vpliv ekonomskih razmer na finanČno poslovanje...

UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

VPLIV EKONOMSKIH RAZMER NA FINANČNO POSLOVANJE PODJETJA

AVTO CELJE D.D. Kandidatka: Polona Preložnik Študentka rednega študija Številka indeksa: 81618288 Program: visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: dr. Sebastjan Strašek

Celje, december 2007

2

PREDGOVOR V diplomskem delu smo skušali predstaviti, kako so ekonomske razmere, zlasti inflacija, gospodarska rast, stopnja brezposelnosti ter obrestne mere vplivale na poslovanje podjetja Avto Celje d.d., Celje, ter kako je podjetje poslovalo v zadnjih letih. Naše delo je temeljilo na predpostavki, da je sprememba vsake makroekonomske kategorije vplivala na podjetje in s tem posledično na njegovo poslovanje. Proučevali smo dve ključni obdobji, ki sta vplivali na prilagoditev razmer v podjetju. Osamosvojitev in s tem ukinitev jugoslovanskega trga, priključitev Slovenije Evropski uniji in sprejetje enotne valute je v podjetju povzročilo določene spremembe. Danes smo priča velikim spremembam; če hočejo podjetja preživeti, se morajo nanje ustrezno pripraviti in biti uspešnejša od konkurenčnih. Z diplomskim delom smo želeli ugotoviti, kako so makroekonomske kategorije vplivale na podjetje. Izbrali smo dva ključna prehoda, ki naj bi najbolj vplivala na podjetje Avto Celje d.d., Celje. Naloga je zastavljena zelo široko, saj smo poleg teh dveh prehodov proučevali še poslovanje podjetja v zadnjih letih (2004-2006). S tem smo ugotovili, da je podjetje poslovalo dokaj uspešno, le v enem letu je bilo zaslediti negativno poslovanje. Podjetje nam je pojasnilo, da se je pojavilo predvsem zaradi slabše realizacije. Diplomsko delo vsebuje poleg uvoda in sklepa še tri poglavja. V vsakem poglavju smo teoretična znanja povezali s primerom iz podjetja. Najprej smo na splošno opredelili ekonomske razmere ter kakšno je njihovo sedanje stanje v državi. S primerom iz podjetja smo ugotovili njihov vpliv na podjetje. Določene kategorije (gospodarska rast) so na njih vplivale, ostale (inflacija, obrestne mere, stopnja brezposelnosti) pa niso imele večjega vpliva na poslovanje. Tretje poglavje zajema predstavitev podjetja Avto Celje d.d., Celje, ter avtomobilske panoge na splošno. S priključitvijo Evropski uniji in sprejetjem enotne valute so v podjetju dolžni upoštevati določene poenotene pogoje avtomobilskega trga. Predstavljeno je tudi poslovanje podjetja v obdobju tranzicije ter poslovanje podjetja ob vstopu v Evropsko unijo do danes. Omenjeni obdobji smo analizirali s številom zaposlenih, prodajo vozil in investicijami. Celotno četrto poglavje smo namenili poslovanju podjetja zadnjih treh let (2004-2006). S pomočjo analize prihodkov in odhodkov smo prikazali poslovanje podjetja, ki se je v posameznih letih različno gibalo. Vzrok za negativni izid poslovanje v letu 2005 je bila posledica reorganizacije podjetja. S pomočjo kazalnikov smo dodatno prikazali še posamezne ključne pokazatelje poslovanja. V sklepu smo strnili glavne ugotovitve te naloge. Makroekonomske kategorije niso zelo vplivale na poslovanje v omenjenih obdobjih. Podjetje se jim je uspešno prilagodilo in tako ni imelo večjega vpliva na poslovanje. Poslovni izid podjetja se je skozi leta različno gibal. Negativni izid je bilo zaslediti v letu 2005. Podjetje bo moralo še razširiti svoj program, da bo uspešnejše pred konkurenco.

3

Na koncu se zahvaljujem mentorju, dr. Sebastjanu Strašku, za strokovno pomoč pri pisanju diplomske naloge. Zahvaljujem se tudi podjetju Avto Celje d.d., Celje ter gospodu Darku Zupancu za dostop do podatkov v podjetju.

4

KAZALO VSEBINE

PREDGOVOR ...................................................................................................................... 2

1 UVOD................................................................................................................................ 5 1.1 OPREDELITEV PODROČJA IN OPIS PROBLEMA................................................................ 5 1.2 NAMEN, CILJI IN OSNOVNE TRDITVE............................................................................. 5 1.3 PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE .................................................................... 6 1.4 PREDVIDENE METODE RAZISKOVANJA ......................................................................... 6

2 EKONOMSKE RAZMERE V SLOVENIJI ..................................................................... 7 2.1 INFLACIJA ..................................................................................................................... 7 2.2 GOSPODARSKA RAST (BRUTO DOMAČI PROIZVOD)...................................................... 10 2.3 STOPNJA BREZPOSELNOSTI ......................................................................................... 13 2.4 OBRESTNE MERE......................................................................................................... 15

3 PODJETJE AVTO CELJE D.D. ................................................................................... 19 3.1 PREDSTAVITEV PODJETJA............................................................................................ 19 3.2 AVTOMOBILSKA PANOGA ........................................................................................... 21 3.3 ORGANIZACIJSKA STRUKTURA FINANC ....................................................................... 24 3.4 POSLOVANJE PODJETJA V OBDOBJU TRANZICIJE.......................................................... 24

3.4.1 Zaposleni ............................................................................................................ 25 3.4.2 Prodaja vozil ...................................................................................................... 26 3.4.3 Investicije............................................................................................................ 27

3.5 POSLOVANJE PODJETJA OD VSTOPA V EU DO DANES ........................................................... 28 3.5.1 Zaposleni ............................................................................................................ 28 3.5.2 Prodaja vozil ...................................................................................................... 29 3.5.3 Investicije............................................................................................................ 31

4 VPLIVNI DEJAVNIKI V PODJETJU .......................................................................... 33 4.1 PRIHODKI.................................................................................................................... 33 4.2 ODHODKI .................................................................................................................... 35 4.3 POSLOVNI IZID ............................................................................................................ 38 4.4 KAZALNIKI ................................................................................................................. 39

5 SKLEP.............................................................................................................................. 44

6 POVZETEK ..................................................................................................................... 47

ABSTRACT......................................................................................................................... 48

LITERATURA .................................................................................................................... 49

VIRI..................................................................................................................................... 50

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Ekonomske razmere imajo zelo močan vpliv na poslovanje tako države kakor tudi podjetja. Danes smo priča zelo velikim spremembam, ki so korenito vplivale na delovanje podjetij. Med najpomembnejšimi so prav gotovo inflacija, gospodarska rast, stopnja brezposelnosti, obrestne mere in še mnoge druge. Podjetja morajo pri načrtovanju svojega poslovanja upoštevati spreminjanje prej naštetih ekonomskih kategorij. Spremembe makroekonomskih spremenljivk se namreč odraža v finančnem poslovanju podjetij. V diplomskem delu smo se osredotočili predvsem na dve koreniti spremembi, ki sta vplivali na proučevano podjetje Avto Celje d.d. Prva je razpad Jugoslavije leta 1990 obdobje, ki se je imenovalo tranzicija. Vsa podjetja so se znašla v težavah. Ljudje so si najprej razlagali, da gre za spremembo s slabšega na boljše. Uspešnost tranzicije pa je bila zelo različna. V velikem številu držav je bila le delno uspešna, tako da morajo države izvesti še veliko pomembnih nalog, da bo proces tranzicije zaključen. Predstavili bomo kako je podjetje poslovalo v obdobju tranzicije. Podjetje se je namreč soočalo tako s problemi inflacije, brezposelnosti, gospodarske rasti in drugimi težavami, ki so spremljale preoblikovanje iz planskega v tržno gospodarstvo. Da bi podjetje tudi nadalje uspešno poslovalo, je moralo vodstvo sprejemati pomembne odločitve (npr. glede reorganizacije poslovnih procesov). Druga korenita sprememba je bil vstop Slovenije v Evropsko unijo in sprejetje enotne valute evro. Z uvedbo evra so se dvignile maloprodajne cene in kupna moč prebivalstva je začela padati. Zaradi medsebojne povezanosti pa je pomemben izvoz. Prost pretok blaga podjetju omogoča večjo medsebojno menjavo z drugimi državami, kar bo predvidoma dolgoročno vplivalo na povečanje prodaje. Prav tako bo stabilnost tečaja vplivala na manjši riziko pri poslovanju, saj bo enoten tečaj omogočal varnejše poslovanje. V podjetju Avto Celje d.d., ki je podjetje z zelo dolgo tradicijo, so se soočili z obema ključnima prehodoma. Najprej prehod leta 1990 iz Jugoslavije v samostojno državo - obdobje tranzicije. V podjetju so morali sprejeti drugačne politike in ukrepe pri izvrševanju posla, da bi preživeli. Drugi pomemben prehod pa je vstop Slovenije v Evropsko unijo in sprejetje enotne valute evro, ki je bila dokončno uvedena 1. 1. 2007. Zaradi vstopa Slovenije v EU je podjetje moralo sprejeti določene enotne pogoje.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega dela je obravnavanje ključnih ekonomskih razmer na finančno poslovanje podjetja. Osnovni namen je predstaviti, katere razmere so najbolj vplivale na uspešnost podjetja. V diplomski nalogi bomo najprej opisali nekaj najpomembnejših makroekonomskih kategorij. Vsako bomo tudi grafično ponazorili, kar bo omogočilo lažjo predstavitev. V

6

nadaljevanju bomo te spremenljivke povezali z njihovim vplivom na finančno poslovanje podjetja, kako so se zaradi gospodarske rasti spremenili prihodki in kaj je najbolj vplivalo na poslovanje podjetja – katere ključne makroekonomske spremenljivke. V diplomskem delu sta najprej predstavljeni dve pomembni spremembi, ki sta v podjetju Avto Celje d.d. povzročili kar nekaj sprememb. Najprej vpliv tranzicije, nato pa še vstop v Evropsko unijo in sprejetje enotne denarne valute. Cilji so naslednji: - opredeliti ekonomske razmere (inflacija, gospodarska rast, stopnja brezposelnosti, davek na dobiček, obrestne mere); - analizirati poslovanje podjetja v obdobju tranzicije; - analizirati poslovanje podjetja od vstopa v EU do danes in - ugotoviti, katere metode so uporabljali pri prehodu iz enega v drug sistem. Ekonomske razmere se spreminjajo. Kako jih podjetje obvladuje, je odvisno od politike vsakega podjetja. V podjetju Avto Celje d.d. so morali uvesti kar nekaj sprememb pri poslovanju zaradi različnih sprememb, da so lahko še nadalje uspešno poslovali.

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Ekonomske razmere so v zadnjih dvajsetih letih povzročile korenite spremembe pri poslovanju podjetij. Kako so vplivale na podjetje Avto Celje d.d., bomo na kratko predstavili v diplomskem delu. Vsekakor pa so se na te spremembe hitro odzvali, zato jim je to omogočilo nadaljnji obstoj. Pri pisanju diplomskega dela se bomo osredotočili predvsem na vpliv ekonomskih razmer v obdobju tranzicije (1991-2001) in vpliv v obdobju vstopa Slovenije v EU (2004-2006) na finančno poslovanje izbranega podjetja. Prikazali bomo tudi poslovanje (prihodke, odhodke, poslovni izid ter kazalnike) podjetja v letih 2004-2006.

1.4 Predvidene metode raziskovanja V diplomskem delu bo predstavljena poslovna raziskava, saj bodo ekonomske razmere obravnavane na podlagi izbranega podjetja. Raziskava je dinamična, saj bodo prikazani vplivi razmer iz preteklosti na poslovanje podjetja in tudi kako se podjetje odziva na današnje razmere. Pristop je deskriptiven, uporabljena bo komparativna metoda, ki nam omogoča primerjavo dejstev in pojavov na podlagi ciljnega podjetja.

7

2 EKONOMSKE RAZMERE V SLOVENIJI Ekonomska politika pomeni uravnavanje delovanja gospodarstva s pomočjo ukrepanja ekonomskih avtoritet, nosilcev ekonomske politike. Ekonomska politika dobiva različne konkretne oblike, ki so poimenovane po ciljih. Izvajajo jih različni nosilci: monetarno ali denarno in kreditno politika izvaja centralna banka, fiskalno (proračunsko) politiko vlada, ki v veliki meri izvaja tudi druge vrste politik: dohodkovno, cenovno, zunanjetrgovinsko, investicijsko, politiko regionalnega razvoja in druge. V izvajanju razlikujemo med instrumenti (ukrepi) ekonomske politike, s katerimi občasno prek posrednih ciljev, dosega končne cilje ekonomske politike. Med končnimi cilji ekonomske politike so najpomembnejši makroekonomski agregati, predvsem hitra in stabilna rast bruto domačega proizvoda (BDP), zatem pa še nizka inflacija, nizka stopnja brezposelnosti ter zunanje (plačilnobilančno) in notranje (proračunsko) ravnotežje. Instrumenti so ukrepi, ki so na voljo nosilcem ekonomske politike na posameznih področjih gospodarstva. Število instrumentov mora biti večje (ali vsaj enako) kot število ciljev, da bi bila ekonomska politika uspešna. Z istim instrumentom namreč ni mogoče dosegati več ciljev; v praksi celo uporaba instrumenta pri doseganju enega cilja lahko deluje negativno glede drugega cilja. Zato je treba instrumente (v njihovi uporabi in kvantifikaciji) kombinirati. Za ustrezno ekonomskopolitično ukrepanje je potrebno dobro poznavanje ekonomske teorije, delovanje konkretnega gospodarstva, njegovega mehanizma. Za to so najustreznejši ocenjeni ekonometrični modeli ali vsaj posamezne regresijske enačbe razmerij v gospodarstvu (gospodarski mehanizem) in pravilna pravočasna diagnoza konkretnega stanja. Med spoznanjem nezadovoljivega gospodarskega položaja, ukrepanjem in delovanjem ukrepa obstajajo časovni razmiki, notranji in zunanji, ki pogosto povzročijo, da so ukrepi neustrezni: delujejo prepozno, ko se je položaj že povsem spremenil, ali diagnoza ni prava, ali delovanje gospodarskega mehanizma ni pravilno spoznano (Bajt in Štiblar 2002, 483, 484). V nadaljevanju bomo predstavili vsak posamezni cilj ekonomske politike. Najprej inflacijo, gospodarsko rast, stopnjo brezposelnosti ter nato še obrestne mere in davek na dobiček.

2.1 Inflacija1 V dosedanji ekonomski zgodovini se je človeštvo precej bolje srečevalo s pojavom deflacije kot samo z inflacijo. Vendar ta trditev ne velja za zadnje stoletje, v katerem je bila inflacija v svetu bistveno pomembnejša in bolj prisotna kot deflacija. Obsežne diskusije o

1 Eden najbolj značilnih pojavov v sodobnih gospodarstvih je inflacija, ki pomeni rast splošne ravni cen (merjeno s stopnjo rasti cen), hkrati pa povzroča padanje vrednosti denarja. V najnovejšem času so inflaciji izpostavljena vsa tržna gospodarstva, ki se med seboj razlikujejo po intenzivnosti (hitrosti) ravni cen, od dveh odstotkov na leto do hiperinflacije prek 100 odstotkov na leto (Bajt in Štiblar 2002, 471).

8

inflaciji so potekale že v 19. stoletju, ko je nastala osnovna in še danes uveljavljena metodologija njenega merjenja (Malačič 2002, 63). Statistični urad Republike Slovenije (SURS) uporablja za merjenje inflacije harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin (HIPC), na katerem SURS spremlja HIPC na petih nivojih, javno pa objavlja selekcionirane podatke. (Vasle 2000, 9) Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin meri spremembe v ravni drobnoprodajnih cen izdelkov in storitev glede na sestavo izdatkov, ki jih potrošniki (domači in tuji) namenjajo za nakupe predmetov končne porabe na ozemlju Slovenije (domače načelo porabe). Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin je primerljiv indeks cen življenjskih potrebščin, ki ga računajo države članice Evropske unije in se uporablja za primerjanje inflacijskih stopenj med temi državami. V Sloveniji ga računamo od leta 2001 (SURS 2007g). V letu 2004 je letna inflacija znašala 3,2 %, povprečna letna pa 3,6 %, kar so bile najnižje stopnje rasti cen v zadnjih letih (SURS 2007d). V letu 2005 je tudi slovenska inflacija dosegla evropsko raven, saj se je letna inflacija ustavila pri 2,3 %, povprečna letna pa pri 2,5 %. Kljub temu pa je bilo gibanje cen v nekaterih skupinah še vedno razmeroma močno in nadpovprečno. Tudi v letu 2005 so cene storitev rasle hitreje kot cene blaga, vendar pa je bil razkorak med njimi letos precej manjši kot lani. V primerjavi z decembrom 2006 so bile storitve v povprečju dražje za 3 %, blago pa za 2 % (DELO 2007). Za razliko od leta 2005, ko je slovenska inflacija dosegla evropsko raven, leto 2006 zaključujemo z nekoliko višjo letno stopnjo inflacije, saj se je le-ta ustavila pri 2,8 %, povprečna letna pa pri 2,5 %. Kljub temu je bilo gibanje cen v nekaterih skupinah še vedno nadpovprečno. Podobno kot v letu 2005 so tudi v letu 2006 cene storitev rasle hitreje kot pa cene blaga (SURS 2007e).

Inflacija v septembru 2007 je bila tako kot lani v tem mesecu 0,4-odstotna; za toliko so se namreč v primerjavi z avgustom povišale cene življenjskih potrebščin. Od začetka leta 2007 do konca septembra pa so se cene življenjskih potrebščin dvignile za 3,6 % (v enakem obdobju lani za 2,8%) (SURS 2007f). GRAF 1: GIBANJE INFLACIJE OD LETA 2000 DO 2007

GIBANJE INFLACIJE OD LETA 2000 DO 2007

0,02,04,06,08,0

10,012,0

jan.00

jul.00

jan.01

jul.01

jan.02

jul.02

jan.03

jul.03

jan.04

jul.04

jan.05

jul.05

jan.06

jul.06

jan.07

LETA

INFL

ACIJ

A V

%

Vir: Prirejeno po SURS: http://www.stat.si/indikatorji.asp?id=1&zacobd=1-2000 2007h

Graf prikazuje gibanje inflacije od leta 2000 do 2007. Opazimo, kako je inflacija skozi leta padala. V letu 2000 je bila inflacija skoraj 8 %, v letu 2007 pa znaša okoli 3,5 %.

9

Podjetje Avto Celje d.d. Inflacija ni imela večjega vpliva na poslovanje podjetja Avto Celje d.d. Prodajni asortima podjetja vključuje avtomobile in tovorna vozila. Podjetje je višje stopnje inflacije vkalkuliralo v prodajne cene. Cene vozil dvigujejo skladno z naraščanjem inflacije. Kljub temu pa v podjetju niso zasledili, da bi v zadnjem času inflacija vplivala na zmanjšanje prodaje. Ravno nasprotno, nakup števila avtomobilov se letno povečuje, tako rabljenih kot tudi novih. Avtomobil kot prevozno sredstvo ne predstavlja več luksuzne dobrine. Danes je avtomobil nujno potreben, saj večina ljudi brez njega ne bi mogla učinkovito opraviti svojih obveznosti. V podjetju so ocenili, da ima povpraševanje po avtomobilih nizko cenovno elastičnost (v okviru privržencev iste blagovne znamke). Povpraševanje po avtomobilih ni toliko odvisno od spreminjanja višine cene, kot od strategije prodaje konkurenčnih blagovnih znamk vozil. Zaradi njegove nujnosti kupcev jih inflacija oz. višje cene vozil pri njihovi nakupni odločitvi ne ovira toliko. V nadaljevanju prikazujemo odstotno spremembo gibanja inflacije ter prodaje avtomobilov. Z grafičnim prikazom bomo prikazali, kako se je gibala inflacija (%) in kakšna je bila prodaja (%) v posameznih letih. TABELA 1: PRIMERJAVA INFLACIJE IN VREDNOSTI PRODAJE Leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Letna stopnja inflacije (%)

8,9 7,0 7,2 4,6 3,2 2,3 2,8

Letna rast vrednosti prodaje (%)

3,2 4,3 1,0 1,0 2,2 0,1 0,1

Vir: Prirejeno po SURS: http://www.stat.si/indikatorji.asp?id=1&zacobd=1-2000 2007h GRAF 2: PRIMERJAVA INFLACIJE IN PRODAJE V %

PRIMERJAVA INFLACIJE IN PRODAJE

0,02,04,06,08,0

10,0

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006LETA

PRO

DA

JA V

%

INFLACIJA(%)PRODAJA(%)

Vir: Prirejeno po Gvin.com:

http://www.1.gvin.com/FinancniPodatki/Indeks.aspx?Stran=Izpis&TipSubjekta=1&Agregat=0SubDejObcRegID=100692

10

Graf prikazuje gibanje inflacije od leta 2000 dalje. Letna stopnja inflacije je upadala, čedalje počasneje pa je naraščala tudi vrednost prodaje. S spreminjanjem inflacije se spreminjajo tudi prihodki iz poslovanja v podjetju. Inflacija se spreminja, podjetje pa mora cene svojega prodajnega programa ustrezno spremeniti. Že v letu 2000 vidimo velik razkorak med inflacijo in prodajo. Ta razkorak se nadaljuje vse do leta 2004. Višja inflacija dvigne cene in zato so se kupci odločali za vozila cenejšega oziroma srednjega razreda. Zadnja tri leta pa opažamo, da ta razkorak ni več tako izrazit.

2.2 Gospodarska rast (bruto domači proizvod)2 Slovensko gospodarstvo se je takoj po osamosvojitvi srečevalo s precejšnjimi težavami zaradi izgube jugoslovanskega trga ter zaradi razpada starega institucionalnega sistema in začetka graditve novega. To se je pokazalo v letnih stopnjah rasti slovenskega gospodarstva, ki so bile do leta 1993 občutno negativne. Leta 1993 smo prvič dosegli pozitivno gospodarsko rast. Leta 1994 in 1995 se je opazno povečala in s tem »dokazovala slovenski gospodarski čudež«. V letu 1996 se je stopnja rasti BDP upočasnila. K temu naj bi po oceni EU prispeval zlasti prepočasen postopek lastninjenja, sorazmerno visoka inflacija, zaostajanje pri uvajanju konkurence v nekatere sektorje in pri povečanju konkurenčnosti zlasti slovenske industrije ter počasno prilagajanje predpisom EU, ki omogočajo večjo vpetost v evropski in svetovni trg. V letu 1999 je Slovenija dosegla presenetljivo visoko, 4,9–odstotno rast, h gospodarski rasti je največ prispevalo domače povpraševanje (tako zasebna, investicijska kot državna poraba). Stopnja rasti vseh oblik domačega agregatnega povpraševanja je v letu 1999 presegla stopnjo rasti BDP. Visoko povpraševanje je bilo zlasti prisotno v prvi polovici leta 1999 pred uvedbo davka na dodano vrednost. Visoko investicijsko povpraševanje je z razvojnega vidika vsekakor potrebno oceniti kot ugodno (Hrovatin 2004, 180-181). Metodološka revizija BDP 2000/2006 Podatki o bruto domačem proizvodu (BDP), temeljnih agregatih nacionalnih računov in zaposlenosti so revidirani na podlagi metodološke revizije, ki temelji na novih virih in metodah. Serija podatkov je revidirana do vključno leta 2000, obdobje 1995-1999 pa bo revidirano v prvi polovici prihodnjega leta. Glavni namen tokratne metodološke revizije je nadaljnja prilagoditev ocen BDP Evropskemu sistemu računov 1995 (ESR1995) z vidika polnega zajetja dejavnosti in izboljšanja kakovosti doslej objavljenih ocen z novimi viri in metodami. BDP je za leto 2006 revidiran nominalno za 2,4 % in gospodarska rast na 5,7 %, prej 5,2 %. Učinek metodološke revizije je v povprečju za 1,8 % oziroma 1,9 % večji BDP v obdobju 2001-2004. Leta 2000 se je BDP povečal samo za 1,5 % in leta 2005 za 2,2 % oziroma za 0,3 odstotne točke več predvsem zaradi redne letne revizije. Z metodološko

2 Gospodarska rast je merjena s stopnjo rasti bruto domačega proizvoda (BDP), izračunanega v cenah izbranega baznega leta (SURS 2007a). Bruto domači proizvod (ali BDP) je najobsežnejša mera narodnega celotnega outputa dobrin in storitev. Je vsota denarnih vrednosti potrošnje, bruto naložb, vladnih nakupov dobrin in storitev ter neto izvoza v državi v danem letu. BDP uporabljamo za številne namene, toda najpomembnejše je merjenje celotne uspešnosti in delovanja gospodarstva (Samuelson 2002, 390).

11

revizijo se nove ocene stopenj realne rasti BDP oziroma gospodarske rasti ne razlikujejo bistveno od doslej objavljenih. Izjema je leto 2001, za katerega znaša nova ocena stopnje gospodarske rasti 3,1 % (prej 2,7 %). Nove stopnje za vsa ostala leta so za največ 0,2 odstotne točke višje: za leto 2002 3,7 % (prej 3,5 %), za leto 2003 2,8 % (prej 2,7 %), stopnja za leto 2004 je po reviziji ostala nespremenjena (4,4 %) in za leto 2005 4,1 % (prej 4,0 %). Nova ocena stopnje gospodarske rasti za leto 2006 znaša 5,7 % (prej 5,2 %) (Flajs 2007). V zadnjem četrtletju 2006 je bila gospodarska rast 5,5-odstotna, v letu 2006 pa 5,2-odstotna (SURS 2007b). GRAF 3: GIBANJE BDP OD LETA 2000 DO 2007

GIBANJE BDP OD LETA 2000 DO 2007

0,01,02,03,04,05,06,07,08,0

2000

, I

2000

, III

2001

, I

2001

, III

2002

, I

2002

, III

2003

, I

2003

, III

2004

, I

2004

, III

2005

, I

2005

, III

2006

, I

2006

, III

2007

, I

LETA

BDP

V %

Simbol: BDP = bruto domači proizvod Vir: Prirejeno po SURS:

http://www.stat.si/doc/vsebina/03/BDP_1995-2006_temagr_SLO.xls 2007i Bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtletju 2007 realno povečal za 7,2 odstotka. Gospodarska rast je tako v začetku letošnjega leta še višja kot v letu 2006. BDP, popravljen za vpliv sezone in števila delovnih dni, se je v prvem četrtletju 2007 v primerjavi s četrtim četrtletjem 2006 realno povečal za 2,2 odstotka, v primerjavi s prvim četrtletjem 2006 pa za 7,5 odstotka (SURS 2007c). Podjetje Avto Celje d.d. Spremenjeno gibanje gospodarske rasti je skozi leta vplivalo na poslovanje podjetja. V letih od 1994-2002 je podjetje doseglo najboljšo prodajo zaradi ugodnih razmer na gospodarskem področju. Povpraševanje po vozilih je raslo in tako je bilo posledično prodanih več avtomobilov. Ljudje so na veliko kupovali avtomobile in se pri tem zadolževali, kar so v podjetju ugotovili šele kasneje. Kupci so najemali kredite pri bankah, uporabljali so službo leasing (do leta 2006 je dejavnost leasinga izvajalo podjetje Avto Celje d.d. v lastni režiji). Stranke podjetja so lahko vse uredile na enem mestu. Pogoji so se spremenili po letih 2001 in 2002. Podjetje je spremenilo prodajni asortima in začelo uvažati druge znamke avtomobilov. Ljudje so namreč hoteli kupovati nove, druge vrste znamk. V Avtu Celje so zgradili tudi avtomobilske salone, ki so ustrezali standardom dobaviteljev.

12

Večja gospodarska rast, naraščanje transportnih storitev in povečani razpoložljivi dohodki prebivalstva so povečali tudi povpraševanje po vozilih in povezanih storitvah (npr. servisi). V podjetju so ocenili, da se je povečala predvsem prodaja rabljenih vozil (nakup drugega avtomobila v družini). V primerjavi s prejšnjimi leti pa v podjetju beležijo manjši nakup novih avtomobilov. Poenotena zakonodaja je vplivala tudi na registracijo in storitveni center. Novih avtomobilov ni potrebno vsako leto tehnično pregledati, kar je vplivalo na znatno zmanjšanje prihodkov v storitvenem segmentu prodaje. Po statističnih ocenah podjetja je vsako leto v podjetju registriranih več avtomobilov v planu. Gre za tako imenovane dnevne registracije. Podjetje mora namreč tudi avtomobile, uvožene iz Nemčije, ponovno registrirati. TABELA 2: PRIMERJAVA RASTI BDP IN RASTI VREDNOSTI PRODAJE Leto 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Rast BDP (%)

4,1 2,7 3,5 2,7 4,4 4,0 5,2

Letna rast prodaje (%)

3,2 4,3 1,0 1,0 2,2 0,1 0,1

Simbol: BDP = bruto domači proizvod Vir: Prirejeno po SURS:

http://www.stat.si/doc/vsebina/03/BDP_1995-2006_temagr_SLO.xls 2007i GRAF 4: PRIMERJAVA BDP IN PRODAJE V %

PRIMERJAVA BDP IN PRODAJE

0,01,02,03,04,05,06,0

2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

LETA

PRO

DA

JA V

%

BDP (%)

PRODAJA(%)



Večja gospodarska rast, naraščanje transportnih storitev in povečani razpoložljivi dohodki prebivalstva so povečali tudi povpraševanje po rabljenih vozilih in povezanih storitvah (npr. servisi). Bruto domači proizvod res raste, rast prodaje v podjetju pa upada. V podjetju beležijo nakup predvsem rabljenih vozil, ker so le-ta cenejša oziroma nižjega cenovnega razreda. Nakup cenejšega avtomobila vpliva na to, da morajo prodati bistveno več vozil, da bi dosegli želene prihodke od prodaje.

13

2.3 Stopnja brezposelnosti3 V Sloveniji se je brezposelnost izrazito pojavila šele s preoblikovanjem gospodarstva po osamosvojitvi, ko je prikrita brezposelnost (ljudje so bili v službi, a niso imeli dela) postala odkrita. Z nekaj tisoč v osemdesetih letih se je število brezposelnosti povečalo na več kot 140.000 v kritičnem obdobju sredi devetdesetih let, na prehodu tisočletja pa jih je kljub aktivni politiki zaposlovanja okrog 100.000 brezposelnih (Bajt in Štiblar 2002, 361). Brezposelnost prebivalcev ima za družbo in posameznika ekonomske in socialne posledice. Med negativnimi ekonomskimi posledicami brezposelnosti so zlasti naslednje:

- zmanjšanje BDP-ja, ker ni bila uporabljena vsa razpoložljiva delovna sila v državi, - zaviranje gospodarske rasti, ker niso bili uporabljeni vsi človeški potenciali, - zmanjšanje povpraševanja zaradi izpada rednih dohodkov zaposlenih, kar

negativno vpliva na zaposlovanje oz. na odpiranje novih delovnih mest, - nastajanje stroškov zaradi izplačevanja denarnih dajatev brezposelnim osebam ter - večanje stroškov za uresničevanje ukrepov, namenjenih pospeševanju zaposlovanja

(Bubnov-Škoberne 1997, 25). Slovensko gospodarstvo je najvišjo stopnjo nezaposlenosti po osamosvojitvi doseglo konec leta 1993. Decembra 1993 je bilo nezaposlenih 137.142 ljudi. Od najvišje zaposlenosti, ki smo jo dosegali v letih 1986 in 1987 do decembra 1993, se je skupna zaposlenost zmanjšala za več kot eno četrtino ali v številkah za več kot 217.000 delavcev. V industriji se je zaposlenost zmanjšala največ (za 34 %), pač pa se je povečala v negospodarstvu (za 5 %) in v privatnem sektorju (za 34 %). V letu 1993, ko smo imeli največjo stopnjo nezaposlenosti, je bila tudi industrijska proizvodnja najnižja po letu 1974. Kljub temu je bila gospodarska rast leta 1993 prvič po osamosvojitvi pozitivna. Čeprav je BDP po letu 1993 naraščal, se je zaposlenost še naprej zmanjševala. Večje znižanje nezaposlenosti v Sloveniji opazimo zlasti v letu 1999. Registrirana nezaposlenost se je znižala na 13,6 %, to je za približno eno odstotno točko. K upadanju števila nezaposlenosti leta 1999 je največ prispeval evidenčni prenos udeležencev javnih del iz registra brezposelnih med delovno aktivno prebivalstvo. Obsegal je približno 10.000 oseb (Hrovatin 2004, 203-204). Ob koncu decembra 2006 je bilo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljenih 78.303 brezposelnih oseb. V primerjavi z novembrom se je brezposelnost znižala za 0,7 %, v primerjavi z decembrom leta 2005 pa je bilo brezposelnih manj za 15,4 %. V letu 2006 je bilo v povprečju na Zavodu prijavljenih 85.836 brezposelnih oseb, kar je 6,6 % manj kot v letu 2005. Na osnovi predhodno prijavljenih potreb delodajalcev po delavcih se je v letu 2006 zaposlilo 155.893 oseb ali 13,8 % več kot leto prej (ZRSZ 2007b).

3 Stopnjo brezposelnosti definiramo kot število brezposelnih, ki želijo zaposlitev, pa je nimajo, izraženo kot odstotek aktivnega prebivalstva (Strašek 2005, 47).

14

GRAF 5: GIBANJE REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI OD LETA 2004 DO 2007

Vir: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/StatisticniPodatki/2007/0107.htm ZRSZ 2007b Ob koncu julija 2007 je bilo na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje prijavljenih 70.134 brezposelnih oseb. V primerjavi z junijem je brezposelnost porasla za 1,2 %, kar je pričakovano in je posledica večjega priliva oseb, ki jim je prenehala zaposlitev za določen čas. V primerjavi z julijem 2006 pa je bilo brezposelnih manj za 18,1 %. V prvih sedmih mesecih letos je bilo v povprečju na Zavodu prijavljenih 73.509 oseb, 18,1 % manj kot v primerljivem lanskem obdobju (ZRSZ 2007a). Podjetje Avto Celje d.d. Število zaposlenih v podjetju Avto Celje d.d. se je zmanjševalo zaradi poslovnih razlogov. To zmanjšanje je temeljilo na mehkem prehodu. V podjetju se je število zaposlenih zmanjševalo predvsem med starejšimi zaposlenimi, ki so bili malo pred upokojitvijo. Podjetje jim je uredilo, da so si lahko ta leta, ki so jim še manjkala, plačali (zaradi vojaških obveznosti, zdravstvenih razlogov). V letih 2000-2004 pa je prišlo do zmanjšanja zaposlenih predvsem zaradi reorganizacije podjetja. Zaradi reorganizacije poslovnih procesov in združevanja poslovnih funkcij se zmanjšuje število potrebnih kadrov v podjetju. Podjetje teži k zmanjševanju stroškov dela. V letih 2006 in 2007 pa zopet narašča potreba po zaposlitvi novih kadrov, predvsem zaradi širjenja novih poslovnih salonov in nove ponudbe.

75.500

78.000

80.500

83.000

85.500

88.000

90.500

93.000

95.500

98.000

100.500

jan. feb. mar. apr. maj jun. jul. avg. sept. okt. nov. dec.

2004 2005 2006 2007

15

GRAF 6: STROŠKI DELA

0

200

400

600

800

1000

2001 2002 2003 2004 2005 2006

STROŠKI DELA-bruto plača (vEUR)



Graf prikazuje povprečne mesečne plače – bruto plača v EUR. Iz grafa je razvidno letno naraščanje plače v podjetju. V letu 2006 je znašala povprečna mesečna plača 931 EUR. Poudariti je treba, da gre za povprečne plače zaposlenih, plače na posameznih delovnih mestih v podjetju se dokaj razlikujejo. Razlike so predvsem zaradi izobrazbe in dela, ki ga posamezni zaposleni opravljajo. Stroški dela v podjetju se zaradi zmanjšanja števila zaposlenih niso zmanjšali, temveč so vsako leto naraščali. To je bila posledica tega, da morajo stroške dela razdeliti na manjše število zaposlenih.

2.4 Obrestne mere4 Obrestne mere so pomembne tako z mikroekonomskega kot makroekonomskega vidika. Na posameznega ekonomskega subjekta vpliva višina obrestne mere na njihove odločitve o naložbah in posojilih. Z vidika celotne ekonomije pa obrestne mere vplivajo na agregatno funkcijo potrošnje, varčevanja in investicij in predstavljajo enega pomembnih ekonomskih kazalnikov. Projekt slovenskih medbančnih obrestnih mer je nastal po zgledu uveljavljenih metodologij določanja spremenljivih tržnih obrestnih mer v razvitih državah (LIBOR, EURIBOR) z namenom, oblikovati slovenske medbančne obrestne mere (Klančar 2006, 27). S prevzemom evra ter glede na prost pretok kapitala višina obrestnih mer v Sloveniji ne more biti drugačna, kot velja za celotno območje evra. Glede na razvitost in zaprtost slovenskega gospodarstva bi bile lahko sicer za malenkost višje, vendar pa na drugi strani poteka boj za tržne deleže, zaradi česar so rajši celo nekaj nižje, kot jih dobivajo primerljiva podjetja v Nemčiji. Glede na pomen Slovenije v EU je seveda popolnoma logično, da rast cen pri nas nima nikakršnega vpliva na oblikovanje obrestnih mer v ECB (Kordež. 2007, 1). 4 Obrestna mera nam predstavlja ceno za čas in tveganje. Predstavlja nam oportunitetni strošek trošenja, saj se odpovedujemo sedanji potrošnji v korist negotove potrošnje v prihodnosti. V razmerju med posojilojemalcem in posojilodajalcem predstavlja obrestna mera ceno, ki jo dolžnik plača upniku za izposojo (Klančar 2006, 8)

16

V obdobju od leta 1991 do 1999 je povpraševanje na finančnem trgu presegalo ponudbo. To se je odražalo v visoki ravni obrestne mere. Slovenija je začetek samostojnosti pričakala z realnimi aktivnimi obrestnimi merami nad 20 % in obrestno maržo več kot 10 %. V drugi polovici leta 1995 so skupne obrestne mere na medbančnem denarnem trgu ter na depozitnem in kreditnem trgu začele naraščati. Razlog je bil način indeksiranja obrestne mere ter omejevalna denarna politika. V letu 1995 je Banka Slovenije podprla iniciativo in dogovor bank o najvišjih pasivnih obrestnih merah. Na podlagi prve dopolnitve medbančnega dogovora so bile realne pasivne obrestne mere bank zmanjšane že januarja 1996. Tudi v letu 1997 so se realne obrestne mere znižale. Na gibanje sta v tem letu ob inflaciji in bančnih stroških vplivala še sprememba metodologije temeljne obrestne mere (TOM) in dogovor o obrestni meri. V letu 1998 se je zniževanje obrestnih mer nadaljevalo. Za dogajanje na denarnem trgu je bila leta 1999 značilna visoka variabilnost zaradi likvidnostnih težav bančnega sektorja, ki pa se ni prenesla na podjetje (Obreza 2006, 60-61). Gibanje obrestnih mer v obdobju od leta 2000 do leta 2005 je bilo pogojeno s samim vstopom Slovenije v EU in pripravo na vstop v evro območje. Dolgoročne obrestne mere so se od marca 2002 v skladu z gibanjem inflacije znižale. Tudi razlika med dolgoročno obrestno mero v Sloveniji v primerjavi z evro območjem se je od marca 2002 izrazito zmanjšala. Glavni dejavniki, ki so vplivali na ta trend, so bili zmanjšanje gospodarske in finančne negotovosti zaradi trdne fiskalne in monetarne politike ter zmanjšanje razlik v inflaciji med Slovenijo in evro območjem. K omejevanju razlik v dolgoročnih obrestnih merah so dodatno prispevala tržna pričakovanja glede zgodnjega sodelovanja Slovenije v ERM II. Ugodno zniževanje inflacije je omogočilo Banki Slovenija, da je v prvem polletju 2004 nadaljevala postopno zniževanje nominalnih obrestnih mer (Obreza 2006, 62, 63). Po prevzemu evra, ko je Slovenija postala polnopravna članica evro območja, se tudi v obrestni politiki v celoti izrazijo pogoji, ki jih ECB postavlja za poslovanje z evri. Že vključitev v EU ključno oblikuje pogoje za vodenje obrestne politike, saj je od dneva vključitve Slovenije v EU tečaj tolarja stvar skupnega interesa vseh držav članic (Obreza 2006, 62-64). GRAF 7: GIBANJE TEMELJNE OBRESTNE MERE OD LETA 2000 DO 2007

0

2

4

6

8

10

12

jan.00

jul.00

jan.01

jul.01

jan.02

jul.02

jan.03

jul.03

jan.04

jul.04

jan.05

jul.05

jan.06

jul.06

jan.07

jul.07

Letn

a ob

rest

na m

era

v %

Vir: Prirejeno po SURS: http://www.stat.si/indikatorji.asp?id=22 2007j

17

Podjetje Avto Celje d.d. Kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti predstavljajo finančni dolgovi v zvezi s financiranjem investicij in zalog. V glavnem so vsi dolgovi najeti pri bankah. Podjetje ni imelo nikoli visokih obresti pri najemanju kredita. Obrestne mere so po posameznih kreditih nekoliko različne in se gibljejo v naslednjih mejah:

- A Banka (6-mesečni Euribor +1,1 %) - Banka Koper (3-mesečni Euribor +0,95 %) - Hypo Alpe Adria (3-mesečni CHF Libor +1,45 % p.a.) - SKB Banka (6-mesečni Euribor +0,8 % p.a.) - Koroška banka (3-mesečni Euribor + 1,15%p.a.) (Letno poročilo podjetja Avto

Celje d.d. 2006, 47) Obveznosti do Banke Koper so zavarovane z dostopom s hipoteko na nepremičninah poslovne stavbe in dvorišča – Peugeot. Obveznosti do SKB banke so zavarovane s hipoteko na kompleksu Medlog. Dolg do Hypo Alpe Adria bank je zavarovan s hipoteko (upravna stavba in Toyota). Obveznosti do Koroške banke so zavarovane s hipoteko PC Ravne na Koroškem. Obveznost pri A Banki je zavarovana s hipoteko na nepremičnini salon Fiat, Tehnični pregledi in sovložek v kompleksu Medlog. Obrestne mere pri posojilodajalcih ne odstopajo znatno, se pa gibljejo med 3,9 % do 5,4 % letno, med letom so se spreminjale. Posojila so zavarovana v glavnem z menicami in delno s hipotekami. V nadaljevanju bom prikazala kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti. Do leta 2004 so obveznosti (poslovne in finančne obveznosti) knjižili skupaj, zato za leta od 1995 do 2002 ne moremo podrobno prikazati podatkov. TABELA 3: KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI Leto 2003 2004 2005 2006 Kratkoročne finančne obveznostia

4.240.900 4.964.787 5.727.307

3.825.855

Dolgoročne finančne obveznostia

2.072.856 1.708.896 4.499.310 4.043.428

Skupaj finančne obveznostia

6.313.756 6.673.683 10.226.617 7.869.283

Opomba: a Podatki so v EUR, preračunani po povprečnem tečaju Banke Slovenije Vir: Letno poročilo podjetja Avto Celje d.d. 2004, 2006 Graf prikazuje kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti podjetja Avto Celje d.d. Kot je razvidno iz tabele, se kratkoročne obveznosti v posameznih letih znatno ne povečujejo. Vrednost obveznosti do banke znaša v letu 2003 4.245.210 EUR in se v naslednjih letih rahlo povečuje (v letu 2005 znaša 5.727.307 EUR), razen v letu 2006, ko so se obveznosti

18

znižale na 3.825.855 EUR. Dolgoročne obveznosti so se začele povečevati leta 2005, v letu 2006 pa so rahlo padle v primerjavi z letom 2005. Kratkoročne in dolgoročne finančne obveznosti skupaj so znašale v letu 2003 6.313.756 EUR in so počasi naraščale. V letu 2006 so zopet rahlo padle na 7.869.283 EUR. Naraščanje finančnih obveznosti je posledica reorganizacije in odprtja novih salonov po standardih, ki jih predpisujejo posamezni avtomobilski zastopniki. V podjetju Avto Celje d.d. se zavedajo, da nenehnega širjenja poslovnih prostorov in reorganizacije ne bi dosegli brez posojil pri bankah. Svoje obveznosti do banke poravnavajo redno in v rokih, obrestne mere so sprejemljive, tako da jih obveznosti do banke ne ovirajo pri njihovem poslovanju. Davek na dobiček (dohodek)5 Z Zakonom o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO) se ureja sistem in uvaja obveznost plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb. Davek od dohodka pravnih oseb je prihodek državnega proračuna. Zavezanec oziroma zavezanka za davek je pravna oseba domačega in tujega prava. Z davkom so obdavčeni dohodki zavezanca v davčnem obdobju, ki je enako koledarskemu letu, lahko pa zavezanec tudi izbere, da bo njegovo davčno obdobje enako njegovemu poslovnemu letu, ki se razlikuje od koledarskega leta. Predmet obdavčitve so naslednji dohodki: dobiček rezidenta in dobiček nerezidenta, ki ga dosega z opravljanjem dejavnosti oziroma poslov v poslovni enoti ali preko poslovne enote, ki se nahaja v Sloveniji; dohodki rezidenta in nerezidenta, za katere je določena obveznost davčnega odtegljaja. Davek se plačuje po stopnji 20 % od davčne osnove, toda zakon v predhodnih določbah predpisuje, da znaša leta 2007 davčna stopnja 23 odstotkov, leta 2008 22 odstotkov, leta 2009 se zniža na 21 odstotkov in leta 2010 zdrsne na 20 odstotkov. Zavezanec sam izračuna in plača davek. Podjetje Avto Celje d.d. obračunava davek od dobička po stopnji 25 % in uporablja za izračun koledarsko leto.

5 Uradni list RS, št. 117/06

19

3 PODJETJE AVTO CELJE D.D.

3.1 Predstavitev podjetja Avto Celje d.d. je najstarejša družba s področja avtomobilizma v savinjski regiji Slovenije, s široko dejavnostjo, zelo pestro paleto tako avtomobilskih in drugih programov (osebni avtomobili, kamioni, traktorji), storitev (tehnični pregledi, servisi), veletrgovine in maloprodaje. Zgodovina podjetja Podjetje je bilo ustanovljeno 23. 6. 1948 z odlokom ministrstva za lahko industrijo pri takratni vladi LR Slovenije. Naziv podjetja je bil Avtoobnova Celje, podjetje za lahka, srednja in generalna popravila avtomobilov, sedež pa na Spodnji Hudinji pri Celju. Leta 1954 je bilo preseljeno v poslovne prostore v Medlog 15 pri Celju. V teh prostorih ima sedaj podjetje prodajni center veleprodajne dejavnosti. V letu 1963 je podjetje razširilo dejavnost na trgovanje z avtomobili in rezervnimi deli na debelo in drobno ter pričelo z izgradnjo poslovnih prostorov v Celju ob Ipavčevi ulici, kjer je danes glavnina podjetja. V obdobju od leta 1974 so z odprtjem prodajalne v Celju dejavnost v podjetju razširili na maloprodajo nadomestnih delov. Poleg te prodajalne je podjetje kupilo še prodajalne v Žalcu, Velenju in Šentjurju pri Celju, kasneje tudi na Ravnah na Koroškem. Osnovna značilnost preteklega razvoja je bila stalna rast zaposlenih od 35 ljudi leta 1948 na 421 ljudi leta 1987 ter stalna rast velikosti poslovnih prostorov od 1.800 m2 leta 1948 na 14.015 m2 danes. Zaposlitev je bila leta 1992 znižana na 274 ljudi, danes pa je še 217 zaposlenih. Prav posebna tradicija v podjetju je vseskozi izobraževanje lastnega kadra, v veliki meri ob delu, podjetje pa trenutno štipendira tudi 7 rednih študentov na Univerzah v Ljubljani in Mariboru (Avto Celje d.d. 2007). Programska usmeritev podjetja zajema avtomobilske programe, ki spadajo v Sloveniji med tržno uspešnejše:

- osebni avtomobili in dostavna vozila FIAT, - osebni avtomobili in dostavna vozila FORD, - osebni avtomobili in dostavna vozila PEUGEOT, - osebni avtomobili TOYOTA, - tovorna vozila IVECO, - traktorji SAME ( Letno poročilo Avto Celje d.d. 2006, 7).

Dejavnost podjetja zajema vse vrste poslov s področja avtomobilizma:

- prodajo novih vozil v sodobno urejenih specializiranih salonih, - odkup in prodajo rabljenih vozil, - komisijsko prodajo, - licitacije poškodovanih vozil, - prodajo nadomestnih delov za vse vrste motornih vozil, - tehnične preglede, zavarovanja in podaljšanje registracije,

20

- servisiranje in popravila motornih vozil ( Letno poročilo Avto Celje d.d. 2006, 7). Tehnični pregledi motornih vozil: na lokaciji v Celju, Slovenskih Konjicah in na Ravnah na Koroškem opravljajo tehnične preglede za vsa motorna in priklopna vozila, izredne tehnične preglede ter tehnične preglede za »bolj zelena in varnejša tovorna vozila«. Postopki registracije motornih in priklopnih vozil se izvajajo za pravne in fizične osebe. Storitveni center: pooblaščeni servisi osebnih in tovornih vozil Peugeot, Ford, Fiat, Iveco in traktorjev Same s strokovnim osebjem. Izvajajo kleparska dela, vulkanizerstvo, ličenje, imajo oddelek tahografov, motorni oddelek in opravljajo strojno-brusilna dela. V sodelovanju z vsemi zavarovalnicami v Sloveniji opravljajo kleparsko-ličarska dela za poškodovana vozila. Prodaja nadomestnih delov: ima že večletno tradicijo pri prodaji nadomestnih delov. Zastopajo priznane proizvajalce iz tujine, katerih nadomestni deli se odlikujejo z originalno kakovostjo in primerno ceno. Trženje novih vozil se odvija v prodajno servisnih centrih (PSC), kar pomeni, da ima kupec za vsako blagovno znamko vse na enem mestu, to je prodajo vozil, servis, rezervne dele ter vso dodatno opremo. V servisih so zaposleni ustrezno usposobljeni strokovnjaki, opremljeni pa so s sodobnimi obdelovalnimi stroji, ki zagotavljajo nemotena popravila vozil ter elektronskimi napravami za odkrivanje motenj na vozilih (Letno poročilo Avto Celje d.d. 2006, 11-12). Vizija in poslanstvo podjetja Vizija Avta Celje d.d. je biti vodilno podjetje na področju avtomobilizma na širšem celjskem območju. Z visoko kakovostjo, strokovnostjo in prijaznostjo si prizadevajo zadovoljiti pričakovanja kupcev, zaposlenih, delničarjev, poslovnih partnerjev in okolja ter s tem utrditi poslovni sloves. Skrbijo za ugled posameznih priznanih blagovnih znamk, ki jih tržijo, in tako povečujejo tržne deleže (Letno poročilo Avto Celje d.d. 2006, 32). S kupcem želijo zgraditi dolgoročne odnose, od katerega bosta imela korist oba partnerja. Kupec dobi poleg vrhunskega izdelka tudi kakovostno storitev. S prilagajanjem spremembam v okolju, sposobnostjo odkrivanja in izkoriščanja tržnih priložnosti in z željo po nenehnem razvoju, učenju in izpolnjevanju so ustvarili 58-letno tradicijo uspešnega poslovanja. Usmerjeni so v prihodnost, v nove izzive in ideje, ki jim predstavljajo priložnost za nadaljnjo rast in razvoj (Letno poročilo Avto Celje d.d. 2006, 32).

21

GRAF 8: PRIMERJAVA ČISTIH PRIHODKOV OD PRODAJE MED KONKURENCO - HYUNDAI AVTO d.o.o. - AVTO CELJE d.d. - AVTO COMMERCE d.o.o. - AVTOHIŠA REAL d.o.o.

Vir: Gvin.com http://www.1.gvin.com/FinancniPodatki/Indeks.aspx?Stran=Izpis&TipSubjekta=1&Agregat=0SubDejObcRegID=100692

Graf prikazuje primerjavo med konkurenčnimi podjetji za trgovino na drobno z motornimi vozili. Kot glavna spremenljivka so prikazani čisti prihodki od prodaje. Podjetje Avto Celje d.d. kar veliko zaostaja za v panogi vodilnim podjetjem Avto Commerce d.o.o. Podjetje Avto Celje d.d. dosega podobne prihodke kot podjetji Avtohiša Real d.o.o. ter Hyundai Avto d.o.o.

3.2 Avtomobilska panoga Avtomobilska industrija je v Sloveniji tako kot povsod po svetu izjemno pomembna panoga in Slovenija po njej postaja čedalje bolj prepoznavna v Evropi in svetu. Avtomobilski sektor v Sloveniji predstavlja Revoz s cliom in Tovarna avtomobilov Maribor (TAM) z avtobusi ter močno razvita avtomobilska dobaviteljska industrija z več kot 80 velikimi, srednjimi in malimi podjetji, ki jih spremlja še več kot sto specializiranih malih kooperantov. Vsi skupaj ustvarijo 18 odstotkov slovenskega izvoza (Pavlin 2007, 10). Avtomobilska panoga ima zaradi svoje obsežnosti v merilu celotnega svetovnega gospodarstva izredno pomembno vlogo. V mnogih razvitih državah velja za industrijsko panogo, ki dosega največji ustvarjeni promet, hkrati pa je izredno pomembna tudi z narodnogospodarskega vidika posameznih držav, saj zaposluje veliko število ljudi. Zaradi narave kompleksnega dela so podjetja avtomobilske panoge bolj kot večina ostalih podjetij izpostavljena globalizaciji, kar pomeni, da so se prisiljena vključiti v globalne trende in razvojne tokove. Zaradi vse večje konkurence, povečanega pritiska na zniževanje stroškov in boja za ohranjanje oziroma povečanje tržnega deleža je bilo v zadnjih letih vloženega veliko truda v optimiziranje poslovnih procesov. Nastali rezultati so mnoga sklenjena poslovna sodelovanja, združitve podjetij in prevzemi tako na strani proizvajalcev kot tudi na strani dobaviteljev, kar uvršča panogo kot celoto med najbolj koncentrirane. Avtomobilska panoga se uvršča med zrele industrijske panoge, za katere so značilne nizke stopnje rasti, zato se vse bolj uveljavljajo vertikalne povezave dobaviteljev, katerih število se je v zadnjem desetletju znižalo za okoli 40 %. Glede na splošna gospodarska dogajanja,

22

se bo tendenca povezovanja podjetij nadaljevala tudi v prihodnosti (Revija Kapital 2003, 1). Pri avtomobilski panogi je za slovenska podjetja najbolj pomembno slovensko, šele nato evropsko in svetovno tržišče. Slovenska podjetja morajo vseskozi proučevati trende, ki se kažejo na trgih, miselnost in kulturo slovenskih voznikov. V Sloveniji še vedno prevladuje dejstvo, da je zelo velik del statusnega simbola povezan s kakovostjo oziroma cenovno vrednostjo avtomobila. Vendar se ta trend počasi približuje trendu v tujini, kjer so ljudem pomembnejše tudi druge vrednote, saj več sredstev potrošijo za potovanja, bivalne prostore (Gradišek 2004, 23). Slovenija se v svetovnem merilu uvršča visoko glede povprečnega dohodka na osebo in kakovost voznega parka. V Sloveniji je bilo leta 1998 registriranih 935.961 motornih vozil. Od leta 1990 do 1998 se je število motornih vozil povečevalo za 4,1 % letno. Na začetku leta 2001 je bilo v Sloveniji 425 avtomobilov na 1000 prebivalcev, na začetku leta 2003 pa kar 437 avtomobilov na 1000 prebivalcev (Bensa 2004). Pričakovane spremembe na slovenskem avtomobilskem trgu Po vstopu v EU so se v okviru trgovinske politike uvozni postopki poenostavili, saj je Slovenija postala del skupnega evropskega trga. S tem je med drugimi sprejela skupno carinsko tarifo in skupno trgovinsko politiko do tretjih držav. Dobava vozil je hitrejša in enostavnejša. Možnost izbire pravega avtomobila za kupce se je močno povečala. To zagotavlja vse bolj razširjena telekomunikacijska sredstva in tudi možnost prodaje več blagovnih znamk na enem mestu. Z novo zakonodajo so odpravljene tudi mnoge birokratske ovire. Enotna evropska homologacija omogoča, da pri samostojnem uvozu ni potrebno pridobiti še slovenske izjave o ustreznosti vozila (Gradišek 2004, 27). Rast panoge Slovenski avtomobilski trg je v fazi zrelosti. Hitra rast je za to panogo značilna od 1970. leta naprej. Takrat je bila prodaja zelo velika, značilni so bili hitri zaslužki, cene in stroški vzdrževanja avtomobila pa so bili veliko nižji kot sedaj. Število avtomobilov v Sloveniji je bilo nizko, tako da je bilo povpraševanje ogromno, celo tako, da mnogim kupcem barva in motor avtomobila sploh nista bila pomembna. Ljudje so ob prispeli pošiljki čakali v vrstah. Taka situacija je trajala vse do leta 1990. To nam dokazuje, da se je naš avtomobilski trg izjemno hitro razvijal, sedaj pa je po dobrih desetih letih drugače. Rast se je nadaljevala vse do leta 1999, ko so gospodinjstva kupovala že drugi avtomobil. Ključni preobrat je prinesla uvedba davka na dodano vrednost. Po tem je prodaja upadala nadaljnja tri leta in nato v letu 2003 dobila spet pozitiven predznak. Rast je bila minimalna in tudi v prihodnje ne moremo pričakovati kakšnega preobrata (Gradišek 2004, 31-32). Za sedanji avtomobilski trg v Sloveniji velja veliko rivalstvo med konkurenti, saj vsa podjetja rastejo zelo počasi. Vsak trgovec se bori za vsakega kupca, ki ga je težko tudi obdržati. Ponudba je dandanes izpopolnjena in o potrošnikovem nakupu odločajo majhne posebnosti vsake ponudbe. Konkurenca med podjetji je ogromna, kar pa pomeni tudi višje stroške, ki jih trgovci imajo, če se hočejo obdržati na trgu.

23

SLIKA 1: NAJVEČJI ODSTOTEK AVTOMOBILOV V PANOGI

Vir: Vizjak 2007, 4:44 Rast panoge bodo v prihodnjih 15 letih poganjali nastajajoči trgi, kot sta Kitajska in Indija. Tudi proizvodnja sestavnih delov se bo čedalje bolj selila tja, lokacije kapitalno intenzivnega končnega sestavljanja delov pa se ne bodo dosti spreminjale. Trg bo večinoma zahteval majhna, poceni vozila. Na razvitih trgih kupci ne bodo več ostali zvesti isti blagovni znamki. Vozila srednjega razreda bodo počasi izginjala s trga. Združevanje avtomobilskih koncernov se bo zaustavilo, trg se bo zopet začel drobiti. Odnosi med trgovci in kupci se bodo spremenili, saj bodo izdelovalci navezovali stike s kupci in jim vozila prodajali brez posrednikov. Za skoraj vse bodo konkurenčno prednost pomenili zniževanje stroškov, čedalje cenejši avtomobili ter večja učinkovitost dobavnih verig in razvoja izdelkov (Urbanija 2006, 147).

24

VODJA FINANC

GLAVNI

KNJIGOVODJA

SALDAKONTIST

LIKVIDATOR

KNJIGOVODJA

REFERENT ZA PLAČE, OSN.

SREDSTVA IN BLAGAJNO

POSLOVNI ANALITIK

VODJA FINANČNO

RAČUNOVODSKE SLUŽBE

3.3 Organizacijska struktura financ SLIKA 2: ORGANIZACIJSKA STRUKTURA FINANC

Vir: Interna dokumentacija podjetja Avto Celje d.d.

3.4 Poslovanje podjetja v obdobju tranzicije Tranzicija pomeni prehod obdobja iz socialističnega v kapitalistični način gospodarjenja. Pomeni prehod iz planskega sistema in planskih institucij k trgu in k tržnim institucijam. Tranzicija temelji na treh sočasnih procesih: mikroekonomskem prestrukturiranju, privatizaciji in makroekonomski stabilizaciji. Le-ta pomeni zmanjšanja inflacije in obvladovanje domačega ter zunanje-trgovinskega ravnovesja. Za države v tranziciji pa je bistvenega pomena tudi intenzivna liberalizacija. Liberalizacija vključuje sproščanje cen in trgovine in s tem bistveno zmanjšano ekonomsko vlogo države. To pomeni, da podjetja temeljijo na povpraševanju in ponudbi po njihovih proizvodih ter storitvah; profitnem motivu; konkurenci. Stabilizacija in liberalizacija se medsebojno dopolnjujeta in skupaj sta osnova za rast (Štangelj 2006, 2).

25

Osamosvojitev Slovenije je prinesla mnogo gospodarskih težav. Le-te so: izguba jugoslovanskega trga, ki je vplivala na zmanjšanje BDP oziroma prekinjene komunikacije (transportne in ostale infrastrukturne); zaplemba premoženja slovenskih podjetij v Srbiji; predelovalna industrija se je znašla v krizi, saj je usahnilo povpraševanje po izdelkih; izguba vezi, ki jih je slovensko gospodarstvo imelo s tujino preko jugoslovanskih institucij; zmanjšanje slovenskega trga na obseg, ki je za tuja vlaganja nezanimiv (le-ta je štel namesto dotedanjih 22 milijonov jugoslovanskih potrošnikov samo še 2 milijona potrošnikov Slovenije); spremenjeno obravnavanje Slovenije s strani mednarodnih institucij; povečani stroški zaradi vzpostavitve lastnega gospodarskega sistema in institucij (Štangelj 2006, 5). So pa tudi prednosti osamosvojitve, med katere sodijo: možnost hitrejše vzpostavitve normalnega gospodarskega sistema; konsistentne ekonomske politike normalnih kapitalskih tokov; boljše izrabe geografskega položaja; izsiljeno prilagajanje evropskim normam; prekinitev vzdrževanja zvezne države (Štangelj 2006, 5). Pri diplomi smo proučevali obdobje tranzicije od leta 1991 do leta 2001.

3.4.1 Zaposleni V podjetju Avto Celje d.d. je bilo v začetku devetdesetih let zaposlenih 470 ljudi. Takrat so delovali pod okriljem nekdanje države Jugoslavije. Zaposleni so imeli boljše pogoje zaposlitve, saj takrat ni bilo težav dobiti delo. Ko se je Slovenija leta 1991 odcepila in postala samostojna država se je tudi za zaposlene začel položaj spreminjati. Prodaja je začela upadati, saj so se bistveno spremenili pogoji nakupa (kupcem ni bilo več omogočeno dajanje potrošniških kreditov). GRAF 9: GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH OD LETA 1991 DO 2001

0100200300400500

1991 1993 1995 1997 1999 2001

Vir: Interna dokumentacija podjetja Avto Celje d.d. Število zaposlenih se je v povprečju za vsako leto zmanjšalo za približno 10-20 % letno. Od leta 1991 se je število zaposlenih zmanjšalo zaradi fluktuacije kadrov. S 470 zaposlenih se je število zaposlenih zmanjšalo na 423 v letu 1993 in tako vsako leto padalo. V letu 2001 je bilo zaposlenih le še 278 ljudi.

26

3.4.2 Prodaja vozil V podjetju so bile razmere pred osamosvojitvijo zelo dobre. Avtomobilski trg v Sloveniji je bil dokaj slabo razvit, zato ni bilo nevarnosti konkurence. Prav tako je bilo na trgu veliko povpraševanje po avtomobilih. Država je uvedla visoke zaščitne carine za uvožene avtomobile. V tistih časih so avtomobile proizvajali še Crvena Zastava v Srbiji, tovorna vozila pa podjetje Tam iz Maribora. Po letu 1991 pa so se razmere popolnoma spremenile. Postopno se je odpiral uvoz avtomobilov, saj so namesto dveh uvažali več znamk avtomobilov. Več avtomobilov so uvažali iz Srbije, podjetje Tam pa je prenehalo s poslovanjem. Popolnoma so prilagodili in spremenili prodajni program. Najprej so začeli dobavljati avtomobile blagovne znamke Ford, nato pa še Fiat, Peugeot in Toyota. V Italiji so se direktno povezali s podjetjem Iveco, ki je bil proizvajalec avtomobilov Fiat in tudi tovornih vozil in traktorjev. V nasprotju s številom zaposlenih se je prodaja avtomobilov vsako leto povečevala. Tako je bilo leta 1991 prodanih 500 avtomobilov. Vsako leto se je prodaja povečevala za približno 10 % in do danes narasla na 2.500 prodanih avtomobilov letno. Prodaja avtomobilov je v teh letih narasla, kar je pomenilo povečanje prihodkov od prodaje. GRAF 10: GIBANJE ŠTEVILA PRODANIH VOZIL OD LETA 1991 DO 2001

0100200300400500600700800900

1991 1993 1995 1997 1999 2001

Vir: Interna dokumentacija podjetja Avto Celje d.d. Najboljše obdobje za prodajo vozil je bilo leto 1999, saj je bilo takrat v državi prodanih 85.000 avtomobilov. Vzrok za tako povečano prodajo je bila uvedba novega davčnega sistema (davek na dodano vrednost). Uredili so tudi financiranje leasing, ki je omogočalo in pospešilo prodajo. Danes obstaja več finančnih družb, zato ni potrebe, da bi podjetje Avto Celje d.d. izvajal to dejavnost v lastni režiji. Podjetje je junija 2006 to storitev tudi opustilo in sedaj to dejavnost opravlja družba Aleasing d.o.o. V nadaljevanju bomo prikazali, kako so se gibali čisti prihodki od prodaje od leta 1994 do leta 2001.

27

GRAF 11: ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE OD LETA 1994 DO 2001 (V EUR)

050.000

100.000150.000200.000250.000300.000350.000400.000

1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001



Graf prikazuje gibanje čistega dobička obračunskega obdobja od leta 1994 do 2001. V prvih treh letih je bil dokaj konstanten in je znašal leta 1994 277.293 EUR. Naslednji leti se je še povečeval. Leta 1997 pa je občutno padel za več kot polovico. Podobno vrednost je dosegel še v letu 1998. Rast je opazna v letu 1999, ko je narasel za 227 %. V naslednjih letih pa se je njegova vrednost le še povečevala in dosegla v letu 2001 vrednost 398.469 EUR.

3.4.3 Investicije Podjetje je po osamosvojitvi začelo veliko investirati v razvoj, predvsem v odprtje novih prodajnih salonov. Zgradili so salon Toyota in Peugeot v Celju, prav tako pa je bil salon odprt v Ravnah na Koroškem, kjer je imelo tudi sodobne servisne prostore. Dejavnost oziroma izvajanje tehničnih pregledov so začeli izvajati še v Celju, Slovenskih Konjicah in Ravnah na Koroškem. Poostrena zakonodaja je zahtevala tehnološko in sodobno opremljene prostore za izvajanje del. Veliko vlaganj je bilo potrebnih tudi v elektronske in druge pripomočke, ki so jih zahtevali standardi. Investicije so bile zelo visoke cca.7 milijonov evrov. Večina teh sredstev je bilo lastnih (5 mio evrov), ostalo pa so predstavljali krediti (2 mio evrov). Vrednost investicije: - lastna sredstva 71,4 % - krediti 28,6 %

28

GRAF 12: VREDNOST INVESTICIJE

krediti29 %

lastna sredstva

71 % Vir: Interna dokumentacija podjetja Avto Celje d.d.

3.5 Poslovanje podjetja od vstopa v EU do danes Slovenija ter ostale novinke so postale članice EU zato, ker imajo tako boljše možnosti za intenzivno gospodarsko, kulturno in politično sodelovanje z večino evropskih držav ter ostale koristi, ki jih prinaša trdno povezana in združena Evropa. Koristi širitve so vidne predvsem zaradi visoke stopnje ekonomske integracije med državami članicami EU in njenimi kandidatkami. To pa predstavlja tudi večje možnosti investiranja, ustvarjanja novih delovnih mest ter povečanje blaginje tako v starih kot novih članicah (Štangelj 2006, 18).

3.5.1 Zaposleni Število zaposlenih se je v primerjavi z letoma 1991 in 1992 zmanjšalo za več kot polovico. Od takrat zaposlenih 470 ljudi je danes v podjetju samo še 217 zaposlenih. Vzroki za takšen padec so različni, pomembna vzroka sta spremenjena tehnologija in nabava sodobne tehnološke opreme. Za delo je bilo potrebno vedno manj ljudi. V letu 2004 je bilo v podjetju zaposlenih 230 ljudi. Od tega je večina moških, kar 73 %. Pri stopnji izobrazbe prevladujejo ljudje z IV. in V. stopnjo izobrazbe. Največ jih je zaposlenih v storitvenem centru, kjer so servis za vozila ter tehnični pregledi. (Letno poročilo podjetja Avto Celje d.d. 2004, 9) TABELA 4: ŠTEVILO ZAPOSLENIH 2004 2005 2006 Ženske 63 58 55Moški 167 165 162SKUPAJ 230 223 217

Vir: Letno poročilo podjetja Avto Celje d.d. 2004, 9; 2005, 9; 2006, 16

29

Izobrazbena struktura Glede na izobrazbo prevladuje IV. (poklicna šola) in V. (srednja šola) stopnja izobrazbe. TABELA 5: IZOBRAZBENA STRUKTURA STOPNJA IZOBRAZBE

Število zaposlenih

l..2004

Deležv %

Število zaposlenih

l..2005

Delež v %

Število zaposlenih

l..2006

Delež v %

I. 7 3 6 3 5 2,3II. 0 0 0 0 0 0III. 2 1 2 1 1 0,4IV. 109 47 109 49 106 48,9V. 86 37 83 37 75 34,6VI. 11 5 11 5 13 5,9VII. 15 7 12 5 17 7,9SKUPAJ 230 100 223 100 217 100

Vir: Letno poročilo podjetja Avto Celje d.d. 2004, 9; 2005, 9; 2006, 16 Kot vidimo iz tabele v zadnjih treh letih prevladuje IV. ter V. stopnja izobrazbe. Zaposleni z osnovno šolo predstavljajo manjši delež. Prav tako pa tudi zaposleni z VI. ter VII. stopnjo izobrazbe. GRAF 13: GIBANJE FLUKTUACIJE ZAPOSLENIH

0

5

10

15

20

25

30

2004 2005 2006

prišli

odšli

Vir: Letna poročila podjetja Avto Celje d.d. 2004, 9; 2005, 9; 2006, 16 V podjetju je bilo gibanje fluktuacije različno iz leta v leto. Leta 2004 je prišlo v podjetje 27 ljudi, zapustilo pa ga je 18 ljudi. Naslednje leto je prišlo samo 5 novih, odšlo pa kar 12 ljudi. Tudi v leto 2006 je prišlo manj ljudi, kot jih je kasneje odšlo. Zaposlilo se jih je 11, odšlo pa kar 17 ljudi. V povprečju se je število zaposlenih zmanjševalo.

3.5.2 Prodaja vozil Prikaz gibanja prodaje vozil sem omejila na zadnja tri leta. S pomočjo tabele bom prikazala, kakšna je bila prodaja v letu 2004, 2005 ter 2006. V okviru postavljenega plana za leto 2004 so bili realizirani cilji v okviru plana. Prodajni program obsega trženje novih vozil znamke Peugeot, Toyota, Ford, Fiat, Iveco, Same kot

30

tudi trženje rabljenih vozil vseh blagovnih znamk. Trženje novih vozil se odvija v prodajno servisnih centrih (PSC), kar pomeni, da nudijo kupcu za vsako blagovno znamko vse na enem mestu, to je prodajo vozil, servis, rezervne dele ter vso dodatno opremo. TABELA 6: ŠTEVILO PRODANIH VOZIL V LETU 2004, 2005 IN 2006 VOZILA

REAL. 2004

INDEKSR04/P04

REAL. 2005

INDEKSR05/P05

REAL. 2006

INDEKSR06/P06

Osebna in komercialna vozila

1.141 80 1.045 81 1.049 79

Lahka, srednja in težka tovorna nova vozila

77 111,6 70 97 56 80

Traktorji 73 104,3 97 129 113 126Skupaj nova vozila

1.291 82,8 1.212 84 1.218 82

Rabljena osebna vozila

826 85,8 829 89 891 96

Rabljena tovorna vozila

27 180 28 187 16 114

Skupaj rabljena vozila

853 87,2 857 91 907 97

SKUPAJ VOZILA

2.144 84,5 2.069 87 2.125 87

Vir: Letno poročilo podjetja Avto Celje d.d. 2004 in 2005, 10; 2006, 22 Prodaja vozil Avto Celje je v letu 2005 padla glede na leto 2004 za 14 %, prodaja vozil v Sloveniji, katera trži Avto Celje, pa za 16,5 %. Glavni vzrok odstopanja je sorazmerno velik upad prodaje vozil Peugeot, Ford in Fiat v celjski regiji (Letno poročilo podjetja Avto Celje d.d. 2005, 19). V skupni prodaji osebnih in komercialnih vozil v Sloveniji je podjetje ugotovilo, da je tržni delež podjetja Avto Celje pri vseh blagovnih znamkah večji tržnemu deležu uvoznikov, razen pri Toyoti, kjer dosegajo 5-krat večji tržni delež. V skupni prodaji osebnih in komercialnih vozil v celjski regiji pa je tržni delež podjetja Avto Celje pri Peugeotu in Fordu zaskrbljujoč, zato so v letu 2006 pozorno spremljali konkurenco in realizirali prodajo vozil po konkurenčno ponujenih cenah (Letno poročilo podjetja Avto Celje d.d. 2005, 18). V letu 2006 so prodali skupaj 1.218 novih in 907 rabljenih vozil. Polovica rezultata je bila dosežena pri zamenjavi staro za novo, ostalo pa ob zamenjavi staro za staro, z odkupom in uvozom rabljenih vozil iz tujine. Pri ocenjevanju standardov peugeot (staro za staro) so zasedli prvo mesto med vsemi prodajalci v Sloveniji (Letno poročilo podjetja Avto Celje 2006, 24).

31

3.5.3 Investicije Za leto 2004 je značilno, da so nadaljevali z intenzivnim investiranjem v posodobitve, razširitve in nove programe, tudi na novih lokacijah. Vse z namenom razvijati se, ponuditi strankam dodatne, kakovostnejše, nove in sodobnejše storitve kot tudi z namenom zmanjšati stroške. V letu 2004 so znašale naložbe v osnovna sredstva skupaj 751.402 tisoč SIT (Letno poročilo podjetja Avto Celje 2004, 21). Glavni investiciji sta bili: - Poslovni center Avto Celje Ravne na Koroškem: na Ravnah na Koroškem v Dobji vasi 128 so zgradili nov sodoben poslovni center, ki zaokrožuje celotno ponudbo vozil znamk Peugeot in Toyota, ter prodajo novih vozil, nadomestnih delov in servisnih storitev. V sklopu centra so tudi novi tehnični pregledi za osebna vozila in motorna kolesa, opremljena z najsodobnejšo tehnološko opremo za preizkušanje vozil, z dvema preizkuševalnima stezama, in sicer za osebna vozila ter motorna kolesa. Novi tehnični pregledi zadostujejo vsem pogojem, ki jih predpisujeta Zakon o varnosti cestnega prometa in Pravilnik o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil in njegove spremembe in dopolnitve (poslovni prostori, naprave in oprema, strokovna usposobljenost zaposlenih). - Razširitev Prodajno servisnega centra Toyota Celje: v Celju na Ipavčevi ulici 21 so v skladu z novimi zahtevami in evropskimi smernicami uvoznika razširili salonski del tega prodajno servisnega centra. Ostale pomembne investicije v letu 2004 so bile tudi računalniška povezava vseh obstoječih preizkuševalnih stez za tehnične preglede v Celju in Slovenskih Konjicah; nadgradnja in razširitev obstoječega poslovno-informacijskega sistema na Oracle bazi s priključitvijo naslednjih enot: računovodstvo, finance, servis Iveco, PSC Peugeot Celje, PSC Toyota Celje, PSC Ford Celje, prodajo Same. Vključene so licence, programska in aparaturna oprema; I. faza ureditve lokacije Medlog in oprema za opravljanje dejavnosti (Letno poročilo podjetja Avto Celje 2004, 21). V letu 2005 so nadaljevali z zmernim investiranjem v posodobitve, razširitve in nove programe, tudi na novih lokacijah. Glavne investicije so bile: - Poslovni center Avto Celje Ravne na Koroškem: v Ravnah na Koroškem v Dobji vasi 128 so z januarjem na polno aktivirali dejavnost sodobno poslovnega centra, ki zaokrožuje celotno ponudbo vozil znamk Peugeot in Toyota, ter prodajo novih vozil, nadomestnih delov in servisnih storitev. - Posodobitev avto salona Ford: v Celju na Ipavčevi 21 so v skladu z zahtevami in evropskimi smernicami uvoznika posodobili avtomobilski salon PSC Ford. Salon je popolnoma obnovljen z novo zunanjo podobo in streho. Instalacije, razsvetlitev in notranja oprema salona so v celoti nove in usklajene z zahtevami uvoznika. - Ureditev okolja Medlog (Letno poročilo podjetja Avto Celje 2005, 22). Za leto 2006 je bilo značilno, da je podjetje nadaljevalo z zmernim investiranjem v posodobitve, razširitve in nove programe, tudi na novih lokacijah. Vse z namenom razvijati se in ponuditi strankam dodatne, kakovostnejše, nove in sodobne storitve in zmanjšati stroške.

32

Glavne investicije so bile: - Izgradnja servisnega centra Toyota: v Celju so zgradili sodoben servisni center za vozila znamke Toyota. Slednji obsega servisni prostor za pet vozil, ki je opremljen s tremi servisnimi dvigali, opremo za premontažo pnevmatik in ostalo diagnostično opremo. - Izgradnja video nadzornega sistema in sistema evidentiranja prisotnosti: v Celju in Medlogu so zgradili nov sodoben video nadzorni sistem kot del sistema tehničnega varovanja. Sistem je zgrajen iz video kamer, snemalnih naprav in centralnega nadzornega računalnika. Namenjen je dvigu kakovosti pri varovanju lastnega premoženja in lastnine naših strank (vozil v popravilu), reševanju konfliktnih situacij, ter dvigu reda in delovne discipline. - Tehnologija lakiranja na vodni bazi: v Celju, v kleparsko-ličarskem oddelku, so prešli na novo tehnologijo barvanja in lakiranja vozil. Tako od meseca marca dalje izvajajo dela po tehnologiji na vodni osnovi, ki je ekološko sprejemljiva in prijaznejša do okolja (Letno poročilo podjetja Avto Celje 2006, 30). Ostale pomembne investicije so bile še: nove programske aplikacije; kompenzacijska naprava za električno energijo; ureditev sejne sobe; računalniška programska in aparaturna oprema; licence ter oprema za opravljanje dejavnost (testna vozila, orodja in naprave za servisno dejavnost, idr.) (Letno poročilo podjetja Avto Celje 2006, 31).

33

4 VPLIVNI DEJAVNIKI V PODJETJU Izkaz poslovnega izida je temeljni računovodski izkaz, ki prikazuje, koliko prihodkov je podjetje ustvarilo v enem letu, koliko je bilo odhodkov in kakšen poslovni izid ustreza takšnemu poslovanju. Izkaz poslovnega izida ima obliko stopenjskega zaporednega izkaza poslovnega izida. To je računovodski izkaz, v katerem je resnično in pošteno prikazan poslovni izid za poslovno leto ali medletna obdobja, za katera se sestavlja (Zadravec 2003,103). Vplivne dejavnike poslovne uspešnosti bomo proučevali s pomočjo izkaza poslovnega izida za obdobje treh let (2004-2006). Najprej bomo prikazali prihodke, njihovo sestavo, velikost in spreminjanje v omenjenih letih. Na podoben način bomo prikazali še odhodke ter poslovni izid. Opravili bomo tudi analizo poslovne uspešnosti s pomočjo kazalnikov, ki nam bodo omogočili lažje razumevanje uspešnosti podjetja.

4.1 Prihodki Prihodki so povečanja gospodarskih koristi v obračunskem obdobju v obliki povečanj sredstev ali zmanjšanja dolgov. To pomeni, da je prihodek v poslovnem procesu posledica prodaje zalog in opravljenih storitev in s tem povečanje terjatev in priliva denarja. Dolgovi, ki so ob nastanku vplivali na povečanje zalog ali povečanje stroškov, ob svojem zmanjšanju zaradi opustitve njihove poravnave prav tako povečujejo prihodke (Zadravec 2003, 106). Vrste prihodkov:

- poslovni prihodki (med poslovne prihodke prištevamo prihodke od prodaje lastnih poslovnih učinkov, to je proizvodov in storitev, prihodke iz prodaje trgovskega blaga in materiala ter druge prihodke, ki se nanašajo na pridobljene podpore za prodane količine. Med te druge prihodke, povezane s poslovnimi učinki, štejemo subvencije, dotacije, regrese, premije in podobne prihodke.);

- finančni prihodki (finančni prihodki se pojavljajo v povezavi z dolgoročnimi in kratkoročnimi naložbami pa tudi v zvezi z njihovimi terjatvami. Sestavljajo jih obračunane obresti in deleži v dobičku drugih pa tudi prevrednotovalni finančni prihodki. Prevrednotovalni finančni prihodki se pojavljajo ob odtujitvi dolgoročnih in kratkoročnih finančnih naložb, če so bile te pred odtujitvijo okrepljene in se zneski okrepitve v prevrednotovalnem popravku kapitala niso porabili za oslabitev naložb.);

- izredni prihodki (med izrednimi prihodki se izkazujejo še izterjane popravljene in odpisane terjatve, vrnjene kazni in prejete odškodnine. Z neobičajnimi postavkami razumemo tiste, ki izhajajo iz dogodkov ali poslov, ki niso običajni pri rednem delovanju podjetja in se zato ne pojavljajo niti redno niti pogosto) ter

- usredstvene lastne proizvode in storitve (usredstveni lastni proizvodi in lastne storitve so tisti proizvodi in storitve, ki jih ustvari oziroma opravi podjetje, in nato zajame med svoja opredmetena osnovna sredstva ali neopredmetena dolgoročna sredstva) (Zadravec 2003, 108-113).

34

TABELA 7: PRIHODKI SKUPAJ Postavkaa 2004 2005 2006 - poslovni prihodki 26.969.629 26.849.449 27.756.410- finančni prihodki 681.601 423.520 341.262- izredni prihodki 51.760 152.382 50.684Skupaj prihodki 27.702.990 27.425.351 28.148.356

Opomba: a Podatki so v EUR, preračunani po povprečnem tečaju Banke Slovenije Vir: Letno poročilo podjetja Avto Celje d.d. 2004, 2005, 2006 Prihodki so v letu 2004 predstavljali 97,4 % celotnih prihodkov in so bili večji glede na predhodno leto. V letu 2005 so znašali 97,9 % celotnih prihodkov in so nominalno manjši za en odstotek od predhodnega leta. Pozitivna rast prihodkov pa je bila leta 2006. Prihodki so skupaj predstavljali kar 98,7 % celote in so se povečali za tri odstotke predhodnega leta. TABELA 8: PRIHODKI IZ POSLOVANJA Postavkaa 2004 2005 2006 Prodaja blaga, storitev na domačem trgu

26.298.319 26.822.051 27.696.194

- storitve (servis, provizije, komisij. prodaja)

5.647.126 5.522.395 5.206.733

- prodaja blaga na debelo 6.090.551 1.444.696 3.786.847- prodaja blaga na drobno 14.560.642 19.854.960 18.702.614Prodaja blaga na tujem trgu 82.759 13.582 28.697

Opomba: a Podatki so v EUR, preračunani po povprečnem tečaju Banke Slovenije Vir: Letno poročilo podjetja Avto Celje d.d. 2004, 2005, 2006 Iz podatkov je razvidno, da se je realna vrednost skozi leta povečevala predvsem na domačem trgu. Tako je bila prodaja blaga v letu 2005 za dober odstotek večja od leta 2004, leta 2006 v primerjavi z letom 2005 kar za dobre štiri odstotke. Nasprotno se je dogajalo s prodajo na tujem trgu. V letu 2005 se je zmanjšala za 83,6 % glede na predhodno leto. V letu 2006 je nekoliko narasla in bila za 111,3 % večja od preteklega leta. Prodaja blaga in storitev na domačem trgu se je v letu 2005 povečala za 523.732 EUR glede na predhodno leto. Prav tako je bila povečana prodaja tudi v letu 2006. Blago, prodano na tujem trgu, pa se je v letu 2005 občutno zmanjšalo, saj je z 82.759 EUR padlo kar za šest-krat, in to na 13.582 EUR. V letu 2006 se je sicer povečalo na 28.697 EUR, vendar še vedno ni doseglo prodaje, kakršna je bila v letu 2004.

35

TABELA 9: FINANČNI PRIHODKI

Postavkaa 2004 2005 2006 Obresti danih posojil, terjatev

498.621 354.130 166.068

Pozitivne tečajne razlike 93.996 37.395 /Prejete provizije, prodaja naložb

76.862 31.005 146.211

Skupaj 669.479 422.530 312.279 Opomba: a Podatki so v EUR, preračunani po povprečnem tečaju Banke Slovenije Vir: Letno poročilo podjetja Avto Celje d.d. 2004, 2005, 2006 Finančni prihodki, ki vključujejo obresti danih posojil ter prejete provizije, v primerjavi z ostalimi prihodki ne predstavljajo velikih vrednosti. V letu 2004 so znašali 669.479 EUR, leta 2005 422.530 EUR ter leta 2006 312.279 EUR. Njihova vrednost se je skozi leta različno spreminjala. Leta 2005 je padla za 63 %, leta 2006 pa za 73,93 %. Finančni prihodki so se zmanjšali kar za 46,6 % glede na leto 2004. Izredni prihodki Izredne prihodke predstavljajo v glavnini izterjane odpisane terjatve. Leta 2004 so znašali 51.760 EUR, leta 2005 pa kar 152.382 EUR in so v primerjavi s predhodnim letom narasli za kar 194,2 %. V letu 2006 so se zopet zmanjšali in so znašali 50.684 EUR.

4.2 Odhodki Odhodki so tisti stroški, ki po odbitku od prihodkov soustvarjajo poslovni izid v določenem obračunskem razdobju. Večino odhodkov sicer lahko pojasnimo s stroški, ki se nanašajo na prodane količine, s katerimi so pridobljeni prihodki, zajemajo pa tudi nekatere druge postavke zunaj stroškov in nabavni vrednosti, ki prav tako zmanjšujejo poslovni izid. Odhodki so torej povezani s stroški, ne moremo pa jih istovetiti z njimi, saj se ločijo že po tem, koliko stroškov je zadržanih v proizvodnih zalogah in koliko je podjetje imelo več odhodkov kot stroškov zaradi financiranj in izrednih odhodkov. Prav tako ne moremo istovetiti odhodkov in izdatkov. V času splošne neplačljivosti in plačevanja z odlogom ni redek pojav, da so odhodki nastali prej kot izdatki, saj se je kupljeni in vgrajeni material z zaračunano prodajo s tem že izkazal kot odhodek, medtem ko material še ni bil plačan dobavitelju. Odhodki se pripoznajo, če je zmanjšanje gospodarskih koristi v obračunskem obdobju povezano z zmanjšanjem sredstev ali s povečanjem dolga in je to zmanjšanje mogoče zanesljivo izmeriti (Zadravec 2003, 118-119). Vrste odhodkov:

- poslovni odhodki (poslovni odhodki so poslovni stroški, ki so povezani s prodajo proizvodov, storitev, trgovskega blaga in materiala. Vključujejo stroške materiala, blaga in storitev, kamor sodi nabavna vrednost prodanega blaga, stroški dela, amortizacija, odpisi obratnih sredstev in drugi odhodki poslovanja. Najsplošnejša opredelitev odhodkov poslovanja je, da so to poslovni stroški, nastali v

36

obračunskem obdobju, popravljeni za spremembo stroškov, ki so ostali zadržani v zalogah nedokončane in dokončane proizvodnje in storitev),

- finančni odhodki (finančni odhodki so odhodki iz financiranja in odhodki iz naložbenja. Prve sestavljajo predvsem stroški prejetih obresti, drugi pa imajo predvsem naravo odhodkov od prevrednotenja terjatev in dolgov z namenom ohranitve vrednosti, ali prevrednotovalnih finančnih odhodkov zaradi oslabitve finančne naložbe. Finančni odhodki so stroški, ki se praviloma ne zadržujejo v vrednostih nedokončane proizvodnje in drugih zalogah, zato lahko rečemo, da je sedaj pojav stroškov in odhodkov istočasen.) in

- izredni odhodki (izredne odhodke sestavljajo neobičajne postavke in rezervacije za kritje izgub, če je verjetno, da bodo prihodnji dogodki potrdili, da bo po upoštevanju vseh možnih rešitev na dan bilance stanja prišlo do izgube in je mogoče njen znesek zanesljivo oceniti. Neobičajne postavke kot izredni odhodki izhajajo iz dogodkov ali poslov, ki so drugačni kot v rednem delovanju podjetja ter se ne pričakujejo redno ali večkrat. Med izredne odhodke štejemo: rezervacije za bodoče izgube, kritje izgub iz prejšnjih obdobij, denarne kazni družbe, odškodnine in druge izredne odhodke.) (Zadravec 2003, 119-123).

TABELA 10: ODHODKI SKUPAJ Postavkaa 2004 2005 2006 - odhodki iz poslovanja 26.834.802 26.894.934 27.626.110- finančni odhodki 435.583 314.322 375.555- izredni odhodki 16.171 17.023 15.657Skupaj 27.286.556 27.226.279 28.017.322

Opomba: a Podatki so v EUR, preračunani po povprečnem tečaju Banke Slovenije Vir: Letno poročilo podjetja Avto Celje d.d. 2004, 2005, 2006 Odhodki so v letu 2005 znašali 27.226.279 EUR in so manjši v primerjavi s preteklim letom za 0,3 %, ko so znašali odhodki 27.286.556 EUR. Največji delež v skupnih odhodkih predstavljajo poslovni odhodki, ki znašajo 98,8 %. V letu 2006 so znašali odhodki 28.017.322 EUR in so v primerjavi s preteklim letom večji za 3 %. Še vedno predstavljajo največji delež v skupnih odhodkih poslovni odhodki, ki znašajo 98,6 %. TABELA 11: POSLOVNI ODHODKI (PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH)

Postavkaa 2004 2005 2006 Proizvodni stroški prodanih storitev 3.855.708 5.545.911 4.973.134Stroški uprave 1.388.095 1.156.407 1.132.069Stroški prodaje 2.552.521 1.444.262 1.895.890Sprememba vrednosti zalog -30.612 -31.781 3.388Skupaj stroški 7.765.712 8.114.804 8.004.478Prevrednotovalni odhodki 127.937 64.456 222.747Skupaj nabavna vrednost trgovskega blaga 18.941.157 18.715.677 19.398.884Odhodki iz poslovanja 26.834.802 26.894.934 27.626.110

Opomba: a Podatki so v EUR, preračunani po povprečnem tečaju Banke Slovenije Vir: Letno poročilo podjetja Avto Celje d.d. 2004, 2005, 2006

37

Tudi poslovni odhodki so se skozi leta povečevali, po realnih vrednostih z 26.834.802 EUR leta 2004 na 26.894.934 EUR leta 2005 ter leta 2006 na 27.626.110 EUR. V odstotkih to pomeni da so se poslovni odhodki v letu 2005 v primerjavi z letom 2004 povečali za 0,1 %. V letu 2006 so se povečali za 2,7 %. Pri stroških blaga, materiala in storitev je zaznati trend naraščanja vrednosti in sicer za 0,56 % leta 2005 v primerjavi z letom 2004, v letu 2006 pa celo za 2,67 % v primerjavi z letom 2005. Naslednja postavka poslovnih odhodkov so stroški dela, ki so se začeli v letu 2005 povečevati in v letu 2006 dosegli enako vrednost. V podjetju je bilo ob koncu leta 2004 zaposlenih 230 ljudi, z zmanjšanjem obsega dela od vstopa v EU je bilo podjetje prisiljeno zmanjšati število zaposlenih, vendar se stroški zaradi tega niso zmanjšali. Realno se je vrednost stroškov gibala tako: 3.336.552 EUR v letu 2004, v letih 2005 3.367.655 EUR in 2006 za 3.366.750 EUR, ter se tako povečala za 0,77 %. Največji delež med stroški dela predstavljajo stroški plač. Odpis vrednosti (gre za stroške amortizacije ter prevrednotovalne odhodke pri osnovnih in obratnih sredstvih) predstavlja leta 2004 928.298 EUR. V letu 2005 so se stroški iz naslova odpisov vrednosti zmanjšali za 12,5 % od predhodnega leta, predvsem zaradi stroškov amortizacije. V letu 2006 pa je bila v primerjavi s preteklim letom 11-odstotna rast. TABELA 12: FINANČNI ODHODKI Postavkaa 2004 2005 2006 Odhodki za obresti od posojil, prejetih od bank

264.077 303.443 346.733

Finančni odhodki iz drugih poslovnih obveznosti

171.506 10.869 28.822

Skupaj 435.583 314.312 375.555 Opomba: a Podatki so v EUR, preračunani po povprečnem tečaju Banke Slovenije Vir: Letno poročilo podjetja Avto Celje d.d. 2004, 2005, 2006 Trend gibanja finančnih odhodkov se je različno spreminjal. Najprej se je v letu 2005 zmanjšal, v letu 2006 pa zopet narasel. Realna vrednost je znašala v letu 2004 435.583 EUR. V letu 2005 se je njihov delež zmanjšal za 27,9 % glede na predhodnje leto, leta 2006 pa se je povečal za 19,5 % v primerjavi s predhodnim letom. Finančni odhodki so sestavljeni iz obresti od danih posojil, prejetih od bank ter drugih poslovnih obveznosti, kar v podjetju povzroči različno gibanje. Najprej zasledimo padec finančnih prihodkov ter posledično manjšo zadolženost podjetja, vendar pa se v letu 2006 zopet povečajo in tako predstavljajo večji strošek za podjetje. Odhodki, povezani s stroški obresti, in drugi odhodki financiranja pa zmanjšujejo poslovni izid družbe. Izredni odhodki Izredne odhodke oziroma druge odhodke predstavljajo večinoma denarne kazni in odškodnine iz preteklih let. V letu 2004 so znašali 16.171 EUR, leta 2005 pa 17.013 EUR in so se v primerjavi s predhodnim letom povečali za 5,1 %. V letu 2006 pa so se znižali na

38

15.657 EUR. Izredni odhodki v podjetju nimajo odločujoče vrednosti, zato niso ključnega pomena pri obravnavanju.

4.3 Poslovni izid Poslovni izid odraža uspešnost podjetja v določenem obdobju s tem, da informacije o poslovnem izidu dobimo v izkazu poslovnega izida podjetja. Poslovni izid se v knjigovodskih razvidih in računovodskih izkazih ugotavlja s primerjanjem ustreznih pripoznanih prihodkov in odhodkov. Presežek prihodkov nad odhodki je dobiček, presežek odhodkov nad prihodki pa izguba. Dobiček je pozitivni poslovni izid, ki pripada tako podjetju kot državi, medtem ko je čisti dobiček pozitivni poslovni izid, ki pripada zgolj podjetju in se razporeja na podlagi dela in na podlagi kapitala. Na podlagi dela se razporeja na deleže zaposlenih iz čistega dobička, na podlagi kapitala pa na deleže, ki pripadajo lastnikom v obliki raznih vrst nadomestil: povečanje osnovnega kapitala, oblikovanje rezerv in nerazporejeni del čistega dobička. Izguba je negativni poslovni izid. V bilanci stanja se prikazuje kot odbitna postavka vrednosti kapitala. Poravnava se v okviru izrednih odhodkov najkasneje v petih letih. Če je izgubo nemogoče poravnati, se zmanjšajo do tedaj izkazane rezerve in druge sestavine kapitala. Prispevek za kritje je razlika med prihodki od prodaje in spremenljivimi stroški prodanih količin, medtem ko je kosmati dobiček razlika med poslovnimi prihodki ter proizvajalnimi stroški prodanih proizvodov in storitev skupaj z nabavno vrednostjo prodanega trgovskega blaga. Razlika v ceni je sestavni del kosmatega poslovnega izida, kar pomeni, da je razlika med prihodkom prodanega trgovskega blaga in nabavno vrednostjo prodanega trgovskega blaga (Zadravec 2003, 129-130). GRAF 14: ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA V EUR

050.000

100.000150.000200.000250.000300.000350.000400.000450.000

2004 2005 2006

Vir: Letno poročilo podjetja Avto Celje d.d. 2004, 2005, 2006 Poslovni izid iz poslovanja je bil v letu 2004 pozitiven, leto kasneje negativen, nato pa v letu 2006 zopet pozitiven. V letu 2004 je znašal 134.827 EUR realne vrednosti, leta 2005 je bil izid iz poslovanja negativen in je primanjkljaj znašal -45.484 EUR, v letu 2006 pa je zopet narasel na 130.300 EUR. Podjetje je doseglo negativen poslovni izid zaradi padca prodaje ter povečanja stroškov materiala, blaga in storitev.

39

Čisti poslovni izid obračunskega obdobja se je zadnja tri leta postopno zmanjševal. Poslovni izid je v letu 2004 znašal še 416.433 EUR, vendar se je v naslednjem letu zmanjšal kar za 62,1 %. Padec je bilo zaslediti tudi v letu 2006 v primerjavi s preteklim letom, ko se je zmanjšal za 38,5 % 4.4 Kazalniki 6 Temeljni kazalniki stanja financiranja Ti kazalniki vsebinsko opredeljujejo razmerja med obveznostmi do virov sredstev, zato z njimi ugotavljamo strukturo financiranja sredstev, hkrati pa nam izražajo stopnjo finančne neodvisnosti podjetja.

1. Delež kapitala v financiranju = kapital/obveznosti do virov sredstev TABELA 13: DELEŽ KAPITALA V FINANCIRANJU Leto Vrednost kazalnika Delež 2004 0,40275863 40,3 %2005 0,34689941 34,7 %2006 0,40379273 40,4 %

Vir: Bilanca stanja podjetja Avto Celje d.d. 2006 Delež kapitala v financiranju je srednja in se je zadnja tri leta različno gibala. Leta 2004 je bil delež kapitala v financiranju 40,3 %, leta 2005 je padel na 34,7 %, leta 2006 pa je se je zopet povišal na 40,4 %.

2. Stopnja dolžniškosti financiranja = dolgovi/obveznosti do virov sredstev

TABELA 14: STOPNJA DOLŽNIŠKOSTI FINANCIRANJA Leto Vrednost kazalnika Delež 2004 0,569851122 57,0 %2005 0,631854448 63,2 %2006 0,566538878 56,7 %

Vir: Bilanca stanja podjetja Avto Celje d.d. 2006 V letu 2004 je znašala stopnja dolžniškosti financiranja 57,0 %, leto kasneje 63,2 % ter v letu 2006 56,7 %.

6 Vsebina poglavja povzeta po Zadravec 2003, 167-161.

40

3. Stopnja kratkoročnosti financiranja = kratkoročni dolgovi/obveznosti do virov sredstev

TABELA 15: STOPNJA KRATKOROČNOSTI FINANCIRANJA Leto Vrednost kazalnika Delež 2004 0,489454517 49,0 %2005 0,446623741 44,7 %2006 0,367341926 36,7 %

Vir: Bilanca stanja podjetja Avto Celje d.d. 2006 Stopnja kratkoročnosti financiranja je zadnja tri leta padala. V letu 2004 je znašala 49,0 %, v letu 2006 pa le še 36,7 %.

4. Stopnja osnovnosti kapitala = osnovni kapital/ kapital

TABELA 16: STOPNJA OSNOVNOSTI KAPITALA Leto Vrednost kazalnika Delež 2004 0,203330015 20,3 %2005 0,207098567 20,7 %2006 0,212848863 21,3 %

Vir: Bilanca stanja podjetja Avto Celje d.d. 2006 Razmerje osnovnega kapitala v kapitalu družbe je bilo v letu 2004 izraženo z 20,3-odstotnim deležem, v letu 2005 z 20,7-odstotnim deležem ter leta 2006 z 21,3 % deleža. S proučitvijo zgornjih kazalnikov lahko strnemo ugotovitev, da je v družbi prisotna srednja stopnja kapitala in da se je ta skozi leta zmanjševal. Podjetje polovico svojih sredstev financira s tujimi viri in tako velja za družbo srednje visoke stopnje finančne odvisnosti. Kazalniki finančnega kritja sredstev Kazalniki, s katerimi pokažemo, kako so financirane posamezne skupine sredstev.

1. Kapitalska pokritost stalnih sredstev = kapital/stalna sredstev

TABELA 17: KAPITALSKA POKRITOST STALNIH SREDSTEV Leto Vrednost kazalnika Delež 2004 0,834264904 83,4 %2005 0,542016811 54,2 %2006 0,653012651 65,3 %

Vir: Bilanca stanja podjetja Avto Celje d.d. 2006

41

Kazalnik je v letu 2004 znašal 0,8, leta 2005 0,5 ter v letu 2006 0,6. Kazalniki, ki pokažejo, kako je podjetje sposobno pokrivati svoje kratkoročne obveznosti.

2. Kapitalska pokritost stalnih sredstev in zalog = kapital/stalna sredstva + zaloge

TABELA 18: KAPITALSKA POKRITOST STALNIH SREDSTEV IN ZALOG Leto Vrednost kazalnika Delež 2004 0,607576345 60,8 %2005 0,452703523 45,3 %2006 0,505890191 50,6 %

Vir: Bilanca stanja podjetja Avto Celje d.d. 2006 Ta kazalnik je v letu 2004 znašal 0,6, v letu 2005 0,4 ter v letu 2006 0,5. Po obeh kazalnikih ugotavljamo, da je podjetje slabo kapitalsko pokrito. Stalna sredstva niso v celoti pokrita z lastnimi viri, saj je v vseh treh letih ugotovljen primanjkljaj pokritja z lastnimi sredstvi za 16,6 % v letu 2004, 45,8 % v letu 2005 ter 34,7 % v letu 2006. Prav tako ne zadošča obseg kapitala, da bi se z njim pokrila tudi sredstva, vezana v zalogah. Razlika je v letu 2004 za 39,2 %, leta 2005 54,7 % ter v letu 2006 49,4 %. Kazalniki gospodarnosti in dobičkonosnosti V računovodstvu za merjenje učinkovitosti poslovanja, izraženega s poslovnim izidom, uporabljajo kazalnike ekonomičnosti in rentabilnosti. Z njimi želijo ugotoviti, koliko so ustvarili dobička ali izgube in kako so bili glede na razpoložljiva sredstva uspešni. Kazalniki gospodarnosti

1. Celotna gospodarnost = prihodki/odhodki

TABELA 19: CELOTNA GOSPODARNOST Leto Vrednost kazalnika Delež 2004 1,015261508 101,5 %2005 1,007312092 100,7 %2006 1,017901431 101,8 %

Vir: Izkaz poslovnega izida podjetja Avto Celje d.d. 2006 Kazalniki celotne gospodarnosti nam kažejo, kako smo poslovali v posameznem obdobju. Vrednosti vseh kazalnikov so večje od 1, kar pomeni, da podjetje pokriva vse odhodke z vsemi prihodki, torej posluje pozitivno. Obseg prihodkov je zadovoljiv. V letu 2004 so prihodki pokrili 101,5 % odhodkov, leta 2005 101,2 % ter leta 2006 100,7 %. Kazalniki so sicer večji od ena, vendar se postopno znižujejo, kar pomeni, da se podjetje iz leta v leto slabša.

42

2. Gospodarnost poslovanja = prihodki iz poslovanja/odhodki iz poslovanja

TABELA 20: GOSPODARNOST POSLOVANJA Leto Vrednost kazalnika Delež 2004 1,005024371 100,5%2005 0,998308826 99,8%2006 1,004716553 100,5%

Vir: Izkaz poslovnega izida podjetja Avto Celje d.d. 2006 Kazalnik gospodarnosti poslovanja nam pomaga spoznati, kako uspešno je podjetje v svoji osnovni dejavnosti. Vrednosti so večje od 1; kar predstavlja pozitiven rezultat. Leta 2005 se je gospodarnost osnovne dejavnosti zmanjšala, vendar se je že leto kasneje izboljšala. Obseg poslovnih prihodkov je zadovoljiv. Kazalniki dobičkonosnosti

1. Dobičkonosnost kapitala (ROE) = čisti dobiček/kapital TABELA 21: DOBIČKONOSNOST KAPITALA (ROE) Leto Vrednost kazalnika Delež 2004 0,048555257 4,9 %2005 0,018744425 1,9 %2006 0,011850137 1,2 %

Vir: Izkaz poslovnega izida in bilanca stanja podjetja Avto Celje d.d. 2006 Z analizo kazalnikov dobičkonosnosti ugotavljamo, da je poslovanje zaradi pozitivnega poslovnega izida rentabilno. Kazalniki nam kažejo, da je bila donosnost kapitala v vseh treh letih pozitivna, vendar je iz leta v leto padala.

2. Dobičkonosnost sredstev (ROA) = čisti dobiček/vrednost sredstev TABELA 22: DOBIČKONOSNOST SREDSTEV (ROA) Leto Vrednost kazalnika Delež 2004 0,019556049001 2,0 %2005 0,006502430208 0,6 %2006 0,004784999431 0,5 %

Vir: Izkaz poslovnega izida in bilanca stanja podjetja Avto Celje d.d. 2006 Kazalniki nam kažejo, da je bila dobičkonosnost sredstev v vseh treh letih pozitivna, vendar je iz leta v leto padala. Tako je v letu 2004 znašala 0,019, v letu 2005 0,006 ter v letu 2006 0,005.

43

3. Celotna dobičkonosnost = prihodki-odhodki/prihodki TABELA 23: CELOTNA DOBIČKONOSNOST Leto Vrednost kazalnika Delež 2004 0,01503209501 1,5 %2005 0,00725901357 0,7 %2006 0,01758660400 1,8 %

Vir: Izkaz poslovnega izida podjetja Avto Celje d.d. 2006 Kazalniki nam kažejo, da je bila celotna dobičkonosnost v vseh treh letih pozitivna, in je iz leta v leto različno nihala. V letu 2004 je znašala 0,0049, v letu 2005 0,0031 ter v letu 2006 0,0072. KRATEK POVZETEK Iz analize računovodskih izkazov ter kazalnikov je razvidno, da je bilo poslovanje podjetja dokaj uspešno. Najbolj kritično je bilo leto 2005, ko je imelo podjetje negativni poslovni izid. V preostalih letih ni imelo veliko dobičkov, vendar je poslovalo pozitivno. Za prihodnost so pomembni predvsem ukrepi za povečanje prodaje in storitev. Ker je konkurenca na področju trgovine na drobno z motornimi vozili velika, bo potrebno pridobiti čim več novih odjemalcev, katerim bodo nudili kakovostne storitve.

44

5 SKLEP V diplomski nalogi smo analizirali poslovanje podjetja Avto Celje d.d., Celje, ter kako so makroekonomske spremenljivke vplivale na gibanje prodaje vozil. Podjetje se ukvarja s prodajo in servisiranjem avtomobilov, tovornih vozil in traktorjev. V nadaljevanju bodo prikazani ključni zaključki, do katerih smo prišli z analizo poslovanja. Podjetje Avto Celje d.d. je podjetje z zelo dolgo tradicijo. Pod tem imenom je začelo poslovati že leta 1974. Preživelo je mnoge spremembe, tako v okolju kot tudi v samem podjetju. Kljub temu je vedno poslovalo uspešno. V današnjem, zelo konkurenčnem okolju, pa bodo morali kupce prepričati, da je njihova ponudba najboljša in cenovno najbolj ugodna. Opazovati bodo morali značilnosti okolja, hitro predvideti spremembe, ki se v današnjem času pojavljajo vse pogosteje, in se nanje odzvati. Okolje je večkrat nepredvidljivo in kompleksno, kar povzroča podjetju oteženo poslovanje. Okolje v današnjem času predstavlja velik izziv, predvsem zaradi globalnega trga in vstopa v Evropsko unijo. S tem sta povezana pojav večje konkurence ter nov, poenoten način dela. Pojavili se se poenostavljeni postopki, predvsem glede uvoza. Svoje moči pa se zavedajo tudi kupci in zato postajajo čedalje bolj zahtevni, saj pričakujejo vedno boljši izdelek. Podjetje Avto Celje d.d. se bo na vsak način trudilo, da bodo na svojo stran pridobili čim več svojih kupcev in jih tudi obdržali. Makroekonomske razmere so imele različen vpliv na finančno poslovanje podjetja. Inflacija, ki se je iz leta v leto spreminjala, danes pa mora ustrezati kriterijem Evropske unije, ni bistveno vplivala na prodajo avtomobilov. Podjetje je moralo skladno s povišanjem inflacije zvišati cene avtomobilov. Avtomobil je danes nujno potreben, zato v podjetju ni bilo zaslediti, da bi zvišanje inflacije povzročilo padec prodaje avtomobilov. Opaziti pa je, da se povečuje nakup rabljenih avtomobilov, nakup novih pa je rahlo upadel. Gospodarska rast je imela v podjetju kar velik vpliv. Ugodno gospodarsko stanje je bilo zaslediti v letih po osamosvojitvi. Nakup avtomobilov je rasel. Krizno je bilo obdobje 1999-2001, kasneje pa se je stanje zopet izboljšalo in prodaja je znova dosegla svojo raven. Stopnja zaposlenosti se je v podjetju vsako leto zmanjševala. Vzroki so bili predvsem v boljši tehnologiji. Sodobno opremljeni saloni so opravili vedno več del, zato ni bilo potrebno več toliko zaposlenih. V zadnjih letih je bilo zmanjšanje predvsem starejših zaposlenih, ki so bili tik pred upokojitvijo. Število zaposlenih se je zmanjšalo zaradi poslovnih razlogov. Danes pa predvsem zaradi širitve prodajnega asortimana zopet narašča potreba po zaposlitvi novega kadra. Obrestne mere pri bankah, kjer so imeli najete kredite, niso bistveno vplivale na finančni položaj. Večino kreditov imajo najetih pri bankah in zavarovanih s hipotekami. Obveznosti do bank poravnavajo v roku, zato najetje kreditov ne povzroča finančnih problemov v podjetju. Tako kot vsa podjetja, tudi Avto Celje d.d. plačuje davek po stopnji 25 %. V nadaljnjih letih se bo stopnja davka na dobiček zmanjševala.

45

Analizo poslovanja podjetja zaključujemo s sklepnim poglavjem, ki kaže uspešnost poslovanja. Čisti dobiček iz poslovanja je v podjetju različno nihal, v letu 2006 pa je znašal 97.145 EUR, kar predstavlja manjši delež kot v letu 2005. Najprej smo analizirali poslovni uspeh, kjer smo prikazali gibanje prihodkov, odhodkov ter poslovni izid. Prihodki so v letu 2004 predstavljali kar 97,4 % vseh prihodkov in so bili večji glede na leto 2005. Pozitivna rast prihodkov je bila tudi v letu 2006, ko so prihodki predstavljali kar 98,7 % vseh celotnih prihodkov. Tudi odhodki so se v istem obdobju povečevali, le v letu 2005 so padli za 0,3 %. Leto kasneje pa so se zopet povečali za 3 %. Največji delež v skupnih odhodkih predstavljajo celotni odhodki, ki znašajo 98,8 % vseh odhodkov. Podjetje je izgubo pri poslovanju doseglo leta 2005. Vsa ostala leta je dosegalo pozitivne rezultate. Podjetje je konec poslovnega leta 2006 poslovalo uspešno in izkazovalo čisti dobiček, ki se je v primerjavi s predhodnim obdobjem zmanjšalo za 38,5 % in je realno zanašal 97.129 EUR. V letu 2005 je čisti dobiček znašal 157.946 EUR. Ustvarjeni poslovni izid je posledica dobička iz poslovanja. Analizo poslovanja zaključujemo z analizo poslovne uspešnosti, ki je sestavljena iz analize gospodarnosti in ekonomičnosti, finančnega kritja sredstev ter stanja financiranja sredstev. Kazalnik celotne gospodarnosti nam pokaže, da je podjetje v zadnjih treh letih poslovalo pozitivno, saj je bila vrednost kazalnika večja od 1. Gospodarnost poslovanja, izračunana s pomočjo kazalnika, nam pokaže, da je kazalnik v letu 2005 dosegel vrednost, nižjo od 1. V tem letu podjetje ni vseh odhodkov iz poslovanja pokrilo s prihodki iz poslovanja. Ugotovili smo tudi, da je bila donosnost kapitala v vseh treh letih pozitivna, vendar je postopoma padala. Podobno situacijo nam pokaže tudi donosnost sredstev. Tudi ta je bila zadnja tri leta pozitivna, vendar je opaziti njen padec. S pomočjo kazalnikov financiranja smo ugotovili, kakšna je struktura financiranja sredstev. Delež kapitala v financiranju se je različno gibal skozi leta. Povprečno je znašal okoli 40 odstotkov. Podoben odstotek sta dosegala tudi kazalnika dolžniškost financiranja in kratkoročnost financiranja. Za družbo velja visoka stopnja finančne odvisnosti, saj je večina sredstev financirana s tujimi viri sredstev. Razmerje osnovnega kapitala v celotnem kapitalu družbe je znašalo okoli 20 odstotkov vsako leto. S pomočjo kazalnikov kapitalska pokritost sredstev ter kapitalska pokritost stalnih sredstev in zalog smo ugotovili, da je podjetje slabo kapitalsko pokrito. Stalna sredstva niso v celoti pokrita z lastnimi viri, saj je v zadnjih treh letih ugotovljen primanjkljaj. Obseg kapitala ne zadošča, da bi se z njim pokrila sredstva, vezana v zalogah. Na podlagi analize poslovanja lahko sklepamo, da je imelo podjetje v letu 2005 nekaj težav, saj je dosegalo izgubo iz poslovanja. To je bila posledica padca prihodkov ter povečanja stroškov, zlasti blaga, materiala in storitev. V podjetju so se sredstva povečevala. V prihodnosti bodo morali dodatno investirati v ekologijo, saj so enotni predpisi, ki jih predpisuje Evropska unija zelo visoki. Zaradi tega ni pričakovati, da bi se v podjetju bistveno poslabšali rezultati poslovanja.

46

Konkurenti predstavljajo in izkazujejo boljše poslovne rezultate. Podjetje Avto Celje d.d. lahko z dobro strategijo obdrži ali celo poveča svoj tržni delež in si tako zagotovi svoj obstoj na slovenskem trgu.

47

6 POVZETEK V svojem diplomske delu sem prikazala, kako vplivajo ekonomske razmere na poslovanje podjetja Avto Celje d.d.. Ta vpliv je odvisen od ključnih makroekonomskih kategorij, kot so inflacija, gospodarska rast, stopnja brezposelnosti, obrestne mere. Za ustrezno ekonomsko-politično ukrepanje je potrebno dobro poznavanje ekonomske teorije, delovanje konkretnega gospodarstva in njegovega mehanizma. Obravnavano podjetje je imelo težave predvsem z gospodarsko rastjo, ki je predvsem z njihovo povečano stopnjo vplivala na prodajo avtomobilov. Inflacija in obrestne mere pa niso vplivale na poslovanje, saj se je podjetje zvišanju le-teh tudi prilagodilo. S pomočjo analize prihodkov, odhodkov ter poslovnega izida smo ugotovili, da je podjetje, razen v letu 2005, doseglo dobiček iz poslovanja. Negativni poslovni izid se je pojavil zaradi zmanjšanja prodaje ter povečanja stroškov, predvsem blaga, materiala in storitev. S pomočjo kazalnikov smo še ugotovili, da je pokritost stalnih sredstev slaba. Prav tako velja za družbo velika finančna odvisnost, ker je večina sredstev financirana s tujimi viri. Podjetje bo še naprej izvajalo ekonomizacijo poslovanja. Iskati bodo morali dodatne in donosnejše prodajne programe. Začeli bodo rekonstrukcijo dela v splošnem servisu, servisu gospodarskih vozil in distribucijskem centru. Ključne besede:

ekonomske razmere, prihodki, odhodki, poslovni izid.

48

ABSTRACT In my dissertation I have showed, how economic circumstances influence on company operation of Avto Celje d.d.. This influence is dependant on key macroeconomic categories like inflation, economic growth, unemployment rate, interest rates. For suitable economically-political measures, it is necessary to have a good knowledge of economic theory, workings of the concrete economy and its mechanisms. Discussed company especially had problems with economic growth, which with elevated rate influenced car sales. Inflation and interest rates did not influence economic operation, to which the company adapted. With help of income, expenses and business outcome analyses we concluded that the company was achieving profit except in year 2005. Reasons for loss were in reduced sales and increased expenses of merchandise, material and services. With help of economic indicators we concluded that fixed assets coverage is not good. Also the company is very much financially dependant since most of the funds are financed from outside sources. The company will continue to economize its operation. They will have to search for extra and more profitable sales programs. Reconstruction of works in general service, commercial vehicles service and distribution center will be started. Key words:

economic circumstances, income, expenses, business outcome.

49

LITERATURA 1. Bajt, Aleksander in Štiblar, Franjo. 2002. Ekonomija. Ekonomska analiza in politika.

Ljubljana: GV Založba. 2. Bilanca stanja podjetja Avto Celje d.d. 2006. 3. Bubnov-Škoberne, Anjuta. 1997. Pravni vidiki socialne varnosti za brezposelne.

Ljubljana: Uradni list Republike Slovenije. 4. Flajs, Andrej. 2007. Bruto domači proizvod, temeljni agregati nacionalnih izračunov in

zaposlenost, Slovenija, 2000-2006. Ljubljana: Statistični urad Republike Slovenije. 5. Gradišek, Tina. 2004. Analiza in predvidevanje okolja podjetja Avto Triglav kot

podlaga strateškega planiranja. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 6. Hrovatin, Nevenka. 2004. Uvod v gospodarstvo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 7. Interna dokumentacija podjetja Avto Celje d.d. 8. Izkaz poslovnega izida podjetja Avto Celje d.d. 2006. 9. Klančar, Petra. 2006. Denarni nominalizem. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska

fakulteta. 10. Kordež, Bine.2007. Gibanje obrestnih mer. Finance 144:1-3. 11. Letno poročilo podjetja Avto Celje d.d. 2004. 12. Letno poročilo podjetja Avto Celje d.d. 2005. 13. Letno poročilo podjetja Avto Celje d.d. 2006. 14. Malačič, Janez. 2002. Dileme in problemi merjenja inflacije. Ljubljana: Economic and

Business Review. 15. Obreza, Simona. 2006. Maastrichtski konvergenčni kriteriji in Slovenija. Magistrsko

delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 16. Pavlin, Cveto.2007. Dobavitelji težijo k združevanju. Delo - gospodarska priloga, 10. 17. Revija Kapital. 2003. Analiza panoge: Pregled avtomobilske industrije. Št. 304/ 1-9. 18. Samuelson, A. Paul. 2002. Ekonomija. Ljubljana: GV Založba d.o.o. 19. Strašek, Sebastjan. 2005. Ekonomska analiza in politika. Maribor: Ekonomsko-

poslovna fakulteta.

50

20. Štangelj, Katarina. 2006. Slovenija – Zgodba o uspehu?. Diplomsko delo. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

21. Urbanija, Anamarija. 2006. Svet v letu 2020. Manager - Manager plus.147:1-8. 22. Vasle, Boštjan. 2000. Pomen in merjenje osnovne inflacije v Sloveniji. Ljubljana: Urad

Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj. 23. Vizjak, Andrej. 2007. Prihodnost podjetij v avtomobilski panogi. Manager –

Problem&Rešitev. 4:44. 24. Zadravec, Rajko. 2003. Zaključni račun po novem. Ljubljana: Založniška hiša Primath

d.o.o. 25. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb: ZDDPO-2 (Uradni list RS, št. 117/06).

VIRI 1. Avto Celje d.d.. 2007. O podjetju Avto Celje. [Online] Available: http://www.avto-

celje.si/podjetje.php [April, 2007]. 2. Bensa, Bruno. Karakteristike voznega parka. [Online] Available:

http://www.sigov.si/mpz/4pod/1/pdf/d2-3.pdf [April, 2007]. 3. Delo. 2007. Inflacija končno na evropski ravni. [Online] Available:

http://www.delo.si/index.php?sv_path=41,36,109032 [April, 2007]. 4. Gvin. com. Finančni podatki. [online] URL:

http://www.1.gvin.com/FinancniPodatki/Indeks.aspx?Stran=Izpis&TipSubjekta=1&Agregat=0SubDejObcRegID=100692 [Avgust, 2007].

5. Statistični urad Republike Slovenije - SURS. 2007a. Gospodarska rast. [Online]

Dostopno na: http://www.stat.si/vodic_oglej.asp?ID=153&PodrocjeID=3 [Marec, 2007].

6. Statistični urad Republike Slovenije - SURS. 2007b. Bruto domači proizvod, 4.

četrtletje 2006. [Online] Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=753 [Marec, 2007].

7. Statistični urad Republike Slovenije - SURS. 2007c. Bruto domači proizvod, 1.

četrtletje 2007 [Online] Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=942 [Julij, 2007].

8. Statistični urad Republike Slovenije – SURS. 2007d. Inflacija v decembru 2004 (Prva

objava). [Online] Dostopno na: http://www.stat.si/novice_poglej.asp?ID=416 [April, 2007].

51

9. Statistični urad Republike Slovenije – SURS. 2007e. Indeks cen življenjskih potrebščin, Slovenija, december 2006. [Online] Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=654 [Junij, 2007].

10. Statistični urad Republike Slovenije – SURS. 2007f. Indeks cen življenjskih

potrebščin, Slovenija, julij 2007.[Online] Dostopno na: http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?ID=1170 [Junij, 2007].

11. Statistični urad Republike Slovenije – SURS. 2007g. Harmonizirani indeks cen

življenjskih potrebščin [Online] Dostopno na: http://www.stat.si/vodic_oglej.asp?ID=143&PodrocjeID=4 [Junij, 2007].

12. Statistični urad Republike Slovenije – SURS. 2007h. Indeks inflacije [Online]

Dostopno na: http://www.stat.si/indikatorji.asp?id=1&zacobd=1-2000 [Oktober, 2007]. 13. Statistični urad Republike Slovenije – SURS. 2007i. Bruto domači proizvod, 1999-

2006. [Online] Dostopno na: http://www.stat.si/doc/vsebina/03/BDP_1995-2006_temagr_SLO.xls [Oktober, 2007].

14. Statistični urad Republike Slovenije – SURS. 2007j. Temeljna obrestna mera (TOM)

[Online] Dostopno na: http://www.stat.si/indikatorji.asp?id=22 [Junij, 2007]. 15. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 2007a. Julija 2007 registriranih 70.134

brezposelnih oseb. [Online] Available: http://www.ess.gov.si/slo/dejavnost/StatisticniPodatki/2007/0707.htm [Marec, 2007].

16. Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. 2007b. 13,8 % več vseh zaposlitev.

[Online] Available: http://www.ess.gov.si/slo/Dejavnost/StatisticniPodatki/2006/1206.htm [Marec, 2007].

52

SEZNAM UPORABLJENIH KRATIC BDP bruto domači proizvod ECB Evropska centralna banka ERM II je mehanizem deviznega tečaja, katerega namen je zagotoviti stabilnost

deviznih tečajev ter povezanost med evrom in valutami tistih držav članic EU, ki niso uvedle evra

EU Evropska unija EUR evro EURIBOR obrestna mera za denarna sredstva v medbančnem sektorju evro območja HIPC Harmonizirani indeks cen življenjskih potrebščin LIBOR London Interbank Offered Rate; kratkoročna obrestna mera, ki se nikoli ne

izračunava za daljše obdobje od 12 mesecev in po kateri je banka pripravljena posoditi sredstva drugim bankam

PSC prodajno servisni center ROA dobičkonosnost sredstev ROE dobičkonosnost kapitala SURS Statistični urad Republike Slovenije TAM Tovarna avtomobilov Maribor TOM temeljna obrestna mera ZDDPO Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb ZRSZ Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje

53

SEZNAM GRAFOV GRAF 1: GIBANJE INFLACIJE OD LETA 2000 DO 2007 ............................................................................. 8 GRAF 2: PRIMERJAVA INFLACIJE IN PRODAJE V % ............................................................................... 9 GRAF 3: GIBANJE BDP OD LETA 2000 DO 2007 ....................................................................................... 11 GRAF 4: PRIMERJAVA BDP IN PRODAJE V % ......................................................................................... 12 GRAF 5: GIBANJE REGISTRIRANE BREZPOSELNOSTI OD LETA 2004 DO 2007 ............................... 14 GRAF 6: STROŠKI DELA.............................................................................................................................. 15 GRAF 7: GIBANJE TEMELJNE OBRESTNE MERE OD LETA 2000 DO 2007 ......................................... 16 GRAF 8: PRIMERJAVA ČISTIH PRIHODKOV OD PRODAJE MED KONKURENCO............................ 21 GRAF 9: GIBANJE ŠTEVILA ZAPOSLENIH OD LETA 1991 DO 2001..................................................... 25 GRAF 10: GIBANJE ŠTEVILA PRODANIH VOZIL OD LETA 1991 DO 2001 .......................................... 26 GRAF 11: ČISTI PRIHODKI OD PRODAJE OD LETA 1994 DO 2001 (V EUR)......................................... 27 GRAF 12: VREDNOST INVESTICIJE .......................................................................................................... 28 GRAF 13: GIBANJE FLUKTUACIJE ZAPOSLENIH .................................................................................. 29 GRAF 14: ČISTI POSLOVNI IZID OBRAČUNSKEGA OBDOBJA V EUR................................................ 38 SEZNAM TABEL TABELA 1: PRIMERJAVA INFLACIJE IN VREDNOSTI PRODAJE........................................................... 9 TABELA 2: PRIMERJAVA RASTI BDP IN RASTI VREDNOSTI PRODAJE............................................ 12 TABELA 3: KRATKOROČNE IN DOLGOROČNE OBVEZNOSTI............................................................ 17 TABELA 4: ŠTEVILO ZAPOSLENIH........................................................................................................... 28 TABELA 5: IZOBRAZBENA STRUKTURA................................................................................................ 29 TABELA 6: ŠTEVILO PRODANIH VOZIL V LETU 2004, 2005 IN 2006 .................................................. 30 TABELA 7: PRIHODKI SKUPAJ .................................................................................................................. 34 TABELA 8: PRIHODKI IZ POSLOVANJA................................................................................................... 34 TABELA 9: FINANČNI PRIHODKI.............................................................................................................. 35 TABELA 10: ODHODKI SKUPAJ................................................................................................................. 36 TABELA 11: POSLOVNI ODHODKI (PO FUNKCIONALNIH SKUPINAH)............................................. 36 TABELA 12: FINANČNI ODHODKI ............................................................................................................ 37 TABELA 13: DELEŽ KAPITALA V FINANCIRANJU................................................................................ 39 TABELA 14: STOPNJA DOLŽNIŠKOSTI FINANCIRANJA ...................................................................... 39 TABELA 15: STOPNJA KRATKOROČNOSTI FINANCIRANJA............................................................... 40 TABELA 16: STOPNJA OSNOVNOSTI KAPITALA................................................................................... 40 TABELA 17: KAPITALSKA POKRITOST STALNIH SREDSTEV ............................................................ 40 TABELA 18: KAPITALSKA POKRITOST STALNIH SREDSTEV IN ZALOG ......................................... 41 TABELA 19: CELOTNA GOSPODARNOST ............................................................................................... 41 TABELA 20: GOSPODARNOST POSLOVANJA ........................................................................................ 42 TABELA 21: DOBIČKONOSNOST KAPITALA (ROE) .............................................................................. 42 TABELA 22: DOBIČKONOSNOST SREDSTEV (ROA) ............................................................................. 42 TABELA 23: CELOTNA DOBIČKONOSNOST........................................................................................... 43 SEZNAM SLIK SLIKA 1: NAJVEČJI ODSTOTEK AVTOMOBILOV V PANOGI............................................................... 23 SLIKA 2: ORGANIZACIJSKA STRUKTURA FINANC.............................................................................. 24

vpliv ekonomskih razmer na finanČno poslovanje...

Documents