zbirka medijskih objav - izs · 2019-04-23 · sta.si 10042019 6uhgd 'uådyd 6oryhqlmd 520000...

Število objav: 17Internet: 11Radio: 3Tisk: 3Spremljane teme:Inženirska dejavnost, ...: 0Inženirska zbornica ...: 1Barbara Škraba Flis: 0Gradbeni zakon: 1Zakon o ... načrtovanju: 0Zakon o ... arhitektih: 0Gradbena parcela: 0Evidenca stavbnih zemljišč: 0Svetovni gradbeni forum 2019: 6Gradbeništvo, graditev: 11

Zbirka medijskih objavINŽENIRSKA ZBORNICA SLOVENIJE,za obdobje 11. 4. 2019

2

Internet Naslov Umar: V začetku leta ugodne domače gospodarske razmere

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Sta.si; 520.000, Slovenija

Rubrika, Datum Slovensko gospodarstvo; 10. 4. 2019

Stran v zbirki:6

Avtor STA

Teme Gradbeništvo, graditev

Povzetek...domače gospodarske razmere in rast dohodkov ter trošenja gospodinjstev, medtem ko je v mednarodnem okolju prisotno umirjanje rasti. Rast aktivnosti v in v predelovalnih dejavnostih, ki je bila v drugi polovici leta 2018gradbeništvuskromna, se je v začetku leta občutneje okrepila, ugotavlja Umar. Razpoloženje v...

Internet Naslov Gospodarska gibanja: razmere še ugodne, je pa opaziti slabšanje pri izvozu

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Finance.si; 147.703, Slovenija

Rubrika, Datum Novice; 10. 4. 2019

Stran v zbirki:9

Avtor Petra Sovdat


Povzetek...pričakuje umirjanje rasti izvoza Poleg slabšanja razmer v predelovalnih delavnostih Umar ugotavlja, da se je spet občutneje okrepila rast aktivnosti v , ki je bila v drugi polovici leta 2018 skromna, ter da prihodki iz tržnih gradbeništvustoritev in trgovine še rastejo. V januarju se je okrepila tudi rast izvoza blaga,...

Internet Naslov Zakaj je drugi tir dvakrat dražji od super hitrih evropskih železnic?

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Finance.si; 147.703, Slovenija

Rubrika, Datum Novice; 10. 4. 2019

Stran v zbirki:16

Avtor Simona Toplak


Povzetek...prostora za kitajske plače, govori predsednica zveze sindikatov Lidija Jekrič, najznamenitejši novi državni projekt pa je gradbeni, pri tem, da so plače v tretje najnižje po sektorjih v Sloveniji, torej tretje najbolj »kitajske«. gradbeništvuDobili bomo obljubljenih – in neverjetnih – devet tisoč »kitajskih delovnih...

Tisk Naslov Na začetku leta ugodne domače gospodarske razmere

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Delo; 141.000, Slovenija Stran: 9 Površina: 44 cm2

Rubrika, Datum Gospodarstvo; 11. 4. 2019

Stran v zbirki:17

Avtor STA


Povzetek...domače gospodarske razmere in rast dohodkov ter trošenja gospodinjstev, medtem ko je v mednarodnem okolju prisotno umirjanje rasti. Rast aktivnosti v in predelovalnih dejavnostih, ki je bila v drugi polovici leta 2018 gradbeništvuskromna, se je na začetku leta občutneje okrepila, ugotavlja Umar, kjer je Maja Bednaš...

Radio Naslov Odpornost stavb in infrastrukture

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Radio Slovenija 1; 125.000, Slovenija 19:19 Trajanje: 3 min

Rubrika, Datum Radijski dnevnik; 10. 4. 2019

Stran v zbirki:18

Avtor Jure Čepin

Teme Svetovni gradbeni forum 2019

Povzetek

...SLOVENIJA 1, 10.04.2019, RADIJSKI DNEVNIK, 19:19 TATJANA POPOVIČ (voditeljica): V Ljubljani se končuje , na katerem je približno 700 strokovnjakov iz več kot 50 držav iskalo rešitve za aktualne izzive svetovni gradbeni forum

. To je namreč ena od ključnih gospodarskih panog, ki se srečuje s številnimi spremembami. Njegov razvojgradbeništva...

3

Radio Naslov Pomen odpornosti stavb in infrastrukture

Zaporedna št.6


Rubrika, Datum Program A 1; 9. 4. 2019

Stran v zbirki:19

Avtor Unknown


Povzetek

...09.04.2019, PROGRAM A1, 14:02 Približno 700 strokovnjakov iz 51 držav je na , ki seSvetovnem gradbenem forumuje začel danes v ljubljanskem Cankarjevem domu, začelo razpravo o pomenu odpornosti stavb in infrastrukture. Forum po besedah predsednika Črtomirja Remca obravnava trajnostne cilje Unesca in podpira trajnostno Inženirske zbornicegradnjo,...

Radio Naslov Odprtje svetovnega gradbenega foruma

Zaporedna št.7


Rubrika, Datum Druga jutranja kronika; 9. 4. 2019

Stran v zbirki:20

Avtor Jure Čepin


Povzetek...RA SLOVENIJA 1, 9.4.2019, DRUGA JUTRANJA KRONIKA, 7:13 VODITELJ: V Ljubljani bo dopoldne uradno odprtje

, ki združuje več kot 700 prijavljenih projektantov, izvajalcev, vlagateljev, upravnikov, svetovnega gradbenega forumaprofesorjev in študentov z vsega sveta. Naslove foruma je odpornost...

Internet Naslov Finančna uprava RS vedno bolj uspešna pri preprečevanju dela in zaposlovanja na črno

Zaporedna št.8

Medij; Doseg Racunovodja.com; 76.466, Slovenija

Rubrika, Datum Ostalo; 10. 4. 2019

Stran v zbirki:22

Avtor Unknown


Povzetek...dejanja zaposlovanja na črno po 199. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je bilo podanih tudi 11 kazenskih ovadb. Najpogosteje nadzirane dejavnosti so bile , gostinstvo, cestni promet, trgovine. Pomemben vir podatkov zagradbeništvoizvedbo nadzora so podatki, s katerimi razpolaga Finančna uprava RS oz. jih pridobiva na...


Zaporedna št.9



Stran v zbirki:24

Avtor Unknown




Zaporedna št.10



Stran v zbirki:26

Avtor Unknown



4

Tisk Naslov Gospodarska gibanja: razmere še ugodneje, je pa opaziti slabšanje pri izvozu

Zaporedna št.11

Medij; Doseg Finance; 55.000, Slovenija Stran: 5 Površina: 351 cm2

Rubrika, Datum Dogodki in ozadja; 11. 4. 2019

Stran v zbirki:28

Avtor Petra Sovdat


Povzetek...pričakuje umirjanje rasti izvoza Poleg slabšanja razmer v predelovalnih delavnostih Umar ugotavlja, da seje spet občutneje okrepila rast aktivnosti v , ki je bila v drugi polovici leta 2018 skromna, ter da prihodki iz tržnih gradbeništvustoritev in trgovine še rastejo. V januarju se je okrepila tudi rast izvoza blaga,...

Tisk Naslov Zakaj je drugi tir dvakrat dražji od super hitrih evropskih železnic?

Zaporedna št.12

Medij; Doseg Finance; 55.000, Slovenija Stran: 6Površina: 1.210 cm2


Stran v zbirki:31

Avtor Simona Toplak


Povzetek...prostora za kitajske plače, govori predsednica zveze sindikatov Lidija Jerkič, najznamenitejši novi državni projekt pa je gradbeni, pri tem, da so plače v tretje najnižje po sektoijihvSloveniji, torej tretje najbolj »kitajske«. Dobili gradbeništvubomo obljubljenih - in neverjetnih - devet tisoč »kitajskih delovnih mest«....

Internet Naslov Poziv delodajalcem za vključitev mladih v počitniško delo

Zaporedna št.13

Medij; Doseg Eposavje.com; , Slovenija


Stran v zbirki:33

Avtor Unknown


Povzetek...področij, kot so strojništvo in obdelava kovin, elektrotehnika in energetika, pekarstvo in slaščičarstvo, kemijska tehnologija, lesarstvo, steklarstvo, , gozdarstvo, hotelirstvo in gostinstvo, Delodajalec lahko odda eno ali gradbeništvoveč prijav, vendar skupno, za vsa področja dela, za največ 640 ur počitniškega...

Internet Naslov Resilience of buildings and infrastructure in focus of World Construction Forum

Zaporedna št.14

Medij; Doseg Preberi.si; , Slovenija


Stran v zbirki:34

Avtor Unknown


Povzetek...9. april 2019 ob 13:22 Around 700 experts from 51 countries launched three days of a debate on the resilience of buildings and infrastructure as the got under way in Ljubljana on Tuesday. Speakers World Construction Forumhighlighted the need to put construction, an industry in the midst of profound change, on a sustainable...

Internet Naslov Na svetovnem gradbenem forumu tudi o energiji v 21. stoletju

Zaporedna št.15

Medij; Doseg Nas-stik.si; , Slovenija


Stran v zbirki:36

Avtor Miro Jakomin

Teme Inženirska zbornica Slovenije , Svetovni gradbeni forum 2019 , Gradbeništvo, graditev

Povzetek...V Ljubljani poteka z naslovom Odpornost stavb in infrastrukture, ki se je začel 8. aprila in bo Svetovni gradbeni forumtrajal do 11. aprila 2019. Forum se odvija pod pokroviteljstvom Organizacije...

5

Internet Naslov Na svetovnem gradbenem forumu tudi o energiji v 21. stoletju

Zaporedna št.16

Medij; Doseg Trajnostnaenergija.si; , Slovenija


Stran v zbirki:37

Avtor Unknown


Povzetek...Vir: www.nas-stik.si V Ljubljani poteka z naslovom Odpornost stavb in infrastrukture, ki se je Svetovni gradbeni forumzačel 8. aprila in bo trajal do 11. aprila 2019. ...

Internet Naslov Miniaster Medved lomasti po slovenskih občinah

Zaporedna št.17

Medij; Doseg Morel.si; , Slovenija


Stran v zbirki:38

Avtor Unknown

Teme Gradbeni zakon

Povzetek...pogovoru izpostavili predvsem kadrovsko problematiko (nenadomeščanje zaposlenih, ki so se upokojili), obremenitev zaposlenih, velik pripad zadev na področju in tujcev. Izpostavili so tudi težave na področju gradbene zakonodajeinformatike, ki jih ministrstvo pospešeno rešuje in deluje v smeri decentralizacije slednje. Minister...

Sta.si 10.04.2019 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 520.000

12:53

https://www.sta.si/2625102/umar-v-zacetku-leta-ugo... 1 / 1

Umar: V začetku leta ugodne domače gospodarske razmereSlovenija v začetku leta beleži ugodne domače gospodarske razmere in rast dohodkov ter trošenja gospodinjstev, medtem ko je v mednarodnem okolju prisotno umirjanje rasti. Rast aktivnosti v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih, ki je bila v drugi polovici leta 2018 skromna, se je v začetku leta občutneje okrepila, ugotavlja Umar.Razpoloženje v gospodarstvu od sredine lanskega leta ostaja skoraj nespremenjeno, z izjemo predelovalnih dejavnosti. "

tem segmentu se je zaupanje znova poslabšalo zaradi nižjih izvoznih naročil, upočasnitev rasti v glavnih trgovinskih Vpartnericah evrskega območja pa je vplivala na znižanje pričakovanj podjetij glede izvoza," Urad za makroekonomske RSanalize in razvoj (Umar) ugotavlja v novi številki publikacije Ekonomsko ogledalo.Rast aktivnosti v gradbeništvu in v predelovalnih dejavnostih, ki je bila v drugi polovici leta 2018 skromna, se je v začetku leta občutneje okrepila, nadaljevala se je rast prihodkov tržnih storitev in trgovine. V prvem letošnjem mesecu se je okrepila tudi rast izvoza blaga, rast izvoza storitev pa se je umirila, a ostala na visoki ravni.Glede na pričakovana gibanja v glavnih trgovinskih partnericah evrskega območja Umar v nadaljevanju leta pričakuje umirjanje rasti izvoza. Kazalniki razpoloženja in gospodarske klime v teh državah so se namreč v zadnjih mesecih zniževali, kar je med drugim vplivalo tudi na občutno znižanje napovedi mednarodnih institucij za bruto domači proizvod v evrskem območju za leto 2019. Med glavnimi dejavniki nižjih pričakovanj ostaja negotovost glede trgovinskih sporov in izhoda Združenega kraljestva iz ter vse bolj očitno umirjanje rasti kitajskega gospodarstva.EURast gospodarske aktivnosti se je odrazila tudi na trgu dela, kjer je naraščajoče povpraševanje po delovni sili prispevalo k visoki zaposlenosti in nadaljnjemu znižanju registrirano brezposelnih. Stopnja anketne brezposelnosti se je v zadnjem četrtletju lani približala predkrizni ravni. Ob vedno večjem pomanjkanju delovne sile, o kateri poročajo podjetja, se je okrepilo zaposlovanje tujcev, hitrejša je tudi rast plač. Sicer sta na medletno rast plač januarja vplivala tudi dvig minimalneplače in konec leta dogovorjeni dvig plač v javnem sektorju.Okrepljena rast plač, skupaj z rastjo socialnih transferjev, povečuje razpoložljivi dohodek in s tem ugodno vpliva na trošenje gospodinjstev. Ob povečanih sredstvih, ki so bila osnovana tudi na rasti potrošniških kreditov, so gospodinjstva okrepila predvsem nakupe nekaterih trajnih dobrin ter turističnih storitev doma in v tujini. Rast trošenja gospodinjstev vpliva tako na rast cen blaga kot tudi storitev; medletna inflacija se je zato marca nekoliko povišala, a ostaja na razmeroma nizki ravni.Presežek tekočega računa plačilne bilance ostaja visok in je v zadnjih dvanajstih mesecih do januarja predvsem posledicarasti storitvenega presežka, zlasti v menjavi transporta in neto prilivih od potovanj, ter manjšega primanjkljaja primarnih dohodkov v povezavi z nižjimi stroški financiranja zunanjega dolga in višjih neto prilivov dohodkov od dela. Po drugi stranise je na medletni ravni blagovni presežek nekoliko znižal, saj se je umiril izvoz večine ključnih proizvodov predelovalnih dejavnosti, še posebej vozil, obenem pa se je občutno povečala rast uvoza izdelkov za široko potrošnjo, še navaja Umar.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Sta.si 10.04.2019 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 520.000 Kazalo

12:53

https://www.sta.si/2625102/umar-v-zacetku-leta-ugo...

6

https://www.sta.si/2625102/umar-v-zacetku-leta-ugodne-domace-gospodarske-razmere

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Gospodarska gibanja: razmere še ugodne, je pa opazitislabšanje pri izvozuČas branja: 2 min

10.04.2019 13:39 Dopolnjeno: 10.04.2019 14:02

PETRA SOVDAT

Foto: Shutterstock

Več iz teme:

0

gospodarska klima > Urad RS za... > Mednarodni denarni sklad >

Gospodarska gibanja >

Finance.si 10.04.2019 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 147.703

14:02

https://www.finance.si/8946950/Gospodarska-gibanja... 1 / 3



14:02

https://www.finance.si/8946950/Gospodarska-gibanja...

7

https://www.finance.si/8946950/Gospodarska-gibanja-razmere-se-ugodne-je-pa-opaziti-slabsanje-pri-izvozu

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Gospodarske razmere so bile v začetku leta ugodne, v zadnjem ekonomskem ogledaluugotavlja vladni urad za markoekonomske analize (Umar) - vendar pa opozarja, daso se v predelovalnih dejavnostih razmere spet poslabšale: "Razpoloženje vgospodarstvu od sredine lanskega leta ostaja skoraj nespremenjeno, z izjemopredelovalnih dejavnosti. V tem segmentu se je zaupanje znova poslabšalo zaradinižjih izvoznih naročil, upočasnitev rasti v naših glavnih trgovinskih partnericahevrskega območja pa je vplivala na znižanje pričakovanj podjetij glede izvoza".Podatki Umarja se sicer - z izjemo inflacije in kazalnika gospodarske klime - nanašajona januar in februar.

Od napovedovalcev gospodarske rasti je sicer zadnjo napoved objavil Mednarodnidenarni sklad - več v članku Nove napovedi MDS: manj optimistično zasvetovno rast, nespremenjeno za Slovenijo.

Umar pričakuje umirjanje rasti izvoza

Poleg slabšanja razmer v predelovalnih delavnostih Umar ugotavlja, da se je spetobčutneje okrepila rast aktivnosti v gradbeništvu, ki je bila v drugi polovici leta 2018skromna, ter da prihodki iz tržnih storitev in trgovine še rastejo. V januarju se jeokrepila tudi rast izvoza blaga, rast izvoza storitev pa se je umirila, a ostala na visokiravni.

Preberite tudi:

Analiza avtomobilistov: kaj pričakovati od panoge, ki naKitajskem doživlja 15-odstotni upad prodajeIzvoz zrasel za 12,2 odstotka

"Glede na pričakovana gibanja v glavnih trgovinskih partnericah evrskega območja pase v nadaljevanju leta pričakuje umirjanje rasti izvoza. Kazalniki razpoloženja ingospodarske klime v teh državah so se namreč v zadnjih mesecih zniževali, kar je meddrugim vplivalo tudi na občutno znižanje napovedi mednarodnih institucij za BDP v


Doseg: 147.703

14:02




14:02


8


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

evrskem območju za leto 2019. Med glavnimi dejavniki nižjih pričakovanj ostajanegotovost glede trgovinskih sporov in izhoda Združenega kraljestva iz EU ter vse boljočitno umirjanje rasti kitajskega gospodarstva," sporočajo iz Umarja.

Preberite tudi:

Na zavodu vse več nezaposljivih

Kakšne so še dobre 'makronovice'? Na trgu dela se nadalje znižuje število registriranobrezposelnih, večji razpoložljivi dohodek gospodinjstev, kot posledica rasti plač insocialnih transferjev, pa ugodno vpliva na zasebno potrošnjo.

Še nekaj poudarkov iz svežega Ekonomskega ogledala, najdete tukaj.


Doseg: 147.703

14:02




14:02


9


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Zakaj je drugi tir dvakrat dražji od super hitrih evropskihželeznic? Čas branja: 7 min

10.04.2019 16:10

Kilometer hitre proge Berlin–München bi moral stati 12,4 milijonaevrov, aneksi so ga podražili na 21,9 milijona evrov. Kilometer drugegatira Divača–Koper bo stal – če verjamete v čudež, da ne bo aneksov –44,3 milijona evrov.

SIMONA TOPLAK

Foto: Tamino Petelinšek/STA

Več iz teme:

0


Doseg: 147.703

16:10

https://www.finance.si/8946949/Zakaj-je-drugi-tir-... 1 / 7



16:10

https://www.finance.si/8946949/Zakaj-je-drugi-tir-...

10

https://www.finance.si/8946949/Zakaj-je-drugi-tir-dvakrat-drazji-od-super-hitrih-evropskih-zeleznic

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Zadnja ocena stroška gradnje drugega tira Divača–Koper brez stroška financiranja je1,234 milijarde evrov za 27,1 kilometra drugega tira. Ne pozabite, na 21 kilometrihproge bo osem predorov, dva viadukta, dva mostova in ena galerija.

Denarja še ni

Tovornjakarji že plačujejo dražjo cestnino, s katero financirajo drugi tir. Tudi,denimo, Luka Koper, Petrol, železniški operaterji, Dars dobivajo dodatneobveznosti zaradi drugega tira. Pa na pravem drugem tiru ni zakopal niti enbager, se pa gradijo dostopne ceste. S tem, da denarja in zaprte finančne konstrukcijeni.

Že leta imamo ustanovljeno podjetje 2TDK, kjer politika namešča in premešča ljudi,ki seveda tudi dobivajo plače. Gradnja drugega tira se sploh še ni začela, pa jegradbeno podjetje Kolektor CPG najprej že zahtevalo aneks in dodaten denar papotem pod političnim pritiskom in grožnjo izgube posla zahteve umaknilo. Nimamoniti prvega praga drugega tira, imamo pa seveda korupcijsko Cerarjevo maketo, ki jenamesto Cerarja odnesla ministra za okolje Jureta Lebna.

Denarja za drugi tir nam niso dali Madžari, pa saj ga itak nismo hoteli. Prav ta torekpa o posojilu, ki bi nam ga morala dati EIB – 250 milijonov evrov za projekt, vreden1,2 milijarde evrov –, spet ni razpravljal odbor direktorjev EIB, razprava jepremaknjena na 16. maj. Dodajmo, da je upravni odbor EIB posojilo sicer žeodobril, na zadnji žegen pa se še čaka. Denar in njegova razdelitev jenajpomembnejša zadeva drugega tira.

Kitajske plače, koristi za ljudi in neenakost

železnice > investicija > Luka Koper > Petrol > Kolektor >

Cestno podjetje Nova... > Jure Leben > Evropska investicijska... >

Lidija Jekrič >


Doseg: 147.703

16:10




16:10


11


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Še enkrat naštejmo nekaj ekonomsko-socialnih dilem ter dilem enakosti inenakomerne razporeditve koristi ob drugem tiru.

1. V Sloveniji ni prostora za kitajske plače, govori predsednica zvezesindikatov Lidija Jekrič, najznamenitejši novi državni projekt pa je gradbeni,pri tem, da so plače v gradbeništvu tretje najnižje po sektorjih v Sloveniji, torejtretje najbolj »kitajske«. Dobili bomo obljubljenih – in neverjetnih – devet tisoč»kitajskih delovnih mest«.

2. Neenakomerno razporejene koristi. Drugi tir bo seveda pripomogel hgospodarski rasti, se bodo pa koristi neenakomerno in neenako razporedile.Socialna in poslovna neenakost se bosta povečali. Z gradnjo drugega tira bodoimeli največje koristi lastniki gradbenih podjetij, delavci so pač »kitajsko«plačani. Koristi se bodo, če zanemarimo svetovne napovedi, da se bo tovornipromet itak zmanjševal, potem razporedile med logiste in druge dejavnosti.Nikakor pa koristi ne bodo za »vse« ljudi, tako kot so koristne, denimo, ceste alipa neslavni TEŠ 6, ki vsaj dela elektriko. Tako nekdanja vlada MiraCerarja kot sedanja vlada Marjana Šarca sicer poudarjata, da analize jasnokažejo, da so koristi drugega tira večje od cene.

3. Kaj bi ljudem bolj koristilo, kaj bi pomenilo bolj enakopravnoporazdelitev – gradbeniki pa bi tudi dobili posel, zraslo bi gospodarstvo, dobilibi delovna mesta, povečala bi se učinkovitost – hitri potniški vlak in hitra progaLjubljana–Maribor ali drugi tir Divača–Koper za prevoz tovora? Kaj bi boljkoristilo ljudem – razširitev obvoznice okoli Ljubljane? Razširitev ceste doKopra? Infrastruktura – cestna ali železniška – se med drugim gradi zato, da sepoveča učinkovitost gospodarstva, da se poveča in pospeši mobilnost posla inljudi, koristi dobre infrastrukture niso le poslovne, ampak tudi socialne,varnostne, zdravstvene. Pri gradnji železniške infrastrukture in oceni ekonomskeučinkovitosti je tako pomemben dejavnik cena na prihranjeno minuto – za poselin za ljudi. Drugi tir, poenostavljeno povedano, ni projekt za navadne ljudi.»Socialnega« dobička oziroma socialnih koristi za širši srednji razred Slovencevje od drugega tira malo.


Doseg: 147.703

16:10




16:10


12


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

4. Korupcija pri drugem tiru je velik družbeni minus. Maketa je tipičenznak in sum, da se tudi ta državni infrastrukturni projekt dela ne za enakomernorazporejeno blaginjo državljanov, ampak za koristi posameznih interesov – tudiza domnevno financiranje strank. Skozi bančno sanacijo se je velik delslovenskega gospodarstva prestrukturiral, tako finančno kot po stanju duha.Gradbeništvo se je po naši oceni vzpostavilo nazaj takšno, kot je bilo, le da zdajni Zidarja, metode dela pa so enake. Niso krivi samo lastniki, direktorjigradbenikov. To je tudi zato, ker to omogoča sistem javnega naročanja in porabedržavnega denarja.

Po koliko so hitre železnice po Evropi in po koliko je tovornidrugi tir pri nas

Z ekonomsko učinkovitostjo, z izračuni o ceni in koristnosti za posel in ljudi, osocialnih komponentah železnic, povečevanju ali zmanjševanju enakosti skoziinfrastrukturne projekte, o povečevanju kakovosti življenja z infrastrukturo, pa zaneksi, s podražitvami in korupcijo seveda nimamo težav le v Sloveniji.

Lani je Evropsko računsko sodišče izdelalo posebno revizijo in primerjaloveč evropskih projektov gradenj hitrih železnic. Ocenjujemo, da so ugotovitvepomembne tudi za širšo sliko ob gradnji drugega tira, kljub nekaterim pomembnimrazlikam.

1. Gradnja prog po različnem terenu je različno draga. Predori in galerije so sevedadražji od prog po ravninskih delih: osem predorov, dva viadukta, dva mostova inena galerija na 21 kilometrov drugega tira pač ne more biti poceni.

2. Razlika v ceni je, če že obstaja proga, pa se le nadgradi, ali pa se proga gradipovsem na novo.

3. Hitre proge za hitre potniške vlake so pričakovano cenejše od prog za tovornevlake, tovorni vlaki so težji od potniških, teža je večja »ovira« za nizko ceno odhitrosti, teža, skratka, progo bolj podraži kot hitrost. Nakloni in nagibi težkihtovornih vlakov so velika obremenitev, za tovorne proge pa je navadno potrebnotudi več zemlje, kar pomeni več odkupov. Velika razlika v ceni je, če gradite hitropotniško progo, ki omogoča hitrosti 350 kilometrov na uro ali pa 250 kilometrov


Doseg: 147.703

16:10




16:10


13


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

na uro, in po drugi strani, razlika je, če progo gradite za tovorni ali potniškipromet.

4. Kljub temu je v poročilu ugotovljeno, da bi smele biti proge, kjer potekata hitripotniški promet in tovorni promet hkrati, le od pet do 13 odstotkov dražje odtistih, kjer je le potniški promet pri hirosti 250 kilometrov na uro.

Berlin–München vs. drugi tir

Poglejmo zdaj primerjave. Hitra proga Berlin–München je dolga 671 kilometrov. Imaveč kot 20 predorov in skoraj 30 mostov. Sprva predvidena cena je bila dobrih osemmilijard evrov, končna cena je presegla 14 milijard evrov, podražitev je bila 76-odstotna. Sprva bi moral kilometer stati 12,4 milijona evrov, na koncu je stal skoraj 22milijonov evrov. Hitra proga je ljudem prihranila 140 minut potovalnega časa, včasihje pot trajala šest ur, danes traja slabe štiri ure. Cena proge na prihranjeno minuto jeslabih 105 milijonov evrov.

V tabeli boste videli še več podatkov o tem, koliko so stali kilometri posameznih prog,koliko so se podražile, pa tudi, zakaj so Italijani tako razjarjeni, da so njihove progedražje od povprečja. Najbolj se je v primerjavi z začetno predvideno vrednostjopodražila proga Stuttgart–München, in sicer za več kot 600 odstotkov, ta proga imatudi najdražji kilometer glede na prihranjeno minuto. Dragi so tudi Italijani,povprečna cena kilometra hitre proge po Evropi pa je 25 milijonov evrov.

Kolikšna bo končna cena drugega tira Divača–Koper in koliko se bo ta podražil, jenemogoče napovedati. Za zdaj vemo, da je predvidena cena 1,2 milijarde evrov za 27,1kilometra. To je 44,3 milijona evrov na kilometer. Proga bo imela osem predorov, dvaviadukta, dva mostova in eno galerijo. Cena drugega tira na kilometer je torej dvakratvišja kot cena hitre proge Berlin–München. Dodajmo še podatek Slovenskihželeznic, da nove dvotirne elektrificirane železniške proge v Sloveniji v zadnjem časugradimo za okoli deset milijonov evrov na kilometer.

Pravljično drag je projekt železniškega predora Brenner. Sprva bi moral biti končanleta 2016, zdaj se letnica premika za deset let naprej. Potniški vlaki bi lahko skozenj


Doseg: 147.703

16:10




16:10


14


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

vozili s hitrostjo 250 kilometrov na uro, tovorni pa 160 kilometrov na uro.Zaokrožujmo: za 60 kilometrov bo cena devet milijard evrov, kar je 150 milijonovevrov za kilometer. Projekt se je podražil za 46 odstotkov. Ob tem evropski revizorjiopozarjajo na napovedi, da bo tovorni promet upadel, vse to pa močno zmanjšujekoristi predora za ceno, ki bo odšteta.

Glavne ugotovitve evropskih revizorjev

Še enkrat, Evropsko računsko sodišče je revidiralo projekte hitrih železnic, pa vendarso opozorila pomembna tudi splošno za infrastrukturne projekte in tudi za drugi tir.

1. Podražitve in zamude niso izjema, ampak pravilo. Evropski revizorjiugotavljajo, da je to pravilo veliko breme za nacionalne proračune. Ni projekta,ki so ga preverjali in se ne bi podražil. Podražitve pa se začnejo pri 26 odstotkih,kar je skoraj najnižje, do več kot dvakratnih končnih cen od načrtovanih. Tudizamude lahko znesejo do več kot deset let.

2. Države se za projekte odločajo politično, in ne racionalno. Pomembnaugotovitev je, da bi morale države narediti boljše in bolj verodostojne analizestroškov in koristi projektov. Če poenostavimo, države se politično odločijo»delali bomo projekt« in potem naredijo analizo, ki ta projekt upraviči.Marsikateremu podatku iz projektov se ne da verjeti, resnične koristi sovelikokrat pomembno manjše od predvidenih. Projekti se v resnici ne splačajo pocenah, po katerih so narejeni.

3. Megalomanija pred koristnostjo. Evropski revizorji opozarjajo na razliko vceni med progo, ki omogoča hitrosti do 350 kilometrov, in tisto, ki jih omogočado 250 na uro. Večina vlakov zaradi različnih razlogov ne dosega hitrosti, zakatere je proga namenjena, to pa pomeni, da bi se dalo enake rezultate doseči zveliko manj denarja. Države nepravilno ocenjujejo, kaj zares potrebujejo. Nimehanizmov, kako bi megalomanijo politikov učinkovito preprečili.

4. Negospodarna poraba evropskega denarja. Evropa in njene institucijedajo za projekt toliko, kolikor dajo, evropski denar ima večinoma kapice, neglede na to, koliko se projekt v resnici podraži. Podražitev morajo pogoltniti


Doseg: 147.703

16:10




16:10


15


Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

nacionalni proračuni. Pa vendar evropski revizorji opozarjajo na veliko vprašanjegospodarnosti porabe evropskega denarja pri hitrih progah.

5. Delati in financirati samo tisto, kar se splača. Vodilo in priporočilo zanaprej je, da se denar – evropski in nacionalni – daje le za tiste projekte, ki sozares ekonomsko učinkoviti, ki povečujejo konkurenco, ki pocenijo življenjeljudi, ki dajo rezultate. Projekte bi bilo treba ocenjevati tudi po njihovi gradnji inzačetku uporabe, da bi se videlo, koliko koristi res prinašajo v skladu z načrti alipa koliko jih ne. In tudi od tega bi bil lahko odvisen del pozneje izplačanihbonusov.


Doseg: 147.703

16:10




16:10


16


UmarNa začetku leta ugodnedomače gospodarskerazmere

Slovenija na začetku letabeleži ugodne domače

gospodarske razmere in rast

dohodkov ter trošenja go-spodinjstev, medtem ko je vmednarodnem okolju pri-sotno umirjanje rasti. Rast

aktivnosti v gradbeništvu in

predelovalnih dejavnostih,

ki je bila v drugi polovicileta 2018 skromna, se je nazačetku leta občutneje okre-

pila, ugotavlja Umar, kjer je

Maja Bednaš vršilka dolžno-sti direktorja. STA

JL

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 11.04.2019 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 9

Površina: 44 cm2 1 / 1

Delo 11.04.2019 ČetrtekDržava: Slovenija


Stran: 9

Površina: 44 cm2

17

Radio Slovenija 1, Radijski dnevnik - 19:19 10.04.2019 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 125.000

Trajanje: 03:00

1 / 1

Odpornost stavb in infrastrukture 1, 10.04.2019, 19:19RADIO SLOVENIJA RADIJSKI DNEVNIK,

(voditeljica): V Ljubljani se končuje svetovni gradbeni forum, na katerem je približno 700 TATJANA POPOVIČstrokovnjakov iz več kot 50 držav iskalo rešitve za aktualne izzive gradbeništva. To je namreč ena od ključnih gospodarskih panog, ki se srečuje s številnimi spremembami. Njegov razvoj pa mora biti predvsem vzdržen je bilo slišati na forumu na katerem so v ospredje postavili predvsem trajnostno graditev in trajnostni razvoj.

(novinar): Tematika letošnjega foruma Odpornost stavb in infrastrukture sledi potrebam družbe v svetovnemJURE ČEPINmerilu, gradbeništvo in tehnologija sta v zadnjih 150 letih spremenila svet v katerem živimo in prispevala k daljši življenjskidobi ter boljši kakovosti življenja. Je prepričana predsednica svetovne zveze inženirskih organizacij Marlene Kanga.

Inženirji so srce trajnostnega razvoja saj s svojim znanjem implementirajo rešitve, ki jih svet nujno MARLENE KANGA:potrebuje. Z njihovo pomočjo bomo učinkoviteje upravljali z viri in zaščitili osnovne dobrine, kot sta voda in energija.

(novinar): Tudi pri Unescu pozdravljajo 6 trajnostnih ciljev, ki jim sledi forum in od inženirjev terjajo iskanje JURE ČEPINnovih poti in rešitev za izzive moderne dobe. Ana Luisa Masso Tomson direktorica regionalne pisarne za znanost in kulturo izpostavlja predvsem trajnostno prometno infrastrukturo, energetsko učinkovite zgradbe in zagotavljanje enakomerne razvitosti sveta. Unescov cilj je trajnostna prihodnost za vse. za dosego tega cilja pa morajo vsi deležniki delovati skupaj, ključnega pomena je, da trajnostno gradnjo spremlja tudi trajnostna naravnanost ljudi.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Radijski dnevnik - 19:19 10.04.2019 SredaDržava: Slovenija


Trajanje: 03:00

18

Radio Slovenija 1, Program A 1 - 14:02 09.04.2019 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 125.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Pomen odpornosti stavb in infrastrukture 1, 09.04.2019, 14:02RADIO SLOVENIJA PROGRAM A1,

Približno 700 strokovnjakov iz 51 držav je na Svetovnem gradbenem forumu, ki se je začel danes v ljubljanskem Cankarjevem domu, začelo razpravo o pomenu odpornosti stavb in infrastrukture. Forum po besedah predsednika Inženirske zbornice Črtomirja Remca obravnava trajnostne cilje Unesca in podpira trajnostno gradnjo, da bi bila ta dostopna vsem.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Program A 1 - 14:02 09.04.2019 TorekDržava: Slovenija


Trajanje: 01:00

19

Radio Slovenija 1, Druga jutranja kronika - 07:13 09.04.2019 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 125.000

Trajanje: 02:00

1 / 1

Odprtje svetovnega gradbenega foruma 1, 9.4.2019, 7:13RA SLOVENIJA DRUGA JUTRANJA KRONIKA,

V Ljubljani bo dopoldne uradno odprtje svetovnega gradbenega foruma, ki združuje več kot 700 prijavljenih VODITELJ:projektantov, izvajalcev, vlagateljev, upravnikov, profesorjev in študentov z vsega sveta. Naslove foruma je odpornost stavb in infrastrukture. Razdeljen pa je na 6 tematskih sklopov, ki se upirajo na cilje trajnostnega razvoja, od inženirjev pa zahtevajo razvijanje ter zagotavljanje rešitev za izzive današnjega časa. Prispevek Jureta Čepina.

(novinar): Gradbeništvo ima v Sloveniji dolgo tradicijo, v letošnjem letu pa panoga obeležuje dve pomembniJURE ČEPINobletnici: stoletnico inženirske zbornice in stoletnico Univerze v Ljubljani. Ob tej priložnosti so svetovna inženirska federacija in drugi mednarodni partnerji Sloveniji zaupali organizacijo foruma, ki sledi ciljem trajnostnega razvoja Združenih narodov. Predsednik Inženirske zbornice Črtomir Remec.

(predsednik Inženirske zbornice): Imamo tokrat priložnost, da z novimi tehnologijami, ki so nam zdaj ČRTOMIR REMECna voljo in pa z novimi oblikami, to se pravi vodenja projektov, managmenta, win-tehnologije, potem upravljanje s premoženjem in s stavbami, vse to nam zdaj omogoča, da bomo v bodoče lahko dosegli te cilje.

(novinar): Temu je prilagojen tudi tridnevni program, razdeljen na šest tematskih sklopov, in sicer energijo v JURE ČEPIN21. stoletju, gradbeništvo 4.0, kulturna dediščina v digitalnem svetu, obvladovanje tveganj naravnih nesreč, večje nezmogljivosti inženirstva in digitalno inženirstvo grajenega okolja. Ob tem bo izšla tudi tako imenovana Ljubljanska deklaracija z vizijo razvoja gradbenega sektorja do leta 2030, dodaja dekan gradbene fakultete Matjaž Mikož.

(dekan gradbene fakultete): Pripravili smo v bistvu besedilo, ki je kompaktno na dveh straneh, ki govori, MATJAŽ MIKOŽkakšne odgovore ima forum na teh šestih tematskih področjih v naslednjih recimo 20. letih, kar se tiče torej in energije, digitalizacije.

(novinar): Gradbena in inženirska stroka v forumu vidita priložnost za izmenjavo izkušenj in znanja ter za JURE ČEPINpovečanje ugleda Slovenije v mednarodnem inženirskem okolju.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Slovenija 1, Druga jutranja kronika - 07:13 09.04.2019 TorekDržava: Slovenija


Trajanje: 02:00

20

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Natisni

Vpisano: 10.4.2019 16:06:47

Finančna uprava RS vedno bolj uspešna pri preprečevanju dela inzaposlovanja na črno

Rubrika: Ne spreglejte TweetFURS bo velik del nadzornih aktivnosti tudi v prihodnje namenil boju proti sivi ekonomiji, saj sta delo inzaposlovanje na črno prepovedana.Finančna uprava RS je lani izvedla 12.754 nadzorov na področju dela in zaposlovanja na črno, kar je45 odstotkov več kot leta 2017. Povečuje se tudi delež ugotovljenih nepravilnosti, kar kaže na dobronačrtovanje ciljno usmerjenih nadzorov in njihovo učinkovito izvedbo.Eno izmed pomembnih področij v boju proti sivi ekonomiji je prav preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ki muFinančna uprava RS, kot nadzorni organ po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), namenjavelik del aktivnosti, tako preventivnih kot tudi restriktivnih.Ugotovitve: več kršitev, več prekrškov, več globV letu 2018 je znašal delež nadzorov z ugotovljenimi kršitvami 18,5 %, v okviru katerih je bilo ugotovljenih 2.976različnih kršitev predpisov, kar je 49 % več kot v letu 2017. Število vodenih prekrškovnih postopkov se iz leta v letopovečuje; tako je bilo v letu 2018 vodenih zaskoraj 25 % več prekrškovnih postopkov kot v letu 2017. Posledično je bilglede na leto 2017 za 22 % višji tudi znesek izrečenih glob, ki je znašal 5.957.900 evrov. To je kar dvakrat več kot v letu2016. V prekrškovnih postopkih je bilo izrečenih tudi 605 opominov in podanih 10 obdolžilnih predlogov.V postopku nadzora dela in zaposlovanja na črno je bilo v letu 2018 izdanih 800 prepovednih odločb za delo oz.zaposlovanje na črno, pri čemer je potrebno izpostaviti, da se odločba ne izda, če zavezanec nepravilnosti odpravi šepred izdajo odločbe o prepovedi.Tudi 11 kazenskih ovadbV okviru nadzorov po ZPDZC-1 je bilo opravljenih največ nadzorov na področju zaposlovanja na črno, za kar sopredpisane visoke globe. V letu 2018 je na tem področju znašal delež nadzorov s kršitvami 14 %, posledično pa senajvečji delež izrečenih glob (86 %) nanaša na kršitve iz naslova zaposlovanja na črno. Zaradi zaposlovanja na črno jebilo izrečenih glob v skupnem znesku 5.145.300 evrov. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja zaposlovanja na črno po199. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je bilo podanih tudi 11 kazenskih ovadb.Najpogosteje nadzirane dejavnosti so bile gradbeništvo, gostinstvo, cestni promet, trgovine.Pomemben vir podatkov za izvedbo nadzora so podatki, s katerimi razpolaga Finančna uprava RS oz. jih pridobiva naosnovi zakonskih pooblastil (npr. podatki iz davčnih blagajn, zahteve za posredovanje podatkov od različnih poslovnihsubjektov), prejete prijave, izvedeni oglasi v različnih medijih.Prisotnost na terenu: 24/7/365Finančna uprava RS preprečevanju dela in zaposlovanja na črno namenja velik del aktivnosti. Zaradi specifikedelovnega časa mobilnih oddelkov, Finančna uprava RS zagotavlja stalno prisotnost na terenu, tako tudi v večernemčasu ali dela prostih dneh, ko se opravlja največ dela na črno.Tovrstni nadzor oz. prisotnost pooblaščenih oseb na terenu ima pomemben preventivni učinek in vpliva na višjo ravenprostovoljnega izpolnjevanja obveznosti. Finančna uprava RS veliko pozornost namenja tudi obveščanju javnosti onapovedanih aktivnostih ter preventivnim dejavnostim z namenom vzpodbujanja prostovoljnega in pravočasnegaizpolnjevanja davčnih obveznosti.Sodelovanje z drugimi organiV nadzorih Finančna uprava RS sodeluje tudi z drugimi nadzornimi organi in sicer so bili tako, primeroma navajamo,posebej obravnavani sobodajalci, tuji delodajalci, ki izvajajo čezmejne storitve v RS z napotenimi delavci, taksidejavnost, prodajalci sadja in zelenjave na stojnicah. Nadzori so bili izvedeni tudi na področju preprečevanjaizkoriščanja delavcev (trgovina z ljudmi).V skladu z različno zakonodajno podlago Finančna uprava RS obvešča druge organe, kot so Ministrstvo za javnoupravo, Vrhovno sodišče RS, AJPES, Notarska zbornica Slovenije, Zavod RS za zaposlovanje in Zavod za zdravstvenozavarovanje Slovenije, o kršiteljih, pri katerih je s pravnomočno prekrškovno odločbo ugotovljen prekršek v zvezi zdelom in zaposlovanjem na črno. Omenjeni organi podatek o pravnomočno ugotovljeni kršitvi s področja dela in

Racunovodja.com 10.04.2019 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 76.466

16:08

https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1064... 1 / 2



16:08

https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1064...

21

https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=10643/Financna_uprava_RS_vedno_bolj_uspesna_pri_preprecevanju_dela_in_zaposlovanja_na_crno

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

zaposlovanja na črno vključijo v postopke, katere vodijo v skladu s svojimi pristojnostmi (kršitelji so tako npr. izločeni izpostopkov javnega naročanja ali izgubijo oziroma se jim omeji pravica do javnih sredstev, onemogočeno jim jezaposlovanje tujcev, omejeni so pri ustanavljanju gospodarskih družb).Osnovni namen inšpekcij nikakor ni kaznovanje in izrekanje glob, temveč prispevek k urejenosti področja, zlastisocialnih in delovnih pravic zaposlenih, varnosti in zdravja ter urejenosti trga (preprečevanje nelojalne konkurence) inzaščiti pravic potrošnikov. Pomembno je, da se vsi zavedamo posledic dela in zaposlovanja na črno, predvsemposamezniki, ki v primerih, ko plačajo blago ali storitev pri izvajalcu, ki dela na črno ali pa se »zaposlijo« na črno, nisoustrezno zavarovani in zaščiteni.Vir, več: FURS


Doseg: 76.466

16:08




16:08


22

https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=10643/Financna_uprava_RS_vedno_bolj_uspesna_pri_preprecevanju_dela_in_zaposlovanja_na_crno

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Natisni

Vpisano: 10.4.2019 16:06:47


Rubrika: Ne spreglejte TweetFURS bo velik del nadzornih aktivnosti tudi v prihodnje namenil boju proti sivi ekonomiji, saj sta delo inzaposlovanje na črno prepovedana.Finančna uprava RS je lani izvedla 12.754 nadzorov na področju dela in zaposlovanja na črno, kar je45 odstotkov več kot leta 2017. Povečuje se tudi delež ugotovljenih nepravilnosti, kar kaže na dobronačrtovanje ciljno usmerjenih nadzorov in njihovo učinkovito izvedbo.Eno izmed pomembnih področij v boju proti sivi ekonomiji je prav preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ki muFinančna uprava RS, kot nadzorni organ po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), namenjavelik del aktivnosti, tako preventivnih kot tudi restriktivnih.Ugotovitve: več kršitev, več prekrškov, več globV letu 2018 je znašal delež nadzorov z ugotovljenimi kršitvami 18,5 %, v okviru katerih je bilo ugotovljenih 2.976različnih kršitev predpisov, kar je 49 % več kot v letu 2017. Število vodenih prekrškovnih postopkov se iz leta v letopovečuje; tako je bilo v letu 2018 vodenih zaskoraj 25 % več prekrškovnih postopkov kot v letu 2017. Posledično je bilglede na leto 2017 za 22 % višji tudi znesek izrečenih glob, ki je znašal 5.957.900 evrov. To je kar dvakrat več kot v letu2016. V prekrškovnih postopkih je bilo izrečenih tudi 605 opominov in podanih 10 obdolžilnih predlogov.V postopku nadzora dela in zaposlovanja na črno je bilo v letu 2018 izdanih 800 prepovednih odločb za delo oz.zaposlovanje na črno, pri čemer je potrebno izpostaviti, da se odločba ne izda, če zavezanec nepravilnosti odpravi šepred izdajo odločbe o prepovedi.Tudi 11 kazenskih ovadbV okviru nadzorov po ZPDZC-1 je bilo opravljenih največ nadzorov na področju zaposlovanja na črno, za kar sopredpisane visoke globe. V letu 2018 je na tem področju znašal delež nadzorov s kršitvami 14 %, posledično pa senajvečji delež izrečenih glob (86 %) nanaša na kršitve iz naslova zaposlovanja na črno. Zaradi zaposlovanja na črno jebilo izrečenih glob v skupnem znesku 5.145.300 evrov. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja zaposlovanja na črno po199. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je bilo podanih tudi 11 kazenskih ovadb.Najpogosteje nadzirane dejavnosti so bile gradbeništvo, gostinstvo, cestni promet, trgovine.Pomemben vir podatkov za izvedbo nadzora so podatki, s katerimi razpolaga Finančna uprava RS oz. jih pridobiva naosnovi zakonskih pooblastil (npr. podatki iz davčnih blagajn, zahteve za posredovanje podatkov od različnih poslovnihsubjektov), prejete prijave, izvedeni oglasi v različnih medijih.Prisotnost na terenu: 24/7/365Finančna uprava RS preprečevanju dela in zaposlovanja na črno namenja velik del aktivnosti. Zaradi specifikedelovnega časa mobilnih oddelkov, Finančna uprava RS zagotavlja stalno prisotnost na terenu, tako tudi v večernemčasu ali dela prostih dneh, ko se opravlja največ dela na črno.Tovrstni nadzor oz. prisotnost pooblaščenih oseb na terenu ima pomemben preventivni učinek in vpliva na višjo ravenprostovoljnega izpolnjevanja obveznosti. Finančna uprava RS veliko pozornost namenja tudi obveščanju javnosti onapovedanih aktivnostih ter preventivnim dejavnostim z namenom vzpodbujanja prostovoljnega in pravočasnegaizpolnjevanja davčnih obveznosti.Sodelovanje z drugimi organiV nadzorih Finančna uprava RS sodeluje tudi z drugimi nadzornimi organi in sicer so bili tako, primeroma navajamo,posebej obravnavani sobodajalci, tuji delodajalci, ki izvajajo čezmejne storitve v RS z napotenimi delavci, taksidejavnost, prodajalci sadja in zelenjave na stojnicah. Nadzori so bili izvedeni tudi na področju preprečevanjaizkoriščanja delavcev (trgovina z ljudmi).V skladu z različno zakonodajno podlago Finančna uprava RS obvešča druge organe, kot so Ministrstvo za javnoupravo, Vrhovno sodišče RS, AJPES, Notarska zbornica Slovenije, Zavod RS za zaposlovanje in Zavod za zdravstvenozavarovanje Slovenije, o kršiteljih, pri katerih je s pravnomočno prekrškovno odločbo ugotovljen prekršek v zvezi z


Doseg: 76.466

16:17




16:17


23

https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=10643

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

delom in zaposlovanjem na črno. Omenjeni organi podatek o pravnomočno ugotovljeni kršitvi s področja dela inzaposlovanja na črno vključijo v postopke, katere vodijo v skladu s svojimi pristojnostmi (kršitelji so tako npr. izločeni izpostopkov javnega naročanja ali izgubijo oziroma se jim omeji pravica do javnih sredstev, onemogočeno jim jezaposlovanje tujcev, omejeni so pri ustanavljanju gospodarskih družb).Osnovni namen inšpekcij nikakor ni kaznovanje in izrekanje glob, temveč prispevek k urejenosti področja, zlastisocialnih in delovnih pravic zaposlenih, varnosti in zdravja ter urejenosti trga (preprečevanje nelojalne konkurence) inzaščiti pravic potrošnikov. Pomembno je, da se vsi zavedamo posledic dela in zaposlovanja na črno, predvsemposamezniki, ki v primerih, ko plačajo blago ali storitev pri izvajalcu, ki dela na črno ali pa se »zaposlijo« na črno, nisoustrezno zavarovani in zaščiteni.Vir, več: FURS


Doseg: 76.466

16:17




16:17


24

https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=10643

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Natisni

Vpisano: 10.4.2019 16:06:47


Rubrika: Ne spreglejte TweetFURS bo velik del nadzornih aktivnosti tudi v prihodnje namenil boju proti sivi ekonomiji, saj sta delo inzaposlovanje na črno prepovedana.Finančna uprava RS je lani izvedla 12.754 nadzorov na področju dela in zaposlovanja na črno, kar je45 odstotkov več kot leta 2017. Povečuje se tudi delež ugotovljenih nepravilnosti, kar kaže na dobronačrtovanje ciljno usmerjenih nadzorov in njihovo učinkovito izvedbo.Eno izmed pomembnih področij v boju proti sivi ekonomiji je prav preprečevanje dela in zaposlovanja na črno, ki muFinančna uprava RS, kot nadzorni organ po Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (ZPDZC-1), namenjavelik del aktivnosti, tako preventivnih kot tudi restriktivnih.Ugotovitve: več kršitev, več prekrškov, več globV letu 2018 je znašal delež nadzorov z ugotovljenimi kršitvami 18,5 %, v okviru katerih je bilo ugotovljenih 2.976različnih kršitev predpisov, kar je 49 % več kot v letu 2017. Število vodenih prekrškovnih postopkov se iz leta v letopovečuje; tako je bilo v letu 2018 vodenih zaskoraj 25 % več prekrškovnih postopkov kot v letu 2017. Posledično je bilglede na leto 2017 za 22 % višji tudi znesek izrečenih glob, ki je znašal 5.957.900 evrov. To je kar dvakrat več kot v letu2016. V prekrškovnih postopkih je bilo izrečenih tudi 605 opominov in podanih 10 obdolžilnih predlogov.V postopku nadzora dela in zaposlovanja na črno je bilo v letu 2018 izdanih 800 prepovednih odločb za delo oz.zaposlovanje na črno, pri čemer je potrebno izpostaviti, da se odločba ne izda, če zavezanec nepravilnosti odpravi šepred izdajo odločbe o prepovedi.Tudi 11 kazenskih ovadbV okviru nadzorov po ZPDZC-1 je bilo opravljenih največ nadzorov na področju zaposlovanja na črno, za kar sopredpisane visoke globe. V letu 2018 je na tem področju znašal delež nadzorov s kršitvami 14 %, posledično pa senajvečji delež izrečenih glob (86 %) nanaša na kršitve iz naslova zaposlovanja na črno. Zaradi zaposlovanja na črno jebilo izrečenih glob v skupnem znesku 5.145.300 evrov. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja zaposlovanja na črno po199. členu Kazenskega zakonika (KZ-1) je bilo podanih tudi 11 kazenskih ovadb.Najpogosteje nadzirane dejavnosti so bile gradbeništvo, gostinstvo, cestni promet, trgovine.Pomemben vir podatkov za izvedbo nadzora so podatki, s katerimi razpolaga Finančna uprava RS oz. jih pridobiva naosnovi zakonskih pooblastil (npr. podatki iz davčnih blagajn, zahteve za posredovanje podatkov od različnih poslovnihsubjektov), prejete prijave, izvedeni oglasi v različnih medijih.Prisotnost na terenu: 24/7/365Finančna uprava RS preprečevanju dela in zaposlovanja na črno namenja velik del aktivnosti. Zaradi specifikedelovnega časa mobilnih oddelkov, Finančna uprava RS zagotavlja stalno prisotnost na terenu, tako tudi v večernemčasu ali dela prostih dneh, ko se opravlja največ dela na črno.Tovrstni nadzor oz. prisotnost pooblaščenih oseb na terenu ima pomemben preventivni učinek in vpliva na višjo ravenprostovoljnega izpolnjevanja obveznosti. Finančna uprava RS veliko pozornost namenja tudi obveščanju javnosti onapovedanih aktivnostih ter preventivnim dejavnostim z namenom vzpodbujanja prostovoljnega in pravočasnegaizpolnjevanja davčnih obveznosti.Sodelovanje z drugimi organiV nadzorih Finančna uprava RS sodeluje tudi z drugimi nadzornimi organi in sicer so bili tako, primeroma navajamo,posebej obravnavani sobodajalci, tuji delodajalci, ki izvajajo čezmejne storitve v RS z napotenimi delavci, taksidejavnost, prodajalci sadja in zelenjave na stojnicah. Nadzori so bili izvedeni tudi na področju preprečevanjaizkoriščanja delavcev (trgovina z ljudmi).V skladu z različno zakonodajno podlago Finančna uprava RS obvešča druge organe, kot so Ministrstvo za javnoupravo, Vrhovno sodišče RS, AJPES, Notarska zbornica Slovenije, Zavod RS za zaposlovanje in Zavod za zdravstvenozavarovanje Slovenije, o kršiteljih, pri katerih je s pravnomočno prekrškovno odločbo ugotovljen prekršek v zvezi zdelom in zaposlovanjem na črno. Omenjeni organi podatek o pravnomočno ugotovljeni kršitvi s področja dela in


Doseg: 76.466

16:08




16:08


25

https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=10643/Financna_uprava_RS_vedno_bolj_uspesna_pri_preprecevanju_dela_in_zaposlovanja_na__

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

zaposlovanja na črno vključijo v postopke, katere vodijo v skladu s svojimi pristojnostmi (kršitelji so tako npr. izločeni izpostopkov javnega naročanja ali izgubijo oziroma se jim omeji pravica do javnih sredstev, onemogočeno jim jezaposlovanje tujcev, omejeni so pri ustanavljanju gospodarskih družb).Osnovni namen inšpekcij nikakor ni kaznovanje in izrekanje glob, temveč prispevek k urejenosti področja, zlastisocialnih in delovnih pravic zaposlenih, varnosti in zdravja ter urejenosti trga (preprečevanje nelojalne konkurence) inzaščiti pravic potrošnikov. Pomembno je, da se vsi zavedamo posledic dela in zaposlovanja na črno, predvsemposamezniki, ki v primerih, ko plačajo blago ali storitev pri izvajalcu, ki dela na črno ali pa se »zaposlijo« na črno, nisoustrezno zavarovani in zaščiteni.Vir, več: FURS


Doseg: 76.466

16:08




16:08


26

https://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=10643/Financna_uprava_RS_vedno_bolj_uspesna_pri_preprecevanju_dela_in_zaposlovanja_na__

Gospodarskagibanja:razmere šeugodne, jepa opazitislabšanje priizvozu

Q PETRA [email protected]

Gospodarske razmere so

bile v začetku leta ugo-

dne, v zadnjem Ekonom-skem ogledalu ugotavljavladni urad za makroeko-nomske analize (Umar) -vendar pa opozarja, da so

se v predelovalnih dejav-

nostih razmere spet pos-

labšale: »Razpoloženje vgospodarstvu od sredinelanskega leta ostaja skoraj

nespremenjeno, z izjemo

predelovalnih dejavnosti.V tem segmentu seje za-

upanje znova poslabšalo

zaradi nižjih izvoznih na-

ročil, upočasnitev rasti v

naših glavnih trgovinskih

partnericah evrskega ob-

močja pa je vplivala na

znižanje pričakovanj pod-jetij glede izvoza.« Podat-

ki Umarja se sicer - z iz-

jemo inflacije in kazalni-ka gospodarske klime -nanašajo na januar in fe-bruar.

Umar pričakuje umirjanje

rasti izvozaPoleg slabšanja razmer v

predelovalnih delavnostihUmar ugotavlja, da seje spet

občutneje okrepila rast ak-tivnosti v gradbeništvu, ki

je bila v drugi polovici le-

ta 2018 skromna, ter da pri-hodki iz tržnih storitev in tr-

govine še rastejo. V januarjuse je okrepila tudi rast izvo-za blaga, rast izvoza storitevpa se je umirila, a ostala na

visoki ravni.»Glede na pričakovana gi-

banja v glavnih trgovinskihpartnericah evrskega obmo-

čja pa se v nadaljevanju leta

pričakuje umirjanje rasti iz-voza. Kazalniki razpolože-nja in gospodarske klime vteh državah so se namreč v

zadnjih mesecih zniževali,kar je med drugim vpliva-lo tudi na občutno znižanjenapovedi mednarodnih in-

stitucij za BDP na evrskem

območju za leto 2019. Med

glavnimi dejavniki nižjihpričakovanj ostaja negoto-

vost glede trgovinskih spo-

rov in izhoda Združenegakraljestva iz EU ter vse boljočitno umirjanje rasti kitaj-skega gospodarstva,« sporo-čajo iz Umarja.

Kakšne so še dobre »mak-ronovice«? Na trgu dela se

nadalje znižuje število regi-strirano brezposelnih, večjirazpoložljivi dohodek gospo-dinjstev kot posledica rasti

plač in socialnih transferjev

pa ugodno vpliva na zaseb-no porabo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Finance 11.04.2019 ČetrtekDržava: Slovenija

Doseg: 55.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 351 cm2

27

Gospodarska gibanja v začetku leta 2019

indeksirano

160 /

40 *N? � � � .'O' 'V 5 'V 5 � 'V

5 � � � � N� 5 N? 5

#■ «£' K&' ■#" � <�N & /' � <f /' /' **' <*Č>'■#" <�N #• /• />' <f

# Izvoz blaga # Industrijska proizvodnja predelovalnih dejavnosti

# Vrednost opravljenih del v gradbeništvu # Prihodek v trgovini v trgovini

0 Storitveni prihodek (nominalno)

Vir: Surs, preračuni UmarjaOp.: desezoniran realni indeks 2010 = 100.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 55.000

Stran: 5




Stran: 5

Površina: 351 cm2

28

Zakaj jedrugi tir dvakrat i

super hitrih evropskih adražji odileznic?

Kilometer hitre proge Berlin-Munchen bi moral

stati 12,4 milijona evrov, aneksi so ga podražili

na 21,9 milijona evrov; kilometer drugega tiraDivača-Koper bo stal - če verjamete v čudež, da

ne bo aneksov - 44,3 milijona evrov□ SIMONA TOPLAK

[email protected]

Zadnja ocena stroška grad-

nje drugega tira Divača-Koper brez stroška finan-ciranja je 1,234 milijar-

de evrov za 27,1 kilometra

drugega tira. Ne pozabi-

te, na 21 kilometrih proge

bo osem predorov, dva via-dukta, dva mostova in ena

galerija.

Denarjašeni

Tovornjakarji že plačujejodražjo cestnino, s katero fi-

nancirajo drugi tir. Tudi, de-

nimo, Luka Koper, Petrol, že-lezniški operaterji, Dars dobi-

vajo dodatne obveznosti zara-

di drugega tira. Pa na pravemdrugem tiru ni zakopal niti en

bager, se pa gradijo dostopneceste. S tem, da denarja in za-

prte finančne konstrukcije ni.Že leta imamo ustanovljeno

podjetje 2TDK, kjer politika na-

mešča in premešča ljudi, ki se-

veda tudi dobivajo plače. Grad-

nja drugega tira se sploh še nizačela, pa je gradbeno podjetjeKolektor CPG najprej že zahte-valo aneks in dodaten denarpa potem pod političnim pri-tiskom in grožnjo izgube pos-la zahteve umaloiilo. Nimamoniti prvega praga drugega tira,

imamo pa seveda korupcijskoCerarjevo maketo, kije names-

to Cerarja odnesla ministra za

okolje Jureta Lebna.

Denarja za drugi tir nam ni-so dali Madžari, pa saj ga tako intako nismo hoteli. Prav ta torekpa o posojilu, ki bi nam ga mora-

la dati EIB - 250 milijonov evrov

za projekt, vreden 1,2 milijardeevrov-, spet ni razpravljal odbor

direktorjev EIB, razpravaje pre-maknjena nal6. maj. Dodajmo,daje upravni odbor EIB posoji-lo sicer že odobril, na zadnji že-

gen pa se še čaka. Denar in nje-

gova razdelitev je najpomemb-nejša zadeva drugega tira.

Kitajske plače, koristi za

ljudi in neenakostŠe enkrat naštejmo nekaj eko-nomsko-socialnih dilem ter di-lem enakosti in enakomerne

razporeditve koristi ob dru-

gem tiru.

IV Sloveniji ni prostora za

• kitajske plače, govori pred-sednica zveze sindikatov Lidija

Jerkič, najznamenitejši novi dr-žavni projekt pa je gradbeni, pritem, da so plače v gradbeništvutretje najnižje po sektoijihvSlo-

veniji, torej tretje najbolj »kitaj-ske«. Dobili bomo obljubljenih

- in neverjetnih - devet tisoč »ki-

tajskih delovnih mest«.

2 Neenakomerno razporeje-

• ne koristi. Drugi tir bo se-

veda pripomogel h gospodarskirasti, se bodo pa koristi neena-

komerno in neenako razporedi-le. Socialna in poslovna neena-

kost se bosta povečali. Z grad-njo drugega tira bodo imeli naj-večje koristi lastniki gradbenihpodjetij, delavci so pač »kitaj-sko« plačani. Koristi se bodo, čezanemarimo svetovne napove-di, da se bo tovorni promet itak

zmanjševal, potem razporedi-

le med logiste in druge dejav-nosti. Nikakor pa koristi ne bo-do za »vse« ljudi, tako kot so ko-

ristne, denimo, ceste ali pa nes-

lavni TEŠ 6, ki vsaj dela elektri-ko. Tako nekdanja vlada MiraCeraija kot sedanja vlada Mar-

jana Šarca sicer poudarjata, daanalize jasno kažejo, da so ko-risti drugega tira večje od cene.

3 Kaj biljudembolj koristilo,•kaj bi pomenilo bolj ena-

kopravno porazdelitev - grad-beniki pa bi tudi dobili posel,zraslo bi gospodarstvo, dobilibi delovna mesta, povečala bi se

učinkovitost - hitri potniški vlakin hitra proga Ljubljana-Mari-bor ali drugi tir Divača-Koperza prevoz tovora? Kaj bi bolj ko-ristilo ljudem - razširitev obvo-znice okoli Ljubljane? Razširitevceste do Kopra? Infrastruktura

- cestna ali železniška - se meddrugim gradi zato, da se pove-ča učinkovitost gospodarstva,da se poveča in pospeši mobil-nost posla in ljudi, koristi dob-re infrastrukture niso le poslov-ne, ampak tudi socialne, var-

nostne, zdravstvene. Pri grad-nji železniške infrastrukture inoceni ekonomske učinkovitosti

je tako pomemben dejavnik ce-

na na prihranjeno minuto - za

posel in za ljudi. Drugi tir, poe-nostavljeno povedano, ni pro-jekt za navadne ljudi. »Socialne-

ga« dobička oziroma socialnihkoristi za širši srednji razred Slo-vencev je od drugega tira malo.

4 Korupcija pri drugemtiru

•je velik družbeni minus.

Maketa je tipičen znak in sum,

da se tudi ta državni infrastruk-turni projekt dela ne za enako-merno razporejeno blaginjo dr-

žavljanov, ampak za koristi po-sameznih interesov - tudi za do-mnevno financiranje strank.

Skozi bančno sanacijo seje velikdel slovenskega gospodarstvaprestrukturiral, tako finančnokot po stanju duha. Gradbeni-štvo se je po naši oceni vzposta-vilo nazaj takšno, kot je bilo, leda zdaj ni Zidarja, metode dela

pašo enake. Niso krivi samo la-stniki, direktorji gradbenikov.To je tudi zato, ker to omogočasistem javnega naročanja in po-rabe državnega denarja.

Po koliko so hitre železnicepo Evropi in po koliko jetovorni drugi tir pri nas

Z ekonomsko učinkovitostjo, z

izračunioceniin koristnosti za

posel in ljudi, o socialnih kom-

ponentah železnic, povečeva-nju ali zmanjševanju enakostiskozi infrastrukturne projekte,o povečevanju kakovosti življe-nja z infrastrukturo, pa z ane-

ksi, s podražitvami in korup-cijo seveda nimamo težav le v

Sloveniji.

Lani je Evropsko računskosodišče izdelalo posebno re-

vizijo in primerjalo več evrop-skih projektov gradenj hitrihželeznic. Ocenjujemo, da so

ugotovitve pomembne tudi za

širšo sliko ob gradnji drugegatira, kljub nekaterim pomemb-nim razlikam.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 55.000

Stran: 6

Površina: 1.210 cm2 1 / 3



Stran: 6

Površina: 1.210 cm2

29

1 Gradnja prog po različnem

•terenu je različno draga.Predori in galerije so seveda

dražji od prog po ravninskih delih: osem predorov, dva viaduk-ta, dva mostova in ena galerijana 21 kilometrov drugega tira

pač ne more biti poceni.

2 Razlika v ceni je, če že•obstaja proga, pa se le

nadgradi, ali pa se proga gradipovsem na novo.

3 Hitre proge za hitre potni-•ške vlake so pričakovano

cenejše od prog za tovorne vla-ke, tovorni vlaki so težji od po-tniških, teža je večja »ovira« za

nizko ceno od hitrosti, teža,

skratka, progo bolj podraži kothitrost. Nakloni in nagibi tež-kih tovornih vlakov so velika

obremenitev, za tovorne pro-ge pa je navadno potrebno tudiveč zemlje, kar pomeni več od-

kupov. Velika razlika v ceni je,če gradite hitro potniško pro-

go, ki omogoča hitrosti 350 ki-lometrov na uro ali pa 250 kilo-metrov na uro, in po drugi stra-

ni, razlika je, če progo graditeza tovorni ali potniški promet.

4 Kljub temu je v poročilu•ugotovljeno, da bi sme-

le biti proge, kjer potekata hit-ri potniški promet in tovorni

promet hkrati, le od pet do 13

odstotkov dražje od tistih, kjerjele potniški promet pri hitrosti250 kilometrov na uro.

Berlin-Miinchen vs. drugi

tir

Poglejmo zdaj primerjave. Hitra

proga Berlin-Miinchen je dolga671 kilometrov. Ima več kot 20predorov in skoraj 30 mostov.

Sprva predvidena cena je bi-la dobrih osem milijard evrov,

končna cena je presegla 14 mi-

lijard evrov, podražitev je bila76-odstotna. Sprva bi moral ki-lometer stati 12,4 milijona evrov,na končuje stal skoraj 22 milijo-nov evrov. Hitra proga je ljudemprihranila 140 minut potovalne-

ga časa, včasih je pot trajala šestur, danes trajaslabe štiri ure. Ce-

na proge na prihranjeno minu-to je slabih 105 milijonov evrov.

V tabeli boste videli še večpodatkov o tem, koliko so sta-

li kilometri posameznih prog,koliko so se podražile, pa tudi,

zakaj so Italijani tako razjarje-

ni, da so njihove proge draž-je od povprečja. Najbolj seje v

primerjavi z začetno predvide-no vrednostjo podražila progaStuttgart-Munchen, in sicer za

več kot 600 odstotkov, ta pro-

ga ima tudi najdražji kilome-ter glede na prihranjeno minu-to. Dragi so tudi Italijani, pov-prečna cena kilometra hitre

proge po Evropi pa je 25 mili-

jonov evrov.

Kolikšna bo končna cena

drugega tira Divača-Koper inkoliko se bo ta podražil, je ne-

mogoče napovedati. Za zdaj ve-

mo, daje predvidena cena 1,2

milijarde evrov za 27,1 kilome-tra. To je 44,3 milijona evrov

na kilometer. Proga bo imelaosem predorov, dva viadukta,dvamostovainenogalerijo. Ce-

na drugega tira na kilometer jetorej dvakrat višja kot cena hi-tre proge Berlin-Miinchen. Do-

dajmo še podatek Slovenskihželeznic, da nove dvotirne ele-ktrificirane železniške proge v

Sloveniji v zadnjem času gra-dimo za okoli deset milijonovevrov na kilometer.

Pravljično dragje projekt že-

lezniškega predora Brenner.

Sprva bi moral biti končan le-ta 2016, zdaj se letnica premi-ka za deset let naprej. Potni-ški vlaki bi lahko skozenj vo-

zili s hitrostjo 250 kilometrovna uro, tovorni pa 160 kilome-trov na uro. Zaokrožujmo: za

60 kilometrov bo cena devet

milijard evrov, kar je 150 mili-

jonov evrov za kilometer. Pro-

jekt seje podražil za 46 odstot-kov. Ob tem evropski revizor-

ji opozarjajo na napovedi, dabo tovorni promet upadel, vse

to pa močno zmanjšuje koristi

predora za ceno, ki bo odšteta.

Glavne ugotovitve

evropskih revizorjev

Še enkrat, Evropsko račun-sko sodišče je revidiralo pro-jekte hitrih železnic, pa ven-

dar so opozorila pomembnatudi splošno za infrastruktur-ne projekte in tudi za drugi tir.

1 Podražitve in zamude ni-•so izjema, ampak pravilo.

Evropski revizorji ugotavljajo,daje to pravilo veliko breme za

nacionalne proračune. Ni pro-jekta, ki so ga preverjali in se

ne bi podražil. Podražitve pa se

začnejo pri 26 odstotkih, kar jeskoraj najnižje, do več kot dvak-ratnih končnih cen od načrtova-nih. Tudi zamude lahko znese-

jo do več kot deset let.

2 Države se za projekte od-

ločajo politično, in ne ra-

cionalno. Pomembna ugotovi-tevje, dabimorale države nare-

diti boljše in bolj verodostojneanalize stroškov in koristi pro-jektov. Če poenostavimo, drža-ve se politično odločijo »delalibomo projekt« in potem nare-

dijo analizo, ki ta projekt upra-viči. Marsikateremu podatku izprojektov se ne da verjeti, res-

nične koristi so velikokrat po-membno manjše od predvi-denih. Projekti se v resnici ne

splačajo po cenah, po katerihso narejeni.

3 Megalomanija pred ko-

ristnostjo. Evropski re-

vizorji opozarjajo na razliko v

ceni med progo, ki omogočahitrosti do 350 kilometrov, intisto, kijih omogoča do 250 na

uro. Večina vlakov zaradi raz-

ličnih razlogovne dosega hitro-sti, za katere je proga namenje-na, to pa pomeni, da bi se daloenake rezultate doseči z veliko

manj denarja. Države nepravil-no ocenjujejo, kaj zares potre-

bujejo. Ni mehanizmov, kako bimegalomanijo politikovučinko-vito preprečili.

4 Negospodarna pora-•ba evropskega denarja.

Evropa in njene institucije da-

jo za projekt toliko, kolikor da-jo, evropski denar ima večino-ma kapice, ne glede na to, koli-ko se projekt v resnici podraži.Podražitev morajo pogoltnitinacionalni proračuni. Pa ven-

dar evropski revizorji opozar-jajo na veliko vprašanje gospo-darnosti porabe evropskegadenarja pri hitrih progah.

5 Delati in financirati samo

•tisto, kar se splača. Vodi-lo in priporočilo za naprej je,da se denar - evropski in na-

cionalni - daje le za tiste pro-jekte, ki so zares ekonomskoučinkoviti, ki povečujejo kon-kurenco, ki pocenijo življenjeljudi, ki dajo rezultate. Projek-te bi bilo treba ocenjevati tudipo njihovi gradnji in začetkuuporabe, da bi se videlo, koli-

ko koristi res prinašajo v skla-du z načrti ali pa koliko jih ne.

In tudi od tega bi bil lahko od-visen del pozneje izplačanihbonusov.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 55.000

Stran: 6




Stran: 6


30

Cene izgradnje hitre železniške proge po Evropi

Prva ocena Prva ocena proge Končna cena proge

Dolžina v Celotni stroški v stroška gradnje v Odstotek na kilometer v na kilometer v

Proga kilometrih milijonih evrov milijonih evrov prekoračitve milijonih evrov milijonih evrov

Berlin-Munchen 671 14.582 8.557 761 12�4 213

Stuttgart-Miinchen 267 15.275 1858 622,1 6,9 497

Rhin-Rhone 138 2.588 2.053 261 H9 18�8LGVEst Europeennee 406 6.712 5.258 281 119 161

Madrid-Barcelona-797 12.109 8.740 38,5 11 15,2

francoska meja j ’

Eje Atlantico 115 2.596 2.055 263 12,6 137

Madrid-Leon 345 5.415 4,062 333 llJS 137

Madrid-Galicia 416 5714 Ni podatka Ni podatka Ni podatka 15,7

Torino-Salerno 1.007 32.169 Ni podatka Ni podatka Ni podatka 51,9

Milano-Benetke 273 11.856 Ni podatka Ni podatka Ni podatka 43,4

Vir: www.eca.europa.eu

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!


Doseg: 55.000

Stran: 6




Stran: 6


31

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

POZIV DELODAJALCEM ZAVKLJUČITEV MLADIH V POČITNIŠKODELO

10.04.2019 08:25 eposavje

Foto: Nik Pribožič

Občina Krško je objavila javni poziv delodajalcem za vključitev mladih v počitniškodelo. Več informacij v nadaljevanju zapisa.

V proračunu je zagotovljenih 30.000 evrovS ciljem mladim z območja občine Krško zagotoviti pridobivanje delovnih izkušenj ter spoznavanje deficitarnihpoklicev na eni strani, delodajalcem pa pridobiti in spoznati potencialne domače kadre, je Občina Krško žetretje leto zapored objavila javni poziv delodajalcem za vključitev mladih v počitniško delo za letošnje leto.

V proračunu letošnjega leta je za ta program zagotovljenih 30.000 evrov, delodajalci pa se lahko zasofinanciranje počitniškega dela prijavijo do 13. maja 2019.

Eposavje.com 10.04.2019 SredaDržava: Slovenija

Doseg:

08:42

https://www.eposavje.com/ostale-novice/poziv-delod... 1 / 2


Doseg: Kazalo

08:42

https://www.eposavje.com/ostale-novice/poziv-delod...

32

https://www.eposavje.com/ostale-novice/poziv-delodajalcem-za-vkljucitev-mladih-v-pocitnisko-delo

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Vir: Občina Krško

Prijave zbirajo do 13. majaV proračunu letošnjega leta je za ta program zagotovljenih 30.000 evrov, delodajalci pa se lahko zasofinanciranje počitniškega dela prijavijo do 13. maja 2019. Občina posameznemu delodajalcu v višini petevrov na opravljeno uro dijaka ali študenta sofinancira neto znesek – izplačilo dijaku oz. študentu in prispevkedijaka oz. študenta za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pri čemer lahko posamezni dijak oz. študentopravi skupno največ 160 ur počitniškega dela.

Prednost na tehničnih in deficitarnih področjihPrednost bodo imela dela pri delodajalcih tehničnih in deficitarnih področij, kot so strojništvo in obdelava kovin,elektrotehnika in energetika, pekarstvo in slaščičarstvo, kemijska tehnologija, lesarstvo, steklarstvo,gradbeništvo, gozdarstvo, hotelirstvo in gostinstvo, …Delodajalec lahko odda eno ali več prijav, vendarskupno, za vsa področja dela, za največ 640 ur počitniškega dela. Razpisna dokumentacija je na voljo naspletni strani občine Krško ali na oddelku za družbene dejavnosti.

Dodatne informacije: Bernardka Zorko, tel. 07/49 81 284,

e-pošta: [email protected].

Občina Krško


Doseg:

08:42

https://www.eposavje.com/ostale-novice/poziv-delod... 2 / 2


Doseg: Kazalo

08:42

https://www.eposavje.com/ostale-novice/poziv-delod...

33

https://www.eposavje.com/ostale-novice/poziv-delodajalcem-za-vkljucitev-mladih-v-pocitnisko-delo

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Resilience of buildings and infrastructure in focus of WorldConstruction ForumKrizno ogledaloTOREK, 9. APRIL 2019 OB 13:22

Around 700 experts from 51 countries launched three days of adebate on the resilience of buildings and infrastructure as theWorld Construction Forum got under way in Ljubljana on Tuesday.Speakers highlighted the need to put construction, an industry inthe midst of profound change, on a sustainable footing.

Preberi.si 10.04.2019 SredaDržava: Slovenija

Doseg:

12:49

https://www.preberi.si/content/view/22055813-Resil... 1 / 1

Preberi.si 10.04.2019 SredaDržava: Slovenija

Doseg: Kazalo

12:49

https://www.preberi.si/content/view/22055813-Resil...

34

https://www.preberi.si/content/view/22055813-Resilience-of-buildings-and-infrastructure-in-focus-of-World-Construction-Forum.html

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Na svetovnem gradbenem forumu tudio energiji v 21. stoletjuDatum: 10. 4. 2019 Besedilo: Miro Jakomin, Foto: splet

V Ljubljani poteka Svetovni gradbeni forum z naslovom Odpornost stavb in infrastrukture, ki se je začel

8. aprila in bo trajal do 11. aprila 2019.

Forum se odvija pod pokroviteljstvom

Organizacije ZN za izobraževanje, znanost

in kulturo, Svetovne zveze inženirskih

organizacij in pod častnim

pokroviteljstvom predsednika RS Boruta

Pahorja. Dogodek, ki sta ga pripravila

Inženirska zbornica Slovenije (IZS) in

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

UL, je posvečen 100. obletnici

organiziranega združevanja inženirjev v

zbornice in 100. obletnici Univerze v

Ljubljani.

Po sporočilu MOP so na forumu v Ljubljani prisotni številni strokovnjaki s področja inženirstva in arhitekture,

predstavniki gradbeništva in gradbene industrije, politiki in odločevalci, javni uslužbenci, raziskovalci in

znanstveniki, univerzitetni profesorji, učitelji, študenti in investitorji z vseh koncev sveta. Zaradi takšne

udeležbe je forum tako strokovna kot poslovna priložnost.

Kot je povedal minister za okolje in prostor Simon Zajc, forum pomeni enkratno priložnost za izmenjavo

izkušenj, dobrih praks, pogledov in stališč do aktualnih vprašanj, povezanih z načrtovanjem in gradnjo pa tudi

širše, na primer z mestom in vlogo gradbenika v sodobni družbi, času in prostoru. »V evropskem prostoru, pa

tudi širše v svetovnem merilu, se razvojne tendence nagibajo k novim izvirnim projektantskim prijemom in

rešitvam, ki omogočajo trajnostno rast ob maksimalnem upoštevanju omejenosti virov in energije ter možnosti

recikliranja,« je še poudaril minister.

Forum pokriva šest tematskih sklopov

Nas-stik.si 10.04.2019 SredaDržava: Slovenija

Doseg:

12:55

http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID... 1 / 2


Doseg: Kazalo

12:55

http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID...

35

http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/6542/Na-svetovnem-gradbenem-forumu-tudi-o-energiji-v-21-stoletju.aspx

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Udeleženci si bodo na tridnevnem srečanju izmenjali poglede in poiskali odgovore o odpornosti stavb in

infrastrukture v okviru šestih tematskih sklopov: energija v 21. stoletju - učinkovitost rabe virov v grajenem

okolju, gradbeništvo in napredno konstrukcijsko inženirstvo, kulturna dediščina v digitalnem svetu,

obvladovanje in upravljanje tveganj naravnih nesreč za vzpostavitev odpornejše skupnosti, večanje zmogljivosti

družbe na področju inženirstva, ter digitalno inženirstvo grajenega okolja - upravljanje z nepremičninami,

integralno informacijsko modeliranje zgradb.

Kot izpostavljajo organizatorji foruma, pa ta dogodek ni namenjen le izmenjavi mnenj in znanja s tujimi

strokovnjaki s področja gradbeništva, ampak tudi predstavitvi idej slovenskih strokovnjakov in dejavnosti

domačih podjetij, ki imajo na tak način veliko priložnost za lažji preboj v svet.

Več o tem na: www.wcf2019.org


Doseg:

12:55

http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID... 2 / 2


Doseg: Kazalo

12:55

http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID...

36

http://www.nas-stik.si/1/Novice/novice/tabid/87/ID/6542/Na-svetovnem-gradbenem-forumu-tudi-o-energiji-v-21-stoletju.aspx

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

vir: www.nas-stik.si

V Ljubljani poteka Svetovni gradbeni forum z naslovom Odpornost stavb in infrastrukture, ki se je začel 8. aprilain bo trajal do 11. aprila 2019.

Na svetovnem gradbenem forumu tudi o energiji v 21. stoletju

Trajnostnaenergija.si 10.04.2019 SredaDržava: Slovenija

Doseg:

13:00

http://www.trajnostnaenergija.si/Trajnostna-energi... 1 / 1

Trajnostnaenergija.si 10.04.2019 SredaDržava: Slovenija

Doseg: Kazalo

13:00

http://www.trajnostnaenergija.si/Trajnostna-energi...

37

http://www.trajnostnaenergija.si/Trajnostna-energija/Informirajte-se/RSS-novice/ArtMID/730/ArticleID/604336/Na-svetovnem-gradbenem-forumu-tudi-o-energiji-v-21-stoletju

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Sevnica, 10. april 2019 (MOREL)- Minister za javno upravo Rudi Medved v mescu aprilu nadaljuje z obiski upravnih enot in občin vSloveniji. V sredo, 10. aprila 2019, je s sodelavci obiskal Sevnico, kjer se je uvodoma srečal z načelnico te upravne enote, nato pa šez županom občine Sevnica. Župan Sevnice Srečko Ocvirk je po srečanju z ministrom izpostavil, da občina dobro in aktivno sodeluje zvlado in ministrstvi, tudi ministrstvom za javno upravo. Z ministrom sta odprla vprašanja prostorov, upravnih postopkov, uprave,dotaknila sta se vprašanja ohranitve »živahnosti« starega mestnega jedra z upravnim delom in storitvami, možnosti vzpostavitvefizične točke Vem (po novem SPOT) ter o sodelovanju na področju odprave administrativnih ovir pri razvoju nekaterih projektov (npr.kolesarska pot ob Savi).Tudi minister Medved se je strinjal, da so takšna srečanja nujna, saj spodbujajo konstruktivni dialog in reševanje konkretnih zadevter poudaril: »Občina Sevnica je na dobri razvojni poti, tam, kjer se naše poti dotikajo, pa sva se z županom dogovorila za hitroakcijo. Na področju prostorskih rešitev, tam, kjer upravne storitve lahko ostanejo v starem delu mesta, bo ministrstvo pomagalo.Dogovorili smo se (že v preteklosti) za reševanje problemov s širokopasovnim omrežjem, da teh tožb med občino in državo ne bo,pomagali pa bomo tudi pri odpravi nekaterih t.i. birokratskih ovir, ki dušijo ne samo delovanje občine Sevnica, ampak tudi ostalihlokalnih skupnosti.«Na upravni enoti (UE) Sevnica je nato sledilo je delovno srečanje ministra ter sodelavcev Službe za upravne enote z načelnikiupravnih iz tega območja in sicer so se srečanja udeležili načelnica UE Sevnica Mojca Dolar, načelnica UE Krško mag. Lidija Božič invodja Oddelka za občo upravo UE Brežice Alison Teodorovič. Predstavnice upravnih enot so pozdravile odločitev ministra o delovnihsrečanjih »na terenu«, kjer jim ekipa ministrstva lažje prisluhne in skupaj z njimi išče rešitve za izboljšanje pogojev delovanjaupravnih enot. Srečanja pa so namenjena tudi izmenjavi dobrih praks.Načelniki so v pogovoru izpostavili predvsem kadrovsko problematiko (nenadomeščanje zaposlenih, ki so se upokojili), obremenitevzaposlenih, velik pripad zadev na področju gradbene zakonodaje in tujcev. Izpostavili so tudi težave na področju informatike, kijih ministrstvo pospešeno rešuje in deluje v smeri decentralizacije slednje.Minister Medved je ob tem izpostavil, da želimo z delovnimi obiski upravnih enot v Sloveniji »Pokazati, kako pomembne so upravneenote, saj so obraz in ogledalo te države, so prvi stik državljanov z državo in njenimi storitvami. Probleme, ki jih imajo UE pri svojemdelovanju lahko tako opozorijo na kraju samem.«Omenil je, da v Posavju kakšnih večjih težav ni, tako prostorskih kot tudi ostalih ne, so težave z informatizacijo, tako kot pri ostalihupravnih enotah, ki jih pospešeno odpravljamo. »Želimo zagotoviti najsodobnejšo strojno opremo za vse enote, ki so zeloobremenjene (novo strojno in programsko opremo, boljšo odzivnost kriznega centra). Upravnim enotam želimo pokazati, kakocenimo njihovo delo.«Ob tem je dodal, da si prizadevamo, da bi upravne enote in občine delovale pod isto streho, saj se to v praksi izkazuje za zelo dobroin učinkovito prostorsko rešitev. Upravnim enotam je izrazil priznanje ter pohvalil njihovo dobro delo, kar dokazuje tudi merjenjezadovoljstva strank z njihovimi storitvami. Vse tri UE imajo visok odstotek rešenih zadev, povprečna ocena merjenja zadovoljstvastrank za vse tri UE skupaj bila v letu 2018 4,96.Na srečanju je bilo govora o razbremeniti zaposlenih ter kadrovski okrepiti, saj je v kadrovskem načrtu povečanje števila zaposlenihna UE. Beseda je tekla tudi o preobrazbi postopkov izdaje gradbenih dovoljenj oz. postopkov s področja okolja in prostora, kjer zelovelik pripad občuti tudi upravna enota Sevnica. Ta je glede na število vlog na uradnika s tega področja že nekaj let v samem vrhumed 58 upravnimi enotami.Upravne enota na tem območju se srečujejo tudi z velikim povečanjem pripada vlog s področja »tujcev« (od 30 do 40 % v primerjaviz letom 2017), kar je v marsikateri upravni enoti privedlo do sprememb na področju organizacije dela. To področje je bilo pretekloleto precej obremenjeno v upravni enoti Krško, enako velja tudi za Brežice, ki je, kot obmejna UE, soočena s precejšnjim obsegomdnevnih migrantov.Načelnica UE Sevnica Mojca Dolar je zbranim predstavila tudi primer dobre prakse strokovnega sodelovanja s študenti. Že od leta2007 UE vsako leto organizira izobraževanja za študente tretjega letnika Fakultete za upravo in sicer študentom predmeta»Informacijski sistemi v upravi«. Na ekskurziji študentom javno uslužbenci predstavijo baze podatkov (registri, evidence). Vsebineposameznih registrov, povezave med posameznimi bazami podatkov in pretok le teh med registri (in organi), študentompredstavljajo predstavniki MNZ, MKGP, Policije, GURS in predstavniki Občine Sevnica. Študenti si registre ter evidence ogledajo tudi vživo neposredno na delovnih mestih uslužbencev. To so sporočili iz ministrstva za javno upravo. (konec)

Sreda, 10. april 2019 - 21:06Notranja politika/SlovenijaMinister Medved lomasti po slovenskih občinah

Morel.si 10.04.2019 SredaDržava: Slovenija

Doseg:

21:12

http://www.morel.si/Notranja_politika/Miniaster_Me... 1 / 1

Morel.si 10.04.2019 SredaDržava: Slovenija

Doseg: Kazalo

21:12

http://www.morel.si/Notranja_politika/Miniaster_Me...

38

http://www.morel.si/Notranja_politika/Miniaster_Medved_lomasti_po_slovenskih_obcinah/

zbirka medijskih objav - izs · 2019-04-23 · sta.si 10042019 6uhgd 'uådyd 6oryhqlmd 520000...

Documents