vsškv_tehnična navodila za oblikovanje diplomskih del - sprejete spremembe (autosaved)

Vija ola za kozmetiko in velnes Ljubljana

VIJA STROKOVNA OLA ZA KOZMETIKO IN VELNES LJUBLJANA

TEHNINA NAVODILA ZA OBLIKOVANJE DIPLOMSKIH DEL Ljubljana,2014

VSEBINA 1 UVOD V DIPLOMSKO DELO21.1Vsebinska sestava diplomskega dela21.2Struktura diplomskega dela2 2 TEHNINA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA22.1Format in robovi32.2Pisava32.3Razmiki32.4Otevilenje strani3 3 OBSEG IN OBLIKA DIPLOMSKEGA DELA33.1Platnice33.2Prva notranja stran43.3Povzetek43.4Kazalo43.5tevilke43.6Besedilo in poglavja53.7Navajanje slik63.8Grafi, tabele, diagrami73.9Enabe in obrazci93.10Opombe pod rto9 4 POVZEMANJE IN NAVAJANJE VIROV MED BESEDILOM9 155 LITERATURA IN VIRI

186 VEZAVA DIPLOMSKEGA DELA

207 PRILOGE

1UVOD V DIPLOMSKO DELO

Pred prietkom pisanja diplomskega dela preberite Pravila o diplomskem izpitu. Ta doloa pogoje in postopek prijave teme, opravljanje diplomskega dela in oddajo, prijavo na diplomski izpit in zagovor.

1.1Vsebinska sestava diplomskega dela

Diplomsko delo sestavljajo trije osnovni deli: uvod, osrednji del in sklep.

V uvodu predstavimo vsebino obravnavane teme, opredelimo raziskovalno podroje, predstavimo problematiko naloge in njen smisel ter predstavimo metode dela.

V osrednjem delu predstavimo zgodovino obravnavanega problema, ugotavljamo pomembnost, aktualnost obravnavane tematike, predstavimo lastna in tuja spoznanja in predlagamo konkretne reitve oziroma nadgradnjo, ki jo je mogoe uporabiti v praksi.

V sklepu povzamemo najpomembneje ugotovitve obravnavanega problema.

1.2 Struktura diplomskega dela

Zgradba diplomskega dela je razlenjena na naslednje prvine:

- prvi notranji list je prazen; - naslovna stran ima predpisano vsebino (glej prilogo P-2). poleg letnice je vedno napisan kraj Ljubljana in ne kraj bivanja tudentov; - sledi stran z zahvalo mentorju, podjetjem in posameznikom, ki so kakorkoli pomagali pri nastajanju diplomskega dela (ta ni obvezna!); Nato sledijo: -kazalo vsebine in morebitna kazala tabel, slik, grafov; -povzetek; -uvod; -osrednji del; -sklep; -seznam literature in virov; -podatki za informacijsko dokumentacijo; -izjava o avtorstvu; -priloge.2 TEHNINA NAVODILA ZA IZDELAVO DIPLOMSKEGA DELA

V tem poglavju so navedena tehnina navodila za izdelavo diplomskega dela. Pomembno je, da tehnina navodila dosledno upotevate e med pisanjem diplomskega dela, saj se boste na ta nain izognili kasnejim nevenostim pri oblikovanju besedila in oblikovanju strani. Pred vezavo morate pridobiti potrdilo o tehnini ustreznosti diplomskega dela od osebe, ki je zadolena za tehnini prevzem.

2.1 Format in robovi Diplomsko delo je pokonnega formata A4, tiskano obojestransko in vezano.

Notranje strani pisnih izdelkov imajo naslednje robove:

-notranji rob: 2,5 cm -zunanji rob: 2,5 cm -zgornji rob: 2,5 cm -spodnji rob: 2,5 cm

2.2 Pisava -tip pisave: Times New Roman. -velikost znakov: 12 pt, pokonno. -obojestranska poravnava besedila. -pomembne besede, ki jih elimo poudariti, oznaimo s poevnimi rkami.2.3 Razmiki Razmik med vrsticami: (poljubno)1,2. Izjema je besedilo v tabelah, kjer je enojni razmik. Razmiki med poglavji: za vsakim naslovom je spuena vrstica.Med odstavki naj bo prazna vrstica, prav tako med poglavji in podpoglavji. Prva vrstica odstavka ni zamaknjena. Bodite pozorni, da stran ne bo skoraj prazna (na primer, da so na eni strani zgolj tri vrstice besedila).

2.4 Otevilenje strani Prva otevilena stran je Uvod, zadnja otevilena stran je literatura oz. viri. Vse ostale strani so neotevilene. tevilke strani naj bodo oznaene spodaj v sredini.3 OBSEG IN OBLIKA DIPLOMSKEGA DELA

Diplomsko delo obvezno obsega (brez tehninih strani in prilog) praviloma od 20 do 30 strani.3.1 Platnice

Na platnicah mora biti na sredini zgoraj v velikimi tiskanimi rkami napisano: VIJA STROKOVNA OLA ZA KOZMETIKO IN VELNES LJUBLJANA. Na sredini strani je z velikimi tiskanimi rkami napisano DIPLOMSKO DELO. Pod tem je navedba imena in priimka kandidata. V spodnji vrsti je z malimi rkami zapisan kraj (obvezno Ljubljana) in leto oddaje diplomskega dela.

3.2 Prva notranja stran

Zgoraj je z velikimi tiskanimi rkami napisano VIJA STROKOVNA OLA ZA KOZMETIKO IN VELNES LJUBLJANA in pod tem ime programa, npr. PROGRAM KOZMETIKA/VELNES. Na sredini lista je z velikimi rkami napisan NASLOV DIPLOMSKEGA DELA in pod njim z velikimi rkami DIPLOMSKO DELO. Levo spodaj je napisano ime in priimek diplomanta, levo spodaj pod njim ime in priimek predavatelj/-ice mentor/-ice, pod njim ime in priimek mentor/-ice praktinega izobraevanja v organizaciji in pod njim ime organizacije. V zadnji vrstici je na levi strani izpisano z velikimi rkami LJUBLJANA in leto diplomiranja (priloga P-2).3.3 Povzetek

Povzetek v slovenskem jeziku (do 150 besed, (glej prilogo P-3) in povzetek v prvem tujem jeziku, ki se izvaja na VSKV, (skupaj na eni strani). Pod vsakim povzetkom v slovenskem in tujem jeziku so kljune besede (do 5 kljunih besed).3.4 Kazalo V kazalu so navedeni vsi naslovi poglavij in podpoglavij oziroma vsi deli diplomskega dela (priloga P-4). Kazalo izdelajte v elektronski obliki z urejevalnikom besedil (MS Office, Word). Primer, ki ga podajamo v prilogi P-4, bodo v vaem diplomskem delu sledile e tevilke strani, s pikasto vodilno rto. Upotevajte, da je prva otevilena stran Uvod in zadnja otevilena stran Literatura in viri.

3.5 tevilke

V besedilu lahko navajate z besedo (npr. hotel s tristo zaposlenimi) ali jih izpiete s tevilko (npr. hotel s 300 zaposlenimi). tevila do vkljuno deset se piejo z besedo, veja pa s tevilkami. Pri pisanju se odloite za sistem uporabe tevilk v besedilu in pri njem dosledno vztrajajte.3.6 Besedilo in poglavja

Besedilo pisnih izdelkov je razdeljeno v poglavja. Kadar je potrebno poglavje deliti na ve smiselno zaokroenih celot, to storite s podpoglavji. Kadar poglavje razdelite na podpoglavja, mora vsebovati najmanj dve podpoglavji. Besedilo z velikim tevilom poglavij je nepregledno, zato je potrebno pred vsakim novim poglavjem oz. delitvijo na podpoglavje pretehtati, ali je misel, ki jo boste v poglavju obdelali, dovolj tehtna za samostojno poglavje oz. podpoglavje. Poglavja lenimo do treh ravni, podnaslove, ki presegajo lenitev treh ravni, ne otevilimo in jih zapiemo leee z malimi tiskanimi rkami, brez odebelitve.Poglavij ne podrtujete in ne uporabljate leeih rk. Naslove poglavij so zapisani s krepkimi velikimi tiskanimi rkami, naslovi podpoglavij in pod-podpoglavij pa s krepkimi malimi tiskanimi rkami. Podnaslove, ki presegajo lenitev treh ravni, ne otevilimo in jih zapiemo leee z malimi tiskanimi rkami, brez odebelitve. V tabeli 1 so prikazani primeri oblikovanja poglavij.Pri nadaljnji delitvi besedila raje uporabite neotevilene mednaslove in podobno. Na nobeni ravni naslova za zaporedno tevilko poglavja ni konne pike. Povzetka, podatkov za informacijsko dokumentacijo, izjave o avtorstvu in prilog ne tevilite. Kadar prinete z novim poglavjem, morate vedno napisati uvodno besedilo in ele nato zaeti s podpoglavji.

Kazalo vsebine naj ima posamezne nivoje zamaknjene (uporabite MS Word, sklici, kazala vsebine). Kazala tabel, slik, grafov in prilog uvrstite za osnovnim kazalom vsebine.Poglavja otevilimo samo z enim tevilom (1, 2, 3 ...) in z vsakim poglavjem nadaljujemo tako, da besedilo tee neprekinjeno od uvoda do zakljuka. Naslovi poglavij niso v vpraalni obliki in praviloma niso dalji od ene vrstice. Obseneja poglavja so bolj itljiva, e jih razlenimo na podpoglavja (1.1, 1.2, 1.2.1 ; za zadnjo tevilko ni pike). Med dvema naslovoma podpoglavij mora biti nekaj veznih stavkov. En stavek e ni odstavek.Nivo poglavja1234

Slog pisaveNASLOV 1Naslov 2Naslov 3Pod-pod-naslov

Skupne lastnosti slogaPisava Times New Roman, leva poravnava, razmik 1,2Pisava Times New Roman, leva poravnava, razmik 1,2Pisava Times New Roman, leva poravnava, razmik 1,2Ne tevilimo

Specifine lastnosti sloga12 pt,VELIKE TISKANE,KREPKO12 pt, male tiskane,krepko12 pt, male tiskane,krepko12 pt,male tiskane,obiajno,leee

3.7 Navajanje slikSlike naj bodo otevilene s tekoim tevilenjem (od zaetka do konca), vsaka mora imeti naslov, iz katerega mora biti razvidno, kaj slika predstavlja. Kadar se odloimo za slikovni prikaz, mora slika predstavljati nek tehnini prikaz ali postopek, katerega je v nadaljnjem tekstu potrebno tudi opisati. Pod sliko je naveden naslov slike in vir (velikost pisave 11 pt); e niso rezultat lastnega dela pa je v primeru reprodukcije potrebno pridobiti soglasje avtorja. V besedilo morajo biti slike vstavljene tam, kjer so navedene. Slike v nalogi so lahko samo tiskane in ne lepljene.

Primer:

Slika 5: Velnes filozofija dobrega poutjaVir: http://tonus.by/garmoniya/velnes-filosofiya-xoroshego-samochuvstviya.html3.8 Grafi, tabele, diagramiTabele, grafi, in diagrami naj bodo otevileni s tekoim tevilenjem (od zaetka do konca), vsak mora imeti naslov, iz katerega mora biti razvidno, kaj predstavlja; vsak naj bo oznaen z zaporedno tevilko od 1 naprej. Naslov je nad grafom, tabelo in diagramom, vir pa je naveden spodaj (velikost pisave 11 pt). Tabele, grafi in diagrami ne smejo biti oseneni. Numerine vrednosti v tabeli morajo biti poravnane desno. Pri grafih bodite pozorni, da se naslov grafa ne bo ponovil v polju grafa, naslov je samo eden in je naveden nad grafom.

Primer tabele:

Tabela 5: Prihodi domaih in tujih turistov v Slovenijo v obdobju 2003 - 2009letotuji turistidomai turistiskupaj

20031.373.137872.9312.246.068

20041.498.852842.4292.341.281

20051.554.969840.0412.395.010

20061.616.650867.9552.484.605

20071.751.332929.8462.681.178

20081.771.237994.9572.766.194

20091.668.0981.053.9042.722.022

Vir: SURS, 2010

Tabela mora vsebovati:

-Zaporedno tevilko in naslov tabele.

-Glavo tabele, kjer je oznaena vsebina posameznih stolpcev. Besedilo v naslovih stolpcev naj bo postavljeno v sredino (center).

Jedro tabele, ki je sestavljeno iz vrstic s podatki (e prikazujete tevilne podatke, najbodo poravnani na desno).-Na koncu tabele navedete vir iz katerega je tabela prepisana ali prirejena. Vire navajate skladno s pravili za povzemanje in navajanje virov. Vsebinsko navedete:

-vir, e je tabela v celoti povzeta iz nekega dela, lanka itd.;vir podatkov, e je tabela sestavljena na osnovi objavljenih podatkov;e je tabela prirejena oz. dopolnjena na osnovi doloenega vira, to navedete (prirejeno po Zalar, 2009, str. 75);-e je tabela narejena na osnovi podatkov iz lastnih raziskav namesto svojega imena napiete avtor.

Tabele morajo biti pregledne in ilustrativne. V primeru, da v tabeli prikazujete decimalna tevila, bodite pozorni, da bo pri vseh tevilih enako tevilo decimalnih mest. V komentarju tabele ne ponavljate tistega, kar je iz nje e razvidno, ampak jo dodatno pojasnite. Na primer razloite zakonitosti oz. informacije, ki so posredno razvidne iz tabele. V komentarju lahko tudi analizirate gibanja, ki so iz nje razvidna.

Primer grafa:Graf 1: Dinamika prihodov domaih in tujih turistov v Slovenijo v obdobju 1995-2009

Vir: SURS, 2010.3.9Enabe in obrazci

Enabe in obrazce napiite v novi vrstici in v poevnem tisku. Posamezno enabo oz. obrazec zaporedno tevilite in se v besedilu sklicujte nanjo. Vir enabe navedite med besedilom.

Primer:

prihodek na razpololjivo sobo =prihodek od nastanitev

razpololjivo tevilo sob

Vir: Novak, 2009, str. 25.3.10Opombe pod rto Opombe pod rto uporabite takrat, kadar elite dodatno pojasniti kakno misel iz osnovnega besedila oz. dodati pripombo ali informacijo, s katero ne elite obremenjevati osnovnega besedila, saj bi s tem prekinili tok misli. Opombe pod rto piite z enakimi rkami kot osnovno besedilo, vendar zmanjane velikosti (obiajno dve piki manj, tj. 10 pt). Opombe pod rto se morajo nahajati na strani, na katero se nanaajo. Opombe tevilite in sicer od ena dalje skozi vse besedilo. Oznako opombe zapietenadpisano to je rahlo dvignjeno in pomanjano, vendar v enaki obliki pisave, kot je uporabljena za osnovno besedilo. Oznako napiete za besedilom brez presledka. Primer:

turizem bistveno prispeva k bruto domaemu proizvodu. Na koncu opombe pod rto postavite piko.4 POVZEMANJE IN NAVAJANJE VIROV MED BESEDILOM

Obstaja ve nainov (pravil) povzemanja in navajanja virov in oblikovanja seznama uporabljenih virov. Za navajanje virov v naih diplomskih delih se bomo posluevali APA standarda. Pri povzemanju in navajanju virov bodite e posebej pozorni. Dosledno spotujte avtorske pravice avtorjev, katere ste povzemali oz. citirali. Plagiatorstvo pri pripravi diplomskega dela je kaznivo dejanje in lahko vodi do odvzema strokovnega naziva.

Plagiat je predstavitev dela ali idej nekoga drugega, kot da je avtorstvo nae lastno, torej ne da bi bil ustrezno prikazan tudi njihov vir. Plagiat je dejanje v nasprotju s strokovno oz. akademsko potenostjo. V kontekstu obveznosti tudentov na VSKV velja plagiat za kritev, ko tudent odda svojo nalogo v ocenjevanje.

Plagiati imajo razlien obseg in oblike. V kontekstu pisnih del tudentov, gre pogosto za: neustrezno prepisovanje ali povzemanje, kopiranje iz interneta, s spremembo le nekaterih malenkosti (preurejanja besed) ali prevod iz tujega jezika, predelavo naloge, ki jo je ustvaril drug avtor.

Kako se lahko plagiatu izognemo?Da bi se izognili ustvarjanju plagiata, moramo biti pozorni na to, da navedemo (citiranje, referiranje ali povzemanje) vir vsaki, kadar:

-dobesedno navedemo besede nekoga drugega;

-povzemamo ali se navezujemo na delo nekoga drugega, razen ko gre za znane in splono sprejete ideje;-reproduciramo druge vrste dela, kot so tabele, slike, fotografije ...

Da bi se izognili nehotenemu plagiatu, si lahko pomagamo z naslednjimi nasveti:

Natanno beleimo vire, ko ob tudiju ustvarjamo zapiske, uporabimo narekovaje povsod, kjer besede dobesedno izhajajo iz nekega drugega dela, etudi gre le za del stavka ali sintagmo, povzetke prebranega si zapisujemo s svojimi besedami, izogibamo se preurejanja le nekaterih besed v stavku.

Povzemanje pomeni, da neko besedilo, ki ste ga prebrali, napiete (povzamete) s svojimi besedami. Povzetki so kraji od izvirnega besedila. Navajanje (citiranje) pa pomeni, da besedilo dobesedno prepiete. Dobesedni prevod iz tujega jezika se seveda smatra kot navajanje. Navajanje uporabljate takrat, ko elite posebej izpostaviti besede avtorja, ker lepo ilustrirajo tisto, kar ste sami eleli povedati. Citirano besedilo navajate v navednicah.

Na VSKV uporabljamo obliko, ki temelji na APA pristopu in je navedena v nadaljevanju.

Nain povzemanja virov ter navajanja morate dosledno uporabljati v celotnem pisnem izdelku. Pristop APA temelji na sistemu avtor/datum, kar pomeni, da navedete avtorja s priimkom in letnico izdaje dela. Vir med besedilom navajate v oklepaju. Avtorja in letnico loite z vejico, npr.: (Zalar, 2009, str. 16). V seznamu Literatura in viri navedete celoten bibliografski zapis tega dela. Iz besedila mora biti razvidno, iz katerega vira (avtor in leto objave) povzemate neke ugotovitve. Kadar se v istem odstavku e vedno opirate na isti vir, ni potrebno ponovno pisati letnice izdaje.

Primeri povzemanja in navajanja:

Koliina povpraevanja po poslovnem turizmu je odvisna (Planina, 1997, str. 93). Obvezno navedemo v navednicah.

Primer navajanja virov v besedilu (kadar samo povzamemo po avtorju): v razdalji nad 150 km pa so izletnika potovanja sorazmerno redka (Jeri, 1998, str. 43). V obeh primerih je potrebno napisati tevilko strani.

V nadaljevanju opisujemo primere, kako navajati vire v besedilu. Pravila za povzemanje in navajanje virov so povzeta po spletni strani www.apastyle.org. Na omenjeni spletni strani boste nali e ve primerov povzemanja in navajanja virov v besedilu ter v seznamu uporabljenih virov.

Ob dobesednem oz. nedobesednem prevzemanju besedila se na misli in ugotovitve avtorja sklicujemo na 2 naina, in sicer z oznako v oklepaju, t. i. bibliografskim sklicem.

-besedilo (Priimek avtorja, leto, str. ??)

-priimek avtorja (leto, str. ??) besedilo

Torej, osnovne sestavine bibliografskega sklica so:

-avtorjev priimek

-leto izida dela

-stran(i) ali obseg strani, od koder je prevzeto besedilo

primer: (Zupanc, 2011, str. 228)

(Zupanc, 2011, str. 228, 230) - ve strani

(Zupanc, 2011, str. 228230) - obseg strani

En avtor:

primer: (Wiliam, 2000, str. 19)

Dva avtorja: Vselej navedemo oba avtorja. Med oba priimka vstavimo veznik in

primer: (Marenti Poarnik in Peklaj, 2002, str. 7)

Trije avtorji do vkljuno 5: Prvi navedemo vse avtorje, pred zadnjim dodamo veznik in, naslednji pa po prvem avtorju uporabimo okrajavo idr.

primer: Prvo navajanje vira: (Jazbec, Vovk in Zajc, 1995, str. 3).

primer: Ponovno navajanje istega vira: (Jazbec idr., 1995, str. 13)

est ali ve avtorjev: Vsaki citiramo (tudi ob prvem navajanju) le prvega avtorja in dodamo idr.

primer: (Kossely idr., 1998, str. 25)

Izjema:

e imamo ve virov, ki imajo na zaetku iste avtorje, moramo navajati vse avtorje do vkljuno prvega razlinega.

primer: (Riddell, Scoot, Prisk idr., 1992, str. 53)

primer: (Riddell, Scoot, Rogers idr., 1994, str. 23)

Dela ve avtorjev: Navedemo vse avtorje s priimkom in letnico izdaje, med seboj jih loimo s podpijem, po vrsti jih uredimo po abecednem vrstnem redu glede na priimek prvega avtorja.

primer: (Gabrijeli, 2009; Koch, 2004; Tivadar, 2012)

Sklic na ve del istega avtorja in iste letnice izdaje: Dela loimo z malimi tiskanimi rkami a, b, c ... , ki jih dodamo letnicam; rko a npr. dobi delo, ki je v seznamu literature glede na naslov pred ostalimi.

primer: (Komljanc, 2010a, 2010b)

Dela z neznanimi avtorji: V oklepaju navedemo naslov lanka, oz. knjige.

primer: (Organizacijsko uenje, 2000)

Dela brez letnice: Namesto leta piemo b. l.

primer: (Koir, b. l.)

Spletni vir: Sklicujemo se na avtorja spletnega besedila. e pa ta ni zapisan, se lahko sklicujemo na naslov besedila (lanka) ali organizacijo spletne strani. Izogibamo se navajanju celotnega spletnega naslova (http://...). Navedemo letnico objave strani (e je navedena).

primer: (Evropski socialni sklad, 2010)

Pravni vir:

primer: (ZASP-UPB3, 2007, l. 11)Organizacija kot avtor:

primer: Prva navedba vira: (Statistini urad Republike Slovenije [SURS], 2010).

Naslednja navedba: (SURS, 2010).Kraja imena in imena, kjer bi kratica lahko povzroala nesporazume, izpisujete vedno v celoti.

Posredno prevzemanje: Najprej navedemo avtorja primarnega vira in nato avtorja sekundarnega vira. Med njima umestimo predlog v.

primer: (Vigotski v Komljanc, 2010a, str. 16).

Vir osebna komunikacija (pogovori, elektronska pota, pisma ...): Poleg avtorja osebne komunikacije navedemo tudi im bolj natanen datum (po monosti vsaj mesec in leto, e najbolje je natanen datum).Navajamo ga samo med tekstom.

primer: (T. K. Lutes, osebna komunikacija, 18. 4. 2001)

Vir v tisku: tako kot ostala dela, le da namesto letnice napiemo v tisku.

primer: Walker (v tisku) je ugotovil...

Krajanje sklicev: e vekrat zaporedoma prevzemamo iz istega dela, lahko sklic skrajamo z oznako prav tam. e prevzemamo s kakne druge strani istega dela, k oznaki prav tam dodamo stran.

primer: (prav tam); (prav tam, str. 23)

Povzemanje z dodajanjem lastnih elementov: V kolikor povzemamo sliko ali preglednico avtorjev, ki ji dodamo lastne elemente besedila zapiemo pred avtorjem povzeto po

primer: (povzeto po Zupanc, 2010, str. 212).

Vsi v besedilu citirani viri (razen osebne komunikacije) morajo biti navedeni v seznamu

citiranih virov (poglavje Literatura in viri) in obratno.Tabela 2: Nekateri primeri povzemanja virov v besedilu

Vrsta viraPrva omemba vira v besediluVsaka naslednja omemba vira v besedilu

Delo enega avtorja(Walker, 2007, str. 125)(Walker, 2007, str. 158)

Delo dveh avtorjev(Walker in Allen, 2008, str. 25)(Walker in Allen, 2008, str. 86)

Delo treh do petih avtorjev(Bradley, Ramirez in Soo,

2009, str. 56)(Bradley idr., 2009, str. 79)

Delo est in ve avtorjev(trajn idr., 2009, str. 45)(trajn idr., 2009, str. 55)

Delo z nezn animi avtorji(Services Manual, 2001, str. 14)(Services Manual, 2001, str. 14)

Krajanje sklicev(prav tam)(prav tam, str. 30)

Organizacija kot avtor (v

primeru, da za organizacijo

obstaja kratica)(Statistini urad Republike

Slovenije [SURS], 2010)(SURS, 2010)

Organizacija kot avtor (v

primeru, da za organizacijo

ne obstaja kratica(Univerza v Pitsburgu, 2010)(Univerza v Pitsburgu, 2010)

Spletni vir(Evropski socialni sklad, 2010)(Evropski socialni sklad, 2010)

5 LITERATURA IN VIRI

Literatura in viri je spisek navedenih (citiranih ali povzetih) virov. Na seznam ne sodijo viri, ki ste jih uporabljali ali prebrali, v nalogi pa se nanje niste sklicevali. Torej v seznam napiete le tisto literaturo in vire, ki ste jih v diplomskem delu navajali ali povzemali.

Seznam napiete na novi strani z naslovom Literatura in viri. Med posameznimi vnosi mora biti prazna vrstica, prav tako ste pozorni na to, da virov ne tevilite. Seznam uporabljenih virov je obojestransko poravnan (URL naslove ustrezno prelomite s presledkom), razmik med vrsticami je 1,2. Vire razvrstite abecedno po priimku avtorja.

Kadar navajate ve virov istega avtorja, jih razvrstite po letnicah objave in sicer od najstareje dalje. e je ve virov istega avtorja izdanih v istem letu, jih ob letnici oznaite s rkami (a, b, c...) in razvrstite abecedno po naslovu dela. e vir nima avtorja, ga razvrstite po prvi besedi vnosa (obiajno je to naslov dela ali lanka). Zapis z enim avtorjem ima prednost pred zapisom skupine avtorjev (npr: Krana, T. je uvren pred Krana, T. in Premrov, E.). Primeri razvrstitve zapisov so podani v nadaljevanju.

Vso literaturo, ki jo navedemo v besedilu dokumentiramo v seznamu literature in virov in obratno. Viri, ki so bili navedeni med besedilom in viri v seznamu literature in virov se morajo popolnoma ujemati. Naslove monografij (npr. knjig, zbornikov) ter imena in letnike (zvezke) revij piemo v poevnem tisku.Oblike navajanja virov v seznamu literature in virov:Monografija z enim avtorjem - Priimek, Zaetnica imena. (leto). Naslov monografije. Kraj: Zaloba.primer: Moina, S. (2002). Management nova znanja za uspeh. Radovljica: Didakta.

Monografija z dvema ali ve avtorji - Priimek, Zaetnica imena., Priimek, Zaetnica imena., in Priimek, Zaetnica imena. (leto). Naslov monografije. Kraj: Zaloba.Primer: Snoj, B. in Gabrijan, V. (2008). Trenje. Celje: Mednarodna fakulteta za drubene in poslovne tudije.

Monografija z ve izdajami - Priimek, Zaetnica imena. (leto). Naslov knjige (tevilka izdaje). Kraj: Zaloba.primer: Hurst, J. M., White, L., in Lines, L. M. (1990). Basic facts about the library systems (3. izdaja). Cambridge, MA: Harvard University Press.

Zbornik ali monografija z enim ali ve uredniki Priimek urednika, Zaetnica imena urednika. (ur.). (leto). Naslov monografije ali zbornika. Kraj: Zaloba.primer: Kecojevi, . in Gaber, S. (ur.). (2011). Kakovost v olstvu v Sloveniji. Ljubljana: Pedagoka fakulteta.

Poglavje v monografiji ali zborniku z enim ali ve uredniki Priimek avtorja, Zaetnica imena avtorja. (leto.). Naslov poglavja. V Zaetnica imena urednika. Priimek urednika (ur.), Naslov monografije ali zbornika (str. zaetna stran poglavjazadnja stran poglavja). Kraj: Zaloba.primer: Ograjenek, I. (2008). Service quality. V S. Coleman, T. Greenfield, D. Stewardson, in D. C. Montgomery (ur.), Statistical practice in business and industry (str. 117136). Chichester: Wiley.Zakoni, podzakonski akti in druga zakonodaja - Polno ime zakona (kratica). (leto). Uradni list Republike Slovenije, t.

primer: Zakon o gospodarskih drubah (ZGD-1). (2006). Uradni list Republike Slovenije, t. 42.

Diplomsko delo, magistrska naloga, doktorska disertacija, raziskovalna naloga ali raziskovalno poroilo - Priimek, Zaetnica imena. (leto). Naslov dela (tip dela). Ustanova zagovora, kraj.

primer: Dermol, V. (2001). Trenje izobraevalnih storitev s podroja poslovnih ved v Sloveniji (magistrska naloga). Ekonomska fakulteta, Ljubljana.

Publikacija s spletne strani Ime organizacije. (leto). Naslov. (tevilka). Pridobljeno s .. naslov spletne strani.primer: Komisija Evropskih skupnosti. (2007). ole za 21. stoletje (delovni dokument slub Komisije SEC (1009). Pridobljeno s http://ec.europa.eu/education(school21/consultdoc_sl.pdflanek v znanstveni reviji in internetni lanki tiskanih revij - Priimek, Zaetnica imena. (leto). Naslov lanka. Ime revije, Letnik(tevilka), zaetna stran lanka-zadnja stran lanka.

primer: Petek, J., Horvat, A., Stani, M., in Jelen, A. B. (1982). Je knjiniar administrativni ali strokovni delavec? Knjinica, 41(3), 45-49.

Samostojni neperiodini internetni vir z naslovom in z ali brez znanega avtorja Priimek, Zaetnica imena. (leto). Naslov. Pridobljeno s .. naslov spletne straniali - Naslov. (leto). Pridobljeno dan. Mesec. Leto, naslov spletne strani

primer: Pejsa, J. (2002). The student survival manual. Pridobljeno s http://luminet.net/jackp/survive.htmlali Documenting Internet Sources. (2008). Pridobljeno 25. 7. 2014 s http://www.tui.edu/Resources/ResearchHelp/lites.htmlUstni vir- ne navajamo osebnih komunikacij.

Elektronska knjiga Priimek, Zatnica imena. (leto ali b.l., e je brez letnice). Naslov knjige. Kraj: Zalonik. Pridobljeno z naslov spletne strani.primer: Jones, E., in Mieles, C. (2002). Computing networking (2. izdaja). Derby: Burgle press. Pridobjeno s http: //www.imperial.ac.uk/library/digitallibrary

lanek v asopisu (dnevnik, tednik, mesenik) Priimek, Zaetnica imena. (leto, datum). Naslov lanka. Naslov asopisa, str. zaetna stran lankazadnja stran lanka

primer: Rubin, M. (2008, 24.maj). Pogajanja za mizo, ne na ulici. Delo, str. 8.

Internetni lanki v internetnih revijah Priimek, Zaetnica imena. (leto, datum). Naslov. Ime revije. Pridobjeno s naslov spletne strani

primer: Brody, J. E. (2007, 12. December). Mental reserves keep brain agile. The New York Times. Pridobljeno s http://www.nytimes.comSpletna stran organizacije brez naslova, avtorja in leta - Organizacija. (b. l.). Pridobljeno s naslov spletne strani

primer: Mednarodna fakuteta za drubne in poslovne tudije (MFDP). (b. l.). Pridobljeno s http://mfdps.si/si/Poglavja iz internetnega vira Ime ogranizacije/Priimek, Zaetnica imena. (leto). Naslov poglavja. V Naslov vira (poglavje t.). Pridobjeno s naslov spletne strani

primer: Benton Foundation (1998). Defining the technology gap. V Losing ground bit by bit: Low-income communities in the information age (pogl 1). Pridobljeno s http//www.benton.org/Library/Low-Income/two.html

Posnetek intervjuja, dostopnga v arhivu Priimek intervjuvanca, Zaetnica imena. (dan. mesec leto). Intervju opravil Zaetnica imena Priimek. [format prispevka]. Naslov intervjuja. [Ime zbirke] (Oznaka oz. tevilka gradiva itd.) Ime in lokacija, kjer je hranjeno gradivo.

primer: Smith, M. B. (12. Avgust 1989). Intervju opravil C. A. Kiesler. [zvoni posnetek]. President's Oral History Project, American Psychological Association. APA Archives, Washington, DC.

Avdio-vizualni mediji Priimek avtorja ali urednika, Zatnica imena. (leto). Naslov [medij]. Kraj: Studio.

primer: Lipinik, B. (2004). Ravnanje z ljudmi pri delu. Skripta in vodnik po predmetu loveki viri in ravnanje z njimi [zgoenka]. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

Interno gradivo Organizacija. (leto). Naslov gradiva (interno gradivo). Organizacija, kraj.primer: Obina Celje. (2010). Popis infrastrukture na obmoju obine Celje (interno gradivo). Obina Celje, Celje.

Slovar Ime slovarja. (leto). Kraj: Zalonik.

primer: Slovar slovenskega knjinega jezika: druga knjiga: I-Na. (1975). Ljubljana: Dravna zaloba Slovenije.

Diplomsko delo v elektronski obliki Priimek, Zaetnica imena. (leto). Naslov (diplomsko delo, ime institucije). Pridobljeno s http//www.xxxxxxx

primer: Lorger, B. (2012). Odnos otrok do blagovnih znamk oblail in obutve (diplomsko delo, Pedagoka fakulteta). Pridobljeno s http//pefprints.pef.uni-lj.si/id/eprint/959

Prispevek v zborniku konference, simpozija ali kongresa

Prispevki na simpozijih ali kongresih so najvkrat objavljeni v obliki knjige kot Zbornik prispevkov ali Zbornik izvlekov. Ker je to knjiga , se jo citira tako kot knjigo, prispevek pa kot poglavje v knjigi.

primer: Zajc, S. (2010). S kakovostno povratno informacijo do znanja. V S. Zajc, in M. Turk kraba (ur.), Didaktika ocenjevanja znanja: zbornik 3. mednarodnega posveta v Celju, marec 2009 (str. 8287). Ljubljana: Zavod RS za olstvo.

Prispevek v zborniku, ki nima urednika Priimek, Zaetnice imena. (mesec leto). Naslov prispevka. V Naslov zbornika (str. prva stran lanka-zadnja stran lanka. Kraj: Zalonik.

primer: Jot, B. (julij 1992). Evaluation of the success model in different sports on the basic of expert modelling. V Physical activity for better lifestlye in a new Europe: Abstract, 6th ICHPER-Europe Congress (str. 228233). Praha: Faculty of physical education and sports Charles University.

6 VEZAVA DIPLOMSKEGA DELA

Diplomsko delo mora biti vezano v trde platnice rne barve. Barva rk na platnicah je

srebrna (priloga P-1). Diplomant je dolan oddati en vezan izvod diplomskega dela in

kopijo dela na elektronskem mediju v referat Vije strokovne ole za kozmetiko in velnes Ljubljana. Priporoljivo je, da dodatni izvod odda podjetju, v katerem je pripravljal/a diplomsko delo.7 PRILOGE Poglavje otevilimo enako kot ostale naslove glavnega besedila. V kazalu vsebine je poglavje Priloge zadnje poglavje z otevileno stranjo.

Navedemo seznam vseh prilog in vsako prilogo poimenujemo ter ji dodamo zaporedno rko, zapisano z velikimi tiskanimi rkami, sledi dvopije in naslov priloge npr. Priloga A: Anketa. Vse priloge razvrstimo na samostojne strani v vrstnem redu, kakor si sledijo v besedilu pisnega dela.

Med priloge uvrstimo gradivo, ki ga ni bilo mono vkljuiti v poglavja pisnega dela (npr. fotografije, statistine podatke, pravilnike ipd., informacije, ki pomagajo pri razumevanju doloenega besedila, predvsem za podkrepitev raziskave.P1- PLATNICAVIJA STROKOVNA OLA ZA

KOZMETIKO IN VELNES LJUBLJANA(20 pt)

DIPLOMSKO DELO

(28 pt)

IME IN PRIIMEK DIPLOMANTA

(20 pt,K)LJUBLJANA, 2014 (20pt)P2-Naslovna notranja stran

VIJA STROKOVNA OLA ZA KOZMETIKO IN VELNES LJUBLJANA (20 PT)PROGRAM: VELNES/KOZMETIKANASLOV DIPLOMSKEGA DELA

(28pt,K)

DIPLOMSKO DELO (20 pt)

Ime in priimek diplomanta (20 pt,K)

Predavatelj/-ica mentor/-ica:Mentor/-ica praktinega izobraevanja v

organizaciji:

Ljubljana, 2014 (20pt)

P3- POVZETEK do 150 besed

POVZETEK

Primer povzetka Primer povzetka Primer povzetka Primer povzetka Primer povzetka















Kljune besede: primer, primer, primer, primer, primer.ABSTRACTKeywords: P4 - KAZALOPOVZETEK

1. UVOD

31.1 Opredelitev podroja in opis problema

4

1.2 Namen in cilji naloge

5

2. NARTOVANJE PREHRANE V PODJETJU (X)

62.1 Dnevnik prehrane in aktivnosti

72.2 Priporoila za dnevne vnose

8

3. ANALIZA PREHRANSKIH NAVAD TUDENTOV VSKV

9

3.1 Raziskovalni nart (Metodologija)

10

3.1.1 Populacija in vzorenje

11

3.1.2 Obrazec za vnos prehrane in aktivnosti

12

4. ANALIZA REZULTOV

13

4.1 Opis vzorca

14

4.1.1 Ritem prehranjevanja in razmerja med obroki

154.1.2 Energijska vrednost obrokov

165. PREDLOGI ZA IZBOLJANJE PREHRANSKIH NAVAD

175.1 Uvedba zajtrka

185.2 Prilagoditev urnika

195.3 Pozornost pri izbiri ivil in jedi

206. ZAKLJUEK

217. LITERATURA IN VIRI

228. PRILOGE

23PODATKI ZA INFORMACIJSKO DOKUMENTACIJO

(Tekst naslednje vsebine je priloen nalogi v skladu z navodili pisava Times New Roman.

Tekst naj ne vsebuje rt, temve jih nadomestite s podatki in list vstavite v diplomo zadnja stran)

IZJAVA O AVTORSTVU DIPLOMSKEGA DELA

Diplomant-ka: ____________________________________________________,

rojen-a: ___________________________ v kraju _______________________ ,

i z j a v l j a m

da sem diplomsko delo z naslovom:

_________________________________________________________________________________________________________________________________________________izdelal-a in napisal-a samostojno.

Kraj in datum:

Podpis tudenta-ke:

_________________

__________________ Opomba: Ta navodila so povzeta po Navodilih Vije strokovne ole za gostinstvo in turizem Bled; Bled 2014 ( http://www.vgs-bled.si) in skripti Trunk irca. N., Jot, V. in Skrbinjek, V. (2012). Pisna dela v visokem olstvu in osnove raziskovanja. Celje: Mednarodna fakulteta za drubene in poslovne tudije.

P5- IZJAVA O AVTORSTVU

V nadaljevanju BDP.

25

vsškv_tehnična navodila za oblikovanje diplomskih del - sprejete spremembe (autosaved)

Documents