1

PRILOGA:

ZAČASNE UPRAVLJAVSKE SMERNICE TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA

Triglavski narodni park (v nadaljnjem besedilu: narodni park) je edini narodni park v Sloveniji. Glede na svojo dolgo zgodovino sodi med najstarejše narodne parke v Evropi. V današnjem obsegu je bil ustanovljen in zavarovan z Zakonom o Triglavskem narodnem parku leta 1981. Zaradi neusklajenosti s sedaj veljavnim pravnim redom v Sloveniji je bil junija 2010 posodobljen s sprejemom Zakona o Triglavskem narodnem parku (Uradni list RS, št. 52/10, v nadaljnjem besedilu: ZTNP-1). Začasne upravljavske smernice določajo vsebine, ki omogočajo upravljanje narodnega parka do sprejema temeljnega programskega dokumenta, ki bo za deset letno obdobje uredil upravljanje narodnega parka - načrta upravljanja narodnega parka, ter določajo cilje upravljanja narodnega parka in operativne naloge za njihovo doseganje. Karte, ki so sestavni del teh smernic, se v izvirniku hranijo pri upravljavcu narodnega parka. I. PRAVNE PODLAGE ZA PRIPRAVO IN DOLOČITEV ZAČASNIH UPRAVLJAVSKIH SMERNIC

ZTNP-1 v drugem odstavku 72. člena določa, da v šestih mesecih po uveljavitvi zakona Minister za okolje in prostor določi začasne upravljavske smernice, ki se uporabljajo do sprejema prvega načrta upravljanja; v tretjem odstavku istega člena pa določa, da predlog začasnih upravljavskih smernic pripravi Javni zavod Triglavski narodni park (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) v sodelovanju z organizacijo, pristojno za ohranjanje narave (v nadaljnjem besedilu: ZRSVN), organizacijo, pristojno za varstvo kulturne dediščine, in organizacijami, pristojnimi za upravljanje ali rabo naravnih dobrin. II. OBMOČJE UPRAVLJANJA Območje narodnega parka je najobsežnejše zavarovano območje v Sloveniji. Na 83.982 ha velikem območju živi 2.444 prebivalcev. Začasne upravljavske smernice veljajo za območje narodnega parka, katerega meje so določene v 9. členu ZTNP-1 (Slika 1). Začasne upravljavske smernice se uporabljajo tudi izven območja narodnega parka:

1. na območjih parkovnih lokalnih skupnosti, ki segajo zunaj narodnega parka, na podlagi drugega odstavka 10. člena TZNP-1 (Slika 2),

2. na delih posebnih varstvenih območij, ki segajo zunaj narodnega parka na podlagi 7. točke prvega odstavka 42. člena ZTNP-1 (Slika 3).

V primeru iz 1. točke prejšnjega odstavka določa drugi odstavek 10. člena ZTNP-1, da se razvojne usmeritve, ki se nanašajo na: komunalno opremo in drugo gospodarsko javno

2

infrastrukturo, nadstandardni razvoj družbenih dejavnosti, nadstandardno izvajanje državnih in lokalnih javnih služb, razvoj parkovne infrastrukture ter spodbujanje obrtnih, kulturnih in okoljsko primernih gospodarskih dejavnosti ter socialnih storitev, uporabljajo tudi za tiste dele parkovnih lokalnih skupnosti, ki so izven narodnega parka.

Slika 1: Karta meja narodnega parka z varstvenimi območji

Slika 2: Karta parkovnih lokalnih skupnosti na območju narodnega parka

Slika 3: Karta območja narodnega parka z deli posebnih varstvenih območij, ki segajo tudi zunaj narodnega parka

Slika 4: Karta območja narodnega parka z varstvenimi območji in območjem MAB

Izjemnost območja narodnega parka je v velikem številu in pestrosti naravnih in kulturnih vrednot na enotno zaokroženem prostoru Julijskih Alp, ki so praktično v celoti zavarovane kot narodni park. Izrazita vrednost in »primerjalna prednost« je izjemen preplet različnih tipov krajine, celovitost pojavljanja kraških fenomenov, bogastvo flore in favne, število in raznovrstnost habitatov, razširjenost naravnih vrednot glede na nadmorsko višino in lego v prostoru narodnega parka in kulturna dediščina. Območje narodnega parka ima izjemen zgodovinski in simbolni pomen za slovenski narod. Območje narodnega parka je izjemno pomembno tudi z vidika bogastva naravnih virov, zlasti pitne vode.

3

V narodnem parku je 45 ožjih zavarovanih območij. Na podlagi določil Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04-ZON-UPB2, 61/06-ZDru-1, 32/08-odlUS, 8/10-ZSKZ-B; v nadaljnjem besedilu: ZON) in na njegovi podlagi izdanih predpisov je v narodnem parku 330 naravnih vrednot in 743 podzemnih jam, določenih s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 93/10). Posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000) je 7, od tega je eno posebno varstveno območje (SPA) in šest potencialnih ohranitvenih območij (pSCI). Na obravnavanem območju so tri ekološko pomembna območja.

Narodni park je bil s sklepom urada UNESCO dne 10. julija 2003 vključen v mednarodno mrežo biosfernih območij MAB kot Biosferno območje Julijske Alpe, ki obsega območje narodnega parka in prehodno ali vplivno območje, ki obsega širši del Julijskih Alp vse do državnih meja z Avstrijo in Italijo (Slika 4). Triglavskemu narodnemu parku je bila 24. maja 2004 podeljena tudi Diploma Sveta Evrope, ki je bila leta 2009 podaljšana še za 10 let. Podrobnejši opis narodnega parka je naveden v prilogi 1, ki je sestavni del teh smernic. III. IZHODIŠČA ZA UPRAVLJANJE NARODNEGA PARKA S ciljem, da se ohrani izjemnost naravnih, kulturnih, krajinskih in duhovnih vrednot, da se prednostno ohrani narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, velika biotska-raznovrstnost skupaj z veliko kakovostjo in s pestrostjo krajin, da se ohranjajo kulturna dediščina in kulturni spomeniki ter naravni viri v osrednjem delu Julijskih Alp, pa tudi zgodovinski in simbolni pomen tega območja, se z ZTNP-1 urejata varstvo in upravljanje narodnega parka.

V skladu z ZTNP-1 se narodni park upravlja s ciljem: - da se ohrani izjemnost naravnih, kulturnih, krajinskih in duhovnih vrednot, - da se prednostno ohrani narava z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi, biotska

raznovrstnost skupaj s kakovostjo in pestrostjo krajin, - da se ohranjajo kulturna dediščina in kulturni spomeniki ter naravni viri v osrednjem

delu Julijskih Alp, - da se ohrani zgodovinski in simbolni pomen območja narodnega parka, - da se omogoča z naravnimi in ustvarjenimi danostmi in z vrednotami usklajen razvoj

(trajnostni razvoj) na območju narodnega parka, - da se omogoča ohranjanje poseljenosti in omogočanje ustrezne kakovosti življenja

prebivalcem narodnega parka z razvojem družbenih, kulturnih in gospodarskih dejavnosti ter zmanjševanje obstoječega in preprečevanje dodatnega obremenjevanja okolja,

- da se omogoča raziskovanje, ozaveščanje, obiskovanje in doživljanje narodnega parka.

Narodni park je tako namenjen: - prednostnemu varovanju ekološke celovitosti ekosistemov v narodnem parku in

preprečevanju posegov in dejavnosti, ki bi jo lahko ogrozile; - ohranjanju ravnovesja med naravnimi procesi in delovanjem človeka zaradi

ohranjanja za območje narodnega parka značilne krajine kot prvine tradicionalne rabe prostora;

4

- varovanju in spoznavanju naravnih, krajinskih, kulturnih in duhovnih vrednot ter celostnemu ohranjanju kulturne dediščine;

- spodbujanju trajnostnega razvoja in ohranjanju poselitve; - omogočanju obiskovanja za znanstvene, izobraževalne, rekreacijske, turistične in

duhovne namene v obsegu in na način, ki je za naravo čim manj moteč in združljiv s cilji narodnega parka.

Narodni park je z namenom doseganja ciljev razdeljen na tri varstvena območja: prvo, drugo in tretje varstveno območje, pri čemer tvorita prvo in drugo varstveno območje osrednje območje narodnega parka (Slika 1). Na varstvena območja so vezani tudi varstveni režimi, ki določajo posege, dejavnosti in druga ravnanja, ki so na določenem območju omejena, prilagojena ali v celoti prepovedana.

Prvo varstveno območje je osrednje območje in je prednostno namenjeno uresničevanju varstva in ohranjanja naravnih vrednot, prvobitnih naravnih območij divjine, rastlinskih in živalskih vrst, osebkov in habitatov, naravnega razvoja ekosistemov in naravnih procesov brez človekovih negovalnih, vzdrževalnih in drugih posegov. Dopuščena je tudi tradicionalna paša na urejenih pašnih planinah v visokogorju in ohranjanje s tem povezane kulturne dediščine.

Drugo varstveno območje je osrednje območje z dopuščeno tradicionalno rabo naravnih virov zaradi izvajanja dejavnosti sonaravnega kmetijstva in gozdarstva ter trajnostnega gospodarjenja z divjadjo in ribami. Namenjeno je ohranitvi obstoječega stanja narave in kulturne dediščine vsaj v trenutni kakovosti ter preprečitvi vnosa novih obremenjujočih dejavnosti ter postopnemu doseganju namenov prvega varstvenega območja ob upoštevanju razvoja dopuščenih dejavnosti.

V osrednjem območju je upravljanje narodnega parka prvenstveno namenjeno ohranjanju narave, raziskovanju, izobraževanju ter usmerjenem obiskovanju, pri čemer je v drugem varstvenem območju dopuščena tradicionalna raba naravnih virov zaradi izvajanja dejavnosti sonaravnega kmetijstva in gozdarstva ter trajnostnega gospodarjenja z divjadjo in ribami. Prav tako niso dopustni oziroma so zelo omejeni posegi v prostor, spreminjanje oblik in sestave površja, gradnja ne parkovnih objektov, izvajanje rekreacijskih dejavnosti v komercialne namene in športna tekmovanja. Upravljanje osrednjega območja temelji na varstvu zavarovanega in iz gospodarjenja izločenega območja, na urejanju in opremljanju za obiskovalce ter na usklajevanju pri urejanju turistične infrastrukture na robu oziroma ob meji zavarovanega območja. V osrednjem območju se omogoča možnost obiskovanja za kulturne, rekreacijske, vzgojno-izobraževalne in znanstvenoraziskovalne namene v obsegu in na način, ki je v skladu z osnovnimi naravovarstvenimi cilji.

Tretje varstveno območje je namenjeno ohranjanju in varovanju biotske raznovrstnosti, naravnih vrednot in kulturne dediščine ter izrazitih ekoloških, estetskih in kulturnih kakovosti krajine, ohranjanju poselitve ter spodbujanju trajnostnega razvoja, usklajenega s cilji narodnega parka. Ukrepi za varstvo in razvoj so usmerjeni k vzdrževanju in negi kulturne krajine ter k spodbujanju tradicionalnih dejavnosti, ki ohranjajo značilno identiteto in zagotavljajo trajnost naravnih dobrin. To se nanaša predvsem na trajnosten regionalen razvoj s poudarkom na ekološkem kmetovanju, kmetijsko okoljskih programih, razvoju in ohranitvi domače obrti, gozdarstvu, lovu in ribolovu, turizmu na kmetijah in sploh spodbujanju naravi prijaznega turizma z rekreacijo. Kulturna krajina v alpskem prostoru je neločljivo povezana z neokrnjeno naravo. Prav izjemna in značilna kulturna krajina, ki jo je skozi stoletja soustvarjal človek, je ogledalo narodnega parka. Glavni cilj in namen upravljanja v tretjem varstvenem

5

območju je s trajnostno rabo ohraniti za območje narodnega parka značilno krajino. ZTNP-1 določa tudi razvojne usmeritve, ki v narodnem parku zagotavljajo doseganje ciljev varstva okolja in spodbujajo trajnostni razvoj, prilagojen ciljem narodnega parka. V ta namen ZTNP-1 v 11. členu določa namenske finančne spodbude za doseganje ciljev varstva okolja in spodbujanje trajnostnega razvoja, ki je prilagojen ciljem parka. ZTNP-1 v 10. členu navaja 17 namenov, v katera se usmerjajo razvojne spodbude. V začasnih upravljavskih smernicah se določa kratkoročne razvojne cilje in ukrepe, ki jih je treba dosegati v obdobju do sprejema desetletnega upravljavskega načrta narodnega parka. Javno službo upravljanja narodnega parka izvaja Javni zavod Triglavski narodni park (v nadaljnjem besedilu: upravljavec) na podlagi ZTNP-1 in Sklepa o ustanovitvi javnega zavoda Triglavski narodni park (Uradni list RS, št. 60/11). Upravljavec opravlja:

- naloge javne službe ohranjanja narave – upravljanja z narodnim parkom vključno z upravljanjem z nepremičninami v narodnem parku, ki so v lasti države in služijo namenom narodnega parka, in skrbjo za doseganje trajnostnega razvoja,

- z ZTNP-1 določene naloge javne službe varstva kulturne dediščine, - naloge javne službe upravljanja z Loviščem s posebnim namenom Triglav Bled (v

nadaljnjem besedilu: LPN Triglav) po predpisih, ki urejajo divjad in lovstvo. Z namenom svetovanja pri izvajanju razvojnih projektov upravljavec deluje tudi na področjih: - ekološkega kmetovanja, na primer s svetovanjem o primernih načinih kmetovanja, pri

pridobivanju ustreznih kmetijskih spodbud, z usmerjanjem v primerne dopolnilne dejavnosti, pri trženju ekoloških kmetijskih pridelkov in s svetovanjem tehnik in aktivnosti, ki prispevajo k ohranjanju krajine;

- ohranjanja kulturne dediščine, na način usmerjanja v primerno rabo, s svetovanjem glede vzdrževanja, obnove, oživljanja in pridobivanjem ustreznih spodbud ter drugo;

- razvoja ekoturizma, s predlaganjem ustreznih oblik turizma in njihove izvedbe; - gradnje, rekonstrukcije in obnove objektov, z usmerjanjem v ohranjanje poselitvenih

in arhitekturnih značilnosti narodnega parka. Poleg nalog javnih služb opravlja upravljavec tudi naslednje naloge:

- izvaja raziskovalne naloge v zvezi z upravljanjem narodnega parka; - sodeluje z mednarodnimi organizacijami s področja varstva narave; - sodeluje z ZRSVN, z organizacijo, pristojno za varstvo kulturne dediščine, ter z

upravljavci zavarovanih območij doma in v tujini; - sodeluje z vzgojno-izobraževalnimi in znanstveno-raziskovalnimi ustanovami; - izvaja naloge za doseganje ciljev mednarodno priznanih oblik varstva območij narave,

ki narodni park vključujejo ali se nanj nanašajo; - druge naloge, če z njimi soglaša ustanovitelj.

Upravljavec opravlja na podlagi javnega pooblastila še naslednje naloge:

- izvaja neposredni nadzor v narodnem parku, opozarja na kršitve tega zakona, določi rok za odpravo nepravilnosti in uvede ter odloča v postopku o prekršku;

- izvaja lovsko čuvajsko službo v Lovišču s posebnim namenom Triglav; - izvaja predkupno pravico države do nakupa nepremičnin v narodnem parku; - izdaja mnenja, soglasja, dovoljenja in druge upravne akte na podlagi ZTNP-1 in

drugih predpisov;

6

- upravlja z bazami podatkov, ki se nanašajo na narodni park, uporablja baze podatkov, ki so bile oblikovane z javnimi sredstvi, in na ustrezen način zagotavlja njihovo dostopnost strokovni in drugi javnosti.

III.l Ocena stanja III.l.l Ocena stanja v narodnem parku z vidika ohranjanja narave Ocena stanja in učinkovitosti upravljanja v narodnem parku je bila izvedena po metodologiji RAPPAM (Rapid Assessment and Prioritization of Protected Area Management), tj. metodologiji za hitro ocenjevanje in določitev upravljavskih prioritet v zavarovanih območjih. Analiza pritiskov (aktivnosti ali dogodki, ki so že imeli negativen vpliv na zavarovano območje) in groženj (potencialni in grozeči pritiski na zavarovano območje) je bila prilagojena razmeram v zavarovanem območju, tako da je bila dopolnjena z novimi kategorijami in podrobnejšo obravnavo v pod kategorijah. Bistveni pritiski in grožnje se kažejo na naslednjih področjih: - Gozdarstvo: pritisk je predvsem zaradi sečenj. V zadnjem času se z uveljavitvijo novih tehnologij strojne sečnje pojavljajo še izrazitejši problemi izvajanja dejavnosti, predvsem zaradi intenzivnega uničevanja podrasti, vpliva na živali in onesnaževanja. Na nekaterih predelih narodnega parka nastaja tudi vse gostejša mreža gozdnih prometnic. - Poselitev (gradnje, ureditve): pritiski so predvsem zaradi opredeljevanja neustrezne namenske rabe prostora, nezakonitih posegov na zemljišča, širjenje poselitve na območja izven obstoječih naseljenih površin, na obremenjevanje okolja in na spreminjanje krajine z vidika spreminjanja stavbne in krajinske tipologije. - Posegi v vodni in obvodni prostor: pritiski so na območju narodnega parka prisotni na treh ravneh, to je pri urejanju vodotokov, predvsem hudournikov, zasebnih interesih in posegih zaradi želje po izkoriščanju vodne energije (male hidroelektrarne, žage, mlini...) in pri urejanju ter posegih v vodni in obvodni prostor zaradi turistično rekreativnih namenov (npr. čiščenje obrežne vegetacije zaradi "večje urejenosti" obale, urejanje za obisk). - Paša in košnja: lokalno v dolinskih izravnavah se paša in košnja občasno pojavljata kot pritisk zaradi intenziviranja pridelave, uporabe novih tehnologij pri izvajanju kmetijskih operacij, časovno, količinsko ali prostorsko neustreznega gnojenja kmetijskih površin in izvajanju gozdne ter nenadzorovane paše. - Vznemirjanje živalskega sveta: največji pritisk na živalski svet v narodnem parku je vznemirjanje živali, ki ga povzročajo zlasti naslednje aktivnosti: fotolov, hoja in rekreacija po brezpotjih in neoznačenih poteh, nabiranje gozdnih dobrin in gob, nenadzorovana paša drobnice, sprehajalci s spuščenimi psi in klateški psi, spremembe namembnosti objektov na osamljenih lokacijah, zračni promet, vožnja z motornimi sanmi in štiri kolesniki ter uporaba pirotehničnih sredstev. - Nabiranje gozdnih dobrin: trenutno je ekonomski interes po komercialnem nabiranju v upadu vendar obstaja nevarnost po ponovnem porastu te dejavnosti. Na območju narodnega parka so za nekomercialno in pridobitno nabiranje zanimiva tudi številna zelišča, ki niso vezana na gozdni prostor, pri čemer ogroža zeliščarstvo predvsem populacije tistih vrst, ki jih ogrožajo že drugi dejavniki, predvsem izguba življenjskega prostora. - Izkoriščanje mineralnih surovin: med pritiske na področju izkoriščanja mineralnih surovin spadata neustrezen odvzem plavin in odvzem peska, proda in gramoza Predvsem je problematično izkoriščanje materiala izpod melišč, kar vpliva na napredovanje erozije in stanje meliščnega habitata. - Turizem in rekreativne dejavnosti: dejavnosti turizma in oblike rekreacije so vse bolj razvejane in povzročajo različne pritiske, ki se v narodnem parku delijo v dve kategoriji, to so

7

pritiske, ki so posledica turistične in rekreativne dejavnosti ter pritiski, ki so posledica vzpostavljanja in delovanja turistične infrastrukture. Pritiski se povečujejo zaradi povečevanja števila ljudi, ki se s tem ukvarjajo, ter pojava novih oblik prosto časnih dejavnosti. - Odpadki: v narodnem parku je ugotovljen obstoj večjega število večjih divjih odlagališč, nekaj manjših lokalnih odlagališč (npr. ob kmetijah, planinskih kočah, opuščenih peskokopih) ter pojavljanje razpršenih odpadkov ob turističnih poteh in počivališčih. - Invazivne tujerodne vrste: živali in rastline tujerodnih vrst, ki so prisotne v narodnem parku, so bile namerno naseljene ali pa so se razširile spontano. Najbolj uničujoče in nepopravljive posledice za biotsko raznovrstnost so povzročile namerne naselitve rib v vodotoke in izolirana gorska jezera. - Prometna infrastruktura: na območju narodnega parka je gosta mreža državnih, lokalnih ter gozdnih in kmetijskih cest. Gost je zračni promet v obliki mednarodnega potniškega prometa, motornih zračnih plovil, jadralnih letal in t.i. alternativnih zračnih plovil. Promet generira številne okoljske obremenitve (hrup, osvetljevanje, vznemirjanje živali in drugo). - Komunalna infrastruktura: komunalna infrastruktura je na nekaterih območjih narodnega parka neustrezna in zastarela. Pritisk predstavlja neustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda iz manjših zaselkov ali posameznih individualnih objektov, predvsem iz planinskih koč, kar ima velik vpliv na kvaliteto vodotokov, podtalnice in tal. - Energetska infrastruktura: zgrajeno omrežje je večinoma zračne izvedbe, kar predstavlja motnjo v vidnem zaznavanju prostora, vpliva pa tudi na omejitve same rabe znotraj koridorja. Energetska oskrba planinskih koč z uporabo agregatov na plinsko olje obremenjuje okolje s hrupom, emisijami toplogrednih plinov in smradom. Transport in skladiščenje goriva pa predstavlja potencialno nevarnost za izlitje v zemljo in vodonosnike. Pri objektih za izkoriščanje obnovljivih virov energije, kot sta voda, veter ali sonce, je vprašljiva zlasti njihova umestitev v prostor. - Telekomunikacije in javna razsvetljava: pritisk javne razsvetljave se kaže kot svetlobno onesnaževanje okolja pri uporabi javne cestne razsvetljave, osvetljevanja objektov in prostora zunaj območij strnjene poselitve ter neustreznega načina ureditve. Pri telekomunikaciji kot tudi javni razsvetljavi so zaznani tudi vplivi v vidni izpostavljenosti vodov in baznih postaj. Podrobnejša ocena stanja v narodnem parku je navedena v prilogi 2, ki je sestavni del teh smernic. III.l.2 Ocena stanja v narodnem parku z vidika lova in ribolova Največji pritisk na divjad v parku je vznemirjanje živali na enak način kot na celoten živalski svet. Med druge pritiske spadajo še neskladnosti med upravljanjem populacij divjadi v prvem varstvenem območju ter upravljanjem populacij na lovnem območju. Občasno se kot pritiski pojavljajo še primeri nezakonitega ribolova in nabiranja živali zavarovanih vrst, v zimskem času pa tudi neprimerno krmljenje divjadi s strani lokalnega prebivalstva. III.1.3 Ocena stanja v narodnem parku z vidika lastništva Lastniška struktura v narodnem parku je bila v začetku leta 2011 taka, kot jo prikazuje spodnja preglednica (Vir: GURS, DKN, 2011):

Območje Površina [ha] Delež površine v % zemljišča v državni lasti 21.354 25,4 zemljišča v lasti občin 26.591 31,7

8

zemljišča v zasebni lasti 36.037 42,9 SKUPAJ 83.982 100,0 Upravljavec ima v lasti 131,39 ha zemljišč oziroma je upravljavec zemljišč v lasti države v skupni površini 866,57 ha. Podrobnejša predstavitev zemljišč v lasti ali v upravljanju upravljavca je navedena v prilogi 3, ki je sestavni del teh smernic. III.1.4 Ocena stanja v narodnem parku z vidika spodbujanja trajnostnega razvoja Analiza trenutnega stanja kakovosti življenja v narodnem parku in razvojnih dokumentov parkovnih lokalnih skupnostih kaže na nekaj ključnih razvojnih potreb in trendov. Osrednji strateški razvojni cilj narodnega parka je prispevati k ohranjanju poseljenosti in omogočanju ustrezne kakovosti življenja prebivalcem narodnega parka (2. člen ZTNP-1). Ta kompleksen cilj omogoča uresničevanje še preostalih varstveno naravnanih ciljev: omogočanje z naravnimi in ustvarjenimi danostmi in vrednotami usklajen trajnostni razvoj, ohranitev zgodovinskega in simbolnega pomena parka in njegove identitete, ohranjanje kulturne dediščine in kulturnih spomenikov in omogočanje raziskovanja, ozaveščanja, obiskovanja in doživljanja narodnega parka. III.2 Ključni izzivi in prioritete upravljanja v obdobju veljavnosti začasnih upravljavskih smernic Ključni izzivi oziroma prioritete upravljanja narodnega parka so:

1. izvajanje aktivnosti za doseganje ciljev ohranjanja narave in sicer prednostno na področju naravnih vrednot in varstveno pomembnih vrst ter habitatnih tipov,

2. izvajanje aktivnosti za upravljanje z nepremičninami v narodnem parku, 3. izvajanje aktivnosti za doseganje razvojnih usmeritev in izvajanje 10. in 11. člena

novega ZTNP-1, 4. priprava načrta upravljanja, 5. priprava strokovnih mnenj za upravno odločanje, 6. izvajanje del in nalog, povezanih z mednarodnimi obveznostmi - izvajanje pogojev

in priporočil Sveta Evrope v zvezi z Diplomo Sveta Evrope, ter izvajanje nalog in obveznosti mednarodnih omrežij, katerih član je TNP - Federacija Europarc, Alparc,

7. finančna in kadrovska krepitev in reorganizacija upravljavca, ki bo omogočala učinkovitejše izvajanje določil ZTNP-1.

Navedeni ključni izzivi upravljanja narodnega parka so izhodišče za določitev upravljavskih ciljev in operativnih nalog za njihovo doseganje. IV. UPRAVLJAVSKI CILJI IN OPERATIVNE NALOGE

Z začasnimi upravljavskimi smernicami so na podlagi ciljev in namenov narodnega parka, varstvenih območij in varstvenih režimov, razvojnih usmeritev in ukrepov ter nalog upravljavca, predpisanih z ZTNP-1, določeni upravljavski cilji in operativne naloge upravljanja narodnega parka.

9

UPRAVLJAVSKI CILJI 1. Ohranjanje narave

1.1 Varstvo naravnih vrednot 1.2 Ohranjanje biotske raznovrstnosti 1.3 Ohranjanje krajine 1.4 Skrb za predstavitev, ogledovanje in obiskovanje parka 1.5 Ohranjanje in promocija ekosistemskih storitev narodnega parka

2. Varstvo kulturne dediščine 3. Upravljanje z Loviščem s posebnim namenom Triglav 4. Upravljanje z nepremičninami v narodnem parku 5. Spodbujanje trajnostnega razvoja

5.1 Nadgrajevanje parkovne infrastrukture 5.2 Spodbujanje kmetijske in podjetniške dejavnosti ter ohranjanje in ustvarjanje

delovnih mest 5.3 Izboljšanje dostopnosti do javnih služb in storitev za prebivalce parka 5.4 Izboljšanje okoljske infrastrukture in širokopasovnih dostopov ter izvajanje

ukrepov umirjanja prometa v narodnem parku

OPERATIVNE NALOGE

1. Ohranjanje narave 1.1 Varstvo naravnih vrednot

- spremljanje in analiziranje stanja naravnih vrednot in poročanje ZRSVN; - izvajanje aktivnosti za ohranjanje lastnosti, zaradi katerih so bili deli narave razglašeni

za naravne vrednote; - načrtovanje in izvajanje ukrepov varstva, določenih s temi smernicami ali letnim

programom dela, v sodelovanju z ZRSVN; - sodelovanje z ZRSVN pri pripravi strokovnih predlogov za določitev statusa delov

narave, ki izkazujejo lastnosti naravnih vrednot; Konkretne naloge so zlasti:

- prednostno spremljanje stanja tistih naravnih vrednot, ki v daljšem časovnem obdobju niso bile sistematično spremljane, ter tistih, katerih stanje se je na podlagi analize stanja za načrt upravljanja izkazalo kot slabo, na primer visokogorska jezera;

- izdelava strokovne ocene o ogroženosti naravnih vrednot z vidika ogledovanja ali obiskovanja dela narodnega parka.

1.2 Ohranjanje biotske raznovrstnosti

- spremljanje in analiziranje stanja sestavin biotske raznovrstnosti; - izvajanje ukrepov varstva za ohranjanje ugodnega stanja prosto živečih rastlinskih in

živalskih vrst, njihovih habitatov in habitatnih tipov, določenih s temi smernicami ali letnim programom dela;

- izvajanje ukrepov Operativnega programa: Program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje 2007-2013 v parku in na delih območij Natura 2000, ki segajo zunaj narodnega parka, ter posredno s sodelovanjem pri pripravi sektorskih načrtov (gozdnogospodarski in gozdnogojitveni načrti, načrti urejanja voda, lovsko upravljavski načrti, načrti ribiškega upravljanja), ki vključuje pripravo strokovnih podlag za naravovarstvene smernice in aktivno udeležbo na usklajevalnih delavnicah ter izvajanje ukrepov varstva, določenih s temi smernicami ali letnim programom dela (npr. odkupi);

10

Konkretne naloge so zlasti: - evidentiranje območij pomembnih habitatnih tipov in habitatov vrst za izvajanje

ukrepov varstva, zlasti pogodbenega varstva ali odkupa; - v sodelovanju z ZGS in ZRSVN priprava strokovnega predloga za ponovno

vzpostavitev režima varstva na območjih nekdanjih gozdnih rezervatov Smrajka, Trstje-Tosc in Mrzle konte;

- v sodelovanju z ZGS oblikovati koncept nadgradnje sistematičnega spremljanja stanja gozdov in gozdnih ekosistemov;

- priprava strokovnih podlag za prilagojeno upravljanje s habitatnimi tipi in prostoživečimi vrstami ob upoštevanju pričakovanih podnebnih sprememb v alpskem prostoru;

- vzdrževanje in vsebinsko dopolnjevanje podatkovnih zbirk upravljavca narodnega parka o biotski raznovrstnosti narodnega parka;

- v sodelovanju z ostalimi nosilci urejanja prostora vzpostavitev gostejše mreže merilnih mest za spremljanje osnovnih meteoroloških podatkov.

- celovita inventarizacija, opredelitev stanja populacij in vzpostavitev sistematičnega spremljanja stanja nekaterih varstveno pomembnih prostoživečih vrst, prednostno v sistematskih skupinah ptic, plazilcev, dvoživk, jetrenjakov, gliv in lišajev;

- dopolnjevanje prostorskih podatkov o razširjenosti kvalifikacijskih vrst, vključno z oceno stanja prednostno populacij bertolonijeve orlice, lepega čeveljca, alpske možine in kratkodlakave popkorese;

- priprava strokovnih predlogov podrobnejših varstvenih usmeritev za habitatne tipe, ki se prednostno ohranjajo v TNP, HT 7110 (Aktivna visoka barja), HT 7140 (Prehodna barja), HT (Bazična nizka barja);

- zbiranje podatkov nekaterih redkih in ogroženih zavarovanih vrst (planinski orel, svizec, rjavi medved, volk, ris, sokol selec, kragulj, beloglavi jastreb, belka, kotorna, planinski zajec);

- sistematično zbiranje podatkov in ugotovitev stanja rastišč divjega petelina in ruševca, - sistematično kartiranje negozdnih habitatnih tipov v letnem obsegu približno 10.000

ha (prednostno območja Vrat, Kota, Krme, Tamarja, doline Loške Koritnice), vnos podatkov v GIS sistem ter obdelava in priprava podatkov za uporabnike;

- vzpostavitev evidence in celovitega vrednotenja kalov na območju narodnega parka ter opredelitev in izvajanje morebitnih ukrepov varstva za njihovo ohranitev;

- izvedba analize vpliva rekreativnih dejavnosti (s poudarkom na dejavnosti rekreativnega in komercialnega nabiranja gozdnih dobrin in zelišč) na stanje kvalifikacijskih vrst ter oblikovanje predloga potrebnih ukrepov varstva;

- priprava strokovnih izhodišč za ravnanja z invazivnimi tujerodnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami v narodnem parku;

- nadaljevanje sistematičnega spremljanja stanja prostoživečih živalskih vrst (izdelava naloge varstva in upravljanja ene od vrst živali, priprava strokovnih podlag za izločitev mirnih območij za določene vrste v okviru izdelave načrta upravljanja);

- na nelovnem območju (prvo varstveno območje) vzpostaviti nadzor in spremljanje stanja, zbiranje podatkov o prisotnosti in populacijski dinamiki prosto živečih živalskih vrst.

1.3 Ohranjanje krajine

- spremljanje in analiziranje stanja krajinske pestrosti in tipologije; - priprava usmeritev in ukrepov varstva za ohranitev krajinske tipologije in pestrosti; - spremljanje stanja in dokumentiranje planin, pastirskih koč in drugih pašnih objektov

na planinah; - sodelovanje pri opredelitvi usmeritev za ohranitev planin v narodnem parku;

11

- prenova in posodobitev aktivnih planin znotraj narodnega parka. Konkretne naloge so zlasti:

- pregled krajinskih enot v narodnem parku; - določitev elementov krajinske pestrosti; - opredelitev ključnih aktivnosti, ki prispevajo k vzdrževanju in ohranjanju za narodni

park tipične krajine, prednostno mozaične podobe krajine, pašnih planin, visokodebelnih sadovnjakov, mikroreliefnih oblik (npr. grbinasti travniki, ježe, osamelci), gozdnega robu, živic, posameznih dreves;

- izdelava strokovnih podlag za pravilnik o določitvi krajinske tipologije in z varstvom krajinske pestrosti povezanih pravila ravnanja v narodnem parku ter za izdelavo načrta upravljanja;

- izdelava ocene stanja in priprava izhodišč za določanje in upravljanje območja planin; - sodelovanje pri pripravi usmeritev za gradnjo, obnovo oz. rekonstrukcijo pastirskih

koč (podrobnejša opredelitev izraza »pastirska koča« za posamezne planine v narodnem parku je v Prilogi 4), hlevov in pomožnih kmetijskih objektov;

- sodelovanje pri določitvi podrobnejših značilnosti, obsegu in načinu opravljanja dopolnilne dejavnosti na planini v narodnem parku kot vrsti dopolnilne dejavnosti na kmetiji;

- spremljanje vplivov dejavnosti pašništva na planinah na biotsko raznovrstnost, naravne vrednote in krajino ter morebitno oblikovanje predlogov po prilagoditvi dejavnosti.

1.4 Skrb za upravljanje obiska in predstavitve narodnega parka

- razvijanje zavesti javnosti o pomenu narodnega parka ter o pomenu ohranjanja narave, varstva kulturne dediščine in varstva okolja;

- spodbujanje naravoslovnega znanja v šolah in organizacija delavnic za otroke različnih starostnih skupin;

- sprotno informiranje in izvajanje založniške in promocijske dejavnosti; - sodelovanje z vzgojno izobraževalnimi institucijami; - izvajanje vodniške službe (oblikovati tematske programe vodenja, vodenje,

organizacija usposabljanja za vodenje v narodnem parku); - vzpostavitev sistema spremljanja in analiziranja obiska, prednostno osrednjega

območja in tistih območij, kjer obiskovanje v veliki meri vpliva na stanje v naravnem okolju

- usmerjanje obiska in izvajanja športa in rekreacije na ekološko manj občutljiva območja.

Konkretne naloge so zlasti: - izvajanje programa dela obeh informacijskih središč (Triglavska roža na Bledu in

Dom Trenta) ter informacijskih postaj in točk (Pocarjeva domačija v Radovni, Zelena hiša v Kobaridu, Slovenski planinski muzej v Mojstrani) in predstavitve narodnega parka za najrazličnejše ciljne skupine, doma in na tujem;

- sodelovanje v okviru različnih akcij in na tradicionalnih prireditvah npr. »Festival cvetja« v Bohinju;

- vzpostavitev mreže informacijskih točk in parkovne infrastrukture za usmerjanje, informiranje in ozaveščanje obiskovalcev (vzpostavitev mobilne informacijske točke, vzpostavitev informacijskih točk narodnega parka na kmetijah in gospodinjstvih, nadgradnja parkovne infrastrukture z ureditvijo vstopnih točk (Planina Kuhinja, Polog, Voje, postavitev tipskih mejnih oznak / tabel glede na določila ZTNP-1);

- priprava strokovnih meril za podelitev koncesije za rabo dela narodnega parka; - priprava strokovnih izhodišč za ureditev dostopnih poti in druge infrastrukture za

12

posebno rabo delov narodnega parka. 1.6 Ohranjanje in promocija ekosistemskih storitev, ki jih zagotavlja narodni park

- ekonomsko ovrednotenje ekosistemskih storitev zavarovanega območja; - prizadevanje za njihovo ohranjanje in promocijo;. - priprava strokovnih podlag za določitev (kartiranje) ekosistemskih storitev.

2. Varstvo kulturne dediščine

- spremljanje stanja kulturne dediščine v narodnem parku; - sodelovanje z organizacijo, pristojno za varstvo kulturne dediščine, pri pripravi gradiv

s področja varstva kulturne dediščine, ki se nanašajo na narodni park, in kulturnovarstvenih pogojev in soglasij z mnenjem za del, ki se nanaša na območje narodnega parka;

- vključevanje tradicije kulturne dediščine v krepitev prepoznavnosti in identitete narodnega parka;

- izvajanje muzejske dejavnosti, dejavnosti varstva premične kulturne dediščine, galerijske dejavnosti po predpisih, ki urejajo varstvo kulturne dediščine;

- svetovanje strankam v povezavi z načrtovanimi gradnjami - novogradnje, rekonstrukcije in obnove posameznih vrst objektov (upoštevan vidik stavbarskih tipoloških značilnosti z uporabo lokalno značilnih materialov in izvedbe, varstva in ohranjanja kulturne krajine in dediščine, krajinska tipologija).

Konkretna naloga: − ohranjanje in vzdrževanje Pocarjeve domačije ter njenih zbirk.

3. Upravljanje z LPN Triglav

- sodelovanje z vsemi upravljavci lovišč in lovišč s posebnim namenom na območju narodnega parka;

- izvajanje lovsko čuvajske službe; - vzdrževanje naravne populacijske dinamike pri načrtovanju upravljanja z divjadjo; - zagotavljanje varstva in zaščite ptic vseh prostoživečih vrst v drugem in tretjem

varstvenem območju narodnega parka skladno z lovsko upravljavskimi načrti; - vzdrževanje mreže lovsko-tehničnih objektov ter morebitno prilagajanje za doseganje

naravovarstvenih ciljev v parku; - vzpostavljanje ustrezne komunikacije z lastniki zemljišč.

Konkretne naloge so zlasti: - izdelava letnih načrtov LPN Triglav; - priprava predloga sprejema ukrepov (omejitve in usmeritve pri upravljanju vrst

divjadi, rabi zemljišč in prostem gibanju ljudi v teh območjih ter čas trajanja ukrepa) za ohranitev populacij določene vrste divjadi);

- priložnostno in sistematično zbiranje terenskih podatkov o vrstah divjadi in nekaterih ogroženih ali zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah;

- sistematično dvodnevno štetje kozorogov v LPN Triglav; - vzpostavitev in vzdrževanje elektronske evidence v preteklosti zbranih podatkov o

divjadi s strani zavoda.

13

4. Upravljanje z nepremičninami v narodnem parku - povečevanje deleža lastništva države na naravovarstveno pomembnih zemljiščih,

prednostno v prvem in drugem varstvenem območju ter na območju naravnih vrednot, pomembnejših habitatnih tipov oziroma lokalitet pomembnih in ogroženih vrst;

- povečevanje deleža naravovarstveno pomembnih zemljišč v upravljanju upravljavca; - določevanje ciljev upravljanja na zemljiščih in objektih v lasti ali v upravljanju

upravljavca; - sodelovanje pri upravljanju zemljišč z drugimi lastniki, predvsem z lokalnimi

prebivalci, lokalnimi skupnostmi in t.i. skupinskimi lastniki (npr. agrarne skupnosti). Konkretne naloge so zlasti:

- vzpostavitev preglednega vodenja dokumentacije o nepremičninah v lasti države in upravljavca;

- priprava meril za operativni program odkupa, zakupa, najema ali zamenjave zemljišč; - izvajanje investicijsko vzdrževalnih del na objektih v lasti upravljavca, prednostno na

koči Čiprije, Klek, koči na planini Zapotok v sodelovanju s PD-AO Bovec in občino Bovec, odstranitev objekta na planini Lipanca.

5. Spodbujanje trajnostnega razvoja

- vzpostavitev sistema razvojnih usmeritev in spodbud; - vzpostavitev transparentnega sistema za dodeljevanje namenskih razvojnih spodbud; - priprava območnega razvojnega programa za območje narodnega parka - vključevanje razvojnih usmeritev v sektorske, regionalne in nacionalne razvojne

programe za novo finančno perspektivo po letu 2013; - informiranje o primernih javnih razpisov kot pomoč pri iskanju finančnih virov.

5.1 Nadgrajevanje parkovne infrastrukture (Slika 5): Konkretne naloge so zlasti:

- nadgradnja parkovne infrastrukture (tematske poti, vstopne točke,...): Zatolmin, Kneške Ravne, Planina Kuhinja, Log pod Mangartom - Mangartska cesta, Martuljški slapovi, ureditev Mostnice, vstopna točka Vintgar, pot Hom - Blejska Dobrava - Gorje, Radovna);

- zagotavljanje delovnih mest v mreži informacijskih središč in točk narodnega parka (Slovenski planinski muzej, Zelena hiša, Bohinjka);

Slika 5: Informacijska središča narodnega parka in parkovne poti

Slika 6: Opremljenost planinskih postojank s čistilnimi napravami

14

5.2 Spodbujanje kmetijske in podjetniške dejavnosti ter ohranjanje in ustvarjanje delovnih mest Konkretne naloge so zlasti:

- podpora razvojnim podjetniškim projektom, s katerimi se celostno dopolnjuje parkovna infrastruktura ali ponudba do narodnem parku prijaznega turizma – objava javnega razpisa;

- animacija, prepoznavanje lokalnih razvojnih iniciativ, razvoj idej; - ohranjanje tradicionalne rabe kmetijskih zemljišč, značilne arhitekture objektov in

kulturne krajine – objava javnega razpisa (sofinancira se razlike v ceni zaradi tradicionalne rabe/gradnje - kritine, obnove in postavitve značilnih ograj, kozolci...);

- nakupi strateških kmetijskih zemljišč s ciljem ohranjanja kmetijske dejavnosti in poseljenosti;

- vključevanje turističnih kmetij in izdelkov domače obrti na predstavitvah, dogodkih in sejmih;

- spodbujanje trajnostne rabe lesa in sonaravnega gospodarjenja z gozdom; - ohranitev, prenova in posodobitev aktivnih planin; - podpora pilotnim projektom lokalnih iniciativ za spodbujanje povezovanja, razvoja in

skupnega trženja lokalnih produktov in storitev. 5.3 Izboljšanje dostopnosti do javnih služb in storitev za prebivalce parka Konkretne naloge so zlasti:

- preveritev potreb na terenu in zasnova pilotnih modelov (projektov) oskrbe za reševanje problematike dostopa do socialnih in zdravstvenih storitev, varstva otrok in osnovnega šolstva, izobraževanja na srednjih in visokih šolah, izobraževanja odraslih, javnih prevozov (MP - koncesije), drugih storitev javnega značaja (pr. knjižnice), osnovne preskrbe:

⎯ spodbujanje javnih prevozov iz naselij v narodnem parku do središč na obrobju parka (subvencioniranje javnih prevozov za potrebe prebivalstva in obiskovalcev, iskati racionalne rešitve v kombinaciji z drugimi prevozi - šolski prevozi, prevozi delavcev...);

⎯ spodbujanje nadgradnje zdravstvene in patronažne službe s storitvami kot so: dodatne socialne storitve, pomoč na domu (za bolne, ostarele, nemobilne, za ljudi s posebnimi potrebami), kratkoročno pričeti s pilotnimi projekti;

⎯ podpora ohranjanju obstoječe mreže vrtcev, osnovnih in srednjih šol (npr. sofinanciranje Podružnične osnovne šole Soča;

⎯ podpora stalni in primerni oskrbi z živili in osnovnimi potrebščinami (podpora ohranjanju vaških trgovin, tudi v povezavi z drugimi javnimi službami);

⎯ spodbujanje drugih oblik javnih služb, ki so potrebne v posameznih okoljih (na primer pomoči pri upravnih zadevah,..);

- podpora pilotnim projektom nevladnih organizacij, lokalnih skupnosti, javnih zavodov ali podjetij, ki razvijajo alternativne modele in načine zagotavljanja javnih storitev, služb in turizma v narodnem parku – objava javnega razpisa.

5.4 Izboljšanje okoljske infrastrukture in širokopasovnih dostopov ter izvajanje ukrepov umirjanja prometa v narodnem parku Konkretne naloge so zlasti:

- v sodelovanju z MG omogočanje »dostopa do širokopasovnega omrežja«, prednostno za naselja v narodnem parku, kjer so delovna mesta;

- uresničevanje in konkretizacija programa umirjanja prometa v Julijskih Alpah prednostno umirjanje prometa: Vršič, Mangartska cesta, Vrata, stranske alpske doline na soški strani, skleda Bohinjskega jezera, Pokljuka;

15

- v sodelovanju z MOP pripraviti program za urejanje vodo oskrbe in odvajanja in čiščenja voda na območju narodnega parka (prednostno na planinah, in oddaljenih zaselkih, rekreacijskih območjih ter planinskih postojankah) (Slika 6).

V. UČINKOVITOST UPRAVLJAVCA 1 Vzpostavitev kadrovskih, delovnih in finančnih pogojev upravljavca za doseganje ciljev narodnega parka V skladu z novim ZTNP-1, ki povečuje obseg nalog in pooblastil upravljavca je treba kadrovsko okrepiti upravljavca predvsem za področje načrtovanja, razvoja in varstva ter izvajanje predkupne pravice. Izvajati je treba redno in izredno izobraževanje zaposlenih, interno komuniciranje in obveščanje ter posodobitev informacijske infrastrukture z uvedbo dokumentnega sistema, poslovnega portala in posodobitve GIS opreme, kakor tudi opreme delovnih mest in tehnične opreme, potrebne za kar najbolj učinkovito izvajanje nalog upravljavca. Izboljšanje financiranja se načrtuje ob krepitvi proračunskih sredstev tudi s krepitvijo dodatnih možnosti za pridobivanje sredstev:

- pridobivanje sredstev iz različnih razpisanih programov in projektov, - povečanje pridobljenih sredstev iz naslova prodaje blaga in storitev ter sredstev,

pridobljenih z upravljanjem nepremičnin; - trženje blagovne znamke Triglavski narodni park, - sponzorstva in donacije.

Skladno s potrebami je treba krepiti tudi projektno delo, ki zagotavlja pridobivanje novih znanj in podatkov, povezanih z doseganjem ciljev narodnega parka, kot tudi povečanje finančnih sredstev zavoda. Pri pripravi in izvajanju projektov je ključno partnerstvo z drugimi zavarovanimi območji, čezmejnimi partnerji in drugimi javnimi službami ter javno – zasebno partnerstvo. V času veljavnosti začasnih upravljavskih smernic se bo projektno delo nadaljevalo na tekočih odobrenih projektih in njihovem zaključku (Interreg, LEADER, Švicarski sklad, Program »Monaco«). Predvideno je tudi nadaljevanje prijavljanja projektov, kjer upravljavec nastopa kot samostojni subjekt oziroma vodilni partner ali pa kot partner projektov, ki jih bodo vodile druge ustanove. Pri teh bodo prednostni partnerji obstoječe mreže zavarovanih območij, predvsem Alparc in Europarc, ter parkovne lokalne skupnosti. Cilj je, da se pripravi tudi povsem nova kandidatura na razpis LIFE projektov. Za zagotavljanje učinkovitosti delovanja upravljavca so nujne tudi naslednje aktivnosti:

- prenova notranjih aktov, - priprava načrta upravljanja; - upravljanje z bazami podatkov, povezljivost baz podatkov z državnimi bazami

podatkov s področja ohranjanja narave in zagotavljanje njihove dostopnosti strokovni in širši javnosti;

- spodbujanje in spremljanje raziskovalne dejavnosti na območju narodnega parka in zbiranje različnih podatkov na celotnem biosfernem območju Julijskih Alp, zlasti na področju varstva narave;

- sodelovanje in zagotavljanje strokovne pomoči in svetovanje investitorjem, lastnikom, najemnikom zemljišč, ki so vključeni v razvojne projekte;

16

- prenova spletne stani upravljavca; - sodelovanje z parkovnimi lokalnimi skupnostmi ter lokalnim prebivalstvom; - sodelovanje z različnimi organizacijami in ustanovami; - izvajanja nalog za doseganje ciljev mednarodno priznanih oblik varstva območij

narave. 2 Priprava strokovnih mnenj za odločanje pri upravnih postopkih V narodnem parku se določena ravnanja, posegi in dejavnosti izvajajo samo na podlagi soglasja, mnenja oziroma v naprej določenih pogojev za njihovo izvedbo s strani upravljavca. Izhodišča za strokovna mnenja za odločanje v upravnih postopkih so navedena v prilogi 5, ki je sestavni del teh smernic. 3 Zagotavljanje neposrednega nadzora v naravi Dosledno izvajanje neposrednega nadzora v naravi nad izvajanjem določb ZTNP-1 prispeva k učinkovitosti upravljanja in s tem k doseganju ciljev narodnega parka. Za zagotavljanje učinkovitosti delovanja upravljavca so nujne naslednje aktivnosti:

- izvajanje in vodenje prekrškovnih postopkov in usposobitev za to potrebnih naravovarstvenih nadzornikov;

- spodbujanje delovanja prostovoljnih nadzornikov; - prizadevanje za učinkovito sodelovanje pristojnih inšpekcijskih organov na lokalni in

nacionalni ravni; - sodelovanje s prebivalci narodnega parka z vidika obveščanja in opozarjanja; - spremljanje in analiza učinkovitosti neposrednega nadzora v naravi.

VI. USMERITVE ZA DRUGE DEJAVNOSTI Za doseganje trajnostnega razvoja v narodnem parku je treba vključevati ukrepe varstva narave in ohranjanja krajinskih kakovosti tudi na druga sektorska območja. V ta namen se spodbuja in usmerja sektorske aktivnosti na način, ki omogoča ohranjati naravne vrednote, biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost ter hkrati omogoča kakovost bivanja in nove razvojne možnosti prebivalcev. Pri pripravi sektorskih dokumentov in izvajanju dejavnosti, ravnanj in drugih aktivnosti na posameznih področjih naj se okrepi sodelovanje z upravljavcem ter zagotovi dosledno spoštovanje razvojnih usmeritev ter pravil ravnanja in varstvenih režimov, določenih v ZTNP–1. 1 Kulturna dediščina

− prednostno naj se ohranja živo, materialno (snovno) – nepremično in premično – kulturno dediščino, ki je značilna za narodni park z ukrepi in dejanji, prilagojenimi ciljem narodnega parka;

− spodbuja naj se evidentiranje, dokumentiranje, raziskovanje, vrednotenje, registriranje ter vzdrževanje in varovanje kulturne dediščine, ki je značilna za narodni park;

− spodbuja naj se pripravo strategijo ohranjanja planin; − spodbuja naj se prezentiranje in populariziranje kulturne dediščine.

2 Turizem in prostočasne dejavnosti

- spodbuja naj se priprava strategije razvoja turizma in prostočasnih dejavnosti na celotnem območju Julijskih Alp, ki bo usklajena v okviru skupnosti Julijske Alpe in bo spoštovala cilje narodnega parka;

- spodbuja naj se oblikovanje uravnotežene in trajnostno usmerjene turistične ponudbe,

17

ki izhaja iz naravnih in kulturnih potencialov narodnega parka; - pospešuje naj se mreženje turističnih ponudnikov, razvoj zelenih turističnih produktov

ter vloga kmetijstva in lokalnega prebivalstva pri oblikovanju turistične ponudbe; - spodbuja naj se usmerjanje obiska narodnega parka v skladu s cilji narodnega parka.

3 Kmetijstvo in razvoj podeželja

- spodbuja naj se ohranjanje kmetijske dejavnosti v skladu s cilji narodnega parka; - spodbuja naj se ekološka in socialna funkcija kmetijstva v parku, ki prispeva k

ohranjanju narave; - spodbuja naj se ekološko kmetovanje in certificiranje kmetij za ekološko kmetovanje,

kot tudi druge oblike sonaravnega kmetovanja in trajnostni razvoj podeželja; - ohranja naj se genetski potencial avtohtonih sort rastlin in pasem domačih živali; - ohranja naj se tradicionalno planinsko pašništvo; - podpira naj se dopolnilne dejavnosti na kmetijah, predvsem pa tiste, ki prispevajo k

ohranjanju poseljenosti podeželja v parku in njegove prepoznavnosti; - vzpostavi naj se pogoje za izvajanje in registracijo dopolnilnih dejavnosti na planinah; - spodbuja naj se ravnanja za ohranitev živih planin (paša in dejavnosti, povezanih z

dejansko pašo). 4 Gozdarstvo

- spodbuja naj se sonaravno in trajnostno gospodarjenje z gozdovi skladno s Programom upravljanja območij Natura 2000 in predpisi, ki urejajo področje ohranjanja narave;

- spodbuja naj se ohranitev ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij gozda; - zagotavlja naj se strukturno, starostno in vrstno pestrost gozdnih sestojev; - nove tehnologije sečnje in spravila lesa naj se uvaja omejeno in na podlagi uskladitve

z upravljavcem; - v sodelovanju z upravljavcem naj se oblikuje strokovne predloge glede prilagojene

oziroma omejene rabe gozdov in izvajanja drugih varstvenih ukrepov; - načrti za upravljanje z gozdovi na območju narodnega parka naj se pripravljajo v

sodelovanju z upravljavcem; - pri izvajanju spremljanja stanja gozdov naj se spremlja tudi stanje nekaterih gozdnih

habitatnih tipov in prostoživečih vrst, vezanih na gozd; - okrepi naj se sodelovanje med javno gozdarsko službo in upravljavcem med drugim

tudi na področju izmenjave podatkov med institucijama; - fitofarmacevtska sredstva in insekticidi naj se v gozdnem prostoru narodnega parka, z

izjemo vrstno specifičnih feromonskih pasti za podlubnike, ne uporabljajo; - podpira naj se dejavnosti, ki omogočajo doseganje dodane vrednosti lesa iz narodnega

parka. 5 Ribištvo

- upravljanje sladkovodnih ribjih populacij naj se vzpostavi na podlagi strokovno in pregledno določenih populacij rib in ob upoštevanju ohranjanja avtohtonih ribjih vrst ter ekoloških procesov, ki ohranjajo biotsko raznovrstnost v vodnih ekosistemih;

- ohranja naj se optimalna populacija avtohtonih vrst rib v vodotokih, ter obenem spremlja in opozarja na razne vplive okolja in človeka, ki lahko na to negativno vplivajo;

- oblikuje naj se strokovna izhodišča za oblikovanje ukrepov omejitve oziroma odstranitve invazivnih tujerodnih živalskih vrst;

- v visokogorskih jezerih naj se prednostno izvaja renaturacija ribjih populacij;

18

6 Lovstvo - skladno z lovsko upravljavskimi načrti naj se v LPN Triglav zagotovi varstvo in

popolno zaščito ptic vseh prostoživečih vrst ter vzpostavi mirne cone za divjad; - ohranja naj se ugodno stanje vrst in habitatnih tipov za vse prostoživeče živalske

vrste, ki živijo na območju narodnega parka; - skladno z lovsko upravljavskimi načrti naj se v narodnem parku zagotovi vzdrževanje

mreže lovsko-tehničnih objektov ter pri tem upošteva cilje ter pravila ravnanja in varstvene režime v narodnem parku;

- krepi naj se za dobre odnose z lastniki zemljišč, na katerih so postavljeni lovsko-tehnični objekti;

- spodbuja naj se oblikovanje in izvajanje ustreznih ukrepov za zmanjševanje škode po divjadi, predvsem pa naj se z ustrezno komunikacijo sodeluje z oškodovanimi lastniki.

7 Upravljanje voda

- pripravi naj se analizo stanja (kakovost, količine, ekološko stanje) površinskih (prednostno visokogorska jezera) in podzemnih voda; analizo namena in stanja vodnih objektov in naprav ter analizo pomembnejših obremenitev in vplivov človekovih dejavnosti na stanje površinskih in podzemnih voda;

- pri načrtovanju in izvajanju upravljanja voda je treba pri urejanju vodotokov in stoječih voda ohranjati naravne procese ter vodne in obvodne ekosisteme in habitatne tipe);

- spodbuja naj se ohranjanje oziroma izboljševanje ekološkega in kemijskega stanja voda ter količine in kakovosti vodnih virov;

- spodbuja naj se ohranjanje hidromorfoloških značilnosti vodotokov in obvodnih zemljišč, biotske raznovrstnost, krajinske vrednosti površinskih voda in obvodnega prostora;

- določi naj se vodovarstvena območja in vodovarstvene režime vodnih virov, ki se uporabljajo za oskrbo s pitno vodo;

- v čim večji možni meri naj se ohranja poplavne površine in druge naravne zadrževalnike voda (loke, logi, prodišča, mokrišča, grbinasti travniki in podobno).

8 Varstvo pred naravnimi nesrečami

- določi naj se območja, ki so ogrožena zaradi poplav (poplavna območja), erozije voda (erozijska območja), zemeljskih in hribinskih plazov (plazljiva območja) ter snežnih plazov (plazovita območja), potresa in požara v naravi;

- pri izvedbi ukrepov zaradi varstva pred naravnimi nesrečami in odpravljanjem posledic njihovega škodljivega delovanja naj se v najmanjši možni meri ogroža cilje narodnega parka;

- omogoči naj se izvajanje usposabljanj sil za zaščito reševanje in pomoč na način, ki ne ogroža ciljev narodnega parka.

9 Izkoriščanje mineralnih surovin

- zagotavlja naj se varstvo virov mineralnih surovin kot neobnovljivih naravnih virov na območju narodnega parka;

- vzpostavi naj se evidenca nelegalnih odprtih kopov in spodbuja njihova sanacija (povrnitev v sonaravno stanje ali ureditev nadomestnega habitata);

- za legalne kope naj se pripravijo krajinsko ureditveni načrti, ki vključujejo tudi sprotno sanacijo že izkoriščenih območij.

10 Prostorsko načrtovanje in graditev objektov

- poselitev naj se usmerja v območje obstoječih urbaniziranih površin (zapolnitev

19

neizkoriščenih ali degradiranih površin znotraj naselij) in izven poplavnih površin; - pri določanju poselitvenih območij naj se upošteva načelo nezazidljivosti v prvem in

drugem varstvenem območju, na območjih naravnih vrednot in kulturne dediščine ter njihovih vplivnih območjih;

- novogradnje, rekonstrukcije in obnove posameznih vrst objektov naj se načrtujejo ob upoštevanju stavbarskih tipoloških značilnosti z uporabo lokalno značilnih materialov in izvedbe;

- namenska raba prostora naj se določa tako, da se ohranja naravo, naravne vrednote, biotsko raznovrstnost in krajinsko pestrost kot tudi avtentično zgradbo prostora, tradicionalne krajinske vzorce in kakovostne ustvarjene prvine;

- spodbuja naj se sanacija območij razpršene gradnje, ki so opredeljena v občinskih prostorskih načrtih;

- prednost pred novogradnjami ima prenova obstoječih objektov; - ohranja naj se značilne poselitvene vzorce, tipologijo naselij, prvine lokalno

pogojenega stavbarstva ter prvine, pomembne za prepoznavnost krajine - preprečuje naj se gradnjo počitniških objektov in spreminjanja namembnosti

kmetijskih objektov v počitniško funkcijo; - preprečuje naj se gradnjo pomožnih kmetijskih objektov, ki ne izhajajo iz

potreb/opravljanja kmetijske dejavnosti v narodnem parku; - pastirske koče in hleve na planinah naj se gradi samo kot nadomestne objekte oz.

rekonstrukcije obstoječih; - začasne objekte (npr. gostinske, vključno s prikolicami ali kontejnerji na kolesih, v

času poletne sezone) naj se postavlja samo na komunalno opremljenih zemljiščih in skladno s podrobnejšo namensko rabo prostora v prostorskih izvedbenih aktih.

11 Infrastruktura

- cestno, komunalno, energetsko in telekomunikacijsko omrežje naj omogoča doseganje ciljev narodnega parka;

- prilagaja naj se funkcionalne in tehnične pogoje umeščanja in dimenzioniranja objektov in naprav značilnostim, posebnostim in omejitvam narodnega parka;

- spodbuja naj se sočasno načrtovanje in izvajanje gradenj različnih infrastrukturnih objektov in naprav ter združevanje tras vodov v skupne koridorje;

- infrastrukturo naj se v prostor umešča in dimenzionira tako, da se v največji možni meri ohranja naravne in kulturne značilnosti narodnega parka in da se ne postavljajo na krajinsko izpostavljenih lokacij;

- prednostno naj se gradi infrastrukturne vode v vkopani izvedbi. Nadzemna izvedba je pogojno sprejemljiva na območjih, na katerih so posegi manj problematični kot pri vkopu (npr. območja geomorfoloških posebnosti).

11.1 Promet - cestni - načrtuje naj se umirjanje prometa z omejevanjem individualnega avtomobilskega

prometa in spodbujanjem uvedbe javnih oblik prevoza, prednostno v prvem in drugem varstvenem območju, v alpskih dolinah in na vplivnih območjih naravnih vrednot;

- načrtuje naj se cestne zapore in časovne omejitve za javni promet na sezonsko najbolj obremenjenih odsekih cest;

- spodbuja naj se ureditev parkirišč v območju naselij ob vstopu v narodni park in zunaj območja alpskih dolin;

- pri načrtovanju, gradnji in vzdrževanju cest ter spremljajoče infrastrukture se ohranja habitate prostoživečih vrst, ki se prednostno ohranjajo in območja naravnih vrednot ter spodbuja uveljavljanje tehničnih standardov, ki bodo v največji možni meri prilagojeni naravnim značilnostim, krajinskim posebnostim in omejitvam narodnega parka.

20

11.2 Promet- zračni - določi naj se mesta, višine in koridorje letenja, vzletanja in pristajanja z zrakoplovi,

jadralnimi padali, zmaji ali baloni. 11.3 Komunalna infrastruktura

- pripravi naj se analizo stanja vodooskrbnih sistemov (pokritost, starost, izgube, poraba vode) in analizo stanja sistemov odvajanja odpadne vode (obremenitev vode -PE, stopnja čiščenja);

- na področju vzpostavitve učinkovitega sistema oskrbe in odvajanja voda naj se posebno pozornost nameni planinskim postojankam;

- spodbuja naj se varčno rabo vode ter okoljsko in prostorsko ustrezno odvajanje in čiščenje odpadnih voda;

- spodbuja naj se gradnjo centralnih čistilnih naprav za večja strnjena naselja zunaj narodnega parka, znotraj narodnega parka pa gradnjo lokalnih bioloških čistilnih naprav ob upoštevanju specifičnosti razpršene poselitve in naravnih omejitev;

- spodbuja naj se ločevanje odpadkov ter pokritosti z odvozom ter gradnjo deponije komunalnih odpadkov zunaj območja narodnega parka;

- pripravi naj se program sanacije zatečenih starih okoljskih bremen v narodnem parku; - vzpostavi naj se evidenco ter spodbuja sanacijo nelegalnih in neustrezno urejenih

odlagališč odpadkov; - javno razsvetljavo naj se omeji na območja strnjene poselitve in izvede na način ki ne,

povzroča svetlobnega onesnaženja okolja;

12 Planinstvo - spodbuja naj se uveljavljanje skromnejšega standarda gostinske in namestitvene

ponudbe v planinskih postojankah in njihovega racionalnejšega oskrbovanja; - spodbuja naj se energetsko racionalno in okoljevarstveno nadgradnjo ter oblikovno

sanacijo obstoječih planinskih postojank; - spodbuja se obisk v manj ranljiva in manj obremenjena območja narodnega parka; - zagotavlja naj se ustrezno vzdrževanje, obnovitvena in sanacijska dela in varnost

planinskih poti v obstoječem obsegu; - določi naj se planinske poti ali odseke poti, kjer je dovoljeno gorsko kolesarjenje ter

njihov režim uporabe; - obnovi naj se register planinskih poti; - zagotavlja naj se označevanje planinskih in drugih poti v gorah, skladno z veljavnimi

normativi.

21

PRILOGE Priloga 1: Opis območja narodnega parka Lega in obseg Narodni park se razprostira na severozahodu Slovenije ob meji z Italijo in blizu meje z Avstrijo, v jugovzhodnem delu alpskega masiva in severozahodno od Jadranskega morja. Prekriva večji del Julijskih Alp na slovenskem ozemlju. S skrajnimi točkami sega od 46° 11' 26" do 46° 28' 54" severne geografske širine in od 13° 29' 43" do 14° 06' 28" vzhodne geografske dolžine.

Območje narodnega parka je razdeljeno med osem občin: Bovec (30,1 %), Bohinj (26,3 %), Kranjska Gora (16,9 %), Gorje (12,7 %), Tolmin (8,4 %), Kobarid (3,7 %), Bled (1,8 %), in Jesenice (0,1 %). Območje pokrivajo tri upravne enote in sicer Jesenice, Radovljica in Tolmin.

V celoti se narodni park razteza na 83.982 ha. Osrednje območje je veliko 63.900 ha, robno pa 20.082 ha (prvo varstveno območje je veliko 31.488 ha; drugo varstveno območje je veliko 32.412 ha in tretje varstveno območje veliko 20.082 ha). Najvišja točka narodnega parka je vrh Triglava (2864 m nmv.), najniže seže park v Tolminskih koritih (180 m nmv.).

Naravne pokrajinske značilnosti in naravne vrednote nežive narave Narodni park sestavlja mlado nagubano gorstvo Vzhodnih Julijskih Alp. Zanj je značilna reliefna razgibanost s priostrenimi vrhovi, širokimi ledeniško preoblikovanimi dolinami, le redkimi ravnimi predeli in neizenačenimi strminami. Povprečna višina površja narodnega parka je 1334 m. Svet se od najniže ležečih Tolminskih korit (180 m) vzpenja do najvišjega vrha Triglava (2864 m).

V jedru Julijskih Alp so visokogorski grebeni z visokimi vrhovi in mogočnimi stenami (Triglavska, Loška in druge). Z vseh strani se zajedajo doline. Z zahoda in jugozahoda so to doline Soče in njenih pritokov: Zadnja Trenta, Zadnjica, Vrsnik, Lepena, dolina Koritnice s stranskima dolinama Možnice in Bavšice ter dolini Tolminke in Zadlaščice. Na jugu sta Spodnja in Zgornja Bohinjska dolina z Vojami, na severu pa Zgornje savska dolina ali kratko Dolina s Planico, Malo in Veliko Pišnico, Vrati, Kotom, Krmo in Radovno. V objemu gora ležijo Dolina Triglavskih jezer, Lopučniška dolina, Velska in Mišeljska dolina. Julijske Alpe so najmanj razčlenjene na vzhodnem obrobju, kjer se razprostirata zakraseli in z gozdom porasli planoti Pokljuka in Mežakla (pretežno na nadmorski višini od 1100 do 1500 m). Skromni in tudi močno zakraseli ostanki nekdanjih ravnikov so še Komna, više, večinoma nad 2000 m, pa Triglavski, Kriški in Rombonski podi. Na oblikovanost današnjega površja so vplivale razne tektonske sile in raznovrstni zunanji procesi, ki se med seboj prepletajo. Ne nazadnje spreminja površje tudi človek.

Julijske Alpe so močno preoblikovali ledeniki. V pleistocenu si je sledilo več ledenih dob z vmesnimi otoplitvami ali med ledenimi dobami. Led je prekrival večino planot in ledeniški jeziki so segali daleč pod snežno mejo tudi v doline. Površje so ledeniki spreminjali najprej z brušenjem in nato z odlaganjem. Za njimi so ostale globoke in široke koritaste doline, strma ostenja ter z ledeniškimi grobljami ali morenami na debelo zasuta dna dolin. Med gradivom ledeniških grabelj so lahko tudi ledeniški balvani (npr. v Trenti ter v Ukancu in Stari Fužini). Danes je v narodnem parku le še skromen ostanek nekdanjih mogočnih ledenikov - Triglavski ledenik. Po vsem narodnem parku prevladujejo karbonatne kamnine. Največ je apnenca, ki ga

22

voda postopno preoblikuje v značilne oblike kraškega tipa reliefa. Na močno razjedenem površju so pogosti drobni žlebiči, škraplje, škavnice, večji kotliči, lasti, obsežne konte. V narodnem parku je tudi visokogorsko kraško polje. Nad zgornjo gozdno mejo se je na neporaslih apnenčastih tleh izoblikovalo posebno kraško površje, t. i. visokogorski kras. Najznačilnejša oblika za visokogorski kras pa je kotlič.

Geomorfološko zanimivost narodnega parka predstavljajo grbinasti travniki (Bohinj, Vrata, Kot, Krma, Radovna, Trenta, Zadnjica, Možnica, Pokljuka, Mežakla). Razvili so se z zakrasevanjem apnenčastega ledeniškega gradiva. Grbinasti travniki so tudi del kulturne dediščine, saj so se ohranili zaradi dolgoletne ročne košnje. Obilna padavinska voda, ki jo prejmejo Julijske Alpe, kaj hitro izgine z apnenčevega površja skozi razpoke in prelomne cone v notranjost in pride na površje šele v dolinah (kraški izviri (Lipnik, Mala Savica, Savica, Nadiža, Soča, Tolminka, Kropa). Vode so na bolj ali manj navpični poti močno preoblikovale podzemlje. V narodnem parku je doslej poznanih nad 600 kraških jam (najbolj poznane so Dantejeva jama, Triglavsko brezno, Brezno pri gamsovi glavici, Cehi II, Brezno pri Medvedovi konti, Gorjanska jama, Pološka jama, Ivačičeva jama in Snežna jama na Mežakli). Podzemski rovi nekaterih med njimi segajo kilometre daleč v osrčje gorskih masivov (npr. Pršivski kras, Tolminski Migovec), spet drugod pa se brezna spuščajo do neslutenih globin. Kar tri brezna, globlja od 1000 m, so bila raziskana na Rombonskih podih, ki se ponašajo z največjo gostoto tako globokih jam na svetu. Hkrati so to tri najgloblja slovenska brezna.

Skoraj vsi vodotoki narodnem parku v njem tudi izvirajo. Na zahodu zbira vode Soča s pritoki (Mlinarica, Krajcarica, Vrsnica, Lepenjica; Koritnica s Predelico in Možnico; Tolminka z Zadlaščico). Na severu pa narodni park bolj ali manj obroblja Sava Dolinka, ki privre na dan kot kraški izvir Nadiža v Tamarju, vendar po nekaj deset metrih zgine v produ. Ponovno izvira v Zelencih. Sava Dolinka dobi iz TNP večje pritoke Pišnico, Triglavsko Bistrico in Radovno. Na južni strani se v mogočnem slapu Savica rojeva Sava Bohinjka, čeprav se tako poimenuje šele po iztoku iz Bohinjskega jezera. Prek osrčja Julijskih Alp poteka hidrološka meja med povirjem Soče in obeh Sav. Označuje pomembno razvodnico med Sredozemskim in Črnim morjem.

Reke se ponekod globoko vrezujejo, zato je v narodnem parku vrsta slikovitih dolin, grap, sotesk, vintgarjev in korit. Naj omenimo le najbolj obiskane: korita Soče, soteska Mlinarice, korita Koritnice, korita Tolminke in Zadlaščice, korita Mostnice, Vintgar, soteska Martuljka in druge. Ko rekam poide moč, odložijo gradivo, ki ga nosijo s seboj. Marsikoga od vseh hidroloških naravnih vrednot najbolj prevzamejo slapovi. Narodni park se ponaša z množico slapov (npr. slap Savica, Peričnik, Spodnji in Zgornji Martuljkov slap, Sum, Mokra peč, Nadiža, Skočniki na Belem potoku, Zapotoški slap, slapovi Mostnice, Ribnice, Predelice). V visokogorju le na redkih zaplatah neprepustnih kamnin naletimo na izvir ali skromen potoček. Izjemne naravne vrednote so jezerca, nastala v ledeniško-kraških kotanjah (skupina treh Kriških jezer, Krnsko in Dupeljsko jezero ter Jezero v Lužnici v bližini Krna, Jezero na Planini pri Jezeru in tista v Dolini Triglavskih jezer). Izjemna naravna vrednota je Bohinjsko jezero, ki leži v ledeniški dolini in je s 318 ha površine največje slovensko naravno stalno jezero. Južno do Mrzlega studenca, v depresijah Pokljuke, so sredi smrekovih gozdov tri večja visoka barja.

Živa narava – prosto živeče vrste, habitani tipi, ekosistemi Širšemu, laičnemu krogu ljudi najbolj poznane živali, ki žive v parku, so srna, jelen, lisica,

23

planinski zajec, gams, kozorog, veliki petelin, ruševec, orel ter gad in modras, bolj redka sta medved in ris. Sicer je bogastvo živalskega sveta mnogo večje. Nekatere vrste najdemo celo samo tukaj: jamski hrošč triglavska pretnerija, metulj trentarski rjavček ter bolj poznane vrste, kot je na primer soška postrv.

V visokogorju narodnega parka so najbolj značilne rastlinske vrste svišč, murke, dlakavi sleč, rumeni milj, zvončice in druge. V narodnem parku uspeva na desetine endemičnih rastlinskih vrst. Omenimo vsaj Zoisovo zvončico, mlahavo bilnico, ozkolistno preobjedo, bohinjsko peruniko, soško smiljko in julijski mak. Zanimive so tudi vrste gorskega cvetja, ki so poimenovane po Triglavu: Triglavska roža, Triglavska neboglasnica, Triglavski svišč in Triglavski dimek.

Rastlinstvo in živalstvo na območju narodnega parka je izredno pestro. Zelo dobro so raziskane višje taksonomske skupine, npr. praprotnice, semenke in vretenčarji, medtem ko številne nižje (nevretenčarji, alge...) še čakajo svoje odkritelje. V letih od ustanovitve parka in do danes se je živi svet vse bolj prilagajal na spremembe v prostoru, predvsem na prisotnost človeka in njegovo vse večje poseganje v okolje. Nekatere vrste so se umaknile v mirnejše predele, nekaterim se je območje razširjenosti zelo zmanjšalo, druge so se prekomerno namnožile, kar je predvsem posledica odsotnosti plenilskih vrst. Mnogo je tudi prišlekov, ki s svojo invazivnostjo zelo spreminjajo podobo pokrajine. Naseljevanje tujerodnih vrst je privedlo tudi do porušenja nekaterih ekosistemov.

Kljub temu je rastlinski in živalski svet narodnega parka še vedno zelo pester. Razširjenost posameznih vrst je vezana predvsem na nežive dejavnike, kot so vlaga, temperatura, namočenost, prst, itd. Od zelo ekstremnih razmer, ki jim kljubujejo le najbolj prilagojeni, do področij izobilja, kjer je svoj življenjski prostor našlo veliko vrst.

Gozd pokriva preko polovice površine narodnega parka, zato sodi med najbolj značilne in prevladujoče pokrajinske tipe. Vzdržuje naravno ravnotežje ter daje prostor, kritje in zaščito vsemu, kar sestavlja gozdni ekosistem. Življenje gozda visoko v gorah je na meji obstanka, krhko in občutljivo. Zrcali se v izvirnih, naravnim danostim prilagojenih oblikah, kot so ozke krošnje in polegle oblike spodnjega dela debla, močna vejnatost ter manjša višina dreves.

Na dnu dolin prevladuje bukev (Fagus sylvatica) s trilistno vetrnico (Anemone trifolia), ki na primorski strani parka raste do zgornje gozdne meje. Še pred olistanjem v podrastju zacvetijo jetrniki (Hepatica nobilis) in črni teloh (Helleborus niger), kasneje še ciklame (Cyclamen purpurascens) in gozdni planinščki (Homogyne sylvestris). Prisojna pobočja, kjer se že čuti pridih mediterana, poraščajo sestoji črnega gabra (Ostrya carpinifolia) in malega jesena (Fraxinus ornus). V gozdovih so našle svoj življenjski prostor mnoge živali. Pod gozdno mejo prebivajo srne (Capreolus capreolus), lisice (Vulpes vulpes), zajci in številni ptiči. V debla starih bukev dolbejo dupla črne žolne (Dryocopus martius), pod lubje pa jajčeca odlaga planinski kozliček (Rosalia alpina). Na največjih planotah v parku, Pokljuki in Mežakli, uspevajo smrekovi gozdovi. V temni podrasti uspeva le malo rastlin. Najbolj pogosto je lisičje (Huperzia selago), gozdni črnilec (Melampyrum sylvaticum), rumenkasta bekica (Luzula luzulina), enocvetka (Moneses uniflora) in več vrst mahov. Gozdna meja v narodnem parku je kljub razmeroma majhnemu ozemlju neenotna. Tako na južni - soški strani narodnega parka zgornja gozdna meja ne presega 1600 m nadmorske višine. Najviše segajoča drevesna vrsta je bukev (Fagus sylvatica), ki ji ustreza podnebje z dovolj oblačnosti in padavin, a ne seže tako visoko kot na primer smreka in macesen. V notranjosti in na severu se v zgornjem pasu gozda bolj uveljavljata smreka (Picea abies) in macesen (Larix decidua). Slednji skupaj z rušjem (Pinus mugo) tvori gozdno mejo na 1800 m nadmorske višine.

24

V visokogorju vladajo posebne rastiščne razmere (dolge in mrzle zime, kratka poletja, nizke temperature, močno ultra-vijolično sevanje,veter, pomanjkanje vode, plitva in malo hranljiva prst), ki so se jim posamezne vrste prilagodile. Rastline z intenzivno barvo cvetov, pritlikavo in blazinasto rastjo, večinoma so trajnice, liste pa imajo poraščene z dlačicami, koreninski sistem je dolg in razvejan. Živali zimo preživijo v otrplem mirujočem stanju, žuželke kot jajčeca ali bube in imajo kratko razmnoževalno obdobje. Pogosto so temno obarvane, da vsrkajo več toplote. Čebele in čmrlje pred mrazom varujejo goste dlačice.

Kljub temu takoj spomladi, ko skopni sneg, oživijo gorske trate. Značilne vrste so alpski zvončki (Soldanella alpina), svišči (Gentiana sp.), ušivci (Pedicularis sp.), sončeca (Heliathemum nemmularium), planike (Leontopodium alpinum), murke (Nigritella nigra), klinčki (Dianthus sp.). Na meliščih najdemo združbo okroglolistnega mošnjaka (Thlaspi rotundifolium) z julijskim makom (Papaver alpinum subsp, ernesti-mayeri). Družbo jima delajo še alpska madronščica (Linaria alpina) in retijski mak (Papaver rhaeticum). Alpsko rastlinstvo nudi preživetje tudi mnogim živalskim vrstam. V vlažnem vremenu je na gorskih travnikih pogost planinski močerad (Salamandra atra). Ker tam ni vode, se mladiči razvijejo v samici, kjer se tudi preobrazijo. Na sončnih travnikih se spreletava naš največji metulj-apolon (Parnassius apollo). Na svizce (Marmota marmota) nas opozarjajo številne v zemljo izkopane luknje. Izvira iz Osrednjih Alp in je bil na območje parka naseljen leta 1960. Je rastlinojedec, prav tako kot planinski zajec (Lepus timidus), ki je rjav, pozimi pa se preobleče v snežno belo barvo. Tudi belka ali snežni jereb (Lagopus mutus) se pozimi obarva belo. Pod snegom si izkoplje rove, kjer preživi neugodne vremenske razmere. Največja prebivalca visokogorja sta gams (Rupicapra rupicapra) in kozorog (Capra ibex). Najvišje v gorah se pojavlja združba triglavske rože (Potentilla nitida). Bleščeči rožici delajo družbo še alpska bilnica (Festuca alpina), blazinasta črvinka (Minuartia cherlerioides), triglavska neboglasnica (Eritrichum nanum), skorjasti kamnokreč (Saxifraga crustata) in švicarski oklep (Androsace helvetica)). Za vse je značilna blazinasta razrast in izredno barvito cvetje. V razpokah najdemo našo edino zvončnico, ki ima stisnjeno ustje cveta (Campanula zoysii). Še višje, kjer so pogoji za življenje skrajno nemogoči, preživijo le alge in lišaji, ki poraščajo surovi skalni svet.

Zelo pomembni so tudi vodni ekosistemi. V zgornjem toku alpskih rek je življenja bolj malo, saj imajo vode hudourniški značaj, v spodnjem toku, kjer nastanejo zatišni tolmuni, pa najdemo celo vrsto organizmov. Zelo poznana je endemična soška postrv. Alpska jezera so pogosto več kot pol leta pokrita z ledom. Večina jezer je majhnih, zato so to zelo občutljivi in ranljivi življenjski prostori. V njih živijo različne vrste alg, mikroskopski rakci in ličinke žuželk. V jezerih živi tudi planinski pupek (Triturus alpestris). Ribe v visokogorskih jezerih so tujek in porušijo naravno ravnotežje. Zavarovana in varovana območja v narodnem parku V narodnem parku je 45 ožjih zavarovanih območij. Na podlagi določil ZON in na njegovi podlagi izdanih predpisov je v narodnem parku 330 naravnih vrednot (Slika 7) in 743 jam, določenih s Pravilnikom o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 93/10), posebnih varstvenih območij (območij Natura 2000; Slika 8) je 7, od tega je eno posebno varstveno območje (SPA) in šest potencialnih ohranitvenih območij (pSCI). Na obravnavanem območju so tri ekološko pomembna območja.

25

Slika 7: Naravne vrednote v Triglavskem narodnem parku

Slika 8: Območja Natura 2000 v narodnem parku

Ožja zavarovana območja v Triglavskem narodnem parku so: 1. Naravni rezervat Log pod Mangrtom – Ruševa glava; 2. Naravni rezervat Kukla – Razor; 3. Naravni spomenik Šum v Blejskem Vintgarju; 4. Naravni spomenik Krn – Rdeči Rob; 5. Naravni spomenik Mangrt – vrh, sedlo in južna pobočja ter Jama pod Rdečo skalo; 6. Naravni spomenik Morež – južna pobočja; 7. Naravni spomenik Golobaršček; 8. Naravni spomenik Dupeljsko jezero; 9. Naravni spomenik Jezero v Lužnici; 10. Naravni spomenik Krnsko jezero; 11. Naravni spomenik Kriški podi – kraška uravnava in jezera; 12. Naravni spomenik Mala korita Koritnice; 13. Naravni spomenik Soteska Koritnice in Klužka Korita; 14. Naravni spomenik Možnica – soteska, korita, slapovi in naravna mostova; 15. Naravni spomenik Loška stena; 16. Naravni spomenik Pološka jama; 17. Naravni spomenik Predilnica – potok, soteska, korita in pritoki; 18. Naravni spomenik Soča – korita Vrsnice (Vrsnikarce); 19. Naravni spomenik Tolminka – soteska, reka, korita; 20. Naravni spomenik Soča – lipa pred cerkvo sv. Jožefa; 21. Naravni spomenik Trenta – Alpinum Juliana; 22. Naravni spomenik Trenta – Kloma (soteska s slapovi); 23. Naravni spomenik Trenta – Tonov kamen (pri Furlanu); 24. Naravni spomenik Trenta – skali in podor pri Plajerju; 25. Naravni spomenik Trenta – Mlinarica; 26. Naravni spomenik Trenta – Zapotok (slapovi in korita); 27. Naravni spomenik Zadlaščica – korita; 28. Naravni spomenik Črnelsko brezno; 29. Naravni spomenik Pokljuška soteska; 30. Naravni rezervat Mala Pišnica, Sleme nad Tamarjem in Slemenova špica; 31. Naravni spomenik Gorska skupina Martuljek; 32. Naravni spomenik Dolina Triglavskih jezer;

26

33. Naravni spomenik Fosili v Kozji dnini; 34. Naravni spomenik Špica v Sedelcih; 35. Naravni spomenik Grapa pod Travnikom in slap Črne vode; 36. Naravni spomenik Hornovo okno; 37. Naravni spomenik Malo Prisojnikovo okno; 38. Naravni spomenik Peričnik – zgornji in spodnji slap ter naravni most; 39. Naravni spomenik Okno v grebenu Dovški križ – Škrnatarica ; 40. Naravni spomenik Okno v južni steni Škrlatice; 41. Naravni spomenik Okni v Rjavini; 42. Naravni spomenik Triglav; 43. Naravni spomenik Veliko Prisojnikovo okno; 44. Naravni spomenik Izvir in slap Nadiže; 45. Naravni spomenik Lipa v Zgornji Radovni (Gogalova lipa).

Posebno varstveno območje (SPA), ki obsega celotno ozemlje narodnega parka, se imenuje Julijske Alpe - Triglav (SI5000019) in predstavlja območje ohranjenih habitatov sedemnajst evropsko pomembnih vrst ptic. Kvalifikacijske vrste v narodnem parku so: belka (Lagopus mutus helveticus), beloglavi jastreb (Gyps fulvus), črna žolna (Dryocopus martius), divji petelin (Tetrao urogallus), gozdni jereb (Bonasa bonasia), koconogi čuk (Aegolius funereus), kotorna (Alectoris graeca saxatilis), mali muhar (Ficedula parva), mali skovik (Glaucidium passerinum), planinski orel (Aguila chrysaetos), repaljščica (Saxicola rubetra), rjavi srakoper (Lanius collurio), ruševec (Tetrao tetrix tetrix), slegur (Monticola saxatilis), sokol selec (Falco peregrinus), triprsti detel (Picoides tridactylus) in vodomec (Alcedo atthis). Za te vrste je potrebno zagotoviti obstoječi obseg in obstoječe ekosistemske značilnosti gozdov, travišč in skalnih habitatov, zagotoviti čim več mirnih preletnih zračnih koridorjev, s čim manj objekti v zraku ter zagotoviti mir okoli rastišč in gnezdišč. Potencialna posebna ohranitvena območja so:

- Radovna (SI3000133) - območje evropsko pomembne vrste kapelj, - Julijske Alpe (SI3000253) - del gorovja na zahodu Slovenije z evidentiranimi 37

kvalifikacijskimi živalskimi in rastlinskimi vrstami in habitati, - Pokljuška barja (SI3000278) - Pokljuška barja kot visoka barja in območje nahajanja

evropsko pomembne vrste metulja črtastega medvedka, - Bohinjska Bistrica (SI3000259) - območje, prepleteno s tremi evropsko pomembnimi

habitatnimi tipi (melišča, travniki, ilirski bukov gozd) in tremi evropsko pomembnimi živalskimi vrstami,

- Zasip (SI3000145) - območje nahajanja pomembne vrste netopirja (navadni netopir) in metulja (črtasti medvedek) ter habitatnega tipa lehnjakotvornih izvirov,

- Bohinjska Bela - melišča (SI3000044) - karbonatna melišča v kombinaciji z ilirskim bukovim gozdom in evropsko pomembnim metuljem - črtasti medvedek.

Ekološko pomembna območja (EPO) so: - 21100 Julijske Alpe - Najvišji predeli visokogorja v Sloveniji z značilnimi in

ohranjenimi visokogorskimi habitatnimi tipi (travišča, skalne stene, melišča). Občutljiva in ogrožena visokogorska jezera ledeniškega nastanka. Večji kompleksi gorskih gozdov, predvsem alpskih bukovih in smrekovih z visokimi barji. Veliko število zavarovanih, redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst ter pomembnih habitatnih tipov.

27

- 25300 Sava Bohinjka in Sava Dolinka - širše območje sotočja - Sotočje rek z izjemno pestrostjo vodnih in obvodnih habitatnih tipov (mrtvice, mokrišča, meandri, prodišča), življenjski prostor mnogih redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst.

- 26800 Sava Dolinka od Zelencev do Hrušice - Reka z veliko prodonosnostjo z značilnimi obvodnimi habitatnimi tipi. Dobro je ohranjeno obvodno rastlinje, ki ga tvori zelnata vegetacija, lesnata vegetacija z vrbami in nemškim strojevcem ter grmišča s Salix elegans. Večja prodišča so predvsem na območjih dolvodno od večjih pritokov (Beli potok, Belca, Pišnica). Na prodnih naplavinah se je razvil značilen pionirski gozd rdečega bora in navadnega brina.

Nepremična kulturna dediščina in ljudje v parku Dediščina so dobrine, podedovane iz preteklosti, ki jih opredeljujemo kot odsev in izraz svojih vrednot, identitet, verskih in drugih prepričanj, znanj in tradicij. Dediščina vključuje vidike okolja, ki izhajajo iz medsebojnega vplivanja med ljudmi in prostorom skozi čas. Deli se na premično, nepremično in živo dediščino.

V narodnem parku so sestavni del kulturne krajine obdelana polja, travniki, senožeti in pašniki, dolinska naselja in pašne planine z značilnimi hišami, gospodarskimi poslopji, stanovi in pomožnimi kmetijskimi objekti.

Kulturna dediščina, predvsem v preteklosti pogosteje poimenovana kot etnološka, njeno bogastvo in raznolikost, ima izjemno vrednost. Značilne stavbe ljudske arhitekture dokazujejo ustvarjalnost neznanih mojstrov, ki so s svojim delom oblikovali tipično podobo kulturne krajine narodnega parka. Tako je vidna razlika med alpskimi tipi hiš na Bovškem, v Zgornjesavski dolini in v Bohinju, v vaseh nad Tolminom pa so hiše grajene v značilnem primorskem stilu. Podobno pestro je stavbno izročilo na pašnih planinah, ki se razlikuje od povečini zidanih na niže ležečih bohinjskih senožetih in na visokih planinah Spodnjih Bohinjskih gora, lesenih stanov in hlevov Fužinarskih planin, do praviloma v pobočje stopničasto nanizanih, navadno zidanih objektov ovčjih planin ob zgornji Soči. Stavbe pašnih planin so le zunanja podoba tisočletne kulturne dediščine, ki je zaznamovala alpsko sredogorje s pašništvom, mlekarsko in sirarsko tradicijo. Mnoge planine so zapuščene ali pa so s pašniškega vidika neaktivne. Le na redkih je še moč videti značilno stavbno dediščino, zato le-ta predstavlja izjemno dragoceno vrednost prostora.

Prav tako so pomembna arheološka območja, stavbe, naprave, naselje, spominski objekt in kraji ter kulturna krajina kot součinkovanja naravnih in človeških dejavnikov, ki jih preučujejo zlasti antropologija, arheologija, arhitektura, etnologija, umetnostna zgodovina, zgodovina in zgodovina tehnike.

Med najbolj vrednimi in poznanimi sakralnimi objekti so predvsem cerkvica Sv. Duha v Javorci, Sv. Janeza v Ribčevem Lazu, Ruska kapelica pod Vršičem, pa tudi rudarska cerkev Device Marije Lavretanske v Trenti, cerkev sv. Jožefa v Soči. Številna so vojaška pokopališča, ki obeležujejo padle iz 1. svetovne vojne. V register nepremične kulturne dediščine so vpisane še enote kot je Aljažev stolp na vrhu Triglava, Golobarska tovorna žičnica, trdnjava Kluže, naselja Studor v Bohinju, Trenta, Stara Fužina in Pocarjeva domačija v Zgornji Radovni.

Znotraj meja narodnega parka je v letu 2010 živelo 2444 ljudi v 33 naseljih. V celoti je znotraj narodnega parka 21 naselij (87% prebivalcev narodnega parka), ostalih 12 naselij leži v parku zgolj z delom svoje površine. Od naselij, ki ležijo le delno v narodnem parku, je 5 takih, ki prispevajo večji delež preostalih prebivalcev (11% prebivalcev narodnega parka); 7

28

naselij pa je takih, kjer je v narodnem parku zgolj domačija ali dve oziroma je v naselju prijavljeno stalno prebivališče ali začasno, a za več kot eno leto (2% prebivalcev). Število prebivalcev se je od leta 1995 povečalo za približno sto, vendar je ta podatek treba kritično ovrednotiti. Potrebno je upoštevati, da se je leta 2008 spremenila statistična definicija prebivalca in da so nekateri lastniki počitniških objektov prijavljali svoje stalno prebivališče znotraj narodnega parka. Poleg tega tudi metodologija ne omogoča, da bi lahko za leto 1995 ugotovili natančno število (metodološko primerljivo) prebivalcev znotraj narodnega parka

Vseeno pa je opaziti, da se je število prebivalcev od leta 1995 do 2010 na soški strani narodnega parka zmanjševalo, medtem ko je na zgornjesavski strani stagniralo ali se minimalno povečevalo. Vsem naseljem je skupno postopno izgubljanje identitete in tipoloških posebnosti zaradi sprememb poselitvenega vzorca in vnašanja neznačilnih arhitekturnih prvin.

29

Priloga 2: Ocena stanja in učinkovitosti upravljanja po metodologiji RAPPAM

Ključne upravljavske naloge Temeljni cilj narodnih parkov po vsem svetu je varstvo narave, ohranitev izjemnih naravnih in kulturnih vrednot, varstvo avtohtonih, redkih in ogroženih rastlinskih in živalskih vrst, naravnih ekosistemov in značilnosti nežive narave ter ohranitev in nega kulturne krajine. Upravljavec si prizadeva za skladen in trajnosten razvoj območja in gospodarskih panog v njem, predvsem kmetijstva, gozdarstva in turizma, ter za izpolnjevanje ustreznih materialnih in drugih pogojev za življenje in delo tukajšnjega prebivalstva.

Le ohranjene vrednote bodo nam in prihodnjim generacijam omogočale duhovno obogatitev in sprostitev. Narodni park obiskovalcem ponuja doživljanje parka na različne načine: usmerjanje (informacijska središča in točke, informativne table, parkovne poti), vodeni izleti, biološke delavnice v naravi, ustvarjalne delavnice in različni izobraževalnimi programi. Primerne oblike rekreacije so tiste, ki so podrejene temeljnim namenom narodnega parka.

Raziskovalno delo upravljavca na različnih področjih poteka v okviru rednega in projektnega dela. Pridobljeni podatki, rezultati in sklepi so osnova za pripravo strokovnih podlag in pomenijo usmeritve za nadaljnje delo.

Vzgoja, izobraževanje in ozaveščanje imajo pomembno vlogo pri razumevanju, torej tudi spoštovanju narodnega parka. Dejavnosti upravljavca na tem področju so: priprava publikacij, načrtovano komuniciranje z javnostjo, oblikovanje in izvajanje različnih izobraževalnih programov, predvsem za mlade, ozaveščevalne akcije idr.

Gozdarstvo Gozdarstvo je v Sloveniji urejena in tradicionalno sonaravno usmerjena dejavnost, ki jo izvaja javna gozdarska služba na podlagi gozdnogospodarskih načrtov, ob njihovi pripravi pa je obvezna pridobitev naravovarstvenih smernic, preko katerih se v načrte vključujejo in pri izvajanju upoštevajo interesi ohranjanja narave. Kljub temu pa so pritiski in grožnje zaradi sečnje stalno prisotni na velikem delu parka, saj preko polovice površine narodnega parka prekriva gozd. Razlogi so predvsem v lastniško posestni strukturi, nezavedanju, da se z gozdom lahko dobro upravlja le trajno in dolgoročno ter tudi zaradi doktrine gozdarstva, da je treba zagotoviti ustrezno načrtovanje z gozdnogojitvenimi in varstvenimi deli. V osrednjem območju narodnega parka ter na območju varovalnih gozdov in gozdnih rezervatov je treba slediti ciljem upravljanja ter z izključitvijo človekovega poseganja in izvajanja dejavnosti prepustiti gozdove naravnim procesom ter ohranjanju in krepitvi varovalne funkcije. V zadnjem času se z uveljavitvijo novih tehnologij strojne sečnje pojavljajo še izrazitejši problemi izvajanja dejavnosti, predvsem zaradi intenzivnega uničevanja podrasti, vpliva na živali in onesnaževanja. Na nekaterih predelih narodnega parka nastaja tudi vse gostejša mreža gozdnih prometnic. V zadnjih 5 letih ostaja pritisk gozdarstva (sečenj) z izjemo naraščajoče uporabe novih tehnologij nespremenjen in je zelo razširjen (na 15 - 50 % površine), vplivi pa so veliki in dolgoročni. Poselitev (gradnje, ureditve) Poselitev kot eden izmed prostorskih sistemov (poselitev, krajina, infrastruktura) močno vpliva na namensko rabo prostora, na obremenjevanje okolja, na spreminjanje kulturne krajine in vidne značilnosti prostora. Med pritiske, s katerimi se soočamo na območju narodnega parka, spadajo opredeljevanje neustrezne namenske rabe prostora v prostorskih načrtovalskih postopkih, širjenje poselitve na območja izven obstoječih naseljenih površin, nezakonite

30

gradnje predvsem enostavnih, nezahtevnih in manj zahtevnih objektov ali spreminjanje njihove namembnosti, neprimerno projektiranje in izvajanje gradenj ter vplivanje na kulturno dediščino zaradi širitve poselitve v nasprotju z morfološko strukturo naselbin ter spreminjanja prvin lokalne stavbne tipologije. V zadnjih 5 letih ostajajo pritiski z izjemo naraščanja črnih gradenj nespremenjeni ali se celo zmanjšujejo, so lokalizirani ali razpršeni na 5 - 15 % površine. Vplivi so zmerni do veliki, glede potrebnega časa za obnovitev naravnih virov pa dolgoročni ali celo stalni.

Sprememba namenske rabe Pritiski in grožnje so posledica spremembe rabe zemljišč znotraj obstoječe planske – namenske rabe (npr. konverzija travnikov v njive, izsuševanje travnikov, zložbe zemljišč) ali pa nezakoniti posegi na zemljiščih (npr. črne gradnje, nezakonita odlagališča odpadkov). Na območju narodnega parka so zaznani pritiski predvsem zaradi spremembe rabe zemljišč ter prekrivajoče rabe na kmetijskih in gozdni zemljiščih tam, kjer se istočasno ali v delu leta pojavlja tudi rekreacijsko turistična raba. S spreminjanjem namembnosti kmetijskih v počitniške objekte se zmanjšuje vrednost kulturne dediščine, povečuje se motnja za lokalno prebivalstvo, slabšajo pa se tudi pogoji za opravljanje osnovne kmetijske dejavnosti. Z uveljavitvijo predpisov o vrednotenju in obdavčitvi nepremičnin lahko pričakujemo tudi spremembe v strukturi lastništva, predvsem na zmanjševanja deleža površine narodnega parka v javni lasti, kar je velika grožnja za samo upravljanje in pritisk na naravne vire. Grožnje zaradi črnih gradenj in divjih odlagališč so sicer stalno prisotne, vendar površinsko majhne in ne opažamo trendov rasti. V zadnjih 5 letih je pritisk na narodni park zaradi spremembe namembnosti kmetijskih objektov nespremenjen, pričakovano pa je zmerno povečanje spremembe strukture lastništva. Vplivi so lokalizirani ali razpršeni na do 15 % površine, zmerni do veliki in stalni. Opuščanje tradicionalne rabe zemljišč vključuje opuščanje košnje, paše in rabe mlak, ti procesi pa so lahko tudi posledica spreminjanja poselitvenih vzorcev, saj spremembe namena rabe ah lastništva obstoječih objektov posredno vplivajo na rabo zemljišč in tako na videz kulturne krajine. Na območju narodnega parka je najbolj izrazito opuščanje paše in košnje, zato se nekatere površine zaraščajo, med največje pritiske pa spadajo tudi visoke tržne vrednosti nepremičnin, izseljevanje lokalnega prebivalstva in opuščanje ali spreminjanje primarne rabe planšarskih objektov. Z izvajanjem ukrepov kmetijske politike (neposredna plačila za OMD, SKOP, KOP,...) se ti procesi na območju narodnega parka upočasnjujejo. V obdobju zadnjih 5 let so pritiski zaradi opuščanja tradicionalne rabe zemljišč v stalnem povečevanju. Na območju narodnega parka so lokalizirani ali razpršeni na 5 -15 % površine, njihovi vplivi na naravne vire pa so pogosto tudi veliki in dolgoročni.

Posegi v vodni in obvodni prostor Pritiski so na območju narodnega parka prisotni na treh ravneh, to je vodnogospodarskem urejanju vodotokov, predvsem hudournikov, zasebnih interesih in posegih zaradi želje po izkoriščanju vodne sile (male hidroelektrarne, žage, mlini...) in urejanjem ter posegih v vodni in obvodni prostor zaradi turistično rekreativnih namenov (npr. čiščenje obrežne vegetacije zaradi "večje urejenosti" obale, urejanje za obisk). Pritiski so stalni in v zadnjih 5 letih nespremenjeni, prostorsko lokalizirani ali razpršeni na vodni prostor in le na do 15 % površin. Vplivi so zmerni do veliki in srednjeročni do dolgoročni.

Paša in košnja Intenzivnost ter časovna neustreznost paše živine in košnje krme kot tudi spremljajoče kmetijske dejavnosti lahko vplivajo na doseganje ciljev narodnega parka. Na območju narodnega parka sta paša in košnja prisotni, vendar ne predstavljata bistvenih pritiskov, saj ti dejavnosti prispevata k ohranjanju biotske raznovrstnosti in krajinske pestrosti. Lokalno v dolinskih izravnavah se paša občasno pojavlja kot pritisk zaradi intenziviranja pridelave,

31

uporabe novih tehnologij pri izvajanju kmetijskih operacij, časovno, količinsko ali prostorsko neustreznega gnojenja kmetijskih površin in izvajanju gozdne ter nenadzorovane paše. V zadnjih 5 letih ostajajo vplivi nespremenjeni, razpršeni na 5 - 15 % površine in zmerni. Vplivi so z izjemo uporabe novih tehnologij kratkoročni do srednjeročni, saj se rastlinstvo in živalstvo relativno v kratkem času prilagaja na opuščanje ali vzpodbujanje paše.

Vznemirjanje živalskega sveta Dejavnosti sta načrtovani in se izvajata skladno s področno zakonodajo ter lovsko-upravljavskimi in ribiško-gojitvenimi načrti upravljanja, ki med drugim upoštevajo stanje populacij in njihovega življenjskega okolja. Obseg komercialnega lova je v parku načrtovan, prilagojen varstvenim ciljem in se izvaja izključno zunaj prvega varstvenega območja, zato ne predstavlja grožnje za divjad. Danes je vznemirjanje živali zagotovo največji pritisk na divjad v parku, ki vključuje fotolov, hojo in rekreacijo po brezpotjih in neoznačenih poteh, nabiranje gozdnih dobrin in gob, nenadzorovano pašo drobnice, sprehajalce s spuščenimi psi in klateške pse, spremembe namembnosti objektov na osamljenih lokacijah, zračni promet, vožnjo z motornimi sanmi in štirikolesniki ter uporabo pirotehničnih sredstev. Med preostale pritiske spadajo še neskladnosti med upravljanjem populacij divjadi v prvem varstvenem območju ter upravljanjem populacij na lovnem območju. Občasno se kot pritiski pojavljajo še primeri nezakonitega ribolova in nabiranja živali zavarovanih vrst, v zimskem času pa tudi neprimerno krmljenje divjadi s strani lokalnega prebivalstva. Pritisk ostaja z izjemo naraščajočega vznemirjanja živali v zadnjih 5 letih nespremenjen in je po obsegu pogosto zelo razširjen na 15 - 50 % površine. Razen vznemirjanja z izredno velikimi in dolgotrajnimi posledicami na naravne vire so preostali vplivi zmerni do veliki in srednjeročni (do 20 let).

Nabiranje gozdnih dobrin Področje vključuje nabiranje nelesenih gozdnih proizvodov, kot so plodovi, zelnate rastline, gobe in drugi naravni viri. Nabiralništvo je bilo v preteklosti na območju parka uveljavljena dejavnost, njen obseg in intenzivnost pa sta v zadnjih letih upadla. Dejavnost vključuje tako ljubiteljsko nepridobitno kot tudi popolnoma komercialno nabiranje zelišč, gozdnih sadežev in gob. Pri ljubiteljskem nabiranju je trenutno na območju parka prisotno predvsem nekomercialno nabiranje gozdnih sadežev (borovnice, maline, ipd.) in gob za lastno uporabo. Neposredni vplivi so majhni, večji posredni z vznemirjanjem živali, posrednim uničevanjem habitatov in ostalih živali in rastlin ter onesnaževanjem. Komercialno nabiranje brez ustreznega in učinkovitega nadzora, kot je bilo v preteklosti izkoriščanje košutnika, predstavlja neposredno grožnjo obstoju ciljne rastlinske ali živalske vrste. Navkljub trenutnemu upadu ekonomskega interesa po komercialnem nabiranju pa zaradi gospodarske krize obstaja nevarnost po ponovnem porastu te dejavnosti. Na območju narodnega parka so za nekomercialno in pridobitno nabiranje zanimiva tudi številna zelišča, ki niso vezana na gozdni prostor, pri čemer ogroža zeliščarstvo predvsem populacije tistih vrst, ki jih ogrožajo že drugi dejavniki, predvsem izguba življenjskega prostora. Nabiralništvo je ostalo v zadnjih 5 letih količinsko nespremenjena dejavnost, pojavlja se na velikem prostoru (15 - 50 %). Vplivi so zmerni in kratkoročni, je pa grožnja pojavitve in povečanja stalno prisotna.

Izkoriščanje mineralnih surovin V narodnem parku je izkoriščanje mineralnih surovin izključno na nekovinske mineralne surovine (pesek, prod, gramoz). Pri odvzemu proda iz strug vodotokov gre v največjem obsegu za vodarska dela v okviru vzdrževalnih del na vodotokih, v manjšem delu pa za nezakonite odvzeme s strani posameznikov za namen pridobivanja gradbenega materiala. Peskokopi so v preteklosti nastali zaradi potreb po vzdrževanju predvsem gozdnih

32

makadamskih cest, opuščene pa so v nekaterih primerih zasipavali z raznovrstnim gradbenim materialom ter odpadki Med pritiske na področju izkoriščanja mineralnih surovin spadata neustrezen odvzem plavin, ki vpliva na stabilnost vodotokov, ter gospodarsko izkoriščanje rečnega proda ali neprimerno izvajanje vzdrževalnih del, zaradi katerih so ogrožena mnoga drstišča rib. Pri odvzemu peska, proda in gramoza prihaja do nezakonitega in nenadzorovanega jemanja peska iz že opuščenih peskokopov ter odpiranja novih peskokopov, predvsem pa je problematično izkoriščanje materiala izpod melišč, kar vpliva na napredovanje erozije in stanje meliščnega habitata. Sanacije peskokopov se tudi ne izvajajo celovito, saj so bila taka območja pogosto prostor odlaganja odpadkov. Pritisk je ostal v zadnjih 5 letih nespremenjen, prostorsko je lokaliziran na majhne površine do 5 %, vplivi so trenutno majhni in srednjeročni do dolgoročni.

Turizem in rekreativne dejavnosti Dejavnosti turizma in oblike rekreacije so vse bolj razvejane in povzročajo različne pritiske, ki jih za območje narodnega parka lahko razdelimo v dve kategoriji, to je na turistične in rekreativne dejavnosti ter na turistično infrastrukturo. Turizem in rekreacija sta po eni strani tudi funkciji narodnega parka, po drugi strani pa neposredno in posredno povzročata vse večje pritiske oziroma predstavljata grožnjo za narodni park. V prostoru narodnega parka se pojavlja okrog 20 različnih oblik prostočasnih človekovih dejavnosti, ki jih umeščamo med turizem in rekreacijo. Pritiski se povečujejo zaradi povečevanja števila ljudi, ki se s tem ukvarjajo, ter pojava novih oblik prostočasnih dejavnosti, ki se širijo in razvijajo praktično povsod po parku. Med največje pritiske spada planinstvo, saj hoja obiskovalcev izven utrjenih in označenih poti ter povečan ali celo masoven obisk nekaterih predelov povzročata vznemirjanje živali, zaradi množičnosti uporabe nekaterih planinskih poti pa prihaja do erozije in ogrožanja rastišč zavarovanih rastlinskih vrst. Na nekaterih območjih je vzdrževanje planinskih poti tudi neustrezno, v obdobju poletne sezone pa predstavlja veliko obremenitev okolja množičen obisk planinskih koč, ki nimajo urejenih čistilnih naprav. Vse bolj priljubljene prostočasne dejavnosti, kot so turno smučanje, plezanje po zaledenelih slapovih, čolnarjenje, soteskanje in ostali vodni športi, jadralno padalstvo in gorsko kolesarjenje so zaznani pritiski na območju narodnega parka, ki povzročajo vznemirjanje živali in izgubo njihovih zatočišč ter lokalno poškodovanje ali celo uničenje vegetacije. V zadnjih 5 letih se vsi navedeni pritiski povečujejo, pri čemer so z izjemo planinstva, ki je razširjeno praktično povsod po parku z zelo velikim in dolgoročnim vplivom na naravne vire, lokalizirani na do 5 % površine z zmernimi in kratkoročnimi vplivi. Turistična infrastruktura Z razvojem turizma oziroma večanjem raznolikosti turistične ponudbe se povečuje tudi potreba po različni turistični infrastrukturi. V narodnem parku se zato pojavljajo pritiski zaradi interesov različnih deležnikov (predvsem vlagateljev) za izgradnjo nove infrastrukture, hotelskih namestitev in podobnega. Na nekaterih območjih je tako prisoten pritisk izgradnje in umestitve novih turističnih zmogljivosti na območja, ki so manj primerna za urejanje tovrstne infrastrukture, pojavljajo pa se tudi težnje za urejanje začasnih objektov, ki seveda dolgoročno samoumevno postanejo stalni. Že desetletja pa je na območju narodnega parka velik pritisk gradnje novih počitniških objektov ali spremembe namembnosti obstoječih objektov za počitniško rabo, v zadnjem desetletju se je razvila še novejša oblika izgradnje za trg namenjenih več apartmajskih počitniških kompleksov. Počitnikovanje je zelo izrazito in ima tako za narodni park kot tudi za lokalno prebivalstvo zelo večplasten in dolgoročen vpliv. To so zlasti vnašanje navad iz zunanjega okolja in problem vključevanja občasnih prebivalcev v življenje v kraju, nekonkurenčnost lokalnega prebivalstva zaradi »napihnjenega« trga nepremičnin, slaba izraba in lastniška nestalnost slednjih. V turističnih in počitniških naseljih se pojavlja tudi povečana sezonska obremenitev zaradi povečanega

33

števila turistov. Sicer stalno prisotni pritiski so se v zadnjih 5 letih še dodamo zmerno povečali in so razpršeni na 5 - 15 % površine parka. Vplivi so zmerni do veliki ter srednjeročni.

Odpadki Na območju narodnega parka zaznavamo večja (divja) odlagališča, manjša lokalna odlagališča (npr. ob kmetijah ali planinskih kočah) ter razpršene odpadke ob turističnih poteh in počivališčih. Splošna ugotovitev je, da se stanje glede odpadkov izrazito izboljšuje tako zaradi splošnih okoljskih standardov kot tudi zaradi vse večje ozaveščenosti ljudi (prebivalcev in obiskovalcev). Pritiski in grožnje zaradi odpadkov so se v zadnjih 5 letih zmanjšali, so prostorsko lokalizirani na do 5 % površine, vplivi so majhni in srednjeročni.

Čezmejni vplivi Na območju narodnega parka ni na razpolago veliko podatkov o čezmejnih vplivih, zbrani so v okviru različnih monitoringov, ki potekajo na državni ravni ali v okviru raziskovalnih projektov. Pred leti smo spremljali predvsem stanje glede daljinske onesnaženosti gozdov, opravljene so bile tudi meritve imisij atmosferskih polutantov v visokogorskih jezerih, rezultati slednjih pa so pokazali na velik vpliv onesnaževanja na dolge razdalje Pri čezmejnih vplivih je potrebno upoštevati še vplive hrupa, ki izvirajo iz območij izven meje parka in lokalno povzroča pritiske v parku. V narodnem parku se tudi sistematično spremlja Triglavski ledenik, katerega zmanjševanje površine in tanjšanje sta posledica podnebnih sprememb. Čezmejni vplivi ostajajo v zadnjih letih nespremenjeni, so razširjeni na 15 - 50 % površine. Vpliv je zmeren in dolgoročen.

Invazivne tujerodne vrste Naseljevanje in gojitev tujerodnih vrst sta po splošnem varstvenem režimu prepovedana na celotnem območju narodnega parka. Zato ne predstavljata več neposredne grožnje, posledice načrtnih vnosov pred desetletji pa so vidne še danes in so v nekaterih primerih tudi nepopravljive. Živali in rastline tujerodnih vrst, prisotne na območju narodnega parka, so bile namerno naseljene ali pa so se razširile spontano, najbolj uničujoče in nepopravljive posledice za biotsko raznovrstnost pa so povzročile namerne naselitve rib v vodotoke in izolirana gorska jezera. Posledice takega nepremišljenega ravnanja so križanci med potočno in soško postrvjo oziroma izginotje genetsko čistih soških postrvi v večjem delu soškega porečja, porušenje ravnovesja jezerskih ekosistemov zaradi vnosa jezerske zlatovčice v Bohinjsko, Krnsko in Dvojno triglavsko jezero, naselitve klena in navadnega koreslja v Jezero na Planini pri jezeru ter pisanca v Črno jezero. Na območje narodnega parka so bili za namene lovske dejavnosti in vrstne popestritve namerno naseljeni tudi nekateri sesalci, pri čemer lahko le muflona štejemo za tujerodno vrsto, medtem ko naj bi bila svizec in kozorog v preteklosti na tem območju že naravno prisotna. Njihova konkurenčna prednost v primerjavi z domorodnimi vrstami ni izrazita, saj sta muflon in kozorog prostorsko omejena, življenjski prostor svizca pa je prosta ekološka niša. Med rastlinami tujerodnih vrst so na območju narodnega parka tudi invazivne, kot so na primer japonski dresnik, enoletna suholetnica, kanadska in orjaška zlata rozga, črnoplodni mrkač ter žlezasta nedotika. Pojavljajo se predvsem v nižinskih območjih narodnega parka, na brežinah vodotokov in ob cestah, kjer so konkurenčno tudi najmočnejše. Velike ekosistemske spremembe je v preteklosti povzročilo tudi gozdarstvo z načrtnim zasmrečevanjem gozdnih planot na območjih naravnih bukovih sestojev ter vzpostavljanjem enodobnih nestabilnih sestojev. Pritisk je ostal v zadnjem obdobju nespremenjen, narašča le širjenje invazivnih rastlinskih vrst. Prostorsko je pritisk razpršen na 5 - 15 % površine, problematika iglavcev pa je zelo razširjena in prisotna na 15 - 50 % površine parka. Razen namernih naselitev rib z zelo velikimi vplivi in dolgotrajnimi posledicami na naravne vire so preostali vplivi zmerni do veliki in srednjeročni do dolgoročni.

34

Prometna infrastruktura Kategorija vključuje vplive prometa na obstoječih cestah vseh kategorij (tudi gozdne ceste in vlake), bodisi zaradi motenj, hrupa, osvetljevanja ali poteka prek pomembnih selitvenih poti živali. Na območju narodnega parka je gosta mreža državnih, lokalnih ter gozdnih in kmetijskih cest, preko parka potekajo tudi tranzicijske poti, v narodnem parku so številna naselja in prebivalstvo, pa tudi izhodišča za pohode v visokogorje. Narodni park je privlačna izletniška točka za tisoče obiskovalcev. Promet, ki je posledica različnih (predvsem prostočasnih) dejavnosti, predstavlja največje okoljske obremenitve. V gozdnem prostoru narodnega parka nastaja na nekaterih območjih vse gostejša mreža gozdnih prometnic, katerih umeščanje v prostor in način izgradnje sta zaradi sprememb lastniških razmerij slabša, pogosto pa se na njih odvija javni promet brez kakršnihkoli omejitev, kar vodi v dodatno obremenjevanje okolja. Poleg cestnega prometa nad območjem narodnega parka zaznavamo tudi velik zračni promet v obliki mednarodnega potniškega prometa, motornih zračnih plovil (športna motorna letala), helikopterskega prometa (vojska, policija, zasebniki), jadralnih letal in t.i. alternativnih zračnih plovil (jadralna padala, jadralni zmaji, baloni, ipd.). Poleg pogosto zakonsko prekoračenega hrupa povzroča zračni promet vseh vrst in oblik tudi vznemirjanje živali. V zadnjih 5 letih seje pritisk zaradi prometa dodatno zmerno povečal, je zelo razširjen (na 15 - 50 % površine), vplivi so zmerni do veliki in kratko do srednjeročni.

Komunalna infrastruktura Komunalna infrastruktura vključuje oskrbo naselij s pitno vodo in odvajanje odpadne vode. Na območju narodnega parka ni optimalna ali pa sploh ni zgrajena, saj so stroški izgradnje, obratovanja in vzdrževanja vodovodnih in kanalizacijskih sistemov zaradi redke, razpršene ter ponekod težko dostopne poselitve visoki. Odpadne vode zaradi visokih stroškov tako niso primerno očiščene, kar ima velik vpliv na kvaliteto vodotokov, podtalnice in tal. Onesnaževanje voda poslabšuje tudi življenjske pogoje vodnih živali, neustrezno odvajanje odpadnih voda iz planinskih koč pa dodatno onesnažuje gorska jezera. Kanalizacijsko omrežje s centralnimi čistilnimi napravami je zgrajeno le v omejenem obsegu, odvajanje odpadnih voda iz manjših zaselkov ali posameznih individualnih objektov pa večinoma ni rešeno sistematično in strokovno. Vse bolj se tudi povečuje potreba po pitni vodi zaradi vse višjega standarda planinskih postojank, vodovodni sistemi pa so na nekaterih območjih parka neustrezni in zastareli in se zaradi poškodb povečujejo vodne izgube. Razen naraščanja problematike neustreznega ravnanja z odpadnimi vodami so se vplivi v zadnjih 5 letih zmanjšali ali ostali nespremenjeni, so razpršeni na 5 - 15 % površine, njihov vpliv na naravne vire pa je zmeren do velik in srednje do dolgoročen.

Energetska infrastruktura Obravnavani so pritiski, vezani na elektroenergetske objekte in naprave, ki predstavljajo enega izmed ključnih sistemov gospodarske infrastrukture. Velika večina poselitve je pokrita z omrežjem, na posameznih bolj oddaljenih območjih je problem predvsem kakovost. V preteklosti zgrajeno omrežje je večinoma zračne izvedbe, kar zaradi izrazito linearnega poteka in zahtevanih varovalnih pasov predstavlja bistveno motnjo v vidnem zaznavanju prostora, vpliva pa tudi na omejitve same rabe znotraj koridorja. Za daljnovode so v manjšem obsegu značilni učinki električnih in magnetnih polj, katerih vplivi terjajo ustrezno previdnost. V zadnjem obdobju je opazen pozitivni pristop z nadomeščanjem obstoječih ali gradnjo novih vodov v vkopani izvedbi. Na vodotokih, kjer se bolj kot vodnatost izkorišča padec, je zgrajenih nekaj malih (mikro) vodnih elektrarn. Le-te niso v funkciji samooskrbe zaselkov ah domačij, temveč so priključene na elektroenergetsko omrežje. Ker gre za lokacije v zgornjih delih (hudourniških) vodotokov, predstavljajo gradnje in ureditveni posegi velik vpliv na struge in obrežja vodotokov. Posebej problematična je energetska oskrba planinskih koč z uporabo agregatov na plinsko olje, kar obremenjuje okolje s hrupom, emisijami

35

toplogrednih plinov in smradom, transport in skladiščenje goriva pa predstavlja potencialno nevarnost za izlitje v zemljino in vodonosnike. Pri objektih za izkoriščanje obnovljivih virov energije, kot sta veter ali sonce, je problematična sama umestitev (npr. reliefna in vidna izpostavljenost, funkcionalnost - orientacija vetrnic oz. fotovoltaičnih panelov), velikostni razred (neupoštevanje merila oz. vzpostavljenih prostorskih razmerij) in sama izvedba (npr. namestitev na dediščinsko pomembnih objektih, zunaj strešin objektov...). Pritiski zaradi energetske infrastrukture ostajajo v zadnjih 5 letih nespremenjeni so razpršeni ali zelo razširjeni, njihov vpliv pa je zmeren do velik in srednje do dolgoročen.

Telekomunikacije in javna razsvetljava Javna razsvetljava je v narodnem parku bolj ali manj omejena na območja strnjene in razpršene poselitve, v obliki pritiska pa se kaže kot svetlobno onesnaževanje okolja pri uporabi javne cestne razsvetljave, osvetljevanja objektov in prostora zunaj območij strnjene poselitve ter neustreznega načina ureditve. Pri telekomunikaciji kot tudi javni razsvetljavi pa so zaznani vplivi v vidni izpostavljenosti telekomunikacijskih vodov, ki so izrazito vzdolžne umeščeni in potekajo v ustrezno veliki višini nad zemeljskim površjem. Zaradi pričakovane širitve telekomunikacijske infrastrukture se bo ta pritisk še povečal. Vidno izpostavljene so tudi bazne postaje mobilne telefonije in RTV oddajnikov, pri čemer so težnje po umeščanju teh objektov na naravovarstveno vrednih ter reliefno in vidno izpostavljenih lokacijah. V zadnjih 5 letih ostajajo pritiski nespremenjeni in razpršeni na 5 - 15 % površine, njihov vpliv na naravne vire pa je velik in dolgoročen. Naravne nesreče V povezavi z naravnimi nesrečami največkrat govorimo o ogroženosti življenja ali zdravja ljudi, živali in premoženja ter o škodi, ki jo naravni procesi povzročijo človeku, vendar pa naravnih nesreč in njihovega vpliva na tem mestu ne obravnavamo antropocentrično. Na območju narodnega parka se v največji meri pojavljajo nesreče zaradi naravnih procesov, na pogostost in njihov obseg pa pomembno vplivajo podnebne spremembe. Tako je vodna erozija lahko naravni proces (zaradi geologije, reliefa, padavin...) ali pa posledica človekovega delovanja (neustrezno gospodarjenje z gozdovi, gradnja infrastrukture, premostitev vodotokov, neustrezni ukrepi v strugi in na brežinah). Povzroča poglabljanje dna strug, spodkopavanje brežin, splazitve pobočij, poškodbe na vodnogospodarskih objektih, presežki plavin pa lahko dvigujejo dno strug in posledično razlivanje vodnih tokov na obvodna zemljišča. V kategorijo pobočnih procesov spadajo skalni podori, odlomi, zemeljski plazovi, usadi, drobirski ali blatni tokovi, ki preoblikujejo relief, povzročajo poškodbe na prsti in vegetaciji, ustvarjajo pregrade in spreminjajo hidrološke in mikroklimatske razmere. V kategorijo naravnih nesreč sodijo še antropogeno povzročena ali pospešena erozija, ki se kaže v obliki različnih poškodb ali sprememb na prsti in rastlinstvu, viharji, požari in snežni plazovi z vplivom na rastlinstvo ter potresi s preoblikovanjem reliefa. Naravne nesreče vplivajo na kulturno krajino (opuščanje obdelave, pogozdovanje) in razmestitev naselij, lahko povzročijo poškodbe ali celo porušitev objektov posebnega kulturnega pomena, pomenijo nastanek reliefne prepreke za komunikacijo in promet, možna izraba gradiva v industriji, onemogočajo hidroenergetsko izrabo, lahko pa območje naravnih nesreč predstavlja tudi turistično območje z veliko doživljajsko vrednostjo. V zadnjih 5 letih se vplivi vodne ali antropogeno povzročene erozije in pobočnih procesov zmerno povečujejo, preostali pa ostajajo nespremenjeni. Po obsegu so najpogosteje razpršeni na 5 - 15 % površine, vpliv na naravne vire pa je zmeren do velik ter v primeru erozijskih in pobočnih procesov tudi stalen.

36

Priloga 3: Zemljišča v lasti ali v upravljanju JZ Triglavski narodni park Sklep Vlade Republike Slovenije št. 47803-38/2011/3, z dne 1. marca 2011: 1. ugotavlja, da je Javni zavod Triglavski narodni park lastnik naslednjih zemljišč:

1. parc. št. 314 vpisana v ZKV št. 1909 - 2191 k.o. Želeče

2. parc. št. 317/1 vpisana v ZKV št. 1909 - 2191 k.o. Želeče

3. parc. št. 317/2 vpisana v ZKV št. 1909 - 2191 k.o. Želeče

4. parc. št. 1764/5 vpisana v ZKV št. 704 - 2196 k.o. Bohinjska Češnjica

5. parc. št. 1764/15 vpisana v ZKV št. 704 - 2196 k.o. Bohinjska Češnjica

6. parc. št. 102/10 vpisana v ZKV št. 80 - 2203 k.o. Trenta leva

7. parc. št. 102/21 vpisana v ZKV št. 80 - 2203 k.o. Trenta leva

8. parc. št. 102/22 vpisana v ZKV št. 80 - 2203 k.o. Trenta leva

9. parc. št. 239/9 vpisana v ZKV št. 163 - 2203 k.o. Trenta leva

10. parc. št. 239/15 vpisana v ZKV št. 163 - 2203 k.o. Trenta leva

11. parc. št. 239/16 vpisana v ZKV št. 163 - 2203 k.o. Trenta leva

12. parc. št. 239/14 vpisana v ZKV št. 119 - 2203 k.o. Trenta leva

13. parc. št. 1326/3 vpisana v ZKV št. 1500 - 2171 k.o. Dovje

14. parc. št. 1458/3 vpisana v ZKV št. 1500 - 2171 k.o. Dovje

15. parc. št. 1466/3 vpisana v ZKV št. 1500 - 2171 k.o. Dovje

16. parc. št. 1466/4 vpisana v ZKV št. 1500 - 2171 k.o. Dovje

17. parc. št. 1468/2 vpisana v ZKV št. 1500 - 2171 k.o. Dovje

18. parc. št. 805/1 vpisana v ZKV št. 581 - 2186 k.o. Višelnica I

19. parc. št. 805/2 vpisana v ZKV št. 581 - 2186 k.o. Višelnica I

20. parc. št. 798/4 vpisana v ZKV št. 581 - 2186 k.o. Višelnica I

21. parc. št. 806/2 vpisana v ZKV št. 581 - 2186 k.o. Višelnica I

22. parc. št. 798/3 vpisana v ZKV št. 581 - 2186 k.o. Višelnica I

23. parc. št. 905/7 vpisana v ZKV št. 2106 - 2191 k.o. Želeče

24. parc. št. 977/3 vpisana v ZKV št. 2106 - 2191 k.o. Želeče

25. parc. št. 984/3 vpisana v ZKV št. 2106 - 2191 k.o. Želeče

26. parc. št. 635/3 vpisana v ZKV št. 620 - 2170 k.o. Gozd

27. parc. št. 229/4 vpisana v ZKV št. 109 - 2210 k.o. Soča leva

28. parc. št. 229/5 vpisana v ZKV št. 109 - 2210 k.o. Soča leva

29. parc. št. 236/1 vpisana v ZKV št. 109 - 2210 k.o. Soča leva

30. parc. št. 236/2 vpisana v ZKV št. 109 - 2210 k.o. Soča leva

31. parc. št. 236/3 vpisana v ZKV št. 109 - 2210 k.o. Soča leva

32. parc. št. 237 vpisana v ZKV št. 109 - 2210 k.o. Soča leva

33. parc. št. 243/1 vpisana v ZKV št. 109 - 2210 k.o. Soča leva

34. parc. št. 243/2 vpisana v ZKV št. 109 - 2210 k.o. Soča leva

35. parc. št. 243/3 vpisana v ZKV št. 109 - 2210 k.o. Soča leva

36. parc. št. 229/1 vpisana v ZKV št. 109 - 2210 k.o. Soča leva.

37

2. določa, da je Javni zavod Triglavski narodni park upravljavec naslednjih zemljišč v lasti države:

1. parc. št. 723 vpisana v ZKV št. 1554 - 2198 k.o. Studor

2. parc. št. 726/6 vpisana v ZKV št. 1554 - 2198 k.o. Studor

3. parc. št. 726/7 vpisana v ZKV št. 1554 - 2198 k.o. Studor

4. parc. št. 726/8 vpisana v ZKV št. 1554 - 2198 k.o. Studor

5. parc. št. 722/2 vpisana v ZKV št. 1488 - 2198 k.o. Studor

6. parc. št. 726/2 vpisana v ZKV št. 1488 - 2198 k.o. Studor

7. parc. št. 726/5 vpisana v ZKV št. 1526 - 2198 k.o. Studor

8. parc. št. 1735/40

vpisana v ZKV št. 1484 - 2198 k.o. Studor

9. parc. št. 1727/4 vpisana v ZKV št. 1484 - 2198 k.o. Studor

10. parc. št. 1727/5 vpisana v ZKV št. 1484 - 2198 k.o. Studor

11. parc. št. 1727/6 vpisana v ZKV št. 1484 - 2198 k.o. Studor

12. parc. št. 1730/4 vpisana v ZKV št. 1484 - 2198 k.o. Studor

13. parc. št. 438/2 vpisana v ZKV št. 22 - 2204 k.o. Trenta desna

14. parc. št. 673/2 vpisana v ZKV št. 1117 - 2187 k.o. Zgornje Gorje

15. parc. št. 673/3 vpisana v ZKV št. 1117 - 2187 k.o. Zgornje Gorje

16. parc. št. 660/4 vpisana v ZKV št. 680 - 2187 k.o. Zgornje Gorje

17. parc. št. 664/1 vpisana v ZKV št. 680 - 2187 k.o. Zgornje Gorje

18. parc. št. 661/1 vpisana v ZKV št. 680 - 2187 k.o. Zgornje Gorje

19. parc. št. 1956/97 vpisana v ZKV št. 749 - 2196 k.o. Bohinjska Češnjica

20. parc. št. 1532/53 vpisana v ZKV št. 465 - 2171 k.o. Dovje

21. parc. št. 1532/54 vpisana v ZKV št. 465 - 2171 k.o. Dovje

22. parc. št. 1482/19 vpisana v ZKV št. 1715 - 2171 k.o. Dovje

23. parc. št. 1482/18 vpisana v ZKV št. 1715 - 2171 k.o. Dovje

24. parc. št.1482/96 vpisana v ZKV št. 1715 - 2171 k.o. Dovje

25. parc. št.624/26 vpisana v ZKV št. 344 - 2186 k.o. Višelnica I

26. parc. št.624/27 vpisana v ZKV št. 344 - 2186 k.o. Višelnica I

27. parc. št.624/28 vpisana v ZKV št. 344 - 2186 k.o. Višelnica I

28. parc. št.1455/217 vpisana v ZKV št. 1615 - 2171 k.o. Dovje

29. parc. št.1455/233 vpisana v ZKV št. 1615 - 2171 k.o. Dovje

30. parc. št. 818/16 vpisana v ZKV št. 1711 - 2169 Kranjska gora

31. parc. št. 818/31 vpisana v ZKV št. 1711 - 2169 Kranjska gora

32. parc. št. 817/17 vpisana v ZKV št. 707 - 2169 Kranjska gora

33. parc. št. 828/13 vpisana v ZKV št. 1708 - 2169 Kranjska gora

34. parc. št. 829/3 vpisana v ZKV št. 1708 - 2169 Kranjska gora

35. parc. št. 756/4 vpisana v ZKV št. 1790 - 2169 Kranjska gora

36. parc. št. 756/6 vpisana v ZKV št. 1790 - 2169 Kranjska gora

37. parc. št. 756/7 vpisana v ZKV št. 1790 - 2169 Kranjska gora

38. parc. št. 825/41 vpisana v ZKV št. 439 - 2169 Kranjska gora

38

39. parc. št. 618/2 vpisana v ZKV št. 493 - 2171 k.o. Dovje

40. parc. št. 1406 vpisana v ZKV št. 493 - 2171 k.o. Dovje

41. parc. št. 1401/83 vpisana v ZKV št. 493 - 2171 k.o. Dovje

42. parc. št. 1482/29 vpisana v ZKV št. 1527 - 2171 k.o. Dovje

43. parc. št. 1482/30 vpisana v ZKV št. 1527 - 2171 k.o. Dovje

44. parc. št. 1458/14 vpisana v ZKV št. 1527 - 2171 k.o. Dovje

45. parc. št. 1458/15 vpisana v ZKV št. 1542 - 2171 k.o. Dovje

46. parc. št. 1458/25 vpisana v ZKV št. 1542 - 2171 k.o. Dovje

39

Priloga 4: Opredelitev izraza »pastirska koča« za posamezne planine v narodnem parku »Pastirska koča« je izraz, ki ga za potrebe varstva in upravljanja narodnega parka navaja ZTNP-1. Na planinah narodnega parka so objekti za bivanje sirarja in pastirjev različnih stavbarskih značilnosti in poimenovanj. V nadaljevanju so navedeni primeri pastorskih koč z različnimi poimenovanji in osnovnimi značilnosti po posameznih območjih narodnega parka:

1. Tolminsko - kobariške planine T.i. stan je zidan objekt, izrazitega pravokotnega tlorisa, največkrat pritličen, z uporabnim podstrešjem in leseno strešno konstrukcijo oz. simetrično dvokapno streho. V pritličju, glede na namembnost, je prostor za predelavo sira in shramba. Nadstropje je namenjeno bivanju. Stan oz. kasneje sirarna je skoraj vedno pritličen dvoceličen objekt, ki obsega kuhinj o/sirarnico (sirnico) in klet /shrambo/. Na Tolminskem so zasledili obstoj takih planinskih sirarn že leta 1771. V sirarni je na tleh v kotu (stalo) nizko ognjišče. Nad ognjiščem je kolovrat »ur, vor ali uren«, s kotlom »skutnikom« za mleko. Stene so opremljene s policami za mlekarsko posodo. V sosednjem prostoru je klet, kjer dozoreva sir. Pri najstarejšem tipu stanu ni urejenega prostora za prenočevanje sirarja, medtem ko imajo posodobljene variante že urejen prostor za prenočevanje na podstrešju. Poleg mlekarja so v stanu lahko prenočevali tudi pastirji. Posodobitve stanov z novo opremo ali gradnja novih sirarn se je na tolminskih in kobariških planinah pospešeno pričela na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Letnice obnov sirarn razberemo iz razpoložljivih popisov vojne škode (PANG, popis vojne škode 1919 -1920). Posodobitve stanu je pogosto pomenila le boljšo in sodobnejšo obdelavo zunanjščine in notranjščine stanu, ne pa tlorisnih ali drugačnih funkcionalnih sprememb, razen na planinah, kjer je stan - mlekarna sodobno prirejena za odpravo mleka po mlekovodu (primer na planini Kuhinja). Nove sirarne, ki so zamenjale stanove, so pričeli graditi konec 18. stol. po nasvetu kmetijskih strokovnjakov, verjetno po določenem načrtu in v duhu lokalnega stavbnega izročila. Gradili so jih domači zidarji in tesarji, zato se na zunaj od prvotnih, bistveno rudi ne ločijo. Se naprej so zidane iz kamna, stene so ometane, vezivo je apnena malta, vhodi so na vzdolžnem pročelju, okenske odprtine utilitarne in na glavnem pročelju, zadnja Stranje potisnjena ali prislonjena v breg. Leseno strešno konstrukcijo so pokrili s slamo, kasneje pločevino ah opečnato kritino, eternitom. Hlevi za živino, na tolminsko - kobariških planinah so predvsem v individualni lasti, in imajo lahko podstrešje izkoriščeno za prenočevanje pastirja.

2. Planine na Bovškem Prestaje (pristaje): so glede gospodarjenja vmesna stopnja, postaja med kmetijo v dolini in planino. K prestajam prištevamo manjšo samostojno hišo, v kateri bivajo in sirijo, ter hlev (za drobnico) in »vrhom« za seno. Stanovanjski objekti na prestajah so leseni s kamnito zidano osnovo in kladnimi stenami ali v celoti zidani. Podstrešje je leseno. Strehe so strme, enostavne simetrične dvokapnice. Strehe prestaj so brez čopa. Pokrite z leseno kritino - deske, kasneje pločevina in eternit. Okrog objektov so ograde, ki omejujejo zunanji prostor. Prestaje so last enega samega gospodarja. Spremenile so se v stalna bivališča, večina pa je danes preurejenih v vikende. Planine: osnovna stavba je hram, ki združuje muzo, sirarno in shrambo. V ostrešnem delu nad muzo je t.i. jahčer z ležišči, bivalni prostor pastirjev. Dostopen pa je po stopnicah iz sirarne. Hram je največkrat zidan objekt, z lesenim ostrešjem in strmo simetrično dvokapnico največkrat brez čopa ali s strmim čopom. Kritina so deske, pločevina... Okenske odprtine utilitarne, locirane na glavnem pročelju.

3. Bohinjske planine Bohinjska kmečka gospodarstva je bila v preteklosti, in v določeni meri še danes, značilna

40

večstopenjska paša - spomladi in do snega so pasli na senožetnih planinah, nato so na spodnjih planinah in v višku poletja na visokih planinah. Iz visokih planin so se v dolino vračali spet preko spodnjih in senožetnih planin. Za senožetne planine so značilni pritlični iz kamenja zidani ali leseni stanovi ali hišice, kjer je bil prostor za pastirja in v času košnje tudi za kosce. Stanovi imajo pogosto v podstrešnem delu senik. Streha je strma brez čopov in kritina na objektih je lesena. V stanu je bil prostor za odprto ognjišče, ki je bilo v preteklosti leseno, za pograd, klopi ter v ločenem prostoru prostor za shranjevanje mleka in mlečnih izdelkov. Na spodnjih in visokih planinah je obliko pastirjevega bivališča narekoval sam teren. Značilni so leseni stanovi »na kobilah« - na lesenih pilotih postavljeno bivališče za pastirja, pod njim pa prostor za živino, ki so ga včasih zaprli s kamnitim zidom. Stanovi »na kobile« imajo streho pogosto na čop ter vhod v stan potisnjen globoko pod napušč. Nekatere planine poznajo tudi pritlične iz kamna zidane stanove - zatrepi so lahko pozidani in ometani ali opaženi s pokončnimi deskami. Kritina so skodle ah deske. Na nekaterih planinah so poleg stanov »na kobilah« še pritlični leseni hlevi iz tesanih brun. Sirarne so na planinah vedno dominantni objekti, ki se razlikujejo od stanov in hlevov. Vedno so zidane in v njih je prostor za majarja ali majarico ter pomočnike ter prostor za predelavo mleka in shranjevanje sira.

4. Blejske planine Za njih so značilni večji objekti, ki pod eno streho združujejo hlev in bivališče za pastirje. Hlev v pritličju zidan iz kamenja ali lesen, nadstropje je v celoti leseno in namenjeno bivalnim in shranjevalnim prostorom pastorjev. Stanovi s hlevi imajo dvokapne strehe največkrat brez čopov in so pokriti z leseno kritino, ki jo danes pogosto nadomešča ali pločevina ali salonit.

5. Planine nad dolino Save - Mežakla, nad Mojstrano in Kranjsko Goro Bivališča pastirjev in gozdnih delavcev so na rovtih - posekah v globokih ledeniških dolinah in tudi na nekaterih redkih višje ležečih planinah. Na rovtih, ki so bili navadno v lasti enega gospodarstva, so postavili največkrat leseno, redko iz kamna zidano, bajto in po potrebi tudi hlev za živino in senik. Bajto so uporabljali ob košnji in poleti, kadar so na rovtu pasli živino. Na planinah so stanovi pritlični objekti, ki so v celoti leseni ali delno zidani iz kamna. Ponekod sta stan in hlev dva ločena objekta, včasih pa sta postavljena v nizu.

41

Priloga 5: Izhodišča za strokovna mnenja za odločanje v upravnih postopkih 5.1 Izvajanje (znanstvenih) raziskav v narodnem parku Pogoji za pridobitev soglasja k izvajanju raziskav:

− raziskava mora biti v skladu s cilji in nameni narodnega parka; − raziskava ne sme škodljivo vplivati na naravne vrednote in kulturno dediščino na

območju parka; − metode v raziskavi morajo biti izbrane na način, ki najmanj poškodujejo naravno

okolje; − čas in kraj raziskave morata biti izbrana na način, ki najmanj vpliva na življenjske

cikle živih bitij; − raziskava mora biti opravljena s strokovnimi usmeritvami, ki jih poda upravljavec; − izvajalec raziskave mora po zaključeni raziskavi predložiti upravljavcu poročilo o

opravljeni raziskavi.  5.2 Odvzem mineralov in fosilov v izobraževalne ali znanstvene namene Pogoji za pridobitev soglasja k odvzemu:

− odvzem mineralov in fosilov v izobraževalne in znanstvene namene lahko izvede le organizacija, ki ima registrirano dejavnost izobraževanja oz. znanstvenega raziskovanja ali fizična oseba s pooblastilom take organizacije;

− namen odvzema mineralov in fosilov v izobraževalne ali znanstvene namene mora biti skladen s cilji narodnega parka;

− količina in vrsta odvzetih mineralov in fosilov ne sme vplivali na njihovo izjemnost, ohranjenost ali redkost v naravi, razen v primeru, če njihov obstoj v naravi ogrožajo naravni procesi ali druga človekova dejavnost;

− način izvajanja odvzema ne sme vplivati na stanje ožjega ali širšega območja nahajališča ter drugih sestavin narave in kulturne krajine v parku (npr. miniranje, vrtanje,...);

− izvajalec odvzema mora po končanem znanstvenem delu upravljavca narodnega parka obvestiti o izsledkih raziskave. 

5.3 Odvzem živali prostoživečih vrst iz narave a) Odvzem živali prostoživečih vrst iz narave, ki niso zavarovane po predpisih, ki urejajo ohranjanje narave, in niso divjad ali ribe Temeljni prednostni cilj parka je ohraniti naravo z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi ter vzdrževati njegovo visoko biotsko raznovrstnost. Za zagotavljanje navedenega cilja morajo biti pri izdaji soglasja za odvzem živali tistih nezavarovanih prostoživečih vrst, katerih upravljanje ni urejeno s predpisi na področju lovstva in ribištva, izpolnjeni spodaj navedeni pogoji. Pogoji za pridobitev soglasja k odvzemu:

− odvzem mora služiti izključno v znanstvenoraziskovalne namene; − metoda odvzema mora biti izbrana na način, da najmanj poškoduje osebke in njihov

življenjski prostor; − čas in kraj odvzema morata biti izbrana na način, ki najmanj vpliva na ohranjanje

ugodnega stanja populacije in življenjske cikle živali; − kraj odvzema se po možnosti opravi na območju, kjer je populacija najštevilčnejša; − odvzem iz narave praviloma ne sme biti opravljen v obdobju razmnoževanja živali ali

skrbi za zarod;

42

− odvzem mora biti opravljen v skladu s strokovnimi usmeritvami, ki jih poda upravljavec;

− izvajalec mora po izvedenem odvzemu iz narave obvestiti upravljavca oziroma ga seznaniti s poročilom o opravljeni raziskavi, ki vključuje najmanj podatke o datumu in lokaciji izvedenega ravnanja ter številu odvzetih osebkov.

b) Odvzem divjadi in rib iz narave za znanstvenoraziskovalne namene in izvajanje ukrepov varstva živali prostoživečih vrst Upravljanje z divjadjo in ribami se na območju parka izvaja načrtovano v okviru lovsko upravljavskih in ribiško gojitvenih načrtov, pri čemer pa izvajanje navedene dejavnosti ni dovoljeno v 1. varstvenem območju. S soglasjem upravljavca je v slednjem odvzem divjadi in rib iz narave mogoč le za znanstvenoraziskovalne namene ali izvajanja ukrepov varstva živali, pri čemer morajo biti izpolnjeni spodaj navedeni pogoji. Pogoji za pridobitev soglasja k odvzemu:

− soglasje za odvzem divjadi in rib v znanstvenoraziskovalne namene se izdaja le za ravnanja v 1. varstvenem območju parka;

− količinsko je dovoljeni odvzem iz narave omejen in prilagojen na številčno prisotnost in kraj odvzema;

− način odvzema je skladen z ZTNP-1 in pogoji iz predpisov, ki urejajo področje varstva in upravljanja divjadi in rib;

− pri odvzemu je obvezno spremstvo strokovnega delavca upravljavca ali naravovarstvenega nadzornika ter predstavnika organizacije, pristojne za upravljanje z divjadjo ali ribami na območju, kjer bo potekala raziskava oziroma bo izveden nujni ukrep;

− odvzem v naravnih rezervatih, ekocelicah ter na območjih, kjer živali gnezdijo ali polegajo mladiče, je dovoljen le izjemoma glede na pomen raziskave; v teh primerih je priporočljivo pridobiti predhodno izvedensko mnenje zunanjega strokovnjaka za vrsto, ki je predmet raziskave. 

5.4 Odvzemi mivke, peska in proda iz strug vodotokov ter vodnih in priobalnih zemljišč Odvzemanje mivke, peska in proda iz strug vodotokov ter vodnih in priobalnih zemljišč za potrebe v narodnem parku je dopustno izključno v tretjem varstvenem območju s soglasjem upravljavca, v prvem in drugem varstvenem območju pa zaradi varstva pred škodljivim delovanjem voda. Pogoji za pridobitev soglasja k odvzemu:

− lokacija in količina odvzete mivke, peska in proda mora biti usklajena med pristojnimi institucijami (podrobnejša namenska raba prostora, koncesijski akt, letni program in način odvzema, vodarske in naravovarstvene strokovne podlage);

− območja dopustnih odvzemov so lokacijsko vezana predvsem na mesta, kjer prihaja do zaplavnih čepov in nanosov plavin (npr. pri pregradah);

− čiščenje in odvzem materiala sta količinsko omejena (npr. sezonski obseg naplavin); − način odvzema je treba prilagoditi zatečeni reliefni izoblikovanosti obvodnih brežin

(ureditev dostopa, transport) in obrežni vegetaciji, tako da bodo posegi in vplivi čim manjši;

− z odvzemom se ne sme povzročati sprememb vodnega režima (pretočne razmere, prostorska in časovna razporeditev voda, smer toka) ali kakovosti vode.

− odvzem mora biti časovno pogojen (nizek vodostaj, izven obdobja drsta, izven turistične sezone).

43

5.5 Letenje z motornimi zrakoplovi za potrebe geodetskega, filmskega ter dokumentarnega snemanja in znanstvene raziskave Pogoji za pridobitev soglasja k letenju:

− izredni preleti z motornimi zrakoplovi za potrebe snemanj so mogoči le v raziskovalne, izjemoma tudi dokumentarne in promocijske namene;

− izvajalec snemanja je dolžan termin preleta planirati med tednom, koncev tedna se je zaradi večjega števila obiskovalcev parka potrebno preletom izogibati;

− izvajalec snemanja se je dolžan izogibati preletom v času pred zoro in mrakom (sončni vzhod/ zahod), kajti ta čas je pomemben v aktivnosti prostoživečih živali;

− izvajalec snemanja je dolžan upravljavca predhodno obvestiti o točnem datumu in trasi preleta z motornim zrakoplovom (3 tedne pred dogodkom);

− o vsakršni spremembi letenja glede na vlogo je potrebno predčasno obvestiti upravljavca, še posebej to velja za spremembo trase letenja;

− opredeliti najnižjo dovoljeno višino leta. 5.6 Prirejanje javnih shodov, prireditev in športnih tekmovanj Za javne shode, prireditve in športna tekmovanja upravljavec izda odločbo (soglasje) s pogoji, če javni shod, prireditev ali športno tekmovanje poteka v prvem ali drugem varstvenem območju narodnega parka, če pa poteka v tretjem varstvenem območju, se izda odgovor s pogoji na obvestilo o prireditvi. Pogoji za izvedbo prireditev so:

− prireditev mora potekati na navedeni trasi/lokaciji; − trajni posegi v prostor na lokaciji/ trasi prireditve niso dopustni; − glasnost na prireditvi ne sme presegati zakonsko predpisanih ravni hrupa; − vozila udeležencev prireditve morajo biti parkirana na urejenih parkiriščih

parkiranje v naravnem okolju ni dovoljeno; − organizator mora v 24 urah po zaključku prireditve odstraniti vse odpadke in

oznake, ki jih je postavil za potrebe prireditve; − organizator mora pridobiti soglasje lastnikov zemljišč, na katerih prireditev poteka; − organizator mora pri organizaciji prireditve upoštevati določila zakona, ki ureja javna

zbiranja; − organizator mora upoštevati določila ZTNP-1 in zagotoviti ustrezne nadzor; − organizator mora poskrbeti za začasna stranišča; − če je predvidena zapora ceste, je potrebno pridobiti soglasje upravljavca ceste

(Direkcija RS za ceste - za državne ceste ali občine - za lokalne ceste); − če je predvidena uporaba gozdnih cest, mora organizator obvestiti pristojno

območno enoto ZGS.

Poleg zgoraj navedenih splošnih pogojev se pri organizaciji sankanja upošteva še naslednje: − določi se ura (od kdaj do kdaj), ko je aktivnost dovoljena, če gre za aktivnost, ki traja

sezonsko; − organizator je dolžan skrbeti za red in čistočo na lokaciji; − dodatna osvetlitev sankališč ni dovoljena; − po končani sezoni je organizator dolžan sanirati vse poškodbe terena na lokaciji; kjer

je aktivnost potekala in odstraniti vse oznake, ki jih je postavil v času izvajanja aktivnosti;

− soglasje se izda za vsako sezono posebej, med sezono se preverja izvajanje aktivnosti.

44

5.7 Šotorjenje in taborjenje zunaj za to določenih mest Taborni prostori, ki so določeni kot taborni prostori v občinskih odlokih in so usklajeni z upravljavcem se ohranijo. Urejanje novih tabornih prostorov ni dopustno. Lokacije za sotorjenje in taborjenje v prvem in drugem varstvenem območju, v ožjih zavarovanih območjih, na območjih naravnih vrednot ali na vodozbirnih območjih niso dopustne. Na omenjenih lokacijah se lahko postavljajo samo tabori, ki so namenjeni znanstvenim raziskavam oziroma jamarski tabori.

V primeru znanstvenih raziskav in jamarskih taborov na omenjenih lokacijah se upravljavec odloči v skladu z namenom raziskave ter njenim vplivom na okolje ter izda odločbo (soglasje) s pogoji, če pa poteka v tretjem vartvenem območju, se izda odgovor s pogoji na obvestilo o taboru. Pogoji za izvedbo tabora so predvsem, da:

− mora biti tabor, oziroma šotori opremljeni z večjim napisom »Jamarski raziskovalni tabor«;

− mora organizator tabora poskrbeti, da so odpadki preneseni na ustrezno dovoljeno odlagališče odpadkov v dolini;

− je odpadno karbidno apno v plastičnih vrečkah treba odnesti iz jame in ga nato skupaj z drugimi odpadki prenesti na ustrezno dovoljeno odlagališče odpadkov v dolini;

− je kurjenje ognja prepovedano, za kuhanje naj se uporabljajo plinski ali bencinski kuhalniki;

− je ostanke iz prve svetovne vojne prepovedano odnašati; − mora organizator tabora po končanem taboru upravljavcu poslati poročilo o raziskavi.

Začasni planinski tabori, ki so namenjeni izključno vzgojno-izobraževalnim namenom, se lahko postavijo na naslednjih lokacijah: Bohinj: Nad Kredo, zemljišča, parc. št., vsa k.o. Savica: 1105, 1106, 1108/1, 1109 in 1110, 1112/211; pod hotelom Bellevue (zemljišče parc. št.: 1151/2 k.o. Savica); Gozdna šola pri Naklovi glavi (zemljišče parc. št.: 1816/1 k.o. Studor). Pokljuka - Mežakla: Rudno polje (zemljišče parc. št. 1003/1 k.o. Bohinjska Srednja vas). Kranjska gora: Za Vomičem (zemljišče, parc. št. 585 k.o. Gozd Martuljek); Krnica - V Klinu (zemljišče, parc. št. 828/27 k.o. Kranjska Gora). Log pod Mangartom: Loška Koritnica -Kukijeva raven (zemljišče, parc. št. 19/5 k.o. Strmec). Trenta Soča: možne lokacije se določijo v sodelovanju z Občino Bovec in skladno s podrobno namensko rabo prostora v občinskem prostorskem načrtu. Za vse dopustne lokacije začasnih planinskih taborov (Slika: 9) se opredeli zmogljivosti prostora. Naravovarstveni nadzorniki v času izvedbe tabora spremljajo stanje. V primeru organizacije planinskih taborov na omenjenih lokacijah narodnega upravljavec izda odločbo (soglasje) s pogoji. Odločbo (soglasje) se izda, če je:

− želena lokacija na dopustnih lokacijah; − začasni planinski tabor v okviru opredeljenih zmogljivosti prostora; − organizator pridobil soglasje lastnika zemljišča; − dejavnost skladna s predpisi (odloki) lokalnih skupnosti; − dejavnost skladna z naslednjimi pogoji:

- trajni posegi v prostor na tabornem prostoru niso dopustni; - posegi v vegetacijo, predvsem žaganje drevja in grmovja, za potrebe postavitve

tabora, kurjave ali tabornega ognja, niso dopustni; - za sanitarije je treba uporabljati kemična stranišča, kjer to ni mogoče (jamarji,

raziskovalci), se uredi latrina; - skrb organizatorja je, da se smeti odvaža na urejene in dovoljene deponije; - vozila taborečih se parkira na urejenih parkiriščih ali ob cesti, parkiranje v

45

naravnem okolju ali celo v taboru ni sprejemljivo; - hrup na taboru ne sme presegati zakonsko določenih omejitev.

Slika 9: Lokacije za planinske tabore Slika 10: Dopustnost soteskanja v narodnem parku 5.8 Turistične, športne in rekreativne dejavnosti razen ribolova na vodotokih in stoječih vodah Pogoji za izvajanje dejavnosti:

− zaradi izvajanja dejavnosti ni dovoljeno spreminjati kakovosti in količine vode, hitrosti pretoka, prostorske in časovne razporeditve voda, smeri toka vode, vidne podobe (npr. z odstranjevanjem skal, obrežne vegetacije in podobno);

− pri izvajanju dejavnosti naj se uporablja obstoječa infrastruktura in ureditve na vodnih in priobalnih zemljiščih (npr. že urejena sidrišča, klini, dostopne poti in podobno);

− pri izvajanju dejavnosti naj se udeleženci izogibajo hoji po stoječi ali počasi tekoči vodi, kaljenju vode, hoji po vegetaciji v in ob vodotoku, premikanju skal;

− vstopanje v naravne votline in jame na/ob vodotokih ni dovoljeno; − izvajanje dejavnosti ne sme povzročati prekomerne obremenitve okolja s hrupom ter

vznemirjanje živali; − vnos in odvzem rib in drugih živali prostoživečih vrst iz narave ni dovoljen; − na/ob vodotokih, stoječih vodah in na parkiriščih ni dovoljeno odlagati odpadnih

snovi. Morebitne odpadke je treba odstraniti na za to urejena mesta; − vozila udeležencev oziroma izvajalcev dejavnosti morajo biti parkirana na urejenih

parkiriščih; parkiranje v naravnem okolju ni dovoljeno; − določiti mesta izvajanja posameznih dejavnosti na vodotokih in stoječih vodah; − časovno opredeliti izvajanje dejavnosti na vodotokih (meseci, del dneva...); − izvajati monitoring delov vodotoka ali stoječih voda, kjer poteka izvajanje dejavnosti; − izvajalci morajo dejavnost izvajati v skladu z veljavnimi državnimi ali mednarodnimi

normativi in standardi; − izvajanje dejavnosti omogočiti izključno licenčnim vodnikom; − izvajalci dejavnosti morajo v določenem roku upravljavcu predložiti poročilo o

izvedeni dejavnosti, ki vključuje najmanj točne podatke o datumih izvajanja dejavnosti, številu udeležencev v posameznem dnevu, vstopni in izstopni točki in podobno;

− soteskanje je dopustno po predhodno pridobljenem soglasju upravljavca na delih naslednjih vodotokov: Predilnica, Fratarica in Jerečica (Slika 10);

46

− uskladiti pogoje za kopanje, jadranje, čolnarjenje, plovbo na Bohinjskem jezeru s podrobnejšo namensko rabo prostora v veljavnih prostorskih aktih, določitvijo kopalnih voda (Fužinarski zaliv na Veglju), urejeno infrastrukturo (čolnarna, privezi, pomoli, ..., zgrajeni skladno s predpisi s področja graditve objektov) ob upoštevanju predvidenega plovnega režima (odlok še ni sprejet). 

5.9 Vzletanje in pristajanje z jadralnimi padali, zmaji ali baloni Vzletanje in pristajanje z jadralnimi padali, zmaji ali z baloni je prepovedano na celotnem območju narodnega parka, razen na za to določenih mestih, kjer ta dejavnost ne ogroža ciljev narodnega parka, s soglasjem upravljavca (določbe 41. točke prvega odstavka 13. člena ZTNP-1). a. Za vzletne točke (v nadaljnjem besedilu: VT; Slika: 11) in pristajalna mesta (v nadaljnjem

besedilu: PM; slika 11) , kjer se izvaja organizirano letenje in za katere se vodi register na Direktoratu za civilno letalstvo pri Ministrstvu za promet, se pridobiva soglasje upravljavca enkrat letno za obdobje tekočega leta. Pogoji k pridobitvi soglasja za vzletanje in pristajanje z jadralnimi padali, zmaji in baloni, kjer se izvaja organizirano letenje in za katere se vodi register na Direktoratu za civilno letalstvo pri Ministrstvu za promet: − VT za organizirano letenje na območju parka so: Vogel (GPS N 46°15.150378' / E

13°50.402868'); Vogar (GPS N 46°17.669904' / E 13°52.523976'), Studor (GPS N 46°17.743608' / E 13°54.03225') in Mangartsko sedlo (GPS N 46°26.007384' / E 13°38.439504');

− PM za organizirano letenje na območju parka sta: Log pod Mangartom (GPS N 46°24.233322' / E 13°36.033324') in ob gostišču Kramar (GPS N 46°16.92009' / E 13°52.907982');

− za VT Vogar in Studor je treba upoštevati območje letenja, ki je razvidno iz karte št. 1 in 2. Letenje zahodno od črte, ki je označena na karti št. 2 ni dopustno zaradi ogrožanja orlov;

− za VT Vogel velja prepoved letenja južno in vzhodno od označene črte na sliki 12 zaradi potencialnega ogrožanja gnezdišča orla. Za omenjeno VT velja tudi prepoved uporabe vzletišča za organizirano letenje od 1.1. do 30.6. tekočega leta;

− za dostop do VT Vogar se uporabljajo označene planinske poti, parkiranje motornih vozil je dopustno na urejenih parkiriščih v dolini ter na obstoječem parkirišču na razpotju poti do planine Vogar in planine Hebed, na zemljišču parc. št. 1649/1 k.o. Studor. Vožnja z motornimi vozili po traktorski vlaki do Kosijevega doma na Vogarju ter naprej do VT ni dovoljena;

− za dostop do VT Studor se uporabljajo obstoječe peš poti na Studor, parkiranje motornih vozil je dopustno na urejenih parkiriščih v dolini ter na desnem ovinku obstoječe ceste na Uskovnico pri Planini Blatce, s predhodnim dogovorom z upravljavcem ceste;

− prepovedano je izvajati nizke prelete nad terenom ter s tem povezane uporabe padal, ki omogočajo izvajanje »speedflying-a« in »speedriding-a«. V navedenih primerih gre za vzletanje bodisi s smučmi ali s tekom ter izvajanje hitrega spusta, letenje pa poteka zelo blizu površja;

− trase oz. koridorje letenja za organizirana športna tekmovanja, izvajanje tečajev ipd. z jadralnimi padali, zmaji ali baloni je potrebno načrtovati izven območja narodnega parka;

47

− pri načrtovanju preletov se je potrebno izogibati 1. varstvenega območja narodnega parka ter območij mirnih con;

− soglasje se izda jadralnemu društvu, ki upravlja z VT in PM oz. Zvezi za prosto letenje Slovenije. Soglasje se izdaja za vsako sezono posebej;

− soglasje velja do spremembe zgoraj navedenih pogojev oz. spremembe podatkov s strani vlagatelja.

Slika 11: Vzletne točke in pristajalna mesta v narodnem parku

Slika 12: Koridorji letenja na območju Bohinja

b. Za neorganizirano vzletanje in pristajanje izven zgoraj omenjenih VT in PM je potrebno

pridobiti enkratno soglasje upravljavca za vsak posamičen let. V tem primeru gre za tako imenovano turno padalstvo, pri katerem se za vzletne točke uporabljajo vrhovi gora.

Pogoji k pridobitvi soglasja za vzletanje in pristajanje z jadralnimi padali, zmaji in baloni, kjer se izvaja neorganizirano letenje:

− vzletanje, pristajanje in letenje z jadralnimi padali, zmaji in baloni ne sme negativno vplivati na narodni park, naravne vrednote in biotsko raznovrstnost. V postopku izdaje soglasja se glede na načrtovano VT, PM in območje letenja oceni možne vplive ter po potrebi opredeli podrobnejše časovne omejitve;

− za dostop do VT se uporabljajo obstoječe planinske poti. Za dostop do VT ni dopustno uporabljati motornih vozil, helikopterjev ipd;

− VT, PM in koridorje oz. območja letov je potrebno načrtovati izven območij mirnih con. Načrtovano območje leta je obvezna sestavine vloge za izdajo soglasja;

− prepovedano je izvajati nizke prelete nad terenom ter s tem povezane uporabe padal, ki omogočajo izvajanje »speedflying-a« in »speedriding-a«. V navedenih primerih gre za vzletanje bodisi s smučmi ali s tekom ter izvajanje hitrega spusta, letenje pa poteka zelo blizu površja;

− soglasje se izdaja za vsak let posebej.

5.10 Uporaba motornih sani in drugih vozil na motorni pogon za vožnjo po snegu in ledu Z zakonom (določbe 39. točke prvega odstavka 13. člena ZTNP-1) je prepovedana uporaba motornih sani in drugih vozil na motorni pogon za vožnjo po snegu in ledu, razen za: oskrbo

48

planinskih koč in smučišč ter za urejanje smučarskih in tekaških prog s soglasjem upravljavca narodnega parka ter za reševanje. Pogoji za uporabo tovrstnih vozil:

− soglasje za uporabo tovrstnih vozil se izdaja le za nujno oskrbo v zimskem času uradno odprtih planinskih postojank ter za smučarske in tekaške proge v tretjem. varstvenem območju, za katere je pridobljeno ustrezno upravno dovoljenje ali soglasje ter določen upravljavec;

− za oskrbo koč in dostope do smučarskih in tekaških prog se uporablja obstoječe poti. Zunaj le-teh vožnja ni dopustna;

− oskrba s tovrstnimi vozili je omejena na planinski koči Dom v Tamarju in Kočo v Krnici, za ostale v zimskem času odprte planinske koče so možni drugi manj obremenjujoči načini oskrbe (žičnica, cestni dostop);

− v primeru, da so za vožnjo s tovrstnimi vozili potrebne ureditve (npr. odstranitev ograje, postavitev oznak), je treba po končani sezonski uporabi vzpostaviti prejšnje stanje, ki bo omogočalo normalno rabo in dejavnosti;

− uporabnik vozila mora pridobiti soglasje lastnika, najemnika ali upravljavca zemljišča. − upoštevati določila predpisov lokalnih skupnosti (npr. odlok o javnem redu in miru) in

drugih sektorjev; − upoštevati določila ZTNP-1 glede hrupa. Z uporabo tovrstnih vozil se ne sme

povzročati prekomernih s predpisi določenih vrednosti obremenitve s hrupom. Območje narodnega parka je z določili Uredbe o mejnih vrednostih kazalcev hrupa (Ur.l. RS, št. 105/05, 34/08, 109/09 in 62/10) razvrščeno v 1. stopnjo varstva pred hrupom. Pri vožnji ni dopustno uporabljati zvočnih naprav;

− z vožnjo se ne sme vznemirjati prosto živečih živali; − za vožnjo se lahko uporablja le vozila, ki so tehnično brezhibna, z minimalnimi

emisijami smradu in hrupa; − zaradi uporabe tovrstnih vozil se ne sme kakorkoli posegati v drevnino ali

izoblikovanost površja; − vožnja je na območjih, kjer ni umetne svetlobe, je omejena na dnevni čas – vožnja

pred zoro ali v mraku ni dopustna; − s soglasjem se opredeli namen uporabe tovrstnih vozil ter podrobnejše prostorske in

časovne (sezonsko in dnevno) pogoje; − soglasje se izdaja za vsako zimsko sezono posebej, med sezono se preverja izvajanje; − soglasje velja do spremembe zgoraj navedenih pogojev oz. spremembe podatkov s

strani vlagatelja. 5.11 Postavljanje znakov za označevanje zgodovinskih in tematskih poti Z zakonom (določbe 16. točke prvega odstavka 13. člena ZTNP-1) je v narodnem parku prepovedano postavljati znake in druge objekte ali naprave za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje v naravnem okolju, razen znakov za označevanje planinskih in drugih poti soglasjem upravljavca narodnega parka, poleg tega pa je v prvem in drugem varstvenem območju prepovedano nadelavati nove planinske, turistične in druge poti ter steze, jih širiti ter označevati zgodovinske poti s soglasjem upravljavca (določbe 14. točke prvega odstavka 15. člena ZTNP-1). Skladno z določbami 11. točke prvega odstavka 31. člena ZTNP-1) se za označevanje zgodovinskih in tematskih poti izdaja soglasje upravljavca. Pogoji k pridobitvi soglasja za obravnavane posege:

49

− znaki z usmeritvenimi, označevalnimi in informativnimi vsebinami na zgodovinskih in drugih tematskih poteh se postavljajo znotraj mreže že obstoječih poti, ki so v rabi. Morebitno urejanje in nadelava novih tematskih poti ter posledično njihovo označevanje je dopustno le v tretjem varstvenem območju ob preveritvi vplivov in obremenitev oziroma morebitnega ogrožanja naravnih vrednot, ožjega zavarovanega območja, varstveno pomembnih habitatnih tipov, rastlinskih in živalskih vrst ter območij in objektov kulturne dediščine, vodotokov…, kar je predmet pridobitve dovoljenja po drugih predpisih;

− na območjih, na katerih je že urejena parkovna označevalna infrastruktura, se je potrebno z vsebinsko dopolnitvijo označevanja tematskih poti prilagoditi obstoječim rešitvam in poenotiti oznake (oblikovanje, velikostna razmerja, gradivo, izvedba);

− razmestitev in število oznak je potrebno načrtovati racionalno; − oznak ni dopustno postavljati na mestih, ki bi zakrivala značilne poglede ali kakorkoli

krnila lastnosti naravnih vrednot, območij ali objektov kulturne dediščine; − zaradi postavitve oznak ni dopustno spreminjati mikroreliefnih oblik površja ali

odstranjevati drevnine; − upravljavec označevalne infrastrukture mora zagotoviti redno vzdrževanje oznak; − soglasje velja do spremembe zgoraj navedenih pogojev oz. spremembe podatkov s

strani vlagatelja. 5.12 Snemanje filmov, videospotov in videoproduktov za javno predvajanje Splošni pogoji za pridobitev soglasja k snemanju:

− lokacija snemanja: v prvem in drugem varstvenem območju, na območju naravnih vrednot in na območju posebnih varstvenih območij se snemanje dovoli samo izjemoma (raziskovalni namen, dokumentarni filmi, igrano dokumentarni filmi);

− vsebina filma, videospota, videoprodukta; − namen filma, videospota, videoprodukta; − spoštovanje varstvenega režima ZTNP-1; − dosledno je potrebno upoštevati določila ZTNP-1; − izredni preleti z zrakoplovi na motorni pogon za potrebe snemanj so mogoči le v

raziskovalne, izjemoma rudi dokumentarne in promocijske namene; − pri snemanju je treba zagotoviti čim manjše vplive na naravo ter ugodno stanje narave,

ki pri snemanju ne sme biti poškodovana; − vsebina snemanja ne sme biti v nasprotju z nameni in cilji narodnega parka; − uporaba mehanizacije in težjih vozil v naravnem okolju narodnega parka ni dopustna; − prepovedano je posegati v naravno okolje za potrebe postavljanja snemalne tehnike; − vse nameščene oznake in možni odpadki morajo biti odstranjeni najkasneje 24 ur po

končanem snemanju; − izvajalec snemanja je dolžan pridobiti soglasja lastnikov zemljišč, na katerih bo

izvedeno snemanje; − na območjih, kjer ni umetne razsvetljave, snemanje v času, ko ni več naravne svetlobe

ni dovoljeno; − hrup na lokacijah snemanja ne sme prekoračiti zakonsko določenih vrednosti, uporaba

zvočnih efektov ni dovoljena; − po končanem snemanju mora izvajalec lokacijo zapustiti v prvotnem stanju, kar

preverjajo naravovarstveni nadzorniki; − izvajalec snemanja je dolžan upravljavca predhodno (3 tedne pred dogodkom)

obvestiti o datumu, lokaciji, uri snemanja, prav tako tudi o kakršnihkoli naknadnih spremembah glede na vlogo;

50

− naravovarstveni nadzorniki na terenu spremljajo stanje v celotnem obdobju snemanja. Objekti za potrebe snemanj so začasni objekti, ki se v narodnem parku lahko postavijo na podlagi predhodno pridobljenega naravovarstvenega soglasja. Pogoj za izdajo naravovarstvenega soglasja je izdano soglasje upravljavca za snemanje v narodnem parku. Upravljavec sodeluje pri izdaji naravovarstvenega soglasja s strokovnim mnenjem. Izhodišča za oblikovanje strokovnega mnenja so:

− naravno okolje narodnega parka lahko služi le kot naravna kulisa in sicer predvsem za dokumentarne, izjemoma tudi igrane ali promocijske filme;

− postavitev scenskih objektov za potrebe snemanj naj se dovoli le izjemoma. Pri tem se upošteva lokacija snemanja,

− postavitev raznih konstrukcij za pomoč pri snemanju (odri, podesti,...) se dovoli izjemoma (npr. v tretjem varstvenem območju znotraj naselij);

− začasni objekt je potrebno odstraniti po poteku časa, za katerega je bil zgrajen; − po odstranitvi objekta je treba vzpostaviti prvotno stanje na zemljišču, na katerem je

bil zgrajen. Pogoji za nastopanje živali prostoživečih vrst v filmih, videospotih in videoproduktih za javno predvajanje, ki se snemajo v narodnem parku: a) živali, odvzete iz narave in gojene v ujetništvu:

− nastopajo lahko samo živali domorodnih vrst; − živali morajo imeti veterinarsko potrdilo in dokazilo o njihovem izvoru ter načinu in

zakonitosti pridobitve; − nastopanje živali se dovoli pogojno, glede na opis vloge živali, ki jo poda vlagatelj; − živali morajo biti praviloma rojene in vzgojene v ujetništvu, iz narave odvzete živali se

lahko uporabijo le izjemoma in izključno za nekomercialne namene; − vlagatelj mora s predložitvijo listin dokazati skladnost nameravane uporabe živali s

predpisi, ki urejajo področja odvzema iz narave, zadrževanja v ujetništvu in komercialnih ravnanj z živalmi prostoživečih vrst; 

b) prostoživeče živali: − pri snemanju živali v njihovem naravnem okolju se upošteva življenjski cikel živali

(dnevni, letni); − pri snemanju sodeluje strokovnjak upravljavca; − upošteva se pogoje, kot pri odvzemu živali. 

5.13 Odvzem rastlin prostoživečih vrst, vključno z glivami a) Odvzem rastlin prostoživečih vrst, vključno z glivami, iz narave za znanstveno raziskovalne in izobraževalne namene Temeljni prednostni cilj narodnega parka je ohraniti naravo z ohranjenimi ekosistemi in naravnimi procesi ter vzdrževati njegovo visoko biotsko raznovrstnost. Za zagotavljanje navedenega cilja morajo biti pri izdaji soglasja za odvzem rastlin in gliv prostoživečih vrst, ki niso zavarovane s predpisi na področju ohranjanja narave, izpolnjeni spodaj navedeni pogoji. Pogoji za pridobitev soglasja k odvzemu:

− soglasje za odvzem rastlin in gliv v znanstvenoraziskovalne in izobraževalne namene se izdaja le za ravnanja v prvem varstvenem območju;

− odvzem iz narave mora služiti izključno v znanstvenoraziskovalne in izobraževalne namene;

− uporabljena metoda odvzema iz narave ne sme škodljivo vplivati na populacijo ali njen življenjski prostor;

51

− dovoljeno število odvzetih osebkov iz narave za posamezno vrsto ne sme povzročiti zmanjšanja ali propada lokalne populacije;

− odvzem iz narave se praviloma izvede na območju z najštevilčnejšo in najvitalnejšo populacijo;

− odvzem mora biti opravljen v skladu s strokovnimi usmeritvami, ki jih poda upravljavec;

− izvajalec mora po izvedenem odvzemu iz narave obvestiti upravljavca oziroma ga seznaniti s poročilom, ki vključuje najmanj podatke o datumu in lokaciji dovoljenega ravnanja ter številu odvzetih osebkov iz narave. 

b) Odvzem rastlin prostoživečih vrst, vključno z glivami, v komercialne namene Nenadzorovano izkoriščanje prostoživečih vrst lahko ogrozi njihovo preživetje v naravi, zato je izpolnjevanje navedenih pogojev nujno za zagotavljanje temeljnega cilja, to je ohranitve ugodnega stanja domorodnih prostoživečih vrst na območju narodnega parka. Pogoji za pridobitev soglasja k odvzemu:

− komercialna ravnanja z rastlinami in glivami prostoživečih vrst so dovoljena le v drugem in tretjem varstvenem območju;

− odvzem rastlin in gliv tistih prostoživečih vrst iz narave, ki so zavarovane s predpisi na področju ohranjanja narave, v komercialne namene ni dovoljen; izjema so zavarovane vrste rastlin, ki jih je navkljub njihovemu varstvenemu statusu dovoljeno izkoriščati ali jemati nadzemne dele iz narave;

− uporabljena metoda odvzema ne sme poškodovati življenjskega okolja ali škodljivo vplivati na ugodno stanje vrste;

− dovoljena količina odvzema osebkov iz narave ne sme povzročiti zmanjšanja ali propada lokalne populacije;

− odvzem mora biti opravljen v skladu s strokovnimi usmeritvami, ki jih poda upravljavec;

− izvajalec mora po izvedenem odvzemu iz narave obvestiti upravljavca oziroma ga seznaniti s poročilom, ki vključuje najmanj podatke o datumu in lokaciji dovoljenega ravnanja ter številu oziroma količini odvzetih osebkov;

− pri presojanju o sprejemljivosti odvzema iz narave se upoštevajo tudi določbe predpisov, ki urejajo varstvo gozdov in odvzem gozdnih dobrin, slednje pa se smiselno tudi uporabljajo za komercialno nabiranje rastlin in gliv v negozdnem prostoru.

5.14 Soglasje v postopkih legalizacij obstoječih črnih peskokopov in kamnolomov Obstoječe nedovoljene peskokope in kamnolome je dopustno legalizirati na podlagi predhodne ugotovitve skladnosti z naravovarstvenimi smernicami in obstoječimi občinskimi prostorskimi načrti ter soglasja javnega zavoda. Predpogoj: evidentiranje obstoječih peskokopov in kamnolomov (vsaj na ravni občine), njihova inventarizacija in vrednotenje. Pogoji za pridobitev soglasja v postopkih legalizacije:

− lokacija (dopustna legalizacija v tretjem varstvenem območju, zunaj območja naravnih vrednot, habitatov vrst in habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo, zunaj varovalnih gozdov ali gozdnih rezervatov, na ustrezni oddaljenosti od vodotokov in priobalnih zemljišč...) in dostopnost;

− geološki, geotehnični, hidrološki kazalci; − vidik erodibilnosti pobočja (strmina, stabilnost pobočja, hrapavost podlage),

52

− okoljski vplivi (hrup, vibracije, prašni delci, plini...); − vidna izpostavljenost; − samooskrba (mineralne surovine so lahko namenjene izključno za potrebe znotraj

narodnega parka); − možnosti sanacije opuščenih delov peskokopa ali kamnoloma. 

Postopek izdaje soglasja je vezan na predložitev: − rudarskega (eksploatacijskega) načrta z varstvenimi ukrepi za pridobivalni in

raziskovalni prostor) in − sanacijskega (krajinsko ureditvenega) načrta z usmeritvami za sprotno (fazno) in

končno sanacijo (reliefne ureditve, zasaditev, določitev rabe).