povzetekokolje.arso.gov.si/ippc/uploads/dokumenti/seveso/javna... · web viewiztok iz navedene...

Dopolnilo varnostnega poročila

Verzija 3

Koper, februar 2013

Izdelovalci varnostnega poročila:

Luka Koper, d.d.

Vodja skupine: mag. Franka Cepak.univ.dipl.kem.inž.

Sodelavci: Elvis Belac, univ. dipl. inž. stroj.Jadran Mahnič, univ, dipl. inž. stroj.Ervin Dekleva, univ. dipl. inž. kem.Milan Lušina, gasilski inž.

Izdelovalci strokovne ocene o ustreznosti varnostnega poročila:

Univerza na Primorskem-Inštitut Andrej Marušič:

dr. Andreja Kutnardr. Alen Orbanićdr. Jure Pražnikardr. Lea Jensterle

Luka Koper, d.d.

Predsednik uprave:

Bojan Brank

Član uprave:

Matjaž Stare

2

KAZALO

1. POVZETEK__________________________________________________________________________________51.1. OBSTOJEČE STANJE__________________________________________________________________________________51.2. PREDVIDENA SPREMEMBA____________________________________________________________________________7

2. OPIS ZNAČILNOSTI PREDLAGANE SPREMEMBE POSEGA V OKOLJE_______________________________92.1. Opis tehničnih in tehnoloških značilnosti spremembe________________________________________________10

2.1.1. Osnovne tehnološke lastnosti spremembe-stiren______________________________________________102.1.2. Podatki o stirenu______________________________________________________________________________142.1.3. Osnovne tehnološke lastnosti spremembe-amonijak___________________________________________15

3. ZASNOVA PREPREČEVANJA VEČJIH NESREČ__________________________________________________16

4. VEČJE NESREČE V OBRATU_________________________________________________________________174.1. Opis možnih scenarijev večjih nesreč____________________________________________________________174.2 Povzetek rezultatov modeliranja fizikalnih posledic– obstoječe stanje________________________________194.3. Rezultati modeliranja fizikalnih posledic za spremembo-pretovor in skladiščenje stirena_____________24

4.3.1. Vplivi nesreče na rezervoarskem prostoru R 300______________________________________________254.3.2. Vplivi nesreče na polnilnici kamionskih cistern med pretakanjem stirena_______________________274.3.3. Vplivi nesreče na pretakališču vagonskih cistern______________________________________________294.3.4. Vplivi nesreče na območju tehnoloških cevovodov_____________________________________________304.3.5. Vplivi nesreče na ladijskem privezu med pretakanjem stirena_________________________________314.3.6. Domino efekt_________________________________________________________________________________32

4.4. Pogostost in verjetnost posledic večjih nesreč_______________________________________________________334.4.1. Obstoječe stanje______________________________________________________________________________344.4.2. Novo stanje___________________________________________________________________________________35

4.5. Ocena občutljivosti rezultatov_______________________________________________________________________375. UKREPI ZA PREPREČEVANJE VEČJIH NESREČ IN ZA ZMANJŠEVANJE NJIHOVIH POSLEDIC ZA PRIMER

SKLADIŠČENJA IN PRETOVARJANJA STIRENA_________________________________________________375.1. Zagotavljanje varnosti in zanesljivosti pri načrtovani spremembi obrata_________________________________38

5.1.1. Ustreznost upoštevanih predpisov ali standardov za načrtovano spremembo_______________________385.1.2. Ustreznost meril za izbiro varnostnih sistemov_____________________________________________________39

5.2. Zagotavljanje varnosti in zanesljivosti v času gradnje ali izvajanja spremembe__________________________395.2.1. Ustreznost razporeditve dejavnosti in stavb na območju obrata z vidika nevarnosti večjih nesreč in ustreznost izbranih rešitev_______________________________________________________________________________395.2.2. Upoštevanje načela »večje število, različnosti, neodvisnost« pri načrtovanju obratovalnih in varnostnih sistemov_____________________________________________________________________________________44

5.3. Zagotavljanje varnosti in zanesljivosti v času obratovanja obrata in pri njegovem vzdrževanju__________466. OPIS ZAŠČITNIH UKREPOV IN UKREPANJA OB NESREČAH ZA ZMANJŠANJE POSLEDIC VEČJE

NESREČE__________________________________________________________________________________496.1. Zaščitni ukrepi in ukrepanja na območju načrtovanega posega______________________________________496.2. Organizacija obveščanja, opozarjanja in ukrepanja ob večjih nesrečah_______________________________516.3 Opis sredstev (v obratu in zunaj njega), ki jih je mogoče uporabiti za ukrepanje ob večji nesreči_____52

7. VPLIVNO OBMOČJE OBRATA, NA KATEREM BI VEČJE NESREČE V OBRATU LAHKO ŠKODLJIVO VPLIVALE NA ZDRAVJE IN PREMOŽENJE LJUDI TER NA OKOLJE IN OBMOČJE ZA POŠILJANJE INFORMACIJE O VARNOSTNIH UKREPIH_______________________________________________________52

8. NAČRTI ZAŠČITE IN REŠEVANJA TER POŠILJANJE PODATKOV LOKALNI SKUPNOST________________53

9. SKLEPNA IZJAVA___________________________________________________________________________53

10. VIRI_______________________________________________________________________________________55

11. PRILOGE__________________________________________________________________________________56

3

KAZALO TABEL

Tabela 1. Vrste in količine nevarnih snovi in njihova lokacija v obratu po spremembi........................7Tabela 2. Vrste in količine skladiščenih nevarnih snovi v obratu po izvedeni spremembi in njihova mikro lokacija v obratu .......................................................................................................................8Tabela 3. Fizikalne in kemijske lastnosti stirena................................................................................14Tabela 4. Akutni učinek stirena opažen na ljudeh.............................................................................15Tabela 5. Povzetek rezultatov modeliranja fizikalnih posledic– obstoječe stanje na I pomolu...........19Tabela 6. Povzetek rezultatov modeliranja fizikalnih posledic– obstoječe stanje na II pomolu..........21Tabela 7. Razdalja, kjer so prisotne škodljive koncentracije amonijaka v zraku zaradi razlitja na terminalu za sadje.............................................................................................................................23Tabela 8. Poškodbe zaradi toplotnega sevanja (World Bank Technical Paper no. 55, Techniques for Assessing Industrial hazards, A Manual, Washington 1988)..............................................................24Tabela 9. Poškodbe zaradi eksplozije vnetljivih hlapov.....................................................................24Tabela 10. ERPG vrednosti za stiren..................................................................................................25Tabela 11. Vstopni podatki za izračun izpusta kot posledico prepolnitve rezervoarja s stirenom.....26Tabela 12. Oddaljenost toplotnih vplivov v primeru požara (»pool fire«) razlitega stirena v lovilni skledi.................................................................................................................................................26Tabela 13. Oddaljenost vplivov eksplozije v primeru poškodbe rezervoarja s strirenom..................27Tabela 14. Razdalja, kjer so prisotne škodljive koncentracije stirena v zraku zaradi razlitja v lovilni skledi.................................................................................................................................................27Tabela 15. Vstopni podatki za izračun izpusta stirena iz kamionske cisterne na kamionskem pretakališču.......................................................................................................................................28Tabela 16. Oddaljenost toplotnih vplivov od lovilne sklede v primeru požara stirena.......................28Tabela 17. Oddaljenost vplivov eksplozije v primeru katastrofalnega požara na območju pretakališča kamionskih cistern za stiren..........................................................................................28Tabela 18. Razdalja, kjer so prisotne škodljive koncentracije stirena v zraku, zaradi razlitja na polnilnici kamionskih cistern med pretakanjem stirena.....................................................................29Tabela 19. Vstopni podatki za izračun izpusta stirena iz cisterne na vagonskem pretakališču.........29Tabela 20. Oddaljenost toplotnih vplivov v primeru katastrofalnega požara na vagonskem pretakališču za stiren.........................................................................................................................29Tabela 21. Oddaljenost vplivov eksplozije v primeru katastrofalnega požara na območju vagonskega pretakališča za stiren........................................................................................................................30Tabela 22. Razdalja, kjer so škodljive koncentracije stirena v zraku, zaradi razlitja na vagonskem pretakališču.......................................................................................................................................30Tabela 23. Oddaljenost toplotnih vplivov v primeru totalnega preloma cevovoda in vžiga razlitega stirena................................................................................................................................................30Tabela 24. Oddaljenost vplivov eksplozije v primeru katastrofalnega požara na območju preloma cevovoda za stiren.............................................................................................................................30Tabela 25. Razdalja, kjer so prisotne škodljive koncentracije stirena v zraku, zaradi totalnega preloma cevovoda.............................................................................................................................31Tabela 26. Vstopni podatki za izračun izpusta stirena iz fleksibilne cevi na ladijskem privezu.........31Tabela 27. Oddaljenost toplotnih vplivov razlite luže na morju, ki je nastala zaradi izpusta stirena iz fleksibilne cevi na ladijskem privezu.................................................................................................31Tabela 28. Oddaljenost vplivov eksplozije razlite luže stirena, ki nastala zaradi izpusta iz fleksibilne cevi na ladijskem privezu..................................................................................................................32Tabela 29. Razdalja, kjer so kjer so škodljive koncentracije stirena v zraku, zaradi razlitja iz fleksibilne cevi na ladijskem privezu.................................................................................................32Tabela 30. Razdalja, kjer so prisotne škodljive koncentracije amonijaka v zraku zaradi razlitja na terminalu za sadje.............................................................................................................................32Tabela 31. Razdalja, kjer so prisotne škodljive koncentracije amonijaka v zraku zaradi razlitja na terminalu za sadje.............................................................................................................................32Tabela 32. Povprečna ocena resnosti posledic in verjetnosti za njihov nastanek na terminalu za kemikalije na I pomolu – obstoječe stanje.........................................................................................34Tabela 33. Povprečna ocena resnosti posledic in verjetnosti za njihov nastanek na terminalu tekočih tovorov na II pomolu– obstoječe stanje.............................................................................................34Tabela 34. Povprečna ocena resnosti posledic in verjetnosti za njihov nastanek na terminalu za sadje– obstoječe stanje......................................................................................................................35Tabela 35. Povprečna ocena resnosti posledic in verjetnosti za njihov nastanek na terminalu tekočih tovorov- novo stanje - skladiščenje in pretovor stirena.....................................................................36Tabela 36. Tveganja za poškodbe ljudi ali okolja - novo stanje - skladiščenje in pretovor stirena....36

4

1. POVZETEKDopolnitev varnostnega poročila že vključuje pripombe iz Strokovne ocena varnostnega poročila Luke Koper, ki ga je izdelala Univerza na Primorskem-Inštitut Andrej Marušič.

1.1. OBSTOJEČE STANJE

Luka Koper d.d. je januarja 2008 prejela okoljevarstveno dovoljenje, saj se skladno z Uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS, št. 71/08 in št. 105/10) uvrščamo med obrate večjega tveganja. V marcu 2009 pa je prejela še dopolnitev okoljevarstvenega dovoljenja.

Sistem obvladovanja varnosti in preprečevanja nesreč je izdelan in je bil s strani ARSO potrjen tudi za skladiščenje in pretovarjanje bencina, ki je glede na fizikalno kemijske lastnosti bolj problematičen kot nameravano skladiščenje in pretovarjanje stirena, ki je predmet najavljene spremembe.

Okoljevarstveno dovoljenje velja za sledeče naprave:

1.1 hlajenje in zmrzovanje lahko pokvarljivega blaga na terminalu za sadje, ki se nahaja na južni strani prvega bazena, in se izvaja z zaprtim hladilnim sistemom, ki vsebuje največ 7 ton utekočinjenega amonijaka,

1.2 skladiščenje in pretovarjanje nevarnih snovi na terminalu za kemikalije terminala za tekoče tovore, ki se nahaja na prvem pomolu, in obsega naslednje tehnološke enote:a) rezervoarje za skladiščenje nevarnih snovi, združene v skupine rezervoarjev s skupno betonsko lovilno posodo:- rezervoarji skupine 100 (101-110) s skupno kapaciteto skladiščenja 5.500 m3,- rezervoarji skupine 200 (201-208) s skupno kapaciteto skladiščenja 6.850 m3,- rezervoarji skupine 300 (301-305) s skupno kapaciteto skladiščenja 4.500 m3,b) pretakališče za pretakanje kemikalij za kamionske cisterne, ki ga sestavljata dva polnilna otoka, vsak s po dvema stojiščema za kamionske cisterne, kjer se pretakanje izvaja z gibljivimi cevmi in ki ima lastno lovilno posodo,c) pretakališče za kamionske cisterne za fosforno kislino z enim stojiščem za kamionske cisterne, kjer se pretakanje izvaja z gibljivimi cevmi in ki ima lastno lovilno posodo,d) pretakališče za vagonske cisterne za pretakanje fosforne kisline z betonsko lovilno skledo za hkratno polnjenje največ štirih cistern z gibljivimi cevmi,e) privez za ladjo za prečrpavanje kemikalij iz ladje v rezervoarje z gibljivimi cevmi, ki omogočajo pretakanje z največjo kapaciteto 600 m3/h ,f) pripadajoče tehnološke cevovode, ločene glede na vrsto nevarne snovi,g) pripadajoča tehnološka črpališča, postavljena v betonske lovilne posode.- rezervoarji skupine 400 in sicer: 4 rezervoarje s prostornino 4 x 6250 m3, en rezervoar s prostornino 5700 m3 in dva rezervoarja s prostornino 2 x 330 m3. Rezervoarji so namenjeni skladiščenju naftnih derivatov in alkoholov. Rezervoarji so nadzemni, z jeklenim plaščem, z AI streho in vgrajeno AI plavajočo membrano. Večji rezervoarji imajo jekleno lovilno skledo, manjša rezervoarja pa skupno betonsko lovilno skledo.

5

a) tehnološko črpališče za pretakanje skladiščene snovi med rezervoarji, vagonsko in kamionsko polnilnico ter ladijskim privezom;b) polnilnica vagonskih cistern na terminalu za tekoče tovore, ki obsega pretakalno ploščad dolžine 97,5 m s štirimi polnilnimi rokami, ki je zgrajena kot lovilna skleda.d) privezno mesto za ladjo (novo TC1), iz katere bo pretovarjanje potekalo z dvema hidravličnima polnilnima rokama. Največja zmogljivost polnilne roke je 900 m3/h;e) pripadajoči tehnološki cevovod.1.3 skladiščenje in pretovarjanje nevarnih snovi na terminalu za plinsko olje, JET goriva terminala za tekoče tovore, ki se nahaja na drugem pomolu in obsega naslednje tehnološke enote:a) štiri rezervoarje za skladiščenje plinskih olj s skupno kapaciteto skladiščenja 20.000 m3, ki so postavljeni v skupni zemeljski lovilni bazen,b) pretakališče za vagonske in kamionske cisterne s štirimi polnilnimi rokami s kapaciteto 4 X 150 m3/h = 600 m3/h in odpremo 16 vagonskih cistern dnevno,c) privez za ladje za pretovarjanje plinskega olja iz ladje v rezervoarje z gibljivimi cevmi s kapaciteto pretakanja 800 m3/h,d) pripadajoče tehnološke cevovode,e) pripadajoče tehnološko črpališče, postavljeno v betonsko lovilno skledo.f) 3rezervoarjev za skladiščenje naftnega derivata JET A-1 skupne kapacitete skladiščenja 3 x 20.000 m3. Rezervoarji so nadzemni, z jeklenim plaščem, z Al streho in vgrajeno Al plavajočo membrano. g) tehnološko črpališče za pretakanje skladiščene snovi med rezervoarji, vagonsko in kamionsko polnilnico ter ladijskim privezom,h) polnilnico kamionskih cistern z enim polnilnim otokom z dvema stojiščema za kamionske cisterne z največjo kapaciteto polnjenja 150 m3/h.i) privez za ladje za pretovarjanje JET goriva iz ladje v rezervoarje s hidravlično polnilno roko kapacitete pretakanja 2000 m3/h, največ 7 ladij po 40.000 t JET A-1 na leto;j) slop sistem za dreniranje vode in skladiščenje neustreznega goriva, ki je sestavljen iz podzemnega dvoplaščnega rezervoarja volumna 5 m3 z opremo za zaznavanje iztekanja snovi in iz dveh nadzemnih rezervoarjev volumna 90 m3, ki sta postavljena v betonski lovilni posodi,k) pripadajoči tehnološki cevovod.

1.4 pretovarjanje na tankerskem privezu za naftne derivate, ki se nahaja na drugem pomolu in obsega naslednje tehnološke enote:a) privezno ploščad za prečrpavanje naftnih derivatov s polnilno roko,b) črpališče,c) cevovod dolžine 2437 m za pretovarjanje naftnih derivatov v skladiščne rezervoarje obrata Instalacija, d.o.o. Koper, Sermin 10/a, 6000 Koper.

Okoljevarstveno dovoljenje (OVD) velja za sledeče nevarne snovi in količine:

Vrste in količine nevarnih snovi in njihova lokacija v obratu (obstoječe OVD):

Ime nevarne snovi CAS št. Največja količina v

obratu/t/

Lokacija nevarne snovi v obratu

Bencin-NMB 95 8006-61-9 2.250 Terminal za kemikalije

6

Plinsko olje 68334-30-5

25.000 Terminal za kemikalije in terminal za plinsko olje

JET gorivo 8008-20-6 3.600 Terminal za kemikalijeo-ksilen 95-47-6 2.000 Terminal za kemikalijeEtanol 64-17-5 30 Terminal za kemikalijeAmonijak 7664-41-7 7 Terminal za sadjeJET A-1 aliNMB 95 aliDieselsko gorivo aliKurilno olje EL aliEtanol alimatanol

8008-20-68006-61-9--64-17-567-56-1

Količina skladiščena v rezervoarjih s

kapaciteto 31.360 m3

Terminal za kemikalije

JET A-1 8008-20-6 95.000 Terminal za plinsko olje

1.2. PREDVIDENA SPREMEMBA

Skladiščenje in pretovarjanje navedenih snovi poteka na opremi, ki je že opredeljena v obstoječem okoljevarstvenem dovoljenju (OVD) št. 35415-1/2006-15 z dne 8.1.2008 in spremembi OVD št. 35415-4/2008-16 z dne 19.3.2009 in se zaradi navedenih sprememb ne spreminja.

Prepoznane večje nesreče v obratu so že opredeljene v OVD št. 35415-1/2006-15 z dne 8.1.2008 in spremembi OVD št. 35415-4/2008-16 z dne 19.3.2009 in se zaradi navedenih sprememb ne spreminjajo.

Tabela 1. Vrste in količine nevarnih snovi in njihova lokacija v obratu po spremembi

Vrste in količine nevarnih snovi in njihova lokacija v obratu (obstoječe OVD):

Vrste in količine nevarnih snovi in njihova lokacija v obratu po spremembi:

Ime nevarne snovi

CAS št. Največja

količina v

obratu/t/


Ime nevarne snovi

CAS št. Največja količina v

obratu/t/


NMB 8006-61-9

2.250 Terminal za

kemikalije

NMB 8006-61-9

0 Terminal za

kemikalije

7

Plinsko olje

68334-30-5

25.000 Terminal za

kemikalije in

terminal za

plinsko olje

Plinsko olje

68334-30-5

25.500 Terminal za

kemikalije in

terminal za

plinsko olje

JET gorivo

8008-20-6

3.600 Terminal za

kemikalije

JET gorivo

8008-20-6

0 Terminal za

kemikalije

o-ksilen

95-47-6 2.000 Terminal za

kemikalije

o-ksilen

95-47-6 2.000 Terminal za

kemikalije

Etanol 64-17-5 30 Terminal za

kemikalije

etanol 64-17-5 30 Terminal za

kemikalije

Amonijak

7664-41-7

7 Terminal za sadje

amonijak

7664-41-7

8,5 Terminal za sadje

JET A-1 aliNMB 95 aliDieselsko gorivo aliKurilno olje EL aliEtanol ali

matanol

8008-20-6

8006-61-9

-

-

64-17-5

67-56-1

Količina

skladiščena v rezervoarjih

s kapaciteto

31.360 m3

Terminal za

kemikalije

JET A-1 aliNMB 95 aliDiesel gorivo aliKurilno olje aliEtanol alimatanol

8008-20-6

8006-61-9

-

-

64-17-5

67-56-1

Količina skladiščena

v rezervoarji

h s kapaciteto 31.360 m3

Terminal za

kemikalije

JET A-1 8008-20-6

95.000 Terminal za

plinsko olje

JET A-1 8008-20-6

95.000 Terminal za

plinsko olje

stiren 100-42-5 4.100 Terminal za

kemikalije

Sprememba se nanaša na ukinjanje pretovora bencina NMB 95 in JET goriva v nekaterih rezervoarjih Terminala za kemikalije, na povečanje pretovora plinskega olja iz 25.000 ton na 25.500 ton v obstoječih rezervoarjih, na začetek skladiščenja stirena na Terminalu za kemikalije ter povečanje količine hladilnega sredstva (amonijaka) na Terminalu za sadje iz 7 tona na 8,5 ton.

Tabela 2. Vrste in količine skladiščenih nevarnih snovi v obratu po izvedeni spremembi in njihova mikro lokacija v obratu

8

Ime nevarne snovi

CAS št. Največja količina v obratu/t/

Mikro Lokacija

Plinsko olje ali stiren

68334-30-5100-42-5

4.100 (stiren)3.800 (plinsko olje)(4.500 m3)

Terminal za kemikalije (skupina R300)

Plinsko olje alio-ksilen

68334-30-595-47-6

2.000 (o-ksilen)1.900 (plinsko olje)(2.200 m3)

Terminal za kemikalije (skupina R100 in R200)


8.600(10.150 m3)

Terminal za kemikalije (skupina R100 in R200)

Amonijak 7664-41-7

8,5 Terminal za sadje

JET A-1 aliNMB 95 aliDieselsko gorivo aliKurilno olje EL aliEtanol alimatanol

8008-20-68006-61-9--64-17-567-56-1

31.360 m3 Terminal za kemikalije (skupina R400 in RF11)

JET gorivo 8008-20-6

95.000(120.000 m3)

Terminal za plinsko olje

Etanol 64-17-5 30 Terminal za kemikalije (polnilnica sodov)


16.900(20.000 m3)

Terminal za plinsko olje

V varnostnem poročilu in predhodnih dopolnitvah je bila pred leti prijavljena največja možna količina skladiščenja plinskega olja 25.000 ton (na Terminalu za kemikalije in Terminalu za plinska olja) in za tako količino smo potrebovali okoljevarstveno dovoljenje. V varnostnem poročilu je zapisano, da so rezervoarji skupin 100 in 200 namenjeni skladiščenju plinskega olja, JET goriva in ortoksilena. V času priprave varnostnega poročila smo pred leti dejansko skladiščili 22.800 ton plinskega olja. Zaradi navedene spremembe (uvedba skladiščenja stirena, ukinitev skladiščenja JET goriva in NMB v nekaterih rezervoarjih) se nam največja količina plinskega olja v obratu poveča na 25.500 ton. Uporabljena gostota plinskega olja za preračun v tone znaša 0,845 g/cm3. Navedene spremembe niso povezane z graditvijo novih rezervoarjev, rušenjem rezervoarjev. Vsi rezervoarji in pripadajoča oprema (tudi varnostna), ki je predmet tega dovoljenja, je grajena za skladiščenje hlapnih, vnetljivih snovi.

Povečanje količine amonijaka (iz 7 ton na 8,5 ton) je povezano s preureditvijo nekaterih skladiščnih prostorov Terminala za sadje v hladilne prostore.

Luka Koper je v rezervoarjih na Terminalu za kemikalije v letih med 1989 in 1993 že pretovarjala stiren. V tistem obdobju nismo zabeležili nobenih nesreč ali nezaželenih dogodkov.

9

V dopolnitvi tega varnostnega poročila, za nameravano spremembo pretovora nevarne snovi, smo se osredotočili na Zasnovo preprečevanja večjih nesreč in sistem obvladovanja varnosti, na možne Večje nesreče v obratu, na Ukrepe za preprečevanje večjih nesreč in za zmanjševanje njihovih posledic ter smiselno upoštevali poglavja iz smernic za izdelavo varnostnega poročila.

2. OPIS ZNAČILNOSTI PREDLAGANE SPREMEMBE POSEGA V OKOLJE

V tem poglavju opisujemo uvedbo skladiščenja stirena na Terminalu za kemikalije ter opisujemo povečanje amonijaka v zaprtem hladilnem sistemu Terminala za sadje. Povečanje skladiščenje plinskega olja (za 500 ton) ni vključeno v tej dopolnitvi varnostnega poročila, ker so scenariji nesreč in varnostni ukrepi ter oprema natančneje že bili opredeljeni in opisani v predhodnih verzijah varnostnega poročila in se zaradi povečanja ne spreminjajo. Ker ukinitev pretovora bencina in JET goriva v določenih rezervoarjih ni povezano s povečanjem tveganja za nastanek nesreč (kvečjemu so manjša), tudi niso obravnavani v tej dopolnitvi.Obstoječi zaprti hladilni sistem na Terminalu za sadje vsebuje 7 ton amonijaka, dograjen pa je še en zaprti hladilni sistem v skladišču, ki vsebuje dodatnih 1,5 ton amonijaka. Terminal za sadje in oba hladilna sistema se nahajata na južni strani prvega bazena.

Do sedaj so se v teh rezevoarjih skupine R300 skladiščili nafti derivati (NBM in plinsko olje), zadnja leta le plinsko olje. Rezervoarji so bili zgrajeni za skladiščenje kemikalij med drugim tudi stirena.

V tem dokumentu uporabljamo sledeče nazive: - Terminal za tekoče tovore na pomolu I, predhodno imenovan Terminal za kemikalije - Terminal za tekoče tovore na pomolu II, predhodno imenovan Terminal za plinska olja

2.1. Opis tehničnih in tehnoloških značilnosti spremembe

2.1.1. Osnovne tehnološke lastnosti spremembe-stiren

Za pretovor in skladiščenje stirena (CAS št. 100-42-5) so predvidene sledeče in obstoječe zmogljivosti:

- enkratna dostavna količina ladje ..........................................................do 4.500 t

- pretovor na obstoječem priveznem mestu na ploščadi s fleksibilno cevjo- obstoječi cevovodi in črpališča (črpalke), ki bodo namenski za stiren

10

- odprema s kamioni in vagoni predvidoma blok kompozicije (do 20 vagonov/dan) na obstoječi polnilnici vagonov in kamionov (do 2 kamiona na enkrat)

- maksimalna kapaciteta odpreme z ladij .................................................400 m3/h

- obstoječi rezervoarji skupine 300 (301-305) s skupno kapaciteto skladiščenja 4.500 m3 (4.100 t stirena)

Rezervoarski prostor skupina 300:

- obstoječi skladiščni rezervoarji grupe 300 (301 – 305) so postavljeni v skupni lovilni betonski bazen, rezervoarji imajo fiksno streho,

- izdelani so iz nerjavečega jekla,- rezervoarji so z dvojno podnico,- dodatno se bo zaradi vzdrževanja skladiščne temperature stirena pri 23 C

dogradilo prhanje/hlajenje rezervoarjev z vodovodno vodo in zagotovilo tudi možnost uporabe toplotnega izmenjevalca-hladilne enote,

- povratek hlapov pri polnjenju rezervoarjev bo speljan nazaj na ladjo, možnost obdelave hlapov tudi na obstoječi napravi VRU (vapor recuperation unit)

- povratek hlapov pri polnjenju vagonov in kamionov bo speljan v rezervoar, iz katerega se vrši pretakanje, možnost obdelave hlapov tudi na obstoječi napravi VRU (vapor recuperation unit)

Podatki rezervoarjev R-302, R-304 :

- Nazivni volumen : V=1.500 m3- notr. premer: D= 14,00 m- višina plašča: H= 10,40- višina strehe: 12 m- višina polnjenja: h= 9,00 m- uporabna prostornina: V= 1.525 m3- tip strehe : fiksna - standard: API 650:1995- delovni pritisk: atmosferski

Podatki rezervoarjev R-301, R-303 in R-305 :

- Nazivni volumen : V= 500 m3- notr. premer: D= 8,50 m- višina plašča: H= 9,40- višina strehe : 12 m- višina polnjenja: h= 8,90 m- uporabna prostornina: V= 505 m3- tip strehe : fiksna - standard: API 650:1995- delovni pritisk: atmosferski

Vsi rezervoarji so opremljeni z naslednjo opremo:- merilo nivoja, - merilo temperature,- stikalo visokega in nizkega nivoja, - merilo za kontrolo puščanja dvojnega dna-vakuumska kontrola,

11

- javljanje požara.Inox rezervoarji so zgrajeni na peščenih pilotih in nimajo katodne zaščite.

Pretakališče vagonskih cistern

Obstoječe pretakališče kemikalij je locirano ob tiru št. 29. Naenkrat je mogoče polniti štiri cisterne naenkrat. Merilna oprema je nameščena na kamionskem pretakališču. Stirenu bo namenjen obstoječ namenski cevovod, možno bo polnjenje dveh cistern hkrati. Pretakališče je opremljeno z detektorji plina in vodno zaveso v primeru požara. Predvidena je izolacija vseh cevovodov med rezervoarji in kamionskim ter vagonskim pretakališčem.

Privez za ladje

Na obstoječi ploščadi priveza se bo priključek od obstoječega cevovoda na ladjo izvedel s fleksibilno cevjo. Prečrpavanje se bo izvajalo s pomočjo ladijske črpalke. Uporabljali se bodo obstoječi cevovodi. V času pretakanja je ladja obdana s plavajočo bariero. Vgrajen bo tudi optični senzor (Slick Sleuth sistem) ob privezu za ladje, ki omogoča detekcijo morebitnih razlitij na morju in vzpostavljen sistem alarmiranja v obstoječi luški VNC center.Ladja bo povezana s fleksibilo cevjo za povratek hlapov iz sprejemnega rezervoarja.

Tehnološki cevovod i

Za stiren bo uporabljen obstoječ, namenski in označen cevovod. Obstoječi cevovodi od priveza do rezervoarskega prostora so postavljeni delno nadzemno, delno podzemno v kineti s padcem proti črpališčem. Cevovod za stiren od črpališča do polnilnih mest se bo dodatno toplotno izoliral. Cevovod za stiren od priveza do rezervoarjev se bo gravitacijsko praznil in izpihoval z dušikom. Na najnižji točki je vgrajena črpalka za dokončno praznjenje ladijskega cevovoda.

Cevovodi od tehnoloških črpališč do pretakališč vagonskih in kamionskih cisternso postavljeni delno na betonske temelje, delno pa na visoke jeklene podpore. Cevovodi za stiren bodo termično izolirani in vedno polni. Da se prepreči polimerizacija medija v cevovodu v poletnem času, bo možno kroženje medija skozi toplotni izmenjevalec-hladilni sistem.

Varovanje cevovodov zaradi toplotnega raztezanja je rešeno s kompenzatorji in prekotlačno zaščito povezano v rezervoarje.

Tehnološka črpališča

Za potrebe transporta medijev od rezervoarjev do pretakališč vagonskih in kamionskih cistern so ob lovilnih bazenih grup posameznih rezervoarjev zgrajena črpališča, ki so delno vkopana. Cevovodi znotraj lovilnega bazena rezervoarskega prostora so izvedeni tako, da je padec vseh cevovodov proti črpališču. Za namene stirena bosta uporabljeni dve črpalki v obstoječem črpališču, vsaka kapacitete 100 m3/h. V črpališču je armiranobetonski zaščitni lovilni bazen. Eventualno manjša izlitja se lahko izpustijo prek zasuna v tehnološko kanalizacijo.

Enota za obdelavo hlapov -VRU

12

Obstoječa enota je namenjena za zajem hlapov pri pretakanju v vagonske/kamionske cisterne s kapaciteto obdelave hlapne faze do 400 m3/h. Parna faza prihaja do enote po cevovodu, kjer se pare hladijo in utekočinjajo. Kondenzat se zbira in s črpalko prečrpava v slop rezervoar. Hladilna enota uporablja tekoči dušik in mešanico vode/etilen glikola kot hladilni medij. Enota ima tako kapaciteto, da lahko obdela parno fazo pri maksimalni kapaciteti polnjenja.

Za hlape stirena bo postavljen nov cevovod za povezovanje ladijskega priveza in rezervoarjev. Primarno se bo hlape stirena vračalo na ladjo oz. v rezervoar, vendar bo na razpolago tudi obstoječa VRU naprava.

Tehnološka kanalizacija

Tehnološka in meteorna kanalizacija se ne spreminja.Onesnažene tehnološke vode iz terminala za kemikalije se čistijo na obstoječi aerobni biološki čistilni napravi, ki je namenjena izključno za čiščenje vod terminala, onesnaženih z BTX, organskimi topili, naftnimi derivati. Navedena sprememba ne vključuje povečanja količin tehnoloških odpadnih voda. Iztok iz navedene čistilne naprave je že več let predmet obratovalnega monitoringa odpadnih voda. Po vpeljani spremembi bodo izvedene prve meritve, kjer pa ne bo prišlo do sprememba obsega meritev, saj se parameter stiren določi že pri obstoječi metodi preskušanja SIST ISO 11423-1:1998 - Kakovost vode - Določevanje benzena in nekaterih derivatov - 1. del: Plinska kromatografska metoda s tehniko »head-space«. Letna količina odpadnih vod je in bo največ 300 m3, kar je odvisno predvsem od padavin, nekaj pa od čiščenja črpališč, izjemoma (zelo redko) pa kot posledica izpiranja rezervoarjev in cevovodov. Navedena sprememba ne vpliva na količine komunalnih odpadnih vod.

Električne instalacijeElektrične instalacije se ne spreminjajo. V eksplozijskih conah so instalacije v Ex izvedbi. Napajanje se vrši iz obstoječega stikalnega bloka in trafo postaje.

Sistem doziranje inhibitorjaV kolikor bo potrebno bo omogočeno dodajanje inhibitorja v času polnjenja rezervoarjev in v času skladiščenja stirena.

Sistem hlajenja medijaRezervoarji so opremljeni z obstoječim sistemom hlajenja (prhanje strehe in plašča). V kolikor ta sistem ne bi zadoščal, je predvidena vgradnja hladilnega sistema s toplotnim izmenjevalcem za ohladitev uskladiščenega stirena v posameznem rezervoarju, z prečrpavanjem preko toplotnega izmenjevalca.

Požarna varnost

Ureditev požarne varnosti se ne spreminja. Naprave za vnetljive tekočine so urejene tako, da so vsa mesta, kjer se lahko pojavi nevarnost, hitro in neovirano dostopna z ustrezno gasilsko in delovno opremo. Intervencijske poti so zagotovljene za posamezne skupine rezervoarjev in skladišče kot celota.Rezervoarji so opremljeni z ustrezno stabilno instalacijo za hlajenje in gašenje po ameriškem standardu NFPA 11 in 13.Polavtomatski gasilni sistem sestavljen iz naslednjih komponent:

- Avtomatski javljalniki požara v rezervoarjih, lovilnih skledah, črpališčih in pretakališčih.

13

- Ročni javljalniki požara v črpališčih, pretakališčih in po terminalu.- Požarno črpališče morske vode na terminalu.- Požarne postaje s pripravo pene.- Stabilna instalacija za hlajenje in gašenje rezervoarjev, lovilnih skled,

črpališč in pretakališč.

Merjenje, krmiljenje in nadzor

Za merjenje, krmiljenje procesa in nadzor pretovora bo uporabljen obstoječ sistem.

RezervoarjiVsi rezervoarji so opremljeni z naslednjo opremo:

- zvezno merilo nivoja - merilo temperature - stikalo visokega in nizkega nivoja - merilo za kontrolo puščanja dna-stikalo nivoja- javljanje požara

Instrumenti za merjenje nivoja v rezervoarjih Merilec nivoja omogoča merjenje nivoja medija v rezervoarju po zadanem višinskem profilu rezervoarja. Minimalni in maksimalni novo je nadzorovan preko samostojnih sond, ki preprečujejo prepolnitev rezervoarja, z avtomatskim zapiranjem vhodnega ventila posameznega rezervoarja.

Instrumenti za merjenje temperature v rezervoarjihZa merjenje temperature se bo uporabljal merilni pretvornik, ki bo povezan z merilom nivoja. Temperaturo se meri točkovno po višinskem profilu rezervoarja. Uporablja se tudi za dojavo alarma temperature, kar omogoči vklop sistema za hlajenje rezervoarja.

Instrumenti za merjenje oziroma kontrolo maksimalnega nivoja-varovanje pred prelitjem in kontrolo minimalnega nivoja-konec praznjenja Za merjenje oziroma kontrolo-blokado maksimalnega nivoja, ki omogoča varovanje pred prelitjem, je vgrajeno stikalo maksimalnega nivoja. Instrument za maksimalni nivo ustavi polnjenje rezervoarja z zaprtjem vhodnega ventila.

Javljanje požara Za avtomatsko javljanje požara so uporabljeni termo javljalniki požara, ki so nameščeni na strehah rezervoarjev.Za avtomatsko javljanje požara so uporabljeni optični javljalniki plamena, ki se nahajajo na tehnološkem črpališču, na konstrukciji pretakališča vagonskih cistern, na konstrukciji polnilnice kamionskih cistern in na priveznem mestu za ladjo-zaščita s kopnega.

Ročni javljalniki za ročno javljanje požara bodo montirani v skladu z načrtom protipožarne zaščite.

2.1.2. Podatki o stirenu

V tabeli navajamo lastnosti stirena, ki so ključne pri obravnavi nevarnosti večjih nesreč. Stiren je uvrščen med nevarne substance s standardnimi opozorili in sicer:

14

Označevanje v skladu z uredbo (ES) št. 1272/2008 (CLP)PiktogramOpozorilna beseda PozorStavki tveganjaH226 Vnetljiva tekočina in hlapi.H315 Povzroča draženje kože.H319 Povzroča hudo draženje oči.H332 Zdravju škodljivo pri vdihavanju.Izjava o varnostiP305 + P351 + P338 PRI STIKU Z OČMI: previdno izpirajte z vodo nekaj minut. Odstranite kontaktne leče, če jih imate in če to lahko storite brez težav. Nadaljujte z izpiranjem. Dopolnilne izjave o nevarnostih : brezbarvna.

Tabela 3. Fizikalne in kemijske lastnosti stirena

Lastnost VrednostPlamenišče 32,0 °C Temperatura zmrzišča -30,63°CZgornja/spodnja mejna vrednost vnetljivosti alieksplozivnosti

Zgornja eksplozivna meja: 8,9 %(V)Spodnja eksplozivna meja: 1,1 %(V)

Parni tlak 670 Pa pri 20 °CRelativna gostota 0,906 g/cm3 pri 25 °CTemperatura samovžiga 490,0 °C ; 480,0 °C

Stiren je slabo topen v vodi (30 mg/100 ml). Je brezbarvna, viskozna tekočina ostrega vonja.

Obnašanje stirena v okolju

Stiren lahko polimerizira pri sobni temperaturi ob prisotnosti kisika in oksidira ob prisotnosti svetlobe in zraka, zato bomo pri skladiščenju po potrebi dodajali inhibitorje. Za stiren bomo zagotovili skladiščenje pri 23 °C.

Obstojnost stirena v okolju je zelo omejena, saj je spojina hlapna in tako v primeru razlitja po tleh ali v vodi, hitro polimerizira in se strdi. Hkrati v zraku hitro razpade in je biorazgradljiva. Relativno visoka vrednost Henry-jeve konstante (232 Pa.m3/mol) pomeni, da v primeru razlitja v vodi le ta večinoma izhlapi, le minimalno se bo raztopila v vodi/morju (kar pomeni, da bodo vodni organizmi kratek čas izpostavljeni). Koncentracija stirena v vodi/morju pa je odvisna še od temperature zraka in morja ter razburkanosti morja.Glede na slabo topnost v vodi in glede na porazdelitveni koeficient (KOC=260-550) lahko zaključimo, da je migracija stirena v tleh v primeru razlitja nizka. V primeru razlitja bo le ta tudi večinoma izhlapel.Na podlagi podatkov o razmerju med biokemijsko porabo kisika in teoretično kemijsko porabo kisika ((BOD20 in BOD28)/ThOD ), ki znaša več kot 40, pomeni da je stiren dobro biorazgradljiv. OECD testi podajajo, da se v 10 dneh 60 % stirena razgradi. Razgradnja pri aerobnih pogojih v atmosferi je pričakovati v minutah ali urah. Iz navedenih podatkov je razvidno, da se stiren ne bio-akumulira.

Vplivi stirena na ljudi pri izpostavljenosti (vdihavanju)

Najverjetnejša izpostavljenost zaposlenih stirenu je vdihavanje hlapov. Za zmanjšanje izpostavljenosti zaposlenih je skladiščenje in pretovor stirena izvedeno v zaprtem sisitemu z povratkom hlapov. V spodnji tabeli so prikazani iz

15

literature dobljeni podatki o akutni izpostavljenosti stirenu. Predstavljeni akutni učinki so učinki, ki se hitro razvijejo pri izpostavljenosti (vdihavanju) stirena.

Tabela 4. Akutni učinek stirena opažen na ljudeh

Študije so pokazale podaljšanje reakcijskega časa pri delavcih, ki so bili izpostavljeni stirenu nad 150 ppm (630 mg/m3). Koncentracija stirena brez opaznih negativnih vplivov (NOAEL) ni določena. Najnižja koncentracija stirena (LOAEL) z opaznim škodljivim učinkom pa znaša 15 ppm.Vir. http://www.oehha.org/air/chronic_rels/pdf/100425.pdfPrisotnost hlapov stirena pričakujemo le na strehi rezervoarjev-dihalni ventili, kjer pa se zaposleni ne zadržujejo in ne nahajajo.

2.1.3. Osnovne tehnološke lastnosti spremembe-amonijak

Lastnosti amonijaka so že bile opisane v predhodni verziji varnostnega poročila.Terminal za sadje povečuje skladiščne kapacitete za hitro pokvarljivo blago. Za te namene bo preuredilo obstoječa skladišča 13,14 in 16, ki so se do sedaj uporablja za skladiščenje generalnega blaga in se nahajajo ja južni strani prvega bazena. Preureditev obsega postavitev zaprtega hladilnega sistema z uporabo hladiva-amonijaka (1,5 tone). Obseg izvedbe del obsega izvedbo toplotne izolacije objektov in namestitev hladilne opreme z spremljajočimi objekti za namestitev hladilniške strojnice in zagotovitev zahtevanih tehnoloških parametrov v skladiščih ter ustrezne manipulacije ob odpremi tovora iz skladišč. Hladilni sistem, je kot že obstoječi, sestavljen iz primarnega in sekundarnega hladilnega sistema. Razlika je v tem, da se bo v novem sistemu amonijak nahajal le znotraj strojnice (v primarnem delu) in ne v razvodu. Zaradi tega je manj možnosti, da pride do puščanj. Manjša količina v sistemu ter potrebna manjša zaloga zmanjšuje možno količino izpusta in s tem obseg nesreče, manjše vplivno območje. Torej je tako ocenjena verjetnosti (pogostost) kot resnost posledic manjša v primerjavi z obstoječim sistemom. Scenariji in obseg posledic ostane enak in že opredeljen v predhodnjih verzijah varnostnega poročila.

3. ZASNOVA PREPREČEVANJA VEČJIH NESREČZaradi navedenih sprememb smo pregledali in preverili izdelano zasnovo preprečevanja večjih nesreč, ki je v celoti je bila prvič predstavljena v Varnostnem poročilu, avgust 2007. Povzemamo le najpomembnejše točke, ki so relevantne za obvladovanje sprememb.

16

S Sistemom za obvladovanje varnosti: opredeljujemo pristojnosti in odgovornosti za zmanjševanje tveganja zaradi

možnih večjih nesreč, določamo vsebine in način usposabljanja ter to usposabljanje tudi izvajamo za zaposlene v podjetju in za občasne/pogodbene sodelavce,

sistematično prepoznavamo večje nesreče, ki bi se lahko zgodile v našem podjetju, in ocenjujemo njihovo verjetnost in možne škodljive posledice,

določamo, uvajamo, vzdržujemo postopke in navodila za obratovanje brez večjih nesreč,

zagotavljamo načrtovanje in izvajanje sprememb z upoštevanjem nevarnosti večjih nesreč,

načrtujemo pripravljenost za ukrepanje ob nenadzorovanih dogodkih, iz katerih se lahko razvijejo večje nesreče, ter izdelujemo, pregledujemo in preskušamo načrt zaščite in reševanja,

spremljamo delovanje našega podjetja z vidika doseganja ciljev na področju večjih nesreč,

zagotavljamo sistematično in načrtno ocenjevanje, pregledovanje in noveliranje tega dokumenta in Sistema obvladovanja varnosti.

Za vzpostavitev in vzdrževanje Sistema obvladovanja varnosti je odgovoren Član uprave - Predstavnik vodstva za okolje.

Obvladovanje sprememb v podjetju

Naša politika je: da se spremembe v podjetju obvladujejo z vidika nevarnosti večjih nesreč

po sprejetih postopkih in z upoštevanjem sprejetih meril, da se postopki za obvladovanje sprememb v podjetju z vidika nevarnosti

večjih nesreč uporabljajo za običajne spremembe ter za začasne spremembe in izredne spremembe.

Za uresničevanje politike podjetja glede obvladovanja sprememb v podjetju z vidika nevarnosti večjih nesreč je odgovoren Član uprave - Predstavnik vodstva za okolje.

Zasnova se nanaša na Varnostno poročilo in se jo na nivoju celotnega obrata pregleduje enkrat letno pri izdelavi letnega poročila za vodstveni pregled in po potrebi (npr. ob večji spremembi) posodablja.

Zaradi navedenih sprememb, smo pregledali Zasnovo zmanjšanja tveganja za okolje ter novelirali Informacijo za javnost o varnostnih ukrepih. Luška zasnova preprečevanja večjih nesreč se zaradi navedenih sprememb ne spreminja.

V nadaljevanju poročila smo prikazali vse predvidene sisteme obvladovanja varnosti, ki so povezani z navedeno spremembo.

4. VEČJE NESREČE V OBRATU

17

V tem poglavju varnostnega poročila smo prikazali scenarije prepoznanih večjih nesreč, do katerih bi lahko prišlo:

a) pri obratovanju obrata s stirenom,b) zaradi načrtovane večje spremembe obrata - na celotnem območju obrata in primerjalno z obstoječim stanjem.

4.1. Opis možnih scenarijev večjih nesreč

S HAZOP analizo smo ugotovili, da se nabor ugotovljenih potencialnih nevarnosti za nastanek nesreč zaradi pretovora in skladiščenja stirena ne razlikuje bistveno od obstoječega. Le en nov scenarij je prepoznan in sicer zaradi možnosti polimerizacije stirena, saj je proces eksotermna reakcija. Ob navedeni spremembi, pretovarjanju in skladiščenju stirena, ne ugotavljamo bistvene spremembe nevarnosti glede na že pred leti izračunane scenarije. Lastnosti stirena lahko v grobem primerjamo z lastnostmi bencina in/ali metanola, ki so bili že obravnavani v prejšnjih izdajah varnostnih poročil. Navajamo dogodke, pri katerih so pričakovana tveganja največja – kjer gre za večje količine potencialno razlitega ali prisotnega stirena.

Večje nesreče se lahko zgodijo zaradi: napake pri rokovanju (hidravlični udar, prometna nesreča, prepolnitev,

neupoštevanje navodil, polimerizacije,...), napake pri vzdrževanju (utrujenost materiala, obraba, uporaba

nepravilnega orodja, neupoštevanje navodil, polimerizacija,...), puščanja (na tesnilih, ventilih zaradi korozije, ...), naravne nesreče (strela, veter, potres, ...), statične elektrike, požara na sosednjem objektu.

Identificirane potencialne možne človeške napake, ki lahko vodijo do nastanka deviacije:

pokvarjene naprave niso pravočasno prijavljene in popravljene, napaka operaterja, zamenjane prioritete pri upravljanju, pomanjkanje komunikacije, uporaba nepravilnega orodja, ukrepanje je prehitro – prepočasi, neupoštevanje navodil.

V postopku ugotavljanja potencialno nevarnih situacij smo preverili naslednje stopnje operacij.Tveganje med skladiščenjem:

katastrofalna poškodba rezervoarja;, zunanji dogodki (zrušitev letala, potres, sabotaža, projektili), kontinuirani izpust rezervoarja, zakasnelo ali pomanjkljivo vzdrževanje, človeška napaka.

Tveganja med pretovarjanjem iz rezervoarja v železniške ali kamionske cisterne: izpust pretakalnih naprav (izvlek zaradi premikanja cisterne, puščanje na

stiku, lom pretakalne naprave), malomarno delo,

18

vžig hlapov (eksplozija).

Tveganja med pretovarjanjem zaradi prekinitev cevovoda in puščanje v pretovornem sistemupuščanje prirobnice, ventila, počene cevi, puščanje črpalke, prelom togega dela cevovoda (zaradi posedanja, zunanjega vpliv, krhkega loma)

Tveganja med pretovarjanjem iz ladje v rezervoarje:Puščanje pretovornih naprav na pomolu med raztovarjanjem:

puščanje pretakalne roke ali fleksibilne cevi, malomarno delo, zunanji dogodki (zrušitev letala, potres, sabotaža, projektil itd.) Puščanje med polnjenjem v sistemu rezervoarjev, izpust skozi odprtine na vrhu rezervoarja (polnitev preko normativa), vzdrževanje.

Na obravnavanem območju so možni naslednji potencialni viri vžiga: vzdrževalna dela, popravila, rekonstrukcije, pri čemer se uporablja

varjenje, lotanje ali brušenje, uporaba iskrečega orodja; napake ali okvare na električnih inštalacijah; vremenski vplivi – strela; statična elektrika; vse oblike odprtega ognja (kurišča, plamen vžigalnika, cigaretni ogorek); namerno postavljena zažigalna telesa.

Potencialni vzroki za nastanek požara, eksplozije ali emisij škodljivih snovi zaradi izlitja so:

malomarnost zaposlenih, voznikov kamionskih cistern, strojevodij, vzdrževalcev ali obiskovalcev (odvržen ogorek, uporaba ognja na neprimernih mestih)

neustrezno izvajanje vročih del pri rekonstrukcijah, popravilih in vzdrževalnih delih,

nepravilna uporaba in vzdrževanje električnih naprav, naravni pojavi (strela), neustrezna elektrostatična zaščita, napaka na električni inštalaciji, uporaba neustreznih naprav ali orodja, obleke in obutve, požar v okolici, polimerizacija, namerno povzročen požar ali poškodbe opreme.

V primeru novega zaprtega hladilnega sistema na Terminalu za sadje smo ugotovili, da je najbolj kritični scenarij še vedno dopolnitev sistema z amonijakom, ki je bil že obravnavan v predhodnih verzijah varnostnega poročila. Torej potencialni vzrok za nastanek nesreče je nalet vozila v cisterno, ki dostavi amonijak v pristanišče. Torej za predvideno spremembo tudi lahko zaključimo, da je pretakanje najbolj kritičen segment in preračunane scenarije lahko upoštevamo tudi pri novem posegu. Razlika je le v večji oddaljenosti omenjenih objektov od meje pristanišča in večje oddaljenosti od mestnega jedra, kar pomeni, da se že izračunan vpliv ne spreminja. Na rezultate iz prejšnje verzije varnostnega poročila, omenjena sprememba ne vpliva (ne vpliva na posledice in na vplivno območje, ki izhaja iz varnostnega poročila).

19

4.2 Povzetek rezultatov modeliranja fizikalnih posledic– obstoječe stanje

Terminal tekočih tovorov na I pomolu

V tabeli so povzeti rezultati za obstoječe stanje na terminalu za kemikalije, ki se nahaja na I pomolu in so bili obdelani v varnostnem poročilu (VP avgust 2007 in dopolnitev VP april 2008). Pri ocenah scenarijev so bili upoštevani mediji: plinsko olje, JET gorivo, etanol, amonijak, bencin, metanol.

Tabela 5. Povzetek rezultatov modeliranja fizikalnih posledic– obstoječe stanje na I pomolu

Požar Eksplozija Nevarni hlapi1,6 kW/m2

4,0 kW/m2

12,5 kW/m2

10.000 Pa

3.000 Pa 1.000 Pa

EPRG-3

EPRG-2

EPRG-1

R100, R200 š /m/

m m m m m m m m m

katastrofalna nesreča, gori

celotna lovilna skledaplinsko olje

/Jet A1

70 175 105 45

gori ¼ lovilne sklede

plinsko olje /Jet A1

38 95 49 28

izlitje je lokalizirano, gori okolica

enega rezervoarjaplinsko olje

/Jet A1

17 47 19 10

gori posamezen rezervoar


10 25 10 6

Etanol 12 32 89R300

katastrofalna nesreča, gori

celotna lovilna skleda plinsko olje

/Jet A1/bencin

47

39

88

95

63

49

35

28

20

Katastrofalen izpust, vžig

hlapov, eksplozija (NMB 95)

44 109 298

Pretakališče kam.


45 25 5

Razliti ogenj (NMB-95)- 1

mesto

15 9 3,3

Razliti ogenj (NMB-95)-

cela polnilnica

43 23 5



39 123 174

Cevovod 120 m3/h plinsko

olje /Jet A14 2,5 1

Ladijski privez

Razliti ogenj (NMB-95)

22 12 3



19 47 128

R400Gori lovilna skleda in rezervoar

(naftni derivati)

27 89 47 23

Gori lovilna skleda okoli rez. (naftni

derivati)

2,5 10 6 2

Vžig hlapov –rezervoarski prostor (hlapi

metanola)

10 30 96

nevarne koncentracije

hlapov po razlitju -metanol

77

21

Gori lovilna skleda (naftni

derivati)

22 80 39 18

Gori lovilna skleda (naftni

derivati)

12 40 25 10

Pretakališče kamionovJET (razliti

ogenj)15 9 3,3


hlapov po razlitju-metanol

0m0,01

kg/m3

6 m0,00049 kg/m3

13 m0,0001

3 kg/m3

Vagonska polnilnicaEksplozija hlapov –metanol

3 6 18



0m0,01

kg/m3

6m0,00098 kg/m3

13 m0,0002

7 kg/m3

Ladijski privez

JET-razlita luža

22 12 3

Vžig hlapov –metanol

4 9 25



0m0,01

kg/m3

6m0,00098 kg/m3

13 m0,0002

7 kg/m3

Terminal tekočih tovorov na II pomolu

Luka Koper pretovarja nevarne snovi (JET gorivo) tudi na II pomolu, kjer smo v varnostnem poročilu (dopolnitev VP, avgust 2007) tudi že izdelali in preračunali možne scenarije ter vplive. Nesreče so bile modelirane za pretovor JET goriva in so prikazane v tabeli. Obseg nesreč ni take narave, da bi verižno vplival na možne scenarije na I pomolu.

Tabela 6. Povzetek rezultatov modeliranja fizikalnih posledic– obstoječe stanje na II pomolu

Požar Eksplozija Nevarni hlapi1,6 kW/m2

4,0 kW/m2

12,5 kW/m2

10.000 Pa

3.000 Pa 1.000 Pa

EPRG-3

EPRG-2

EPRG-1

Rezervoarji R-8 – R-13

š /m/

m m m m m m m m m

22

Gori lovilna skleda in rezervoar

D = 48,67 m

129 75 30

Gori lovilna skleda okoli

rez.

D =3,00 m

12 8,5 3

Kamionsko pretakališče

1 lovilni

bazen

- razliti ogenj š=3,8x22 m

15 9 3,3

Vagonska polnilnica- razliti ogenj š=6x68m

45 25 5

Ladijski privezRazlita luža (33.340kg)

48 26 10,6

Tankerski privez in tehnološki cevovod od tankerskega priveza v Luki Koper do INSTALACIJ d.o.o-upraviteljGori zaradi preloma cevovoda na tankerskem privezu-NMB 95

73 35 26 10

Eksplozija parnega oblaka na tankerskem privezu- cevovod-NMB 95

36 90 246

Gori razlita luža na tankerskem privezu-NMB 95

22 12 3

Eksplozija na tankerskem privezu-izpust

19 47 128

23

Terminal za sadje

V času obratovanja se hlapi amonijaka lahko sprostijo kot posledica puščanj v skladiščnih prostorih, vendar bi vgrajeni senzorji takoj zaznali puščanje in s pomočjo ventilov bi lahko zaprli dotok in s tem preprečili nadaljnja uhajanja. Sproščene količine bi bile tako majhne in vplivi zanemarljivi ter znotraj objekta, zaradi česar scenarija sploh nismo modelirali.

Na območju Luke Koper bi lahko prišlo do največjega izlitja na prostem zaradi avtomobilske nesreče med polnjenjem hladilnega sistema z amonijakom. Polnjenje sistema se izvaja enkrat vsake 3 leta, kar močno zmanjša verjetnost nastanka tovrstne nesreče. Polnjenje traja 3h. Prostornina posode je 1,3 m3 pri tlaku 3-4 bar (300 – 400 kPa). Premer gibljive cevi je 3/4". Pri dopolnjevanju sistema z amonijakom izvajamo ukrepe, ki posledice omejijo do te stopnje, da škodljive posledice ne segajo izven območja pristanišča. Med te ukrepe štejemo:

- Polnjenje se izvaja ob prisotnosti gasilne enote in enega gasilca/varnostnika in najmanj dveh strojnikov

- Prostor se med manipulacijo ustrezno zaščiti- V času polnjenja se na tem območju prepreči promet - Ob izpustu pa se uhajajoči amonijak ali meglo zadržuje pri tleh z vodno

prho

V primeru, da bi prišlo do vžiga hlapov, upoštevamo maksimalni teoretični doseg eksplozije, ki je izračunan v tabeli in v kateri upoštevamo maksimalno količino amoniaka.

Modelirali smo nesrečo z največjim možnim dosegom – izpust iz cisterne ali fleksibilne cevi med polnjenjem sistema, kjer bi se hlapi zbirali v vhodnem delu objekta. Maksimalni doseg je naveden v spodnji tabeli.Tabela: Oddaljenost vplivov eksplozije v primeru naleta vozila v cisterno na terminalu za sadje

3.000 Pa 1.000 PaTerminal za sadje M m

Amoniak 23 70

Udarni val, do koder so možne poškodbe zaradi letečih delcev bi segel do razdalje 32 m. Vpliv zaščite zaradi objekta ni upoštevan. Z ukrepom – prepoved vožnje na tem območju v času polnjenja pa povsem zmanjšamo možnost za nastanek take nesreče.

V primeru puščanja med obratovanjem znotraj objekta bi lahko prihajalo do izpuščanja amoniaka tudi v okolico. Glede na varnostne ukrepe – detektorje puščanja, je vsako puščanje hitro prepoznano in ustavljeno. V okolje bi uhajale manjše količine amoniaka, ki bi se zaradi svojih lastnosti (lažji od zraka) izven objekta razpršile. Znotraj objekta bi lahko prišlo do nevarnih koncentracij, vendar so za varnost zaposlenih predvideni varnostni ukrepi.Upoštevan je scenarij z zaščitnimi ukrepi. Pri modeliranju širjenja hlapov amonijaka smo predpostavili hitrost vetra 1,5 m/s, 70% vlago, temperatura zraka 20C, stabilnostni razred D ter 5 kg izhlapelega medija.

24

Tabela 7. Razdalja, kjer so prisotne škodljive koncentracije amonijaka v zraku zaradi razlitja na terminalu za sadje

ERPG 1 ERPG 2 ERPG 3Koncentracija (ppm) 25 150 750

Razdalja m m mUhajanje amonijaka kot posledica preloma 3/4"

gibljive cevi pri polnjenju

14 Pod 10 Pod 10

4.3. Rezultati modeliranja fizikalnih posledic za spremembo-pretovor in skladiščenje stirena

Pri modeliranju smo uporabili računalniški program ALOHA 5.4.3., kjer smo modelirali različne fizikalne učinke v primeru nesreče s stirenom ter verjetnost za nastanek poškodb v okolici nesreče.

Ko se tekočina razlije, so lahko prisotne umetne in naravne ovire, ki omejijo razlitje. V primeru, da preprek ni, se tekočina neovirano razširi oz. ostane zajeta. V primeru zakasnelega vžiga se razlita tekočina razširi in oblikuje razliti ogenj (pool fire) v okolici točke razlitja. Tako sproščena toplotna energija se lahko prenese na okolico s konvekcijo ali sevanjem, kar je mogoče predvsem pri velikih požarih. Jakost oz. doseg vplivov požara je odvisna od velikosti površine, ki gori. V tabeli so zbrane mejne vrednosti, ki so bile pri tem upoštevane. Ocena škode zaradi požara je odvisna od nivoja sevanja. V poročilu smo upoštevali požare goreče luže (pool fire), pri čemer gori izlita kemikalija v luži na tleh ali morju.

Tabela 8. Poškodbe zaradi toplotnega sevanja (World Bank Technical Paper no. 55, Techniques for Assessing Industrial hazards, A Manual, Washington 1988)

Začetni flux(KW/m2)

Karakteristične poškodbe

Poškodbe na napravah Poškodbe prebivalstva12,5 Min. energija za vžig lesa s

plamenom1% smrtnosti v 1 minI. stopnja opeklin v 10 s

4,0 Povzroči bolečine, če je trajanje daljše od 20 s, opekline so malo verjetne

1,6 Ne povzroči nobenih nelagodnosti.

V primeru pospeševanja plamena lahko nastane plinski oblak, ki pa lahko eksplodira, če se pojavi primeren vir vžiga in povzroči udarni val. Takšen rezultat lahko pričakujemo tudi v primeru, da je pospešek plamena majhen, vendar je hitrost plamena visoka. Eksplozija je nenadna sprostitev energije, ki povzroči v atmosferi udarne valove, ki povzročajo škodo. V poročilu smo modelirali scenarije, ko eksplozija nastane zaradi vžiga vnetljivih hlapov v plinskem oblaku.

25

V primeru takojšnjega vžiga lahko pride do poškodb na napravah in objektih ter do poškodb ljudi glede na mejne vrednosti eksplozijskega nadpritiska, ki so prikazane v tabeli. Za primere vžiga hlapov stirena smo upoštevali mejno koncentracijo 1100 ppm (10 % LEL).

Tabela 9. Poškodbe zaradi eksplozije vnetljivih hlapov

Mejna vrednost

Karakteristične poškodbe

Poškodbe na napravah Poškodbe prebivalstva10 000 Pa(0,1 bar)

Popravljive poškodbe zgradb in poškodbe zunanjosti bivališč

1% preboja bobniča1% resnih poškodb zaradi letečih predmetov

3000 Pa(0,03 bar)

Poškodbe steklenih površin Manjše poškodbe zaradi letečih drobcev

1000 Pa(0,01 bar)

10% poškodb steklenih površin Ni nelagodnosti

Pri razlitju stirena pa lahko ne pride do požara ali eksplozije, temveč stiren izhlapeva in nastaja parni oblak, ki je zdravju škodljiv in se giblje glede na vremenske razmere. Za obravnavo škodljivih posledic večjih nesreč, v kateri je vključen stiren, smo v poročilu upoštevali t. im. ERPG vrednosti, ki so za stiren prikazane v tabeli. Navedene vrednosti za stiren predstavljajo tri ravni koncentracije te snovi v zraku, ki ob enourni izpostavljenosti za povprečnega predstavnika prebivalstva pomeni:

- ERPG - 1: največ manjše, prehodne zdravstvene težave,- ERPG -2: največ popravljive zdravstvene težave,- ERPG-3: da njegovo življenje ne bi bilo ogroženo.

Tabela 10. ERPG vrednosti za stiren

ERPG Karakteristične poškodbePoškodbe prebivalstva

ERPG-1 50 ppm

je najvišja imisijska koncentracija določene snovi v zraku, pod katero skoraj vsi posamezniki, ki bi bili izpostavljeni do ene ure, ne bi imeli drugih posledic za svoje zdravje kot prehodne zdravstvene vplive, ali občutili jasno zaznaven vonj,

ERPG -2250 ppm

je najvišja imisijska koncentracija določene snovi v zraku, pod katero skoraj vsi posamezniki, ki bi bili izpostavljeni do ene ure, ne bi imeli nepopravljivih posledic za svoje zdravje ali drugih simptomov, ki bi preprečili njihovo sposobnost, da se sami zaščitijo oz.rešijo,

ERPG-31000 ppm

je najvišja imisijska koncentracija določene snovi v zraku, pod katero skoraj vsi posamezniki, ki bi bili izpostavljeni do ene ure, ne bi bili življenjsko ogroženi.

Povprečen prag zaznavanje vonja hlapov stirena je pri koncentraciji 0,75 ppm. Vonj postaja močnejši, vendar še ne neprijeten pri približno 100 ppm. S

26

kratkotrajnejšo izpostavljenostjo hlapom koncentracije nad 200 ppm pa hlapi dražijo sluznico v nosu in očeh.

Pri modeliranju smo izbrali koeficient stabilnosti ozračja D, po Pasquill-Gilfordovi lestvici, (glede na razpoložljive podatke iz meteorološke postaje v Portorožu za leto 2010), kar pomeni nevtralno stabilnost atmosfere. Uporabili smo zračno temperaturo 20 C, 70 % relativno vlažnost zraka ter delno oblačno vreme.

4.3.1. Vplivi nesreče na rezervoarskem prostoru R 300

Obstoječi rezervoarji skupine R300 bodo po novem predvideni za skladiščenje stirena. Poglavje obravnava vplive nesreč na predvidenem rezervoarskem prostoru za skladiščenje stirena. Scenarije smo modelirali za dva največja rezervoarja in sicer R-302 in R-304.

V tabeli so navedeni podatki za modeliranje izpusta v primeru prepolnitve rezervoarjev.

Tabela 11. Vstopni podatki za izračun izpusta kot posledico prepolnitve rezervoarja s stirenom

Parameter Enota VrednostAgregatno stanje - tekočinaTemperatura snovi ºC 23Tlak snovi Pa atmosferskiProstornina m3 1 500Tip izpusta - IztekanjeTrajanje izpusta min 5-10Hitrost iztekanja m3/h 400Vrsta podlage - beton

Modelirali smo najtežji možni dogodek na območju rezervoarjev R-302 ali R-304, ki se lahko začne z izpustom stirena iz rezervoarja, do česar bi lahko prišlo zaradi prepolnitve rezervoarja v primeru, da odpovedo vsi varnostni ukrepi. Izpust stirena iz rezervoarja je možen v primeru počenega ventila ali izpusta stirena iz cevovoda med polnjenjem rezervoarja, do česar bi lahko prišlo zaradi mehanske poškodbe. Predvidevamo, da bi se iztekajoč stiren zbral v betonski lovilni skledi. V primeru, da bi prišlo do poškodbe v času med pretovarjanjem, bi operaterji to opazili najmanj v 5-10 minutah.

Preden operater ustavi izlitje, lahko izteče 60.000 kg stirena, ki se izlije v lovilno skledo in začne izhlapevati. V primeru vžiga se vžge razlita luža v lovilnem bazenu, ki ima dimenzije 39x47 m (pool fire), z odšteto površino samih rezervoarjev znaša površina razlite luže 1244 m2. Pri primerjavi rezultatov predhodno modeliranih scenarijih požara za bencin, JET gorivo, ki so po lastnostih sicer podobni stirenu, smo izračunali pri stirenu nekoliko večje toplotne vplive, zaradi uporabe drugega računalniškega programa za simulacije.Izračunani toplotni vplivi z ALOHA programom ne upoštevajo geometrije luže, ki bi zaradi postavljenih rezervoarjev imela nepravilno obliko (in manjši toplotni vpliv) ter ne upošteva prisotnosti rezervoarjev, ki predstavljajo toplotno bariero (ne upošteva topografskih vplivov). Posledično so scenariji večjih razsežnosti. S programom SAFE II, ki je bil uporabljen pri simulaciji posledic nesreč v predhodnih

27

verzijah varnostnih poročil, pa za stiren nismo mogli uporabiti, ker ga ni v podatkovni bazi kemikalij.Stiren se samostojno ne vžge.

Tabela 12. Oddaljenost toplotnih vplivov v primeru požara (»pool fire«) razlitega stirena v lovilni skledi

1,6 4,0 12,5kW/m2 kW/m2 kW/m2

Razliti ogenj (gori v lovilni skledi) 176 m 114 m 81 m

V primeru da ne pride do takojšnjega vžiga snovi v lovilni skledi se začne izhlapevanje snovi, zaradi česar nastane parni oblak, ki lahko naleti na vir vžiga v okolju. Pri izlitju stirena bi lahko ob stabilnem vremenu prišlo do vžiga parnega oblaka do 14 m stran od mesta izlitja, (pri hitrosti vetra 1,5 m/s). Upoštevali smo, da se iztekanje ustavi po 10 minutah.

Najbolj neugodni meteorološki pogoji za nastanek nesreče so poleti, ko lahko pride do višjih temperatur in s tem hitrejšega izhlapevanja in večje možnosti za vžig hlapov. Poleg tega je neugodno tudi stabilno vreme z brezvetrjem, saj bi se tako hitro zbrala eksplozivna masa hlapov, ker jih veter ne bi razpihal.

Največje vplivno območje je pričakovati zaradi eksplozije oblaka hlapov, ki bi lahko poškodoval sosednje objekte, povzročil manjšo škodo zaradi letečih predmetov do razdalje 110 m od jedra eksplozije.

Tabela 13. Oddaljenost vplivov eksplozije v primeru poškodbe rezervoarja s strirenom

10.000 Pa 3.000 Pa 1.000 Pam m m

Izpust v lovilno skledo 45 110 300

V primeru požara bi lahko prišlo do vžiga drugih rezervoarjev v lovilni skledi, vendar to zaradi predvidenih varnostnih ukrepov ni verjetno. V primeru požara v lovilni skledi bi namreč s peno zalili celotno površino lovilnega bazena in s tem zadušili požar v skledi. Istočasno bi se izvajalo hlajenje sosednjih rezervoarjev.

Kadar ob izlitju ne pride do vžiga, lahko v zraku, na območju lovilne sklede pride do visokih koncentracij hlapov, ki se nato širijo na območju terminala. Pri modeliranju koncentracije hlapov v neposredni bližini lovilne sklede, kjer se nahaja razlit medij, smo predpostavili hitrost vetra 1.5 m/s, 70% vlago, temperatura zraka 20C, temperatura stirena 23C, stabilnostni razred D.

Tabela 14. Razdalja, kjer so prisotne škodljive koncentracije stirena v zraku zaradi razlitja v lovilni skledi


Razdalja (m) 195 49 15

V primeru izlitja na območju rezervoarskega prostora je potencialno nevarno območje s povišano koncentracijo in možnostjo vžiga hlapov v območju do 14 m v okolici razlitja.

28

4.3.2. Vplivi nesreče na polnilnici kamionskih cistern med pretakanjem stirena

Pri modeliranju posledic izpusta smo upoštevali največjo hitrost polnjenja kamionske cisterne, ki znaša 60 m3/h (15,1 kg/s), operater pa bi najmanj v 1 minuti ustavil dotok stirena (906 kg). Posledice požara modeliramo kot požar tekočine (pool fire) v lovilni skledi kamionskega pretakališča velikosti 3,8x22 m. V eni cisterni je lahko do 35 m3 stirena, efekt pa se bi v najslabšem primeru, lahko razširi na celotno lovilno skledo oz. na vsa štiri polnilna mesta.

V spodnji tabeli so navedeni vstopni podatki za izračun izpusta stirena iz kamionske cisterne.

Tabela 15. Vstopni podatki za izračun izpusta stirena iz kamionske cisterne na kamionskem pretakališču

Parameter Enota VrednostAgregatno stanje - tekočinaTemperatura snovi ºC 23Tlak snovi Pa atmosferskiProstornina cisterne m3 35Število poškodovanih cistern - 1 - 3Tip izpusta - IztekanjeTrajanje izpusta s 60Premer cevi mm 100Pretok kg/s 15,1 (iz 1 roke)Dolžina cevi m 2Vrsta podlage - beton

Oddaljenost toplotnega sevanja zaradi gorečega stirena v lovilni skledi na pretakališču je izračunana za dva primera – da se razvije požar na enem polnilnem mestu ali pa da pride do skrajnega primera, ko gorijo vsa polnilna mesta. Rezultati za doseg toplotnih vplivov je predstavljen v tabeli.

Tabela 16. Oddaljenost toplotnih vplivov od lovilne sklede v primeru požara stirena

Intenziteta 1,6kW/m2

4,0 kW/m2

12,5 kW/m2

Oddaljenost m m mKamionsko pretakališče 1 lovilni bazen- razliti ogenj š=3,8 x 22 m 49 31 21Domino efekt - razliti ogenj š=15 x 22 m celotno območje 95 61 42

V primeru, da ne pride do takojšnjega vžiga, se začne izhlapevanje snovi, zaradi česar nastane parni oblak, ki lahko naleti na vir vžiga v okolju. Pri izlitju stirena na celotnem območju bi lahko prišlo do vžiga parnega oblaka največ 10 m stran od mesta izlitja, pri hitrosti vetra 1,5 m/s.

29

Tabela 17. Oddaljenost vplivov eksplozije v primeru katastrofalnega požara na območju pretakališča kamionskih cistern za stiren

10.000 Pa 3.000 Pa 1.000 PaPretakališča m m m

Kamionsko pretakališče 40 90 170

Kadar ob izlitju ne pride do vžiga, lahko pride v zraku do visokih koncentracij hlapov stirena, ki se nato širijo na območju terminala. Pri modeliranju koncentracije hlapov v neposredni bližini polnilnice, kjer se nahaja razlit medij, smo predpostavili hitrost vetra 1,5 m/s, 70% vlago, temperatura zraka 20C, stabilnostni razred D.

Tabela 18. Razdalja, kjer so prisotne škodljive koncentracije stirena v zraku, zaradi razlitja na polnilnici kamionskih cistern med pretakanjem stirena


Razdalja (m) 59 16 Manj kot 10

4.3.3. Vplivi nesreče na pretakališču vagonskih cistern

Najtežji pričakovani dogodek na pretakališču bi nastal v primeru, da bi med polnjenjem prišlo do poškodbe pretakalne roke zaradi premika cistern. Pri tem bi prišlo do izpusta kemikalije. Pesimistična predpostavka je, da bi prišlo do izpusta iz vseh priključenih vagonskih cistern. Na pretakališču se polni največ 4 vagonske cisterne istočasno. Hitrost polnjenja cisterne je 60 m3/h, trajanje iztekanja pa je ocenjeno na 1 minuto, saj bi v tem času operaterji prekinili dotok kemikalije. V primeru, da bi razlita kemikalija ali hlapi kemikalije dosegli vir vžiga, lahko na pretakališču nastane požar, ki lahko zajame v najslabšem primeru vse cisterne. Do domino efekta lahko pride v primeru, da odpovedo vsi varnostni sistemi na pretakališču vagonskih cistern.

Tabela 19. Vstopni podatki za izračun izpusta stirena iz cisterne na vagonskem pretakališču

Parameter Enota VrednostAgregatno stanje - TekočinaTemperatura snovi ºC 23Tlak snovi Pa AtmosferskiProstornina vagonske/kamionske cisterne

m3 65/30

Število poškodovanih cistern - 1 -3Tip izpusta - IztekanjeTrajanje izpusta min 1Premer cevi mm 100Pretok kg/s 30 (2 roki)Dolžina cevi m 5

30

Vrsta podlage - beton

Preden operater ustavi izlitje, lahko izteče v primeru polne obremenitve pretakališča do 1800 kg kemikalije, ki se izlije v lovilno skledo in začne izhlapevati. V primeru takojšnjega vžiga se vžge površina v velikosti lovilnega bazena (6 x 45m). Oddaljenost toplotnega sevanja zaradi goreče kemikalije v lovilni skledi na pretakališču je izračunana za primer, da se razvije požar na območju celotne lovilne sklede. Pri izlitju stirena na pretakališču bi lahko prišlo do vžiga parnega oblaka največ 10 m stran od mesta izlitja, pri hitrosti vetra 1,5 m/s.

Tabela 20. Oddaljenost toplotnih vplivov v primeru katastrofalnega požara na vagonskem pretakališču za stiren

1,6 4,0 12,5Vagonsko pretakališče

kW/m2 kW/m2 kW/m2

87 m 55 m 38 m

Tabela 21. Oddaljenost vplivov eksplozije v primeru katastrofalnega požara na območju vagonskega pretakališča za stiren

10.000 Pa 3.000 Pa 1.000 PaPretakališča m m m

Kamionsko pretakališče 45 95 175

Kadar ob izlitju ne pride do vžiga, lahko v zraku pride do visokih koncentracij hlapov. Pri modeliranju koncentracije hlapov v neposredni bližini vagonske lovilne sklede, kjer se nahaja razlit medij, smo predpostavili hitrost vetra 1.5 m/s, 70% vlago, temperatura zraka 20C, temperatura stirena 23C, stabilnostni razred D.

Tabela 22. Razdalja, kjer so škodljive koncentracije stirena v zraku, zaradi razlitja na vagonskem pretakališču



4.3.4. Vplivi nesreče na območju tehnoloških cevovodov

Prelom ali puščanje cevovoda je takoj razvidno, zaradi padca pritiska in v času 1 minute bi delavci lahko zaustavili črpanje. Hitrost pretakanja medija po enem cevovodu znaša največ 100 m3/h. Izračunan scenarij predvideva totalen prelom cevovoda in razlitje po tleh količine 1,7 m3 (1540 kg). Temperatura stirena v cevovodu znaša 23C. V primeru, da pride do takojšnjega vžiga razlitega medija, smo izračunali toplotno sevanje.

31

Tabela 23. Oddaljenost toplotnih vplivov v primeru totalnega preloma cevovoda in vžiga razlitega stirena

1,6 4,0 12,5KW/m2 kW/m2 kW/m2

Cevovod 100 m3/h 65 m 38 m 25 m

Kadar ob izlitju ne pride do vžiga, lahko v ekstremnih primerih (visoke temperature) pride do visokih koncentracij v zraku, zaradi izhlapevanja snovi, zaradi česar nastane parni oblak, ki lahko naleti na vir vžiga v okolju in nastane eksplozija. Pri izlitju bi lahko prišlo do vžiga parnega oblaka 10m stran od mesta izlitja, pri hitrosti vetra 1,5 m/s.

Tabela 24. Oddaljenost vplivov eksplozije v primeru katastrofalnega požara na območju preloma cevovoda za stiren

10.000 Pa 3.000 Pa 1.000 Pam m m

Prelom cevovoda 39 123 174

Kadar ob izlitju ne pride do vžiga lahko znotraj območja v zraku pride do visokih koncentracij, saj je stiren težji od zraka. Pri modeliranju koncentracije hlapov v neposredni bližini preloma cevovoda, kjer se nahaja razlit medij, smo predpostavili hitrost vetra 1.5 m/s, 70% vlago, temperatura zraka 20C, temperatura stirena 23C, stabilnostni razred D.

Tabela 25. Razdalja, kjer so prisotne škodljive koncentracije stirena v zraku, zaradi totalnega preloma cevovoda


Razdalja 17 Manj kot 10 Manj kot 10

4.3.5. Vplivi nesreče na ladijskem privezu med pretakanjem stirena

Modelirali smo primer preloma gibljive cevi na ladijskem privezu in zaustavitev iztekanja v 1 minuti. V tabeli so navedeni vstopni podatki za račun posledic izpusta. V tem primeru se medij razlije na betonski pretakalni ploščadi, ki je izvedena kot lovilna skleda, in steče v jašek ter po cevi na obalo v lovilno skledo pod cevovodi. Ta je vezana na tehnološko kanalizacijo. V morje bi šla manjša količina medija. Kljub temu smo za izračun upoštevali celotni izpust v morje.

Tabela 26. Vstopni podatki za izračun izpusta stirena iz fleksibilne cevi na ladijskem privezu

Parameter Enota VrednostAgregatno stanje - tekočinaTemperatura snovi ºC 23Tlak snovi Pa atmosferskiHitrost iztekanja goriva kg/s 124,5

32

Tip izpusta - IztekanjeKoličina izpusta 8 m3

Vrsta podlage - Beton / morje

Po izpustu bi se formirala razlita luža, ki bi se v primeru takojšnjega vžiga spremenila v razlito ognjeno lužo. Predpostavili smo, da navedena količina razlitega medija zavzame na začetku 500 m2 površine na morju. Ker ima stiren temperaturo vnetišča 32°C, bi prišlo do vžiga samo v primeru povišane temperature zaradi drugega vzroka (nekaj že gori ipd.).

Tabela 27. Oddaljenost toplotnih vplivov razlite luže na morju, ki je nastala zaradi izpusta stirena iz fleksibilne cevi na ladijskem privezu

1,6 kW/m2 4,0 kW/m2 12,5 kW/m2

m m mRazlita luža na morju 116 74 52

V primeru, da ne pride do takojšnjega vžiga, bo razlita tekočina večinoma izhlapela, tvorila oblak vnetljivih hlapov. Če bo oblak vnetljivih hlapov z eksplozijsko maso v eksplozijskih mejah na svoji poti naletel na dovolj močan vir vžiga, bo prišlo do zakasnelega vžiga. Pri izlitju bi lahko prišlo do vžiga parnega oblaka 20 m stran od mesta izlitja, pri hitrosti vetra 1,5 m/s.

Tabela 28. Oddaljenost vplivov eksplozije razlite luže stirena, ki nastala zaradi izpusta iz fleksibilne cevi na ladijskem privezu

10.000 Pa 3.000 Pa 1.000 Pam m m

Izpust na privezu 52 74 116

Kadar pa ob izlitju ne pride do vžiga, razliti stiren v morju hlapi in se oblak hlapov stirena širi glede na vremenske razmere. Pri modeliranju koncentracije hlapov v primeru razlitja v morje, smo predpostavili hitrost vetra 1.5 m/s, 70% vlago, temperatura morja 20C, temperatura stirena 23C, stabilnostni razred D.

Tabela 29. Razdalja, kjer so kjer so škodljive koncentracije stirena v zraku, zaradi razlitja iz fleksibilne cevi na ladijskem privezu



4.3.6. Vplivi nesreč na Terminalu za sadje-sprememba

Ne glede na spremembo, ostaja kot najverjetnejši scenarij za nastanek nesreče, nalet vozila v cisterno, ki pripelje amonijak. Količine so v tem primeru bistveno manjše, kot pri polnjenju v obstoječ sistem. Modelirali smo nesrečo z največjim možnim dosegom – izpust iz cisterne ali fleksibilne cevi med polnjenjem sistema, kjer bi se hlapi zbirali v vhodnem delu objekta. Modelirali smo še širjenje oblaka amonijaka v primeru, da ne pride do eksplozije.

33





Pod 10 Pod 10 Pod 10





Pod 10 Pod 10 Pod 10

4.3.7. Domino efekt

V primeru havarije na območju načrtovanega terminala ne pričakujemo razširitve požara na sosednje objekte zaradi upoštevanja varnostnih razdalj in zaradi ukrepov v primeru incidentnega dogodka – kot npr. hlajenje sosednjih rezervoarjev in objektov in lokalizacija incidentnega območja.

Kadar ob izlitju ne pride do vžiga, lahko ob izlitju znotraj ožjega območja pride do visokih koncentracij nevarnih snovi v zraku. Ni nevarnosti, da bi imele povišane koncentracije večji doseg, saj ostajajo nevarna območja znotraj terminala. Okoliško prebivalstvo pa bi zaznalo vonj stirena, amonijaka.

4.4. Pogostost in verjetnost posledic večjih nesreč Pogostost za nastanek večje nesreče na obravnavanem območju smo ocenili v skupinah HAZOP. Za vsak začetni dogodek in njegove posledice smo ekspertno ocenili obseg posledic in verjetnost za nastanek posledic na skali od 1- 4:

- Resnost posledic1 Ni poškodb ali vplivov na zdravje2 Manjše poškodbe ali manjši vpliv na zdravje3 Poškodbe ali zmerni vpliv na zdravje4 Smrtne žrtve ali resne poškodbe

- Verjetnost za nastanek posledic1 Ni pričakovati, da bi se zgodilo v življenjski dobi obrata2 Lahko se zgodi enkrat v življenjski dobi obrata3 Lahko se zgodi večkrat v življenjski dobi obrata4 Lahko se zgodi vsako leto (ali pogosteje)

34

Na osnovi teh ocen smo izračunali tveganja:- Tveganje za poškodbe ljudi ali okolja ocenjujemo po naslednjih kriterijih:A Sprejemljivo tveganje – dodatni ukrepi niso potrebniC Sprejemljivo z dodatnimi ukrepi – dodatne naprave so že vgrajeneN Nezaželeno – potrebno je vgraditi dodatne kontrolne naprave oz. kontroloU Nesprejemljivo

Slika 1. Merila za oceno resnosti posledic in verjetnosti za njihov nastanek

Iz analize rezultatov HAZOP smo v statistično obdelavo prenesli ocene resnosti posledic (obseg in verjetnosti za njihov nastanek) za posamezne začetne dogodke.

4.4.1. Obstoječe stanje

Terminal tekočih tovorov na I pomolu

Spodnja tabela prikazuje obstoječe stanje - povprečne ocene resnosti posledic za osebje ter verjetnost za nastanek teh posledic in resnosti posledic za okolje ter verjetnost za nastanek teh posledic, ki so statistično izračunane kot povprečna ocena za obstoječe stanje celotnega terminala, ki se nahaja na I pomolu (naftni derivati-plinsko olje, bencin, fosforna kislina, o-ksilen in alkoholi-metanol). Obdelani so bili možni scenariji in vzroki na rezervoarskih prostorih skupine 100, 200, 300 in 400, črpališča, pretakališča za kamione in vagone, tehnološka kanalizacija, cevovodi, ladijski privez, rezervoar za UNP-kurilnica, delovni postopki.

Tabela 32. Povprečna ocena resnosti posledic in verjetnosti za njihov nastanek na terminalu za kemikalije na I pomolu – obstoječe stanje

Descriptive Statistics

N Min Max Mean St. devOsebje-resnost posledic 18

51 3 2,7224 0,77672

Osebje – verjetnost 185

1 3 1,800 0,57860

Okolje – resnost posledic 185

1 3 2,6016 0,84362

Okolje – verjetnost 185

1 3 1,8486 0,64168

Valid N (listwise) 185

1 3

35

A A AA

C A AN

N C AU

U N CU

1

2

3

4

4 3 2 1

VERJETNOST ZA NASTANEK

OB

SEG

PO

SLED

IC

Povprečne ocene resnosti posledic za osebje in za okolje ter verjetnost za nastanek teh posledic za novo stanje kažejo, da lahko pride do poškodb, vplivov na zdravje ali vplivov na okolje (povprečna ocena 1,8) enkrat v času delovanja naprav. Povprečna ocena kaže, da lahko pride do poškodb ali zmernih vplivov na zdravje ljudi (ocena 2,7) ali do poškodb ali zmernih vplivov na okolje (povprečna ocena 2,6). Vsi identificirani dogodki so kategorije A in C – sprejemljivi. Rezultati kažejo, da se obseg in verjetnost za nastanek poškodb ljudi in okolja ne povečata bistveno, predvsem zaradi uvajanja vseh ukrepov.

Terminal tekočih tovorov na II pomolu

Spodnja tabela prikazuje obstoječe stanje - povprečne ocene resnosti posledic za osebje ter verjetnost za nastanek teh posledic in resnosti posledic za okolje ter verjetnost za nastanek teh posledic, ki so statistično izračunane kot povprečna ocena za obstoječe stanje celotnega terminala, ki se nahaja na II pomolu (naftni derivati-plinsko olje, JET gorivo). Obdelani so bili možni scenariji in vzroki na rezervoarskih prostorih, črpališčih, kamionski in vagonski polnilnici, dveh ladijskih privezih, cevovodi, delovni postopki.

Tabela 33. Povprečna ocena resnosti posledic in verjetnosti za njihov nastanek na terminalu tekočih tovorov na II pomolu– obstoječe stanje



71 3 2,4672 0,80487


1 3 2,1752 0,67408


1 3 2,6131 0,78822


1 3 2,1825 0,67757


1 3

Povprečna ocena kaže, da lahko pride do poškodb ali zmernih vplivov na zdravje (ocena 2,5) ali do poškodb ali zmernih vplivov na okolje (povprečna ocena 2,6), enkrat v času delovanja naprav (ocena 2,2). Rezultati kažejo, da je večina primerov skupine A -sprejemljivo tveganje, kjer dodatni ukrepi niso potrebni in C - sprejemljivo z dodatnimi ukrepi – dodatne naprave so že vgrajene.

Terminal za sadje

Spodnja tabela prikazuje obstoječe stanje - povprečne ocene resnosti posledic za osebje ter verjetnost za nastanek teh posledic in resnosti posledic za okolje ter verjetnost za nastanek teh posledic, ki so statistično izračunane kot povprečna ocena za obstoječe stanje na Terminalu za sadje zaradi uporabe hladilnega sredstva-amonijak.

Povprečna ocena kaže, da lahko pride do poškodb in zmernih vplivov na zdravje (povprečna ocena 2,8) enkrat v času delovanja naprav (povprečna ocena 2,0)

36

Tabela 34. Povprečna ocena resnosti posledic in verjetnosti za njihov nastanek na terminalu za sadje– obstoječe stanje


N Min Max Mean St. devresnost posledic 44 1 3 2,7727 0,91152Verjetnost za nastanek posledic

44 1 3 2,0000 0,60999

Valid N (listwise) 44 1 3

Rezultati kažejo, da je večina identificiranih dogodkov ocenjenih z oceno A, kar pomeni sprejemljivo tveganje ter C – kar pomeni sprejemljivo z dodatnimi ukrepi kjer so dodatne naprave že vgrajene.

4.4.2. Novo stanje

V spodnjih tabelah so prikazane povprečne ocene resnosti posledic za osebje ter verjetnost za nastanek teh posledic in resnosti posledic za okolje ter verjetnost za nastanek teh posledic, ki so statistično izračunane kot povprečna ocena za predvideno spremembo-pretovor in skladiščenje stirena v rezervoarskem prostoru R300 na terminalu tekočih tovorov na I pomolu. Nova HAZOP analiza je bila izdelana tako, da še vedno upošteva skladiščenje in pretovarjanje plinskega olja v rezervoarski skupini 300, in upošteva še skladiščenje stirena v rezervoarski skupini 300. Zaradi tega ni bila prepoznana nobena nova deviacija in noben že prepoznan vzrok za nastanek nesreč ni bil črtan. Zaradi pretovora stirena smo le prepoznali in dodali nov vzrok za nastanek nesreč in sicer proces polimerizacije (na različnih vozliščih). Obdelani so bili možni scenariji in vzroki v vseh rezervoarskih prostorih na I pomolu, črpališčih, kamionski in dveh vagonskih polnilnicah, dveh ladijskih privezih, cevovodih, delovni postopki. Pri analizi so bili upoštevani sledeči tovori: metanol, plinsko olje, fosforna kislina, bencin, o-ksilen in stiren.

Tabela 35. Povprečna ocena resnosti posledic in verjetnosti za njihov nastanek na terminalu tekočih tovorov- novo stanje - skladiščenje in pretovor stirena



71 3 2,5652 0,7596


1 3 1,8213 0,5503


1 3 2,372 0,8076


1 3 1,8502 0,5927


1 3

V spodnji tabeli je prikazan izračun tveganja za poškodbe ljudi ali okolja pri vpeljavi spremembe. Verjetnost za nastanek nezaželenih dogodkov (N) se nekoliko poveča (za 10,6 %), pri čemer so vsi povezani s procesom polimerizacije

37

stirena. Pri analizi ni bila prepoznana nobena nova deviacija in nobeno priporočilo ni bilo podano.

Tabela 36. Tveganja za poškodbe ljudi ali okolja - novo stanje - skladiščenje in pretovor stirena

Osebje-tveganje

Število Procent (%)A 103 49,8C 104 50,2N 0 0Skupaj 207 100

Okolje-tveganje

Število Procent (%)A 122 59,0C 85 41,0N 0 0Skupaj 207 100

Slika 2. Frekvenčna distribucija ocen tveganja na terminalu za kemikalije- novo stanje - skladiščenje in pretovor stirena

V Prilogi 7 je HAZOP poročilo za novo stanje na obravnavanem območju (terminalu tekočih tovorov na I pomolu).

Povprečna ocena kaže, da lahko pride do poškodb ali zmernih vplivov na zdravje z ocenjeno verjetnostjo 1,82 in ocenjeno resnostjo 2,56. Rezultati analize so pokazali, da lahko pride do poškodb ali zmernih vplivov na okolje in sicer z povprečno izračunano verjetnostjo 1,85 in ocenjeno resnostjo 1,85, enkrat v času delovanja naprav.

Skupna ocena tveganja kaže, da je večina primerov skupine A -sprejemljivo tveganje, kjer dodatni ukrepi niso potrebni in C - sprejemljivo z dodatnimi ukrepi – dodatne naprave so že vgrajene ali bodo do uvedbe spremembe (npr. doziranje

38

inhibitorja, dodaten sistem hlajenja,..). Noben dogodek ni ocenjen z Nezaželeno (N)- kjer je potrebno vgraditi dodatne kontrolne naprave oz. kontrolo ali z U Nesprejemljivo.

Rezultati kažejo, da se obseg in verjetnost za nastanek poškodb ljudi in okolja nekoliko povečata (10,6 %) glede na predhodno stanje, vendar skupni vplivi ostanejo v okviru sprejemljivih vrednosti.

4.5. Ocena občutljivosti rezultatov

Rezultati varnostne analize so izračunani na vrsti predpostavk, zato je potrebno navedene rezultate obravnavati v smislu velikostnega reda – za obseg fizikalnih posledic, za verjetnost njihovega nastanka in za oceno vpliva na ljudi in okolje.

Pri modelni analizi so bile postavljene predpostavke: - da pride do postopnega izlitja snovi- količina izlitega goriva izračunane na predpostavki, da operaterji uspejo zapreti dotok goriva v 1-10 minutah;- reakcijski čas 1 min je upoštevan na tistih mestih, kjer je zagotovljena prisotnost zaposlenih pri izvajanju manipulacij, zaradi česar je ukrepanje takojšnje bodisi preko javljalnikov ali radijske zveze;- reakcijski čas med 5 in 10 min je upoštevan v času pretakanja, kjer zaposleni niso stalno prisotni, vendar v bližini;- da se to dogaja v dokaj stabilnem vremenu s konstantnim vetrom, ki ne razprši oblaka hlapov, tako da so računi izvedeni z max. koncentracijami;

Pri oceni verjetnosti za nastanek poškodb na osnovi HAZOP analize gre za ekspertno mnenje na osnovi dolgoletnih izkušenj, ki jih imajo člani delovne skupine.

5. UKREPI ZA PREPREČEVANJE VEČJIH NESREČ IN ZA ZMANJŠEVANJE NJIHOVIH POSLEDIC ZA PRIMER SKLADIŠČENJA IN PRETOVARJANJA STIRENAV tem poglavju poročila smo prikazali:

- ustreznost upoštevanih predpisov ali standardov za spremembo obrata,- ustreznost razporeditve dejavnosti in stavb na območju obrata z vidika nevarnostivečjih nesreč,- ustreznost izbrane tehnologije,- ustreznost meril za izbiro varnostnih sistemov,- upoštevanje načela »večje število, različnosti, neodvisnost« pri načrtovanjuobratovalnih in varnostnih sistemov,- zagotavljanje zanesljivosti pomožnih sistemov (za oskrbo z elektriko, vodo,zrakom…..,),- zagotavljanje varnega zadrževanja nevarnih kemikalij (obsega tudi preprečevanje

39

začetnih dogodkov, ki bi lahko povzročili odpoved varnega zadrževanja, kot sona primer: korozija, zunanji vplivi, …..),- ukrepe za obvladovanje izpustov (spremljanje stanja, odkrivanje odstopanj odobičajnega stanja, alarmiranje in ustrezno ukrepanje, odkrivanje izpustov snovi,povrnitev sistema v varno stanje (samodejna + ročno ukrepanje zaposlenih),- preprečevanje človeških napak,- sisteme za zagotavljanje protieksplozijske zaščite in požarne varnosti.

5.1. Zagotavljanje varnosti in zanesljivosti pri načrtovani spremembi obrata

5.1.1. Ustreznost upoštevanih predpisov ali standardov za načrtovano spremembo

Pri načrtovanju spremembe (pretovora stirena v obstoječem rezervoarskih prostorih R300) so bili preučeni predpisi, ki zagotavljajo zanesljivost in varnost pri načrtovanju:

- Zakon o graditvi objektov (Ur. list RS, št. 102/04, 14/05,126/07)- Zakon o varstvu pred požarom (Ur. list RS, št. 71-2577/93)- Zakon o gasilstvu (Ur. list RS, št. 71-2576/93)- Tehnični predpisi o gradnji postrojenj za vnetljive tekočine in o

uskladiščenju in pretakanju vnetljivih tekočin (Sl. list, št. 20/71)- EN 1993-1-1 / May 2005 Eurocode 3: Design of steel structures - Part

1-1: General rules and rules for buildings- EN 1993-1-6 / February 2007 Eurocode 3: Design of steel structures

- Part 1-1: Strength and Stability of Shell Structures- EN 1993-4-2 / February 2007 Eurocode 3: Design of steel structures

- Part 4-2: Tanks- EN 1998-4 / July 2006 Eurocode 8: Design of structures for

earthquake resistance of structures - Part 1-1: Silos, tanks and pipelines

- EN 1998-1-1 / 1994 Eurocode 8: Design provisions for earthquake resistance - Part 1-1: General rules – Seismic actions and general requirements for structures

- EN 1991-2-4 / 1995 Eurocode 1: Basis of design and action on structures - Part 2-4: Action on structures - Wind actions

- EN 1991-2-3 / 1995 Eurocode 1: Basis of design and action on structures - Part 2-3: Action on structures - Snow loads

- Standardi, opozorilna priporočila kot tehnična praksa (API, JUS, NFPA, DIN, BS, VdS, TRbF)

- Uredba o skladiščenju nevarnih tekočin v nepremičnih skladiščnih posodahUr.l. RS, št. 104/2009, 29/2010, 105/2010.

40

5.1.2. Ustreznost meril za izbiro varnostnih sistemov

Pri izboru varnostnih sistemov so bila upoštevana naslednja merila in zahteve:

Standardi za zaščito pred požarom, Standardi za varstvo pri delu, Navodila za obratovanje in vzdrževanje, Fizikalno kemijske lastnosti.

5.2. Zagotavljanje varnosti in zanesljivosti v času gradnje ali izvajanja spremembe

Zamenjava medija v obstoječe rezervoarskih kapacitetah R300 vključuje dograditev:

- nove cevovodne povezave za povratek hlapov,- dela cevovodne povezave za stiren za kamionsko in vagonsko polnilnico,- sistema za doziranje inhibitorja,- sistema vodnega hlajenja rezervoarjev in medija.

Varnost med gradnjo cevovoda in drugih navedenih sistemov, obratovanjem in vzdrževanjem zagotavljamo z ustrezno tehnološko opremljenostjo, organizacijskimi ukrepi ter kontrolo.

5.2.1. Ustreznost razporeditve dejavnosti in stavb na območju obrata z vidika nevarnosti večjih nesreč in ustreznost izbranih rešitev

Lokacija

Rezervoarska skupina R300 je locirana v bližini rezervoarskih prostorov, kjer se skladišči metanol, plinsko olje, fosforna kislina. Rezervoarji za skladiščenje metanola so locirani v območju Terminala za tekoče tovore na SZ delu pomola I v Luki Koper zahodno od obstoječih rezervoarjev za fosforno kislino in južno od rezervoarjev za skladiščenje metanola. Področje pomola I je po PUP trgovskega pristanišča v Kopru namenjen izgradnji zmogljivosti in pretovoru tekočih tovorov.

Terminal na pomolu I razpolaga s 40 rezervoarji s prostornino od 330 m3 do 6.250 m3 (priloga 1). Rezervoarji so nameščeni v betonskih lovilnih skledah ali imajo dvojne plašče, opremljeni z opremo za gašenje in hlajenje, detekcijo in javljanje požarov, enotami za pripravo pene za gašenje in hidrantnim sistemom s požarnim črpališčem za morsko vodo. Odmiki med rezervoarji so določeni po ameriškem standardu NFPA 30 (National Fire Protection Association). Terminal razpolaga z čistilno napravo za tehnološke odpadne vode, kjer se izvaja obratovalni monitoring. Z ustreznimi delovnimi postopki in usposabljanjem zaposlenih je dosežena visoka varnostna kultura in zanesljivost pretovarjanja. V okviru terminala sta 2 vagonski pretakališči in eno kamionsko pretakališče za cisterne ter dva pomola za privez ladij. Na terminalu je naprava za kondenzacijo hlapov (VRU).

41

Predlagani poseg ne vključuje dograditve novih rezervoarjev, polnilnice, črpališč, pomola za privez. V celoti se sprememba navezuje na obstoječo infrastrukturo (varnostno in protipožarno, pretovorno, prometno, organizacijsko).

Alternativne lokacije glede na naštete prednosti in prostorske danosti v Luki Koper trenutno ni možno zagotoviti.

Splošni opis

Rezervoarje lahko v osnovi delimo glede na:- lego: podzemni in nadzemni- delovni tlak: atmosferski, nizkotlačni do 1750mm vodnega stolpca in tlačni

nad 1750mm vodnega stolpca.

Nadzemne rezervoarje lahko naprej delimo na rezervoarje:- s trdno streho z rahlim spojem med krovno pločevino in plaščem, - s plavajočo streho- s trdno streho s trdnim spojem med krovno pločevino in plaščem- zaprti sistem s parno izravnavo (gas balancing)

Glede na uporabljene materiale so rezervoarji lahko kovinski, plastični ali betonski. Lovilna skleda rezervoarjev je lahko zemeljska, kovinska ali betonska. Izvedba dna je lahko enojna, dno pa je lahko tudi eno- ali dvoslojno vakumirano z detekcijo puščanja.

Največ uporabljena izvedba rezervoarja za stiren je:- nadzemni- atmosferski- z jeklenim plaščem in jekleno lovilno skledo ali zemeljsko/betonsko lovilno

skledo- s trdno streho z rahlim spojem med krovno pločevino.

Zemeljska/betonska lovilna skleda zahteva v primerjavi z jekleno lovilno skledo, ki je nameščena na razdalji cca. 3,5m od plašča rezervoarja, bistveno večjo površino ter je iz stališča varnosti zaradi tega nekoliko manj ugodna. V slučaju poškodb na plašču ali armaturah se medij razlije po večji površini, kar omogoča hitrejše izparevanje in/ali večjo površino gorenja. Posledice, ki se izražajo v toplotnem sevanju in/ali nadtlaku, so zato pri zemeljskih lovilnih skledah nekoliko večje, kot pri jeklenih lovilnih skledah. Ne glede na navedeno, so izračunani scenariji nesreč obvladljivi in ne segajo izven območja, zaradi česar ocenjujemo, da so izbrani rezervoarji v betonski lovilni skledi tudi sprejemljivi za skladiščenje stirena.

Ne glede na izvedbo rezervoarja je polnjenje predvideno preko tlačnega in praznjenje preko sesalnega cevovoda. Potreben tlak za polnjenje rezervoarja zagotavljajo obstoječe črpalke. Pri skladiščenju v navedenih nepremičnih rezervoarjih je zagotovljen zadrževalni sistem za prestrezanje in zadržanje iztekajoče nevarne tekočine v betonski lovilni bazen in so nepremični rezervoarji nameščeni in opremljeni tako, da je vsak trenutek mogoče ugotoviti iztekanje nevarne tekočine iz rezervoarja.

Kontrolni parametri pri polnjenju ali praznjenju rezervoarja so masni pretok, temperatura, nivo medija, tlak in hitrost medija v cevovodu.

42

Izgube pri pretovoru

V primeru skladiščenja stirena plavajoča membrana ne pride v poštev zaradi preprečevanja procesa polimerizacije, ki je značilen pojav za stiren.

Pri skladiščenju tekočin v rezervoarjih se pojavlja 5 oblik izgub:Izgube zaradi odduševanja

Pare, izpuščene iz rezervoarja zaradi termalne ekspanzije obstoječih par ali ekspanzije, povzročene s spremembami barometrskega pritiska, definiramo kot izgube zaradi odduševanja. Take izgube nastanejo, ko so presežene meje spremembe pritiska in so direktno odvisne od konstrukcije rezervoarja:- V rezervoarjih s fiksno streho, ki so projektirani na nadpritisk in podpritisk

nekaj desetin vodnega stolpca, so izgube največje- Tlačni rezervoarji, ki obratujejo pod pritiskom 17,2 kPa in več, imajo relativno

majhne izgube- Izolirani tlačni rezervoarji nimajo izgub.- Pri rezervoarjih s plavajočo streho ali rezervoarjih s fiksno streho in plavajočo

membrano parni prostor skoraj ne obstaja. Izgube preko tesnil so majhne ali pa jih sploh ni oz. so zanemarljiveSkaldišče zahteve za skladiščenja stirena pri tem 23°C zagotavljajo konstantno temperaturo medija s čemer so minimalizirani izpusti zaradi temperaturnih sprememb saj je skladiščne tamperatura konstantna.

Izgube zaradi mirovanja rezervoarja

Pare, ki izhajajo iz rezervoarja zaradi drugih vzrokov kot je odduševanje ali spremembe nivoja tekočine, smatramo kot izgube zaradi mirovanja rezervoarja. Te izgube so odvisne od kvalitete vgrajene opreme in stanja te opreme v času uporabe:- Za rezervoarje s plavajočo streho in rezervoarje s fiksnim pokrovom in

kontaktno membrano je največji potencialni izvor izgub zaradi mirovanja rezervoarja nepravilen stik tesnila s plaščem.

- V primeru, da je fleksibilna zavesa na tesnilu plavajoče strehe ali membrane slabe kakovosti ali poškodovana, je to naslednji potencialni izvor izgube zaradi mirovanja rezervoarja.

- Naslednji možni izvori izgub so: izpust pare skozi odprte merilne odprtine (z uporabo "zaprte" naprave za zajemanje vzorcev in ročno merjenje teh izgub ni) izpust par skozi druge odprtine, ventile, tesnila na priključkih na strehi in armature.

Izgube ob polnjenju

Izhajajoče pare iz rezervoarja, ne glede na način nastanka, definiramo kot izgube ob polnjenju. Ta izguba je enaka za vse tipe rezervoarjev, razen za:- Rezervoarje s plavajočo streho in rezervoarje s fiksno streho in kontaktno

membrano,- Tlačne rezervoarje, ki delajo pod pritiskom 17,2 kPa in več.

Izgube pri praznjenju

Pare, ki izhajajo iz rezervoarja pri praznjenju tekočine, so definirane kot izgube pri praznjenju.

43

Zaradi tega, ker izhlapevanje poteka počasneje kot ekspanzija parnega prostora nad tekočino, bi v rezervoarju lahko nastopil podtlak, zato preko varnostnega ventila vstopa zunanji zrak, s čimer je doseženo, da tlak v rezervoarju nikoli ne pade pod atmosferski tlak. Po koncu praznjenja se zopet vzpostavi polni parni tlak in višek par (mešanica) se izpusti v atmosfero. Ta izguba je enaka za vse tipe rezervoarjev razen za:- rezervoarje s plavajočo streho in za rezervoarje s fiksno streho in kontaktno

membrano IN- tlačne rezervoarje.

Pomembno je, da se pri teh rezervoarjih ta izguba pojavlja v primeru, kadar kapaciteta parnega prostora ni ustrezno dimenzionirana.

Primerjava in izbor tehnologije skladiščenja

Primerjava in izbor tehnologije skladiščenjaV svetovni industriji je v zadnjih dvajsetih letih trend pri tehnologiji skladiščenja v:- zmanjšanju izgub pri dostavi, skladiščenju in odvozu- čim daljšem zagotavljanju začetne kakovosti kemikalije- zmanjšanju emisij v atmosfero

V uporabi so naslednji osnovni sistemi:- rezervoarji s plavajočo streho,- rezervoarji s fiksno streho,- rezervoarji s fiksno streho in plavajočim pokrovom,- sistem skladiščenja pod inertnim plinom,- zaprti sistem skladiščenja.

Rezervoarji s plavajočo streho

Sistem s plavajočo streho se danes uporablja le za velike rezervoarje (nad 60.000 m3) in skladiščenje surove nafte. Problematično je predvsem odvajanje padavinske vode in tesnjenje strehe.

Rezervoarji s fiksno streho

Rezervoarji s fiksno streho predstavljajo minimalni sprejemljiv standard glede emisij spojin v okolje, ker se pri polnjenju mešanica zraka in kemikalije iztisne v atmosfero. V teh primerih se emisije zmanjšajo s povratkom hlapov na ladjo.

Rezervoarji z notranjim plavajočim pokrovom

Za zmanjševanje izgub zaradi izparevanja pri rezervoarjih s fiksnim krovom – streho so danes v uporabi notranji plavajoči pokrovi in plavajoče membrane.

V uporabi so 4 tipi:- Trdni pokrov iz poliuretana iz predfabriciranih sekcij, ki so ustrezno povezane

in pokrite z aluminijasto folijo- Fleksibilen pokrov; plastična membrana pritrjena na obodu na napihnjeno cev

v obliki prstana, ki omogoča plavanje in drži membrano napeto- Aluminijasta membrana s plovcem iz aluminija pod membrano. Aluminijasta

membrana je iz sekcij in spojena z vijaki.- Jeklena membrana- plavajoča "ponva".

44

Vsak od teh 4 tipov pokrova je opremljen z ustreznim tesnilom na robu, napravo za preprečitev rotacije pokrova in ustreznimi odprtinami za meritev in jemanje vzorcev.Pri izbiri notranjega plavajočega pokrova je potrebno vzeti v obzir ceno in življenjsko dobo posameznega pokrova.. Največkrat se uporablja aluminijaste membrane, ki jih kombiniramo z lahko aluminijasto streho in so zaradi nizke teže in montažne izvedbe primerne tudi za rekonstrukcije.

Sistem skladiščenja pod inertnim plinom

Sistem temelji na "pokrivanju" uskladiščenega medija z inertnim plinom npr. dušikom. Rezervoarji obratujejo pod nizkim pritiskom v zaprtem sistemu z inertnim plinom. Ob prvem polnjenju rezervoarja se polni medij do določene višine in se po tem iz plinske baterije (sistem posod ali kontejnerjev nameščenih ob rezervoarjih ali skupine rezervoarjih) inertni plin preko cevovoda in priključka na strehi tlači inertni plin v rezervoar. Regulacijski ventili pri tem vzdržujejo konstantni pritisk v rezervoarju.

Ob praznjenju rezervoarja zavzema inertni plin prazen prostor, ob polnjenju pa se vrača v plinsko baterijo ali odhaja v atmosfero.

Pomembne lastnosti:- Sistem je v začetni investiciji in v eksploataciji precej dražji od ostalih načinov

skladiščenja.- Uporablja se v kemični industriji in rafinerijah (drage kemikalije, kancerogeni

aromati v rafinerijah in podobno).- V petrokemijskih postrojenjih se uporabljajo za medije, ki v dotiku z zrakom

polimerizirajo – primer: stiren, ki bi uskladiščen brez inertnega plina na strehi rezervoarja z notranje strani naredil sige.

- Uporablja se za manjša skladišča.

Zaprt sistem skladiščenja

Medtem, ko se v skladišču izvaja pretovarjanje, se hlapi, iztisnjeni iz rezervoarja pri polnjenju, vračajo v dopremno vozilo (v našem primeru ladja) ali rezervoar, če se izvaja pretovarjanje znotraj skladišča (med rezervoarji).

V trenutku, ko skladišče miruje, se rezervoarje ohranja pri konstantni temperaturi in tako prereči iztisnjenje hlapov iz rezervoarja ali pa se hlapi zbirajo v VRU.

Osnovni princip pri takem skladiščenju je, da so na razpolago kapacitete za sprejem hlapov v več rezervoarjih v katerih se skladišči isti medij in, ki so medsebojno povezani. Na ta način se zagotovi zadostni parni prostor ob konstantnem tlaku brez izpustov v atmosfero. Pri tem je velikost zmanjševanja izgub direktno odvisna od velikosti spremenljivega prostora medsebojno povezanih rezervoarjev.

Razvrstitev in obrazložitev izbrane tehnološke rešitve

Predvideni rezervoarji so zasnovani kot:- nadzemni, - atmosferski,- z jeklenim plaščem- betonsko lovilno skledo

45

- jekleno fiksno streho - zaprt sistem skladiščenja z povratkom hlapov

Primerjava vplivov na okolje glede na obstoječe stanje za možne rešitve je smiselna predvsem glede na emisije snovi v zrak ter glede na požarno varnost.

- Rezervoarji s plavajočo streho in rezervoarji s fiksno streho imajo večje izgube zaradi emisij v zrak kot rezervoarji s plavajočo membrano, vendar zaradi možnega procesa polimerizacije stirena, plavajoča membrana ne pride v poštev in je edina sprejemljiva rešitev rezervoar s fiksno streho.

- Glede požarne varnosti primerjamo rezervoarje z betonsko ali zemeljsko lovilno skledo, kjer je več rezervoarjev v eni skledi ter rezervoarje z jeklenim lovilnim bazenom, kjer ima vsak rezervoar svoj lovilni bazen. Izbrana je razpoložljiva rešitev (skupen betonski bazen), rezervoarji imajo dvojno podnico.

Izbrana tehnologija skladiščenja omogoča ustrezno zaščito proti incidentnim izpustom skladiščene snovi ter omogoča minimalne emisije snovi iz rezervoarjev v zrak.

Obravnavano območje je že namenjeno za skladiščenje tekočih tovorov. Tudi iz tehnološkega vidika je izbrana lokacija primernejša kot bi bila lokacija na drugih območjih Luke Koper, saj se proces navezuje na obstoječo infrastrukturo in jo ustrezno nadgrajuje.

5.2.2. Upoštevanje načela »večje število, različnosti, neodvisnost« pri načrtovanju obratovalnih in varnostnih sistemov

Poglavje opredeljuje različne ukrepe za doseganje zadostne ali večje stopnje varnosti obrata. To se doseže bodisi z večjim številom elementov za zaznavanje ali ukrepanje, različnimi elementi, ki so po možnosti neodvisni med seboj ali virov napajanja.

Za preprečevanje nesreče v primeru povišanja temperature zaradi požara, človeške napake ali statične elektrike so že nameščeni spodaj navedeni varnostni sistemi in ukrepi:

- Zapiranje vseh ventilov- Zaščita za prepolnitev rezervoarja- Praznjenje ogroženih rezervoarjev- Uporaba neiskrečega orodja- Avtomatski in ročni javljalci požara- Oprema za hlajenje in gašenje rezervoarjev- Ozemljitev- Omejitev dostopa na območje vzdrževanja- Izvajanje predpisanih rednih pregledov- Dosledno upoštevanje navodil za varno delo in vzdrževanje- Izobraževanje in usposabljanje- Skladiščenje pri konstantni temperaturi

46

Zagotavljanje zanesljivosti pomožnih sistemov

Pri zagotavljanju zanesljivosti smo upoštevali:

Zaloge vode, ki so na razpolago za protipožarno zaščito Postavljen je rezervni vir za napajanje z električno energijo (diesel

agregat –požarno črpališče) Naprava za neprekinjeno napajanje UPS- ( nadzorni sistem) Varnostna razsvetljava, ki se samodejno vklopi po izpadu javne

električne mreže in zagotavlja ustrezno osvetljenost (najmanj 60 minut).

Zagotavljanje varnega zadrževanja nevarnih kemikalij

Za preprečevanje puščanj v primeru zakasnelega vzdrževanja - puščanje tesnila, ventilov ali korozije dna so že nameščeni spodaj navedeni varnostni sistemi in ukrepi:

- Izvajanje predpisanih rednih pregledov- Dosledno upoštevanje navodil za varno delo in vzdrževanje- Izobraževanje in usposabljanje- kontrola puščanja dvojne podnice- zvočno in vizuelno opozarjanje na iztekanje- prostornina betonske lovilne sklede je najmanj 10 % večja od nazivne

prostorne največjega nepremičnega rezervoarja za katerega se uporablja zadrževalni sistem-zahteva zakonodaje

V primeru izpusta se izlita snov zadrži v neprepustnih lovilnih skledah.

Ukrepi za obvladovanje izpustov

- Ustrezna tehnična oprema- Redni inšpekcijski obhodi- Izvajanje predpisanih rednih pregledov- Alarmiranje (samodejno) + ročno ukrepanje zaposlenih- Načrt ukrepanja ter vaje za ustrezno ukrepanje v izrednih situacijah

Preprečevanje človeških napak

- Video nadzor- Ograja- Vratar- Redni inšpekcijski obhodi- Izvajanje predpisanih rednih pregledov- Dosledno upoštevanje navodil za varno delo in vzdrževanje- Izobraževanje in usposabljanje

Sistemi za zagotavljanje protieksplozijske zaščite in požarne varnosti

Z izdelavo študije požarne varnosti in elaborata eksplozijske ogroženosti so predpisani zaščitni ukrepi, ki zagotavljajo ustrezno varnost. Ti ukrepi so usklajeni

47

z našo in evropsko zakonodajo iz posameznega področja ter projektno dokumentacijo za gradbeni, strojni in elektro del.Električne naprave, ki so vgrajene v eksplozijsko ogroženem prostoru, so izvedene v skladu z:- ATEX Ex II 1G in 1/2G, - imajo stopnjo protieksplozijske zaščite (CENELEC) EEx d,e II A T3.

Naprave, ki v normalnih pogojih ne iskrijo so lahko v zaščiti EEx e II T3. Naprave za lastnovarne tokokroge so v zaščiti EEx i II B T3 (kabli z opletom, modre barve).

Sistem požarnega javljanja, sestoji iz naslednjih delov:- avtomatsko javljanje požara na rezervoarjih, črpališču in polnilnicah- ročni javljalniki požara v okolici rezervoarjev in drugih naprav- centrala požarnega javljanja

5.3. Zagotavljanje varnosti in zanesljivosti v času obratovanja obrata in pri njegovem vzdrževanju

Rezervoarski prostor

Za preprečevanje nesreče v primeru porasta temperature zaradi požara, človeške napake, statične elektrike so nameščeni spodaj navedeni varnostni sistemi in ukrepi: - Zapiranje vseh ventilov- Praznjenje ogroženih rezervoarjev- Uporaba neiskrečega orodja- Avtomatski javljalec požara- Oprema za hlajenje rezervoarjev ali medija s pomočjo toplotnega

izmenjevalca- Ozemljitev- Omejitev dostopa na območje vzdrževanja- Izvajanje predpisanih rednih pregledov- Dosledno upoštevanje navodil za varno delo in vzdrževanje- Izobraževanje in usposabljanje- Sistem hlajenja rezrvoarjevStiren lahko polimerizira. Proces polimerizacije pa je eksotermna reakcija. Za preprečevanje polimerizacije so predvideni sledeči ukrepi:- Vgrajen sistem dodajanja inhibitorja proti polimerizaciji- Stalno spremljanje koncentracije inhibitorja, kisika- Hranjenje stirena pri 23 C, hlajenje- Termična izolacija cevovodov- Praznjenje cevovodov po zaključeni manipulaciji- Stalno spremljanje temperature- Spremljanje koncentracije kisika v rezervoarji , ki je pogoj za učunkovito

delovanje inhibitorja

Za preprečevanje nesreče v primeru zakasnelega vzdrževanje - puščanje tesnila, ventilov, korozije dna- Izvajanje predpisanih rednih pregledov- Dosledno upoštevanje navodil za varno delo in vzdrževanje- Izobraževanje in usposabljanje

48

- Stalni nadzor vakuma dvojnih podnic- Vgrajeni detektorji puščanja v lovilnem bazenu

Za preprečevanje nesreče v primeru odpovedi varnostnega sistema proti prepolnitvi, preloma rezervoarja (zlonamerno dejanje) ali človeška napaka – napačni postopki dela:- Varnostni sistem proti prepolnitvi- Video nadzor- Ograja- Vratar- Redni inšpekcijski obhodi- Izvajanje predpisanih rednih pregledov- Dosledno upoštevanje navodil za varno delo in vzdrževanje- Izobraževanje in usposabljanje- Senzorji

Pretakališče kamionskih cistern

Za preprečevanje nesreče v primeru porasta temperature zaradi požara, človeške napake, statične elektrike so nameščeni spodaj navedeni varnostni sistemi in ukrepi:

- Avtomatski alarm – indikator visoke temperature- Ozemljitev z kontrolo stanja vozila- Prisotnost operaterja pri polnjenju- Izvajanje predpisanih rednih pregledov- Dosledno upoštevanje navodil za varno delo in vzdrževanje- Izobraževanje in usposabljanje- Stabilen sisitem hlajenja polnilnice

Za preprečevanje nesreče v primeru zakasnelega vzdrževanja - puščanje tesnila, ventilov - Pred polnitvijo – kontrolni pregled cisterne- Prisotnost operaterja pri polnjenju- Izvajanje predpisanih rednih pregledov- Dosledno upoštevanje navodil za varno delo in vzdrževanje- Izobraževanje in usposabljanje- Nadzorovano polnjenje preko nadzornega sistema

Za preprečevanje nesreče v primeru prepolnitve, preloma cisterne ali človeške napake – napačni postopki dela:- Računalniško vodeno polnjenje (prednastavljena količina)- Prometna signalizacija- Ozemljitev cisterne z kontrolo prepolnitve- Cestna signalizacija in prometne omejitve- Pred polnitvijo – kontrolni pregled cisterne- Prisotnost operaterja pri polnjenju- Izvajanje predpisanih rednih pregledov- Dosledno upoštevanje navodil za varno delo in vzdrževanje- Izobraževanje in usposabljanje

Pretakališče vagonskih cistern

49

Za preprečevanje nesreče v primeru porasta temperature zaradi požara, človeške napake, statične elektrike so nameščeni spodaj navedeni varnostni sistemi in ukrepi: - Avtomatski javljalec požara - Prisotnost polnilca pri polnjenju- Ozemljitev- Izvajanje predpisanih rednih pregledov- Dosledno upoštevanje navodil za varno delo in vzdrževanje- Izobraževanje in usposabljanje- Uporaba polnilne roke opremljene s sistemom zaščite prepolnitve- Stabilen sisitem hlajenja

Za preprečevanje nesreče v primeru zakasnelega vzdrževanje - puščanje tesnila, ventilov- Pred polnitvijo – kontrolni pregled cistern- Prisotnost polnilca pri polnjenju- Izvajanje predpisanih rednih pregledov- Dosledno upoštevanje navodil za varno delo in vzdrževanje- Izobraževanje in usposabljanje- Uporaba polnilne roke opremljene s sistemom zaščite prepolnitve

Za preprečevanje nesreče v primeru prepolnitve, preloma cisterne ali človeška napaka – napačni postopki dela:- Računalniško vodeno polnjenje (prednastavljena količina) za vsako polnilno

mesto- Prometna signalizacija- Pred polnitvijo – kontrolni pregled cistern- Prisotnost polnilca pri polnjenju- Izvajanje predpisanih rednih pregledov- Dosledno upoštevanje navodil za varno delo in vzdrževanje- Izobraževanje in usposabljanje- Uporaba polnilne roke opremljene s sistemom zaščite prepolnitve

Tehnološki cevovodi in črpališča

Za preprečevanje nesreče v primeru porasta temperature zaradi požara, človeške napake, statične elektrike so nameščeni spodaj navedeni varnostni sistemi in ukrepi: - Avtomatski javljalec požara na črpališčih- Ozemljitev- Računalniški nadzor manipulacij - Uporaba neiskrečega orodja pri vzdrževanju- Izvajanje predpisanih rednih pregledov- Dosledno upoštevanje navodil za varno delo in vzdrževanje- Izobraževanje in usposabljanje- Sistem recirkulacije medija v cevovodu preko hladilnega sisitema

Za preprečevanje nesreče v primeru zakasnelega vzdrževanje - puščanje tesnila, ventilov:- Protikorozijska zaščita- Sistem prekotlačnega varovanja- Ustrezni konstrukcijski ukrepi (drsne podpore, kompenzatorji, ventili z

zakasnjenim zapiranjem, ekspanzijske zanke, prekotlačno varovanje)- Kontrola pritiska - manometri- Izvajanje predpisanih rednih pregledov

50

- Dosledno upoštevanje navodil za varno delo in vzdrževanje- Izobraževanje in usposabljanje

Za preprečevanje nesreče v primeru preloma cevovoda ali človeške napake – napačni postopki dela:- Avtomatski sekcijski ventili na črpališčih- Kontrola pritiska - manometri- Ustavitev prečrpavanja in iztekanja z zaporo ventilov- Cestna signalizacija in prometne omejitve na območju cevovodov- Izvajanje predpisanih rednih pregledov- Dosledno upoštevanje navodil za varno delo in vzdrževanje- Izobraževanje in usposabljanje

Ladijski privez

Za preprečevanje nesreče v primeru porasta temperature zaradi požara, človeške napake, statične elektrike so nameščeni spodaj navedeni varnostni sistemi in ukrepi:

- Stalna prisotnost operaterja v času obratovanja- Ozemljitev- Računalniški nadzor manipulacij - Izvajanje predpisanih rednih pregledov- Dosledno upoštevanje navodil za varno delo in vzdrževanje- Izobraževanje in usposabljanje

Za preprečevanje nesreče v primeru zakasnelega vzdrževanje - puščanje tesnila, ventilov, korozije dna:- Katodna in protikorozijska zaščita- Zaustavitev črpanja – zapiranje ventilov v primeru puščanja- Prisotnost vzdrževalca na pomolu v času pretovarjanja- Izvajanje predpisanih rednih pregledov- Dosledno upoštevanje navodil za varno delo in vzdrževanje- Izobraževanje in usposabljanje- Preivezno mesto je opremljeno z lovilno skledo povezano na tehnološko

kanalizacijo terminala - Ob privezu tankerja je okoli priveznega mesta postavljen plavajoča zavesa

Za preprečevanje nesreče v primeru človeške napake – napačni postopki dela:- Prepoved pretovora v primeru neugodnih vremenskih razmer (vremenska

postaja)- Stalna prisotnost vzdrževalca in gasilca v času obratovanja- Izvajanje predpisanih rednih pregledov- Dosledno upoštevanje navodil za varno delo in vzdrževanje- Izobraževanje in usposabljanje- Preivezno mesto je opremljeno z lovilno skledo povezano na tehnološko

kanalizacijo terminala - Ob privezu tankerja je okoli priveznega mesta postavljen plavajoča zavesa- Senzor za detekcijo razlitij na morju (on-line meritve)

51

6. OPIS ZAŠČITNIH UKREPOV IN UKREPANJA OB NESREČAH ZA ZMANJŠANJE POSLEDIC VEČJE NESREČE

6.1. Zaščitni ukrepi in ukrepanja na območju načrtovanega posega

Za zmanjšanje posledic incidentnih dogodkov se izvajajo naslednji ukrepi oz. je že vgrajena oprema:

- betonski lovilni bazen na rezervoarskem prostoru R300,- betonske lovilne sklede na črpališčih,- betonska lovilna skleda na kamionski in vagonski polnilnici,- senzorji za spremljanje T, nivoja v rezervoarjih,- senzorji za požar,- stabilni sistem za gašenje požara,- stabilni sistemi za hlajenje rezervoarjev,- evakuacijske poti za umik,- Preivezno mesto je opremljeno z lovilno skledo povezano na tehnološko

kanalizacijo terminala - pripravljen je načrt za zmanjšanje širitve onesnaženja v primeru izlitja v

vodo, kjer se območje izlitja ogradi in se medij iz vode čim prej izčrpa - gasilska služba ima na zalogi čepe in bariere za takojšnjo omejitev širjenja požara,

- v času pretovarjanja nevarnih snovi iz ladje je v pripravljenosti služba za reševanje na morju,

- namestitev plavajoče bariere okrog ladje ob vsakem pretovoru,- strogo spoštovanje predpisov IMO,- ustrezne zaščitne obleke in maske za primer izvajanja vzdrževalnih del v

času kakršnegakoli puščanja,- oprema za gašenje: nadzemni hidranti, hidrantne omarice, fiksni in mobilni

topovi, gasilsko vozilo, mobilna enota za pripravo pene, gasilni aparati- gasilci imajo plinotesne specialne obleke z izolacijskim aparatom za dihanje

Za vsak incidentni dogodek je predvideno primerno ukrepanje, da se iztekanje ustavi, prepreči požar ali eksplozija, prepreči razširitev požara in s tem zaščiti ljudi in premoženje.

Ko pride do iztekanja snovi iz kateregakoli rezervoarja, vagonske ali kamionske cisterne ali cevne instalacije, poskusimo naprej iztekanje ustaviti. Zapremo ventile ali na kak drug način zatesnimo odprtino. Hkrati zapremo vse zaporne ventile in izključimo črpalke, da preprečimo dotok iz cevovodov, ostalih cistern ali rezervoarjev. Glede na količino in vrsto snovi, ki je v rezervoarjih ali cisternah, je določen varnostni odmik. Varnostni odmik je določen za posredovalce, ki so oblečeni v toplotna zaščitna oblačila.

Terminal kemikalij je varovan s 24-urno gasilsko stražo tako fizično kot preko video nadzora, ki ima preventivno in aktivno funkcijo pri varstvu pred požarom oz. varstvu pred nesrečami. V primeru požara na terminalu takoj ustavimo vse pretovorne aktivnosti. Za gašenje majhnih in velikih požarov uporabljamo sistem voda/pena (črpališče, protipožarna postaja, stabilna instalacija na rezervoarskem prostoru in pretakališčih, gasilsko vozilo, mobilna enota z mešalcem in peno,

52

mobilni topovi), gasilne aparate na prah ali ogljikov dioksid. Bližnje, negoreče rezervoarje in cisterne hladimo.

Pri požaru lahko nastanejo toksični plini, zato je potrebno uporabiti dihalne aparate.

Za preprečevanje nesreče v primeru izlitja strupenih snovi imamo predpisane ustrezne postopke dela ter ustrezno zaščitno opremo za delavce in gasilce. Ukrepanje je opisano v zgornjih odstavkih, vendar je pred ukrepanjem potrebno poskrbeti za osebno zaščito. Za uspešno izvajanje predpisanih postopkov dela in ukrepanj imamo organizirano periodično izobraževanje in usposabljanje delavcev.

Opis vgrajenih sistemov nadzora na Terminalu za sadje:- Detekcija puščanja po segmentih sistema,- Alarmne naprave s povezavo na nadzorni center Luke,- Oprema za avtomatski izklop kompresorjev.

Oprema za zagotavljanje varnosti pri obratovanju hladilnega sistema:- V primeru požara je predvideno hlajenje opreme da ne pride do eksplozije- Ustrezna ventilacija - izpust skozi varnostni ventil na strehi- Kontrola debeline sten rezervoarjev- Detektor za amoniak v vseh prostorih, kjer lahko pride do puščanja- Merilec visokega tlaka na kompresorju- Varnostni ventil na kompresorju in zbiralna posoda- Avtomatski izklop sistema v primeru zalitja kompresorja

6.2. Organizacija obveščanja, opozarjanja in ukrepanja ob večjih nesrečah

Zaradi uvedbe spremembe (pretovora stirena) se sistem obveščanja, opozarjanja in ukrepanja ob večjih nesrečah ne spreminja.

Za vse dogodke znotraj pristanišča se obvešča Varnostno nadzorni center (VNC), ki je organiziran v sklopu luške službe Splošno varovanje in varovanje morja.

VNC je izdelan v skladu z ustreznimi standardi. Vstop vanj je nadziran in omejen ter izdelan za samostojno delo za varovanje območja pristanišča Koper.

Nadzor se vrši:· z video kamerami in beleženjem posnetkov na trdi disk s hranjenjem

podatkov za nekaj tednov;· preko sistemov za avtomatsko javljanje požarov;· preko tehnološkega računalnika in nadzorom hladilnice, povečanega

pretoka vode, delovanja trafo postaj, …· nadzor delovanja požarnih črpališč in njihov daljinski vklop;· potrditev gašenja na avtomatskem sistemu gašenja za terminal tekočih

tovorov· proti vlomne alarme;

Alarmni klici v VNC na tel štev. 950 se snemajo. Operaterji nadzorniki v VNC vodijo dnevnik dogodkov in alarmov. V rednem času operater nadzornik spremlja dogajanja na območju pristanišča Koper po splošni in požarni varnosti. V centru sta stalno prisotna dva operaterja nadzornika.

53

V primeru izrednega dogodka operater nadzornik:· sprejme poziv o izrednem dogodku, ga zabeleži in obvesti intervencijsko

skupino v službi varovanja;· spremlja mesto dogodka preko video sistema ter tako beleži časovno

dogajanje na terenu na trdi disk;· na zahtevo vodje intervencije nadalje obvešča po načrtu alarmiranja;· usmerja in obvešča ter daje informacije vodji intervencije (nevarne snovi);· komunicira z ReCO preko zvez ZARE ali na tel. 112 in jih obvešča o izrednem

dogodku po nalogu vodje intervencije

Aktiviranje sil

Aktiviranje Luških sil za zaščito, reševanje in pomoč opravlja VNC Luke Koper. VNC o nesreči obvesti:· vodjo terminala, na katerem se je nesreča zgodila,· vodjo službe varovanja (ki o nesreči obvesti predsednika uprave Luke

Koper),· dežurnega po tedenskem seznamu.

V primeru večje nesreče VNC obvesti ReCO, preko katerega se izvaja aktiviranje zunanjih sil: občinskih v skladu z občinskim načrtom Mestne občine Koper in državnih v skladu z državnim načrtom zaščite in reševanja ob nesreči na morju.

ReCO o nesreči obvesti mestno občino Koper: vodjo službe za zaščito, reševanje in civilno obrambo v Mestni občini Koper ter poveljnika CZ obalne regije.

Rednim intervencijskim enotam in službam Luke Koper, JZ Gasilska brigada Koper ter prostovoljnim gasilskim društvom Mestne občine Koper se pridružijo sile za zaščito, reševanje in pomoč, ki so aktivirane po nalogu vodje intervencije: sile zaščite in reševanja mestne občine Koper in/oziroma sile zaščite in reševanja obalne regije.

Vodenje intervencije prevzame poveljnik štaba civilne zaščite, ki tudi na osnovi ocene situacije določi zaščitne ukrepe in naloge.

6.3 Opis sredstev (v obratu in zunaj njega), ki jih je mogoče uporabiti za ukrepanje ob večji nesreči

Velika nesreča se lahko zgodi takoj, ali pa se postopoma razvije iz incidentnega dogodka. V zaščito in reševanje se po potrebi vključujejo:

- redne intervencijske enote in službe Luke koper (štab CZ Luke Koper, enote CZ, PIGD, Adria Tow d.o.o., INPO d.o.o.)

- občinske sile: JZ Gasilska brigada Koper, prostovoljna gasilska društva mestne občine Koper – obalna gasilska zveza ter druge enote in službe za zaščito, reševanje in pomoč mestne občine koper,

- regijske enote in službe in službe za zaščito, reševanje in pomoč,- državne sile – Služba za varovanje obalnega morja.

54

7. VPLIVNO OBMOČJE OBRATA, NA KATEREM BI VEČJE NESREČE V OBRATU LAHKO ŠKODLJIVO VPLIVALE NA ZDRAVJE IN PREMOŽENJE LJUDI TER NA OKOLJE IN OBMOČJE ZA POŠILJANJE INFORMACIJE O VARNOSTNIH UKREPIH

Vplivno območje, kjer bi večje nesreče v obratu lahko škodljivo vplivale na zdravje in premoženje ljudi ter na okolje, je znotraj obrata Luke Koper d.d.. Za spremembo posega so območja prikazana v prilogah 4, 5, 6. Pri določitvi vplivnega območja smo upoštevali tiste scenarije večje nesreče, ki bi na ljudi in okolje lahko povzročile škodljive posledice v največjem obsegu. Vplivno območje sega najmanj do oddaljenosti, kjer toplotna obremenitev ob nesreči še lahko znaša 1.8 kW/m2 ali kjer vrednost nadtlaka še lahko znaša 30 mbar ali kjer bi bila vrednost koncentracije strupenih snovi še enaka vrednosti ERPG -2.

Ker je območje za pošiljanje informacij o varnostnih ukrepih, kjer bi večje nesreče v obratu lahko škodljivo vplivale na zdravje in premoženje ljudi ter na okolje, enako vplivnemu območju obrata, informacije o varnostnih ukrepih ne pošiljamo okoliškim prebivalcem.

Varnostno poročilo pa ne vključuje ocene škodljivih vplivov dima, ki nastane pri procesih gorenja (požara) in lahko vsebuje nevarne snovi.

Informacija o varnostnih ukrepih je bila zaradi navedene spremembe že dopolnjena in je vsem zainteresiranim stalno na voljo na spletni strani podjetja www.luka-kp.sihttp://www.luka-kp.si/slo/o-podjetju/odnos-do-okolja/zakonodaja-in-okolje.

8. NAČRTI ZAŠČITE IN REŠEVANJA TER POŠILJANJE PODATKOV LOKALNI SKUPNOST

Dopolnitev varnostnega poročila ima v prilogi 9 že popravljeno dopolnjeno Informacijo za javnost o varnostnih ukrepih, zaradi predvidene spremembe pretovarjanja in skladiščenja stirena. Informacija bo posredovana javnosti, ko se bo začel pretovarjati stiren oziroma po prejetju spremembe okoljevarstvenega dovoljenja. Objavljena bo na spletni strani pristanišča.

Sprememba varnostnega poročila je bila poslana izdelovalcu, ki bo na podlagi le tega preučil tveganja in določil spremembo celotnega tveganja vseh obratov v Luki Koper in primerjal z dopustnim. Skladno z ugotovitvami bo dopolnjena Ocena ogroženosti Luke Koper d.d. zaradi industrijske nesreče - kopno (2010) in v kolikor potrebno še Načrt zaščite in reševanja Luke Koper d.d. za industrijske nesreče (2012).

9. SKLEPNA IZJAVA

55

http://www.luka-kp.si/

V Luki Koper poleg naftnih derivatov pretovarjamo tudi nekatere kemijske polprodukte, ki zahtevajo posebej skrbno ravnanje in varnostne ukrepe pri pretovoru in skladiščenju. Zato smo v skladu z Uredbo o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic, pripravili to dopolnitev varnostnega poročila. V njem so podani preverba in ocenitev tveganj za predvideno spremembo v smislu omenjene uredbe, uveljavljeni varnostni ukrepi ter osnove za načrte zaščite in reševanja v primeru nezgode.

Zavedamo se dejstva, da nesreča ne počiva, da tudi najbolj skrbno načrtovani varnostni ukrepi ne morejo zajeti vseh nepredvidenih okoliščin, ki se lahko pojavijo. Prav zato pa toliko bolj budno skrbimo, da so celovito in dosledno vpeljani in uveljavljeni vsi varnostni ukrepi, ki nam jih nalagajo predpisi, dodatno pa še tisti, ki si jih sami zastavimo. Poleg naše nesporne in temeljne odgovornosti za varnost ljudi, ki živijo v oklici pristanišča, gre pri tem navsezadnje tudi za varnost nas samih, ki v Luki preživljamo svoje delovne dni ali noči. Z našo varnostno kulturo varnost zagotavljamo tudi sami sebi.

Kot je razvidno iz dopolnitve varnostnega poročila, v katerem so prikazani rezultati modeliranja posledic nesreč za obstoječe in novo stanje, scenariji večjih nesreč po uvedeni spremembi ostanejo enaki. Ukrepi za preprečevanje večjih nesreč in zmanjševanje njihovih posledic so že obstoječi in se ne spremenijo. Noben vpliv ne sega izven mej pristanišča.

Nadalje smo ugotovili, skladno s kriteriji za večjo spremembo, ki so navedeni v 11. točki 3. člena Uredbe o preprečevanju večjih nesreč in zmanjševanju njihovih posledic (Uradni list RS št. 71/08 in št. 105/10), da ne gre za večjo spremembo, saj ne gre za znatno povečanje količine nevarne snovi, ne gre za spremembo kemijskih ali fizikalnih lastnosti nevarne snovi in ne gre za spremembo tehnološkega procesa, v katerem se uporablja nevarna snov.

Izjavljamo, da smo storili vse potrebno za preprečitev večjih nesreč in zmanjšanje njihovih posledic pri načrtovanju spremembe v obratu.

56

10. VIRITehnična dokumentacija

Referenčni dokumenti Luke Koper

1. PP35 Varovanje okolja ter varnosti in zdravja2. Požarni red Luke Koper, 20113. Dogovor o zagotavljanju varnosti pri delu, požarne varnosti in varstva

okolja4. Načrt zaščite in reševanja Luke Koper d.d. za industrijske nesreče, 20105. Ocena ogroženosti Luke Koper d.d. za industrijske nesreče-kopno, 20096. Ocena ogroženosti Luke Koper d.d. za industrijske nesreče-morje, 20107. Ocena tveganj na plovnih poteh in v pristaniščih po metodi PAWSA, 20108. Evalvacija načrta zaščite in reševanja Luke Koper d.d. za industrijske

nesreče, 20119. Program usposabljanja in preverjanje znanja zaposlenih, ki pri svojem delu

prihajajo v stik ali kakorkoli drugače redno ali občasno rokujejo, uporabljajo, transportirajo ali skladiščijo nevarne kemikalije

10.OP 02 - Tehnološki postopki11.OP 05 - Vodenje naložbe in vzdrževanja12.OP 07 Izvajanje nadzora KMP opreme13.OP 18 - Delovanje timov za kakovost14.OP 23 - Izvajanje ukrepov za izboljšanje15.OP 24 - Postopek notranjih presoj16.DN 113 Vzdrževanje v profitnem centru terminal tekoči tovori17.DN 123 - Preizkušanje znanja in izobraževanje iz varnosti in zdravja pri

delu18.DN 125 - Ravnanje z nevarnimi snovmi19.DN 126 - Pregledi in preizkusi delovne opreme20.DN 128 - Seznam potencialnih nevarnosti21.DN 156 – Usposabljanje in izobraževanje kadrov22.DN 162 – Sistemizacija delovnih mest23.Katalog tehnoloških postopkov organizacijske enot profitnega centra

Terminal za tekoče kemikalije 24.Poslovnik o obratovanju in vzdrževanju skladiščnih naprav ter njihove

opreme za nevarne in škodljive snovi25.Varnostno poročilo za Luko Koper d.d., avgust 200726.Dopolnitev varnostnega poročila za Luko Koper d.d.-dograditev sistema za

skladiščenje in pretovarjanje naftnih derivatov na II. pomolu, avgust 200727.Dopolnitev varnostnega poročila za Luko Koper d.d.-dograditev sistema za

skladiščenje in pretovarjanja naftnih derivatov in alkoholov na I pomolu, april 2008

57

11. PRILOGEPriloga 1: Pregledna situacija Luke Koper d.d.

Priloga 2: Varnostni list za stiren

Priloga 3: Podrobnejša situacija Tekočih tovorov na I pomolu

Priloga 4:Priloga 4.1 Oddaljenost nivoja toplotnega sevanja za obstoječe stanjePriloga 4.2 Oddaljenost nivoja toplotnega sevanja za novo stanje

Priloga 5: Oddaljenost nivoja eksplozijskega nadpritiska – obstoječe in novo stanje

Priloga 6: Oddaljenost povišanih koncentracij strupenih snovi za obstoječe in novo stanje (ERPG-2)

Priloga 7: HAZOP študija (terminal tekočih tovorov na I pomolu, vključno z spremembo)

Priloga 8: Ocena varnostnega poročila s strani Univerze na Primorskem, september 2012

Priloga 9: Dopolnjena Informacija za javnost o varnostnih ukrepih zaradi navedene spremembe

Priloga 10: Prikaz izračuna količin v tabeli prijave obrata

58

Priloga 1: Pregledna situacija Luke Koper d.d.

Priloga 2: Varnostni list za stiren

Priloga 3: Podrobnejša situacija Tekočih tovorov na I pomolu

Priloga 4:Priloga 4.1 Oddaljenost nivoja toplotnega sevanja za obstoječe stanje

Priloga 4.2 Oddaljenost nivoja toplotnega sevanja za novo stanje

Priloga 5: Oddaljenost nivoja eksplozijskega nadpritiska – obstoječe in novo stanje

Priloga 6: Oddaljenost povišanih koncentracij strupenih snovi za obstoječe in novo stanje (ERPG-2)

Priloga 7: HAZOP študija (terminal tekočih tovorov na I pomolu, vključno z spremembo)

Priloga 8: Ocena varnostnega poročila s strani Univerze na Primorskem, september 2012

Priloga 9: Dopolnjena Informacija za javnost o varnostnih ukrepih zaradi navedene spremembe

Priloga 10: Prikaz izračuna količin v tabeli prijave obrata

povzetekokolje.arso.gov.si/ippc/uploads/dokumenti/seveso/javna... · web viewiztok iz navedene...

Documents