStraža na Bledu.
Na slovenskih pokopališčih iz odpadnih sveč letno nastane kar štiri tisoč ton odpadkov. Po novem moramo sveče odlagati v posebne zabojnike. / Foto: Anka Bulovec
Za celodnevno smučarsko vozovnico morajo odrasli odšteti 14 evrov, otroci pa sedem evrov. Naprave obratujejo od 9. do 16. ure, nočna smuka pa je mogoča med 17. uro in 20.30.
Šenčur
Prodali delnice
Občina Šenčur je prodala1059 delnic Cestnega podjet-ja Kranj. Vsaka je nominalnovredna 4,17 evra, cestno pod-jetje pa jih kupilo po 41,71evra, tako da je kupninaznašala 44.170 evrov. S. Š.
Mateja Rant
Bled - Sodniški stolp v Veli-ki Zaki, ki je bil več desetle-tij simbol veslanja in vesla-ških tekmovanj na Blej-skem jezeru, so včeraj v ok-viru celovite prenove vesla-škega centra porušili. Pred-vidoma do konca marca,najkasneje pa do svetovne-ga pokala v veslanju majaletos naj bi na tem mestuzrasel nov sodoben objekt,je pojasnil župan JanezFajfar. "Starega stolpa mije kar malo žal, saj je bil lepprimer moderne arhitektu-re po drugi svetovni vojni,a žal je bil že dotrajan," jeob tem dejal župan in do-dal, da bo nov objekt večna-
menski, saj bodo pod njimuredili še čolnarno in raz-stavni prostor veslaške zve-ze. Postavitev novega sod-niškega stolpa bo po župa-novih besedah vredna do-brih tristo tisoč evrov. ZAgrarno skupnostjo Rečicapa se jim je uspelo dogovo-riti tudi glede uporabezemljišč za ureditev tribun."Stare tribune bomo poru-šili in zgradili nove. Delzemljišč pa nam bodo od-stopili v najem, tako dabomo na tem mestu v časuveslaških tekmovanj posta-vili zgolj montažne tribu-ne," je pojasnil župan. Natribunah naj bi bilo takoprostora za prek tisoč obis-kovalcev.
Nov sodniški stolp do konca marca
Včeraj so v okviru celovite prenove veslaškega centraporušili sodniški stolp ob Blejskem jezeru. / Foto: Gorazd Kavčič
5GORENJSKI GLAStorek, 12. januarja 2010
Stojan Saje
Tržič - Občina Tržič je julijalani prodala na javni dražbizemljišča s praznimi stavba-mi, ki so bila prej last podjet-ja Peko. Kranjska investicij-ska družba ji je kot edini dra-žitelj plačala štiristo tisoč ev-rov, kar je 93 tisoč evrov večod izklicne cene. Del občin-skih svetnikov je vseeno oči-tal vodstvu občine, da so pro-dali nepremičnine pod cenoin prevzeli stroške rušenjastavb. Dejstvo je, da se je ob-čina odločila za prodajo zara-di pomanjkanja interesa do-mačih podjetnikov za najemali nakup prostorov. Opusti-la je tudi zamisli o selitvi tr-žiške knjižnice in drugihustanov v prazne stavbe, sajbi bila njihova preureditevpredraga.
Januarja letos se je začelorušenje prvih stavb, ki jih jez zemljišči kupila Kranjskainvesticijska družba. Kaj botam nastalo, je povedala po-
močnica generalnega direk-torja Nevenka Črešnar Per-gar. "Naša družba si je že odnovembra 2005 prizadevaladobiti lokacijo za gradnjo tr-govskega centra Hofer v Tr-žiču. Po neuspelem poskusunakupa kopališča so namponudili možnost za to naobmočju Peka in širše. Načr-tujemo gradnjo trgovskegacentra Hofer in nadomest-nega objekta za lastnika eneod petih stavb, ki se rušijo. Vslednjem bodo ob sodobnitrgovini še nekatere drugespremljevalne dejavnosti.Do konca januarja bodo po-rušili štiri prazne objekte,petega pa predvidoma v dru-gi polovici februarja. Priča-kujemo, da bomo dobiligradbeno dovoljenje za tr-govski center in nadomestniobjekt podjetja Dona do kon-ca februarja. Gradnjo dvehnovih stavb bi tako lahko za-čeli marca. Vrednost investi-cije za objekta in vso promet-no infrastrukturo ocenjuje-
mo na 3,8 milijona evrov. Popogodbi s Pekom smo se za-vezali, da bomo uredili novdostop z glavne ceste, zgra-dili novo cesto po klančini zavhod v Peko in druge objek-te, poglobili obstoječo cesto,zgradili nov oporni zid inkupili tovorno dvigalo. Tr-govski center bo omogočildo petnajst novih delovnih
mest in konkurenčno po-nudbo pri dnevni preskrbiobčanov. Prepričani smo, dabo ureditev celotnega ob-močja doprinos za Peko sfunkcionalnega vidika, zaobčino Tržič pa z estetskegavidika. Obstoječi objekti sobili vrsto let prazni in so ka-zili podobo kraja," je menilaPergarjeva.
Prej tovarna, jutri trgovinaV Tržiču že rušijo staro upravno stavbo Peka in nekdanjo vratarnico, prazni stolpič pa bo na vrsti februarja. Trgovski center Hofer naj bi začeli graditi marca.
Stavbo z vratarnico so že porušili, s stolpiča pa soodstranili napis Peko.
Stojan Saje
Tržič - Ob koncu leta 2009je odšel v pokoj ravnateljGlasbene šole Tržič AndrejPuhar. Njegovo mesto jeprevzel profesor saksofonaFranci Podlipnik, ki se je za-poslil v tej ustanovi leta2004. Do takrat je delal v Or-kestru slovenske policije,kjer je začel leta 1989 kotpripravnik, nadaljeval kot in-strumentalist in solist terkončal kot pomočnik povelj-nika. V tej vlogi je bil odgo-voren tudi za državni proto-kol. Med domačini je boljznan kot dirigent Pihalnegaorkestra Tržič, ki ga vodi odkonca leta 1991.
"V Glasbeni šoli Tržič semzačel delati kot učitelj sakso-fona in klarineta. Polovicodelovne obveznosti semopravljal v Glasbeni šoli Jese-nice. S tržiško glasbeno šolosem povezan od mladosti.Nekdanji ravnatelj Puhar jebil moj učitelj in do nedavne-ga tudi šef. Vodenje šolebom nadaljeval v smeri, ki joje on dobro zastavil. Ohranitiželim kvaliteto pri vzgojimladih glasbenikov. Lahkose pohvalimo, da je med nji-mi dovolj zanimanja za glas-bo. Letos imamo 179 učen-cev na glasbilih in 30 učen-cev v glasbeni pripravnici terpredšolski glasbeni vzgoji.Vpis otrok v šolo je tako velik,
da nam primanjkuje prosto-ra. Oddelek tolkal ima pouk vprostorih Pihalnega orkestraTržič, kjer vadi tudi Zabavniorkester šole. Pouk imamo vdvorani, arhivu in drugihprostorih. Zato bo ena odmojih prioritet iskanje mož-nosti za dodatne prostore.Radi bi poučevali kontrabas,oboo in fagot, ki jih že dolgonismo vpisovali. Načrtujemosestavo simfoničnega orke-stra, ki bi še bolj utrdil mestonaše šole v Tržiču. Sevedabomo nadaljevali sodelova-nje s Pihalnim orkestrom Tr-žič, v katerem igra velika več-ina nekdanjih naših učen-cev," je povedal novi ravna-telj Glasbene šole Tržič.
Želi več posluha za glasboZačetek leta je postal novi ravnatelj Glasbene šole Tržič Franci Podlipnik. Iskal bo možnosti za dodatne prostore in razširil ponudbo pri poučevanju instrumentov.
POŠLO
Franci Podlipnik, novi ravnatelj Glasbene šole Tržič
SLO
VEN
SK
A D
EM
OK
RAT
SK
A S
TRAN
KA,
TR
STE
NJA
KO
VA U
. 8
, LJ
UB
LJAN
A
Razvojna vprašanja, prepiri v koaliciji, cestnapovezava z Jezerskim, turizem, arbitražni spo-razum, Huda jama, odlikovanje Ertla in druge aktu-alne teme zaslužijo, da o njih odkrito spregovorimo.
Zato Vas Vabimo na
Poslanski večer SDS,ki bo danes, v torek,
12. januarja 2010, ob 19. uri v sejni sobihotela Planinka na Jezerskem.
Gosta:Mag. Branko Grims in Miro Petek
Vljudno vabljeni!
Draženka, dijakinja tretjega letnika programa slaščičarstvona Biotehniškem centru Naklo, je predstavljala sladkeumetnine, ki so jih izdelale s sošolkami.
Urša Peternel
Jesenice - "Strojništvo je zelozanimiv program, ki ga pri-poročam tistim učencem, kijih zanimajo tehnične stvari,ki bi se radi ukvarjali s kovi-nami, stružili, upravljali stro-je ..." S temi besedami je Ma-tevž Jan, dijak četrtega letni-ka programa strojništvo naSrednji šoli Jesenice, pred-stavil svoj bodoči poklic napetkovem Sejmu poklicev naOsnovni šoli Toneta Čufarja
Jesenice. Podobno so svojesrednje šole in bodoče pokli-ce predstavljali dijaki drugihgorenjskih srednjih šol terdveh šol iz sosednje Avstrije.Tovrstni sejem so na Osnov-ni šoli Toneta Čufarja Jeseni-ce pripravili že osmič, je po-vedala ravnateljica BrankaŠčap, namenjen pa je učen-cem, zlasti devetošolcem, kitako lažje pridejo do infor-macij o bodočih poklicih insrednjih šolah, kamor sebodo vpisali.
Sejem poklicev
[email protected] GLAS
torek, 12. januarja 20106
Junaku Kulma so vsi želeličestitati, kljub temu pa si jenekaj trenutkov vzel tudi zapogovor za naš časopis.
S kakšnimi občutki ste odšlina Kulm?
"Novoletna turneja se misicer ni ravno poklopila, aimel sem super občutke,tako da sem šel na Kulmsproščen."
Za vami je izvrsten konectedna. Po čem vam bo naj-bolj ostal v spominu?
"Konec tedna na Kulmulahko opišem z besedo odli-čen. Najbolj mi bo ostal v spo-minu po tem, da sem videlpreostalo konkurenco, kakoje bila presenečena nad tem,kar se je zgodilo. V soboto sobili res vsi presenečeni nadmojo zmago, danes pa naddrugim mestom niti ne več."
Sobotna zmaga v primerjaviz zmago v Kuusamu leta2005, vašo prvo v svetovnempokalu?
"Pomeni mi več, ker sebolj zavedam, da sem si jozaslužil."
Kaj vam uvrstitvi pomenitaza nadaljevanje sezone?
"Da vem, da sem na dobripoti, da lahko vse delam boljsproščeno, kar je najbolj po-membno. Ne razmišljam otem, če bom te polete preneseltudi na manjše skakalnice."
Ste že težko pričakovali vrni-tev domov po 16 dneh?
"Po šestnajstih dneh grešseveda rad domov. Želim pasi le čim prej biti prav doma,tam, kjer živim, in da se spo-čijem."
Ste pričakovali takšen spre-jem?
"Moram reči, da sem pre-senečen. To so res super ob-čutki."
Na Facebooku so takoj po va-šem uspehu ustanovili sku-pino Robert Kranjec svetov-ni prvak v poletih.
"Fino, super. Hvala bogu,da kdo zraven mene misli nato. To so cilji. Upam pa seve-da tudi, da bo čim več ljudi
prišlo v Planico in da bodoza nas, Slovence, navijali.Malo tekem imamo doma,na njih odlično nastopamo,tako da potrebujemo to ener-gijo od navijačev."
Vam veliko pomenijo takšnepodpore?
"Podporo čutim, je patako, da ko sem pa dvajseti,niso več zadovoljni. Koneckoncev je to samo šport. Sve-tovni vrh je širok, veliko jevrhunsko pripravljenih ska-kalcev, tako da si hitro lahko20., 30. Vesel bi bil podporetudi takrat, ko nam ne gre.Dvakrat na dan treniram zato, da bi uspel, včasih pa za-boli, če te hitro kdo neupra-vičeno da v nič."
Ste verjeli v zmago?"Vsak ima cilj zmagati.
Zame je bilo pomembnopredvsem to, da se mi povr-nejo občutki, ki sem jih imelpoleti in jih pozimi še nisemnašel. To sem potreboval into sem sedaj dobil."
Čeprav ne boste šli na Japon-sko, pa počitka ne bo?
"Ta teden bom imel kon-dicijske treninge, da obno-vim fizično pripravljenost. Vponedeljek gremo v Vislo naPoljsko, kjer bomo na večjiskakalnici opravili tehničnitrening. Od tam bomo šli natekme svetovnega pokala vZakopane, medtem ko bomSapporo ta konec tedna iz-pustil."
Maja Bertoncelj
Podljubelj - Na Zelenici je vsoboto popoldne v sneženjupotekalo prvo državno pr-venstvo v vzponu za tekmo-valce v turnem smučanju.Organizatorji iz vrst TSKOlimpik so bili zaradi novo-zapadlega snega v dilemi, alitekmo sploh organizirati aline. Še tik pred startom so pro-go, ki je potekala po smučiš-ču, uredili s teptalcem, nastartu pa je bilo 42 tekmoval-cev. Vse od starta na Ljubeljudo cilja na vrhu smučišča podTrianglom je vodil Nejc Ku-har iz Kokre (TTSO Jezersko)in za progo s 605 metri višin-ske razlike potreboval le 25minut in 55 sekund.
"Že od starta sem nareko-val tempo in mimo koče Vrta-ča na krilih navijačev naredilodločilno prednost. Med tek-
movalci mi je bil predvsemKlemen Triler ves čas tesnoza petami, vendar sem si nastrmih delih zagotovil tesnozmago," je bil zadovoljenNejc Kuhar, ki je v tej sezonidosegel prvo zmago tudi natekmah v tujini, in sicer na av-strijskem Tirolskem na tekmiWildschönau Dragstar. Že vpetek pa ga čaka naslednjapreizkušnja v Saalbachu, pre-stižni Mountain Attack, nakaterem je bil lani četrti. NaZelenici je bil 20 sekund zaKuharjem Klemen Triler(TSK Olimpik), tretje mestopa je osvojil Anže Šenk(TTSO Jezersko). Do šestegamesta so sledili še: MarjanZupančič (TSK Olimpik), To-maž Soklič (Šenturški oktet)in Matjaž Mikloša (TSKOlimpik). Pri ženskah je bilatudi tokrat najboljša Jana Ma-rinko (AO Rašica).
Kranjec blestel na Kulmu
Vilma Stanovnik
Bled - Veslaška zveza Slove-nije je minulo soboto na Ble-du podelila priznanja in pla-kete veslačem, trenerjem inzaslužnim veslaškim delav-cem za minulo leto. Olimpij-sko veslaško priznanje zaleto 2009 so prejeli veslačičetverca Miha Pirih, RokRozman, Rok Kolander, To-maž Pirih ter njihov trener
Miloš Janša za osvojeno bro-nasto kolajno na svetovnemprvenstvu v Poznanju naPoljskem. Najvišje priznanjejim je poleg predsednikaVeslaške zveze Slovenije De-nisa Žveglja podelili tudi mi-nister za šolstvo in šport IgorLukšič. "Lepo je, da se jeVeslaška zveza tako spomni-la na nas in nas razglasila zaposadko, ki je naredila v pre-tekli sezoni največ. Moram
pa povedati, da spomini nata dogodek niso več tako živi,ker smo se že resno podali vnaslednjo sezono. Rek, dane smemo počivati na lovori-kah, deluje in ga upošteva-mo," je povedal Miha Pirih.
Jubilejno priznanje za 20-letno reprezentančno karie-ro je prejel Iztok Čop, za 15-letno kariero pa Luka Špik.Ob tej priložnosti so na Ble-du podelili še druga prizna-
nja za uspehe v zadnji sezo-ni, pri VZS pa so se spomni-li tudi posameznikov, ki so ssvojim delom pomembnoprispevali k uspešnemu de-lovanju Veslaške zveze, raz-voju slovenskega veslanja inpri organizaciji veslaških pri-reditev. Plakete za zaslužneveslaške delavce so tako pre-jeli Tomo Levovnik, Slobo-dan Radujko ter Stanko Sliv-nik.
Ne bodo počivali na lovorikah
Roberta Kranjca je po prihodu domov na Kokrici pričakala množica navijačev. / Foto: Matic Zorman
Dobitniki olimpijskega veslaškega priznanja s predsednikom VZS Denisom Žvegljem in ministrom Igorjem Lukšičem: trener Miloš Janša ter Miha Pirih, Rok Kolander, Rok Rozman in Tomaž Pirih / Foto: Niko Mučič, VZS
Vzpon na Zelenico1. stran�
Na Zelenico se je s turnimi smučmi v snegu podalo 42 tekmovalcev. / Foto: Tomaž Zupančič
Želja je tudi Vancouver
V Kranju in v Medvodah so konec tedna smučarski skakalciin nordijski kombinatorci tekmovali za točke Alpskega poka-la. Organizatorji iz vrst SK Triglav Kranj in ŠD ŠRC PreskaMedvode so imeli veliko dela s pripravo skakalnice in prog.Za ves trud so jih razveselili domači tekmovalci. Pri nordij-skih kombinatorcih je obakrat slavil Marjan Jelenko iz Zreč,pri skakalcih pa je bil član kranjskega kluba Peter Prevc naprvi tekmi drugi, na drugi pa je zmagal. "Prehod na manjšoskakalnico mi ni povzročal velikih težav. S skoki sem kar za-dovoljen," je povedal Peter Prevc, ki je uspešno nastopal natekmah novoletne turneje, polete na Kulmu je izpustil in tek-moval doma. Sedaj ga čaka nekaj kondicijskega treninga,morda bo nastopil na celinskem pokalu, v ponedeljek gre,tako kot ostala reprezentanca, na trening v Vislo, potem pana tekme svetovnega pokala v Zakopane. M. B.
Tekači za državne naslove v sprintu
Danes bo na progah Športnega centra Pokljuka potekalodržavno prvenstvo, ki je hkrati tudi tekma pokala Geoplin vsmučarskem teku v disciplini sprint v klasični tehniki. Za-četek kvalifikacij bo ob 16. uri, izločilnih bojev pa ob 17.30.Prijavljeni so vsi najboljši slovenski tekači na smučeh. M. B.
Peter Prevc bo nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu, želi pa si tudi na olimpijske igre. / Foto: Matic Zorman
Miroslav Braco Cvjetičanin
Snega se najbolj veselimsamo zaradi tekaških smu-či. No, včasih se mi prisku-ti, ko na televiziji gledam,kako padajo v cilju zaradislabih zavor, vendar to ješportno tekmovanje in nerekreacija. Mi pa se gremorekreacijo, kajne? Da, insmučarski tek je ena naj-boljših in najlepših oblik re-kreacije. Najboljša zato, kerje zdrava za gibanje celegatelesa, je varno, zelo zani-mivo, še posebej ko se na-učimo osnove tehnike in niovire, ne za stare ne mlade,ne za suhe ne debele, ne zamoške ne ženske.
Smučarska hoja oziromakasneje tek je prvotna obli-ka smučanja in vse drugevejice smučarskih disciplinso nastale iz njih, tudi turnain tudi smuk, zato je najbo-lje, da se prepustite temušportu, ker se boste potem-takem vrnili prav k smučar-skim koreninam. Obstajapa možnost, da bolj ko bo-ste obvladali "korenine"smučarije, bolj boste znali"ceniti" vse tiste komercial-ne veje smučarije, ki jih ječlovek - komercialist ustva-ril le za pomembno poglav-je, povezano z igrami inkruhom. To je že tisto, karlahko preberete le v mojihstavkih, in mirno pozabiteter se odpeljete na sneg,kjer so urejene tekaške pro-ge, in se prepustite popol-nemu užitku. Zdaj, ko je
sneg dosegel tudi doline inkotline, lahko Gorenjci te-kamo na skoraj vsakem ko-raku Gorenjske. Najboljeurejene proge so v Preskipri Medvodah, če nimatečasa za Pokljuko ali Tamar.Urejene so tudi na nekate-rih smučiščih, vendar v na-štetih krajih lahko rečemo,da "živijo" za to vrsto rekre-acije. No, ta podatek niti nitako pomemben, ker je naj-bolj pomembno to, da tašportno rekreacijska disci-plina postaja iz leta v letobolj priljubljena med giba-nja željnimi ljudmi. Takokot je na cestah vedno večkolesark, je tudi vedno večsmučark tekačic. To je po-datek, ki ni dokazljiv, doklerse ne odpravite, na primerna Pokljuko, in se ozrete poprogah. To pišem zato, dabi ženske ne nasedale mo-škim razpravam, kako težakje ta šport in da moraš bitidedec, da s smučkami nanogah premagaš vse tistehribe in doline. Če beretečasopise, boste opazili aliopazile, da je to v bistvu žen-ski šport, kajti Slovenke gaobvladujejo tako dobro, da jeena celo med najboljšimi nasvetu in si s tem služi vsak-danji kruh. Če pogledate vmoške vrste, boste opaziliali opazile, da so še nekakokorajžni na smučkah ter spuško na rami, a brez "flin-te" se ne počutijo varne, zatoSlovencev v tem športu sko-raj ni opaziti oziroma težkokaj preberemo o njih. Zatoje plima priljubljenosti tega
športa še tako pomembna,kajti že težko gledamo (mi,moški), da s tako lepim intudi "težkim" športom viža-jo razne Majdičke, Višnarcein Fabjanke.
Prejšnji teden je bila v do-lini megla in vse je dišalo,da bomo pred soncem vide-li še sneženje. Pot na Po-kljuko je bila neizbežna, česi hotel s pomočjo smuči
preteči kak kilometer. Me-gla je bila trmasta vse do ki-lometra pred Rudnim pol-jem. Jasnina skupaj s son-cem je privabila nasmehena zaskrbljene obraze. Ponekaj pretečenih kilome-trih smo bili vsi enotnegamnenja, da je čas, da snegpobeli še dolino, da sekončno začne sezona zasmučarski tek.
GIBAJTE SE Z NAMIMiroslav Braco Cvjetičanin
7torek, 12. januarja 2010GORENJSKI GLAS
Napovednik rekreativnih dogodkov
Smučarski IZZIV in smučanje z olimpijsko karticoDruga v sklopu petih snežno športnih zabav z nazivom SmučarskiIZZIV bo v soboto, 16. januarja, od 10. ure naprej na smučiščuCERKNO. Prepričani smo, da bomo skupaj pričarali veselosmučarsko vzdušje, ki ga bo popestrila naša izzivalka Nuša Deren-da z vožnjo po veleslalomski progi. Tisti, ki boste najbližje njene-mu času, boste deležni posebne nagrade, katero vam podarja SCCerkno. Več o prireditvi in projektu na www.sport-izziv.si in pri or-ganizatorjih Društvo ljubiteljev gibanja IZZIV, telefon: 03/7053460, e-naslov: [email protected] Olimpijske karticeimate ta dan 25-odstotni popust ob nakupu celodnevne smučarskevozovnice. Ta projekt s pridihom tekmovalnosti bo prav gotovonepozabno smučarsko doživetje in spodbuda za marsikateregamlajšega kot tudi starejšega ljubitelja smučanja. Vesela bo mar-sikatera družina, ki bo na prireditvah lahko poleg 20-odstotnegapopusta pri nakupu dnevne karte (s posebnim kupončkom) izko-ristila precej ugodnosti: - pestro, zabavno in igrivo preživet dan na snegu, - brezplačno preizkušanje smuči različnih proizvajalcev, - seznanitev z novostmi na področju smučarske industrije, - brezplačno merjenje časa na veleslalomski progi, - nadgradnja smučarskega znanja s člani slovenske DEMO vrste, - več nagradnih žrebanj ...
Snežak ali sneženi mož bimorala biti eno in isto, vendartega ne omenjajte, še posebejotrokom ne. Izmed vseh gibal-nih aktivnosti, ki jih ponujazima, nisem nikoli pomislil, dabom "zatrokiral" pri gradnjisneženega moža. Zgodilo se je sprvim snegom, ki je raztegnilkakih trideset centimetrov debeltepih po celi ulici. Otrokom nemoreš reči, da ne boš pomagalpri brezmadežnem spočetju ne-koga, ki mu pravijo sneženimož. Kepo sem valil tako, kotse spodobi: v rahlem počepu vglobokem snegu in z enakomer-nim kotaljenjem sem ustvarjalvse večjo sneženo gmoto, ki jekmalu nisem imel pred hišo,ampak na sredini njive za hišo.Nekateri sosedje so dejali, da bibilo lažje in učinkoviteje z lopa-to nametati sneg in potem izob-likovati dve ali tri kepe, večjo,manjšo in še manjšo, vendar toni profesionalno. To je replika.Pri kotaljenju snežne gmote tr-pita predvsem hrbet in oberoki. To je krasna vaja za tre-ning ravnotežja, saj globinasnega in s tem vdor skibuck ni-sta enakomerna. Nekaj je tudimentalne vaje, saj ste ob tempočetju nenehno nadzorovanis pogledi naročnika, kar vasdodatno spodbuja k razmišlja-nju. Stegenske mišice se pri-družijo kasneje, ko je trebadrugo ustvarjeno kepo dvignitina prvo. Tisti aranžersko na-darjeni boste uživali, ko se bo-ste odločali med kosi oglja, lon-ci, zelenjavo, metlami, starimišali in rokavicami, ki so sestav-ni deli, namenjeni oživljanjuin pristnosti sneženega moža.Tisti, ki vse počnete zgolj zara-di krepitve telesa in duha, bostetudi uživali, saj izdelava sne-ženega moža traja dobre triure ali več, kar je spet precej od-visno od želja naročnika. Izlastne izkušnje ter nesnetegamerilca srčnega utripa vam po-vem, da boste med gradnjo za-pravili več kot tisoč kalorij, to jepa toliko, kot bi šli na Jošta innazaj. Prehojeni koraki v glo-bokem snegu se merijo v kilo-metrih. Fizično dvigovanje bre-men pa je napor, ki navdušujo-čim ustvarja idilo zimskega fit-nesa.
Sneženi mož je zaživel innaročnik je dejal: Zdaj pa šesnežaka! Po mnenju naročni-ka je snežak sin sneženegamoža, zato sodita z ramo obglavi. Za snežaka potrebujetemanj snega, a enako število ko-sov zelenjave, oglja in loncev.Naročilo snežaka vam vadboraztegne na cel dopoldan tertako samo še doda k izgubi ka-lorij v telesu. Nasveta za izdela-vo snežaka sta samo dva: Nepočnite tega sami ali med delo-vnim dnem, ker se zna zgoditi,da se boste zdeli čudni sami vsnegu ali pa da zaradi trajanjaizdelave zamudite v službo. Nepozabite tudi na nepremočljive"bordarske" rokavice, ki so na-rejene specialno za otipavanjesnega. Dobite jih že za manjkot 150 evrov v vsaki dobro zalo-ženi bordarski prodajalni. Na-vadne smučarske rokavice nisodovolj, razen če imate več pa-rov, saj se premočijo že po nekajminutah. Skibucke naj bodokvalitetne in pri nakupu ne sko-parite. V tistih, ki stanejo manjkot dvesto evrov, ne boste mogliizdelati obeh, ne da bi zame-njali več parov "navadnih" ski-buck. Oblecite se toliko, kot dase opravljate na maratonski tek,ker boste drugače tako prepote-ni, da bo še hrbet bunde osivelzaradi vaše soli. Kapa naj bokako številko premajhna, ker stestalno v predklonu zato bi pre-veliko pokrivalo nenehno lezločez oči. Zvečer stopite na teht-nico. Hvaležno boste odroletaliokno in pozdravili oba na vrtu,kajti pomagala vam bosta dominus vsaj dveh kilogramov vtistem dnevu. Če boste ustvarililepega sneženega moža in šelepšega snežaka, se zna zgoditi,da prejmete kako novo naročilože naslednje jutro in potem tolahko oznanite že za vašo pra-vo zimsko rekreacijo. V Litvisneženemu možu pravijo člo-vek brez možganov. Leta 2005so pred parlamentom pamet-nejši ljudje napravili 141 sneže-nih mož, za vsakega člana par-lamenta po enega. V Litvi neustvarjajo snežakov pred hiša-mi, ker bi to potem pomenilo ...
Karkoli bi že pomenilo v res-nici ali zgodbah, bo bolje, da sespravimo v smučino.
Brezmadežno rekreacijsko spočetje
Končno je prišel čas za smučarski tek
Adrenalina potrebni lahko tudi tekmujete na tekaških smučeh.
Med najbolj prijetnimi načini zimske rekreacije je smučarski tek.
Prekrasen dan v tekaški smučini
Neskončno speljane proge v idilični naravi
GORENJSKI GLAStorek, 12. januarja 20108 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Sojenje 21-letnemuStanku Radojeviću in 19-let-nemu Dejanu Saviću (oba izKranja), ki naj bi 15. majalani pred kranjsko policijskopostajo odvrgla ročno bom-bo, so včeraj prekinili po do-bre pol ure. Savićeva zago-vornica Anka Kozamerniknamreč zahteva izločitevkronskega dokaza - poročilaCentra za forenzične pre-iskave o analizi biološke sle-di, najdene na "žlički" bom-be, ki je bila odvržena predkranjsko policijo. Na tem do-kazu sicer sloni skoraj celo-tna obtožnica, saj obdolžene-ga Savića neposredno pove-zuje z bombnim napadom.Da je še huje, odvetnica za-hteva tudi izločitev vseh dru-gih dokazov, ki slonijo naopravljeni analizi DNK.
Odkrite biološke sledi soprimerjali s Savićevo DNK,ki jo policija hrani v svoji evi-denci, s tem pa naj bi foren-ziki po mnenju odvetnice kr-šili zakon. Po razlagi Gene-ralne policijske uprave so de-vetnajstletnemu Kranjčanuodvzeli ustno sluznico de-cembra 2005, ko je bilosumljen velike tatvine, kerpa kasneje Savić ni bil obso-jen, bi morala policija njego-vo DNK izbrisati iz svoje evi-
dence, je prepričana Koza-mernikova. "Evropsko sodiš-če za človekove pravice vStrassbourgu je že izdalo so-dbo, da se DNK evidence zaposameznika ne smejo hra-niti, če zoper njega ni bila iz-rečena obsodba. V tem pri-meru gre za kršitev 8. členakonvencije o človekovih pra-vicah," je sodni senat prepri-čevala kranjska odvetnica.
Njenemu predlogu po iz-ločitvi dokaza je okrožna dr-žavna tožilka Renata Vod-njov nasprotovala, češ da bikaj takega morala obrambapredlagati že pred začetkomsodnega procesa. Po kraj-šem premisleku je sodni se-nat pod vodstvom sodniceAndrijane Ahačič odvetničinpredlog najprej zavrnil, češda sodni postopek zaradi ve-like tatvine zoper tedaj šemladoletnega Savića nisoustavili zaradi njegove ne-dolžnosti, temveč zaradismotrnosti samega postop-ka. "V sodnem spisu je raz-vidno, da je kriv, navsezad-nje je tedaj krivdo celo pri-znal," je navedla sodnica. AKozamernikova se ni dala inje sodni senat med drugimopozorila, da so v Veliki Bri-taniji na podlagi omenjenesodbe evropskega sodišča začlovekove pravice že spreme-nili zakonodajo in da so Sa-
viću jemali DNK, ko je bil taše mladoleten. Sodnica se jenazadnje odločila, da pred-
log obrambe temeljiteje pre-tehta, zato je glavno obravna-vo preložila na 22. januar.
Obtožnica na majavih nogahNa sojenju domnevnima bombašema Dejanu Saviću in Stanku Radojeviću je obramba zahtevalaizločitev rezultatov analize DNK iz dokaznega gradiva. Ker gre za kronski dokaz, se lahko podre celotna obtožba.
Odvetnica Anka Kozamernik bi izločila kronski dokaz.
Stanko Radojević (desno) in Dejan Savić (levo) staobdolžena storitve kaznivega dejanja povzročitve splošnenevarnosti.
Simon Šubic
Ljubljana - "Stanje na podro-čju delovanja avtošol ni naj-bolj zadovoljivo," po oprav-ljenem poostrenem nadzorunad avtošolami ugotavlja Du-šan Vučko, direktor direkto-rata za upravne notranje za-deve. Inšpektorat za notranjezadeve je namreč pri delu av-
tošol ugotavljal vse več krši-tev, zato je v sodelovanju zdirektoratom in s policijo no-vembra lani opravil poostrennadzor nad avtošolami povsej Sloveniji. Inšpektorje jezanimalo predvsem izpol-njevanje kadrovskih in mate-rialnih pogojev za usposab-ljanje kandidatov za voznike,način usposabljanja po pred-
pisanem programu, kontro-lirali pa so tudi vodenje pred-pisanih evidenc. Pri tem sougotovili kar precej kršitev incelo sume storitev kaznivihdejanj.
Po besedah glavnega in-špektorja za notranje zadeveRomana Klopčiča so opravilidevetnajst inšpekcijskihnadzorov: "V šestih prime-rih smo ugotovili, da so ime-le avtošole ali premalo učite-ljev ali pa so bile brez vodješole, zato smo jim začasnoprepovedali opravljanje de-javnosti. V enem primerusmo ugotovili, da vozilo nibilo tehnično brezhibno,zato smo prepovedali nadalj-nje usposabljanje s tem vozi-lom. Na področju usposab-ljanja, predvsem teoretične-ga, ugotavljamo kar nekajpomanjkljivosti. Nekdo je biltako istočasno zabeležen, daje opravljal teoretično inpraktično usposabljanje, karje nemogoče, v enem prime-ru pa je bil učitelj istočasno
na nekem drugem delo-vnem mestu. V tem primerugre že za kršitve, ki dajejorazloge za sum storitve kaz-nivega dejanja ponarejanjalistin, zato smo o njih obve-stili policijo in tožilstvo." Včasu poostrenega nadzora sopolicisti v cestnem prometuustavili 29 vozil, kar v štiri-najstih primerih pa so ugo-tovili pomanjkljive evidenceo praktičnem usposabljanjukandidatov.
V poostrenem nadzorunad delovanjem avtošol sozoper kršitelje izrekli šestzačasnih prepovedi oprav-ljanja dejavnosti zaradi ne-izpolnjevanja kadrovskihpogojev, za tri avtošole sopredlagali izbris iz registra,izdali so sedem opozoril za-radi nepravilnega vodenjaevidenc in dve opozorili za-radi neizpolnjevanja mate-rialnih pogojev. V enemprimeru so inšpektorji o kukrepanju pozvali davčniurad.
Avtošole pod drobnogledom inšpektorjevInšpektorat za notranje zadeve je v devetnajstih inšpekcijskih nadzorih delovanja avtošol ugotovilštevilne kršitve in celo sume ponarejanja listin.
V Sloveniji je bilo konec lanskega leta registriranih 134 avtošol s 116 podružnicami, na leto pa se usposablja okoli 35 tisoč kandidatov. / Foto: Gorazd Kavčič
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Simon Šubic
Rateče - Nekdanji tekač nasmučeh in olimpijec, 36-letni Matej Soklič, in ne-kdanji smučar, 22-letni Da-mir Sadikovič, sta moralaminuli konec tedna dan inpol preživeti v policijskihprostorih. Pridržali so ju,ker naj bi storila kaznivodejanje preprečitve uradne-ga dejanja ali maščevanjauradni osebi. Po poročanjunekaterih časnikov naj binamreč Soklič nagovorilSadikoviča, da je minuli če-trtek zvečer napadel kranj-skogorskega policista, ki jepred tem Sokliču izdal pla-čilni nalog zaradi kršenjajavnega reda in miru. Inci-dent naj bi se zgodil na po-licistovem domu, policistpa naj bi pri tem utrpel laž-je poškodbe.
Po neuradnih podatkihnaj bi se Soklič sprl z nata-karico v gostišču pri Žerja-vu v Ratečah, kjer sedaj živinekdanji vrhunski športnikin slovenski reprezentant,ki je bil zaradi samosvojegaznačaja večni trn v petišportnim funkcionarjem.Natakarica je dogodek kas-
neje prijavila policistom, tipa so Sokliča oglobili. Tonaj bi ga tako razkačilo, dase je menda v četrtek zvečers Sadikovičem pripeljal dopolicistovega doma. Sokličnaj bi počakal v avtomobi-lu, Sadikovič pa je pozvonilpri vhodnih vratih, nato pase s policistom tudi ruval,da sta oba padla po stopni-cah. Soklič je že zanikal, dabi kogarkoli udaril. Nataka-rici naj bi le povedal nekajkrepkih, ker ga naj bi že ne-kaj časa grdo opravljala.
Uradno pojasnilo kranj-ske policijske uprave je že po navadi zelo skopo.Sporočili so, da je bil po-licist lažje poškodovan, njihovi kriminalisti pa sozaradi kaznivega dejanjapreprečitve uradnega deja-nja ali maščevanja uradniosebi prijeli in pridržali 22-in 36-letnega osumljenca."Osumljenca sta bila s ka-zensko ovadbo privedena kpreiskovalnemu sodniku,ki je za oba odredil prepo-ved približevanja policistuin njegovemu domovanju,"je sporočil Andrej Zakraj-šek, tiskovni predstavnikPolicijske uprave Kranj.
Policisti pridržali nekdanjega olimpijcaNekdanji vrhunski tekač na smučeh Matej Sokličje osumljen storitve kaznivega dejanja preprečitveuradnega dejanja ali maščevanje uradni osebi.
Tenetiše
S ceste v jarek
V četrtek popoldne se je na regionalni cesti Golnik-Tenetišezgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo ranil 25-letnivoznik. Med vožnjo proti Tenetišam je nenadoma zapeljaldesno na utrjeno bankino, od koder ga je zaradi neprilago-jene hitrosti zaneslo nazaj na vozišče, po približno osemde-setih metrih pa je spet zapeljal s ceste in trčil v betonskinadvoz prek jarka. Zaradi hudih ran so ga z reševalnimvozilom odpeljali v ljubljanski klinični center, kjer je ostal nazdravljenju. S. Š.
Bled
Ključe imel pri sebi
V nedeljo zgodaj zjutraj je nekdo na dvorišču stanovanjskehiše na Bledu z originalnimi ključi odprl osebni avtomobilOpel Kadet bele barve in z registrsko številke KR H5-525 in se odpeljal v neznano. Lastnika je tat oškodoval za okolipetsto evrov. S. Š.
Podjetje Family Frost, d. o. o., je letos postalo del uspešnemednarodne skupine Eismann group.
Zaradi širitve dejavnosti in reorganizacije dela iščemo 3 kandidate za
PRODAJALCE m/ž Za PE PODREČA pri Kranju
Pogodba o prodaji bo sklenjena s samostojnimi podjetniki (s.p.)Nudimo: interno uvajanje in fiksni del plačila + provizijo.
Informacije po tel.: 051/671 153 in 041/362 250
Maja Bertoncelj
Odbojkarji ACH Volleyjauspešno nastopajo tudi v Ligiprvakov. Domače tekme igra-jo v ljubljanski Hali Tivoli.Naslednja bo 20. januarjaproti poljski ekipi, že jutri pabodo v tem tekmovanju go-stovali v Turčiji, kjer se bodopomerili z ekipo iz Carigra-da. Na tekmah doma imajoneverjetno spodbudo s tri-bun, poln Tivoli pa poleg na-povedovalca vodijo Indijanci,njihovi zvesti in zagreti navi-jači, ki poskrbijo za neverjet-no vzdušje, kar priznavajotudi igralci in vodstvo gostu-jočih ekip. Takšnih navijačevbi si želeli povsod.Vodja navijaške skupine jeNiko Rakovec iz Zasipa priBledu: "Že vrsto let sem lju-bitelj odbojke. Igral sem jorekreativno, v blejskem klu-bu je igrala hčerka. Vseskozisem hodil na njihove tekme.Vedno so navijali, imeli soprost boben in sem se pri-družil. Smo super drušči-na." Vodja skupine je zadnjidve leti, odkar blejski odboj-karji igrajo v Ligi prvakov.Takrat so se namreč, kotpravi, začeli zbirati še boljorganizirano. Njegova vlogaje tudi koordinacija skupinez napovedovalcem v dvora-ni, tako da je navijanje čimbolj usklajeno. V Tivolijuimajo od štiri do pet bobnov,na tekmah v Radovljici padodajo še nekaj plastičnihsodov, ki prav tako dobro do-nijo. "Najbolj stalni Indijan-ci smo jaz in moj sin, štiri-članska družina Dežman,Tim Ažman in Aleš Trelec,Tine, Tone in Bine in še ne-kaj stalnih obiskovalcev. Navsako tekmo v Tivoli pa nasgre za cel avtobus navijačevin še zmanjka prostora,"
pove Rakovec, navdušennad vzdušjem v ljubljanskidvorani: "Za bobni stojimo vprvi vrsti, za našimi hrbti znavijaškimi pripomočki na-vija še dva tisoč ljudi. Karmravljinci nam gredo pokoži. Občutek je res edin-stven. Vsi v dvorani vstane-jo, sodelujejo z nami, takoda smo ena ogromna navija-
ška skupina, ne samo tisti,ki pridemo skupaj z avtobu-som, temveč tudi ostalih3800 gledalcev na tekmi." Blejske odbojkarje spremlja-jo na tekmah doma, pa tudiv tujini, če je gostovanje bli-zu. Navijanje ima tudi svojčar. "Že po naravi sem člo-vek, ki rad navija in tudidoma pred televizorjem sti-
skam pesti za druge športni-ke. Če so naši dobri, me vča-sih tudi s kavča dvigne. Na-vijanje v živo pa ima sevedaposeben čar. Še posebej jezadovoljstvo veliko, če s temkaj pripomoremo tudi kuspehu naše ekipe," pravivodja Indijancev. Odbojkarjiso jim za navijanje hvaležniin jih po vsaki tekmi še po-sebej pozdravijo. Rakovecverjame, da bo ekipa odboj-karjev ACH Volley tudi vletu 2010 uspešna: "Sloven-ski pokal so že osvojili, ver-jamem, da bodo tudi Interli-go in državno prvenstvo, vLigi prvakov pa, da se bodouvrstili v naslednji krog tek-movanja. Potem bo pa vseodvisno od nasprotnika.Upam, da bodo imeli čimmanj nihanj v igri, kar je pomojem njihov trenutno naj-večji problem."
RAZINGERJEVA DVA
Predstavljamo perspek-tivna tekača na smu-čeh, brata in sestro Ra-zinger iz Kupljenika, kista člana TSK OGPGrad Bled. Nika je sta-ra šestnajst let, Klemenje tri leta mlajši.
TEJA S ČRNIM PASOM
Škofjeločanka Teja La-panja, tekmovalka vSurvivorju, nekdanja dr-žavna prvakinja v kara-teju, v zadnjih letih naj-več kolesari. V športu ježe od malih nog in pri-znava, da je z njim za-svojena.
GLASOV BIATLONSKI IZZIV
Zadnji ponedeljek vpreteklem letu smoimeli v Športnemcentru Pokljuka prviGlasov športni iz-ziv. Kako smo seštirje Glasovci odre-zali v biatlonu?
več na 12. straniveč na 11. strani več na 13. strani
Uspeha svojega varovanca se je razveselil tudi Jani Grilc, kiRoberta Kranjca trenira že vrsto let. Več o njem na strani 11.
Med njegovimi najzvestejšimi navijači sta tudi mami Cvetkain njegov kuža. / Foto: Matic Zorman
Robert Kranjec je bil deležen številnih čestitk, stiskov rok inobjemov. / Foto: Matic Zorman
Časopis izhaja mesečno www.gorenjskiglas.siŠportni glas je priloga časopisa Gorenjski glas Urednica: Maja Bertoncelj
Indijanci skupaj z drugimi navijači poskrbijo za neverjetno vzdušje na odbojkarskih tekmah Lige prvakov v Hali Tivoli. / Foto: Tina Dokl
Navijajmo z IndijanciIndijanci so najzvestejši navijači blejskih odbojkarjev, ki na tekmah Lige prvakov z bobni in vzklikanjemna noge spravijo polno Halo Tivoli. "Smo v prvi vrsti, za našimi hrbti navija še dva tisoč ljudi in moram priznati, da nam gredo v takšnem vzdušju kar mravljinci po koži," pravi vodja navijaške skupine Niko Rakovec.
Niko Rakovec: "Naše značilnenavijaške besede so: 'DejmoACH', ker ekipa prihaja z Bleda,vmes večkrat vzkliknemo tudi'Dejmo Bled', čeprav se to v Ljubljani komu sliši malce čudno."
JUNAK V FOTO UTRINKIH
Robert Kranjec med navijačiSlovenski športniki nas razveseljujejo z odličnimi uvrstitva-mi. Tako je bilo tudi minuli konec tedna, ko sta blestelapredvsem smučarska tekačica Petra Majdič in smučarskiskakalec Robert Kranjec. Slednji je na poletih na Kulmuosvojil zmago in drugo mesto. Na sprejemu na Kokrici, kjerživi, je bilo v nedeljo zvečer veselo. M. B.
Foto
: Mat
ic Z
orm
an
10 Športni glas, torek, 12. januarja 2010
športna gorenjska
Miroslav Braco Cvjetičanin
Kranj je od lani bogatejši zanov košarkarski klub. Tisti,ki jim je mar za razvoj košar-karske tradicije v Kranju, intisti, ki imajo posluh za nje-no nadaljevanje, so ustanovi-li nov košarkarski klub, ki seimenuje Simon Jenko.Pobudo za rojstvo novegakluba so podali in potem šerealizirali kar starši otrok, kiso opazili zastoj na delu zmladimi zaljubljenci v ko-šarko po osnovnih in sred-njih šolah. Z izjemno po-močjo Osnovne šole SimonJenko so ustanovili nov klub,ter v njem še pred iztekomšolskega leta omogočili sto-tim osnovnošolcem, da sonadaljevali svojo košarkar-sko zgodbo. Kar z dvema eki-pama so že igrali v republi-ški ligi, na številnih prijatelj-skih tekmah, na tekmah tudiv tujini, ter zelo aktivni ude-ležbi na vseh košarkarskihtaborih v Pineti na Hrva-škem. Dvorano oziroma ce-lotno infrastrukturo je dalana razpolago OŠ Simon Jen-ko, kar je edinstven vzgled ševsem drugim osnovnim šo-
lam na Gorenjskem. Vseskupaj bi se ne začelo, če rav-nateljica šole Nevenka Škrljne bi imela tolikšnega poslu-ha za košarko. Zaradi izred-nega števila mladih ljubite-ljev igre med dvema košemaso v pičlem letu pridni ljubi-telji tega športa ustanovili šekošarkarski klub Kranjskiorli, ki je že začel s svojimdelovanjem. S tem mladiniponujajo najboljše pogoje zadruženje in trening. Medsvoje vrste so že zvabili in šebodo kakovostne trenerje,
pedagoge, ki bodo še dodat-no skrbeli za kakovostenprogram, ki je nadvse po-memben dejavnik za razvojkošarke v Kranju. Njihovinadaljnji načrti so ustanovi-tev še več ekip v vseh starost-nih kategorijah, ki bodo tek-movali v državni ligi Košar-karske zveze Slovenije inŠolski košarkarski ligi. V na-črtu so še organizacija med-šolskih tekmovanj. Letos sože organizirali mednarodniturnir, ki so ga poimenovaliPokal Kranja. To je turnir za
dečke, rojene v letu 1996.Prišli so košarkarji iz Avstri-je in iz vseh koncev Sloveni-je, iz Italije pa so zaradi bo-lezni udeležbo zadnji hip od-povedali. Ob koncu sta se po-merili ekipa Simon Jenko inekipa KK Koš Koper. Da soigralci Simona Jenka res do-bri, pove tudi podatek, da soosvojili prvo mesto, drugi sobili Koprčani in tretji prijate-lji iz Cerkelj-Krvavec. V KKSimon Jenko upajo in stre-mijo za tem, da bo ta turnirtradicionalen.
Nova kranjska košarkarska zgodba
Ekipa KK Simon Jenko do 14. leta
Ponudba velja v prodajalnah Intersport do razprodaje zalog sezonskih, posebej označenih izdelkov tekstila, obutve in opreme.
Zimska razprodaja tekstila, obutve in opreme.
Od 4. 1. do 25. 1. 2010
UVODNIKMaja Bertoncelj
Novo leto je čas voščilin tudi (samo)obljub,načrtov. Je čas za
spremembe na različnih po-dročjih, kar pogosto v povezaviz odpravo odvečnih kilogra-mov. S takšnimi "težavica-mi", ki so, če pogledamo navse, skozi kar moramo v življe-nju, res težavice, za večino, sejih srečuje veliko. Poslušalasem pogovor, v katerem se jegospa srednjih let spraševala,kako izgubiti odvečne maščob-ne blazinice. V pogovor se jevključil izkušen športnik. Se-veda je dejal, da to ne bo lahkanaloga, in ji svetoval vaje, ki bijih morala delati po nekaj mi-nut na dan, vsak dan. Slišalose je kot stiskanje trebuha. Nazmanjšanje obrokov ni poza-bil. Zdi se enostavno. Kdor seloti redne vadbe, pa ve, da jeza vse potrebna volja, trud, sa-modisciplina. Nič ne pride karsamo od sebe. Tako pa ni le prišportu in rekreaciji, temveč
tudi v službi, v odnosih v dru-žini, med prijatelji ... Za vse jepotrebna volja. In čas, ki pahitro teče. Za nami je že sko-raj pol meseca v novem letu.Nekaj sprememb, pa ne prihujšanju, je tudi v Športnemglasu, prilogi Gorenjskega gla-sa, ki je v leto 2010 vstopil znekoliko spremenjeno vsebino.Naša želja je, da bi v njem kajzase našli tudi vi, da bi mordanašli kakšen navdih za zače-tek sprememb v vašem življe-nju, za bolj športen način živ-ljenja. Nenazadnje je ukvarja-ti se s športom, z rekreacijo vdanašnjem času zelo moder-no. Pa naj ne bo le moderno.Naj postane koristno, naj po-stane način življenja. Za ko-nec še majhen namig: če raje"športate" v družbi, se lahkopridružite ŠD Gorenjski glasin postanete del naše tekaškeali kolesarske ekipe. S prijetni-mi "težavami" se bomo ukvar-jali skupaj.
Novo leto, novi izzivi
u
PS
Športni glas, torek, 12. januarja 2010
v ospredje
11
Miroslav Braco Cvjetičanin
Pokljuka je padla pod lediš-če in sonce je že skoraj po-tonilo za Viševnik, ko so naobnovljeni stari smučarskotekaški center začeli priha-jati tekači iz skoraj vse Go-renjske. Čakal sem na de-kle, za katero pravijo, da jemalce "drugačna" od drugihnjene starosti in da če bo šlovsaj približno tako, bomo žečez nekaj sezon dobili podo-bno Višnarjevi, Fabjanovi inMajdičevi. Zanimanje jepreseglo mojo radovednost,zato sem v zakup vzel tuditako malenkost, kot je stra-hotni pokljuški mraz. Dru-gačnosti Nike Razinger negre opaziti po vizualnih last-nostih, ampak predvsem potekaških. Na prvi pogled jetaka, kot so vsa šestnajstlet-na dekleta, če odštejem nje-no pretirano sramežljivost.Pretirana zato, ker se res-nično ne bi smela sramova-ti tistega, kar je na smučkahdosegla. Nika je že državnaprvakinja med mlajšimimladinkami, je zmagovalkaslovenskega pokala in jezmagala na prestižnem To-polinu. Rezultati, ki so pedi-gre tistih najboljših tekačic,kar jih premore Slovenija in
so kasneje tudi konkurenč-ne, če ne že najboljše nasvetu. Na moja vprašanja jeodgovarjala tako sramežlji-vo in z nekakšnim odpo-rom, da sem že pomislil, dami iz zmrznjenega nosa visisvečka do roba brade ali ne-kaj podobno nagnusnega.Po nekaj stavkih sem ugoto-vil, da taka pač je in verjetnobo taka ostala tudi takrat,kot jo bodo oblegali televi-zijci, radijci in novinarji ve-liko bolj pomembnih časo-pisov in revij, kot je Športniglas. Ni bilo težko uganiti,da je njena vzornica KatjaVišnar, ki je tudi članica do-mačega tekaško-smučar-skega kluba Bled, in jasnotudi Majdičeva in Fabjano-va, ki trenutno blestita v sve-tovnem pokalu. Njena spe-cialnost so šprinti in drsalnatehnika. Zaveda se, da bomorala biti vrhunska tudi vvseh drugih disciplinah, apravi, da ima to dvoje najra-je in ji je najbolj adrenalin-sko vzburljivo, saj uživa vnajvečjih hitrostih tekanjana smučeh. Nika je, pravijo,iz prave maže. Trening se jeprijemlje hitreje od drugihin vsako sezono je njen na-predek neverjeten. Vse sku-paj se je začelo pred komaj
štirimi leti, ko sta skupaj zmlajšim bratom Klemenomprestopila smučino Tekaš-ko- smučarskega kluba Bled,ki ima zdaj že več kot štiri-deset tekmovalcev v vsehstarostnih kategorijah. Kle-men, ki se nama je kasnejepridružil k pogovoru, je trileta mlajši in je pravo Niki-no nasprotje. Če je Nikazelo sramežljiva, je Klemenže pravi petelinček, ki se mije na hitro pobahal, da mibo dal izjavo, če bom potempisal še o njegovem klub-skem kolegu, ki je baje bolj-ši od njega, vendar tega šenihče ne ve razen njega.Klemen je bil prvi opažen insicer v četrtem razreduosnovne šole, ko so smučaliv šoli v naravi. Klemenovoopazno urnost na tekaškihsmučeh je najprej opazilprofesor telesne vzgoje, le-genda slovenskega smučar-skega teka Vinko Poklukar,ki ga je prepričal, da se jepridružil tekačem Bleda,kjer ga je potem prevzel šeena legenda smučarskegateka Filip Kalan. Ker pa staRazingerjeva dva neraz-družljiva, sta jasnovidnastrokovnjaka za smučarskitek v Niki prepoznala šedrugi tekaški biser. Klemen
je tako kot Nika eden od naj-perspektivnejših mladih te-kačev v Sloveniji in je žedvakratni skupni zmagova-lec slovenskega pokala, tri-krat je že bil državni prvakin na mednarodnem tekmo-vanju Topolino je bil enkratdrugi in enkrat tretji. Iz"klasika" se je letos prelevilv drsalca, saj je opazil, da jev tej disciplini zelo napredo-val. Po njegovem optimiz-mu je bilo razbrati, da ko-maj čaka tekme in to tistenajtežje. Pravi, da komajčaka, da se "postara" in pre-sedla v starejše kategorije,med katerimi so tiste pravenajdaljše in najtežje tekme. Tekaško-smučarski klubBled je že od nekdaj valilnicatalentov in super talentovtega verjetno najtežjegašporta. Trenutno je njihovparadni "lipicanec" biatlonecJanez Marič osebno. In ven-dar je tudi on prav tako kotše številni drugi moral čezvse starostne kategorije, pre-den je postal to, kar danes je. O Niki in Klemenu bomo vbližnji prihodnosti zagotovoše veliko brali, saj gre za-upati vsem strokovnjakomin ljubiteljem teka na smu-čeh v Tekaško-smučarskemklubu Bled.
Razingerjeva dvaSmučarska tekača, brat in sestra, Nika in Klemen Razinger
Maja Bertoncelj
Jani Grilc iz Grada pri Cer-kljah je priznano ime v vrstahslovenskih trenerjev smučar-skih skakalcev. Kljub temu dabo letos dopolnil 51 let, pa vskokih kot trener dela že tridesetletja, od leta 1986 profe-sionalno. V klubu SK TriglavKranj skrbi za najboljšo se-lekcijo, je pomočnik trenerjaB-reprezentance, bil je po-močnik trenerja A-reprezen-tance in dve leti trener mla-dinske reprezentance.
Kdaj se je začela vaša pot vsmučarskih skokih?"Že kot mlad fant sem imelveliko željo po skokih. Bilsem navijač Bogdana Norči-ča in ga vseskozi spremljal.Želel sem se vključiti v ska-kalni klub, vendar ga v na-šem koncu ni bilo, tako dasem pri trinajstih, štirinaj-stih letih začel sam hoditi natreninge v Kranj. To je bilože zelo pozno, poleg tegasem imel tudi težave s prevo-zom, saj doma nismo imeliavtomobila, in ni bilo niko-gar, ki bi me vozil, tako dasem bil vezan na avtobus,poleti pa sem se v Kranj vozils kolesom. Že takoj, ko sem
začel trenirati, bilo je maja,smo skakali na 15-metrskiskakalnici v Stražišču priFinžgarju, po treh, štirih me-secih treninga pa je bilo tre-ba že na 50-metrsko skakal-nico. To je bilo vse zelo pre-hitro, saj nisem imel podlageiz prejšnjih let. Treningov jebilo za našo starost soraz-merno malo, vse je šlo zelohitro, skakalnice niso biletako pripravljene, kot so da-nes, prav tako tudi ne opre-ma. Moja pot skakalca je bilazelo kratka. Skakal sem leštiri leta. Poleg vseh že ome-njenih težav, sem si poško-doval še koleno. Spomnimse, da se nas je tisto sezonopoškodovalo kar osem ali de-vet. Poškodba me je sprem-ljala še kasneje, tudi ko semse poskušal vrniti. Moja generacija je bil BrankoBenedik, pa Branko Finžgar,generacija, ki smo bili korakza tistimi, ki so bili takrat pri-oriteta v Kranju. Jedro član-ske državne reprezentancepa so sestavljali Bogdan Nor-čič, Marjan Mesec, Peter Šte-fančič."
Kako to, da ste se po konča-ni karieri skakalca odločiliza delo trenerja?
"Skoke sem imel zelo rad inzato sem se po prihodu odvojakov odločil, da delujemkot trener in grem na izob-raževanje, skratka skušamto, kar sem želel sam, pre-nesti na mlade."
Vaš dan v zimski in poletnisezoni?"Poleti je nekoliko lažje. Ni to-liko vožnje, ker je manj tek-movanj, poleg tega se več ska-če v Kranju. Ni toliko dela spripravo skakalnic, v kar smovključeni tudi trenerji. Poletije še kar nekako znosno, kljubtemu da sem v klubu odgovo-ren za selekcijo, ki zelo velikotekmuje, tako da sem kar pre-cej na terenu. Pozimi je patežko. Vrstijo se tekmovanja,treningi, poti, priprava skakal-nic, tako da včasih ne veš, kjese te drži glava."
Kakšno je vaše delo pri ska-kalcih, ki so člani vašega klu-ba in so v A-reprezentanci?"Zvezni trener naredi plan.Je odgovoren za načrt dela,oziroma se skupaj posvetu-jemo, kaj je potrebno vkakšnem obdobju trenirati.Moja skrb so treningi doma,ko ni tekmovanj, sodelujemtudi na skupnih pripravah.
Poleg tega je treba za pripra-vo tekmovalca, tako fizično,motorično, skratka na vsehpodročjih poskrbeti doma,saj na terenu za takšne pri-prave ni časa."
Kakšni ste kot trener?"Sebe bi težko ocenil. Bomrekel, da nisem polovičar,poleg tega želim, da tekmo-valce vzgajamo ne samo vsmislu treninga, temvečtudi karakterno, da naredijošole, da so po moralni in pomotivacijski plati čim boljpopolni, saj jih le to pelje dovrhunskega rezultata. Že-lim, da tako, kot smo dogo-vorjeni, tudi delamo, da sotudi tekmovalci, kar se tehstvari tiče, profesionalni."
Kako pa skrbite za svojo fizično pripravljenost?"S tekmovalci rad zaigramnogomet, čeprav mi kolenane služijo najbolje. Za ohra-njanje psihofizične kondici-je skrbim predvsem s te-kom v naravi, za kaj druge-ga pa ne ostane časa. Pravveliko me namreč ni doma,kar občuti tudi družina:žena, sin in hčerka, ki jetudi že mamica, tako daimam tudi vnukinjo."
Tri desetletja trenira skakalceJani Grilc, glavni trener v SK Triglav Kranj, je že vrsto let trener našega najboljšega smučarskegaskakalca Roberta Kranjca.
Jani Grilc
Nika in Klemen Razinger
Nika in Klemen Razinger trenirata šestkrat nateden in nič jima ni težko. Tudi takrat ne, ko jemraz, megleno, ko sneži ali dežuje. Za šolo jima ne zmanjkuje časa. Pridna sta in čeprav neizhajata iz tekaško-smučarske družine, imata veliko podporo staršev, ki sta ta šport prepoznalakot koristno in zdravo izkoriščanje časa njunihotrok.
"V dolgoletnem trenerskem delu mi je v velikozadovoljstvo, da delam s tekmovalci, ki so s svojimirezultati dali velik prispevek k prepoznavnostišporta v Kranju in Sloveniji. Vrhunski rezultatiPrimoža Peterke, Roberta Kranjca, Roka Urbanca,Urbana Franca, Mihe Rihtarja, Jureta Bogataja vzadnjem obdobju Petra Prevca, Mateja Dobovškaso za mene nepozabni. Moja želja je, da se tudiv prihodnosti še več mladih vključi v naš klub,ki zagotavlja res dobre pogoje za uspešno športno pot."
12 Športni glas, torek, 12. januarja 2010
šport osebno
Miroslav Braco Cvjetičanin
Gašper Kordež je smučar-ska legenda. Resnična le-genda, ki zdaj živi svojo za-služeno upokojitev. Nehotesem ga obiskal na njegov 81.rojstni dan. Vedno me jestrah, preden stopim predvelikane športa. Trema, sereče temu, ko se ti zašibijokolena in ko ne izustiš nititiste želje po dobrem dnevu.Moje mencanje pred vrati jeodpravil njegov sin Matej, kigre po očetovi smučini inbo, kot kaže čez določen častudi sam vstopil v svet le-gendarnih smučarjev. Ga-šper Kordež je, kot si sampravi, deda, ki je vesel, da ševedno dočaka sneg in smu-čarske tekme. Kje začetispraševati človeka, ki se je vsmučino pognal že leta1938, človeka, ki je začeltekmovati na smučeh takojpo drugi svetovni vojni?
Naše smučarske tekačicezmagujejo? "Končno! Sem vedel, da nebom šel prej v zemljo, pre-den ne vidim Slovenke alipa Slovenca, kako zmagujena svetovnem pokalu vsmučarskem teku. PetraMajdič je za take, kot semsam, potrditev, zakaj nismo
hoteli nikoli odnehati. Smu-čarski tek je skozi desetletje,vse od druge svetovne vojnenaprej le "ovohaval" svetov-no elito. Nismo in nismomogli prebiti zidu na poti vospredje. Vse smo poskusi-li, imeli smo neverjetne ta-lente, tudi pogoje za treningsmo imeli nadvse ugodne,dobre strokovnjake, a še da-nes ne vem, v čem je bilglavni "štos", da nam niuspelo. No, zdaj, zadnja letaje vse drugače. Ne samo za-radi Majdičeve, ampak tudizaradi vseh drugih tekačic,ki so čisto blizu vrha. Pre-pričan sem, da se bo kmalutudi tekačem "utrgalo" in bopotem mera polna in trudpoplačan za vsa leta nazaj."Gašper Kordež je bil kombi-natorec, kar pomeni, da jebil smučar tekač in skaka-lec. V tej disciplini je bil de-setkrat prvak Jugoslavije.Tekmoval je in tudi zmago-val po Evropi. Takrat še nibilo svetovnega pokala, bilepa so tekme, na katerih se jedalo zmagati ali vsaj biti vospredju, pa četudi v Skan-dinaviji. Gašper nikoli ni za-pustil smučk. Po bogati tek-movalni karieri je takoj po-stal trener tekaško smučar-skega kluba Triglav iz Kra-nja. Kmalu je postal selek-
tor in glavni trener jugoslo-vanske reprezentance. Le-gendarni par Maks Jelenc inMilena Kordež je leta 1976popeljal na olimpijske igre vInnsbruck.
Pogrešate smučarijo? "Odkar vem zase, sem bilna smučeh. Od leta 1948 doleta 1991, ko sem se upoko-jil, sem bil neprekinjeno vsmučini in med smučarjitekači ter skakalci. Do leta1983 sem bil učitelj praksein telesne vzgoje na iskrškišoli in poleg obvezne službebil še trener vseh kategorijtakratnega kluba Triglav.Od leta 1983 sem bil samoše trener, nič več učitelj našoli. To so bila potem neka-ko najlepša in najnapornej-ša leta moje kariere, tako dami sploh ni jasno, kako sempred tem lahko združevalredno službo in smučarijokot volontersko delo."
Na kaj ste ponosni, če sespomnite na svojo smučar-sko kariero?"Najbolj sem seveda ponosenna to, da sem vsa ta leta vztra-jal v tem delu. Ponosen sem,da je moj sin Matej še danestesno povezan s smučarijo,da vzgaja mlade, bodoče tek-movalce. Ponosen sem, da
sem na olimpijske igre spra-vil Jelenca, Kordeževo in IvaČarmana. Ponosen sem navse tiste talente in netalente,ki so skozi smučarijo odrasli vodlične osebnosti. Če sesamo spomnim, koliko mlad-cev in mladenk je šlo skozitekaško-smučarski klub Tri-glav, se mi naježi koža. Zameje bil najlepši občutek vednotakrat, ko sem videl srečo vočeh tekmovalcev, ki so bilizadovoljni z mojo pomočjo,ko so mi pokazali, da cenijomoj trud, namenjen njim.Ponosen sem, da sem bil v ti-sti generaciji, ki je vlekla"špuro", po kateri zdaj smu-čajo taki, kot so Majdičeva,Fabjanova, Višnarjeva, Marič,Bauer, Brankovičeva, Mali-jeva, Peterka, Kranjec in šeštevilni podobni ..."Nalil mi je domačo limonco,potem se nama je pridružilše sin Matej, ki je moral pri-znati, da je deda legenda.Pravil je, da je to danes ne-pojmljivo, kar je počel. Nje-govo volontersko in kasnejeprofesionalno delo je z da-našnjimi časi neprimerljivo.Gašper je sedel nasproti inse zamislil v preteklost. Po-tem je dejal: "Vse je poplača-no! Ves moj in naš trud jepoplačan. Zdaj lahko gleda-mo le še v prihodnost ..."
Eden in edini - Gašper KordežŠportne legende: na obisku pri smučarski legendi Gašperju Kordežu, ki je dopolnil 81 let.
Gašper Kordež
Maja Bertoncelj
Teja Lapanja bo 10. februarjadopolnila 31 let. Je tekmovalkaresničnostnega šova Survivor,kjer se uspešno bori tudi spredstavniki nasprotnega spo-la in je še vedno v igri za zma-go. S fizično pripravljenostjonima težav. Zanjo lahko zapi-šemo, da je bila prej športnicakot znana, kar je postala takopo športnih rezultatih kot se-daj tudi po udeležbi na šovu.Priznava, da je športna odvis-nica in da ji na rekreacijo ni-koli ni težko iti. Tudi tokrat jebilo tako. Za intervju sva bilidogovorjeni na Pokljuki, nadan, ko je snežilo in pihalo, koso bili na tekaških smučeh lenajbolj zagrizeni rekreativci.Zanjo to ni bil problem. Športje namreč pomemben del nje-nega vsakdanjika in tako je žeod malih nog.
Kakšni ste bili kot majhnapunčka?"Če bi vprašala starše, bi rekli,da nekaj tako živahnega, karje bilo težko slediti. Niti medgledanjem televizije nisemmogla sedeti pri miru. Če jekdo predlagal, da gremo kam"migat", sem bila takoj za."
V osnovni šoli ste začeli treni-rati karate?"Najprej sem trenirala atleti-ko, potem pa sem se vpisalana karate. Moj največji dose-žek je bil, da sem še kot mla-dinka osvojila naslov član-ske državne prvakinje. Zma-gala sem tudi na nekaj med-narodnih tekmah. Ko sembila stara sedemnajst aliosemnajst let, sem s karate-jem končala."
Teja ima torej črni pas?"Ja, imam črni pas. Že dolgoje sicer od tega, ko sem treni-rala karate, mislim pa, če bišla nekajkrat na trening, bi hi-tro prišla noter. To ti ostane."
Kako ste od karateja prišlido zmagovalke triatlona je-klenih?"Po srednji šoli sem šport ne-koliko opustila, saj sem dalaprednost potovanju. Velikosem bila po svetu in med po-tjo kaj dosti nisem migala,tako da sem se po letu dni do-mov vrnila težja za sedem ki-logramov. Moje odsotnosti zdoma s tem še ni bilo konec,saj sem se odločila za začasnoselitev v Ameriko, kjer semštudirala in delala. Tam sem
veliko hodila na fitnes, s kakš-nim drugim športom pa senisem ukvarjala. Iz Amerikesem se vrnila leta 2006 in odtakrat sem s športom zasvoje-na. Največ kolesarim, letossem na kolesu zaradi udelež-be na Survivorju naredila le2500 kilometrov, tečem, ple-zam, po novem tečem tudi nasmučeh. Glede na to, da semoj oče Pio že vrsto let udele-žuje triatlona jeklenih v Bohi-nju, ni naključje, da sem se vtem poskusila tudi jaz in leta2008 postala zmagovalka priženskah, za očetom pa za-ostala za vsega pol minute."
Prav zaradi Survivorja ste lanimorali izpustiti napovedandvoboj na triatlonu z očetom.Kako vam je bilo zadnjo sobo-to v avgustu na Filipinih?"Tega dneva se zelo dobrospomnim. Vsem sem razlaga-la, da to je pa dan, ko bi z oče-tom morala imeti že od triatlo-na 2008 napovedan dvoboj.Zelo mi je bilo žal. To je bilaverjetno edina stvar, po katerise mi je kolcalo na Survivorju,razen hrane seveda. Družinskidvoboj je prestavljen na letos.Moj cilj je premagati očeta, po-truditi pa se bom morala v ves-
lanju. V tej disciplini je oče hi-trejši, a mi kljub "rivalstvu"pomaga in mi je celo kupil hitrejši čoln. Šport je načinživljenja v naši družini in pritem sem najbolj po očetu.Česarkoli se lotiva, nama grevsaj povprečno, če že ne do-bro. Pa tudi mami je športna."
Koliko je vaša dobra kondicijaprišla prav v Survivorju?"V Survivorju je fizična pri-pravljenost pomembna, šebolj pa psihična in pravilnaocena vsakega posameznika.Hočeš nočeš se vsakemu po-sebej prilagodiš. O mojih fi-zičnih sposobnostih ostalimtekmovalcem nisem govorila.Počakala sem na boje in tamdokazala, kaj zmorem. Bili sopresenečeni, saj so me imeliza "damo", kar se športa tiče,so me zelo podcenjevali. Iz-med vseh mi je bil mordakonkurenčen edino "Aca"."
Vaši športni cilji za 2010?"Kot že rečeno zmaga na tri-atlonu jeklenih, premagatiočeta, da grem še enkrat nakolesarski Juriš na Vršič, pr-vič na polovični ironman naDunaj, ter preteči pol mara-ton v času med 1:25 in 1:30."
Teja s črnim pasomZnani in šport: Škofjeločanka Teja Lapanja, tekmovalka v Survivorju, nekdanja državna prvakinja v karateju, v zadnjih letih največ kolesari.
Teja Lapanja živi športno življenje in v svoj športni urnik jeletos prvič vnesla tudi tek na smučeh.
Legenda je lahko prvotno bogoslužno branje izživljenja svetnikov. Legenda je svetniška zgodbain življenjepis. Lahko je zgodovinsko nepotrjenaali izmišljena zgodba ali bajeslovni prikazzgodovinskih dogodkov. Lahko je bajka,pripoved o čudežnih dogodkih ali laž aliizmišljotina. Legenda je lahko bajen, pravljičen,slaven, čudovit, neverjeten, neresničen, izmišljen,junak, človek ... Legenda je Gašper Kordež.
Športni glas, torek, 12. januarja 2010
izzivalno
13
Maja Bertoncelj
Matjaž Mikloša, vzdevekMajk (v šali pojasni, da poMikeu Tysonu), 34 let, domas Kokrice, status: dekle Jas-mina, zaposlen v Iskraeme-cu, športnik od malih nog,izvrsten rekreativec, uspe-šen v različnih športih: tur-no smučanje, kolesarstvo,gorski tek. Na tekmah gavečina lahko gleda le v hrbet,pa še to ne prav dolgo.
Za kakšnega rekreativca seimate?"Za zelo dobrega."
Kolikokrat na teden trenira-te?"Najmanj sedemkrat. Za ko-nec tedna tudi po dvakrat nadan."
Kaj vam pomeni trening(nuja, sprostitev ...)?"Več kot vse to. Pomeni minačin življenja."
Naj športni uspeh v karieri?"Jih je kar nekaj, tako da bitežko izpostavil enega. Naj-več jih je v gorskem teku inkolesarstvu, saj sem v tek-movalnem smislu s turnimsmučanjem začel šele lan-sko zimo."
Kakšni ste bili kot osnovno-šolec po uspehu in po prid-nosti?"Po uspehu povprečen, povedenju nagajiv in živahen."
Najbolj ekstremna izkušnjav življenju?"Igra s plazom."
Kaj najraje počnete, ko ste vsvoji sobi?"Premišljujem, kdaj bomšel iz sobe."
Kdo vam kuha in kaj najrajejeste?"Kuha mi mama Helena.Pojem vse, kar naredi."
Za vas najboljša zabava?"Kolesarski sprehod s prija-teljem Aletom - AlešemUdovičem."
Kakšno glasbo poslušate?"Alfija (smeh)."
Knjiga, ki ste jo nazadnjeprebrali?"Ravno berem knjigo Nevar-na igra avtorja Paula Pritch-arda. Res je dobra. Sem napolovici. Prej sem bral Živ-ljenje na skrajnih mejah odReinholda Messnerja. Naj-boljša knjiga, ki sem jo kdajprebral, pa je Pot od NejcaZaplotnika."
Kakšne filme najraje pogle-date?"Dobro komedijo."
Vaš stil oblačenja?"Športen."
Vaša razvada?"Moja razvada: šport in čo-kolino (smeh)."
Vas je česa strah?"Da letos ne bi bilo dovoljsnega za treninge."
Idealna ženska?"Ja, moja, a ne."
Idealen dopust in kako gapreživite? "V Paklenici. Preživim gaaktivno."
Kakšne so vaše sanje?"Resnične (smeh)."
Življenjski moto?"Do dile!!"
Majk: "Do dile!"Matjaž Mikloša, 34-letni vsestranski rekreativec s Kokrice
REKREATIVEC DRUGAČE
Maja Bertoncelj
Na Glasov prvi športni izzivsmo se povabili k sloven-skim biatloncem. Njihovpredstavnik za stike z jav-nostjo Tomaž Šušteršič jeuredil vse potrebno in dolo-čil termin: zadnji ponede-ljek v sedaj že preteklemletu. V sklopu izziva se jeobetala tudi nekakšna inter-na tekma, moje zadnje boljresne in redne športne tek-movalne izkušnje pa so ko-šarkarske še iz osnovnošol-skih let. Najbolj me je skrbe-lo, kako bo s streljanjem.Pred tem namreč še nikolinisem v rokah držala pravepuške. V tem sva bili obeženski na izzivu v slabšempoložaju, saj sta kolega žestreljala. Za biatlonci je bil dopoldan-ski hiter trening, pred namipa v idealnem vremenu, vbrezvetrju, prvi biatlonskiizziv. V Glasovi ekipi je bilpoleg mene še Miroslav Bra-co Cvjetičanin, nekdanji ko-lesar Save, sedaj pa kolesarrekreativec, ter dva "zuna-
nja": Irena Križaj, približnotakšna rekreativka kot jaz, inStane Papler, član kolesar-ske ekipe Gorenjskega gla-sa. V letu 2009 je na kolesuprevozil 5700 kilometrov."Poleti kolesarim, hodim pohribih, plezam, pozimi pasmučam in tečem na smu-čeh," je svoje športne aktiv-nosti predstavil 61-letni Sta-ne Papler iz Čirč, po roduBesničan, bratranec očetanaše odlične smučarske teka-čice Vesne Fabjan. Športnereference so torej govorile vprid moškemu delu Glasoveekipe. Naša prva naloga jebilo streljanje. Vsi smo takoleže kot stoje streljali v tarčeza stoječi položaj, kar pome-ni, da je bil premer 115 mm,v leže je sicer krogec preme-ra 45 mm, razdalja pa 50 me-trov. Moja učiteljica je bilaDijana Ravnikar, Ireno jestrelskih veščin učil KlemenBauer, Braca trener moškeekipe Uroš Velepec, Stanetapa Peter Dokl. Streljanje ležese je začelo. Še preden mi jeDijana v roke zaupala puško(kopito je prilagojeno vsake-
mu tekmovalcu posebej, takoda za nas niso bila ravno ide-alna), se je bilo treba pravilnouleči, z nogami precej nara-zen. Puška se mi je zdela kartežka, tehta okrog 3,5 kilogra-ma. "Vpela" sem jo v roko, joprijela, Dijana je vložila na-boje in prvi strel. Nobena niopazila, kam je šel, a v tarčozagotovo ne. Že naslednjistrel pa prvi zadetek. Pravza-prav se mi streljanje leže nizdelo tako težko. Puško semlahko umirila, pri proženjuočitno nisem "cukala" in za-detki so se vrstili. Povsemdrugače pa je bilo stoje. Da-leč od pravega strelskega polo-žaja, poleg tega že ob nor-malnem pulzu puške nisemmogla umiriti in nekaj zade-tih je bilo prej sreča kot zna-nje. Za poskus smo imeli navoljo okrog deset strelov, po-tem pa je sledila interna tek-ma Glasovcev - samo v stre-ljanju. Na znak Velepca smose ulegli, oddali pet strelovleže in takoj še pet stoje. Re-zultat: z Ireno sva obe pokrilišest tarč, Braco dve, Staneeno. "Vsak zadeti strel je us-
peh, sploh če prej niste niko-li držali puške v rokah. Takš-ni izzivi so v redu, da vidite,da ni tako enostavno zadeti,"je dejal Peter Dokl. Druga"tekma" je bila štafeta v me-šani postavi en Glasovec, enbiatlonec. Vsak je moral pre-teči dva kroga po okrog 250metrov ter opraviti obe stre-ljanji. Kazenskih krogov to-krat ni bilo. Najboljšo taktikosva ubrali z Dijano in s hi-trim streljanjem (streljati obpovišanem srčnem utripu,biatlonci ga imajo na tekmimed streljanjem med 160 in180 udarci na minuto, je biloskoraj kot zadeti na lotu) intekom zmagali pred Bracomin Petrom, Stanetom in Kle-menom ter Ireno in TejoGregorin, ki se je prav takopridružila na izzivu, ki ga jespremljal tudi trener ženskeekipe Tomaš Kos. Komentartekme je podal Uroš Velepec:"Že pri nastrelitvi sem videl,da je ženski del ekipe bolj na-tančen. To je pokazal tudiprvi strelski poskus. V tekmištafet pa dobra taktika zma-govalne dvojice, ki pa si jeglede na znanje in taktikozmago tudi zaslužila."Izziv je uspel in zadovoljnismo bili vsi. "Danes semstreljal po dvajsetih letih.Bilo je super, a težko je umi-riti puško. Imel sem prilož-nost spoznati biatlonce. Su-per so. Današnji izziv mi bo vspominu ostal po tem, dasem bil letos prvič na teka-ških smučeh in po novi iz-kušnji. Sedaj bom lažjespremljal biatlonske tekme,ki jih sicer redno gledam. Nitako hudo, če fantje in dekle-ta kakšen strel tudi zgrešijo,"je bil navdušen naš bralecStane Papler. Mi pa se že pri-pravljamo na nov športni iz-ziv. Tale biatlonski je bil su-per, zato zahvala vsem, kiste v njem sodelovali.
Glasov biatlonski izzivŠtirje Glasovci smo se na Pokljuki seznanjali z biatlonom. Koliko tarč bomo podrli, je bilo glavnovprašanje biatlonskega izziva.
Na prvem Glasovem športnem izzivu smo sodelovali (od leve): Teja Gregorin, Irena Križaj, Dijana Ravnikar, Maja Bertoncelj, Peter Dokl, Miroslav Braco Cvjetičanin, Stane Papler in Klemen Bauer. Tekaški del smo opravili brez puške na rami. Biatlonci razumljivo nanjo skrbno pazijo. I Foto: Tina Dokl
Naš zvesti bralec Stane Papler je streljal prvič po dvajsetih letih. Za učitelja je imel Petra Dokla. I Foto: Tina Dokl Matjaž Mikloša I Foto: Matic Zorman
Zakaj Modra kartica?
■ Ker aktivno živim;■ Ker ceneje kupujem smučarske vozovnice, športno opremo in storitve
v wellness centrih, zdraviliščih in še kaj ...;■ Ker sem nezgodno zavarovan;■ Ker sem zavarovan za primer civilne odgovornosti, če poškodujem
druge osebe ali stvari. V tem primeru sem upravičen tudi do pravnepomoči;
■ Ker je z Modro kartico zdravstveno zavarovanje na potovanjih v tujiniz asistenco najbolj ugodno;
■ Ker si brezplačno ogledam vse tekme svetovnega pokala v smučanjuv Sloveniji;
■ Ker bom z Modro kartico varčeval in bom dobro zavarovan.
Naročite vašo Modro kartico na spletni strani www.modrakartica.com,kjer najdete tudi podrobnejše opise zavarovanj, popustov, ugodnosti insi zagotovite varnejši korak na vaši športni poti.
ZAVAROVANJE
UGODNOSTI
POPUSTI
1. Kaj svetujete smučarjem, ki smučajona domačih smučiščih?"Vsak, ki se kakorkoli ukvarja s kakšnim špor-tom, mora biti sam do sebe vsaj toliko odgov-oren, da poskrbi za nezgodno zavarovanjesamega sebe. To pomeni, da je nezgodnozavarovan za primer smrti, invalidnosti inkakšnega dnevnega nadomestila. Ker pa smona smučiščih še bolj izpostavljeni različnimpoškodbam, lahko tudi po tuji krivdi, je prav,da sami poskrbimo zase."
2. Kaj pa naši otroci?"Za otroke je prav, da poskrbimo za celošolsko leto in ne samo na smučišču. Kosklenemo šolsko nezgodno zavarovanje,je naš otrok nezgodno zavarovan kjerkoliin kadarkoli, tudi na smučišču, zato ni ved-no najboljše najcenejše zavarovanje."
3. Pa tuja smučišča?"Nezgodno zavarovanje nam velja kjerkoli inkadarkoli, to pomeni tudi na tujih smučiščih.Vsekakor pa moram poudariti, da je za tujinoskoraj obvezno asistenčno zdravstvenozavarovanje CORIS, ki nam krije stroške reše-vanja in zdravljenja v tujini. Ker so ti stroškilahko zelo visoki, je smiselno, da si to uredi-mo pred vsakim odhodom v tujino."
4. Velja to tudi za otroke?"Asistenčno zavarovanje CORIS lahkosklenemo tudi za vso družino za celo letoali samo posamezno obdobje."
5. Lahko vsa ta zavarovanja smučarjiuredijo tudi pri vas?"Seveda! Vsa ta zavarovanja se lahko ure-dijo v naših pisarnah (Kranj, Lesce, Je-senice, Škofja Loka in Kranjska Gora),preko naših zastopnikov na terenu alipreko naše internetne strani www.adriat-ic-slovenica.si.Kot prvi lahko izveste, da 21. januarja 2010odpiramo AS-ovo pisarno v Kranjski Gori.Če vam bo zmanjkalo časa za zavarovanjepred odhodom, se boste lahko tako nez-godno kot tudi CORIS zavarovali skoraj nasmučišču."
6. Kakšen je postopek, če se zgodi nes-reča v tujini?Če pride do nesreče v tujini, je zelopomembno, da odreagiramo mirno.Vsekakor je prav, če pokličete na številko01/519 20 20, poveste številko police, imein priimek, začasni naslov, številko telefonain pomoč, ki jo potrebujete. CORIS vam bo24 ur na dan pomagal hitro organiziratireševanje in pomoč bo hitro pri vas. Prav pa je, da veste, da imate s sklenjenoasistenco CORIS tudi krite stroške v nujnihprimerih obiska pri zdravniku in nakupzdravil na zdravniški recept, bolnišničnozdravljenje, prevoz do najbližje bol-nišnice, prevoz v domovino, prevozposmrtnih ostankov v domovino, zoboz-dravstvene storitve in spremstvo otrokado 18. leta starosti.
7. Kaj pa skupinska zavarovanja? So kajdrugačna?Skupinska zavarovanja imajo enakakritja kot posamezna. To pomeni, dalahko koristimo popolnoma enake sto-ritve kot tisti, ki imajo posamezno zava-
rovanje, prednost pa je v ceni in sicerskupinsko zavarovanje lahko sklenemoza najmanj devet oseb in je bistveno ce-nejše od individualnega. Poudarim najše to, da to zavarovanje velja po vsemsvetu.
Na smučiščih na nas prežijo številne nevarnosti, zato poskrbimo, da bomo nezgodno zavarovani
PE Kranj, Kidriceva 2, 400 Kranj, T: 04/ 28 170 00, F: 04/ 28 170 10in Pisarna Kranjska Gora, Slavka Černeta 33, 4280 Kranjska Gora, T/F: 04/ 588 45 09.
Franci Strniša, direktor AS - Poslovne enote Kranj
ww
w.a
dri
atic
-slo
ven
ica.
si
Športni glas, torek, 12. januarja 2010
na rekreacijo
15
Miroslav Braco Cvjetičanin
Turno smučanje je iz leta vleto bolj priljubljen šport inrekreacija pri nas. Veliko ozi-roma ogromno ljudi se žeukvarja s tem, vendar se boljmalo ve, kje vse in kako uži-vajo, kjerkoli se že potikajo ssmučmi na nahrbtniku alivpetih na smučarske čevlje.Kakorkoli brez smuči ne grekot tudi ne brez opreme, ki jena videz enaka, kot jo rabimoza alpsko smučanje, a se ven-darle razlikuje. Še največjorazliko opazimo pri vezeh, kiso za turno smučanje pov-sem drugačne in tudi deluje-jo drugače. Razlika je tudi pričevljih, saj so turni smučar-ski čevlji precej prilagojenitudi hoji in ne samo smuča-nju. Palice so enake kot tudioprema s to razliko, da breznahrbtnika, v katerem je sko-raj vsa planinska oprema znekaj dodatki, ne gre. Sam sem preizkusil osnovnovarianto turnega smučanja,ker se nisem mogel dogovo-riti za vodnika, ki je za začet-nike skoraj nepogrešljiv. Za-kaj? Zato, ker so gore v temčasu nekaj najnevarnejšega,v kar se lahko podaš, splohpa, če jih nisi vajen. Mojaprva tura je šla čez "vojaško"smučišče na Pokljuki protiViševniku s tem, da sem pri-sopihal nekje do polovice, od-koder sem se spustil naUskovnico in krog spet za-ključil na Pokljuki predŠportnim centrom. Prema-gana strahotna višinska razli-ka, ne da bi snel smuči in bilv nevarnosti, se mi je zdelaodličen začetek v svet turne-ga smučanja. Drugič bom
vsekakor "najel" vodnika, dami razkaže poti okoli Jezer-skega, Bohinja ali Pokljuke.Za začetek bi predlagal "pr-vostopenjsko" lahko turo, dane izgubite veselja do rekrea-cije. Lahka pomeni, da medvzponom ni potrebno sne-mati smuči in orientacijskoni zahteven. Smučate oziro-ma hodite s smučmi na no-gah lahko tudi po kolovozih,gozdovih, planotah, skratkapovsod tam, kjer ste prepri-čani, da se ne boste izgubiliali da obstaja kaka druga ne-varnost, kot so plazovi, pre-padi, strmine, skale ... Medlahke spadajo na primer: Ble-goš, Bohinj, Javornik, Mata-jur, Ratitovec ... ipd. Zahtev-na turna smuka poteka povečini zunaj poti in vodi povečjih strminah, včasih je po-trebno tudi sneti smuči in sinadeti dereze. Orientacijskopoučeni morate biti in že ve-deti o vseh nevarnostih, ki jihlahko doživimo v gorah. Po-tem si sledijo še zelo zahtev-ne turne smuke, ki imajopodpise: I nezahtevno, II del-no zahtevno, II zahtevno, IIplus bolj zahtevno, III zelozahtevno, III izredno zahtev-no, kot je na primer Turskižleb. Potem pa se boste spo-znali še z oznako S, vse odenke do šestice.Vsekakor, da se najprej spo-znate z opremo, zahtevnostjoin osnovnim znanjem, pripo-ročam tisto najprej opisano,lahko varianto, vendar semprepričan, da vas bo te vrstesmučarija že po prvem po-skusu nadvse prepričala inboste težko še kdaj čakali vvrsti za pregrešno dragesmučarske vozovnice.
Čisto drugačnasmučarijaOd nekdaj sem poslušal, da je turno smučanjeenako smučarija smučarjev, kot je jazz glasbaglasbenikov.
Vzponi so premagljivi tudi brez žičnic.
Drugačni čevlji in okovje ter psi na spodnjem delu smučiSpuščanje včasih ni smučanje.
PO
SLO
VNIS
ISTE
MM
ER
CAT
OR
d.d
., D
UN
AJS
KA
CE
STA
10
7,
LJU
BLJ
ANA
16 Športni glas, torek, 12. januarja 2010
reportaža
Maja Bertoncelj
Hokejistke kranjskegaTriglava nastopajo v ligiDEBL, v kateri sta dveslovenski ekipi in sedemavstrijskih, in v državnemprvenstvu. Bili smo na tek-mi lige DEBL, ko so 6. janu-arja doma igrale z NeubergHighlanders. Ekipi sta bililani v finalu lige, slavile paso Kranjčanke. Tokrat sobile s 6:0 boljše Avstrijke,Kranjčanke pa so doživelenajvišji poraz v zadnjih dvehletih in s tem izgubilemožnosti za osvojitev naslo-va podprvakinj. Po petkovizmagi s 5:1 proti ekipi izCelovca se sedaj borijo zatretje mesto. Zadnjo tekmov letošnji sezoni lige DEBLbodo na domačem ledu odi-grale v nedeljo, 17. januarja,ob 15. uri, ko se bodo pome-rile z Gipsy Girls iz Beljaka.Potem pa jih čakajo šetekme državnega prvenstva.
Hafner predstavil ekipoEkipo je predstavil vodja intrener Florjan Hafner, kiprihaja iz Komende, odkoder je tudi kar nekajhokejistk: "V ekipi je 24deklet, starih od 14 do 47let. Večina je Gorenjk,imamo pa tudi tri Ljub-ljančanke, eno Celjanko, vletošnji sezoni sta se nampridružili dve Avstrijki.Prišli sta na lastno željo.Dekleta niso profesionalke,saj za igranje ne dobijoplačila. Prav finance pa sonajvečji problem ekipe.Večino stroškov morampokriti kar sam iz lastnegažepa." Pojasnil je, da so kotekipa letos še močnejši,kljub temu da jim v ligiDEBL ne gre tako kot lani:"Poleg dveh okrepitev izAvstrije sta se v ekipo vrniliUrška Korbar in Tea Lahaj-nar, smo pa izgubilikapetanko Natašo Pagon, ki
je odšla na študij v Turčijo."Hafner je v kranjskemženskem hokeju od samegazačetka, že devet let, tako daekipo dobro pozna. "Značil-nost ekipe je ekipni duh,"pove, ter doda še nekajbesed o razliki med žen-skim in moškim hokejem:"Razlika je seveda ogrom-na, ni pa velike razlike vpravilih. Edina je ta, da priženskah ni kontakta. Seve-da pa do njega pride, pa nesamo do kontakta, tudi dosplošnih pretepov."
Avstrijki se na treningevozita Treninge na ledu imajo dvado trikrat na teden, Hafner-ju na njih pomaga trenerPrimož Slavec. Skupaj sood konca avgusta do koncamarca, medtem ko poleti zakondicijo dekleta skrbijo
same. Na treninge v Kranjse v letošnji sezoni vozitatudi dve Avstrijki: SonjaBan iz Celovca in SabrinaStubner iz Beljaka. "Sedemlet sem hokej igrala v Celov-cu. Želela sem si malo za-menjati okolje in se odločilapriti v Kranj, kjer se z ekipoin vodstvom dobro razu-mem. Živim v bližini Celov-ca, kar pomeni, da imam doKranja okrog eno uro vož-nje. Enkrat na teden pridemna trening in konec tednana tekmo," je povedala 21-letna Sonja Ban, ki prihajaiz hokejske družine. Hokejje igral njen oče, igra gatudi brat. Kranja ji še niuspelo spoznati, pravi pa,da ji je pri nas všeč hrana,pa tudi prijazni ljudje. Kjebo igrala v prihodnji sezoni,se še ni odločila, velikomožnosti pa je, da bo ostalav Kranju.
Želela je biti v golu
Avstrijki sta v igro vneslisvežino, najboljša Triglavan-ka na listi strelk pa je 20-let-na Špela Hafner iz Komen-de, nečakinja Florjana Haf-nerja, ki hokej igra devet let,šport pa ji je bil zelo blizutudi že prej. S hokejem paod malih nog živi tudi vratar-ka Hedvika Korbar. Stara je21 let, prihaja pa iz Gorij."Hokejistka sem od desetegaleta in že takoj sem bila vgolu. To je bila moja želja. Vopremi se počutim v redu, senavadiš. Tehta okrog 30 kilo-gramov, da se oblečem, papotrebujem okrog pet min-ut. Največ dela je z banščina-mi," je pojasnila HedvikaKorbar, ki je hokejistka tudi"doma". Brani v ekipi Zasipv divji ligi, kjer igrajo samifantje. Dekleta torej živijo shokejem.
Hokejistke v akcijiNad igranjem hokeja se navdušujejo tudi ženske. Edini klub na Gorenjskem, ki ima žensko ekipo vtem športu, je HK Triglav Kranj. Zanimanje za ženski hokej je tudi med gledalci in kranjske hokejistkeimajo veliko navijačev.
Maja Bertoncelj
Da je hokej primeren za vsegeneracije, dokazujeta naj-mlajša in najstarejša v ekipikranjskih hokejistk. Najsta-rejša igralka je Tatjana Sabo-lič z Jesenic, ki bo marca do-polnila 47 let, najmlajša paDanaja Žnidar, letnik 1996.Slednje na tekmi s hokejist-kami Neuberg Highlandersni bilo, najmlajša na tej tek-mi je bila štirinajstletna Ta-mara Svetina iz Komende. "Imam čas, rada imam ho-kej, nekaj je potrebno početi,poleg tega imam zaenkrat šedovolj energije," je razloge zavztrajanje v tem športu po-jasnila Tatjana Sabolič, matidveh sinov, od katerih je Ro-bert prav tako hokejist, članAcronija Jesenice, in igra vligi EBEL. Hokejistka je de-set let. "Doma sem z Jesenic,hokej mi je bil vedno blizu invedno mi je bilo žal, da žen-ske ne moremo igrati. Ko seje pokazala priložnost, ko sona Jesenicah začeli z ženskoekipo, sem se priključila. Dr-salke so bile drugačne, dru-gačna je tehnika drsanja, ob-
vladati je bilo treba palico inplošček," pravi najstarejša vekipi, ki s kondicijo nima te-žav: "Redno tečem. Pa tudiže prej sem se ukvarjala sšportom. Igrala sem odboj-ko, košarko in plavala." Ta-tjana Sabolič je verjetno naj-starejša aktivna igralka hoke-ja v Sloveniji, in v tem športuima še visoke cilje. "Moj ciljje bil, da bom hokej nehalaigrati, ko bom imela zlatomedaljo z državnega prven-stva. Do sedaj se to še ni zgo-dilo. Morda se bo pa letos. Čese bo, bom potem morda ne-hala, ali pa tudi ne," je še po-vedala hokejistka, ki igra namestu branilke. Najmlajša na tekmi v kranj-ski ekipi pa je bila TamaraSvetina, ki se je za hokej od-ločila že pri treh letih. Igralaga je do šestega, nato za ne-kaj let prekinila, lani pa se jeznova priključila ekipi. "Za-nimivo je igrati in več se na-učiš, če igraš s starejšimi.Na ledu se sprostim, poka-žeš svojo moč. Hokej radaigram, gledam pa malcemanj," pravi 14-letna Ko-mendčanka.
Najstarejša ima 46 let
Florjan Hafner daje navodila svojim varovankam. Komendčan je s kranjskimi hokejistkamiže deveto leto. I Foto: Tina Dokl
Hana Debevec I Foto: Tina Dokl
Na ledu gre zares. Najboljša strelka Špela Hafner (v belemdresu) v akciji. I Foto: Tina Dokl
Hedvika Korbar je v golu že od svojega desetega leta, vseod njenih hokejskih začetkov. I Foto: Tina Dokl
Tatjana Sabolič in Tamara Svetina I Foto: Tina Dokl
Kapetanka prvo sezono
Kapetanka hokejistk kranjskega Triglava je v letošnji sezoniprvič 27-letna Hana Debevec iz Ljubljane. Hokej igra devetosezono, v gorenjski prestolnici pa je tretje leto. "Treniralasem tenis, za kondicijo pa so rekli, da je dobro igrati hokej.Postal mi je zelo všeč in ko sem šla na fakulteto, je bilotenisa vedno manj, hokeja pa vedno več," je povedala HanaDebevec, o agresivnosti hokejistk pa dodala: "Verjetno jemalo manj agresivnosti kot pri fantih. V žaru borbe pavčasih pride marsikaj ven." M. B.
17GORENJSKI GLAStorek, 12. januarja 2010 EKONOMIJA, FINANCE [email protected]
Štefan Žargi
Bled - Da gospodarske krizeše ne bo tako hitro konec, na-poveduje velika kriza gradbe-ništva in posledično investi-cij. Ta ne zadeva le gradbe-nih podjetij, pač pa številnedejavnosti, ki so povezane znjimi. Tokrat smo se pogo-varjali z glavnim direktorjemLIP Bled Alojzom Burjo.
Izteklo se je krizno leto2009. Kako je posloval LIPBled v tem letu?
"Lani nam je prodaja upa-dla za 15 odstotkov, različnopo programih. Pri prodajinotranjih vrat v prvi polovicileta ni bilo večjega zastoja,pač pa se je pojavil proti kon-cu leta, medtem ko smo priopažnih ploščah v LIP Bo-hinj že januarja doživeli kar60-odstotni padec prodaje.Nato se je začela prodaja po-večevati in je bila po poletju,tudi po zaslugi avstrijskegapartnerja, celo večja kot letopoprej. Izredno se je potrdilasinergija med dvema podjet-jema iz dveh držav, ki odlič-no sodelujeta."
Kako ste se odzvali na takš-na gibanja?
"V prvi vrsti seveda z agre-sivnim trženjem. Največjanevarnost je postala neza-nesljivost plačevanja dobav-ljenega, zato smo posebnopozornost namenili preverja-nju plačilne sposobnostikupcev in zavarovanju plačil.Znano je, da so tudi nekateradobra gradbena podjetja za-šla v likvidnostne težave.Prek Slovenske izvoznedružbe imamo praktično vsasvoja plačila zavarovana.
Drugi nujen ukrep je biloseveda zmanjševanje stro-škov, tako pri materialih kottudi pri stroških dela.Zmanjšali smo stroške suro-vin in energije, vendar s temiprihranki nikakor ni mogočev celoti kompenzirati izpa-dov prihodkov na prodajnistrani. Tudi cena lesa je laniob začetku leta močno padlain se nato začela postopomadvigovati, v povprečju pa ješe vedno precej pod ravnjo izčasov konjunkture.
Pomemben ukrep je biltudi, da smo septembra pro-dali program proizvodnjemasivnega pohištva v Bohi-nju. Ugotovili smo namreč,da zaradi padca prodaje vNemčiji tovrstne proizvod-nje ne bo mogoče več organi-zirati na serijski, industrijskinačin. Kupile so ga notranjefizične osebe in podjetniki,prevzeli večino delavcev innadaljujejo proizvodnjo na
bolj obrtniški način, LIP paprek svoje maloprodaje voditrženje v Sloveniji. Dogovor-jeno je, da bodo v roku dvehlet tudi izpraznili naše proiz-vodne prostore, kjer namera-vamo v sodelovanju z avstrij-skim partnerjem Hassla-cherjem uvesti proizvodnjonovih izdelkov."
Omenili ste tudi zniževanjestroškov dela. Kako ste jihzniževali?
"V manjši meri z zmanjše-vanjem števila zaposlenih.Lani se je zmanjšalo številoza dvajset delavcev, pri temje šlo izključno za naravniodliv. Drug ukrep je bilo zni-ževanje plač: pri vodstvenihza 15 odstotkov, pri drugihzaposlenih po kolektivni po-godbi za deset odstotkov. Po-leg tega smo uporabili tudimožnosti, ki jih je s svojimiukrepi ponudila država. Naj-prej subvencioniranje skraj-šanega delovnega časa, sajsmo delovni čas najprejskrajšali na 32 ur za skorajpolovico zaposlenih, nato patudi možnosti za subvencio-nirano čakanje na delo. Vdružbi smo ocenili, da jeskrajševanje delovnega časamanj primerno, zato je da-nes na tem le okoli tridesetzaposlenih, ki namesto štiri-deset ur dela 36 ur tedensko,zelo pa nam pomaga ukrepčakanja na delo, zlasti v tehmesecih, ko je izven sezonemanj dela. Trenutno je oddecembra do predvidomakonca februarja na čakanjuna delo okoli 150 zaposlenih.
K temu naj dodam, da za-poslene na čakanju intenziv-no izobražujemo. Ne samozato, ker je to zakonska ob-veznost, pač pa ker smo pre-pričani, da je to zelo potreb-no. Nekatere v proizvodnjiusposabljamo za več različ-nih operacij na različnihstrojih, nekatere prekvalifici-ramo (iz proizvodnih del na
montažo), zaposleni se izpo-polnjujejo v tujih jezikih,tehniki prodaje, varnosti pridelu in podobno. To je vseka-kor dobra naložba."
Omenili ste zniževanjeplač. Poleg tega ste avgustatudi odpovedali podjetniškikolektivni pogodbi. S kakš-nim namenom?
"Res je. S sindikatom smozačeli pogajanja za novi ko-lektivni pogodbi, pri čemersmo se v LIP Bohinj dogovo-rili, da stara letos še velja, vLIP Bled pa smo vztrajali prispremembah. Pri pogodbi vBohinju ima namreč svojepripombe in predloge tudiavstrijski partner, in to se boše usklajevalo, medtem kosmo za Bled podpisali s sin-dikatom pogodbo z novimimerili. Bistvo teh je, da se po-veča stimulativnost nagraje-vanja dobrega dela in sankci-oniranja slabega. Žal je vrečaplač omejena in je sedaj nimogoče povečevati, nujno paje bolje nagraditi dobre de-lavce. Namreč, dobremu de-lavcu se mora tudi zaradi pla-če splačati biti dober, sicergre drugam."
Kakšen poslovni rezultatpričakujete za lansko leto?
"V obeh družbah bomolansko poslovno leto zaklju-čili z izgubo. Pri tem naj pri-pomnim, da smo tudi čistiliprograme, zmanjšali in raz-vrednotili zaloge ter terjatve.Zelo pomembno ob tem je,da smo tudi na račun manj-šega investiranja ohranili po-zitiven denarni tok."
Kaj pričakujete v letošnjemletu?
"Moja ocena je in mislim,da velja za celotno lesno pa-nogo, da bo leto 2010 še tež-je od lanskega. Potrebe kup-cev sicer verjetno bodo, zara-di vedno slabše likvidnosti infinančnega položaja gradbin-
cev pa je vprašanje novih na-ložb. Pričakujemo torej šehude čase in se na to priprav-ljamo. Ukrepamo pri proda-ji, povečujemo prisotnost natrgu, kjer se naš položaj kre-pi, in osredotočamo se naprednostno izbrane trge: do-mači, hrvaški, avstrijski inčeški trg. Slednji se namrečkaže kot zelo perspektiven.Če smo v preteklosti dajaliprednost proizvodni speciali-zaciji, sedaj ugotavljamo, damoramo asortiment izdelkovdopolniti: tako na primer ssteklenimi in kovinskimivrati. Nekoč smo imeli tri če-trtine serijske proizvodnje inčetrtino posamične, danes jerazmerje obratno. Velika pri-dobitev je nova blagovnaznamka za vrata, ki jo uvaja-mo za nemško jezikovno ob-močje. Z njo smo že prodrliv avstrijski Bauhaus."
Bo letošnje poglabljanje kri-ze vplivalo na število zapo-slenih?
"Žal se bomo morali dokonca februarja odločiti tudio tem. Glede na stanje natrgu - odvisno od pridoblje-nih naročil - predvidevamo,da bo treba število zaposle-nih zmanjšati za dvajset došestdeset. Potrudili se bomo,da bomo to izvedli na čimmehkejši način."
Pred nedavnim smo lahkoprebrali vašo izjavo o tem,da lahko propadanje nekate-rih podjetij po Evropi pome-ni tudi priložnost za vas ...
"Lesnopredelovalna pano-ga je po Evropi v veliki krizi,saj je dodana vrednost v tejpanogi med najnižjimi. Vkrizi so se investicije zmanj-šale, s tem pa so tudi manjšepotrebe po naših izdelkih.Toda kriza je lahko za tistega,ki se zna prilagoditi, tudi pri-ložnost. Nedvomno bo prišlodo prerazporejanja, do repo-zicioniranja položaja posa-meznih podjetij na trgu inpreživeli bodo tisti, ki se bodoznali s svojimi stroški, asorti-mentom prilagoditi novi situ-aciji. Odlična izkušnja sode-lovanja z avstrijskim partner-jem kaže na to, da lahko stra-teško povezovanje močno iz-boljša položaj podjetja natrgu. Prepričani smo, da smodovolj močni in zdravi, dalahko iščemo povezave tudi vtej smeri. Imamo že nekajkonkretnih načrtov. Ne išče-mo partnerja, ki bo prineseldenar, ampak dodano vred-nost z novimi kupci in mordaboljše proizvodno-organizaci-jsko znanje. V menedžmen-tu bomo napravili vse, da izkrize pridemo še uspešnejši."
LIP Bled: letos bo še težjeV LIP Bled pričakujejo, da bo letošnje leto zaradi krize v gradbeništvu še težje. Razmišljajo o zmanjševanju števila zaposlenih, z novo podjetniško kolektivno pogodbo pa želijo bolje nagraditidobro delo.
KRATKE NOVICE
Alojz Burja
Cveto Zaplotnik
Kranj - Banka Koper je v so-delovanju s podjetjema Ma-sterCard Europe in Mobiteldecembra predstavila po-skusni projekt brezstičnegaplačevanja s pomočjo tehno-logije MasterCard PayPass."Brezstično plačevanje je iz-jemno priročno, še posebejpri nižjih zneskih, saj dozneska 25 evrov ni treba vne-sti PIN kode. Uporabnik pla-čilno kartico oz. mobilni te-lefon le približa čitalcu obPOS terminalu in transakci-ja je opravljena. Celoten po-stopek traja dve sekundi, karje bistveno manj kot pri pla-čilu z navadno kartico ali go-tovino," je na predstavitvipovedal Tomaž Lešnik, di-rektor Sektorja razvoja pro-duktov v Banki Koper, in do-dal, da v projektu sodelujeveč kot osemsto imetnikovbrezstičnih kartic in 65imetnikov mobilnih telefo-nov, zaposlenih v Banki Ko-per in Mobitelu, ter štiri pro-
dajna mesta. V pilotnemprojektu bodo najprej na vo-ljo debetne plačilne karticeMaestro PayPass, kasneje patudi kartice z odlogom plači-la MasterCard PayPass inmobilni telefoni z možnost-jo brezstičnega plačila.
Tovrstni način plačevanjaje po svetu že močno razšir-jen, primeren je predvsem zaplačevanje manjših zneskovin na prodajnih mestih s hi-trim pretokom strank - v re-stavracijah s hitro prehrano, vkinematografih, na parkiriš-čih, prodajnih avtomatih,bencinskih servisih, v časo-pisnih kioskih in pri lokalnihprevoznikih. Septembra lanije bilo po svetu že več kot 66milijonov kartic in drugih na-prav MasterCard PayPass inMaestro PayPass, sprejemalopa jih že več kot 174 tisoč sve-tovnih trgovcev. Mobilni tele-foni, opremljeni s tehnologi-jo brezstičnega plačevanja,bodo v prihodnje postali po-leg plačilnih kartic glavno"orodje" za plačevanje.
Brezstično plačevanje
Berg
bahn
en D
reilä
nder
eck,
A-9
500
Villa
ch
Z veljavno smučarsko karto dobite popust v toplicah
»Erlebnistherme Warmbad« Beljak.
www.3laendereck.atTROMEJA
Smučarske karte s popustom pri: SKIPASS TRAVEL Kranjska Goraapartmaji Vitranc, tel. 04 - 582 10 00 in na avtocesti pred karavanškim predorom, pri -u, tel. 04 - 586 1531, www.skipasstravel.si
Kranj
Velika večina ni kršila predpisov
Davčna uprava je v okviru projekta Siva ekonomija novembralani poostrila nadzor nad vulkanizerji. Skupno je opravila 114nadzorov, največ med 3. in 15. novembrom, ko je potekel rokza zamenjavo letnih pnevmatik z zimskimi. Velika večina nikršila predpisov o obdavčenju, pri dobri petini nadzorov paso ugotovili nepravilnosti. Zavezanci niso izdajali računov,izdajali so račune, na katerih ni bilo predpisanih podatkov,ali niso dnevno zaključevali registrske blagajne. Inšpektorjiso ugotovili tudi razliko med prešteto gotovino in izdanimiračuni ter menjalnim denarjem, zaposlovanje na črno in po-moč družinskih članov, za katere zavezanci niso imeli ustrez-ne dokumentacije. V enem primeru zavezanec ni dovolil in-špektorjem vpogleda v poslovne knjige. Davčna uprava je zaugotovljene nepravilnosti izrekla osem ustnih opozoril ter iz-dala štiri odločbe z opominom in petnajst plačilnih nalogov.Kršiteljem je izrekla za 25.800 evrov glob. C. Z.
Kranj
Prodaja zbirateljskih in spominskih kovancev
Deželna banka Slovenije bo po sklepu Banke Slovenije tudiletos prodajala zbirateljske in spominske kovance, ki jih boizdala država. Prodaja se bo začela marca in bo potekala vvseh 88 bančnih poslovalnicah. Najprej bodo v prodaji spo-minski kovanci za dva evra, izdani ob dvestoti obletniciustanovitve Botaničnega vrta v Ljubljani, ter zbirateljski zlat-niki in srebrniki, izdani ob svetovnem prvenstvu v poletih vPlanici, nato pa tudi zbirateljski kovanci Ljubljana - svetovnaprestolnica knjige ter zbirka evrskih kovancev z letnico kova-nja 2010. V prodaji bodo celotne izdaje kovancev, razen ti-stih, za katere je Deželna banka Slovenije zbrala naročila želetos. V banki so še vedno na voljo omejene količine lanskihzbirateljskih kovancev. C. Z.
18GORENJSKI GLAS
torek, 12. januarja 2010KMETIJSTVO [email protected]
RADIO TRIGLAV JESENICE, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, JESENICE
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Svet za genskevire za prehrano in kmetij-stvo, v katerem so predstav-niki ministrstev za kmetij-stvo, gozdarstvo in prehranoter za okolje in prostor, izob-raževalnih in strokovnihustanov ter nevladnih orga-nizacij, se je pred kratkim se-stal na ustanovni seji in zapredsednika izvolil JožetaIleršiča s kmetijskega minis-trstva. Svet bo kot strokovnosvetovalno telo kmetijskegaministra Milana Pogačnikausmerjal delo na področjuohranjanja in trajnostne raberastlinskih in živinorejskihgenskih virov, pri tem pa bo
dal večji poudarek reji živaliavtohtonih in tradicionalnihpasem na kmetijah ter upo-rabi starih avtohtonih sortkmetijskih rastlin v pridelavi.Med avtohtone pasme doma-čih živali sodijo tudi jezerskosolčavska ovca, kranjska če-bela in cikasto govedo. Vzbirkah Slovenske rastlinskegenske banke je shranjenihveč kot 5400 vzorcev avtohto-nih rastlinskih genskih virov(med njimi solata Ljubljan-ska ledenka, zelje Kranjskookroglo, motovilec Ljubljan-ski), v kolekcijskih nasadihpa je posajenih tudi več kotdvesto sort starih avtohtonihin tradicionalnih sort sadnihrastlin in 340 sort vinske trte.
Poudarek avtohtonim pasmam
Cveto Zaplotnik
Jesenice - Ko je jeseniškaklavnica pred dobrimi štiri-mi leti zaradi stečaja zaprlavrata, so tudi rejci drobnice zZgornje Gorenjske ostalibrez klavnice. Nezadovoljni stakšnim stanjem so potlejvečkrat dali pobudo za uredi-tev klavnice za klanje drobni-ce, v takšnih okoliščinah paje Kmetijsko gozdarskemuzavodu Kranj v okviru pro-grama Leader uspelo prido-biti projekt za študijo o mož-nostih za klavnico, pri kate-rem kot partnerja sodelujetaše Razvojna agencija Ragorin Društvo rejcev drobniceZgornje Gorenjske. Projektpoteka od lanskega marca naobmočju vseh sedmih občinZgornje Gorenjske, štirimed njimi (Kranjska Gora,Jesenice, Žirovnica in Gorje)ga tudi finančno podpirajo.
Skoraj vsi rejci koljejodoma
Kot je povedala vodja pro-jekta Lidija Šnut, sicer speci-alistka za razvoj podeželja insadjarstva v Kmetijsko goz-darskem zavodu Kranj, sodoslej že analizirali stanje napodročju reje drobnice, trže-nja in sodelovanja rejcev zmesnicami, pregledali vsoslovensko in evropsko zako-nodajo ter popisali pogoje, kibi jih moral izpolnjevati klav-niški obrat z letno zmoglji-vostjo do tisoč glav velike ži-vine. Analiza je pokazala, da
se je stalež drobnice na Zgor-njem Gorenjskem v zadnjihosmih letih ustalil, po poda-tkih registra pri ministrstvuza kmetijstvo, gozdarstvo inprehrano je bilo predlani natem območju 360 rejcev, kiredijo 5857 živali oz. povpre-čno nekaj več kot šestnajstna kmetijo. Na Gorenjskemje klanje drobnice možno lev klavnicah v Škofji Loki in vBohinjski Bistrici. Po poda-tkih za leto 2008 je v obehklavnicah klalo drobnico lešest rejcev. Skoraj vsi jo ko-ljejo doma, v neregistriranihklavnicah, saj jim zakonoda-ja omogoča klanje na domuza lastne potrebe, pri tem pane postavlja količinske ome-jitve. Na vprašalnik, ki so gaizvedli v okviru projekta, jeodgovorilo nekaj manj kot 12odstotkov rejcev, med njimivečinoma največji rejci, ki re-dijo povprečno 33 glav; kar 83odstotkov vprašanih pa je
podprlo idejo o ureditvi klav-nice za drobnico na Zgor-njem Gorenjskem.
Tri različne možnosti
V okviru projekta so se jimpokazale različne rešitve.Prva možnost je ureditev sa-mostojne klavnice, lahko tudiv kombinaciji za klanje praši-čev, ki bi jo uredil kmet ali
mesar, za kar je že doberzgled v Beli krajini. Druga va-rianta je postavitev montažneklavnice (v kontejnerju), tret-ja možnost je ureditev tudi zarejce sprejemljivega klanja veni od gorenjskih klavnic. Zavse tri variante že izdelujejoekonomsko finančno anali-zo, rezultati bodo znani dokonca letošnjega marca, pritem pa bodo odgovorili tudina vprašanje, katera različicabi glede na stroške investicijein tekočega poslovanja zago-tavljala rejcem najnižjo cenoklanja. Na vprašanje o uprav-ljanju s klavnico je 48 odstot-kov vprašanih menilo, da najbi z njo upravljal samostojnipodjetnik ali kmet v okvirudopolnilne dejavnosti, 31 od-stotkov se jih je izreklo zaDruštvo rejcev drobniceZgornje Gorenjske, 21 od-stotkov pa za katero od kme-tijskih zadrug z območjaZgornje Gorenjske.
Večji rejci si želijo klavnicoKmetijsko gozdarski zavod Kranj v okviru projekta preverja različne možnosti za ureditev klavnice zadrobnico na Zgornjem Gorenjskem.
Na Zgornjem Gorenjskem je blizu šest tisoč glav drobnice. Lidija Šnut
Cveto Zaplotnik
Kranj - Poglejmo najpo-membnejše novosti oz.spremembe. Kmetje bodoza gorivo za pogon kmetij-ske in gozdarske mehaniza-cije, ki so ga kupili od lan-skega 15. junija dalje, dobilipovrnjenih sedemdeset od-stotkov trošarine, za gorivo,kupljeno do tega dne, pa jimbo država enako kot v prete-klih letih povrnila le polovi-co trošarine. Po novem tudikmetje, ki letno porabijo večkot pet tisoč litrov goriva,lahko mesečno vlagajo za-htevke za vračilo trošarine,normativna poraba dvesto li-trov goriva na hektar pa nevelja le za njivo, travnik, bar-janski travnik in ekstenzivni
sadovnjak, ampak tudi zavrt, trajne rastline na njiv-skih površinah, rastlinjak,matičnjak in trajni travnik.Zaradi vseh teh spremembje nov tudi obrazec za uve-ljavljanje vračila trošarine.
Od prejšnjega se razlikujepo tem, da je vanj treba vpi-sati leto (2009) in mesec(običajno 1 - 12), za kateregase zahteva vračilo trošarine.V skupini za normativno po-rabo 200 litrov goriva nahektar so dodane nove kul-
ture. Na obrazcu ne piše več,da podatke o površinah pri-dobi carinski organ po urad-ni dolžnosti, a ker to piše vpravilniku, jih vlagateljukljub temu ni treba priložiti.
Vračilo trošarine je mož-no uveljavljati na podlagi ra-čunov za dejansko porablje-no gorivo v letu 2009, ven-dar največ do normativneporabe. Kmetje, ki ne dose-gajo normativne porabe vsaj540 litrov, niso upravičenido vračila, razen tisti, ki ni-majo kmetijskih zemljišč, aimajo najmanj deset hektar-jev gozda. Normativna pora-ba se ni spremenila, za njivein travnike je dvesto litrovgoriva na hektar, za gozd 15litrov, za intenzivni sadov-njak 420 litrov ...
In kolikšno naj bi bilo vra-čilo trošarine? "Povprečenznesek trošarine za leto2009 še ni objavljen, zato šeni možno natančno izraču-nati višine vračila," pravimag. Olga Oblak s Kmetij-sko gozdarskega zavodaKranj in za orientacijo nava-ja: "Za leto 2008 je znašalpovprečni znesek trošarine0,3045 evra za liter, kar je pri50-odstotnem vračilu pome-nilo 0,1523 evra za liter, pri70-odstotnem vračilu pa bi0,2132 evra. Če vzamemo zaosnovo zadnjo znano višinotrošarine za lani, to je 0,432evra za liter, kar ni povpre-čna trošarina, bi 50-odstotnovračilo pomenilo 0,216 evrain 70-odstotno 0,3024 evraza liter."
Spremembe pri vračilu trošarineLani se je nekoliko spremenila zakonodaja o vračilu trošarine za pogonsko gorivo v kmetijstvu ingozdarstvu.
Vlogo za vračilo trošarineje treba vložiti na pristo-jen carinski organ do 31.marca.
”Pri odločitvi o klavnici zadrobnico na ZgornjemGorenjskem ne bi smeligledati le na ekonomiko,ampak tudi na splošnokoristno vlogo kmetijstva,še posebej reje drobnice,pri preprečevanju zaraš-čanja zemljišč in ohranja-nju videza pokrajine,” jeprepričana vodja projektaLidija Šnut.
Ljubljana
Priznanja prizadevnim delavcem
V Zavodu za gozdove Slovenije so ob koncu lanskega letapodelili priznanja najbolj prizadevnim delavcem. Podelili sopetnajst priznanj, iz centralne enote in iz vsake območneenote po enemu. Iz blejske enote je priznanje prejel revirnigozdar Stane Kunej, iz kranjske pomočnik vodje odseka zagozdnogospodarsko načrtovanje Mojmir Perdan, iz ljubljan-ske pa revirni gozdar Andrej Žagar. Kot poudarjajo, so pri iz-boru upoštevali izpolnjevanje rednih delovnih nalog, odnosdo sodelavcev, inovativnost, opravljanje dodatnih del, sode-lovanje pri izvedbi v javnosti odmevnih dogodkov, dolgolet-no strokovno delo ... Za nagrajence je značilno, da so dejav-ni tudi v lokalnem okolju, v društvih in strojnih krožkih, vo-dijo šolsko mladino po gozdnih učnih poteh in v javnostipredstavljajo pomen gozdov. C. Z.
Hotavlje
Predavanje o apnenju tal v kmetijski pridelavi
Škofjeloška enota kmetijske svetovalne službe bo v četrtek ob9. uri pripravila v zadružnem domu na Hotavljah predavanjeo pomenu apnenja tal v kmetijski pridelavi. Predavala bo Ma-rija Kalan, specialistka za rastlinsko pridelavo v Kmetijskogozdarskem zavodu Kranj. Kot ugotavlja, rezultati kemičnihanaliz izkazujejo vse večjo zakisanost tal tudi na Gorenjskem,pri tem pa je apnenje pomemben, okolju prijazen in ekonom-sko učinkovit ukrep za zmanjšanje zakisanosti. C. Z.
Sveti Duh
Rejci drobnice bodo izvolili novo vodstvo
Člani Društva rejcev drobnice Škofja Loka se bodo v sobotoob 10. uri zbrali v gostilni Pri Godču pri Svetem Duhu narednem letnem občnem zboru. Ker je od ustanovitve dru-štva minilo že osem let, bo letošnji zbor volilni. Na zborubodo obravnavali tudi poročila o lanskem delu društva in le-tošnji program dejavnosti, Boris Grabrijan, predsednik Zve-ze društev rejcev drobnice Slovenije, pa bo predstavil lanskedosežke zveze in njene letošnje načrte. Na zboru bo možnoplačati tudi članarino za letošnje leto. C. Z.
19GORENJSKI GLAStorek, 12. januarja 2010 NASVETI [email protected]
KUHARSKI RECEPTIZa vas izbira Danica Dolenc
V R A K O V I H K L E Š Č A H , 2. DEL
Marjeta Smolnikar
Tedenski jedilnik
Nedelja - Kosilo: perutninska juha z jetrnimi vlivanci, peče-ne svinjske zarebrnice, dušeno kislo zelje, krompir v kosih,koruzna pita s skuto; Večerja: perutninska solata z majonez-nim prelivom, zrnat kruh.Ponedeljek - Kosilo: ričet z zelenjavo in govedino, palačinkez limonovim namazom; Večerja: prosena kaša s suhimi sli-vami, sadni sok ali mleko.Torek - Kosilo: brokolijeva kremna juha, telečja jetra po pa-riško, radič s fižolom; Večerja: opražena slanina s čebulo,zeljnata solata s krompirjem.Sreda - Kosilo: juha iz kislega zelja, beli žganci z ocvirki; Ve-čerja: osličevi ocvrtki po pariško, radič s krompirjem v solati. Četrtek - Kosilo: gobova juha, pečena piščančja bedra, zele-njavni riž, rdeča pesa v solati; Večerja: skutni zavitek, kompot. Petek - Kosilo: fižolova kremna juha z riževimi rezanci, pe-čene ribe, krompir v koscih, zelena solata; Večerja: toplikruhki s sirom, pečena paprika iz kozarca.Sobota - Kosilo: porova juha, krvavice, krompir v kosih, du-šena kisla repa; Večerja: ajdova kaša s praženimi gobami aliz ocvirki, mešana solata.
Koruzna pita s skuto
Testo: 1 liter koruzne moke, 1,5 litra mleka, 2 jajci, 10 dag sladkor-ja, 4 dag kvasa, sol; Nadev: 50 dag skute, 3 dl kisle smetane, 2 jaj-ci, 10 dag sladkorja, sok in naribana lupina od polovice limone.
Koruzno moko poparimo z vrelim mlekom, solimo, stepemos kuhalnico v gladko testo in ohladimo. Medtem vzhajamokvas ter ga z vsemi drugimi sestavinami vgnetemo v gladkotesto. Vzhaja naj 1 uro. Polovico testa poravnamo v pekač inga na pol spečemo, vzamemo iz pečice, premažemo z nade-vom, pokrijemo z drugo polovico testa in spečemo do konca.Sladico po želji potresemo še s sladkorjem v prahu.
Telečja jetra po pariško
Sestavine: 8 rezin jeter, 1 žlica moke, 1 jajce, maščoba za peče-nje, sol, sesekljan peteršilj.
Jetra povaljamo v moki in raztepenem jajcu ter jih opečemopo obeh straneh. Ponudimo jih takoj, potresene s soljo inpeteršiljem.
Zdrav človek ima tisoč različ-nih želja, bolan eno samo:ozdraveti. Kdo je to misel prviizrekel, ne vem, vsekakor drži.
Hja. Najbolje se stvari obne-sejo, če smo v življenju in tudipri svojem delu dosledni. Vze-mimo tisto o dva metra dolgempodaljšku moje poročne oblekeiz prejšnjega nadaljevanja. Vresnici je bila pol krajša. Sepravi, vlečka je bila dolga kveč-jemu meter. Drugo je dodal ti-skarski škrat, če se zatečem vdomišljijo Svetlane Makarovičin njenega škrata Kuzme.Tako. Zdaj je moja vest čista.
Ko sem sedela pred oltarjem, zAndrejem ob svoji levici in zMetjo ob desnici, sem za hip vmislih odplavala v svojo mladost.V gimnazijska leta, ko sem v di-skoteki prav na svoj osemnajstirojstni dan spoznala moškega, kibo čez nekaj trenutkov tudi predBogom sklenil z menoj zakonskozvezo in s tem do konca svojih inmojih dni zapečatil najino skup-no življenjsko usodo.
Če bo Andrej tole bral, me nebo ves teden niti pogledal. Am-pak, bom tvegala. Moje vrstniceso domala omedlevale ob misli
na Andreja. Veliko kasneje mije neka sošolka z gimnazije, kosva se srečali v Tivoliju ob gugal-nici, kjer se je takrat dveletnaTina veselo zabavala, brez dla-ke na jeziku zabrusila: "Daj,no, daj. Ne me farbat. Težkome boš prepričala, da nisi takokot me druge, padla dol na nje-govo lepoto. Prepričana sem, dasi dobro vedela, da je bil v tistemčasu najbolj zaželen tip v Ljub-ljani. Vse smo se čudile in zavi-jale oči, češ kaaaaj, z Marjetohodi; le kaj vidi na njej?"
No, ja. Nekaj na meni ga ježe moralo privlačiti. Kar pa semene tiče, sem se vsa leta na-jinega skupnega življenja spra-ševala, kaj je bilo tisto, kar meje na njem v desetinki sekunde(ta trenutek imam še po tolikoletih živo pred očmi) prepriča-lo, da je to človek za vse moježivljenje? Da bo ta moški očemojega otroka ali otrok. Nika-kor ne trdim, da nisem opazilanjegove domala popolne lepote.Seveda sem jo; le katera je nebi? Vendar. Verjeli ali ne. Apo-lonova podoba moškega me odnekdaj prej odbija kot privlači.Se pravi, njegov zunanji videz
me ni na noben način preten-tal.
Ko sem v sanjski poročni oble-ki in z ekstravagantnim poroč-nim šopkom v naročju sedelapred oltarjem in so bolj mimomene kot vame letele župnikovebesede, sem našla odgovor. Bognaju je drug drugemu namenilže ob najinem rojstvu. Drugačekratko malo ne more biti.
Nobenega zadržka ne vi-dim, da bi zamolčala povsemkonkretne utrinke z najinegadesetletja trajajočega koruzniš-tva. Moj prispevek k najinemuskupnemu življenju je bil na-slednji: solze, obup, razbitikrožniki, užaljenost, bes, karvse je najino nepojmljivo, nera-zumljivo in neopisljivo ljube-zen le poglabljalo. Vse to je biloza najino tuzemno večnost ne-pomembno, ali pa jo je takozelo utrdilo, kot utrdijo granit-ne kocke makadamsko cesto.
Nekoč mi je Tina, ki jo obaod prvega trenutka njenega roj-stva brezmejno ljubila, rekla:"Počasi, korak za korakom za-čenjam dojemati vajino ljube-zen in duhovno povezanost."
(Se nadaljuje.)
130
Pavla Kliner
Botanično ime za timijan(Thymus vulgaris) izhaja izgrške besede thymos, kar po-meni pogum. Zaradi slednje-ga so ga naši predniki pogo-sto povezovali s to vrlino. Iz-vorni pomen naj bi sicer bilduh ali dim, kar je verjetnopovezano z močnim vonjemtimijana. Stari Egipčani soga uporabljali za balzamira-nje umrlih.
Antibiotik revnih
Srednjeveški človek je žedobro vedel, da imajo nekate-re dišavnice moč, da ubijajobacile in viruse. Mednje brezdvoma sodi tudi timijan,antibiotik revnih. Ko so raz-sajale kuge in druge epide-mije, so bile dišavne zeli edi-no varovalno sredstvo, zatoso jih jedli v velikih količi-nah, si z njimi natirali telo injih sežigali, da bi z njimi pre-gnali kužni zrak. Novejšeraziskave so potrdile, da timi-jan vsebuje antiseptik timol,ki učinkovito uničuje različ-ne bakterije, viruse in glivice.Timol naj bi bil celo močnej-ši od fenola, čeravno slednjivelja za najboljši baktericid.Zaradi antiseptičnih, antibio-tičnih in antioksidativnih
lastnosti, ki so jih odkrili v ti-mijanu, ga v farmacevtski in-dustriji dodajajo številnimzdravilnim pripravkom.
Dihala so v njegovi domeni
Sv. Hildegarda Bingenskaje v srednjem veku svetovalauživanje timijanovih pri-pravkov zoper astmo, težkosapo in oslovski kašelj. Tudinaše ljudsko zdravilstvo ti-mijan uporablja predvsemza mehčanje sluzi in spod-bujanje njenega izločanja izdihalnih organov. Kos naj bibil vnetju žrela, kašlju, bron-hitisu in vsem drugim obo-lenjem dihal.
Varuje pred gripo
Kot smo omenili že uvo-doma, nas bo timijan varovaltudi pred gripo. No, ne boprida koristilo, če bomo ti-mijanov čaj začeli "žlampa-ti", ko ima naš sosed ali so-delavec že gripo. Pred njo inpred številnimi drugimiokužbami se bomo zavaro-vali le, če bomo pogosto in vvseh oblikah uporabljali ti-mijan. Timijanov čaj začni-mo uživati že jeseni. Lahkose na primer odločimo za tri-mesečno kuro. Tako bomo
pridobili na odpornosti, viru-si pa se nas bodo ogibali kothudič križa.
Lajša krče in depresijo
Timijan učinkovito blaživsakršne krče, od kašlja dorazbijanja srca, preko želod-čnih krčev, astme, nespečno-sti. Je tudi diuretik, zato kori-sti pri težavah z ledvicami inmehurjem, pri zastajanjuurina, revmatizmu in proti-nu. Ker učinkuje poživljajočein krepčilno, se priporoča privsakršni oslabelosti organov,posebej še pri slabostih živ-čevja, denimo pri nevrasteni-ji, depresiji, apatiji, brezvolj-nosti, in krvnega obtoka, kar
se kaže v vrtoglavici, migreni,šumenju v ušesih.
Timijanov poparek
Pri pripravi timijanovegačaja se vedno odločimo za po-parek: žličko posušene timi-janove zeli poparimo s skode-lico vrele vode, pokrijemo inpustimo stati od tri do pet mi-nut, nato čaj precedimo. Pije-mo od dve do štiri skodelicečaja na dan. Če uporabimosveže zelišče, zmanjšamo ko-ličino za polovico. Timijan sedobro obnese tudi v čajnihmešanicah, denimo s sivko inpoprovo meto. V tem prime-ru koristi pri občutljivem že-lodcu in črevesju.
Timijan - morilec virusovTimijan že od nekdaj slovi kot močan antiseptik, ki mimogrede pomori raznovrstne bacile in viruse.V času kuge je bila ta dišavna zel nepogrešljiva. Kuge sicer ne poznamo več, zato pa nas bo varovalpred vsemi oblikami gripe.
Timijan naj bi zdravil tudi pljučnico.
”Le kaj vidi na njej?”
20 torek, 12. januarja 2010GORENJSKA, OGLASI [email protected] GLAS
DELAVEC BREZ POKLICAČISTILKA - SPAR V LESCAH; rok do: 13.01.2010; BIO-ECO CEN-TER, d.o.o., BRODIŠČE 18, 1236 TRZINNKV GRADBENI DELAVEC; rok do: 07.02.2010; GVB, d.o.o., LA-HOVČE 125, CERKLJEŠIVILJA; rok do: 16.01.2010; ZUJA, d.o.o., MEJA 8, MAVČIČEPOMOŽNI DELAVECTERENSKA PRODAJA PEKOVNIH IZDELKOV; rok do: 23.01.2010;MIRZET BAJROVIĆ S.P., STRAHINJ 4, NAKLOOSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBAŽELEZOKRIVEC; rok do: 25.01.2010; DRAGAN ILIEV, S.P., STRA-ŽARJEVA UL. 13, LJLAMINER-FINIŠER; rok do: 23.01.2010; NEROS, d.o.o., ALPSKAC. 43, LESCEVARNOSTNIK; rok do: 28.01.2010; PLUS ORBITA, d.o.o., VRTNAUL. 24, KRIŽESTREŽNICA II (I); rok do: 16.01.2010; PSIHIATRIČNA BOLNIŠNI-CA BEGUNJE, BEGUNJE 55, BEGUNJEDELAVEC V PROIZVODNJI; rok do: 22.01.2010; TRENKWALDER,d.o.o., LESKOŠKOVA C. 9 E, LJOBDELOVALEC KOVINrok do: 12.01.2010; SAX KONSTRUKCIJE, d.o.o., RETNJE 1 A, KRI-ŽEZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVANJErok do: 16.01.2010; ART DOM GRADBENA DELA RAMIZ ZUKIĆ
S.P., BUKOVICA 18 A, SELCAVARNOSTNIKrok do: 17.01.2010; BBR SECURITY, d.o.o., , LETALIŠKA C. 5,LJUBLJANANIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 3 LET)VARNOSTNIK/-CA;; rok do: 17.01.2010; LOTER, d.o.o., ČRTOMI-ROVA UL. 11, 2000 MARIBORPEKrok do: 23.01.2010; RESURS, d.o.o., PREŠERNOV TRG 9, 8000NOVO MESTOSLAŠČIČARrok do: 16.01.2010; SAVA HOTELI BLED, d.d., CANKARJEVA C. 6,BLEDOBLIKOVALEC KOVINrok do: 07.02.2010; LOGAR TRADE, d.o.o., POSLOVNA CONA A41, ŠENČURrok do: 23.01.2010; SUZ, d.o.o., C. BORISA KIDRIČA 44, JESENI-CESTROJNI MEHANIKŽERJAVOVODJA; rok do: 23.01.2010; SUZ, d.o.o., C. BORISA KI-DRIČA 44, JESENICEELEKTRIKAR ENERGETIKrok do: 16.01.2010; TEHNO-CAD, d.o.o., POD GORICAMI 67,1351 BREZOVICA PRI LJFRIZERrok do: 16.01.2010; MATEJA SKOK KOLAR S.P., GRADNIKOVA C.76, RADOVLJICAŽELEZOKRIVECrok do: 18.01.2010; ŠABANOVIĆ k.d., MARXOVA UL. 20, 6330 PI-RAN TESARrok do: 18.01.2010; ŠABANOVIĆ k.d., MARXOVA UL. 20, 6330 PI-RAN
ZIDARrok do: 07.02.2010; GVB, d.o.o., LAHOVČE 125, CERKLJErok do: 18.01.2010; ŠABANOVIĆ k.d., MARXOVA UL. 20, 6330 PI-RAN DIMNIKARrok do: 16.01.2010, ANA JELANČIĆ S.P., RIBNIKI 12, 8290 SEVNI-CAVOZNIKrok do: 18.01.2010;OBLAK & OBLAK, d.o.o., PREŠERNOVA UL.11, 2000 MARIBORPRODAJALECrok do: 13.01.2010; KIK TEXTILIEN UND NON-FOOD, d.o.o., RU-SKA UL. 6, 2000 MARIBORrok do: 13.01.2010; PEKARNA BLATNIK, d.o.o., PODGORICA 25,1312 VIDEM - DOBREPOLJErok do: 23.01.2010; LJINA PREKPALJAJ S.P., C. MARŠALA TITA44, JESENICErok do: 27.01.2010; LJINA PREKPALJAJ S.P., C. MARŠALA TITA44, JESENICEKUHARrok do: 20.01.2010; POSLOVNI SISTEM MERCATOR, d.d., OBRATZA PRIPRAVO JEDI NAKLO, C. NA OKROGLO 3, NAKLONATAKARrok do: 16.01.2010; APRO COM, d.o.o., C. GORENJSKEGA ODRE-DA 15 A, BLEDrok do: 28.01.2010; ZDRAVKA BLAŽIČ S.P., MOSTE 44, ŽIROVNI-CABOLNIČAR-NEGOVALECrok do: 13.01.2010; DEOS, d.d., CENTER STAREJŠIH MEDVODE,ZBILJSKA C. 15, 1215 MEDVODErok do: 16.01.2010; OBALNI DOM UPOKOJENCEV KOPERKROŽNA C. 5, 6000 KOPER SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBAPRODAJALEC; rok do: 23.01.2010; GOSENCA STYLE, d.o.o., Hru-ševo 102, HRUŠEVO 102, 1356 DOBROVAVOZNIK TOV. VOZILA; PETTY, d.o.o., GORNJA BISTRICA 116 C,9232 ČRENŠOVCIREŠEVALEC IZ VODE; rok do: 02.02.2010; ROJA, d.o.o., ANKA-RANSKA C. 7 B, 6000 KOPERINŠTALATER VOD. IN OGR. NAPRAV; rok do: 16.01.2010;TEHNO-CA, d.o.o., POD GORICAMI 67, 1351 BREZOVICA PRI LJLESARSKI TEHNIKMIZAR; rok do: 21.01.2010; JANEZ MRAK S.P., STUDENČICE 30,1215 MEDVODESVETOVALEC PRI PRODAJI POHIŠTVA; rok do: 07.02.2010; PRE-VC, d.o.o., DORFARJE 17, ŽABNICASTROJNI TEHNIKrok do: 18.01.2010; ADECCO H.R., d.o.o., BRNČIČEVA UL. 15 B,1231 LJ - ČRNUČErok do: 27.01.2010; LAJOVIC, d.o.o., VEROVŠKOVA UL. 66, LJrok do: 07.02.2010; LOGAR TRADE, d.o.o., POSLOVNA CONA A41, ŠENČURrok do: 12.01.2010; SAX KONSTRUKCIJE, d.o.o., RETNJE 1 A, KRIŽETRGOVINSKI POSLOVODJArok do: 12.01.2010; FISHER INTERNATIONAL, d.o.o., KIDRIČEVAUL. 36, 3000 CELJEKOMERCIALNI TEHNIKrok do: 18.01.2010; BELIMED, d.o.o, KOSOVELOVA C. 2, 1290GROSUPLJEEKONOMSKI TEHNIKrok do: 16.01.2010; OŠ JAKOBA ALJAŽA KRANJ, UL. TONČKADEŽMANA 1, KRANJ
VZGOJITELJ PREDŠOLSKIH OTROKrok do: 13.01.2010; OŠ DR. JANEZA MENCINGERJA BOHINJSKABISTRICA, SAVSKA C. 10, BOHINJSKA BISTRICASREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBASODELAVEC PRI SVET. ZAV. STORITEV FIZ. OSEBAM - DELO NAOBM. KR; rok do: 13.01.2010; AGENTA 36, d.o.o., STEGNE 27,LJUBLJANASODELAVEC PRI SVET. ZAV. STORITEV ZA FIZ. OSEBE, SAMO OSEB-NA ZAV.; rok do: 13.01.2010; AGENTA 36, d.o.o., STEGNE 27, LJZASTOPNIK ZA PRODAJO MERINO IZDELKOV PRI STRANKAHNA DOMU; rok do: 20.01.2010; BREZNAR FRANC S.P., NA KLAN-CU 9, 2312 OREHOVA VASZASTOPNIK I; rok do: 15.02.2010; MERKUR zavarovalnica, d.d.,DUNAJSKA C. 58, LJINŽ. ŽIVILSTVA (VSŠ)rok do: 13.01.2010; NEVENKA KOZJEK S.P., C. STANETA ŽAGAR-JA 9, KRANJINŽ. STROJNIŠTVArok do: 15.01.2010; LOGAR TRADE, d.o.o., POSLOVNA CONA A41, ŠENČUREKONOMIST ZA DENARNIŠTVO, FINANCE, RAČUNOVOD-STVOrok do: 18.01.2010; ZAŠČITNIK, d.o.o., ŠMARTINSKA C. 152, LJEKONOMIST ZA KOMERCIALNO DEJAVNOSTrok do: 16.01.2010; TRI-PRO, d.o.o., LJUBLJANSKA C. 86, 1230DOMŽALEKOMERCIALIST (VSŠ)rok do: 12.01.2010; ISKRA ISD - LIVARNA, d.o.o., SAVSKA LOKA4, KRANJFIZIOTERAPEVTrok do: 27.02.2010; VDC KRANJ, KIDRIČEVA C. 51, KRANJRADIOLOŠKI INŽ.rok do: 15.01.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA, POLJE 40,6310 IZOLA VIŠJA STROKOVNO IZOBRAZBASTROKOVNI SODELAVEC-POSLOVNI SEKRETAR; rok do:17.01.2010; NOTARKA - MARIJA MURNIK, KOROŠKA C. 21,KRANJDIPL. INŽ. STROJNIŠTVA ZA ENERGETIKO IN PROCESNOSTROJNIŠTVO (VS)rok do: 28.01.2010; HOPING, d.o.o., POSLOVNA CONA A 19,ŠENČURUNIV. DIPL. INŽ. GRADBENIŠTVA ZA HIDROTEHNIČNEZGRADBErok do: 14.01.2010; DHD, d.o.o., PRAPROTNIKOVA UL. 37, 2000MARIBORDIPL. EKONOMIST (VS)rok do: 13.01.2010; ADECCO H.R., d.o.o., BRNČIČEVA UL. 15 B,1231 LJ- ČRNUČEDIPL. VARNOSTNI INŽ. (VS)rok do: 23.01.2010; SONJA HORVAT S.P., ŠLANDROV TRG 23,3310 ŽALECUNIV. DIPL. PRAVNIKrok do: 17.01.2010; NOTARKA - MARIJA MURNIK, KOROŠKA C.21, KRANJPROF. DEFEKTOLOGIJE ZA SLUŠNO IN GOVORNO MOTENErok do: 13.01.2010; CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE, REHABILITA-CIJO IN USPOSABLJANJE KAMNIK, NOVI TRG 43 A, 1241 KAM-NIKPROF. SLOVENŠČINErok do: 17.01.2010; EURO ŠOLA LJUBLJANA, LITOSTROJSKA C.40, LJ
PROF. MATEMATIKErok do: 13.01.2010; Ekonomsko-storitveni izobraževalni centerKranj, KIDRIČEVA C. 65, KRANJPROF. ŠPORTNE VZGOJErok do: 13.01.2010; OŠ STANETA ŽAGARJA LIPNICA, LIPNICA12, KROPAUNIV. DIPL. PSIHOLOGrok do: 28.01.2010; VDC KRANJ, KIDRIČEVA C. 51, KRANJDR. MEDICINErok do: 07.02.2010; OZG, OE ZD BLED, ZD BOHINJ, MLADINSKAC. 1, BLEDrok do: 07.02.2010; OZG, OE ZD JESENICE, C. MARŠALA TITA 78,JESENICErok do: 07.02.2010; OZG, OE ZD RADOVLJICA, KOPALIŠKA C. 7,RADOVLJICArok do: 17.01.2010; OZG, ZD TRŽIČ, BLEJSKA C. 10, TRŽIČDR. DENTALNE MEDICINErok do: 13.01.2010; DENTAL ŠRIMPF IN DRUGI d.n.o., SONČNAUL. 7, 3250 ROGAŠKA SLATINArok do: 21.01.2010; BREZNAR FRANC S.P., NA KLANCU 9, 2312OREHOVA VASrok do: 04.02.2010; OZG, OE ZD ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK. LOKArok do: 11.02.2010; ZD DR. JULIJA POLCA KAMNIK, NOVI TRG26, 1241 KAMNIKDIPL. SANITARNI INŽ. (VS)rok do: 17.01.2010; ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVOKRANJ, GOSPOSVETSKA UL. 12, KRANJDIPL. FIZIOTERAPEVT (VS)rok do: 18.01.2010; SPLOŠNA BOLNIŠNICA IZOLA, POLJE 40,6310 IZOLA rok do: 09.03.2010; VDC KRANJ, KIDRIČEVA C. 51, KRANJDR. MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINErok do: 07.02.2010; OZG, OE ZD BLED, ZD BOHINJ, MLADINSKAC. 1, BLEDrok do: 04.02.2010; OZG, OE ZD ŠK. LOKA, STARA C. 10, ŠK.LOKArok do: 23.01.2010; ZD HRASTNIK, NOVI DOM 11, 1430 HRAST-NIKDR. MEDICINE SPECIALIST PEDIATRIJErok do: 14.01.2010; OZG, OE ZD RADOVLJICA, KOPALIŠKA C. 7,RADOVLJICADR. MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJErok do: 04.02.2010; OZG, OE ZD DOM ŠK. LOKA, STARA C. 10,ŠK. LOKAUNIVERZITETNA IZOBRAZBALOGOPED; rok do: 06.03.2010; OZG, OE ZD ŠK. LOKA, STARA C.10, ŠK. LOKA
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RSza zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objav-ljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamopogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas,zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitnedruge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so do-stopni:- na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo za-voda;- na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje:http://www.ess.gov.si;- pri delodajalcihBralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavimogoče.
ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJEPROSTA DELOVNA MESTA NA GORENJSKEM (m/ž)
Zav
od
RS
za z
apo
slo
van
je, o
bm
očn
a en
toa
Kra
nj,
Ble
iwei
sova
12,
400
0 K
ran
j
Ana Hartman
Zabreznica - Po dvanajstihletih zbiranja starih kmečkihpripomočkov in orodja seMarjan Nadižar iz Zabrezni-ce lahko pohvali s kar 126različnimi predmeti, ki sorazstavljeni na lesenem stro-pu odprtega nadstreška predvhodom in okoli hiše. Svojmali muzej na prostem jepoimenoval Preteklost v za-vetju Stola, v njem pa hranipredmete, v povprečju staredevetdeset ali sto let.
"Zelo sem ponosen naotroške sani, ki sem jih dobilpri hiši starih staršev, in nastare lesene brane. Zbirka ob-sega gorenjske in škofjeloškebrane, ki se razlikujejo v veli-kosti - škofjeloške so namrečvečje. Zanimive so tudi'samotnice' oz. velike sani, kiso jih včasih pozimi uporab-ljali za spravilo sena v dolino,star pripomoček za sezuva-nje škornjev ...," našteva. Nje-gova zbirka obsega tudi lese-no samokolnico, kovinskiplug, stojalo za klanje praši-čev, pripomočke za peko kru-
ha ('lopar', grebla ...), posebnevile za krompir z zaokroženi-mi bodicami, ki niso poško-dovale krompirja, gozdarskepripomočke (žago amerikan-ko, 'šepserje za pajsanje' hlo-dov, kljunasto merilo za mer-jenje hloda, 'posmojke' zaspravilo hlodov ...), 80 let starkošek za otroka, pa tudi lese-ne smuči izpred druge svetov-ne vojne, leseno držalo za
spojitev smuči, smučarskepalice iz bambusa, lesenekrplje, nemški zaboj za streli-vo iz druge svetovne vojne,prazne topovske granate ...
"Originalnih starih kmeč-kih predmetov je žal vse manj,mnogi jih mečejo stran intako gre marsikaj v pozabo,"ugotavlja Nadižar, ki ima spo-štovanje do starega v sebi žeod nekdaj. "Že kot otrok sem
starše spraševal, od kje izvirajoposamezni stari predmeti, zakaj in kako so se uporabljali ...To veselje se je potem le šestopnjevalo, zbirka se je z letivečala, največ predmetov pasem dobil pri starih starših,prijateljih in znancih. Ob služ-bi, sem pravosodni policist vzaporu v Ljubljani, mi to pred-stavlja hobi in zelo dobro spro-stitev," je še pojasnil.
Ljubitelj starega orodjaMarjan Nadižar iz Zabreznice že vrsto let zbira stare kmečke pripomočke in orodja. V svoji zbirki imakar 126 različnih predmetov.
Uporaben priročnik opisuje nevarnosti holesterola,
pomagal vam bo do zdravega načina življenja: da bo
vaša hrana energetsko in količinsko uravnotežena.
Veliko boste izvedeli o naravnih izdelkih, s katerimi
lahko zmanjšate raven holesterola.
Knjiga je
strokovno
pregledana
in usklajena
s slovensko
medicinsko
doktrino.
Trda vezava, 80 strani
Redna cena: 18,36 EUR
Cena za naročnike GG: 15 EUR + poštnina
Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu,
Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jo naročite po
tel. št.: 04/201 42 41 ali na: [email protected].
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
naročnine 04/201 42 41, e-pošta: [email protected], www.gorenjskiglas.si
Marjan Nadižar je ponosen na svojo zbirko starega kmečkega orodja.
21torek, 12. januarja 2010GORENJSKI GLAS
[email protected], PISMA
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanjapri Občinskem svetu občine Jesenice, na podlagi 8. in 9. člena Odloka o ustanovitvi javnega zavoda Gornjesavski
muzej Jesenice (Ur. list RS, št. 47/2009)
razpisuje prosto delovno mesto
direktorja/direktorice GORNJESAVSKEGA MUZEJA JESENICE,
ki opravlja funkcijo programskega in poslovnega direktorja
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati šenaslednje pogoje, in sicer, da imajo:● univerzitetno izobrazbo družboslovne smeri s področja
delovanja zavoda,● strokovni izpit iz muzejske stroke, ● najmanj 5 let delovnih izkušenj na področju muzejske
dejavnosti in najmanj 2 leti delovnih izkušenj na vodstvenihdelovnih mestih in da
● poznajo delo javnega zavoda.
Kandidati so ob prijavi na razpis za delovno mesto direktorjadolžni priložiti tudi predlog razvoja in dela javnega zavoda zamandatno obdobje in kratek opis dosedanjega dela.
Mandat direktorja/direktorice traja 5 (pet) let.
Formalno nepopolne in nepravočasne prijave ne bodo uvrščenev izbirni postopek.
Kandidati morajo svoje vloge skupaj z dokazili o izpolnjevanju po-gojev posredovati v zaprti ovojnici v roku 15 dni od dneva objaverazpisa na naslov: Občina Jesenice, Cesta železarjev 6, 4270 Jesenice", s pripisom: "ne odpiraj - "Komisija za mandatna vpra-šanja, volitve in imenovanja, RAZPIS za prosto delovno mestodirektorja/direktorico Gornjesavskega muzeja Jesenice".
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v zakonitem roku.
Številka: 014-4/2010Datum: 12. 1. 2010
Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja:
Predsednica Vera Pintar
Akcijska prodaja pisarniškega materiala
Papir 2,95 EUR
Registratorji zovojem
1,59 EURbrez ovoja1,19 EUR
Selotejp50x66 rjav 0,71 EUR
Karunm trgovsko in storitveno podjetje Kranj, d.o.o.
Koroška cesta 35, Kranjtel: 04 236 07 50 fax: 04 236 07 51
Celovec
Ob koncu tedna sejem Graditelj
Na Celovškem sejmu se bo v petek začel sejem Graditelj, kibo odprt še v soboto in v nedeljo. 435 razstavljavcev bopredstavilo ponudbo za gradnjo hiše, ureditev stanovanja,sanacijo stavb in varčevanje energije. Osrednja tema sejmabo ureditev okolice hiše, ki vključuje bazene, pokrivala zabazene, zimske vrtove, zaščito proti soncu, ograje ... Bäder-land Kärnten, združenje največjih ponudnikov kopalnic naavstrijskem Koroškem, bo predstavilo najsodobnejše kopal-nice, skupaj s Celovškim sejmom pa bo pripravilo nagradnoigro, v kateri se bodo obiskovalci, ki bodo prinesli na sejemfotografijo stare kopalnice, lahko potegovali za nagrado -prenovo kopalnice v vrednosti deset tisoč evrov. V sobotoob 15. uri bo na sejmu tudi simpozij o pasivni hiši. C. Z.
Šenčur
Višja povprečna gradbena cena
Povprečna gradbena cena koristne stanovanjske površine vObčini Šenčur v letu 2010 za III. stopnjo opremljenosti brezstroškov komunalnega urejanja in brez cene stavbnegazemljišča znaša 990 evrov za kvadratni meter, kar je za petodstotkov več kot lani, je na zadnji seji odločil šenčurski ob-činski svet. Povprečna gradbena cena je osnova za izračundavka na premoženje in cenitve objektov in zemljišč. S. Š.
Boštjan Bogataj
Žiri - Na odseku regionalneceste Marof-Žiri se je 26. de-cembra sprožil velik zemelj-ski plaz, zato cesta do nadalj-njega ostaja zaprta za vespromet. To pa bolj kot obča-nom Idrije (plaz se je sprožilv tej občini) povzroča težavez dostopom žirovskim šolar-jem in delavcem, ki se vsako-dnevno podajajo po znanjein kruh v sosednji kraj.
"Nimamo nobenih poda-tkov o nujni sanaciji odseka,vemo pa, da je bila cesta nanaši strani pred leti temeljitoobnovljena, na drugi stranihriba pa je v zelo slabem sta-nju," nam je povedal FranciKranjc, direktor žirovske ob-činske uprave. Po ocenahgeologov je na cesto zdrsnilopribližno štiri tisoč kubičnihmetrov preperelega hribin-skega materiala, ki predstav-
lja le manjši del nestabilnehribine. Zaradi nevarnostinenadnega zdrsa materialaostaja cesta do nadaljnjegazaprta.
Z Direkcije RS za ceste, kiskrbi za vzdrževanje regio-nalnih cest (to cesto so sicerzgradili Italijani, ko so z ra-palsko mejo prišli do Žirov),so nam sporočili, da obstajaresna nevarnost za zdrs do-datnih deset do 15 tisoč ku-bičnih metrov materiala."Meritve pomika plazu sopokazale, da se ta premikado nekaj centimetrov dnev-no," je pojasnila Nina Ran-gus iz DRSC. Zapore cestemnogi vozniki v preteklihdesetih dnevih niso upošte-vali, vendar jih je nekaj nale-telo tudi na policiste in somorali plačati visoko globo.
Kdaj se bo začela sanacija,koliko bo stala in koliko časatrajala, nam v DRSC niso
znali povedati. Trenutno po-tekajo geološke raziskave,prvi rezultati pa naj bi biliznani do konca tega tedna.Neuradno smo izvedeli, dabi se sanacija lahko zavleklapozno v letošnjo jesen, karpomeni, da se bodo moralivozniki (in šolarji) navaditina precej daljši obvoz, ki je
urejen na relaciji Žiri-Lo-gatec-Idrija ali Žiri-Sovo-denj-Cerkno-Idrija. Na ob-stoječi poti so vozniki za 13-kilometrsko pot porabili 18minut, za obvoz čez Logatec(49 kilometrov) bodo porabi-li skoraj uro, čez Sovodenjpa 50 minut na 43 kilome-trov dolgi poti.
PREJELI SMO
Loška "štala"Lokalna oblast v Škofji Loki
v preteklih petnajstih letihpraktično ni spremenila ka-drovske strukture. Od glave, to-rej župana, preko uprave inobčinskega parlamenta gleda-mo več ali manj iste obraze. Tapeščica ljudi, katerih večinaniti ni zrasla v Loki, je od nasvolivcev dobivala mandate in znami počenja, kakor se ji zaho-če. Koalicija in opozicija se iz-menjujeta po trenutnih volil-nih rezultatih. Župan je neza-menljiv. To mu dovoljuje slo-venska zakonodaja. Na zad-njih volitvah sem ga celo samvolil, ker se mi je zdel njegovprotikandidat še slabši. Sam sije izbral svojo večno ekipo v ob-činski upravi. Če je tako kaza-lo, je iz službe vrgel tudi svoje-ga sorodnika. Še bolj prefinje-na je strankarska politika. Lo-kalni veljaki se vsaka štiri letazapišejo na prva mesta nakandidatnih listah svojihstrank in tako seveda težko iz-gubijo stolčke v občinskem sve-tu. Ali veste, da podžupani
prejemajo 2.400 evrov mesečneplače za ljubiteljsko delo?
Seveda ni vse tako slabo, kotbi bilo videti iz uvoda mojegapisanja. To je treba priznati.Teh dosežkov pa ne mislim na-števati (z njimi se prevečkrathvali oblast sama, če ne drugjepa v občinskem trobilu Utri-pu), ker bi se rad osredotočil nasicer vsem znano cestno zgod-bo. Konec sedemdesetih let se jezačelo načrtovanje obvoznice vPoljansko dolino. Takratna ci-vilna iniciativa je v trdem soci-alizmu, kot je zdaj modernoreči, preprečila, da "Uranskacesta" ni šla skozi mesto, ledvajset metrov nižje od Lontr-ga, kjer se danes vali ves pro-met. Morda je bila s tem nare-jena usodna napaka? Vendarse je tedaj rodila varianta, ki jev petnajstih letih tudi današnjioblasti ni uspelo izpeljati! Narazpolago je bilo trideset let inpričakovali bi, da bo projektobvoznice, ki jo vsi zelo težkopričakujemo, dozorel v najboljkvalitetno in z vseh strani pre-tehtano varianto. Da bodotudi lastniki odvzetih zemljišč
zadovoljni. Ne! Eden od njih,na katerega zdaj še "Občaniza izgradnjo škofjeloške obvoz-nice proti Poljanski dolini" zli-vajo žolč, s svojimi somišljenikiupravičeno opozarja na mož-no grožnjo zaradi poplavnosti.V času, ko zaradi napoveda-nih podnebnih sprememb lah-ko pričakujemo še bolj ekstrem-ne vremenske pojave. Lep do-kaz je bila že letošnja novolet-na visoka voda, ki se v tem ob-dobju ni še nikdar pojavila vtako grozečem obsegu. Da negovorimo o poplavi na danmrtvih leta 1990.
Ampak cestarski lobi bo ved-no zmagovalec, kar je lepo vid-no v starodavni Loki z nešteti-mi semaforji in otočki, ki so si-cer zgledno oskrbovani. "Zdajje Loka na nogah še zaradi se-verne obvoznice" piše GG 23.oktobra 2009 ter nadaljuje,"da je Združenje civilnih po-bud Škofja Loka znova pred-stavilo pomisleke glede poljan-ske obvoznice in se zavzelo zaustreznejšo rešitev tudi za se-verno". Bojim se, da bo nareje-na enaka napaka kot pri načr-tovanju poljanske obvoznice,kar smo predlagali že pred tri-desetimi leti. Za Loko je dovolj
ena obvoznica! Povezava vdrugo dolino pa se naredi s tu-nelom pod Kobilo. In da boCestno podjetje Kranj, čigardelni lastnik je občina, še imelodelo, je treba rekonstruirati Ki-dričevo cesto in zato posekatidrevored ob njej. Za boljšo pro-metno propustnost bi pridobiliše en semafor (ni še znano šte-vilo otočkov?) za uvoz do Eri-ne blagovnice (v Domžalah jeMercator zgradil stadion).
Škofji Loki manjka medčlo-veškega dialoga. Govorimolahko že o uzurpaciji oblasti,ki se zrcali še v kroničnem ne-poznavanju škofjeloških raz-mer. Prisotna je zagrizena ide-ološka nestrpnost, kar se je naj-lepše pokazalo ob lanskem iz-boru občinskih priznanj. Popetnajstletnem vladanju pačmoramo nekaj takega pričako-vati. Ni čudno, da se pojavljajocelo grožnje tistim, ki so službe-no odvisni od županske volje.Poznam vsaj dva primera, kijima je bilo svetovano, naj jav-no ne nasprotujeta občinskimprojektom.
Letos so volitve. Matjaž Hafner,
Škofja Loka
Cesta Žiri-Idrija je zaprta za ves promet. / Foto: Polona Mlakar Baldasin
Kdaj bo sanacija, še ni znano
Ana Hartman
Železniki - Selška Sora je obkatastrofalni ujmi septem-bra 2007 poplavila tudi kul-turni dom v Železnikih.Tega so konec lanskega letazačeli obnavljati; ta čas preddomom gradijo prizidek, vkaterem bo prostor za kuril-ne naprave. "Te so bile do-slej v kleti, ki je pod nivojemSore, zato je velika nevar-nost, da bi bile znova po-plavljene," pravi župan Mi-hael Prevc in dodaja, da
bodo dom obnavljali po fa-zah. Projekt, vreden okolipetsto tisoč evrov, bo takodokončan v treh ali štirih le-tih. "Podobno kot pri zdrav-stvenem domu smo se odlo-čili, da bomo tudi kulturnidom obnovili celovito, velikdel sredstev pa bomo moralizagotoviti sami s krajevnoskupnostjo, ki je lastnica ob-jekta, saj nam bo sanacij-skih sredstev pripadlo le to-liko, kot znaša ocena škodepo poplavah." Načrtujejo ce-lovito notranjo prenovo, od
odra, nove dvorane z opre-mo, sanitarije ..., Prevc paupa, da bo dom že letos ob-
novljen do te mere, da bodotam lahko potekale kakšneaktivnosti.
Kulturni dom bo dobil prizidek
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
22 KAŽIPOT, ZAHVALE [email protected] GLAS
torek, 12. januarja 2010
Snažilka (m/ž) (Komenda) V svoj kolektiv vabimo novega sodelavca / sodelavko za čiščenjeposlovnih prostorov. Interexport, d. o. o., Potok pri Komendi 12, 1218Komenda, prijave zbiramo do 03. 02. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Gospodar objekta (m/ž) (Komenda) V svoj kolektiv vabimo gospodarja objekta, ki bo skrbel za poslovni objektin okolico. Interexport, d. o. o., Potok pri Komendi 12, 1218 Komenda, pri-jave zbiramo do 03. 02. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Referent za nabavo rezervnih delov za gradbene stroje (m/ž) (Šenčur) Zaposlimo strojnega tehnika ali inženirja strojništva v nabavi rezervnih de-lov za gradbene stroje. Od kandidata pričakujemo: zaključeno najmanj V.stopnjo izobrazbe - strojni tehnik; znanje angleškega ali nemškega jezika;izpit kategorije B; znanje osnovnih računalniških programov in interneta;komunikativnost, zanesljivost in sposobnost dela v skupini. RO-tehnologi-ja, d. o. o., Poslovna cona A 49, 4208 Šenčur, prijave zbiramo do 03. 02.2010. Več na www.mojedelo.com.
Prodajalci / Lepotni svetovalci (m/ž) (Ljubljana, Bled) Neposredno boste kakovostno in strokovno svetovali kupcem, skrbeli zaurejenost trgovine in boste odgovorni za splošno zadovoljstvo našihkupcev. STILLMARK, d. o. o., Cigaletova 11, 1000 Ljubljana, prijave zbiramodo 27. 01. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Finančni svetovalec za fizične in pravne osebe (m/ž) (Gorenjska) Iščemo: minimalno V. stopnja izobrazbe (srednja strokovna ali splošnaizobrazba); komunikativnost, fleksibilnost; veselje do dela z ljudmi;vozniški izpit kategorije B. Zaželeno lastno osebno vozilo in izkušnje vprodaji. Nudimo: dinamičen tim sodelavcev; fleksibilen delovni čas;stimulativno nagrajevanje; izobraževanje; profesionalen pristop; za-poslitev za določen čas z možnostjo podaljšanja. Merkur zavarovalnica,
d. d., Dunajska 58, 1000 Ljubljana, prijave zbiramo do 07. 02. 2010. Večna www.mojedelo.com.
Finišer (m/ž) (Zgoša / Begunje na Gorenjskem) Potrebna znanja: srednja ali poklicna izobrazba pleskarske ali avtoličarskesmeri. Poznavanje obdelave površin s postopki brušenja, kitanja, ličanjater različnih barvanj in lakiranj. Seaway Group, d. o. o., Pot na Lisice 2, 4260Bled, prijave zbiramo do 31. 01. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Laminer (m/ž) (Zgoša / Begunje na Gorenjskem) Naša pričakovanja: poklicna izobrazba tehnične smeri, znanje laminiranjain finiširanja izdelkov (kalupov), poznavanje poliestrskih in vinilestrskihmaterialov, ročne spretnosti. Seaway Group, d. o. o., Pot na lisice 2, 4260Bled, prijave zbiramo do 31. 01. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Vodja projektov v razvoju (m/ž) (Škofja Loka) Knauf Insulation je eno izmed najbolj cenjenih in prodornih svetovnihpodjetij na področju izolacijskih materialov. K sodelovanju vabimostrokovnjaka/strokovnjakinjo za vodenje projektov v razvoju. Knauf Insu-lation, d. o. o., Trata 32, 4220 Škofja Loka, prijave zbiramo do 17. 01. 2010.Več na www.mojedelo.com.
Kuhar (m/ž) (Bled) Od kandidatov pričakujemo: najmanj končano srednjo gostinsko šolo, de-lovne izkušnje na področju gostinstva (priprava hrane), vsaj 5 let,natančnost, zanesljivost, vztrajnost in dobra organiziranost. Sportina tur-izem, d. o. o., Izletniška cesta 44, 4260 Bled, prijave zbiramo do 04. 02. 2010.Več na www.mojedelo.com.
Več prodajalcev (m/ž) (Kranj) Pričakujemo: storitveno usmerjen in navdušen nad prodajo, dober člentima, hkrati neodvisen, pripravljen prevzeti odgovornost, pripravljenost sevsak dan naučiti kaj novega, tekoče komunicirate v slovenščini, izkušnjepri prodaji. JYSK, d. o. o., Cesta v Mestni log 88a, 1000 Ljubljana, prijave zbi-ramo do 28. 01. 2010. Več na www.mojedelo.com.
Vodja prodajalne-poslovodja (m/ž) (Kranj) Pričakujemo: izkušnje pri vodenju maloprodajnih enot, zaželeno znanjeangleškega jezika, V. stopnja izobrazbe oz. poslovodni izpit, storitveno us-merjen in navdušen nad prodajo, osredotočen na rast prodaje, pripravljenprevzeti odgovornost in biti samoiniciativen, sposobnost vodenja, učenjain komuniciranja z zaposlenimi. JYSK, d. o. o., Cesta v Mestni log 88a, 1000Ljubljana, prijave zbiramo do 28. 01. 2010. Več na www.mojedelo.com.
MOJE DELO, spletni marketing, d.o.o., Litostrojska c. 44c, 1000 Ljubljana, Slovenija, T: 01 51 35 700 VEČ INFORMACIJ IN ZAPOSLITVENIH OGLASOV (300 - 500) NA: www.mojedelo.com, [email protected]
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA,TEL.: 04 53 15 249, FAX: 04 53 04 230
TRST: 6. 3.; MADŽARSKE TOPLICE: 28. - 31. 1, 11. - 14. 2.; PUSTOVANJE:4. - 7. 3., 8. - 11. 4.; BRENARDIN: 21. - 24. 3.; KOPALNI IZLET - BRENARDIN: 22. 2.; TOPOLŠČICA: 29. 3., 28. 4.
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Turizem in razvoj v vaseh pod GolicoJesenice - Občina Jesenice in Razvojna agencija ZgornjeGorenjske vabita vse zainteresirane občane, predvsem pakrajane krajevne skupnosti Planina pod Golico, na srečanjeTurizem in razvoj v vaseh pod Golico, kjer boste pregledalidosežke preteklega leta, načrte za prihodnost in prisluhnilimnenjem domačinov. Srečanje bo jutri, v sredo, 13. januar-ja, ob 19. uri v gostišču Pr' Čop v Planini pod Golico.
Kaj je v loncih Alenke Bole VrabecKranj - Kulinaričnem popotovanju od Danske do ToskanePametno s Pametnim Alenke Bole Vrabec lahko prisluhnete jutri,v sredo, 13. januarja, ob 17. uri v Knjigarni Ognjišče v Kranju naKoroški cesti 19. Predstavila bo svojo knjigo Kaj je v loncih.
Predsednik ali tako, kot je bilo?Radovljica - Knjigo, politični triler Dimitrija Rupla znaslovom Predsednik ali tako, kot je bilo?, bo v pogovoru zavtorjem predstavila Alenka Bole Vrabec.
Za otroke v knjižnicahJesenice - Jutri, v sredo, 13. januarja, bo ustvarjalna delavni-ca Sneženi oblak in snežinke od 16. do 17.30, v četrtek, 14.januarja, bo ura pravljic ob 17. uri, v petek, 15. januarja, boBrihtina pravljična dežela od 10. do 10.45, v petek, 15. janu-arja, bodo angleške urice od 16. do 19. ure.
Slovenski Javornik - Danes, v torek, 12. januarja, bo raču-nalniška delavnica od 16. do 16.45.
Bohinjska Bistrica - Ustvarjalna delavnica Muzej na obisku - Kekčevklobuk se bo začela jutri, v sredo, 13. januarja, ob 17. uri.
Radovljica - Igrano predstavo Mizica, pogrni se, si otrocilahko ogledajo v četrtek, 14. januarja, ob 17. uri.
Bled - Igrano predstavo Mizica, pogrni se, si otroci lahkoogledajo v petek, 15. januarja, ob 17. uri.
Kranj - Jutri, v sredo, 13. januarja, lahko ob 17.30 otroci vpravljični sobi pionirske knjižnice prisluhnejo pravljici Ve-verica in nosorogec.
DajanjeKranj - Humana, združenje svojcev pri skrbi za mentalnozdravje, vabi danes, v torek, 12. januarja, ob 16. uri na pre-davanje in pogovor Dajanje - kaj lahko dajemo, kako, kaj topomeni za našo rast in razvoj. Predavanje, ki bo v društvenipisarni v Kranju na Oldhamski 14 (pri Vodovodnem stolpu),bo vodil mag. Edo Belak.
Popotovanje po Siriji in JordanijiKranj - V Osrednji knjižnici Kranj bo potopisno predavanjePopotovanje po Siriji in Jordaniji Gašperja Kleča danes, vsredo, 13. januarja, ob 19.30 v Splošnem oddelku vDelavskem domu (Slovenski trg 5).
PREDAVANJA
PRIREDITVE
OSMRTNICA
Ko odpreš zadnja vrata v svojem življenju,si končal svojo pot
in vstopil v neskončnost.
V 81. letu starosti je umrl
Valentin Trilar, prof.
nekdanji ravnatelj Srednje trgovske šole Kranj.
Pogreb dragega pokojnika bo danes, v torek, 12. januarja 2010, ob 15.30 na kranjskem pokopališču.
Pokojnika bomo ohranili v trajnem spominu.
Kolektiv ESIC Kranj
SPOROČILO O SMRTI
Smrt se izlila je v bleda obličja,pogled je zaplaval v neznani pokoj,
ni več trpljenja, ne bolečine,življenje je trudno končalo svoj boj.
Sporočamo žalostno vest, da je ugasnilo življenje naše upokojene sodelavke
Zdenke RebernakOhranili jo bomo v lepem spominu.
Sodelavci in sodelavke Davčne uprave Republike Slovenije
LOTORezultati 3. kroga - 10. januarja 2010
6, 10, 14, 21, 24, 25, 34 in 32Lotko: 7 8 7 4 9 3
Loto PLUS: 6, 12, 16, 18, 21, 22, 27 in 5
Garantirani sklad 4. kroga za Sedmico: 200.000 EURPredvideni sklad 4. kroga za Lotka: 135.000 EURPredvideni sklad 4. kroga za PLUS: 110.000 EUR
Vabljeni novi pevciLesce - Moško Pevsko Društvo Triglav Lesce vljudno vabimedse nove pevce (vsi glasovi). Vaje so predvidoma vponedeljek in sredo ob 20. uri v prostorih Krajevne skup-nosti Lesce. Kontakt: 041/382-225 (Andrej)
Koncert Jodla Gazvode in gostovJesenice - V dvorani Gledališča Toneta Čufarja lahko pris-luhnete koncertu The Journey On Jodla Gazvode in gostovSergeja Jereba in Iztoka Repovža in sicer v soboto, 16. janu-arja, ob 19.03 (za glasbeni abonma in izven).
Fotografska razstava Jake ČopaBohinjska Bistrica - Gorenjski muzej - Muzeji v Bohinju vsodelovanju z Gornjesavskim muzejem, Triglavskim narod-nim parkom in Muzejskim društvom Žiga Zois Bohinj vabina odprtje spominske fotografske razstave Jake Čopa (1911-2002) v petek, 15. januarja, ob 12. uri v Muzej Tomaža God-ca v Bohinjski Bistrici, Zoisova 15.
Zgodbe o pastirjih, sirarjih in mlekuBled - Odprtje fotografske razstave z naslovom Zgodbe o pa-stirjih, sirarjih in mleku doma in po svetu avtorice Mateje Ko-mac bo jutri, v sredo, 13. januarja, ob 19. uri v Info središčuTriglavska roža na Bledu. Odprtje bo obogateno s predavanjemavtorice in strokovno besedo člana komisije Jožeta A. Miheliča.
Čaj za dveJesenice - V petek, 15. januarja, si ob 19.30 uri v dvoraniGledališča Toneta Čufarja Jesenice lahko ogledate komedijoToneta Partljiča Čaj za dve.
Zmago Batina, mesar za vse večne časeRadovljica - Danes, v torek, 12. januarja, si boste ob 19.30 vLinhartovi dvorani Radovljica lahko ogledali monokomedijoizpod rok igralca, ki ga poznamo že iz Naše male klinike, Bo-jana Emeršiča. Naslov predstave je Zmago Batina, mesar zavse letne čase.
PREDSTAVE
RAZSTAVE
KONCERTI
OBVESTILA
NEPREMIČNINESTANOVANJAODDAM
GARSONJERO v Šk. Loki, 33 m2, zoprem. kuhinjo, parkir. mesto, cena340 eur+varščina+stroš., ☎ 031/726-663 10000125
POSLOVNI PROSTORIODDAM
POSLOVNE PROSTORE v IOC naSavski cesti v Kranju, velikosti od 230do 1.400 m2, cena 2.950 eur/m2, ☎041/426-898 10000051
NAJAMEM
POSLOVNI prostor v Radovljici ali Les-cah od 30 do 80 m2, na frekventni lo-kaciji, ☎ 041/831-175
10000102
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
BMW 318 i letnik 1998, lepo ohra-njen, ugodno, ☎ 041/608-779
10000133
FIAT Punto, l. 1999, odlično ohranjen,☎ 040/640-856
10000112
RENAULT R5 1.1, l. 92, nove gume,servisirana, cena 350 eur, ☎040/296-602
10000119
DRUGA VOZILAPRODAM
VW TRANSPONTER 2.5 D, l. 2001,bele barve, lepo ohranjen, ☎041/375-441
10000063
TEHNIKAPODARIM
TELEVIZOR Sony z daljincem, barvni,delujoči, ☎ 031/635-437
10000116
STROJIIN ORODJAKUPIM
BETONSKI mešalec, dobro ohranjen,220 V in varilni steberni namizni stroj,☎ 040/352-095 10000107
GRADBENIMATERIALKURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019 10000002
DRVA okrogla, 30 eur, po dogovorurazžagam in pripeljem, ☎ 070/323-033 10000003
DRVA bukova, delno suha, 45 EUR,mešana, delno suha, 40 eur, možnostrazreza in dostave, ☎ 040/338-719
10000004
SUHA bukove deske 30 mm in 50mm, ☎ 041/655-969 10000117
ŠPORT,REKREACIJAPRODAM
BILJARD, nov, ☎ 031/206-72410000092
UMETNINE,NAKITPRODAM
DVA GOBELINA, cena zelo ugodna,☎ 041/952-648 10000035
MEDICINSKIPRIPOMOČKIOČALA, okulistični pregledi, kontaktneleče, brezplačen test vida. Popusti zaupokojence in študente. Optika Alek-sandra, Qlandia Kranj, C. 1. maja 77, ☎004/23-42-342, www.optika.si 10000052
ŽIVALIIN RASTLINEPRODAM
MLADIČKE Jack Russell terier, čisto-krvne, brez rodovnika, zelo lepe, ☎040/472-747 10000012
PODARIM
DVA PSIČKA, mešančka z bernskimplanšarjem, stara 2 meseca, ☎051/354-563 10000036
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
HIDRAVLIČNI cepilnik za drva na trak-torski pogon, ☎ 04/20-41-322, 031/202-639 10000097
KUPIM
MANJŠI traktor in pajka SIP, ☎031/604-918
10000123
TRAKTOR IMT 533 ali 539, ☎ 031/868-034 10000129
TRAKTOR Ursus, ☎ 041/680-68410000130
PRIDELKIPRODAM
BRINOVE jagode, vreče po 30 kg,prečiščene, cena 1.90 eur/kg, možnadostava in mletje, ☎ 041/928-011
10000094
KRMNI in neprebran krompir, ☎041/293-915
10000121
SENO v kvadratnih 22 kg balah, ☎040/720-000 10000100
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BIKCA, starega 7 tednov in 1 leto sta-rega ponija, ☎ 04/58-06-206
10000113
ČB BIKCA, 120 kg za zakol ali nadalj-njo rejo, ☎ 04/25-26-820, 040/288-023 10000098
ČB BIKCA, starega pol leta, ☎ 041/811-216 10000115
ČB BIKCA, starega 7 dni, ☎ 041/515-867
10000127
ČB BIKCA, starega 10 dni, ☎041/378-771 10000135
DVE TELETI, stari 14 dni, mesne pas-me SL- B.P., ☎ 04/57-21-259 10000131
DVE TELIČKI, skupaj ali posamezno,simentalki, eko reja in kravo, 1 x telila,cena po dogovoru, ☎ 041/386-757
10000103
KRAVO, dobro mlekarico, brejo 8 me-secev, ☎ 031/698-600 10000114
MLADO kravo simentalko v 9. mesecubrejosti ali telico simentalko, brejo 6mesecev, ☎ 04/25-21-535, od 8. do9. ure zjutraj 10000109
PRAŠIČE, težke do 140 kg, ☎031/360-577 9007747
TELIČKO, staro 3 mesece, simentalko,Bodešče, ☎ 04/57-44-749 10000105
TELIČKO simentalko, staro 8 tednov,☎ 041/900-583 10000106
KUPIM
BIKCA simentalca, starega 14 dni aliveč, ☎ 051/397-253 10000101
BIKCA simentalca, starega do 14 dni,☎ 04/53-15-574
10000122
BIKCE in teličke od enega tedna do250 kg ter kravo ali telico za pleme, ☎051/372-468 10000099
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
JURČIČ & CO., Poslovna cona A 45,Šenčur zaposli voznika C in E katego-rije na področju mednarodne špedicije(tujci osebno delovno dovoljenje), ☎041/761-400 10000111
VOZNIKA kamiona za mednarodnitransport zaposlim, C in E kategorija -prevozi v EU. Zajc transport, d. o. o.,Valburga 15, Smlednik, ☎ 041/622-529 9007753
ZAPOSLIMO telefonistko za delo nadomu, Španovina, d. o. o., Savska loka21, Kranj, ☎ 041/510-367 10000096
ZAPOSLIMO disponenta za organizacijoprevozov z znanjem angleškega in nem-škega jezika, Agro Mobil, d. o. o., Letališkaul. 37, Šenčur, ☎041/698-385
10000039
AVTOSTEKLA Jelovčan, d. o. o., Žabni-ca 24, Žabnica, zaposlim sodelavca v av-toremontni dejavnosti, montaža avtoste-kel, zaželene izkušnje, vozniški izpit kate-gorije B, ☎ 041/756-188 10000010
IŠČEM frizerko z izkušnjami, MarjetaMlakar s. p., Šolska ul. 20, Preddvor,☎ 04/25-51-248 10000032
IŠČEM
IŠČEM DELO, nudim prevod iz an-gleščine v slovenščino in obratno, šif-ra: ANGLA 10000126
IŠČEM DELO, nudim pomoč na domustarejšim osebam v Kranju z okolico,☎ 031/669-383 10000110
IŠČEM DELO, varstvo otrok na svojemdomu, okolica Kranja, ☎040/561-408
10000134
STORITVENUDIM
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter, s.p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170,041/733-709; žaluzije, roloji, rolete, la-melne zavese, plise zavese, komarniki,markize, www.asteriks.net 10000001
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,SGP Bytyqi SKALA, d. n. o., Struževo3 a, Kranj, ☎ 041/222-741 9007778
BELJENJE in glajenje sten, sanacijaplesnivih površin, antinikotinski prema-zi, barvanje oken in vrat, kvalitetno inugodno osvežimo izgled vašega doma,Pavec Ivan, s. p., Podbrezje 179, Na-klo, ☎ 031/392-909
10000007
NOVOGRADNJE, adaptacije, tlakova-nje dvorišč in ostale gradbene storitve,tudi manjše. Odgovorno, kvalitetno inugodno, Stanko Sarafimov s.p., R. Pa-peža 6, Kranj, ☎ 041/478-535 10000132
PARKETARSTVO HAES d. o. o., Ciga-letova 8, Lj, izvaja vse parketarske storit-ve: obnova parketa, 12 eur, 051/838-989. Izvajamo tudi ostale adaptacije -garancija, www.inzeniring-adaptacije.com, ☎ 041/440-280 9007674
TESNJENJE OKEN IN VRAT, uvože-na tesnila, do 30 % prihranka pri ogre-vanju. Prepiha in prahu ni več! Zmanj-šan hrup, 10 let garancije. BE & MA,d. o. o., Ekslerjeva 6, Kamnik, ☎01/83-15-057, 041/694-22910000005
IŠČEM
IŠČEM mizarja za izdelavo savn, ☎031/767-222 9007788
ZASEBNI STIKI39-LETNI moški, iščem dekle za res-no zvezo, ☎ 041/281-343 10000038
39-LETNI moški, učitelj, športne posta-ve, simpatičen, želi spoznati modernožensko za intimna srečanja v dvoje, užitekzagotovljen, ☎ 030/366-864 10000075
RAZNOPRODAM
ČB TELICI, stari štirinajst in dva meseca terbukova drva, ☎031/271-598 10000124
KVALITETNA omela za čiščenje vsehvrst peči in dimnikov, ☎ 01/83-23-107, Žnidar 10000120
PORAVNALKO Sicar, profi izvedba zamizarje in 4 alu. platišča za BMW X3,17 col, ☎ 031/638-753 10000128
PRTLJAŽNIK za Hyundai, 5 vrat innovo SIM kartico za mobitel, ☎031/635-789 10000118
STAREJŠI agregat, vojaški, platišča zaFiat, 14 col, verižno dvigalo na zrak,des. bl. Fiat, ☎ 070/875-918
10000108
KUPIM
BIKCE simentalce, 150 - 200 kg terbetonske strešnike Likozar, dim. 420 x330 mm, ☎ 040/483-444 10000104
23torek, 12. januarja 2010GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI, ZAHVALE
Maistrov trg 12, 4000 KranjTel. 04/202 13 53, 202 25 66
GSM 051/320 700, Email: [email protected]
d.o.
o.
ITD NEPREMIČNINE, d.o.o.MAISTROV TRG 7,
4000 KRANJTEL.: 04/23-81-120,
04/23-66-670
041/755-296, 040/204-661, 041/900-009
e-pošta: [email protected]
Stritarjeva ulica 7, 4000 Kranjwww.nepremicnine.gnd.si
e-naslov: [email protected]: +386 4 281 39 04, fax: +386 4 281 39 07gsm: +386 31 536 578 G
ND
d.o
.o.
www.jur-tan.si
JUR-TAN, nepremičnine, d. o. o.PE Cankarjeva ulica 03 (staro-mestno jedro),
4000 Kranj, tel.: 04/236-92-14,mobi: 041/451-857
e-pošta: [email protected]
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi nas je v 70. letu nenadomazapustil dragi mož, oče, dedek in brat
Miha Bešteriz Krope
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, otrokovimsodelavcem iz Zavarovalnice Triglav, ZD Škofja Loka, vaščanom,prijateljem in znancem za ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje,sveče in denarno pomoč. Prisrčna hvala Koronarnemu društvuGorenjske, Ribiški družini Radovljica, Mihovim bivšim sodelav-cem in društvu AMD Podnart. Hvala gospodu župniku Martinu zamašno daritev in pogrebni obred, trobentaču za zaigrano Tišino,pevcem KD Kropa za občuteno zapete pesmi, pogrebi službi No-vak, KS Sr. Dobrava in vsem, ki ste ga z nami v tako velikem števi-lu pospremili na njegovi zadnji poti na dobravsko pokopališče. Po-sebej bi se radi zahvalili njegovi zdravnici dr. Marti Ropret iz Kro-pe in ZD Radovljica za dolgoletno zdravljenje. Vsem imenovanimin neimenovanim še enkrat naša iskrena HVALA.
Žalujoči: žena Minka, hči Andreja in sin Matjaž z družinama inostalo sorodstvoKropa, Dražgoše, Studenčice, Rudno, Kranj, Podnart in Tržič, 29. decembra 2009
Zemlja nam je vzela,kar bo v njenem objemu,a kar bo večno našenam nihče ne more vzeti.Kar je neskončno dragoceno,je večno in nikdar ne more umreti!
ZAHVALA
Spomini ostanejo za vedno ...
Ob boleči izgubi naše drage mame
Marije (Minke) Rajgeljroj. Vilfan27. 11. 1926 - 31. 12. 2009
iskrena zahvala vsem za izraze sožalja, molitve, sveče in cvetje.Hvala sorodnikom, sosedom, prijateljem, stanovskim kolegomin znancem, ki ste čutili z nami, pomagali na različne načine innas tolažili. Posebna zahvala negovalkam Doma upokojencevKranj, osebju Bolnišnice Golnik, duhovnikom g. Lojzetu Gre-bencu in g. Cirilu Plešcu in osebni zdravnici dr. Jožefi Jeraj.Vsem imenovanim ter neimenovanim ter vsem, ki se je bostespominjali, še enkrat hvala!
Žalujoči vsi njeniOrehek, 7. januarja 2010
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 17.30 in za objavo v torek do petka do13.30! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek neprekinjeno od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18., v petek od 8. do 14. ure, sobote,nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
www.gorenjskiglas.si
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil
Mirko Gorjupučitelj v pokoju, roj. 7. 4. 1915
z Bohinjske Bistrice
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, v sredo, 13. januarja2010, ob 15. uri na pokopališču na Bohinjski Bistrici.
Žara bo od danes, v torek, 12. januarja 2010, od 16. uredalje v poslovilni vežici na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči vsi njegoviBohinjska Bistrica, 11. januarja 2010
GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE,TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TERUPOKOJENCE, do 50 % obr.,obveznosti niso ovira. Tudi kre-diti na osnovi vozila in leasingi.Možnost odplačila na položni-ce, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Roberts.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,02/252-48-26, 041/750-560
naročnine04/201 42 41
e-pošta: [email protected]
24 GORENJSKI GLAStorek, 12. januarja 2010
Anketa
vremenska napovedNapoved za Gorenjsko
Prevladovalo bo oblačno vreme. Danes bo lahko naletavalsneg. V sredo in četrtek bo v višjih legah nad okoli 1600 mdelno jasno.
Stojan Saje
Zgornje Duplje - Obilno sne-ženje ob koncu prejšnjegatedna je odelo v debel zimskiplašč tudi Udin boršt. Orga-nizatorji devetega nočnegapohoda do Krive jelke so mo-rali krepko zavihati rokave,da so izpeljali sobotno prire-ditev. Pri tem je sodelovaloblizu trideset članov Kultur-no turističnega društva PodKrivo jelko Duplje. Kot je po-vedal 66-letni upokojenecFranc Sitar iz Zadrage, so žepopoldne s traktorjem zvozi-li pot iz Zgornjih Dupelj doprireditvenega prostora vgozdu. Dobro prehodna jebila tudi pot od Sebenj in Žiganje vasi. Iz snega so na-redili mize in postavili velike-ga snežaka za dobrodošlicoobiskovalcem.
V soboto zvečer se je predgasilskim domom v Dupljahzbrala množica domačinovin pohodnikov iz drugih kra-jev. Organizatorji so jih oskr-beli z baklami, nato pa jih je
vodja Sitar popeljal v zimskopravljico. Hoja v soju bakelin svetilk skozi zasneženigozd je bila kljub začetni str-mini prijetna in idilična. Ko-lona se je počasi bližalagozdni jasi, kjer so se nekdajdružili pravi rokovnjači. Vmanj kot eni uri je prispelado Krive jelke, kamor vabijosodobni rokovnjači obisko-
valce na spomladanski shod,poimenovan "finfranje", pana zimski pohod. Tokratnipohod je kljub težavnejšimrazmeram privabil rekordnoštevilo ljudi iz nakelske in tr-žiške smeri, je ocenil FrancRavnikar, doma s turističnekmetije Trnovc. Čeprav soskuhali sedemdeset kilogra-mov krompirja in osemde-
set litrov čaja, je tega kmaluzmanjkalo. Seveda so doma-čini ponudili še nekaj do-brot, s katerimi so se lahkookrepčali obiskovalci. Obkresu so se družili mladi in starejši, stalni in tudi novi pohodniki. Prav zatobodo organizatorji vztrajali s priljubljeno prireditvijo še naprej.
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Andrej Dolenc iz Zgornjih Bitenj:
"Hoja je bila odlična: velikosnega, dobro vzdušje. VDražgošah sem že bil, po-hoda s Pasje ravni pa semse s prijatelji udeležil prvičin upam, da ne zadnjič."
Pohodi so bilires zimskiJože Košnjek
V soboto ponoči in v nede-ljo je kljub slabemu vreme-nu in visokemu snegu samona pohodih prišlo v Draž-goše nad tisoč ljudi. Petsmo jih vprašali za vtise po prehojeni poti.
Foto: Marija Volčjak
Justina Pavlišič iz Črnomlja:
"Živim v Beli krajini, domapa sem pod Storžičem, vLomu. Normalno je, da jebil pohod s Pasje ravni na-poren, saj je dolg. V Dražgo-šah sem desetič, poleti pasmo sem prišli na izlet."
Samuel Filipovski, veleposlanik RepublikeMakedonije v Sloveniji:
"Prvič sem v Dražgošah.Vzdušje je odlično, okolicaedinstvena. Ljudje so prijaz-ni. Zato se bom v Dražgošeše vračal."
Lojze Lotrič iz Železnikov,organizator nočnega pohoda preko Ratitovca:
"Pohod je bil težak, vendarlep, ker je novi sneg naredilpravi pohod. Za nas so po-hodi pravi takrat, ko so za-htevnejši."
Množica na nočnem pohoduNočni pohod do Krive jelke postaja vse bolj priljubljen. Niti svež sneg ni ustavil številnih obiskovalcev.
ČETRTEK
-1/1°C
SREDA
-1/1°C
TOREK
-3/0°C
....
....
....
....
....
....
...
....
....
....
....
....
....
...
Urša Peternel
Lesce, Bobovek - Ob prvemletošnjem obilnejšem sne-ženju so v kar nekaj gorenj-skih krajih postavili megasnežake. Tako je v Lescahdružina Waland postavilarekordnega, šest metrov ve-
likega sneženega moža. Kotso povedali, so ga narediliročno, s pomočjo lopat inlestve, delali pa so ga štiriure. Zanimivega snežakapa so postavili tudi v Bobov-ku pri Kranju, saj so ga ob-likovali tako, kot da sedi nastranišču ...
Mega snežaki
Šestmetrski snežak družine Waland v Lescah ...
... in mega snežak, ki sedi na stranišču, iz Bobovka.
Novorojenčki
Minuli teden je na Gorenjskem na svet prijokalo 40 novoro-jenčkov, od teh v Kranju 28, na Jesenicah pa 12. V Kranjuse je rodilo 18 dečkov in 10 deklic, med njimi sta bila dvapara dvojčkov, enkrat parček in enkrat bratca. Najlažji je bilfantek, ki je tehtal 2350 gramov, najtežji deklici pa je teht-nica pokazala 4350 gramov. Na Jesenicah je svoje glasilkeprvič preizkusilo 7 dečkov in 5 deklic. Najtežji je bil deček, ki je tehtal 3610 gramov, najlažjemu pa se je kazalec na tehtnici ustavil pri 2410 gramih.
Kranj
Občutna podražitev naftnih derivatov
Danes so se v skladu z vladno uredbo spet spremenile ma-loprodajne cene naftnih derivatov, tokrat so se vse zvišale.95-oktanski motorni bencin se je podražil za 4,2 centa, na1,158 evra za liter, 98-oktanski bencin pa za 4,1 centa, na1.176 evra. Cena dizelskega goriva se je zvišala za 4,2 centa,na 1,096 evra. Za kurilno olje je po novem treba odšteti 0,655evra za liter ali 4,3 centa več kot pred podražitvijo. C. Z.
Kolono pohodnikov iz Dupelj je tudi letos vodil Franc Sitar iz Zadrage.
Marjan Baričič iz Škofje Loke:
"Prvič sem se udeležil poho-da s Pasje ravni. Že dvajsetlet sem želel iti, vendar ni-kdar nisem dobil družbe,zato sem se odločil, dagrem letos kar sam."
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
08 TORE
K_12
. 01.
2010GLASBA
S PESMIJO POMAGADRUGIM
Kamniški pevec Franci Pušnik je sre-di decembra izdal že svojo drugozgoščenko z naslovom Hvala vsem./ Foto: arhiv pevca
02
LJUDJE
VEČERNE OBLEKEOSVAJAJO ŠVICO
Slovenska moda se je predstavila vmondenem smučarskem središču St.Moritz, Dubrovčani že več kot dvajsetlet vsak januar obiščejo Bled, Kranj paima po novem še Čajarno. / Foto: arhiv
organizatorja (Črt Slavec)
KULTURA
FOTOGRAFSKEZGODBE BOHINJA
V petek so v vhodni dvorani Sokol-skega doma v Škofji Loki odprli raz-stavo fotografij Žige Koritnika.
03
Nad
iya
Byc
hkov
a in
Iris
Mul
ej /
Fot
o: a
rhiv
org
aniz
ator
ja e
vent
a v
St. M
oritz
u (Č
rt S
lave
c)
02 TOREK_12. 01. 2010
GLASBAMichael Bolton v kombinaciji s Cetinskim in Clarkovo
V Sloveniji bo 25. januarja v ljubljanski Hali Tivoli prvičdoslej nastopil Michael Bolton, sloviti ameriški pevec inavtor. Bolton je dobitnik dveh nagrad Grammy za naj-boljšega pevca (nominiran je bil štirikrat), šestih nagradAmerican Music Awards, tudi za najboljšega pevca, do-bitnik svoje zvezde na Hollywood Walk of Fame, dobitniknagrade Hit Makers Award, The Martin Luther Award inprestižne nagrade Louis Hine za človekoljubnost in delona področju človekovih pravic, nominiranec za nagradoEmmy s skladbo Tears of The Angels in izvajalec, ki jeprodal prek 53 milijonov plošč. Na koncertu bo kot po-sebni gost nastopil priljubljen hrvaški pevec Tony Cetin-ski, ki je z Boltonom v preteklosti že nastopil, kot poseb-na gostja pa bo nastopila tudi Jennifer Clark. A. B.
Seka rada podarja denar
Končno sta plemeni Manobo in Ga'dang doživeli zdru-ženje in nastalo je pleme Divata. Največje presenečenjeletošnjega realističnega šova na Filipinih pa je bil zago-tovo nastop priljubljene Seke (najbolj prepoznavna jenjena pesem Aspirin), ki je z mini koncertom dvignilamoralo za kakšen dan ali dva, sedaj pa se je pričelo ob-dobje Survivorja, kjer se vsak bori zase. Do konca tek-movanja je ostalo še deset preživelih, glavni frajer Survi-vora je po zadnjih podatkih simpatični, a žal že izločeniLuka, medtem ko je kot največji negativen lik za zdaj iz-zvenel tudi zadnji izpadli Nemanja, ki ga je na plemen-skem svetu Divata izločila prvega.Seka Aleksić je v času, ko je obiskala tekmovalce, ugoto-vila, da če bi jedla njihovo hrano, bi verjetno zelo shujša-la, ji je pa to uspelo tudi brez 'posebnega preživetvene-ga' jedilnika, ki temelji predvsem na rižu. Danes je kardvanajst kilogramov lažja in ima popolnoma nov imidž.Iz blondinke se je spremenila v temnolasko z zelo drznofrizuro. Srbski mediji pa jo poznajo tudi po tem, da če sekdo z njo spusti v tožbo, gre denar od tožbe vedno (čeona zmaga) v dobrodelne namene. A. B.
Dobrodelni koncert v Mengšu
V petek, 15. januarja, ob 19. uri bo v dvorani Kulturnegadoma Mengeš prvi dobrodelni koncert, ki ga pripravlja Li-sta za občino Mengeš. Nastopili bodo Ansambel TonetaRusa in Modrijani, Nuša Derenda, Eva Černe, Katrinas,Miha Kosec ter Bela Szomi Kralj in njegova skupina Robel-dule. Izkupiček od vstopnic, ki jih prodajajo po deset ev-rov, bodo organizatorji namenili Rdečemu križu in Župnij-ski Karitas. J. P.
Tekmovanje harmonikarjev
Galerija Avsenik-Hohner bo v soboto in nedeljo, 23. in 24.januarja, organizirala 4. mednarodno tekmovanje harmo-nikarjev za nagrado Avsenik. Tekmovalci, posamično ali v
komornih skupinah, bodo igrali na klavirske, kromatične indiatonične harmonike. V komornih skupinah lahko nastopinajveč osem instrumentalistov, med katerimi morajo bitinajmanj tri harmonike. Na tekmovanju ne morejo sodelo-vati narodnozabavni kvinteti. Informacije po telefonu04/530 73 03 ali na spletnem naslovu [email protected]ši bodo prejeli denarne nagrade in kipec Slavka Avsenika. J. K.
DMC of RUN DMC v Cvetličarni
V petek, 15. januarja, bo ob 21. uri v ljubljanski Cvetličar-ni2 prvič v Sloveniji, nastopil Darryl Matthews McDaniels,znan tudi pod imenom DMC, bivši član hip hop legendRun-DMC. Kot njegov gost pa bo nastopil še priljubljenislovenski hip hoper Zlatko s Prijatelji. A. B.
Seka po novem ni več blondinka. Take se spomnimo šez nastopa v enem kranjskih klubov. / Foto: Tina Dokl
rancija Pušnika izČrne pri Kamnikuspremlja pesem ževse njegovo življenje.V težkem otroštvu,
ki ga je v pomanjkanju pre-življal sam z bratom inmamo, ga je zaznamovalaprav glasba, in danes ga, če-prav nima formalne glasbe-ne izobrazbe in se je na kita-ro naučil igrati sam, po nje-govi glasbi pozna že večji delSlovenije.
Kot mlajši je rad prepeval združino in prijatelji, doklerga pred leti Marjan Spruk nispodbudil, da si je kupil prvo12-strunsko črno kitaro in za-čel nastopati. A življenje gaje pred desetimi leti spet po-stavilo pred težko preizkuš-njo, saj je zbolel za redko ob-liko raka na jeziku. Zdravni-ki so mu napovedali veliketežave pri govoru, a FranciPušnik se spominja, da staga gnali naprej neverjetna
energija in volja. "Sam sebisem dal zaobljubo, da bomspet pel in da bom dokazal,da se bolezen da premagati,"se spominja težkega obdobja54-letnik, ki je prav v tistem
času rad zahajal na Sv. Pri-mož nad Kamnikom, kjer jetudi prepeval. "Moje prepe-vanje sta zapazila Ivan Sivecin Franci Lipičnik. Ker jimaje ugajalo, sta mi napisala,
uglasbila in podarila skladboin z brezplačno pomočjo ton-skega mojstra in producentaDušana Zoreta ter pevkeViktorije sem posnel zgoš-čenko s svojo življenjsko pes-mijo z naslovom Le pesem jemoje bogastvo. Ta naslovresnično izraža smisel moje-ga življenja," pravi FranciPušnik, ki je prvo zgoščenkoizdal pred tremi leti.
Odlični odzivi poslušalcevna nastopih, ki jih ima povsej Sloveniji, so ga spodbu-dili k temu, da je ob konculeta izdal novih trinajstskladb, tudi dve avtorski, po-svečeni domačemu Kamni-ku in Veliki planini. "Gre zapesmi, nabite s socialnimičustvi, s katerimi želim po-magati vsem, ki so v stiski. Vvsaki pesmi je nekaj resnice,nekaj moje življenjske zgod-be in poslušalci to iskrenostzačutijo," pravi Franci Puš-nik, ki se bo v prihajajočihdneh predstavil tudi na neka-terih gorenjskih radijskih po-stajah.
S PESMIJO POMAGA DRUGIMKamniški pevec Franci Pušnik je sredi decembra izdal že svojo drugo zgoščenko z naslovom Hvala vsem.
Jasna Paladin
F
CN
M L
TD.,
D.O
.O.,
MAI
STR
OV
TRG
6,
KR
ANJ
CN
M L
TD.,
D.O
.O.,
MAI
STR
OV
TRG
6,
KR
ANJ
Franci Pušnik, ki je tudi z drugo zgoščenko navdušil ljubitelje svoje glasbe, se rad odzove na različne dogodke.
Foto
: arh
iv a
vtor
ja
elo rad imam ži-vali. Tako sem vserijo fotografij oBohinju želelumestiti tudi
kakšno, na kateri bodo živali.Pa mi na uho pride, da je naranču Mrcina v Studoru konj,ki se zelo rad kopa v Bohinj-skem jezeru. Takoj sem šel vakcijo in z lastnikom sva sedogovorila, da konja enkratpripelje do jezera na "kopa-nje". Neke vrste foto sessionje bil tako maja, a se konj, kotse sicer ponavadi, tokrat nihotel valjati po vodi. Najbržga je motila bližina tretje ose-be. Kljub temu pa sem po-snel nekaj odličnih fotografij,med drugimi tudi to, ki je narazstavi. Fotografija je taka,kot je bila posneta, računalni-ško sem zbrisal le povodec,"je ob sliki razlagal eden odnajbolj priznanih ter pro-dornih slovenskih fotografovtega časa Žiga Koritnik.
Fotografija konja v Bohinj-skem jezeru z naslovom Čiliv jezeru je le ena iz serije foto-grafij iz Koritnikovega ciklaBohinj, ki so na ogled na to-kratni razstavi, v celoti in ved-no na voljo pa so nam lahkov monografiji Jezero/TheLake, ki jo je Žiga izdal lani.Prav njegove fotografije Bo-hinja so, tako kot mene napetkovem odprtju razstave,presenetile številne obisko-valce, saj smo avtorja doslejpoznali predvsem po mojstr-skih portretih jazzovskihglasbenikov svetovnega for-mata, ki so nastali bodisi nakoncertih na odrih bodisi v
zaodrjih ali v hotelih. Tokratso jazzovski portreti v dru-gem planu, prav tako njegovtretji del razstavne zgodbe,fotografije karnevalskegavzdušja iz neke vasice v gora-tih predelih Sardinije, kamorzadnja leta pogosto zahaja.
Koritnikove fotografije izBohinja pa niso zgolj fotogra-fije, so zgodbe, ki nam pripo-vedujejo o prelepi naravi, je-zeru in drugih podobah, kijih lahko najdemo v bohinj-skem koncu, o tamkajšnjihljudeh, dogodkih ... o značajutega slovenskega bisera. Svo-je fotografsko znanje in teh-nično podkovanost Koritniknadgrajuje v pripovednosti.Vsaka njegova fotografija jenamreč svoja zgodba. V njihzna biti resen in duhovithkrati, hkrati pa nikoli zgolj"dokumentaren". Slap Savi-ca s harmonikarjem v ospre-
dju, prazna kanuja sredi jeze-ra, krave, ki gredo vse "zrih-tane in spedenane" na kravjibal, dimnikar ob jezeru, prikaterem tudi na črno-beli fo-tografiji lahko ugibamo o čr-nem ali rdečem nosu, ki jetak zaradi saj ali mraza.
Kaj ga privlači k črno-belifotografiji, ko mu je vendarna voljo tako pisan svet barv?"Gledalcu s tem dajem mož-nost globljega pogleda v foto-grafijo in dojemanja smislatistega, kar je na njej. Barvenamreč kaj hitro odvrnejogledalčevo pozornost od pra-vega bistva, zakaj je fotografposnel določen motiv." Vdrugem delu razstave ŽigaKoritnik predstavlja tudi svo-je fotografije, ki so nastale obnjegovih popotovanjih vzadnjih letih na Sardinijo. Vprvem planu je tamkajšnjikarneval, ko si vsi ljudje ob-
raze pobarvajo v črno z barvoiz saj plutovine, pomešanihz olivnim oljem. Nobenihbleščic in razkošnih mask,pa vendarle nam Žigove fo-tografije povedo celo zgodboo ljudeh in krajih ter s tem označaju tega dela Italije.
"To so stvari, ki me pre-prosto neznansko privlačijo,sicer jih ne bi mogel fotogra-firati s srcem in na način, kotto od nekdaj počnem. Sevedaje tudi jazzovska glasba mojavelika ljubezen," je povedalŽiga Koritnik, ki že več kotpetindvajset let spremljajazzovske festivale doma inpo svetu. Na tokratni razstavinam predstavlja kar nekaj ve-likih jazzovskih umetnikovod Cesarie Evore, preko Mi-lesa Davisa do Toma Waitsain drugih ... Razstava v celotisodi v kategorijo "za prsteobliznit'". Toplo priporočam.
TOREK_12. 01. 2010 03
KULTURA
FOTOGRAFSKE ZGODBEBOHINJA V petek so v vhodni dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki odprli razstavo fotografij Žige Koritnika.Naslov Trije pari fotografovih oči zgolj namiguje na zgodbe, Koritnikove fotografije pa nam jih tudizares pripovedujejo. Zgodbe o Bohinju, Sardiniji in jazzovskih glasbenikih.
Igor Kavčič
Z
Ljubljana
Nagrada za studio IlovarStritar
Slovenski studio za vizualne komunikacije IlovarStritarje na mednarodnem oblikovalskem tekmovanju na Taj-vanu prejel dve zlati medalji. Taiwan InternationalGraphic Design Award je prestižno mednarodno obliko-valsko tekmovanje, ki ga je organiziralo tajvansko go-spodarsko ministrstvo, podprli pa sta ga mednarodnioblikovalski združenji ICOGRADA in JAGDA. V štirih ka-tegorijah, dveh za plakate in dveh za celostne podobe,se je za nagrado potegovalo kar 1750 del iz 41 držav, kartekmovanju daje še posebno težo.Slovenski studio IlovarStritar je zmagal v obeh kategori-jah načrtovanja celostnih podob, v kategoriji celostnihpodob podjetij je zlato medaljo dobil za celostno podo-bo podjetja Neolab, v kategoriji celostnih podob dogod-kov pa za celostno podobo Slovanskega filmskega festi-vala, ki je potekal leta 2008 v Bruslju. Studio IlovarStritar, ki je specializiran za načrtovanje ce-lostnih podob, sta leta 2008 ustanovila Robert Ilovar inJernej Stritar, slednji je pred leti pripravil tudi novo celostnopodobo vašega in našega časopisa Gorenjski glas. Lanije studio dobil več nagrad, med drugim prestižno RedDot Communication Award in več priznanj ter častnopohvalo žirije na Bienalu vidnih sporočil Slovenije. Z zla-tima medaljama na mednarodnem tekmovanju je stu-dio IlovarStritar potrdil, da na področju načrtovanja ce-lostnih podob sodi v sam svetovni vrh. Ilovar in Stritarsta na oblikovalskem področju zelo dejavna, saj sta medsoustanovitelji spletnega medija s področja oblikovanjaD_magazin, kot strokovna sodelavca pa sta sodelovalav strokovni skupini vlade za preoblikovanje celostne po-dobe Državne uprave RS. Obenem sta tudi kuratorja inurednika kataloga odmevne raziskovalne razstave Obli-kovanje za državo, v kateri sta predstavila problematikocelostne pojavnosti evropskih držav. I. K.
Kranj
Razstava Mete Adamič Bahl
Danes, v torek, 12. januarja, ob 19. uri bo v Mali galerijiv Kranju odprtje razstave likovnih del Mete AdamičBahl. Umetnica se je izobraževala na področju industrij-skega oblikovanja v Ljubljani, kasneje pa tudi na oddel-ku za grafiko Virginia Commonwealth v Richmondu vVirginiji v ZDA. Veliko deluje na področju likovne peda-gogike, zadnja tri leta pa ustvarja tudi na ročno izdela-nem papirju, njena motivika pa je predvsem človeška fi-gura. I. K.
"Konj se ni hotel valjati po vodi, kot to počne običajno. Najbrž ga je motila moja prisotnost," meni Žiga Koritnik, ki je kljub temu posnel fotografijo, ki ima možnost postatiena najbolj prepoznavnih fotografij Bohinja. / Foto: Polona Mlakar Baldasin
V priročniku boste našli lunin koledar za vse dni v letu za
čim bolj skladno življenje z luninim vplivom (sajenje,
setev, sekanje lesa, kirurške posege, parjenje živali, posle,
ljubezen,...), horoskop za leto 2010 in napotke Miše
Pušenjak za opravila na vrtu za vsak mesec (za sobne
rastline, okrasni, sadni in zelenjavni vrt, vinograd,...).
- lunin koledar
- horoskop
- napotki za vrtna
opravila, ...
Redna cena: 6,50 EUR
Cena za naročnike GG: 5 EUR + poštnina
Lunine bukve lahko kupite na Gorenjskem glasu,
Bleiweisova cesta 4 v Kranju, jih naročite po
tel.: 04/201 42 41 ali na: [email protected].
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
naročnine 04/201 42 41, e-pošta: [email protected], www.gorenjskiglas.si
04 TOREK_12. 01. 2010
TELEVIZIJA
ajimenitnejšislovenski avto-mobilski izborje polnoleten inpetkov večer na
Televiziji Slovenija je biluglašen na lepe avtomobilein še lepša dekleta. Medpeterico štirikolesnih lepot-cev, ki so se s pomočjo bral-cev in poslušalcev prebili vveliki finale, in novinarjesedmih medijev, ki so jimprisojali točke, so se pome-šali glasba, podeljevanje na-grad in nestrpno čakanje nazmagovalca.
Ker je recesija udarilatudi slovensko nacionalnotelevizijo, je bilo treba iskatirezerve kar znotraj hiše inna majhno presenečenje seje v vlogi začetnega vodite-lja oddaje preizkusil žamet-
ni glas z Vala 202 JanezMartinčič. Uredniku avto-mobilsko prometnih minutna najbolj poslušanem ra-dijskem programu v Slove-niji kilometrine ne manjkain zato je zasijal tudi kotTV-zvezda, kljub temu pasta z vodjem izbora Sloven-ski avto leta 2010 France-tom Kmetičem menila, daje bolje, če vodenje prevza-me vedno atraktivna LorellaFlego, ki je potem spretnokrmarila med avtomobili,glasbo in modo. Prva je svojglasbeni nastop opravilaNuška Drašček, kmalu za-tem je svojo nepogrešljivostdokazala Tinkara Kovač,gledalce v studiu in pred te-levizijskimi sprejemniki jes kitaro in avtomobilom napotep popeljala Aynee, ničmanj ni bila prepričlji-va Špela Kleinlercher, z mikrofonom se je zvijala
tudi domnevno vsestranskaNina Osenar, glasbeno vož-njo pa je končala nekolikopreveč umirjena JadrankaJuras. Med avtomobili so sepostavljala lepa dekleta innajbrž ni bilo nikogar, ki se
ne bi strinjal, da oboje leposodi skupaj. In kot velevatradicija, je bil epilog vsproščenem vzdušju Srebr-ne dvorane Hotela Union,kjer so zmagovalcu na častrazrezali tudi veliko torto.
AVTOMOBILI IN LEPA DEKLETAV petek zvečer je bila na prvem programu Televizije Slovenija oddaja Slovenski avto leta 2010.
Matjaž Gregorič
N
CN
M L
TD.,
D.O
.O.,
MAI
STR
OV
TRG
6,
KR
ANJ
Slovenija ima talent in ljubitelje resnice
Slovenija ima talent!, šov, ki že beleži izjemen odziv sprijavami tekmovalcev. 23. januarja se bo karavana us-tavila v Kranju, 27. pa na Jesenicah.Prijave bodo na Pop tv sprejemali še do 29. januarja, večpa na spletni strani talent.24ur.com. Televizija TV3 že zbira prijave kandidatk in kandidatovza sodelovanje v drugi sezoni psihološke igre Trenutekresnice. Spomladi na male zaslone prihaja šestnajstnadaljevanj licenčne oddaje, ustvarjalna ekipa panapoveduje privlačno oddajo, polno presenečenj, preo-bratov in nenavadnih spoznanj. Glavna nagrada je ševedno petdeset tisoč evrov, voditelj pa ostaja JonasŽnidaršič. A. B.
Slovenka leta tudi na televiziji
Danes zvečer bomo lahko ob 19.55 spremljali na prvemprogramu Televizije Slovenija posnetek izbora zaSlovenko leta, ki se bo zgodil popoldne v ljubljanski Dra-mi. Za eminentni naslov se potegujejo varuhinjačlovekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik, prva damaPeka Marta Gorjup Brejc, otroška kirurginja Marija JanežBizjak, borka za delavske pravice Veronika Juvan izGorenja, ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal,direktorica Varstveno-delovnega centra Nova GoricaTea Leban, vrhunska smučarka Tina Maze, direktoricaTristokosmatih, Velike klinike za male živali Iris Selan,ustvarjalka Bina Štampe Žmavc, vojna dopisnica Karmen Švegl, vsestranska Irena Ule, pevka Elda Viler,plesalka in pionirka razvoja aerobike Meta Zagorc. A. B.
Cvet slovenskega avtopiarovstva: Metka (Mercedes-Benz),Petra (Fiat), Sabina (Opel), Nina (Renault)
Predsednik izbora France Kmetič izroča priznanje Marku Škribi, direktorju znamke Volkswagen.
Vedno nepogrešljiva Tinkara Kovač je tudi tokratnavdušila s svojim nastopom in flavto.
Mični niso bili samo avtomobili, ampak tudi dekleta; Tine Tomšič se nihčene bi branil za sopotnico.
Janez Martinčič, žametniglas z Vala 202, tokrat vvlogi TV-voditelja; besedo jepotem predal Lorelli Flego.
Lani je na odru ljubljanske Drame zasijala Neža Maurer.
Foto
: Tin
a D
okl
Torto v čast zmagovalcu so razrezali Marko Škriba, Sabrina Pečelin in Danilo Ferjančič (Porsche Slovenija).
FILM, KINO, MODA
TOREK_12. 01. 2010 05
SUDOKUNavodila: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da se ne bo nobeno število ponovilone v vrstici ne v koloni ne v enem izmed odebeljenih devetih kvadratov.
Sestavila: Petra F.
KINO SPORED
Torek, 12. 1.16.20, 19.00, 21.40 SHERLOCK HOLMES16.10 PLANET 51 (sinhronizirano)18.10DIVJE MRHE15.30, 18.30, 21.30 AVATAR 3D20.30AVATAR
Sreda, 13. 1.16.20, 19.00, 21.40 SHERLOCK HOLMES16.10 PLANET 51 (sinhronizirano)18.10DIVJE MRHE15.30, 18.30, 21.30 AVATAR 3D20.30AVATAR
Četrtek, 14. 1.16.20, 19.00, 21.40 SHERLOCK HOLMES17.20, 19.20, 21.20DOBRODOŠLI V DEŽELI ZOMBIJEV15.30, 18.30, 21.30 AVATAR 3D
Petek, 15. 1.16.20, 19.00, 21.40 SHERLOCK HOLMES17.20, 19.20, 21.20DOBRODOŠLI V DEŽELI ZOMBIJEV15.30, 18.30, 21.30 AVATAR 3D
Sobota, 16. 1.13.40, 16.20, 19.00, 21.40 SHERLOCK HOLMES15.20, 17.20, 19.20, 21.20DOBRODOŠLI V DEŽELI ZOMBIJEV12.30, 15.30, 18.30, 21.30 AVATAR 3D
Nedelja, 17. 1.13.40, 16.20, 19.00, 21.40 SHERLOCK HOLMES13.20, 15.20, 17.20, 19.20, 21.20DOBRODOŠLI V DEŽELI ZOMBIJEV12.30, 15.30, 18.30, 21.30 AVATAR 3D
Ponedeljek, 18. 1.16.20, 19.00, 21.40 SHERLOCK HOLMES17.20, 19.20, 21.20DOBRODOŠLI V DEŽELI ZOMBIJEV15.30, 18.30, 21.30 AVATAR 3D
Torek, 12. 1.21.05 AVATAR 16.40, 20.00 AVATAR 3D16.10DIVJE MRHE15.05, 17.05, 19.05JELENČEK NIKO (sinhronizirano)18.30LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES21.00 LJUBEZEN SE ZGODI15.00, 17.00, 19.00PLANET 51 (sinhronizirano)16.00, 18.30, 21.10SHERLOCK HOLMES21.30 STARA MAČKA
Sreda, 13. 1.21.05 AVATAR 16.40, 20.00 AVATAR 3D16.10DIVJE MRHE15.05, 17.05, 19.05JELENČEK NIKO (sinhronizirano)18.30LJUBEZEN, LOČITEV IN NEKAJ VMES21.00 LJUBEZEN SE ZGODI15.00, 17.00, 19.00PLANET 51 (sinhronizirano)16.00, 18.30, 21.10SHERLOCK HOLMES21.30 STARA MAČKA
Petek, 15. 1.18.00 JELENČEK NIKO
Sobota, 16. 1.18.00 JELENČEK NIKO
KINO ŽELEZAR, JESENICE
PLANET TUŠ, KRANJ
KOLOSEJ DE LUXE, KRANJ (CENTER)
Rešitev
uhu, razprodaje so tu!Vendar je možno, da sevam po finančno na-pornem mesecu decem-bru in po vsej decembr-ski gneči v trgovinah
prav nič ne ljubi spet stati vvrstah in se prerivati med sto-jali prenapolnjenimi z oblači-li in podobnim. Pa vendar sorazprodaje dobra priložnostza nekaj pametnih nakupov,za katere vam zagotovo ne božal, če boste dobro premisliliin se po nakupih odpravilipripravljeni. Zato je tu nekajnasvetov, oziroma osnovnihnakupovalnih pravil, ki vamlahko pomagajo pri prepo-znavanju dobrega nakupa odše enega napačnega.
'Šoping' naj ne bo terapija
Še posebej ženske smo na-gnjene k 'šopingu' kot vrsteterapiji, s katero preganjamoslabo voljo in težave. Zato
dobro premislite, preden seodpravite po nakupih, kaj za-res potrebujete in ne kupujtele zato, ker je poceni, pred-vsem pa se ne odpravljajte ponakupih slabe volje. Zavedaj-te se, da razprodaja lahko po-meni dober nakup ali pa čiš-čenje skladišča, saj se na raz-prodajah velikokrat znajdejooblačila predpreteklih sezon,ki jih trgovcem ni uspeloprodati, zato bo cena, čepravznižana še vedno previsoka.
Na razprodajah kupujteznamke
Prav zagotovo je pametnoinvestirati v oblačila cenovnodražjih blagovnih znamk, sajse ravno pri teh popusti respoznajo in pri takšnih naku-pih največ pridobite. Takolahko dobite kakovostni izde-lek drage blagovne znamke,ki si ga sicer ne bi kupili, zapolovico ali manj denarja.Plačujte raje z gotovino, saj
vas plastični denar hitro lah-ko zavede. Pametno je, da siže vnaprej določite znesek, kiste ga namenili nakupovanjuna razprodajah.
Razprodaje po razprodajah
Če sodite med tiste, ki vasgneča v trgovini že na dalečodbija, imam za vas dobronovico; ne le da je gneče vsemanj po prvih dneh razpro-daje, temveč se tudi cene vsebolj nižajo. Tako se vam lah-ko zgodi, da boste, čepravmed zadnjimi nakupovalciprav vi dobili najbolj ugodenkos oblačila, obutve ali česadrugega, kar vas bo zagotovospravilo v dobro voljo.
Tania Mendillo
J
Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo pravico do spremembe sporeda.erence McDonagh(igra ga NicolasCage), detektiv neworleanskegaoddelka za umore,
reši ujetnika iz narasle vodepo orkanu Katrina. Pri tem sihudo poškoduje hrbtenico.Za nagrado ga povišajo v po-ročnika in s pomočjo moč-nih analgetikov pošljejo na-zaj na delo.
Nekaj let pozneje je Teren-ce odvisen od vicodina in ko-kaina ter prepričan, da je naj-
boljši policist na svetu in dase lahko izmaže še iz takih te-žav. Svojega šefa prepriča, daga postavi za vodjo preiskaveo poboju afriške družine.
Kmalu najde pričo poboja,dostavljavca Daryla, ki je vzameno za materin pogojniizpust pripravljen pričatiproti enemu največjih pre-prodajalcev mamil. Ko Te-renca pokliče njegova velikaljubezen prostitutka Frankieigra jo Eva Mendes) in mupove, da jo je njena strankapretepla in ogoljufala, se za-čnejo zapleti ...
POKVARJENI POROČNIK:NEW ORLEANSEdini kriminalec, ki ga ne more ujeti, je on sam.
LEPOTNE SKRIVNOSTI
VESELIMO SE RAZPRODAJ
Foto
: arh
iv d
istr
ibut
erja
Alenka Brun
T
mali oglasi04/201 42 47, e-pošta: [email protected]
a trinajstemmednarodnemgodalnem tek-movanju Rudol-fa Matza v Du-
brovniku se je v začetku ja-nuarja zbralo 74 mladih go-dalcev iz Slovenije, Hrvaške,Francije, Rusije, Turčije ...Na tekmovanju je navdušilatudi violinistka Špela Medjas Sela pri Žirovnici, ki si jeprislužila posebno nagradožirije. Dvanajstletna učenkaGlasbene šole Jesenice take-ga uspeha ni pričakovala, sajviolino igra šele dve leti inpol, poleg tega pa je bilo tonjeno prvo tekmovanje. "Za-igrala sem tri skladbe: melo-dijo iz filma Schindlerjeva li-sta, Španski ples in sloven-sko Scherzino. Igrala semsproščeno, na srečo tudi tre-ma ni bila prehuda," se spo-minja Špela, ki je nastopilaob spremljavi korepetitorkena klavirju Elizabete D. Zu-pan. "Špela je doživela nav-dušen aplavz in čestitke, sajje bil njen nastop kvalitetenin temperamenten. Žirijo jenavdušila z zrelostjo pri iz-vedbi melodije iz Schindler-
jeve liste, žirant profesorFirst pa je še posebej pohva-lil njen odrski nastop in ob-vladanje težkih tehničnihmest," je povedala Špelinaprofesorica Natalija Š. Cilen-šek.
Špela je nad glasbo od ne-kdaj navdušena. Glasbenošolo je začela obiskovati predšestimi leti; končala je štirirazrede kljunaste flavte in enrazred pozavne, nato pa se jeodločila za violino. Za dose-go uspehov je poleg glasbe-nega talenta potrebno tudiveliko truda in vaj. "Glasbe-no šolo obiskujem dvakratna teden, zadnji mesec predtekmovanjem sem imelavaje skoraj vsak dan z učite-ljico, poleg tega pa vsako-dnevno vadim tudi doma,"nam je zaupala Špela. Cilen-škova je prepričana, da jočaka svetla glasbena prihod-nost: "Vse možnosti ima do-seči izvrstno glasbeno zna-nje na violini. Ali si bo izbra-la glasbo za svojo poklicnopot, je še prezgodaj reči, če-prav je v Dubrovniku že na-glas razmišljala o tem ... Pomojem mnenju je idealna zakaj takega. Špela je sicer zeloprijetna in skromna punca,
ki vidi kvaliteto in radost živ-ljenja v stvareh, kot so uče-nje, glasba, knjige, sošolci,dober film ..." Poleg glasbe
jo zanima tudi ples, obiskujepa še dramski krožek. Igralaje celo v slovenski nanizankiAnica.
USPEH MLADE VIOLINISTKEŠpela Medja, dvanajstletna violinistka s Sela pri Žirovnici, je na mednarodnem tekmovanju vDubrovniku osvojila posebno nagrado žirije.
Ana Hartman
N
Špela Medja posebne nagrade žirije v Dubrovniku nipričakovala, saj violino igra šele dve leti in pol.
troška leta stepreživljali vŠkofji Loki.Kaj vam jenajbolj ostalo
v spominu?"Največ časa sem preživel
z bratoma in s sosedi. Vnašem bloku je bilo precejotrok, zato nam ni bilo nikolidolgčas. Ves čas smo bili zu-naj. Poleti smo hodili v gozd,spominjam se, kako smo sevozili s kolesi bmx, igralismo se igre, ki jih danesotroci sploh ne poznajo več:ristanc, kradenje zemlje, lovna lisico, ravbarji in žandarji... Včasih smo prosti časznali preživljati veliko boljkvalitetno in aktivno. Imelsem res lepo otroštvo in mije žal, da otroci danes takoveliko časa preživijo predračunalnikom in televizijo.Veliko lepše bi se imeli, če bisi starši vzeli zanje več časa,a jim ga ob današnjem tem-pu pogosto primanjkuje."
Ste že kot otrok sanjali oglasbeni karieri? Kaj ste siželeli postati?
"Nikoli nisem imel velikihželja in sanjal o uspešni glas-beni karieri. Toliko se mi jedogajalo, znal sem uživati
otroštvo in sem bil povsemzadovoljen s tistim, kar semimel. Šele kasneje v srednjišoli sem začel razmišljati, dabi bil umetnik, saj semrezbaril, naredil sem tudikiparski tečaj."
Ste bili vzoren učenec?Katere predmete ste imeliradi in katerih ne?
"Priznam, da v šoli nisembil priden, saj se mi ni ljubi-lo učiti. Rad sem imel tujejezike in likovni pouk,nisem pa maral kemije,fizike in matematike."
Nam zaupate kakšnoneumnost, ki ste jo storilikot otrok?
"Spomnim se, da smo senekoč s prijatelji z majhnim'pipcem' spravili rezat gumesosedovega avtomobila, ki jebil parkiran pred blokom. Asosed nas je videl z balkona,tako da se ni dobro izteklo ...Nismo sicer naredili večješkode, spomnim pa se, da sepotem cel teden nismosmeli videti s prijatelji."
Kako danes gledate naotroška leta?
"Lepšega otroštva ne bimogel imeti, ves čas smo biliv naravi, nobenih negativihspominov nimam."
BREZ RAČUNALNIKA JE BILO LEPŠESpomine na otroška leta je tokrat obujal Jernej Tozon, pevec skupine Čuki.
Ana Hartman
O
Jernej Tozon: "Včasih smo prosti čas znali preživljati velikobolj kvalitetno in aktivno." I Foto: Tina Dokl
OTROŠKA PERESA
SUDOKU ZA OTROKE
Rešitev:
Navodilo za reševanje:V mrežo uvrstite številke od 1 do 6. Upoštevajte:1. V vsaki vrstici je vsaka številka vpisana le enkrat.2. V vsakem stolpcu je vsaka številka vpisana le enkrat.3. V vsakem pravokotniku s 3 x 2 polji je vsaka številka vpisana le enkrat.
TISOČ UGANK ZA MALČKEFranc Ankerst vam zastavlja naslednjo uganko:
Mezinec in palec, sredinec, kazalec,ker to je uganka, povej, kdo še manjka.
Do petka nam pošljite SMS z vsebino ug+rešitev+ime,priimek in naslov na številko 031/691 111. Nekdo bo pre-jel knjižno nagrado. Ime nagrajenca bomo objavili pri-hodnji torek. Rešitev prejšnje uganke se glasi skorja -drobtinica. Nagrajenec je Oto Kern (Kranj).
Sestavila: Eva in Bine
06 TOREK_12. 01. 2010
Kako je deček prevaral zobno miško
Nekoč je živel deček, ki ni bil dobrega srca. Imel je ravno po-čitnice, zato se je z družino odpravil na morje. Ko je šel pla-vat, je v morju zagledal majhen kamen, ki je bil čisto podo-ben njegovemu zobu. Nato je našel še enega in še enega. Ati kamni so imeli čarobno moč, razen enega. Naslednji dan,ko so prišli domov, je deček zobni miški podtaknil zob ozi-roma kamen. Ko je šel spat, se je kamen spremenil v čistopravi zob. Miška mu ga je vzela in mu namesto njega dalapet evrov. Naslednji dan je bil deček zelo presenečen. Zve-čer je spet dal kamen pod blazino. Pazi! Ta ni bil začaran.Ponoči je spet prišla miška. Videla je, da to ni pravi zob, am-pak je kamen. Dečku je tako zamerila, da je šla v kuhinjo,odprla hladilnik in ven v zameno vzela pet evrov vreden ve-eeeelik kos sira. Tako ga je imela še za celo leto in dečku jetako zamerila, da nikoli več ni prišla k njemu. Kdo ve, mogo-če se še dandanes miška in deček nista pobotala.
Miša Oblak, 4. a., OŠ Ivana Tavčarja, Gorenja vas
O prašičku, ki je jedel kovance
Nekje v naši hiši sem našla hranilnik v obliki prašička. Kermi denar neprestano uhaja iz žepa (ki sicer nima luknje), semi je zdel super. Dala sem mu ime Pujsi. Pujsi je znal tudigovoriti. Vsakič, ko je kdo rekel "denar" ali "žepnina", jeglasno zakrulil in rekel: "Pujsi je priden pujs, potrebuje vsajkakšen cekinček." Pujsi je vsak teden dobil pet evrov. Varče-vala sem namreč za novo kolo in nič nisem zapravila. Ko semi je zdelo, da imam že dovolj denarja, sem vzela lep zlatključek in ga potisnila v ključavnico na Pujsijevem trebuhu.Ampak ta ključek ni bil pravi. Dala sem ga nazaj v predal invzela drugega. Tudi ta ni bil pravi. Naslednji tudi ne. Ko sempreizkusila vse ključke v predalu, sem ugotovila, da nimampravega ključa za Pujsija! Kaj pa zdaj? Prašička sem odloži-la na okensko polico in odšla v kuhinjo. Tam vedno dobimkakšno idejo. Tokrat mi je svetovala naša papiga Mici. Karmi je svetovala, sem res naredila. Zmešala sem Cedevito,sok, mleko, Cockto in čaj, ter mešanico ponudila Pujsiju."Fej," je rekel in izpljunil pijačo, zraven pa še moje kovance.Tako sem si lahko kupila KOLO. Sedaj imam Pujsija le še zaokras, pa čeprav mi denar še vedno uhaja iz žepa.
Katarina Minatti, 6. c, OŠ Simona Jenka, Kranj - Center
Otroške spise in pesmi lahko pošljete tudi na: [email protected]
zijski avtomobil-ski tiger Hyundaiže lep čas zahaja vzelje evropskim
avtomobilskim proizvajal-cem, a vsaj na stari celini seni spuščal v prestižne razre-de. No, vsaj do lani ne, ko sona evropske ceste spustilisvoj največji terenski modeliX55, ki je bil na ameriškistrani Atlantika že nekaj časaznan pod imenom Veracruz.
Postavnež je bil torej pr-venstveno namenjen ameri-škim kupcem, kjer jim donedavnega ni bilo mar zaporabo goriva ali izpusteškodljivih emisij. V Evropipa ima iX55 opravka zuglednimi imeni, ki se puli-jo za najslajše kose tržne po-gače med velikimi terenci.Seveda poševnooki možjeznajo dobro opazovati in sonajvečjega Hyundaija spre-tno vrinili med tekmecepredvsem z občutno nižjoceno. A tudi zaradi drugihlastnosti je Hyundai iX55outsider resen in zrel avto-mobil.
Preseneča z všečno obliko,ki se je ne bi sramovali nitipri kakšni bolj ugledniznamki, z mogočnostjo viso-ko privzdignjenega nosu,napetostjo bočnih linij in ne-koliko kupejevsko prireza-nega zadka. Velike zunanjemere obetajo prostorno no-tranjost in vrhunsko udobjein ta predstava ni prav ničzgrešena. V potniški kabinije prostora za sedmerico po-tnikov, dodatna sedeža v
tretji vrsti sta spretno skritav prtljažnem dnu, ko sta po-stavljena, ponujata tolikoprostora, da sorazmernoudobno sedita dva odraslapotnika. Še bolje se godi ti-stim, ki zasedajo srednjo vr-sto, saj je vzdolžno pomičnain ima nastavljiv naklon na-slonjala. Seveda je najboljeposkrbljeno za voznika insopotnika na desnem sede-žu, precej manj pa za prtlja-go, ki so ji sicer namenili do-volj prostora, a iz neznanegarazloga v prtljažniku, ki seodpira in zapira s pomočjoelektrike, ni prekrivnega ro-loja ali police.
To pa je skoraj edini večjinotranji greh. Armaturnaplošča je lična, merilniki sodobro pregledni, stikala zanastavitev radijskega siste-ma in klimatske naprave lo-gična in dostopna, nikjer ninobenega nepotrebnegaokrasja, morda le nekaj ne-konstantnosti pri materia-lih. K prijetnosti ambientapripomoreta svetlo usnje, vkaterega so oblečeni sedeži,in kakovostno delovanje ra-dijskega sprejemnika.
Pod motornim pokrovomje največ, kar trenutnozmorejo pri Hyundaiju;3,0-litrski turbodizelski šest-valjnik mora premikati 2,3tone težko gmoto in to muob pomoči šeststopenjske-ga samodejnega menjalni-ka kar dobro uspeva. Motorkljub velikosti deluje precejnežno, menjalnik zna v več-ini primerov dobro presodi-ti, kdaj je treba narediti pre-mik in tako kot z nekateri-mi prestižnimi tekmeci, seje tudi s tem terencem lepševoziti po gladkem asfaltukot po blatnih brezpotjih.To seveda ne pomeni, daHyundai iX55 v sebi nimanič terenske krvi in vsaj ta-krat, ko je cesta mokra,spolzka ali zasnežena, po-kaže, čemu je tudi name-njen. Pohvalno je tudi, da sena cestne grbine odzivabrez grobega poskakovanja,medtem ko bi si voznik že-lel za kanček bolj odzivenvolan.
Ampak vsega za ceno, kije v skupini tovrstnih avto-mobilov med najnižjimi,pač ni mogoče imeti.
TOREK_12. 01. 2009 07
AVTOMOBILIZEM
TEHNIČNI PODATKI
SPOGLEDOVANJE S PRESTIŽEMTest: Hyundai iX55 3.0 V6 CRDi Premium
Matjaž Gregorič
A
Mere: d. 4,840, š. 1,945, v. 1,807 m, medosje 2,805 m Prostornina prtljažnika: 598/1746 l Teža (prazno v./ dovoljena): 2302/2780 kg Vrsta motorja: šestvaljni, turbodizelski Gibna prostornina: 2995 ccm Največja moč pri v/min: 176 kW/240 KM pri 3800 Največji navor pri v/min: 451 pri 1750-3500 Najvišja hitrost: 200 km/h Pospešek 0-100 km/h: 10,4 s Poraba goriva po EU norm.: 12,4/ 7,6/ 9,4 l/100 km Emisija CO2 g/km: 249 (Euro IV)Maloprodajna cena: 46.990 EUR Uvoznik: Hyundai Avto Trade, Ljubljana
oddajo v studiu Te-levizije Slovenija seje v petek končal izbor slovenskega
avta leta 2010, ki so ga skupajpripravili časopisi Dnevnik,Delo in Večer, reviji Motore-vija in Avto foto market, Ra-dio Val 202 in spletni portalSiol. Najprej se je za naklo-njenost bralcev in poslušal-cev borilo 24 lani na sloven-skem trgu novih avtomobi-lov, nato pa so o petih finali-stih svoje rekli še novinarji vmedijih, ki so pri glasovanjuupoštevali varnost, ekono-
mičnost, cenovno umešče-nost in nenazadnje primer-nost za slovenski trg. Največtočk in naslov slovenski avtoleta 2010 so prisodili Volks-wagnovemu Polu, ki je imelz 41 točkami precejšnjo pred-nost pred Oplom Astro (36)in tretjeuvrščeno Škodo Yeti(22). Drugi dve mesti v final-ni peterici sta pripadli Maz-di3 in Toyoti Avensis. Znam-ka je sicer osvojila že drugizaporedni naslov, lani je lo-voriko odnesel Golf, med-tem ko ima Polo v zbirki tudinaslov evropski avto leta2010. Na fotografiji: direk-torski trio Porsche Slovenijaz zmagovalno skulpturo.
Avtohiša Vrtač, d.o.o. KranjDelavska cesta 4
4000 KRANJ
tel.: 04 27 00 200
faks: 04 27 00 222
www.avtohisavrtac.siPooblaščeni prodajalec in serviser
SLOVENSKI AVTO LETA JE VW POLOTako so med petimi finalisti odločili novinarji sedmih medijev.
Matjaž Gregorič
Z
rancoski Peugeot vskladu s svojo novostrategijo širi svoj vplivtudi v razrede, kjer do-
slej niso imeli svojih predstav-nikov. Peugeot 5008 je novoime v vrstah kompaktnih eno-prostorcev, glavno vlogo vnjem igrata prostornost in pri-lagodljivost. Samozavestno ob-likovani avtomobil je nastal naosnovi manjšega modela3008, vendar je novinec občut-no večji, saj v dolžino meri kar4,53 metra, na osnovi dolgemedosne razdalje pa se v pros-torni kabini lahko pelje tudisedmerica potnikov. Sedeža vzadnji vrsti se lahko pogrezne-ta v dno, podobno se zložijotudi trije ločeni, sicer pa enakoveliki sedeži druge vrste. Prt-ljažnik glede na postavitevmeri od 579 litrov do poltretje-ga kubičnega metra.
Pogonu novega francoskegaleva služi pet motorjev, mednjimi so trije dizelski in dvabencinska. Dizelski del začenja1,6-litrski (80 kW/110 KM), sle-dita dva 2,0-litrska (110kW/150 KM in 120 kW/163KM), bencinska sta oba 1,6-litrska (88 kW/120 KM in 115kW/156 KM). Menjalniki sopet- ali šeststopenjski ročni,najmočnejši dizelski motorima lahko tudi šeststopenjske-ga samodejnega.
Osnovna paketa opreme stasicer samo dva, a kot se za tak-šen avtomobil spodobi, je veli-ko dodatkov za udobje na sez-namu dodatne opreme, na pri-mer dva različna navigacijskasistema, parkirni senzorji, dvav naslonjali prednjih sedeževvdelana zaslona, brezžični ko-munikacijski sistem in takonaprej. Najcenejši Peugeot5008 stane 18.850 evrov, naj-dražji je okroglih sedem tisoča-kov dražji.
ŠIRITEV VPLIVAV vrste kompaktnih enoprostorcev prihaja Peugeot 5008.
Matjaž Gregorič
F
Prodaja po pričakovanjih
Lansko leto se je na slovenskem avtomobilskem trgu zaključi-lo po pričakovanjih, oziroma po napovedih uvoznikov nekate-rih avtomobilskih znamk. Po statistiki, ki jo za avtomobilskeuvoznike pripravlja podjetje Jato Dynamics, je bilo skupaj pro-danih 55.712 novih avtomobilov, kar je v primerjavi s številko68.533 dobra petina manj kot v letu 2008. Realna prodaja jenajbrž še nekoliko nižja, saj so v statistiki zajeti tudi že registri-rani in nato izvoženi avtomobili, še vedno pa je nekaj tudi takoimenovanih dnevnih registracij. Večina znamk je tako zaključi-la leto z negativno razliko, razmerja v prvi deseterici pa soostala bolj ali manj enaka. Prvo mesto je ohranil Renault (9438avtomobilov), drugi ostaja Volkswagen (5848), tretji je Opel(4567). Tesno za vodilno trojico je Citroën (4341), na petemmestu nekoliko že zaostaja Fiat (3936), do konca desetericesledijo še Ford, Kia, Peugeot, Hyundai in Toyota. Najbolje pro-dajani avtomobil lanskega leta je bil znova Renault Clio (sku-paj Clio in Clio Storia), sledil mu je Fiat Punto, nato RenaultMegane, Kia Cee'd in Volkswagen Golf. Še bolj dramatičen jepadec pri lahkih gospodarskih vozilih, med katerimi je s 5.239vozili padec v primerjavi z letom 2008 (8532) skoraj 40-odstoten. Na prvem mestu med znamkami se je obdržal Re-nault, sledita mu Peugeot in Citroën, četrti je Volkswagen inpeti Fiat. Večina uvoznikov napoveduje, da letos ni pričakova-ti opaznejšega dviga prodajnih krivulj, morda se rahlo poveča-nje prodaje obeta pri osebnih avtomobilih, medtem ko proda-jalce lahkih gospodarskih vozil čaka še eno krizno leto s približ-no enakim ali celo nižjim izkupičkom kot lani. M. G.
08 TOREK_12. 01. 2010
isti sapi, ko so prislovenskem Play-boyu prekinili so-delovanje z NežoJanežič (šepeta se,
da je po novem Cimetovo de-kle) ter jo izločili iz tekmova-nja za Playboyevo dekle leta,so v Kranju, v prostorih MegaCentra odprli Čajarno, v blej-skem hotelu Golf pa pripravi-li sprejem za goste iz Du-brovnika. Gre za približno tri-deset gostov, ki že skorajdvajset let vsak januar rednoprihajajo na Bled. 'Idejni vod-ja' skupine je Ivo Rudenjak,lastnik več lokalov v Dubrov-niku, sicer pa častni občan
Bleda, ki prihaja na Bled žekar 42 let. Kot gosta pa so vČajarni za šank povabili zma-govalca Bara, če se ga šespomnite, Emila, glasbeno jevečer popestrila Rebeka Dre-melj, za boljši žur pa je po-skrbel tudi Radio Belvi.
Urša Drofenik, priznanaslovenska modna oblikovalka- poznamo jo predvsem ponjenih večernih oblekah inkorzetih, pa je pred kratkim ssvojimi oblekami navduševa-la v mondenem smučarskemsredišču St. Moritz. Očitno sedekle trudi in ne odneha, če-prav smo pred nedavnim žeslišali nekaj na temo bankro-ta, ki se je pojavil v zvezi z nje-nim imenom. Ena njenih že-lja je bilo vedno pojavljanje na
tujih trgih. Tako je pred tremileti za izbor Miss World 2007oblekla takratno avstrijskomisico Christine Reiler v sre-brno obleko iz idrijske čipke.Obleko so delali eno leto, nakoncu pa so jo še dodatnoobogatili s swarovskimi kri-stali. Kreacija je bila takratovrednotena za najmanj 40tisoč evrov, na svetovnem iz-boru je bila med najlepšimitremi, Avstrijka pa med dese-terico najlepših. Prvotno jebila obleka narejena sicer zaslovensko mis, vendar ni bilaizbrana, zato so jo ponudilipetim državam in na koncuse je Urša odločila za Avstrijo.Ni bilo dolgo in Uršine krea-cije so se začele prodajati naDunaju, Christine pa kar na-
prej krasi avstrijske časopisez njenimi oblekami in takopostaja prepoznaven obrazblagovne znamke Urša Dro-fenik Couture.
V omenjenem St. Mori-tzu je bila gala modna revijav začetku leta v Lux HoteluCarlton. Urška je predstavilakolekcijo za letošnje leto, re-žijo in scenarij pa prepustilaznanemu Igorju Jelenu Iggyju. Prekrasne kreacije inživahnost oblek sta navduši-la prisotne, čast nastopanjana omenjeni modni reviji paje doletela slovenske mane-kenke: Iris Mulej, NadiyoBychkovo, Katarino Jurko-vič, Karin Škufca, Mirelo Ko-rač, Aido Muratovič in Av-strijko Christine Reiler.
DRUŽABNA KRONIKA
S strokovnjaki nad kilograme
Jason Alexander, simpatični George izserije Seinfeld, je trdno odločen, da boshujšal. Pridružil se je podjetju JennyCraig, ki je s strogim režimom prehranein vadbe pomagalo številnim zvezdni-kom, med drugim Valerie Bertinelli inQueen Latifah. "Vedno je bila ista zgod-
ba. Prvih pet kilogramov sem izgubil, kot bi mignil, natopa - bum! Prišli so nazaj, in to z vso silo - s seboj so pri-peljali še prijatelje," se spominja neuspelih poskusovhujšanja.
Elvis bi praznoval 75. rojstni dan
Ob 75. obletnici rojstva Elvisa Presleyjaso se kralja rock'n' rolla spomnili povsem svetu. Na njegovem domu Grace-land v Memphisu se je kljub sneženju innizkim temperaturam (namerili so -11,7stopinj Celzija) zbralo na stotine njego-vih oboževalcev. Pričakali so jih njegova
nekdanja žena Priscilla in hčerka Lisa Marie, njena otro-ka, 20-letna Riley in 17-letni Benjamin Keough pa starazrezala torto.
‘Koncertni’ zaroki
Pevec skupine Backstreet Boys AJ Mc-Lean je 32. rojstni dan praznoval s kon-certom v Las Vegasu, med katerim je naoder povabil svoje dekle Rochelle Dea-nno Karidis in jo zaprosil za roko. Njen'da' je množica glasno pozdravila, na-taknil pa ji je prstan, ki ga je kupil tik
pred začetkom zabave. Za romantično gesto je oder iz-koristil tudi šokrocker Marilyn Manson, ki je skoraj dvaj-set let mlajšo igralko Evan Rachel Wood zasnubil medkoncertom v Parizu.
Vampirji prepričali gledalce
Ameriško nacionalno združenje filmskihkritikov je za najboljši film leta 2009 iz-bralo The Hurt Locker, film o vojaškembombnem oddelku v Iraku, nagradili sotudi režiserko filma Kathryn Bigelow in ig-ralca Jeremyja Rennerja. Podelitev nagradpo izboru občinstva, People's Choice
Awards, pa je bila v znamenju filmskih vampirjev, medzmagovalci so bili Somrak, Prava kri in Vampirski dnevni-ki. Na filmskem festivalu v Palm Springsu se je največ go-vorilo o Mariah Carey, ki je na oder prišla vinjena.
VEČERNE OBLEKE OSVAJAJO ŠVICOSlovenska moda se je predstavila v mondenem smučarskem središču St. Moritz, Dubravčani že večkot dvajset let vsak januar obiščejo Bled, Kranj pa ima po novem še Čajarno.
Emil (na sredini) se za šankom dobro znajde, kako je s tem,pa je zanimalo tudi Belvijevce. / Foto: Matic Zorman
Predsednik uprave Sava Hoteli Bled Fedja Pobegajlo, častniobčan Bleda Ivo Rudenjak, blejski župan Janez Fajfar in skladatelj ter ustanovitelj zasedbe Dubrovački trubaduriĐelo Jusić / Foto: arhiv hotela
Rebeka Dremelj je z veseljem pozirala v zaodrju Čajarne ssvojimi oboževalkami. / Foto: Matic Zorman
Alenka Brun
V
Iris Mulej je draguljar Roger König zaupal kar 35-karatnodiamantno ogrlico, s katero se je sprehodila po modni pisti.
/ Foto: Foto: arhiv organizatorja (Črt Slavec)
VRTIMO GLOBUS
Avstrijska miss 2007 Christine Reiler je svoje delo namodni pisti St. Moritza opravila več kot odlično. Uršineobleke se ji zelo podajo. Tokrat so ji spet zaupali najdražjo. / Foto: arhiv organizatorja (Črt Slavec)
Urša Drofenik je svoj nastop za končni izhod z manekenkami na modni pisti v St. Moritzu vadila pod budnim očesom Igorja Jelena Iggyja./ Foto: arhiv organizatorja (Črt Slavec)
Lepotice Aida Muratovič v modri kreaciji, Karin Škufca v srebrni in Katarina Jurkovič v rdeči večerni obleki / Foto: arhiv organizatorja (Črt Slavec)