zaključek začetek hkrati vabljiva prireditev za konec...
TRANSCRIPT
P O K L J U K A — V.s/ tekmovalci skupaj z mladino in preživelim Prešernorci so se v soboto udeležili spominske slovesnosti
' ob spomeniku padlih borcev tretjega bataljona Prešernove brigade. Leta je 14. decembra 1943 bil zadnji boj, v katerem je padlo 79 borcev. Le nekaterim se je uspelo prebiti iz Lovčevega hotela. Boj je bil hud in nihče se ni predal: v tem je veličina zmage, tega spopada. Zbrane je pozdravil prvi komandant Prešernove brigade in predsednik domicilneg odbora Prešernove brigade Ivan Javor-Iztok. O herojski bitki
je spregovorila predsednica OK ZSMS Radovljica Marjana Rešter. Kulturni program so pripravile učenke n učenci Q& Josipa Plemlja z Rleda. V Bohinjski Bistrici
je ob svojem krajevnem prazniku v domu Jožeta Ažmana krajevna organizacija ZRVS razvila svoj prapor. — Foto: D. Humer
in
XXXI I I . Številka 96
^"••vitelji: obč inska konferenca S Z D L
orni urednik Andrej 2a lar
U S I L O S O C I A
Zaključek začetek hkrati
Tpetek, 19. decembra, bodo v kranjski občini
\Poapisali dogovor o temeljih družbenega pla-
«a do l e t a 1985, samoupravne sporazume o
temeljih p l a n o v interesnih skupnosti za
mako obdobje in še nekatere druge dogovore
fer sporazume, odločujoče za razvoj občine
\v p r i h o d n j i h petih letih
Petek 19. decembra, bo z a k r a n j s k o občino p o m e m b e n d a n M e d r e t e K . i » . z večer b o d o v p o s l o p j u občinske skupščine
z r t o p n i ? i temeljnih i n K d r u g i h
i ^ c ^ H ^ d r u ž e n e l a dela\ k r a j e v n i h s k u p n o s t , s a m o u p r a v n i h i n t e -i «T«rih s k u p n o s t i p o d p i s o v a l i najpomembnejše p l a n s k e d o k u -^ŠZ^t^Z^o o b d o b j e d o l e t a 1985. D e l e g a t i t e m e l j ,
i * SSega d ružbenopo l i t i čnega m gospoda r skega živl jenja bodo tSlTi dmžbeni dogovor o t e m e l j i h družbenega p l a n a k r a n j s k e obč,-» C d tetama 1981 in.1985, s a m o u p r a v n e ^ r a z u m e > o temelj* p l a n o v • ^o r av^Th interesnih s k u p n o s t i z a e n a k o obdob j e , r a z e n t ega p a še 2 O U D £ ™ sporazum o združevan ju s r eds t ev z a i n v e s t i c i j e v družbe-5^k P omuna lne objekte, s a m o u p r a v n i s p o r a z u m o združevanju s r ed -
zadovoljevanje s k u p n i h p o t r e b v k r a j e v n i h s k u p n o s t i h , n s a -Snrav^rsporazum o združevan ju s reds tev z a z a d o v o l j e v a n j e s k u p -S^otreb za potrebe splošne l j u d s k e o b r a m b e i n družbene s a m o z a -
^ G r e za pomemben t r e n u t e k v r a z v o j u _ n eke družbenopol i t ične v - l r l i nču i e se o e t l e t n o o b d o b j e , k o j e k r a n j s k a občina i z l e t a
1 brfz dvoma zadnja l e t a , vk l jučno z l e t o m 1980, k i p a ga ve l j a " , r kot najuspešnejšega p o uresničevanju z a s t a v l j e n i h c i l j e v . C e b i
i lVta t a k b d o s l e d n i p r i u v e l j a v l j a n j u i z v o z a i n zmanjševanju j _ ! L * , a n i i i z a n o s l o v a n i a v r e a l n i h s p r e j e m l j i v i h o k v i r i h i n p r i -
& t f £ ^ ^ ^ M k l b i b i l o l a h k o c e l o t n o p e t l e t n o obdob j e K l j u b z n a n i m izhodiščem so b i l i p r e r edk , p r i m e r .
Resnejše. j ' „ i t t , r t „ a n : _ : n s a m o u p r a v n e g a s p o r a z u m e v a n j a . Druž-
Z V E Z E D E L O V N E G A L J U D S T V A
V K r a n j u 2 1 . N o v o l e t n i s e j e m
Vabljiva prireditev za konec leta
K R A N J — V pe tek . 12. d e c e m b r a . GorpnioH so n a
Kranj, torek, 16. 12. 1980 Cena: 7 din
List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih.
Z A G O R E N J S K O
K R A N J - V pe tek . 12. d e c e m b r a , so n a sejmišču v S a v s k e m l o g u od p r l i z a d n j o o d v s a k o l e t n i h šestih sej e m s k i h p r i r e d i t e v v K r a n j u , n o v o l e t n i s e j em. L e t o s n i je že 21. p o v r s t i i n t u d i t a se j em je člen v v e r i g i p o
n u d b e i n povpraševanja, k i j o n a G o r e n j s k e m in t u d i širše p r e d s t a v l j a
G o r e n j s k i s e j em. D e l o v n a o r g a n i z a c i j a G o r e n j s k i se j em d v i g u j e o r g a n i z a c i j s k o i n v s e b i n s k o r a v e n se j ems k i h p r i r e d i t e v , p r i t e m p a n e s m e b i t i o s a m l j e n a . Družba, p r e d v s e m p a združeno de l o k r a n j s k e občine i n G o r e n j s k e , m o r a p r i t e m s o d e l o v a t i i n d v i g o v a t i k v a l i t e t o k r a n j s k i h sejm o v .
F
anes *£7 *«v ^ " s p o r a z u m e v a n j u i n s k u p n e m reševanju težav P ^ f n i s t e h d o k u m e n t o v p a j e h k r a t i t u d i začetek novega o b d o b j a .
, k a ^ e e a s m o b r e z d v o m a p o d e d o v a l , n e k a t e r e s t a r e težave, v e n d a r iomavemo z a n j i h o v e k o r e n i n e . P « v t a k o p a . t u d i za načine, k a k o V t ' G r e t o r e j z a d v o j e različnih, v e n d a r m e d s e b o j n o sood-
o d s t r a n i i i . p r e d j a f ? a n j s p o r a z u m i i n d o g o v o r i so p l o d široko zasno -a k e r i e d r u ž b e n e g a p l a n i r a n j a u s k l a j e v a n j a , p r e v e r j a n j a in dogo-
*ZL T l e l o v n e l j u d i s m o skušali v p e t i v vse to , v e n d a r nek j e b o l j . ^janja. uv S n o N j i h o v o vkl jučevanje i n n j i h odločujoča bese-•njgje p a ^ a
t iJ
n a S g j a v n i c i l j z a p r i h o d n j i h pet le t , če žel imo, d a b.omo ^ T o S ; z a d o v o l j n i u g o t a v l j a l i u s p e h e . D o g o v o r i i n s p o r a z u m i v s ebu -
e l e m e n t e n a p r e d n e g a i n i z v o z n o u s m e r j e n e g a gospodar j en j a , k a r je J ž n ^ s t a b i l i z a c i j e . P o r a b a bo s t r o g o o d v i s n a od d o h o d k a , v u r e s n i -
,e d o g o v o r j e n e g a p a se m o r a m o vključit , vs, k o t p o s a m e z n i k , a l , • T K ^ l a n i na j raz l i čne jš ih družbenopol i t ičnih o r g a n i z a c i j i n s k u p n o -Z w - i a r o t ^ r a že l ia d e l o v n e g a človeka ne bo m o g l a b i t i uresničena. S ^ o r T m o ^ a s n o T r ! " u t e m e l j e n o p o v e d a t i , z a k a j . Občan, d e l a v e c želi
K ^ i e d o i n j e p r i p r a v l j e n p o m a g a t i , d a b o m o resnično doseg l i E r L V s m o z a p i s a l i . B r e m e p a n i s a m o n jegovo , a m p a k s k u p n o od *£mr. p a n a j b o n a t e m a l i o n e m d e l o v n e m m e s t u , n a takšnem a h
^ ^ k S b o ° k m a l u p o k a z a l a kakšno je b i l o naše p l a n i r a n j e i n spo-r r a * » » s k u p n i h c i l j i h . C e s m o grešili, b o m o d a v e k n o s i l i s a m . ,
^ z u m e v a n j k . v e l j a p r e p r i č a n j e , d a še n o b e n o p l a n i r a n j e do -^ U o t a k o k v a l i t e t n o , v s e s t r a n s k o in r e a l n o ! ^
DOGOVORIMO S E 8. s k u p n o z a s e d a n j e / h n r u A *
» k u p „ „ 8 t i i n d n ^ b e ; o p o H « T « nZ 4 r » U z 2 b " r f a z b o r » k ™ i ™ *
Letošnji novoletni Gorenjski sejem je odprl predsednik komiteja za gospodarstvo in finance skupščine občine Kranj Mišo Burger -FotiK
Košnjek
K o je p r edsedn ik k o m i t e j a za gos p o d a r s t v o i n f i n a n c e k r a n j s k e občine Mišo B u r g e r o d p i r a l v pe tek 21. n o v o l e t n i G o r e n j s k i se jem, je še posebej p o u d a r i l , d a j e e n o t n o n a s t opan j e k r a n j s k e g a i n goren j skega g o s p o d a r s t v a n a t a k s n i h s e j m i h t u d i p r i spevek k s t a b i l i z a c i j i gospodar s t v a , k i bo t u d i v p r i h o d n j i h l e t i h ena naših g l a v n i h na l o g . Začeti se m o r a a k c i j a , j e d e j a l Mišo B u r g e r , za o b l i k o v a n j e in sp re j em s a m o u p r a v nega s p o r a z u m a m e d o r g a n i z a c i j a m i združenega d e l a in se j emsko o r g a n i zac i j o P o s l o v n o p r i r e d i t v e n i c e n t e r G o r e n j s k ^ . s e j e m K r a n j , k i bo v k o r i s t u v e l j a v i t v i g o s p o d a r s t v a , p r a v t a k o pa v p r i d potrošnika. K r a n j pogo je za to i m a . da j je m e s t o s sej e m s k o t r a d i c i j o , z u g o d n o l o k a c i j o i n p r o m e t n i m i z v e z a m i , s e jm i p a k o r i s t i j o t u d i d r u g i m d e j a v n o s t i m od g o s t i n s t v a , t r g o v ine do t u r i z m a .
V pe tek o d p r t i 21. N o v o l e t n i se j em se r a z p r o s t i r a n a 5200 k v a d r a t n i h m e t r i h . D n e v i n jegovega t r a j a n j a so l e tos n e k o l i k o sp remen j e n i , p r e d v s e m pa bo se jem o d p r t n e k o l i k o d l j e . d o 21. d e c e m b r a , k a r je n a l e t e l o p r i r a z s t a v i j a l c i h n a ugoden o d m e v .
piccadUh - pucaa pucadilh - mvcadilh
O b i š č i t e p a v i l j o n
•
T o v a r n a k l o b u k o v Š e š i r < 5 i ™ < - t ,
P r i p o r o č a s v o j e i z d e l k e ^ L ° k a
J . Košnjek
ptccadilh - piccadilh -
a
Piccadith -
g o r e n j e V e l e n n a n o v o l e t n e m
s e j m u v K r a n j u
— ugodni nakupi blaga široke potrošnje — novoletnih daril — zimske športne opreme — vsak popoldan obisk dedka Mraza — sejem rabljene smučarske opreme
PO JUGOSLAVIJI
Sodobna farma
prašičev
V Nem&čaku v soboški občini so v soboto slovesno odprli sodobno urejeno formo, kjer bodo letno vzredili 104.000 prašičev za zakol. O
pomenu tega velikega projekta, ki je stal 425 milijonov dinarjev, z njim pa ABC Pomurka zaokrožuje program mesne proizvodnje in predelave, sta uvodoma spre govorila predsednik kolegijskega poslovodnega organa ABC Pomurka Gusti Grof in direktor kmetijskega gospodarstva Rakičan Franc Škledar. Zagotovila sta. da
.bo nova farma prašičev ob rastočih zmogljivostih drugih farmskih objektov v pomurskih občinah in ob intenzivni reji prašičev pri k me ti h-kooperanti h. odločilno vplivala na boljšo preskrbo slovenskega trga s svinjskim mesom. S to pridobitvijo pa se odpirajo tudi možnosti za izvoz mesnih izdelkov.
Tako je ocenil to pomemb no pridobitev tudi predsed nik slovenskega izvršnega sveta Janez Zemljarič.
Dražje mleko
V Vojvodini so se včeraj zvišale maloprodajne cene mleka od sedanjih 10 na 15 dinarjev, odkupne cene mleka pa od sedanjih 6 do 10,50 dinarja za liter mleka standardne kvalitete. Ta ukrep je bil sprejet v skladu s sklepom zveznega izvršnega sveta o proizvodno-prodajnih cenah poljedelskih in prehrambenih proizvodov za leto 1981. s katerim so se strinjale tudi druge republike in pokrajini.
Nova odkupna cena mleka, ki se je na hrvatskem včeraj povišala od sedanjih 6,70 na 9,50 dinarjev za liter, bo po mnenju izvršnega sveta, odpravila pomanjkanje mleka v tej republiki. Nova maloprodajna cena pa bo 12,50 din namesto sedanjih 10 dinarjev.
Rudo 80
V soboto so v partizanskem Rudem odprli razstavo dokumentov in fotografij »Naš Tito« in s koncertom partizanskih pesmi so se začele 10-dnevne kulturne prireditve z imenom »Partizanske prireditve — Rudo 80«. V tem mestecu, kjer je 22. decembra, 1941 Tito ustanovil prvo proletarsko brigado, so pripravili več gledaliških in filmskih predstav, spremljajo pa jih tudi srečanja književnikov in likovne predstavitve.
I M V p r e d častnim
razsodiščem?
Predsedstvo mestne konference beograjskih potrošnikov bo v imenu 300 kupcev avtomobilov TMV in drugih tovarn pri javnem tožilcu častnega razsodišča zvezne gospodarske zbornice sprožilo pobudo za ugotavljanje kršitev dobrih poslovnih navad, ki so jih zagrešili proizvajalci motornih vozil, ker kupcem niso pravočasno dostavili že vplačanih vozil.
V informaciji so med drugim zapisali, da so proizvajalci motornih vozil, zlasti IMV iz Novega mesta, ki niso izpolnili pogodbenih obveznosti, zlorabili kupce. Zahteva, da naj bi višja cena veljala tudi za tiste kupce, ki so avtomobile že vplačali, je večino Beograjčanov prisilila, da so razveljavili po godbe o nakupu, denar pa jim bodo vrnili le, če bodo za to poskrbeli prek sodišča.
Po mnenju predsedstva mestne konference potrošni kov takšno ravnanje ni v skladu z našimi predpisi, dobrimi poslovnimi navadami in socialistično po slovna moralo.
P o d e l j e n i s o z l a t i z n a k i s i n d i k a t a
Vinko Hafner: »Dohodek, ki ne izhaja iz dela. je navadna kraja!«
Ljubljana — Petim osnovnim organizacijam sin
dikata in štiridesetim sindikalnim delavcem je
predsednik republiškega sveta Z S S Vinko Hafner
na posebni slovesnosti v republiški skupščini pre
tekli četrtek p o d e l i l letošnje zlate znake sindika
ta. Z Gorenjske so j i h dobili trije posamezniki:
Andrej Brovč iz Kranja, Aleksander Kotnik z Je
senic in Aleksander Willewaldt iz Lesc.
V u vod n e m govo ru je tovariš H a f n e r p o u d a r i l , d a letošnje pode l j e van j e t eh najvišjih s i n d i k a l n i h p r i z n a n j označuje v r s t a p o m e m b n i h ob l e tn i c in okoliščin: le tos p r a z n u j emo M - l e t n i c o s a m o u p r a v l j a n j a , začeli smo s p r i p r a v a m i na .'5. k o n gres s a m o u p r a v i j avcev -Jugos lav i je , v t eku so močna družbena p r i z ade van ja za s t a b i l i z a c i j o in k o r e n i tejŠo p r eo snovo g o s p o d a r s t v a , p o v e z a n a s s p r e j e m a n j e m srednjeročnih p l a n o v , s l o v e n s k i s i n d i k a t i s m o p a t ik pred svo jo 2. k o n f e r e n c o , k i bo o b r a v n a va l a v logo in na loge s i n d i k a t o v p r i u v e l j a v l j a n j u načela d e l i t v e po d e l u in r e z u l t a t i h d e l a .
V e l i k n a p r e d e k je b i l dosežen v del a v s k e m s a m o u p r a v l j a n j u v . t eh 30 l e t i h , u g o t a v l j a tovariš H a f n e r , t o d a še v edno i m a naš de l a vec p r e m a j h e n d e j a n s k i v p l i v n a t i s t i de l d o h o d k a , k i se u p o r a b l j a za s k u p n e družbene pot rebe , k i se p r e r a z d e l j u j e p r e k o b a n k ; d e l e g a t s k i s i s t em i n s v o b o d n a m e n j a v a d e l a še n i s t a d o v o l j r a z v i t a . P r a v z a t o j e de lavčevo odločanje ome j eno le bo l j n a d o g a j a n j a z n o t r a j o r g a n i z a c i j združenega d e l a , pa še t u ga n i m a v o b l a s t i p o v s e m . O r a z v o j u o r g a n i z a c i j združenega d e l a še vse preveč odloča ozek k r o g l j u d i . O t e m b o m o m o r a l i na v e l i k o spregov o r i t i n a 3. k o n g r e s u s a m o u p r a v i j a v -cev p r i h o d n j e l e to . 2. k o n f e r e n c a s lov e n s k i h s i n d i k a t o v p a b o spre j e l a p o m e m b e n družbeni d o g o v o r o s k u p n i h o s n o v a h za o b l i k o v a n j e i n d e l i -' e v s reds tev za osebne d o h o d k e .
»Saj je j a sno , d a le p r o d u k t i v n o o z i r o m a u s t v a r j a l n o de l o u s t v a r j a vrednost,« je p o u d a r i l tovariš H a f ner. » K d o r s i jo p r i d o b i drugače ko t z d e l o m a l i iz p r a v i c n a o s n o v i d e l a , m u je l a h k o le p o d a r j e n a a l i pa jo je u k r a d e l d r u g e m u . P r i s v a j a n j e v r ed n o s t i o z i r o m a d o h o d k a , k i ne i z h a j a iz d e l a a l i i z p r a v i c iz d e l a , j e tore j n a v a d n a k r a j a . T o m o r a l n o p r a v i l o
A n d r e j Brovč , nosilec spomenice 1941. je začel svojo revolucionarno pot že v letih pred zadnjo vojno, vkjučen v protifašistične organizacije na Primorskem. 1936 je zaradi preganjanja prišel v Jugoslavijo in bil med najvidnejšimi predvojnimi kranjskimi delavskimi organizatorji boja za delavske pravice. Julija 1941 je vstopil v 1. kranjsko četo, septembra 1941 pa je bil poslan na Primorsko zaradi organizacije vstaje. Deloval je pretežno na Tolminskem. Bovškem in Cerkljanskem in bil predsednik oziroma sekretar okrožnega komiteja KP in okrožnega oziroma okrajnega odbora 0F.
Po vojni je v Kranju opravljal vrsto odgovornih funkcij, med drugim je bil tudi organizacijski sekretar okrajnega odbora OF, sekretar občinskega komiteja KPS. predsednik ljudskega od-hora in zvezni poslanec. Njegovo zagnano družbeno delo je zadnja /eta zavrla bolezen.
i . — J
A l e k s a n d e r K o t n i k je bil aktivist NOB od junija 1944, od leta 1948, ko je vstopil v delavske vrste, pa je postal prizadeven in vesten sindikalni politični dela vec. V jeseniški Železarni je bd referent za kulturo, predsednik podružnice in kasneje referent za šport in rekreacijo pri tovarniškem odboru sindikata. Leta 1960 je bil izvoljen v predsedstvo sindikalnega odbora železarne, čez dve leti pa za tajnika občinskega sindikalnega sveta na Jesenicah, in prav sedaj zaključuje mandat na tej funkciji. Vsa leta pa je bil tovariš Kotnik aktiven tudi drugod: v delavskem svetu, SZDL, krajevni skupnosti, občinski skupščini. Gasilski zvezi, zlasti pa je poznan po njegovem delu v telesni kulturi. Svojega družbenega dela tovariš Kotnik ni opravljal le profesionalno, temveč tudi sicer. V številnih dosežkih jeseniških delavcev in zveze sindikatov je vsekakor vpet tudi njegov delež.
m o r a m o odločneje p o u d a r j a t i med d r u g i m t u d i z a r a d i tega, k e r se p r i nas očitno u v e l j a v l j a vse preveč s t r p en odnos do p r i s v a j a n j a d o h o d k a brez d e l a , tore j n a o s n o v i r a z n i h o b l i k rentništva i n d e n a r n i h špekul a c i j , i z s i l j e v a n j a in izkoriščanja družbenega položaja. Neuprav ičeno p r i s va j an j e d o h o d k a pa n a s vo j s t v en način p o d p i r a t u d i u r a v n i l o v k a , k i s s k l i c e v a n j e m n a e n a k e želodce teži k čimvečjemu izenačevanju o s ebn ih d o h o d k o v , ne glede n a d e l o v n i p r i spevek p o s a m e z n i k a . T o je v b i s t v u lažna s o c i a l a , k i n i m a nič s k u p n e g a z resnično d e l a v s k o sol idarnost jo«
V e l i k e so na l oge s i n d i k a t o v , p rav posebno v današnjem času in le z v z t r a j n i m in požrtvovalnim d e l o m , ko t so ga p o k a z a l i tovariši, k i sprej emajo z l a t i znak s i n d i k a t a , j i h b o m o l a h k o uresničili.
P r a v u v e l j a v l j a n j e načela d e l i t v e po d e l u in r e z u l t a t i h d e l a pa je b i s t v en i pogoj za čimprejšnji i z h o d iz s edan j i h g o s p o d a r s k i h težav in družb e n i h n a s p r o t i j i n pogoj za s t a b i l nejši družbenoekonomski napredek , je ob k o n c u go vo ra p o u d a r i l tovariš H a f n e r .
I) D.
P r a z n i k K S L e n a r t
V nede l jo je b i l a v o s n o v n i šoli n a L e n a r t u p r o s l a v a v počastitev k ra j e vne s k u p n o s t i Lenart-Luša. P r i p r a v i l e so jo družbenopolitične o r gan i zac i j e in svet k r a j e vne s k u p n o s t i . N a p r o s l a v i so poved a l i , ka j je b i l o v z a d n j e m le tu nare j enega in ka j na j b i n a r e d i l i l e t a 1981. Položi l i so venec k spo m e n i k u N O B , v k u l t u r n e m prog r a m u , pat so s ode l o va l i ok t e t J e l o v i c a in m l a d i n c i iz k ra j e vne s k u p n o s t i . i L , H . ,
A l e k s a n d e r W i l l ewa ld t , prav nik, direktor TOZD ŽG Železni ško transportno podjetje Ljubijo na. TOZD Promet Jesenice, je bi/ med NOB doma v Velikih Polja nah na Dolenjskem pionirski kurir in vodnik. Z delom v mladin ski organizaciji je nadaljeval tudi med šolanjem. Leta 1956. ko je bil kot prometnik zaposlen na železniški ^postaji Kočevje, je bit izvoljen v upravni ttdbor sindikalne podružnice. Leta 1962 je bil izvoljen za odbornika občinske skupščine v Radovljici, delal pa tudi v SZDL in v sindikatu. Leta 1969 so ga izbrali za predsednika
medobčinskega odbora sindikata delavcev prometa in zvez zn Gorenjsko, pet let kasneje pa ie bil izvoljen v predsedstvo občin skega sveta ZSS Radovljica in v republiški odbor sindikata delav cev prometa in zvez Slovenije Sest let je že delegat zbora zdru ženega dela občinske skupščine i Radovljici, dve leti je pa že podpredsednik tega zbora. S svojim ustvarjalnim delom v delovni organizaciji, v krajevni in širši družbenopolitični skupnosti pri speva k uveljavljanju in razv<tju samoupravnih odnosov.
S e m i n a r z a m l a d e T r ž i č — Občinska k o n f e r e n c a
Z S M S T r ž i č p r i p r a v l j a 20. i n 21. dec e m b r a v m l a d i n s k e m d o m u v B o h i n j u d v o d n e v n i s e m i n a r za nove m l a d i n s k e f u n k c i o n a r j e . N a s e m i n a r j u j ih želi s e z n a n i t i p r edvsem ' o r g a n i z i r a n o s t j o in v logo zveze socialistične m l a d i n e , z m e t o d a m i in
o b l i k a m i n jenega d e l a . z notranj im gospodarskopolitičnim položajem s s o d o b n i m i p r o b l e m i m l a d e generaci je in z a k t u a l n i m i n a l o g a m i osn o v n i h o r g a n i z a c i j i n občinske konference Z S M S Trž i č v pr ihodnjem l e t u .
H . J
K r a n j - Pretekli petek je bil v Kranju 2. zbor članic Ljubljanske banke — Temeljne banke Gorenjske, ki se ga je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko Zdravko Krvina. Zbor m obravnaval predlog sprememb načrta uresničevanja srednjeročnega plana Temeljne banke G orenjske za obdobje 1976— 1980 v letu 1980 in predlog samoupravnega sporazuma o temlejih planov 1981—1985 za Temeljno banko Gorenjske in Ljubljansko banko — Združeno banko Delegati so ponovno opozorili, da so plani vseh petih gorenjskih občin preveliki in da vseh teh želja banka v naslednjih petih letih ne bo mogla zadovoljiti. Denarja bo res le za najnujnejše in tega se pri planiranju za prihodnje srednjeročno obdobje mora zavedati sleherna delovna organizacija, sleherna skupnost, sleherna občina. — Foto t). Dolenc
J E S E N I C E D a n e s , 16. d e c e m b r a , ob 10. u r i bo seja izvršnega sveta jeseniške
občinske skupščine. N a nje j bodo r a z p r a v l j a l i o pred logu dogovora o t e m e l j i h družbenega p l a n a S R S l o v en i j e za obdobje 1 9 8 1 - 1 9 8 5 • p r ed l ogu reso luc i j e o družbenoekonomski p o l i t i k i i n r a z vo ju S R Sloveni je v p r i h o d n j e m l e t u . M e d d r u g i m bodo o b r a v n a v a l i t u d i zahtevka občinske izobraževalne i n zd ravs t vene s k u p n o s t i za povečan* d o g o v o r j e n i h s t r eds t ev v letošnjem l e t u ter preg leda l i poročilo birota za u r b a n i z e m in s t a n o v a n j s k o p o l i t i k o z Jesen ic glede uresničevan* n e k a t e r i h n j egov ih o b v e z n o s t i . (S)
K R A N J S e k r e t a r k o m i t e j a občinske konference Z K S k ran j Jože Kavčič *
s k l i c a l za danes . 16. d e c e m b r a ob 12. u r i 80. redno sejo k o m i t e j a . Na d n e v n e m redu s ta i z r edno p o m e m b n i točki dnevnega reda. C l a m komite ja bodo o b r a v n a v a l i s tan je v o snovnem šolstvu k r a n j s k e občine m možnosti r a z v o j a c e l odnevne šole. p rav t ako pa bo n a današnji « n govo ra t u d i o p r i p r a v a h na uvedbo usmer jenega izobraževanja.
Š K . L O K A N a današnji se j i izvršnega sve ta občinske skupščine o b r a v n a v *
p red log s a m o u p r a v n e g a s p o r a z u m a o t e t n e l i j M a n a in združevanju sredstev /a uresničevanje n a l o g n a področju S L O in družbeno sa rmv sreosrev za uresim t-v« j « osnutek družbenega zaščito v občim Š k o f a L o k a /a onaoo je iaoi n*^u 6 , dogovo ra o m e r i l i h za v r edno ten j e s tor i t ev pravne pomoči, p r e d l o g aV s p r e m e m b o cen k o m u n a l n i h s to r i t ev , pred log M ^ ° » ™ £ * £ * ^ zaz idal iTega načrta vrtec in šola Po l j ane m poročilo o škod,, k i*- nnvzračil dež v začetku o k t o b r a . . _
' V redo 17 d e c e m b r a , ob 16. u r i bo programska kon f e r enca O K S 7 D I I k o f i a L o k a N a d n e v n e m redu je ob ravnava in spre j em p n v S/AHs fKOiia J , n K s 7 i ) L v j e t u 1981. ob ravnava in spre j em g r a m s k i h izhodišč za de lo O n . OLVIJ v icm i družbenih dogovo rov in kad rov ske spremembe. , , \ , , L - B
16. DECEMBRA 1980
dločijo naj strokovnjaki! lovna komisija Komunalnega podjetja Tržič
i, naj b i vodo iz zajetja Črni gozd izkoriščali
z a p o t r e b e tržiške občine — S tem vodno-
*.tski sistem B P T ne bi bil občutno prizadet,
sposobitvijo opuščenih turbin in generatorjev
bi l a h k o dajal celo več — Preskrbo s pitno
i j e n u j n o rešiti čimprej, sicer bo obstal razvoj
\terih naselij in industrijske cone
fflie — S p o č e t k a p r ece j žo l čno . z n e o p r e m l j e n o n a s p r o t o v a n j e m e p r ed i l n i c e i n t k a l n i c e
Hi v zvezi z n a m e r a v a n o g r a d n j o Nwoda C r n i gozd — s a m o u p r a v n i
im zanjo je že s k l e n j e n — je H o v strokovno prepr ičevanje ,
pozno sicer, vendar j e p o t . k i i "ovarna u b r a l a , p o v s e m u m e s t -
V obsežnem e l a b o r a t u namreč do k a z u j e , za k o l i k o b i b i l a v p r i m e r u za j e t j a p i t n e vode v Črnem g o z d u prikrajšana p r i p r o i z v o d n j i e lektrične energ i j e , p o u d a r j a v r e d n o s t štirih m a j h n i h h i d r o e l e k t r a r n n a Mošeniku. k i j e z a r a d i vse d rago cenejše energ i j e še večja k o t v resn i c i , n a s p r o t o v a n j e p a p o d k r e p l j u j e t u d i z določenimi v o d n i m i p r a v i c a m i .
Vova stanovanja v stari hiši # nekaj d n i bo v stari Lončarjevi hiši vseljivih
2jst s o d o b n i h stanovanj, zgrajenih po progra-
r e v i t a l i z a c i j e mestnega jedra
*We
rtič — T r ž i č a n i s o e n i od p r v i h . "*•'»]italizaci j e s t a r e g a m e s t n e g a
ne r a z u m e j o l e k o t o lepšavanje Panjih p roče l ih s t a v b , a m p a k so
lotili z a r e s n a č r t n o i n t e m e l j i t o , šesto, v k a t e r e m ž i v i j o p r e d v s e m
^ jš i p r e b i v a l c i , hoče jo v r n i t i e. v e d o p a . d a b o t o mogoče
obnovo s t a r i h , n e s o d o b n i h s t a -**nj.
"Utrd i tev p r a v e p o t i s o d o s e g l i že *a©vo P e r k o v e h iše , v k a t e r o so se
p r e d v s e m m l a d e druž ine. _bra p a j e p r e d v i d e n t e h -v z e m z a e n a j s t s t a n o v a n j v
c hiši - Z a n j e n o o b n o v o j e d e n a r j a p r i s p e v a l a t o v a r n a b o z a t p d o b i l a šest s t a n o -
d e l a v c e . i d e l u p o s o d o b i t v e m o -
iMičarjeve hiše n a T r g u s vo -n a č r t o v a n a še u r e d i t e v t r e h Inih s t a n o v a n j , k i b o d o vse-ija p r i h o d n j e l e t o , nastrešja -Ija s t a v b e , n a t o p a b o p o
i j s k e m p r o g r a m u prišla n a n a T r p u s v o b o d e 25 , k i j e
» svo j e
p r a v t a k o v u p r a v l j a n j u občinske s t a n o v a n j s k e s k u p n o s t i .
K e r bo n a nje j p o t r e b n o z a m e n j a t i c e l o t n o strešno k r i t i n o , so se od ločili, d a j o b o d o h k r a t i d v i g n i l i z a eno n a d s t r o p j e , n a p r a v i l i ploščo i n n a d n j o n o v a s t a n o v a n j a . V a n j e b o d o p r e s e l i l i s t a n o v a l c e i z s p o d n j i h p r o s t o r o v i n n a t o p o s o d o b i l i še n j i h o v a s t a n o v a n j a . Hiša j e , r a z e n s t r e he , d o k a j d o b r o o h r a n j e n a , največ težav p a bo za i z v a j a l c e de l p r e d s t a v l j a l d o s t o p d o nje . Z a t o b o d o t a s t a n o v a n j a n e k o l i k o dražja od prejšn j i h , p o t r ebnega b o namreč več ročnega d e l a , v e n d a r p a p r e d v i d o m a ne več k o t z a pe tna j s t o d s t o t k o v o d s t a n o v a n j v n o v i b l o k o v n i g r a d n j i .
V tržiški občini u p a j o , d a b o d o r e v i t a l i z a c i j s k i p r o g r a m v n a s l e d n j i h p e t i h l e t i h l a h k o n e k o l i k o h i t r e j e uresničevali k o t d o s l e j , sa j so v p l a n u s t a n o v a n j s k e s k u p n o s t i z a te n a m e n e p r e d v i d e l i n e k a j več de n a r j a , z a r a d i v e d n o b o l j o m e j e n i h površin za družbeno s t a n o v a n j s k o g radn j o pa j e s t a r o m e s t n o j e d r o še t o l i k o bo l j z a n i m i v o .
H . Je lovčan
govor Gorenjcev č i n a gorenjskih občin bo v četrtek razprav-
i n sklepala o predlogu dogovora o skupnih
^neljih p l a n o v gorenjskih občin do leta 1985 —
ranc R o g e l j kandidat za predsednika, Milan
frispa z a podpredsednika
?\SJ — D e l e g a t i skupščine go-^ i k i h obč in b o d o v četr tek n a zdanju skupšč ine r a z p r a v l j a l i i n * * » i i o p r e d l o g u d o g o v o r a o s k u p
temeljih p l a n o v g o r e n j s k i h občin «~»—Ji««! I P h i l v o b i b U 1985 . P r e d l o g je b i l v
od l e t o š n j e g a m a r c a d a l j e »rav-
iASDIDATA ZA ZfBDBEDNIKA I N VDPRED8EDNIKA
ftup&čina gorenjskih občin b o 'etrtkovem zasedanju izvolila
*h predsednika i n p o d p r e d s e d -skupščine gorenjskih občin.
. • Za predsednika je predlagan ' f *nc ROGELJ, rojen leta 1940. ] Kranja, pomočnik generalnega Viktorja Ljubljanske banke.
oletni družbenopolitični de -in sedanji predsednik skup-
* ne gorenjskih občin. Z a t o ^tenost ga ponovno predlaga '^rriinacijski odbor za kadrovat vprašanja medobčinskega **ta SZDL za Gorenjsko. • Koordinacijski odbor z a k a -
favska vprašanja medobčinske-**. nredlaga za pod-
• K S - « * * « o d b o r za vprašan ja
. c z D L p r e d l a g a " J ^ i k a M i l a n a O g r i s a . ro je-" r d . s e d n i k a ^ rj,^^ n r e d s e d -
ine . r a z e n te
i / - 1 9 2 4 i z T r ž i č a , p r e d s Z t " i ^ 2 4 o b č i n s k e skupšč,
* n e f i T d o k t o r Z a v o d a za i e p a t u d i de l ega t
p o s l o v a n j e . J F ^ w U z a
se |e . --rinov v . p„7u
»v l ja lo ^ P / ^ u k o v a t i d o g o v o r , k. , o p r e d e l j e v a l na l o g e .
k o n k f ? xn s r e d s t v a , a l i p a * l ° * H o e o v o r . k i v s ebu j e le ' ' n a T o g e l n u s m e r i t v e R a z p r a -
va se j e o p r e d e l i l a z a d r u g o možnos t : o b l i k o v a t i d o g o v o r , k i b o vseb o v a l le t i s t e s k u p n e u s m e r i t v e in c i l j e gospodarskega i n družbenega r a z v o j a , k i j i h G o r e n j s k a l a h k o uresniči z m e d s e b o j n i m sode l o va n j e m , d o g o v o r j e n i m i a k c i j a m i , s a m o u p r a v n o o r g a n i z i r a n o s t j o , u s k l a j e n i m i p r o g r a m i i n združevanjem g m o t n i h , k a d r o v s k i h i n d r u g i h možn o s t i .
Čeprav je s t o p n j a k o n k r e t n o s t i p r ed l oga d o g o v o r a nižja, pa vseeno l a h k o G o r e n j s k a uresniči s k u p n e na loge , v e n d a r b i ' , k a z a l o p r i snov a n j u takšnih d o k u m e n t o v v p r i h o d n j i h l e t i h le doseči višjo s t o p n j o k o n k r e t n o s t i z o b v e z n o s t m i in o d g o v o r n o s t m i . Naše področje m o r a v p r i h o d n j i h p e t i h l e t i h i z k o r i s t i t i p r e d n o s t i , k i j i h i m a v g o s p o d a r s t v u in v družbenih d e j a v n o s t i h . G r e za izkoriščanje r e d k i h s u r o v i n , k i j i h i m a m o , za s k u p n a p r i z a d e v a n j a p r i g o spoda r j en ju s p r o s t o r o m , p r i u r b a n i z m u , v a r s t v u o k o l j a , s t a n o v a n j s k e m g o s p o d a r s t v u i n p r i k o m u n a l n i t e r d r u g i i n f r a s t r u k t u r n i g r a d n j i . Precejšnja s t o p n j a u s k l a j e n o s t i j e b i l a že dosežena p r i v z go j i , i z o b r a ževanju, z d r a v s t v u , t e l e sn i k u l t u r i in v še n e k a t e r i h d r u g i h d e j a v n o s t i h . M a r s i k a j s m o v p r e t e k l i h l e t i h že s t o r i l i i n v e d n o bo l j s p o z n a v a m o , d a le združeni n a s k u p n i h o s n o v a h in izhodiščih l a h k o v e l i k o dosežemo. T o p o t r j u j e j o na p r i m e r s k u p n o o r g a n i z i r a n e inšpekcijske službe, d e j a vnos t p r i l j u d s k i o b r a m b i in družbeni samozaščiti, u s k l a j e n o d e l o n e k a t e r i h u p r a v n i h o r g a n o v in še b i l a h k o našli p r i m e r e uspešnega goren jskega d o g o v a r j a n j a . Z a u r e s n i čevanje z d o g o v o r o m op r ede l j en ih n a l o g pa b o m o seveda m o r a l i s k l e p a ti u s t r e z n e s p o r a z u m e i n dogovore , k j e r b o d o z a p i s a n e k o n k r e t n e obv e z n o s t i .
I. Košnjek
D e l a v c i Bombažne p r e d i l n i c e in t k a l n i c e so b i l i t a k o prepričljivi, d a je izvršni svet skupščine občine n a ročil s t r o k o v n o r a z i s k a v o v s eh vod -a i h v i r o v , p r i m e r n i h za za je t je p i t n e vode . S t u d i j a b o g o t o v a v p r v e m t r i mesečju p r i h o d n j e g a l e t a .
R a z e n tega p a j e občinska k o m u n a l n a s k u p n o s t n a o s n o v i z ah t e ve o d d e l k a z a g r a d b e n e i n k o m u n a l n e zadeve p r i skupščini občine Trž i č , k i j o n a r e k u j e pereče pom a n j k a n j e p i t n e vode , naročila K o m u n a l n e m u p o d j e t j u , d a s t r o k o v n o o d g o v o r i p r e d v s e m n a d v e vprašanji: k o l i k o v ode b o v n a s l e d n j e m l e t u mogoče z a g o t o v i t i z a območje C i m -p r a . K rižev. S n a k o v e g a , S e b e n j i n K o v o r j a , k j e r j o b o n a j p r e j začelo p r i m a n j k o v a t i , i n kakšne so rezerve v s e d a n j i h z a j e t j i h . Z a p r o s i l a p a je še z a m n e n j e o e l a b o r a t u Bombažne p r e d i l n i c e i n t k a l n i c e .
S t r o k o v n a k o m i s i j a , v k a t e r i so b i l i t u d i z u n a n j i s o d e l a v c i , j e ugo t o v i l a , d a j e g r a d n j a v o d o v o d a C r n i gozd v n o v e m srednjeročnem obd o b j u n u j n a i n e k o n o m s k o n a j b o l j opravičl j iva. I z s e d a n j i h za j e t i j b i namreč l a h k o p r i d o b i l i s a m o še 11 l i t r o v p i t n e vode v s e k u n d i , z z a j e t j e m C r n i g o zd , k i je po k v a l i t e t i vode najprimernejše, p a b i vprašanje , p r e s k r b e rešili do lgoročno ne s a m o n a območj ih s redn j e i n v i s o k e c o n e v Trž i ču , n a z a z i d a l n i h okoliših P o d -l j u b e l j a . Cegeljš, C i m p r a t e r sosesk v P r i s t a v i . Kr i žah i n v a s e h d o me je s k r a n j s k o občino, a m p a k t u d i v i n d u s t r i j s k i c o n i . T a se ne m o r e r a z v i j a t i , d o k l e r ne b o d o b i l a v i r a p i t n e vode .
Za j e t j e C r n i gozd j e b i l o i z d e l a n o že 1962. l e t a , i n s i c e r z i z v i r n o k o ličino 53 l i t r o v n a s e k u n d o , v e n d a r zda j p o k r i v a s a m o območje P o d l j u -b e l j a . S o g l a s j e Bombažne p r e d i l n i c e i n t k a l n i c e t o r e j n i p o t r e b n o , saj i m a K o m u n a l n o pod j e t j e s s v o j i m i n a p r a v a m i , v r e d n i m i o k r o g 17,6 m i l i j o n a d i n a r j e v , p r a v i c o z a o d v z e m vode že p r i d o b l j e n o . P o t r e b n o bo le sog las je z a d o d a t n i z a j e m po l e t u 2000 za pribl ižno 40 l i t r o v v ode n a s e k u n d o .
S i c e r p a k o m i s i j a p o d p i r a p r e d l o g Bombažne p r e d i l n i c e i n t k a l n i c e , na j b i C m i go zd d a j a l v o d o s a m o z a tržiško občino; n e z a r a d i lokalističnih i n t e r e s o v , pač p a z a r a d i h i d r o e l e k t r a r n n a Mošen iku, k i t a k o ne b i b i l e občutno p r i z a d e t e . T e ž a v e b i p r i n e s l a le o b d o b j a trajnejše suše, p a še t a v d o k a j m i l i o b l i k i , saj b i b i l o d v z e m v o d e z a v o d o v o d z g r a j e n z a v t o m a t s k i m i plavači , t a k o d a b i v sa n e p o r a b l j e n a v o d a že p r i z a j e t j u t e k l a n a z a j v s t r u g o Mošenika. H k r a t i p a k o m i s i j a t o v a r n i p r e d l a g a , na j svo j v o d n o e n e r g e t s k i s i s t e m d o p o l n i z opuščenimi t u r b i n a m i i n g e n e r a t o r j i t e r j i h požene t e d a j , k o j e vode d o v o l j . N a t a način b i p r i d o b i l a c e l o več elektr ične energ i j e k o t d o s l e j .
M n e n j a d v e h s t r a n i so t o r e j že z n a n a . C e z n e k a j mesecev b o d o n a v o l j o t u d i r e z u l t a t i študije. P r a v j e . d a p r o b l e m a t i k o rešujejo s t r o k o v n j a k i i n se o p r e d e l i j o z a najboljšo rešitev, v e n d a r p a ne b i s m e l i p o z a b i t i , d a je p o t r e b n o d e l a t i h i t r o i n d a b o z a m o r e b i t n i n e u s p e h v o d o v o d a C r n i gozd i n s t e m p o v e z a n i m pom a n j k a n j e m p i t n e vode n e k d o m o r a l p r e v z e t i o d g o v o r n o s t .
H . Jelovčan
Slavnostni govornik na šenčurski proslavi, predsednik sveta krajevne skup nosti Franc Kern — Foto: d. Košnjek
Z a k l j u č e n o S e n č u r s k o p r a z n o v a n j e
Obveznost za prihodnje leto S sodelovanjem krajanov bodo v Šenčurju in
Srednji vasi tudi v prihodnjih letih uspešno ures
ničevali skupno dogovorjene naloge in tako
prispevali k razvoju ene največjih krajevnih
skupnosti v kranjski občini — V soboto prvič po
delili priznanja krajevne skupnosti
Š E N Č U R " — P r a z n o v a n j e p r a z n i k a k r a j e v n e s k u p n o s t i Šenčur, k i združuje k r a j a n e in n j i h o v e o r g a n i zac i j e iz Šenčurja i n S r e d n j e vas i , je v s a k o l e t o t u d i preg led op rav l j enega
za številne p r i d o b i t v e , p r edvsem ko m u n a l n e g a značaja. Uspešno so n a d a l j e v a l i z u r e j e van j em j a v n e razsve t l j a ve , d o b i l i m o d e r n o križišče n a ces t i p r o t i B r n i k u , k i je sedaj t u d i
d e l a v pretečenem l e t u t e r dogovor ./ z a r a d i tega varnejša, u r e d i l i a v t o -k a k o d e l a t i z a nap r edek v p r i h o d n j e , b u s n a postajališča, n a d a l j e v a l i z T u d i ob letošnjem p r a z n i k u , k i ga g radn j o športnega p a r k a ob o s n o v n i
Prvič .so za letošnji šenčurski praznik podelili priznanja. Franca Stefeta Miška pa so proglasili za častnega krajana Šenčurja - Foto: J. Košnjek
s l a v i j o v počastitev 10. d e c e m b r a , d n e v a u s t a n o v i t v e Kokrške čete v bližini Šenčurja, j e b i l o t a k o . P r e d s edn ik s v e t a k r a j e v n e s k u p n o s t i F r a n c K e r n j e v sobo t o v s l o v e snem g o v o r u p o v e d a l , d a se j e l e tos k r a j e v n a s a m o u p r a v a še u t r d i l a i n d a s t a Šenčur t e r S r e d n j a vas bogatejša
Pomanjkljiv projekt podražil križišče
Tržič — O b načrtovanju r a z v o j a tržiškega združenega d e l a v n o v i i n d u s t r i j s k i c o n i n a M l a k i se j e še bo l j oč i tno p o k a z a l a p o t r e b a po pos o d o b i t v i križišča p r i t o v a r n i Z l i t . D o k a j z a h t e v n o naložbo, k i b i po letošnjem predračunu s t a l a o k r o g 9,7 m i l i j o n a d i n a r j e v , j e i n v e s t i t o r i -c a , občinska k o m u n a l n a s k u p n o s t , s k l e n i l a uresničiti p o s t o p o m a .
L e t o s n a j b i u r e d i l i s a m o križišče z d e l o m ces te d o m o s t u čez Trž iško B i s t r i c o , k a r b i znes l o o k r o g l o 6,5 m i l i j o n a d i n a r j e v , m e d t e m k o na j b i priključek ces te p r o t i L o k i počakal. Z a p r v o e t a p o g radn j e j e 3,2 m i l i j o n a d i n a r j e v p r i s p e v a l o združeno de l o s pomočjo »dodatnega d inar ja « , k i ga o d v a j a k o t n a d o m e s t i l o za u p o r a b o s t a vb nega zemljišča, d o b r o p o l o v i c o z n e s k a p a j e p r i s p e v a l a tržiška k o m u n a l n a s k u p n o s t , skupščina občine i n i n d u s t r i j e , k i že i m a o z i r o m a bo i m e l a po s l o vne p r o s t o r e v n o v i c o n i . n a o s n o v i posebnega s a m o u p r a v n e ga s p o r a z u m a .
Z a i z v a j a l c a d e l u j e k o m u n a l n a s k u p n o s t i z b r a l a tržiško G r a d b e n o o p e r a t i v o . t eme l jno - o r g a n i z a c i j o G r a d b i n c a i z K r a n j a . P o g o d b o so s k l e n i l i k o n e c p o m l a d i , v e n d a r pa so de l a s t e k l a šele s r ed i a v g u s t a , saj j e b i l o t r eba pre j u r e d i t i električno, tel e f onsko i n v o d o v o d n o omrežje, ra zen tega p a so v p r o j e k t u u g o t o v i l i več p o m a n j k l j i v o s t i , k i so v p l i v a l e n a p r e d v i d e n obseg d e l .
T a k o j e n a p r i m e r o p o r n i z id p o t e k a l po poštnih l i n i j a h i n prečkal z b i r n i k a n a l i z a c i j s k i k a n a l p r i Z l i t u . načrtovano j e b i l o rušenje c e l o t n e g a s t a r ega z i d u . k a r se j e i z k a z a l o le za d e l n o u m e s t n o , za nameček pa je m a n j k a l a še ces ta za nase l j e T r a j b a h i n Z l i t . k i b i jo b i l o mogoče z g r a d i t i s a m o z d o d a t n i m o p o r n i m z i d o m , d o l g i m približno štirideset m e t r o v . T a je p r i p o m o g e l k podražit v i naložbt' za o k r o g 673.000 d i n a r j ev , sko ra j t o l i k o pa j e b i l o t r eba d o d a t i še za to . k e r p r o j e k t a n t n i upošteval n a k u p a 4000 kubičnih m e t r o v nas i pnega m a t e r i a l a . Križ i šče bo tore j prece j dražje k o t so s p r v a m e n i l i , ob t e m pa l a h k o v p r a šamo, k a k o do l g o b o d o n e k a t e r i p ro j e k t a n t i še načrtovali » izza p i s a l n i h m i z « .
N e s o l i d e n i zde l ek namreč n i p r i nese l s a m o podraži tve naložbe, a m p a k t u d i z a o s t a n e k p r i d e l u , k i ga b o d o z a r a d i m r a z a g r a d b i n c i l e tos težko s k l e n i l i . P r e d v i d e v a j o , d a b o d o r o b n i k e in as fa l t položili p r i h o d n j o p o m l a d .
H k r a t i z u r e j a n j e m križišča so i z v a j a l c i položili k a b l e za te le fon , i n j a v n o r a z s v e t l j a v o od P e k a do B i s t r i c e , p r ed a s f a l t i r a n j e m p a n a m e r a v a j o i z Z l i t a n a p e l j a t i še t o p l o v o d n i k a n a l z a og r e van j e l e tnega k o p a lišča, d a b i se i z o g n i l i p o n o v n e m u p r e k o p a v a n j u ces te .
H . -Jelovčan
šoli. s k u p a j s pošto pa u r e d i l i j a v n o t e l e f onsko g o v o r i l n i c o v S r e d n j i vas i .
T u d i v p r i h o d n j i h l e t i h d e l a ne bo z m a n j k a l o . P o m e m b e n bo pr i spevek vsakogar , d a b o d o na loge uresničene. O n j i h so t e m e l j i t o r a z p r a v l j a l i n a se jah o r g a n o v k r a j e v n e s k u p n o s t i i n družbenopolitičnih o r g a n i z a c i j , p r a v t a k o pa t u d i n a sej i s k u p a j s člani izvršnega sve ta k r a n j s k e občinske skupščine, k i je b i l a s k u p a j s
Sr e d s t a v n i k i k r a j a p r e t ek l o sredo v enčurju. G r e z a vprašanja u r b a n i
zac i je i n u r e j e v a n j a k o m u n a l n i h vprašanj, za ure j e van j e zemljišč o k r o g brniškega letališča, za sode lo van je z o r g a n i z a c i j a m i združenega de la , k i se po j av l j a j o v šenčurski s k u p n o s t i , z a n a d a l j e v a n j e g r adn j e športnega p a r k a , p r o b l e m a t i k o šole i t d . Večj i je k r a j , več j e p r o b l e m o v , v e n d a r nobeden od n j i h n i nerešljiv. T o ve l j a za c e l o t n o družbeno s k u p nos t , k i l a h k o na jde s i le , d a bo prem a g a l a težave, čeprav s m o o s t a l i b rez v e l i k ega v o d i t e l j a i n v z o r n i k a — p r e d s e d n i k a T i t a .
T a k o so p o v e d a l i Šenčurjani i n k r a j a n i S r e d n j e vas i n a s l o v e sn i se j i ob p r a z n i k u , k i je b i l a v sobo to , ude ležili pa so se j e ra zen številnih k r a j a n o v t u d i najvišji p r e d s t a v n i k i k r a n j s k e občinske skupščine in i z vršnega sve ta , družbenopolit ičnih o r g a n i z a c i j , p r v o b o r c i iz Šenčurja, še živi b o r c i Kokrške čete i n številni d r u g i gostje. Učinkovi to j e d e l o v a l k u l t u r n i p r o g r a m , v k a t e r e m so sod e l o v a l i p e v s k a zbo ra o s n o v n e šole. r e c i t a t o r j i . p e v c i iz S a v e , za z a k l j u ček a k a d e m i j e p a j e s p o n t a n o i z z ve ne la pesem J u g o s l a v i j a , k i so j o z a pel i šenčurski šolarji ob s p r e m l j a v i a n s a m b l a O s o j n i k , k i ga s e s t a v l j a j o s t a r i šenčurski godc i . Prv ič so podel i l i p r i z n a n j a skupščine k r a j e v n e s k u p n o s t i . K r a j a n i n p r v o b o r e c F r a n c Šte fe-Miško je b i l proglašen za častnega k r a j a n a , pode l j ene p a s o bi le z l a t e , s r eb rne i n b r o n a s t e p l a k e te K S ter p o h v a l e .
• j . Košnjek
O L , A S 4.STRAH. GOSPODARSTVO TOREK. 16 DECEMBRA 1 9 M
Obetavna kovinska predelava V delovni organizaciji Kovinska oprema v Moj
strani se že dobri dve desetletji ukvarjajo s ko
vinsko predelavo — Nedavna preselitev proiz
vodnje jeklenih podbočnikov za obutev v novo
stavbo omogoča boljše rezultate - Za bodoče
načrtujejo nadaljnje povečanje te proizvodnje, ki
j o bo delno moč tudi izvoziti.
Moj s t r ana - Začelo se je 1958. l e t a s pod j e t j em za d e l o v n e i n v a l i d e n a J e s e n i c a h , k j e r so i z d e l o v a l i k o n f e k c i j o . P o z n e j e so se d e l a v c i p r e se l i l i v M o j s t r a n o i n se o b e n e m p r e u s m e r i l i v k o v i n s k o p rede lavo . D o b r i h dva j se t let je že od tega. S p r v a s k r o m n a p r o i z v o d n j a se je počasi r a z v i j a l a .
»Znatnejši nap r edek s m o doseg l i po 1974. letu,« p r i p o v e d u j e d i r e k t o r d e l o v n e o r g a n i z a c i j e K o v i n s k a oprem a iz M o j s t r a n e A n t o n Stražišar. O b t e m p o u d a r i : »S p r v i m našim p r o g r a m o m r a z v o j a s m o si začrtali, d a b o m o v s e d a n j e m srednjeročnem o b d o b j u povečali p r o i z v o d n j o k o v i n s k i h de l ov za čevljarsko i n d u s t r i j o in svo jo d e j a vnos t razširili t u d i n a d ruge p r o i z v ode . P r e d v i d e l i smo . d a bo takšna d e l o v n a u s m e r i t e v i z b o l j šala naš gospodarsk i položaj in o m o gočila z g r a d i t i n o v o p r o i z v o d n o h a l o . R e s se j e naš d o h o d e k pos top no večal. L a n i s m o začeli uresniče
v a t i z a d a n o na logo , k a r je b i l o p o t r e b n o p r e d v s e m z a r a d i s l a b i h del o v n i h r a z m e r v n e k d a n j i kalilnici.«
K a l i l n i c a j e namreč po leg o r od j a r ne p o m e m b e n člen v p r o i z v o d n j i K o v i n s k e opreme , k i z apos lu j e o k r o g 150 de l a vcev , m e d n j i m i d o b r o po l o v i co žensk. O k r o g 60 o d s t o t k o v pro i z vodn j e u s m e r j a j o v i z d e l a vo jek l e n i h podbočnikov za obu t e v . P r o i z va ja jo t u d i več žičnih i z d e l k o v ko t so otroški sedeži za ko l e sa i n m o t o r n i ščitniki, t a l n e plošče z a i n d u s t r i j s k e h a l e in de le z a p r e h r a m beno embalažo t e r op ra v l j a j o kooper a n t s k a d e l a z a k r a n j s k o I sk r o i n škofjeloški L T H .
D e l o v n e na loge — z a l e tos so načrtovali p r ek 9,5 m i l i j a r d e s t a r i h d i n a r j e v c e l o tnega p r i h o d k a in dob r e štiri m i l i j a r d e d o h o d k a — d o k a j uspešno i z p o l n j u j e j o .
»Nač r tovano količinsko p r o i z v o d n j o p r i vseh i z d e l k i h dosegamo , p r i j e k l e n i h podbočnikih pa ce l o prese-
Naložbene zadrege Iz programa tržiške komunalne skupnosti bodo
letos izpadle tri naložbe: gradnja vodovoda Črni
gozd zaradi nesoglasja BPT, obnova ceste l i
ganja vas— Križe zaradi pomanjkanja denarja
in gradnja kanalizacije v Kovorju zaradi nepo
polne dokumentacije
Tržič — Občinska s k u p n o s t je za l e tos spre j e la d o k a j z a h t e v e n del o v n i i n finančni p r o g r a m . O d n a črtovanih o k r o g l i h 63 m i l i j o n o v d i nar j ev , k o l i k o r na j b i j i h z b r a l a s p r i s p e v n o s t o p n j o , z bančnimi k r e d i t i i n d r u g i m i o b l i k a m i združevan j a , na j b i n eka j več k o t 56,5 m i l i j o n a d i n a r j e v p o r a b i l a za naložbe, v g l a v n e m za g r a d n j o v odovodnega in k a n a l i z a c i j s k e g a omrežja, za posod o b i t e v cest, p o s t a v i t e v j a v n e raz sve t l j ave i n n e k a t e r e m a n j z a h t e v n e načrte.
Devetmesečni p o d a t k i 0 z b i r a n j u i n p o r a b i d e n a r j a , o k a t e r i h so pred-d n e v i sp r e govo r i l i t u d i d e l e ga t i v skupščini občinske k o m u n a l n e s k u p n o s t i , pa kažejo prece j žalostno s l i k o . V t e m o b d o b j u j e namreč s k u p n o s t združila k o m a j s l a b i h 18« m i l i j o n o v d i n a r j e v , k a r p r e d s t a v l j a 28 o d s t o t k o v načrtovane c e l o l e tne vsote . P r i m a n j k l j a j je n a s t a l p r i s r e d s t v i h za vzdrževanje k o m u n a l n i h ob j ek t o v i n n a p r a v , saj so o s ebn i d o h o d k i d e l a v cev naraščali n e k o l i k o počasneje k o t so v začetku l e t a pričakovali, m a n j d e n a r j a j e t u d i i z p r i s t o j b i n za c e s t n a m o t o r n a v o z i l a , največji i z p a d , k a r d o b r i h 41 m i l i j o n o v d ina r j e v , p a j e n a s t a l p r i z d r u ženih s r e d s t v i h za inves t i c i j e i n bančnih p o s o j i l i h .
Z a r a d i nesog las ja Bombažne pre d i l n i c e i n t k a l n i c e T r ž i č j e obtičala najzahtevnejša letošnja n a l o i D a , g r a d n j a v o d o v o d a C r n i go zd , k i so j o b i l i p r i p r a v l j e n i f i n a n c i r a t i t u d i Kranjčani , d e l o vne o r g a n i z a c i j e , k i
bodo ime le p o s l o v n e p r o s t o r e v i n d u s t r i j s k i c o n i n a M l a k i i n b a n k a s k r e d i t i .
N a s p l o h so se letošnji s t a b i l i z a c i j s k i u k r e p i močno o d r a z i l i v pol i t i k i k r e d i t i r a n j a . Tržiška k o m u n a l n a s k u p n o s t t a k o n i u s p e l a d o b i t i n o b e n i h poso j i l n i t i z a g r a d n j o cest ; ne p r i L j u b l j a n s k i b a n k i i n ne p r i i z v a j a l c i h d e l . O b n o v a ceste Z i g a n j a vas — Kr i ž e p a j e b i l a z a s n o v a n a p r edvsem n a k r e d i t i h t e r n a p r i spev k u republiške s k u p n o s t i z a ceste in občinske k o m u n a l n e s k u p n o s t i .
Čeprav s p o s o d o b i t v i j o ceste z a r a d i p o m a n j k a n j a d e n a r j a že neka j l e t odlašajo, bo spet m o r a l a počak a t i . P r i t e m n i p o m a g a l o n i t i nez a d o v o l j s t v o k r a j a n o v i n d e l e ga t o v n a skupščini, k i so se n a v s e z a d n j e s p r i j a z n i l i , d a bo načrt uresničen šele v p r i h o d n j e m srednjeročnem o b d o b j u . P o d o b n o g r a d n j a k a n a l i z a ci je v K o v o r j u , k i je z a r a d i nepop o l n e d o k u m e n t a c i j e l e t os ne b o d o m o g l i začeti.
K l j u b h u d i m z a d r e g a m p a so v tržiški občini n a področju g radn j e t e r vzdrževanja k o m u n a l n i h ob jekt o v i n n a p r a v n a p r a v i l i v e l i k k o r a k . Ojačali so v odovod Z e g n a n i s t u denec , dokončali p r v o e t a p o k a n a l i z ac i j e v Trž iču, d r u g o b o d o p r e d v i d o m a d o k o n c a l e t a , z g r a d i l i priključek ceste v L o m i n ceste S l a p — C a d o v l j e , o b n o v i l i c es to od B i s t r i c e d o Zvirč, mos t n a P a r t i z a n s k i c e s t i čez Trž iško B i s t r i c o , v k r a t k e m p a b o d o s k l e n j e n a t u d i g r oba de l a n a križišču p r i Z l i t u .
H . Jelovčan
Direktor Kovinske opreme Anton Stražišar
gamo.« po j a sn i naš s o g o v o r n i k in n a d a l j u j e : »Žal je n e k o l i k o drugače s finačnim r e z u l t a t o m . P o p r v e m p o l l e t j u d o h o d e k u p a d a , ke r r epro d u k c i j s k i m a t e r i a l i z jeseniške želez a r n e od j u n i j a plačujemo za 20 od s t o t k o v dražje in so ob t e m cene naših i z d e l k o v os ta l e nespremen je ne.«
R a z e n z naraščanjem cen reprod u k c i j s k i h m a t e r i a l o v se v K o v i n s k i o p r e m i srečujejo t u d i z d r u g i m i težavami. D o l a n i j i m j e m a n j k a l o m a t e r i a l a za i z d e l a v o j e k l e n i h pod bočnikov. k i ga n a l e t o p o r a b i j o o k r o g 800 t o n . Zda j ga od železarne dob i j o dovo l j i n t u d i u s t r e z n e k v a l i tete j e , p r o b l e m e p a i m a j o z n a k u p o m p o c i n k a n e i n vlečne žice. C e j e ne bo moč d o b i t i p r i d r u g i h p r o i z v a j a l c i h , b odo m o r a l i d e l p r o i z vodn j e , v e zane n a te m a t e r i a l e , p r e u s m e r i t i .
S v o j e i zde lke , p r edv s em j e k l e n e podbočnike, d o b r o p roda ja j o . G l a v n a o v i r a , d a j i h že dos l e j n i so m o g l i t u d i izvažati , so p r e m a l e p r o i z v o d n e z m o g l j i v o s t i . L e - t e p a s i p r i z a d e v a j o povečati z l a s t i z bo l j o r g a n i z i r a n i m d e l o m i n boljšim izkoriščanjem s t ro j ev .
»Naš i orodjar j i , « # j i h p o h v a l i A n t o n Stražišar, »so s a m i i z d e l a l i o rod je , k i omogoča n a d o s e d a n j i h s t r o j i h a v t o m a t s k o i z d e l a v o j e k l e n i h podbočnikov. D o s l e j so z n j i m i o p r e m i l i d v a s t r o j a . S t e m s m o z n a t n o povečali p r o d u k t i v n o s t . V e l i k a p r i d o b i t e v je t u d i n o v a h a l a , k j e r j e ods l e j p roces p r o i z v o d n j e j e k l e n i h podbočnikov p o v s e m s k l e n j e n . Z a r a d i boljše o r g a n i z a c i j e d e l a i n bo l j ših d e l o v n i h r a z m e r pričakujemo spodbudnejše rezultate p r i p r o i z v o d n j i v n o v i h p r o s t o r i h , v s t a r i h pa b o m o l a h k o p r e u r e d i l i dos le j utesn j e n o orodjarno.«
P o l e g d e lne razširitve o r o d j a r n e p r e d v i d e v a j o v p r i h o d n j e m l e t u t u d i p o p r a v i l o u p r a v n i h p r o s t o r o v i n o b n o v o vo znega p a r k a . P r o i z v o d n j o na j b i s a m o p r i j e k l e n i h podbočnikih povečali z a o k r o g 25 o d s t o t k o v glede n a l e tos , k o b o d o i z d e l a l i p r edv i do m a 21 m i l i j o n o v p a r o v t eh i z d e l k o v o z i r o m a k a r t r i m i l i j o n e več od načrtovane količine. Z a p r i h o d n j a l e t a načrtujejo še n a d a l j n j e povečanje te p r o i z v o d n j e , k i j o bo de lno moč t u d i i z v o z i t i . O b p o s o d o b i t v i n e k a t e r i h n a p r a v bo ve l i ke p r e m i k e v d e l u tega k o l e k t i v a p r a v t a k o p r i n e s l a tesnejša p o v e z a v a k o v i n s k e p r ede l o va ln e i n d u s t r i j e v jeseniški občini, o k a t e r i v z a d n j e m času vse resneje razmišljajo.
B e s e d i l o in s l i k a : S. Sa j e
SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ
m t « T e ž a v e
p r i v k l j u č e v a n j u v g o s t i n s k e
/ j / V p o k l i c e Radovl j iška občina j e z n a n a k o t turistična. V e n
d a r p a t u r i s t i ne o b i s k u j e j o le n a r a v n i h l epo t ko t s t a B l e j s k o i n B o h i n j s k o j e z e ro , pač p a pričakujejo t u d i s o l i d n o postrežbo v g o s t i n s k i h l o k a l i h , p r i j a z n o s t , z a b a v o i n r a z v e d r i l o . . . . . ,
G o s t i n s t v o da je radovljiški občini 21 o d s t o t k o v vsega d o h o d k a . V e n d a r p a b o m o v tej p a nog i gospod a r s t v a uspe l i le. če b o m o i m e h t u d i d ob r e k a d r e Z a t o d že v r s t o let p r i z a d e v a m o p r i d o b i t i domačo mladino
a zapTsitev v g o s t i n s t v u N i l a h k o d e l a t i » rek lame« za pok l . c e , k o t so k u h a r , n a t a k a r , receptor ipd P r v o
• i i , , , ! 11 no t i r e i en d e l o v n i čas. G o s t i n c i so „ Z ° J ^ l e n ? n " l e o b s o b o t a h , n n e d e l j a h , p a c p a " u d " ^ P r a v n i k i h . D e l a j e največ p o l e t i , za d o p o s . pa t e m d e l a v c e m os ta j a j o mesec , m r t v e sezone ( p o m l a d , t e m a e i a ^ e i n p ' neure j enega d e l o vnega f a s a p a { T p ^ ^ s u r t r ^ v r a ^ o ^ l a d i n o v k l j u c e -
V l ice g o s t i n s k e s t r oke .
Šo lo za usposab l j an j e tega k a d r a i m a m o n a B l e d u ; t u d i z r e f o r m i r a n i m u s m e r j e n i m izobraževanjem os ta j a šola p r i nas , v e n d a r pa n i t i bližina šole ne p r i speva k večji m o t i v i r a n o s t i za p o k l i c e v g o s t i n s t v u . K o s m o l e tos spraševali učence ob k o n c u 7. r a z r eda , k a m se bodo u s m e r i l i po končani o s n o v n i šoli, j i h je od 416 le 14 odgovo r i l o , d a bodo n a d a l j e v a l i šolanje v gos t i n s t v u (8 f a n t o v i n 6 dek l e t ) .
S k u p a j z g o s t i n sko šolo B l e d in p r e d s t a v n i k i gos t i n s k i h d e l o v n i h o r g a n i z a c i j ( G o l f , T o p l i c e , P a r k . K r i m ) o r g a n i z i r a m o v sako l e to e k s k u r z i j o , t a k o d a se učenci s e znan i j o s s t r o k o i n o k o l j e m , v ka t e r ega se bodo vključili. P r i z n a n i s t r o k o v n j a k i iz gos t ins t va zna j o z boga to vseb ino p r i v a b i t i učence k poslušanju i n s p o z n a v a n j u pok l i c e v ; k o p a se je p o t r e b n o de j an s k o odločiti, se doga ja , d a j i h p r e m a m i j o n a e n i s t r a n i p r e d s o d k i staršev d o g o s t i n s t v a , n a d r u g i s t r a n i pa ši roke možnosti, k i so j i h vsaj dos le j i m e l i n a o s t a l i h 4 - l e t n i h šolah.
S a m e e k s k u r z i j e ne rod i j o sadov . T u d i odha jan j e že z a p o s l e n i h iz gos t inske s t r oke z a h t e v a širšo družbeno a k c i j o za v z b u d i t e v in t e r esa v g o s t i n s t v u . K e r d e l o vnega časa ne bo mogoče b i s t v e n o s p r e m e n i t i ( l a h k o pa se bo l j p r i l a g o d i z a p o s l e n i m ) , bo k a z a l o raz mišljati o d r u g i h s t i m u l a c i j a h , k j e r je na p r v e m mes tu osebn i dohodek , k a r p o n a z a r j a j o p r i m e r i z a sebn ikov v g o s t i n s t v u .
V s e k a k o r pa v p r i h o d n o s t i l a h k o pričakujemo, d a bodo c e l o tne k a p a c i t e t e v mreži šol, k i bodo i zha ja l e iz k a d r o v s k i h po t r eb in p r ednos t i v določenih s t r o k a h , p n n e s l e t u d i g o s t i n s t v u d e l n o rešitev iz zadreg pom a n j k a n j a k a d r o v , to je k u h a r j e v , n a t a k a r j e v , recep-štorjev i n d r u g i h .
A n i c a Robič M a g d a Jens te r l e
J
U r e j e v a n j e d r u ž b e n e p r e h r a n e v k r a n j s k i o b č i n i
Sava spodbuja skupno reševanje Kranjska tovarna Sava predlaga izgradnjo
večjega obrata družbene prehrane z dnevno
zmogljivostjo okrog 7500 obrokov, vendar j e
treba pred odločanjem analizirati vse plati
savske namere — Pozitivna ocena izvršnega
sveta
K R A N J — D e l o v n a o rgan izac i j a S a v a namerava zgrad i t i ob svo jem ob ra tu na L a b o r a h večji ob ra t družbene p rehrane . P r o j ek t ne upošteva le pot reb de lovne organizaci je — gradite l ja , a m p a k posega i zven n jen ih meja na druge de lovne ko lekt ive . G r a d n j a naj b i ve l ja la 194.359.000 dinar jev , ko r i s tna površ ina objekta pa b i obsega la 4300 k v a d r a t n i h metrov . K u h i n j a b i zmo g la skora j 10.000 ob rokov , samo S a v a pa potrebuje dnevno o k r o g 4000 o b r o k o v . O b sami k u h i n j i naj b i b i l a j ed i ln i ca z o k r o g 600 sedeži, d ruge j ed i ln ice pa b i bi le drugje, do ka t e r i h b i h r a n o razvažal i . S a v a m e n i , da b i b i lo mogoče zamise l uresničiti do m a r c a leta 1982. Neka te r e de lovne organizaci je so že vol jne združevati s reds tva (Cestno podjetje, M e r k u r , C r e i n a i n Živi la ter K 2 K kot dobav i te l j a su rov ine za hrano ) , širša ana l i za p r i p rav l j enost i pa še n i b i l a oprav l j ena . K e r gre za pobudo širšega družbenega p o m e n a , k i bo uresničena l a h k o le na o snov i samoup ravnega spo razumevan ja , je S a v a pred laga la tudi r azpravo na izvršnem svetu skupščine.
Izvršni svet k ran j ske občinske skupščine je temeljito o b r a v n a v a l pobudo i n jo ocen i l ko t poz i t i vno , saj gre za združevanje denar ja za dosego skupnega ci l ja na p o m e m b n e m področju družbenega i n tud i gospodarskega življenja. G r e za področje p r eh r ane i n p reskrbe , k i jo bo t reba v p r ihodn j ih le t ih ko t eno od p r e d n o s t n i h n a l o g hitreje i n bolj načrtno ure jevat i . Gradnja objekta z r a c i o n a l n o d n e v n o zmogl j ivost jo o k r o g 7500 obrokov b i b i l a r ea lna , v e n d a r je treba p r e d odločitvijo pobudo temeljito v se s t r ansko ana l i z i r a t i , p r edvsem pa upoštevati tudi mnenja najrazličnejših s t r o k o v n i h organizac i j i n služb.
D o p red loga de lovne organizac i je Save so se že ob l ikova la neka te ra stališča. V n e k a t e r i h d e l o v n i h o rgan izac i j ah ugotavljajo, da b i b i l i stroški za gradnjo de l i ln ic h rane , j ed i ln ic in t r anspo r t a v e l i k i i n b i s tem denar jem že l ahko z g r a d i l i svoje kuhin je . D r u g i sodijo, da b i preveč l judi ostalo b rez h r a n e v pr i m e r i h n izke s an i t a rne r a v n i , o k v a r e a l i zastoja v t ransportu . P r a v tako pa so tud i sodbe, d a se invest ic i ja preveč o p i r a na bančna posoj i la .
S a n i t a r n a inšpekcija na p r i m e r ugotavl ja , da b i b i l pri takšni osrednj i p r i p r a v i h r a n e nadzor lažji i n b i b i l a h rana kvalitetnejša. G r a d n j a nove menze v S a v i je nujna z a r ad i do t r a j anos t i i n neure jenost i sedanje, venda r je vprašl j ivo združeva nje sredstev d rug ih , saj i m a precej organizac i j že svoje obrate , p r a v tako pa je v k r a n j s k i občini že p ropad la zamise l o t o v a r n i h rane , do le imajo večinoma že svoje kuhin je . S labše je p r i s r e d n j ih šo lah i n o tem b i kaza l o razmišljati . O v i r a je p o m a n j k a n j e p ros to rov za razdel jevanje h rane . Mnen je je pos redova la t u d i S o c i a l n a m e d i c i n a i n h i g i ena de la iz K r a n j a . P ro jekt S ave je p o z i t iven , če bo grajen sodobno i n v s k l a d u s predpis i . Če bo t e m u ustreženo, omenjena us tanova soglaša z gradnjo .
O pobud i S a v e kaže torej resno razprav l j a t i , saj b i v p r i m e r u p o z i t i v n i h mnen j K r a n j rešil pomemben družbeni p rob l em, o d l o čujoč v življenju in de lu ve l ikega števila d e l ovn ih l judi i n ob čanov.
Breme podražitev V kroparskem Plamenu so ob prvem polletju do
bro gospodarili, v zadnjih mesecih letošnjega leta
pa so hudo občutili številne podražitve — Sodelo
vanje z lesko Verigo p r i galvaniki
V Plamenu se že dolgo pripravljajo na izgradnjo galvanika v Podnar-tu, vendar so se zdaj kreditni pogoji zelo zaostrili in bodo morali gradnjo galvanike, skupaj z Verigo in Kk nom, preložiti na naslednje srednj ročno obdobje. Tud i z udeležbo osti lih delovnih organizacij jim ne bo mogoče doseči 70 odstotne udelelt* lastnih sredstev za to naložbo.
V Plamenu menijo, da bi se morah bolje dohodkovno povezovati in predelovalci tesneje med seboj sodelovati. V prihodnje bodo v Plamenu se bolje sodelovali z lesko Verigo -zdaj medsebojno pokrivajo le 10 odstotkov proizvodnje - saj bodo večino svojih izdelkov vozili na galvanizacijo v Verigo, medtem ko « do sedaj sodelovali z zasebnimi kooperanti. D. Sedej
K r o p a - V P l a m e n u v K r o p i , k i sod i v s es tav l j eno o r g a n i z a c i j o z d r u ženega de l a s l o v e n s k i h železarn i n k j e r j e z a p o s l e n i h o k o l i 500 de lavcev , so v m i n u l i h l e t i h , od l e t a 1976 do 1980 doseg l i p r e s t r u k t u i r a n j e p r o i z v odn j e i n povečali i z v o z od 30 od s t o t k o v n a 70 o d s t o t k o v . P o s l o v n a usmer j enos t iz prejšnjih let , ko so se o p i r a l i n a množično, m a n j z a h t e v n o p r o i z v o d n j o i n se u s m e r j a l i zgol j n a eno samo , na sov j e t sko tržišče, je h u d o b r e m e n i l a k o l e k t i v in s l a b i l a p o s l o v n e r e z u l t a t e . S e d a n j a prog r a m s k a u s m e r i t e v v zahtevnejšo in k v a l i t e t n o p r o i z v o d n j o pa je b i l a n u j n a , čeprav še danes n i dovo l j učinkovita, saj o k o l i p o l o v i c o s t ro jev še n i m a j o p o p o l n o m a izkoriščenih. V P l a m e n u j i m t u d i h u d o p r i m a n j k u j e d e l o v n e g a p r o s t o r a . F l u k t u a c i j a j e precejšnja, p r edvsem odha ja j o k v a l i f i c i r a n i d e l a v c i , še posebej v sosedn j o I s k r o L i p n i c a . k j e r je de lo m a n j težko in n a p o r n o .
V P l a m e n u K r o p a se bodo t u d i v p r i h o d n j e u s m e r j a l i v zahtevnejšo p r o i z v o d n j o in se odločali za programe, k i z a go t a v l j a j o p r o i z v ode av to m o b i l s k i i n d u s t r i j i , z a p r o i z v o d n j o m a t i c , o k o v j a za pohištveno i n d u s t r i j o i n d r u g i h p r o i z v o d o v . U p a j o , d a ne bo takšnih težav z reprodukc i j s k i m m a t e r i a l o m ko t v letošnjem l e t u , saj p r o i z v o d n j a t a k o močno zaos t a j a .
M e d t e m ko so i m e l i v p r v e m po l l e t j u dob re pos l o vne r e z u l t a t e , so gospoda r i l i po d e v e t i h mesec ih na me j i r e n t a b i l n o s t i , k o n e c le ta pa b o d o najbrž s k l e n i l i z i z gubo . N a rez u l t a t e v p l i v a j o ve l ike podražitve, saj je t r anspo r t za 30 od s t o tkov dražji, e l e k t r i k a z a 30 ods t o tkov , n a f t n i d e r i v a t i za 35 o d s t o t k o v . K o v i n s k i p r e d e l o v a l c i b odo p red laga l i 30 o d s t o t n o povišanje c en i zde lkov , v e n d a r ne vedo. kda j j i m bodo nove cene o d o b r i l i . Izkušnje so s labe saj so l a n s k i p r ed l og za povišanje k i so ga pos r edova l i a v g u s t a , o d o b r i l i šele f eb rua r j a .
Teča j z a z idar je i n s t ro jn ike
Kadrovska komisija v temeljni organizaciji Gradbeništvo pri S G P Tehnik Škofja Loka je septembra in oktobra objavila raipis tečajev za zidarje in tesarje ter strojnike lahke gradbene mehanizacije. Od dvajsetih prijavljenih kandidatov sta se le dva delavca odločila za tesarja, tako. d a tega tečaja ne bo moč izvesti Ker pa tesarjev zelo primanjkuje, so se odločili, da se bodo vsi bodoči zidarji usposobili tudi za enostavna tesarska dela.
Ob tečaja sta se začela sred: novembra in bosta trajala tn mesece. Organiziral jih je Z v e z n i center za izobraževanje grad benih inštruktorjev v Ljubljani, tako da bodo tečajniki imeli priznano stopnjo kvalifikacije v zveznem merilu.
L L
* S E B N A O B R A V N A V A je. žal. še vedno tako. da
***ači film sprejemamo z doto • i previdnostjo in komaj pri-*"•> bojaznijo, da se bomo ob
dolgočasili. so kinodvorane * predstavitvah domačih del
fljftvd/io na pni prazne. Največ r*t tako neljuba dobrodošlico čakajo filmi, ki jim veličine ni
"varjala reklamo. ampak *>b* umetniški čut filmske *Fe. Nič halje se ni godilo
Zverski predstavi. Paskaljevi Posebni obravnavi, v Kra-Vzrokitv je več in so povsem
f^ttipni: morda je kriva dram-zamova. psihološka nota fil-ali pa je »Charlijevo mašče-
r*je* ob skoraj isti uri v sosed-* kinodvitrani dokončno odlo
' okusu obiskovalcev. Ne-tyr zvečer niso najbolj primer
za resen .film in Posebna **tnava je predvsem resen ^ Mirno lahko rečemo, da je %ftrsko izpeljano umetniško ^ ki ga krase odlične igralske ^vrihv. Predstavi nam usodo
in časa. ki sama po sebi ',ffa tragična, a taka postajata
m Oljskem samo.razkrivanju. v ['"tanju znotraj sebe. Tenkočut W irezanje v človeško notranjost
vnto sebi namen, ne skuša "kti na ogled« izprijenosti neke
. ampak išče usodno povezal i posameznika z okoljem in | N » medsebojno pogojenost. §i**ki jezik je zanimiv, preprič-
Paskaljevič se je s »Posebno 'vnavo* potrdil kot sposoben
P&er. katerega moč je v poz na-P* filmskega jezika in v tenko Niem posluhu za vpletanje htbenega v filmsko dogajanje.
L I J A N A S A V E R
35-letnica knjižnice v Škofji L o k i
fcverjeva pominska v e č a n o s t * 0 P J A L O K A - V s r edo ,
j f e e e m b r a , o b 18. u r i , na |P<Veeer d e s e t e o b l e t n i c e
s l o v e n s k e g a g l e d a l i š k e -JWuaetnika S t a n e t a Se ve r ja. I iT* V galeriji n a l o š k e m g r a -
Kdelili letošnje S e v e r j e v e . l i e . P o slovesni p o d e l i t v i
foij S o u č e k podal u m e t n i -, p r i p o v e d B a l a d a o tro-
r t i in o b l a k u Cirila K o s m a t i * * k » t j e priredil i g r a l e c
P s c e n o b o p r i p r a v i l A v -j* Lsvrenćič. Pri s p o m i n s k i
V^aosti b o sodeloval t u d i W* Jelovica pod vodstvom
^ * a T ozona.
S K O F J A L O K A - Vče r a j , 15. d e c e m b r a , je potek lo 35 let, k o je svo ja v r a t a odp r l a J a v n a knjižnica v Skorji L o k i , ka te re n a s l e d n i c a je Knj ižnica I v a n a T a v č a r j a . Začetek je b i l zelo težak, saj je o k u p a t o r požga l i n uniči l sko ra j vse knj ige j a v n i h i n šolskih knjižnic v Skor j i L o k i i n t ako uničil bogato t rad ic i j o , k i se je leta 1862 začela z u s t a n o v i tv i jo N a r o d n e čitalnice v Škofji L o k i . P r v i f ond k n j i g so m a r l j i v i knj ižničar j i n a b r a l i po hišah i n po podstreš j ih p o i s k a l i , k a r je še osta lo o d n e k d a n j i h knjižnic. Z b r a l i so 689 k n j i g i n j i h 15. de c e m b r a 1945 p o n u d i l i p r v i m b r a l c e m , k i se j i h je v p r v e m letu obsto ja n a b r a l o 65.
K l j u b s k r o m n e m u začetku je b i l r azvo j knj ižnice nezadržen i n s ta len . V vseh pe t in t r i de se t ih le t ih knjižnica n i zap r l a svo j ih v r a t k o t se je v k r i z n i h obdob j i h zgod i lo v m n o g i h obč insk ih sre diščih. T u d i tedaj se je vselej n a šel še kakšen d i n a r za n o v e k n j i ge. D a n e s i te je knjižni fond (brez izposojevaliSč) 38.000 kn j i g , knj ižnica i m a več ko t 9.200 v p i s a n i h b r a l c e v i n le tno i zposod i 110.000 kn j i g . P o t r eh p r e se l i t v a h je končno p r e d d v e m i let i dob i l a tud i pr imernejše p ro s to r e za svoje de lo i n t ako p r i v ab l j a še več o b i s k o v a l c e v .
M e d p r v i m i se je l o t i l a tud i s p r e m n i h p r i r ed i t ev . Že od leta 1961 p r i r e j a l i k o v n e r az s tave i n m n o g i danes p r i z n a n i loški u m e t n i k i so prv ič r az s tav l j a l i p r a v v knjižnici , z r a z s t a v a m i pa je o d k r i l a tud i mnoge s l ikar je amater je , k i so se kasne je v k l j u čili v k r o g e n a i v c e v i t d . B i l a je p o b u d n i k m n o g i h k u l t u r n i h p r i red i tev i n l i t e r a r n i h večerov , v n o v i h p r o s t o r i h svoj k u l t u r n i p r o g r a m izva ja vzdržema o sem mesecev na leto. V spo red v k l j u čuje l i t e r a rne večere i n s rečan ja s p isate l j i , k o l e k t i v n e ob i ske , p r edavan j a z d i a p o z i t i v i i n f i l m i , l i k o v n e i n knjižne razs tave , u re prav l j i c , srečanja študentov i t d . V letu 1979 je b i l o 145 p r i r e d i t e v z 9.492 o b i s k o v a l c i .
K l j u b t e m u , d a je b i l a v t e k o čem n e m
i n p reure jen i . M e d t e m k o se je knjižnica v Zireh p r i b r a l c i h zelo uve l j av i l a , pa v Železnikih ne do sega žel jenega o b i s k a . T a k o je b i l o v ce l o tn i knjižnični mreži za ka te ro s k r b i škofjeloška knjižnic a leta 1979 51.000 kn j i g , c e l o tna izposoja pa 150.362 i z v o d o v knj ižnega g r a d i v a , v mreži 1,5 knj ige na p r e b i v a l c a , i zposo ja pa znaša 3,5 kn j ige n a p r e b i v a l c a občine .
V p r i h o d n j i h l e t ih č aka knjižn i co še v e l i k o de l a , o d p r e t i bo t reba izposojeval išče v S e l c i h , p rese l i t i i n p r eu red i t i izposoje val isče v G o r e n j i v a s i , v Škofji L o k i pa bo t reba razširit i m l a d i n s k i odde l ek i n p o s t a v i t i me di o tek o.
•J. K r e k
Z v e z n o
p o s v e t o v a n j e
o a m a t e r s k i k u l t u r i
K r a n j — V petek . 19. d e c e m b r a , ob 9. u r i se bo v p r o s t o r i h skupščine občine K r a n j začelo z v e z n o p o s v e t o v a n j e »Ku l tu rn i a m a t e r i z e m danes« . O r g a n i z a t o r j i p o s v e t o v a n j a so z v e z n a k o n f e r enca S Z D L J u g o s l a v i j e , r epub liška k o n f e r e n c a S Z D L S l o v e n i j e , Z v e z a k u l t u r n o p r o s v e t n i h s k u p n o s t i J u g o s l a v i j e i n Z v e z a k u l t u r n i h o r g a n i z a c i j S l o v e n i j e , občinska k o n f e r e n c a S Z D L K r a n j i n Z v e z a k u l t u r n i h o r g a n i z a c i j K r a n j . P o s v e t o v a n j e bo u v o d o m a p o z d r a v i l p r e d s e d n i k občinske k o n f e r e n c e S Z D L K r a n j F r a n c i T h a l e r , n a k a r bo s t e k l o p l e n a r n o d e l o i n d e l o po k o m i s i j a h . V z p o r e d n o s p o s v e t o v a n j e m , k i se b o n a d a l j e v a l o še v sobo to , 20. dec e m b r a , b o v pe tek , o b 18.30 v k i n u C e n t e r k o n c e r t ob d n e v u J L A . V a v l i skupščine občine K r a n j p a bo o d p r t a r a z s t a v a »T i skana p r i čevanja s l o v e n s k e l j u b i t e l j s k e k u l t u r n e ustvar ja lnost i « i n raz s t a v a o l j u b i t e l j s k i k u l t u r n i v a r j a l r t o s t i v občini K r a n j . ust-
i n p r i h o d n j e m aredn jeroč - 0 - i - ^ v X « . načrtu č r tana b i b l i o b u s n a O l C C c U l l G
s, k i b i z možnostjo izposo je mreža p o k r i l a vse kra je v obč in i , ^ l A o A 1 A ^ knjižnica s k r b i za izposoje v a l i - J J l t ? r > c i l C G V šča vsaj v večjih k r a j i h obč ine . T a k o delujejo knjižnice v Ž i r eh , G o r e n j i v a s i , P o l j a n a h , Že lezn i k i h i n v F r a n k o v e m nase l ju . Knjižnici v Ž i r eh i n v Že leznik ih sta b i i i v zadn j ih l e t ih o b n o v l j e n i
blaričeva v Hlebinah ^*ine. v a s kmetov, s l i k a r j e v i n
dobrih deset kilometrov od Koprivnice. V tride
setih j e b i l o tam n a pobudo Hegedusiča ustanovljeno n a -
Iruštvo Zemlja, iz katerega tudi Ivan Generalič. Leta
imel v rodni vasi svojo p r v o o slik in prihodnje l e t o m u pripravljajo pregledno raz-
^• jegovih d e l . > na z u n a j k a ž e . d a so t u
* Likarji in kiparji naivci. P r o -" l i k o v n i m i
* t o T l i k o v n o s t j o . P r e d dese-g r a d i l i D o m . čigar p o l o -
* t i so zt \r Prostora zavzema galerija.
L*i je okrog 40 s l i k in 3 0 s k u l p t u r . a^ j a ima tudi bogat fond. m e d
25 Generalovičevih d e l . N a -\*''*)o p o s t a v i t i tudi njegovo
P r a z s t a v o d e l . s p a d a v okvir muzeja
je doslej gostila več serija, ki ' iprivnice.
a e l i t e v
oharjeve grade
MOFJA LOKA - D r e v i J 19. turi b o Združenje u m e t -jkov Skofja Loka v galeriji 2 loškem gradu odprlo d r u -, • mzatavo del članov zdru-Nja i n kandidatov za č l ane gaženja. Z otvoritvijo dru-***ne razstave ho povezana S a podelitev Groharjeve » * rade i n štipendijo, ki jo je
ustanovljeno Vrade ^edlo I a £ l o V e 9 n o s t bo s
^ r r e c i " l o m d o p o l - 1 | W « M l e j n i k
r a z s t a v , p r e d v s e m d e l , k i so n a s t a j a l a n a l i k o v n i h k o l o n i j a h v t e m k r a j u t e r t a k o i m e n o v a n e g a p o d r a v -skega l i k o v n e g a k r o g a . T o k r a t j e prvič o d p r l a v r a t a t r e m l i k o v n i k o m , k i n i s o d e l a l i h l e b i n s k e šole: Z l a t i i n Jožetu Volariču i z K r a n j a t e r P e r u Mandiču iz S a n s k e g a m o s t a , t r o j i c i l i k o v n i h s a m o r a s t n i k o v , k i je že večk r a t r a z s t a v l j a l a s k u p a j , t u d i v K r a n j u i n R a d o v l j i c i .
S k u p n o p r e d s t a v i t e v t r eh u s t v a r j a l c e v , k i j i h ne označuje identična t e m a t s k a i n i z r a z n a v s e b i n a so pogoj e v a l i t r i j e r a z l o g i , j e z a p i s a l k u s t o s h l e b i n s k e ga ler i j e M a r j a n S p o l j a r : p o t r e b a po p r e d s t a v i t v i a v t o r j e v i z d r u g i h s r e d i n , s k u p n a n a s t o p a n j a t r o j i c e v z a d n j e m Času i n s o d e l o v a n j e Z l a t e Volar ič n a r a z s t a v a h žensk — n a i v n i h s l i k a r k v h l e b i n s k i ga ler i j i . T i r a z l o g i so b i l i seveda p r e d v s e m m o t i v r a z s t a v e , saj je o s n o v n i r a z l o g n e n e h n a z a n i m i v o s t t eh a v t o r s k i h s v e t o v .
N o v o l e t n a
l i k o v n a
r a z s t a v a R a d o v l j i c a - V sredo , 17. de
c e m b r a , ob 18. u r i bodo v Sivčevi hiši v R a d o v l j i c i o d p r l i n o v o l e t n o l i k o v n o r a z s t a v o , n a k a t e r i se b o d o p r e d s t a v i l i : B o n i C e h . M i h a D a l l a V a l l e . V e s n a Gaberščik-I l go . S t a n e K o l m a n . A n a M a r i j a Kovač . K a m i l o L e ga t . I r ena L e l j a . H e n r i k M a r c h e l . A n t o n P l e m e l j . A l b i n P o l a j n a r . Jane/. R a v n i k . V o j k o S v e t i n a , i n M e l i t a V o v k . O t v o r i t v e n o s lovesnos t bo d o p o l n i l n a s t o p K o m o r n e g a moškega z b o r a S t a n e Žagar iz K r o p e i n L i n h a r t o v e g a o d r a iz R a d o v l j i ce , k i b o s t a p r i p r a v i l a večer k o l e d n i c i n d r u g i h l j u d s k i h pesmi . R a z s t a v a v Sivčevi hiši b o ' o d p r t a d o 31. d e c e m b r a , vsak d a n od 10. d o 12. in od 15. d o 17. ure .
- V s i v e m o , d a si t a k o m l a d i k o t starejši p o n a p o r n e m učenju i n d e l u žel i jo i n p o t r e b u j e j o s p r o s t i t e v , r a z v e d r i l o . E n a od o b l i k j e t u d i d r u žabni p les , k i s i z a d n j e čase p r i d o b i v a vse več pristaštev t a k o v s v e t u k o t d o m a . Z a p o p u l a r i z a c i j o t o v r s t n e k u l t u r n o družabne de j av n o s t i n a G o r e n j s k e m j e b i l a v sob o t o , 6. d e c e m b r a , v p r o s t o r i h n o v e v i d e o - d i s c o t e k e 80 v h o t e l u C r e i n a v K r a n j u p l e s n a p r i r e d i t e v Srečanje p l e sa l c e v G o r e n j s k e 80. N a p r i r e d i t v i , k i s t a j o p r i p r a v i l a združenje g l a s b e n i k o v L i r a i n p l e s n i učitelj H o m a n , so se udeleženci p o m e r i l i v d v e h z v r s t e h p l e sa : v d i s co p l e s i h i n p o l k i , angleškem valčku, boog ie - j i -v e u . K e r j e b i l o p r i j a v za p l e san j e s t a n d a r d n i h in latinskoameriških p l esov p r e m a l o , »se j e p o m e r j a n j e v o b v l a d a n j u p l e s n i h veščin« o d v i j a l o le v d i s c o p l e s i h . Nastopajoče so o c e n j e v a l i g l eda l c i i n po p r e d t e k m o -v a n j u se j e v f i n a l e u v r s t i l o šest najboljših. Preprič l j ivo j e z m a g a l Dž i l io Filipič, s l e d i l i so Ričard Idič. B r a n e K r i s t a n e , T a t j a n a Mežan . M a r e J e n s t e r l e i n Jožica Božič . F i n a l i s t i so d o b i l i p r i z n a n j a in p r a k tične nag rade , k i so j i h p r i s p e v a l i K o k r a , G l o b u s . C e n t r a l i n d r u g i . P r i r e d i t e v , k i j e t r a j a l a d v e u r i s t a s p l e s a n j e m r o c k ' r o l l a p o p e s t r i l i učenk i o s n o v n e šole P l a n i n a , z d v e m a točkama rev i j skega p l esa p a p l e s n a s k u p i n a tržiškega gledališča, z a k a r so vs i poželi v e l i k a p l a v z občinstva.
T a k i h i n p o d o b n i h p r i r e d i t e v s i m l a d i i n starejši v bodoče še želijo. T a k o je p r e d v i d e n a p l e s n a p r i r e d i t e v s t e k m o v a n j e m za najboljši p l e s n i p a r G o r e n j s k e v p o l k i i n valčku. S s o d e l o v a n j e m na p r i r e d i t v a h pa j e seveda tesno p o v e z a n o o b v l a d o v a n j e družabnih p lesov vseh v rs t , ne le d i s co p lesov . Z a t o v p r o s t o r i h v ideo-d i s k o t e k e ob p e t k i h p o t e k a j o r edn i p l e sn i tečaji s t a n d a r d n i h , l a t i n s k o ameriških i n m o d n i h p lesov za vse s topn j e , za starejše i n za m l a d i n o . P r a v k a r začenjajo n a d a l j e v a l n i tečaj in posebn i začetni tečaj ročk' r o l l a za z a k o n c e i n za starejše od 25 let . D a tečajniki p r i d o b l j e n o z n a n j e l a h k o u t r d i j o i n seveda zaplešejo, so u v e d l i ob s r e d a h zvečer r e d n i ples n a p l esno g lasbo vseh vrs t i n r i t m o v . Tečajniki i m a j o n a t eh p l es ih ce lo 50 - ods t o tn i popus t , v sako t r e t j o sredo v mesecu pa ples pove zu j e p l e sn i učitelj, k i pokaže t u d i kakšno novos t .
P r v a letošnja p r e m i e r a v R i b n e m — Decembra so v Ribnem z uprizoritvijo mladinske igre W. Rauerja: Zgodba iz stare Kitajske. Rdeči' in modro v mavrici postavili na oder prvo premiero letošnje sezone. Ob pomoči Alenke Bole-Vrabec je delo režirol Rado Mužan. izredno uspešno je nastopila Brigita Eržen, ki se je prvič predstavila v tako veliki in zahtevni vlogi. Prav tako uspešno so vloge tolmačili še Igor Brečko. Alenka šuligoj. Dijana Leban. Branko Sinkovič. Mojca Torkar in Rado Mužan. Scena in kostumi so delo Dijane Vidic. za luč in delo na odru je zadolžen Franci Arh. S predstavo so se ribniški gle dališčniki uspešno predstavili domačemu občinstvu, doslej so že gostovali v Zgornjih Gorjah, v Podnartu in v Zasipu, v programu pa jih imajo še več v krajih radovljiške občine, vključeni pa so tudi v kulturno akcijo radovljiške občine. — Rado Mužan
Uspešno gostovanje na Poljskem Prešernovo gledališče z uprizoritvijo Beckettove-
ga Godota potrdilo visoko raven slovenske gle
dališke ustvarjalnosti - Na mednarodnem fe
stivalu uprizoritev pobrala vsa možna priznanja
— Utrditev stikov med poljskimi in slovenskimi
gledališkimi skupinami — Poklonitev žrtvam fa
šističnega divjanja
a n s a m b e l G o d o t a ) pa so za svo je k reac i j e v p r e d s t a v i d o b i l i d e n a r n e nagrade .
G o s t o v a n j e k r a n j s k e g a gledališča n a P o l j s k e m je u t r d i l o i n o k r e p i l o medsebo jne s t i k e in pričakujemo l a h k o , d a bo p r i h o d n j e l e to prišla k n a m vsa j e n a p o l j s k a gledališka s k u p i n a . K r a n j s k e gledališčnike so po l j s k i ko l eg i spre j e l i p r i j a t e l j s k o i n gos t o l j u b n o t e r j i m omogočil i , d a so v k r a t k e m času s p o z n a l i vsa j de l zgod o v i n e te dežele. T a k o so s i o g l eda l i z l o g l a sno taborišče A u s c h v v i t z , v k a t e r em j e m e d d r u g o s v e t o v n o v o j n o u m r l o m i l i j o n e nedolžnih l j u d i i z vse E v r o p e . S šopkom rož, k i so ga po lo žili m e d h l a d n e taboriščne z idove , so se d o s t o j a n s t v e n o oddolžil i s p o m i n u žr tvam.
G o s t o v a n j e k r a n j s k e g a gledališča ie b i l o uspešno. S k o d a je le. d a svo je u p r i z o r i t v e n i so m o g l i o d i g r a t i t u d i v A v s t r i j i a l i Ćehoslovaški, s k o z i k a t e r i so p o t o v a l i .
M . L .
Prešernovo gledališče iz K r a n j a je v d n e h od 5. d o 7. d e c e m b r a sode lo v a l o n a m e d n a r o d n e m gledališkem f e s t i v a l u v m e s t u D o b r o v v a G o r n i c z n a P o l j s k e m , k j e r so z u p r i z o r i t v i j o Čakajoč n a G o d o t a S . B e c k e t t a p r e d s t a v l j a l i s l o v e n s k o gledališko u s t v a r j a l n o s t . F e s t i v a l s k o doga jan j e v k r a t k i h t r e h d n e h je b i l o i z j e m n o pes t ro , saj so se z v r s t i l e povprečno k a r štiri p r eds tave v sak d a n . K r a n j ske gledališčnike so p o l j s k i g os t i t e l j i ze lo t o p l o sp r e j e l i i n j i m n u d i l i vse. k a r so p o t r e b o v a l i z a u p r i z o r i t e v . Z a p i s a t i v e l j a , d a so k r a n j s k i u p r i z o r i t v i že pred f e s t i v a l o m n a m e n i l i v e l i k o p o z o r n o s t i , saj so j o p o s t a v i l i za zakjučno p r e d s t a v o , k i na j b i z vso k a k o v o s t n o o s t r i n o i z p o s t a v i l a m e r i l o d o b r e g a gledališkega d e l a . P r e d v i d e v a n j a p r i r e d i t e l j e v so se v c e l o t i i z p o l n i l a , saj je k r a n j s k a u p r i z o r i t e v p o b r a l a vsa možna f e s t i v a l s k a p r i z n a n j a . T a k o j po p r e d s t a v i j e b i l a n e f o r m a l n a o k r o g l a m i z a vseh sodelujočih, n a k a t e r i so vs i sog l asno u g o t a v l j a l i , d a gre p r i k r a n j s k e m G o d o t u za s k r a j n o domišljeno, n a tančno i n k a k o v o s t n o u p r i z o r i t e v . V o d j a po l j ske gledališke s k u p i n e , k i je s o d e l o v a l a n a f e s t i v a l u , j e ugo t o v i l , d a je k r a n j s k a u p r i z o r i t e v t a k a , d a b i j o želel v i d e t i p r e d v s e m v p ro f e s i o n a l n i gledališki i n s t i t u c i j i , k a r je seveda ob d e j s t v u , d a k r a n j s k i gledališki a n s a m b e l n i p o k l i c e n , i z z ve ne l o k o t največja možna p o h v a l a .
Gledališče je z a p r e d s t a v o v c e l o t i i n z a s o d e l o v a n j e n a f e s t i v a l u d o b i l o posebno p r i z n a n j e , i g r a l c i Jože K o vač ih Jože Vunšek, M i h a Krišel j i n T i n e O m a n (prakt ično c e l o t e n
S r e č a n j e
z M i l a n o m
K l i n a r j e m K r a n j — O s r e d n j a knjižnica v
K r a n j u b o v pe tek . 19. d e c e m b r a , o b i8 .30 p r i p r a v i l a v časopisni čitalnici osrednje knjižnice v Tavčar jev i 41/11 srečanje s pesn i k o m M i h o m K l i n a r j e m ob i z i d u n jegove pesniške z b i r k e N o v e m b r s k a ba lada . O b t e m bo v a v l i o d p r t a r a z s t a v a K l i n a r j e v i h d e l i n ob jav .
K u l t u r n i teden v N a k l e m - Od konca novembra se v Naklem vrste prireditve v okviru že tretjega tedna kulture, ki bo svoj vrh in zaključek doživel s premiero gledališke igre D. Storeya Kmetija v izvedbi domače gledališke skupine. Na svečani akademiji pred dnevom republike je nastopil tudi domači moški pevski zbor (na sliki), ki se je predstavil s pisanim sporedom ljudskih, partizanskih in umetnih pesmi. Zbor. v katerem nekateri pevci prepevajo že več kot trideset let. vodi Valentin Zevnik. dp — Foto: J. Zaplotnik
G L A S 6.STRAN
® ŠK. LOKA D O G O V O R I M O S E
8 . s k u p n o z a s e d a n j e z b o r a z d r u ž e n e g a d e l a , z b o r a k r a j e v n i h s k u p n o s t i i n d r u ž b e n o p o l i t i č n e g a z b o r a o b č i n s k e s k u p š č i n e S k o r j a L o k a , k i b o v s r e d o , 24. d e c e m b r a 1980, o b 8 . u r i v s e j n i d v o r a n i o b č i n s k e s k u p š č i n e .
TOREK, 16. DECEMBRA 1
DOGOVORIMO SE Nov izvršni svet
D n e v n i r e d — izvolitev komisij za verifikacijo po
oblastil, verif ikacija pooblastil in ugotovitev sklepčnosti zborov
— delegatska vprašanja — potrditev zapisnika 19. seje družbe
nopolitičnega zbora, 9. seje zbora združenega dela in 8. seje zbora krajevnih skupnosti
— poročilo o uresničevanju sklepov — predlog za izvolitev predsednika
zbora krajevnih skupnosti — predlog sklepa za podelitev priznanj
občine Skorja Loka za leto 1980 — osnutek amandmajev k ustavi SR
Slovenije in ustavi S F R J — osnutek sprememb in dopolnitev
statuta občine Skorja Loka — predlog dogovora o temeljih družbe
nega plana občine Skofja Loka za obdobje 1981-1985
— predlog dogovora o skupnih temelj ih planov gorenjskih občin za obdobje 1981 - 1985
— predlog dogovora o skupnih temelj ih planov udeležencev medobčinskega sodelovanja za obdobje 1981 do 1985
— predlog resolucije o uresničevanju družbenega plana občine Skofja Loka za obdobje 1981 - 1985 v letu 1981
— predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o pr ipravi in sprejetju družbenega plana za obdobje od leta 1981 do 1985 s sestavinami dol
— predlog družbenega dogovora o sprememebah in dopolnitvah družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v SR Sloveniji
— predlog odloka o družbenem svetu za vprašanja prostora in za varstvo okolja občine Skofja Loka
— osnutek odloka o proračunu občine Škofia Loka za leto 1981
— predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Skofja Loka za I. tromesečje 1981
— predlog družbenega dogovora o osnovah in meri l ih za določanje osebnih dohodkov in drugih prejemkov delegatov in voljenim in imenovanim funkcionarjem v občini Skofja Loka
— predlog sklepa o sestavi komiteja za družbeno planiranje in urejanje prostora
— informacija o uresničevanju samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih za organiziranje in vodenje strokovne urbanistične službe in dosedanjih sklepih izvršnega sveta
— predlog odloka o pravicah in dolžnostih občinskih organov na področju družbene kontrole cen ter o načinu uresničevanja posebnega družbenega interesa pri opravljanju nalog skupnosti za cene občine Skofja Loka
— predlog odloka o podstanovalskih razmerjih
— predlog odloka o zazidalnem načrtu Frankovo naselje — I. del
— predlog odloka za razrešitev članov izvršnega sveta in izvolitev novih
— predlog za razrešitev oziroma imenovanje funkcionarjev občinskih upravnih organov
— volitve in imenovanja
P e t e r P o l a j n a r n o v i p r e d s e d n i k
• z b o r a K S K e r je dosedanj i p redsedn ik
zbo ra k r a j e v n i h skupnos t i ob činske skupščine Skor ja L o k a zapros i l za razrešnico, obč inska kon fe renca S Z D L pred laga kot k a n d i d a t a za novega p r ed sedn i k a Pe t r a Po la jnar j a iz Češnj ice 36, Železniki . Dva inpe tde se t l e tn i T o n e P o l a j n a r je zapos l en v N i k o Železniki , k jer je d i r e k t o r . V N O B je sode lova l od leta 1944 in je do l go l e tn i družbenopol i t ični de l avec . B i l je tudi č lan de l av skega sveta , č lan pos lovnega o d bo ra L jub l j anske b a n k e — P o s l o v n a enota Skof ja L o k a , p r ed sedn ik sveta za go spoda r s t vo p r i občinski skupščini in podobno . Ze lo a k t i v e n je tudi v k r a j evn i skupnos t i , č lan Z K je od leta 1947. J e nos i l ec medal je za h r a brost i n i m a več d e l o v n i h o d l i k o v a n j .
D r u ž b e n i p l a n f e b r u a r j a
O o z i r o m na znane težave p r i sp re jeman ju p l a n s k i h d o k u m e n tov za obdobje 1 9 8 1 - 1 9 8 5 in za r a d i zamujan ja r o k o v za spre jem p o s a m e z n i h d o k u m e n t o v , t a k o v federaci j i ko t r e p u b l i k i , so ae v škofjeloški občini d o g o v o r i l i , da bodo družbeni p l an sprejel i feb ruar j a 1981, t a k o kot bo sprejet družbeni p l an v S l oven i j i .
M a j a , l e t a 1978 j e b i l i z vo l j en i z vršni svet občinske skupščine v ses t a v i : P e t e r Petr ič k o t p r edsedn ik i n člani F r a n c B r a n i s e l j , odgovo ren za f i nance , J a k o b G a r t n e r , odgovo r en za k m e t i j s t v o i n go zda r s t v o , k i p a je b i l po p r e v z e m u nove funkc i j e p r ed sedn ik O K S Z D L razrešen i n n a njegovo mes t o j e b i l i z v o l j e n E m i l G o -veka r , C i r i l Jelovšek, odgovo ren za področje družbenih d e j a v n o s t i i n de lo u p r a v n i h o r g a n o v , I v a n K e p i c , odgovo r en za u r b a n i z e m , N i k o Sede j , o d g o v o r e n z a k r a j e v n e s k u p n o s t i , P a v l e Šegula, odgovo r en z a S L O i n n o t r a n j e rezerve , Z v o n e T e r -žan, o d g o v o r e n za gospoda r s t vo in Štefan Z a r g i , o d g o v o r e n za področje s a m o u p r a v n i h i n t e r e s n i h s k u p n o s t i .
N e k a t e r e z a k o n s k e sp r emembe , ko t t u d i izrečene želje d o s e d a n j i h č lanov izvršnega sve ta , d a z a r a d i z d r a v s t v e n i h r a z l o gov , u p o k o j i t e v in p r e o b r e m e n j e n o s t i z r e d n i m d e l o m n a r e k u j e j o določena d o p o l n i l a . Z a t o p r edsedn ik P e t e r Petr ič p r e d l a g a na jp re j povečanje števila članov od
S e s t a v a k o m i t e j a z a d r u ž b e n o p l a n i r a n j e
N a n o v e m b r s k i se j i z b o r o v občinske skupščine S k o f j a L o k a j e b i l spre jet o d l o k o o r g a n i z a c i j i i n del o v n e m področju u p r a v n i h o r g a n o v občine S k o f j a L o k a . Z n j i m j e b i l o b l i k o v a n ko t k o l e g i j s k i u p r a v n i o r g a n K o m i t e za družbeno p l a n i r an j e in u r e j an j e p r o s t o r a . V t a k o m i t e na j b i p r e d l a g a l e in vo l i l e svo je de legate d e l o v n e o r g a n i z a c i j e e lek-t r o i n d r u s t r i j e i n d e l o v n e o r g a n i z a ci je l esne i n d u s t r i j e t e r S G P T e h n i k — T O Z D K o m u n a l n e d e j a v n o s t i , L o k a i n v e s t S k o f j a L o k a , S t r o k o v n e službe S I S , k r a j e v n a s k u p n o s t Žel e z n i k i , izvršni svet občinske s k u p ščine, k i na j b i i m e n o v a l t r i člane i n s icer p r e d s e d n i k a i n d v a n a m e s t n i k a p r e d s e d n i k a k o m i t e j a .
P r e d l o g o d l o k a o . . .
. . . družbenem svetu za vprašanja prostora in za varstvo okolja občine Skofja L o ka. Občinska skupščina je kot eden udeležencev d o g o v o r a o o b l i k o v a n j u družbenega s v e t a za vprašanja p r o s t o r a i n za v a r s t v o o k o l j a občine S k o f j a L o k a sprejela n a n o v e m b r s k i h s e j ah z b o r o v skupščine n a v e d e n i d o g o v o r . Se-'daj izvršni svet p r e d l a g a sp re j em o d l o k a o družbenem s v e t u za vprašanja p r o s t o r a i n v a r s t v o o k o l j a občine S k o f j a L o k a .
. .. začasnem financiranju splošnih družbenih potreb občine Skofja L o k a za I. tromesečje leta 1 9 8 1 . K e r proračun občine za l e t o 1981 ne bo sprejet do k o n c a letošnjega l e t a . izvršni svet p r e d l a g a s p r e j e m o d l o k a o začasnem f i n a n c i r a n j u . Z od lo k o m je p r e d v i d e n o , d a se bodo proračunski o d h o d k i v p r v e m t ro-mesečju f i n a n c i r a l i v s k l a d u s tromesečnim p l a n o m proračuns k i h p r i h o d k o v in o d h o d k o v , vend a r največ d o četrt ine o d h o d k o v za l e to 1980.
s e d a n j i h 9 n a 11 članov, d a se u s t r e z n o d o p o l n i j o področja, z a k a t e r a je b i l p o s a m e z e n član zadolžen. O p r e d e l i t e v p o s a m e z n i h področij p a j e z a s t a v l j e n a t a k o , d a v k a r največj i m e r i s p r e m l j a t e m e l j n e i n ključne na loge , k i j i h vsebu je jo t e m e l j i p l a n a občine z a obdob j e 1981 — 1985, k a r na j z a g o t o v i uspešno s p r e m l j a nje i n uresničevanje n a d a l j n j e g a c e l o v i t e ga r a z v o j a občine.
I z že o m e n j e n i h v z r o k o v so p r e d v idene t u d i k a d r o v s k e s p r e m e m b e . P r e d s e d n i k p r e d l a g a , d a se razrešijo člani F r a n c B r a n i s e l j , E m i l G o v e -k a r , C i r i l Jelovšek, I v a n K e p i c , N i k o Sede j , P a v l e S e g u l a , Z v o n e Teržan i n Štefan Z a r g i .
Z a n o v e člane p a so p r e d l a g a n i : F e r d i n a n d B u h ko t o d g o v o r e n
za splošni l j udsk i o d p o r i n družbeno samozašči to . R o j e n j e b i l let a 1929, j e višji u p r a v n i d e l a v e c , do m a iz Škofje L o k e . J e načelnik od d e l k a z a l j u d s k o o b r a m b o občinske skupščine i n j e b i l p r e d t e m več m a n d a t o v s e k r e t a r občinske s k u p ščine i n d o l g o l e t n i a k t i v n i družbenopolitični d e l a v e c i n t u d i sedaj op rav l j a v r s t o o d g o v o r n i h f u n k c i j .
Stane Č a d e i ko t o d g o v o r e n za p r e s k r b o i n t r g o v i n o . S t a r j e 39 le t , e k o n o m i s t i z Škofje L o k e i n j e d i r e k t o r T O Z D P r o m e t b l a g a v A l p l e s u . A k t i v e n j e t u d i v družbenopolitičnih o r g a n i z a c i j a h .
Matjaž C e p i n ko t o d g o v o r e n za de lo k r a j e v n i h s k u p n o s t i . R o j e n j e b i l l e t a 1946 i n j e d o m a v Škofji L o k i . J e d i r e k t o r G o r e n j s k e p r e d i l n i ce i n a k t i v e n družbenopol it ični d e l a vec. J e t u d i p r e d s e d n i k k r a j e v n e s k u p n o s t i S k o f j a L o k a — mes to , p r e d s e d n i k o d b o r a z a r a z v o j t e k s t i l ne i n d u s t r i j e p r i G Z S i n podp r edsed n i k splošnega združenja t e k s t i l n e i n d u s t r i j e i t d .
M a r a Je l ovšek ko t o d g o v o r n a za de lo s a m o u p r a v n i h skupnos t i . R o j e n a j e l e t a 1934 i n j e d i r e k t o r i c a s e k t o r j a za k a d r o v s k o in s o c i a l n o področje v S l o v e n i j a l e s u . J e do lgo l e t n a a k t i v n a družbenopol i t ična del a v k a . V t em skupščinskem m a n d a t u j e m e d d r u g i m d e l e g a t s k a i z S R S l o v e n i j e v z v e z n e m z b o r u skupščine S F R J .
J e n k o A n t o n ko t o d g o v o r e n za družbeno p l an i r an j e i n urejanje p r o s t o r a . S t a r je 29 l e t in j e n a čelnik s k u p n i h s l u i b i n v .d . načeln i k a z a splošne i n p r a v n e zadeve p r i občinski skupščini.
T o m a ž Koš i r ko t o d g o v o r e n za ob r t i n indus t r i j o . R o j e n j e b i l l e t a 1951 i n j e d o m a i z Z i r o v . J e d i r e k t o r A l p i n e i n je a k t i v e n v k r a j e v n i s k u p n o s t i .
Ivo Krž i šn ik ko t o d g o v o r e n za de lo up r ave . R o j e n j e b i l l e t a 1950, d o m a j e i z Škofje L o k e i n j e načelnik o d d e l k a , z a n o t r a n j e zadeve občinske skupščine S k o f j a L o k a . J e a k t i v e n družbenopolit ični de l avec .
B o r u t M e n c i n g e r ko t odgovo r en za gos t in s tvo i n tu r i z em . D o ma, je i z Škofje L o k e i n s t a r 38 le t . J e d i r e k t o r Turist ične agenc i j e K r a n j v S O Z D A l p e t o u r .
Dušan Pensa ko t o d g o v o r e n za f inance i n i n f o r m a t i k o . R o j e n je b i l l e t a 1948 i n s t a n u j e v Škofji L o k i . J e v od j a o d d e l k a za o r g a n i z a c i j o i z g radn j e p r i R U Ž V v u s t a n a v l j a n j u . A k t i v e n j e t u d i v s a m o u p r a v n i h org a n i h d e l o v n e o r g a n i z a c i j e .
A n d r e j P i p p kot o d g o v o r e n za kmet i j s tvo in gozda r s tvo . S t a r je 40 let in je v o d j a o d d e l k a za zd ra v s t v eno v a r s t v o živine p r i Z i v i n o r e j -s k o - v e t e r i n a r s k e m z a v o d u G o r e n j ske.
Razvoj leta 1981 Predlog resolucije za prihodnje leto predvi
deva 3 do 4 odstotno rast družbenega p r o
izvoda — Osebni dohodki bodo za 5 odstot
kov nižji od rasti družbenega proizvoda —
Skupna poraba pa za 2 odstotka višja
O b upoštevanju doseženih rezu l ta tov gospodar jen ja , z zmanjševanjem ras t i z apos l en ih , zaos t ren ih pogoj ih gospodar je nja na domačem i n tujem t rgu , še večji u smer i tv i v i zvoz , nesk lad i j m e d s u r o v i n s k o bazo , p rede lavo i n t r gov ino , zaosta janju razvo ja družbenih de javnost i za razvo jem gospoda r s tva i n ob upoštevanju m i n i m a l n i h možnosti k r ed i t i r an j a z bančn imi s r ed s tv i v škofjeloški občini p redv ideva jo , d a bo p r ihodn je leto moč doseči 3 do 4 ods to tno ras t d ružbenega p ro i zvoda v gospodar s tvu . O s n o v n i nos i lec bo indust r i j a i n t a k o v i soko ras t bo mogo če doseči le z večjim i z v o z o m .
Števi lo z apos l en ih se bo poveča lo za 1,6 ods to tka , k a r p o m e n i 233 n o v i h de lavcev . Invest ic i je v gospoda r s tvu i n s t anovan j sko -k o m u n a l n i de javnost i bodo osta le na letošnji r a v n i ; v družbenih de j avnos t ih pa bodo v s k l a d u z r a zvo jn im i u s m e r i t v a m i večje ko t le ta 1980, v e n d a r le z a r ad i večje soudeležbe občanov i n združenega de la .
K m e t i j s k a p ro i zvodn j a se bo poveča la za 3,5 ods to tka i n to se bo pozna lo p r edvsem p r i večji p o n u d b i mesa , m l e k a i n k r o m pir ja s težnjo, da se poveča s a m o o s k r b a v občini . Izvoz pa bo večji za 7 do 8 ods to tkov ob uve l jav l jan ju do lgoročn ih i z v o z n i h p r o g r a m o v . R a s t s redstev za osebne d o h o d k e naj b i za 5 odstot k o v zaosta ja la za rastjo d o h o d k a . O s e b n i d o h o d k i v družbenih de j avnos t ih pa se bodo g i b a l i v s k l a d u z o p r a v l j e n i m de l om kot to do loča jo s a m o u p r a v n i s p o r a z u m i o s vobodn i men j av i de la , v e n d a r največ do rast i o sebn ih d o h o d k o v v ma te r i a l n i p ro i zvodn j i .
S r e d s t v a za zadovol jevanje de javnost i skupne po rabe bodo r a s l a hitre je ko t družbeni p r o i z v o d tako , da bo leta 1985 dosežen tak poprečen delež sredstev v družbenih de j avnos t ih v družben e m p r o i z v o d u , kot je v S l oven i j i . Z a leto 1981 to p o m e n i za 2 ods to tka hitrejšo rast s redstev za skupno po rabo o d r a s t i družbenega p r o i z v o d a . R a s t c e n m o r a b i t i p r ihodn je leto nižja od letošnje.
P r e d l o g d o g o v o r a
o s k u p n i h
t e m e l j i h p l a n o v
g o r e n j s k i h o b č i n
P r e s p l o š e n * i n n e o b v e z u j o č
Z d o g o v o r o m o s k u p n i h t e m e l j i h p l a n o v g o r e n j s k i h občin so določeni t i s t i r a z v o j n i i n t e r e s i , c i l j i i n na loge , o b v e z n o s t i i n o d g o v o r n o s t i , k i so s k u p n e g a p o m e n a za n a d a l j n j i družb e n o e k o n o m s k i i n s o c i a l n i r a z vo j G o r e n j s k e . O s n o v a so r a z v o j n e u s m e r i t v e i n možnosti p o s a m e z n i h občin, i n doseženi r e z u l t a t i medob činskega s o d e l o v a n j a z n a m e n o m , d a b i t a k o z a g o t o v i l i dinamičen i n u s k l a j e n g o s p o d a r s k i i n družbeni r a z v o j t e r p o l n o izkoriščenost s k u p n i h r a z v o j n i h možnosti.
P r e d l o g d o g o v o r a je o b r a v n a v a l izvršni svet občinske skupščine 9. dec e m b r a in ga spre je l . V e n d a r pa je ob t em p o u d a r i l , da je predloženi p r ed l o g d o g o v o r a presplošen in neobvezujoč za posamezne občine, čeprav j e po s t r a n e h preobsežen. N a področju ces tne p r o b l e m a t i k e je t r eba t u d i v d o g o v o r u o p r e d e l i t i , d a s m o na G o r e n j s k e m dogovo r j en i , da sod i med p r i m a r n e na loge ces ta od J e p r c e d o Todraža . T r e b a je u s k l a d i t i uresničevanje m e r i l za ka t e go r i zac i j o k m e t i j s k i h zemljišč i n ne m e r i l , k e r so t i že določeni.
N o v o nase l j e z a 1500 p r e b i v a l c e v
Območje z a z i d a l n e g a načrta F r a n k o v o nase l j e . I. f a za , ome ju j e n a s eve ru Kidričeva ces ta , na j u g u L j u b l j a n s k a c es ta , n a v z h o d u ces ta A l p e t o u r - R T P i n n a z a h o d u S t a r i D v o r — L j u b l j a n s k a ces ta . C e l o t n o območje z a j e m a 24.27 h a površin. V s a zemljišča so n a c i o n a l i z i r a n a . D e l o m a je to področje že p o z i d a n o i n k o m u n a l n a i n f r a s t r u k t u r a je dok a j z g r a j ena .
N a j p r e j na j b i t a m i z g r a d i l i s t ano v a n j s k e b l o k e in 8 z a s e b n i h hiš, v d r u g i faz i p a nase l j e z a s e b n i h hiš ob Kidr ičevi c e s t i z o b r t n i m i d e l a v n i c a m i za m i r n o o b r t . k i ne povzroča h r u p a . Z a s t a n o v a n j s k o b l o k o v n i de l j e p r e d l a g a n n i z etažnih b l o k o v z o r i e n t a c i j o b i v a l n i h p r o s t o r o v v z h o d - z a h o d . P o s a m e z n i n i z ses tav l j a j o 3 e l e m e n t i . V s e g a s k u p a j bo 19 t a k o združenih b l o k o v . S k u p a j bo v b lo k o v n i g r a d n j i 300 s t a n o v a n j in v nov e m n a s e l j u na j b i živelo v b l o k i h in hišah t e r v s e d a n j i h s t a v b a h približn o 1.500 p r e b i v a l c e v
K e r s«* bo število o t r o k povečalo, je p r e d v i d e n t u d i p r i z i d ek k šoli i n raz širitev v r t c a . P r e d v i d e n e so t u d i športno r ek r eac i j ske površine Z g r a d i l i na j b i r o k o m e t n o igrišče, igrišče za m a l i nogome t , o d b o j k o in košark o , a t l e t s k o s tezo , ploščad za k o t a l -k a n i e in d r s a n j e , tehniška igrišča m 4 s te/no balinišče P r a v t a k o so p r edv i d ene p o t r e b n e ceste s pločniki i n d r u g a i n f r a s t r u k t u r a
S p r e m e m b e k a d r o v s k e p o l i t i k e
Občinske skupščine so udeleženke družbenega d o g o v o r a o uresniče-v a n j u k a d r o v s k e p o i i t i k e v Sloveni j i O d b o r za s p r e m l j a n j e uresničevani* družbenega d o g o v o r a o uresniče v a n j u k a d r o v s k e p o l i t i k e j e s k i m skupščinam p o s r e d o v a l v r a v n a v o i n spre j em p r e d l o g d r u i benega d o g o v o r a o s p r e m e m b a h d o p o l n i t v a h družbenega d o g o v o r a uresničevanju k a d r o v s k e p o l i t i k e .
S p r e m e m b e se nanašajo n a vključevanja načela T i t o v e p o b u d e o kV l e k t i v n e m d e l u , določila o kadrov a n j u za področje l j u d s k e obramb* i n družbene samozaščite, dopo ln i te* v zvez i z ustreznejšo o p r e d e l i m v »družbenopolit ična pr imernost« , nek a t e r a določila v z v e z i s politiko o d l i k o v a n j in u s k l a d i t v e v zvezi * s p r e m e m b a m i n o v i h s i s t e m s k i h : ;
konov .
P r o r a č u n o b č i n e
z a p r i h o d n j e l e t o
P r e m a l o z a r e z e r v e i n k o m p e n z a c i j e
P r i h o d n j e le to p l a n i r a j o v pran čunu občine Sko f j a L o k a 89.3 milij o n a d i n a r j e v p r i h o d k o v , p r i čemer naj b i zadržali vse sedanje v ire dav kov , razen d a v k a n a m o t o r n a vozila k i bo p r e d v i d o m a u k i n j e n . P r ihodk od d a v k o v bodo po ras l i s k l a d n o z obsegom ras t i osebn ih d o h o d k o v , prom e t a p r o i z v odov in s to r i t e v ter gi b a n j e m d r u g i h e l ementov , od katerih se plačuje davek , p r i čemer M upoštevane spremembe davčnih penj i n p o l i t i k a davčnih olajšav i p r i h o d n j e m l e tu .
Občinski proračun bo f inanci -s de lo u p r a v n i h o rganov , iz njega bodo šle p r i z n a v a l n i n e bo r c em m W po družbenem d o g o v o r u o skupnih o snovah i n m e r i l i h za podeljevan?* j p r i z n a v a l n i n bo rcem N O V in s k l e p i ; občinske skupščine, sredstva » j de javnost l judske o b r a m b e , za de- j javnost družbenopolitičnih orsa s n i z a c i j . za i zva janje n a l o g u r b a n * m a in geodezije i n za de janos t kra j j e vn ih skupnos t i .
R a z e n tega bodo m o r a l i po ] k o n s k i h obveznos t ih i z proračuna j n a m e n i t i 34 m i l i j onov d inar jev ob l i kovan j e b l agovn ih r e ze rv , konv I penzaci je za meso. i n t e r v enc i j e v ft spodars t vu in skladišča za blagovne I rezerve. G l ede na razpoložl j iva sred | s tva p r iman jku j e v te n a m e n e kar I 27.7 m i l i j ona d inar jev . K e r se ,e J l o tna zbrana sredstva i z d a v k a u i osebnih dohodkov p o r a b i j o z a
nanc i ran j e de la u p r a v n i h organom f inanc i ran je b lagovn ih rezerv , na j hI se s topnja tega d a v k a povečala 0,70. D o d a t n o zbran i davek b i se sredno v r n i l v gospodarstvo , k a r sk l adu s po l i t i ko splošne p o r a b e I. 1981.
j l j i d r u ž b e n e g a p l a n a o b č i n e d o l e t a 1 9 8 5
tužbeni p r o i z v o d naj bi rastel za 5 odstotkov
pio, zaposlovanje za 1,3 odstotka, produktiv-
m t ' 3 , 6 5 Prednost zahtevnejši proizvodnji
industriji in kmetijstvu - Velika vlaganja
Jifrastrukturo
m i r j e n a n s t a b i l n e j š a r a s t
iJiie na doseženi d ružbeno-eko-**ki razvoj ter g o s p o d a r s k e r a z -
doma in v s v e t u v škofjeloški J ; predvidevajo z a n a s l e d n j e F*pročno obdobje u m i r j ene jši
Tako -predvidevajo, da b i se P*«ni proizvod letno povečeva l
odstotkov. O b takšni p o r a s t i i n fiejevanju rasti z a p o s l o v a n j a J odstotka letno se b o m o r a l a
^kdvnost p o v e č e v a t i l e t n o z a •odstotka in b o p r e d s t a v l j a l a k a r
i * t ° t n i delež v prirasti družbe-f* proizvoda. Investicij b o m a n j
*«r naj bi zanje namenili 22 ,9 J*"tk« družbenega p r o i z v o d a i n
17,7 odstotka v g o s p o d a r s t v o z pt rukturo in 5 . 2 o d s t o t k a v ne -P^diretvo.
P^uatrija.
^sstrija bo še vedno g l a v n i n o -• fospodarskega razvoja obč ine . '*tvarja prek 70 odstotkov druž-
P*P proizvoda. N j e n r a z v o j b o f8**] skladno z merili s p r e m e m b e T*'«* in bo pospešen razvoj t e h n o -P* zahtevnih p r o i z v o d e n j , u v e -Pnnje kval itetnih dejavnikov v f* panogah ter dolgoročna u s m e ni r«jpomembnejše u s m e r i t v e v po jmih panogah pa bodo: v i u d a r -
r* dokončanje Rudnika urana: v r^odnji nekovin povečan je p r o -P^je kamene vo lne . V k o v i n s k o -*H>valni industriji bo i m e l o
JJbeBt p o v e č a n j e p r o i z v o d n j e J * * * u l i t k o v , razvijanje i n r a z s i pa >rodjarstva i n uvajanje n o v i h
iP*»odov višje stopnje o b d e l a v e . V *X''|egradnji b o p o s p e š e n a p r o i z v o d n i elementov za a v t o m a t i z a c i j o . ^*kti za racionalno-izkori^čanje
predvsem z v i d i k a n o v i h
f nergije. p r o i z v o d n j a Jesno-alnih strojev in transportnih in proizvodnja modernejš ih in laboratorijskih a p a r a t o v ,
'elektroindustriji s o t o programi mp&ialnega h l a d i l s t v a . z a m r z o -•F«kL proizvodnja zahtevne jš ih
motorjev i n zahtevnejša **odnja za š i r o k o potrošnjo . V * industriji b o pospešen r a z v o j Sieksnih ponudb — o p r e m a ce >za bivalnega p r o s t o r a i n p r o -^ ja montažnih o b j e k t o v . V Sbi pa p r o i z v o d n j a p r e j e i n Sodnja končnih i z d e l k o v t e r v T*enj r azvoj smučarsk ih čevl jev
•-.okvalitetne o b u t v e .
foetijstvo
ir.
ni
• - " H j n i c i l j i v k m e t i j s t v u so nje i n stabilizacija p o n u d b e
• zaradi zagotavljanja s a m o t i * .
zagotovitev e n o t n e o r g a -W proizvodne funkcije v k m e -
ladrugi i n gozdnih gospodariti usmeriti delovanje z a d r u g
7* a bodo opravljale funkcije z a L?* »o bi le us tanov l j ene i n d a bo
dohodka ustvarjenega s k m e -sro izvodno. Hkrati se b o d o
C y » i e ž iv l jenjske in d e l o v n e l^en? kmetov . P rek g o s p o d a r j en ja l/tdovj pa j e po t r ebno zagotoviti
ohran i t ev gozdnih površin, naraščanje gozdnega prirast-
vrednostnih d o n o s o v t e r
s k u p n o s t
c e n e
l novim letom naj b i zaf.ivele ionti za cene. S t e m b o u k i -- p retežno a d m i n i s t r i r a n j e o
in ga bo nadomestilo spo-mevanje i n . d o g o v a r j a n j e proizvajalci in njihovimi po
uki, K t e m pa b i se t u d i d e j a n -začel postopek podruthljanja
M e n e k o n t r o l e c e n . S k u p n o s t f^o ustanovile organizacije i n topnosti, k a t e r i h c e n e so v ob-^ki pristojnosti. Samoupravni V / r » zum o ustanovitvi skupno-
?mora hiti sprejet v skladu / 'J+temm dogovorom o s k u p n o
M i ene o b č i n e S k o f j a L o k a . k i ^*klenejo izvršni svet skupščine
Skofja L o k a . medobčinska '[zidarska zborniea /a G o r e n j -W <Jbčinska konferema S Z D L
'b/inski s v e t Z v e z e s n u l i k a t o v L o k a
e n o s t a v r i o i n razširjeno g o zdnob i o -loško r e p r o d u k c i j o z o b v e z n i m i p r i s p e v k i za biološka v l a g a n j a . Z e m l j a pa m o r a p o s t a t i d o b r i n a posebnega družbenega p o m e n a .
S i c e r p a na j b i škofjeloško k m e t i j s t v o z a g o t o v i l o 7,8 m i l i j o n a l i t r o v m l e k a l e t a 1985, k a r je za 29 ods t o t k o v več ko t le tos . 2.070 t o n goved i a l i 27 o d s t o t k o v več i n 3.550 t o n goved i a l i 15 o d s t o t k o v več k o t le tos . Družbeni s e k t o r pa bo r ed i l le govedo za z a k o l in bo p r o i z v o d n j o od 312 t o n le tos n a 950 t o n l e t a 1985.
Z a povečanje p r o i z v o d n j e bodo seveda p o t r e b n e nove i n v e s t i c i j e i n to p r e d v s e m agro in h i d r o m e l i o r a c i j e , k o m a s a c i j e i n n a k u p zemljišč, za k a r je p r e d v i d e n o 53.900.000 d i nar j e v , r a z e n tega p a je p r e d v i d e n i h še več d r u g i h v l a gan j v približni v r e d n o s t i 930 m i l i j o n o v d i n a r j e v .
P r e s k r b a o b č a n o v T e m e l j n i c i l j , k i ga bodo udeležen
c i d o g o v o r a z a s l e d o v a l i n a področju k v a l i t e t n e p r e s k r b e je k a k o v o s t n a p r e s k r b a z v s e m i potrebščinami. P r a v z a t o bodo ime l e p r e d n o s t n a ložbe v n o v o skladišče n a Godešiču, o s k r b o v a l n i c en t e r Žiri, s a m o p o strežni t r g o v i n i v G o r e n j i v a s i i n n a Godešiču.
D r o b n o g o s p o d a r s t v o ,
g o s t i n s t v o , p r o m e t
P o d p r t e b o d o p r e d v s e m deficitarne s t r o k e i n s t o r i t v e n e d e j a v n o s t i in s icer so zan je p r e d v i d e n e n a j r a z ličnejše u g o d n o s t i .
V g o s t i n s t v u i n t u r i z m u je osnov n i c i l j o b l i k o v a n j e e n o t n e g a k o n c ep ta škofjeloškega g o s t i n s t v a z z a jet jem družbenega i n zasebnega sektor ja z vso p o t r e b n o i n f r a s t r u k t u r o . N o s i l e c r a z v o j a j e S O Z D A l p e t o u r . P r i p r o m e t u pa je največ p r o b l e m o v p r i o b l i k o v a n j u celovitejše p o n u d b e v s k l a d u s p o t r e b a m i g o s p o d a r s t v a .
V gradbeništvu pa b o d o prek us t r e zne o r g a n i z a c i j s k e o b l i k e uspo sob i l i i z va j a l c e , d a bodo ob e n o t n o o r g a n i z i r a n e m tehnološkem r a z v o j u sposobn i p o k r i v a t i vsa področja g radbenega povpraševanja.
S t a n o v a n j s k o
g o s p o d a r s t v o
V p r i h o d n j e m srednjeročnem obd o b j u na j b i z g rad i l i 1.700 s t a n o v a n j s k i h enot od tega 85 o d s t o t k o v v
družbeno-usmerjeni . g r adn j i . R a z mer je med b l o k o v n o i n zasebno g r a d n j o p a na j b i znašalo 71:29 ods t o t k o v . Z a to p r e d v i d e n o g r a d n j o in m o d e r n i z a c i j o s t a n o v a n j bo po t r eb n o z a g o t o v i t i 1.6 m i l i j a r d e d i n a r j e v . S t a n o v a n j s k a g r a d n j a bo p o t e k a l a pol icentrično v štirih območjih, to je v Škofji L o k i , Selški d o l i n i z Železn i k i t e r v P o l j a n s k i d o l i n i z G o r e n j o vas j o i n Z i r m i . Z a po t r ebe s t a n o v a n j s k e g radn je bo p o t r e b n o zagot o v i t i 44 h a zemljišč.
I n f r a s t r u k t u r a
i n k o m u n a l n o
g o s p o d a r s t v o
V t e m o b d o b j u bo z g ra j ena ces ta J e p r c a — G o r e n j a vas ter o p r a v l j e n a r e k o n s t r u k c i j a cest s k o z i P o l j a n s k o i n Selško d o l i n o v dolžini 12 k m ter p o s t o p n a o b n o v a i n n o v o g r a d n j a ceste P o l j a n e —Javor je—Luša ter c e s t a Z a l i l o g — Davča.
N o v i p t t o b j e k t i b odo z g ra j en i na T r a t i . G o r e n j i v a s i . Železnikih i n v Z i r e h . g r a d i l o se bo t u d i k r a j e v n o p t t omrežje. Z a dosego tega c i l j a b o d o i n v e s t i r a l i 189 m i l i j o n o v d i n a r j e v . V t e m o b d o b j u je t u d i p r e d v i d e n a g r a d n j a r a z d e l i l n e t r a f o pos ta j e v Z i r e h , razširitev R T P S k o f j a L o k a i n g r a d n j a n o v i h i n t e r p o l i r a n i h t r a n s f o r m a t o r s k i h pos ta j v obstoječe n i z k o n a p e t o s t n o omrežje. Z g r a j e n b o t o p l o v o d m e d T r a t o i n S k o f j o L o k o t e r odcep p l i n o v o d a s l o v e n s k e ga omrežja do i n d u s t r i j s k e c o n e n a T r a t i .
N a področju v o d n e g a gospodar s t v a so p r e d v i d e n a v l a g a n j a v zaščito območi j v o d n i h v i r o v ( So r sko po l j e . H o t a v l j e , V o l a k a , T r e b i j a . Z i r k , Planšak, V i r p o d Dražgošami . v r e g u l a c i j o Poljanščice v Z i r e h t e r o b n o v o K r e v s o v e g a j e zu v Škofji L o k i ) , z g r a j e n i h b o t u d i več v o d o v o d o v i n s i c e r T r e b i j a - P o l j a n e , T r e b i j a - G o r e n j a vas , P l a n š a k - Ž e l e z n i k i . S e l c a — D o l e n j a vas, c e v o v o d K a m n i t n i k - G o r a j t e . n a p e l j a v a na P o d e n i t d . Z a u r e d i t e v območja Škof je L o k e in okoliških nase l i j je p r e d v i d e n e n o t e n k a n a l i z a c i j s k i s i s t e m . O s t a l a u r b a n i z i r a n a nase l j a b o d o i m e l a svo j k a n a l i z a c i j s k i s i s t e m s čistilnimi n a p r a v a m i in s i ce r Železniki, S e l c a — D o l e n j a vas . Gorenja v a s — P o l j a n e in Z i r i . Razširi la se bo t u d i d e p o n i j a o d p a d k o v v D r a g i .
D r u ž b e n e d e j a v n o s t i P r e d n o s t bo i m e l o izobraževanje s
p o u d a r k o m na c e l o d n e v n i šoli i n u s m e r j e n e m izobraževanju, r a z v o j n o - r a z i s k o v a l n a d e j a v n o s t , otroško v a r s t v o i n p r e v e n t i v n o z d r a v s t v e n o v a r s t v o . S r e d s t v a za družbeno porabo b o d o l e t n o ras l a za 7.H od s t o t k a .
DOGOVORIMO SE P o r o č i l o
o u r e s n i č e v a n j u s k l e p o v
19. seje družbenopolit ičnega z b o r a z d n e 24/11-1980. 9. seje zbo ra združenega d e l a i n 8. seje z b o r a k r a j e v n i h s k u p n o s t i z d n e 26/11-1980
1. Izvleček sk l epov iz z a p i s n i k a 19. seje družbenopolit ičnega z b o r a z d n e 24/11-1980, 9. seje z b o r a združenega d e l a i n 8. seje z b o r a k r a j e v n i h s k u p n o s t i z d n e 26/11-1980 je b i l p o s r e d o v a n članom predseds t v a in izvršnega sve ta t e r u p r a v n i m o r g a n o m z a s e z n a n i t e v i n nepos r edno i z va j an j e .
2. D e l e g a t s k i vprašanji K r a j e v n e s k u p n o s t i S k o f j a L o k a in T r a t a s ta b i l i p o s r e d o v a n i izvršnemu s v e t u .
3. P r e d p i s i — o d l o k o o r g a n i z a c i j i i n d e l o v n e m področju u p r a v n i h o r g a n o v
občine S k o f j a L o k a . — o d l o k o s p r e m e m b i o d l o k a o proračunu občine S k o f j a L o k a za
l e to 1980. — s k l e p o začasnih u k r e p i h družbenega v a r s t v a v D O R e m o n t
g radn j e Z i r i . — od l ok o povišanju s t a n a r i n v občini S k o f j a L o k a . — o d l o k o s p r e m e m b i i n d o p o l n i t v i o d l o k a o o b v e z n e m p r i s p e v k u
za družbeno pomoč v s t a n o v a n j s k e m g o s p o d a r s t v u v občini S k o f j a L o k a so o b j a v l j e n i v l ' r a d ne m v e s t n i k u G o r e n j s k e , št. 25/261-265 z dne
4. O s n u t e k reso luc i j e o i z v a j a n j u družl>enega p l a n a občine S k o f i a L o k a za obdob je 1 9 8 1 - 1 9 8 5 v l e tu 19H1 je v j a v n i r a z p r a v i d o 11. dec e m b r a 1980.
5. O s n u t e k o d l o k a o nove l a c i j i urbanističnega načrta m ik ro r eg i j e S k o f j a L o k a je b i l d a n v j a v n o r a z p r a v o za 30 d n i .
I z d a n a je b i l a po s ebna številka B i l t e n a v k a t e r i je c e l o t n o g rad i vo v /.vezi /. novelači jo urbanističnega načrta.
H. Z a h t e v o družbenopolitičnega zbora za vključitev c e l o tne ces tne pove zave od Jeprce d o Todraža. t u d i odsek m i m o Škofje L o k e po spreje t i v a r i a n t i , v p r ed l o g dogovo ra o t eme l j i h družbenega p l a n a S R S l o ven i j e t e r v d ruge us t r e zne d o k u m e n t e , so de l ega t i pos r edova l i na se jah z b o r o v Skupščine S H S l o v e n i j e d n e 25 1 1-1980
Sporazum kršen, vendar ni kršitelj izvršni svet
Z a r a d i zap le tov p r i i zde l av i urbanist ičnega načrta mesta Škofje L o k e , kate rega o snutek je izvršni svet obč inske skupšči ne n e k a j k r a t z a v r n i l k o t nepopo ln i n poman jk l j i v d o k u m e n t , poleg tega pa je b i l i zde l an p repozno , je i zde lova lec Urban is t i čn i zavod — P r o j e k t i v n i atelje L jub l j ana obtožil izvršni svet ne spoštovanj a s a m o u p r a v n e g a s p o r a z u m a o medsebo jn ih razmer j ih za o r gan i z i r an j e in vodenje s t r o k o v n e urbanist ične službe, k i je b i l p o d p i s a n med škofjeloško obč insko skupščino in i zde l ova l cem d o k u m e n t a .
Izvršni svet obč inske skupščine je p i smo o b r a v n a v a l in sprejel nas ledn ja stal išča: T r d i t e v U rban i s t i čnega zavoda — P r o j e k t i v n e g a ateljeja, da p r i s to jn i občinski o r gan i n iso ob r av n a v a l i zaz ida lnega načrta za Reteče, k i ga je izde la l prej ome njeni z avod , n i točna. N a č r t je b i l o b r a v n a v a n na p r i s to jn ih o r g a n i h in je b i l a i z de l ova l cu po s r edovana zahteva za d o p o l n i tev načrta .
G l ede na izpoln jevanje pogodben ih obveznost i s s t r an i U rban i s t i čnega zavoda — P ro j ek t i vnega ateljeja je več kot očitno, da U Z — P A n i i zde la l urbanist ičnega načrta v dogovor j en ih r o k i h i n o n n i spoštoval dogovo r j en ih razmer i j . P o mnen ju i z vršnega sveta je b i l a ed ino p r a v i l n a i n nujna odločitev občinske skupščine, da je poob l a s t i l a izvršni svet, da sk lene ustrezne po godbe z d r u g i m i i zva ja l c i , če poob laščena o rgan izac i j a ne i zpo l njuje d o g o v o r o v .
G l ede obsodbe, da so bi le delegaci je v občinski skupščini eno s t r an sko i n f o rm i r ane ter da se je to mani fes t i r a lo v n a p a d i h na Urban i s t i čn i z a v o d — P A p rek sredstev j a vnega obveščanja , je ugo tov i l , d a so b i l i de legat i p r a v i l n o obveščeni . P o s a m e z n i č lanki v d n e v n e m časopisju so b i l i n ap i s an i na o snov i r a zp rav na sejah izvršnega sveta, k i so j a vne i n na ka t e r i h so b i l i v več p r i m e r i h p r i s o t n i tud i p r e d s t a v n i k i U Z — P A .
Izvršn i svet nadal je ugotavl ja , da se s a m o u p r a v n i spor a zum, sk len jen 25. a p r i l a , 1978. leta m e d Urban i s t i čn im zavo d o m — P A L jub l j ana i n izvršnim svetom občinske skupščine Skof ja L o k a ne uresničuje. V e n d a r p r i tem men i , d a ne kaže po l emiz i r a t i z Urban i s t i čn im z a v o d o m — P A , temveč je potreb no upoštevati spremenjene razmere , k i so nasta le i n še nastajajo na področ ju družbenega p l an i r an j a i n urejanja p ros to ra i n rešiti s p o r n a vprašan ja .
Z a reševanje teh vprašan j je izvršni svet sprejel še naslednje sk lepe: oprede l i l se je, da bo ob upoštevanju novo na s t a l i h raz m e r i n spoznanj v zvezi z družbenim p l an i r an j em i n urejanjem p r o s t o r a poskuša l zagotov i t i , d a bo z razl ičnimi usposob l j en imi in s t i tuc i j ami zago tov i l p ravočasno nastajanje p l a n s k i h d o k u m e n t o v i n temeljne urbanist ične dokumentac i j e i n , da bo odsto p i l o d s p o r a z u m a z Urban i s t i čn im zavodom — P A L jub l j ana .
Z a r a d i u red i tve medsebo jn ih razmer i j , k i izhajajo iz sklenjen i h pogodb za i zde lavo temeljne urbanist ične dokumentac i j e za Žir i , Že leznike i n Goren jo vas ter za r ad i ob l i kovan j a odločitve o nada l jn jem de lu na teh d o k u m e n t i h , je izvršni svet p o n o v n o za dolžil u p r a v n i o r g an , d a zahteva od Urban i s t i čnega zavoda -P A L jub l j ana , da v r o k u deset ih d n i od pre jema obvest i l a pred lo ži za te pogodbe vso do sedaj izde lano dokumentac i j o .
Javna razprava do konca februarja
U v e d b o postopka za sprem e m b o i n dopo ln i t ev obč inskega statuta je n a r e k o v a l a pot reba po p r e v e r b i us t reznost i do ločb statuta glede na nove že sprejete za k o n e ko t glede na tiste, p r i k a t e r i h je o b r a v n a v a oz i roma n j i h o v o psre jemanje v t eku ter za r a d i sp r ememb , k i j i h narekuje p r a k s a . K o m i s i j a za p r i p r a v o sp r ememb in dopo ln i t ev statuta je p r e d pr ib l ižno l e tom d n i seznan i l a z uvedbo pos topka delegaci je temel jn ih o rgan i zac i j , k ra j evne skupnos t i , s a m o u p r a v ne inte resne skupnos t i , d ružbe nopolit ične organizac i je , d ržav ne o rgane i n druge in j i h pozva l a , da s svo j imi p red log i sode lu jejo p r i snovan ju sp r ememb in dopo ln i t ev statuta .
H k r a t i je komis i j a o b l i k o v a l a t r i d e l ovne skup ine in to za pod ročje d ružbenoekonomskih od nosov , za določbe o občinski skupščini , s a m o u p r a v n i h inte r e sn ih i n k r a j e v n i h skupnos t i in za osta le do ločbe statuta . T e de lovne skup ine so o b r a v n a v a l e vse p red lagane a l i v po s topku ugotovl jene zasnove sp r ememb in dopo ln i t ev do ločb statuta . D e l o v n i osnutek je b i l p r i p r a v ljen v začetku tega meseca .
Do ločbe o s n u t k a sp r ememb in dopo ln i t ev statuta temeljijo p r edv sem na z a k o n u o s i s temu družbenega p l an i r an j a i n o družbenem p l a n u S R S , z a k o n a o temel j ih s i s tema državne uprave in z veznem izvršnem svetu ter zvezn ih u p r a v n i h o r g a n i h , z ako n u o s i s temu državne up rave in izvršnem svetu obč inske skup ščine ter republ iških u p r a v n i h o r g a n i h , z a k o n u o temel j ih družb e n i h svetov i n z ve zn ih sve t ih in z a k o n u o družbenih sve t ih ter za k o n u oi no t r an j i h z a d e v a h .
Us t r ezne do ločbe so usk la jene tudi z o s n u t k o m z a k o n a o splošni l judsk i o b r a m b i i n družbeni s a mozaščiti ter z o s n u t k o m a m a n d majev k us tav i S R S loven i j e , z lasti z a m a n d m a j i L , II., i n IV .
V o s n u t k u je upoštevana tud i pobuda de l ovne o rgan izac i j e R u d n i k u r a n a Z i r o v s k i v r h , da dob i samosto jno de l ega t sko me sto v zbo ru združenega de la . O pobud i je r azp rav l j a l svet za gjruilbeno-politični s i s tem pr i O K S Z Đ L m ocen i l , d a je pobuda
umestna . Zato naj se število delegatsk ih mest v zbo ru združenega dela poveča za eno mesto. K o n f e r e n c a delegaci j , v ka te ro se je združeval R U Ž V pa ostane nespremenjena.
Osnu tek sp rememb in d o p o l n i tev statuta bo v j a v n i r a z p r a v i do k o n c a februarja 1981. leta.
P r i z n a n j e
o b č i n e
S k o f j a L o k a
Občinska skupščina v s a k o l e to pode l ju je p r i z n a n j a p o s a m e z n i k o m , t e m e l j n i m o r g a n i z a c i j a m , s k u p n o s t i m ter d r u g i m o r g a n i z a c i j a m in društvom za p r i z a d e v n o de l o in posebne uspehe p r i i zbo l j šanju družbeno-ekonomskega razvo ja občine. Občinska skupščina pode l ju j e v e l i k o p l a k e t o , m a l o p l a k e t o , n a g r a d o in p i s m e n o p r i znan j e in s icer v sako l e to ob p r a z n o v a n j u občinskega p r a z n i k a .
L e t o s na j b i p o d e l i l i šest p r i z n a n j . M a l o p laketo naj bi pre jela A n č k a Lošt rk iz Ž i rov za uspešno večletno de lo v k m e t i j s k i z ad rug i »Sora « Z i r i i n družbenopolitičnem življenju k r a j a in z a d n j a l e t a z l a s t i v a k t i v u kmečk i h žena in J a n e z Šo l a r iz Se lc za a k t i v n o i n uspešno de l o v k r a j e v n i s a m o u p r a v i i n v družbenopolitičnih o r g a n i z a c i j a h k r a j e v n e s k u p n o s t i S e l c a .
Z a nag rado občine Skof ja L o k a s ta p r e d l a g a n a S a n d i B a r tol i z S o r e za zas luge p r i r a z v o j u k m e t i j s k e zad ruge S k o f j a L o k a in za družbenopolit ično d e l o in Z i n -k a B e n e d i k za 20-letno vzg led -no delo pr i vzgoji in izobraževan ju predšolskih o t rok .
P i s m e n o pr iznanje občine Sko f i a L o k a pa naj bi pre je l J o žef Cuščut iz Sovoden j ob Soči za večletno r a z v i j an j e p r i j a t e l j skega s o d e l o v a n j a med pob ra t e n i m a občinama S k o f j a L o k a in S o v o d n j e ter Jože F u r l a n iz Škofje L o k e za p r i z a d e v n o de l o p r i o b n a v l j a n j u s p o m i n s k i h obeležij n a r o d n o o s v o b o d i l n e bo rbe
J a n e z L u š i n a - M a l i 4 Dražgoška bitka in spominske prireditve »Po stezah partizanske Jelovice«
P r i r e d i t v e » P o s t e z a h p a r t i z a n s k e Jelovice« so v z n a k p r i z n a n j a dos le j b i l e nagra j ene :
— z B l o u d k o v o n a g r a d o za r a z v i j a n j e množičnega r e k r e a t i v n e g a smučarstva i n t r a d i c i j N O B .
— z v e l i k o p l a k e t o občine Sko f j a L o k a . — z m a l o p l a k e t o J L A . i n - s p r i z n a n j e m ob 1000- le tn ic i Škofje L o k e .
P r e d v s e m so p r i r e d i t v e o h r a n i l e s p o m i n na Draž-goško b i t k o . B r e z p r i r e d i t e v b i b i l o vprašljivo a l i b i s p o m i n n a b i t k o o s t a l t o l i k o časa in t a k o p r i s o t en med l j u d m i ? N a S l o v e n s k e m je b i l o še in Se z n a m e n i t i h in važnih b i t k in bojev med N O B . M n o g i so z l e t i p o s t a l i m a n j važni, n e k a t e r i ce l o p o z a b l j e n i . O Dražgoški b i t k i p a v vsem p o v o j n e m času z v e l i k i m i n a s l o v i i n obsežno poročajo s l o v e n s k i in m n o g i j u g o s l o v a n s k i časop i s i . V r s t i j o se zap i s i o b i t k i i n l j u d e h , k i d a n e s živijo v Dražgošah. P r a v p r i r e d i t v e so v e l i k o p r i speva l e , d a je b i l o b i t k i n a p i s a n scenar i j z a f i l m in bo pre j a l i s le j t a f i l m t u d i p r i k a z a n . T a k o se bo b i t k a , k i n i b i l a po ra z temveč s i j a jna z m a g a , o h r a n i l a n a m in z a n a m c e m .
V l e t i h , ko so se i z va j a l e s p o m i n s k e p r i r e d i t v e » P o s t e z a h p a r t i z a n s k e Jelovice« je I v a n J a n n a p i s a l k n j i g o »Dražgoška bi tka« , k i je b i l a t r i k r a t p o n a t i s n j e n a in je r a z p r o d a n a . P r i p r a v l j a se nov razširjen pona t i s . P r a v ta k n j i g a je b i l a najmočnejša o s n o v a za f i l m , k i šele n a s t a j a .
V s p o d b u d a za razvoj smučarskega športa
V e l i k a z a s luga p r i r ed i t e v je, d a se je p red l e t i zgan i l o ko les je i n z r a s t e l j e mogočen s p o m e n i k b o r c e m C a n k a r j e v e g a b a t a l j o n a in Dražgoški b i t k i . Z a r a d i nep o z n a v a n j a r a z m e r m e d N O B n a G o r e n j s k e m b i t k a n a m n o g i h družbenopol i t ičnih r a v n e h s p r v a n i b i l a o c e n j e n a kot neka j v e l i kega k a r l a h k o s t o r i m a j h e n n a r o d v bo rb i za n a c i o n a l n i obs to j .
P r i r e d i t v e » P o s t e z a h p a r t i z a n s k e Jelovice« so po svo je v p l i v a l e , d a je v vas prišla a s f a l t n a ces ta , v k a tero je družba vložila v e l i k a s r eds t va , k i so ob s a m o p r i s p e v k u K S D r a ž g o š e - R u d n o omogočila i z g rad n jo .
Z g r a j e n a je b i l a c es ta od J a m n i k a do Dražgoš, k i n o s i ime »Cesta part izanov« . T u d i n a to g radn jo je po svo je v p l i v a l a Dražgoška b i t k a in s p o m i n s k e p r i r e d i t ve .
V Dražgošah je b i l zgra jen D o m C a n k a r j e v e g a ba t a l j o n a , k i j e t u d i ve l ikega p o m e n a in pomoč naše družbe Dražgošam.
S p o m i n s k e p r i r e d i t v e so po svoje v p l i v a l e in vspod-b u d i l e k r a z v o j u smučarskega športa v Selški d o l i n i . P r e d vo jno se je t a m s smučarstvom u k v a r j a l o ze lo m a l o l j u d i . O b p r i r e j a n j u nočnih s l a l o m o v v Železnik i h , s l a l o m o v za c i c i b a n e n a Soriški p l a n i n i ter s m u čarskih s k o k o v v P o l j a n a h , so z r a s t l i m n o g i z n a n i tekm o v a l c i in smučarski d e l a v c i . Z l a s t i so m l a d i n o navdušili smučarski t ek i v Dražgošah in n a pobočjih J e l o v ice . Z r a s t l i so smučarski t e k m o v a l c i k o t : M a k s J e l ene iz Dražgoš, svo j čas državni r ep r e z en tan t in o l imp i j e c . k i s i j e n a V A S A t eku n a Švedskem med v s e m i našimi dos le j p r i b o r i l najvišje mesto . O d s m u čarskih de lavcev , k i i z v i r a j o iz Selške do l i n e s t a go tovo na jbo l j z n a n a F i l i p G a r t n e r in Aleš, k i že v r s t o let uspešno t r e n i r a t a našo a l p s k o državno reprezentanco . Se b i l a h k o naštevali t e k m o v a l c e , k i so svoj v z o r našli p ra v n a z i m s k i h smučarskih p r i r e d i t v a h » P o s t e zah p a r t i z a n s k e Je lov ice« .
S p o s t a v i t v i j o s p o m e n i k a Dražgoški b i t k i je vas Dražgoše p o s t a l a še bol j o b i s k a n a . Vaščani p rav i j o , d a je vas p o s t a l a turistična a t r a k c i j a . Tisočeri t e k o m l e ta og leduje jo k ra j b i t k e , spo znava j o današnje l j u d i i n z z a n i m a n j e m p r i s l u h n e j o p r i p o v e d i o b i t k i in grozode j s t v i h N e m c e v . Največ j e šolske m l a d i n e , i z l e t n i k o v iz vseh kra j ev S l o v en i j e in J u g o s l a v i j e i n p r eko me ja .
Dražgoše so dos le j o b i s k a l i m n o g i v o d i t e l j i držav, borčevskih o r g a n i z a c i j i n r a z n i h političnih o r gan i z a c i j iz ce lega sve ta . M e d n j i m i j e b i l p ra v g o t o vo naj l jubši g o s t — P r e d s e d n i k S F R J J o s i p B r o z - T i t o . k i j e Dražgoše o b i s k a l 2. m a j a 1978. l e t a .
V Dražgošah je b i l o 1974. l e t a srečanje borcev N O V J u g o s l a v i j e , 1977. l e t a p a srečanje m l a d i n e iz ce le J u g o s l a v i j e .
V Dražgošah je b i l o 1977. l e t a p r v o smučarsko meddržavno t e k m o v a n j e v b i a t l o n u , n a k a t e r e m so n a s t o p i l e ek ipe B o l g a r i j e . R o m u n i j e , Češkoslovaške in ek ipe iz vseh r e p u b l i k .
K o t že rečeno j e v e l i k a z a s l u g a , d a j e Dražgoška b i t k a o s t a l a g l oboko vsa jena v s r ca naših l j u d i , p r i r ed i t e v » P o s t e z a h p a r t i z a n s k e Je lov ice« , ko t t u d i dnevnega časopisja: G L A S A , D E L A , L J U B L J A N S K E G A D N E V N I K A , V E Č E R A in d r u g i h d n e v n i h in t e d e n s k i h časopisov i n rev i j iz vse S l oven i j e . T u d i tovarniški l i s t i so m n o g o i n še pišejo o b i t k i i n p r i r e d i t v a h , k i so v t a s p o m i n v sako l e to . L j u b l j a n s k i r a d i o in T V več k o t 20 let o b j a v l j a t a s p o m i n e o b i t k i i n športne r e z u l t a t e ka t e r e danes z a v z e m a j o smučarji i n d r u g i t e k m o v a l c i : sankači, z m a j a r j i , t a b o r n i k i , s k a k a l c i i n d r u g i . T u d i j u g o s l o v a n s k o časopisje, od B O R B E i n P O L I T I K E , do N O V E M A K E D O N I J E i n O S L O B O D J E N J A j e svo je b ra l c e d o l g a l e t a in j i h še s e z n a n j a o Dražgošah i n i b i t k i , k i j e b i l a p red 39 l e t i .
K o t a k o r a z v i j a m o i n b o m o še r a z v i j a l i t u d i v p r i hodn j e t r ad i c i j e in s p o m i n e n a našo N O B p a v e n d a r v sakoga r m o t i i n bo t u d i n a p r i h o d n j i p r i r e d i t v i 1 1 . j anuar ja 1 9 8 1 . leta m o t i l o o b i s k o v a l c e to l e : a l i j e res mogoče, d a so n e k a t e r i p r i s n e m a n j u f i l m a Dražgo-ške b i t k e c e l o oboga t e l i . L j u d j e se bodo p rav go tovo spraševali a l i je res, d a bo od n a j b o l j s l a vne b i t k e n a s t a l t a k o n e s l a v e n škandal? P a v e n d a r v e r u j e m o , d a bodo n e p r a v i l n o s t i razčiščene i n k r i v c i k a z n o v a n i ! F i l m o Dražgoški b i t k i m o r a n a s t a t i k a j t i z n j i m b o m o z a n a m c e m z a p i s a l i t o , s k o z i k a k o črne in težke d n i je šel naš človek do svo je svobode .
Se b i l a h k o naštevali p o m e m b n o s t p r i r ed i t e v » P o s t e zah p a r t i z a n s k e Je lov ice « , k i so k r a j u ko t so Dražgoše v t i s n i l e svo je pečat. P r a v je d a naštejemo zaslužne o r g a n i z a t o r j e p r i r e d i t e v : p rvega p r e d s e d n i k a odbo ra B r t o n c e l j I v a n a - J o h a n a , z a n j i m je prišel P r e ze l j J a n k o - S t a n e , pa S t e r J a n e z , F r a n k o I v a n - I z t o k in S t a n e Krapež, k i danes v o d i odbor . M e d zaslužne p r i red i te l j e je t r e b i všteti še M e d j o F r a n c a , K o n o b e l j F r a n c a - S l o v e n k o t a , do l go l e tnega člana K o n j a r F r a n ca . N a d a l j e smučarski k l u b A L P E T O U R iz S k . L o k e . S D Železniki, S D P l a m e n — K r o p a , smučarski k l u b T r i g l a v iz K r a n j a , smučarski k l u b R a d o v l j i c a . Sp isek zaslužnih p r i r ed i t e l j e v b i b i l do lg , p o m e m b n o pa je, d a p r i r ed i t v e » P o s t e z a h p a r t i z a n s k e Jelovice« ob vsesplošnem varčevanju še napre j g o j imo in r a z v i j a m o saj je to naš s k u p e n do l g , d o l g do s l a vne b i tke t e r p a d l i h in u s t r e l j e n i h širom J e l o v i c e .
Gorenjska na pr Gorenjske turistične organizacije so skupaj s tu
rističnimi društvi in drugimi zbrale precej sred
stev za turistično propagando — Vendarle
napredek
dinarjev, medobčinska gospodarska zbornica je prispevala 170.000 dinarjev, turistična društva Bohinj. Kranjska gora, Kran j in Skofja Loka pa 50.000 dinarjev. Prav toliko kot turistična društva so prispevale tudi potovalne agencije, medtem ko je temeljna banka Gorenjske namenila 100.000 dinarjev, žičničarji 50.000 dinarjev in zasebniki 40.000 dinarjev.
Takšno zbiranje sredstev za predstavo gorenjskih turističnih zanimivosti in lepot je nadvse pohvalno, ie posebej, če se zavedamo, da predvsem tuji turistični promet na Gorenjskem upada. V minulih letih pa smo na Gorenjskem zelo malo namenili prav za propagando — lani so turistične in gostinske organizacije ter vsi tisti, ki so udeleženi v turizm u na Gorenjskem, prispevali za propagando le 2 milijona 700.000 di narjev kar je 0,27 odstotka od celot nega prihodka. T a k o skromna sredstva pa nikakor niso mogla bit: posebej učinkovita, zato naj bi « takšnimi propagandnimi akcijami, ki jih predvidevajo za prihodnje leto. nadaljevali in j ih organizirali vsako leto.
D. Sedej
K r a n j - O d b o r za gos t i n sko t u ristično gospoda r s t v o p r i medobčins k i g o spoda r sk i z b o r n i c i za G o r e n j sko j e za l e to 1981 p r i p r a v i l p r o g r a m i zda je turističnih ed ic i j G o r e n j s k e . T a k o bodo v n a k l a d i 150.000 i z v o d o v p o n a t i s n i l i p rospek t G o r e n j s k a , sod e l o v a l i p r i i z d a j i ed ic i j e Smučanje v S l o v e n i j i 80/81 s k u p n o s splošnim združenjem g o s t i n s t v a i n t u r i z m a S l o v e n i j e . Štajerske in P r i m o r s k e v n a k l a d i 80.000 i z v odov . P r a v t a k o b o d o i z d a l i P l a n i n s k i v o d n i k v n a k l a d i 80.000 i z v odov .
T a k o se G o r e n j s k a v p r i h o d n j e m l e t u p o j a v l j a v ' več e d i c i j a h i n z enotnejšim turističnim n a s t o p o m , za k a r pa so b i l a p o t r e b n a t u d i i z d a t n a s r eds t va . V r e d n o s t vsega pro g r a m a znaša m i l i j o n 600.000 d i n a r jev , k i so j i h le težko z b r a l i , saj je prece j g o s t i n s k i h o r g a n i z a c i j ob p o l l e t j u zabeležilo i z g u b o i n t u d i z a r a d i z n a n i h z a k o n s k i h ome j i t e v trošenja' s redstev za p r o p a g a n d o .
A k c i j a je uspe l a i n so t a k o gorenj ske d e l o v n e i n turistične o r g a n i z a c i je , turistična društva i n skupščine občin p r i speva l e i z d a t n a s r eds t va . 24 o r g a n i z a c i j združenega je za le tos in za p r i h o d n j e l e to z b r a l o 880.000 d i nar j e v , občinske skupščine 200.000
E k o n o m s k i p ropagand i s t i z Goren j ske ustanavl ja jo svoje d r u štvo — »Ustanovitev društva Ekonomskih propagandistov Gorenjske predstavlja prelomnico anonimnosti med delavci v ekonomski propagandi na področju Gorenjske. Medsebojno nepoznavanje in s tem tudi onemogočena izmenjava izkušenj pri delu na področju ekonomske propagande kot enega od sestavnih delov tržnega in planskega meha ni zrna, instrumenta blagovne proizvodnje in neločljivega dela informacijskega sistema samoupravno združenega dela so bili razlog in spodbuda k ustanovitvi Društva ekonomskih propagandistov Gorenjske. Ekonomska propaganda kot sestavni del samoupravnih socialističnih produkcijskih odnosov je v zadnjem obdobju dosegla očiten napredek, čeprav kot taka. še ni povsod postavljena v službo delaim samoupravljavca, njegovih potreb in interesov. Večkrat je to še i<edm> monopol ozkih krogov ali posameznikov, kar ima za posledico nein formiranost delavcev o tej dejavnosti in trošenju družbenih sredstev V veliko delovnih organizacijah prevladuje še vedno miselnost, da ie ob dobrem poslovanju reklamiranje zapravljenje denarja; pa ni tako. Pravilno in seveda strokovno propagiranje je lahko zelo dobra m vesticija, katere učinek ni vedno takojšen, ampak se pokaže v daljše™ razdobju.« To je bil le del misli, ki so bile izrečene na ustanovnem zboru Društva ekonomskih propagandistov Gorenjske. Udeleženci M poslušali tudi referat Ekonomska propaganda kot sestavni del informiranja, ki ga je pripravil predstavnik Zveze društev Propagan distov Slovenije. Miro Tršar. - Foto: F. Perdan
SpOmini T o n e P e t e r n e l - I g o r
na leto 1941 in poljansko vstajo O d n e s l i s m o ga do l j u d i v
H o t o v l j o , k i so ga kasn je j e p r e p e l j a l i na K o v s k i v r h , k a m o r je zvečer prišla t u d i naša četa.
P r e j s em o m e n i l govor , k i ga j e i m e l tov . Žagar p red zapr isego . V t em g o v o r u je po m o j e m m n e n j u preveč p u d a r j a l r a z r e d n i značaj n a r o d n o o s v o b o d i l n e borbe . G o v o r i l je o b o r b i d e l a v s k e g a r a z r e d a za n jegove p rav i c e , k i j e h k r a t i t u d i b o r b a za p r a v i c e in boljše živl jenje k m e t o v t e r d a bo te p r a v i c e d e l a v s k i r a z r e d pod v o d s t v o m pa r t i j e p r i b o r i l i n uvel j a v i l po z m a g i n a d nemškim fašizmom. P o u d a r i l je , d a je nemškemu o k u p a t o r j u za d a l a v o f enz i v i p r ed M o s k v o s m r t n i uda r e c r u s k a Rdeča a r m a d a i n d a bo tega p o m a g a l a dotolči in ga v k r a t k e m t u d i p o g n a l a i z naše z em l j e p a r t i z a n s k a v o j s k a M e n i m , d a so v o d i l n i politični d e l a v c i n a G o r e n j s k e m p n org a n i z i r a n j u in v o d e n j u n a r o d n o o s v o b o d i l n e b o r b e v začetku preveč p o u d a r j a l i komunističn o p a r t i j o in r a z r e d n i značaj te borbe , prem a l o pa so g o v o r i l i o O s v o b o d i l o , f r o n t i ko t najširši v s e l j u d s k i o r g a n i z a c i j i m utelešenju splošnega oboroženega u p o r a p r o t i o k u p a t o r ju k a r še posebe j ve l ja za podeželje. T u d i Žagarjev g o vo r je i m e l p r e m a j h e n poudarek na O F T o se j> p o k a z a l o t a k o j po z a p n s e g i . ko je prišlo n a d mene več mož in f a n t o v z
območja občine J a v o r j e in m i očitalo, da sem j i h s svo jo p r o p a g a n d o o O F in p a r t i z a n s k i n a r o d n o o s v o b o d i l n i b o r b i zavede l , ke r v ce l i s t v a r i , ko t se v i d i , ne gre p r e d v s e m za i z gon o k u p a t o r j a , temveč za k o m u n i z e m . Za kom u n i z e m se pa o n i n iso prišli b o r i t . T a k o m n e n j e je tedaj najbrž i m e l o k a r precej l j u d i . Žagar i n d r u g i v o d i l n i politični d e l a v c i so po m o j e m m n e n j u p r i s t i k i h in d e l u s kmečkim p r e b i v a l s t v o m pač p r e m a l o upoštevali n j i h o v o o z k o polit ično razg l edanos t in to, d a je i m e l k i e r i k a l i z e m p o n e k o d n a vas i g l oboke kore n i n e , k a r še z l a s t i v e l j a za območje občine J a v o r j e . K o m u n i z m a so se k m e t j e b a l i d e l o m a iz p r i r o j enega k o n s e r v a t i v i z m a , še z l a s t i pa z a r a d i do l go l e tne p ropagande bivših jugos l o v a n s k i h o b l a s t i , k i so k o m u n i z e m p r i k a z o v a l e popačeno in v na jbo l j črnih b a r v a h , k a r je seveda v p o l n i m e r i i z k o r i s t i l a i n še p o t e n c i a l a h i t l e r j e v s k a p r o p a g a n d a . Iz tega raz loga j e Še i s t i večer odšlo d o m o v neka j mož in f an tov . Se več pa j i h je odšlo v n a s l e d n j i h d n e h , še p o s e b n o p o t e m , k o so m n o g i prišli do s p o z n a n j a , d a v o j n a ne bo končana t ako h i t r o ko t se j e pričakovalo i n k a k o r je i z h a j a l o t u d i iz p i smenega p r o p a g a n d n e g a m a t e r i a l a O F in u s t n e g a tolmačenja vojaških in političnih vod i t e l j e v p a r t i z a n s k e g a p o k r e t a .
V s e t o pa seveda ne zmanjšuje p o m e n a p o l j a n s k e vsta je , v k a t e r i se je p o l j a n s k o
p r e b i v a l s t v o , t a k o množično o d z v a l o p o z i v u političnega in vojaškega v o d s t v a n a r o d n o osvobod i lnega g i b a n j a n a G o r e n j s k e m , tore j p o z i v u O F , na j se d v i g n e v splošen u p o r in pomaga i z g n a t i iz dežele osovraženega o k u p a t o r j a , ka te rega so l j u d e m pones l e p a t r u l j e C a n k a r j e v e g a b a t a l j o n a , k i so j i h po vaseh v o d i l i a k t i v i s t i i n z a u p n i k i O F . T a k r a t se je c en i l o , d a je v d e c e m b r s k i h d n e h odšlo s a m o iz P o l j a n s k e d o l i n e p r o s t o v o l j n o v p a r t i z a n e o k o l i 300 mož i n f a n t o v K a s n e j e v a n k e t i z b r a n i p o d a t k i p a kažejo, kot n a v a j a v svo j em s e s t a v k u v Loških r a z g l e d i h ( l e tn ik 1961) M i l a n Z a k e l j , da je tedaj iz P o l j a n s k e d o l i n e v s t op i l o v p a r t i z a n e o k r o g 260 mož in f an tov . Večina od teh j i h je b i l a iz območja t e d a n j i h občin P o l j a n e in J a v o r j e . T e p o d a t k e n a v a j a m za t o , k e r je po m o j e m t r d n e m prepričanju z m o t n o mnen j e t i s t i h , k i nava ja j o , d a j e pol j a n s k o vs ta jo o r g a n i z i r a l in i zvede l C a n k a r j ev b a t a l j o n ob s o d e l o v a n j u k ra j e vnega političnega vods t va in a k t i v a in d a je b i l a vs ta ja t a k o množična z a r a d i p r i s o t n o s t i C a n k a r jevega b a t a l j o n a in n j egov ih p a t r u l j , k i so šle po vaseh in i z ved l e m o b i l i z a c i j o . N e z a n i k a m pa , d a je to de j s t vo in uspešne vojaške akc i j e b a t a l j o n a , k i so se d e c e m b r a k a r v r s t i l e , še posebej pa p o m e m b n a z m a g a nad N e m c i v R o v t u , b i l o močna s p o d b u d a za še večji od z i v l j u d i za splošno vs ta jo , še z l a s t i v p o v e z a v i s t a k r a t n i m i nemškimi neuspeh i na v z h o d n i f r o n t i M e n i m pa , d a je v enda r l e odločilno v logo p r i t em t r eba p r i p i s a t i t e m e l j i t i m org a n i z a c i j s k i m in političnim p r e d p r i p r a v a m , k i j i h je pod v o d s t v o m po l j anske pa r t i j ske organ i zac i j e i z v ed l a mreža sode lavcev in z a u p n i kov O F .
Z a r a d i t a k o uspele mob i l i zac i j e j e C a n kar j ev b a t a l j o n l a h k o začel ve l ike boje. D a bi z a v r l a n a d a l j n j i porast vstaje in mobi l i zac i je , k i se j e odv i j a l a istočasno t u d i v B o h i n j s k i gorn j i S a v s k i d o l i n i , j e t a k r a t nemška kom a n d a v nag l i c i zb ra l a vse razpoložljive pol i c i j ske in žandarmerijske s i le iz Gorenjske Štajerske in Koroške ter začela s t e m i s i lam: i z v a j a t i n a C a n k a r j e v ba ta l j on , k i j e i m e l svoje enote razpore jene v V a l t e r s k e m , Kovskerr in B u k o v e m v r h u , 27. decembra 1941 ofenm no akc i j o i m e n o v a n o »Grosseinsatz«. V ter n a p a d u je ba t a l j on zopet uničil večje Števik N e m c e v , v endar pa se je za rad i s i lne sovralai-kove premoči m o r a l u m a k n i t i iz Poljanske d o l i n e na d r u g položaj. B o r b a m v Poljansk d o l i n i je s l ed i la s lov i ta t r i d n e v n a borha » Dražgošah. T a b i t k a je b i la po obsegu i n znača j " največja in najpomembnejša, k a r jih k b i l o v l e t ih 1941 in 1942 na S l o v e n s k e m
M i s l i m , da l a h k o t rd im , d a tega borbene«* podv i ga Cankar j e v ega ba ta l j ona , k i j e s l o n a s k e m u l j uds t vu Sirom po naši d o m o v i n i vti vero in zaupan j e v lastne sile, ne b i b i l o . če M b i b i l o t a k o uspele mobi l i zac i j e , k i j e bfla p redvsem rezu l ta t predhodnega t eme l j i t e ga o rgan i zac i jsko političnega de la P a r t i j e i n O F V tem de js tvu se Se posebno kaže p o m e n po l j anske vstaje. Predvsem pa j e t a v s t a j a preprečila N e m c e m namero p r e s e l j e van j a preb i va l s t va , k i so ga zaradi vstaje m o r a l i \ v ložiti i n k i ga zaradi neuničljivosti par t i z . s t u d i pozneje niso mogl i izvest i .
KOXEC
sr z L i n h a r t o m i n Prešernom
ieljene Linhartove plakete
t-I-ti
j b f e r l j i c a - V petek. 12 .de-p f ea . so R a d o v l j i č a n i na osrednji
ivi v p r o s t o r i h osnovne Sole iviii s v o j k u l t u r n i praznik, s a v s ako l e t o počastijo spomin nega radov l j i škega rojaka A n -Tomaža L i n h a r t a , začetnika
d r a m a t i k e . Tokra t so ga .-. s p o m i n o m na v sosednji
* i pred 180. l e t i rojenega našega p e s n i k a Franceta Prešer-
»odoma j e spregovoril M i r o predsednik ku l tu rnoumetn i -
društva R a d o v l j i c a , ki se je s be sedami t e h t n o vpel v L i n -dan . » T r u b a r , L i n h a r t ,
P r e š e r e n , C a n k a r so , k i t e d o l g o v r s t o le t b l e -iz n a š e g a v s a k d a n a , saj
- » i zmed n j i h p r e d s t a v l j a k a -* • r z g r a d b i nafte k u l t u r n e de -^ttae, i s k a t e r e u s t v a r j a m o na š
L i n h a r t j e b i l c e l o v i t a *k*sst , p r o b l e m i , k i j i h je *fesjkl s o b i l i v s e l e j b i s t v e n i za <**eaatvo. Z a v e d a m o se, d a j e ^ d j s i k a m e n l a h k o p o s t a v i l le
}*kio, k i j e b i l s l o v e n s k e m u n a -N i s a k o n j e n , k i j e p r e p r o s t e g a f " i a s k c g s č l o v e k a l j ub i l , p o l e g
pa j e b i l v s e s p l o š n i s v o b o -
|E RAVNIK
domi s l e c i n izobraženec, k i j e svo ja občutja zna l tud i s p r i d o m upo r ab i t i . . .,« je dejal M i r o Birk in v nadaljevanju osvetlil tudi naše kulturno snovanje v najtežjih preizkušnjah, v narodnoosvobodilni borbi ter spregovoril o današnjem kulturnem delu. » P r e m o r e m o dob r e k u l t u rne ustvar ja lce , k i pa j i m m n o g o k r a t še ne z n a m o nud i t i us t reznega mesta i n p r i znan j a v sedanjem t r e n u t k u . V e l i k o govo r i m o o medč lovešk ih o d n o s i h , o odtu jevan ju č loveka do č loveka , o p r i z a d e v a n j i h naše družbe za izbol jšanje č l ovekovega oko l j a . P r epogos to pa s amo g o v o r i m o o tem. Z a v e d a t i se m o r a m o , d a p r a v hitenje za m a t e r i a l n i m i do b r i n a m i , za bol jš im o s e b n i m s t a n d a r d o m brez d v i g a k u l t u r n e r a v n i č l oveka , onemogoča naša p r i zadevan j a . I m a m o številne navdušence , k i ustvar ja jo s s r c e m i n k i j i m je pog led n a k u l tu ro skoz i d i n a r nel jub. Števi lna k u l t u r n a d ruštva n a m dokazu je jo , d a n i nu jno , d a je ode r p o p o l n , d a je scena ure jena, d a je vse na j boljše. Dokazu je jo n a m , da se s s k r o m n e g a o d r a , s k u l i s a m i , i z d e l a n i m i v domači d e l a v n i c i i n s k o s t u m i , sešitimi s p r i d n i m i dekl iškimi r o k a m i , tudi d a širiti p r i s t n a , s l o v e n s k a , domača beseda . O d n j ih se učimo i n j i h posne -majmo! P r a v o n i n a m pogosto kažejo pot k zbl ižanju m e d l judm i . L jubezen do ku l tu r e p r i v zgo j i m o o t r o k o m , da jmo j i m možnost, d a bodo z r a s l i v l judi , ko t si j i h naš n a r o d po L i n h a r t o v e m , P r e š e r n o v e m i n C a n k a r j e v e m k o n c e p t u tud i zasluži. Nada l j e v a l i b o m o t rad ic i jo v seh naših v e l i k i h mož! Z a v e d a t i se m o r a mo, d a je p r a v k u l t u r a t i s ta , k i č loveka sprošča, bogat i , vzgaja , p l emen i t i , p a tud i kleše, da postane popo ln , e n a k o p r a v e n i n t vo r en člen naše s a m o u p r a v n e socialistične domovine . «
Kul turn i praznik je vselej priložnost za podelitev priznanj. Tokrat
Črtomir Zoreč /
NEKAJ BESED 0 KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNICI
so j i h iz rok D r a g a R e p e t a , preds t a v n i k a radovljiške k u l t u r n e s k u p n o s t i p r e j e l i : L i n h a r t o v e p l a k e t e J o že R a v n i k iz L j u b n e g a , M a r j a n E r žen iz P o d b r e z i j i n p e v s k i z b o r i z Z a s i p a : L i n h a r t o v a p r i z n a n j a k o m i s i j a za k u l t u r o p r i radovljiškem občins k e m s v e t u zveze s i n d i k a t o v . M u z e j i radovljiške občine in J u r i j N o v a k z B l e d a za požr tvova lno o r g a n i z a c i j sko de l o p r i i z v a j a n j u k u l t u r n e akc i j e za d e l o v n e k o l e k t i v e .
Večer z L i n h a r t o m i n Prešernom so s p i s a n i m i n p r i j e t n i m k u l t u r n i m s p o r e d o m n a p o l n i l i : gos t ja i z L j u b l j ane , o p e r n a p e v k a Z l a t a O g n j a n o -vič. k i j e s Prešernovo N e z a k o n s k o ma t e r j o ogre la d l a n i in s r c a p o s l u šalcev, n a k l a v i r j u p a j o je s p r e m l j a l a p i a n i s t k a D a n a H u b a d ; d o d o b r a j e d v o r a n o r a z v n e l i n požel p r i z n a nje K o m o r n i z b o r L o k a iz Škofje L o k e ; večer je zakjučil domačinom d o b r o z n a n i radovljiški h a r m o n i k a r -s k i o rkes t e r , k i se j e p r e d s t a v i l z n o v i m , i t a l i j a n s k i m k o n c e r t o m ; g lasbene točke so p o v e z o v a l i r e c i t a t o r j i zvez k u l t u r n i h o r g a n i z a c i j iz R a d o v l j ice i n Škofje L o k e . k i so p e s m i p o v e z o v a l i s Prešernovimi v e r z i , n a p i s a n i m i za vse s l o venske , s l o v a n s k e , p r e d v s e m p a za pošteno čuteče l j u d i , ko t so d e j a l i n a začetku.
M . Volčjak
S povojna leta vztraja pri Krvnem vodenju in organizira-
' ^ l j u b i t e l j s k e dejavnosti v svoji r r ijevni skupnosti in v okviru f*nt k u l t u r n i h organizacij R a š i c a . Njegova prizadevanja se *»žajo v bogati pevski, dramski 1 lutkarski dejavnosti kulturno-^tniskega društva L jubno. Po -* *j ve l j a poudariti njegove l%»jJDe u s p e h e i n skrb za prido-**t»je mladih, ki nadaljujejo ''•turna izročila starejših gene-
Tudi po njegovi zaslugi je Urnost kulturnoumetniškega **wva L j u b n o nepogrešljiva se-**nna d r u ž b e n e g a življenja v yjtvni s k u p n o s t i , k i bogati in ^aeniti medsebojne odnose f*Jinov i n j i h povezuje z delavci *re Otoče . V z t r a j n o in tvorno >kije t u d i k o t delegat v radovlji-
kulturni s k u p n o s t i , s čimer je ^ko zgled pravega amaterskega '^turnega i n družbenega de-
P E V S K I Z B O R K P D Z A S I P P r a z n u j e l e tos 55 - l e tn i co ob
s to j a i n j e svo jo n e n e h n o d e j a v nos t p r e k i n i l le m e d vo jno , k o se j e večina članov o d z v a l a p o z i v u K P S in O F z o d h o d o m v p a r t i z a ne. T a k o j po o s v o b o d i t v i j e spet začel d e l o v a t i p o d v o d s t v o m d i r i g en ta Ambrožiča, kasne j e s t a z b o r v o d i l a še p ro f e so r G o r j u p , G r m , n eka j časa j e b i l član z b o r a t u d i ' M a r j a n K r a i g h e r . O d l e t a 1972 z bo r , k i šteje 17 č lanov, uspešno v o d i z b o r o v o d j a M a r j a n Eržen i z P o d b r e z i j . P e v s k i z b o r j e g l a v n i nos i l ec množične l j u b i t e l j ske k u l t u r e in društvenega živl jen j a v k r a j e v n i s k u p n o s t i , p r i d o b i l s i j e v s e s t r a n s k o p o d p o r o k r a j a nov , dobrodošel gost je v d r u g i h k r a j i h občine in S l o v e n i j e . S svoj o u b r a n o s t j o b o g a t i množično k u l t u r o t u d i m e d d e l a v c i v z d r u ženem d e l u v o k v i r u k u l t u r n e akc i j e . Z a d n j e čase je z u s p e h o m posne l več p e s m i na R a d i u L j u b l j a n a .
r
(69. zapis)
O b l j u b a de l a d o l g . p rav i j o . N o . d a nes i z p o l n j u j e m p r v o o b l j u b o , z a p i s a n o v prejšnjem t o r k o v e m G l a s u . K o t se s p o d o b i i n k a k o r je go t o vo na jbo l j p r a v : na jp re j o d o t i k u P r e šernovega i m e n a s K a m n i k o m . Res d a bo l j p o s r e d n e m , t oda v enda r l e .
S I L A S P O M I N A
O Prešernovi »Peklenski « J e rici, e n i od p e s n i k o v i h obo-ževank, k i se j e poročila v
K a m n i k i n t u n a Žalah našla t u d i svo jo pos l edn j o pos t e l j o , s em res že p i sa l v P o t e h po Prešernovih s t op i n j a h . T o d a od tega , od l e ta 1966, je m i n i l o že t o l i k o časa, d a otožnolepo. a sko ra j t u d i s h r l j i v o zgodbo o J e r i c i , najmlajši hčerki l j u b l j a n s k e krčm a r i c e » v Peklu« M e t k e Podbo j e v e . d a l a h k o t u d i v o k v i r u t eh »kamniških« z ap i s o v vsaj n a k r a t k o obno v i m .
N a mogočni, še d a n e s t r d n i k a m niški s t a r i hiši ( S u t n a št. 3). p o d o b n i že bo l j graščinici, j e n a pročelni s t e n i še zda j v i d e n štukaturni m o n o g r a m s črkama W i n M .
Hiša je b i l a namreč pred d o b r i m s t o l e t j em ime t j e angleškega f ab r i -k a n t a V V i l i a m a M o l i n e j a (1793 do 1878). k i j e b i l v L j u b l j a n i l a s t n i k mogočne C u k r a r n e in ve l ike p r ed i l n i ce , v t a k r a t n e m času ene največjih a v s t r i j s k i h t e k s t i l n i h t o v a r n .
Nečak njegov, D a v i d M o l i n e (1814 • do 1864), pa se j e l e t a 1843 poročil s S l o v e n k o . J e r i c o P a d b o j e v o (1824 do 1851). N a pljučih b o l n a , je r a d a žive la v r o d b i n s k i hiši svo jega moža n a Šutni. Bržčas v u p a n j u , d a b i v p l a n i n s k e m z r a k u , ob šumeči B i s t r i c i našla l e k a s vo j i h u d i b o l e z n i .
N E S R E Č N I S O P R O G
K aže, d a z a k o n med D a v i d o m M o l i n e j e m in J e r i c o Podbo j e -vo n i b i l nič ka j srečen i n ve
sel . — Občasno j e p r i h a j a l M o l i n e i z L j u b l j a n e n a ob i ske k svo j i ženi v K a m n i k — pač glede n a svo je k u p -čijske pos le , k i so ga v e z a l i n a njegove t o v a r n e . T o d a vsele j se j e J e r i c a obnašala p r a v čudaško. T a k o j , k o j e zaslišala prihajajočo kočijo, j e zbežala k B i s t r i c i i n se s k r i l a v obrežno grmičevje. Služinčad in sosedje so ce lo t r d i l i , d a J e r i c a svo jega moža n i t i v i d e t i n i h o t e l a .
D a n j u n z a k o n zares n i b i l v r e d u . vedo p o v e d a t i vs i v i r i . H u d o j e m o r a l o b i t i o b e m a . . . K a ž e p a . d a j e i m e l D a v i d M o l i n e s vo j o ženo bo l j r a d . ko t o n a njega . T o s m e m o sk l e p a t i i z n jegovega r a v n a n j a p o ženini s m r t i . P r i p e l j a l se je n e n a v a d n o pogos t ok ra t iz L j u b l j a n e v K a m n i k ; n a v a d n o t ik pred večerom. S e l j e tedaj na jp re j n a Z a l e i n t a m os ta j a l p r i m r t v i ženi vso noč . . . S t a l j e ob g robu s t r t i n t i h . . . Se l e ob z o r i se j e vračal v mesto , n a S u t n o , b l e d i n nep r e span . P r e v z e t od t r p k i h pogovorov z u m r l o ženo. k i ga n i k o l i n i l j u b i l a . . .
T a k o je D a v i d M o l i n e s a m z a t r d i l F r a n c u P r o h i n a r j u . o s k r b n i k u svo j e kamniške posest i : »Zaupno v a m povem, d a me m o j a žena n i k o l i n i l j u bila.« V e n d a r p a je nesrečni mož pos t a v i l n a ženin grob lep s p o m e n i k s čutečim n a p i s o m :
Rila si od Boga in dobrih ljudi ljubljena. Spomin bo tvoj kot blagoslov za nas.
M A R J A N E R Ž E N
P e v o v o d j a i z P o d b r e z i j . k i je samorastniško v z n i k n i l i z v r s t z b o r o v s k i h p e v c e v i n se s t r d n o v o l j o i n n e n e h n i m i z p o p o l n j e v a n j e m r a z v i l v d o b r e g a i n požr tvo v a l n e g a p e v o v o d j a . S v o j p r o s t i čas posveča v o d e n j u z b o r o v , s k a t e r i m i takorekoč v v s a k e m času te r t u d i v n a j b o l j o d m a k n j e n i h k r a j i h n a s t o p a že več k o t 18 le t . Več let j e b i l n a čelu pevskega z b o r a D P D S v o b o d a P o d n a r t , neka j Časa t u d i mešanega z b o r a K U D L j u b n o , z a d n j i h osem let uspešno v o d i moški p e v s k i z b o r K P D Z a s i p . Z a i z j e m n o požrtvov a l n o s t in uspehe n a področju vok a l n o g lasbene k u l t u r e i n voden j e z b o r o v je pre je l že več p r i z n a n j , nag ra j en je b i l t u d i z G a l l u s o v o značko Z v e z e k u l t u r n i h o r g a n i z a c i j S l o v e n i j e .
Izroči lo še p r a v i , d a j e p r i h a j a l a J e r i c a v t a s t a r i n s k i d o m t u d i za to , d a b i v s a m o t i i n tišini, daleč od l j u d i , našla i z g u b l j e n i srčni m i r
Z a v r n i l a j e nekoč m i l e l j ubezenske prošnje d o k t o r j a Prešerna. I n ko t b i se i z p o l n j e v a l e s k l e p n e besede i z njegove z n a n e pesn i t v e S i l a s p o m i n a ( ob jav l j ene v p r v i i z d a j i P o e z i j , kot o s m i p e s m i po v r s t i ; t o kaže, k a k o p o m e m b n a se je v i d e l a že p e s n i k u s a m e m u ! ) :
Ne pozabiti jih. so te prosili drugi/ie moje prevzetno srce: v mislih ti niso, al' mene po sili pomnila boš ti do zadnjega dne.
S i c e r pa je pesn ik že v p r v i kitici
n n l ^ T 1 nJ
a k a z a ] * , o b i n ° ^ s t e v p r i o b e h . četudi nje j s a m i očita nes t a n o v i t n o s t :
Drug ti je v skrbno nastavljene mreže
nestanovitno zasačil srce: vendar na mene še nekaj te veže. kaj daje. komaj med nama se ve.
K o m a j — še ne p o l n i h — 27 let je b i l o J e r i c i , k o j e m o r a l a u m r e t i . S m r t j o je d o h i t e l a — v d r l a se j i j e k r i iz pljuč - v G o r i c i ( V i a P i t t o n i št. 611),"dne 12. j a n u a r j a 1851. T u d i m i l o goriško podneb je n i b i l o kos n j e n i b o l e z n i . . . N j e n o z a d n j o željo, d a b i j o p r epe l j a l i v K a m n i k i n j o p o k o p a l i n a Žalah, so j i domači i z p o l n i l i . V hiši m o j i h kamniških p r i j a t e l j e v , P r o h i n a r j e v i h potomcih, se je o h r a n i l o r a h l o družinsko izročilo: d a s i je J e r i c a želela b i t i p o k o p a n a vsaj ne predaleč od Prešerna . . . (0 P r o h i n a r j u . poznejšem l a s t n i k u M o -l ine jeve hiše n a S u t n i . bo s t e k l a beseda k d a j drugič.)
V z e m i m o to t r d i t e v s kakršnim k o l i m zadržkom, n a m le os ta ja m i se l , d a je u t e g n i l b i t i s p o m i n n a čutečega p e s n i k a , k i j o j e l j u b e z n i t ako p l a h o p r o s i l , g l oboko v Jeriči-nem s r c u , d a j o j e do s m r t i prevzem a l a s i l a s p o m i n a . . .
M o r d a pa je b i l a J e r i c a , t eda j že poročena, s ses t ro B e t v K o g l . k o je ta s svo jo družbo o b i s k a l a n a s m r t bo lnega p e s n i k a v K r a n j u ?
R a z e n s p o m i n a in p r e k o p a n e g a g roba , n i o s t a l o po »Peklenski « J e rici v K a m n i k u s k o r o ničesar. — Pač. neka j g m o t n e o s t a l i n e : u m e t e l no i z r e z l j a n a s a l o n s k a s k r i n j a z letn i c o 1773, o l j e n k a n a t r i s ten je , križ-r a zpe l o i n m o l i t v e n i k . . .
J o s i p J u r č i č J U R I J K O Z J A K Riše: Jelko Peternelj Priredba: M. Zrinski
„ p o j d e m v s t i s k i s a m o s t a n ; želim posk rbe t i za H* i *o s v e t i n p o s v e t n o imetje pa prepuščam tebi.
» » • n i r t n e k o s t i , m o r d a zadnje iz naše stare r o d o v i -P ° * J r p o k o p l j e j o v samostanu . « K m a l u potem se je
" V s e l i l v k lošter . N a m e s t o svetle j ek lene oprave l £ l ~ b e l o m e n i i k o o b l e k o iz su rovega s u k n a in je bi l
, * 7 e&en n a j pobožne j i i h m e n i h o v v Stični. P e t r u se • S o n a p o ^ ^ to re j vse i z t ek l o po vol j i , k a k o r s i je želel p r i č a k o v a l . • •
83. V r n i m o se spet k m l a d e m u J u r i j u K o z j a k u , k i ga je b i l odpel ja l c i g an . K o so se d iv j ak i po lot i l i dečka, so b l i sko ma oddir ja l i . Imel i so l ahke konjiče, k i so ve l i ko lažje p r emagova l i pot, k a k o r gra jsk i kon j i , zato so b i l i c i g an i k m a l u pobegn i l i svo j im gonjačem. Us t r e za l a j i m je tudi noč. Čep rav so se neko l i ko og iba l i n a v a d n i h poti i n so hod i l i po s t r a n s k i h stezah, so drugega dne dospe l i na mejo in so b i l i tam skora j brez sk rb i . T u k a j se je druščina ločila.
84. S k o r a j v s i S a m o l o v i pajdaši so hote l i n a O g r s k o , o n s am pa n a Tu r ško . N i man jka l o ve l iko , d a b i b i l m o r a l nož s to r i t i r azsodbo . Šele t a k r a t so se pobo ta l i , k o j i m je S a m o i p r epus t i l večji de l k r v a v e g a denar ja , k i ga je d o b i l za dečka. D o l g i n se p o t e m o b r n e p ro t i Turči j i , ka j t i ho te l je m e n d a d o k r a j a i z p o l n i t i naloženo zlodejstvo, k a k o r je b i l že ves v hudob i j i , a l i p a je u p a l i zkup i t i za dečka še kaj denar ja .
M n o ž i č n o v
C e r k l j a h
Valgardenski smuk in madnnnski veleslalom sta šte/a za kombinacijo letošnjega moškega svetovnega pokalo. V smuku je nastopil tudi Bojan Križaj in v kombinaciji zasedel enajsto mesto. To mu je prineslo novih pet točk v svetovnem pokalu.
S m u k s e j e s p l a č a l V A L G A R D E N A - Kako prav je bilo. da
je nas najbolji i smučar Bojan Križaj v nedeljo nastopil na smukaški tekmi svetovnega pokala v Va l Gardeni! Valgardenski smuk in madonnski veleslalom sta Štela tudi za kombinacijo. Bojan Križaj je uspel, saj je bil v kombinaciji enajsti in s tem mestom si je pridobil novih sest točk v generalni uvrstitvi svetovnega pokala.
Nedeljski smuk v Val Gardeni je bil dobro pripravljen in leden. Imenujejo ga kar »avtocesta«, saj je dovolj širok in skoraj nenevaren. Ed ina resna nevarnost je na tako imenovani »kameini grbi«. Prav ka-melna grba je mnogim delala preglavice. Če niso prav izpeljali te grbe, na katerem so trije skoki tudi do štirideset metrov, je sla dobra uvrstitev po zlu. Prevečkrat se je končala s padcem.
Sicer je v drugem letošnjem smuku slavil Švicar Peter Muller, ki je ugnal vse znane smukače. Velik dan so v Val Gardeni imeli Avstrijci. Med prvo petnajsterico, ki se prinaša točke v svetovnem pokalu, je kar šest njihovih smukačev. Takrat Kanadčani niso vozili tako bleščeče kot v Va l d'Iseru.
saj je na primer Podborsk.v »sele« tretji, Read deli enajsto mesto, Marry pa je štirinajsti. Za presenečenje je poskrbel mladi Avstrijec Resch, ki mu je uspelo, da je dosegel četrti najboljši čas. Jugoslovan Bojan Križaj je bil na progi zanesljiv in dokaj hiter. Dobro je vzel nevarno mesto, dobro izpeljal tudi ostalo progo in dosegel soliden čas. Bil je petinpetdeseti. Povedati moramo, da mu je to sele drugi nastop med smu-' kači.
Rezultati - 1. Muller (Švica) 2:01,24, 2. VVeirather (Avstrija) 2:01,59, 3. Podborskv (Kanada) 2:02,00, 4. Resch 2:02.07, 5. Spiess 2:02,13, 6. Stock (vsi AVstrija) 2:02,3», 7. Josi (Švica) 2:02,55, 8. Hdflehner (Avstrija) 2:02,74. 9. Luscher (Švica) 2:02,81, 10. Klammer (Avstrija) 2:02,89, 11. Veith (ZRN) in Read (Kanada) 2:03,13, 13. Vesti (Švica) 2:03,23, 14. Murrv (Kanada) 2:03,33, 15. Wenzel (Liechenstein) 2:03,35. 55. Križaj (Jugoslavija) 2:08,27. ^ Kombinacija - 1. Muller (Švica). 2. Stock (Avstrija). 3. Wenzel (Liechenstein). 11. Križaj (Jugoslavija).
Dornigova med sedmimi najboljšimi
P I A N C A V A L L O - Članica jugoslovanske A ženske reprezentance Bojana Dornig je v tekmi za slalom svetovnega ženskega pokala s sedmim mestom v slalomu dosegla izjemen uspeh. Je prva •Jugoslovanka, ki ji je uspelo, da se je prebila med prvo deseterico najboljših smučark na svetu. K temu uspehu sta svoje Se dodali NataSa Blažič in Polona Pehare. Blazičeva je bila šestnajsta. Peharčeva sedemnajsta. Do petnajstega mesta, ki se prinaša točke v svetovnem po kalu, j c Blažičevo ločilo le osem stotink sekunde. Ostale nase niso imele sreče, saj je prva vožnja izločila Tome-tovo, Mavčevo in Leskovskovo, medtem ko je Zavadlavova po dobri drugi vožnji naredila tik pred ciljem napako. Izmerili so ji tretji najboljši čas.
Tokrat je na poledenelem in težkem slalomisču Bojana Dornik res vozila izvrstno in brez napak. Bi la je hitra, tako hitra, da to ni slo v račun nekaterim tujim trenerjem in Bojano so hoteli diskvalificirati. Toda startna številka triinpetdeset je le ostala v konkurenci za drugo vožnjo, saj ji nihče ni mogel dokazati, da je naredila napako. Za tako številko, nosila jo je Bojana Dornig, je res pravi podvig doseči deveti najboljši čas. Tudi Blazičeva in Pahar-čeva sta bili hitri tako da jih po prvi vožnji dobimo na odličnih mestih prve dvajseterice. Nekolike smole je imela Anja Zavadlav, saj so j i dvakrat na smučki morali popravljati peto. V prvem nastopu je bila petindvajseta.
Na drugi progi je bil boj napet do konca. Sicer je bila najhitejsa Francozinja Patrick Serrat, ki je tokrat prvič okusila slast zmagovalke. Nase so bile spet odlične. Dornigova je bila na tej progi enajsta in to mesto ji je zadostovalo, da je dosegla svoj doslej največji uspeh, sedmo mesto v slalomu. Nataša Blazičeva je vozila silno napadalno in le borih osemstotink sekunde jo je ločilo, da bi dobila prvo točko v svetovnem pokalu. Enako dobro je progo izpeljala tudi Polona Pehare. Vse kaže, da se je tudi našim dekletom odprlo in da gredo počasi in vztrajno za uspehi naših fantov.
Rezultati - 1. Serrat (Francija) 1:51.85, 2. Hess (Švica) 1:52,98, 3. Ouario (Italija) 1:53,26. 4. Patrakejeva
V Ptancavatlu so se ženske borile r slalomu za točke svetovnega pokala. Izredno so se tokrat odrezale Jugoslovanke. Bojana Dornig je prva Jugoslovanka. ki se je uvrstila med prvo deseterico. Bila je sedma in osvojila devet točk.
(SZ) 1:.>O,J0, .,. I uoper (ZIJA) 1:53,77, « . Pelen (Francija) 1:53.90. 7. Dornig (Jugoslavija) 1:54,77, 8. Konzett (Liechenstein) 1:55.14. 9. Fischer (ZDA) 1:55,32, 10. Fabre (Francija) 1:55,36, 11. McK in -ney (ZDA) 1:55,46. 12. Frigo (Italija) 1:55,47, 13. Haecher (ZRN) 1:55,66, 14. Magoni 1:56,22. 15. Marciandi (obe Italija) 1:56,29, 16. Blažič 1:26,37, 17. Pehare (obe Jugoslavija) 1:57,04.
Svetovni pokal — ženske — 1. Nadig 136, 2. Serrat 83, 3. Hess 65, 4. Pelen 64. 5. I. Epple 60. 6. Kreiner in Kinshofer 36, 8. Hass 34. 9. Cooper 30. 10. Solkner in Zini 28 . . . Dornig 9.
MOŠKI - 1. Mtiller in Stenmark 50. 3. Spiess 38. 4. Stock i r iPod bo rs k i 36. 6. Križaj 26. 7. Read 25, 8. Enn 23.
R a z v e s e l j i v n a s t o p m l a d i n c e v
S tekmo za OPA pokal mladincev v Passo Rolle se je tudi uradno začela sezona mednarodnih smučarskih tekmovanj. Na tej tekmi je sodelovalo tudi naših 8 mladincev, članov B reprezentance, ki so dosegli doslej enega največjih uspehov mladih smučarskih skakalcev na mednarodnih tekmovanjih. Na dobro tretje mesto se je uvrstil Urbančič. sicer doma iz Logatca. Po prvi seriji je bil s skokom 63 metrov drugi in je za kusnejsim zmagovalcem Vetorijem iz Avstrije zaostal le za meter. Šinkovec je bil po prvi seriji peti. drugi skok pa se mu ni povsem posrečil in je pristal na desetem mestu. Pa tudi ostali so se dobro odrezali in pristali v prvi polovici nastopajočih.
Rezultati: I. Vetori (Avstrija). 64, «0. 227.3. 2. Wegscheider (ZRN) 63. 61. 226.7. 3. Urbančič (Jugoslavija) 63. 59 221.7. 4. Werberger (ZRN) 62. 58.5. 217.5. 5. Pooll (ZRN) 61.5. 60. 216.8. 6. Schl ich (ZRN) 60. 59 215.5. 7. Kaizer (Avstrija) 59.5. 59. 215 0 10. Šinkovec (Jugoslavija) 60.5V2I2.3.... 17. Suzič (Jugoslavija) 58. 58. 205.8. 18. Žagar (Jugoslavija) 58 5 54.5 201.5. 21. Gaspirc (Jugoslavija) M . 55 5 199.7. 24. Pire (Jugoslavija) 57. 55. 196 6 28. Novak (Jugoslavija) **••*<** 194 9. 34. Ferlan (Jugoslavija) 54, 54. 82.5:
Uspeh je razveseljiv. Naslednja tekma za OPA pokal bo v Planici in tudi tam lahko pričakujemo dobre uvrstitve.
A. Tom in
P D K R A N J
O r g a n i z i r a s k u p i n s k i o d h o d na
II. S P O M I N S K I P O H O D N A J A V O R N I K v počastitev p a d l i h borcev CJradn ikove br igade , k i ho v nede l jo . 21. d e c e m b r a 1980. O d h o d iz K r a n j a s posebn i m av tobusom bo ob 7. ur i i zpred hote la C r e i n a . P r i j ave i n dodatne i n f o r m a cije: P D K r a n j do 18. 12. 1980.
M U B M A N A - V četrtek je bila v Ljubljani v prostorih pokrovitelja 2. cerkljanskega smučarskega teka DO Delta tiskovna konferenca, na kateri so predstavniki Športnega društva »Krvavec« Cerklje seznanili predstavnike tiska in radia o dosedanjih pripravah na 2. cerkljanski množični rekreativni smučarski tek. ki bo na sporedu že čez 18 dni in bo prva množična tekaška prireditev v letu 1981. Pričela ««• bo 4. januarja ob 10. uri.
Organizator pričakuje od 1500 do 2000 tekačev obeh spolov, ki bodo nastopili v osmih kategorijah. Prijavnice je potrebno oddati organizatorju ŠD Krvavec. 64207 Cerklje do 24. decembra letos. Tekaška proga je ena od najlažjih pri nas in je bila deležna številnih pohval od tekmovalcev. Je dolga 25 km, trim proga ter pionirska pa 7 km. Ženski tek na 25 km je eden od tekov, ki bo štel za akcijo »Kaveljc-korenina«. V imenu pokrovitelja je spregovoril Vasja Herbst, ki je med drugim poudaril namen sodelovanja s ŠD Krvavec in dejal, da je njihova DO D E L T A že računalniško spremljala velika Športna tekmovanja med drugim »Zlato lisico« na Pohorju, v Planici smučarske skoke, itd.
Sodelovanje se kaže na vsakem koraku. Tako se je uspešno vključilo v organizacijo tekmovanja tudi pet krajevnih skupnosti pod Krvavcem, osnovna šola in Turistično društvo Cerklje, ki je prevzelo sopokro-viteljstvo skupaj z Glasom in Murko. Prvi pa so na pomoč priskočili razen 100 obrtnikov cerkljanskega območja tudi kranjski obrtniki.
Omenimo naj. da bo ta tekaška prireditev v Cerkljah uvodna prireditev v praznovanje 30-let niče uspešnega delovanja ŠI) Krvavec. Prva skrb organizatorja teka pa bo, da bi se vsi tekmovalci v Ct-kljah dobro počutili.
•I K u hm
N a g o r e n j s k e m
s k l e n i l i
n o g o m e t n o
s e z o n o Zaradi snega se je na Gorenjskem preki
nilo nogometno tekmovanje 1980/81. V rekreaciji so imeli pionirji na sporedu se nekaj zaostalih tekem. Le te bodo odigrane prihodnjo pomlad. Pionirska tablica pa je do spomladi 1981 naslednja:
Bled Bohinj Lesce Jesenice Tržič
6 5 1 0 42: 2 11 8 5 0 3 27:17 10 7 1 1 5 4:25 3 I 1 0 3 4:15 2 I I 0 3 4:15 2
V tekmovalnem sistemu so kadetje tudi prekinili z letošnjo nogometno sezono. Zaostale tekme se bodo odigrale spomladi 1981. Trenutno pa je lestvica naslednja:
Sava Britof Tržič Bohinj Jesenice Alpina
50:11 1 1 26: 8 15
11:14 13:32 8:29
11:25 » Novak
P r o s l a v a
v A v s t r i j i
TRŽIČ - Prizadevni delavci kluba »Triglav«, kluba naših delavcev na začasnem delu v Avstriji, so v počastitev Dneva republike pripravili športna srečanja v namiznem tenisu, kegljanju in šahu. Tek movanj se je udeležilo Sest ekip naših delavcev na začasnem delu v tujini in ekip iz Slovenije. Tekmovanja so bila odlično organizirana, vsi sodelujoči pa so se strinjali, da se hod9 na podobni prireditvi srečali spet 1. maja v počastitev praznika dela.
Največ uspeha so imeli predstavniki Tržiča, ki so osvojili dve prvi in eno tretje mesto, poleg tega pa so se odlično odrezali tudi med posamezniki. Rezultati: kegljanje — 1. Ljubljanske mlekarne, 2. Triglav — Celovec, 3. Tržič, 4. Prevalje, 5. Slovenske Konjice, 6. Beljak. Med posamezniki je bil najboljši K odela (Prevalje), drugi pa Jarc (Tržič); namizni tenis - 1. Tržič, 2. T r i glav — Celovec, 3. Ljubljanske mlekarne 4. Prevalje. Najboljši posameznik je bil Vračič (Ljubljanske mlekarne) pred Man-dičem (Tržič); šah - 1. Tržič. 2. Slovenske Konjice, 3. Triglav — Celovec. 4. Beljak. 5. Ljubljanske mlekarne. Andrej Loc (Tržič) je bil najboljši posameznik.
• I Klkel
Š a h i s t i s e z b i r a j o
v K o m e n d i K O M E N D A - Na rednih občinskih hi
tropoteznih turnirjih, ki jih prireja Šahovski klub Komenda, se zbira vedno več ša-histov iz kamniške in domžalske občine. Šahisti organizatorja so uspešni, kar še posebej velja za Koheka in Poglajena, med članicami pa redno nastopata Pavla Košir in V i lma Lap, ki sta z ekipo Komende osvojili na državnem prvenstvu izredno četrto mesto.
Na turnirju 16. novembra je sodelovalo 16 šahistov, zmagal pa je domačin Kohek. Sledijo Oberč, Osolin. Bavčar, štrajhar in Kern. Na klubskem brzoturnirju v počastitev dneva republike pa je igralo 18 šahistov. Zmagal je Križelj pred Kohekom. Drešarjem, Pavlo Košir, Kernom in Zidan čem. Največ zaslug za uspeh tirnirjev ima izredni organizator Marjan Žnidar.
Z M A G A L IVAC lC K O M E N D A Na velikem šahovskem
hitropoteznem turnirju v počastitev dneva republike se je zbralo nad 30 šahistov. Zaradi velikega števila nastopajočih se je zbralo nad 30 šahistov. Zaradi velikega števila nastopajočih so bili le-ti razdeljeni v dve skupini, iz katerih je bila izbrana finalna in tolažilna skupina. V finalni skupini je zmagal Ivačič. Sledijo mu Kohek. Karner. Vavpetič, M. Osolin. Zupančič. Bavčar in B. Osolin. V tolažilni skupini pa je zmagaj Poglajen. Drugi je bil Bojan Osolin. tretja Pavla Košir, četrti in peti pa sta bila Ogriner in Vuksanovič. < i
•I Kllllu\.c
D v a n a j s t i č z a p o k a l » M r t v e g a b a t a l j o n a «
Prehodni pokal tekačem Olimpije
P O K L J U K A , 13. D E C E M B E R - V organizaciji Partizana iz Gorij se je tudi tokrat na Pokljuki zbralo veliko Število smučarskih tekačev iz vse Slovenije. Tokrat so se že dvanajstič zapored pomerili za prehodni pokal »Mrtvega bataljona«. Na startu letošnje prireditve jih je bilo 150 iz petnajstih slovenskih smučarskih kolektivov. Nastopali so v desetih kategorijah.
V odlično pripravljeni smučini je teklo res veliko tekmovalk in tekmovalcev, med njimi tudi mlajši pionirji, k i so si letos na tem tekmovanju prvič pripeli tekmovalne smuči. Vreme za tekmo je bilo izredno lepo, skoraj idealno, in tudi smučine, k i jih je naredil teptalni stroj Triglava iz Kranja, so bile take kot morajo biti. Se enkrat seje pokazalo, da je teptalni stroj, ki so tekači Triglava dobili v marcu, dobra naložba.
V moštveni konkurenci za prehodni pokal »Mrtvega bataljona« so tokrat slavili tekači ljubljanske Olimpije. Bili so hitrejši od tekačev Gorij in kranjskega Triglava. Vrstni red: 1. Olimpija 90:32,5, 2. Gorje 93:09,8. 3. Triglav 96:21.8.
V vseh posameznih tekih je bilo razburljivo do konca. Med člani je tokrat slavil Cvajnar iz ljubljanske Olimpije, saj je zmagal v odsotnosti Iva Carmana iz Triglava, ki je na tekmah tekaškega svetovnega pokala. Cvajnar je na 14 km dolgi smučini tokrat tekel odlično, a dobro so se mu v borbi za prvo mesto upirali Gorjanc Cveto Podlo-gar in Mojsterčan Tone Djuričič ter Maks Jelene iz Triglava. Toda Cvajnar je imel največ moči in zmagal. Pri članicah je Metka Munih spet dokazala, da je za to sezono dobro pripravljena, saj je ponovno obračunala z Jel i Jelovčan iz Triglava. Jana Mlakar iz Kranjske gore je prepričljivo zmagala piri mladinkah. Vendar tudi ostale naše mlade nadarjene tekačice niso razočarale, saj so Vrhovčeva, Krničarjeva in Smolnikarieva pokazale, da bodo dobre tekačice. Dolan Klemenčič je že drugič slavi l na Pokljuki. Prvič je bil pri starejših mladincih prvi na pregledni tekmi, drugič pa je bil zmagovalec v soboto. Tudi mlajši mladinci so od pregledne tekme naprej napredovali. To je pohvalno. Zmagal je Pu-stovrh iz Olimpije, vendar so mu bili Kranjskogorci Kustec, Mašovič, Gracer in Terstenjak tesno za petami.
Rezultati - člani (14 km) - 1. Cvajnar (Olimpija) 35:41,7, 2. C. Pod logar (Gorje) 35:58,4, 3. T . Djuričič (Mojstrana) 36:33,9, *. Jelene (Triglav) 37:07,8, 5. Ivančič (Olimpija) 37:26.3, 6. Piber 37:40,8. 7. Po-klukar (oba Gorje) 37:47.6, 8. D. Podlogar (VP 1Q98) 38:13,9. 9. Kopač (Triglav) 39:02,7, 10. Rodman (Gorje) 39:03,2; st. mladinci (7 km) - 1- Klemenčič (Dol) 17:16,0, 2. Kršinar (Olimpija) 17:27,2, 3. D. Djuričič (VP 1098) 18:09,0. 4. Sušnik (Kamnik) 18:53.2, 5. Lebar (Kranjska gora) 18:54.3; ml. mladinci (5 km) - 1. Pustovrh
(Olimpija) 17:52.6. 2. Kustec 18:12.4. 3 Mašovič 18:18,0, 4. Gracer 18:50.9. 5. Trstenjak (vsi Kranjska gora) 19:15.4; »t pionirji (3 km) - 1. Slabanja 10:07.6. 2 Flere 10:35.7. 3. Šimenc (vsi Dol) 11:#2.7. ml. pionirji (2 km) 1. Raisp (Pohoor 7:26,2, 2. Kordež (Triglav) 8:15.2. 3. Zupan (Gorje) 8:50,7; članice (7 k n ) - 1. Manili (Olimpija) 20:59.1, 2. Jelovčan (Trigia* 21:47,4, 3. Hribar (Ihan) 29:20,2; mladiake (5 km) - 1. Mlakar (Kranjska gora) 20:15,7, 2. Vrhovec (Olimpija) 20:36.6. J Smolnikar (Kamnik) 20:50,8. 4. 5a*ias 21:03,9, 5. Čebulj (obe Olimpija) 21:M.s. * Krničar (Triglav) 21:30.1; st. pionirke [i km) - 1. Smrek ar (Dol) 11:48,0. 2. K. Raisp 12:04,8, 3. Kline (obe Pohorje) 12:59.8; ml pionirke (2 km) - 1. Bešter (Trigfan > 8:57,0, 2. Ferjan (Gorje) 9:00.1. 3. Lapajc* (Gorje) 9:03.8.
Drugi dan spominskih tekmovasi »Mrtvega bataljona« so se v idealnih pogojih in sončnem vremenu v dobro pripravljenih smučinah pomerili še slovenski smučarski tekaški rekreativci. Na starta jih je bilo v vseh starostnih skupinah sad tristo. Vsi so pokazali, da so za letešajr maratone in množične tekaške prireditve dobro pripravljeni.
Vrstni red — moški do 35 let (15 km) -1. Sedušak (Kamnik), 2. Ka l an . 3. laaaa (oba Gorje); nad 35 let — 1. Kobil ica (čor-je), 2. Baloh (Žiri), 3. Kunaver (Dol): »•* 50 let - 1. Pogačnik (Jesenice), 2. Niko** (VP 1098); ženske (7.5 km) - 1 Modu (Brdo), 2. Bešter (Jamnik). 3. Šimenc (Brdo).
D Hun**
Š e s t i m n o ž i č n i t e k P o p o t e h K o k r š k e g a o d r e d a D u p l j e ' 8 0
Pričakujemo 3500 tekačev! K R A N J - O rgan i za to r j i šeste
ga množičnega smučarskega tek a P o poteh K o k r š k e g a odreda , k i ga bodo Dup l j anc i o r gan i z i r a l i 18. j anuar ja , so v p ro s to r ih občinske skupščine p r i p r a v i l i no v i n a r s k o konfe renco , na ka te r i so j avnos t seznan i l i s p r i p r a v a m i na množično smučarsko tekaško manifestaci jo .
P r e d s e d n i k organ izac i j skega odbo ra p redsedn ik skupščine ob čine K r a n j S tane Božič je o r i s a l hero jsko pot i n borbo pa r t i z anov Kok r škega odreda . P r a v za rad i n j ihove hero jske vloge v d rug i s ve tovn i vo jn i , od red je ope r i r a l na G o r e n j s k e m , so v n j ihov spom i n o r g a n i z i r a l i to tekaško p r i reditev. O d p rvega teka, takrat se ga je udeležilo le štiriindevet-deset t ekmova l c ev i n t ekmova lk , l a n i na petem pa j i h je teklo že nad 2100, 18. j anuar ja v Dup l j ah pričakujejo že nad 3500 udeležencev iz vse S loveni je in tudi za mejstva!
S k r b n o se pr iprav l ja jo o r g an i zatorj i v Dup l j ah na j anua r sko pr i red i tev . Zaveda jo se namreč, da mora jo o h r a n i t i ugled dob r ih organizator jev , k i so si ga pr ido b i l i na prejšnjih pet ih t ekmah . L a n i je na p r i m e r na dan p r i r ed i tve ves o r gan i zac i j sk i odbo r štel n ad tr istopetdeset l judi. T o je števi lka, k i pove , k a k o morajo vs i bdet i da taka pr i red i tev sp loh uspe. Sesta l se je že tudi Častni odbor , k i ga vod i republiški sek r e t a r za l judsko ob rambo M a r t in Košir . V s i člani častnega od bora so ob l jub i l i , da bodo poma ga l i po svo j ih močeh, d a tudi šesti tek uspe v vseh pog led ih . P o krov i te l j s tvo je spet prevze la del o v n a o rgan izac i j a S loveni ja les .
V sporedu letošnjega šestega množičnega teka P o poteh K o krškega odreda so d i sc ip l ine : tek na 30 k m za moške in ženske, t r im tek za obe kategor i j i na 15 k m , na tej p rog i bodo tekl i tudi vo j ak i in p r i p a d n i k i mi l ice , za p ionir je in p i o n i r k e bodo p r i p r a v i l i sedem k i l omet rov dolgo progo, enako dolgo smučino bo imel tudi družinski tek. Ne smemo pozab i t i , da bodo na 30 km tekl i tudi kmetje.
Novos t j anua r skega množičnega teka je, da bodo progo podaljšali od 25 na 30 k m . Vse pro ge namreč potekajo ob p o m n i k i h N O B . N a željo t ekmova l cev in borcev so 25 k m dolgo smučino na novo t r a s i r a l i i n bo na šesti t ekmi mer i l a 30 k i lometrov . Na tej bodo tek l i l a h k o vs i , k i se
bodo za to progo p r i j a v i l i . Kategor i z i rane t ekmova l ce b o d o a« Šestem teku uvr s t i l i v svo jo kategorijo. Želja o r gan i za to r j ev jt. da naj b i vsi t ek l i res s a m o na tist ih progah , za katere se bodo pr i j av i l i . L e tako ne bo napak glede uvrst i tev . O b d e l a v a rezultatov je namreč računalniška T a k o kot že vsa leta nazaj so po k ran j sk ih o s n o v n i h šo lah tudi ss šesti množični tek razpisa l i as temo boja Kokr škega odreda Drsanje 9pisov i n obl ikovanje lik o v n i h del . Najbol jše bodo aa-grajene s kn j i gami .
S ta r tn i na za odras le bo 154 , » pionir je pa 20 dinarjev. Z a vae tiste, k i so vkjučeni v Smučarsko zvezo, bo s ta r tn ina 100, pionirji pa bodo pr i speva l i 10 dinarjev R o k pr i jav je 5. januar .
D Humer
N a s t o p i l o
2 2 e k i p Strelska družina Janez Mrak Dovje-Jloj-
strana vsako leto organizira tradiciomaia* strelsko tekmovanje v počastitev Daeva republike, praznika krajevne skupnost: Dovje-Mojstrana in 22. decembra - Daev* J L A . Tudi na letošnjem tekmovanju vstre-Ijanju z zračno puško, ki je bilo v f«^Dto. 6. decembra, je bila množična ud ( l a » s ekip. Skupaj je nastopilo 22 ekip krajevni* družbenopolitičnih organizacij m draOtev delovnih organizacij * območja krajeva« skupnosti. Postaje milice Jesenice in k« ravle Belca. _^ . .
R E Z U L T A T I : člani ekipno: 1. Mrataft* družina Janez Mrak 2« « krogov. 2. Postaja milice Jesenice 231. 3. Krajevna »fgaaias-cija ZRVS Dovje-Mojstrana » e k i p a l sX članice ekipno: 1. Krajevna SZDL 121. mladinci ekipno: 1. Alpiajameai odsek PD Dovje-Mojstrana ekipno: Kulturno društvo Dovje-«©»attaas 126
Posamezno je bil med moškimi ekipaav najboljši Slavko Rabič. med ženskami pa Dora Potočnik. ^ ^
G o r e n j c i u s p e š n i NTK Sava iz Kranja je organiziral
I. B lige S RS - zahod v namiznem * Ekipi Save in Jesenic sta prijetno pt tili in to predvsem med najmlajšim' udeleženci. Zmagala je ekipa Goreajak* III, za katero je igrala kranjska Sava. Ste-dijo Obala Izola. Gorenjska II - Jeaeaice. Dolenjska Novo mesto, Ljubljana - ZNTK. Obala Piran, Domžale - Kamnik ia Notranjska - Logatec.
Gorenjski namiznoteniški igralci so ar udeležili tudi članakegs »elekcijskega turnirja, na katerih niso igrali slovenski najboljši igralci. Bili so na zveznih selekcijskih turnirjih. Člani so igrali na Ravnah. V prvi skupini je bil Jovič iz kranjskega T r i glava enajsti, v drugi skupini pa Tri glavač Jauh četrti. Članice so igrale v HraaOuks. Savčanki Blazičeva in Meščeva sta bih v prvi skupini osma in deveta, v drugi skupini pa je bila Strumblova (Jesena) draga, njega klubska sotekmovalk« Zalokaoevm pa peta.
16 DECEMBRA 1980
" o s o j i l o z a d o l g o v e . TkM-i r> • L u x i v d e l o v a l i značke, m e d večjimi doUv .n i
Uho s t o j e č o o b r t j e M i l a n tiesnik sRusal rese- p a j e t u d i d o i g v višini 104000 d i n
V s p o s o j i l i , s katerimi pa j e le deloma plačeval ° ^ J » ^ k ? 1 % 5 Z Z i
d o l g O V e , kaj Šele nOVe — DolgOV ZO Okoli p reseg la vse meje . R e s n i k p a je n a n d i n — Osumljen več goljufij
11. STRAN G L , A
m a
• p v a j a v n e v a r n o s t i K r a n i ie H b t e m e l j n e m u j a v n e m u tož i l -n a v a d b o z o p e r M i l a n a R e s n i k a . Na 2 3 l e t . d o m a iz R o d i n p r i
mmki.. R e s n i k j e l e t a 1978 v l # p r i M e d v o d a h o d p r l o b r t /a ptaanje z n a č k . l a n i p a je o b r t
v L e s c e : v zače tku tega l e t a analno o b r t c x l p r l a t u d i n j e g o v a
H . T a k o s t a i m e l a d v e o b r t i . hk pa j e b i l a v s e s k u p a j d e j a n -»kena. P o s l i pa n i s o t e k l i , k o t b i aMba. V d e l a v n i c i je b i l le p o l i r -iW} in r o č n i » k r a k e r « . t a k o d a so
1% značke l e p o l i r a l i i n o p r e m l j a l i vftami. Z n a č k e s t a namreč o b r t -u dajala v i z d e l o v a n j e d r u g i m 'mikom. Z a r a d i t e g a je b i l z a s l u -*tTudi ka j p iče l , s a j je b i l o v k n j i -Jea letošnje l e t o l e o k o l i 4000 d i n ' » d o h o d k a . Z a r a d i t e ga R e s n i k
H moge l p l a č a t i d v e h p r i n j e m Jpdenih d e l a v c e v , k i j i m a je o s t a l %» osebn i d o h o d e k , v s a k e m u p o dlfao 2 2 . 9 0 0 d i n . D o l g o v i so r a s l i 4tt d r u g i h s t r a n e h , kopiči l i s o se bilteni r a č u n i . D a b i se n e k a k o i z -
iz z a g a t , s i j e m a j a l e t o s skušal i z p o s o d i t i več je v s o t e . Z a p o s o j i l o je s p r v a n a g o -
oekdanjega s o d e l a v c a iz N o v e Ifsbljani. k i m u j e res p o s o d i l
din. d r u g i s o d e l a v e c p a m u je 5 5 . 0 0 0 d i n . R e s n i k je o b e m a
da p o t r e b u j e d e n a r za n a k u p s t r o j e v z a s v o j o o b r t . K o
„ovo r j enem času R e s n i k n i denar ja , s t a ga s e v e d a o b a večkrat t e r j a l a , e d e n od n j i j u
j ema l
ga je c e l o p o i s k a l v S p l i t u , k j e r je R e s n i k neka j časa d l j e r a s a b i v a l i n je t u d i še seda j , v e n d a r p a R e s n i k n i p r e m o g e l n i t i d i n a r j a , k a j šele s t o n o v i h t isočakov.
K e r so ga d o l g o v i p r i t i s k a l i , je R e s n i k n a vso moč i s k a l i z h o d iz z aga t e . Drugačne n i našel, ko t d a se je s p u s t i l v n o v o go l ju f i j o . P r i B e o g r a j s k i b a n k i je s i ce r z a p r o s i l z a k r e d i t , v e n d a r p a ga n i d o b i l . Z a t o je n a g o v o r i l v j u n i j u f o t o g ra f a i z K o p r a , na j m u p o s o d i 150.000 d i n . D e n a r na j b i m e n d a p o t r e b o v a l za v e l i k pose l , saj b i i z d e l o v a l značke za p l a v a l c a V e l j k a Rogošiča. F o t o g r a f m u je resnično p o s o d i l d e n a r , p r i t e m pa je z a h t e v a l t u d i g a r a n c i j o . R e s n i k je p r i t e m u p o r a b i l p o t r d i l o o z a v a r o v a n i hiši, k i p a n i b i l a n j e g o v a n i t i še n i z g r a j ena , saj o b s t a j a le n a načrtu. D e n a r je R e s n i k p o r a b i l za vrači lo n e k a t e r i h d o l g o v t e r seveda z a preživ l janje i n b i v a n j e v S p l i t u . T u d i t a k o v e l i k o p o s o j i l o pa n i k a j d o s t i zmanjšalo s k u p n e vso te d o l gov , k i j i h je n a r e d i l t a o b r t n i k .
K o s o namreč a v g u s t a l e t os p r i n j e m o p r a v i l i p r e i s k a v o , se je i z k a z a l o , d a j e s a m o računov za o k o l i 700.000 d i n . R e s n i k n i namreč o s t a l do lžan le z a p o s l e n i m a d e l a v c e m a , pač p a t u d i n i plačeval p r i s p e v k o v s k u p n o s t i p o k o j n i n s k e g a i n i n v a l i d skega z a v a r o v a n j a t e r z d r a v s t v e n i s k u p n o s t i , t u d i n i v r n i l d o l g a v višini 103.000 d i n L j u b l j a n s k i b a n k i , neplačani so h o t e l s k i računi, računi o b r t n i k o v , k i so m u po naročilu i z -
p a j t n o v a p o s o j i l a , čeprav je
vede l , d a n i k a k o r ne b o m o g e l v r a ćati. Z a r a d i tega je o s u m l j e n več k a z n i v i h d e j a n j go l ju f i j e . S i c e r pa je R e s n i k še v e d n o v S p l i t u , k j e r go j i upe . d a bo d o b i l v b a n k i v e l i k o po so j i l o , o k o l i 1 m i l i j o n a n o v i h d i n . s čemer na j b i poplačal vse s t a r e d o l gove in z n o v a začel z i z d e l o v a n j e m značk. L . M .
NESREČE
S O P O T N I K U M R L J e s e n i c e — V četrtek.
ob 23.40 se je n a l l . d e -m a g i -p r ipe -
i m e n j a v a v o z n i š k i h d o v o l j e n j
Ul d e c e m b r o m letos poteče veljavnost vsem tro-
im v o z n i š k i m dovoljenjem ne glede na datum
ie
'-»menjava s t a r i h vozniških d o -|*j p o t e k a že o d l e t a 1977, d o
tega l e t a p a n a j b i b i l a v s a d o v o l j e n j a ž e n o v a . P o n o -b o d o tore j mi l ičniki o b pre
vozniških d o k u m e n t o v p o l e g povp ra ša l i t u d i o t e m , če
voznik t u d i p r e d p i s a n o n o v o ko dovo l j en j e . S e v e d a p a b o
fpo n o v e m l e t u še n e k a j vo*z-ci j i m i z t a k i h a l i drugačnih
ne b o u s p e l o d o r o k a z a -s ta r ih t r o d e l n i h d o v o l j e n j z
W- v enda r p a b o d o n a o d d e l k i h in je z a d e v e p r i občinskih
lah u p r a v i č e n e i z j e m e še »upoštevali i n z a m e n j a v a l i d o
v o l j e n j a t u d i po n o v e m l e t u . Takšne i z j eme (na p r i m e r daljše b i v a n j e v t u j i n i ) p a p r i s a m e n j a v i s t a r e g a vozniškega d o b o l j e n j a z a n o v e g a p r e d v i d e v a že t u d i s a m p r e d p i s .
V n e k a t e r i h občinah so zar i i e -n j a v a n j e vozniških d o v o l j e n j i zpe l j a l i t a k o . d a i m e t n i k e vozniških do -bo l j en j v ab i j o , d a se določenega d n e og lase n a o d d e l k u za n o t r a n j e z a deve . S seboj je t r e b a p r i n e s t i t u d i d v e s l i k i , ne starejši o d p o l l e t a , i n o s ebno i z k a z n i c o ; v o z n i k i starejši od 60 let p a m o r a j o p r i n e s t i s sebo j še zdravniško spričevalo^ ne starejše od d v e h mesecev .
c e m b r a . o o se s t r a l n i c e s t i n a J e s e n i c a h t i l a p r o m e t n a ne z goda z a r a d i nep r i m e r n e h i t r o s t i . V o z n i k osebnega a v t o m o b i l a S a i d Čučuk ( ro j . 1956) z J e s e n i c je v o z i l o d K r a n j ske gore p r o t i B l e d u . K o je p r i p e l j a l v l e v i n e p r e g l e d n i o v i n e k p r i železniškem n a d v o z u ga je z a r a d i s u n k o v i t e g a z a v i j a n j a i n z a v i r a n j a z a n e s l o n a n a s p r o t n i voz n i pas , k j e r je trčil v d r o g j a v n e r a z s v e t l j a v e i n n a t o še v z g r a d b o d o m a T V D P a r t i z a n , n a k a r se je a v t o m o b i l v n e l . V o z n i k Čučuk i n s o p o t n i k G o r a n Kon jev ič s t a b i l a v nesreči h u d o r a n j e n a . Kon jev i č je k m a l u po p r e v o z u v K l in ičn i c e n t e r t u d i u m r l . Laž j e r a n j e n p a je b i l s o p o t n i k H a s a n Hegič z J e sen ic , k i je v o z n i k a i n p o t n i k a t u d i p o t e g n i l i z gorečega a v t o m o b i l a . O g e n j so p o g a s i l i jeseniški g a s i l c i . Škode n a a v t o m o b i l u je z a o k o l i 80.000 d i n .
N I V I D E L P E Š C E V
K r a n j — V pe t ek , 12. d e c e m b r a , n e k a j po 22. u r i se je n a reg i o n a l n i c e s t i v B r i t o f u p r i p e t i l a p r o m e t n a ne z goda . Pešca A n t o n O b l a k ( r o j . 1948) iz B r i t o f a i n R u d i K l e m e n e s t a h o d i l a p o l e v i s t r a n i ceste od g o s t i l n e J o h a n c a p r o t i samopostrežni t r g o v i n i . Z a n j i m a je p r i p e l j a l v o z n i k osebnega a v t o m o b i l a D j u l a g a Kap i c ( r o j . 1958) i z M i l j . k i j e o b a pešca p r e p o z n o o p a z i l i n k l j u b z a v i r a n j u z a d e l A n t o n a O b l a k a . T a b i l v nesreči le lažje r a n j e n .
i t
K d o bo hitrejši? — Ko se je v petelipopoldne na križišču na Zlatem polju r Kranju spet zeleno zasvetilo v semaforju, sta bela stoenka in težki prikoličar z vso silo pohitela v križišče in zavila proti Gorenjski. Pa se je zataknilo. Tovornajk je s strani zapel stoenko tako. da se mu je dobesedno prilepila ob bok. Pošteno so morali zgrabiti, da soju spet spravili narazen. Tovornjaku se seveda ni nikjer nič poznalo od tega »tesnega srečanja«, stoenka pa po desni strani ni bila več tako ne dolžno bela . . . — Foto: D. Dolenc
23 mrtvih v železniški nesreči Preiskava o vzrokih hude železniške nesreče na
p r o g i med Bosanskim Novim in Bihaćem še ni
zaključena, vendar pa j e zdaj že jasno, da j e
nesrečo zakrivilo kršenje predpisov
O Z < X
< I
C z < o
3
I S
•8 C
6 aa e
#
82 t. S f6+ ! » C r n i se j e vda l . Naspro tn ik
j e ovrgel ; njegovo kombinac i jo . N a I. . . . L f 6 : s l ed i 2. K h 2 . D h 6 + 3. K g l i n n a 1. . . . K h 8 2. K h 2 : D h 6 + 3. S h 5 ! z odloči lno mate r i a lno prednost jo za be l ega .
N A N A P A K A H S E U Č I M O
N a p a k e n iso prav nič neprij e t n e , dok l e r j i h naspro tn ik ne o b r n e v svo j prid i n v našo Škodo . P a t u d i v t em pr imeru nam izkušnja, čeprav trpka, lahko k o r i s t i za nas lednje boje. M e n d a j e C a p a b l a n c a t rd i l , da se več naučimo i z enega poraza k o t i z s to zmag. V e n d a r pa to n i r a z l o g , d a v igri ne bi bili kar se d a paz l j i v i , n i t i n i dobra tolažba, češ, vsakdo greši. V part i j i mo ra t ekmova lec s ta lno p r e v e r j a t i vse svoje znanje in izkušnje v težnji k nov i zmagi.
V 17. par t i j i dvobo ja za nas l o v svetovnega p rvaka T A L J _ B O T V I N N I K (1960) j e po 39. po tez i i z z i va lca nas ta l položaj n a d iagramu 148. B e l i je i g ra l v tej partiji po svoj i nav a d i napada lno in i ska l taktične možnosti za uspeh. Črni s i j e dos l e j uspešno krčil pot, v n a s t a l i poz ic i j i pa je popust i l .
1 Dd5??
Huda napaka, spregledavšči-na. Mo ra l bi igrati 1. . . . K a 8 in ohrani l bi možnosti za zmago, npr. 2. c6 Tc6 : 3. Tb7: T e l +! i tn.
2. Ta6: + !! K b 8
A l i 2. 4. Da6: -t
3. Da4
Črni se je vdal . N a 3. . . Kc7 bi sledilo 4. Da5+ in mat v naslednji potezi.
Res je, da se na napakah učimo, toda šampion je z nj imi ob primat.
. . ba6: 3. D b 6 + K a 8 in nato Dc8: mat.
k •*1 •V
OHO
11 Ji n B 1
Diagram 148
N E V E R J E T N A S P R E G L E D A VSČINA
Nemalokrat se nam dober načrt igre ponesreči zaradi ene same netočne poteze. Včasih je vzrok za to nezadostna ocena nasprotnikovih možnost«, včasih pa gre za grobo spre-gledavščino. Slednje se dogajajo predvsem v časovni st iski , ko smo prisi l jeni igrati hitro. Če tedaj popusti naša zbranost, ne moremo obvladati položaja in nesreča je tu.
N a medeonskem šahovskem turnir ju v Portorožu leta 1958 se je v partij i P E T R O S J A N -
M A T A N O V I Č pojavil položaj na diagramu 149. Črni je na potezi in mora napadeno damo umakni t i .
T R Č I L V D R E V O
S k o f j a L o k a - V s o b o t o . 13. d e c e m b r a ob 2.30 se je n a reg i o n a l n i c e s t i m e d Skorjo L o k o i n T r e b i j o v P o l j a n a h p r i p e t i l a p r o m e t n a n e z g o d a . V o z n i k o s e b n e g a a v t o m o b i l a Boštjan Mož ina ( ro j . 1953) i z Škofje L o k e je n a r a v n e m d e l u ceste z a v o z i l v d e s n o i n trčil v d r e v o . V o z n i k je b i l v nesreči h u j e r a n j e n , škode n a a v t o m o b i l u p a j e z a 15.000 d i n .
V O V I N K U S C E S T E
K r a n j — V ponede l j ek . 15. de c e m b r a , n e k a j m i n u t po polnoči se je v B e s n i c i p r i p e t i l a p r o m e t n a n e z g o d a z a r a d i n e p r i m e r n e h i t r o s t i . V o z n i k osebnega a v t o m o b i l a A t a n a s Bečarski ( ro j . 1953) i z
. S p . B e s n i c e j e v o v i n k u z a v o z i l s ceste n a n j i v o , od t a m p a p o s t r m e m bregu v g rapo . V nesreči s i je v o z n i k Bečarski z l o m i l nogo . s o p o t n i k R a t k o A n d r e s k i p a je b i l lažje r a n j e n . Škode n a a v t o m o b i l u p a je z a 30.000 d i n .
L . M .
T o k g a j e u b i l
Ž i r i — V sobo t o , 13. d e c e m b r a , je električni t ok p r i k o p a n j u u b i l J a k o b a P o d o b n i k a ( ro j . 1930) v N o v i v a s i . P o k o j n i se j e n a m e r a v a l k o p a t i , v e n d a r p a j e u g o t o v i l , d a p i p a trese. Z a t o j e odšel v k l e t . k j e r j e v e r j e t n o n a m e r a v a l o z e m l j i t i odtočno cev iz ban j e . P o t e m j e z n o v a s t o p i l v k o p a l n o k a d , k o p a j e p r i j e l z a tuš, ga j e začelo močno t r e s t i . Žena m u j e skušala p o m a g a t i , v e n d a r pa je t u d i n j o s t res lo . K o m i s i j a je u g o t o v i l a . • d a j e v z r o k p r e b i j a n j a e l e k t r i k e v p r e t r g a n i h električnih žicah nekje v n a p e l j a v i .
B o s . K r u p a — Nesreča se je p r i p e t i l a v s obo t o , 13. d e c e m b r a , ob 5. u r i in 18 m i n u t . T o v o r n i v l a k , k i ga je v o d i l s t r o j e v o d j a S m a i l Arnautov ić j e p r i k r a j u P o d v r a n a trčil v m o t o r n i potniški v l a k , k i ga je p r o t i B o s a n k i N o v i u p r a v l j a l Z v o n k o H o d a k . T r čen j e je b i l o t a k o s i l o v i t o , d a se j e l o k o m o t i v a t o v o r n e g a v l a k a d o b e s e d n o z a r i l a v p r v i v a gon m o t o r k e . M e d ponesrečenimi je b i l o največ d e l a v c e v iz o k o l i c e B o s a n s k e K r u p e i n B o s a n s k e g a N o v e g a , k i so se z m o t o r k o p e l j a l i n a de l o . V r a z d e j a n e m p r v e m v a g o n u je u m r l o 23 l j u d i , m e d t e m ko je b i l o o k o l i 10 p o t n i k o v r a n j e n i h .
P o zda j z n a n i h p o d a t k i h j e lok a l n i m o t o r n i potniški v l a k po v o z n e m r ^ u v o z i l iz Bihaća p r o t i
železniški po s t a j i B o s . O t o k a . H k r a t i je n a pos ta j i B a s a n s k a O t o k a o p r a v l j a l redno manever-sko de l o t o v o r n i v l ak /. d i e s e l s k o l o k o m o t i v o : t a b i m o r a l p r epe l j a t i p r a z n e in p o l n e vagone d o postaj vzdolž . proge. S t r o j e v o d j a tovo rnega v l a k a S m a i l Arnautov ić i n pomočnik M u n i b Mujadž ić s l a o d p e l j a l a l o k o m o t i v o s t r e m i va gon i p r o t i sosedn j i pos ta j i B o s a n s k a K r u p a , ne d a b i v c e l o t i končala svo je de l o i n t a k o g robo kršila predp ise . N a t o v o r n e m v l a k u t u d i n i b i l o v l a k o v o d j e in za vi r a ca . k i m o r a t a obvezno s p r e m l j a t i v l a k . Z a r a t i u t eme l j enega s u m a . d a so povzročil i železniško nesrečo, so s t r o j e v o d j o v l a k a S m a i l a Arnautovića, v l a k o v o d j o R a d o v a n a Mi lakovića in o d p r a v n i k a železniške posta je O t o k e E s a d a Vranića p r i p r l i .
R a d o v l j i c a - Nasproti bencinske črpalke v Radovljici so delavci Splošnega gradbenega podjetja Gorenje iz Radovljice ttLTz^ćŠa pavanjem glavne ceste, kajti v Radovljici potekajo dela n h Zk n
Radovljici radi čimprej poskrbeli za ustreznejše vodovodno L%,1 pohvalno p a je tudi to, da so na dela na e e a t i ^ ^ ^ ^ J n l i ^ S i
Zamašene struge potokov
P o g o r e l a b a r a k a K r a n j - V četrtek. 11. d e c e m
b r a , ob 11.20 je začelo go re t i v lesen i b a r a k i D O M e r k u r , t o z d T r g o v s k e s t o r i t v e n a G o r e n j i S a v i . V b a r a k i s t a d e l a v c a z j u t r a j z a k u r i l a peč na d r v a . K o s t a se v r n i l a z m a l i c e , s ta o p a z i l a , d a se i z b a r a k e močno k a d i . O d p r l a s t a v r a t a , teda j pa je ogenj za j e l vso b a r a k o Požar so pogas i l i p o k l i c n i gas i l c i iz K r a n j a . Ogen j je uničil vso b a r a k o , poškodovana pa je t u d i t e h t n i c a . Škode je za o k o l i 50.000 d i n .
L e t a 1968 j e k r a n j s k a občinska skupščina sp r e j e l a o d l o k o določi tv i manjših p o t o k o v i n j a r k o v i n o b v e z n e m čiščenju s t r u g . O d l o k a v 12 l e t i h po s p r e j e m u še nihče n i začel i z v a j a t i . S e več. N ihče od l a s t n i k o v zemljišč o b t e h s t r u g a h ne s e k a d r e v j a i n ve j pre težno je lš i n v r b , a m p a k se v s t r u g a h c e l o na jde trebež i n d r u g a n a v l a k a , k i j e občan o m odveč, Čeprav b i j o l a h k o p o nižji c e n i vnovči l i . N a r a s l i p o t o k i odnašajo vse, s a m i seb i mašijo s t ruge z n a v l a k o , k i se u s t a v l j a ob k o r e n i n a h i n v e j a h , štrlečih v v odo . Z a j e z i t v e so v z r o k z a p o p l a v e , z a z l i v a n j e vode po t r a v n i k i h i n o k o liških n j i v a h , z a s p o d j e d a n j e z e m l j i in p a d a m
m u ob p r i
tpdalno ' * s t r u g o , k a r
•'; . a pj »tel --ode
N a t a o d l o k , p o z a b l j e n i b i l a h k o r e k l i , s em se s p o m n i l pog l edu n a zamašene s t r u g e b e t o n s k e m mostičku čez potoček S e v n e k , p r ek ka t e r e ga >elje k r a j e v n a c e s t a z G o l n i k a p r o t i L e t e n -c a m . Z a j e z i t e v z dračjem j e o b z a d n j e m deževju večji d e l p o t o k a u s m e r i l a p o tej ces t i , k i j e b i l a n a t e m d e l u že p r e d t e m prece j g r a pa st a . V o d a j e s cestišča o d n e s l a pesek in ga n a p o s a m e z n i h k r a j i h p u s t i l a t u d i po več p r s t o v debe lo . P r a v t a k o pušča n a r a s l a v o d a posledice p o bližnjih t r a v n i k i h : s i l a d i i n p o l e t i j e t r eba o d s t r a i . o s t a n k e p o p l a v , k v a l i t e t a je slabv
p a o s t a j a k u p m i >re s p r a t i i n os ta
. n a t r a v k i j o dež
i l n a n a d -K. B .
U t r i n k i z n o v o l e t n e g a s e j m a v K r a n j u
V pav i l j onu jeseniškega Fužinar ja na n o v o l e t n e m se jma v K r a n j u so p r i p r a v i l i za zak l ju ček leta bogato i zb i ro be le t ehn ike . M e d o s t a l im l a h k o kup i te p o m i v a l n e stroje, h l a d i l n i ke, z a m r z o v a l n e skr in je , ol jne peči i n še m a r s i k a j d rugega . Seveda pa v a m je vse to na vol jo tud i n a potrošn iško posoj i lo .
21. novoletni sejem v kranju
12.-21.dec.
K l j u b s p l o š n e m u p o m a n j k a n j u b l a g a r a z s t a v l j a v c i n u d i j o d o k a j d o b r o i z b i r o . P o h v a l e v r e d n a j e t u d i p r i s o t n o s t n e k a t e r i h g o r e n j s k i h p r o i z v o d n i h d e l o v n i h o r g a n i z a c i j n a s e j m u ( A l p i n a , P l a n i k a , E l a n . . .), n a j v e č z a n i m a n j a p a v z b u j a r a z s t a v l j e n i n o v i z d e l e k C r v e n e z a s t a v e J u g o 45, z a k a t e r e g a t u d i s p r e j e m a j o n a s e j m u p redp l ač i l a .
Na Novo le tnem sejmu v Kran ju , M E R K U R Kran j razstavl ja in prodaja številni zan imive pro izvode za dom in gospodinjstvo, zlasti belo tehniko za opremo kuhinj , razne električne gospodinjske aparate, sesalce, akustične aparate in kotle za cent ra lno kur javo. Možnost nakupa praktičnih novoletnih d a r i l ! B lago prodajajo po sejemskih cenah , odobravajo potrošniške kredite, kupljeno blago dostavljajo na d o m !
V e l i k o t ruda so vložili - r - « * ^ r j i v p j ^ ^ ^ ^ — ka te r em k ran j ska P l a n i k a po dolgem easu n predstav l ja ce lo tn i p ro i zvodn i program.
Predelava plastičnih mas
t e r m o 64225 Sovodenj te lefon: (064) 69-012
I Z D E L U J E M O r
t o r b i c e za kase te a l b u m e za k a s e t e — ve l i ke in m a l e a l b u m e za p l o š č e — ve l ike in m a l e a l b u m e za z n a č k e — ve l i ke in m a l e a l b u m e za k o v a n c e a l b u m e za d iapoz i t i ve a l b u m e za s l i k e , a l b u m e za v iz i tke r a z n e v r s t e m a p :
I V O . B L E D , A G E N T , R E K L A M itd
budimo v a m za og led in d o b e r nakup lepe izdelke ki so onmerni t u d i za darilo"
O b i š č i t e nas na 21 novole tnem sejmu v Kranju od 12 do 21 12 1 9 8 0
S R E Č N O 1 9 8 1 '
k
Paviljon
m u r b a na 21. novoletnem s e j m u
v Kranju od 12.21. XII. Ugoden nakup p o h i š t v a ,
g o s p o d i n j s k i h s t r o j e v ,
gradbenega m a t e r i a l a ,
dekorative
r rt
O B I Š Č I T E P A V I L J O N M U R K A
• a l i
sn INDUSTRIJSKI BIRO
Ljubljana
Iščemo možnost gradnje ali adaptacije za počitniški objekt na Goren j skem (zlasti : Bohin j , Gozd Martul jek, K r a n j ska gora, Gorje, Pok l ju ka).
I n f o r m a c i j e o p o n u d b a h poš l j i t e n a n a s l o v I n d u s t r i j s k i b i r o , L j u b l j a n a , T i t o v a 118 a l i t e l e f o n 3 4 0 - 6 6 1 -sp lošn i o d d e l e k .
M a r c a t o r R o ž n i k T O Z D P r e s k r b a T r ž i č
o p r a v i č u j e m o se zaradi napake v og lasu, objavljen em v petek. 12 12 8 0
E N T R A L KRANJ T O Z D da l ika taaa
v p r o d a j a l n a h T O Z D D E L I K A T E S A — D e l i k a t e s a K r a n j , Maistrov trg 1 1 — Da l ika taaa T r ž i č , Trg svobode 2 0 — N a k l o , Naklo 4 — N a K l a n c u , O p r e š n i k o v a 8 4 — Hr ib , Preddvor — K o č n a , Zg Jezersko — K r v a v e c Cerklje — D o m , Srednja vas — N a v a s i , Š e n č u r — K l e m e n č e k Duplje
vam nud imo za praznike pestro izbiro darilnih zavitkov, bonbonier in ostalih daril
O b v e š č a m o vas tudi, da lahko naroč i te oziroma kupite razne delikatesne specialitete — iz kuhinje Delikatese v Kranju in Trž iču; — p e č e n e p iščance , kareje, ribji tile, biftek, razne solate,
žol ica, pripravl jamo po želji tudi narezke in o b l o ž e n e kruhke
P r i p o r o č a m o se za ob isk in n a k u p v p roda ja lnah T O Z D — D E L I K A T E S A , M a i s t r o v trg 1 1 .
ft/lercator
MERCATOR ROŽNIK LJUBLJANA TOZD PRESKRBA TRŽIČ
POTROŠNIKI! K o boste ob i ska l i letošnji novo l e tn i se jem o d 1 2 d o 2 1 . d e c e m b r a 1 9 8 0 v Kran ju , obiščite tud i razstavno prodajni pav i l jon M E R C A T O R J A v hal i A .
V P A V I L J O N U M E R C A T O R J A SI B O S T E L A H K O NABAVILI P O S E J E M S K I H C E N A H — pohištvo spa ln ice , d n e v n e sobe, kuhinje , sedežne garni ture , ga rde robne omare , in p o s a m e z n o
k o s o v n o pohištvo, — stroje za gospod in j s t vo , — smučarsko o p r e m o smuči za vse vrste z i m s k i h športov, sanke, drsa lke , smučarske čevlje, smučar
sko okovje in hoke jske pal ice .
P r i n a k u p u v a m n u d i m o tud i potrošniško posoj i lo brez po rokov in z dos tavo b laga brezplačno na d o m do 3 0 k m
K U P U E N O B L A G O V A M NA V A Š O Ž E L J O TUDI P R I M E R N O A R A N Ž I R A M O .
O b tej pr i l ik i v a m cen jen i potrošniki priporočamo n a k u p b laga tud i v osta l ih M E R C A T O R J E V I H
p roda ja lnah v Tržiču in njeni oko l i c i , kakor t u d i v naši prodaja ln i v Kran ju
N A S E P R O D A J A L N E V A M N U D I J O Z A N O V O L E T N O R A Z P O L O Ž E N J E L E P A IN
KJ P R I M E R N A D A R I L A
O b zaključku leta 1 9 8 0 se ob tej priložnosti zahva l ju jemo v s em zves t im potrošnikom za i zkazano zaupanje , o b e n e m p a v a m želimo v n o v e m letu 1 981 ob i l o sreče in o sebnega zadovo l j s tva pr i n a k u p u b laga v dobro založenih proda ja lnah M E R C A T O R J A
SREČNO!
gorenje V a b i m o va s , d a n a s o b i š č e t e n a n a š e m
r a z s t a v n e m p r o s t o r u n a n o v o l e t n e m
s e j m u v K r a n j u o d 1 2. d o 2 1 . d e c e m b r a
1 9 8 0
gorenje gorenie
Razproda ja : v l a ž i l c e v z r a k a
Vse dni bo na sejmu naš svetovalec za opremo kuhinjskega prostora, kateremu boste lahko osebno zaupali svoje želje in potrebe ali ga poklicali po 'telefonu: 28-590 in a p a r a t o v za a u i a n j e per i la
Z a stanovanje je potrebno varčevat i Skora j ni druž ine , ki bi l a h k o z l a s tn imi s reds tv i kup i l a s t anovan j e ali z g r a d i l a hišo, z a t o bi va s želeli s e z n a n i t i z možnos tmi n a m e n s k e g a va rčevan ja z a s t a n o v a n j e pri t eme l jn ih b a n k a h zd ružen ih v L jub l j ansko b a n k o . Va rču j e t e l a h k o z r e d n i m i mesečn imi p o l o g i ali z e n k r a t n i m p o l o g o m . Varčevat i je p o t r e b n o vsaj d v e leti. P r a v i c o d o poso j i l a z a s t anovan j e si l a h k o p r i d o b i t e tud i s p r o d a j o
p r ih ran j en ih d e v i z n i h s r ed s t ev in v e z a v o n j ihove d i n a r s k e p ro t i v r ednos t i ali z v e z a v o dinar jev.
Č e s e od loč i te varčevati z a s t anovan j e ali h išo z r e d n i m i mesečn imi p o l o g i , d o b i t e npr . p o štirih letih na pr ivarčevani z n e s e k kar 200 % poso j i l a in š e 40 % z a oh ran j an j e r ea lne v r e d n o s t i h r a n i l n e v l oge .
N a v s a vp rašan j a o varčevan ju v a m b o d o o d g o v o r i l i v vaši b a n k i .
/ o l j ub l janska b a n k a
O B R T N I K S A M O U P R A V N A S T A N O V A N J S K A S K U P N O S T
občine Skof ja L o k a E n o t a za gospodarjenje s s t a n o v a n j s k i m sk l adom
obvešča in t e r esen te , d a i m a za po t r ebe (»hrti a l i t r gov ine v Škofji L o k i . P o d l u b n i k (ob t r g o v s k e m c e n t r u ) p r o s t
» K I O S K « v i z m e r i 4 k v . m
K i o s k je n a m e n j e n za potrebe d r o b n e proda je , serv i sne a l i uslužnostne dej a v n o s t i .
V s e i n t e r e s en t e p r o s i m o , d a svo je p o n u d b e pošljejo na n a s l o v D e l o v n a o r g a n i z a c i j a O b r t n i k , K n o t a za gospodar j en j e s s t a n o v a n j s k i m s k l a d o m . Blaževa u l i ca 3, S k o f j a L o k a , do 1. jan u a r j a 1981. .
P o n u d b a n a j o b s e g a :
- n a v e d b o d e j a v n o s t i , k i jo želi p o n u d n i k op rav l j a t i ,
— kolikšno n a j e m n i n o za k iosk b i plačal mesečno
Na jugodne j šega p o n u d n i k a bo i z b r a l a k o m i s i j a , i m e n o v a n a od O d b o r a za gospodar jenje s s t a n o v a n j s k i m s k l a d o m . Interesent i bodo o i zbo r u p i s m e n o obveščeni .
G O R E N J S K A
K M E T I J S K A
Z A D R U G A
K R A N J
K m e t o v a l c e vab imo na predavanje: v s r e d o . 1 7. 12. 1980 , od 15. do 17. ure
P O G O D B E N A V Z R E J A P L E M E N S K I H T E L I C IN E K O N O M I K A V Z R E J E .
v s r e d o . 17. 12. 1980 , od 17. do 19. ure K A K O P R I D E L A T I C l M V E C PŠENICE N A S E D A N J I H P O V R Š I N A H
v p e t e k . 19. 12. 1980 . od 15. do 19. ure Č U V A N J E K M E T I J S K I H S T R O J E V IN V A R S T V O PRI D E L U
U d e l e ž i t e se . o s t a l a p r e d a v a n j a obiskujte po prog r a m u , ki je o b j a v l j e n v K M E T O V A L C U , novembra 1980.
P r e d a v a n j a b o d o v dvo ran i Z D Pr imskovo .
A V T O M O T O D R U Š T V O B l e d
p roda na j a v n i l i c i tac i j i , k i bo 23. 12. 1980 ob U. ari na sedežu A M D B l e d , G r a j s k a cesta 24.
O S E B N I A V T O M O B I L Z A S T A V A 750 L L X l e tn ik 1978, i z k l i c n a cena 30.000 d i n
O S E B N I A V T O Z A S T A V A 750 L U X , l e tn ik 1978, i z k l i c n a cena 28.000 d i n
O g l e d od 15. ure dalje. P r e d pričet kom l ic i tac i je je potrebno plačati 10-s totno varšč ino .
I V I I - A Kranj
OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU
v Kranju od 12. do 21. decembra
Veletrgovina Živila Kranj
K r a n j
O b v e š č a m o k u p c e , d a b o d o naše t r g o v i n e v d e c e m b r u 1 9 8 0 o d p r t e :
s o b o t a . 2 0 . d e c . 1980 d o 17. u r e s o b o t a , 2 7 . d e c . 1980 d o 17. u r e s r e d a , 3 1 . d e c . 1980 d o 13. u r e
P r i p o r o č a m o se z a o b i s k !
K r a n j , M a i s t r o v t r g 1
Na zalogi imamo še: • r a z n e v r s t e r o k o v n i k o v , p l a n e r j e v , žepnih, namiznih in
s t e n s k i h k o l e d a r j e v . • v e s o s t a l i pisarniški material • računske s t r o j e O L V M P I A in D I O I T R O N t e r r e g i s t r s k e
b l a g a j n e
Se priporočamo!
B V e l e t r g o v i n a
T O Z D M A L O P R O D A J A , n.sol.o. B L E D
K o m i s i j a za de l ovna razmer ja razpisuje prosta de la in na loge
v o d j e g o s t i n s k e e n o t e I
Pogo j i : - p o s l o v o d s k a šola g o s t i n ske s m e r i o z i r o m a g o s t i n s k i šola.
— . ' {oz i roma 5 let d e l o v n i h izkušenj.
K a n d i d a t i na j pošljejo svo je p r i j a v e v 10 d n e h po o b j a v i na n a s l o v V e l e t r g o v i n a S p e e e r i j a B l e d . TOZD M a l o p r o d a j a B l e d , K a j u h o v a 3.
K a n d i d a t bo s k l e n i l d e l o v n o razmer je za nedoločen čas s t r ime sečnim p o s k u s n i m r o k o m . S t a n o v a n j e je zagotov l jeno .
P L E S N A Š O L A M O D R I N A
r a zp i su j e začet niški ni na d a l j e v a l n i tečaj
za U Č E N C E V l S . M I I R A Z R E D O V o s n o v n i h šol s pričet kom v to rek . l f i . 12. 1980 ob H. u r i dopoldan in v torek 23. decembra I9fl0ob8. u r i d o p o l d a n in ob l r ). Ur i p o p o l d a n . V p i s o v a -nje je po l m e pred pričet k oni tečaja.
za O D R A S L E pričetek začetniškega tečaja bo 20. 12. 19H0 ob l « . uri. Vpisovanje je u r o pred p n r e t k o m tečaja. V s i tečaji se vršijo v pro s to r ih D e l a v s k e g a doma , vhod št. 6.
Vse in formac i je dob i te na telefon: 21-444.
TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ
\ / e l ' k a
ra n a i n 0 V / e l
Kril v Vrani S i n a h
S K U P Š Č I N A O B Č I N E S K O F J A L O K A D e l o v n a skupnos t s k u p n i h služb U p r a v n i h o r ganov
objav l ja prosta de la in naloge
S T R O J E P I S K E
Pogoj : - končana p o k l i c n a a d m i n i s t r a t i v n a šola in fi mesecev delovnih
izkušenj K a n d i d a t i mora jo biti moralnopolit ično neoporečni i n družbenopolit ično r azg l edan i in a k t i v n i . P r i j a v e / d o k a z i l i o s t r o k o v n o s t i in k r a t k i m življenjepisom naj kandi-. d a t i pošljejo v 15 d n e h po ob jav i oglasa na naslov Skupščina občme s k o f j a L o k a . s k u p n e službe. P o l j a n s k a 2. N e p o p o l n i h pr i jav komis i j a ne bo sprejemala. P r i j av l j en i k a n d i d a t i bodo o izbir i obveščeni v 30 d n e h po prete-J k u ve l javnost i og lasa .
telefon
23-341
1 0 D A M
prodam domače rdeče V I -ander. Kokr ica . Dežmanova *agi) 10318
m P R A Š I Č A za zakol . Sp . •T* 3* 10319 Nttn K R A V E po i zb i r i . K o k a l j . [*priTržiču 41/a 10329 Nam G R A M O F O N H I - F I ger-• zvočne O M A R I C E , z garan-Majcen, Tončka Dežmana 8.
10331 ["1<«ni original V i l e r o v G O B E -
»Tajna večerja«, dimenzije % cm. cena ugodna. Informa-
dan od 15. do 19. ure po 26-911 10461
več P R A Š I Č E V , primeri j o , težkih od 20 do 40 kg.
* -Jurij, L o g 9, .Skofja L oka • J 8 T 5 1 5 - tuner. S A N Y O -seva lec in P L — G B ojače
l* 150 W. prodam. K n o l l Bo-J* feva 5, K ran j 10495 "hm PRAŠ IČE , težke od 40 do (fin mladega P S A volčjaka. Po-tf.Podnart 10496
. dva mlada P S A šarpla-hrtič. Do l 4, M e d v o d e
*^am starejšo K R A V O , z mle-^Gaiperin, Žirovnica 13 10498
ijam brejo K R A V O , pr i -za zakol. Jagodic. Lenar t 2,
10499 letošnji domač jedilni F I -
• Uhovče 60, C e r k l j e 10500 lahke S A N I za konjsko
Poizve se v t ra f ik i Cerkl je 10501
ohranjeni s ta r insk i P O -v masivnem furn ir ju in
komplet z vložki in nočni-MDaricama, ugodno prodam,
tudi S T R E Š N I K bobrovec. iie po tel. 064-75-266 10502
• 400 kosov STREŠNI N'ovoteks, sive barve. Pr i s ta -
študenčice 12 10503
Prodam J A B O L K A za ozimnico, po 7 din; ter O K N A . 160 X 160 cm in 120x 140 cm z roleto. Ferjan. R ibno 19, Bled 10504
Prodam mlado brejo K R A V O . Prešernova 5/b, Bled 10505
Ugodno prodam malo rabljen električni S U S l L E C za perilo T O B I . Ogled popoldan. Tekst i lna 4. K r a n j
10506 Prodam T R A K T O R ursus 355.
850 delovnih ur. Naslov v oglasnem oddelku. 10507
Poceni prodam OTROŠKE S M U ČI. 80 cm. Te l . 064-26-979. Jezerska c. 42. K r a n j 10508
Prodam dve termoakumulaci jski PEČI: 3 in 5 kW. M l a k a 29. K ran j
10509 Prodam dve jalovi K R A V I . Sv.
D u h 41. Skofja Loka 10510 Prodam črnobel T E L E V I Z O R .
Oglasite se v petek in ponedeljek od 13. do 15. ure. Prinčič Cvetka . K ran j , Valjavčeva34 10511
Prodam Z L A T O za zobe. Kavčič. Gradnikova 119. Radovl j ica 10512
Zamenjam a l i prodam 6 tednov staro TEL IČKO A r h . Mače 5, Preddvor 10513
Po ugodni ceni prodam črnobel T E L E V I Z O R . Dolinšek. P lan ina 35, K r a n j 10514
Poceni prodam P R A L N I S T R O J . Telefon 064-26-050 10515
Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. Šivic. Loka 2, Tržič 10516
Prodam dva PRAŠIČA, težka nad 160 kg. Vok lo 66. Šenčur 10517
Prodam Z I M S K A J A B O L K A . Andolšek. Pod rebrom 24, Bohinjska Bistr ica 10533
Prodam mlado K R A V O , v osmem mesecu brejosti in V O L A . težkega 400 kg. Zasip - Stagne 27. Bled
10534 Prodam dve GOSI i„ tri R A C E
Hntof 111. K ran j logjfj
15.STRAN G L A
KUPIM K u p i m
B C S . 127 naslov: Mramor 61292 Ig
motorno cm greben
K O S I L N I C O Ponudbe na
Janez. Brest 16. 10522
J A N E Z GRČAR IN SIN Dragomelj 11 DOMŽALE Obveščamo cenjene stranke, da ne sprejemamo v strojenje kož od vel ikih živali, telečje pa do 10 kg surove teže. Odprto od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 15. ure. V nedeljah in praznikih je delavnica zaprta.
t i O B V E S T I L O !
Cenjene potrošnike obveščamo, da bodo proda ja lne t rgovske
KŽK K R A N J T O Z D Ag romehan ika telefon 24-786 K M E T O V A L C I ! V t rgovini na Koroški cesti 25 v Kran ju nudimo rezervne dele z a :
Škropilnice A G 200, 300, 400 litrov in za atomizerje traktorjev TOMO VINKO-VIĆ 730 Rezervne dele za vse tipe traktorjev T O M O V I N K O -VIČ. U T B . U R S U S - C 330. I M T 533. kosilnice B C S in Gribaldi .
Traktorske gume in akumulatorje.
Snežne verige za traktorje in avtomobile.
D O K O K R A K R A N J , T O Z D D e t a i l v K r a n j u , i n s i c e r :
TINA, Tekstil, Gorenje, Ključ, Mojca in Dekor
V mesecu decembru odprte tudi ob sobotah popoldan, tj.: 20. in 27. decembra do 17, ure.
Prodam Z A S T A V O 101. letnik 1976. Sp. Brnik 90. Cerklje 10368
Prodam V W 1303. letnik 1975. prva registracija 1976. Ogled vsak dan popoldan. Polajnar. Binkel j 13, Skofja Loka . tel. 064-61-420 10435
Prodam avto F O R O E S C O R D . dobro ohranjen, po ugodni ceni. Gr i lc , Studenčice 13, Lesce 10520
Prodam Z A S T A V O 750 S. letnik 1978. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Z ima, Kur i r ska pot 11. Moj strana 10521
Prodam Z A S T A V O 101, letnik 1972, registrirano do konca decembra 1980. .Štrukelj. Bistr ica 34. Tržič
10523
Iščem zazidljivo P A R C E L O ali starejšo HIŠO na Gorenjskem najraje v bližini Bleda. Plačam v gotovini. Telefon 061-342-068 10394
O B V E S T I L A ^
V O Z I L A Prodam nove prednje LUČI za
starejši letnik V W - HROŠČ. Informacije: 061-611-383 10518
K e r nujno rabim denar, ugodno prodam M I N I MORIŠ, starejši letnik, registriran do novembra 1981. Ogled po 15. ur i . Ilenič Polde, Zg. Bitnje 220 — dvojček pri puškami
10519
Z A H V A L A
O b izgubi našega dragega očeta, starega očeta, brata, tasta in strica
P A V L A K R A J N I K A upokojenca iz Šenčurja
se zahva l ju jemo dobrim sosedom, zdravstvenemu osebju Travmatološkega oddelka l jubljanske klinike, gasilcem ter g. župniku za opravljen obred.
Vsem še enkrat lepa hvala!
V s i n jegovi ! Šenčur, 6 . decembra 1980
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
F R A N C E T A D R U Ž N I K A z B l e j s k e D o b r a v e
.ahva l iu jemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem za darovano cvetje, izraženo soža ae iskreno z ^ zadnji poti . Posebno zahvalp smo dolžni stanovalcem v hiši št. 50 za njihov« Ije in ^ > r e m
o m o C ter govorniku Dušanu Staretu za poslovilne besede. Iskrena zahvala tudi jese nesebično p QQ§ Promet Z J , Društvu upokojencev, delavcem T O Z D Planike in Iskre ter g. žup niškim pevce . ^ 0 p r a v l j e n i obred.
^A* « žena He lena, sin Mar jan , hčerki Helena in E r i k a ter Danica in Janez z druži Žalujoči: j n jpjgjj s o r o d s t v o nami. sestre
M a r k i č K a t a r i n a
I Z D E L O V A N J E C O P A T Bečanova 1 64290 TRŽIČ t e l . : (064) 50366
n a n o v o l e t n e m s e j m u v K r a n j u
— moške, ženske i n otroške copate
— bogata i z b i r a
O B I Š Č I T E N A S V H A L I A
G R A D B E N I K I ! Iščem izvajalca za gradnjo stanovanjske hiše z lastnim materialom Ponudbe pod šifro: »pomlad'81 10528
Ne sprejemam novih naročil i popravilo pralnih strojev. Veljajo se naročila sprejeta do 15. 12. 1980 in tudi eventuelne reklamacije dosedanjih popravil. Zupan Janko, S E R VIS , Jezerska c. 17. K r a n j 10529
Termoakumulaci jske peči. M O N T I R A M . ČISTIM IN P O P R A V L J A M . Telefon 061-737-466 10530
P R I R E D I T V E
S K U P I N A M O D R I N A , prične v nedeljo, 21. 12. 1980, ob 17. uri z rednimi M L A D I N S K I M I P L E S I v Delavskem domu v K ran ju . V A B L J E NI- 10532
Z A P O S L I T V E ! N a dom vzamem ročno delo, v po
poldanskem času, kovinar. Telefon 064-23-396 10526
Dekle išče zaposlitev v Kran ju ali okol ici . Naslov v oglasnem oddelku.
35
Pričetek R O C K N R O L L T E C A J A za učence osnovnih šol. vsak torek, ob 10. uri za popoldansko in ob 17. uri za dopoldansko šolsko izmeno v štorih Delavskega doma nju s pričetkom v torek, cembra 1980
pro-v K r a -16. de-
O S T A L O
S T A N O V A N J A
Matematiko I N S T R U I R A M v Kran ju , za vse šole. Telefon 27-329
10535
. N a relaciji K r a n j - P r e d d v o r , išče S T A N O V A N J E tričlanska družina. Šifra: Redna plačnika 10524
N a stanovanje vzamem fanta. H rast je 73. K r a n j 10525
1 P O S E S T I Oddam GARAŽO, in prodam
dvotanfni trofazni ŠTEVEC. Naslov v oglasnem oddelku. 10531
Izdaja C P Glas, Kranj. Stavek T K Gorenjski tisk Kranj, tisk: ZP Ljudska pravica, LJubljana. Naslov uredništva in uprave lista: Kranj, Mose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51500-603-31099 - Telefoni: n. c. 23-341, glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 21-835, redakcija 21-860. komerciala — propaganda, naročnina, mali oglasi in računovodstvo 23-341.
Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72.
17. decembra 1980 minevata dve leti od smrti našega moža. očeta in brata
IVANA PIVKA Naš dom je prazen, odkar ga ni več med nami. Zahvaljujemo se vsem, k i obiskujejo njegov grob in mu prinašajo cvetje in sveče. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki se ga v mislih spominjajo.
Zena Mara . sin Mar jan in hčerka Ivica z družinama, brat in sestre z družinami!
Skofja Loka, 16. decembra 1980
S o o r o č a m o žalostno vest, d a nas je mnogo prezgodaj z apus t i l mož, oče, bra t . s t a r i oče ^ F in str ic
A V G U S T S O D N I K st. kleparsk i mojster v pokoju
r-iA n iet?a se b o m o pos l ov i l i v torek, 16. decembra 1980, ob 14.30 izpred hiše žalosti — w n j * ' Z a l o g št. 55 na pokopališče v C e r k l j a h
•» *oČi : žena F r a n c k a , s inova Avgus t in Peter, hčerke C i l k a , Štefka in F a n i z druži Ž a l u j • brat je in sestre ter drugo sorodstvo !
Zalog, 14. decembra 1980
nami .
Sporočamo žalostno vest, d a je v soboto. 13. decembra 1980 tragično p r e m i n i l naš do lgo l e tn i sodelavec
JAKOB PODOBNIK iz Nove vas i p r i Z i reh
O h r a n i l i ga bomo v lepem in trajnem spominu!
D P O in K O L E K T I V A L P I N E Z I R I !
r
V E L I K O
VANJE C E N A V S T O P N I C E 3 5 0 D I N
A n s a m b e l V I L I J A P E T R I Č A s p e v k o M a j d o R e n k o
N a razstavišču Gorenjskega sejma v K r a n j u
Prodaja vstopnic v komerc ia l i Gorenjskega sejma na razstavišču
V s a k g o s t d o b i :
— aperitiv — vstopnico za sejme
v letu 1981 — priložnostno spominsko
značko
c N A Š A A N K E T A
O s k r b a s p r e m o g o m zaskrb l ju j e J
P r e m o g , črno z l a t o . L e t o s za m a r s i k o g a p o m e n i res p r a v o z l a t o ; t a k o za t i s t e , k i ga že i m a j o i n se z n j i m grejejo od zgodn jega m r a z a n a p r e j , ko t za t i s t e , k i upa j o , d a ga b o d o čimprej d o b i l i i n se rešili odvečnih, p r e d v s e m m r z l i h , n a d l o g .
Občani, k i vse bo l j pogosto i n vse bo l j z a s k r b l j e n o sprašujejo, kda j v e n d a r d o b i j o t a - v večini p r i m e r o v naročeni in plačani — premog , so p r a v go tovo v n e z a v i d l j i v e m položaju. I n m e n d a j ih n i t i n i t a k o m a l o . S a m o v jeseniški občini čaka n a p r e m o g o k r o g 700 naročnikov. M e d n j i m i je 22 občanov, k i so n a ročili p r e m o g v K r a n j s k i gor i .
T o d j e p red d n e v i m r a z še posebno n e u s m i l j e n o p r i t i s k a l . T u d i naročeni gost je že p r i h a j a j o n a smučanje, a k d o bo h o t e l v n e z a k u r j e n o sobo p r i z a s e b n i k i h ! T e i n d ruge p r o b l e m e s m o i m e l i v m i s l i h , k o smo v našem največjem z i m s k e m turističnem k r a j u p o i s k a l i neka j občanov s s e z n a m a za naročilo p r emoga . Poprašali s m o j i h za n j i h o v o m n e n j e o o s k r b i s prem o g o m i n se z a n i m a l i , k a k o rešujejo svoje težave z a r a d i p o m a n j k a n j a go r i va .
V k r a n j s k o g o r s k i t r g o v i n i O p r e m a jeseniške Za r j e s m o pozvede l i vse o naročanju p r emoga le tos . P r i j eseni ški p o s l o v a l n i c i K u r i v o k r a n j s k e g a M e r k u r j a smo p o i s k a l i odgovo r n a vprašanje o s edan j i o s k r b i s prem o g o m . Z a v e d a m o se, d a t a zap i s ne bo rešil p r o b l e m a splošnega p o m a n j k a n j a p r e m o g a , p r a v pa je , d a opozo r i , k a k o ga doživl jajo n e k a t e r i občan i !
p r e m o g i n b o m o l a h k o z a k u r i l i t u d i c e n t r a l n o k u r j a v o , saj se petčlanska družina v g l a v n e m zadržuje v enem p r o s t o r u . Z a p r i h o d n j e l e to p a b o m p r e m o g naročila t a k o j , ko bo mogoče.«
J e s e n i c a h m u je pred d n e v i uspe lo d o b i t i o k r o g 4 tone p r e mo g a z ame . s icer ga še v edno ne b i i m e l i . Pošteno b i nas zeb lo . P r e j s m o k u r i l i s amo z d r v m i , k i j i h s a m i n a b e r e m o , p r emo ga pa že l a n i n i s m o i m e l i . K u r i v o , t u d i d r v a je težko d o b i t i , p o t r e b u j e m o p r edvsem za og revan j e k u h i nje. Naša petčlanska družina s k r o m no živi v m a l i hiši s red i h o t e l o v , k j e r k l j u b želji n i t i p o m i s l i t i n i moč n a širjenje i n posodab l j an j e s t ano vanja.«
B e t k a R a u h e k a r , b ančna del a v k a iz K r a n j s k e gore: » T r i d r u žine ž iv imo v naši hiši. C e n t r a l n o k u r j a v o og re j emo le zvečer. D o b r o je , d a i m a m o neka j d r v , od p r e m o g a pa so s a m o še o s t a n k i . P r e s k r b a s p r e m o g o m je zares problematična. Z a l e tos s m o ga a p r i l a naročili en ve l ik k a m i o n boljše k v a l i t e t e . K l j u b p r i z a d e v a n j e m pos l ovod j e v t r g o v i n i , k j e r s m o ga naročili, ga še n i m a m o v s i . U p a m o , d a ga čimprej d o b i m o . Če ne bo d rugega , b o m o m o r a l i p r i s t a t i t u d i n a l i g n i t . Z a d r u g o l e t o b o m o p r e m o g naročili t a k o j . Pr ičakujemo boljšo o s k r b o z n j i m , s i cer se bo t r eba u s m e r i t i bo l j na drva.«
O l g a K l o fu t a r , n a t a k a r i c a iz K r a n j s k e gore: »Apri la l e tos sem naročila o k r o g 6 t on kvalitetnejšega p r emoga . O d p r emoga , k i sem ga l a n i pravočasno d o b i l a , je o s ta l o le t o l i ko , d a l a h k o z m e r n o k u r i m o t r a j n o gorečo peč v k u h i n j i . N a srečo i m a m o v de lu hiše peči in v n j i h k u r i m o d r v a . k i j i h s a m i p r i p r a v i m o . K u r i t i m o r a m o Že za to . k e r p r i z i d ek k hiši p r a v k a r u r e ju j emo , de lavcev pa ne m o r e z ebs t i . D o l g o ne bo šlo » «kn U p a m , d a b o m o k m a l u d o b i l i
R e z k a U d e r m a n , upoko j enka iz L o g a p r i K r a n j s k i go r i : »Janua r j a sem v t r g o v i n i naročila 7 t o n p r e m o g a za c e n t r a l n o k u r j a v o , k i j o i m a m o n a p e l j a n o v d v e h s t a v b a h . D o d a n e s ga še n i s e m d o b i l a . K e r je od štirih t o n p r e m o g a od l a n i o s t a l o le m a l o . z m e r n o k u r i m o i n z a p i r a m o r a d i a t o r j e . T u d i d r v n i m a m o d o v o l j . D o k l e r je naša tričlanska družina s a m a d o m a , še l a h k o varčuje, v e n d a r i m a m o za z i m s k o se zono o d d a n i h osem pos te l j z a t u r i s t e . C e p r e m o g a ne bo k m a l u , t u d i gos tov ne b o m m o g l a sp re j e t i . M i s l i m , d a b i K r a n j sko goro m o r a l i bo l j e o s k r b e t i z gor i v o m že z a r a d i tur izma!«
naročajo p r e m o g p r i nas . M i s m o p r a v z a p r a v s a m o p o s r e d n i k i : nare d i m o s e z n a m naročnikov, z jeseniškim M e r k u r j e m se d o g o v o r i m o za prevoze , z b e r e m o d e n a r in ga pošljem o n a J e s en i c e . G r e za de l o brez zaslužka, k i ga o p r a v l j a m o z a r a d i lajšanja o sk rbe k r a j a n o m .
D o a p r i l a l e tos smo spre j e l i prek 40 naročil, povečini za o k r o g 6 t o n kvalitetnejšega p r e m o g a . V s e s k u pa j , d o s e p t e m b r a , je b i l o prek 80 naročil z a s e b n i k o v . O d m a j a napre j d o b i v a m o naročeni p r emog . Dos l e j s m o ga p r i s k r b e l i za 02 občanov in za razne de l o vne o r gan i z a c i j e z našega področja. G l e d e količine n i težav, z a t i k a pa se p r i željeni k a k o vos t i . Ze mesec d n i n i s m o d o b i l i k a m i o n a boljšega p r emoga . T u d i dos t a v a n i mogoča pov s em po v r s t n e m redu naročil z a r a d i p o n e k o d slabšega d o s t o p a do ob j ek tov .
N a p r e m o g čaka še 22 naročnikov. N e m o r e m o j i m z a g o t o v i t i , kda j ga bodo d o b i l i , k e r n i o d v i s n o od nas . V p r i h o d n j e bo m o r a l a p o t e k a t i o s k r b a s p r e m o g o m drugače.«
V a s o T e p i n a , odde lkovod j a jeseniške pos l ova ln i ce M e r k u r iz K r a n j a : »Osnovni p r o b l e m je . k e r p r emoga n i d o v o l j . P o r a b a se je namreč od l a n i močno povečala. F e b r u a r j a i n m a r c a smo spre j e l i največ naročil. S e d a j v o z i m o kvalitetnejši p r e m o g t i s t i m , k i so ga naročili a p r i l a , slabšega pa za p o l e t n a n a ročila. V jeseniški občini je o k r o g 700 letošnjih naročnikov, k i še n i so dob i l i p r e m o g a . Če b i p r e m o g no r m a l n o p r i h a j a l na J e s e n i c e , b i t a n a r e d i l a l a h k o i z p o l n i l i v d o b r e m mesecu . Z a r a d i p o m a n j k a n j a p r emoga te na loge ne bo moč o p r a v i t i pred f e b r u a r j e m . O b t em že s p r e j e m a m o naročila za p r i h o d n j e leto.«
Besed i l o in s l i k e : S t o j a n Sa je
I z r e d n i v l a k i z a d e l a v c e i z t u j i n e
O d sredine d e c embra pa t ja i a k o n c a letošnjega l e ta se bo moča« povečal p romet p reko m e j n i h prehodov t a k o po ces tah ko t po železnici Letošnja z i m a j e p r ines la bo l j kot prejšnja l e ta v e l i k o ov i r na cestah, t a k o da je pričakovati, da se bo več de l avcev na začasnem delu v tuj in i odločalo za pot v d o m o v i n o z v l ak i R a z e n tega. d a bodo redni v l a k i , o k r e p l j e n i , pa s a m o Železniško gos p o d a r s t v o L j u b l j a n a načrtuje 57 izr e d n i h v l a k o v iz Z R Nemčije. A v s tr i j e i n Švice.
T a k o bo iz Švice preko mejnega p r e h o d a Jesen i c e pr ipe l j a l o 10 izredn i h v l a k o v s s k u p a j o k o l i 8300 potn i k i . Iz A v s t r i j e bodo preko Jesenu p r i p e l j a l i 3 i z r e d n i v l a k i s približa© 2600 p o t n i k i . Z a prevoz delavcev iz Z R Nemči je je p r edv i d en ih 34 uredn i h v l a k o v , k i na j b i pr ipe l ja l i k na» 32.000 p o t n i k o v . Če pa bo to število še p r e m a j h n o , so v načrtu še štirje i z r e d n i v l a k i , m e d t e m ko je za okrep i t e v r e d n i h v l a k o v predvideno i S vagonov . S a m o iz Z R N naj bi vlaki p r eko naše meje prepe l ja l i do 4-p o t n i k o v .
T u d i čez m e j n i p r ehod v Šentilju b o s t a v z a d n j i h d n e h decembra « A v s t r i j e p r i p e l j a l a d v a izredna vla-. k a , za ok r ep i t e v r e d n i h pa je predv i d eno 30 vagonov ; i z Z R N pa bodo1
p r i p e l j a l i 4 i z r edn i v l a k i , o k o l i 30 vagonov p a bo d o d a n o r e d n i m vlakom M e d t e m ko j e p r v i p r ome tn i va i (
m i n i l k o n e c prejšnjega t edna , paf pričakuje, d a bo d r u g i p r o m e t n i z d o m c e v med 19. in 22. decembf D a bo k a r n a j m a n j čakanja na j a h . bo c a r i n s k a služba d e l a l a t i n a v l a k i h med J e s e n i c a m i i n L j i I jano in Šentiljem in M a r i b o r o m .
V j a n u a r j u in f eb rua r ju p a bo žilo v n a s p r o t n o smer . to je i z dc v ine naza j na de lo d o s t i m a n j i i n i h v l a k o v , saj se n a v a d n o čas čanja zdomcev raz tegne n a dva seca.
A n d r e j J a k e l j , upokojenec iz K r a n j s k e gore: »V t r g o v i n i , k jer smo m a r c a naročili po l t o v o r n j a k a p r e m o g a , so nas sp r va n e k a k o i zgub i l i i/, s e z n a m a naročnikov Z a t o sem p r e m o g naročil še p r i V i n k u O m a m i v P o d k o r e n u , k i s k r b i v g lavnem za p r e sk rbo upoko j ence v . N a
F r a n c i t rgov ine
Kejžar , O p r e m a
g o r i : »Občani, k i preb t u l j k a do P o d k o r e n a
pos lovodja v K r a n j s k i i va jo od M a r
že več let
Privržence pohodov na smučeh čaka konec tedna prva letošnja resnejša preizkušnja vzdržlj ivosti — množični tek na Blokih Za več ino udeležencev pn na stopu ne gre za pravo tekmovanje, temveč ta preverjanje lastne zmogljivosti, neposredno doživl janje narave, krepitev in utrjevanje zdravja ter novih srečanj z smučarj i — prijatelji
DanaSn/ega sporočila odbora za rekreacijo Z T K O in zbora učiteljev smučanja Kranj se bodo zagotovo razveselili številni obiskovalci smučarskih pohodov Tudi letos nameravamo organizirati skupne avtobusne prevoze v vse oddalnejše kraie prireditev Bloke. Crni vrh Logarska
Z B O R U Č I T E L J E V S M U Č A N J A K R A N J
Na prvo tovrstno pot vas vabimo v M l|0 21 12 80 - Bloški teki m naslednjo nedeljo 28 1 2 8 0 na TmcMtJ tek
Za prevoz in sedež v avtobusu za obe po* se lahko prijavite v pisarni Plaronjfc«g» društva v ponedeljek, torek, sredo oi 8 — 1 1 ure m četrtek, petek 13— 1 7 ure. kjer poravnate t u * • * prispevka za strošek prevoza v vdim 100 ,00 din
Odhod iz Kranja na dan prireditve je ob 6 1 5 izpred hotela Crema. povratek pape razglasitvi rezultatov predvidoma 0* 13 uri Za nastop na vseh proga* 7 — 15 — 30 km sde lahko prijavite še •»» dan tekmovanja uro pred startom
Več teči dlje boš živel'
kovinotehna T O Z D T E H N I Č N A T R G O V I N A B L A G O V N I C A F U Ž I N A R - Jesenice
na 21. novoletnem sejmu
v Kranju
od 12. do 21. 12. 1980
hala A
bela tehnika akust'ka drobni nosno* jparat
POTROŠNIŠKO POSOJILO
KOTLI IN RADIATORJI
,ZA CENTRALNO OGREVANJE
LUČKE ZA N O V O L E T N O
MLKO
2 % NOVOLETNI POPUST PRIPOROČA S f BLAGOVNICA FUŽINAR* J j i