Turistična zveza Slovenije

29. Festival Turizmu pomaga lastna glava »Zgodbe turizma«

ZGODBA »VARAŠA«

Turnišče, januar 2015

II

Prešernova ulica 2, 9224 Turnišče tel.: (02) 621-98-70, faks: (02) 621-98-85 e-naslov: o-turnisce.ms@guest.arnes.si spletna stran: www.os-turnisce.si

Naslov turistične naloge:

ZGODBA »VARAŠA«

AVTORJI:

1. Nina MATJAŠEC, 7. A

2. Nives BAGOROŠ, 7. A

3. Kaja BREZNIK, 8. A

4. Lucija FLUCHER, 8. A

5. Živa LITROP, 8. A

6. Grega ROPOŠA, 8. A

7. Tamara TRAJBARIČ, 8. A

8. Sara ZVER, 8. A

9. Doroteja HOZJAN, 8. B

10. Timea LEBAR, 8. B

11. Amadeja TIBAUT, 8. B

12. Metka KOLAR, 9. A

13. Sara LEBAR, 9. A

14. Maja MAGDIČ, 9. A

15. Laura RIBIČ, 9. A

16. Sara TRATNJEK, 9. A

MENTORICA:

Brigita Žerdin, prof. biologije in kemije; brigita.zerdin@guest.arnes.si

III

ZAHVALA

Hvala mentorici, prof. Brigiti Žerdin, za vodstvo in pomoč pri izdelavi turistične naloge ter

koristne nasvete.

Hvala vsem staršem in vsem bližnjim, ki so nas bodrili in spodbujali k potrpežljivosti in

vztrajnosti ter neposredno pomagali pri nastanku naloge.

Hvala učitelju računalništva, Andreju Rogaču, ki nam je pomagal pri računalniškem oblikovanju

turistične naloge.

Hvala učitelju likovne vzgoje, Jožetu Gutmanu, katerega čopiči že ustvarjajo podobe naše

stojnice.

Hvala hišniku, Bojanu Smeju, ki ima v svojih mislih našo stojnico že postavljeno.

Hvala ravnateljici, Meliti Olaj, ki nas je pri nastajanju turistične naloge spodbujala.

Hvala gospodu Jožefu Zavcu, gospodu Augustu Černiju, gospodu Stanku Draškoviču, gospodu

Simonu Felbarju, gospe Renati Zadravec in gospe Mileni Felbar, da so si vzeli čas za nas in delili

svoje znanje z nami.

Na koncu hvala še vsem neimenovanim, ki so žrtvovali svoj čas in tako neposredno ali

posredno dali svoj prispevek k nastanku in zapisu naše ideje.

Vsi skupaj, imenovani in morda še kdo neimenovan, ste bili naša spodbuda, neprecenljiva

pomoč in pomembno vodilo pri sodelovanju na Festivalu Turizmu pomaga lastna glava.

IV

POVZETEK

Razpisana tema Turistične zveze Slovenije »Zgodbe turizma« nas je pripeljala do razmišljanja,

da spet spregovori preteklost.

V turistični nalogi predstavljamo svojo zamisel o enodnevnih prireditvi v sklopu Ferencovega

senja, ki ga vsako leto organizirata Občina Turnišče in Zavod Koušta, ki deluje znotraj Občine

Turnišče. Cilj sejma je poudarek na razstavljanju, prikazovanju in ohranjevanju domače obrti

in tradicije. Sejem je bil v Turnišču zelo pomemben že v preteklosti.

V program smo vključili čevljarstvo in kupinarstvo, ki sta bili v preteklosti močno razviti

gospodarski panogi Turnišča in Renkovec.

Sprehodili se bomo skozi skrivnostni svet čevlja in kupinarja.

Mnogim bo obisk obudil spomine na stare čase, mlajšim pa bo le sporočilo o življenju njihov

babic in dedkov.

SUMMARY

The topic of the Tourist Association of Slovenia »Stories of tourism« led us thinking that in

past starts speaking again.

In our touristic project we present our idea about one day event as a part of »Ferenc fair«,

which is organised by community Turnišče and our local institution »Koušta« (»Taste it«). Main

goal of the fair is to exhibit and keep our local trade and tradition.

In the program we have included shoemaking and berry picking, which were very developed

industries in parts of our community? We will walk along secret world of a shoe and a berry

picker.

The visit will refresh memories of the old days to a lot of people, younger people will only get

a message about the life of their grandmothers and grandfathers.

V

Kazalo vsebine 1 UVOD ..........................................................................................................................................1

1. 1 PREKMURSKA RAVNICA - IZZIV ZA RAZVOJ TURIZMA ...........................................................1

1. 2 TU SMO DOMA… .................................................................................................................1

2 POTEK DELA ................................................................................................................................3

3 RAZISKOVANJE ............................................................................................................................3

3. 1 PRIPOVEDOVALI SO NAM: ................................................................................................. 13

4. TURISTIČNI PRODUKT "PO POTEH PRETEKLOSTI PANONSKEGA ŽIVLJENJA" ................................... 19

4. 1 KRAJ IN ČAS IZVEDBE ......................................................................................................... 19

4. 2 SODELUJOČI ...................................................................................................................... 20

4. 3 PRIHOD ............................................................................................................................. 21

4. 4 PROGRAM ......................................................................................................................... 21

4. 5 FINANČNI NAČRT ............................................................................................................... 23

5 TRŽENJE .................................................................................................................................... 23

6 SKLEPNI DEL .............................................................................................................................. 23

7 VIRI ........................................................................................................................................... 24

8 PRILOGE

Kazalo slik: Slika 1: Prekmurje. ..............................................................................................................................1

Slika 2: Prekmurska ravnica. ................................................................................................................2

Slika 3: Bánffyjeva potrditvena listina privilegijev trga Turnišče, izdana 2. septembra 1548 .................4

Slika 4: Hiša je razdeljena na delavnico in dnevni prostor. ...................................................................5

Slika 5: Pripomočki, s katerimi so si čevljarji pomagali pri izdelavi čevljev. ...........................................6

Slika 6: Dnevni prostor. .......................................................................................................................6

Slika 7: Čevlji so pripravljeni za prodajo. ..............................................................................................7

Slika 8: Košare, v katerih so vozili čevlje ..............................................................................................8

Slika 9: Tovarna obutve Planika v Turnišču. ....................................................................................... 11

Slika 10: Kupinarski muzej. ................................................................................................................ 12

Slika 11: Čevljar ustvarja. .................................................................................................................. 13

Slika 12: Zaključno oblikovanje čevlja. ............................................................................................... 13

Slika 13: Kolo, s katerim so se vozili kupinarji. ................................................................................... 17

Slika 14: Utrinki iz »Ferencovega senja«. ........................................................................................... 20

Zgodba »Varaša«

1

1 UVOD

1. 1 PREKMURSKA RAVNICA - IZZIV ZA RAZVOJ TURIZMA

Slika 1: Prekmurje.

Sredi Prekmurja, na levem bregu Mure, zavzema svoj prostor pod soncem občina Turnišče. Vse

njeno bogastvo se kaže v lepi naravi, ljudem prijaznem okolju, prečudovitih

kulturnozgodovinskih spomenikih, predvsem pa v dobrih in gostoljubnih ljudeh.

Srce vsake občine pa je šola, kjer iz “majhnega raste veliko”

Že več kot desetletje učenci skrbimo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine.

1. 2 TU SMO DOMA…

Prek širne ravnice, prekmurskih livad,

Štorklje letijo, okras rosnih trat,

Prisluhnil sem vetru goričkih hribov.

Kliče me sebi, spet kliče domov...

Le pesem podarjam, tam je moj dom,

Da te objame, prisluhni, postoj,

Pesem ljubezni, pesem srca

Najlepših spominov, kar jih ima...

Zgodba »Varaša«

2

Že jutranja zarja, zlati mi nebo,

Lastovke s petjem si gnezdo pleto,

Pozorno prisluhnem, povsod je toplo,

Topoli z ravnice si v vetru pojo..

V dar so naravi, prekrasne cvetice,

lepoti čarobni prekmurske ravnice,

Z gričev zvonovi oznanjajo dan,

Z gričev zelenih v širno ravan.

Vasice prijazne ob Muri stoje,

Toplice moravske, najlepše se ve.

Griči prekmurski so le kot okras,

Ko jih pogledam, ustavi se čas...

In pesem spet išče, da najde si pot,

Ko vidiš lepote, ki ni jih drugod,

Da najde si mesto sredi srca,

V neštetih lepotah razdaja se vsa...

Slika 2: Prekmurska ravnica.

Zgodba »Varaša«

3

2 POTEK DELA

V mesecu septembru 2014 se nas je 16 učencev odločilo, da se pridružimo turističnemu krožku

pod vodstvom mentorice Brigite Žerdin. Naša prva srečanja smo namenili razmišljanju ter

zbiranju idej za naš letošnji turistični produkt. Glede na temo letošnjega projekta »Zgodbe

turizma« smo se kar hitro odločili, da bomo v ospredje postavili pomen ohranjanja pristne

domače okolice, bogate z kulturno in naravno dediščino.

Kar nekaj srečanj je bilo potrebnih, da smo na podlagi nevihte možganov, listanja po literaturi,

zapisovanja ključnih besed na dano temo prišli do ideje, si začrtali drobne korake, ki so nas

pripeljali do končnega cilja – do naslova naše turistične naloge »Zgodba Varaša«.

Iz majhnega zraste veliko in tako upamo, da bomo tudi mi z našo turistično nalogo pripomogli

k promociji turizma v naši občini.

Pot do realizacije je dolga, lahko pa tudi ne, če se znajdejo pravi ljudje na pravem mestu.

Tudi pot do nas v Prekmurju se je skrajšala; le-to nam je prinesla gradnja dela avtoceste, ki je

v bližini naše občine. Pa naj še kdo reče, da to niso idealni pogoji za realizacijo naših zamisli.

Naše nadaljnje delo je bilo usmerjeno v oblikovanje turističnega produkta. Z nevihto možganov

smo začeli zbirati ideje. Kmalu smo se enoglasno odločili, da oblikujemo turist ični produkt v

obliki enodnevne dejavnosti, ki bo obiskovalce popeljala v preteklost življenja »varašancev«.

V prvem delu naloge predstavljamo življenje »varašancev« (prebivalci Turnišča) v preteklosti.

Odkrivamo skrivnostni svet čevljarjev in kupinarjev, ki so s svojim delom preživljali družine.

Njihovo delo in znanje se sedaj hrani v Čevljarskem muzeju Turnišče in v muzeju Kupinarstva

v Renkovcih. Sledijo intervjuji ter predstavitev turističnega produkta s trženjem.

3 RAZISKOVANJE

Prelistali smo knjige, pobrskali po svetovnem spletu ter potrkali na številna vrata in ljudi zasuli

z vprašanji. Veliko smo že vedeli, saj smo kot šola posvojili naravni spomenik – Čevljarski

muzej. Tudi o delu kupinarjev nismo bili nevedni. Vendar, ko so spregovorili ljudje, ki so del

Zgodba »Varaša«

4

te preteklosti bili, smo obnemeli. Knjige in svetovni splet nikoli ne spregovorijo s takim žarom

in veseljem, kot so nam o svojem življenju pripovedovali domačini.

TURNIŠČE

Turnišče (po domače »Varaš«) je osrednje naselje istoimenske občine Turnišče. Občina

Turnišče leži v delu Prekmurja, imenovanem Dolinsko, ki ga sestavljajo naselja Gomilica,

Nedelica, Renkovci in Turnišče. Zgodovinski viri o samem kraju Turnišča segajo v 13. stoletje.

Leta 1524 je naselje postalo trg. Leta 1548 je mesto Turnišče pridobilo mestne pravice, s

katerimi so bili varašanci Turnišča oproščeni davkov, volili so si svoje sodnike in prirejali

svobodne nedeljske sejme. Zaradi tega se je začela močno razvijati obrt, zlasti čevljarska in

krojaška. Čevljarski mojstri so se organizirali v čevljarski ceh leta 1760. Pravila ceha so bila

napisana v latinskem jeziku in so bila potrjena od strani cesarice Marije Terezije, vendar se do

danes niso ohranila. Krojaški mojstri so se organizirali v krojaški ceh leta 1770 ter so tudi oni

imeli privilegirano pismo cesarice Marije Terezije, ki ga hrani Knjižnica Lendava. Poleg

čevljarskega in krojaškega ceha, so se obrtniki združevali še v kovaški in mlinarski ceh.

Na zgodovino tega kraja je močno vplival razvoj čevljarske, kovaške in krojaške obrti. Tako v

današnjem grbu Občine Turnišče srečamo vse tri simbole teh obrti.

Slika 3: Bánffyjeva potrditvena listina privilegijev trga Turnišče, izdana 2. septembra

1548

http://sl.wikipedia.org/wiki/Naseljehttp://sl.wikipedia.org/wiki/Ob%C4%8Dina_Turni%C5%A1%C4%8Dehttp://sl.wikipedia.org/wiki/Prekmurjehttp://sl.wikipedia.org/wiki/Dolinskohttp://sl.wikipedia.org/wiki/Gomilicahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Nedelicahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Renkovcihttp://sl.wikipedia.org/wiki/1524http://sl.wikipedia.org/wiki/1548http://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=%C4%8Cevljarski_ceh&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/wiki/1760http://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Terezijahttp://sl.wikipedia.org/w/index.php?title=Kroja%C5%A1ki_ceh&action=edit&redlink=1http://sl.wikipedia.org/wiki/1770http://sl.wikipedia.org/wiki/Marija_Terezijahttp://sl.wikipedia.org/wiki/Knji%C5%BEnica_Lendava

Zgodba »Varaša«

5

V ČEVLJARSKEM MUZEJU V TURNIŠČU OHRANJENE DRAGOCENOSTI IZ

PRETEKLOSTI

V neposredni bližini osnovne šole in tovarne Planika v Turnišču stoji majhna, s slamo krita

prekmurska hiša. V njej se nahaja čevljarski muzej, ki navduši vsako generacijo

obiskovalcev. Na ogled je delavnica z najrazličnejšimi pripomočki za izdelavo čevljev in

dnevni prostor, v katerem so nekoč spali in jedli.

Čevljarski muzej je bil zgrajen leta 1979 v čast vsem čevljarjem, ki so v preteklosti delovali na

območju Turnišča in so pomembno vplivali na razvoj samega kraja. Turnišču so dali poseben

pečat, ki ne bo nikoli pozabljen. Na nastanek muzeja sta pomembno vplivala tudi čevljarski ceh

in tovarna obutve Planika, ki je prvotno upravljala in vzdrževala muzej. Pomembno vlogo pri

nastajanju so imeli tudi čevljarji, kateri so se po opustitvi obrti zaposlili v tovarni Planika, in na

ta način svoje znanje in sposobnosti prenašali na mlajše rodove.

Slika 4: Hiša je razdeljena na delavnico in dnevni prostor.

Čevljarski muzej je postavljen v pravi prekmurski hiši, kriti s slamo - prav v takih hišah so

čevljarji nekoč opravljali svoje dejavnosti. Čevljarji niso imeli nekih posebnih delavnic, ampak

so delovali doma, v svojih hišah.

Hiša je razdeljena na dva dela. Največji prostor je delavnica, v katerem so najrazličnejši

pripomočki, s katerimi so si čevljarji pomagali pri izdelavi čevljev (kopita, kože, stroji za

izdelavo luknjic, stroji za šivanje, kladiva, takšni in drugačni žeblji in še veliko drugega).

Čevljarska družina se je v tem prostoru zadrževala večino svojega časa, ker so vsi pomagali pri

Zgodba »Varaša«

6

izdelavi čevljev. Tu se nahaja tudi majhna čevljarska kuhinja z zidanim štedilnikom in krušno

pečjo. Vsa posoda, ki so jo uporabljali je bila lončena in lesena.

Slika 5: Pripomočki, s katerimi so si čevljarji pomagali pri izdelavi čevljev.

Drugi prostor v hiši je dnevni prostor, v katerem so samo jedli in spali. Starši so spali na majhni

postelji, otroci pa na krušni peči in okrog po klopeh. Prostor je opremljen z mizo in kotno

klopjo, nad mizo je križ oziroma razpelo - čevljarska družina je bila zelo verna, pred vsakim

obrokom so morali obvezno moliti. Omara, ki je srednje velikosti je služila za shranjevanje

živil, v skrinji so shranjevali obleke. Na mizi je prt iz konoplje, klop pa pokriva laneni prt.

Slika 6: Dnevni prostor.

Zgodba »Varaša«

7

Čevljarji so čevlje izdelovali iz svinjske kože

Čevlje so izdelovali po meri in po naročilu tako, da so najprej narisali skice na papir, te pa

prerisali na usnje, iz katerega so izrezali posamezne sestavne dele in jih sešili. Da pa bi čevelj

dobili želeno obliko so ga morali dati na kopito, na koncu pa so čevlju dodali še podplat. Ves

material za izdelavo čevljev so si priskrbeli sami. Delali so predvsem iz svinjske kože, tudi

kopita, ki so bila različnih velikosti in oblik so naredili sami. Sprva so izdelovali samo cokle,

kasneje pa vso obutev, tako moško kot žensko visoko in nizko obutev. Posebnost turniških

čevljarje so bili škornji, s katerimi so se ponašali samo gospodarji, danes pa jih lahko vidimo

na folklornih plesalcih.

Slika 7: Čevlji so pripravljeni za prodajo.

Čevlje so prodajali na sejmih, na katere so dolgo hodili peš. Čez rame so si dali leseni drog in

nanj naložili čevlje, kasneje so začeli uporabljati kolesa in velike košare, še kasneje pa konjsko

vprego. Z zaslužkom od prodaje so na poti domov kupili potreben material za izdelavo novih

čevljev.

Čevljarski muzej zanimiv za vse generacije

Čevljarski muzej je zanimiv za vse ciljne skupine. Najbolj navdušuje starejše, ki iz svoje

mladosti »pomnijo« čevljarje in velikokrat radi delijo svoje zgodbe. Za najmlajše obiskovalce

je to nekaj novega, drugačnega, vsi poslušajo z velikim navdušenjem. Muzej si je zanimivo

ogledati, ker so v njem hranjeni predmeti, stroji, orodja, kolesa in ostale dragocenosti, ki

spominjajo na preteklost, na čase in ljudi, ki so cenjeni in za katere si prizadevajo, da bi jih čim

bolj ohranjali in seveda pokazali ljudem, ki jih to zanima.

Zgodba »Varaša«

8

Muzej si lahko ogledate kadarkoli. Če pridete individualno je na vratih številka Zavoda Koušte.

Slika 8: Košare, v katerih so vozili čevlje

Prvotno je za muzej skrbela tovarna obutve Planika, kasneje je vlogo skrbnika prevzela Občina

Turnišče, že tretje leto pa z njim upravlja Zavod Koušta, ki deluje v okviru občine.

Muzej je predstavljen na spletni strani Zavoda Koušta Turnišče, prav tako so slike in kratek

opis zajeli v promocijski zloženki. Dvakrat letno odprejo vrata čevljarskega muzeja, meseca

avgusta v sklopu prireditve Turizem na Koušto ter ob Ferencovem senju, prvo nedeljo v mesecu

oktobru v sklopu prireditve Življenje na koruzi.

Čevljarska obrt v Turnišču je bila znana že v 16. stoletju. Leta 1922 je v kraju delovalo okrog

80 samostojnih mojstrov. Na podlagi čevljarske tradicije se je po drugi svetovni vojni razvila

čevljarska industrija (Obrat Turnišče, pozneje Planika Kranj).

TOVARNA OBUTVE - PLANIKA

Učenci 9. razreda vsako šolsko leto obiščejo tovarno obutve Planiko. Čevljarska industrija

Turnišču pušča svoj pečat.

https://reciklazaidentitete.wordpress.com/2011/12/02/planika/https://reciklazaidentitete.wordpress.com/2011/12/02/planika/

Zgodba »Varaša«

9

Zgodovina podjetja

Zgodovina Planike-obrata Turnišče sega v več kot petdeset let nazaj. Pomembnejše mejnike v

zgodovini predstavljajo naslednji dogodki:

1959: Znotraj Planike, ki je začela poslovati leta 1953 in je nastala z združitvijo Mestne

čevljarne Kranj in Industrije obutve v Ljubljani, je bil ustanovljen obrat v Turnišču. (zaposlenih

60 delavcev, 50 parov dnevne oz. 20.000 parov civilne in športne obutve).

1960: Zaposlenih 130 delavcev; letna proizvodnja je bila 70.000 parov obutve.

1961: Obrat v Turnišču se je odcepil od Planike in začel poslovati kot samostojna tovarna pod

nazivom Inlo (tovarna lahke obutve).

1964: Tovarna je v tem letu propadla, saj ni imela usposobljenega strokovno tehničnega kadra

in raziskanega tržišča. Po likvidaciji tovarne v Turnišču je Planika Kranj ponovno prevzela

upravljanje obrata v Turnišču. Zaposlenih je bilo 90 delavcev, proizvedli so 105.000 parov

obutve na leto, predvsem delovne in športne obutve.

1967: To leto pomeni prelomnico za Planiko in pa tudi za obrat v Turnišču, ker se je začelo

dolgoletno in uspešno sodelovanje z nemškim proizvajalcem športne obutve Adidasom, za

katerega je podjetje pričelo z izdelavo športne obutve. Večina razvoja in proizvodnje za

omenjenega partnerja je bilo izdelano ravno v obratu Turnišče.

1973: Zaposlenih je bilo 160 delavcev, letna proizvodnja je bila 217.000 parov obutve. Začeli

so z gradnjo nove tovarne na zemljišču v Turnišču.

1974: V Turnišču je začela obratovati nova tovarna, zaposlenih v tej tovarni je bilo 230

delavcev, letna proizvodnja je bila 318.000 parov obutve, od katerih je bila večina proizvedene

za naročnika Adidas, del proizvodnje pa je bil civilni program za lastne potrebe PLANIKA

KRANJ.

1978: Zaposlenih 523, letna proizvodnja 900.000 parov obutve.

1979: Zaposlenih je bilo 552 delavcev, in v tem letu se je v tem proizvodnem obratu proizvedlo

prvič več kot 1.000.000 parov obutve na letnem nivoju, predvsem športno pohodniške obutve.

Zgodba »Varaša«

10

1993: Zaposlenih 813 delavcev sodelovanje z mnogimi evropskimi partnerji Meindl, Uvex, La

fuma itd.

1995: Jeseni tega leta je Adidas prekinil sodelovanje s Planiko, kar je predstavljalo velik udarec

za zaposlene v Turnišču in njihovo prihodnost.

1996: Zaposlenih 711 delavcev. Število zaposlenih se začne zmanjševati, kot posledica recesije

na tržišču, kar je močno vplivalo na naročila in obseg proizvodnje v obratu Turnišču.

1997: Od tega leta naprej je Planika organizirana kot delniška družba.

1998: Dne 31. 8. - Stečaj s prisilno poravnavo. Z delom je nadaljevalo 426 delavcev v obratu

Turnišče.

1999: Začela se je sanacija podjetja. Zaposlenih 568 delavcev.

2002: Zaposlenih 542 delavcev. Občutno zmanjševanje naročil naših največjih kupcev, kar

posledično predstavlja pomanjkanje naročila za obrat Turnišče in zaposlene v tem obratu.

2003: Zmanjševanje števila zaposlenih po programu trajnih tehnoloških viškov. Ob koncu leta

je bilo zaposlenih 391 delavcev. Letna proizvodnja 417.000 parov.

2004: Zaposlenih 387 delavcev, letna proizvodnja 240.000 parov. November 2004 – stečaj

podjetja PLANIKA KRANJ.

2005: Zaposlenih 250 delavcev; 23.12.2005 prenehanje delovnega razmerja vsem zaposlenim

v Planika Kranj, d.d. – v stečaju.

2006: 18.1.2006 - Zaposlitev v novoustanovljenem podjetju Planika Turnišče d.o.o. – 242

delavcev, kjer so delavci zaposleni za nedoločen čas. Proizvodnja poteka predvsem za kupca

Meindl in za lastno blagovno znamko PLANIKA TREKKING in PLANIKA PROTECT.

Zgodba »Varaša«

11

Slika 9: Tovarna obutve Planika v Turnišču.

KUPINARSTVO V RENKOVCIH

Še ena razstava, ki prikazuje eno od krajevno značilnih gospodarskih dejavnosti, je na ogled v

Kupinarskem muzeju v Renkovcih. Kupinarstvo je namreč oblika ljudske trgovine s perutnino,

pri kateri kupinar od kmečkih gospodinjstev odkupuje jajca in perutnino ter jo preprodaja

trgovcem. Največ kupinarjev je bilo prav v Renkovcih, sicer pa tudi v drugih prekmurskih

vaseh. V Renkovcih so se prvi kupinari pojavili na začetku 20. stoletja, trgovanje pa je trajalo

do leta 1956, ko so se ustanovile zadruge in ta oblika trgovine več ni bila dovoljena. Med temi

leti je bilo v Renkovcih okrog sto kupinarjev.

Ideja za Kupinarski muzej je prišla od peščice domačinov, članov Kulturnega društva Anton

Martin Slomšek Renkovci: »Člani društva smo čutili kot eno dolžnost, da ohranimo spomin na

to, da bodo naši zanamci imeli možnost videti, kako je nekoč bilo, s čim so se naši predniki

preživljali, kupinarstvo je bilo pomemben vir za preživetje«. Pod strokovnim vodstvom Jelke

Pšajd se je okrog deset članov društva leta 2003 lotilo raziskovanja kupinarstva v Renkovcih.

Poleg zbiranja predmetov in fotografij so opravljali intervjuje s še živečimi kupinari, jih zvočno

posneli in jih v narečju prepisali. Tako niso zbrali le materialne, temveč tudi ustne vire, ki

Zgodba »Varaša«

12

materialnosti predmetov dodajo tudi družbena razmerja. Ob zaključku raziskovalne akcije so

člani društva ugotovili, da se je uničilo dosti predmetov, povezanih s kupinarstvom. Vendarle

pa so z zbranimi predmeti leta 2004 pripravili razstavo, ki prikazuje poglavitne elemente

kupinarstva (npr. püta, kolo s klonjo), vključili pa so tudi scensko postavitev kupinara in

vertinje, kar je pripravil eden od članov društva. Razstavi dajejo dodatno vrednost še zbrani

podatki iz terena, in sicer preglednica, v kateri so popisani vsi do zdaj znani kupinari iz

Renkovec, ter zemljevid, v katerem je izrisana mreža kupinarskih poti. V lastni produkciji pa

so člani društva posneli tudi kratki videoposnetek prizora, ko kupinar pride na dom k vertinji

ter na ta način popestrili razstavo. Kljub temu pa člani društva ne ‘počivajo na lovorikah’, saj

načrtujejo pripravo in izdajo zbornika o kupinarstvu, v katerem želijo objaviti čim več

podatkov, ki so jih pridobili s terenskim delom leta 2003.

Slika 10: Kupinarski muzej.

Predstavljena zbirka je danes umeščena na zemljevidu Občine Turnišče in ogleda si jo lahko

vsakdo, ki ga zanima preteklost teh krajev. V Renkovcih je bilo kupinarstvo močno razvita

gospodarska panoga, ki je ‘dajala kruh’ mnogim družinam. Zasluga posameznikov je, da so z

zbirko ohranili spomin na nekdanjo krajevno identiteto, ne po službeni dolžnosti, pač pa iz

spoštovanja do krajevne kulturne dediščine.

Zgodba »Varaša«

13

3. 1 PRIPOVEDOVALI SO NAM:

a) Anin dedek: Jože MAGDIČ

Opisal nam je delo čevljarjev.

ČEVLJARJI

Čevljarji so izdelovali čevlje doma. Prodajali so jih doma in na sejmih. Čevljar si je po modelu

izrezal usnje, da je dobil zgornjo obliko čevlja. Potem je zgornjo obliko dal na kopito v obliki

noge in ga nategnil. Nato je s šilom in dretom - čevljarskim sukancem sešil zgornji del usnja.

Spodnji del čevlja je namazal z doma narejenim čevljarskim lepilom (podplat čevlja si je izrezal

iz »kropna« - debelo usnje) in ga potem posušil. Položil je podplat na čevelj in ga stisnil, nato

ga je še dodatno pritrdil z lesenimi klinčki. Potem je vzel čevelj dol iz kopita, ga pobrusil in

namazal s kremo ter zloščil.

Slika 11: Čevljar ustvarja.

Slika 12: Zaključno oblikovanje čevlja.

Zgodba »Varaša«

14

b) Jožef ZAVEC

Kje ste dobili navdih, da ste se začeli ukvarjati z čevljarstvom?

Tudi oče je bil čevljar in mi je svetoval, da naj to postanem tudi jaz.

Kako dolgo se že ukvarjate s tem delom?

Približno 62 let (16 let zasebno, 6 let v Avstriji, 20 let v Planiki).

Ste delali tudi kje drugje, ali ste se preživljali samo s tem?

Preživljal sem se samo z delom čevljarja.

Še vedno popravite kakšen čevelj?

Da.

Koliko časa traja, da popravite oz. izdelate par čevljev?

Če je čevelj kvaliteten, ga izdelam oz. popravim približno v desetih ura ali pa še celo več. Če

je čevelj manj kvaliteten, pa približno 8 ur ali več.

Kje ste se naučili čevljarskega dela?

Doma. Pomagal sem očetu.

Kdo Vas je naučil?

Naučil me je moj oče.

Koliko čevljev ste že izdelali oz. popravili?

Težko reči, saj sem jih izdelal in popravil zelo dosti.

Zgodba »Varaša«

15

b) August ČERNI (član Kulturnega društva Anton Martin Slomšek), Renata

ZADRAVEC (predsednica Kulturnega društva Anton Martin Slomšek)

Kupinarstvo [izg. kupinárstvo], trgovanje z jajci in perutnino, je ena izmed mnogih panog

ljudske trgovine, ki se je najbolj zasidrala prav v Renkovcih (tako kot npr. lončarstvo v

sosednjih Filovcih in čevljarstvo v že omenjenem Turnišču). Ljudje so se s takim trgovanjem

bili prisiljeni ukvarjati zaradi slabih življenjskih razmer.

Že leta 1885 so prišli v te kraje kupinarji iz Soprona na Madžarskem, da bi kupovali jajca in

perutnino. Kupinarstvo so prenesli tudi na domače, takrat večidel še nepismeno, prebivalstvo.

Pojavili so se prvi domačini pütarji (püta = brenta), ki so z leseno püto oz. z nekakšnim lesenim

zabojem hodili po več kilometrov dnevno in nabirali jajca in perutnino.

V nekaterih družinah so se s kupinarstvom ukvarjale kar štiri generacije. Glavna oprema

kupinarjev so bili vozovi. Z eno vožnjo so nabrali 20 do 30 tisoč jajc v sezoni (eno potovanje

in nabiranje jajc je trajalo 5 do 6 dni). Ko so bili vozovi prazni, so spali v hlevih, ko pa so jih

napolnili, pa so spali kar ob njih v slami. Kupinar je moral imeti vsaj voz in enega konja. Glavni

kupinar v Renkovcih je bil Martin Koren, ki je imel svoj voz. Zanj je nabiralo 20 do 25 nosačev

(tróugarov). Postojanke kupinarjev so bile največkrat gostilne, mimo katerih so potovali. Večji

denar so skrivali v škornje. Kupinarji so opozarjali nase s posebnimi vzkliki. Cene jajc v 30.

letih 20. stoletja so bile od 3 do 3,5 filerjev (filer = kovanec v vrednosti 1/100 forinta). Jajca so

računali po 6 skupaj (v vsaki roki po tri). V zaboje so polagali jajca v vrstah in mednje trosili

rezano slamo. V manjše zaboje (»lada«) je bilo mogoče spraviti 3 do 3,5 tisoč jajc, v večje pa

7 tisoč jajc. Jajca so shranjevali tudi v sodih, ki pa so jih imeli doma (sodi niso bili primerni za

prevažanje jajc). Nekatere hiše so imele posebne kleti, kamor so dajali pod lučjo pregledana

jajca.

Tržišče za prvo- in drugorazredna jajca je bil Dunaj, tretjerazredna pa so prodajali v

Budimpešto. Na Dunaj in v Budimpešto so vozili jajca predvsem za časa avstro-ogrske

monarhije. Takrat je Prekmurje spadalo pod ogrski del monarhije in je bilo povezano z

Budimpešto z železniško progo. Pred prvo svetovno vojno je bilo kupinarstvo svobodna

trgovina in je oblasti niso preganjale. Med prvo svetovno vojno je ta trgovina potekala v

manjšem obsegu. Veliko pomanjkanje in revščina po prvi svetovni vojni je botrovalo razširjanju

kupinarstva. V tem času se je kupinarstvo najprej razmahnilo v Renkovcih, nato pa se je širilo

še v okoliške kraje (Gomilice, Odranci, Gančani, Vélika Polana, Dobrovnik, Strehovci, Ivanci

Zgodba »Varaša«

16

itd.). Od krajev na Goričkem so pomembnejši: Fokovci, Vučja Gomila, Čikečka vas, Selo,

Rankovci. Zaradi nastanka nove državne meje se je prekinila direktna trgovina kupinarjev

(Gradec, Dunaj in Budimpešta niso bila več glavna tržišča za Prekmurje). Število kupinarjev je

naraščalo, s čimer je naraščala tudi konkurenca med njimi. Glavni odkupovalci blaga od

kupinarjev so postali Židi (npr. Vajda /Čakovec/, Löbel /Čakovec/, Reinhard /Ptuj/). Glavne

uvoznice jajc in perutnine so postale Švica, Nemčija in Avstrija. Vse do leta 1926-27 je trajala

huda konkurenca in v tem času je večina kupinarjev propadla. Kupinarstvo so rešile velike

količine posajenega prosa, ki je bilo krma za perutnino. Ko so se Židi umaknili, so se začeli

uveljavljati novi trgovci (»eksporterji«), ki so blago izvažali v Švico in

Nemčijo. »Eksporterji« so zdaj postali glavni odjemalci kupinarskega blaga, ki pa je zaradi

izvoza v omenjeni deželi moralo biti zelo kvalitetno. Renkovčani in okoliški vaščani so svoje

blago prodajali predvsem trgovcu Abtu iz Maribora. Za kupinarje so prišle novosti. Iz nosačev

(pütarjev) so se razvili nakupovalci, ki pa niso hodili več peš, ampak so se vozili s kolesi.

Kupinarstvo ni bilo več tako dobičkonosno kot na začetku, a so se z njim ljudje lahko še vedno

preživljali. Kupinarji so bili načeloma možje in fantje, vsi ostali družinski člani pa so obdelovali

zemljo in skrbeli za dom. Ženske so se s kupinarstvom začele ukvarjati šele po prvi svetovni

vojni. Blago so nabirale v svoji vasi in v bližnjih vaseh (jajca so dajale v jerbase, perutnino pa

v košare). Enkrat ali dvakrat na teden je prišel kupinar z vozom in odpeljal blago. Po času

neorganiziranega kupinarstva je nastopilo organizirano, ki se je kazalo v vnaprejšnji postavitvi

neke cene za blago. Dogovorili so se za določen čas prevzema in se ga potem tudi držali. V

letih 1936-37 so kvaliteto jajc, ki so morala biti sveža, merili s t. i. »rinkanjem«. Jajca so dajali

skozi 41-milimetrski krog. Jajca, ki so bila manjša od 41 milimetrov, so šla skozi in so

predstavljala drugo kvaliteto, tista, ki niso šla skozi, so bila prve kvalitete. Sami izvozniki so

preverjali kvaliteto jajc z osvetljevanjem. V leseno škatlo z dvema luknjama v velikosti jajca

so postavili petrolejko, ki je jajce osvetlila. Če je bilo jajce staro, se je začelo sušiti. Če jajca

niso bila sveža, so odbijali pri ceni. Pred drugo svetovno vojno so jajca tudi tehtali (približno

18 velikih jajc je tehtalo 1 kilogram). Trgovina kupinarjev se je na začetku druge svetovne vojne

prekinila za približno dva tedna (ko je šla mimo vojska). Po tej prekinitvi so Renkovčani

nadaljevali s kupinarstvom. Tokrat so blago kupovali po Goričkem in po Međzimurju ter ga

vozili v Zalaszentiván, kjer je bila družba »Zalaexport« (lastniki so bili Binder, Toplak, Mraz).

Imeli so svoj tovornjak in so kupinarjem priskrbeli potrebna potrdila, ki so jih pokazali

žandarjem. Leta 1942 so jim Madžari odvzeli tovornjak in kupinarji so morali trgovati spet po

starem. Iz Zalaszentivána so pošiljali blago v Nemčijo. Število kupinarjev je začelo v letih

1941-43 upadati zaradi vpoklica v vojsko. Veliko jih je padlo na fronti, bombardirali pa so tudi

Zgodba »Varaša«

17

vlake in trgovanje ni bilo več varno. V Prekmurje so hodile tudi »kofe« - branjevke iz

Madžarske in kupovale jajca. Nosile so jih na glavi v posebnih košarah, ki so jih

imenovale »korblače«. Kupinarji so večji del blaga začeli prodajati v Soboto in Lendavo.

Kupinarstvo se je oktobra 1944, ko je nastopila splošna mobilizacija vseh moških (od 16. do

60. leta), končalo. Nadaljevalo se je tihotapstvo, čeprav je zaradi vsesplošnega pomanjkanja

bilo hrane čedalje manj. Tihotapstvo je po vojni zopet oživelo (tudi tihotapstvo moke, masti,

kaše idr.). Ker je ljudem v mestih primanjkovalo hrane, ljudem na podeželju pa obleke, so ljudje

s podeželja prodajali hrano za obleko. Po enem letu takšnega stanja se je ponovno razvila

kupinarska trgovina, ki pa je bila direktna (blago, kupljeno po prekmurskih vaseh so vozili v

večja mesta kot so Ljubljana, Maribor, Tržič). Največjo konkurenco samostojnim renkovskim

kupinarjem je predstavljal zastopnik podjetja Perutnina s Ptuja v Soboti Koblenzar, ki je v letih

1946-47 tudi sam trgoval s kupinarskim blagom. Oblast ga je podpirala, ker je hotela uničiti

samostojne kupinarje, ki naj bi po mnenju oblasti s svojimi klici spominjali na berače, kar pa je

bilo za novo družbo nesprejemljivo. Ob koncu leta 1947 so kupinarjem blago večkrat zaplenili

in jim ga plačali po nižji ceni, kar je kupinarje sililo k prenehanju s trgovanjem. Leta 1948 so

edino kupinarju Francu Magdiču dovolili trgovati s podjetjem Gostinstvo iz Ljubljane. Nekateri

kupinarji so se rešili tako, da so pristopili k podjetju Perutnina Ptuj (nastalo je 1905. leta), ki je

postalo izvoznik jajc, po letu 1954 pa tudi perutnine. Naslednji večji udarec za kupinarje je

bila »kurja kuga«, ki je med leti 1946-49 pomorila tudi polovico perutnine. Čakovsko podjetje

Vajda se je ukvarjalo s kupinarstvom in blago tudi izvažalo. Njihovi nabiralci so prihajali v

Prekmurje (v Beltincih so imeli svojo izpostavo). Prav Vajda je vzpodbudila Perutnino Ptuj, da

je poleg jajc začela izvažati tudi perutnino. Ker je Perutnina Ptuj rabila kupinarje, so renkovski

kupinarji zopet dobili delo, ki so ga lahko opravljali vse do leta1956, ko so se pojavile zadruge

in so morali kupinarji dokončno prekiniti z delom.

Slika 13: Kolo, s katerim so se vozili kupinarji.

https://reciklazaidentitete.files.wordpress.com/2011/11/nova-slika.jpg

Zgodba »Varaša«

18

PESEM: KUPINAR

Biciklin stari, čarna stvar

na njen se vozi kupinar.

Na glavi kapa, lejpi gvant

kak guspot je, tou garant.

Drži pnosnu gor glavou

pozdravi vsakšu on gospou

zakoj on prijde, vsakša zna

bilice, küro krede ma.

UUAA, UUAA…piceke, bilice ženske mate?

Dober küpec san tou znate

za küro dobru dan cinou,

bilice plačan jes lipou! 2x

Biciklin stari…

Od iže do iže pela se

ceker, klünja puni se.

Pri zagnjen plouti skadij tobak

prouti doumi klači, več je mrak.

UUAA, UUAA… piceke bilice ženske mate?

Dober küpec san…

Zgodba »Varaša«

19

4. TURISTIČNI PRODUKT "ZGODBA VARAŠA"

Mladi velikokrat premalo cenimo dragocenosti iz preteklosti. Zato je prav, da začnemo

spreminjati svoje mišljenje ter prevzemati, ohranjati in širiti to, kar so nam zapustili naši

predniki. Vse to nas je prepričalo, da obudimo spomine preteklosti. S tem bomo pripomogli k

ohranjanju bogate kulturne dediščine. Naj bo naše Turnišče kraj z bogato dediščino in obetavno

prihodnostjo.

Naš turistični proizvod smo si zamislili kot enodnevno prireditev »Zgodba Varaša.« Prireditev

bo v sklopu Ferencovega senja, ki ga vsako leto priredita Občina Turnišče in Zavod Koušta, ki

deluje znotraj Občine Turnišče. Dejavnosti so primerne za otroke od 5. – 9. razreda osnovne

šole, dijake srednjih šol, družine in posamezne skupine, skratka dobrodošel vsak posameznik.

4. 1 KRAJ IN ČAS IZVEDBE

FERENCOVO SENJE

Na jesenski nedeljski dan se na parkirnih prostorih tovarne Planika odvija tradicionalno

FERENCOVO SENJE, ki ga organizirata Zavod Koušta Turnišče in Občina Turnišče.

Samo ime Ferencovo senje izhaja iz tega, da je sejem vedno potekal na god Ferenca, ki je 4.

oktobra. Turnišče je bilo že v preteklosti znano po raznih senjih. Temu je pogojevala predvsem

pomembna lega kraja, saj so skozi njega potekale pomembne gospodarske poti, tako je kraj

postal tudi pomembno gospodarsko in kulturno središče.

Prvo Ferencovo senje je bilo leta 1896, vendar so ga leta 1952 oblasti prepovedale. Takrat je

zamrlo tudi veliko drugih senj. Ohranila se je samo sejemska prireditev, ki poteka vsako leto

na Veliko mašo 15. avgusta.

Ferencovo senje smo leta 1996 ponovno obudili. Osnovna dejavnost je sejemska prireditev,

prikaz in prodaja izdelkov domače obrti.

V okviru Kulturnega društva Anton Martin Slomšek iz Renkovec, se predstavita kupinarja.

Zgodba »Varaša«

20

Da se obiskovalci po ogledu stojnic lahko okrepčajo, poskusijo prekmurske jedi in poklepetajo

v prijetni družbi skrbijo domači gostinski ponudniki in domača glasbena skupina.

V neposredni bližini je odprt Čevljarski muzej, kjer imajo mlajše generacije vpogled v delo in

življenje naših prednikov, kajti prav čevljarska dejavnost je v našem kraju pustila velik pečat.

Prav tako je v neposredni bližini tovarna obutve Planika.

Cilj sejma je poudarek na razstavljanju, prikazovanju in ohranjevanju domače obrti in tradicije.

Slika 14: Utrinki iz »Ferencovega senja«.

4. 2 SODELUJOČI

Občina Turnišče in Zavod Koušta

Prireditev bomo organizirali s pomočjo Občine Turnišče in Zavoda Koušta, ki organizirata

Ferencovo senje. Javne delavce, ki so zaposleni na Občini Turnišče bomo zaprosili, da uredijo

kažipote skozi naselje Turnišče.

Gostilna Matjašec

Gostilno Matjašec, katero vodi babica Timeje, ki je članica turističnega krožka, bomo zaprosili,

da bodo za naše goste pripravili prekmurske dobrote.

Zgodba »Varaša«

21

Kulturno društvo Anton Martin Slomšek

Predsednica Kulturnega društva Antona Martina Slomška, Renata Zadravec in gospod August

Černi, bosta goste skozi muzej popeljala v svet Kupinarstva.

Tovarna obutve PLANIKA:

Direktor tovarne, gospod Stanko Draškovič, bo imel ta dan odprta vrata tovarne za goste.

Osnovna šola Turnišče:

Vodstvo šole bomo prosili, da uredijo/rezervirajo parkirišče za naše goste.

Cestno podjetje Murska Sobota:

Cestno podjetje Murska Sobota bomo zaprosili, da uredijo kažipote na avtocesti ob izvozu za

Turnišče.

Domači in okoliški obrtniki

4. 3 PRIHOD

Prihod udeležencev je do 10. ure zjutraj. Udeležence bomo sprejemali od 9. 30 ure naprej in jih

popeljali do prireditvenega prostora. Zbirali se bomo na parkirišču pred Občino Turnišče in na

parkirišču pred OŠ Turnišče, ki sta v neposredni bližini prireditvenega prostora.

4. 4 PROGRAM

9.30: Prihod udeležencev

10.00: Otvoritev Ferencovega senja

Dobrodošlica za goste:

- kulturni program (učenci OŠ Turnišče),

- pozdrav in nagovor gospe županje mag. Vesne Jerala Zver,

- v okviru Kulturnega društva Anton Martin Slomšek iz Renkovec, se

predstavita kupinarja (gospod in gospa Felbar).

Zgodba »Varaša«

22

11.00 - 12.00: Ogled čevljarskega muzeja

Ogled muzeja bo pod vodstvom Zavoda Koušta (Zavod za turizem): gospa Danijela

Skledar.

Delavnica: Življenje in delo čevljarjev (gospod Jožef Zavec).

12.00 - 13.00: Ogled tovarne obutve – Planika

Ogled bo vodil direktor, gospod Stanko Draškovič.

13.00 - 14.30: Kosilo

Meni: Prekmurske koline (»Bujta repa«, krvavice, domača rdeča pesa, Prekmurska

gibanica)

Za kosilo bodo poskrbeli v gostilni Matjašec.

POHOD V RENKOVCE POD VODSTVOM KUPINARJEV

15.00 – 16.00: Ogled Kupinarskega muzeja

Ogled muzeja bo pod vodstvom Kulturnega društva Anton Martin Slomšek. Člani

Kulturnega društva Anton Martin Slomšek bodo skozi igro predstavili življenje

kupinarjev. Na ogled bo tudi DVD posnetek.

16.30 – 18.00: Ogled stojnic

Da se bodo obiskovalci po ogledu stojnic lahko okrepčali, poskusili prekmurske jedi in

poklepetali v prijetni družbi bodo poskrbeli domači gostinski ponudniki in domača

glasbena skupina.

18.00: Nastop glasbene skupine

19.00: Odhod domov

Zgodba »Varaša«

23

4. 5 FINANČNI NAČRT

Vsaka tovrstna dejavnost s sabo prinese določene stroške. Zato bomo poiskali nekaj sponzorjev,

ki nam bodo pomagali pokriti del stroškov.

Podjetje Agrocorn – z njihovim prispevkom bomo pokrili stroške cestnega podjetja.

Občina Turnišče in Zavod Koušta – ogled Čevljarskega muzeja.

Kulturno društvo Anton Martin Slomšek – ogled Kupinarskega muzeja.

Stroške za kosilo in pošiljanje zloženk bomo financirali iz naslova kotizacije ekskurzije. Cena

ekskurzije: 10€

5 TRŽENJE

Pripravili bomo zloženko in jo poslali na vse osnovne šole po Sloveniji (glej priloga).

Oblikovali bomo Facebook-dogodek in ga posredovali svojim prijateljem. Ti ga bodo

posredovali naprej svojim prijateljem. Dogodek bomo objavili na občinski in šolski spletni

strani. Reklamni oglas bomo objavili na Murskem valu, Radio Maxi in Radio center ter na

lokalnih televizijah.

6 SKLEPNI DEL

Tudi letos smo se lotili pisanja turistične naloge z veseljem in velikim zanimanjem. Uporabili

smo vse svoje znanje in po najboljših močeh sestavili novo in zanimivo turistično nalogo. Vsak

je dodal svoj kamenček in tako smo ustvarili nekaj skupnega. Smo mnenja, da to kar ustvarimo

ne sme ostati le med nami in na papirju, ampak si želimo to predstaviti tudi širši javnosti. Upamo

tudi, da nas bo v prvi vrsti podprla naša občina in druga lokalna društva.

Naloga nam je ponudila, da smo se sprehodili skozi preteklost, sedanjost in smo začrtali pot

prihodnosti.

Po zaslugi tega projekta smo se veliko naučili in tudi osebnostno zrasli. Dojeli smo, da počasi

postajamo sužnji tehnike v zaprtih prostorih.

Zato skupaj odkrivajmo »Zgodbe turizma« in jih še naprej ohranjajmo.

Zgodba »Varaša«

24

7 VIRI

1. ZADNIKAR, Marijan: Turnišče. Pomurska založba, Murska Sobota 1994.

2. DETELA, Milan: Abeceda turizma, Turistična zveza Slovenije, Ljubljana 2007.

3. Slovar slovenskega knjižnega jezika. DZS, Ljubljana, 1995.

4. Intervjuji.

5. Lastni foto prispevki.

6. Foto prispevki iz naših šolskih in občinskih fotografskih zapisov.

7. Ustna izročila.

8. www2.arnes.si/~oturniscems/moja_domaca_vas/znacil.htm 15. 1. 2015

9. www.os-turnisce.si 27. 1. 2015

10. www.zlata-ptica.com 27. 1. 2015

11. www.kousta-turnisce.si 28. 1. 2015

12. reciklazaidentitete.wordpress.com 28. 11. 2014

13. www.kovaceva-domacija.com 28. 11. 2014

14. www.angelfire.com 29. 11. 2014

15. www.turnisce.si 29. 11. 2014

16. www.ozs.si 29. 11. 2014

17. www.primorske.si 14. 1. 2015

18. stareslike.cerknica.org 14. 1. 2015

19. www.etno-muzej.si 14. 1. 2015

20. www.rtvslo.si 15. 1. 2015

21. sl.wikipedia.org/wiki/Turnišče 12. 1. 2015

22. www.turnisce.si/index.php?stran=6 14. 1. 2015

23. sl.wikipedia.org/wiki/Turnišče 16. 1. 2015

24. www.kam.si › Novice › Etno kmetije 14. 1. 2015

25. www.pomurec.com/.../V_Cevljarskem_muzeju_v_Turniscu_ohranjene_ 14. 1. 2015

26. www.muraraba.tv/novice/cevljarski-muzej-turnisce.html 14. 1. 2015

27. planika.si 14. 1. 2015

28. http://sl.wikipedia.org/wiki/Renkovci 14. 1. 2015

http://reciklazaidentitete.wordpress.com/tag/os-turnisce/http://www.google.si/url?sa=i&rct=j&q=&esrc=s&source=images&cd=&cad=rja&docid=rm7MEhx_L1BQUM&tbnid=ggC7ABnVRMplHM:&ved=0CAQQjB0&url=http%3A%2F%2Fwww.kovaceva-domacija.com%2F&ei=_ojmUuD8NcXGtQb0z4GoDw&bvm=bv.59930103,d.bGQ&psig=AFQjCNHE-r-uycBhHlYwCrZxI4Kscz2asA&ust=1390926462269025http://www.angelfire.com/wv/triona/Triona_slo.htmhttp://www.turnisce.si/index.php?stran=9http://www.ozs.si/obrtnik/Aktualna%C5%A1tevilka/Sekcije/Podrobnost%C4%8Dlanka/tabid/946/ArticleId/1685/Default.aspxhttp://www.primorske.si/Primorska/Goriska/Praznik-nogometa-in-cevljarstva.aspxhttp://stareslike.cerknica.org/2011/03/04/1968-cerknica-zemljo-krast/http://www.etno-muzej.si/sl/spletne-zbirke/klasifikacije/otroska-igrahttp://www.rtvslo.si/zabava/druzabna-kronika/beltinski-folklorni-festival-2-del/185709http://www.pomurec.com/.../V_Cevljarskem_muzeju_v_Turniscu_ohranjene_http://www.muraraba.tv/novice/cevljarski-muzej-turnisce.htmlhttp://planika.si/predstavitev-podjetja/http://sl.wikipedia.org/wiki/Renkovci