1

OŠ ZALOG CERUTOVA 7 1000 LJUBLJANA

VZGOJNI NAČRT OSNOVNE ŠOLE ZALOG

Ljubljana, september 2013

2

KAZALO VSEBINE

1. TEORETIČNA IZHODIŠČA ................................................................... 3 CILJI OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA..................................................... 4

VZGOJNA NAČELA ................................................................................................. 4 TEMELJNE VREDNOTE ......................................................................................... 5 VIZIJA ŠOLE IN HIMNA ŠOLE ................................................................................ 6 SODELOVANJE S STARŠI ..................................................................................... 6

2. KONKRETNI OPERATIVNI NAČRT VZGOJNIH DEJAVNOSTI ......... 7 PREVENTIVNE – PROAKTIVNE DEJAVNOSTI ................................................... 8

SVETOVANJE TER USMERJANJE UČENCEV..................................................... 9

3. VZGOJNI UKREPI, RESTITUCIJA TER VZGOJNI OPOMINI ........... 10 VZGOJNI UKREPI ................................................................................................ 10

RESTITUCIJA........................................................................................................ 11 VZGOJNI OPOMINI .............................................................................................. 11

4. POHVALE, PRIZNANJA IN NAGRADE ............................................ 12 POHVALE ............................................................................................................. 12 PRIZNANJA .......................................................................................................... 12 NAGRADE ............................................................................................................ 12

3

1. TEORETIČNA IZHODIŠČA Temeljni cilji vzgojnega koncepta temeljijo na pomembnosti učenja v različnih življenjskih situacijah in pomembnosti učenja za uspešno vključevanje v delo in v družbo1. Predstavljajo jih štirje stebri vseživljenjskega učenja2: UČITI SE, DA BI VEDELI Prvi steber Učiti se, da bi vedeli poudarja razvoj vedenja, ustvarjalnega, kritičnega, samostojnega, izvirnega mišljenja. Učenje za doseganje ciljev tega področja v naši šoli najpogosteje srečamo. UČITI SE, DA BI ZNALI DELATI Steber Učiti se, da bi znali delati je povezan z znanji, potrebnimi za ustvarjanje materialnih dobrin, izvajanje storitev, gospodarsko rast in razvoj, blagostanje, zaslužek. Žal so neravnovesja na tem področju pogosto povezana s pretirano tekmovalnostjo, velikimi razlikami v razvoju, konflikti, uničevanjem okolja in izčrpavanjem virov. UČITI SE, DA BI ZNALI ŽIVETI V SKUPNOSTI IN EDEN Z DRUGIM Steber Učiti se, da bi znali živeti v skupnosti in eden z drugim izpostavlja humani razvoj, kar pomeni, da je dobrobit človeka (človeštva) merilo prihodnosti. Zato je potrebno sprejemanje povezanosti in soodvisnosti, sodelovanje, preseganje individualizma, egoizma, narcizma, zaprtosti v osebne, družinske in narodne meje. UČITI SE, DA BI ZNALI BITI IN ŽIVETI S SEBOJ Četrti steber Učiti se, da bi znali biti in živeti s seboj opozarja na pomen spoznavanja samega sebe in širjenje svojih zmožnosti, ustvarjalnosti, svobode in identitete. Učenci naj bi se naučili sprejemati sebe in skrbeti zase tako, da bi živeli v ravnotežju, vedrini, miru in bi uspešno reševali svoje probleme. Življenjska uspešnost je namreč v veliki meri povezana z našim samozavedanjem ter odnosi z drugimi ljudmi.

NORMATIVNI DOKUMENTI, ki omogočajo spoštovanje učenčevih pravic in dolžnosti s pomočjo jasno opredeljenih pravil: Vzgojni načrt se naslanja na naslednje zakonodajne vire: - Konvencija o otrokovih pravicah (OZN, sprejela Generalna skupščina, 1989) - Bela knjiga o vzgoji in izobraževanju v RS (izdalo MŠŠ, 1995) - Izhodišča kurikularne prenove (pripravil NKS, 1997) - ZOFI: 2. člen - ZOŠ: 2. člen – cilji OŠ

1 Memorandum Komisije Evropske skupnosti o vseživljenjskem učenju je prvi strateški dokument na poti

oblikovanja celovitejše strategije pri povezovanju in povečevanju učinkovitosti sistemov vzgoje in

izobraževanja. Eksplicitno ne ponuja definicije vseživljenjskega učenja, poudarja pa: pomen učenja v

različnih življenjskih situacijah, pomen učenja za uspešno vključevanje v delo in za uspešno vključevanje

v družbo.

2 UČENJE – skriti zaklad: Poročilo Mednarodne komisije o izobraževanju za enaindvajseto stoletje,

pripravljeno za Unesco. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, 1996

Izhodišča za javno razpravo: Koncept dela na vzgojnem področju; delovno gradivo na posvetu

ravnateljev, Portorož, 2006.

4

CILJI OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA : - zagotavljanje splošne izobrazbe vsemu prebivalstvu; - vzpodbujanje skladnega, spoznavnega, čustvenega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika; - razvijanje pismenosti ter sposobnosti za razumevanje, sporočanje in izražanje v slovenskem jeziku na območjih, ki so opredeljena kot narodnostno mešana, pa tudi v italijanskem oziroma madžarskem jeziku; - vzpodbujanje zavesti o integriteti posameznika; - razvijanje zavesti o državni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi; - vzgajanje za obče kulturne in civilizacijske vrednote, ki izvirajo iz evropske tradicije; - vzgajanje za medsebojno strpnost, spoštovanje drugačnosti in sodelovanje z drugimi, za spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in s tem razvijanje sposobnosti za življenje v demokratični družbi; - doseganje mednarodno primerljivih standardov znanja in pridobivanje znanj za nadaljevanje šolanja; - pridobivanje splošnih in uporabnih znanj, ki omogočajo samostojno, učinkovito in ustvarjalno soočanje z družbenim in naravnim okoljem ter razvijanje kritične moči razsojanja; - razvijanje in ohranjanje lastne kulturne tradicije; - seznanjanje z drugimi kulturami in učenje tujih jezikov; - omogočanje osebnostnega razvoja učencev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja; - razvijanje nadarjenosti in usposabljanje za doživljanje umetniških del in za umetniško izražanje; - oblikovanje in spodbujanje zdravega načina življenja in odgovornega odnosa do naravnega okolja.

VZGOJNA NAČELA : - načelo oblikovanja okolja: za optimalno življenje in delo v šoli (spoznavno, vzgojno in psihosocialno področje);

- načelo sprejetosti, kulturnega obnašanja: vključevanje in strpnost, sodelovanje, skupno reševanje težav, dogovarjanje, zavzetost za vsakega posameznika, spodbujanje k odličnosti posameznikov in odnosov; - načelo zaupanja, spoštovanja in odgovornosti ter zagotavljanja varnosti; - načelo vseživljenjskega učenja: udejanjanje vseživljenjskega učenja v praksi pomeni, da vsi učinkovito delamo skupaj, in sicer kot posamezniki in v organizaciji; učenec zaznava in spremlja sebe ter svoje delovanje v skupini in ozavešča lastne strategije za osebnostni razvoj; - načelo učiteljeve avtonomije: učitelj je na osnovi predpisov o vzgoji in izobraževanju avtonomen v različnih situacijskih dogodkih; - načelo učiteljevih kompetenc: komunikacija in odnosi, učinkovito poučevanje, organizacija in vodenje, sodelovanje z delovnim in družbenim okoljem, profesionalni razvoj;

5

- načelo pomembnih dejavnikov za razvoj učenčevih kompetenc: kritično mišljenje, ustvarjalnost, dajanje pobud, reševanje problemov, ocena tveganj, sprejemanje odločitev.

TEMELJNE VREDNOTE Na naši šoli smo se zaposleni, starši in učenci odločili za razvoj naslednjih vrednot:

- skupno reševanje problemov, - znanje, - spoštovanje, - skrb za okolje, - odgovornost do dela, - družabnost.

Vrednote in naši skupni predlogi dejavnosti za uresničevanje in razvijanje teh vrednot

VREDNOTA PREDLOGI DEJAVNOSTI STARŠEV, UČENCEV IN UČITELJEV ZA RAZVIJANJE VREDNOT

SKUPNO REŠEVANJE PROBLEMOV

Timsko delo, pogovori, skupno reševanje problemov - pogovori z učenci, učitelji in starši, medsebojna pomoč in strpnost, delo v skupinah, socialne igre za učence, soočanje s problemi, redno izpolnjevanje dolžnosti in preverjanje le-teh, ko se nekaj dogovorimo, se vse tri strani (učitelji, učenci in starši) tega držimo.

ZNANJE Večje zahteve učiteljev pri ocenjevanju znanja, poudarjanje pomena znanja v vsakdanjem življenju tako doma kot v šoli, spodbujanje otrok k dodatnim aktivnostim, več pomoči pri razumevanju snovi, doslednost učiteljev in staršev ter vztrajanje pri zahtevah, nalogah za učence, prizadevanje vsakega učitelja za kvaliteten in zanimiv pouk, poudarek na permanentnem izobraževanju, redno učenje, spremljanje poučnih oddaj.

SPOŠTOVANJE Vikanje tudi v nižjih razredih, projektne naloge za učence na temo spoštovanja, dosledno upoštevanje šolskih pravil in sankcij za kršenje le-teh; spoštovanje mora biti vsestransko: učenci - učitelji - starši, učitelj je učencem zgled, predavanja na to temo, pozdravljanje, vljudnost, mirno reševanje sporov, upoštevanje in sprejemanje posameznika ter njegovih posebnosti, strpnost, spoštovanje drugih mnenj, spoštovanje učiteljskega poklica in zaupanje vanj, sprejemanje drugačnosti.

SKRB ZA OKOLJE Sodelovanje vseh na čistilnih akcijah (starši, učenci in učitelji), ločeno zbiranje odpadkov in zbiralne akcije tudi v prihodnje, pogovori o kvaliteti bivanja v zdravem, urejenem in varnem okolju, pogovor o vplivu okolja na naše zdravje, prikaz filmov na šoli o uničevanju našega planeta, eko krožki … Pri učencih je treba spodbujati odgovornost do okolja, pogovor o zdravi prehrani, o zdravju ter o škodljivih vplivih na

6

naše zdravje, skrb za šolske predmete, varčevanje z vodo in elektriko, čistilne akcije v okolici šole tudi v prihodnje.

ODGOVORNOST DO DELA

Več nadzora učiteljev nad domačimi nalogami, predanost učitelja svoji stroki, spodbujanje otrok k resnemu pristopu do dela, učenje učnih tehnik, tematske razredne ure, sankcije v primeru namerne neodgovornosti do dela, upoštevanje dogovorov in pravil, pohvale za dobro opravljeno delo.

DRUŽABNOST Zaupanje, vključevanje vseh v igro, komunikacijo, strpnost do drugačnih, športna druženja na šoli, več družabnih dogodkov in prireditev na šoli, tabori, skupno učenje, skupni izleti.

Za prve štiri vrednote smo se z reševanjem ankete odločili prav vsi. Učitelji, učenci in njihovi starši, vsi si prizadevamo za skupno reševanje problemov. Vsi smo poudarili znanje kot vrednoto, brez katere v današnjem času težko preživimo. Vsem sta skupni vrednoti medsebojnega spoštovanja in skrbi za okolje. Učitelji in starši smo poudarili še pomembnost razvijanja odgovornosti do dela, učenci pa si želijo več družabnosti oz. družabnih dogodkov. Na šoli si bomo prizadevali uresničevati dejavnosti za razvijanje naštetih vrednot tudi v prihodnosti. Nekatere dejavnosti za razvoj vrednot na šoli že potekajo, ostale pa bomo udejanjali po naših najboljših močeh, saj si želimo šolo, ki bo ob skupni pomoči vseh nas živela in se razvijala ter upoštevala interese in menja vseh: staršev, učencev in učiteljev.

VIZIJA ŠOLE IN EKO HIMNA Vizija vzgojnega delovanja Osnovne šole Zalog je: »DOBRO POČUTJE IN UČENJE ZA BOLJŠE ŽIVLJENJE!« Tako se bomo na šoli tudi v prihodnje zavzemali za dobro počutje vseh, kar bo skupaj z učenjem pripomoglo k izboljšanju kvalitete našega skupnega življenja. Na šoli imamo tudi svojo eko himno: V stilu »eko« hočemo živeti, prav vse stvari početi. Zato okrog šole smeti smo pobrali in zelenico posejali. Zaradi čistega in svežega zraka iščemo junaka, ki očistil bo, kar tovarne so spustile in nam z leti zastrupile. Zdaj imajo učenci iskrice v očeh in na ustih prešeren smeh. Naš slogan se glasi: EKO ŠOLA NAJ ŽIVI! (Barbara Šmigoc, OŠ Zalog)

7

SODELOVANJE S STARŠI Starši imajo primarno pravico in dolžnost vzgoje otrok in šoli le dodeljujejo legitimiteto vzgoje, katere okvir, oblike in cilji jim morajo biti v naprej poznani. Redno in kvalitetno sodelovanje šole s starši je predpogoj za učinkovito vzgojno dejavnost šole. S starši sodelujemo tako pri doseganju učno vzgojnih ciljev kot pri reševanju razvojnih in osebnih težav njihovih otrok ali skupin otrok. Zato poleg običajnih oblik sodelovanja (roditeljski sestanki, govorilne ure) spodbujamo medsebojno komunikacijo staršev in druge aktivnosti v okvirih oddelčnih skupnosti in v okviru šole kot celote. INDIVIDUALNE OBLIKE SODELOVANJA Individualne oblike sodelovanja so namenjene obravnavanju posameznega učenca in njegovih posebnosti. Omogočajo izmenjavo mnenj o otroku, zato so iskrene, dobronamerne in zaupne. Skupne govorilne ure izvajamo mesečno po razporedu, ki je določen v šolskem koledarju. Skupne govorilne ure omogočajo stike z razrednikom in drugimi člani učiteljskega zbora, ravnateljem in šolsko svetovalno službo. Razgovori so krajši. Starše, s katerimi bi se želeli bolj podrobno pogovoriti, usmerimo k individualnim govorilnim uram, lahko že v naprej, s pisnim povabilom, ali h govorilnim uram v dopoldanskem času, če to staršem ustreza. Individualne govorilne ure učitelji načrtujejo tedensko v dopoldanskem času. Nanje povabijo starše, s katerimi se želijo obširneje pogovoriti, ali starše, ki niso uspeli obiskati skupnih popoldanskih govorilnih ur. Urnik teh govorilnih ur je objavljen na šolski spletni strani in oglasnih deskah. Starši imajo možnost, da se o težavah ali zaradi drugih razlogov pogovorijo tudi s šolsko svetovalno delavko, ravnateljem oz. pomočnikom ravnatelja. Izredni obiski staršev zunaj govorilnih ur so možni bodisi na lastno pobudo ali na povabilo razredničarke, ravnatelja ali drugih sodelavcev šole. SKUPINSKE OBLIKE SODELOVANJA Skupne roditeljske sestanke sklicuje ravnatelj. Namenjeni so splošnemu informiranju staršev o življenju in delu šole, predavanjem s področja psiholoških in pedagoških ved, aktualnim dogodkom. Oddelčne roditeljske sestanke sklicujejo razredniki. Namenjeni so obravnavi tistih vprašanj, ki so aktualna za starše otrok v določenem razredu. Neformalna srečanja s starši v oddelku ali na šolski ravni utrjujejo vezi med šolo in domom (npr. božično novoletno srečanje s sejmom in koncertom, športne igre, zaključna srečanja ipd.). Starše sproti obveščamo o osebnem razvoju pa tudi kritičnih stvareh, ki zadevajo njihovega otroka, in v primerih, da otrok zaradi manj primernih vedenjskih vzorcev potrebuje posebno socialno psihološko pomoč, skušamo v dogovoru z njimi to pomoč tudi poiskati. Starše obveščamo o dogodkih, ki zadevajo njihovega otroka: ustno, po telefonu ali pisno. Oblike obveščanja so dogovorjene na roditeljskih sestankih posameznih oddelčnih skupnosti. Po telefonu, kot nujno obvestilo, starše obveščamo o dogodkih, ki zadevajo bolezen ali poškodbo

8

njihovega otroka, večjo materialno škodo ter težje kršitve šolskega reda, ki posredno ali neposredno zadevajo njihovega otroka. Starši so šoli dolžni posredovati telefonsko številko, na kateri so vedno dosegljivi. Vsako spremembo so starši dolžni javiti razredniku. Obvestila staršem, posebne informacije in obvestila o vzgojnih ukrepih pošiljamo v zapečatenih ovojnicah z žigom šole preko tajništva. V primerih, ko strokovni delavec presodi, da je potreben daljši in poglobljen razgovor o otrokovem vedenju ali težavah v šoli, starše povabimo na razgovor v šolo. Na razgovor lahko povabimo tudi druge strokovne delavce. V primerih, ko se starši ne vključujejo v reševanje problemov, povezanih z njihovimi otroki, ali šola oceni, da gre pri posameznih otrocih za zanemarjanje, predlagamo naslednji postopek: učitelj starše po telefonu obvesti o problemu in jih povabi v šolo na razgovor, učitelj pisno povabi starše na razgovor, učitelj skupaj s svetovalno delavko pisno povabi starše na razgovor, ravnatelj pošlje staršem pisno povabilo s povratnico, šola poišče pomoč in sodeluje z drugimi zunanjimi inštitucijami psihosocialne pomoči.

2. KONKRETNI OPERATIVNI NAČRT VZGOJNIH DEJAVNOSTI

VZGOJNE DEJAVNOSTI NA ŠOLI SO:

preventivne oz. proaktivne dejavnosti, svetovanje in usmerjanje učencev.

PREVENTIVNE - PROAKTIVNE DEJAVNOSTI Šola ima življenje in delo na šoli organizirano tako, da se učenci v šoli počutijo varne in so pri šolskem delu zavzeti ter ustvarjalni in da prevzemajo odgovornost za svoje vedenje ter se zavedajo posledic za svoja morebitna neodgovorna ravnanja. Življenje in delo na šoli jim je tako prijetnejše, v takem okolju uspešno zadovoljujejo svoje temeljne potrebe in razvijajo samostojnost in odgovornost. Na šoli se bomo tudi v prihodnosti zavzemali za izvajanje preventivnih oz. proaktivnih dejavnosti, ki veliko pripomorejo k varnosti učencev, prevzemanju odgovornosti za svoja ravnanja in preusmeritvi negativnih oblik vedenja v pozitivna. Preventivne-proaktivne dejavnosti na šoli

Tematske vzgojne dejavnosti Tematsko usmerjene vzgojne dejavnosti šole organiziramo v okviru ur oddelčne skupnosti, v okviru dnevov dejavnosti ter v času nekaterih interesnih dejavnosti Teme, katerim posvečamo posebno pozornost, so: odnosi z vrstniki, socialne veščine, medvrstniško nasilje, nenasilno reševanje konfliktov, odvisnosti, odnosi med spoloma idr. Pravila oddelka Ker vsak oddelek na šoli predstavlja primarno socialno skupino, namenjamo posebno pozornost oblikovanju dobrih medosebnih odnosov, solidarnosti in medsebojnem spoštovanju, upoštevanju različnosti, varnosti in skladno s tem reševanju konfliktov. Ob tem je poseben poudarek namenjen

9

temu, da učenec za svoje vedenje sam prevzame odgovornost in posledice. Razrednikova opažanja Razrednik skrbno spremlja razred in dogajanje med učenci, opazuje, ali se držijo razrednih pravil in izvajajo dogovorjene ukrepe ob neupoštevanju le- teh. Pri vsem tem upošteva razvojni nivo ter posebnosti posameznih učencev. Pri reševanju težjih problemov k sodelovanju povabi svetovalno službo. Stalne oblike informiranja Na šoli učence skozi vse leto informiramo o učenju, zavedanju o vsakodnevnih težavah in o reševanju medvrstniških problemov. To izvajamo s postavitvijo informacijskih oglasnih desk ter panojev, letakov o prosocialnem vedenju, z delavnicami, tednom dejavnosti ter nenehnim pogovarjanjem o reševanju konfliktov. Spodbujanje vrstniške solidarnosti in pomoči Na šoli spodbujamo razumevanje, da smo odgovorni vsak zase in tudi za druge, da pomagamo šibkim in posameznikom v težavah. Učenci si na ta način med sabo pomagajo in si tako olajšajo življenje na naši šoli. Pomoč učencem tujcem na šoli Vsakemu novemu učencu, ki je prišel iz tujine, sošolci pomagajo pri razumevanju in hitrejšem vključevanju v pouk, šolske aktivnosti, v razred in skupnost šole. Skrbijo tudi za vse učence, ki se teže vključujejo v skupino in so zaradi tega lahko žrtve vrstniškega nasilja. Za učence tujce smo na šoli v sodelovanju s svetovalno službo izdelali posebne prilagoditve glede ocenjevanja in učne pomoči ter učenja slovenščine in jim tako olajšali težak prehod v novo delo in okolje. Ekološka osveščenost Skrbimo za varno in zdravo bivanje na šoli in v njeni okolici. Varčujemo z elektriko, ločujemo odpadke, zbiramo pokrovke, plastenke ter druge reciklirane izdelke. Izdelujemo eko izdelke in varčujemo s papirjem. Učenci in vsi zaposleni na šoli skrbimo za čistočo in urejenost šolskih prostorov in šolskih površin, s čimer sta šola in njena okolica za nas prijaznejši, lepši in varnejši. Za zdravo, varno in urejeno okolico šole in šolsko stavbo si bomo prizadevali tudi v prihodnje. Svet staršev Na Svetu staršev med drugim obravnavamo tipične vzgojne probleme v posameznih razredih in se skupaj s starši odločamo za najprimernejše oblike dela, ki bi učencem pomagale pri reševanju težav. Šola spodbuja vse oblike povezovanja, sodelovanja in vključevanja staršev v življenje in delo šole. Šolske prireditve in dejavnosti Naša ustanova vsako leto organizira prireditve, na katerih starši in krajani spoznavajo delo in dosežke šole ter njenih učencev in se posredno vključujejo v nekatere skupne dejavnosti šole (razstave, izleti, tekmovanja, kulturne prireditve, prodajna razstava ob novem letu ipd.). Nadzor učiteljev Posebna vsakodnevna skrb šole je povečan nadzor učiteljev na mestih, kjer se pogosteje pojavljajo nezaželene oblike vedenja. Učitelji dežurajo na teh mestih večkrat dnevno vsak dan in tako zmanjšujejo možnost nezaželenih oblik vedenja. Posebno skrb posvečamo večji pozornosti učiteljev in delavcev šole za prikrite oblike nezaželenega vedenja. Rekreativni odmor Namenjen je učencem 8. in 9. razreda, razen če ni določeno drugače. Rekreativni odmor poteka v šolski telovadnici vsak dan, in sicer 10 minut med glavnim odmorom. Omogoča kvalitetno, zdravo preživljanje časa, razvija športni duh in omogoča zdrav razvoj otrok. Rekreativni, športni odmor učence usmerja v pozitivno preživljanje časa, na tak način pa se učenci tudi izognejo morebitnim konfliktom.

SVETOVANJE IN USMERJANJE UČENCEV

10

Usmerjanje in svetovanje je strokovna dejavnost šole, ki lahko poteka v času pouka oz. v času šolskih obveznosti (ure oddelčne skupnosti, šolska svetovalna služba) ali pa v času izven pouka (govorilne ure učiteljev, šolska svetovalna služba), za kar se dogovorimo s starši sproti, za vsak primer posebej. Namenjeno je učencem, posredno pa tudi njihovim staršem, da bodo znali pomagati svojim otrokom pri reševanju njihovih problemov, ki so povezani z njihovim razvojem, šolskim delom, z odnosi z vrstniki in odraslimi, z razvijanjem samopodobe in prevzemanjem odgovornosti. Svetovanje in usmerjanje poteka v obliki pogovora med učitelji in učenci (starši), ki zadeva šibkosti ali težave v otrokovem šolskem funkcioniranju, odnose z vrstniki in enkratne ali občasne kršitve pravil šolskega reda. Dejavnosti pomoči, razvojne in preventivne dejavnosti, dejavnosti načrtovanja in evalvacije, pri katerih šola svetuje in usmerja so: - šolanje: vstop v šolo, odložitev šolanja, vključevanje otrok s posebnimi potrebami ipd.; - poklicna orientacija: individualni razgovori s starši in učenci, evidentiranje in usmerjanje učencev, ki zaključujejo osnovnošolsko obveznost, svetovanje o pridobitvi štipendij ipd.; - učenje in poučevanje: svetovalno-preventivno delo in pomoč učencem s posebnimi potrebami, koordinacija učne pomoči, sodelovanje pri načrtovanju dela z nadarjenimi učenci, vodenje dokumentacije za obravnavane učence ipd.; - reševanje socialno-ekonomskih stisk: regresirana prehrana, CŠOD, tabori ipd.; sodelovanje z zunanjimi inštitucijami: Center za socialno delo, Svetovalni center, Zavod za šolstvo, zdravstveni domovi ipd. V primerih, ko strokovni delavec presodi, da otrok potrebuje dlje časa trajajoče spremljanje, usmerjanje in svetovanje v okviru šole, se lahko s starši dogovori za termine, v katerih ta proces poteka. V primerih, ko strokovni delavec presodi, da se pri otroku pojavljajo težave in oblike vedenja, ki jih šolska obravnava ne more omiliti, izboljšati ali odpraviti, staršem predlaga obravnavo v zunanjih ustanovah psiho-socialne pomoči. Svetovanje in usmerjanje učencev pomaga učencem, da: oblikujejo lastne cilje in načine uresničevanja, učinkovito organizirajo svoje šolsko in domače šolske obveznosti, spremljajo svoje delo in uspešnost, razmišljajo, presojajo in vrednotijo svoje vedenje in ravnanje drugih, prevzemajo odgovornost za svoje ravnanje, se znajo vživeti v ravnanje drugih, razumejo razloge za neprimerno vedenje, konstruktivno rešujejo probleme in konflikte, se znajo ustrezno odzivati in obvladovati stres, strah, čustveno napetost, frustracije, apatičnost, razvijejo pozitivno samopodobo, dosegajo cilje, ki jih zastavi šola.

3. VZGOJNI UKREPI, RESTITUCIJA TER VZGOJNI OPOMINI

Kadar učenec krši dolžnosti in odgovornosti, določene z vzgojnim načrtom, hišnim redom, pravili šolskega reda, drugimi predpisi in akti šole ter dolžnosti in odgovornosti, določene z zakonom in drugimi predpisi, se mu lahko izrečejo:

11

vzgojni ukrep, restitucija, vzgojni opomin.

Vzgojne ukrepe, restitucijo in vzgojne opomine lahko šola izreče oz. določi za kršitve, storjene v času pouka na območju šolske stavbe, na zunanji površini šole znotraj šolske ograje, na dnevih dejavnosti, šolskih ekskurzijah, taborih in drugih organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter drugih dejavnostih, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu, hišnem redu šole, pravilih šolskega reda in drugih aktih šole.

VZGOJNI UKREPI

Vzgojni ukrepi se izrekajo za kršitve šolskih pravil. O posledicah posameznega prekrška odločajo strokovni delavci šole na osnovi razgovorov z vsemi vpletenimi in ob upoštevanju vseh znanih okoliščin situacije. Vzgojni ukrepi učencem pomagajo spoznavati njihove obveznosti do drugih ljudi in pomen pravil v družbeni skupnosti. Izvajanje vzgojnih ukrepov je povezano z nudenjem podpore in vodenjem učenca, iskanjem možnosti in priložnosti za spremembo neustreznega vedenja.

Vzgojne kršitve, primeri vzgojnih ukrepov ter postopki izrekanja vzgojnih opominov so opisani v Pravilih šolskega reda Osnovne šole Zalog.

RESTITUCIJA

Restitucija je vzgojni postopek, ki omogoča ustvarjalno soočanje z napakami, ki so na ta način tudi priložnost za učenje novih vedenj in za popravo napak. Gre za to, da učenec s svojim vedenjem popravi napako. Njen cilj pa je, da učenci kritično razmišljajo o svojem vedenju in da sami popravijo posledice slabo premišljenih dejanj. Šola lahko v primeru namernega ali nenamernega povzročanja škode učencu določi delo, ki bo družbi koristno in bo po mnenju učiteljev primerno nadomestilo za narejeno škodo. Poravnava škode je postopek poravnave povzročene škode z delom ali kako drugače. V nasprotju s kaznovanjem poudarja pozitivno reševanje problemov. Osnova restitucije je poravnava. Ta je smiselno povezana s povzročeno psihološko, socialno ali materialno škodo. Zahteva odločitev in napor tistega, ki je škodo povzročil. Oškodovanec jo sprejme kot primerno nadomestilo povzročene škode. Spodbuja pozitivno vedenje. Ni kaznovalca, učenec ustvarjalno rešuje problem.

Če je učencem dovoljeno napraviti in popravljati napake, je večja verjetnost, da bodo pripravljeni spreminjati vedenje, laže bodo razumeli napake drugih in kot odrasli ne bodo avtoritarno kaznovali. Restitucija se lahko določi v primeru katerekoli kršitve šolskih pravil. Razrednik učenca, ki je storil prekršek, se odloči, koliko in katera dela bo učenec opravil. Lahko jih namreč opravi več. V skladu z dogovorom med učencem, ki je storil prekršek, in razrednikom lahko učenec sam predlaga način, kako bo popravil napako. Če razrednik ugotovi, da je učenčev predlog ustrezen, ga lahko le-ta izvede. Način izvedbe, čas, trajanje ter kraj izvedbe določita razrednik in učenec, ki je storil prekršek. O postopku izrekanja restitucije in o razlogih zanjo razrednik vodi zabeležke.

12

Primeri restitucije so podani v Pravilih šolskega reda Osnovne šole Zalog.

VZGOJNI OPOMINI

Za hujše kršitve šolskih pravil se lahko izreče vzgojni opomin. Vzgojni opomin izreče učiteljski zbor. Obrazložen pisni predlog za izrek vzgojnega opomina poda strokovni delavec šole razredniku. Učencu se lahko izreče vzgojni opomin v posameznem šolskem letu največ trikrat. Postopek izrekanja vzgojnih opominov in varstvo pravic učencev je podrobneje določeno z zakonom (Pravilnik o vzgojnih opominih v osnovni šoli).

Razrednik se lahko po lastni presoji pri hujših kršitvah namesto vzgojnega opomina odloči za restitucijo ali pa se odloči za vzgojni opomin in za opravljanje restitucije.

Vzgojni opomini so trije:

prvi vzgojni opomin,

drugi vzgojni opomin,

tretji vzgojni opomin.

Pri izreku tretjega vzgojnega opomina lahko učiteljski zbor z glasovanjem brez soglasja staršev sproži postopek za izključitev oziroma prepis učenca na drugo šolo - 54. člen Zakona o OŠ.

V Pravilih šolskega reda Osnovne šole Zalog so naštete nekatere kršitve, za katere se lahko izrekajo vzgojni opomini. Pri izrekanju vzgojnih opominov se strokovni delavci šole ravnajo po Pravilniku o vzgojnih opominih v osnovni šoli.

4. POHVALE, PRIZNANJA IN NAGRADE Učenci ali skupine učencev lahko za uspešno in prizadevno delo v šoli prejmejo pohvale, priznanja in nagrade. Pohvale, priznanja in nagrade učencem ali skupinam učencev predlagajo vsi delavci šole in ostali učenci. Za učinkovitost le-teh pa je pomembno: - da se navezujejo na natančno določene dosežke, trud oz. vedenje, - da se učenci zavedajo, za kaj so jim bila priznanja izrečena.

POHVALE Pohvale izreče razrednik, in sicer za: -prizadevnost ter doseganje vidnih rezultatov pri pouku, interesnih dejavnostih in drugih dejavnostih šole; -bistveno izboljšanje učnega uspeha v primerjavi s preteklim šolskim letom, doseganje vidnih rezultatov na tekmovanjih in srečanjih učencev z različnih področij znanja in delovanja; -posebej prizadevno in učinkovito delo v oddelčni skupnosti učencev ali skupnosti učencev šole; -aktivno sodelovanje pri organizaciji in izvedbi različnih dejavnosti in prireditev, pomembnih za delo šole;

13

-vzorno vedenje.

Pohvale so lahko ustne ali pisne. Kadar se učenec ali več učencev izkaže s prizadevnostjo pri enkratni ali kratkotrajni aktivnosti, so ustno pohvaljeni. Pisne pohvale podeljuje razrednik za aktivnosti, ki trajajo vse šolsko leto. Pohvale podeli razrednik pred oddelčno skupnostjo ob zaključku šolskega leta. Pisne pohvale se lahko podelijo tudi skupini učencev. Skupinske pisne pohvale podeljuje ravnatelj šole.

PRIZNANJA

Priznanja se izrekajo za: večletno prizadevnost in doseganje vidnih rezultatov pri šolskem delu; doseganje vidnih rezultatov na tekmovanjih in srečanjih učencev, ki so organizirana za območje

vse države; večletno prizadevno sodelovanje in doseganje rezultatov pri interesnih in drugih dejavnostih; večletno prizadevno delo v oddelčni skupnosti, skupnosti učencev šole ali šolskem parlamentu.

Priznanja podeljuje učencem ravnatelj šole, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je pomemben za celotno šolo ali znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti.

NAGRADE Učenci, ki prejmejo priznanje, so lahko tudi nagrajeni. Vrsto nagrade za posameznega učenca določi ravnatelj v sodelovanju z razrednikom oz. mentorjem. Praviloma so nagrade knjige ali pripomočki, ki jih učenec lahko uporablja pri pouku ali drugih dejavnostih šole. Učenec lahko prejme nagrado tudi brez predhodnega priznanja. Priznanja in nagrade podeljuje ravnatelj ob zaključku šolskega leta na slavnosten način. Nagrade podeli ravnatelj javno učencem 9. razreda na valeti, ostalim učencem pa na prireditvi ob zaključku šolskega leta.