328 KNJIŽNICA

SINJEGA GALEBA

Brez pisne ga dovo lje nja Založbe je pre po vedano repro du ci ra nje, distri bu ira nje, javna priobčitev, pre de la va ali druga upo ra ba tega avtor ske ga dela ali nje go vih delov v kakršnem koli obse gu ali postop ku, hkra ti s foto ko pi ranjem,

tiskanjem ali shra ni tvi jo v elek tron ski obli ki, v okvi ru določil Zakona o avtor ski in soro dnih pra vi cah.

Vse infor ma ci je o knji gah Založbe Mladinska knji ga lahko dobi te tudi na inter netu: www.emka.si

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

821.163.6-93-32

KOVIČ, Amadea Zakaj pa ne? / Amadea Kovič ; [ilustrirala Tanja Komadina]. - 1.izd. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 2011. - (Zbirka Sinji galeb ; 328)

ISBN 978-961-01-1761-2

254468864

8

9

16.30

Dragi dnevnik,mama je dopoldne vrgla ven svoj zadnji ulov. Sluzasti prime-rek je komaj imel čas, da je pobral kravato, ko mu je na ulico že zmetala čevlje, dve poslovni aktovki in nekaj cunj, ki so ležale po tleh in na kavču …»Ne e e ! ! S a m o r a č u n a l n i k a n e ! ! !« Usmilila se ga je in morala sem mu ga odnesti na ulico. Skoraj bi se spotaknila ob lončnice, ki jih spodnja soseda tako rada razklada po celem stopnišču. A misli, da je cela hiša njena?Privoščila sem si še majhno zadoščenje – na miško sem mu nalepila žvečilni.

17.12

Uboga mama. Utaborila se je v kopalnici in celo skozi dvoje vrat slišim, kakšno poplavo povzročajo njeni solzni mešički. Bojim se, da se bodo razpočili. Saj ne morejo delati kar non-stop, kot srce ali pljuča! Kaj jo bo ustavilo?Situacija je blazna, samo s humorjem lahko preživim. Smili se mi. Ampak, kako pa misli postati poslanka, če še tipa ne more vreči na cesto brez dramatiziranja?

17.47

Kaj je sploh tako privlačnega na moških? Malico si tlačijo v zadnje in sprednje žepe in jo potem pretlačeno čez nekaj ur pojejo. Ne poznam nobenega, ki bi hotel kuhati in čistiti (na-mesto mene, ker ne znam in nočem). Zakaj, zaboga, se mama

10

cmeri za takim izgubljenim primerkom? Če bi bil vsaj lep kot Brad Pitt, ampak moški, kot je mamin bivši, niso več v modi.

23.11.

Mogoče bi bilo pametno postati nuna.

7.09

Mama v dnevni sobi gleda Umazani ples 2. Vsaj joka ne – se mi zdi. Kakorkoli, tole je preveč moreče zame. Ven grem.

7.23

Nič ne bo. Mama me potrebuje ob sebi. Tako pravi. Le zakaj? Da ji bom lupila pomaranče? Ji strgala trdo kožo s podplatov? Še vedno je vsa strta, vendar hvaležna za mojo tiho podporo. Danes je poklicala teto Karmen in ji naročila, v kakšni barvi naj bodo reklamni letaki za poslansko kampanjo. Očitno je spet sposobna razmišljati še o čem drugem kot le o svojem strtem srcu.

13.05

Kakorkoli. Moja draga matka je dopoldne na poti med stra-niščem in kuhinjo nekako zgubila orientacijo, spregledala napis na vratih moje sobe, ki ji prepoveduje vstop, in se ute-lesila med zenovsko črnimi stenami. Cigareto je sukala med sveže nalakiranimi nohti, v drugi roki pa je držala torbico.Mislila sem že, da bo začela nakladati o tem, kako blazno je nesrečna zaradi tistega kretena, kako jaz seveda nisem nič

11

kriva, in kako noro me ima rada, a je samo zakašljala: »Tisti panker je klical. Zlomil si je nogo pri skejtanju. Ne bo ga na valeto.« In je oddrsala.Denis sploh ni panker, a moja mama ga pač tako dojema. Vsak, ki ima pirsing v obrvi, pa res še ni panker. Tudi teta Karmen ga ima, pa me zanima, če bi si mama njej upala reči, da je pankerica.

12

Kakorkoli, zdaj sem brez soplesalca. V štirih dneh rabim no-vega. Res me skrbi. Bog, na pomoč!

18.44

To je totalno noro. Šla sem na avtobus, da bi v trgovini našla kakšno dobro darkersko majico, ko se je neki tepec naslikal pred mano in se začel vtikati vame. Za nameček so se okrog naju zagozdile dame iz klepetalnega krožka. Celo pot sem morala poslušati pogovore v slogu: a veš, da … ne?! ... ja, ja, ne bi verjela, ohtiježešmarija, kaj vse se že danes dogaja, celo v dobrih družinah, juj, kako grozno (kolektiven, enoglasen

13

vzdih cele skupine) … Za bruhat! Mikalo me je, da bi jim zabrusila, naj svoje pogovore obnovijo pred vnuki, če imajo dovolj jajc za to, tako sem bila razkurjena, a sem vendar spo-dobno dekle in sem se zadržala.Tepec s črnimi lasmi poleg mene me je spraševal, če imam fanta, če bi šla z njim na žur … Nazadnje sem ga krepko sunila v trebuh. Cel klepetalni krožek me je čudno pogledal, najbrž niso vajene emancipacije.Ena je začela: »Ampak ne moreš kar tako suvati ljudi,« in me je gledala tako pokroviteljsko in užaloščeno obenem, da me je kar dvignilo.

14

Vame so buljile z odprtimi usti, fant v črni majici se je komaj zadrževal, da ni bruhnil v krohot, jaz pa sem sladko smehlja-joč se izstopila. Jim je bilo treba zapreti usta, sicer bi mi na-ložile še kaj o prijaznosti in lepem vedenju.

14.16

Mama pleše po kuhinji in na ves glas navija Abbo. Stresa z glavo in igra pevko. »Vuuum! Vuuum!«»Mami,« sem rekla zelo na glas in pomolila glavo v kuhinjo. »Če se te je slučajno lotila druga puberteta, se boš kmalu spet zaljubila!«Vem, da me je slišala, a rekla ni nič.Odraslim se pa od ljubezni res zmeša. Vedno se mi je zdelo, da je mama vsaj približno zrela oseba, zdaj pa se obnaša, kot da je zgrešila stoletje IN svojo starost. Krasno. In ta ženska v stanju podivjane pubertetnice bo morda sprejemala zakone!Sicer sem pa pred trgovino srečala črnolasca z avtobusa.Pogovor je potekal nekako takole:»Živijo, pretepaška princesa.«»Adijo, težkometalec.«Kupila sem banjico sladoleda, tri kose torte, WC-papir in rdečo barvo za lase, vendar imam občutek, da to sploh ni pomembno.Občutek imam, da bi tega fanta mogoče še kdaj rada videla v isti orbiti.Seveda to še ne pomeni, da mi je všeč.

15

13.12

Zadnji dan šole, jutri je valeta, jaz pa brez soplesalca. Ah. Življenje je kruto.

Sicer pa sem nekako poetično razpoložena. Zdi se mi, da vsi kar prekipevajo od svečanosti. Učiteljice nas nosijo po rokah in delijo čokoladne bonbone in objeme in solze in lepe želje. Prisrčno. Še kosilo je nekaj posebnega – vsak je dobil kos čisto prave saher torte. Otroci iz osmega nas zavistno gledajo in štejejo, kdaj bodo dovolj stari, da bi užili to čast.Zgodlarca nam deli življenjske modrosti:»Otroci zlati … Kako ste že veliki … Martina, da ne bi v prvem letniku padla, ker ti bom lastnoročno odtrgala ta tvoj pobar-vani čop! Gašper, daj uhan iz uhlja, vsaj za na valeto, prosim, boš? To je tako nemoško … Pa kaj Studenc že spet manjka?«

Zbirka Sinji galebUrednica Alenka Veler

Amadea KovičZAKAJ PA NE?

Prva izdaja

Ilustrirala Tanja KomadinaLikovno uredil in opremil Pavle Učakar

Oblikovala in tehnično uredila Jerneja RodicaMladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana 2011

Predsednik uprave Peter TomšičGlavni urednik Miha Kovač

Natisnila tiskarna Formatisk d.o.o.Naklada 1000 izvodov

© Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana, 2010Vse pravice pridržane.

Knjiga je izšla s finančno pomočjo Javne agencije za knjigo RS