016 (2011) sudija izvestitel - kniga i (p.1194)

1

Prof. d-r Zoran Sulejmanov sudija na Ustavniot sud na Republika Makedonija

SUDIJA IZVESTITEL

3

ZORAN SULEJMANOV

SUDIJA IZVESTITEL

prva kniga

Skopje, 2006

5

P R E D G O V O R Da se napi{e kniga za rabotata na Ustavniot sud na Republika

Makedonija e predizvik {to motivira od pove}e pri~ini. Edna od niv e sekako onaa deka na na{ive prostori ne postoi nitu eden trud vo koj se pretstaveni site procesni stapki pri donesuvaweto na odlukite na Sudot, po~nuvaj}i od referatot, re{enieto za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta na opredelen propis, pa se do kone~nata odluka po takviot predmet. Faktot deka toa ovde se pravi e opredeleno od potrebata stru~nata javnost, a osobeno onie koi za prv pat }e se najdat vo ovoj sud, u{te na samiot start, bez kakvo i da e sop-stveno iskustvo, da imaat celosen uvid vo prirodata na rabotata {to gi o~ekuva.

Vtorata, ne pomalku va`na pri~ina e povrzana so `elbata da se bide transparenten - na javnosta da se dade celosen uvid vo rabotata na eden sudija na Ustaven sud. Vo konkretniov slu~aj stanuva zbor za 100 moi odluki doneseni vo tekot na prvite tri godini rabota vo Sudot. Da, to~no pro~itavte - stanuva zbor za predmeti koi gi re{il Sudot, a toa zna~i za predmeti po koi prethodnata postapka zaedno so sudijata ja vodel dr`aven sovetnik i po koi naj~esto raspravale i za-edni~ka odluka donele site devet sudii na Ustavniot sud, a za koi se-pak tvrdam deka se i produkt na li~en trud, odnosno deka imaat svoj po-edine~en avtor. Vo ovoj slu~aj toa se 100 predmeti {to sum gi dobil po slu~aen izbor (sekoj osmi predmet oformen po podnesena inicijativa do Sudot), predmeti po koi sesrdno sum go branel sopstvenoto pravno stanovi{te i po koi sum dal predlog za nivno re{avawe - nakratko, site predmeti po koi sum bil opredelen za sudija izvestitel.

Tretata i posledna pri~ina e povrzana so fenomenot li~ana odgovornost pri kolektivnoto odlu~uvawe. Vo situacija koga odlukite na sudot se donesuvaat so mnozinstvo glasovi, so siot respekt kon za~u-vuvaweto na tajnosta na stavot na onie koi po oddelni predmeti poi-naku se izjasnile, smetam deka za eden sudija na Ustaven sud e od golemo zna~ewe javnosta - sogleduvaweto na negoviot li~en stav po oddelni pravni pra{awa. Na toa ramni{te, vpro~em, e izgradena i smislata na izdvoenite mislewa na sudija na Ustaven sud, koi blagodarenie na niza povolni okolnosti, barem koga bea vo pra{awe odlukite po moite pre-dmeti, nema{e potreba da gi koristam. Ottamu, vo ovoj trud poinakvi-te viduvawa na kolegite sudii po ovde navedenite predmeti se iznese-

6

ni ne samo vo vid na sprotivno glasawe od mojot kone~en predlog,1 tuku i vo vid na nivno izdvoeno mislewe.2 Patem re~eno, od analizata na site priloèni predmeti, po raspravata {to be{e vodena na sednici-te na Sudot, samo vo tri slu~ai smetav za potrebno da go promenam svo-jot predlog od onoj {to bil zasnovan vo referatot. Toa e slu~aj samo so predmetite pod reden broj 12, 15 i 78.

Vo prilog na transparentnosta postavena kako edna od celite na ovoj trud, vpro~em, govorat slednive podatoci.

Tabela 1

Primeni inicijativi za poveduvawe postapka za ocenuvawe na ustav-nosta i zakonitosta spored nivniot podnositel

Podnositeli na inicijativi

1. Gra|ani 83 2. Advokati 4 3. Politi~ki partii - 4. Vlada na Republika Makedonija - 5. Pretprijatija i drugi organizacii i zaednici 5 6. Organi na edinici na lokalna samouprava - 7. Zdruènija na gra|ani 4 8. Drugi organi i organizacii - 9. Sopstvena inicijativa na Sudot 1 10. Ostanato 3 Vkupno: 100

- Vo vkupno 100 re{eni predmeti vo koi se rabote{e za povedu-

vawe postapka za ocenuvawe na ustavnosta i zakonitosta za periodot juni 2003 - juni 2006 godina, koi naj~esto bea podnesuvani od gra|ani, me|u koi 29 od samo eden gra|anin gospodinot Stamen Filipov poznat po svoeto ~esto obra}awe so razli~ni inicijativi do Sudot.

- Strukturata na primenite inicijativi, spored vidot na aktot ~ija ustavnost i zakonitost be{e osporuvana i oblasta na koja se odne-suvaat vo navedeniot period se jasno prikaàni na slednite tabeli i od tie pri~ini nema posebno da gi komentiram.

1 Vo najgolem broj slu~ai predlozite na sudijata izvestitel bea usvo-

juvani ednoglasno, a samo vo sedumnaeset (17) slu~ai, takviot predlog (vo ce-

lost ili samo del od nego) bil uvojuvan so mnozinstvo glasovi. 2 Samo za dva (2) predmeti izloèni vo ovoj trud (predmetite pod re-

den broj 2 i 41) bilo napi{ano izdvoeno mislewe od strana na trojca sudii na

Ustavniot sud.

7

Tabela 2 Strukturata na primenite inicijativi, spored vidot na aktot ~ija

ustavnost i zakonitost be{e osporuvana vo navedeniot period Vid na osporeniot akt

1. Zakoni 56 2. Statuti 3 3. Kolektivni dogovori 4 4. Propisi na Vladata i ministerstvata 6 5. Akti na javni pretprijatija 4 6. Akti na javni slu`bi 8 7. Akti na edinicite na lokalnata samouprava 14 6. Za{tita na osnovnite slobodi i ~ovekovi prava 1 8. Drugi akti 4 Vkupno: 100

Tabela 3

Struktura na primeni predmeti spored pravnata oblast koja ja tretiraat

Vid na pravna oblast

1. Finansii, nadomestoci, pridonesi i samoprido-nesi,

6

2. Urbanizam 11 3. Komunalni dejnosti 2 4. Rabotni odnosi 18 5. Prava od penziskoto i invalidskoto osiguruvawe 1 6. Socijalno-zdravstveni odnosi 10 7. Imotno pravni pra{awa (pravna za{tita na sops-tvenosta)

14

8. Stopanstvo 7 9. Lokalna samouprava 3 10. Odbrana i bezbednost 5 11. Obrazovanie i kultura 2 12. Sudstvo 11 13. Javno informirawe - 14. Javni dava~ki - 15. Drugo 10 Vkupno: 100

8

Tabela 4 Struktura na akti na Sudot spored nivnata priroda

Priroda na aktite

1. Odluki za poni{tuvawe 1 2. Odluki za ukinuvawe 15 3. Odluki za odbivawe - 4. Re{enija za nepoveduvawe 42 5. Re{enija za otfrlawe na inicijativata/baraweto 36 6. Re{enija za zapirawe na postapkata 1 8. Predmeti zavr{eni na drug na~in 5 Vkupno: 100

Zaradi pojasnuvawe na podatocite od poslednata tabela smetam

ovde treba da se kaè deka, toga{ koga vo soodvetna odluka na Sudot se rabotelo za pove}e razli~ni re{enija po oddelni ~lenovi od nekoj ili nekoi propisi, od takvite re{enija vo tabelata se vneseni samo onie koi se prioritetni po svoeto zna~ewe. Imeno, vo zbirot na prikaà-nite odluki treba da se ima vo vid deka se sodràni tri (3) predmeti vo koi se rabotelo za poveduvawe postapka i otfrlawe na inicijativa-ta, dva (2) predmeti vo koi se rabotelo za poveduvawe postapka i za nepoveduvawe postapka, i edinaeset (11) predmeti vo koi se rabotelo za nepoveduvawe postapka i otfrlawe na inicijativata.

Skopje, 26. 11. 2006 Avtorot

9

S O D R @ I N A

1. U. br. 11/2003 ............................................................................................ 13 2. U. br. 18/2003 ............................................................................................ 15 3. U. br. 101/2003 .......................................................................................... 51 4. U. br. 90/2003 ............................................................................................ 55 5. U. br. 86/2003 ............................................................................................ 59 6. U. br. 148/2003 .......................................................................................... 67 7. U. br. 67/2003 ............................................................................................ 83 8. U. br. 43/2003 ............................................................................................ 93 9. U. br. 130/2003 ........................................................................................ 101 10. U. br. 38/2003 ........................................................................................ 109 11. U. br. 114/2003 ...................................................................................... 113 12. U. br. 128/2003 ...................................................................................... 117 13. U. br. 190/2003 i U. br. 194/2003 ........................................................ 125 14. U. br. 110/2003 i U. br. 1/2004 ............................................................ 135 15. U. br. 79/2003 ........................................................................................ 151 16. U. br. 117/2003 ...................................................................................... 161 17. U. br. 193/2002 ...................................................................................... 169 18. U. br. 206/2003 ...................................................................................... 181 19. U. br. 104/2003 ...................................................................................... 193 20. U. br. 166/2003 i U. br. 196/2003 ........................................................ 199 21. U. br. 158/2003 ...................................................................................... 205 22. U. br. 82/2004 ........................................................................................ 213 23. U. br. 68/2004 ........................................................................................ 225 24. U. br. 147/2003 ...................................................................................... 231 25. U. br. 40/2004 ........................................................................................ 239 26. U. br. 96/2004 ........................................................................................ 247 27. U. br. 185/2003 ...................................................................................... 251 28. U. br. 33/2004 ........................................................................................ 261 29. U. br. 170/2003 ...................................................................................... 269 30. U. br. 56/2003 i U. br. 100/2003 .......................................................... 307 31. U. br. 26/2004 ........................................................................................ 319 32. U. br. 89/2004 ........................................................................................ 323 33. U. br. 176/2003 i U. br. 9/2004 ............................................................ 327 34. U. br. 200/2003 ...................................................................................... 349 35. U. br. 208/2003 ...................................................................................... 355 36. U. br. 167/2004 ...................................................................................... 371 37. U. br. 174/2004 ...................................................................................... 379 38. U. br. 103/2004 ...................................................................................... 387 39. U. br. 139/2004 ...................................................................................... 393 40. U. br. 124/2004 ...................................................................................... 397 41. U. br. 195/2003 ...................................................................................... 407 42. U. br. 19/2004 ........................................................................................ 419 43. U. br. 110/2004 ...................................................................................... 425

10

44. U. br. 160/2004 ...................................................................................... 439 45. U. br. 195/2004 ...................................................................................... 447 46. U. br. 47/2004 ........................................................................................ 461 47. U. br. 153/2004 ...................................................................................... 467 48. U. br. 146/2004 ...................................................................................... 471 49. U. br. 218/2004 ...................................................................................... 479 50. U. br. 181/2004 ...................................................................................... 483 51. U. br. 54/2004 ........................................................................................ 489 52. U. br. 61/2004 ........................................................................................ 497 53. U. br. 117/2004 ...................................................................................... 527 54. U. br. 202/2004 ...................................................................................... 515 55. U. br. 132/2004 i 190/2004 ................................................................... 521 56. U. br. 73/2003 ........................................................................................ 563 57. U. br. 133/2003 ...................................................................................... 569 58. U. br. 75/2004 ........................................................................................ 573 59. U. br. 57/2005 ........................................................................................ 589 60. U. br. 1/2005 .......................................................................................... 593 61. U. br. 25/2005 ........................................................................................ 597 62. U. br. 188/2004 ...................................................................................... 605 63. U. br. 17/2005 ........................................................................................ 617 64. U. br. 18/1998 i 235/1997 ..................................................................... 631 65. U. br. 9/2005 .......................................................................................... 633 66. U. br. 33/2005 ........................................................................................ 647 67. U. br. 90/2005 ........................................................................................ 655 68. U. br. 114/2005 ...................................................................................... 665 69. U. br. 106/2005 ...................................................................................... 675 70. U. br. 73/2005 ........................................................................................ 685 71. U. br. 122/2005 ...................................................................................... 699 72. U. br. 49/2005 ........................................................................................ 711 73. U. br. 46/2005 ........................................................................................ 725 74. U. br. 179/2006 ...................................................................................... 733 75. U. br. 178/2005 ...................................................................................... 739 76. U. br. 186/2005 ...................................................................................... 751 77. U. br. 194/2005 i 232/2005 ................................................................... 759 78. U. br. 65/2005 ....................................................................................... 793 79. U. br. 130/2005 ...................................................................................... 819 80. U. br. 82/2005 ........................................................................................ 837 81. U. br. 226/2005 ...................................................................................... 875 82. U. br. 202/2005 ...................................................................................... 891 83. U. br. 138/2005 ...................................................................................... 903 84. U. br. 170/2005 ...................................................................................... 917 85. U. br. 234/2005. ..................................................................................... 937 86. U. br. 218/2005 ...................................................................................... 941 87. U. br. 24/2006 ....................................................................................... 949 88. U. br. 32/2006 ........................................................................................ 971

11

89. U. br. 64/2006 ........................................................................................ 979 90. U. br. 154/2005 ...................................................................................... 987 91. U. br. 162/2005 .................................................................................... 1009 92. U. br. 40/2006 ...................................................................................... 1015 93. U. br. 112/2006 .................................................................................... 1027 94. U. br. 8/2006 ........................................................................................ 1033 95. U. br. 16/2006 ...................................................................................... 1043 96. U. br. 210/2005 .................................................................................... 1061 97. U. br. 80/2006 ..................................................................................... 1081 98. U. br. 120/2006 ................................................................................... 1169 99. U. br. 96/2006 ...................................................................................... 1179 100. U. br. 128/2006 .................................................................................. 1187

13

1. U. br. 11/2003 (9. 07. 2003)

Osporen akt

^len 391 st. 3, 392 st. 1, 393, 395 st. 1, ~l. 403, 406, 411 st. 1-4, 413,

414, st. 1, 3 i 4 od Zakonot za krivi~nata postapka (SV RM, 15/1997 i 44/2002)

Pri~ini za osporuvawe

I. Podnositelot na inicijativata najprvin po komparacija na

stariot i noviot Zakon za krivi~nata postapka (vo natamo{niot tekst ZKP), naveduva deka Ustavot od 1991 predvidel pogolem krug na prava i slobodi koi se povredeni so odredbite na ZKP vo delot {to gi regu-lira vonrednite pravni lekovi taka {to obvinetiot, o{teteniot i javniot obinitel (vo natamo{niot tekst JO) nemale ednakva polo`ba vo postapkata {to bilo sprotivno na ~l. 9 st. 1 i 2 od Ustavot.

II. Natamu, vo odnos na vonredniot praven lek (vo natamo{niot tekst VPL) - povtoruvawe na postapkata (vo natamo{niot tekst PP), podnositelot na inicijativata go osporuva ~l. 391 st. 3, 392 st. 1, 393 i 395 st. 1. Pokonkretno, toj go osporuva samo ~l. 391 st. 3 koj se odnesuva na pravoto na poveduvawe na krivi~nata postapka (vo natamo{niot tekst KP) - KP zavr{ena so pravosilno re{enie za zapirawe na pos-tapakata do glavniot pretres, koja moè da se povtori po dva osnovi: po osnov na novi dokazi, i po osnov na izvr{eno krivi~no delo na JO.

Zaedni~ki navod na podnositelot na inicijativata e deka ~l. 391 st. 3 i ostanatite ~lenovi ne bile vo soglasnost so ~l. 9, 12, 13, i 14 od Ustavot, ottamu {to spored osporenite odredbi ne bi moèlo da se smeta deka o{teteniot se otkaàl od natamo{noto gonewe bez da dade pismena izjava za toa.

III. Po odnos na VPL - barawe za za{tita na zakonitosta (vo na-tamo{niot tekst BZZ) podnositelot na inicijativata go osporuva ~l. 403 i 406 ZKP so slednive tvrdewa: 1. ottamu {to zakonot moè da bide povreden ne samo na {teta na obvinetiot, tuku i na {teta na o{t-eteniot - JO trebalo da podnesuva BZZ i koga zakonot e povreden na {teta na o{teteniot, 2. deka osven JO pravo na podnesuvawe na ovoj VPL treba da imaat i obvinetiot i o{teteniot.

IV. Po odnos na VPL - barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda (vo natamo{niot tekst BVPPP) podnositelot na inicijativata gi osporuva ~l. 411 st. 1-4, 413, 414, st. 1, 3 i 4 ZKP, so

14

ukaùvawe deka ne bile vo soglasnost so Ustavot, ottamu {to: 1. na o{teteniot ne mu e dozvoleno da podnese BVPPP, i 2. so ZKP ne e predvideno da se podense BVPPP koga postapkata e zavr{ena so re-{enie, a ne so presuda.

V. Slednoto osporuvawe na podnositelot e deka komentarite na ZKP vo delovite koi se odnesuvale na VPL ne bile dovolno jasni.

VI. Najposle, vo dopolnuvaweto na inicijativata se osporuva i odredbite na ZKP, bez da se poso~i koi gi povreduvaat ~l. 12, 13 i 14 od Ustavot, za{to zakonot ne predvidel ednakva pravna polo`ba na obvinetiot i o{teteniot. Vo ovaa smisla se poso~uva deka i o{tete-niot trebalo da ima pravo na odgovor na podnesenoto obvinenie, da ima pravo na àlba protiv odlukata na sudot, kako i pravo da podne-suva vonredni pravni lekovi i da prigovara na istite.

Pravno mislewe

Ad. I Odnos: obvinet - o{teten - JO. Vo vrska so navodot na po-

dnositelot na inidijativata deka se raboti za povreda na ~l. 9 st. 1 i 2 od Ustavot, so toa {to obinetiot, o{teteniot i JO nemale ednakva po-lo`ba vo postapkata, na{e mislewe e deka: vo ~l. 139 ZKP se dadeni legalnite definicii za strankite i u~esnicite vo postapkata so toa {to vo al. 7 to~no e precizirano deka stranki se tuìtelot i obvine-tiot.

Soglasno taa odredba, sistemot i na~elata na na{ata KP (koja vo toj pogled celosno se ureduva so ZKP, bez kakvi i da e nalozi i ograni~uvawa od Ustavot), polo`bata na procesnite stranki i u~esni-ci vo KP, nu`no e razli~na, za{to zavisi od nivnite ovlastuvawa opredeleni od ZKP. Ottamu, nivnite prava vo KP ne se, i ne moàt da bidat korelativni.

Ad. II Pravni pretpostavki. Po odnos na ovoj naod vo inicijati-vata, nu`no e u{te edno kratko doobjasnuvawe. Vo ~l. 58 ZKP e dadena pravna pretpostavka so op{to zna~ewe. Pravnite pretpostavki postojat koga odredeni pravni fakti se izveduvaat od drugi poznati pravni fakti, i se smetaat za vistiniti, taka {to ne mora da se doka-ùvaat. So niv se otstranuva tovarot na dokaùvaweto na pravno rele-vantnite fakti od onoj koj se povikuva na pravnite pretposatvki. Pritoa, zna~ajno e da se spomne i toa deka spored pravnoto dejstvo pra-vnite pretpostavki se delat na soborlivi i nesoborlivi

Vo konkretniot slu~aj se raboti za nesoborlivi pravni pretpo-stavki (praesumptio iuris ac de iure), kaj koi zakonodvacot zabranuva doka-ùvawe deka pravniot fakt ne postoi. Takov e slu~ajot so pravnata pretpostavka od ~l. 58 ZKP i osporeniot ~l. 391 st. 3 ZKP, kako i so drugi odredbi od ZKP vo koi tie se predvideni so terminot - "}e smeta deka." Primer, ~l. 49 st. 2 i 3, 54 st. 21, 164 st. 4, 169 st. 3, 255 st 3, 256 st. 2, 261 st. 3 i 273 st. 4 ZKP.

15

Inaku, {to se odnesuva do soborlivite pravni pretpostavki (praesumptio iuris tantum), kaj niv pravno zainteresiranite lica moàt da go dokaùvaat sprotivnoto, deka vo konkretniot slu~aj se otstapi-lo od redovniot tek na rabotite, odnosno deka pretpostaveniot praven fakt ne postoi. Takvi, na primer, se pretpostavkata na nevinost od ~l. 2 st. 1 ZKP, pretpostavkata deka obvinetiot e du{evno zdrav, pret-postavkata na ~esnost kaj krivi~oto delo kleveta od Krivi~niot zako-nik i sl.

Ad. III Barawe za za{tita na zakonitosta. Osnov: povreda na zakonot (pravnite nedostatoci so koi se na-

ru{uva zakonitosta), odnosno pogre{na (nepravilna) primena na KZ ili ZKP, i sekoe procesno dejstvo (bez razlika dali dovele ili ne dovele do pravosilna odluka na sudot).

Pobivawe: se pobivaat pravosilni odluki na sudot (presuda, re{enie, naredba) i negovite procesni dejstvija prezmeni vo tekot na postapkata.

Cel, smisla: Kontrola na zakonitosta na pravosilnite odluki kako i na sudskata postapka {to prethodela na taa odluka. Negova smisla e da se vloùva samo vo slu~aj koga povredata na zakonot imala zna~ajno vlijanie na odlukata ili koga povredata e od na~elno zna~ewe za ednoobrazna i pravilna primena na zakonot.

Otuka i negovata cel da sluì kako sredstvo za: 1. spre~uvawe na idni povredi na pravoto, i 2. obezbeduvawe pravilna i ednoobrazna primena na zakonot.

Spored toa, JO nema da go vloì ovoj praven lek ako: povredta e bezna~ajna i ako za takva povreda po BZZ, Vrhovniot sud na RM ve}e ima zazemeno stav

Ovlasten subjekt: edinstveno JO, vo korist ili na {teta na osu-deniot.

Zna~ajno e da se spomne i toa deka BZZ ne e vrano za rok Vo pogled na vloùvaweto JO ne e vrzan za soglasnost nitu na

edna stranka no, moè da dobie ukaùvawe od drugi dràvni organi, od obvinetiot, o{teteniot i sekoj zainteresiran gra|anin. Pritoa e bitno:

1. Deka JO vo ovoj slu~aj nastapuva kako dràven organ, a ne kako stranka {to e sosema opravdano, osobeno od pri~ini {to edna od negovite funkcii e grià za zakonitosta. So drugi zborovi, ispituva-weto na povredata na zakonot (pravnite nedostatoci) mu e dovereno na dràven organ - JO. Ottamu JO, go koristi BZZ vo jave interes (za razlika od BVPPP koe obvinetiot go koristi vo privaten interes).

2. BZZ po svojata priroda go isklu~uva negovoto stavawe vo ra-cete na obvinetiot (ili o{teteniot). BZZ se zasnova na pravno misle-we na JO koj go koristi i tvrdi deka e povreden zakonot, za razlika od misleweto formirano vo sopstvenata rabota (vo sopstven inteers) koe, po pravilo, ne e objektino i podleì na ~esti promeni.

16

3. Od pri~ini {to na obvinetiot ne moè da mu se priznae BZZ (vidi: diskusija od donesuvaweto na ZKP - 1976) e konstruirano i vovedeno BVPPP.

4. I kone~no (a toa ima op{to zna~ewe) vloùvaweto na BZZ ne e edinstveno pravo koe go ima JO, a go nema obvinitelot i o{teteniot. Takva korelacija ne e nu`na, za{to ovlastuvawata se razli~ni spored polo`bata na strankata ili u~esnicite vo postapkata.

Ad. IV Barawe a vonredno prispituvawe na pravosilna presuda Osnov: povreda na zakonot (no, za razlika od BZZ) ne za site po-

vredi, tuku samo za nekoi povredi na KZ i ZKP to~no navedeni vo ~l. 413 ZKP.

Pobivawe: BVPPP e mo`no samo protiv pravosilna presuda so koja e izre~ena pravosilna kazna zatvor, bez ogled na dolìnata na izre~enata kazna.

Uslovi: Podnesuvaweto na ovoj VPL ne e mo`no ako obvinetiot ne koristel redoven praven lek.

Rok: BVPPP moè da se podnese vo rok od 1 godina od priemot na pravosilnata presuda.

BVPPP e nepovtorlivo. Ovlasten: samo obvinetiot i negoviot branitel 1. Po odnos na navodot na podnositelot na inicijativata deka

na o{teteniot ne mu e dozvoleno da podnese BBPPP, vaì seto ona {to ve}e be{e izneseno: deka polo`bata na procesnite stranki i u~e-snici vo postapkata zavisi od ovlastuvawata {to im se dadeni vo ZKP. Osven toa: o{teteniot, o{teteniot kako supsidijaren tuìtel o{teteniot kako privaten tuìtel, ne moàt da go koristat ovoj pra-ven lek, no JO moè da go koristi BZZ koga zakonot e povreden na ni-vna {teta, kako {to moè da go vloùva i koga e povreden vo nivna ko-rist, ili na {teta ili vo korist na obvinetiot - nevrzano za rok.

2. Po odnos na vtoriot naod na podnositelot na inicijativata deka vo ZKP ne e predvideno podnesuvawe na BVPPP koga postapkata e zavr{ena so re{enie na mislewe sme deka:

- idejata na zakonodavecot bila konstituirawe na VPL so koj }e se napa|a samo pravosilna sudska presuda so koja e izre~ena kazna zatvor i maloletni~ki zatvor, i

- deka Ustavniot sud ne e nadleèn da ocenuva {to treba da so-drì zakonot, nitu da se vpu{ti vo teoretski dilemi dali BVPPP e pandan ili redoven praven lek i ottamu dali e potreben ili e vi{ok vo ZKP.

Ad. V Komentari na ZPK Spored ~len 110 od Ustavot, Ustavniot sud ne e nadleèn da ja

ceni soglasnosta na komentarite na konkretni zakoni. Ad. VI Na{e mislewe e deka osporenite odredbi ne bi moèle

da se stavat pod somnenie po odnos na nivnata soglasnost so ~l. 12 od Ustavot, od pri~ini {to ne go reguliraat pra{aweto za uslovite pod

17

koi edno lice moè da bide li{eno od sloboda, kako i uslovite za opredeluvawe na pritvorot i negovoto vremetraewe. Ovie odredbi, isto taka, ne moàt da se stavat pod somnenie po odnos na nivata sogla-snost so ~l. 13 i 14 od Ustavot, za{to spored nivnata procesna sodrì-na ne gi dopiraat ustavnite principi za prezumpcija na nevinosta i predvidenosta na krivi~nite dela vo zakonot, kako i zabranata za po-vtorna osuda za isto krivi~no delo na isto lice.

Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a: Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na na-

vedenite ~lenovi od ZKP. *

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija i ~lenot 71 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Repub-lika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odràna na 9 juli 2003 go-dina, donese

R E [ E N I E

1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na:

~lenot 391 stav 3, ~lenot 392 stav 1, ~lenot 393, ~lenot 395 stav 1, ~le-not 403, ~lenot 406, ~lenot 411 stav 1 do 4, ~lenot 413 i ~lenot 414 stav 3 i 4 od Zakonot za krivi~nata postapka ("Slu`ben vesnik na Republi-ka Makedonija" br. 15/1997 i 44/2002).

2. Dragan Petru{evski od Skopje na Ustavniot sud na Republi-ka Makedonija mu podnese inicijativa za poveduvawe postapka za oce-nuvawe ustavnosta na odredbite od Zakonot za krivi~nata postapka ozna~eni vo to~kata 1 od ova re{enie.

Vo inicijativata najnapred se pravi komparacija pome|u odre-dbite od Zakonot za krivi~nata postapka, {to prestana da vaì i Za-konot za krivi~nata postapka {to sega e vo sila. Potoa podnositelot na inicijativata naveduva deka Ustavot od 1991 godina predvidel pogo-lem krug na ~ovekovi prava i slobodi, no tie bile povredeni so odre-dbite na Zakonot za krivi~nata postapka, {to sega e vo primena, a vo delot {to gi regulira vonrednite pravni lekovi. Povredata bila nap-ravena na na~in {to obvinetiot, o{teteniot i javniot obvinitel ne-male ednakva polo`ba vo postapkata, {to bilo sprotivno na ~len 9 stav 1 i 2 od Ustavot.

Taka, po odnos na vonredniot praven lek, povtoruvawe na post-apkata se naveduva deka vo slu~aj koga postapkata povedena po priva-tna tu`ba ili obvinitelen akt na o{teteniot, zavr{ila so otfrlawe zaradi krivi~no delo "zloupotreba" od strana na sudijata, na barawe na o{teteniot za povtoruvawe na postapkata, ne bi moèlo da se smeta deka se otkaàl od ve}e iznesenite fakti i dokazi, bez da dade pisme-na izjava, a toa ne bilo predvideno vo Zakonot.

18

Bidej}i zakonot moèl da bide povreden ne samo na {teta na obvinetiot tuku i na {teta na o{teteniot, spored podnositelot na inicijativata, javniot obvinitel trebal da podnesuva barawe za za{t-ita na zakonitosta i koga zakonot e povreden na {teta na o{teteniot, a isto taka smeta deka osven javniot obvinitel pravo da go podnesat ovoj vonreden lek trebale da imaat i obvinetiot i o{teteniot.

Spored podnositelot na inicijativata na o{teteniot ne mu bilo dozvoleno da podnese barawe za vonredno preispituvawe na prav-osilna presuda, a isto taka ne bilo predvideno da se podnese vakov vo-nreden lek koga postapkata bila zavr{ena so re{enie, a ne so presuda.

Na krajot se istaknuva deka vo komentarite na Zakonot, vo de-lovite {to se zanimavaat so registarot na poimi nemalo dovolno jasni objasnuvawa {to se podrazbira pod odredeni poimi, me|u koi spa|al i poimot "vonreden praven lek".

Vo dopolnenieto na inicijativata se naveduva deka odredbite od Zakonot, bez da se poso~i to~no koi, gi povreduvaat ~lenovite 12, 13 i 14 od Ustavot, bidej}i Zakonot ne predvidel ednakva pravna polo`ba za obvinetiot i o{teteniot. Vo ovaa smisla se poso~uva deka i o{te-teniot trebal da ima pravo na odgovor na podnesenoto obvinenie, da ima pravo na àlba protiv odlukata na sudot, kako i pravo da podne-suva vonredni pravni lekovi i da prigovara na istite.

3. Sudot na sednicata utvrdi deka spored sodrìnata na ospore-niot ~len 391 stav 3 od Zakonot za krivi~nata postapka ("Slu`ben ve-snik na Republika Makedonija" br. 15/1997 i 44/2002), ako postapkata e zaprena poradi toa {to o{teteniot kako tuìtel se otkaàl od gone-weto ili spored zakonot se smeta deka se otkaàl, o{teteniot kako tuìtel ne moè da bara povtoruvawe na postapkata.

Vo ~lenot 392 stav 1 od Zakonot e predvideno pod koi uslovi moè krivi~nata postapka, zavr{ena so pravosilna odluka, da se po-vtori vo korist na osudeniot.

Spored ~len 393 stav 1 od Zakonot, barawe za povtoruvawe na krivi~nata postapka moàt da podnesat strankite i branitelot, a po smrtta na osudeniot barawe moàt da podnesat javniot obvinitel ako postapkata se vodela po negovo barawe ili licata navedeni vo ~len 351 stav 2 na ovoj zakon (licata {to moàt da izjavat àlba vo korist na obvinetiot). Vo stavot 2 na ovaa odredba e predvideno deka, barawe za povtoruvawe na krivi~nata postapka moè da se podnese i otkako osudeniot ja izdràl kaznata i bez ogled na zastarenosta, amnestijata ili pomiluvaweto. Vo stavot 3 od ovaa odredba e predvideno deka, ako sudot {to bi bil nadleèn za odlu~uvawe za povtoruvawe na krivi-~nata postapka (~len 394) doznae deka postoi pri~ina za povtoruvawe na krivi~nata postapka }e go izvesti za toa osudeniot, odnosno liceto koe e ovlasteno da go podnese baraweto.

Soglasno ~len 395 stav 1 od Zakonot, sudot so re{enie }e go otfrli baraweto ako vrz osnova na samoto barawe i na spisite od po-

19

rane{nata postapka utvrdi deka baraweto go podnelo neovlasteno lice ili deka nema zakonski uslovi za povtoruvawe na postapkata, ili deka faktite i dokazite vrz koi se zasnova baraweto ve}e bile izne-seni vo porane{noto barawe za povtoruvawe na postapkata {to e odbieno so pravosilno re{enie na sudot, ili deka faktite i dokazite o~igledno ne se podobni vrz osnova na niv da se dozvoli povtoruvawe, ili deka podnositelot na baraweto ne postapil spored ~len 394 stav 2 od ovoj zakon.

Protiv pravosilni sudski odluki i protiv sudskata postapka {to im prethodela na tie pravosilni odluki Javniot obvinitel na Re-publika Makedonija moè da podnese barawe za za{tita na zakonito-sta ako e povreden zakonot, soglasno ~len 403 od Zakonot.

Vo ~len 406 stav 1 od Zakonot e opredeleno deka, pri re{avawe-to na baraweto za za{tita na zakonitosta sudot }e se ograni~i samo na ispituvawe na povredite na zakonot na koi se povikuva podnositelot vo svoeto barawe. Vo stav 2 od ovaa odredba e predvideno, ako sudot na-jde deka pri~inite poradi koi ja donel odlukata vo korist na osude-niot postojat i za nekoj od soobvinetite vo pogled na koj ne e podi-gnato baraweto za za{tita na zakonitosta, }e postapi po slu`bena do-l`nost kako da postoi takvo barawe. Spored stav 3 od istata odredba, ako baraweto za za{tita na zakonitosta e podignato vo korist na osu-deniot, sudot pri donesuvaweto na odlukata e vrzan so zabranata pro-pi{ana vo ~len 369 od ovoj zakon (reformatio in peius).

Spored sodrìnata na ~len 411 stav 1 od Zakonot, obvinetiot {to pravosilno e osuden na kazna zatvor ili maloletniki zatvor moè da podnese barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda poradi povreda na zakonot vo slu~aite predvideni so ovoj zakon. Vo stavot 2 na ovaa odredba e opredeleno deka, barawe za vonredno preis-pituvawe na pravosilna presuda se podnesuva vo rok od eden mesec od koga obvinetiot ja primil pravosilnata presuda. Spored stavot 3 na ovaa odredba, obvinetiot {to ne koristel redoven praven lek protiv presudata ne moè da podnese barawe za vonredno preispituvawe na pravosilnata presuda osven ako so presudata na vtorostepeniot sud na-mesto osloboduvawe od kazna, sudska opomena, uslovna osuda ili pari-~na kazna e izre~ena kazna zatvor, odnosno namesto vospitna merka - kazna maloletni~ki zatvor. Vo stavot 4 od ovaa odredba e opredeleno deka, barawe za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda ne moè da se podnese protiv presudata na Vrhovniot sud na Republika Makedonija.

Vo ~lenot 413 od Zakonot decidno e nabrojano poradi koi pov-redi na odredbite na Zakonot za krivi~nata postapka moè da se pod-nese barawe za vonredno preispituvawe na pravosilnata presuda.

Spored sodrìnata na ~lenot 414 stav 1 od Zakonot, vakov vo-nreden lek moàt da podnesat osudeniot i negoviot branitel. Vo sta-vot 3 od ovaa odredba e opredeleno vo koi slu~ai }e dojde do otfrlawe

20

na podnesenoto barawe i koj e nadleèn da donese takvo re{enie. Spo-red stavot 4 od ovaa odredba, sudot nadleèn za odlu~uvaweto po bara-weto {to dostavil primerok od baraweto so spisite do tuìtelot {to postapuva pred toj sud, koj moè vo rok od 15 dena od denot na pri-emot na baraweto da podnese odgovor na baraweto.

4. Soglasno ~len 9 od Ustavot, gra|anite na Republika Makedo-nija se ednakvi vo slobodite i pravata nezavisno od polot, rasata, boj-ata na koàta, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i ve-rskoto uveruvawe, imotnata i op{testvenata polo`ba. Gra|anite pred Ustavot i zakonite se ednakvi.

^lenot 12 stav 1 od Ustavot opredeluva deka slobodata na ~ove-kot e neprikosnovena. Vo stavot 2 se opredeluva deka slobodata na ~o-vekot moè da se ograni~i samo so odluka na sud i vo slu~ai i postapka utvrdena so zakon, a stavovite 3, 4, 5 i 6 go razrabotuvaat pra{aweto za priveduvawe i li{uvawe od sloboda i vremetraeweto na merkata prit-vor.

Vo ~len 13 od Ustavot e opredeleno deka, liceto obvineto za krivi~no delo }e se smeta za nevino se dodeka negovata vina ne bide utvrdena so pravosilna presuda, (prezumpcija na nevinost), kako i toa deka liceto nezakonito li{eno od sloboda, pritvoreno ili nezakoni-to osudeno ima pravo na nadomest na {teta i drugi prava utvrdeni so zakon.

Spored ~lenot 14 od Ustavot, nikoj ne moè da bide kaznet za delo koe pred da bide storeno ne bilo utvrdeno so zakon ili so drug propis kako kaznivo delo i za koe ne bila predvidena kazna. Nikoj ne moè povtorno da bide suden za delo za koe ve}e bil suden i za koe e donesena pravosilna sudska odluka (ne bis in idem).

Vo ~lenot 98 stav 2 od Ustavot e opredeleno deka, sudovite se samostojni i nezavisni i sudat vrz osnova na Ustavot, zakonite i me|u-narodnite dogovori ratifikuvani vo soglasnost so Ustavot. Spored stavot 5 od ovaa odredba, vidovite, nadle`nosta, osnovaweto, organi-zacijata i sostavot na sudovite, kako i postapkata pred niv, se uredu-vaat so zakon, {to se donesuva so dvotretinsko mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici.

Vo ~lenot 139 od Zakonot za krivi~nata postapka dadeno e zna~-eweto na oddelnite izrazi {to se upotrebeni vo zakonot. Spored ovaa odredba, poimot "osomni~en" zna~i: lice protiv koe se vodi pretkri-vi~na postapka. Poimot "obvinet" zna~i: lice protiv koe se vodi ist-raga ili protiv koe e podignat obvinitelen akt, obvinitelen predlog ili privatna tu`ba i ovoj poim e op{to prifaten za upotreba vo pra-ktikata. Poimot "osuden" zna~i: lice za koe so pravosilna presuda e utvrdeno deka e krivi~no odgovorno za opredeleno krivi~no delo.

Poimot "o{teten" zna~i: lice ~ie {to nekakvo li~no ili imo-tno pravo e povredeno ili zagrozeno so krivi~noto delo, pritoa pod poimot lice se podrazbira kako fizi~ko taka i pravno lice.

21

Spored ovaa odredba, poimot "tuìtel" zna~i: javen obvinitel, privaten tuìtel i o{teten kako tuìtel, a koj od niv ja ima ulogata na tuìtel vo postapkata i pod koi uslovi e opredeleno so odredbite od Zakonot za krivi~nata postapka i Krivi~niot zakonik.

Poimot "stranki" gi opfa}a tuìtelot i obvinetiot. 5. Trgnuvaj}i od sodrìnata na ~lenot 139 od Zakonot za kri-

vi~nata postapka, kako i od sodrìnata na ostanatite odredbi od Za-konot, Sudot utvrdi deka obvinetiot, o{teteniot i javniot obvinitel vo krivi~nata postapka imaat to~no opredelena pravna, polo`ba so ja-sno opredeleni prava i obvrski za prezemawe na procesni dejstvija vo celokupnata postapka, vklu~uvaj}i gi i vonrednite pravni lekovi. Ottuka, odredeni dejstvija vo postapkata moàt da bidat prezemani od site u~esnici vo postapkata, spored zakonskoto re{enie, a pak drugi samo od oddelni u~esnici. Isto taka od zna~ewe e faktot {to obvi-netiot sekoga{ e postaven na sprotivnata strana od javniot obvinitel i o{teteniot i se dodeka javniot obvinitel ima uloga na tuìtel vo postapkata interesite na o{teteniot se za{titeni so dejstvijata {to gi prezema javniot obvinitel. Isto taka, spored odredbite na Zakonot, se do zavr{uvaweto na postapkata so pravosilna odluka, obvinetiot, javniot obvinitel, o{teteniot, o{teteniot kako tuìtel i privat-niot tuìtel se izedna~eni vo pravata da prezemaat procesni dejstvija naso~eni kon utvrduvawe na materijalnata vistina. Pritoa, soglasno ~len 59 stav 1 od Zakonot, o{teteniot kako tuìtel gi ima istite prava {to gi ima javniot obvinitel osven onie {to mu pripa|aat na javniot obvinitel kako dràven organ, {to vpro~em proizleguva i od negovata ustavno opredelena pol`ba.

Ottuka, spored Sudot ne bi moèlo da stane zbor za povreda na ustavniot princip za ednakvost na gra|anite vo slobodite i pravata pred Ustavot i zakonite, garantiran vo ~lenot 9 od Ustavot. Do povre-da na ovoj princip bi moèlo da dojde koga pome|u gra|anite so ista pravna polo`ba, vo osporeniot zakon ili drug akt, e napraven razli-~en praven tretman po odnos na prava i slobodi, a kako rezultat na ra-zlikite pome|u gra|anite po odnos na: polot, rasata, bojata na koàta, nacionalnoto i socijalnoto poteklo, politi~koto i verskoto uveruva-we, imotnata i op{testvenata polo`ba.

6. Bidej}i inicijativata sodrì navodi za nesoglasnost na odredbite od Zakonot {to se odnesuvaat na razli~ni vonredni pravni lekovi od razli~ni aspekti, Sudot pristapi kon analiza na navodite po odnos na sekoj od oddelnite vonredni pravni lekovi.

Za vonredniot praven lek povtoruvawe na postapkata ili spo-renite ~lenovi: 391 stav 3, 392 stav 1, 393 i 395 stav 1 od Zakonot, za-edni~ki navod na podnositelot na inicijativata e deka ne bile vo sog-lasnost so ~lenovite 9, 12, 13 i 14 od Ustavot, od pri~ina {to spored osporenite odredbi ne bi moèlo da se smeta deka o{teteniot se otka-àl od natamo{no gonewe bez da dade pismena izjava za toa (se misli

22

posebno na ~lenot 391 stav 3 ). Po odnos na ovoj navod, spored ocena na Sudot odredbite ne mo-

àt da se stavat pod somnenie po odnos na nivnata soglasnost so Usta-vot, bidej}i vo ~lenot 58 od Zakonot e regulirano koga }e se smeta deka o{teteniot se otkaàl od gonewe i na koj na~in treba da bide da-dena ili manifestirana takvata izjava.

7. Nesoglasnosta na ~lenovite 403 i 406 od Zakonot so ustavni-te odredbi podnositelot na inicijativata ja sogleduva vo toa {to za-konot moèl da bide povreden ne samo na {teta na obvinetiot tuku i na {teta na o{teteniot, pa javniot obvinitel trebal da podnesuva ba-rawe za za{tita na zakonitosta i koga zakonot e povreden na {teta na o{teteniot, a isto taka smeta deka osven javniot obvinitel pravo da go podnesat ovoj vonreden lek treba da imaat i obvinetiot i o{tete-niot.

Javnoto obvinitelstvo, spored ~lenot 106 od Ustavot kako edi-nstven i samostoen dràven organ gi vr{i svoite funkcii vrz osnova na Ustavot i zakon. Eden od tie zakoni e i Zakonot za krivi~nata post-apka, a vo ~len 403 vo nadle`nosta na javniot obvinitel e predvideno da moè da podigne barawe za za{tita na zakonitosta ako e povreden zakonot, bez da se akcentira dali toa e vo slu~aj na povreda na zakonot na {teta ili vo korist na obvinetiot. Od druga strana, inicijativa za pokrenuvawe na ovoj vonreden lek moàt da dadat kako obvinetiot taka i o{teteniot, odnosno o{teteniot kako tuìtel ili privaten tu-ìtel.

Ottuka, ekskluzivnoto pravo na javniot obvinitel da go pokre-ne ovoj praven lek, spored mislewe na Sudot ne zadira vo pra{aweto za ednakov tretman na obvinetiot i o{teteniot, bidej}i ~lenot 403 od Zakonot ne pravi razlika po odnos na pravecot vo koj e napravena po-vredata na zakonot na {teta ili vo korist na to~no opredelen u~esnik vo postapkata.

Po odnos na ovoj vonreden praven lek od posebno zna~ewe e oko-lnosta {to javniot obvinitel ne nastapuva kako stranka vo postapkata tuku kako dràven organ koj ima objektivna mo`nost da sledi dali se napraveni povredi na zakon. Vo slu~aj koga takva konstatacija na ja-vniot obvinitel }e bide potvrdena od Vrhovniot sud na Republika Ma-kedonija, efektot od uvaùvaweto na ovoj vonreden lek }e se odrazi preku: sogleduvaweto vo pravilnata primenata na zakonite, voedna~u-vaweto vo primenata na zakonite i otstranuvaweto na idni takvi pov-redi, {to vo krajna linija e vo funkcija na ustavniot princip za vla-deewe na pravoto (~len 8 stav 1 alineja 3 od Ustavot).

8. Spored podnositelot na inicijativata osporenite ~lenovi 411 stav 1 do 4, 413 i 414 stav 1, 3 i 4 od Zakonot ne bile vo soglasnost so Ustavot, bidej}i na o{teteniot ne mu bilo dozvoleno da podnese ba-rawe za vonredno preispituvawe na pravosilna presuda, a isto taka ne bilo predvideno da se podnese vakov vonreden lek koga postapkata

23

bila zavr{ena so re{enie, a ne so presuda. Po ocena na Sudot, vakvata pravna polo`ba proizleguva od ka-

rakterot na ovoj vonreden lek i pravnata cel {to bi trebala da se po-stigne so negovoto podnesuvawe. Imeno, ovoj vonreden lek, spored ~le-not 411 stav 1 od Zakonot e rezerviran samo za obvinetiot od pri~ina {to e povrzan so izre~ena kazna zatvor ili maloletni~ki zatvor, a so cel osudenoto lice da bara preispituvawe na presudata kako bi se otstranile mo`nite povredi na zakonot storeni na negova {teta. Toa zna~i deka vakov vonreden lek ne moè da podnese ni javniot obvini-tel ni o{teteniot. Toa {to e predvideno vakov vonreden lek da se po-dnese za preispituvawe na pravosilna presuda, no ne i za pravosilno re{enie, proizleguva od faktot {to osudata na kazna zatvor i na ma-loletni~ki zatvor se izrekuva edinstveno vo forma na presuda.

Isto taka, treba da se naglasi deka baraweto za vonredno pre-ispituvawe na pravosilnata presuda e vovedeno zaradi zasiluvawe na pravata na gra|anite, me|utoa kako takov ovoj vonreden lek moè da go koristi samo obvinetiot, no ne i o{teteniot, o{teteniot kako tuì-tel, privatniot tuìtel i javniot obvinitel. Nasproti ovoj vonreden lek, obvinitelot moè da go koristi baraweto za za{tita na zakoni-tosta, koga zakonot e povreden na {teta ili vo korist na site gorena-vedeni lica.

Vo sekoj slu~aj, spored odredbite na Zakonot, dokolku nekoj od spomenatite vonredni lekovi bide usvoen i dojde do ukinuvawe na pra-vosilnata odluka, vo novata postapka site navedeni lica ja zazemaat istata prava polo`ba {to ja imale kako pred ukinuvaweto na odluka-ta.

9. Od navodite na podnositelot na inicijativata proizleguva deka se ukaùva na nesoglasnost na osporenite odredbi od Zakonot so ~lenot 9 od Ustavot, no po odnos na toa vo {to se sostoi nesoglasnosta na odredbi so ~lenovite 12, 13 i 14 od Ustavot nema konkretni navodi. Vo sekoj slu~aj po ocena na Sudot, osporenite odredbi ne bi moèle da se stavat pod somnenie po odnos na nivnata soglasnost so ~lenot 12 od Ustavot, od pri~ina {to ne go reguliraat pra{aweto za uslovite pod koi edno lice moè da bide li{eno od sloboda, kako i uslovite za opredeluvawe na pritvorot i negovoto vremetraewe. Isto taka, ovie odredbi ne moàt da se stavat pod somnenie po odnos na nivnata sogla-snost so ~lenovite 13 i 14 od Ustavot, bidej}i spored nivnata procesna sodrìna ne gi zasegaat ustavnite principi za prezumpcija na nevino-sta i predvidenost na krivi~nite dela vo zakonot, kako i zabranata za povtorna osuda za isto krivi~no delo na isto lice.

Od druga strana soglasno ~len 98 stav 5 od Ustavot, postapkata {to se vodi pred sudovite se ureduva so zakon, {to zna~i deka Ustavot ne ja regulira sodrìnata na postapkite {to se vodat pred sudovite, pa zakonodavecot ima celosna sloboda vo ramkite na Ustavot, da gi uredi postapkite.

24

10. Zaedni~ko za navodite od inicijativata po odnos na site vo-nredni pravni lekovi predmet na ovaa ustavnosudska ocena e deka po-dnositelot na inicijativata poso~uva na otsustvo na odredeni zako-nski re{enija i naveduva {to bi trebalo da sodràt osporenite odre-dbi spored negovata zamisla. Po odnos na ovie navodi, se trgna od oko-lnosta {to vo nadle`nost na Ustavniot sud, spored ~len 110 od Usta-vot, ne spa|a ocena na ustavnost i zakonitost na odredbi ili delovi od odredbi {to bi trebalo da bidat sodràni vo osporenite akti, tuku ocenuvawe ustavnost i zakonitost na odredbi {to se sodràni vo akti-te predmet na ustavnosudska ocena. Ova od pri~ini {to Sudot nema pozitivna normativna dejnost i takvata dejnost pripa|a vo nadle`nost na Sobranieto na Republika Makedonija.

Isto taka, spored ~len 110 od Ustavot, Ustavniot sud ne e nad-leèn da ja ceni soglasnosta na komentarite na konkretni zakoni, bi-dej}i komentarite na zakonite nemaat pravno obvrzuva~ko dejstvo, tie ne se kreacija na organite nadle`ni za donesuvawe na zakoni i sluàt za olesnuvawe vo primenata na zakonite. Spored istata ustavna odre-dba Sudot ne e nadleèn da ja ceni i me|usebnata soglasnost na odre-dbite od zakonot {to prestanal da vaì i zakonot {to e vo sila.

11. Od iznesenite pri~ini Sudot odlu~i kako vo to~kata 1 od ova re{enie.

12. Ova re{enie Sudot go donese vo sostav od pretsedatelot na Sudot Liljana Ingilizova - Ristova i sudiite: d-r Trendafil Ivanov-ski, Mirjana Lazarova - Trajkovska, Ixet Memeti, d-r Bajram Poloà-ni, Igor Spirovski i d-r Zoran Sulejmanov.

Re{enieto za nepoveduvawe na postapka za ocenuvawe ustavno-sta na ~lenot 403 od Zakonot za krivi~nata postapka, Sudot go donese so mnozinstvo glasovi.

25

2. U. br. 118/2003 (16. 06. 2003)

Osporen akt

^len 1, 2 i 4 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zako-

not za Republi~kiot sudski sovet (SV RM, 43/200)

Pri~ini za osporuvawe

1. Vo inicijativite najprvin se osporuva ~l. 1 Zakonot za izme-nuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za Republi~kiot sudski sovet (vo natamo{niot tekst ZidZRSS), taka {to se naveduva deka so nego se re-gulira materija koja neposredno e regulirana so samiot Ustav (Ama-ndmanot XIV) so {to se derogirale (se stavale nadvor od sila) usta-vnite normi, {to }e re~e - samiot Amandman XIV.

Vo taa smisla se naveduva: - deka Sobranieto na RM izborot za ~lenovite na RSS go vr{e-

lo vrz osnova na ustavnite odredbi (~l. 104) - so negova neposredna primena - a ne vrz osnova na Zakon, za{to uslovite i postapka za izbor ~lenovite na RSS ne bila zakonska tuku ustavna materija.

- deka samiot ~in na zakonsko regulirawe na ustavna materija bil ustavno zabranet (ne e dozvoleno so zakon da se reguliraat pra{awa koi prethodno se regulirani so zakonski normi) i deka ne mo`el da bide vo soglasnost so ustavot, propis koj regulira identi~na materija so Ustavot (bila isklu~ena mo`nosta isto pra{awe da se regulira so Ustavot i so zakonot, a dokolku toa se slu~i, takviot zakon bil neustaven).

Ottamu, proizleguvalo deka Sobranieto ja nadminalo svojata nadle`nost so toa {to so zakon reguliralo pra{awe koe prethodno ve}e e regulirano so Ustavot:

- za{to pri eventualna promena na osporenata odredba vo za-konot, prakti~no mo`elo da se vr{i promena na Ustavot,

- i za{to pri kolizija na edna ustavna i edna zakonska norma do koja do{lo zatoa {to tie imaat identi~en predmet na regulirawe, prednost imala ustavnata norma i deka ottuka osporeniot ~l. 1 nema nikakvo pravno dejstvo.

2. Vo inicijativata natamu se osporuva i ~l. 2 od ZidZRSS. Toa se pravi so istaknuvawe na slednata teza: Zakonot, sprotivno na ~l. 104 st. 3 od Ustavot, vostanovuva nov uslov za izbor na ~lenovite na RSS, a toj uslov bil neispolnuvawe na uslovi za penzija, i ottamu se

26

izvlekuvaat slednive zaklu~oci: - deka ~l. 2 od ZidZRSS e neustaven, za{to so samoto toa {to

Ustavot vo ~l. 104 ne ja propi{al izre~no mo`nosta so zakon da se re-guliraat uslovite za izbor na ~lenovite na RSS, Ustavot go zabranu-val takvoto zakonsko regulirawe, ili poinaku, postoela implicitna ustavna zabrana so zakon da se propi{at uslovi za predvremen pre-stanok na mandatot (osven za slu~aite koga toa Ustavot izre~no go dozvoluval) i,

- deka so osporeniot ~len se povreduvale odredbite na Ustavot za ~ovekovite prava, odnosno se vr{ela diskriminacija sprema ista-knati pravnici koi ispolnile uslovi za starosna penzija da bidat izbrani za ~lenovi na RSS. So toa se povreduvale ~l. 23 (se naru{u-valo pravoto sekoj gra|anin da u~estvuva vo vr{eweto na javnite fu-nkcii) i ~l. 54 st. 1 od Ustavot (se naru{uvalo na~eloto spored koe slobodite i pravata na ~ovekot i gra|aninot moàt da bidat ograni-~eni samo vo slu~ai utvrdeni so Ustavot).

3. Podnesitelite na inicijativata go osporuvaat i ~l. 4 od ZidZRSS, so toa deka bil vo direktna sprotivnost so ~l. 104 st 3, ~l. 51 st. 1 i 133 od Ustavot. Vo taa smisla vo inicijativite se iznesuva deka:

- So ~l. 4 od ZidZRSS nedopu{teno se prekinuval ustavno utvr-deniot mandat na ~lenovite na RSS, poradi {to istiot ne bil vo sog-lasnost so ~l. 104 st. 3 od Ustavot. Vremeto na koe se izbiraat ~le-novite na Sovetot opredeleno so Ustavot, ne moèlo da se menuva so zakon. Ili poinaku, Amandmanot XIV ne sodrèl osnov za donesuvawe zakon so koj }e se regulira negovata primena, {to zna~elo deka toj se primenuva direktno i vo celost. Ottuka proizleguvalo deka na~inot na koj treba da se izberat trojca od ~lenovite na Sovetot propi{an so Amandman XIV na Ustavot, moèl da se primenuva samo po istekot na mandatot na postojniot sostav: bidejki so ovoj Amandman samo se do-polnuva st. 2 na ~l. 104 od Ustavot koj se odnesuval na na~inot na izbor, a ne i na mandatot (vremeto na izbor) na ~lenovite na Sovetot.

- Vo inicijativite, isto taka, se veli deka, osporeniot ~len 4 od Zakonot, bil postaven vo pozicija na norma koja ima primat vo odnos na ustavnite normi, poradi {to bil vo direktna sprotivnost so ~l. 104 st. 3 vv. so ~l. 51 st. 1 od Ustavot, zatoa {to so ovaa ustavna norma se propi{uvalo skratuvawe na ustavno utvrdeniot mandat na po-stojnite ~lenovi na RSS, a voedno i nastapuvawe na pravni posledici koi Ustavot ne gi propi{al.

- I kone~no, deka so osporeniot ~l. 4 od Zakonot se prekr{uva ~l. 133 od Ustavot, vo koj e propi{ano deka samo so Ustaven zakon mo-èlo da se regulira sproveduvawe na Ustavot.

27

Pravno mislewe

Ad. ~l. 1 vo ~l. 7 se dodava nov stav koj glasi:

Trojca ~lena na Sovetot se izbiraat so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj

pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija

Kako {to spomnavme, ~l. 1 od ZidZRSS, podnositelite na ini-

cijativite go osporuvaat so naodot: so zakon ne e dozvoleno da se re-guliraat pra{awa koi prethodno se regulirani so ustavni normi, odnosno deka ne moè da bide soglasen so Ustavot zakon koj regulira identi~na materija - vo takov slu~aj zakonot bil neustaven.

1. Na{e mislewe e deka so osporuvaweto na navedeniot ~len se nastojuva da se otvori ve{ta~ka dilema: dali odredeni odredbi od Ustavot moàt da se prenesuvaat vo zakon. Za nametnuvaweto na takva dilema, i ottamu za obidot da se osporuva navedeniot ~len, ednostavno nema nikakva pravna logika nitu osnova. Imeno, nepobiten e faktot deka vo zakonodavnata praktika ima brojni slu~ai na prenesuvawe vo zakon na sodrìnata na tektovi od ustavni odredbi. Toa se pravi od niza pri~ini: zaradi podobruvawe na sistemati~nosta na zakonot, na negovata jasnost i preglednost, zaradi istaknuvaweto na zna~eweto na prezemenata ustavna odredba, zaradi potenciraweto na odredeni na-~ela, koi kako ustavni postulati i ottamu kako su{testveni vrednosti na na{iot op{testven i praven sistem, dobivaat posebno mesto i zna-~ewe tokmu vo konkretniot zakon, itn.

Kako primer za poslednoto, dovolno e ako gi sporedime ~l. 13 st. 1 od Ustavot so ~l. 2 st. 1 ZKP (prezumcija na nevinost), ili ~l. 14. st. 1 Ustav so ~l. 1 KZ (na~elo na zakonitost). Ako se sledat apodi-kti~nite tvrdewa od inicijativata i ovde mora da se izvle~at istite zaklu~oci, a tie ednakvo vodat kon slednive apsurdni rezultati:

- deka neposrednoto prezemawe na ovie na~ela vo KZ i ZKP od Ustavot e ustavno zabraneto,

- deka so samiot toj fakt so niv se derogiraat ustavnite normi, - odnosno deka ovie na~ela ostanuvaat bez kakvo i da e pravno

dejstvo. Ili, so drugi zborovi, samo zaradi prezemaweto od Ustavot,

prezumcijata na nevinost i na~eloto na zakonitost se ustavno zabra-neti, go derogiraat ustavot i nemaat nikakvo pravno dejstvo.

Vo toj kontekst, za odbeleùvawe e i toa deka st. 1 od ~l. 7 ZRSS (koj inaku ne se osporuva so podnesenata inicijativa), isto taka e prezemen od ~l. 104 st. 1-3 od Ustavot, dodeka pak vo inicijativata se osporuva samo sega st. 2 od istiot ~l. 7, poradi toa {to bil prezemen od Amandmanot XIV od Ustavot. Ova e go podvlekuvame ottamu {to vo

28

edna od inicijativite se tvrdi deka tokmu ZRSS (SV RM, br. 80/1992) bil primer so koj se potvrduvalo praviloto {to go zastapuva podnosi-telot: deka so zakon ne e dozvoleno da se regulira ustavna materija, i toa ottamu {to vo toj zakon navodno ni{to ne bilo prezemeno od Usta-vot.

Iako moàt da se naveduvaat i brojni drugi vakvi primeri, sme-tame deka se sosema dobvolni ve}e iznesenite dva. Ovde, me|utoa, e zna-~ajno da se naglasi deka vo ~l. 1 ZidZRRS (koja stanuva st. 2 od ~l. 7 na Zakonot), se raboti, isto taka, za edno su{testveno na~elo, so op{t karakter - ovde za tn. Badinterovo na~elo, koe, tokmu zaradi negovata primena se pomestuva vo zakon vo koj moè da ja ima svojata delotvo-rnost. So drugi zborovi, kako {to prezumcijata na nevinost i na~elo-to na zakonitost dobivaat delotvorno zna~ewe vo KZ, ZKP i so niv sli~ni zakoni, sosema ednakov e slu~ajot i so pomestuvaweto na Badi-nterovoto na~elo vo ZRSS, vo koj{to, vpro~em, ova na~elo ja nao|a svojata smisla, svojot ratio legis i konkretna realizacija.

Od navedenoto, kako i od faktot deka vo na{iot praven sistem nikade nema izri~na ili kakva i da e druga zabrana deka odredbite od Ustavot ne moàt da bidat i zakonska sodrìna (deka so zakon ne moè da se regulira ona {to ve}e e regulirano so Ustavot), smetame deka ne se osnovani navodite od inicijativata deka so ~l 1 od ZidZRSS se sta-vat nadvor od sila ustavnite normi koi neposredno ja reguliraat ovaa materija. Nakratko, samoto prezemawe na ustavnite odredbi vo ospo-reniot, nitu vo koj i da e drug zakon, ne gi pravi zakonite avtomatski protivustavni.

2. Spored toa smetame deka osporeniot ~l. 1 od ZidZRSS ne e vo sprotivnost so ~l. 104 od Ustavot, odnosno ne moè da se postavi pra-{aweto za negovata soglasnost so Ustavot.

Ad. ~l. 2 vo ~l. 9 se dodava nov st. 3 koj glasi:

^lenot na Sovetot se razre{uva ako gi ispolnuva uslovite za starosna penzija

^l. 2 od ZidZRSS se osporuva so tezata deka Zakonot, sprot-

ivno na ~l. 104 st. 3 od Ustavot, vostanovuva nov uslov za izbor na ~le-novite na RSS - uslovot neispolnuvawe uslovi za penzija.

1. Pritoa interesno e deka eden od podnositelite: a) najprvin go negira sopstveniot stav (stavot deka ovde se ra-

boti za nov uslov za izbor na ~lenovite na RSS) so sosema ispravno tvrdwe: "Nevozmo`no e da se izbere na funkcija lice, koe duri i pred da bide izbrano, gi ispolnuva uslovite za da bide razre{eno od nea."

Ako e toa taka, a taka e, od ovoj zaklu~ok, na podnositelot na inicijativata trebalo da mu bilo jasno deka ovde ne se raboti za zako-nski uslov za izbor, tuku za zakonski uslov za prestanok na mandatot.

29

b) no, podnositelot na inicijativata lesno se otkaùva od pre-thodno iznesenoto i zaradi osporuvawe na ~l. 2 od ZidZRSS, natamu tvrdi i isklu~ivo opstojuva vrz dokaùvaweto na sprotivnata teza - deka ovde se rabotelo za uslov za izbor na ~lenovite na RSS, a ne za uslov za nivno razre{uvawe.

Takvata teza se podrùva so slednoto tvrdewe: "Uslovot od ~l. 2 ZidZRSS bil formuliran negativno, vo forma na uslov koj edno lice ne treba da go ispolnuva, za da moè da bide izbrano za ~len na RSS." Otamu proizleguvalo deka navodniot uslov za izbor na ~lenovi na RSS (neispolnuvaweto na uslovi za starosna penzija) moèl da se formulira sekako, pa i na sledniov na~in: "Za ~len na Sovetot ne moè da se izbere lice koe ispolnuva uslovi za penzija". Takva for-mulacija spored podnositelot na inicijativata, bila mo`na, ne pre~e-lo da se iskoristi vo zakon, odnosno: "Seedno bilo kako }e se postavi formulacijata na zakonskata odredba, za{to nejzinoto pravno dejstvo bilo identi~no i (sprotivno so ~l. 104 st. 3 Ustav) zna~ela vostanovu-vawe nov uslov za izbor na ~lenovite na RSS.

Do kakvi posledici doveduva ovoj stav, lesno moè da se zabe-lì ako se primeni i vrz ostanatite uslovi za razre{uvawe na ~leno-vite na RSS. Imeno spored ovaa apsurdna logika i uslovite za razre-{uvawe od ~l. 9 st. 1 i 2 ZRSS, kako i od koj bilo drug zakon, od uslovi za razre{uvawe stanuvaat uslovi za izbor so samoto toa {to zakonoda-vecot ili koj i da e drug, ima volja da gi preformulira, pa duri i bez toa (kako {to se tvrdi vo inicijativata), i toa na sledniov na~in:

- za ~len na Sovetot, ili nekoja druga funkcija ne moè da se izbere lice, koe i pred da e izbrano, podnese ostavka, ili

- namerno preteruvam (kako {to toa, vpro~em, se pravi i vo ini-cijativata), ako pretpostavime deka smrtta vo nekoj zakon e predvide-na kako uslov za prestanok na mandatot, toga{ za ~len na taa funkcija ne moè da bide izbrano lice koe umrelo.

Pri dokaùvawe na ova teza, namerno ili slu~ajno, se koristi vo naukata poznatata gre{ka na irelevantnost (logi~ka gre{ka). Ovde ne stanuva zbor za metod na tolkuvawe na zakonskite normi, tuku za tehnika na polemizirawe vo logikata nare~ena metabazis eis allogenos. Taa se primenuva toga{ koga ne se saka da se dokaè ili pobie spor-nata teza, tuku druga od nea razli~na - prevrtena teza. Ovde, vsu{nost, se raboti za drasti~en oblik na zamena na tezi, a za da se uspee vo toa na pomo{ se povikuva i logi~kopravnata tehnika na tolkuvawe argume-ntum a contrario, koja patem re~eno, ovde nema nikakva smisla, ottamu {to ne samo {to doveduva do sosema sprotivni, tuku i do apsurdni rez-ultati od onie {to bi se dobile so primena na - tehnikata na tolku-vawe nare~ena argumentum a simile.

Navedenoto najprvin ne obvrzuva sosema nakratko da potsetime vo {to se sostoi razlikata me|u argumentum a contrario i argumentum a simile.

30

Argumetum a simile, dokaz (zaklu~uvawe) po sli~nost, dozvolena analogija, analogija intra legem pretstavuva popolnuvawe na pravna pra-znina na edna norma so druga norma vrz osnova na sli~nost (za konk-reten slu~aj se re{ava vo ramkite na zakonot - intra legem). Argumentum a simile ili analogija, zna~i dozvoluvawe edna pravna norma, primenli-va vrz eden slu~aj, da moè da se primeni vrz drug slu~aj, koga ovoj su-{tinski e sli~en (se poklopuva) so prviot, ili poinaku primenuvawe vrz eden slu~aj koj ne e reguliran so op{ta pravna norma (pravna pra-znina) na pravna norma koja e predvidena za nekoj drug slu~aj koj so nego e sli~en, tokmu zaradi taa sli~nost.

Pritoa, poznato e deka postoi: zakonska analogija (analogia le-gis) - smislata na normata se izvlekuva od opredelena norma reguli-rana na drug sli~en na~in, i pravna analogija (analogia iuris) - smislata na normata se izvlekuva od pravniot poredok vo celina (od duhot na celokupnoto pravo).

Obratna tehnika na tolkuvawe na pravnite normi na analogija-ta e tehnikata na tolkuvawe nare~ena argumentum a contrario, ottamu {to sluì za popolnuvawe pravna praznina na na~in sprotiven od ana-logijata. Argumentum a contrario, dokaz (zaklu~uvawe) od sprotivnost (razli~nost) se koristi ako edna norma pretstavuva isklu~ok od op{t-ite pravila. Toga{ takvata norma ne se primenuva nadvor od toj isklu-~itelen slu~aj. Ovde, za razlika od analogijata, se raboti za nedozvo-luvawe edna pravna norma primenliva vrz eden slu~aj, da se primenuva vrz drug slu~aj, koga vtoriot slu~aj su{tinski ne e sli~en (se razliku-va, ne se poklopuva) so prviot.

Po ovie ukaùvawa moème da se vratime kon utvrduvawe na odnosot me|u analogijata i agrumentum a contrario

Ovoj odnos e prili~no sloèn i ottamu ~esto pogre{no se sfa-}a. êstopati se veli deka toa se paralelni tehniki na tolkuvawe i deka podednakvo moè da se upotrebi ednata ili drugata od niv i deka toa e s edno, odnosno podednakvo opravdano. Za{to, ako dva slu~ai se sli~ni, a od niv edniot pretstavuva pravna praznina, toa zna~i deka me|u niv ima i istovetni i razli~ni elementi. Ottamu, istovetnite elementi moèle da bidat pri~ina za primena na analogijata, a razli-~nite za primena na argumentum a contrario. Ova gledi{te, me|utoa e po-gre{no, ottamu {to ne e s edno dali }e se primeni edniot ili drugiot vid na logi~ko-pravno tolkuvawe. Ako se raboti za su{tinska sli~ni slu~ai, doa|a predvid samo primenata na analogijata, i obratno ako se raboti za slu~ai koi se razli~ni, se primenuva samo argumentum a co-ntrario.

Spored toa, od primenata na argumentum a contrario, na ponosi-telot na inicijativata, vo konkretniot slu~aj proizleguva: "So samo-to toa {to Ustavot vo ~l 104 ne ja propi{al izre~no mo`nosta so zakon da se reguliraat uslovite za izbor na ~lenovite na RSS, Ustavot zabranuva zakonsko regulirawe za izbor na ~lenovite na RSS."

31

Me|utoa, primenata vrz ovoj slu~aj na logi~kiot metod argume-ntum a simile (analogija) vodi kon sosema sprotiven rezultat: "So samo-to toa {to Ustavot vo ~l 104 ne ja propi{al izre~no mo`nosta so zakon da se reguliraat uslovite za izbor na ~lenovite na RSS, Ustavot ne zabranuva, tuku dopu{ta zakonsko regulirawe za izbor na ~lenovite na RSS."

Vo vakvi slu~ai najdobar kriterium za proverka na vistinata e argumentum ad absurdum, koj se koristi za da se dokaè neispravnosta na eden zaklu~ok so apsurdnosta na rezultatot {to bi se dobil so negovo-to prifa}awe. So negova primena vo konkretniot slu~aj se ovozmo-ùva da se proveri ispravnosta ili besmislenosta na rezultatot {to proizleguva od primenata na prvata, odnosno vtorata logi~kopravna tehnika. Ottamu, po logikata na rabotite, do ispraven rezultat ovde doveduva samo primenata na analogija. Spored nea, ako so ~l. 2 od ZidZRSS se dodava u{te eden uslov za razre{uvawe na ~len na Sove-tot, pokraj postojnite uslovi, proizleguva deka e pravo na zakonodave-cot so zakon da utreduva i drugi uslovi za razre{uvawe na ~lenovite na Sovetot.

Vo prilog na zaklu~okot deka ispolnuvaweto na uslovite za starosna penzija e uslov za razre{uvawe na ve}e izbrani ~lenovi na Sovetot, a ne uslov za niven izbor, i ottamu deka e pravo na zakonoda-vecot so zakon da utreduva i drugi uslovi za razre{uvawe na ~lenovite na Sovetot, govori i odredbata od ~l. 32 st. 5 od Ustavot. Soglasno, taa odredba ostvaruvaweto na pravata na vrabotenite i nivnata polo`ba se utreduvaat so zakon i so kolektivni dogovori.

I kone~no, takviot stav vo celost e podràn i od ustavnosud-skata praktika.

Imeno, Ustavniot sud so Re{enie 23/1999 od 12. 05. 1999, ne po-vede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l. 31 st. 1 t. 3 od Zakonot za javnoto obvinitelstvo (SV RM, br. 80/1992, 19/1993 i 9/1996).

Vo ovoj predmet spored navodite vo inicijativata imenuvaweto na nositelite na javnoobinitelskata funkcija soglasno Ustavot go vr{elo Sobranieto na RM za vreme od {est godini. Me|utoa, so ospo-renata odredba od ZJO, eden od osnovite za razre{uvawe na nositelite na javnoobvinitelskata funkcija e koga se ispolneti uslovite za starosna penzija, {to zna~elo deka javniot obvinitel i negovite zame-nici moèle da bidat razre{eni od funkcija i pred istekot na ma-ndatot za koj se izbrani, odnosno pred istekot na {est godini.

Spored misleweto na Sudot, ne e sporno deka so Ustavot e ure-den mandatot na javnite obviniteli za vreme od {est godini, me|utoa Ustavot ne go uredil i pra{aweto za negoviot prestanok {to zna~i deka prepu{til ova pra{awe da se uredi so zakon.

Trgnuvaj}i od ustavnata opredelba deka javnoto obvinitelstvo svoite funkcii gi vr{i vrz osnova i vo ramkite na Ustavot i zakon i vo ovaa smisla so Zakonot za javno obvinitelstvo, me|u drugoto se utv-

32

rduvaat uslovite i postapkata za imenuvawe i razre{uvawe na obvi-nitelite i nivnite zamenici, spored misleweto na Sudot, mandatot od {est godini za vr{ewe na ova funkcija predviden so Ustavot ne go ograni~uva zakonodavecot so zakon kako osnov za razre{uvawe da go utvrdi i osnovot ispolnuvawe na uslovite za starosna penzija.

So ogled na toa {to so Ustavot ne e uredeno pra{aweto za ra-zre{uvaweto na javnite obviniteli i nivnite zamenici, odnosno Usta-vot toa pra{awe go prepu{til na zakonot, Sudot oceni deka ne moè da se postavi pra{aweto za neustavnosta na osporenata odredba od za-konot so ~l. 106 od Ustavot.

Soglasno navedenoto, nesporno e deka so Ustavot ne se predvi-deni uslovi za razre{uvawe na ~lenovite na RSS, nitu pak drugi uslo-vi pod koi mandatot na ~lenovite moè da prestane pred istekot na mandatot od {est godini utvrden so Ustavot, {to zna~i deka Ustavot prepu{til ovie pra{awa da se uredat so zakon. Ottuka, iako mandatot na ~lenovite na Sovetot soglasno Ustavot e {est godini, smetame deka nema pre~ki so zakon, vo konkretniot slu~aj so ZRSS da se reguliraat uslovite za prestanok na mandatot, odnosno za razre{uvawe na ~leno-vite na Sovetot, me|u koi kako uslov za razre{uvawe na ~lenovite na Sovetot e i ispolnuvaweto na starosna penzija.

2. Vrz osnova na iznesenoto smetame deka ne moè osnovano da se postavi pra{aweto za soglasnosta na ~l. 2 od ZidZRSS.

Ad. ~l. 4

Postapkata za izbor na noviot sostav na site ~lenovi na

Sovetot, soglasno so odredbite na ovoj zakon, }e otpo~ne vo rok od 15 dena od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon

Izborot na ~lenovite na Sovetot, soglasno so odredbite na ovoj zakon, }e se izvr{i najdocna vo rok od 60 dena od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon

So denot na izborot na ~lenovite na sovetot, soglasno so stavoite 1 i 2 na ovoj ~len, im prestanuva mandatot na ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet od postojniot sostav na sovetot.

[to se odnesuva do ~l. 4 od ZidZRSS, podnesitelot na inicija-tivata go osporuva so tvrdeweto deka bil vo sprotivnost so Ustavot, od ve}e iznesenite pri~ini.

1. So osporeniot ~l. 4 od Zakonot, se precizira rokot vo koj treba da zapo~ne postapkata za izbor na noviot sostav na site ~lenovi na Sovetot i rokot vo koj }e se izvr{i izborot na ~lenovite na Sove-tot. So ovoj ~len se opredeluva i deka so denot na izborot na ~leno-vite na Sovetot, im prestanuva mandatot na ~lenovite od postojniot sostav na Sudot.

^lenot 4 ima karakter na preodna odredba koja {to e potrebna

33

zaradi usoglasuvawe na zateknatata sostojba so ~lenovite na Sovetot so ustavniot Amandman XIV ~ija sodrìna e prezermena i vo ~l. 1 od ZidZRSS. Ova e osobeno potrebno so ogled na toa {to pri usvojuvawe-to na ustavnite amandmani ne e donesen Ustaven zakon za nivno spro-veduvawe, taka {to moè da se pretpostavi deka zateknatite pravni sostojbi moàt da se odrùvaat neopravadano dolgo vreme.

Inaku, ~l. 4 ima vremen karakter, taka {to po izborot na novi-ot sostav na RSS, toj nema pravno dejstvo.

Ako celta na Zakonot, me|u drugoto, e operacionalizacija na ustavniot Amandman XIV, odnosno ovozmoùvawe trojca ~lenovi na Sovetot da se izberat so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj prateni-ci, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj prateni-ci koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo RM, vo toj slu-~aj proizleguva deka osporeniot ~len 4 od Zakonot e vo funkcija na primena na soodvetnite zakonski odredbi.

2. Vrz osnova na iznesenoto smetame deka ne moè osnovano da se postavi pra{aweto za soglasnosta na ~lenot 4 od Zakonot so Usta-vot.

Vrz osnova na iznesenoto se p r e d l a g a: Sudot da ne povede postapka za ocenuvawe na ustavnosta na ~l.

1, 2 i 4 od ZidZRSS. *

Ustavniot sud na Republika Makedonija, vrz osnova na ~len 110 od Ustavot na Republika Makedonija i ~len 71 od Delovnikot na Ustavniot sud na Republika Makedonija ("Slu`ben vesnik na Repu-blika Makedonija" br. 70/1992), na sednicata odràna na 16 juli 2003 godina, donese

R E [ E N I E

1. NE SE POVEDUVA postapka za ocenuvawe na ustavnosta na

~len 1, ~len 2 i ~len 4 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za Republi~kiot sudski sovet ("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 43/2003).

2. Ova re{enie }e se objavi vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija."

3. Republi~kiot sudski sovet preku pretsedatelot Jordan Des-koski i Vera Terzieva Troja~anec od Skopje, na Ustavniot sud na Re-publika Makedonija mu podnesoa inicijativi za poveduvawe postapka za ocenuvawe ustavnosta na odredbite od zakonot ozna~en vo to~kata 1 od ova re{enie.

Vo inicijativata na Republi~kiot sudski sovet se naveduva deka so ~lenot 1 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za Republi~kiot sudski sovet, se regulira materija koja e neposredno regulirana vo samiot Ustav (Amandman XIV), so {to se derogiraat

34

(stavaat nadvor od sila) ustavnite normi koi neposredno ja reguliraat ovaa materija, i toa: Amandman XIV, koj e sostaven del od ~len 104 stav 2 od Ustavot. Zna~i, osporeniot ~len 1 od Zakonot, ima identi~en predmet na regulirawe kako i Amandmanot XIV.

So ~lenot 1 se propi{uva postapkata za izbor na trojca od ~le-novite na Republi~kiot sudski sovet. Taa materija e ve}e vo celost re-gulirana vo samiot Ustav, vo ~lenot 104, ~ij sostaven del e Amandman XIV. ^lenot 104 od Ustavot, i Amandmanot XIV, se vo neposredna pri-mena i Sobranieto na Republika Makedonija go vr{i izborot na ~le-novite na Republi~kiot sudski sovet vrz osnova na ovie ustavni odre-dbi, a ne vrz osnova na Zakon.

Postapkata i uslovite za izbor na ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet ne se zakonska materija, tuku se ustavna materija. Poradi toa, isklu~ena e mo`nosta ovaa materija da bide predmet i na zakonsko regulirawe.

Osnovno pravno na~elo e, a toa e utvrdeno i vo ~len 51 stav 1 od Ustavot, deka pri kolizija na edna ustavna i edna zakonska norma, do koja do{lo zatoa {to tie imaat identi~en predmet na regulirawe, primat (prednost) ima ustavnata norma. Ottuka, osporeniot ~len 1 od Zakonot nema nikakvo pravno dejstvo, zatoa {to na materijata koja vo ovoj ~len od Zakonot e regulirana, neposredno (direktno) se prime-nuva Amandmanot XIV od Ustavot.

Isto taka, ne postoi ustaven osnov za donesuvawe na zakon, so koj }e se regulira primenata na Amandmanot XIV. Ustavnite amand-mani od 2001 godina za ~ie sproveduvawe i primena e potrebno da se donese zakon, samite toa izre~no go propi{uvaat, na primer, Usta-vnite amandmani V, XVI i XVII.

Kone~no Amandmanot XIV na Ustavot, voop{to ne proizveduva pravni posledici po odnosite koi se regulirani so Zakonot za Repub-li~kiot sudski sovet, zatoa {to Amandmanot regulira sosema druga pravna materija. Amandmanot XIV direktno i neposredno go nadopo-lnuva stavot 2 od ~len 104 na Ustavot. Ili, poinaku re~eno, Amand-manot XIV ne e vo nikakva korelacija so Zakonot za Republi~kiot sud-ski sovet.

So ~lenot 2 od Zakonot, sprotivno na ~len 104 stav 3 od Usta-vot, se propi{uva (vostanovuva) nov uslov za izbor na ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet, a toj uslov e: "neispolnuvawe na uslovi za starosna penzija."

Imeno, dokolku osnov za razre{uvawe od funkcijata ~len na Republi~kiot sudski sovet pretstavuva ispolnuvaweto na uslovi za starosna penzija, toa zna~i deka, isto taka, za ~len na Sovetot ne mo`e da se izbere lice koe ispolnuva uslovi za starosna penzija. Nevoz-mo`no e da se izbere na funkcija lice, koe duri i pred da bide izbra-no, gi ispolnuva uslovite za da bide razre{eno od nea.

Zakonskata odredba, zna~i propi{uvawe (vostanovuvawe) na

35

nov uslov za izbor na ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet, sproti-vno so ~len 104 stav 3 od Ustavot. Toa e taka, zatoa {to ~len 104 od Ustavot gi propi{uva (vo celost) uslovite za izbor na ~lenovi na Re-publi~kiot sudski sovet, a samo so izmena na Ustavot e dozvoleno da se propi{uvaat novi uslovi.

Sekoja zakonska odredba so koja se propi{uvaat novi uslovi za izbor na ~len na Republi~kiot sudski sovet, koi uslovi ne se izre~no propi{ani vo Ustavot, e neustavna. Ottamu, i osporeniot ~len 2 od Za-konot e neustaven, zatoa {to so nego se propi{uva (vostanovuva) nov uslov za izbor na ~len na Republi~kiot sudski sovet.

So samoto toa {to Ustavot vo ~lenot 104 ne ja propi{al izre-~no mo`nosta so zakon da se reguliraat uslovite za izbor na ~lenovi-te na Republi~kiot sudski sovet, Ustavot zabranuva zakonsko reguli-rawe na uslovite za izbor na ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet. Ottuka ne postoi ustaven osnov, so zakon da se propi{uvaat osnovi za predvremen prestanok na funkcijata na ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet, nitu, pak, nivno razre{uvawe od funkcija.

Ustavot ne propi{al prestanok na funkcijata na ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet poradi ispolnuvawe na uslovi za starosna penzija, i sekoj zakon koj }e go propi{e toa, e sprotiven na Ustavot.

^lenot 2 preku voveduvawe na novi uslovi za izbor na ~len na Republi~kiot sudski sovet, ima pravno dejstvo koe direktno gi povre-duva ~ovekovite prava zagarantirani vo Ustavot na Republika Maked-onija, i toa povreda na pravoto na gra|anite da u~estvuvaat vo vr{e-weto na javni funkcii od ~len 23 v.v. ~len 54 stav 1 od Ustavot, zatoa {to voveduva zabrana za izbor za ~len na Republi~kiot sudski sovet za istaknatite pravnici koi ispolnile uslovi za starosna penzija.

Zna~i, ~lenot 2 od Zakonot ima trojno dejstvo: 1) propi{uva osnovi za predvremen prestanok na mandatot na ~lenovite na Republ-i~kiot sudski sovet koi se ve}e izbrani na funkcijata; 2) voveduva nov uslov za izbor na ~len na Republi~kiot sudski sovet; i 3) voveduva za-brana za izbor za ~len na Republi~kiot sudski sovet za istaknatite pravnici koi ispolnile uslovi za starosna penzija, odnosno po stapu-vaweto vo sila na osporeniot ~len 2 od Zakonot, istaknatite pravnici koi ispolnuvaat uslovi za starosna penzija pove}e ne smeat da bidat izbirani i da ja vr{at funkcijata ~len na Republi~kiot sudski sovet. So toa, ~len 2 od Zakonot direktno e sprotiven na na~eloto na edna-kvost i ramnopravnost.

So ~lenot 4 od Zakonot se povreduva ~len 104 stav 3 od Ustavot kako i ustavniot Amandman XIV i ~len 133 od Ustavot.

Toj e vo kolizija so ~len 104 od Ustavot, koj neposredno (dire-ktno) i vo celost go regulira izborot na ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet. ^lenot 104 od Ustavot, ne ostavil mo`nost so zakon da se doreguliraat odredeni pra{awa svrzani so na~inot i uslovite za izborot na ~lenovite na Sovetot, tuku ovaa materija ja reguliral vo

36

celost. Postapkata i uslovite za izbor na ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet se regulirani so ~lenot 104 od Ustavot, ~ij sostaven del e Amandmanot XIV, i izborot na ~lenovite na Sovetot, Sobranieto gi vr{i vrz osnova na ovie ustavni normi, odnosno so nivna neposredna primena.

Vo stavot 3 od osporeniot ~len 4 na Zakonot, so zakon se propi-{uva nastapuvawe na pravnata posledica - prestanok na funkcijata na ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet od postojniot sostav na Sove-tot, pred istekot na nivniot ustavno utvrden mandat od 6 godini.

Postojniot sostav na Republi~kiot sudski sovet e izbran so di-rektna primena na Ustavot, na na~in i postapka utvrdeni vo ~lenot 104 od Ustavot. Pri izborot na Republi~kiot sudski sovet voop{to ne do{ol vo primena Zakonot za Republi~kiot sudski sovet. Isto taka, i pri izborot na nov Sovet, toga{ koga }e im prestane ustavno utvrde-niot mandat na postojnite ~lenovi na Sovetot, izborot }e se vr{i so primena na ustavnite odredbi, a ne vrz osnova na zakon.

Osporeniot ~len 4 od Zakonot e postaven vo pozcija na norma koja ima primat vo odnos na ustavnite normi. Poradi toa, osporeniot ~len 4 od Zakonot e vo direktna kolizija so ~len 104 stav 3 v.v. ~len 51 stav 1 od Ustavot, zatoa {to so ovaa zakonska norma se propi{uva skratuvawe na ustavno utvrdeniot mandat na postojnite ~lenovi na Re-publi~kiot sudski sovet, a voedno i nastapuvawe na pravni posledici koi Ustavot ne gi propi{al.

Iako sproveduvaweto na nekoi od ustavnite amandmani e uslo-veno so donesuvawe na poseben zakon, kako na primer Amandmanite V (za slu`beniot jazik i pismo), XVI i XVII (za lokalnata samouprava), toa e izre{no propi{ano vo ovie amandmani. Amandmanot XIV ne pro-pi{uva deka za negovo sproveduvawe treba da se donese zakon, {to zna-~i, deka toj se primenuva direktno. Poradi istata pri~ina, se zaklu-~uva deka Ustavniot amandman XIV ne sodr`i osnov za donesuvawe na zakon so koj }e se regulira negovata primena.

Osporeniot ~len 4 stav 3 od Zakonot propi{uva predvremeno prestanuvawe na mandatot na ~lenovite na postojniot Sovet. Me|utoa, funkcijata na ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet prestanuva so istekot na posledniot den od nivniot ustavno utvrden mandat od 6 go-dini. Novite ~lenovi stapuvaat na funkcija na prviot den po istekot na mandatot na prethodnite ~lenovi na Sovetot. Proizleguva deka, so toa {to osporeniot ~len 4 stav 3 od Zakonot, propi{uva nastapuvawe na predvremen prestanok na mandatot na postojnite ~lenovi na Repu-bli~kiot sudski sovet, poradi izvr{eniot ~in na izbor na novi ~leno-vi, ovaa zakonska odredba e vo sprotivnost so ~len 104, stav 3 od Ust-avot, koj propi{uva deka mandatot na ~lenovite na Republi~kiot su-dski sovet trae 6 godini.

So osporeniot ~len 4 od Zakonot se prekr{uva, isto taka i ~len 133 od Ustavot, vo koj e propi{ano deka samo so Ustaven zakon

37

moè da se regulira sproveduvaweto na Ustavot. Na krajot, vo inicijativata se bara Ustavniot sud da donese re-

{enie za zapirawe na izvr{uvaweto na poedine~ni akti ili dejstvija vrz osnova na osporeniot Zakon, poradi te{ko otstranlivite posledi-ci koi bi moèle da nastapat.

Vo inicijativata na Vera Terziva-Troja~anec se naveduva deka ~lenot 2 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za Repu-bli~kiot sudski sovet ne e vo soglasnost so ~lenot 104 od Ustavot, so koj e utvrden edinstveniot uslov za izbor na ~lenovite na Republi~ki-ot sudski sovet - istaknati pravnici bez ograni~uvawe na vozrasta na licata koi moàt da bidat izbrani za ~lenovi na Sovetot i e utvrden mandatot i imunitetot na ~lenovite na Sovetot.

Toa zna~i deka uslovite za izbor i vremeto na koe se izbiraat ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet se uredeni so Ustavot i deka so zakon ne moè da se menuvaat. So propi{uvaweto deka ispolnuvawe-to na uslovite za starosna penzija pretstavuva zakonski osnov za raz-re{uvawe ~len na Sovetot nezavisno od vremeto na koe e izbran, poso-~enata odredba od Zakonot se doveduva vo nesoglasnost so ~len 104 od Ustavot zatoa {to implicira voveduvawe nov uslov za izbor na ~len na Sovetot - opredelena vozrast na liceto {to moè da bide izbrano za ~len na Sovetot {to e sekako nadvor od ustavnoto re{enie.

So ~len 4 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za Republi~kiot sudski sovet nedopu{teno se prekinuva ustavno utv-rdeniot mandat na ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet (6 godini) poradi {to istiot ne e vo soglasnost so stav 3 na ~len 104 od Ustavot. Vremeto na koe se izbiraat ~lenovite na Sovetot opredeleno so Ust-avot ne moè da se menuva so zakon. Na~inot na koj treba da se izbi-raat trojca od ~lenovite na Sovetot propi{an so Amandmanot XIV na Ustavot moè da se primenuva samo po istekot na mandatot na posto-jniot sostav; bidej}i so ovoj amandman samo se dopolnuva stav 2 na ~len 104 od Ustavot koj se odnesuva na na~inot na izbor, a ne i na mandatot (vremeto na izbor) na ~lenovite na Sovetot. Toa zna~i deka so Aman-dmanot XIV ne se menuva re{enieto sodràno vo stav 3 na ~len 104 od Ustavot, {to ponatamu zna~i deka nema ni ustavna osnova za izvr{e-nata promena. Toa ponatamu zna~i deka ne moè ni da se propi{uva rok za otpo~nuvawe na postapkata na izbor (~len 4 stav 2) nitu za izbor na nov sostav na site ~lenovi na Sovetot (~len 4 stav 2) nezavi-sno od istekot na mandatot na postojniot sostav.

4. Sudot na sednicata utvrdi deka so osporeniot ~len 1 od Za-konot, vo ~lenot 7 se dodava nov stav 2.

Spored ~lenot 7 noviot stav 1 od Zakonot, Sovetot go so~inuva-at sedum ~lenovi {to gi izbira Sobranieto na Republika Makedonija od redot na istaknati pravnici.

Spored ~l. 7 stav 2 od Zakonot, trojca ~lenovi na Sovetot se izbiraat so mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici, pri {to

38

mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koi pri-pa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.

So ~len 2 od Zakonot, vo ~lenot 9 se dodava nov stav 3. Spored ~len 9 stav 1 od Zakonot, na ~len na Sovetot, funk-

cijata mu prestanuva ako podnese ostavka. Soglasno stavot 2 na ovoj ~len, ~lenot na Sovetot }e bide raz-

re{en ako bide osuden za krivi~no delo na bezuslovna kazna zatvor od najmalku {est meseci, ili koga trajno }e ja zagubi sposobnosta da ja vr{i svojata funkcija, {to go utvrduva Sovetot vrz osnova na naod i mislewe na nadle`nata zdravstvena komisija.

Spored noviot stav 3 na ovoj ~len, ~lenot na Sovetot se razre-{uva ako gi ispolnuva uslovite za starosna penzija.

Soglasno osporeniot ~len 4 stav 1 od Zakonot, postapkata za izbor na noviot sostav na site ~lenovi na Sovetot, soglasno so odre-dbite na ovoj zakon, }e otpo~ne vo rok od 15 dena od denot na vleguva-weto vo sila na ovoj zakon.

Spored stavot 2 na ovoj ~len, izborot na ~lenovite na Sovetot, soglasno so odredbite na ovoj zakon, }e se izvr{i najdocna vo rok od 60 dena od denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Spored stavot 3 na ovoj ~len, so denot na izborot na ~lenovite na Sovetot, soglasno so stavovite 1 i 2 na ovoj ~len, im prestanuva ma-ndatot na ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet od postojniot so-stav na Sovetot.

5. ^lenot 104 od Ustavot utvrduva deka Republi~kiot sudski sovet go so~inuvaat sedum ~lenovi koi gi izbira Sobranieto od redot na istaknati pravnici za vreme od {est godini so pravo na u{te eden izbor, deka ~lenovite na Republi~kiot sudski sovet u`ivaat imunitet i deka funkcijata ~len na Republi~kiot sudski sovet e nespojliva so vr{ewe na drugi javni funkcii i profesii ili so ~lenuvawe vo po-liti~ki partii.

So Amandmanot XIV se dopolnuva stavot 2 na ~lenot 104 od Ust-avot i spored nego, trojca od ~lenovite se izbiraat so mnozinstvo gla-sovi od vkupniot broj pratenici, pri {to mora da ima mnozinstvo glasovi od vkupniot broj pratenici koi pripa|aat na zaednicite koi ne se mnozinstvo vo Republika Makedonija.

So ~lenot 105 od Ustavot, utvrdena e nadle`nosta na Republi~-kiot sudski sovet. Taka Republi~kiot sudski sovet, na Sobranieto mu predlaga izbor i razre{uvawe na sudii i utvrduva predlog za razre-{uvawe od sudiska funkcija vo slu~aite utvrdeni so Ustavot, odlu~uva za disciplinska odgovornost na sudiite, ja ocenuva stru~nosta i sovesnosta na sudiite vo vr{eweto na nivnata funkcija i predlaga dvajca sudii na Ustavniot sud na Republika Makedonija.

So Zakonot za Republi~kiot sudski sovet, se ureduva organiza-cijata na Republi~kiot sudski sovet i ostvaruvaweto na rabotite od negoviot delokrug utvrden so Ustavot.

39

Ovoj Zakon sodrì pet dela i toa: I Osnovni odredbi, II Orga-nizacija i delokrug na rabota vo koj spa|a predlagawe, izbor i razre-{uvawe na sudii; utvrduvawe na predlog za razre{uvawe na sudijata od sudiskata funkcija; odlu~uvawe za disciplinskata odgovornost na su-diite; ocena na stru~nosta i sovesnosta na sudiite vo vr{eweto na fu-nkcijata; predlagawe sudii na Ustavniot sud na Republika Makedonija, III Stru~na slu`ba na sovetot, IV Sredstva za rabota i V Preodni i zavr{ni odredbi.

Vo delot od Zakonot koj se odnesuva na organizacijata i delok-rugot na rabotata se i ~lenovite 7 i 9 koi se dopolnuvaat so ospore-nite ~lenovi 1 i 2 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zako-not za Republi~kiot sudski sovet.

Vo odnos na ~lenot 7 od Zakonot, za odbeleùvawe e deka, sta-vot 1 na ovoj ~len koj ne e osporen so podnesenata inicijativa e isto taka prezemen od ~lenot 104 od Ustavot, dodeka, pak, stavot 2 na ovoj ~len se osporuva to~no poradi toa {to bil prezemen od Amandmanot XIV na Ustavot.

Ottuka se nametnuva pra{aweto dali odredeni odredbi od Ust-avot moàt da bidat i zakonska sodrìna, odnosno dali moàt da se prenesuvaat vo zakon. Vo zakonodavnata praktika vo na{ata dràva ima brojni slu~ai koga ustavni odredbi bukvalno se prenesuvaat vo te-kstovite od zakonite. Fakt e deka nikade nema izri~na zabrana deka toa ne moè zakonodavecot da go pravi.

Ottuka, vo vrska so navodite sodràni vo inicijativata deka so zakon ne moè da se regulira ona {to ve}e e regulirano so Ustav odno-sno deka so ~lenot 1 od Zakonot se stavaat nadvor od sila ustavnite normi koi neposredno ja reguliraat ovaa materija, Sudot smeta deka ne se osnovani, bid

016 (2011) sudija izvestitel - kniga i (p.1194)

Documents