1-tekstilne surovine in postopki 2008

25.11.2008

ALENKA PAVKO-ČUDEN: TEKSTILSTVO 1

TEKSTILIJE IN

TEKSTILNO-TEHNOLOŠKI POSTOPKI

doc. dr. Alenka Pavko ČudenUNI LJ NTF Oddelek za tekstilstvo

2

UVOD

ali

KAJ SO TEKSTILIJE IN KAKO NASTANEJO?

25.11.2008


3

Tekstilije so tekstilna vlakna ter polizdelki in izdelki, v katerih prevladujejo tekstilna vlakna.

☺ proces razvoja tekstilstva:opazovanje narave → posnemanje prepletov z ročnimi tehnikami → preproste naprave in stroji → obrtne delavnice (specializacija) → tovarne

☺ dvoplastnost:☺ tekstilna obrt (posamezniki, delavnice)☺ tekstilna industrija

ZNAČILNOSTI TEKSTILSTVA

4

☺ globalizacija☺ načrtovanje izdelkov, kjer je znanje☺ proizvodnja izdelkov, kjer je poceni delovna sila☺ hiter transport surovin, polizdelkov in izdelkov☺ sodoben prenos podatkov

☺ kompjuterizacija☺ CAD = computer aided design☺ CAM = computer aided manufacturing☺ CIM = computer integrated manufacturing

☺ robotizacija☺ avtomatizacija☺ vizija (ponekod že sedanjost): velikoserijska proizodnja

“po meri” + virtualna prodaja

25.11.2008


5

ALI VEŠ?☺ Beseda tekstilija v slovenščini, pa tudi v mnogih drugih jezikih

izhaja iz latinske besede "texere", ki pomeni "tkati". Pomen besede je danes mnogo širši kot včasih, saj med tekstilije ne sodijo le tkanine.

☺ Dandanes se tekstilni vzorci in oblačila oblikujejo s pomočjo računalniških programov. Kolekcije tekstilij in oblačil se prikazujejo in izbirajo na podlagi simulacij in ne več na podlagi otipljivih izdelkov.

☺ Glede simulacij velja: WYS=WYG☺ what you see is what you get

☺ Tekstilni izdelki se ponujajo v časopisih, na plakatih, v filmih in e-medijih.

☺ Sodobno tekstilstvo je tesno povezano z razvojem računalniške in grafične tehnologije.

6

NA KRATKO

☺ Tekstilije so tekstilna vlakna ter polizdelki in izdelki, v katerih prevladujejo tekstilna vlakna.

☺ Za izdelavo tekstilij skrbita tekstilna obrt in tekstilna industrija.

☺ Za sodobno tekstilstvo sta značilni robotizacija in avtomatizacija, uporaba računalnikov za nadzor in načrtovanjeter povezovanje tovarn po vsem svetu.

☺ Tekstilna panoga je ena najbolj globaliziranih.

25.11.2008


7

NALOGE☺ V atlasu in leksikonu poišči evropske in ostale svetovne države, ki

imajo najbolj razvito tekstilno industrijo.☺ Na medmrežju poišči nekaj spletnih strani tekstilnih proizvajalcev in

trgovcev blagovnih znamk, ki jih rad nosiš. Naštej države, v katerih se proizvajajo in prodajajo te blagovne znamke.

☺ Ugotovi, kje v Sloveniji so tekstilne tovarne in kaj izdelujejo.☺ Iz časopisov in revij izreži nekaj oglasov slovenskih tekstilnih

proizvajalcev in opiši izdelke, ki jih izdelujejo. Razmisli, kaj te je na teh oglasih pritegnilo. Nekaj oglasov nalepi v zvezek. V telefonskem imeniku poišči najbližje tekstilne obrtne delavnice.

☺ Doma si oglej najljubši prostor in napravi seznam tekstilij, ki jih v njem opaziš. Izberi jih pet in opiši njihovo uporabo.

☺ V revijah in časopisih poišči slike tekstilij, ki se ne uporabljajo za oblačila, opremo ali okrasitev stanovanj. Nalepi jih v delovni zvezek in opiši namen uporabe izbranih tekstilij.

8

TEKSTILNA VLAKNA

ali

IZ ČESA SO TEKSTILIJE?

25.11.2008


9

☺ temeljne tekstilne surovine = tekstilna vlakna☺ temeljne lastnosti vlaken so:

☺ visoko razmerje dolžina/premer☺ upogibljivost☺ trdnost☺ razteznost☺ elastičnost = prožnost

☺ tekstilna vlakna ločimo po:☺ izvoru (naravna, umetna = kemična, …)☺ kemični sestavi (celulozna, beljakovinska, poliamidna…)☺ dolžini (neskončna = filamentna, omejene dolžine =

predivna)☺ uporabnosti (oblačilna, tehnična, high performance = z

izboljšanimi lastnostmi)

10

NARAVNA VLAKNA☺ rastlinska ali celulozna (semenska, stebelna, listna, plodovna)

☺bombaž (semensko vlakno)☺ lan (stebelno vlakno)☺konoplja (stebelno vlakno)☺ juta (stebelno vlakno)☺sisal (listno vlakno)☺kokos (plodovno vlakno)

☺ živalska ali beljakovinska (keratinska, fibroinska)☺volna (keratinsko vlakno)☺dlake (keratinska vlakna)☺prava svila (fibroinsko vlakno)☺divje svile (fibroinska vlakna)

25.11.2008


11

RASTLINSKA-CELULOZNA VLAKNA☺ semena, stebla, listi ali plodovi rastlin☺ nabrekanje v vodi → krčenje☺ velika trdnost (v mokrem se še poveča)☺ majhna razteznost☺ majhna prožnost → mečkanje☺ velika vpojnost → udobje, obarvljivost, uporabnost za oblačila

(spodnje, spalno perilo), hišne tekstilije (kuhinjske, kopalniške)☺ velika toplotna prevodnost → poletna oblačila☺ hitro gorenje, rumen plamen, vonj po papirju, pepel☺ dobra obstojnost proti insektom☺ slaba obstojnost proti plesnim in glivicam

12

BOMBAŽ (CO)

☺ semensko vlakno bombaževca☺ pod mikriskopom: fižolast prerez, vzdolžno vidni zavoji☺ naravna bela, rumena do rjava barva☺ kakovostna vlakna so bela in leskeča☺ dolžina 10-55 mm☺ velika trdnost (v mokrem se še poveča)☺ majhna razteznost☺ majhna prožnost → mečkanje☺ velika vpojnost → udobje, obarvljivost☺ velika toplotna prevodnost → poletna oblačila

25.11.2008


13

☺ zmerna obstojnost proti drgnjenju☺ džins, delovna oblačila, rjuhe, hišne tekstilije

☺ posebnosti:☺ ekološki-organski bombaž, zeleni bombaž☺ naravno obarvan bombaž (npr. Fox fibre®)☺ merceriziran bombaž

☺ plemenitenje za izboljšanje lastnosti☺ sanforiziranje (zmanjšanje krčenja)☺ mercerizacija (večji lesk, obarvljivost, manjše krčenje)☺ “easy-care” (proti mečkavosti)☺ protibakterijska (za higiensko zaščito)☺ proti gorenju, itd.

☺ uporaba za oblačila, hišne tekstilije, medicinske tekstilije

14

LAN (LI)

☺ stebelno vlakno lanu☺ zapleten postopek pridobivanja (namakanje, godenje, sušenje,

trenje, otepanje)☺ pod mikroskopom: mnogokoten prerez, vzdolžne premaknitve☺ dolžina elementarnega vlakna 30-40 mm☺ naravna svetlorjava barva, žlahten lesk☺ velika trdnost, slaba razteznost, slaba prožnost☺ velika vpojnost☺ občasno zelo modno vlakno☺ uporaba za oblačila, hišne tekstilije, tehnične tekstilije☺ SLO → Bela Krajina, film Tehniški muzej Bistra

25.11.2008


15

KONOPLJA (HA)

☺ dolžina elementarnega vlakna 10-30 mm☺ naravna rumena do temno zelena barva☺ precejšen lesk☺ trdnost, razteznost in prožnost kot pri lanu☺ velika vpojnost → udobje, obarvljivost☺ precejšnje krčenje☺ trenutno spet zelo modno vlakno☺ uporaba za oblačila (renesansa v poznih 90-letih), tehnične

tekstilije (kompozite), vrvi in mreže☺ SLO → Motvoz in Platno, Grosuplje

16

JUTA (JU)☺ dolžina elementarnega vlakna 1-5 mm☺ nizka cena☺ naravna rumena, umazano zelena do rjava barva☺ naraven svilen lesk☺ hrapav in grob otip (običajna juta), gladek in mehak otip

(kakovostna juta)☺ mnogokoten prerez, vzdolžno viden neenakomeren lumen☺ manjša trdnost kot konoplja → slabša trpežnost☺ majhna razteznost, majhna elastičnost☺ velika vpojnost☺ večja odpornost proti plesnim kot bombaž in lan☺ uporaba: embalaža, stenske obloge, cenene tkanine,

čevljarska podloga, ojačitve betona in plastike, vrvi

25.11.2008


17

ŽIVALSKA-BELJAKOVINSKA VLAKNA☺ izrastki (keratin) ali izločki (fibroin) živali☺ majhna trdnost v primerjavi z rastlinskimi vlakni (v mokrem se

zmanjša)☺ velika razteznost v primerjavi z rastlinskimi vlakni☺ velika elastičnost = izravnanje gub☺ vpojnost = udobje, obarvljivost☺ majhna toplotna prevodnost = večinoma zimska oblačila☺ počasno gorenje, ugašajoč plamen, vonj po roževini, ostanek

krhka kroglica☺ majhna električna prevodnost → statično nabijanje☺ slaba obstojnost proti insektom (molj, preprogarski hrošč)☺ pogosto višja cena kot rastlinska vlakna

18

VOLNA (WO)☺ dlaka ovce ali jagnjeta☺ pridobivanje → striženje živih ovac☺ kakovostna volna → gojene ovce, križane pasme☺ pod mikroskopom: okrogel prerez, luskasta površina☺ naravna bela, rumenkasta, rjava, črna barva☺ kodravost → razteznost, prožnost, voluminoznost☺ velika prožnost = izravnanje gub☺ polstenje: toplota, vlaga, alkalije, mehanska obdelava☺ posebnosti: ☺woolmark: superwash, coolwool☺ janjčja volna

25.11.2008


19

DLAKE☺ kamelja dlaka

☺ dolžina nadlanke do 30 cm, podlanke do 15 cm☺ dlake kameljih koz (dlaka lame, dlaka alpake, vikunja dlaka)

☺ dolžina vlaken: lama, moher do 30cm, alpaka do 60cm, vikunja 5 cm☺ dlaka angorske koze – dlaka moher

☺ dolžina vlaken do 30 cm, donos 2x2,5 kg/žival letno ☺ dlaka kašmirske koze – kašmirska dlaka

☺ dolžina vlaken do 20 cm, donos 110-114g /žival letno☺ kašgora (križanec med angorsko in kašmirsko kozo)☺ dlake zajcev in kuncev (dlaka angora, kunčja in zajčja dlaka)☺ pridobivanje s česanjem, striženjem, puljenjem☺ lastnosti podobne volni☺ uporaba: oblačila, modni dodatki, odeje, športne tekstilije,

polsti, filtri☺ pogoste mešanice z volno in drugimi vlakni

20

SVILA (SE)☺ izločnina gojenih sviloprejk Mombyx mori- dvojna nit -

degumiranje☺ luksuzno vlakno☺ lepa in cenjena naravna barva, enkraten lesk☺ zelo tanko vlakno → tanki, lahki izdelki☺ zmerna trdnost (večja kot pri volni, v mokrem se zmanjša)☺ surova svila toga, degumirana lepo pade☺ slaba odpornost proti drgnjenju☺ velika vpojnost → udobje, obarvljivost☺ poškodbe pod vplivom UV žarkov☺ slaba odpornost proti alkalijam in znoju☺ slaba odpornost proti insektom → preprogarski hrošč☺ uporaba za sukanec, perilo, vrhnja oblačila, nogavice, modne

dodatke, dekorativne izdelke

25.11.2008


21

DIVJA SVILA-TUSAH (ST)

☺ kokoni nekultiviranih metuljev, hranijo se z listi pritlikavega hrasta

☺ težko odmotavanje s kokonov☺ temnejša barva

☺ beljenje☺ neenakomerna debelina niti☺ manj plemenit lesk kot pri gojeni svili☺ boljša kemična odpornost☺ trpežnost

22

KEMIČNA VLAKNA☺ iz naravnih polimerov (regenerirana, modificirana)

☺ regenerirana = obnovljena vlakna☺ celulozna

☺ viskozna vlakna = viskoza☺ liocelna vlakna = liocel☺ bakrova vlakna = bakro

☺ beljakovinska☺ manj pogosta – beljakovine se uporabljajo za hrano

☺ modificirana = spremenjena vlakna☺ kemično spremenjena (zaestrena) celuloza

☺ acetatna vlakna = acetat☺ triacetatna vlakna = triacetat

☺ iz sintetiziranih polimerov (sintetična)

25.11.2008


23

VISKOZNA VLAKNA - VISKOZA (CV)☺ 1664 Robert Hooke napove proizvodnjo umetnih vlaken☺ 1884 grof Hillaire de Chardonnet, oče rejona, izdela in

patentira prvo kemično vlakno iz nitroceluloze☺ 1910 prva tovarna za izdelavo viskoznih vlaken v ZDA☺ 1960 proizvodnja HWM viskoznih vlaken z izboljšano trdnostjo☺ občasno modno vlakno☺ neekološka proizvodnja po viskoznem postopku☺ nizka cena☺ običajno močan lesk

☺ cenen povojni nadomestek svile☺ vpliv količine dodanega matirnega sredstva

☺ gladka površina☺ drsenje plasti pri krojenju☺ drsenje niti v šivih → paranje

24

☺ majhna trdnost (v mokrem se zmanjša)☺ majhna razteznost in elastičnost → mečkanje☺ lep padec in gubanje☺ velika vpojnost → udobje, obarvljivost☺ veliko krčenje → slaba dimenzijska stabilnost

☺ plemenitenje zmanjša krčenje☺ velika toplotna prevodnost → hladen občutek☺ dobra gorljivost (celuloza)☺ slabša obstojnost proti UV žarkom kot bombaž☺ slaba obstojnost proti mikroorganizmom (plesni)☺ uporaba:

☺ filament (nadomestek svile): spodnje perilo, podloge, dekorativne tkanine, pozamenterija

☺ predivo (nadomestek bombaža, volne): spodnje in spalno perilo, oblačila, zavese

☺ mešanice viskoznega prediva z drugimi vlakni

25.11.2008


25

LIOCELNA VLAKNA – LIOCEL (CLY)☺ regenerirano celulozno vlakno nove generacije☺ dražji od viskoze☺ boljše lastnosti od viskoze☺ ekološka proizvodnja☺ slogan: skoraj naravno vlakno☺ močan lesk → videz svile☺ prijeten otip → udobje ☺ večja trdnost kot viskoza → trpežnost☺ lep padec → gubanje☺ velika vpojnost → udobje, obarvljivost, pranje☺ manjše krčenje kot viskoza☺ uporaba: oblačila, večja uporabnost kot viskoza

26

BAKROVA VLAKNA – BAKRO (CUP)☺ dražji od ostalih regeneriranih celuloznih vlaken☺ lesk naravne svile (filament)☺ prijeten otip☺ žlahten videz☺ lep padec☺ majhna trdnost (v mokrem se zniža) → majhna trpežnost☺ majhna elastičnost → mečkanje☺ zmerna vpojnost → udobje, obarvljivost☺ slaba toplotna obstojnost → pazljivo likanje☺ dobra toplotna prevodnost → poletna oblačila☺ uporaba: spodnje in spalno perilo, vrhnja oblačila, podloge, šali

in kravate, dekorativne tekstilije

25.11.2008


27

ACETATNA IN TRIACETATNA VLAKNA –ACETAT (CA) IN TRIACETAT (CTA)

☺ zmerno cenena vlakna, dražja od viskoze☺ občasno modna vlakna☺ plemenit lesk, odvisen od stopnje matiranja☺ gladka površina → slabo omakanje☺ mehak otip → udobje pri nošenju☺ majhna trdnost (v mokrem se zmanjša)

☺ manjša od viskoze☺ eno najšibkejših kemičnih vlaken☺ pranje pri nizkih temperaturah☺ ožemanje in centrifugiranje ni priporočljivo

28

☺ zmerna elastičnost☺ večja od viskoze, manjša od svile ☺ zmerno mečkanje, triacetat se manj mečka kot acetat

☺ lep padec → primernost za gubanje in drapiranje☺ majhna vpojnost → neudobje, slaba obarvljivost, hitro sušenje

☺ triacetat je manj vpojen kot acetat☺ neprimernost za spodnje perilo

☺ slabo omakanje → manj možnosti zamazanja☺ termoplastičnost

☺ zmehčanje in taljenje pod vplivom toplote☺ kodranje, plisiranje☺ likanje pri nizkih temperaturah☺ zmerna toplotna prevodnost

☺ uporaba: vrhnja oblačila (pletenine)modni dodatki, efektni dodatki v drugih tekstilijah, podloge, kravate

25.11.2008


29

SINTETIČNA VLAKNA☺ raznolika površina vlaken

☺ večinoma gladka → težko omakanje, slabo zamazanje☺ oblikovana → različni prerezi → različen lesk

☺ filament (mono-, multi-), predivna vlakna (gladka , kodrana)☺ večinoma velika trdnost, razteznost, elastičnost☺ majhna vpojnost

☺ slaba obarvljivost → razvoj novih barvil☺ neudobje☺ statično nabijanje → lepljenje na telo, privlačenje prahu

☺ stabilnost dimenzij → ni krčenja, nemečkavost, hitro sušenje☺ termoplastičnost → zmehčanje, taljenje☺ večinoma gorenje s taljenjem → poškodbe☺ enostavno vzdrževanje → “wash&wear”☺ uporaba samostojno ali v mešanicah z drugimi vlakni

30

POLIAMIDNA VLAKNA – POLIAMID (PA)☺ zgodovina razvoja PA → znanstvenoraziskovalna romanca☺ velika trdnost, izjemne elastične lastnosti → idealno vlakno za

nogavice, preproge, kopalke…☺ dobra obstojnost proti drgnjenju → uporaba za vrvi, pasove,

talne obloge☺ majhna vpojnost → neudobje, statično nabijanje☺ termoplastičnost → plisiranje, gubanje, 3D-oblikovanje☺ majhna toplotna prevodnost → poleti toplo, pozimi hladno☺ gorenje s taljenjem → lahko poškodbe☺ večinoma dobra odpornost proti kemikalijam, znoju☺ poškodbe vlaken pod vplivom UV žarkov → dodatki☺ uporaba: sukanec, galanterija, nogavice, spodnje perilo,

športna oblačila, zavese, preproge, vrvi, padala, …

25.11.2008


31

POLIESTRSKA VL. – POLIESTER (PES)☺ lesk manj steklast kot pri PA☺ večja trdnost, manjša razteznost, manjša elastičnost kot PA☺ dobra obstojnost proti drgnjenju, a slabša kot PA, piling☺ majhna vpojnost (eno najmanj vpojnih vlaken)

☺ prenašanje vlage po površini → športna oblačila☺ navzemanje maščob = oleofilnost☺ termoplastičnost → plisiranje, gubanje, 3D-oblikovanje☺ zmerna toplotna prevodnost☺ majhna gorljivost → po odstranitvi s plamena samougasljivost

☺ uporaba za notranjo opremo☺ dobra obstojnost proti UV žarkom → primernost za zavese☺ dobra odpornost proti kemikalijam in znoju☺ uporaba: spodnje perilo, vrhnja oblačila, športna oblačila,modni

dodatki, zavese, polnila, šotori, dežniki

32

POLIAKRILONITRILNA VL.–AKRIL (PAN)☺ filament → večinoma imitacija svile, predivna kodrana vlakna

→ večinoma imitacija volne☺ nizka gostota PAN → lahki in voluminozni izdelki → mehak

otip, puhast videz☺ srednja trdnost, večja kot pri volni, v mokrem se zmanjša☺ majhna razteznost, srednja elastičnost (podobna volni)☺ srednja togost → primeren padec☺ majhna vpojnost → statično nabijanje☺ zmehčanje in porumenitev pod vplivom toplote☺ velika vnetljivost → neprimernost za hišne tekstilije☺ dobra obstojnost proti UV žarkom☺ dobra kemična obstojnost☺ uporaba: sam ali v mešanicah, (termo) oblačila, imitacije krzna,

pletenine, odeje, polnila

25.11.2008


33

POLIVINILKLORIDNA VL. –KLOROVLAKNO (CLF)

☺ večinoma predivna vlakna, redkeje filamenti☺ prijeten otip☺ relativno nizka trdnost, velika razteznost☺ majhna vpojnost → slaba obarvljivost, dimenzijska stabilnost,

nemečkavost, hitro sušenje☺ negorljivost (že 25% dodatek drugim vlaknom)☺ termoplastičnost☺ majhna toplotna prevodnost → uporaba za toplo perilo, polnila☺ edino vlakno z × nabojem → uporaba za antirevmatično perilo☺ odlična obstojnost proti UV žarkom☺ dobra obstojnost proti znoju in kemikalijam → uporaba za

zaščitna oblačila☺ uporaba: perilo, športna oblačila, negorljive tekstilije, filtri

34

POLIPROPILENSKA VLAKNA (PP)☺ predivna in filamentna vlakna, folijska vlakna → embalaža☺ lahka vlakna → nizka gostota (< 1) → lažja od vode (plavajo)☺ dobra obstojnost proti drgnjenju☺ majhna vpojnost → slaba obarvljivost, slabo zamazanje, dimenzijska

stabilnost, nemečkavost, hitro sušenje☺ dober prenos vlage (učinek stenja) → medicinske, športne tekstilije☺ termoplastičnost☺ nizko tališče → nizka temperatura nege (pranje, sušenje, likanje)☺ majhna toplotna prevodnost → uporaba za toplo perilo, polnila☺ slaba obstojnost proti UV žarkom (izboljšanje z dodatki)☺ dobra obstojnost proti znoju in kemikalijam☺ kemično čiščenje neprimerno → lesen otip☺ vlakna ne povzročajo alergij☺ uporaba: perilo, športna oblačila, negorljive tekstilije, filtri

25.11.2008


35

ELASTANSKA VLAKNA – ELASTAN (EL)☺ vulkanizacija → naravne gumijaste niti → elastomerna vlakna☺ sintetična visokoraztezna in visokoelastična vlakna → elastani

☺ večja trdnost, razteznost 500-700%, večja elastičnost kot gumijaste niti☺ boljša odpornost proti staranju, olju, znoju kot gumijaste niti

☺ gole niti, opredene in obsukane niti☺ majhna vpojnost → hitro sušenje (mešanice s sintetičnimi vl.)☺ dobra obstojnost proti drgnjenju☺ dobra toplotna obstojnost (pranje, likanje, sušenje)☺ slaba toplotna prevodnost (topel občutek pri nošenju)☺ dobra obstojnost proti znoju, kemikalijam ☺ dobra obstojnost proti UV žarkom☺ uporaba: dodatek drugim tekstilijam, spodnje in stezno perilo,

kopalke, nogavice, oblačila, športne in medicinske tekstilije

36

SODOBNA VLAKNA☺ posebne načrtovane lastnosti

☺ kemična sestava ☺ zgradba in lastnosti vlaken☺ naknadna obdelava

☺ visoka cena☺ visoki razvojni stroški☺ v nekaterih primerih prenos s področij posebne uporabe (vojska,

medicina, vrhunski šport, vesoljska industrija) v vsakdanje življenje

☺ nove oz. ponovno odkrite vrednote☺ zdravje in dobro počutje☺ enostavna nega (prihranek časa, energije in kemikalij)☺ obnovljive surovine in biorazgradljivost☺ ekološki postopki izdelave, zmanjšano oddajanje škodljivih snovi

25.11.2008


37

☺ visokozmogljiva vlakna s posebnimi lastnostmi☺ uporabnost za več namenov (večfunkcionalnost)☺ kemična in biološka odpornost☺ izjemno visoka trdnost☺ odpornost proti ognju☺ toplotna odpornost

☺ vlakna posebnega udobja☺ posnemanje in preseganje lastnosti svile☺ japonsko poimenovanje “shin-gosen”☺ otip breskvine kože (angl. peach skin)☺ lep padec, finost in mehkost, svileno šelestenje☺ zračna prepustnost, prepustnost telesne pare (dihalnost)☺ vodoodbojnost☺ odpornost proti gibanju zraka (vetru)☺ mikrovlakna in ultrafina vlakna

38

MIKROVLAKNA – vlakna posebnega udobja☺ slabe lastnosti konvencionalnih sintetičnih vlaken: slaba vpojnost…

☺ 1970 → prvi tržni izdelki iz mikrovlaken (umetno usnje)☺ 80.leta → oblačilne tekstilije iz mikrovlaken

☺ danes mikrovlakna iz surovin → PES, PA, PP, PAN, viskoza, acetat☺ filamenti in predivna vlakna

☺ mikrovlakna tanjša od naravne svile, 100x tanjša od las☺ vodoodbojne tekstilije, ki dihajo☺ 3000 x manjše pore od dežne kapljice, 3000 x večje pore od

vodne pare☺ naraven (svile) videz, lep lesk, videz breskvine kože☺ žlahten, mehak otip, voluminoznost☺ lep padec → gubanje☺ velika specifična površina → dobro kritje, hitrejše sušenje☺ povečana vpojnost: udobje, obarvljivost, kapilarni efekt

25.11.2008


39

☺ enostavno vzdrževanje: hitro sušenje, nemečkavost☺ slabosti v primerjavi s konvencionalnimi kemičnimi vlakni:

☺ višja cena (večja poraba energije, višji proizvodni stroški)☺ večje navzemanje kemikalij (barvil, plemenitilnih sredstev)☺ drsenje niti v šivih☺ večja mečkavost izdelkov☺ hitrejše zamazanje, težje čiščenje, daljši pralni ciklusi☺ slabša obstojnost proti UV žarkom

☺ uporaba: sama ali v mešanicah ☺ umetno usnje☺ svili podobno perilo in vrhnja oblačila☺ oblačila za zaščito pred dežjem in vetrom, športna oblačila☺ hišne tekstilije☺ higienski izdelki in medicinske tekstilije☺ tehnične tekstilije

40

☺ vlakna za posebne namene☺ UV zaščitna vlakna (zaščita pred škodljivimi sončnimi žarki)☺ “topla” vlakna” → skladiščijo sončno toploto☺ mikrokapsulirana vlakna (vgrajene mikrokapsule – sproščanje

učinkovin: dišave, zdravila)☺ protibakterijska vlakna (protibakterijska zaščita: športno spodnje perilo,

perilo za astronavte, medicinske tekstilije…)☺ spremenljiva (kameleonska) vlakna → sprememba barve glede na

temperaturo okolja (uporaba za vojaške uniforme)☺ oplaščena vlakna (plast kovine – antistatičnost, antimagnetizem…)

☺ gensko spremenjena vlakna☺ npr. Bt- bombaž (Bollgard bombaž)

☺ povečana odpornost proti škodljivcem☺ nova sintetična vlakna, ki niso izdelana iz nafte

☺ vlakna iz polimlečne kisline (iz mlečne kisline iz gensko spremenjenih koruznih zrn) → poliaktidna vlakna (PLA)

☺ umetna pajkova svila

25.11.2008


41

☺ pametna (inteligentna) vlakna☺ zaznavanje sprememb v okolici (temperatura, obremenitev, svetloba,

električno in magnetno polje, koncentracija kemikalij)☺ reakcija na spremembe v okolici

☺ reguliranje telesne temperature☺ sprememba barve (“nevidnost”) ☺ preprečevanje zamazanja☺ preprečevanje navzemanja vonja in nečistoč☺ temperaturno-regulacijska vlakna, vlakna z dimenzijskim

spominom, optična vlakna, barvno aktivna vlakna☺ nanovlakna

☺ ultrafina vlakna s premerom < 1µm, >10 nm☺ 1m = 1 mio µm, 1 µm = 1000 nm☺ ultralahke tekstilije☺ naknadna obdelava z nanovlakni → prevleke bombažnih in sintetičnih

tekstilij z nanovlakni☺ velika zračna prepustnost☺ protibakterijska zaščita

42

☺ uporaba sodobnih vlaken za posebne namene☺ tekstilije za vrhunski šport☺ tekstilije za medicino☺ tekstilije za vojsko☺ tekstilije za transport☺ tekstilije za zaščito☺ tekstilije za kompozite

25.11.2008


43

BLAGOVNE ZNAMKE VLAKENVRSTA VLAKNA TRGOVSKO IME – BLAGOVNA ZNAMKA (PROIZVAJALEC)

viskoza Tenasco (Courtlands), Twincel (Fuji), Viscolan (Lenzing), Viscose (Enka)

liocel Fibro (Acordis Cellulosic Fibers), Galaxy (Acordis Cellulosic Fibers), Liocell (Lenzing), Tencel (Courtlands)

modal Acrilan (Monsanto), Dynel (Union Carbide), MicroModal (Lenzing), Modal by Lenzing (Lenzing), ModalSun (Lenzing), ProModal (Lenzing), Teklan (Courtlands)

bakro Cupro (Bembergcell), Bemberg (Asahi Kasei)

acetat Acetat (Rhodiaceta), Amcel (Amcel), Celanese (Celanese), Dicel (Courtlands)

triacetat Aceta (Courtlands), Tricella (Celanese)

elastan Cleerspan (Globe Manufacturing), Dorlastan (Bayer), Glospan (Globe Manufacturing), Lycra (DuPont), Spandex (Teijin)

44

VRSTA VLAKNA TRGOVSKO IME – BLAGOVNA ZNAMKA (PROIZVAJALEC)

poliamid

Akwadyne (Comfort Technologies), Antron (Du Pont), Cantrece (Du Pont), Caprolan (Allied Signal), Comforlast (Du Pont), Cordura (Du Pont), Durasoft (Solutia), Elite (Nylstar), Enkalon (Enka), Meryl (Nylstar), MicroSupplex (DuPont), Nylon (ICI), Perlon (Hoechst), SilkyTouch (BASF), Supplex (DuPont), Tactel (DuPont), Yulon (Yulon)

poliester

Akwatek (Comfort Technologies), CoolMax (Du Pont), Dacron (DuPont), Finesse (KoSa), Hollofil (DuPont), Loftguard (KoSa), MicroMattique (DuPont), Micronesse (KoSa), Microtherm (KoSa), Polarguard (KoSa), Serene (KoSa), Terital (Montefibra), Thermolite (DuPont), Trevira (Hoechst),

akril

Courtelle (Courtlands), Creslan Plus (Sterling Fibers), Cresloft (Sterling Fibers), Daran (Jap.Geon), Dolan (Hoechst), Dralon (Bayer), Duraspun (Solutia), Leacril (Montafibre), MicroSupreme (Sterling Fibers), Orlon (DuPont)

klorovlakno Clevyl (Rhone Poulenc), Fibravil (Rhovil), Movil (Montedison), Rhovil (Rhovil), Saran (Asahi-Dow), Varlen (Teijin)

polipropilen Daplen (Scwechat), Hostalen (Hoechst), Isolfil (Filati Borio Fiore), Meraklon (Montedison), Propilon (Celanese), Toplene (Rifil), Typar (DuPont)

25.11.2008


45

PREPOZNAVANJE VLAKEN☺ opazovanje s prostim očesom (barva, površina, posebnosti…)☺ opazovanje pod mikroskopom (kanal, luske, prekinitve, brazgotine)☺ gorilni poskus = sežiganje snopa vlaken

☺ opazovanje svetlosti in velikosti plamena (v plamenu, po odmaknitvi)☺ zaznavanje vonja☺ opazovanje ostanka po gorenju

☺ kemijske lastnosti vlaken☺ topnost☺ obarvanje v značilnih barvilih☺ nabrekanje v vodi in značilnih kemikalijah

☺ fizikalne lastnosti vlaken☺ mehanske lastnosti (trdnost, razteznost, elastičnost…)☺ gostota☺ tališče☺ lom svetlobe☺ električna prevodnost☺ toplotna prevodnost

46

PREPOZNAVANJE VLAKEN – GORILNI POSKUSVLAKNO PLAMEN VONJ OSTANEK naravna

celulozna/rastlinska vlakna

hitro gorenje rumen plamen

po zažganem papirju osipajoč pepel

regenerirana celulozna

vlakna enako kot naravna celulozna vlakna

volna in dlake

počasno gorenje ugašajoč plamen

po zažgani roževini - laseh

kroglica drobljive žlindre

svila

počasno gorenje ugašajoč plamen

po zažganem mesu kroglica drobljive žlindre

sintetična vlakna

poliester

gorjenje s taljenjem

vonj po estru

lepljiva talina, nato steklasta kroglica

25.11.2008


47

PRIMERJAVA VLAKEN

48

ZGODOVINA VLAKEN5000 p.n.š. LAN najstarejše tekstilno vlakno,

povoji mumij faraonov

5000 p.n.š. RAMIJA povoji mumij

3000 p.n.š. BOMBAŽ uporabljali so ga Egipčani in zgodnje kitajske civilizacije, v Evropo prišel 1140

3000 p.n.š. KONOPLJA zapisi omenjajo uporabo konoplje na Kitajskem

3000 p.n.š. VOLNA uporaba v pozni kameni dobi, Feničani trgovali z njo 700 p.n.š.

2640 p.n.š. SVILA legenda o kitajski princesi Si-Ling-Chi

1664 Robert Hook ima idejo o izdelavi umetnega vlakna po vzoru svile

1864 Friedrich Schönbein odkrije postopek izdelave nitroceluloze, ki je topna

1889 Hilaire de Chardonnet na pariški razstavi

predstavi "umetno svilo", prvo komercialno umetno vlakno

1890 BAKRO topilo za viskozo je bakrova spojina

25.11.2008


49

1893 Arthur D. Little of Boston izumi acetatni film

1910 VISKOZA prvo kemično vlakno, prva komercialna proizvodnja v ZDA (American Viscose

Company)

1921 ACETAT prva industrijska proizvodnja v VB (Celanese)

1939 POLIAMID prva industrijska proizvodnja v ZDA (Nylon)

1948 POLIESTER prva industrijska proizvodnja v VB (Terylene)

1949 KLOROVLAKNO prvo

1950 AKRIL prva industrijska proizvodnja v ZDA (Fiber A)

1952 "wash & wear" (najprej bombaž + akril, pozneje pombaž + poliester)

1954 TRIACETAT prva komercialna proizvodnja (Courpleta)

1957 POLIPROPILEN prva proizvodnja (Meraklon)

1959 ELASTAN industrijska proizvodnja (Lycra)

1970 MIKROVLAKNA umetno usnje (Escaine –PES)

1993 LYOCELL regenerirana celulozna vlakna nove generacije

50

ALI VEŠ?☺ Bombažu so včasih pravili “belo zlato”.☺ Bombažu podobno vlakno je ramija; v starem Egiptu so jo uporabljali za

povoje mumij.☺ Iz jute je bila v biblijskih časih izdelana raševina za spokorniška oblačila.☺ Pred več kot 200 leti je Monsieur Bon de Languedoc zbral dovolj pajkovih

kokonov, da je izdelal svileno prejo, iz nje pa rokavice in nogavice. Razstavil jih je na pariški Akademiji znanosti leta 1710 in dobil častno nagrado.

☺ Prvo kemično vlakno je bilo obnovljeno vlakno. Leta 1884 ga je iz rastlinskih surovin proizvedel Francoz Chardonnet. Vlakna so zaradi leska imenovali umetna svila.

☺ Filamentom iz kemičnih celuloznih vlaken so včasih rekli rejon.☺ Američan Carothers je leta 1935 patentiral sintetično vlakno imenovano

najlon. Iz njega so med vojno izdelovali padala, pa tudi nogavice, ki so zato dobile ime najlonke.

☺ Poleg tekstilnih vlaken poznamo tudi druge vrste vlaken, na primer optična vlakna, ki se uporabljajo za prenos podatkov ter mišična in živčna vlakna.

25.11.2008


51

NA KRATKO☺ Vsa vlakna so sestavljena iz dolgih nitastih enot, polimerov.☺ Najpomembnejše lastnosti tekstilnih vlaken so: velika dolžina v

primerjavi z debelino, upogibljivost, trdnost, raztegljivost in prožnost-elastičnost.

☺ Vlakna se po izvoru ločijo v naravna in kemična, po dolžini pa v filamente in predivo.

☺ Naravna vlakna so po zgradbi rastlinska ali živalska. Pri rastlinskih je polimer celuloza, pri živalskih pa beljakovine.

☺ Kemična vlakna so obnovljena, spremenjena in sintetična. Obnovljena ali regenerirana vlakna so izdelana iz naravnih, predelanih in obnovljenih polimerov. Za izdelavo sintetičnih vlaken je polimere izdelal sam človek.

☺ Mikrovlakna so zelo tanka kemična vlakna, podobna svili.☺ Elastanska vlakna so zelo raztegljiva sintetična vlakna,

podobna gumijastim nitim.

52

NALOGE☺ Nariši miselni vzorec razvrstitve vlaken po izvoru in lastnostih.☺ Pod mikroskopom opazuj las in različna vlakna in jih primerjaj.

V delovni zvezek nariši slike vlaken, kot jih vidiš pod mikroskopom.

☺ Doma poišči nekaj tekstilnih izdelkov in skušaj ugotoviti kakšna je njihova surovinska sestava. Poišči všivno etiketo in poglej, iz katerih vlaken so izdelani. O lastnostih teh vlaken poizvedi v leksikonu in na medmrežju.

☺ Premisli, kako so povezane lastnosti vlaken: vpojnost vode z udobjem in možnostjo obarvanja, slaba prožnost z mečkavostjo, kodravost z otipom in razteznostjo ter gladka površina z leskom.

☺ Premisli, iz katerih naravnih vlaken so izdelana oblačila, ki jih najpogosteje nosiš pozimi in tista, ki jih nosiš poleti. Kaj ugotoviš?

25.11.2008


53

MEHANSKI TEKSTILNO-TEHNOLOŠKI POSTOPKI

ali

KAKO IZ VLAKEN NASTANEJO LINIJSKE IN PLOSKE

TEKSTILIJE (NITI IN BLAGO)?

54

☺ zgodovinski razvoj tekstilno-tehnoloških postopkov☺ ročni, mehanizirani, avtomatizirani postopki☺ povečana produktivnost

☺ 1 človek : 1 stroj → 1 človek : več strojev (več delovnih enot)☺ povečane možnosti vzorčenja☺ izboljšana kakovost☺ nova področja uporabe☺ medsebojni vpliv razvoja posameznih tehnologij izdelave

tekstilij☺ upoštevanje ekoloških principov (čisto okolje, varčna

poraba energije, hrup, možnost recikliranja)☺ vpliv razvoja infrastrukture in informacijske tehnologije☺ vpliv mode☺ prenos uporabe: posebni nameni → splošna poraba

(povrnitev razvojnih stroškov)

25.11.2008


55

PREDENJE IN SUKANJE→ IZ VLAKEN V NITI

☺ izdelava prej in sukancev z vitjem in sukanjem☺ preja, sukanec = linijska tekstilija☺ vlakna → koprena → pramen → preja → sukanec☺ preja iz neskončnih vlaken = filamentna preja☺ preja iz predivnih vlaken = predivna preja☺ preja iz kodranih filamentov = teksturirana preja

☺ povečana razteznost, mehak otip, voluminoznost☺ združevanje in zvijanje prej v sukanec (sukana preja, kablana

preja) = sukanje☺ večja enakomernost, večja trdnost

☺ konvencionalni in nekonvencionalni (npr.OE) postopki predenja☺ uporaba prej in sukancev: za tkanine, pletiva in pletenine, za

šivanje in vezenje

56

TKANJE→ IZ NITI V TKANINE

☺ izdelava tkanin iz prej in sukancev☺ tkanina = ploska tekstilija☺ osnova (vzdolžne niti) + votek (prečne niti) = tkanina☺ priprava osnove in votka → snovanje = navijanje osnove na

snovalni valj → tvorba zeva → vnašanje votka → pribijanje votka k tkanini → navijanje tkanine na blagovni valj

☺ različen medsebojni položaj niti v ponavljajočih se enotah tkanine = različne tkalske vezave☺ temeljne tkalske vezave: platno, keper, atlas☺ vzorčne naprave: ekscentri, listovka, žakar

☺ konvencionalni in nekonvencionalni postopki tkanja☺ čolnične statve☺ brezčolnične statve → različni vnašalci votka

25.11.2008


57

PLETENJE→ IZ NITI V PLETIVA IN PLETENINE

☺ izdelava pletiv in pletenin iz prej in sukancev☺ pletivo = ploska tekstilija☺ pletenina = končni pleten izdelek☺ pletiva nastanejo z upogibanjem niti v petlje in zapletanjem

petelj v zanke☺ zapletanje zank v različnih smereh:

☺ votkovno (kulirno) pletenje → zapletanje v vodoravni smeri, ena nit☺ kuliranje je upogibanje niti v petlje

☺ snutkovno (osnovno) pletenje → zapletanje v navpični smeri, več niti☺ metrsko pletenje☺ kosovno pletenje

☺ neoblikovano☺ oblikovano (po kroju)☺ sestavljeno (nekateri šivi so nadomeščeni s pletenjem)☺ v celem, brezšivno (seamless, whole garment-WG)

58

POLSTENJE, IZDELAVA VLAKNOVIN→ IZ VLAKEN V POLSTI, VLAKNOVINE☺ izdelava polsti in vlaknovin neposredno iz vlaken brez vmesne

izdelave prej/sukancev☺ polst, vlaknovina = ploska tekstilija☺ polst → iz volnenih vlaken in živalskih dlak in njihovih mešanic☺ vlaknovina → iz ostalih vlaken, ki se ne polstijo☺ izdelava vlaknovin po vzoru papirniške industrije

☺ plast vlaken = koprena☺ utrjevanje koprene (lepljenje, utrjevanje s toploto, prešivanje, zamršenje

vlaken)☺ manjša razteznost, manjša razteznost, manjša elastičnost,

manjša trpežnost, večja togost kot tkanine in pletiva☺ uporaba: izdelki za enkratno uporabo, hišne tekstilije, filtri,

izolacijski material, poljedelske tekstilije, ipd.

25.11.2008


59

IZDELAVA ČIPK, VEZENJE☺ izdelava ploskih tekstilij iz niti oz. niti + temeljnih ploskih tekstilij☺ čipka: ploska tekstilija

☺ okrasna mrežasta ali luknjičasta tekstilija☺ izdelana s klekljanjem, kvačkanjem, pletenjem, šivanjem

☺ vezenina: ploska tekstilija☺ temeljna tekstilija: polst, vlaknovina, tkanina ali pletivo☺ okrašena s šivanjem☺ temeljna ploska tekstillija se po šivanju lahko odstrani

☺ čipke, vezenine → ročna, strojna izdelava☺ metrsko blago, brezšivni izdelki, pozamenterija☺ kulturna dediščina, umetna obrt☺ uporaba: spodnje perilo, svečana oblačila, modni dodatki, prti,

zavese, posteljnina

60

ALI VEŠ?

☺ Volnena tkanina v platnovi vezavi se imenuje sukno, svilena taft, bombažna katun, lanena pa platno.

☺ Tkanine z velikimi vzorci imenujemo žakarske tkanine. Ime so dobile po izumitelju naprave za izdelavo velikih vzorcev Jean Marie Jacquardu. Napravo je izumil leta 1801. Podobno kot pri tkaninah, tudi pletivu z velikimi vzorci rečemo žakarsko pletivo.

☺ Včasih so nove tekstilne izdelke morali natkati ali naplesti, da so preskusili vzorce in ujemanje barv, danes pa za to uporabljajo posebne računalniške programe, ki izdelajo odlične simulacije vseh vrst tkanin in pletiv.

25.11.2008


61

NA KRATKO☺ Iz vlaken z vitjem izdelujemo preje, te pa s sukanjem združimo v sukance in

kablane preje. Predivna preja je zgrajena iz kratkih vlaken-prediva, filamentna pa iz skoraj neskončnih vlaken-filamentov. S teksturiranjemdobimo kodrasto-teksturirano prejo.

☺ Polsti, vlaknovine, tkanine, pletiva, čipke in vezenine so ploskovne tekstilije.☺ Polsti so izdelane iz volnenih vlaken in živalskih dlak, vlaknovine pa iz

ostalih vrst vlaken. Vlakna so med seboj povezana v ploskev brez vmesne izdelave preje.

☺ Tkanine izdelujemo ročno na statvah, strojno pa na tkalskih strojih. Tkanino sestavljata dve skupini niti: osnova in votek, ki sta med seboj pravokotna.

☺ Pletiva izdelujemo ročno s pletilkami in strojno s pletilniki. Pletenje je lahko osnovno ali votkovno. Pletiva sestavljajo petlje in zanke. Oblikovana in sešita pletiva so pletenine. Pletiva so bolj raztezna in bolj porozna kot tkanine.

☺ Čipke so luknjičasto ali mrežasto blago, izdelano s klekljanjem, kvačkanjem, pletenjem ali šivanjem. Vezenine so s šivanjem okrašene polsti, vlaknovine, tkanine ali pletiva.

62

NALOGE

☺ Z miselnim vzorcem pokaži, kako nastanejo vlakna, niti (preje, sukanci) in blago (tkanine,pletiva, polsti, vlaknovine, čipke, vezenine) in vsem skupinam pripiši značilnosti.

☺ Poišči nekaj vzorcev polsti, vlaknovin, tkanin, pletiv, čipk in vezenin. Njihovo površino si oglej pod lupo in jo opiši. Vzorce otipaj in opiši občutek. Nalepi jih v delovni zvezek in zapiši svoja opažanja.

☺ Izbrane tekstilije raztegni, omoči, pihni skoznje, jih podrgni s smirkovim papirjem in zapiši, kaj se je pri tem zgodilo. Učinke med seboj primerjaj.

25.11.2008


63

KEMIJSKI TEKSTILNO-TEHNOLOŠKI POSTOPKI

ali

KAKO TEKSTILIJE OLEPŠAMO IN IZBOLJŠAMO?

64

☺ pomembne lastnosti tekstilnih izdelkov☺ lep videz☺ lastnosti, ki se skladajo z namenom uporabe =

uporabnost☺ oplemenitenje

☺ polepšanje videza (beljenje, barvanje tiskanje, brušenje, kosmatenje, glajenje,vtisnjenje vzorcev…)

☺ izboljšanje slabih lastnosti (apretiranje)☺ sprememba nekaterih lastnosti (apretiranje)

☺ mehanski in kemični postopki

25.11.2008


65

BELJENJE→ OD SUROVEGA DO BELEGA BLAGA☺ naravna vlakna so večinoma obarvana, niso bela

☺ dolgočasen videz ☺ zatemnjeni barvni toni po barvanju☺ nečist videz☺ primesi☺ neenakomerno obarvanje☺ naravne barve nekaterih vlaken so zelo cenjene (lan, volna, kamelja

dlaka, kašmir, …)☺ nekoč okolju škodljiva belila☺ danes upoštevanje okoljevarstvenih zakonov in predpisov

☺ razvoj novih belilnih sredstev☺ razvoj novih belilnih postopkov

66

BARVANJE → OD BELEGA DO BARVASTEGA

BLAGA☺ starodavna tehnika olepševanja tekstilij

☺ prva barvila iz rastlinskih in živalskih izvlečkov (indigo, škrlat…)☺ nato nadomeščanje naravnih barvil s sintetičnimi barvili☺ razvoj posebnih barvil za (nevpojna) sintetična vlakna

☺ barvanje = namakanje v vodni raztopini barvila + mešanje☺ dodatki barvni kopeli

☺ pomembna barvna obstojnost☺ pri pranju in kemičnem čiščenju☺ pri drgnjenju☺ pod vplivom UV žarkov

☺ v 80.letih ekomoda – barvanje nebeljenih tekstilij z naravnimi barvili☺ slaba barvna obstojnost, zatemnjeni barvni toni, omejena paleta barv

25.11.2008


67

TISKANJE→ OD ENOBARVNEGA DO

VZORČASTEGA BLAGA☺ starodavna tehnika olepševanja tekstilij

☺ barvilo + zgostilo☺ šablona (sito, gravirana plošča ali valj, reliefna plošča ali valj)☺ ločeno tiskanje posameznih barv☺ posamezne obarvane ploskve sestavljajo celoten vzorec

☺ tiskanje☺ prej☺ surovih ali obarvanih ploskih tekstilij

68

☺ rezervni tisk ☺ zaščita ploske tekstilije s tiskanjem in nato barvanje → na

potiskanem mestu se tekstilija ne obarva (npr. modrotisk, batik)

☺ jedki tisk☺ tiskanje obarvanega blaga po vzorcu s sredstvom, ki razgradi

temeljno barvilo, teksitlije pa ne poškoduje

☺ kosmičasti tisk☺ tiskanje temeljne tekstilije z sredstovm, na katerega se potem po

vzorcu prilepijo kosmiči – videz semiša

☺ transfer tisk☺ vzorčno potiskanje papirja in nato prenos vzorca s papirja na blago s

pomočjo toplote

25.11.2008


69

APRETIRANJE→ DO BLAGA S SPREMENJENIMI IN

IZBOLJŠANIMI LASTNOSTMI☺ trajne ali začasne apreture☺ apretiranje za izboljšanje otipa

☺ kosmatenje na eni ali obeh straneh →izvlečenje vlaken na površini☺ boljša izolacija zaradi zadrževanja zraka → zimska oblačila

☺ apretiranje za zmanjšanje leska ☺ brušenje → žlahten moten videz (breskvina koža)

☺ apretiranje proti krčenju☺ apretiranje proti mečkanju☺ apretiranje proti moljem (volna, dlake)☺ apretiranje proti polstenju (superwash)☺ apretiranje proti pilingu☺ apretiranje proti statičnemu naelektrenju☺ apretiranje proti gorenju☺ vodoodbojno apretiranje

70

ALI VEŠ?

☺ Tekstilije so v starih časih barvali z izvlečki kamilice (zlatorumeno), rdeče pese (rdeče, roza), orehovih lupin (rjavo), češmina (rjavo, zeleno), indigovca (modro) ter drugih rastlin in živali.

☺ Starodavna tehnika barvanja tkanin je batik. Površina tkanine se po vzorcu prekriva s staljenim voskom, podobno kot belokranjske pisanice, in namoči v barvilo. Kjer se ohlajen vosek med barvanjem prelomi, prodre barvilo do tkanine in jo obarva, v vzorcu pa nastanejo značilni odtisi razpok.

25.11.2008


71

NA KRATKO☺ Z oplemenitenjem spremenimo videz in lastnosti tekstilij. ☺ Z beljenjem posvetlimo naravno barvo vlaken in drugih tekstilij, da se

lepše obarvajo.☺ Pri barvanju delci barvila iz vodne raztopine prodrejo v vlakna in jih

obarvajo.☺ Pri tiskanju po vzorcu nanašamo tiskarsko pasto na površino

tekstilije. Tiskamo lahko ročno ali strojno.☺ Blago kosmatimo, da postane mehkejše na otip in toplejše za

nošenje. Brusimo ga, da postane površina motna in podobna breskvini koži.

☺ Pri apretiranju se na površino niti in blaga nanesejo sredstva, ki trajno ali začasno spremenijo ali izboljšajo njegove lastnosti. Blago lahko apretiramo proti krčenju, mečkanju, moljem, polstenju, pilingu, naelektrenju, gorenju in zamazanju, pa tudi z vodoodbojno in trdilno apreturo.

72

NALOGE

☺ Nariši miselni vzorec vrst in postopkov oplemenitenja glede na njihov namen.

☺ Naštej pet raznovrstnih tekstilnih izdelkov in zanje predlagaj primerno vrsto oplemenitenja. Za vsak izdelek lahko navedešveč vrst oplemenitenja.

☺ Premisli, če so vse različne vrste plemenitenja tekstilij primerne za vse vsret vlaken. Če niso, navedi primer in pojasni vzroke.

25.11.2008


73

KONFEKCIJA

ali

KAKO IZ PLOSKIH DOBIMO 3D (PROSTORSKE)

TEKSTILNE IZDELKE?

74

☺ nekoč→ spenjanje kosov blaga s sponkami in gumbi☺ danes → sestavljanje ukrojenih kosov blaga s šivanjem

→ brezšivni izdelki☺ tekstilni izdelek = modna risba → konstrukcija in modeliranje

kroja → risanje krojne slike → krojenje → šivanje →adjustiranje☺ šivanje po meri → krojači, šivilje → 1 izdelek : 1 človek☺ konfekcija → obrt, industrija → 1 izdelek : več ljudi

(delitev dela po fazah, šivalni avtomati)☺ šivanje → različne vrste šivov → specializirani šivalni stroji☺ tekstilni izdelek = temeljna tekstilija + pozamenterija

☺ pozamenterija = vrvice, trakovi,pletenice, rese, zapenjala

25.11.2008


75

ALI VEŠ?

☺ Prvi šivalni stroj je naredil Francoz Thimmonier leta 1830.☺ Kroji se danes rišejo s pomočjo računalnika. Pred krojenjem-

rezanjem blaga se s pomočjo računalnika na ekranu razporedi sestavne dele oblačil tako, da se čim bolje izkoristi blago in da je čim manj odpadka.

☺ Gumbe so prvič uporabili za spenjanje okrog leta 2000 p.n.š. na Srednjem Vzhodu. Pripeli so jih z zankami iz vrvice.

☺ Varnostno zaponko je izumil Američan Hunt leta 1849.☺ Američan Judson je izumil prvo zadrgo leta 1891, a je bila zelo

nezanesljiva. Današnjo zadrgo z zobci je izumil Šved Sundback.

76

NA KRATKO

☺ Oblačila in drugi tekstilni izdelki so lahko izdelani s šivanjem, nekateri, npr. pletenine, spodnje perilo in modni dodatki,npr. klobuki in rokavice pa tudi brezšivno.

☺ Za vsako oblačilo se najprej na podlagi modne risbe izdela kroj. Nato se iz blaga po kroju ukroji sestavne dele in jih sešije v oblačilo. Oblačilo se za koncu zlika, opremi z etiketami in zapakira.

☺ Šivani so tudi drugi tekstilni izdelki, na primer posteljnina, zavese, športne torbe, šotori, ipd.

25.11.2008


77

NALOGE

☺ Obrni majico ali kako drugo oblačilo in opazuj, iz kolikih delov je sestavljeno. Imenuj sestavne dele in ugotovi, kako so sešiti.

☺ Poišči modno revijo s kroji, izberi oblačilo, ki ti je všeč in v delovni zvezek pomanjšano preriši krojne dele oblačila.

☺ Poskusi prišiti gumb in izdelati gumbnico.

1-tekstilne surovine in postopki 2008

Documents