zdravstveno-vzgojno svetovanje za noseČnice · 2017. 11. 28. · dovolj v hrani, si plod to vzame...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

ZDRAVSTVENO-VZGOJNO SVETOVANJE ZA

NOSEČNICE

(Diplomsko delo)

Maribor, 2013 Tina Krajnc

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA ZDRAVSTVENE VEDE

Mentor: viš. predav. mag. Vida Gönc, univ. dipl. org.

Somentor: viš. predav. mag. Milica Lahe, univ. dipl. org.

Nosečnice naj skrbijo za svoje telo,svojega

duha pa naj ne obremenjujejo s skrbmi, saj

zarodek veliko povzame od matere ,tako kot

rastlina od zemlje, iz katere poganja.

(Aristotel)

Tina Krajnc: Zdravstveno-vzgojno svetovanje za nosečnice

I

POVZETEK

Teoretična izhodišča: Nosečnost je čas pričakovanja novega bitja in v tem času v telesu

ženske potekajo spremembe in prilagoditve. Da bi nosečnost potekala brez zapletov in

težav, je potrebno, da se nosečnica zdravo prehranjuje, se ukvarja s primerno telesno

aktivnostjo ter da se izogiba kajenju in uživanju alkohola. Za vse te nasvete, spremljanje,

dajanje nasvetov in informacij nosečnici je odgovorna in kompetentna prav medicinska

sestra, ki začne z zdravstveno-vzgojnim svetovanjem.

Namen: Je opisati in predstaviti zdravstveno vzgojo nosečnice, zdrav življenjski slog v

nosečnosti ter vlogo in naloge medicinske sestre pri zdravstveno- vzgojnem svetovanju. Z

raziskavo pa želimo ugotoviti način življenja in osveščenost nosečnic o zdravem načinu

življenja v nosečnosti.

Metode: Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo

uporabili anketni vprašalnik, ki je vseboval 19 vprašanj zaprtega, polodprtega in odprtega

tipa. Odgovore na vprašanja polodprtega in odprtega tipa smo analizirali na podlagi

vsebinske analize. Pri zbiranju podatkov smo upoštevali anonimnost anketirank. Raziskavo

smo izvedli pri naključno izbranih nosečnicah na območju Ormoža, Ljutomera in Ptuja z

okolico.

Rezultati in diskusija: Rezultati raziskave so pokazali, da so skoraj vse (94 %) nosečnice

telesno aktivne. Iz raziskave je razvidno, da se nosečnice ukvarjajo s hojo, tekom,

plavanjem, aerobiko, jogo, badmintonom, kolesarjenjem, zumbo in planinarjenjem.

Analiza rezultatov je tudi pokazala, da so nosečnice seznanjene z zdravo prehrano v času

nosečnosti, da ima večina nosečnic redne dnevne obroke ter da uživajo sadje in zelenjavo.

Glede na primerjavo rezultatov nosečnic z višjo in nižjo izobrazbo je razvidno, da so

nosečnice z višjo izobrazbo bolje seznanjene s posledicami kajenja in uživanja alkohola,

kot nosečnice z nižjo izobrazbo.

Ključne besede: nosečnost, nosečnica, zdravstvena vzgoja, zdrav življenjski slog,

medicinska sestra, komunikacija.


II

ABSTRACT

Theoretical premises: Pregnancy is a time of expectation of a new being and during this

period a woman's body undergoes many changes and adaptations. In order to prevent

problems and complications during pregnancy, it is important for pregnant woman to eat

healthy, to engage in appropriate physical activity, to avoid smoking and alcohol

consumption. A nurse, in fact, is responsible and competent for all these tips, monitoring,

providing advice and information to pregnant women. She begins with the health education

counseling.

Purpose: To describe and present health education of pregnant women, healthy lifestyle

during pregnancy, and the role and duties of a nurse in health education counseling. With

this research we want to identify the way of life as well as awareness of pregnant women

on healthy lifestyle during pregnancy.

Methods: The study was based on a quantitative methodology. For collection of data, we

used a questionnaire containing 19 closed-ended, semi-open and open-ended type

questions. Answers to the semi-open and open-ended type questions were analyzed based

on content analysis. When collecting data, we considered the anonymity of respondents.

The research was implemented on randomly selected pregnant women in the area of

Ormož, Ljutomer and Ptuj with its surroundings.

Results and Discussion: The results of the research showed that almost all (94 %)

pregnant women are physically active. The study shows that pregnant women are engaged

in walking, running, swimming, aerobics, yoga, badminton, cycling, zumba and hiking.

Analysis of the results showed that pregnant women are informed about healthy nutrition

during pregnancy, most of the pregnant women have regular daily meals and they consume

fruits and vegetables. According to the comparison of the results of pregnant women with

higher and lower education, it is clear that pregnant women with higher education are more

aware of the consequences of smoking and alcohol consumption during pregnancy than

those with lower education.

Keywords: pregnancy, pregnant woman, health education, healthy lifestyle, nurse,

communication.


III

KAZALO

POVZETEK ........................................................................................................................... I

ABSTRACT ......................................................................................................................... II

1 UVOD ............................................................................................................................ 1

1.1 Namen diplomskega dela ........................................................................................ 2

1.2 Cilji diplomskega dela ............................................................................................ 2

2 NOSEČNOST ................................................................................................................ 3

2.1 Najpogostejše težave v nosečnosti .......................................................................... 3

2.1.1 Zaprtje .............................................................................................................. 3

2.1.2 Pogosto uriniranje ............................................................................................ 4

2.1.3 Utrujenost in zaspanost ali nespečnost ............................................................ 4

2.1.4 Slabost in bruhanje .......................................................................................... 5

2.1.5 Zgaga ............................................................................................................... 5

2.1.6 Krvaveče dlesni in krvavitev iz nosu ............................................................... 6

2.1.7 Oteženo dihanje ............................................................................................... 6

2.1.8 Hemeroidi ........................................................................................................ 7

2.1.9 Krči v nogah .................................................................................................... 7

2.1.10 Krčne žile ......................................................................................................... 8

2.1.11 Slinjenje ........................................................................................................... 8

3 ZDRAVSTVENA VZGOJA V ČASU NOSEČNOSTI ................................................ 9


IV

3.1 Vloga in naloge medicinske sestre v dispanzerju za ženske ................................... 9

3.2 Prehrana v nosečnosti ........................................................................................... 12

3.2.1 Posebnosti prehrane v času nosečnosti .......................................................... 13

3.2.2 Energijski vnos živil ...................................................................................... 15

3.2.3 Vitamini in minerali ...................................................................................... 18

3.3 Telesna aktivnost med nosečnostjo ....................................................................... 21

3.3.1 Pomen telesne aktivnosti v nosečnosti .......................................................... 22

3.3.2 Vpliv telesne aktivnosti v nosečnosti ............................................................ 22

3.3.3 Cilji telesne aktivnosti za nosečnico .............................................................. 23

3.3.4 Primerne telesne aktivnosti za nosečnico ...................................................... 24

3.3.5 Telesne aktivnosti kjer so potrebne posebne prilagoditve ............................. 28

3.3.6 Vaje za mišice medeničnega dna ................................................................... 29

3.4 Kajenje .................................................................................................................. 30

3.4.1 Posledice kajenja ........................................................................................... 31

3.4.2 Pasivno kajenje .............................................................................................. 31

3.5 Alkohol ................................................................................................................. 32

3.5.1 Posledice uživanja alkohola........................................................................... 32

3.6 Zdravila ................................................................................................................. 33

3.7 Potovanje med nosečnostjo ................................................................................... 33

3.8 Spolnost med nosečnostjo ..................................................................................... 35


V

4 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA ...................................................................... 37

4.1 Raziskovalna vprašanja ......................................................................................... 37

4.2 Raziskovalno okolje .............................................................................................. 37

4.3 Raziskovalni vzorec .............................................................................................. 37

4.4 Etični vidiki raziskovanja ..................................................................................... 38

4.5 Rezultati ................................................................................................................ 38

5 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA ........................................................................ 49

6 SKLEP ......................................................................................................................... 54

ZAHVALA .......................................................................................................................... 55

LITERATURA IN VIRI ...................................................................................................... 56

PRILOGE .............................................................................................................................. 1

ANKETNI VPRAŠALNIK ................................................................................................... 1


VI

KAZALO SLIK

Slika 1: Piramida zdrave prehrane ....................................................................................... 16

Slika 2: Plavanje nosečnice ................................................................................................. 25

Slika 3: Nosečnica med aerobiko ........................................................................................ 26

Slika 4: Nosečnica privezana z varnostnim pasom ............................................................. 34


VII

KAZALO GRAFOV

Graf 1: Starost nosečnic ....................................................................................................... 38

Graf 2: Izobrazba nosečnic .................................................................................................. 39

Graf 3: Kraj bivanja ............................................................................................................. 39

Graf 4: Redno obiskovanje ginekologa ............................................................................... 40

Graf 5: Informacije o zdravi prehrani .................................................................................. 40

Graf 6: Število dnevnih obrokov hrane ............................................................................... 41

Graf 7: Živila, ki so najpomembnejša v prehrani ................................................................ 41

Graf 8: Pogostost uživanja sadja in zelenjave ..................................................................... 42

Graf 9: Živila, ki jih mora vsebovati vsak obrok ................................................................. 42

Graf 10: Uživanje hitro pripravljene hrane.......................................................................... 43

Graf 11: Telesna aktivnost nosečnic .................................................................................... 43

Graf 12: Pogostost ukvarjanja s telesno aktivnostjo ............................................................ 44

Graf 13: Telesne aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo nosečnice .......................................... 44

Graf 14: Kajenje v nosečnosti ............................................................................................. 45

Graf 15: Število pokajenih cigaret ....................................................................................... 45

Graf 16: Seznanjenost o posledicah kajenja ........................................................................ 46

Graf 17: Vrsta popitega alkohola v nosečnosti .................................................................... 46

Graf 18: Kaj ponavadi pijejo ............................................................................................... 47

Graf 19: Seznanjenost s posledicami uživanja alkohola v nosečnosti................................. 48


1

1 UVOD

Nosečnost je v življenju vsake ženske in njene družine nekaj posebnega. To ni le velik

trebuh, otekli gležnji, slabosti in nespečnost. Nosečnost je pričakovanje novega bitja, novih

odnosov, nove ljubezni. Narava je za ta čas zagotovila vse fiziološke mehanizme, ki

novemu življenju dajejo kar največ možnosti in na ta način v ženskem telesu potekajo

številne spremembe in prilagoditve (Colja Lovšin, 2005). V današnjem času lahko vsaka

nosečnica poskrbi za zdravje sebe in za zdravje svojega dojenčka. Četudi v začetku

nosečnosti nima nobenih težav, je potrebno poskrbeti za zdravo prehrano in primerno

telesno aktivnost, zavedati pa se mora, da je kajenje in pitje alkohola lahko usodno za plod.

Nosečnice so v nosečnosti zelo dovzetne za nasvete in znajo prisluhniti. Pri nasvetih ima

pomembno vlogo medicinska sestra, ki prične z zdravstveno-vzgojnim svetovanjem.

Zdravstveno vzgojena nosečnica se bo znala pravilno in zdravo prehranjevati. Tako bo

dobra prehrana nosečnice vplivala na zdravo rast in razvoj ploda. Stari ljudski rek pravi, da

noseča ženska mora jesti za dva, vendar to ne drži. Pomembna je kvaliteta hrane in izbira

kakovostnih živil. V začetku nosečnosti so plodove potrebe tako majhne, da jih lahko celo

zanemarimo, če je prehrana nosečnice sicer dobra. Če nosečnica ne dobi kakšne snovi

dovolj v hrani, si plod to vzame iz njenega telesa (kalcij iz kosti, železo iz krvi…) (Pokorn,

2004, str. 104).

Nosečnica, ki se ukvarja s telesno aktivnostjo in se zdravo prehranjuje, koristi telesu,

zdravju otroka in s tem pripomore k lažjemu porodu, ter hitrejši vrnitvi v formo. V

nosečnosti pa organizem potrebuje večje količine beljakovin, ogljikovih hidratov,

vitaminov, mineralov in balastnih snovi. Za razvoj otrokovega okostja, tkiv in organov se v

telesu poveča potreba po določenih hranilnih snoveh, kot so folna kislina, železo in jod.

Zato nosečnica, ki uživa prehrano bogato s hranilnimi snovmi, zagotovi vsa potrebna

hranila, ki jih otrok najbolj potrebuje (Podlesnik Fetih et al., 2010, str. 5).

Telesna aktivnost naj bo za nosečnico običajen del vsakdana. Vendar se marsikatera

nosečnica boji, da sta z otrokom izpostavljena tveganju. Na podlagi številnih študij vemo,

da telesna aktivnost v nosečnosti ni škodljiva ne za otroka in ne za nosečnico v primeru, da

je nosečnica zdrava, in da nosečnost poteka brez zapletov. Vedno več nosečnic se zaveda


2

pomena telesne aktivnosti, zato jih vedno več nadaljuje z vadbo tudi v nosečnosti. Svetuje

pa se tudi nosečnicam, ki so bile pred zanositvijo telesno nedejavne. Tako bodo bolje

telesno pripravljene ne le na porod, pač pa tudi na fizično zahtevno obdobje po porodu

(Sentočnik, 2010, str. 1).

Nosečnice sodijo v kategorijo prebivalstva, ki zaradi svoje občutljivosti rabijo posebno

pozornost. Cilj zdravstvene vzgoje nosečnice, ki jo izvaja medicinska sestra je, da

nosečnice dobijo pravočasne in pravilne informacije o škodljivostih, ki ogrožajo zdravje

nosečnice in njenega ploda. Motivirati jih je potrebno do stopnje, da si prizadevajo ohraniti

lastno zdravje, zdravje ploda in zdravo življenjsko okolje (Hoyer, 2005, str. 4).

1.1 Namen diplomskega dela

Namen diplomskega dela je opisati in predstaviti zdravstveno vzgojo nosečnice, zdrav

življenjski slog v nosečnosti ter vlogo in naloge medicinske sestre pri zdravstveno-

vzgojnem svetovanju. Z raziskavo pa želimo ugotoviti način življenja in osveščenost

nosečnic o zdravem načinu življenja v nosečnosti.

1.2 Cilji diplomskega dela

Cilji diplomskega dela so:

predstaviti obdobje nosečnosti in najpogostejše težave,

opisati in predstaviti vlogo in naloge medicinske sestre pri izvajanju zdravstvene

vzgoje nosečnice,

predstaviti pomen telesne aktivnosti v nosečnosti in ugotoviti, koliko nosečnic se v

nosečnosti ukvarja s telesno aktivnostjo in s kakšno vrsto aktivnosti,

ugotoviti, koliko nosečnic se v nosečnosti zdravo prehranjuje,

raziskati, koliko nosečnic med nosečnostjo kadi in uživa alkohol,

predstaviti rezultate raziskave.


3

2 NOSEČNOST

Nosečnost traja 40 tednov, ki se šteje od prvega dne zadnje menstruacije. Teh 40 tednov se

deli na tri dele oziroma na trimesečje. Prvo trimesečje traja do 12. tedna, drugo od 13. do

27. tedna in tretje od 28. do 40. tedna nosečnosti (Johnson, 2001, str. 117).

V 19. stoletju je nemški porodničar Naegele določil nosečnost na deset luninih mesecev

(devet koledarskih mesecev ali 280 dni). Danes pa še vedno preračunavamo dolžino

nosečnosti po »Naegelejevem pravilu«. Pravilo temelji na prvem dnevu zadnje

menstruacije, kateremu prištejemo 9 mesecev in 7 dni (Lodrant et al., 2005, str. 22).

Primer predvidenega datuma poroda: prvi dan zadnje menstruacije je 28.11.2012, temu

datumu prištejemo 9 mesecev in 7 dni in dobimo predviden datum poroda, ki je 4.8.2013.

2.1 Najpogostejše težave v nosečnosti

Čeprav je nosečnost eno najlepših obdobij v življenju ženske, pa vsako žensko v tem

obdobju zraven obilice pozitivnih stvari pestijo težave. Težave v nosečnosti oziroma

telesne spremembe, ki jih nosečnice začutijo, pa lahko povzročajo tudi veliko neprijetnosti,

ampak ne ogrožajo zdravja nosečnice in ne zdravja otroka. Zato da bi se nosečnice izognile

takim nevšečnostim in preprečile marsikatere težave, je zelo pomembno, da se pravilno

prehranjujejo in skrbijo za redno telesno aktivnost, pri tem pa imajo glavno vlogo

medicinske sestre, ki morajo nosečnice opozoriti na težave, katere se lahko pojavijo in jim

svetovati kako težave omiliti oziroma odpraviti. Najpogostejše težave v nosečnosti so

naslednje (Lodrant et al., 2005, str. 72):

2.1.1 Zaprtje

Vzrok za zaprtje med nosečnostjo so hormonske spremembe. Te spremembe zmanjšajo

krčenje črevesja, kar je posledica, da se več vode absorbira in s tem postane blato še bolj

suho. Nekatere nosečnice jemljejo še preparate z železom, kar lahko stanje še poslabša. O

zaprtosti pa govorimo, kadar je odvajanje dvakrat tedensko ali manj. Zato nosečnicam

svetujemo, naj uživajo hrano z veliko vlakninami, kot so sadje, zelenjava in polnozrnate


4

žitne izdelke, pijejo naj dovolj tekočine (primerni so razredčeni sadni sokovi in voda), naj

se redno gibljejo in telovadijo, vsakodnevno naj na tešče zaužijejo sok namočenih suhih

sliv (Lodrant et al., 2005, str. 72).

2.1.2 Pogosto uriniranje

Zaradi povečanja maternice v prvem trimesečju maternica pritiska na sečni mehur in

zmanjša prostornino mehurja, zato morajo nosečnice pogosteje na vodo. Urin lahko

nosečnicam uhaja tudi med kihanjem in kašljanjem ali pa celo med smehom, vse to pa je

posledica pritiska maternice na sečni mehur, vendar ko maternica zraste in se razširi na vrh

medenice, več ne pritiska na mehur, se pogosto uriniranje umiri. Vrne pa se spet proti

koncu nosečnosti, ko rastoči otrok pritiska na mehur od zgoraj. Nosečnici se svetuje, da

nekaj ur pred spanjem ne pije, kajti tako se ponoči izogne nepotrebnemu vstajanju iz

postelje. Drugače pa naj gred na vodo koliko krat pač mora, kajti nepotrebno zadrževanje

urina v mehurju lahko povzroči vnetje urinarnega trakta. Priporočljivo pa je, da mehur

izprazni do konca, tako da se nagne naprej in tako tudi zmanjša pogostejše uriniranje

(Johnson, 2001, str. 120).

Pri pogostem uriniranju je potrebno nosečnici poudariti, naj opazuje spremembe urina, ki

bi se lahko pojavile, kot so vonj in barva urina, pozorna pa naj bo na boleče oziroma

pekoče uriniranje, kajti takrat je potrebno obiskati zdravnika.

2.1.3 Utrujenost in zaspanost ali nespečnost

Zaradi vseh sprememb, ki se dogajajo v telesu nosečnice, je nosečnica v začetku bolj

utrujena. Kar je za nosečnico povsem normalno, kajti telo mora opraviti veliko več dela. V

prvih tednih začne proizvajati več krvi, da lahko oskrbi zarodek s hrano, srce veliko bolj

dela, kajti mora se prilagoditi večjemu krvnemu pretoku. Zraven vseh teh telesnih

sprememb, ki povzročajo utrujenost, se pojavljajo novi občutki, drugačna čustva in skrbi

(Johnson, 2001, str. 118).

Pomembno se je zavedati, da je potrebno zmanjšati fizično aktivnost in da potrebujejo

nosečnice daljši in konkretnejši spanec. Do težav s spanjem pride v zadnjih štirih mesecih


5

zaradi hormonskih sprememb in velikega trebuha, ki je nosečnici kot ovira pri spanju in si

težko najde ugoden položaj za spanje (Lodrant et al., 2005, str 67).

Nosečnice se z utrujenostjo lahko kosajo tako, da čim več počivajo. Poskušajo si zagotoviti

toliko počitka, kot ga potrebujejo. Počivajo naj z dvignjenimi nogami, svetuje se jim naj,

da hodijo zgodaj spat, da se naj izogibajo kofeinu in sladkarijam, kajti te substance so

varljive, naprej nosečnico napolnijo z energijo, nato pa ko raven sladkorja pade, pa so še

bolj utrujene. Eden izmed načinov pridobivanja energije je telesna aktivnost, bolj kot

telovadiš, več energije imaš za opravljanje raznih nalog (prav tam, 2005, str. 67).

2.1.4 Slabost in bruhanje

Jutranja slabost je eno od prvih znamenj nosečnosti, prizadene pa veliko večino nosečnic.

Slabost je za nosečnico zelo neprijetna, vendar se lahko pojavlja kadarkoli in traja tudi ves

dan. Ponavadi se pojavlja samo v prvem trimesečju (Lees et al., 2010, str. 79). Kadar

nosečnica slabosti več ne more nadzorovati, ko gre za izgubo teže, če nobene hrane in

pijače ne more zadržati v želodcu in če se ji vrti, se je potrebno posvetovati z zdravnikom.

Pri slabosti in bruhanju je potrebno, da nosečnica spremeni prehranjevalne navade, zaužije

naj manjše obroke in ti naj bodo pogostejši, tako da želodec ne bo nikoli prazen, je naj vse,

kar ji ustreza. Kadar se slabost še stopnjuje pri umivanju zob, naj nosečnica zamenja

znamko zobne paste. Mogoče je tudi ena od rešitev, da olajša simptome z maslenimi keksi

tako, da jih ima s sabo pri postelji, da kekse zaužije preden vstane s postelje. Vendar je pri

tem pomembno, da iz postelje vstaja počasi, da telo lahko v miru prebavi (Lodrant et al.,

2005, str. 67). Poskuša naj s prepečencem, krompirjem ali drugimi lahko prebavljivimi

ogljikovimi hidrati, z beljakovinami. Pije naj dovolj tekočine, kajti pri bruhanju je velika

nevarnost dehidracije. Izogiba se naj mastnim in močno začinjenim jedem (Turčin, 2008,

str. 59).

2.1.5 Zgaga

Zgaga se v nosečnosti pojavi zaradi velike količine progesterona, posledično se upočasni

prebava in sprosti zaklopka, ki preprečuje, da bi se vsebina želodca vračala v požiralnik.

Ker vsebina želodca draži požiralnik, peče zgaga (Lees et al., 2010, str. 82).


6

Nosečnica se zgage znebi z več manjših obrokov, da ko peče zgaga poje suhe piškote, naj

se izogiba mastne in začinjene prehrane, hrane se naj pred spanjem izogiba, kajti ponavadi

zgaga začne peči v ležečem položaju in spi naj z vzdignjenim vzglavjem (Lodrant et al.,

2005, str 70).

2.1.6 Krvaveče dlesni in krvavitev iz nosu

V času nosečnosti se pojavljajo krvavitve iz nosu in dlesni, ker so sluznice bolj

prekrvavljene, zato so napete in ranljive. Nosečnice imajo težave z zamašenostjo nosa,

posledično težje dihajo čez nos in veliko krat na robcu zasledijo madeže krvi, kar jih

zaskrbi. Težave imajo pri umivanju zob, kajti dlesni vedno zakrvavijo zaradi ranljivosti

ustne sluznice. Zaradi povečanega obtoka krvi dlesni začnejo krvaveti. Ker so robovi

dlesni otekli, se v žepke okrog zob začne nabirati odvečna hrana, ker se tukaj naselijo

bakterije pride do zobne gnilobe. Zato je med nosečnostjo treba veliko pozornost polagati

na zobe in jih skrbno negovati (Johnson, 2001, str. 37).

Težave s krvavečimi dlesnimi omilimo z rednim umivanjem in ščetkanjem zob z mehko

zobno s ščetko in zobno nitko. Umivanje naj nosečnica izvaja po vsaki jedi, redno naj

obiskuje zobozdravnika in vsakodnevno naj uživa vitamin C. Nosečnica naj bo previdna

pri brisanju nosu, v ogrevanih prostorih naj bo pozorna na primerno količino vlage (prav

tam, 2001, str. 37).

2.1.7 Oteženo dihanje

V pozni nosečnosti se začne pojavljati oteženo dihanje. To se pa zgodi zato, ker prepono,

ki leži pod pljuči, potiska maternica iz njene lege. Ker pa se prepona premakne iz

običajnega položaja, pa se zmanjša količina zraka, ki ga pljuča lahko sprejmejo (Johnson,

2001, str. 160).

Hormon progesteron vpliva na dihalni center v možganih in zato nosečnica diha globlje.

Tako se med nosečnostjo kapaciteta pljuč manjša, količina zraka, ki ga z vdihom sprejme,

pa se poveča. Zaradi tega ni bojazni za otroka, da otrok ne bi imel dovolj kisika, kajti

količina krvi je večja in s tem je tudi več s kisikom obogatenega hemoglobina. Pravilna

drža bo nosečnici omogočala lažje dihanje. Sedi in stoji naj z zravnanim hrbtom, s


7

sproščenimi, spuščenimi in nazaj potisnjenimi rameni. Med spanjem naj nosečnica leži na

boku in naj bo podprta z blazinami (prav tam, 2001, str. 160).

2.1.8 Hemeroidi

Hemeroidi so razširjene vene v danki. Povzročajo krvavitev iz zadnjice, srbečico in

bolečino okrog anusa. Povzroča jih povečana maternica, ki pritiska na večje žile, takrat se

vene razširijo in nabreknejo. Progesteron znižuje napetost ven, ki posledično še dodatno

nabreknejo. Pri nekaterih nosečnicah hemeroidi izginejo po porodu, nekatere pa se borijo

še naprej. Nosečnica, ki se spopada s hemeroidi, se naj izogiba zaprtosti, kajti napenjanje

dodatno poveča pritisk na krvne žile, vsakodnevno se naj ukvarja s telesno aktivnostjo, pije

naj veliko tekočine in uživa prehrano bogato z vlakninami (Lodrant et al., 2005, str. 69).

Za lajšanje simptomov hemeroidov je dobro, da nosečnica boleče področje namaže s

kremo, ali pa uporabi zato namenjene blazinice. Priporočljivo je, da sedi v topli kopeli,

vsaj dva krat dnevno, s čimer ublaži bolečino. Izogiba naj se dolgega sedenja na trdi

podlagi (prav tam, 2005, str. 69).

2.1.9 Krči v nogah

Vzrok za krče v nogah ni znan oziroma ni jasen. Pri eni izmed teorij gre za nizko vrednost

magnezija in kalcija v serumu. Nekateri zdravniki pa so mnenja, da so krči v nogah

povezani s slabim kroženjem krvi, predvsem v sedečem položaju. Krči so pogosti ponoči,

zato se naslanjamo na možen vzrok, ki bi lahko bila utrujenost. Lahko se pojavljajo v

mečih, stopalih in v prstih na nogah, ki so zelo boleči (Lodrant et al., 2005, str. 73).

Krče lajšamo predvsem z masažo prizadetega dela, ki precej zmanjša bolečino,

priporočljiva je tudi hoja z bosimi nogami, ki prav tako zmanjša bolečino, tudi močno

pritiskanje pete ob steno je ena izmed možnosti. Najpomembnejše za nosečnico pa je

uživanje mleka in mlečnih izdelkov, ki vsebujejo magnezij in kalcij (Lodrant et al., 2005,

str. 73).


8

2.1.10 Krčne žile

Krčne žile so modrikaste, nabrekle, zvijugane ali zasukane površinske vene, vene tik pod

kožo, povzroča jih šibkost malih ven, ki vodijo kri nazaj v srce. Krčne žile so zelo

razširjeno obolenje in so navadno dedne. Najpogosteje se pojavijo na nogah in gležnjih,

pojavijo pa se navadno v tretjem trimesečju zaradi vedno večjega pritiska maternice na žile

v mali medenici, kar ovira odtok krvi iz nog. Krčne žile ne izginejo same, vendar se stanje

po porodu izboljša (Johnson, 2001, str.162).

Da bi preprečili njihov nastanek ali težave vsaj omilili ni priporočljivo stati dalj časa,

sedeti s prekrižanimi nogami, noge naj bodo dvignjene v zrak, ko se le da, ali pa naj bodo

naslonjene na pručko. Za boljšo cirkulacijo v nogah nosečnic, pa je dobra uporaba

elastičnih nogavic (prav tam, 2001, str. 162).

2.1.11 Slinjenje

Slinjenje je posledica hormonskih sprememb v nosečnosti. Je zelo neprijetno, vendar lahko

traja celo nosečnost, ima grenak okus in zato se neprestano briše in pljuva. Pri nosečnicah,

ki se slinijo je jezik zadebeljen, lica pa so zaradi povečanih žlez slinavk otekla (Lodrant et

al., 2005, str. 69).

Slinjenje je pogostejše pri ženskah, ki imajo težave z jutranjo slabostjo in bruhanjem. Zato

je potrebno nosečnicam, ki imajo nadlogo s slinjenjem svetovati, naj zmanjšajo vnos hranil

z veliko škroba in mlečnih izdelkov, uživajo naj žvečilni gumi, ki zmanjšuje nastajanje

sline, ali pa naj sesajo limono (prav tam, 2005, str. 69).


9

3 ZDRAVSTVENA VZGOJA V ČASU NOSEČNOTSI

Poznamo več definicij zdravstvene vzgoje, vsem pa je skupno poudarjanje procesa učenja,

oblikovanje pozitivnih stališč, navad, oblik obnašanja in ne samo znanje o zdravem načinu

življenja.

Definicija svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pravi, da je zdravstvena vzgoja

kombinacija izobraževalnih in vzgojnih dejavnosti, ki dosežejo, da ljudje želijo biti zdravi,

vedo kako postanejo in ostanejo zdravi in naredijo vse za varovanje zdravja ter poiščejo

pomoč takoj, ko jo potrebujejo (Hoyer, 2005, str. 3).

Zdravstvena vzgoja je proces, s katerim se ljudje učijo krepiti, ohranjati in uveljavljati

zdravje, je kombinacija učenja in vzgoje. To ozavešča ljudi o potrebi, da so zdravi,

ostanejo zdravi, da vedo, kako doseči zdravje, kaj storiti, da postanejo zdravi in kako iskati

pomoč, kadar je potrebna (Hoyer, 2005, str. 4).

3.1 Vloga in naloge medicinske sestre v dispanzerju za ženske

Zdravstvena vzgoja je zdravstvena disciplina in je ena od vsakodnevnih del zdravstvenih

delavcev. Zdravstvena vzgoja deluje na individualni ravni. Medicinska sestra metode

zdravstvene vzgoje uporablja kot pomoč pri terapevtskih postopkih in v namen

preprečevanja posledic že prisotne bolezni (Glodež, 2011, str. 69).

V današnjem času se veliko žensk odloča, da obišče ginekologa pred načrtovano

nosečnostjo in že pri tem obisku lahko medicinska sestra začne z zdravstveno-vzgojnim

svetovanjem. Medicinska sestra, ki nosečnici svetuje, lahko veliko škodljivih dejavnikov

(kajenje, pitje alkohola, nepravilna prehrana in telesna nedejavnost) prepreči ali pa jih vsaj

omili. Sicer živimo v času napredne tehnologije in so nasveti dosegljivi v vseh medijih, kot

so internet, televizija in razne revije. Vendar medicinske sestre opažajo, da je veliko teh

informacij, ki krožijo, zavajajočih, če ne celo škodljivih (prav tam, 2011, str. 69).

Nosečnice uvrščamo v kategorijo prebivalstva, ki zaradi svoje občutljivosti zahtevajo

posebno zaščito in pozornost. Cilj zdravstvene vzgoje nosečnice je normalen potek


10

nosečnosti v smislu krepitve oz. ohranitve zdravja ter preprečevanje komplikacij

(Pleskonjić, 2010, str. 52).

Nosečnica mora biti deležna kakovostne zdravstvene oskrbe in vzgoje. Zdravstveno

vzgojena nosečnica se bo znala varovati pred škodljivimi vplivi okolja, uživala bo

kakovostno, zdravo hrano, znala bo skrbeti za svoje duševno stanje, predvsem pa bo redno

obiskovala ginekološki dispanzer in s tem odpravila skrbi in odprta vprašanja. In še za piko

na i bo zdrava in srečna nosečnica (prav tam, 2010, str. 51).

Da zna medicinska sestra ob obisku nosečnice v dispanzerju za ženske dobro svetovati,

mora imeti znanje o:

menstruacijskem ciklusu in procesu spočetja,

znakih in simptomih nosečnosti,

določanju višine nosečnosti z menstrualnim koledarjem,

vsebinah osebne anamneze,

vsebinah nosečnostnih pregledov,

normalnih vrednostih osnovnih laboratorijskih preiskav,

normalnem poteku nosečnosti, telesnih spremembah, običajnih težavah,

normalnih psiholoških spremembah v nosečnosti,

varnih sredstvih za lajšanje težav v nosečnosti,

prehranskih potrebah za nosečnico in njen plod,

razvoju in rasti plodu,

pripravi na porod in starševstvo,

vplivu kajenja, uživanju alkohola in psihoaktivnih snovi na nosečnico in njen plod,

znakih in simptomih stanj, ki ogrožajo življenje nosečnice,

sodeluje z drugimi strokovnjaki (Pleskonjić, 2010, str. 56).

Zdravstveno-vzgojno svetovanje medicinske sestre nosečnici obsega nasvete o:

prehrani med nosečnostjo,

negi kože in sluznice,

negi zob in ustne votline,

primerni obleki in obutvi,


11

izločanju in odvajanju,

počitku in spanju,

spolnih odnosih (Pleskonjić, 2010, str. 56).

Eden od ciljev kakovostne zdravstvene vzgoje nosečnice je ustrezna in profesionalna

komunikacija s strani medicinske sestre. Medicinska sestra je prva, ki vzpostavi kontakt z

nosečnico ob prihodu v dispanzer. Komunikacija medicinske sestre z nosečnico je zelo

zahtevna, kajti sloni na zaupanju, spoštovanju, empatiji in zmožnosti ocenjevanja.

Pomembno je predvsem, da zna nosečnica medicinski sestri prisluhniti in zaupati.

Medicinska sestra si mora vzeti čas ter se tako v miru pogovoriti o težavah nosečnice. Za

uspešno in kakovostno komunikacijo med medicinsko sestro in nosečnico je torej

pomembno, da zna medicinska sestra:

poslušati in slišati,

spoštovati,

ne govoriti z viška,

razumeti besedno in nebesedno izražanje nosečnice,

preveriti, kako je nosečnica razumela njeno sporočilo,

kadar je potrebno, se opravičiti (Glodež, 2006, str. 111).

Zdravstveno-vzgojne naloge medicinske sestre delimo na preventivne, negovalne,

spremljajoče, svetovalne, poučevalne, diagnostične, terapevtske, administrativne,

sporočilne in koordinirajoče. Vsaka naloga medicinske sestre pri zdravstveni vzgoji

nosečnice temelji na smislu krepitve in ohranitve zdravja ter preprečevanju bolezni

nosečnice:

seznanimo jo s pomenom rednih ginekoloških pregledov in potrebnih preiskav,

poučimo jo o nevarnih znamenjih, zaradi katerih mora takoj k zdravniku,

svetujemo ji o pomenu zdrave in uravnotežene prehrane,

poučimo jo o telesni aktivnosti, primerni za nosečnico,

pogovorimo se o vajah za sproščanje,

poučimo jo o škodljivostih na delovnem mestu,

odsvetujemo ji razvade,


12

poučimo jo o nevarnosti infektov v nosečnosti (Pleskonjić, 2010, str. 57).

3.2 Prehrana v nosečnosti

V nosečnosti morajo nosečnice uživati zdravo in uravnoteženo prehrano, ki zagotavlja

zadostne količine energije in pestro hrano iz vseh skupin živil. Uravnotežena prehrana

pripomore h krepitvi otroka, ki biva v maternici. Otrok je za vsa hranila, ki jih dobiva

odvisen od matere, zato je zelo pomembno, da nosečnica zaužije ustrezna živila. Iz

materinih zalog si otrok postreže predvsem s kalcijem, fosforjem, magnezijem in železom.

Otrokova presnova nenehno potrebuje hranila, zato se posledice slabega prehranjevanja

nosečnice odražajo na plodu. Neustrezna prehrana lahko povzroči prezgodnji porod in

razne bolezni (Cramm, 2010, str. 10).

Med nosečnostjo je pomembno, da nosečnica v hrani uživa. V tem obdobju vsaka

nosečnica razmišlja, kako bi spremenila prehranjevalne navade, pravilne in uporabne

informacije dobi v dispanzerju za ženske, kjer ji svetuje medicinska sestra. Pomembno je,

da vsakodnevno uživa sadje in zelenjavo, ter da zaužije zajtrk. Nič ni narobe, če si

nosečnica občasno privošči hitro pripravljeno hrano ali če si pogreje že kuhan obrok.

Vendar naj drži pravilo, da si to privošči res samo takrat, kadar je utrujena in nima nikogar,

da bi ji pripravil zdrav obrok.

Skrb za zdravo in uravnoteženo prehrano pa ne pomeni, da bi nosečnica morala ves dan

preživeti v kuhinji. Skuha naj večje količine hrane in to celoto razdeli na več manjših

obrokov, ter jih shrani v hladilnik. Pomembno je, da se nosečnica zaveda, da ne opusti

mesnih izdelkov, da ne prestopi k vegetarijancem ali obratno, kajti telo rabi več mesecev,

da se privadi na tako spremembo. Priporočljivo je, da svoje prehranjevalne navade le

prilagodi, tako da bo otrok deležen najboljše prehrane (Lodrant et al., 2005, str. 99).

Nosečnica naj dnevno zaužije do 6 obrokov, med katerimi so glavni zajtrk, kosilo in

večerja, dopolniti pa jih je potrebno s tremi vmesnimi malicami oziroma prigrizki.

Pomembno je, da so enakomerno razdeljeni čez cel dan. Ker rek o nosečnici, ki je za dva

več ne drži, je pomembna kakovost zaužitih živil (Padovnik in Premzl, 2011, str. 59).


13

Med nosečnostjo pa je izrednega pomena pitje veliko tekočine, kajti rast in razvoj otroka

zahtevata vedno več od materinega telesa. Potrebno je vedeti, da vodo potrebuje nosečnica

in otrok. Voda je učinkovitejša pri prebavi in tako pomaga črevesju, da se čim prej znebi

odvečnih strupov s telesa. Voda organizmu omogoča, da lažje opravlja s količino soli in

sladkorja, tako da se v telesu ne nabira preveč zdravju škodljivih snovi. Z zadostno

količino zaužite tekočine – vode, se posledično zmanjša zastajanje vode v telesu (Gruden,

2011, str. 31).

3.2.1 Posebnosti prehrane v času nosečnosti

O zdravem prehranjevanju je dobro razmišljati že preden ženska zanosi, tako da otrok

dobiva takoj po spočetju vsa nujno potrebna hranila. Kadar nosečnica že poprej uživa

zdravo prehrano, se nosečnost prične z optimalnimi količinami potrebnih hranil za naglo

rast in razvoj otroka. Nosečnica, ki pa je pred nosečnostjo imela razno razne diete,

preskakovala obroke ali pa uživala samo določeno vrsto hrane, to pa pomeni za nosečnico

in otroka veliko tveganje. To tveganje dokazuje majhno porodno težo novorojenčka, nižja

porodna teža pa poveča možnosti za kratkotrajne ali pa tudi dolgotrajne zdravstvene težave

otroka (Johnson, 2001, str. 79).

V nosečnosti je pospešen prenos hranil iz telesa nosečnice k plodu, ki ima prednost pri

oskrbi z vsemi potrebnimi hranili. Zato je za nosečnico izrednega pomena, da prehrano

prilagodi povečani potrebi po hranilih. Raziskave so dokazale, da je izbira kakovostnih

živil pomemben dejavnik, ki vpliva na počutje nosečnice, na pridobljeno telesno težo

nosečnice in kasneje na porodno težo novorojenčka (Podlesnik Fetih et al., 2010, str. 34).

Med nosečnostjo lahko nastane velik problem s prebavnim sistemom, okušalnimi

brbončicami in tekom. Temu so podvržene predvsem nosečnice, ki imajo probleme z

jutranjo slabostjo. Pojavlja se problem, da nosečnici sploh ni do hrane ali pa da ji hrana, ki

je nosečnici bila pred nosečnostjo najljubša, sploh več ne diši, hrepeneti pa začne po zelo

nenavadni prehrani, ki je mogoče nikoli ni marala. Večina nosečnic se v nosečnosti ne

more izogniti kislim in pikantnim živilom, sladkarijam, mleku, čokoladi, sadju in sadnim

sokovom, veliko nosečnic pa hrepeni predvsem po sladoledu, kar je v nosečnosti


14

normalno. Pojavi pa se tudi velik odpor do hrane, kot je nekatero meso, čaj, kava itd.

(Lodrant et al., 2005, str. 99).

V nosečnosti je pomembna dodatna skrb in previdnost pri pripravi in izbiri hrane, saj so

nosečnice zaradi sprememb v metabolizmu in pretoku krvi podvržene slabši imunski

odpornosti in posledično bolj izpostavljene zastrupitvam s hrano. Zato je pomembno, da se

nosečnica izogiba živilom iz nepasteriziranega mleka, kot je mehki sir in sir s plesnijo,

malo kuhanim in pečenim jajce, ter perutnini, pečenemu mesu in drobovini (Cooper, 2008,

str. 27). Posebno pozornost je treba usmeriti pri nakupih, da nosečnica kupi izdelke, ki

imajo najdaljši rok uporabe, živila, ki jih je potrebno hraniti v hladilniku ali zamrzovalniku

naj bodo čim krajši čas na sobni temperaturi – tako bo kvaliteta hrane vedno zagotovljena


Nosečnica pa bo najbolje naredila zase in za otroka, da bo poskrbela za varnost živil z

osnovnimi ukrepi higiene živil in na ta način preprečila bolezni, ki se prenašajo s hrano. Ti

ukrepi nosečnice so naslednji:

roke si umije z milom pred pripravo hrane, po uporabi stranišča, po rokovanju s

smetmi in živalmi,

poskrbi, da so površine za pripravo in serviranje hrane čiste,

živila, ki jih kupi spravi v najkrajšem možnem času v hladilnik ali zamrzovalnik,

surovo meso in ribe zavije v folijo ali pa shrani v posodo, da s teh živil ne kaplja na

druga živila,

redno preverja datume, do kdaj so živila uporabna (Furlan, 2012, str. 53).

Za nosečnico pa je ena velika ovira strah, strah pred boleznijo. Zato se je v nosečnosti

potrebno izogibati nekaterim živilom, zaradi možnosti prenosa okužbe. Čeprav je ta

možnost okužbe v resnici zelo majhna. Vendar je za nosečnico pomembno, da se čim bolj

izogne tveganju. Najpogostejše okužbe s kontaminirano hrano so toksoplazmoza, listerioza

in salmoneloza (Cramm, 2010, str. 15).

Toksoplazmoza se z mačjimi iztrebki prenaša na domače živali ter na sadje in

zelenjavo, ki raste pri tleh, najdemo jo tudi v surovem in premalo kuhanem mesu.

Povzročitelja toksoplazmoze se uniči s segrevanjem in zamrzovanjem. Zato je za


15

nosečnico bistvenega pomena, da preveri, če ima meso na krožniku dovolj kuhano

ali pečeno, da sadje in zelenjavo preden zaužije, temeljito umije. Toksoplazmoza

pri otroku povzroča okvaro možganov in slepoto (Cramm, 2010, str. 15).

Listerioza se najpogosteje nahaja v neprekuhanem ovčjem in kozjem mleku, hot

dogu, ohlajeni kuhani hrani, katera je pripravljena za kasnejše ogrevanje, zeljni

solati, surovih ribah in morskih školjkah. Bakterija je odporna proti mrazu, uniči pa

jo segrevanje. Pri okužbi z listeriozo lahko pride v težjih primerih do splava ali pa

do okužbe ploda z meningitisom (Lodrant et al., 2005, str. 111).

Bakterije salmonele prenesejo visoke temperature, zato je pomembno, da se hrana

dobro prekuha. Bakterije najdemo predvsem v jajcih in pa v perutninskem mesu,

zato se nosečnica naj izogiba surovim in premalo kuhanim jajcem, ter hrani ki

vsebuje surova jajca, kot je doma narejena majoneza ali sladoledi (Lodrant et al.,

2005, str. 111).

3.2.2 Energijski vnos živil

V začetku nosečnosti so energijske potrebe minimalne, rastejo ob koncu prvega trimesečja.

Poraba energijskih hranil pa je v zadnjem trimesečju konstantna. Energijske potrebe ženske

oziroma nosečnice so z lahkim dnevnim delom, kot je pisarniško ali pa gospodinjsko delo

2300 kcal dnevno. Če pa so telesne aktivnosti nosečnice precej manjše, kot pred

zanositvijo pa se je potrebno odpovedati kakim večjim kaloričnim dodatkom (Pokorn,

2004, str. 104).

Dober model zdrave prehrane je prehranjevalna piramida. Piramida je oblikovana tako, da

lahko vsaki nosečnici omogoča načrtovati dnevne obroke. Stopnice v piramidi prikazujejo

najprimernejšo hrano za nosečnico in njen plod. Vsaka skupina hrane v piramidi zagotavlja

nosečnici nekatere hranilne snovi potrebne za zdravo prehranjevanje. Za zdravo

prehranjevanje nosečnice je potrebno, da ne izpusti nobene kategorije jedi iz piramide. Ker

nosečnica za svoje dobro zdravje in zdravje otroka potrebuje vse, ni nobena skupina jedi iz

piramide pomembnejša od druge. V piramidi so poudarjeni trije osnovni elementi zdrave

prehrane, to so:


16

Razmerje oblika prehranjevalne piramide že na prvi pogled prikazuje, da bi

žitarice, sadje in zelenjava morale zasedati večinski del prehrane.

Zmernost pomeni, da je živila iz skupine mesa in mleka potrebno uživati

zmerno. Vrh piramide pa prikazuje, da so tudi maščobe in sladkarije pomemben del

prehrane, vendar jih je potrebno uživati v najmanjših količinah.

Raznolikost pomembno je, da vsak dan izbiramo druge jedi iz vsake od glavnih

skupin jedil (Johnson, 2001, str. 82).

Slika 1: Piramida zdrave prehrane

Vir: Lodrant et al. (2005, str. 102)

Ogljikovi hidrati

Ogljikove hidrate že pred nosečnostjo, kot v nosečnosti morajo ženske zaužiti v 55 %

dnevnega vnosa energije. Morajo pa prevladovati sestavljeni ogljikovi hidrati, katere

najdemo v polnozrnatih izdelkih, ki preprečujejo zaprtost, eno izmed težav v nosečnosti

(Podlesnik Fetih, et al., 2010, str. 34). Za zagotavljanje energije mora prehrana nosečnice

vsebovati krompir, kruh, kosmiče in žita, to pa je tretjina obrokov nosečnice. Ogljikovi

hidrati ne vsebujejo veliko kalorij, dajejo pa dalj časa občutek sitosti in tako ima nosečnica

veliko več energije, kajti telo za ogljikove hidrate rabi več časa, da jih razgradi in prebavi



17

Sestavljeni ogljikovi hidrati so pomemben vir vitaminov B in E, folne kisline, mineralov in

vlaknin. Predvsem pa se je pri ogljikovih hidratih pomembno izogibati raznim nezdravim

polivkam in omakam, kajti te vsebujejo veliko maščob in kalorij, nimajo pa hranilne

vrednosti (Furlan, 2012, str. 48).

Beljakovine

Sestavni del celic, vezivnega tkiva, mišic, kosti in organov so prav beljakovine, katere

vsebujejo vitamine in minerale, kot sta železo in cink. Beljakovine se iz trimesečja v

trimesečje povečujejo iz petih gramov na dodatnih 17 gramov. Polovico beljakovin, ki jih

nosečnica zaužije, dobi iz živil živalskega izvora, drugo polovico pa iz živil rastlinskega

izvora. Za nosečnico je bistvenega pomena, da zaužije dve do tri porcije beljakovinskih

živil. Zraven mesa, rib in jajc vsebujejo beljakovine tudi stročnice, oreški in siri. S tem

morajo biti seznanjene nosečnice, ki so vegetarijanke. Potrebno je izbirati pusto meso ali

perutnino brez kože, kajti koža vsebuje veliko nezdravih nasičenih maščob. Ribe vsebujejo

kalcij in omega-3 maščobne kisline, katere so potrebne za razvoj oči in možganov. Oreški

in stročnice pa imajo veliko vsebnost železa, kalija in cinka (Furlan, 2012, str. 48).

Maščobe

Maščobe se med nosečnostjo ne povečajo in prispevajo do 30 % dnevnega vnosa energije.

Prevladovati morajo olja rastlinskega izvora. V maščobah je veliko nasičenih maščobnih

kislin in holesterola. Pri mesu in mesnih izdelkih, mleku in mlečnih izdelkih je potrebno

izbirati izdelke z manj maščobami. Pomembno je paziti in ne spregledati skritih maščob, ki

se nahajajo v ocvrti hrani, suhih salamah, sirih, smetani, majonezi in v pecivu. Vendar jih

ni treba popolnoma izključiti, občasno si jih nosečnica lahko privošči. Kajti preveliko

razvajanje s takšno hrano lahko vodi v različne bolezni srca in ožilja, ter debelost

(Podlesnik Fetih, 2010, str. 35).


18

3.2.3 Vitamini in minerali

Če je nosečnica že pred nosečnostjo imela pester in bogat jedilnik in tako hrano uživa tudi

naprej v nosečnosti, sigurno zaužije dovolj vitaminov in mineralov, da zadovoljuje potrebe

sebe in otroka. Če pa je nosečnica pred nosečnostjo uživala nezdravo prehrano z malo

hranilnimi snovmi, je v nosečnosti pomembno, da se ustrezno prehranjuje in tako odpravi

primankljaje (Wilcock, 2003, str. 14).

Vitamini so snovi, ki so nujni za pravilno delovanje telesa. Za nosečnico je pomembno, da

vsakodnevno zaužije raznovrstno prehrano iz vseh štirih glavnih skupin živil in na tak

način zaužije idealno količino vitaminov. Poznamo 13 vitaminov in vsak od teh ima

pomembno vlogo pri zdravju nosečnice in otroka. Telo si sicer naredi zalogo v maščobah

topnih vitaminov, to so A, D, E in K. Skladiščiti pa ne more vodotopnih vitaminov iz

skupine B in C, zato jih mora nosečnica s prehrano v organizem vnašati sproti. Ker je

pomemben zadosten vnos vseh vitaminov, vendar nekateri so še posebej pomembni


Vitamin A

Vitamin A najdemo v dveh oblikah, to je kot retinol v hrani živalskega izvora, v živilih

rastlinskega izvora pa kot karotene, med katerimi je najbolj pogost beta karoten. Večjo

količino vitamina A potrebuje nosečnica za rast otrokovih celic. V začetku nosečnosti

sodeluje ta vitamin pri razvoju srca, obtočil in živčevja. Vendar je pa pomembno, da

nosečnica uživa pravo ravnovesje tega vitamina, kajti prevelik ali pa premajhen vnos

retinola lahko povzroči okvare pri otroku. Zato se nosečnici odsvetuje uživanje jeter in

vitaminskih dodatkov. Dobri viri retinola so jajca, maslo, sir in ledvice (Wilcock, 2003, str.

14).

Vitamin B

Vitamini iz skupine B pomagajo pri pretvorbi hrane v energijo in imajo pomembno vlogo

pri nastajanju novih celic. Vitamini iz te skupine so B1 (tiamin), B2 (riboflavin), B3 (niacin),

B6 (piridoksin), B12 (kobalamin) in folati. Pomembni so v začetku nosečnosti, ko je delitev

celic najintenzivnejša. Takrat je zadosten vnos vitaminov B, predvsem tiamina in niacina,


19

glavni pogoj za primerno telesno težo novorojenčka. Nosečnica mora tudi povečati vitamin

B6, ki sodeluje pri razvoju živčnega sistema. Vitamin B12 pa je bistvenega pomena pri

nastajanju rdečih krvničk. Živila, ki so obogatena z vitaminom B, so žitarice, zelenjava,

meso, jajca in mleko (Lodrant et al., 2005, str. 106).

Vitamin C

Potreba po vitaminu C se v nosečnosti poveča, ta sodeluje pri nastajanju novih tkiv, otrok

potrebuje vitamin za rast in razvoj. Vitamin C pripomore k boljši absorbciji železa iz

hrane, zato je za nosečnico priporočljivo, da zraven obroka bogatega z železom popije

kozarec sadnega soka. Sok naj bo brusnični, pomarančni, limonin ali iz drugih agrumov,

kajti ti vsebujejo največ vitamina C. Ta vitamin varuje nosečnico pred infekcijami. Ker pa

se v telesu vitamin ne nalaga, mora nosečnica vsakodnevno zaužiti določeno količino

vitamina C (Lodrant et al., 2005, str. 107).

Vitamin D

Vitamin D igra ključno vlogo pri absorbciji kalcija in pri razvoju otrokovih kosti in zob. Ta

vitamin nastaja v koži, zato je potrebna izpostavljenost soncu in ultravijoličnim žarkom.

Nosečnice, ki se dovolj izpostavljajo soncu, imajo dovolj vitamina D, katere pa se mogoče

iz zdravstvenih ali katerih drugih razlogov ne morejo ali ne smejo, pa naj uživajo preparate

tega vitamina (Lodrant et al., 2005, str. 107).

Folna kislina

Folna kislina je zelo pomembna za zdravje matere in otroka. Potrebna je za tvorbo in

presnovo krvnih telesc in za njihovo pravilno delovanje. Posebno pozornost je treba

polagati folni kislini v prvem trimesečju, kajti takrat se pri otroku zapira nevralna cev.

Zadosten vnos folne kisline v času nosečnosti zmanjša tveganje od 50 do 70%, da bi se

otrok rodil s prirojeno hibo nevralne cevi. Živila, ki so obogatena s folno kislino so,

zelenolistnata zelenjava, pomaranče, banane, kruh in žitarice (Podlesnik Fetih et al., 2010,

str. 36).


20

Kalcij

Kalcij, najpogostejši mineral v telesu, je potreben za razvoj otrokovih kosti in pa zob. Ima

pomembno vlogo pri strjevanju krvi, krčenju mišic in prenašanju živčnih impulzov.

Ključnega pomena je tudi pri nastanku visokega krvnega tlaka, kateri je vzrok

preeklampsije (Lodrant et al., 2005, str. 107). Pomembno je, da nosečnica zaužije dovolj

kalcija, kajti če ga ne, telo začne črpati zaloge iz njenih kosti, kar pa ima lahko kasneje za

posledico osteoporozo. Ob koncu prvega trimesečja se potrebe po kalciju povečajo, zato se

je potrebno prilagoditi na večje sprejemanje kalcija iz hrane, ki najdemo v mleku in

mlečnih izdelkih. 0,5 l mleka vsebuje 600 mg kalcija, idealna količina za nosečnico pa je

1200 mg kalcija dnevno. Zadostne količine uživanja kalcija so pomembne predvsem pri

nosečnicah, ki so stare 25 let ali manj, kajti v tem obdobju dobijo kosti komaj pravo zrelost

(Podlesnik Fetih et al., 2010, str. 36).

Železo

V nosečnosti se količina krvi poveča, zato je pomembno zadostno uživanje železa. Ključno

vlogo ima železo pri nastanku novih celic in hormonov. Ko ženska zanosi, menstruacija

preneha in tako telo postane učinkovitejše pri absorpciji železa iz hrane, tako teoretično

nosečnica ne potrebuje dodatnega železa. Ženske, ki imajo močno menstruacijo, in pred

nosečnostjo ne uživajo dovolj hrane obogatene z železom pa imajo v začetku nosečnosti

primanjkljaj železa. Povečan vnos železa pa zmanjšuje možnost nastanka sideropenične

anemije. Železo najdemo v mesu, ribah, testeninah, oreških, zelenjavi, sadju in jajcih.

Vendar se hrana živalskega izvora bolje absorbira kot hrana rastlinskega izvora (Lodrant et

al., 2005, str. 108).

Magnezij

Pri nekaterih nosečnicah se v nosečnosti pogosteje pojavljajo krči, kar je lahko vzrok

pomanjkanje magnezija. Magnezij nosečnico varuje pred visokim krvnim tlakom in

prezgodnjim krčenjem maternice. Pozitiven učinek ima proti tesnobi in nespečnosti in

vpliva na pravilen razvoj otrokovih kosti (prav tam, 2005, str. 108).


21

Cink

Je potreben za otrokovo rast in delovanje imunskega sistema. Premajhen vnos tega

minerala lahko posledično vpliva na otrokovo nizko porodno težo, ali pa na prezgodnji

porod. Če je bil zadosten vnos že pred nosečnostjo, potem tudi v nosečnosti ne bo treba

uživati večjih količin. Cink najdemo v beljakovinsko bogati hrani, to je meso in pa ribe

(Mindell, 2010, str. 208).

3.3 Telesna aktivnost med nosečnostjo

Z redno telesno aktivnostjo bo nosečnica ohranila odlično telesno pripravljenost in se tako

pripravila na telesne napore v nosečnosti. Telesna aktivnost v nosečnosti pripomore k

zdravju srca in pljuč, izboljša držo nosečnice in pospeši krvni pretok. Prav tako se telesno

aktivna nosečnica lahko spopada z nabiranjem odvečnih kilogramov, zmanjšala bo

prebavne težave, olajšala mišične bolečine in krče, s tem pa okrepila mišice.

Pri telesni aktivnosti se izločajo hormoni v možganih (serotonin in dopamin), ki pomagajo

ublažiti nihanje v razpoloženju, zmanjšajo stres in vzbujajo pozitivne občutke. Ko se telo v

nosečnosti spreminja, lahko le redna vadba daje občutek nadzora nad lastno podobo. Tudi

raziskave so pokazale, da zdravo telo vliva veliko več življenjske moči, s katero se

nosečnica lažje prebija skozi dolge in mučne ure poroda, kasneje pa pomaga k hitrejšemu

okrevanju. Tako je nosečnica kasneje po porodu v dobri telesni kondiciji (Lodrant et al.,

2005, str. 114).

Nosečnice, ki se s telesno aktivnostjo lahko ukvarjajo, dokler se zanjo čutijo sposobne in

jih naraščajoči trebuh pri tem ne moti. Za njih je primerna večina oblik telesne aktivnosti,

vendar se je potrebno izogibati aktivnostim z veliko sunkovitimi gibi. Tek je navadno

najbolj priljubljena aktivnost, ki pri ženskah, katere so se že prej ukvarjale z njim, nima

negativnih vplivov. Priporočljivo je, da se nosečnice ne odločajo za kakršne koli naporne

vadbene režime, s katerimi se pred nosečnostjo niso ukvarjale (Hajdinjak, 2009).


22

3.3.1 Pomen telesne aktivnosti v nosečnosti

Aktiven življenjski slog v nosečnosti pomeni za 50% manjšo možnost za obolevnost in

umrljivost za raznimi boleznimi kot so bolezni srca in žilja. Zato je pomembno, da se

nosečnica zaveda, da je redna telesna aktivnost velik varovalni dejavnik za zdravje


Torej je telesna aktivnost prav za vsako nosečnico izrednega pomena, predvsem zato, ker si

sigurno vsaka želi imeti zdravega otroka. Tudi tistim nosečnicam, ki pred zanositvijo niso bile

telesno aktivne, so zdrave in pri katerih nosečnost poteka normalno, se priporoča, da s telesno

aktivnostjo pričnejo prav zdaj, ko so noseče. Seveda pa je potreben poudarek na ustrezni

prilagoditvi glede intenzivnosti. Nosečnica mora prisluhniti svojemu telesu. Ko je utrujena naj,

si spočije in zaužije dovolj tekočine. Preprosto pravilo je, da nosečnica telesno aktivnost

stopnjuje tako daleč, da je med aktivnostjo še mogoč pogovor.

3.3.2 Vpliv telesne aktivnosti v nosečnosti

Telesna aktivnost ugodno vpliva na zdravje nosečnice in razvijajoč plod, kar je tudi

priprava na porod. Raziskave so pokazale, da so ženske, ki so v nosečnosti telesno aktivne,

pridobile v drugem in tretjem trimesečju manj telesne teže kot tiste, ki so neaktivne. Tudi

otrokova porodna teža je bila pri aktivnih nosečnicah za 300g manjša, vendar se je to

poznalo pri podkožnem maščevju. Telesna aktivnost pripomore k lažjemu premagovanju

nekaterih težav v nosečnosti, kot so zaprtje, utrujenost, jutranja slabost, pogosto uriniranje,

zaspanost in bolečine v spodnjem delu trebuha (Podlesnik Fetih, 2010, str. 22).

Torej ženske, ki so bile telesno aktivne pred nosečnostjo, naj z vadbo nadaljujejo tudi v

nosečnosti. Vendar mora nosečnica pri telesni aktivnosti biti pozorna in upoštevati, da je

od drugega trimesečja naprej primerna zmerna aerobna vadba, kjer srčni utrip ne presega

140 udarcev na minuto. Paziti mora, da težka telesna aktivnost ne traja dlje kot 15 minut.

Telesno aktivna nosečnica mora biti tudi primerno oblečena in preden začne z vadbo, naj

izprazni mehur. Nosečnica naj bo telesno aktivna vsaj tri do štiri krat na teden v trajanju od

25-60 minut. S takim obsegom telesne aktivnosti pride do minimalne izgube moči in hkrati

do manjšega pridobivanja telesne teže, kajti gre za sprotno porabljanje maščob. Pomembno


23

je, da se nosečnica s telesno aktivnostjo ne ukvarja v vročem in vlažnem vremenu ali pa

kadar imajo povišano telesno temperaturo (Podlesnik Fetih et al., 2010, str. 23).

Telesna aktivnost ugodno vpliva na:

ohranitev ravni motorične sposobnosti na raven pred zanositvijo, na tak način bo

nosečnica lažje premagovala napore med porodom in se bo tako po njem hitro

vrnila k vsakodnevnim dejavnostim,

ohranjanje in izboljšanje delovanja srčno-žilnega in dihalnega sistema,

krepitev mišic, ki lajšajo nosečnost in porod,

raztezanje mišic, ki se zaradi slabe telesne drže nagibajo h krajšanju,

popravljanje telesne drže,

preprečevanje hitrega naraščanja telesne teže,

preprečevanje mišično-skeletnih motenj,

zmanjševanje težav v nosečnosti,

učenje sproščanja,

učenje tehnik dihanja,

premagovanje strahu pred porodom,

izboljšanje predvsem psihičnega počutja,

zviševanje kakovosti življenja in pridobivanje trajnih športno-rekreativnih navad

(Padovnik in Premzl, 2011, str. 63).

3.3.3 Cilji telesne aktivnosti za nosečnico

Danes se že vsaka nosečnica strinja z dejstvom, da je telesna aktivnost zdrava, saj se

pozitivni učinki poznajo na boljši kakovosti življenja sebe in njenega otroka. Cilji telesne

aktivnosti za nosečnice so naslednji:

vzdržuje se telesna pripravljenost (srčno-žilnega, dihalnega in mišično-kostnega

sistema),

naraščanje telesne teže je nadzorovano,

težave, ki se pojavljajo v nosečnosti, se bistveno zmanjšajo (bolečine v hrbtenici, v

medeničnem obroču, v trtici, krči v nogah, otekanje nog, tesnoba, nespečnost),


24

koordinacija gibanja in ravnotežja in izboljšanje telesne drže,

izboljša se cirkulacija in zniža se diastolični krvni tlak,

vzpostavitev pozitivnega odnosa do telesa in razvijanje zdravega življenjskega

sloga,

izboljšan nevrološki razvoj otroka,

boljša rast posteljice in s tem tudi ploda,

nosečnica ima manj možnih težav med porodom, porod je lahko krajši, predvsem

pa je manj porodniških posegov,

hitrejše okrevanje po porodu (Mlakar et al., 2011, str. 23).

3.3.4 Primerne telesne aktivnosti za nosečnico

Za nosečnico so priporočljive aerobne športne aktivnosti, kot so hoja, tek, aerobika,

kolesarjenje, pohodništvo, plavanje, joga in pilates, tenis in badminton.

Hoja

Sprehodi v naravi so ena najbolj sproščujočih in prijetnih telesnih aktivnosti v naravi.

Predvsem hoja je ena najprimernejših telesnih aktivnosti, s katero se lahko ukvarja prav

vsaka nosečnica skozi vso nosečnost. Pri hoji je potrebno posebno pozornost posvetiti

kvalitetni in primerni obutvi. Hojo lahko nosečnica izvaja po različnih podlagah, vendar se

odsvetuje hoja po asfaltu in po trdih ter mokrih površinah. Hodi lahko po ravnem ali pa v

klanec, vendar pri hoji po klancu navzdol je priporočljivo, da si pomaga s pohodnimi

palicami, kajti palice nudijo oporo, boljše ravnotežje in tako je tudi korak varnejši (Mlakar

et al., 2011, str. 25).

Tek

Nosečnica, ki je tekla že prede nosečnostjo in sedaj upošteva vse omejitve, lahko teče tudi

v nosečnosti, saj ima tudi v tem obdobju tek številne pozitivne učinke. Potrebno pa je

upoštevati, da je v tem obdobju nosečnica zaradi povečane telesne teže in delovanja

hormonov bolj izpostavljena poškodbam. Nosečnica naj uporablja kvalitetne čevlje z

dobrim profilom podplata. Prav tako kot pri hoji, se mora izogibati trdim podlagam,

predvsem asfaltu. Pri teku je priporočljivo, da nosečnica uporablja elastični pas, ki nudi


25

dobro oporo trebuhu in križu. Posebno pozornost naj polaga drži telesa in ravnotežju.

Glede na višino nosečnosti, naj tek prilagaja glede na sposobnost, v zadnjem trimesečju pa

naj tek raje zamenja za hitro hojo (Mlakar et al., 2011, str. 25).

Plavanje

Plavanje in ostala vadba v vodi sta za nosečnico zelo primerni čez celo nosečnost,

namenjeno je zdravim in pa tistim nosečnicam z blagimi zdravstvenimi težavami. Telo je v

vodi manj obremenjeno kot na kopnem, zato je plavanje priporočljivo tudi nosečnicam s

prekomerno telesno težo. Pri plavanju gre za razbremenilno dejavnost, zato je zelo majhna

verjetnost poškodbe in taka vadba zmanjša bolečine v mišicah, križu in skeletu, voda

dejansko telo masira. Za vadbo nosečnic v vodi pa morajo biti izpolnjeni določeni pogoji,

kot je primerna temperatura vode 28-32 °C ter higienska neoporečnost vode v bazenu.

Nosečnica mora biti pazljiva pri gneči v bazenu, da ne dobi udarca v trebuh. Pri plavanju v

morju pa naj plava blizu obale ali pa če gre dlje, pa naj ne gre sama. Primerni zvrsti

plavanja sta prsno in hrbtno kravl, kajti tukaj gre za normalno dihanje (Podlesnik Fetih et

al., 2010, str. 25).

Slika 2: Plavanje nosečnice

Vir: Vadba v vodi za nosečnice (2009)


26

Kolesarjenje

Pri kolesarjenju ne gre za premagovanje sile teže, zato se v nosečnosti ta oblika telesne

aktivnosti zelo priporoča. Svetuje se uporaba sobnega kolesa, kajti kolesarjenje v naravi

lahko predstavlja nevarnost pred padcem, ena od nevarnosti v naravi je tudi vpliv

onesnaženega zraka in manjša hitrost reakcij nosečnice. Če pa nosečnica vseeno kolesari v

naravi pa je dobro, da se izogiba velikim prometnim cestam, kolesari naj po asfaltni cesti,

ki nima prevelikih lukenj, da tresljaji niso premočni. Položaj telesa pa si vsaka nosečnica

kreira glede na njeno razpoloženje. Večini nosečnic ugaja drža v bolj pokončnem položaju,

tako je tudi manj obremenjen spodnji del hrbta (Mlakar et al., 2011, str. 26).

Aerobika

Aerobika je sigurno najbolj priljubljena telesna aktivnost žensk. Aktivnost je zelo podobna

teku in jo omejujejo isti dejavniki (poškodbe vezi in sklepov, možnost pregretja), zato

mora nosečnica aktivnost prilagoditi glede na svoje sposobnosti. Tako so za nosečnice

idealni organizirani programi s strani strokovno usposobljenih vaditeljev, če pa tega ni na

voljo, pa se naj nosečnica udeleži programa in sodeluje pri nizko intenzivni skupini ter vaje

prilagodi sebi. Pazi, da vaj ne izvaja leže na hrbtu in se izogiba močnejšim poskokom

(Mlakar et al., 2011, str. 27).

Slika 3: Nosečnica med aerobiko

Vir: Koliko se lahko gibljejo nosečnice (2010)


27

Joga

Nosečnost in porod sta obdobji v življenju, ko je poznavanje lastnega telesa ter zmožnost

umiritve in koncentracije v veliko pomoč. Joga ne uči le vzpostavljanja stika s seboj, pač

pa tudi z otrokom, ki raste in se razvija. Če se nosečnica poglobi vase s pravilnim dihanjem

in sproščanjem, se tako pomirjata um in telo. Joga je ena izmed telesnih aktivnosti, ki

naredi porod lažji in tako nosečnica mirneje in z več energije pričaka rojstvo otroka. Joga

med nosečnostjo vključuje položaje, ki raztezajo in krepijo mišice in tako z dihanjem ter s

sprostitvenimi tehnikami povečuje moč in vitalnost nosečnice (Pustovrh, 2010).

Pilates

Pilates je še posebej primerna telesna aktivnost za nosečnice, saj krepi globoke mišice

trupa, ki jih redko uporabljamo, a skrbijo za pravilno držo telesa. Je telesna aktivnost za

telo in um. Poseben poudarek je tudi na krepitvi mišic medeničnega dna, ki so za nosečnost

in porod zelo pomembne. Gibanje pri pilatesu je prilagojeno potrebam posameznega

obdobja v nosečnosti. Nosečnici se zelo spremeni drža telesa in ta lahko povzroča

neudobje in poruši ravnovesje telesa. Nepravilna drža povzroča bolečine, pomanjkanje

energije, zasoplost in mišično napetost. Tako lahko nosečnica s pilatesom omili vse te

simptome (Mlakar et al., 2011, str. 28).

Tenis in badminton

Pri tenisu in badmintonu so potrebni hitri odzivi, prisotne so nenadne spremembe smeri

gibanja in kratki sprinti. Če se nosečnica pred zanositvijo ni ukvarjala s temi telesnimi

aktivnostmi in ne obvlada teh športnih panog zelo dobro, naj v nosečnosti nadaljuje z

veliko previdnostjo in rezervo. Z naraščanjem nosečnosti, pa vsaka nosečnica začuti, da

zahtevnostim teh športov niso več kos. Pomembno je, da je nosečnica pri teh telesnih

aktivnostih pozorna na problem pregretja, ker je prostor zaprt in slabo prezračen



28

3.3.5 Telesne aktivnosti kjer so potrebne posebne prilagoditve

Telesne aktivnosti kjer so potrebne posebne prilagoditve, so najbolj množični in dostopni

zimski športi, katerim je skupno, da potekajo v hladnejšem okolju, podlage so spolzke in

imajo manjši oprijem. V nosečnosti ima ženska spremenjeno težišče telesa, zato ima slabše

ravnotežje, kar pa povečuje možnost padcev, zdrsov in seveda posledično poškodb.

Alpsko smučanje

Nevarnosti, ki pri nosečnici prežijo na njenega še nerojenega otroka pri smučanju, so

podhladitve, hipoksija ploda, padci in udarci v predel trebuha. Pri smučanju je sposobnost

obvladovanja svojega telesa (ravnotežje) pogoj za varno smučanje. Nosečnica mora pri

smučanju biti zelo dobro zaščitena pred mrazom tako, da se večslojno obleče in da se takoj

po končanem smučanju umakne na toplo. Zdrava nosečnica lahko smuča tja do tretjega

trimesečja, lahko pa tudi dlje, če obvlada smučanje in svoje telo, če smuča po poteptanem

in ne preveč strmem terenu in na nadmorski višini do 2000 metrov, temperature pa ne

smejo biti nižje od -15°C (Mlakar et al., 2011, str. 28).

Tek na smučeh

Pri teku na smučeh je lahko s strani nosečnice hitrost in intenzivnost kontrolirana.

Pomembno je, da teče počasi, na urejenih, ravnih in poznanih poteh. V pozni nosečnosti

mora pri tehniki biti pozorna na težišče telesa in s povezanimi spremembami pri

ravnotežju. Ravnotežje je pri teku na smučeh pomembna sposobnost. V začetku nosečnosti

se lahko nosečnica poslužuje klasične in drsalne tehnike, če je seveda njena medenica

dovolj stabilna. V pozni nosečnosti pa je priporočljiva le klasična tehnika. So pa raziskave

pokazale, da ženske, ki so se že pred nosečnostjo ukvarjale s tekom na smučeh in vztrajale

s treningi tudi v nosečnosti, niso imele nobenih škodljivih vplivov na nosečnost in porod

(Mlakar et al., 2011, str. 28).

Drsanje in rolanje

V primerjavi s smučanjem zahtevata drsanje in rolanje boljšo sposobnost ravnotežja, saj

ima na nogah namesto dolgih smuči kratke drsalke ali pa rolerje. Pri tej telesni aktivnosti je

poudarek na sposobnosti ravnotežja naprej-nazaj ne kot pri smučeh levo-desno. V poznejši


29

nosečnosti se pojavi sprememba težišča telesa naprej, kar je problem pri tehniki drsanja in

rolanja ter je velika nevarnost padca. Pri rolanju pa mora biti nosečnica pozorna na

nevarnost pregretja in piti zadostno količino tekočine (Podlesnik Fetih et al., 2010 str. 28).

Gorništvo

Nosečnice se v gorah izpostavljajo višinski bolezni, kar je velika nevarnost za nosečnico in

plod. V gorah je problem predvsem z višino in tako manjša količina kisika v zraku. Zaradi

zmanjšane pljučne funkcije višina vpliva na slabšo preskrbo krvi s kisikom. Gibanje

nosečnic v višine bi naj segalo tja do 2000 metrov nadmorske višine, saj je do tja

nasičenost zraka s kisikom še dovolj dobra. Pomembna je kvalitetna in dobra obutev

nosečnice. Čevelj, ki ga obuje nosečnica, mora segati čez gleženj, da nudi zadostno oporo,

saj ima v tem času nosečnica zmehčane ligamente in je večja verjetnost, da pride do zvina

gležnja (Mlakar et al., 2011, str. 29).

Fitnes

Vaje v fitnesu so v današnjem času pri nosečnicah zelo razširjene. Je vadba na napravah, ki

obremenijo točno določeno skupino mišic in določajo zelo natančno določitev

intenzivnosti vadbe. Intenzivnost se določa s spreminjanjem števila ponovitev, serij,

odmorov ter teže bremena. V fitnesu je za nosečnice pomembno manjše breme z večjim

številom ponovitev. Ker pa v nosečnosti ženskam upade moč zgornjih in spodnjih okončin,

mora upoštevati težo bremena, ki mora biti manjša kot sicer (Mlakar et al., 2011, str. 31).

3.3.6 Vaje za mišice medeničnega dna

Kot je treba izvajati vaje za vso telo, je tudi potrebno krepiti mišice medeničnega dna.

Mišice medeničnega dna so pomembnejše mišice v nosečnosti. Te mišice ležijo na dnu

medenice in potekajo od sramnice do trtice, med nosečnostjo so zelo obremenjene,

podpirajo medenične organe in maternico. Mišice medeničnega dna so zelo močne,

pomagajo pri zadrževanju blata, seča in izboljšajo spolno doživljanje ženske in njenega

partnerja. Pomembno je, da nosečnica redno izvaja vaje za mišice medeničnega dna ali

Keglove vaje. S tem izvajanjem vaj se ženska zraven pravilne aktivacije mišic, nauči tudi

pravilne sprostitve mišic. To je pomembno med porodom, ko morajo biti mišice


30

medeničnega dna čim bolj sproščene, kar omogoča lažji porod. Pri teh vajah je

najpomembnejše, da krčimo prave mišice, in da je krčenje pravilno (Mlakar et al., 2011,

str. 49).

Nosečnica lahko vaje za krepitev mišic medeničnega dna izvaja kjer koli - med sedenjem v

avtu, ob gledanju televizije ali kje stoje v vrsti.

Vaje nosečnica lahko izvaja na različne načine:

Dolgi stiski: mišice stisne, zadrži vsaj pet sekund, nato sledi enako dolg odmor.

Nosečnica naj vajo ponovi vsaj 5-10 krat dnevno. Sicer se bo to nosečnici od

začetka zdelo težko, že štetje do 5 bo naporno, kajti te mišice se hitro utrudijo. Ko

pa bo to ponovila večkrat, bo vsako naslednjo vajo naredila lažje.

Kratki stiski: vaja se izvaja enako s stiskanjem, vendar stiski naj bodo kratki in

brez zadrževanja (mežikanje). Vajo nosečnica izvaja enako kot pri dolgih stiskih,

da ponavlja 5-10 krat dnevno.

Kombinacija dolgih in kratkih stiskov: mišice medeničnega dna stisne in zadrži 5

sekund, na koncu stiska pa še na hitro 3 krat z mišicami medeničnega dna

pomežikne in nato naredi premor. To ponovi 3 krat.

Stopnjevani stiski: nosečnica napetost mišic povečuje in tako stisk stopnjuje in

nato postopoma popušča to napetost mišic (tako kot se dvigalo dviga iz nižjega v

višje nadstropje in nato obratno). Tudi to vajo ponovi 3 krat (Primožič in Marin,

2010, str. 17).

3.4 Kajenje

Kajenje je uživanje tobačnih izdelkov, predvsem cigaret, cigar in pip, s pomočjo

vdihovanja dima zažganega tobaka. Tobačni dim vsebuje veliko strupenih kemičnih snovi,

več kot 50 sestavin cigarete je rakotvornih. Kajenje nosečnice je otroku res zelo škodljivo,

kajti pusti lahko res dolgotrajne posledice. Zato je s strani ginekologov nosečnicam

kadilkam položeno na srce, da se odločijo za prenehanje kajenja, saj je to ena najboljših

investicij v zdravje nosečnice in njenega otroka (Gruden, 2011, str. 41).


31

Zelo priporočljivo je, da nosečnica, ki kadi, s tem tudi preneha, kajti zares škoduje plodu.

Vendar je to verjetno za žensko velik problem, ampak najboljša odločitev za svojega

otroka. Če nosečnica preneha s kajenjem hitro v prvem trimesečju, je možnost za nižjo

porodno težo otroka manjša. Nosečnica ki, pa ne more prenehati kaditi, pa naj vsaj zmanjša

količino pokajenih cigaret, saj tudi to malo pomaga otroku (Lodrant et al., 2005, str. 75).

3.4.1 Posledice kajenja

Kajenje je v nosečnosti res nespametno. Če ženska med nosečnostjo kadi, bo nikotin, ki je

v cigaretnem dimu, zmanjšal pretok krvi do ploda, ogljikov monoksid pa zmanjša količino

kisika v krvi. Pri ženskah, ki med nosečnostjo kadijo, predstavlja velik problem otrokova

nižja porodna teža. Razlika v porodni teži pa se kaže na tem, koliko cigaret mati med

nosečnostjo pokadi. Novorojenčki z nižjo porodno težo imajo kasneje težave z dihanjem,

podvrženi so alergijam, imajo prebavne krče in ti otroci so po navadi bolj razdražljivi, ko

se dojijo, slabše sesajo in pogosteje bruhajo. Kasneje pa se pri otroku pojavijo problemi z

vedenjskimi motnjami in težave z učenjem. Kajenje je v nosečnosti povezano z velikim

tveganjem za nosečniške zaplete, kot so spontani splav, prezgodnji porod, zastoj rasti

ploda, predležeča posteljica, odstop posteljice, predčasni razpok plodovih ovojev. Najbolj

boleče kar je lahko, pa je smrt otroka nekaj dni po rojstvu (Podlesnik Fetih et al., 2010, str.

40).

3.4.2 Pasivno kajenje

Verjetno vsaka bodoča mama želi imeti zdravo in varno nosečnost, prav tako pa tudi

zdravega otroka, zato je najbolje, da se čim manj izpostavlja pasivnemu kajenju.

Izpostavljenost nosečnice pasivnemu kajenju je v bistvu enako kot aktivno kajenje, ravno

tako je nevarno za nerojenega otroka. Zarodek zaradi izjemno aktivnih presnovnih

procesov reagira na sestavine cigaretnega dima mnogo bolj intenzivno kot odrasla oseba.

Enako kot pri aktivnem kajenju se poveča tveganje za spontani splav, prezgodnji porod,

manjšo porodno težo, manjši obseg glave in druge prirojene anomalije. Zato je

priporočljivo, da preneha s kajenjem tudi partner nosečnice, če seveda kadi (Jošar, 2005).


32

3.5 Alkohol

Nobena mama svojemu otroku ne bi ponudila alkohola, cigarete ali droge, vendar če med

nosečnostjo nosečnica dela vse to, je enako, kot da bi ponudila otroku. S tem seveda

nosečnica otroka izpostavlja nevarnim snovem, kar lahko pusti trajne posledice. Alkohol

je sigurno najpogostejša psihoaktivna snov, ki povzroča težave nosečnicam in s tem tudi

plodu. Dobro je, da se nosečnica odloči za prenehanje uživanja alkohola, preden se odloči,

da bo zanosila. Nosečnica lahko vse zaplete in posledice pri otroku in sebi prepreči v

celoti, to pa seveda tako, da ne uživa nobenega alkohola. Če alkohol uživa nosečnica, ga

uživa tudi plod, kajti ta prehaja skozi posteljico k otroku, plodova sposobnost presnavljanja

alkohola pa je veliko manjša od materine. V kolikor pa je ženska uživala alkohol, preden je

vedela da je noseča, naj ga takoj, ko izve, opusti, saj že enkratno močno opijanje lahko

povzroči posledice. Najbolj škoduje otroku v prvem trimesečju, saj se takrat razvijajo in

oblikujejo otrokovi organi (Johnsons, 2001, str. 99).

3.5.1 Posledice uživanja alkohola

Uživanje alkohola ima številne posledice. Ena izmed njih je, da alkohol lahko poškoduje

razvijajoči se zarodek kadarkoli in povzroči težave, ki ostanejo do konca življenja. Ker

zarodek ni sposoben alkohola razgraditi kot odrasla oseba, ostane koncentracija alkohola v

krvi daljši čas. Posledice uživanja alkohola se kažejo med nosečnostjo in po porodu. Med

nosečnostjo lahko pride do spontanega splava, odmrtja ploda ali pa celo do prezgodnjega

poroda. Ena izmed posledic je enaka kot pri kajenju, to je nizka porodna teža

novorojenčka. Alkohol poškoduje možganske celice ploda in tako omeji dotok kisika do

razvijajočega se tkiva. Pitje majhnih količin alkohola lahko povzroči fetalni alkoholni

sindrom. Ta sindrom pri otroku povzroča veliko težav, kot je šibek sesalni refleks, motnje

spanja, kasneje v otroštvu motnje v pozornosti, nemirnost, razdražljivost, hiperaktivnost,

učne težave, zastoj v rasti in pa motorične okvare. Torej več kot ženska pije, večje so

kasneje posledice (Podlesnik Fetih et al., 2010, str. 45).


33

3.6 Zdravila

V nosečnosti je potrebno poskrbeti za zdravje nosečnice in tudi za zaščito ploda, da se bo

ta razvil v zdravega otroka. Znano je, da zdravila, ki jih nosečnica zaužije preidejo, skozi

posteljico v otrokovo kri. Vendarle lahko nekatera zdravila v določenih obdobjih

nosečnosti povzročijo razvojne nepravilnosti, upočasnijo rast ali pa celo vplivajo na pojav

težav, ki se pokažejo po rojstvu otroka. Če neka snov prehaja skozi posteljico in s tem

povzroči okvaro na plodu, temu pravimo teratogeni učinek. Vendar tega učinka nimajo

samo zdravila, nevarna so tudi sevanja, organska topila in različni virusi (Hočevar Arčon,

2010, str. 1).

Večina teh zdravil sicer ne škoduje plodu. Zagotovljeno pa je, da je zdravilo varno vzeti, če

se pred zaužitjem posvetuje z osebnim zdravnikom. Nosečnici, ki mora zdravila jemati

redno zaradi določene bolezni, bo zdravnik presodil, ali je bolje še naprej jemati zdravila

ali pa začasno prenehati z jemanjem. Zdravniki nosečnicam priporočajo, da se izogibajo

aspirinu, kajti o varnosti jemanja aspirina obstajajo nasprotujoča mnenja. Nekateri

zdravniki so mnenja, da jemanje aspirina v nosečnosti povzroča srčne okvare ploda ter

krvavitve nosečnice med porodom in po njej. Nekatere raziskave pa kažejo, da jemanje

manjših količin aspirina v nosečnosti pomaga preprečiti splav (Glodež, 2011, str. 70).

Prirojene in razvojne nepravilnosti ima ob rojstvu 2-5 % otrok. Njihov vzrok za nastanek je

v 70 % primerih nepojasnjen, pri 20 % pa jih lahko povežemo z različnimi genetskimi

dejavniki, pri 2-3 % se najdejo kromosomske nepravilnosti in pri 2-3 % je vzrok okužba

matere in v enakem odstotku so povezane s teratogeni, predvsem z zdravili (Geršak in

Bratanič, 2005, str. 11).

3.7 Potovanje med nosečnostjo

Če je ženska noseča, še to ne pomeni, da je za njo potovanje prepovedano, vendar je

potrebna velika previdnost pri daljših potovanjih, predvsem gre to za nosečnice, ki imajo

tvegano nosečnost. Pri daljši vožnji z avtomobilom, naj bo nosečnica pozorna na dolgo

trajno sedenje, zato je priporočljivo, da se vsake toliko časa ustavi in sprehodi ter pretegne

noge. Obvezno mora nosečnica uporabljati varnostni pas. Uporabljati ga mora varno in


34

pravilno, tako da je spodnji del pasu nameščen pod trebuhom in čez stegna, pas ne sme

prečkati trebuha. Zgornji del pasu pa mora biti nameščen med prsi, tako da ne drgne po

vratu in ne bo stiskal trebuha (Glodež, 2011, str.72).

Slika 4: Nosečnica privezana z varnostnim pasom

Vir: Nosečnica privezana z varnostnim pasom (2008)

Nosečnicam večina letalskih družb določa letenje z letalom do 36. tedna nosečnosti pod

pogojem, da je nosečnost do sedaj potekala normalno. Ponekod mora nosečnica imeti

priloženo potrdilo svojega osebnega zdravnika, da je zdrava in sposobna za let. Nosečnici

se svetuje, da med letenjem pretegne noge, tako da med dolgim letenjem občasno zapusti

sedež in se sprehodi po letalu. Kajti hoja omogoča boljši pretok krvi in tako se prepreči

nastanek globoke venske tromboze. Na letalu nosečnica naj popije veliko vode, kajti

vlažnost zraka v letalski kabini je zelo nizka. Zraven sebe pa naj ima prigrizek z veliko

vlakninami in lahko prebavljivimi ogljikovimi hidrati za potešitev lakote (Lodrant et al.,

2005, str. 82).

Kadar nosečnica potuje mora še posebej upoštevati naslednje nasvete:

preden se odpravi na potovanje, se mora obvezno posvetovati z ginekologom ali

osebnim zdravnikom,


35

preveriti mora ali zdravstveno zavarovanje krije stroške morebitnih potrebnih

posegov ali zapletov, oziroma si mora priskrbeti ustrezno zavarovanje, ki vključuje

tudi nerojenega otroka in nujni transport v Slovenijo,

preveri naj, kakšna je zdravstvena oskrba v tistih krajih kamor potuje in kakšne so

možnosti transporta do najbližjega zdravstvenega centra,

naj se izogiba cepljenja, potrebno je premisliti ali je na prvem mestu tveganje ali

korist, zato se je med nosečnostjo bolje izogibati potovanjem, kjer je tveganje za

okužbo, kot sta malarija in rumena mrzlica,

na pot se naj poda dovolj zgodaj, da ji zaradi časovne stiske ni treba hiteti,

prtljage naj vzame toliko, kolikor lahko nese,

pred sončenjem se naj zaščiti s kremo za sončenje, naj se ne maže s kremami z zelo

visokim faktorjem, saj lahko vsebuje neželene primesi, dolgotrajnejše sončenje je

za nosečnico prepovedano (Gruden, 2011, str. 32).

3.8 Spolnost med nosečnostjo

Če nosečnost poteka normalno, so spolni odnosi v tem času celo priporočljivi. Vsaka

nosečnica se sprašuje, če s spolnim odnosom ne more povzročiti splava. Vendar je

potrebno nosečnico seznaniti, da takoj obišče ginekologa, ko po spolnem odnosu začuti

močne bolečine, ki ne minejo ali če opazi krvavitev iz nožnice, smrdeč izcedek, ki je lahko

znak okužbe s spolno prenosljivo boleznijo (Glodež, 2011, str. 72).

Ženska ima v nosečnosti veliko razlogov, da ji ni do spolnih odnosov. Muči jo lahko

izčrpanost, slabost, občutljive dojke, počuti se grdo in debelo in ne čuti pravega poželenja.

Vendar se nosečnica mora zavedati, da spolni odnosi koristijo obema s partnerjem. Po

čustveni strani spolni odnosi med nosečnostjo ohranjajo trdnejšo vezo s partnerjem, ki se v

tem obdobju počutijo mogoče malce odrinjenega (Quilliam, 1998, str. 120).

Kadar nosečnost poteka normalno ni razloga, da med nosečnostjo v svoje ljubezenske igre

ne bi vključila tudi spolnih odnosov. Saj je plod dobro zavarovan z amnijsko ovojnico, ki

zadržuje tekočino, maternični vrat pa zapira čep sluzi. Sicer se med orgazmom maternica

krči, vendar to običajno ne sproži začetka prezgodnjega poroda. Ogrožene so le tiste

nosečnice, ki so predhodno zaradi tega že splavile. Vstavitev spolnega uda v dobro


36

navlaženo nožnico ne ogroža ploda, prav tako ne izliv semena. Nikakor se pa med

nosečnostjo v nožnico naj ne vstavlja nobenih predmetov (vibratorja). Vendar partner naj

med spolnim občevanjem pazi, da spolni ud v nožnico pomika nežno in počasi, izogiba naj

se sunkovitim gibom in potiskanjem. Z napredovanjem nosečnosti se spreminjajo tudi

položaji za spolni odnos. Sicer v prvih mesecih partnerja uživata neovirano v vseh

položajih. Ko pa se pri ženski poveča trebuh in dojke, pa nekateri položaji postanejo zelo

neudobni. Te stvari potem partnerja spodbudijo k iskanju novih položajev, ki bodo mogoče

izboljšali njuno spolno življenje (Walker, 1997, str. 215).

Vendar pa se je spolnim odnosom v nekaterih primerih potrebno odpovedati:

če je ženska v preteklosti že splavila, bi se naj vsaj v prvem trimesečju vzdržala

spolnih odnosov,

če se pojavi krvav izcedek v prvih tednih nosečnosti, kajti to je znak, ki se nagiba k

splavu, če pa se krvav izcedek pojavi v drugem trimesečju, pa je to lahko znak

nepravilnosti posteljice in se v tem primeru prav tako mora izogibati spolnosti,

če nosečnica začuti boleče krče v trebuhu, kajti tudi ti nakazujejo možnost splava v

prvem in drugem trimesečju, okvare posteljice v drugem trimesečju ali pa celo

prezgodnji porod v tretjem trimesečju,

prav tako se je potrebno odpovedati spolnim odnosom v primeru, če v visoki

nosečnosti odteče voda, ker ovojnica, ki obdaja in varuje plod poči ter ga več ne

varuje pred morebitnimi okužbami, ki se širijo iz nožnice (Walker, 1997, str. 214).

Torej zelo pomembno je, da medicinska sestra nosečnici svetuje spolne odnose, ki so v tem

času celo priporočljivi. Nosečnici razloži, da med spolnim odnosom ne rabi skrbeti, da bi

se plod poškodoval, saj je zavarovan. Pomembno pa je, da nosečnici poudari naj takoj, ko

po spolnem odnosu začuti bolečino, krvavitev ali izcedek iz nožnice obišče ginekologa.


37

4 RAZISKOVALNA METODOLOGIJA

Raziskava je temeljila na kvantitativni metodologiji. Za zbiranje podatkov smo uporabili

anketni vprašalnik, ki je vseboval 19 vprašanj zaprtega, polodprtega in odprtega tipa.

Odgovore na vprašanja polodprtega in odprtega tipa smo analizirali na podlagi vsebinske

analize. Najprej smo podatke obdelali ročno, prešteli število posameznih odgovorov in

izračunali delež glede na celoto. Dobljene rezultate smo prikazali z absolutnimi in

relativnimi števili, nato pa še grafično prikazali s pomočjo računalniških programov

Microsoft Excel in Microsoft Word.

4.1 Raziskovalna vprašanja

Raziskovalno vprašanje št. 1: Ali so nosečnice telesno aktivne in s katerimi

telesnimi aktivnostmi se ukvarjajo?

Raziskovalno vprašanje št. 2: Ali se nosečnice zdravo prehranjujejo?

Raziskovalno vprašanje št. 3: Ali so nosečnice z višjo izobrazbo bolje seznanjene,

kakšne so posledice kajenja in uživanja alkohola kot tiste z nižjo izobrazbo?

4.2 Raziskovalno okolje

Raziskavo smo s pomočjo anketnega vprašalnika izvedli v mesecu decembru 2012 in

januarju 2013 na območju Ormoža, Ljutomera in Ptuja z okolico. Razdeljenih je bilo 80

anket in prav toliko tudi vrnjenih, vendar ena izmed teh ni bila popolna.

4.3 Raziskovalni vzorec

V raziskavo smo vključili 79 žensk, ki so v času raziskave bile noseče in so bile

pripravljene v raziskavi prostovoljno sodelovati. Raziskava je zajemala nosečnice različnih

starosti.


38

4.4 Etični vidiki raziskovanja

Anketiranke, ki so sodelovale v raziskavi, so bile seznanjene z namenom in cilji raziskave.

Opozorjene so bile, da je anketni vprašalnik anonimen, da je sodelovanje prostovoljno, ter

da lahko sodelovanje v raziskavi zavrnejo, in da bodo zbrani podatki uporabljeni izključno

za izdelavo diplomskega dela. Pri delu smo dosledno upoštevali etična načela Kodeksa

etike medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Slovenije.

4.5 Rezultati

V analizo je bilo vključenih 79 nosečnic. Analiza odgovorov na zastavljena vprašanja je

prikazana s strukturnimi grafi. Vsak graf je natančno obrazložen z besedilom. Vsi rezultati

so podani v odstotkih.

Graf 1: Starost nosečnic

Med anketiranimi nosečnicami je bila ena nosečnica (1 %) stara 19 let ali manj, največ

nosečnic – 36 (46 %) je starih od 20-24 let, 32 nosečnic (41 %), ki so sodelovale, je starih

od 25-29 let, 9 nosečnic (11 %) je starih od 30-35 let in ena nosečnica (1 %) je stara 35 let

ali več.

0

10

20

30

40

≤19 20-24 25-29 30-35 35≤


39

Graf 2: Izobrazba nosečnic

Anketni vprašalnik je izpolnila ena anketirana nosečnica (1 %) z osnovnošolsko izobrazbo,

srednješolsko izobrazbo ima 39 nosečnic (49 %), 6 (8 %) anketiranih nosečnic ima

višješolsko izobrazbo, visokošolsko izobrazbo ima 15 anketiranih nosečnic (19 %), 18

anketiranih nosečnic (23 %) ima univerzitetno izobrazbo, z magisterijem ali doktoratom pa

ni odgovarjala nobena nosečnica.

Graf 3: Kraj bivanja

Velika večina anketiranih nosečnic, kar pomeni 58 (73 %) anketiranih nosečnic, živi na

vasi, ostalih 21 (27 %) nosečnic pa živi v mestu.

1%

49%

8%

19%

23%

0% 0%

1 (Osnovnošolska.)

2 (Srednješolska.)

3 (Višješolska.)

4 (Visokošolska.)

5 (Univerzitetna.)

6 (Magisterij.)

7 (Doktorat.)

73%

27%

1 (Vas.)

2 (Mesto.)


40

Graf 4: Redno obiskovanje ginekologa

Na vprašanje, ali redno obiskujejo ginekologa, je vseh 79 (100 %) anketiranih nosečnic

odgovorilo, da ga redno obiskujejo.

Graf 5: Informacije o zdravi prehrani

69 (87 %) anketiranih nosečnic je na vprašanje ali menijo, da imajo dovolj informacij o

zdravi prehrani v nosečnosti, odgovorilo z »da«, 10 (13 %) nosečnic pa je odgovorilo, da

nimajo dovolj informacij o zdravi prehrani.

100%

0%

1 (Da.)

2 (Ne.)

87%

13%

1 (Da.)

2 (Ne.)


41

Graf 6: Število dnevnih obrokov hrane

10 (13 %) anketiranih nosečnic ima 1-3 obroke dnevno, 3-4 obroke dnevno ima 30 (38 %)

nosečnic, največ anketirank, to je 32 (40 %) nosečnic, ima 4-5 obrokov dnevno in le 7 (9

%) nosečnic ima 5 ali več obrokov dnevno.

Graf 7: Živila, ki so najpomembnejša v prehrani

13 (17 %) anketiranih nosečnic meni, da so ogljikovi hidrati najpomembnejši v prehrani,

da so to beljakovine, je mnenja 15 (19 %) nosečnic, ena (1 %) nosečnica meni, da so

najpomembnejše maščobe in kar 50 (63 %) nosečnic meni, da so vitamini in minerali

najpomembnejši.

13%

38% 40%

9%

1 (1-3 obroke.)

2 (3-4 obroke.)

3 (4-5 obrokov.)

4 (5 ali več obrokov.)

17%

19%

1%

63%

1 (Ogljikovi hidrati.)

2 (Beljakovine.)

3 (Maščobe.)

4 (Vitamini in minerali.)


42

Graf 8: Pogostost uživanja sadja in zelenjave

25 (32 %) anketiranih nosečnic uživa sadje in zelenjavno večkrat dnevno, vsaj enkrat

dnevno uživa sadje in zelenjavo dobra polovica 43 (54 %) nosečnic, vsak drugi dan uživa

sadje in zelenjavo 8 (10 %) nosečnic, 3 (4 %) nosečnice uživajo sadje in zelenjavo enkrat

tedensko, na odgovor »Ne jem sadja in zelenjave.« pa ni odgovorila nobena nosečnica.

Graf 9: Živila, ki jih mora vsebovati vsak obrok

Večina anketiranih nosečnic 58 (73 %) je mnenja, da mora vsak obrok vsebovati sadje in

zelenjavo, 3 (4 %) nosečnice menijo, da vsak obrok mora vsebovati meso, 9 (11 %)

nosečnic bi za vsak obrok uživalo mleko in mlečne izdelke, 2 (3 %) nosečnici menita, da

vsak obrok mora vsebovati kruh, mnenja, da vsak obrok mora vsebovati žitarice pa je 7 (9

%) nosečnic.

32%

54%

10%

4% 0%

1 (Večkrat dnevno.)

2 (Vsaj enkrat dnevno.)

3 (Vsak drugi dan.)

4 (Enkrat tedensko.)

5 (Ne jem sadja in zelenjave.)

73%

4%

11%

3% 9%

1 (Sadje in zelenjava.)

2 (Meso.)

3 (Mleko in mlečni izdelki.)

4 (Kruh.)

5 (Žitarice.)


43

Graf 10: Uživanje hitro pripravljene hrane

1 (1 %) anketirana nosečnica uživa hitro pripravljeno hrano vsak dan, 1(1 %) nosečnica

uživa hitro pripravljeno hrano vsak drugi dan, enkrat tedensko uživa hitro pripravljeno

hrano 20 (26 %) nosečnic, 8 (10 %) nosečnic pa hitro pripravljene hrane sploh ne uživa.

Odgovor »Drugo.« je obkrožilo 49 (62 %) nosečnic, največ izmed teh jih je napisalo, da

hitro pripravljeno hrano uživajo »Zelo redko.«, »Včasih.«, »1 krat mesečno.«, veliko jih je

podalo odgovor, da jo zaužijejo »Ko začutijo potrebo.« in »1-3 krat na mesec.«.

Graf 11: Telesna aktivnost nosečnic

Večina anketiranih nosečnic 76 (94 %) je v času nosečnosti telesno aktivnih, 3 (6 %) pa se

v nosečnosti s telesno aktivnostjo ne ukvarja.

1% 1%

26%

10% 62%

1 (Vsak dan.)

2 (Vsak drugi dan.)

3 (Enkrat tedensko.)

4 (Nikoli.)

5 (Drugo.)

94%

6%

1 (Da.)

2 (Ne.)


44

Graf 12: Pogostost ukvarjanja s telesno aktivnostjo

4 (5 %) anketirane nosečnice so telesno aktivne pol ure na teden, 1 uro na teden je telesno

aktivnih 18 (23%) nosečnic, 28 (35%) nosečnic se s telesno aktivnostjo ukvarja 2 uri na

teden, 3 (4%) nosečnice niso telesno aktivne. 26 (33%) nosečnic je obkrožilo odgovor

drugo in so dopisale naslednje odgovore: »Več kot dve uri na teden.«, »3 ure na teden.«, »4

ure na teden.«, »Vsak dan vsaj pol ure.«, večina je napisala, da se s telesno aktivnostjo

ukvarja »Vsak dan 1 uro.«, »Vsaj eno uro na dan.«.

Graf 13: Telesne aktivnosti, s katerimi se ukvarjajo nosečnice

Podatki so pokazali, da je hoja telesna aktivnost, s katero se ukvarja največ 59 (75 %)

anketiranih nosečnic, 3 (4 %) nosečnic se ukvarja s tekom, 3 (4 %) nosečnice hodijo

plavat, z aerobiko se ukvarja 6 (8 %) nosečnic, jogo imata najraje 2 (2 %) nosečnici,

podanega odgovora »Tenis.« ni obkrožila nobena nosečnica, z badmintonom v nosečnosti

pa se ukvarjata 2 (2 %) nosečnici, 4 (5 %) nosečnice so obkrožile odgovor »Drugo.« in so

dopisale, da se ukvarjajo s kolesarjenjem, zumbo in planinarjenjem.

5%

23%

35%

4%

33% 1 (Pol ure na teden.)

2 (1 uro na teden.)

3 (2 uri na teden.)

4 (Nisem telesno aktivna.)

5 (Drugo.)

77%

0%

0% 8%

2% 0%

1%

12% 1 (Hoja.)

2 (Tek.)

3 (Plavanje.)

4 (Aerobika.)

5 (Joga.)

6 (Tenis.)

7 (Badbinton.)


45

Graf 14: Kajenje v nosečnosti

Na vprašanje »Ali kadite?« je 7 (9 %) anketiranih nosečnic odgovorilo z »Da.«, 70 (89 %)

nosečnic ne kadi, 2 (2 %) nosečnici pa kadita redko.

Graf 15: Število pokajenih cigaret

Ženske, ki v nosečnosti kadijo, so na vprašanje »Koliko cigaret pokadijo?« odgovorile: 3

(33 %) nosečnice pokadijo dnevno ≤5 cigaret, 4 (45 %) nosečnice dnevno pokadijo 6-10

cigaret in 2 (22 %) nosečnici pokadita 11≤ cigaret.

9%

89%

2%

1 (Da. )

2 (Ne.)

3 (Redko.)

33%

45%

22%

≤5

6 -10

11≤


46

Graf 16: Seznanjenost o posledicah kajenja

Na odprto vprašanje »Ali so nosečnice seznanjene, kakšne so posledice kajenja?« je 21 (27

%) anketiranih nosečnic odgovorilo, da je to nizka porodna teža, 5 (7 %) nosečnic se je

nagibalo k odgovoru, da je to deformacija ploda, da imajo otroci težave z alergijami je

odgovorilo 12 (15 %) nosečnic, 7 (9 %) nosečnic je mnenja, da je posledica kajenja zastoj

rasti ploda, 15 (19 %) nosečnic je odgovorilo, da je posledica prezgodnji porod, 19 (23 %)

nosečnic pa s tem, kakšne so posledice kajenja, ni seznanjenih.

Graf 17: Vrsta popitega alkohola v nosečnosti

Na vprašanje »Pijete alkoholne pijače?« je 41 (52 %) anketiranih nosečnic odgovorilo »Da,

pijem samo ob priložnostih.«, 38 (48 %) nosečnic pa je na to vprašanje odgovorilo »Ne

sploh ne uživam alkohola.«. Na podani vprašanji »Da, spijem kozarec dnevno.« in »Da,

spijem kozarec vsak drugi dan.« pa ni odgovorila nobena nosečnica.

27%

6% 15% 9%

19%

24% (Nizka porodna teža.)

(Deformacije ploda.)

(Težave z alergijami.)

(Zastoj rasti ploda.)

(Prezgodnji porod.)

(Niso seznanjene s posledicami.)

0% 0%

52%

48%

1 (Da, spijem kozarec dnevno.)

2 (Da, spijem kozarec vsak drugi dan.)

3 (Da, pijem samo ob priložnostih.)

4 (Ne, sploh ne uživam alkohola.)


47

Graf 18: Kaj ponavadi pijejo

28 (68 %) anketiranih nosečnic, ki pije alkohol ponavadi popije vino, 8 (20 %) nosečnic

pije pivo in 5 (12 %) nosečnic pije žgane pijače.

67%

22%

11%

1 (Vino.)

2 (Pivo.)

3 (Žgano pijačo.)


48

Graf 19: Seznanjenost s posledicami uživanja alkohola v nosečnosti

Anketirane nosečnice so na vprašanje »Ali ste seznanjene kakšne so posledice uživanja

alkohola?« odgovarjale različno. 17 (21 %) anketiranih nosečnic meni, da je posledica

fetalni alkoholni sindrom, 6 (8 %) nosečnic je podalo odgovor »Duševna manj razvitost.«

kot posledico so 4 (5 %) nosečnice zapisale manjšo porodno težo, 2 (2 %) nosečnici sta

mnenja, da je to hiperaktivnost, 3 (4 %) nosečnice so odgovorile, da je lahko posledica

spontani splav, 2 (3 %) nosečnici sta zapisali, da alkohol poškoduje zarodek, v 12 primerih

(15 %) so nosečnice zapisale, da lahko pride do zastoja rasti ploda in nevarnost

prezgodnjega poroda je zapisalo 19 (24 %) nosečnic. 14 (18 %) nosečnic, pa ne ve, kakšne

so posledice uživanja alkohola v nosečnosti oz. s posledicami niso seznanjene.

21%

8%

5%

2% 4%

3%

15%

24%

18%

(Fetalni alkoholni sindrom.)

(Duševna manj razvitost.)

(Manjša porodna teža.)

(Hiperaktivnost.)

(Spontani splav.)

(Poškoduje zarodek.)

(Zastoj v rasti.)

(Nevarnost prezgodnjega poroda.) (Niso seznanjene o posledicah.)


49

5 INTERPRETACIJA IN RAZPRAVA

V današnjem času se po podatkih statističnega urada RS, povprečna starost mater, ki rodijo

prvič, hitro zvišuje. Podatek iz leta 2011 kaže, da je bila povprečna starost žensk, ki so

rodile prvič 28,8 let (Statistični urad RS, 2012). Vendar glede na izvedbo naše ankete, je

razvidno, da se ženske odločajo za naraščaj hitro po dvajsetem letu, kajti rezultati so

pokazali, da je največ anketirank starih med 20-24 let, bilo jih je kar 46 %, sledijo jim

anketiranke stare od 25-29 let, bilo jih je 41 %. Povprečna starost vseh anketirank pa je bila

25,8 let.

V življenju vsake ženske je nosečnost eden izmed najlepših dogodkov. Zato mora prav

vsaka nosečnica poznati dejavnike, ki imajo pozitiven vpliv na njeno zdravje in zdravje

otroka. Med te dejavnike spadata predvsem pravilna in zdrava prehrana ter telesna

aktivnost. Zato ima pri nosečnici zdravstvena vzgoja prioritetno nalogo. Medicinska sestra

je v dispanzerju za ženske tisti prvi in zadnji člen, ki je v stiku z njo. Tako mora

medicinska sestra z ustrezno komunikacijo nosečnico poučiti o ustrezni prehrani v

nosečnosti. V naši raziskavi je na vprašanje »Ali menite, da imate dovolj informacij o

zdravi prehrani v nosečnosti?« večina nosečnic odgovorilo z »Da.« in le majhen delež

nosečnic meni, da teh informacij nima dovolj. Avtorja Pajntar in Novak (2004, str. 104)

priporočata, da nosečnica dnevno zaužije do 6 obrokov, med katerimi so glavni zajtrk,

kosilo in večerja, vsi obroki pa morajo biti čez dan enakomerno porazdeljeni. Na to

vprašanje je 32 nosečnic odgovorilo, da ima 4-5 obrokov dnevno, 30 nosečnic ima 3-4

obroke dnevno, 7 nosečnic ima 5 ali več obrokov na dan in 10 nosečnic ima 1-3 obroke

dnevno.

Prehranjevalna piramida prikazuje 5 glavnih skupin živil. Ogljikovi hidrati morajo

predstavljati največji delež v prehrani nosečnice, sadje in zelenjava naj zajemajo vsaj 5

dnevnih obrokov, mleko in mlečni izdelki naj bodo prisotni v 3 obrokih dnevno,

beljakovine naj nosečnica zaužije v 2-3 obrokih dnevno, maščobe in sladkorji pa naj bodo

dnevno omejeni (Lodrant et al., 2005, str. 102). Iz raziskave, ki smo jo opravili, pa je

razvidno, da je največ nosečnic mnenja, da so v prehrani najpomembnejši vitamini in

minerali, druge menijo, da so to beljakovine, nekaj se jih strinja, da so to ogljikovi hidrati

in ena meni, da so maščobe najpomembnejše živilo v prehrani. Sadje in zelenjavo uživa 43


50

nosečnic vsaj enkrat dnevno, 25 nosečnic sadje in zelenjavo zaužije večkrat na dan, 8

nosečnic uživa sadje in zelenjavo vsak drugi dan in 3 nosečnice sadje in zelenjavo uživajo

samo enkrat tedensko.

Nosečnost je čas zdravstvenih nihanj, kajti enkrat se nosečnica počuti utrujena, ima razne

težave in nato kar naenkrat žari in se veseli, torej prehaja iz ene skrajnosti v drugo. Z vsemi

temi telesnimi spremembami, ki se vršijo pri nosečnici pa je sigurno povezana tudi

prehrana nosečnice. Pokorn pravi (2004, str. 104), da živila, ki jih nosečnica uživa, otroku

zagotavljajo osnovne gradnike za življenje in da ima dobra prehrana vpliv na zdravo rast in

razvoj ploda. V raziskavi smo ugotovili, da anketiranke menijo, da naj vsak obrok vsebuje

največkrat sadje in zelenjavo, nato meso, mleko in mlečne izdelke, kruh in žitarice.

Za nosečnico ni nič narobe, če si občasno privošči hitro pripravljeno hrano, vendar to naj

bo samo izjema (Lodrant et al., 2005, str. 98). Na zastavljeno vprašanje nosečnicam, če se

prehranjujejo s hitro pripravljeno hrano je 1 nosečnica odgovorila, da hitro pripravljeno

hrano uživa vsak dan, 1 nosečnica tako hrano uživa vsak drugi dan, 20 nosečnic uživa hitro

pripravljeno hrano enkrat tedensko, 8 nosečnic hitro pripravljene hrane sploh ne uživa in

48 nosečnic je napisalo, da hitro pripravljeno hrano uživajo redko, 1 krat mesečno, ko

začutijo potrebo in 1-3 krat na mesec.

Dejstvo, da je telesna aktivnost zdrava, se pozna pri pozitivnih učinkih na boljšo kakovost

življenja. Zato je pomembno, da so ženske tudi v obdobju nosečnosti telesno aktivne, saj

prav ta pozitivno vpliva na počutje nosečnice. Podatki iz raziskave so pokazali, da se

velika večina nosečnic ukvarja s telesno aktivnostjo, le majhen delež anketirank pa v času

nosečnosti ni telesno aktivnih. Pri telesno dejavnih nosečnicah pa je redna, vsaj trikrat

tedenska telesna dejavnost, koristnejša od neredne (Podlesnik Fetih et al., 2010, str. 23). V

raziskavi, ki smo jo izvedli, nas je zanimalo koliko časa na teden so nosečnice telesno

aktivne. Podatki so pokazali, da so 4 nosečnice telesno aktivne pol ure na teden, 18

nosečnic je telesno aktivnih 1 uro na teden, 2 uri na teden je telesno aktivnih 28 nosečnic,

3 nosečnice pa sploh niso telesno aktivne, nekatere pa so dopisale, da so telesno aktivne

»Več kot dve uri na teden.«, »4 ure na teden.«, »Vsak dan vsaj pol ure.«, »Vsak dan 1

uro.«, in »3 ure na teden.«. Iz raziskave pa je razvidno, da se največ nosečnic ukvarja s

hojo, nekatere se ukvarjajo s tekom, hodijo plavat, k aerobiki, jogi, igrajo tudi badminton,

kolesarijo, udeležujejo se zumbe in planinarijo.


51

Kajenje je nosečnici odsvetovano, kajti zaradi škodljivih učinkov kajenja se pojavijo

številni zapleti (Podlesnik Fetih et al., 2010, str. 5). Raziskava pa je pokazala, da majhen

delež nosečnic kadi, velika večina jih v tem času ne kadi in 2 nosečnici kadita redko. Na

vprašanje, če vedo kakšne so posledice kajenja v nosečnosti, so anketiranke naštele

naslednje posledice: nizka porodna teža, deformacija ploda, težave z alergijami, zastoj rasti

ploda, prezgodnji porod.

Alkohol je najbolj škodljiv v prvem trimesečju, saj se takrat oblikujejo vsi telesni organi

(Podlesnik Fetih et al., 2010, str. 6). V raziskavi smo nosečnice povprašali, če pijejo

alkoholne pijače in je dobra polovica nosečnic odgovorila, da pijejo samo ob priložnostih,

nekaj manj nosečnic pa je odgovorilo, da ne pije alkohola. Na vprašanje, če vedo kakšne so

posledice uživanja alkohola v nosečnosti, so podale različne odgovore: fetalni alkoholni

sindrom, duševna manj razvitost, manjša porodna teža , hiperaktivnost pri otroku, spontani

splav, alkohol poškoduje zarodek, zastoj v rasti, nevarnost prezgodnjega poroda.

Z raziskavo smo pridobili odgovore na zastavljena raziskovalna vprašanja:

Raziskovalno vprašanje št. 1: Ali so nosečnice telesno aktivne in s katerimi

telesnimi aktivnostmi se ukvarjajo?

Iz rezultatov raziskave je razvidno, da je 74 (94 %) nosečnic, ki so v času naše raziskave

bile noseče, telesno aktivnih, 3 (6 %) nosečnice pa se s telesno aktivnostjo ne ukvarjajo.

Podatki so pokazali, da je hoja telesna aktivnost s katero se ukvarja največ 59 (75 %)

nosečnic, 3 (4 %) nosečnic se ukvarja s tekom, plavat hodijo 3 (4 %) nosečnice, z aerobiko

se ukvarja 6 (8 %) nosečnic, jogo imata najraje 2 (2 %) nosečnici, podanega odgovora

»Tenis.« ni obkrožila nobena nosečnica, z badmintonom v nosečnosti pa se ukvarjata 2 (2

%) nosečnici, 4 (5 %) nosečnice so obkrožile odgovor »Drugo.« in so dopisale, da se

ukvarjajo s kolesarjenjem, zumbo in planinarjenjem.

Raziskovalno vprašanje št. 2: Ali se nosečnice zdravo prehranjujejo?

69 (87 %) nosečnic je na vprašanje ali menijo, da imajo dovolj informacij o zdravi prehrani

v nosečnosti, odgovorilo z »Da.«, 10 (13 %) nosečnic pa je odgovorilo, da nimajo dovolj

informacij o zdravi prehrani.


52

Največ anketirank, to je 32 (40 %) nosečnic ima 4-5 obrokov dnevno, 30 (38 %) nosečnic

ima 3-4 obroke dnevno, 10 (13 %) nosečnic ima 1-3 obroke dnevno in le 7 (9 %) nosečnic

ima 5 ali več obrokov dnevno.

25 (32 %) nosečnic uživa sadje in zelenjavno večkrat dnevno, vsaj enkrat dnevno uživa

sadje in zelenjavo dobra polovica 43 (54 %) nosečnic, vsak drugi dan uživa sadje in

zelenjavo 8 (10 %) nosečnic, 3 (4 %) nosečnice uživajo sadje in zelenjavo enkrat tedensko,

na odgovor »Ne jem sadja in zelenjave.« pa ni odgovorila nobena nosečnica.

Na vprašanje ali uživajo hitro pripravljeno hrano so odgovorile: 1 (1 %) nosečnica uživa

hitro pripravljeno hrano vsak dan, 1(1 %) nosečnica uživa hitro pripravljeno hrano vsak

drugi dan, enkrat tedensko uživa hitro pripravljeno prehrano 20 (26 %) nosečnic, 8 (10 %)

nosečnic pa hitro pripravljene prehrane sploh ne uživa, odgovor »Drugo.« je obkrožilo 49

(62 %) nosečnic, največ izmed teh jih je napisalo, da hitro pripravljeno hrano uživajo

»Zelo redko.«, »Včasih.«, »1 krat mesečno.«, veliko jih je podalo odgovor, da zaužijejo

»Ko začutijo potrebo.« in »1-3 krat na mesec.«.

Na podlagi rezultatov smo ugotovili, da so nosečnice seznanjene z zdravo prehrano v času

nosečnosti, da ima večina nosečnic redne dnevne obroke ter da uživajo sadje in zelenjavo

in da tudi nekaj nosečnic uživa pogosteje hitro pripravljeno hrano, kar pa ni nič narobe.

Raziskovalno vprašanje št. 3: Ali so nosečnice z višjo izobrazbo bolje seznanjene,

kakšne so posledice kajenja in uživanja alkohola kot tiste z nižjo izobrazbo?

Anketni vprašalnik je izpolnilo 39 nosečnic z višjo izobrazbo in 40 nosečnic z nižjo

izobrazbo. Vprašanje, ki se navezuje na znanje o posledicah kajenja je »Ali kadite?«. Na to

vprašanje je 7 (9 %) nosečnic odgovorilo z »Da.« od tega jih je 6 z nižjo izobrazbo in 1 z

višjo izobrazbo, 70(89 %) nosečnic ne kadi in 2 (2 %) nosečnici kadita redko, obe pa sta z

nižjo izobrazbo. Na vprašanje kakšne so posledice kajenja v nosečnosti je zapisalo 16 (21

%) nosečnic z višjo izobrazbo in 5 (6 %) nosečnic z nižjo izobrazbo, da je to nizka porodna

teža, 5 (6 %) nosečnic z višjo izobrazbo in 2 (3 %) nosečnici z nižjo izobrazbo so zapisale,

da je to zastoj rasti ploda, 5 (6 %) nosečnic z višjo izobrazbo je mnenja, da je posledica

deformacija ploda, 6 (8 %) nosečnic z višjo izobrazbo in 6 (8 %) nosečnic z nižjo

izobrazbo je zapisalo, da so to težave z alergijami, 12 (15 %) nosečnic z višjo izobrazbo in


53

3 (4 %) nosečnice z nižjo izobrazbo menijo, da je to prezgodnji porod in 4 (5 %) nosečnice

z višjo izobrazbo ter 14 (18 %) nosečnic z nižjo izobrazbo ni seznanjenih s posledicami.

Na vprašanje »Pijete alkoholne pijače?« je 41(52 %) nosečnic odgovorilo, da pije ob

priložnostih, od tega je 19 (24 %) nosečnic z višjo izobrazbo in 22 (28 %) nosečnic z nižjo

izobrazbo, 38 (48 %) nosečnic pa ne uživa alkohola, od tega je 28 (35 %) nosečnic z višjo

izobrazbo in 10 (13 %) nosečnic z nižjo izobrazbo. Odgovori nosečnic na vprašanje kakšne

so posledice uživanja alkohola, je 8 (9 %) nosečnic z višjo izobrazbo in 9 (10 %) nosečnic

z nižjo izobrazbo zapisalo, da je to fetalni alkoholni sindrom, da je to duševna manj

razvitost so mnenja 3 (4 %) nosečnice z višjo izobrazbo in 3 (4 %) nosečnice z nižjo

izobrazbo, 2 (3 %) nosečnici z višjo izobrazbo in prav tako 2 (3 %) nosečnici z nižjo

izobrazbo so zapisale, da je posledica manjša porodna teža, 2 (3 %) nosečnici z višjo

izobrazbo menita, da je to hiperaktivnost, 3 (4 %) nosečnice z višjo izobrazbo so zapisale,

da je posledica spontani splav, 2 (3 %) nosečnici z nižjo izobrazbo menita, da alkohol

poškoduje zarodek, 10 (14 %) nosečnic z višjo izobrazbo in 9 (11 %) nosečnic z nižjo

izobrazbo meni, da je to nevarnost prezgodnjega poroda, 8 (10 %) nosečnic z nižjo

izobrazbo in 4 (5 %) nosečnice z višjo izobrazbo, so zapisale, da je to zastoj v rasti ploda,

14 (17 %) nosečnic z nižjo izobrazbo pa s posledicami ni seznanjenih.

Glede na primerjavo rezultatov nosečnic z višjo in nižjo izobrazbo, je razvidno, da so

nosečnice z višjo izobrazbo bolje seznanjene s posledicami kajenja in uživanja alkohola

kot nosečnice z nižjo izobrazbo.


54

6 SKLEP

Zdrav življenjski slog oblikujejo različni dejavniki, med katere spadajo zdrava in

uravnotežena prehrana, redna in pravilna telesna aktivnost in izogibanje škodljivim

razvadam, kot je uživanje alkohola, prepovedanih drog in kajenje. Prav tako pa vsi ti

dejavniki vplivajo na počutje nosečnice, zdravje ploda in telesno ter fizično pripravljenost

in moč v in po nosečnosti. Tudi raziskave so pokazale, da telesna aktivnost pozitivno

vpliva na rast ploda. Nosečnica mora poskrbeti, da njeno telo dobi zadostno količino vseh

mineralov in vitaminov. Če je nosečnica že pred načrtovano nosečnostjo uživala raznoliko

in uravnoteženo hrano, ji seveda v nosečnosti ni treba spreminjati prehranjevalnih navad.

Je pa ključnega pomena, da nosečnica res uživa ustrezno in zdravo hrano, kajti prav zaradi

neustrezne in enolične, nezdrave hrane lahko pride do raznih zapletov, kot je počasnejše

pridobivanje na teži ploda, prezgodnji porod ter manjša in slabša odpornost (Podlesnik

Fetih et al., 2010, str. 5,). Največjo pozornost, pa bi morale nosečnice polagati

neprimernemu življenjskemu slogu in se izogibati kajenju in pa uživanja alkohola, saj prav

ti dve škodljivi razvadi povzročata kasneje največje nevšečnosti in negativno vplivata na

njeno zdravstveno stanje in tako škodujejo plodu (Urh, 1998, str. 199). Pride lahko do

spontanega splava, zastoja rasti ploda, prezgodnjega poroda, nižje porodne teže…

Ker je nosečnost velik čas pričakovanja, vznemirjenosti in tudi negotovosti, je prav tukaj

pomemben člen medicinska sestra, ki je z nosečnico prva v stiku in prav ona mora v tem

času biti nosečnici v oporo. Dolžna ji je posredovati vse informacije o zdravi prehrani,

telesni aktivnosti in škodljivih razvadah. Prav medicinska sestra je tista, ki lahko veliko

škodljivih dejavnikov pri nosečnici prepreči ali pa vsaj omili. Tak pristop in komunikacija

z nosečnico vzpostavi zaupen odnos. Tako se bistveno zmanjša strah pred materinstvom.

Ker ima pri zdravstveno-vzgojnem svetovanju medicinska sestra ključno vlogo, je

izrednega pomena, da je ta zelo dobro poučena o vsem tem, kajti le tako lahko vso svoje

znanje konkretno posreduje naprej.


55

ZAHVALA

Iskreno se zahvaljujem mentorici viš. predav. mag. Vidi Gönc, univ. dipl. org., da si je

vzela dragocen čas za usmerjanje in strokovno pomoč pri izdelavi diplomskega dela.

Prav tako se iskreno zahvaljujem somentorici viš. predav. mag. Milici Lahe, univ. dipl.

org. za sodelovanje, strokovne nasvete in pripombe, ki so mi pri pisanju diplomskega dela

bili v veliko pomoč.

Veliko vas je, ki ste pripomogli k mojemu uspehu. Posebna zahvala gre moji družini,

posebej mami, ki mi je omogočila šolanje in mi vsa leta stala ob strani. Bratom Roku,

Mateju in Jožeku, ki so mi nudili pomoč in dajali nasvete v času študija. Zahvala pa gre

tudi fantu Matjažu, ki me je ves čas študija, še posebej pa v času pisanja diplomskega dela,

potrpežljivo spodbujal in mi nudil pomoč.

Hvala Ireni Korenčič za lektoriranje diplomskega dela in Violeti Vidović za prevode.

Hvala prav vsem neimenovanim prijateljem in prijateljicam, ki so mi kakorkoli pomagali.

Brez vas mi ne bi uspelo!


56

LITERATURA IN VIRI

Cooper, C. Nega matere in otroka. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008

Cramm, D, V. Velika kuharica za nosečnice, dojenčke in malčke. Radovljica: Didakta,

2010.

Furlan, I. Moja nosečnost in otrok: priročnik za zdravo in srečno nosečnost ter skrb za

otroka do tretjega leta starosti. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2012.

Geršak, K, Bratanič, B. Zdravila v nosečnosti in med dojenjem. Ljubljana: Pliva, 2005.

Glodež, S. Kakovostna komunikacija med medicinsko sestro in nosečnico v ginekološkem

dispanzerju splošne bolnišnice Maribor. V: Filej, B., Kaučič, M. B., Lahe, M., Pajnkihar,

M. (ur.). Kakovostna komunikacija in etična drža sta temelja zdravstvene in babiške nege.

Maribor: Društvo medicinskih sester, babic in zdravstvenih tehnikov, 2006: 110-113.

Glodež, S. Zdravstveno vzgojno svetovanje za nosečnice. V: Pušnik, D. (ur.). Spremljanje

zdrave nosečnice v dispanzerju za ženske. Maribor: Univerzitetni klinični center, 2011: 69-

78.

Gruden, N. Baby book: priročnik za bodoče mlade starše od nosečnosti do 1. leta.

Ljubljana: Mladinski mediji, 2011.

Hoyer, S. Pristopi in metode v zdravstveni vzgoji. Ljubljana: Visoka šola za zdravstvo,

2005.

Johnson, V, R. Vse o nosečnosti in otrokovem prvem letu: najpopolnejši vodnik za bodoče

starše. Ljubljana: Educy, 2001.

Lees, C, Reynolds, K, McCartan, G. Nosečnost: odgovori na vsa vprašanja. Ljubljana:

Mladinska knjiga, 2010.

Lodrant, S, Kocjan, M, Binter, J. Vse o nosečnosti in porodu. Izola: Meander, 2005.


57

Mindell, E. Vedno zdravi: z vitamini, minerali, zelišči in zdravo hrano. Ljubljana:

Mladinska knjiga, 2010.

Mlakar, K., Videmšek, M., Vrtačnik Bokal, E., Žgur, L., Šćepanović, D. Z gibanje v

zdravo nosečnost. Ljubljana: Fakulteta za šport, 2011.

Padovnik, A., Premzl, R. Gibanje in prehrana nosečnice ter spremljanje telesne teže. V:

Pušnik, D. (ur). Spremljanje zdrave nosečnice v dispanzerju za ženske. Maribor:

Univerzitetni klinični center, 2011: 57-67.

Pajntar, M., Novak Antolič, Ž. Nosečnost in vodenje poroda. Ljubljana: Cankarjeva

založba, 2004.

Pleskonjić, N. Zdravstvena vzgoja nosečnice. V: Pušnik, D. (ur.). Zdravstvena obravnava

zdrave nosečnice. Maribor: Univerzitetni klinični center, 2010: 50-66.

Podlesnik Fetih, A., Videmšek, M., Vrtačnik Bokal, E., Globevnik Velikonja, V., Karpljuk,

D. Športna dejavnost, prehrana, razvade in psihično počutje nosečnice. Ljubljana:

Fakulteta za šport, Inštitut za kineziologijo, 2010.

Pokorn, D. Prehrana nosečnice. V: Pajntar, M, Novak – Antolič, Ž. (ur.). Nosečnost in

vodenje poroda. Ljubljana: Cankarjeva založba, 2004: 104-110.

Primožič, B., Marin, E. Gibanje za življenje: priročnik za bodoče starše. Maribor: Inštitut

za fizikalno in rehabilitacijsko medicino, 2010.

Turčin, M. Samozdravljenje v nosečnosti in med dojenjem. Farmacevtski vestnik 2008; 59:

229-236.

Urh, I. Teorija Dorothy Johnson in zdravstvena nega nosečnice. Obzor Zdr N 1998; 32:

199-203.

Walker, R. Spolnost in medčloveški odnosi. Ljubljana: DZS, 1997.

Wilcock, F. Zdrava prehrana v času nosečnosti: recepti, jedilniki in nasveti o prehrani za

mamice pred in po rojstvu otroka. Tržič: Učila International, 2003.


58

Quilliam, S. Zadovoljna v spolnosti. Ljubljana: DZS, 1998.

VIRI

Colja Lovšin, B. Nosečnost, 2005. Dosegljivo na:

http://www.fidimed.si/zdravstvene_teme/clanki_strokovnjakov/29/nosecnost.html

(25.7.2012)

Hočevar Arčon, J. Nosečnost in zdravila, 2010. Dosegljivo na:

http://www.goriskalekarna.si/domov/nosenost-in-zdravila.html (20.2.2013)

Hajdinjak, R. V gibanju: nosečnice in šport, 2009. Dosegljivo na:

http://pza.si/Clanek/Nosecnice-in-sport.aspx (25.10.2012)

Jošar, E. Pasivno kajenje, 2005. Dosegljivo na: http://www.pomurske-

lekarne.si/si/index.cfm?id=1707#top (5.2.2013)

Koliko se lahko gibajo nosečnice?, 2010. Dosegljivo na:

http://www.bibaleze.si/clanek/nosecnost/koliko-telesne-dejavnosti-je-priporocljivo-za-

nosecnico.html (23.2.2013)

Nosečnica privezana z varnostnim pasom, 2008. Dosegljivo na:

http://www.najdi.si/multimedia/imagePreview.jsp?previewParam=Je46GNLQz5FyKt%25

2BbL7oW47KN8kOxTbnZ3%252BajfLqgvvo7vpGsNmqKaHgnPt3yTfclZ5R5YNpmvwo

%253D&referer=http%3A%2F%2Fwww.najdi.si%2Fnajdi_slike.jsp%3Fq%3Dnose%25C

4%258Dnica%2Bprivezana%2Bz%2Bvarnostnim%2Bpasom%26o%3D220%26maxHitsP

erGroup%3D2147483647&tab=img (24.2.2013)

Pustovrh, J. Joga v nosečnosti – priporočene vaje, 2010. Dosegljivo na:

http://www.ringaraja.net/clanek/joga-v-nosecnosti_2362.html (27.12.2012)

Sentočnik, T. Telesna dejavnost med nosečnostjo, 2010. Dosegljivo na:

http://www.viva.si/V-gibanju/3508/Telesna-dejavnost-med-nose%C4%8Dnostjo

(25.10.2012)

http://www.fidimed.si/zdravstvene_teme/clanki_strokovnjakov/29/nosecnost.html

http://www.goriskalekarna.si/domov/nosenost-in-zdravila.html

http://pza.si/Clanek/Nosecnice-in-sport.aspx

http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1707#top

http://www.pomurske-lekarne.si/si/index.cfm?id=1707#top

http://www.bibaleze.si/clanek/nosecnost/koliko-telesne-dejavnosti-je-priporocljivo-za-nosecnico.html

http://www.bibaleze.si/clanek/nosecnost/koliko-telesne-dejavnosti-je-priporocljivo-za-nosecnico.html

http://www.najdi.si/multimedia/imagePreview.jsp?previewParam=Je46GNLQz5FyKt%252BbL7oW47KN8kOxTbnZ3%252BajfLqgvvo7vpGsNmqKaHgnPt3yTfclZ5R5YNpmvwo%253D&referer=http%3A%2F%2Fwww.najdi.si%2Fnajdi_slike.jsp%3Fq%3Dnose%25C4%258Dnica%2Bprivezana%2Bz%2Bvarnostnim%2Bpasom%26o%3D220%26maxHitsPerGroup%3D2147483647&tab=img





http://www.ringaraja.net/clanek/joga-v-nosecnosti_2362.html

http://www.viva.si/V-gibanju/3508/Telesna-dejavnost-med-nose%C4%8Dnostjo


59

Statistični urad RS. Živorojeni otroci, Slovenija, 2011, 2012. Dosegljivo na:

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4816 (17.2.2013)

Vadba v vodi za nosečnice, 2009. Dosegljivo na: http://vizita.si/clanek/ginekologija/vadba-

v-vodi-za-nosecnice.html (23.2.2013)

http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=4816

http://vizita.si/clanek/ginekologija/vadba-v-vodi-za-nosecnice.html

http://vizita.si/clanek/ginekologija/vadba-v-vodi-za-nosecnice.html


1

PRILOGE

ANKETNI VPRAŠALNIK

Spoštovani!

Sem Tina Krajnc, absolventka Zdravstvene nege na Fakulteti za zdravstvene vede

Univerze v Mariboru. Študij zaključujem z diplomsko nalogo z naslovom »Zdravstveno-

vzgojno svetovanje za nosečnice« in bom potrebovala podatke, ki jih želim pridobiti s to

anketo. Z anketo želim ugotoviti Vaš življenjski slog v nosečnosti, zato Vas vljudno

prosim, da odgovorite na zastavljena vprašanja. Anketni vprašalnik je anonimen. Podatki

bodo uporabljeni izključno za izdelavo mojega diplomskega dela.

Na vprašanja odgovarjajte tako, da obkrožite ustrezni odgovor, možnih je tudi več

odgovorov, ali pa podatek ustrezno dopišite na črto. Prosim, da odgovarjate iskreno!

Za sodelovanje se Vam že vnaprej zahvaljujem!

1. VAŠA STAROST:

_________ let.

2. VAŠA IZOBRAZBA:

A Osnovnošolska.

B Srednješolska.

C Višješolska.

D Visokošolska.

E Univerzitetna.

F Magisterij.

G Doktorat.


2

3. KRAJ BIVANJA.

A Vas.

B Mesto.

4. ALI REDNO OBISKUJETE GINEKOLOGA?

A Da.

B Ne.

5. ALI MENITE, DA IMATE DOVOLJ INFORMACIJ O ZDRAVI PREHRANI V

NOSEČNOSTI?

A Da.

B Ne.

6. KOLIKO OBROKOV HRANE DNEVNO ZAUŽIJETE?

A 1-3 obroke.

B 3-4 obroke.

C 4-5 obrokov.

D 5 ali več obrokov.

7. KATERA SO PO VAŠEM MNENJU ŽIVILA, KI SO NAJPOMEMBNEJŠA V

PREHRANI?

A Ogljikovi hidrati.

B Beljakovine.

C Maščobe.

D Vitamini in minerali.


3

8. KAKO POGOSTO UŽIVATE SADJE IN ZELENJAVO?

A Večkrat dnevno.

B Vsaj enkrat dnevno.

C Vsak drugi dan.

D Enkrat tedensko.

E Ne jem sadja in zelenjave.

9. KATERA OD NAŠTETIH ŽIVIL MORA VSEBOVATI VSAK OBROK?

A Sadje in zelenjava.

B Meso.

C Mleko in mlečni izdelki.

D Kruh.

E Žitarice.

10. UŽIVATE HITRO PRIPRAVLJENO HRANO?

A Vsak dan.

B Vsak drugi dan.

C Enkrat tedensko.

D Nikoli.

E Drugo ( dopišite) _______________ .

11. STE V ČASU NOSEČNOSTI TELESNO AKTIVNI?

A Da.

B Ne.


4

12. KOLIKO ČASA NA TEDEN STE TELESNO AKTIVNI?

A Pol ure/teden.

B 1 uro/teden.

C 2 uri/teden.

D Drugo (dopišite) _______________ .

E Nisem telesno aktivna.

13. S KATERIMI TELESNIMI AKTIVNOSTMI SE UKVARJATE?

A Hoja.

B Tek.

C Plavanje.

D Aerobika.

E Joga.

F Tenis.

G Badminton.

H Drugo (dopišite)_______________ .

14. ALI KADITE?

A Da.

B Ne.

C Redko.

15. ČE KADITE, KOLIKO CIGARET DNEVNO POKADITE? (dopišite) ________


5

16. ALI STE SEZNANJENI, KAKŠNE SO POSLEDICE KAJENJA V

NOSEČNOSTI?(naštejte)

_________________________________________________________________________

_______________________________________________________________________

17. PIJETE ALKOHOLNE PIJAČE?

A Da, spijem kozarec dnevno.

B Da, spijem kozarec vsak drugi dan.

C Da, pijem samo ob kakih priložnostih.

D Ne, sploh ne uživam alkohola.

18. ČE PIJETE ALKOHOL, KAJ PONAVADI SPIJETE?

A Vino.

B Pivo.

C Žgano pijačo.

19. ALI STE SEZNANJENI, KAKŠNE SO POSLEDICE UŽIVANJA ALKOHOLA

V NOSEČNOSTI? (naštejte)

_________________________________________________________________________

_________________________________________________________________________

Hvala za sodelovanje!

zdravstveno-vzgojno svetovanje za noseČnice · 2017. 11. 28. · dovolj v hrani, si plod to vzame...

Documents