DIDAKTIKA JE VEDA O…

DIDAKTIKA

• Beseda didaktika je grškega izvora:

• Didaskein (glagol) = poučevati, učiti• Didaktikos (pridevnik) = poučen• Didaskalos (samostalnik) = poučevalec, učitelj• Didakte tehne = tehnika poučevanja

DIDAKTIKA = UMETNOST POUČEVANJA

• Radke, W. (1571-1635): didaktika je “učna umetnost” (spretnost) o poučevanju znanosti, jezikov in razvijanja spretnosti

• Komensky, J. A. (1592-1670): obča teorija učinkovitega poučevanja; spretnost o tem, kako vse ljudi o vsem poučiti

DIDAKTIKA – TEORIJA O IZOBRAŽEVANJU IN POUKU

• Didaktika je teorija o “izobraževanju in pouku” (Šilih, G. 1961);

• pouk razume kot vzgojno-izobraževalni proces

DIDAKTIKA

• teoretska in aplikativna znanost• v preteklosti: kaj, kako in kdo poučuje• danes: koga, s čim, kdaj, kje, čemu, zakaj

poučevati in učiti• odnos med splošno in posebno didaktiko

KAKO BI DEFINIRALI POUK?

• Na osnovi svojih izkušenj pouka zapišite temeljne značilnosti pouka – kateri pomembni elementi ga označujejo?• Skušajte oblikovati svojo definicijo pouka.

POUK

Načrten,organiziran in smotrn vzgojno-izobraževalni proces,ki poteka znotraj koherentne učne skupinein ga usmerjajo zanj usposobljeni ljudjev za to urejenem okolju.

(Strmčnik 2001:99)

DINAMIČNA PODOBA POUKA

Pouk je pestra, večdimenzionalna interakcija najrazličnejših subjektivnih in objektivnih, individualnih in socialnih, snovnih in osebnih učnih situacij.

(Strmčnik 2001:99)

POUK = uv + su + si + ak učna vsebina

stanje učencevsituacija, v kateri pouk poteka

akcijske učne oblike in metode

(D. Bosch 1994)Kje je učitelj??

POUK

• VZGOJNO-IZOBRAŽEVALNI PROCES

• UČENJE + POUČEVANJE + VZGAJANJE

IZOBRAŽEVALNA FUNKCIJA POUKA

• Izobraževanje je zavestna interakcija med subjektom in objektom, katere rezultat je izobrazba, • kot sistem kritično osvojenih vednosti, znanja in

vrednot, pa tudi sposobnosti in spretnosti z različnih področij človekovega materialnega in duhovnega delovanja.

Blažič idr. 2003: 50

IZOBRAŽEVANJE

• Daljši proces sistematičnega pridobivanja znanja, razvijanja sposobnosti, navad, osebnostnih lastnosti. (Adamič)

• Zavestna in sistematična, racionalna in vrednostna interakcija oz. komunikacija med spoznavajočim subjektom in objektom spoznavanja, katere rezultat je izobrazba. (Strmčnik)

IZOBRAŽEVANJE POMENI

• Informiranje, pa tudi• Formiranje kognitivnih, emocionalnih,

psihomotoričnih moči

• Torej: spreminjanje cele osebnosti

STRUKTURNE SESTAVINE IZOBRAŽEVANJA

VEDNOSTI, ZNANJE

• „Vem, kako visok je Triglav.“

• Episteme

• Vednosti: Dejstva, podatki, spoznanja – namenjeno razumevanju človeka, kritičnemu reagiranju

• „Znam voziti avto.“

• Techne

• Znanje, tipično za praktične sposobnosti, spretnosti in navade. • Znanje ne sega le na

kognitivno, temveč tudi v psihomotorično sfero.

ZNANJE JE…

• Sistem znanstvenih posplošitev življenjskega in delovnega izkustva človeštva z

• informativnim (dejstva, podatki), • teoretičnim (zakoni, definicije, pravila) in• praktičnim oz. instruktivnim (kako kaj narediti)

pomenom.

Blažič idr. 2003: 57

RAZLIČNE KAKOVOSTNE RAVNI ZNANJA

SPOSOBNOSTI SO

• celovitost danih in pridobljenih psihofizičnih zmožnosti za izvajanje neke dejavnosti.

IZVOR SPOSOBNOSTI

SPRETNOSTI

• Pridobljene s smotrnim, postopnim in sistematičnim vadenjem, da bi mogli neko dejavnost opravljati čim bolj avtomatizirano. • Temeljijo na fizioloških zakonitostih

centralnega živčnega sistema in pogojnih refleksov.• Razvijati se začnejo s poznavanjem cilja in z

razumevanjem, • pri čemer so potrebne zavestna aktivnost, motiviranost,

čustvena angažiranost subjekta.

VRSTE IZOBRAŽEVANJA -1

• Formalno• Pridobitev formalno veljavnega dosežka; ima javno

veljavo, ki človeku prinaša kvalifikacijo, stopnjo izobrazbe in naziv (od OŠ do podiplomskega študija)

• Neformalno• Usmerjeno k samemu znanju kot izobraževalnemu

dosežku in ne kot administrativnemu• Običajno poteka po končanem formalnem

izobraževanju

VRSTE IZOBRAŽEVANJA -2

• Splošno• Na stopnji OŠ in delno SŠ

• Strokovno • Se začenja po končani OŠ• Lahko je strokovno-poklicno, srednje-strokovno,

višješolsko, visokošolsko

VZGOJNA FUNKCIJA POUKA

• Neločljivo povezana z izobraževanjem v celoto.• Oblikovanje osebnosti, značaja, vrednostnega

sistema, navad …• Pozitivne lastnosti posameznika• Pogled na življenje in svet• Moralne, delovne, družbene vrednote• Stališča

VZGOJNE MOŽNOSTI POUKA

• Učiteljeva osebnost• Regularna učna vsebina in njeni cilji• Videti vrednote in jih „poučevati“

• Priložnostne situacije in interesne dejavnosti• Učne oblike in metode• Socialni odnosi in klima v oddelčni skupnosti