znaete? dali - mpc.org.mk 23-24/12 dali znaete.pdf · spored zapisite na evrejskiot istori~ar...
TRANSCRIPT
90Premin, oktomvri 2004
Pretstavuva sistem na raspredeluvawe na denovite vo razni vremenski
periodi - sezoni, godini, meseci i sedmici (nedeli), zaradi polesno i
podobro organizirawe na rabotnite i drugi, posebni ili zaedni~ki,
aktivnosti.
Kalendarot nastanal mnogu porano otkolku ~asovnikot (~asovnicite,
kako precizni mera~i na vremeto po~nale da se koristat duri vo XIIIvek), bidej}i za `ivotot na lu|eto bila mnogu pova`na raspredelbata
na vremeto vo razni edinici, otkolku broeweto na ~asovite, minutite
i sekundite.
Zborot kalendar e od rimsko vreme. Vo toa vreme najstariot sve{tenik
pri sekoja pojava na mladata mese~ina sve~eno go proglasuval
po~etokot na kalendarskiot mesec (lat. calare), a spored ovoj latinski
zbor prviot den od sekoj mesec e nare~en kalenda (lat. calendae). Od
ovoj zbor nastanal latinskiot zbor calendarium, {to kaj Rimjanite
prvobitno ja ozna~uval knigata vo koja se vnesuvale danocite primeni
na kalendite, podocna prihodite {to se dobivale od danocite, a vo
ponovo vreme, kalendarium zna~i godi{en prira~nik vo koj godinata
e podelena na meseci, nedeli i denovi, so oznaka na praznicite. So
ponatamo{niot razvoj, sekoj mesec go dobil svoeto ime:
januari e nare~en spored Janus, rimskiot bog,
fevruari spored praznikot na ~istewe {to go praznuvale starite
Rimjani vo vremeto koga se pa|a ovoj mesec;
mart - spored Mars, rimskiot bog na vojnata;
D A L I
Z N A E T E ?
Z N A E T E ?
k a k o s e m e r i v r e m e t o ?
k a l e n d a r
april - verojatno spored latinskiot zbor za otvoraweto/cvetaweto na pupkite;
maj - spored bogiwata Maja, za{titni~ka na rastot i razvojot;
juni - spored bogiwata Juna, za{titni~ka na brakot i semejstvoto;
juli - spored Julij Cezar, reformatorot na stariot rimski kalendar;
avgust - spored
naslednikot na Julij
Cezar - Avgust Cezar;
septemvri, oktomvri,
noemvri i dekemvri -
spored rimskite broevi - sedmi, osmi, devetti i deseti mesec.
Vo ponatamo{nite reformi na kalendarot ovie meseci stanale devetti, deseti,
edinaesetti i dvanaesetti, no si gi zadr`ale starite imiwa.
Podelbata na sedmici i denovi poteknuva od Vaviloncite i se temeli na
Mese~evite meni.
Deka sistemot na merewe na vremeto spored mese~evite meni ne odgovara na
prirodnoto dvi`ewe na Sonceto, prvi zabele`ale starite Egiptjani. Spored niv-
nata presmetka, na Sonceto mu bile potrebni 365 dena (360 + 5 dena za „denovite
na gozbata“) za da go zavr{i svojot krug na neboto, a vrz osnova na sledeweto na
prirodnite pojavi (poplavite na Nil traele ~etiri meseci, seidbata traela
~etiri meseci, `etvata isto tolku), tie ja podelile godinata na tri sezonski
periodi od po ~etiri meseci, a za po~etok na svojot kalendar go zele denot na
ra|aweto na Sirius (svetlata yvezda Sirius se pojavuva na neboto zaedno so
Sonceto). Ovoj egipetski kalendar bil usvoen vo 4236 g. pred Hrista. Se smeta ne
samo za najrano poznat kalendar od 365 dena tuku i za najrano zabele`ano vreme vo
istorijata na ~ove{tvoto, kako i za najrano zabele`ana mislovna aktivnost na
lu|eto. Pokraj ovoj kalendar, vo staro vreme postoel u{te eden - Son~ev kalendar.
Toa e kalendarot na Maite vo Meksiko, vostanoven vo 580 g. pred Hrista (prviot
zemjodelski i sezonski kalendar vo Amerika), koj{to donekade bil sli~en na
egipetskiot kalendar (godinata imala 365 dena, 360 + 5, nasproti starite
Egiptjani, koi{to gi smetale za „lo{i denovi“). Vo V vek pred Hrista stariot
kalendar na Rimjanite zasnovan na lunaren sistem bil smenet so Son~eva godina, a
sve{tenicite imale dol`nost da gi reguliraat denovite. Me|utoa, tie go pravele
toa tolku nesredeno, {to kalendarot vo golema mera otstapuval od astronomskiot
sistem. Zaradi toa Gaj Julij Cezar, koristej}i gi dostignuvawata na egipetskite
astronomi (najmnogu na Sosigen), izvr{il reforma na kalendarot, spored koja
46-tata godina pred Hrista dobila 445 dena, a sekoja godina po nea trebalo da trae
365 dena i 6 ~asa i da bide podelena na 12 meseci (4 po 30 dena, 7 po 31 i eden mesec
od 28, odnosno 29 dena), so toa {to sekoja ~etvrta godina da bide prestapna, t.e. da
ima 366 dena. Ovoj kalendar e poznat kako julijanski ili star kalendar, i e pri-
faten na Prviot Vselenski Sobor vo Nikeja, 325 godina.
(Pravoslavna Enciklopedija).
(Za popularnata tema na odnosot pome|u stariot i noviot kalendar, }e pi{uvame
vo nekoj od narednite broevi na vesnikot! ) 91
92Premin, oktomvri 2004
Masada e tvrdina {to carot Irod naredil da se izgradi na vrv na planina vo judej-
skata pustina. Pretstavuva eden od `ivite simboli na evrejskiot narod. Na ova
mesto vo 73 godina 960 ma`i, `eni i deca izvr{ile samoubistvo, za da ne padnat
`ivi vo racete na Desettiot rimski legion.
Toa bil posledniot ~in od vostanieto koe{to dostignalo vrv tri godini porano,
koga vojskata na Tit go uni{tila Erusalim.
Ova karpesto mesto e smesteno na idealna polo`ba vo blizinata na Mrtvoto
More, so strmni padini i golema ramnina na vrvot, a vo vremeto na Hasmoneite
bilo pretvoreno vo voeno upori{te. Vo 40 g. pred Hrista, vo vreme na sudir so
Antigon, partskiot pretendent za prestolot, Irod ovde go stacioniral svoeto
semejstvo i prijatelite, zaedno so 800 vojnici koi{to gi ~uvale. Podocna,
koga go vratil svoeto kralstvo so pomo{ na rimskata vojska, Irod ja koristel
Masada za odbrana od evrejskata buna od edna,
i od egipetskata kralica Kleopatra, od druga strana.
Spored zapisite na evrejskiot istori~ar (pi{uval na latinski) Josif Flavij, za
vreme na vostanieto vo sedumdesettite godini pred Hrista, koga „padnala Masada“,
sekoj ma` imal za zada~a da gi ubie ~lenovite na sopstvenoto semejstvo, a potoa
samiot da bide ubien. Posledniot {to ostanal izvr{il samoubistvo.
Masada pretstavuva va`en simbol na nacionalnata kultura na Izrael. Regrutite
svojata voena slu`ba ja zapo~nuvaat na vrvot na planinata, davaj}i zakletva, vo
koja{to se vklu~eni i zborovite: „Masada nema povtorno da padne“.
M A S A D A:
M A S A D A
93Premin, oktomvri 2004
Bilo krenato vo Negu{, 1822 godina, od strana na makedonskoto
naselenie i zadu{eno po dva meseci.
Poradi strav od yverstvata na turskiot asker, nekolku iljadi
Makedonci - `eni, deca ajduti i komiti, svesno i dobrovolno se
frlile vo rekata Arapica kaj planinata Karakamen
(denes gr~ki Vermion) do Negu{.
So ova Negu{koto vostanie stanuva simbol na makedonskata
nacionalna samo`rtva i nepokor, nastani i mesta opeani vo
mnogu makedonski narodni pesni.
n e g u { k o v o s t a n i e
MASADA: