vsebnost potencialno škodljivih snovi v pripomočkih za osebno

TINA BRULC Sevno, 2016

Spletna knjižica je bila izdelana v okviru diplomske naloge z naslovom Vsebnost potencialno

škodljivih snovi v pripomočkih za osebno higieno na Grmu Novo mesto – centru biotehnike in

turizma, na Višji strokovni šoli.

KAZALO 1 UVOD ............................................................................................................................................. 1

2 SLOVARČEK NEKATERIH STROKOVNIH IZRAZOV .......................................................................... 2

3 POTENCIALNO ŠKODLJIVE SESTAVINE .......................................................................................... 3

3.1 Butilfenil metilpropional (butylphenyl methylpropional (BMHCA)) ...................................... 3

3. 2 Hidroksiapatit (nano) (hydroxyapatite (nano)) ..................................................................... 4

3.3 Triklozan (triclosan) ................................................................................................................ 5

3.4 Metilizotiazolinon (methylisothiazolinone (MI)) .................................................................... 6

3.5 Parabeni ................................................................................................................................. 7

3.6 Alergene dišave ...................................................................................................................... 8

3.7 UV-filter S86 Fenilen bis-difeniltriazin (UV-filter S86 phenylene bis-diphenyltriazine)......... 9

3.8 Snovi z oznako PEG ................................................................................................................ 9

3.9 Snovi v nano obliki................................................................................................................ 10

4 ZAKLJUČEK ................................................................................................................................... 11

5 VIRI .............................................................................................................................................. 12

KAZALO TABEL Tabela 1: Kemično pridobljene dišave in naravni izvlečki iz rastlin, ki po dosedanjih ugotovitvah

veljajo za alergene in lahko povzročijo kontaktne alergije. ........................................................ 8

KAZALO SLIK Slika 1: Deklaracija šampona Le petit Marseillais........................................................................ 3

Slika 2: Deklaracija zobne kreme Dontodent. ............................................................................. 4

Slika 3: Deklaracija zobne kreme Colgate. .................................................................................. 5

Slika 4: Deklaracija tekočega mila za telo Afrodita...................................................................... 6

Slika 5: Deklaracija šampona Keune. ........................................................................................... 7

Slika 6: Deklaracija kreme za obraz Ziaja. ................................................................................... 8

Slika 7: Deklaracija zobne kreme Elmex. ..................................................................................... 9

Slika 8: Deklaracija kreme za sončenje Mercator Lumpi ZF 30. ................................................ 10

1

1 UVOD

V naši diplomski nalogi z naslovom Vsebnost potencialno škodljivih snovi v pripomočkih za

osebno higieno smo se lotili raziskovanja problematike o potencialno škodljivih sestavinah, ki

so lahko prisotne v vsakdanji kozmetiki.

V raziskavi smo se osredotočili na šampone, zobne kreme, tekoča mila za telo, kreme za obraz

in kreme za sončenje.

Za vsako sestavino, ki je bila navedena na deklaracijah, smo preverili podatke o njeni varnosti.

Oprli smo se predvsem na mnenja Znanstvenega odbora za varstvo potrošnikov (v nadaljevanju:

SCCS ali Scientific Committee on Consumer Safety) ter na varnostne liste sestavin.

Sestavine, ki jih običajno najdemo v pripomočkih za osebno higieno, so:

o površinsko aktivne snovi ali tenzidi (natrijev lavret sulfat, natrijev lavril sulfat ...),

o konzervansi (parabeni, natrijev benzoat ...),

o antioksidanti (citronska kislina),

o topila (prečiščena voda),

o vlažilne snovi (glicerin),

o snovi za uravnavanje viskoznosti (natrijev klorid),

o snovi za zgostitev (arabski gumi, polietilenglikol ...),

o hranilne snovi (lanolin),

o emoliensi (glicerin, pantenol, rastlinska olja ...),

o UV filtri (organski (oktokrilen) in anorganski (titanov dioksid)),

o barvila (CI 19140),

o kemično pridobljene dišave (linalol, limonen ...) in naravni izvlečki iz rastlin (poprova

meta).

V spletni knjižici smo se odločili predstaviti nekatere izmed potencialno škodljivih sestavin, ki

smo jih našli v preiskovanih pripomočkih za osebno higieno.

2

2 SLOVARČEK NEKATERIH STROKOVNIH IZRAZOV

POVRŠINSKO AKTIVNE SNOVI ALI TENZIDI: Snovi, ki imajo čistilne sposobnosti. Delimo jih na

anionske (mila, natrijev lavril sulfat), kationske (benzalkonijev klorid), amfoterne (lecitini,

betaini ...) in neionogenske tenzide (lanolinski alkoholi, estri polietilenglikolov ...)(Rak

Namestnik, 2015k).

KONZERVANSI: Snovi, ki so namenjene zaviranju razvoja mikroorganizmov v kozmetičnem

izdelku. Najpogosteje se uporabljajo sintezni konzervansi (parabeni, natrijev benzoat,

fenoksietanol, imidazolidinil urea ...). Tudi nekateri ekstrakti rastlin (rožmarina, grenivkinih

pečk) in eterična olja (timijan, čajevec ...) imajo antimikrobne učinke, vendar je njihova

učinkovitost slabša (Rak Namestnik, 2015k).

ANTIOKSIDANTI: Snovi, ki preprečijo oksidativne spremembe v kozmetičnem izdelku. To so

citronska kislina, flavonoidi, vitamini, butilhidroksitoluen (BHT) in butilhidroksianizol (BHA) (Rak

Namestnik, 2015k).

EMOLIENSI: Snovi, ki preprečujejo izsuševanje kože in ohranjajo normalno vlažnost. Delimo jih

na hidrofilne (glicerin, propilenglikol, pantenol ...) in na lipofilne (tekoči parafin, rastlinska olja,

karitejevo maslo, palmitinska kislina ...) (Rak Namestnik, 2015k).

ABRAZIVI: Netopni delci v zobnih kremah, ki pomagajo odstranjevati obloge na zobeh. To so

aluminijev hidroksid, kalcijev karbonat, silikati, hidroksiapatit ...(Opera, 2015m).

ORGANSKI UV-FILTRI: Sestavine krem za sončenje, ki ščitijo kožo tako, da absorbirajo UV- žarke.

Poznamo UVA-organske filtre (benzofenoni, avobenzon, metoksifenil triazin ...) in UVB- filtre

(oktokrilen, triazoni, salicilati, estri PABA ...) (Rak Namestnik, 2015k).

ANORGANSKI UV-FILTRI: Snovi, ki odbijajo sončno svetlobo in tako ščitijo pred UVA-in UVB-žarki.

Poznamo titanov dioksid in cinkov oksid (Opera, 2015n).

MUTAGENOST: Lastnost določene snovi ali sevanja, da spreminja genetski material (DNK) in s

tem poveča pogostost mutacij (Opera, 2016f).

GENOTOKSIČNOST: Lastnost določene snovi ali sevanja, da lahko povzroči poškodbe genetskega

materiala (DNK) (Opera, 2016g).

KARCINOGEN ALI KANCEROGEN: Vsak dejavnik, ki povzroča rakasto obolenje oziroma je

rakotvoren (Opera, 2016e).

3

3 POTENCIALNO ŠKODLJIVE SESTAVINE

3.1 Butilfenil metilpropional (butylphenyl methylpropional (BMHCA))

a) Kemijska sestava

Formula: C14H20O

EC ime: 2-(2-(4-terc-butilbenzil) propionaldehid) para-terc-butil-alfa-metil-hidrocinamaldehid)

(2-(2-(4-tert-butylbenzyl) propionaldehyde) para-tert-butyl-α-methylhydrocinnamaldehyde).

IUPAC ime: 3-(4-terc-butilfenil)-2-metilpropanal (3-(4-tert-butylphenyl)-2-methylpropanal).

INCI ime: butilfenil metilpropional (butylphenyl methylpropional).

Blagovne znamke in kratice: Lilial®, Lilestralis, Monastral Red B, Quinacridone, Lysmeral®Extra

in BMHCA.

b) Namen in pogostost

Je sestavina, ki daje prijeten vonj mnogim mešanicam v dekorativni kozmetiki, v parfumih,

šamponih, toaletnih milih ter ostalih toaletnih pripomočkih. Dodajajo jo tudi v čistila in

detergente.

c) Varnost

SCCS (Scientific Commitee on Consumer Safety) je mnenja, da sestavina ni varna za uporabo v

kozmetiki, ker ostane na koži (npr. kreme, parfumi), kot tudi ne v izdelkih, ki se morajo

izplakovati (šamponi, mila). Menijo, da ni zanesljivih zaključkov glede potencialne mutagenosti.

Menijo tudi, da sestavina povzroča občutljivost kože (SCCS Opinons, 2015a).

Slika 1: Deklaracija šampona Le petit Marseillais.

Vir: Lastni vir, 2016.

4

3. 2 Hidroksiapatit (nano) (hydroxyapatite (nano))

a) Kemijska sestava

Formula: Ca5(PO4)3(OH)

INCI ime: hidroksiapatit (hydroxyapatite).

Kemijska imena: hidroksiapatit (hydroxyapatite), kalcijev fosfat (V) (calcium phosphatetribasic),

kalcijev hidroksifosfat (calcium hydroxyphosphate) in hidroksilapatit (hydroxylapatite).


Hidroksiapatit je naravni mineral. Uporabljajo ga v nepremazani nano obliki v izdelkih, ki se ne

izpirajo, in v izdelkih, ki se morajo izpirati. Najdemo ga v zobnih kremah, belilnih kremah za zobe

in v ustnih vodicah.

c) Varnost

SCCS (Scientific Commitee on Consumer Safety) je mnenja, da nanoiglična oblika minerala, ki jo

uporabljajo kot sestavino, ni primerna zaradi potencialne toksičnosti (SCCS Opinons, 2015b).

Slika 2: Deklaracija zobne kreme Dontodent.


5

3.3 Triklozan (triclosan)

a) Kemijska sestava

Formula: C12H7Cl3O2

Kemijsko ime: 2,4,4'-trikloro-2'hidroksi-difenileter) (2,4,4’trichloro-2’-hydroxy-diphenylether)

in 5-kloro-2-(2,4-diclorofenoksi)fenol (5-chloro-2-(2,4-dichlorophenoxy)phenol).

Blagovne znamke in kratice: Irgasan® DP300, Irgasan® PG60, Irgacare® MP, Irgacare® CF10,

Irgacide® LP10, FAT 80’023), CH 3565, in GP 41-353.


Snov uporabljajo kot konzervans v mnogih kozmetičnih izdelkih z najvišjo dovoljeno

koncetracijo 0,3 % (Uredba o kozmetičnih izdelkih, 2009).

c) Varnost

SCCS (Scientific Commitee on Consumer Safety) je mnenja, da triklozan ni varen za uporabo ter

da tudi dovoljena koncentracija ni primerna v vseh izdelkih. Zaenkrat je koncentracija primerna

za uporabo v zobnih kremah, milih za roke in telo ter deodorantih v stiku. Težavo vidijo tudi v

prekomerni izpostavljenosti uporabnikov. Torej če uporabniki koristijo več izdelkov, ki vsebujejo

triklozan, so lahko izpostavljeni potencialno škodljivi količini triklozana. Nove raziskave so

pokazale še več dokazov o nevarnostih uporabe. Prvi je učinek triklozana na sprožitev in

regulacijo genov za odpornost v bakterijah, ki bi lahko privedli do odpornosti človeku škodljivih

bakterij na biocide in antibiotike. Sporne so tudi najdene visoke koncentracije triklozana na

določenih območjih v okolju, kar postavlja vprašanja o negativnih učinkih na okolje (SCCS

Opinions, 2015f, 2015g, 2015h).

Slika 3: Deklaracija zobne kreme Colgate.


6

3.4 Metilizotiazolinon (methylisothiazolinone (MI))

a) Kemijska sestava

Formula: C4H5NOS

INCI ime: metilizotiazolinon (methylisothiazolinone).

Kemijska imena: metilizotiazolinon (methylisothiazolinone), 2-metil-4-izotiazolin-3-on (2-

methyl-4-isothiazolin-3-one).

IUPAC ime: 2-metilizotiazol-3(2H)-on (2-methylisothiazol-3(2H)-one).


Sestavino uporabljajo kot konzervans z najvišjo dovoljeno koncentracijo 0,01 % (Uredba o

kozmetičnih izdelkih, 2009). Uporablja pa se tudi v kombinaciji s konzervansom

metilkloroizotiazolinonom (methylchloroisothiazolinone (MCI)) do najvišje dovoljene

koncentracije 0,0015 %, in sicer samo v izdelkih, ki se morajo izpirati (Uredba o kozmetičnih

izdelkih (spremembe prilog), 2014).

c) Varnost

SCCS (Scientific Commitee on Consumer Safety) je mnenja, da sestavina ni varna za uporabo,

tudi priporočena dovoljena koncentracija ni varna. Ni zadosti trdnih dokazov, ki bi potrdili

varnost, obstajajo tudi sumi, da metilizotiazolinon povzroča občutljivost kože (SCCS Opinions,

2015k).

Slika 4: Deklaracija tekočega mila za telo Afrodita.


7

3.5 Parabeni

a) Kemijska sestava

Kemična imena: metilparaben (methylparaben), etilparaben (ethylparaben), propilparaben

(propylparaben), butilparaben (butylparaben), izopropilparaben (isopropylparaben),

izobutilparaben (isobutylparaben), fenilparaben (phenylparaben), benzilparaben

(benzylparaben), pentilparaben (pentylparaben).


Parabeni so alkalni estri 4-hidroksibenzojske kisline in se uporabljajo kot antimikrobni

konzervansi v hrani, medicinskih produktih in v kozmetiki. Najvišja dovoljena kocentracija za

metilparaben in etilparaben je 0,4 %, če sta uporabljena posamezno, in 0,8 %, če sta

uporabljena v kombinaciji med seboj. Butilparaben in propilparaben zaenkrat veljata za varna,

če njuna skupna koncentracija ne preseže 0,19 % (Uredba o kozmetičnih izdelkih, 2009).

c) Varnost

SCCS (Scientific Commitee on Consumer Safety) je mnenja, da metilparaben in etilparaben

zaenkrat veljata kot varna. Zaradi pomanjkanja trdnejših dokazov o varnosti butil- in

propilparabena SCCS meni, da ju ne more označiti kot varna. Enako velja tudi za ostale parabene

(izopropilparaben, izobutilparaben, fenilparaben, benzilparaben, pentilparaben) (SCCS

Opinions, 2015n, 2015o). Izopropilparaben, izobutilparaben, fenilparaben, benzilparaben,

pentilparaben so na seznamu prepovedanih snovi v kozmetiki (Uredba o kozmetičnih izdelkih,

2009).

Slika 5: Deklaracija šampona Keune.


8

3.6 Alergene dišave

Kemično pridobljene dišave ali pa naravne izvlečke iz rastlin uporabljajo v mnogih kozmetičnih

izdelkih. Uporabljajo jih tudi v detergentih, mehčalcih in čistilih. Vendar pa je mnogo takih, ki so

po dosedanjih ugotovitvah alergeni in lahko povzročijo kontaktne alergije.

Tabela 1: Kemično pridobljene dišave in naravni izvlečki iz rastlin, ki po dosedanjih ugotovitvah

veljajo za alergene in lahko povzročijo kontaktne alergije.

Kemične pridobljene dišave Naravni izvlečki iz rastlin

2-benzilidenheptanal (amyl cinnamal) navadni lovor (Laurus nobilis)

benzil alkohol (benzyl alcohol) cedra (Juniperus virginana)

benzil salicilat (benzyl salicylate) jasmin (Jasminum grandiflorum)

benzil benzoat (benzyl benzoate) narcisa (Narcissus spp.)

cinamil alkohol (cinnamyl alcohol) geranija (Pelargonium graveolens)

2-propenal (cinnamal) sandalovina (Santalum album)

3,7-dimetil-2,6-oktadienal (citral) nageljnove žbice (Eugenia caryophyllus)

2H-1-benzopiran-2-on (coumarin) prava sivka (Lavandula officinalis)

2-metoksi-4-(2-propenil) (eugenol) terpentinovo olje

2,6-oktadien-1-ol (geraniol) poprova meta (Mentha piperita)

(4R)-1-metil-4-(1-metileten)cikloheksen (limonene)

sandalovina (Santalum album)

1,6-oktadien-3-ol (linalool) zelena meta (Mentha spicata) Vir: SCCS Opinion on Fragrance allergens in cosmetic products, (SCCS Opinions, 2015i).

SCCS (Scientific Commitee on Consumer Safety) je mnenja, da je označevanje dišav na

deklaracijah kozmetičnih izdelkov neprimerno. Pravila označevanja so namreč takšna, da ni

potrebno napisati točne sestavine, označena je lahko kot »parfum« in »aroma« (»perfume« in

»aroma«). Tako uporabniki kozmetike, še posebej tisti, ki imajo kožne alergije, ne morejo

vedeti, ali je določen kozmetični izdelek za njih varen ali ne (SCCS Opinions, 2015i).

Slika 6: Deklaracija kreme za obraz Ziaja.


9

3.7 UV-filter S86 Fenilen bis-difeniltriazin (UV-filter S86 phenylene bis-

diphenyltriazine)

a) Kemijska sestava

Formula: С36H24N6

IUPAC ime: 5,6,5',6'-tetrafenil-3,3'-(1-,4'-fenilen)bis[1,2,4-triazin])

(5,6,5’,6’-tetraphenyl-3,3’-(1,4’-phenylene)bis[1,2,4-triazine]).

Blagovne znamke in kratice: Colipa No. S 86.


Uporablja se kot UV-filter v sončnih kremah do najvišje dovoljene koncentracije 10 % (Uredba

o kozmetičnih izdelkih, 2009).

c) Varnost

SCCS (Scientific Commitee on Consumer Safety) je mnenja, da sestavina ni varna. Ne izključujejo

tudi potencialne genotoksičnosti. Menijo tudi, da ni zadosti raziskav, ki bi dokazale nasprotno.

Ocenjujejo tudi tveganje za okolje, saj obstaja možnost, da je fenilen bis-difeniltriazin

bioakumulativen in da pušča dolgoročne negativne posledice na okolje (SCCS Opinions, 2015j).

3.8 Snovi z oznako PEG

Pogosto se pojavljajo sestavine z oznako PEG, npr.:

o PEG-7 gliceril kokoat,

o PEG-40 hidrogenirano ricinusovo olje,

o PEG-55 propilen glikol oleat ...

To so sintetični polimeri. Nastanejo na osnovi polietilenglikola, ki pa lahko vsebuje primesi 1,4-

dioksana in etilen oksida, ki sta dokazano karcinogena (Opera, 2016a in 2016b).

Slika 7: Deklaracija zobne kreme Elmex.


10

3.9 Snovi v nano obliki

Najpogosteje uporabljeni so:

o titanov dioksid (nano),

o hidroksiapatit (nano),

o silicijev dioksid (silica, hydrated silica (nano)) ...

Uporaba sestavin v nano obliki je pereča tema in odpira mnogo vprašanj o varnosti za

uporabnika.

o Ni namreč zadosti raziskav, ki bi potrdile varnost uporabe nano delcev. Obstajajo

negotovosti glede možnega prodiranja nano delcev globlje v kožo in v telo.

o Ravno tako ni zadosti dokazov o varnosti uporabe v pudrih in pršilih, v zadnjem primeru

zaradi možne inhalacije nano delcev.

o Veljavnost in zanesljivost trenutno uporabljenih postopkov testiranj varnosti nano

delcev je vprašljiva (SCCS Opinions, 2016c, 2016d).

Slika 8: Deklaracija kreme za sončenje Mercator Lumpi ZF 30.


11

4 ZAKLJUČEK

Za zaključek bi radi podali naše mnenje o problematiki potencialno škodljivih snovi v

pripomočkih za osebno higieno.

o Kdorkoli se loti iskanja merodajnih virov o varnosti določene snovi, hitro ugotovi, kako

časovno in podatkovno obsežno je raziskovanje omenjene problematike.

o Pomembna je predvsem kritična presoja najdenih podatkov. Na spletu namreč obstaja

množica spletnih strani, ki strašijo o nevarnosti določene sestavine, vendar če nimajo

navedenih zanesljivih virov za svoje trditve, jih ne moremo jemati resno.

o Lahko pa najdemo različne vire, ki si glede varnosti določene sestavine nasprotujejo.

Tudi v tem primeru se moramo na osnovi lastnega znanja in zanesljivosti vira sami

odločiti, kateremu viru bomo zaupali.

o Raziskovanje varnosti sestavin otežuje dejstvo, da za eno sestavino obstaja več različnih

imen, še vedno so v uporabi tudi zastarela poimenovanja.

o Zaskrbljujoče se nam zdi, da precej virov (varnostni listi sestavin) in strokovnih mnenj

(mnenja SCCS) poudarja pomanjkanje raziskav glede genotoksičnosti, mutagenosti in

karcinogenosti sestavin, ki se uporabljajo v kozmetiki.

o Na osnovi 45 preiskovanih pripomočkov za osebno higieno smo sicer ugotovili, da največ

potencialno škodljivih sestavin vsebujejo šamponi (63), najmanj pa zobne kreme (31).

o Ugotovili smo tudi, da so glede varnosti uporabe najbolj problematični konzervansi.

o Zaradi lastne varnosti potrošnikom priporočamo, da izbirajo tiste izdelke, ki vsebujejo

čim manj potencialno škodljivih sestavin. Katere so to, pa je razvidno iz mnogih virov,

med drugim tudi iz pričujoče spletne knjižice. Naj vam bo knjižica v pomoč.

12

5 VIRI

1. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Butylphenyl methylpropional

(BMHCA).

(URL:http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_189.p

df), 28. 10. 2015a.

2. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Hydroxyapatite (nano). (URL:

http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_191.pdf),

28. 10. 2015b.

3. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Triclosan.

(URL: http://ec.europa.eu/health/ph_risk/committees/04_sccp/docs/sccp_o_166.pdf),

4. 11. 2015c.

4. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Triclosan. Antimicrobical resistance.

(URL:


4. 11. 2015d.

5. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Triclosan.

(URL:


4. 11. 2015e.

6. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Methylisothiazolinone (P94). (URL:


4. 11. 2015f.

7. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Parabens. Updated request for a

scientific opinion on propyl- and butylparaben.

(URL:http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_132.p

df), 5. 11. 2015g.

8. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Parabens. (URL:


5. 11. 2015h.

http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_189.pdf


13

9. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Fragrance allergens in cosmetic

products. (URL:

http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_102.pdf ),

5. 11. 2015i.

10. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion on UV filter S86 Phenylene bis-

diphenyltriazine. (URL:


28. 10. 2015j.

11. Opera.

(URL: http://monographs.iarc.fr/ENG/Monographs/vol100F/mono100F-28.pdf), 22. 2. 2016a.

12. Opera. (URL: https://www.osha.gov/SLTC/ethyleneoxide/), 22. 2. 2016b.

13. Scientific Committee on Consumer Safety: Opinion ON Titanium Dioxide (nano form).

(URL:


22. 2. 2016c.

14. cientific Committee on Consumer Safety: Opinion on Silica, Hydrated Silica, and Silica

Surface Modified with Alkyl Silylates (nano form). (URL:

http://ec.europa.eu/health/scientific_committees/consumer_safety/docs/sccs_o_175.pdf), 5.

2. 2016d.

15. Rak Namestnik Marjeta: Višja strokovna šola. Kozmetologija. Višješolski učbenik. (URL:

www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I8BST84V/ebd4e331.../PDF), 16. 11. 2015k.

15. Opera. (URL: https://en.wikipedia.org/wiki/Toothpaste), Microsoft, 30. 10. 2015m.

16. Opera. (URL: https://en.wikipedia.org/wiki/Sunscreen), Microsoft, 30. 10. 2015n.

17. Opera. (URL: https://sl.wikipedia.org/wiki/Karcinogen), Microsoft, 30. 5. 2016e.

18. Opera. (URL: https://sl.wikipedia.org/wiki/Mutagen), Microsoft, 30. 5. 2016f.

19. Opera. (URL: http://www.nijz.si/sl/oznake/genotoksicnost), Microsoft, 30. 5. 2016g.


http://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-I8BST84V/ebd4e331.../PDF

https://en.wikipedia.org/wiki/Toothpaste

https://en.wikipedia.org/wiki/Sunscreen

https://sl.wikipedia.org/wiki/Karcinogen

https://sl.wikipedia.org/wiki/Mutagen

http://www.nijz.si/sl/oznake/genotoksicnost

14

20. Opera. (URL: http://lifestyle.enaa.com/lepota/Konzervans-v-kozmetiki-povzroca-

dermatitis-in-ekcem.html), 30. 5. 2016. (slika na naslovnici).

http://lifestyle.enaa.com/lepota/Konzervans-v-kozmetiki-povzroca-dermatitis-in-ekcem.html

http://lifestyle.enaa.com/lepota/Konzervans-v-kozmetiki-povzroca-dermatitis-in-ekcem.html

vsebnost potencialno škodljivih snovi v pripomočkih za osebno

Documents