vražji pticisimarine-natura.ptice.si/wp-content/uploads/2014/01/20140125_primorske-novice.pdfjohn...
TRANSCRIPT
Vražji pticiSe vedno se tu in tam najde kdo, ki misli, da jeoglašanje velikih skovikov (v ljudskem jezikupoznanih kot čuki) v pomladnih in poletnihnočeh povezano s priklicem skorajšnje smrti.V zvezi s tem so me poučili, da je zazmešnjavo, da v strokovnem jeziku pravimočuku veliki skovik in velikemu skoviku navadničuk, kriv sloviti pisatelj Fran Erjavec.
Tako veliki skovik čuka,navadni čuk pa skovika, na-mesto da bi bilo obratno.
Kakorkoli že, resnica o kli-canju smrti je povsem dru-gačna, saj gre pri poletnemoglašanju velikega skovikapredvsem zato, da bi pri-tegnil kakšno samico. Gre to-rej za ženitno ponudbo, ki pase je, verjetno zaradi skriv-nostnega življenja nočnihptic, kot so sove, že davnotega pri naših prednikihspremenila v vraževerje.
V obmorskem okolju stav zgodovini negativni pred-znak dobila tudi vranjek innjegov večji bratranec kor-moran. Oba spadata vdružino kormoranov in julahko srečamo tudi na mor-skem obrežju, v večjem šte-vilu pa na raznih objektih vmorju, kot so gojišča školjkali manjši svetilniki. Že itakje za oba značilna temnapernata oprava, ki je v pre-teklosti vzbujalamračnjaške misli, poleg te-ga pa so jih nekateri znaniknjiževniki omenjali v ta-kem kontekstu v svojih de-lih. Znani angleški pesnikJohn Milton v svojem epuIzgubljeni raj s kormora-nom pooseblja samega Sa-tana, VVilliam Shakespearepa uporablja izraz kormo-ran kot sopomenko za ne-nasitnega požeruha.
Kormorani se še danessoočajo s slovesom nena-sitnih požeruhov, ki ri-bičem kradejo ribe, pred-vsem v sladkovodnih oko-ljih. Marsikdo v naših ob-morskih krajih pa že s pr-stom kaže na vranjeka, češda požre ogromne količinerib. A to je vse prej kot res.Pred kratkim končana ra-ziskava o prehrani vranjekav slovenskem morju je po-kazala, da največji delež vnjegovi prehrani predsta-vljajo črni glavači, velikovečino preostalega pa ševolčiči (ki jim domačinipravijo fašisti) in rdečimečaki (znani tudi kot špi-geti), za katere verjamem,da jih večina bralcev splohN
aroč
nik:
DR
UŠT
VO Z
A O
PAZO
VAN
JE P
RO
UČ
EVAN
JE P
TIC
SLO
VEN
IJE
Obj
ave
so n
amen
jene
inte
rni u
pora
bi v
skl
adu
z od
ločb
ami Z
ASP
in s
e br
ez s
ogla
sja
imet
nika
pra
vic
ne s
mej
o pr
osto
razm
nože
vati
in d
istri
buira
ti!C
onse
nsus
ne pozna. Črni glavači soznačilne ribe muljevitegadna, kjer jih je v izobilju, priribičih pa nimajo veljave.Res je, da si včasih vranjekipotešijo lakoto tudi skakšnim moličem ali mo-lom, a to je tako redko, da jena neki način krivično, dato sploh omenjam.
Naš obmorski vranjekima polno ime sredozemskivranjek in je endemitskapodvrsta vranjekov. To po-meni, da ga najdemo le vSredozemskem in Črnemmorju. V zadnjih letih po-staja vse bolj ogrožen, zatomu v evropskih državah na-menjajo veliko pozornosti.To velja tudi za Tržaški zaliv,kjer se v poletnem in je-senskem času zbira nekajveč kot 11 odstotkov ce-lotne svetovne populacijete podvrste.
Gotovo je tolikšen deležvranjekov na tako maj-hnem delu Sredozemskegamorja, kot ga premore Slo-venija, pripomogel, da jeornitologom iz Društva zaopazovanje in proučevanjeptic Slovenije uspeli prido-biti iz evropskih sredstevLife projekt Simarine-Na-tura, s katerim bodo vzpo-stavili območja Natura 2000za ohranjanje vranjeka vSloveniji. Da bi to uresničili,raziskujejo različne vidikeekologije vranjeka v sloven-skem delu Tržaškega zaliva,del raziskav pa je bil po-vezan s prej omenjenimi iz-sledki prehrane vranjeka.Nekaterim vranjekom sonamestili tudi posebne sle-dilne naprave z namenom,da bi raziskali njihovo pre-mikanje na morju.
O vranjeku so posneli tu-di dokumentarni film, predkratkim pa je ugledala lučsveta tudi simpatična inlično oblikovana slikanica ovranjeku Ariju in njegoviodisejadi iz Kvarnerja, kjerso najbližja gnezdišča te vr-ste, do naših o^r"'' r b't- le-
tovišč. Vranjek Ari je svojeime verjetno dobil po Aris-totelu, saj je njegovo latin-sko ime Phalacrocorax aris-totelis, kar bi v dobesednemprevodu pomenilo nekaj ta-kega kot Aristotelov kormo-ran.
Da so vranjeki okoli nas,lahko opazimo, če ne prej,v poletnem času. Naplažah se nič kaj preveč nezmenijo za kopalce, pa tudipri potapljanju se nanje kajprida ne ozirajo. Pogosto sezdružujejo v večje skupine,še posebej proti večeru, kose pripravijo na nočnipočitek na skupinskihpočivališčih. Sredozemskivranjeki se pogosteje po-javljajo v naših krajih šele vzadnjih dveh desetletjih.
Tako prej omenjeni na-vadni čuk kot tudi vranjekimata imeni, povezani zmodrostjo. Prvi je dobil imepo boginji modrosti Ateni,drugi pa verjetno po najboljznanemu antičnem filozo-fu. Ime pa nobeni od tehdveh vrst ne bo pomagalopri ohranitvi njunih popu-lacij, temveč bo k temu pri-pomogla naša modrost inmodrost naših zanamcev.Za zdaj kaže, da se vra-njeku, vsaj v Sloveniji, obe-tajo boljši časi.
Prof. dr. Lovrenc Lipej jestrokovnjak za biodiverzi-teto severnega Jadrana
Navzlic majhnosti gosti Tržaški zaliv desetino svetovne populacije sredozemskih vra-njekov
Nar
očni
k: D
RU
ŠTVO
ZA
OPA
ZOVA
NJE
PR
OU
ČEV
ANJE
PTI
C S
LOVE
NIJ
EO
bjav
e so
nam
enje
ne in
tern
i upo
rabi
v s
klad
u z
odlo
čbam
i ZAS
P in
se
brez
sog
lasj
a im
etni
ka p
ravi
c ne
sm
ejo
pros
to ra
zmno
ževa
ti in
dis
tribu
irati!
Con
sens
us
Nar
očni
k: D
RU
ŠTVO
ZA
OPA
ZOVA
NJE
PR
OU
ČEV
ANJE
PTI
C S
LOVE
NIJ
EO
bjav
e so
nam
enje
ne in
tern
i upo
rabi
v s
klad
u z
odlo
čbam
i ZAS
P in
se
brez
sog
lasj
a im
etni
ka p
ravi
c ne
sm
ejo
pros
to ra
zmno
ževa
ti in
dis
tribu
irati!
Con
sens
us