•''osmina l a č n a v gotovini

V O L I T V E D E L E G A T O V Z A O K R A J N O SKUPŠČINO O F I N Z A III. K O N G R E S L F J S P R E M L A J M O Z MNOŽIČNIM

P R O S T O V O L J N I M D E L O M

V O L I T V E O F N A J B O D O I Z R A Z P R I ­P R A V L J E N O S T I Z A N O V E N A L O G E

SOCIALISTIČNE G R A D I T V E

G L A S I L O O K R A J N E G A O D B O R A O F K R A N J

Leto II. — Štev. 8 K r a n j , 2 4 . f e b r u a r j a 1 9 4 9 Cena din 2*-

P r e d volitvami delegatov in odbovov © F

6. mavca bodo volitve delegatov %a Okvmjno konferenco OF, k i bo -iS, mavca 4949

Vo l i t v e delegatov za okra jno konfe ­renco O F za III. kongres L F J ter v o l i ­tev članov osnovn ih i n ok ra jn ih f ront­n ih odborov predstav l ja jo ne samo na­daljnjo organizac i j sko krep i t ev Osvo­bodi lne fronte, temveč h k r a t i nov po­seg F ron t e v grad i tev socialističnega gospodarstva.

Vprašanje r ekons t rukc i j e kmet i j s t va , Preobrazba razdrobl jenega i n d i v i d u a l ­nega zaostalega kmet i j skega gospodar­s t va v višie zadružne gospodarske ob­l ike , d v i g k m e t i j s k i h p r i d e l kov za k r i t ­je potreb vseh naših de l o vn ih l j u d i ter izboljšanje položaja m a l i h kmetov sa ­mih , nu jno nareku je odločne sp remem­be v kme t i j s k em gospodarstvu.

Osvobod i lna f ronta pod vods tvom K P

tud i v t em p r i m e r u nakazu je reši­tev sedanjega stanja, k i je b i l a podana na II. p l ena rnem zasedanju G lavnega odbora O F Sloveni je .

M n o g i naši vaški i n k r a j e v n i odbor i niso vprašanju kmečkega zadružništva, borb i p r o t i špekulantom i n us tanav l j a ­n ju obde lova ln ih zadrug posvečali do­vo l j pažnje. Večji kmetje, k i so sede l i v teh odbor ih , n iso s l ed i l i težnjam m a ­l i h kmetov po združevanju v obdelo­va lne zadruge ampak so izkoriščali svo ja mesta za varovan je svo j ih eko­nomsk ih pozici j ter so razpoloženje za ustanavl janje zadrug na vse načine s l a ­b i l i .

Vo l i t v e postavl ja jo p r ed vse članstvo dolžnost, da temel j i to pregledajo svoje •odbore i n izločijo vse sebičneže, špe­kulante i n omahl j i vce . N o v i o d b o r n i k i }n delegat i naj bodo l judje , k i bodo Urieli p r ed seboj celoten interes vsega delovnega l juds tva , d v i g naše kmet i j ske Pro izvodnje i n načelo socialistične las t ­nine.

B o r b a za uspešno i n boljšo kmečko gospodarstvo pa se ne more dovršiti s

f razarsko k r i t i k o kulaštva, temveč le s poučevanjem kmetov o prednost ih za ­družnega gospodarstva. Zato bodo mo­r a l i nov i de legat i i n člani odborov O F prednjačiti po svo j i napredn i ideološki mise lnos t i po poznavan ju gospodarsk ih p r i l i k ter po požrtvovalni de lovnost i i n predanost i de l ovnemu l juds tvu .

B o r b a Jugos lav i j e za soc ia l i zem se stopnjuje. Tega razvo ja ne more nihče zavreči. N o v i odbor i bodo m o r a l i nu jno sk rbe t i ne samo za novo organizac i jo k m e t i j s k i h gospodarstev, temveč tud i vseh t i s t ih k u l t u r n i h , gospodarsk ih i n političnih ob l ik žvljenja, k i z v i ra jo iz socialistične ob l ike kmečkega gospodar­stva.

V s e to bo sprožilo novo podta lno rovar jenje združenih sovražnikov p ro t i izboljšanju življenja naših kmetov . Za to bo borba p r o t i v sem saboter jem, špe­k u l a n t o m i n reakc ionar j em nujno de l borbe za zgrad i tev soc ia l i zma n a vas i .

K u l t u r n o življenje, k i ga prinaša so­cialistično gospodarstvo, se bo kaza l o v številnih knjižnicah, odr ih , rdečih f r on tn ih kotičkih i td . , k i bodo žarišča f rontne dejavnost i , k jer se bodo k l esa l i značaji, vzga ja l i n o v i l judje, borc i za lepše, boljše i n kulturnejše življenje.

I. p l enarno zasedanje C K K P J i n II. p l enarno zasedanje G l a v n e g a od­bora O F sta nakaza la vsem članom F r o n t n e naloge, za dosego boljšega živ­l jenja, k i je uresničljivo v pogoj ih so­c ia l i zma .

Zato naj f rontne organizaci je na p r e d v o l i v n i h ses tank ih zažive novo življenje na načelih obeh p lenuniov , naj izdelajo načrte de la ter j i h začno takoj uresničevati.

Z a delegate i n odborn ike O F pa bodo i z v o l i l i i z m e d teh uresničevalcev na j ­boljše l j u d i !

Kolektiv tovarne „ I n t e k s " je naoovedal tekmovanje vsem zveznim bombažnim

tovarnam v Jugoslaviji Dne 13. II. t. 1. je ime l a s i n d i k a l n a

Podružnica tovarne „Inteks" v K r a n j u S v ° j r edn i l e tn i občni zbor, k i je znova Potrd i l , da spada ta de lovn i ko l ek t i v ^ e d najboljše v Jugos l a v i j i . Delegat je

kritično ocen i l i uspehe i n napake dosedanjega odbora ter spre j e l i sklepe, ^ater ih i zvedba bo zagotov i la še večje Uspehe v izvrševanju p l a n s k i h na log kakor tud i politično-ideološke i n stro­kovne i zobrazbe članov s ind ika ta . _y reso luc i j i , k i so jo pos la l i C e n t r a l ­nemu odboru Zveze enotn ih S i n d i k a t o v

Ugoslavije v Beograd , se obvezujejo, a bodo da l i vso pomoč k o m u n i s t o m v

i V a r n i , k i so se obveza l i , da izvršijo c . ! -n i p l a n do 10. decembra. V r eso lu -*Jo navajajo: „Njih obveza je tud i naša

veza i n b o r i l i se bomo, da jo i zpo l ­nimo' ' .

b o r f e ° * d r u £ i m i s o s e t u ( n ' obveza l i , da 0 , uo pos tav i l i na pod lag i i n d i v i d u a l n i h d v f z svoj no t ran j i p l a n — k o n t r a p l a n

u ° *. marca t. 1.

S svojega občnega zbora so delegat i pozva l i vse zvezne bombažne tovarne na tekmovanje , k i ga bo v o d i l a i n oce­n jeva la C e n t r a l n a u p r a v a s ind ika ta tekst i lcev v Zagrebu .

K o l e k t i v je upravičeno ponosen na v isoko pr i znanje , k i m u ga je da la v l a ­da F L R J s tem, da bo dob i l prehodno zastavo i n nagrado d in 280.000. Venda r de lavc i prav i jo , da se nočejo uspavat i nad doseženimi uspehi , pač pa hočejo vložiti vse si le , da bodo tud i v tem le tu osta l i najboljši k o l e k t i v med zve­z n i m i t ek s t i l n im i tovarnami . .

J . P.

P R I P R A V L J A M O S E N A V O L I T V E O F S P O G L O B L J E N I M IDEOLOŠKO-P O L I T I Č N I M D E L O M I N V S E S T R A N ­

S K O A K T I V N O S T J O F R O N T O V C E V

Naprej, v borbo za novo življenje! C b o b č n e m zboru druge obde lova lne zadruge

v Poljanski dolini

V prejšnji številki smo že govo r i l i o njej . Toda P o l j a n s k a do l ina ne b i b i l a „puntarska" do l ina , da ne b i m o r a l i znova spregovor i t i o njej . Nekoč sem čul lepo pr ispodobo i n k a r nehote se m i vrača v spom in :

„Gori na gori g o r i . . . " In r e s . . . V P o l j a n s k i do l i n i se je

vžgalo. Kreše se i n gor i na vseh gričih i n h r i b i h o k o l i Blegaša i n p u n t a r s k a pesem vnovič kliče, d r a m i . . . V novo življenje, nov i boj . . . Vse stare borce, k i so p red s e d m i m i l e t i tako t rdov ra t ­no p r i j e l i za puške i n se niso da l i p re ­gnat i s svoje zeml je pradedov, p rade ­dov puntar j ev i n borcev za s taro p r a v ­do. T r d a je b i l a n j ihova borba skoz i stoletja, a l i so zmaga l i i n osta l i n a svo j i zeml j i . N iso se upogn i l i ne f evda lcem i n ne fašističnemu zasužnjevalcu i n so se čvrsto ko t koren ine zaras l i v svojo zeml jo ter j i osta l i zvest i . K l j u b o v a l i so v sem sovražnim v e t r o v o m i n na j ­večji preizkušnji, k i so jo p r e b i l i v znamen i t em »poljanskem p u n t u " , v k a ­terem so da l i vse za svojo zemljo i n z m a g a l i . . .

T o so Po l j anc i ! Kmet j e , ponosn i i n zavedni . L e malok je najdeš še podobne n j im . N i k d a r u k r o t l j i v i , n i k d a r h l a p c i ! In takšne, kakršne je i z k a l i l a narodno­osvobod i lna borba, so t i l jud je t u d i da ­nes. Vseskoz i r e vo luc i onarn i , nos i l c i idej napredka . P r i n j i h O F preds tav l j a močan faktor , k i v od i svoje l juds tvo k sreči i n boljšemu življenju. P r a v tako ko t so se te l j udske organizac i je ok l e ­n i l i P o l j anc i v svo j em na rodnem bo ju v decembru 1941, ko so pod njeno z a ­stavo d v i g n i l i vsesplošen p u n t p r o t i okupa to r ju , p rav tako so danes osta l i zvest i n j en i zastav i . A k t i v i s t i i n a k t i ­v i s tke O F so Po l jance d v i g n i l i na nov punt , punt spoznanja i n uresničenja ve ­l i k i h l j u d s k i h hrepenenj . Zeml j a , k i so jo iz l j ubezn i i n privrženosti od vedno najbol j l j u b i l i , je ter ja la od vseh vso n j ihovo moč zase. O d vsakega posebej, k e r so si de l i l i . N e k o m u je da la več, d r u g e m u manj . Nobenemu pa ne to l iko , da b i b i l srečno i n zadovol jno živel na njej . K a k o r b i se hote la nad n j i m i m a ­ščevati, k e r so jo razkosa l i . To je P o -l j ancem o d t is t ih dob, ko so s i p r i b o r i l i svojo svobodo, dalo mnogo m i s l i t i . In ko se je po Po l j ansk i do l i n i raznese l glas o k m e t i j s k i obde lova ln i zadrug i , so v s i bolj a l i manj p r i s l u h n i l i i n j e l i premišljevati.

F r on t o v c i so dob i l i novo delo, novo nalogo: z d r a m i t i zamr lo , vase pogrez­njeno punta rsko po l jansko domačijo in jo d v i g n i t i v novo borbo. Borbo , k jer b i s s k u p n i m de lom premaga l i mnoge težave, k i j i m posameznik n i kos.

In Po l j anc i , kmet je iz Sredn je vas i , Ho tave l j , Žabje vas i , V inha r j e v , P o l j a n i n B u k o v e g a v r h a so se združili. N j i ­h o v i sosedje iz Volške grape so j i h v t em le za teden preh i t e l i . A l i nič zato. Še močnejša bo zato vez i n trdnejša

podloga, k o so se vključili v skupnost . Saj so po resnem p o u d a r k u spozna l i , da v novem načinu zadružnega življe­n ja leži edino p r a v i napredek n j i h s a ­m i h i n vse domovine . Z e m l j a je zeml ja , i n čimbolj je razkosana, razde l j ena i n nep lansko izkoriščena, tembol j je t rda i n krivična. K o pa se je v s i opr imejo , v s i z enako l jubezn i jo i n požrtvoval­nostjo, j i h ne bo zata j i la . Da j a l a bo, m o r a l a bo dajat i i z p o l n i h nedr i j . V to so prepričani, v to veruje jo. Z a v e r o v a n i so v to: r e d i l i bodo živino, go j i l i go­zdove i n sadje bo rod i l o kot n i k o l i po­pre j . Zeml j o so da l i z ad rug i v najem. D o sedaj jo ima jo nekaj n a d 400 ha . N a svo jem us tanovnem občnem zbo ru ob­de lova lne zadruge, k i so ga i m e l i v p re t ek lo sredo, so soglasno p r i v o l i l i na vse to. Saj je to p r e l o m s s t a r i m nači­n o m življenja, ko je vsak životaril po svoje, da zdaj začne novo, s k u p n o pot v boljšo bodočnost.

M a k s K a l a n , v z t ra j en borec za p r a ­v ice de lovnega človeka,' je p red po lno dvorano M l a d i n s k e g a doma v Po l j anah v o d i l to v e l i k o zborovanje . P r i p i s a ­vah je naštel n a d sto p r i j a v l j e n i h čla­nov. I n še je vprašal: „A l i n i s e m m o r d a katerega p r e z r l ? " P a so se takoj j a v i l i :

„Mene n i s i k l i c a l ! " „Tudi mene ne ! " se jav l ja jo iz ozadja

dvorane. B i l i so kmetje , k i še niso podp isa l i

pr is topnic . P r a v d a l i so se: „Saj sem reke l , da p r i s t op im . Da j m i

p r i s t opn i co ! " In v k r a t k e m je b i lo i zpo ln j en ih šest

nov ih pr i s topn ic . Z a n i m a n j e Pa je še sta lno naraščalo. Tedaj p a je z m a n j ­ka lo p r i s t opn ih pr i jav . P a bodo u r ed i l i to s tvar pozneje. P r a v i l a so b i l a že po­prej dobro premišljena. Zdaj se le od ­ločuje o višini na jemnine, k i je sk l e ­njena na 2 0 % na eno posestvo. Z a gozd so se dogovor i l i , da bo od posekanega smrekovega lesa dob i l v sak zadružnik 3 5 % od m 3 , za d r v a pa 2 0 % od m 3 . V s a k zadružnik bo t u d i plačal 30 d i n pr i s topn ine i n 1%-n i delež.

De lo v zadrug i bo no rmi rano , tako da bo izključena v s a k a z lo raba . Odbor je i zvo l j en iz 9 članov i n 3 članov n a d ­zornega odbora. V odbor ih so v g lav ­nem s redn j i kmet j e i n ba j tar j i . T u d i za ohišnico so se p r i t em zmen i l i .

V zad rug i bodo takoj mars ika j r a b i l i : n a b a v i t i bo t reba stroje, pop rav i t i h l e ­ve, z i da t i nova poslopja, silose i td . S k l e n i l i so, da bodo d v i g n i l i 1 m i l i j o n 800 d i n inves t i c i j skega i n 500.000 obratnega k r ed i t a .

Po l eg številnih f rontovcev oa so b i l e številčno zastopane žene zadružnice. Vse so članice A F Z i n več n j i h so žene obr tn ikov , k i so pr i s top i l e z v e l i k o za ­vestjo v zadrugo. Zan ima j o se za vse i n živo sodelujejo v debat i . Žene za­družnice bodo svoje o t roke l ahko dale v D I D , k i bo odprt v Po l j anah i n za k a -

(Nadaljevanje na d r u g i strani)

1% naših krajev in tovarn O R E H E K PRI K R A N J U

Občni zbor kmetijske zadruge Ne rab imo kmet i j ske zadruge ! P r e ­

ma lo nas je, n i m a m o časa de lat i v od ­b o r u ! Take i n podobne s t v a r i naj b i po m n e n j u posamezn ikov reševal občni zbor kmet i j ske zadruge Orehek, k i se je vršil v nedel jo dne 13. II. 1949, n a ­mesto da b i z o z i r om na njeno dose­danje poslovanje b i l o govora, k a k o i z ­boljšati poslovanje, k a k o o rgan i z i r a t i njene odseke, po k a t e r i h naj b i K Z res preds tav l j a l a gospodarsk i center vas i .

D a k m e t i j s k a zadruga Orehek p r e d ­s tav l j a v našem o k r a j u edino iz jemo, da stoj i jo danes zadružniki p red v p r a ­šanjem, a l i sp loh ima jo kmet i j sko z a ­drugo, a l i so člani kmet i j ske a l i člani stro jne zadruge, je v največji m e r i k r i v bivši u p r a v n i odbor, k i se n i z a n i m a l za delo K Z , k i n i izvršil n i t i na josnovne j ­šega — reg is trac i jo zadruge. Svo jo s l a ­bost je pokaza l p ra v s tem, da se n i z n a l otrest i v p l i v a posamezn ih nerga­čev, v p l i v a t i s t ih , k i postav l ja jo l as tn i interes p red interes skupnos t i i n k i še vedno hočejo s svojo „modro" besedo v l a d a t i vas i ter »vzgajati" tiste, k i danes ne upajo svobodno izražati svo­j i h m i s l i .

P o d v p l i v o m teh l j u d i je u p r a v n i od ­bor prišel do . .spoznanja", da m u je k m e t i j s k a zadruga nepotrebna. S t em je b i l o njegovo delo oprav l jeno, s t em so t u d i opravičili svo je nega t i vno za ­držanje do zadruge i n popo lno n e p r i ­prav l j enost za občni zbor.

I z raz i t p r i m e r takega pedagoga, k i hoče vzga jat i borce p r o t i današnjemu zadružništvu, p r o t i »vmešavanju" l j u d ­ske ob last i v razvo j zadružništva s i l a h k o og ledamo v osebi tov. J u v a n J a ­neza z B r ega .

P r i s vo j ih i z javah, naper j en ih p r o t i l j u d s k i ob last i , se tov. J u v a n tolaži s tem, d a ga v m i s l i h p o d p i r a 9 0 % vseh, k i ima jo p r i l i k o slišati njegove razlage. Os ta l i h 1 0 % pa š i ' tov. J u v a n ver je tno namerava p r i d o b i t i še v letošnjem l e tu .

terega ustanov i tev je že posk rbe l o k r a j ­n i l j u d s k i odbor v K r a n j u .

T a k o je po vsesplošnem p r e u d a r k u in spoznanju , da bo zadruga resnično k o r i s t i l a skupnos t i i n kme t om , zaživela še d ruga obde lova lna zadruga v P o l j a n ­s k i do l in i , k i so ji zadružniki nade l i ime : „24. december" , v s p o m i n na s l av ­n i dan le ta 1941, k o se je po l j ansk i k m e t d v i g n i l na v e l i k i punt .

I n p r a v je tako. V e l i k a p u n t a r i j a je začela novo borbo v socialistični s t v a r ­nost i za boljše življenje naše vas i .

„Kol iko vas pa j e i n k d o je najmlajši med v a m i ? " s em se p o z a n i m a l še jaz.

„Ena i n dvajset z M i l k o , k i je na j ­mlajša."

„Oho! K j e p a je t a vražja M i l k a ? " m i je ušlo, k e r zdaj m i je b i l o jasno, zakaj se ba ta l j on tako imenuje .

„Tu j e ! " Prišel s em bliže i n šele zdaj dobro spozna l vse po v r s t i . B i l o je dvajset dečkov od 13—19 let s tarost i . V s i so i z dol ine. P r a v t ako M i l k a Z u ­pančič i z P o d t u r n a , k i j e za s vo j i h ne­p o l n i h t r ina js t let lepo razv i to , p l a v o -laso dekletce, p l a v i h oči i n ze lo j u n a ­ška. E d i n a je, k i se tega de la ne bo j i ; gr ize s s v o j im i z d r a v i m i z obmi vžigal-ne kap i ce i n spenja z vžigalno nit jo . Vžigajo pa v s i po v r s t i . V s i imajo s t em ve l i ko vesel je ter so zelo spre tn i i n h i t r i .

Z n j i m i p a de lata t u d i F i n k i n No~ viaa» k i sta nekakšna n a d z o r n i k a nad de lom. Starejši F i n k , k i i m a k a k i h 45 l e t i n je v službi ko t cestar že 25 let, n a m raz laga :

„Razstrelba z m i n a m i , ki Jih na jdemo •od po host i , j e odlična! Prihrani se aa • n k r a t i n p o l eksp lo z i va i n trikrat več

N a n jegov i s t r an i je namreč t u d i n a ­rava , k i vsako leto p r i s i l i kmeta , da obde la svojo zeml jo i n ver je tno je,„ da se bo s t em v zvez i o k o r i s t i l s težnjo po s t r o jn i obde lav i . Ne bo n a m težko ugan i t i , zakaj torej tov. J u v a n napenja vse s i le , da b i obdržal samostojno de­lovanje s t ro jne zadruge, zakaj tako k r ­čevit odpor za združitev s kmet i j sko z a ­drugo. „Vmešavanja" l judske ob las t i v zadružništvo se tov. J u v a n bo j i zato, k e r bodo s t ro j i odslej dostopni vsem, ne pa samo t i s t im , k i stoj i jo na „nje­g o v i " s t r a n i i n ne za rad i tega, k a k o r s a m p ra v i , da b i b i l o združenje stro jne i n kmet i j ske zadruge nov pogoj za i z ­koriščanje kmetov , k e r bo baje oblast določila višjo odškodnino za stor i tve .

Nada l jn j a d i skus i ja , k a t e r i tov. J u ­v a n n i hote l pr i sos tvovat i , pa je p o k a ­za la , da je procent „svojih" l j u d i po­s t a v i l kaj prev isoko . I zvo l j en i odbor­n i k i k a k o r tud i zadružniki so pokaza l i vso vol jo do dela i n v d i skus i j i iznašali ob j ek t i vne s t v a r i i n težave, obenem pa pokaza l i t rdno vol jo, da bodo prešli p reko vseh težav i n u v r s t i l i svojo za ­drugo na dostojno mesto.

TRŽIČ Več razvedrila in zabave

našim najmlajšim Slučajno me je zanes la pot v D I D v

Tržiču. V l e p i dnevn i sob ic i sem na le ­te l na zbrane pionirčke v p r i j e tnem pomenkovan ju . B i l s em radoveden, ka j imajo, pa s em vprašal malega Janezka , zakaj je tako dobre vol je . Odgovo r i m i : „Pavliha nas je prišel ob i ska t " . Rado ­veden s em b i l , a takoj s e m dob i l po­jasn i lo od tov. u p r a v n i k a , da j i h je prišla ob iskat m l a d i n a i z P r ed i l n i c e s s vo j im l u t k o v n i m gledališčem. In res! Ze je P a v l i h a s svojo h a r m o n i k o na odru . Tako j j i m je za i g ra l nekaj vese­l i h . Pogova r j a l se je s p i on i r j i i n j i h tako zabava l lepo uro . P o v e d a l j i m je n j ihove napake i n j i h ma lo pozmer ja l , ke r v šoli n iso b i l i p r i d n i . P r i j e t en i n razvese l j i v je b i l pog led na te na j ­mlajše. In k a r je b i l o največ: dobro so s i z apomn i l i , k a r j i h je P a v l i h a učil Z a t o so t u d i o b l j u b i l i , da bodo v bo­doče v e l i k o bol j p r i d n i i n se bodo v šoli še bol j p r i d n o učili.

V i d i se, da naše organizac i j e danes dobro s k r b e za r a z v ed r i l o p ion i r jev , posebno pa m lad ina , k i po leg svojega dela v p r o d u k c i j i de la še za naše na j ­mlajše.

V S E S T R A N S K A POŽIVITEV D E L A V FRONTNIH O R G A N I Z A C I J A H N A J

BO PR IPRAVA Z A V O L I T V E O F

de la se o p r a v i k a k o r z običajnim raz ­s t r e l i v o m . "

M l a d i n a je začela vs ta ja t i i n odhajat i na delo k cesti .

„Kratek odmor ima t e ? " s em se za­čudil.

»Tekmujejo s s t a r i m i ! " j e poveda l N o v i n a . »Zelo p r i d n i so, zelo p r i d n i so" , j i h je p o h v a l i l cestar.

„Svr svž žvž .. ." z a -siče ročni v r t a l n i stroj v r o k a h m l a ­dega minerca , k i v r t a l u k n j e v k a m e n za novo razstre lbo .

M i n k a pa je p r i vžigalnih n i t i h , k i j i h reže na predp isane dolžine, os ta l i pa s k l a d i v i tolčejo g r a n i t n i k a m e n i n ga drobe v pesek. V s i h i t e z never je tno nagl ico . T o je polet naše mladostne si le . H i t i v a d a l j e . . . U p r a v n i k m i je ob­l j u b i l , da m i pokaže še eno novost: de lo z ročno motorno žago. Mo to r i z a c i j a v teh gozdov ih, k j e r go zdn i o r j ak i niso nikakršna redkost , j e zelo važna i n n u j n a s tvar , k i človeku lajša delo i n t r u d . K a j k m a l u smo na mestu. SekaČi se r avno p r ip rav l j a j o , da vžgo motorko . P r e d n a m a leži v v o d o r a v n i l e g i og rom­no j e l k i n o deblo.

K R A N J

D e l o v n i k o l e k t i v „Pec iva" p r v i začel z d e l o vn im i a k c i j a m i

V nedeljo, 20. t. m. so se člani de lov­nega k o l e k t i v a „Pecivo" v K r a n j u zb ra l i i n kot p r v i v letošnjem l e tu odšli na udarniško delo k s t anovan j sk im b lo ­kom, k i se grade na k r a n j s k e m po l ju . V živem medsebo jnem vzpodbu jan jem so t ekmova l i . T ako so v k r a t k e m odko-pa l i 27 m - zemlje i n samoko ln i cam i prepe l ja l i 20 m daleč, razen tega pa so še p remeta l i 10 m 2 zemlje na pros toru k jer bo spe l jana nova kana l i zac i j a .

P o končanem de lu so se zadovo l jn i z uspehom vračali domov s pesmi jo i n t rdno zaobl jubo, da se bodo v letošnjem le tu vselej od zva l i de lu 100% i n s tem pomaga l i p r i i z g radn j i soc ia l i zma v naši deželi.

I Z P R E D D V O R A

K a j smo zvedele na A F Ž sestanku

Ze dolgo časa n i b i l o z b r a n i h to l iko vaških zastopnic ko t ta večer. K a k o r vedno, so t u d i ta dan pr ih i t e l e najbol j točno m a m a s Podaha , Tupalčanke, Brežanke i n M i c k a i z Mač, k i n i k d a r ne izostanejo. T u d i zastopnica s S r e d ­nje B e l e se je danes odzva la . Z a m a n pa vab imo Zgorn jo i n Spodnjo Be lo , B a -šelj, N o v o vas i n Možjanco. P r i n eka ­ter ih b i b i l v z rok oddal jenost, p r i mno ­gih pa p rema jhna zavednost do o rgan i ­zacije A F Z .

O k r a j n a s ek r e t a rka tov. P re z l j e va nam je poveda la mars ika j . M e d d r u ­g i m i t u d i to, da je b i l naš odbor ed in i v k r a n j s k e m okra ju , k i je obdarovanje otrok ob Novo l e tn i j e l k i i zvede l sam, brez pomoči os ta l ih množičnih o rgan i ­zaci j . To pa n i b i l a l a h k a s t va r ! Saj je b i lo t r eba obdar i t i domače i n bosanske otroke. Naša organ i zac i j a A F 2 je na zmagov i t i pot i . P regovor p r a v i : žena p r i hiši podp i ra t r i vogale. T u d i p r i oblast i bo m o r a l a dob i t i možnost vpo­gleda i n odločnejšo besedo, k a r pa se že dogaja.

Z a našo ženo so najvažnejša v p r a ­šanja preskrbe . Dosegle bomo, da bodo imele žene vpog led p r i razde l j evan ju blaga. Po t em ne bo t reba nos i t i postel j p r e d našo zadrugo i n prespa t i noči p red v ra t i .

Pos tav i l e smo t u d i l e tn i p l a n dela. K o je b i l o govora, k a k o se v našem okra ju p r i p rav l j a j o teren i za obde lo­va lne zadruge, je tov. Maro zova , vaška sekre tarka , po jasn i la , da i m a k r a j e v n i odbor z n e u m o r n i m p redsedn ikom R u ­d i j em Kaštrun na čelu lepe načrte. N a vznožju naših p l an in , v vaseh Bašelj i n

»Dober kos, ka jne tovariš u p r a v n i k ! " ga dočakajo vese l i sekači s p r i p rav l j eno motorko . »Meter i n p o l p r emera ima . Vžgi Tomaž!"

Bučno je zažvižgala moto rka , k i je k o ­maj s a m a to l i ko do lga ko t je p r emer debla . D v a moža sta jo v sak na enem k o n c u p r i j e l a za ročaj i n d v i g n i l a nad položeno je lko . J e k l o se je zajedlo v les. Pog l eda l s em na svojo ročno uro. Deb l o je b i l o prežagano v dobr ih 13 m i n u t a h . Z ročnim deb lom b i se sekači mučili t u d i ce l dan. M o t o r n o žaganje i n p o d i ­ran j e v t em odde lku , k j e r stoje s a m i o r j a k i p reko 60 c m debel ine, j e prišlo v vsakdan jo rabo.

V oko l i c i Rdečega k a m n a je še p r a ­gozd, k i se i z l e ta v le to bol j izkorišča. V neka te r ih p r ede l i h pragozda še n i n i k o l i zapela sek i ra . V n j em rastejo j e lke , smreke i n bukve . P o t l eh ležijo vsevprek s tara s t rohne la drevesa, k i so s a m a od sebe u m r l a i n ustvar ja jo nov h u m u s za svoje potomce. Neka t e ra dre ­vesa dožive starost 300—400 let. Tu so doma medved, vo lk , d i v j i prašič i n l i ­s ica , od k r i l a t c e v pa k r a g u l j , kan ja , šoja i n d i v j i pe te l in . Res pragozd, da te je s t r ah pog ledat i van j . In v endar tudi van j p r o d i r a človek.

(Nadaljevanje sledi)

„NAŠ PREŠEREN« V »Gorenjskem glasu" it. S a dne

3. februarja 1949 je izSel članek dr. Fr.

Mače, naj b i se osnova la sad jarska ob ­de lova lna zadruga. Ba j e je tod p r ed sto le t i uspeva la v i n s k a t r ta . V do l i n i Drage i n v zatišju ob K o k r i bodo čebel­n jak i večjega obsega, ob B r e g u pa bodo zamočvirjene predele, k i so poraščeni z goščavjem, sp r emen i l i v rodov i tno po­lje, k j e r bo po nekaj l e t ih bogato r od i l a pšenica.

N a naš p ra zn ik se bomo p r i p r a v i l e z de l o vn im i akc i j ami . D v i g n i l e bomo šte­v i lo naročnic Kmečke žene i n p r i r e d i l e šivalni tečaj.

Članica.

DRAŽGOŠE

Skupščina obnov i tvene zadruge Dražgoše

Najstarejša i n p r v a Obnov i t v ena z a ­druga v S l o v en i j i je v nedel jo dne 13. f ebruar ja na svo j i IV . r edn i l e tn i s k u p ­ščini poda ja la obračun svojega de la . P ros to rno leseno K u l t u r n o dvorano je članstvo popo lnoma napo ln i lo , da b i slišalo iz poročil funkc ionar jev , p r i so t ­n ih p reds tavn ikov ob last i i n osta l ih o r ­ganizaci j poročila o napor ih za izvrši­tev dela p r i obnov i ter p r o g r a m obnove za leto 1949.

Iz poročil upravnega odbora so r a z ­v i d n i uspehi p r i obnov i . V p r e t ek l em l e tu se n i da lo več s t o r i t i z a rad i po ­man jkan j a mater ia la . P r a v glede tega je za tekoče le to v večji m e r i p r e s k r b ­l jeno, saj je že ves cement i n apno v g l a vnem pr ip rav l j eno . Posk rbe t i bo treba za pravočasno dobavo z idakov , po ­sebno pa strešne opeke, k e r doslej dve s tavb i že od pre tek lega leta n is ta po ­k r i t i . Da l j e je vprašanje nabave želez­niških t i rn i c za obokanje h l evov i n k l e t i ter raznega insta lac i j skega mate ­r i a l a i n okovja . P r i p rede lav i lesa za obnovo pomaga posebna, t a m postav ­l jena žaga na električni pogon, k i omo­goča h i t r o i n ceneno prede lavo ter n u d i t ud i odpadke za k u r j a v o i n drugo. Še vedno pa je nerešeno vprašanje dogra ­d i t ve ceste Rudno—Dražgoše, k i se j e v p r e t e k l e m l e tu že približala va s i . P r edv ideno je, da bo cesta dograjena do jeseni . P r i s to jne ob last i bodo mora l e n u d i t i zadosten kred i t , potrebne stro je-drob i l ce za i zde lavo gramoza, v a l j a r za ut rd i t e v cestišča i n os ta l i g radben i m a ­t e r i a l za zavarovan je cestišča i n u r e d i ­tev kana l i zac i j e i n propustov . Težišče dela za gradnjo nove šole p r a v t ako leži n a obnov i t v en i zadrug i , k i je vse potrebno p r i p r a v i l a , v endar pa je že s red i l e ta 1948. spre je t i načrt šele p r e d k r a t k i m dob i l a zavrn jen . T o dejstvo so p r eb i va l c i g ra ja l i i n s k l e n i l i , naj u p r a v ­n i odbor s to r i vse za čimprejšnji zače­tek gradnje šole i n odstrani tev b i r o -

(Nadal jevanje na t re t j i s t rani )

Kidriča pod g o r n j i m nas lovom. — O b ­žalujemo, da se je v tehten sestavek v t iho tap i l o nekaj t i s k o v n i h napak, k i j i h v nas l edn jem poprav l j amo :

v d rugem s to lpcu na p r v i s t r a n i v šti­r ina j s t i v r s t i od spodaj navzgor m o r a s ta t i namesto besedice preživljal p r a ­v i l n o poživljal;

v t r ideset i v r s t i c i namesto je bil p r a ­v i l n o b i bil;

v devetinštirideseti v r s t i c i v s t a v i z * besedo izrazitejši že besedo r e vo luc i o ­narni;

v sedemdeset i v r s t i c i se g las i konec s t a vka p r a v i l n o tako le : ter se tako p<*-l agoma odmakne jo iz nemškega j e z i -kovno -kul turnega območja v isto jezi­kovno - k u l t u r n o sfero s s l o v ensk im l j uds t vom;

v osemdeset i v r s t i c i namesto še n I b i l o p r a v i l n o še bilo ni;

v p r v e m s to lpcu na d r u g i s t r a n i f devet in t r idese t i v r s t i c i namesto franco*-stvo p r a v i l n o f ramasonstvo ;

v d rugem s to lpcu na d r u g i s t r a n i • dva indva j se t i v r s t i c i ne pisarni pač pa pisariji;

v štiriindvajseta v r s t i c i ne svo js tven i pač p a svo j ev rs tn i ;

v zadn j i v r s t i c i tega s to lpca ne od" s t ran jeva l pač p a ods t ran ja l ;

v četrtem s to lpcu na d r u g i s t r a n i v s t a v i v s edmi v r s t i c i za člen številko 26;

v petnajst i v r s t i c i pa namesto besed* besedico besedi.

Martel: 7

Nova borba %a Kočevski Rog (Nadal jevanje) IV .

Zene v Kranju tekmujejo v čast 8. marca Mestni muzej v Kran ju Na nede l j skem p l ena rnem ses tanku

Okrajnega AFŽ v K r a n j u je b i l o zelo živahno. Zene iz kran jskega okra ja , k i •o prišle iz vseh kra jev na ta sestanek, *o se živo zan ima le za naloge, katere nočejo v t em l e tu izvršiti. Pogovor i l e *° se v vseh p r ob l em ih , k a k o r tud i s l i ­kale k r i t i k o o svo jem dosedanjem de lu . ° d 145 A F Z odborov je vsega 32 do »edaj nared i l o svoj l e tn i p l an dela, kar vsekakor kaže na s labo akt i vnos t Mnogih odborov. O d vseh odborov A F 2 , * i so na r ed i l i p lane je najpomembnejši Plan Mestnega odbora AFŽ v K r a n j u , kateri se je med d r u g i m obveza l , da bo ^ i z g r a d i t v i s tanovanj , g radn j i z a ­družnih domov, n a p r a v i l 12.000 prosto­vo l jn ih de l o vn ih ur . V l e tu 1949 bodo fcene mesta K r a n j a ured i l e d v a D I D - a *n p r idob i l e ter izučile pet žena za otroške negovalke. Osnova le bodo 6 •kt ivov za pomoč zaposleni ženi, od ­prle cent ra lno k rpa ln i c o v mestu, k a ­kor t u d i d v a p r i k r o j e v a l n a tečaja. Z a & m večji d v i g naših žena v ideološki Vg radn j i bodo vključile v f r on tn i štu­dij v vseh šestih mes tn ih ra jon ih n a d 300 žena. N u d i l e bodo pomoč soc ia l ­nemu s k r b s t v u i n v pomoč l j u d s k i oblasti i n O F bodo oprav i l e 8.000 p r o -" tovo l jn ih de lovn ih ur . P r a v tako bodo Prispevale 5.000 pros tovo l jn ih u r za Pomoč ko l on i j am i n otroškim domo­vom. Ob i skova l e bodo domove i g re i n dela i n M l a d i n s k e domove i n naprav i l e *6 s k u p n i h i z l e tov v par t i zanske k ra j e k i vas i , k j e r so ustanov l jene nove k m e ­tijske obde lova lne zadruge. T u d i v k u l t u r n e m prosve tnem o žiru p l a n z a ­jema precejšnje postavke.

(Nadal jevanje z druge strani )

k ra t sk ih o v i r gradnje. V a d m i n i s t r a ­t i vnem o z i ru pogreša zadruga sta lne °ioči v p i sa rn i , k i b i b i l a p r i og romnem Prometu nu jno potrebna, k e r zadruga hkrati op rav l j a t u d i posle malega de­narnega zavoda p r i r a zde l i t v i k r ed i t o v j- lanstvu. Nadzorne zadružne ustanove oodo mora l e t emu posvet i t i več pažnje. *2 finančnega poročila, računa i zgube •n dobička ter b i lance je razv idno , da Je ime la zadruga v e l i k promet, p re j e l a p reko 2,000.000 d i n obnov i tvenega k r e ­dita i n tud i vses t ransko ra z v i j a l a go-•podarsko delavnost na tem področju. B i l a n c a zaključuje z izgubo, k a k o r Vsako leto, p redvsem na račun odpisov besnih prov izor jev , k e r zadruga n i p ro ­dukt ivno podjetje. Za to je naročeno *P rav i , da posk rb i za odpise i n podpore.

Po poročilu nadzornega odbora, k i J* našel pos lovanje zadruge v redu , je *^ uPščina spre je la računski zaključek " a leto 1948. in poda la razrešnico s t a r i *pravi.

T a k o so žene mesta K r a n j a po tem svo jem p l a n u razv i l e že p r ed s vo j im p r a z n i k o m ve l i ko de lavnost i n napove­dale medmestno tekmovanje odboru A F Z V Tržiču i n Škofji L o k i v nas l ed ­n j ih točkah:

1. K o l i k o i n kakšnih ak t i vov bodo po­stav i l e v pomoč zaposleni ženi?

2. K o l i k o žena bodo vključile v f ront ­n i študij?

3. K o l i k o praktičnih tečajev se bo v tem enomesečnem t ekmovan ju o r gan i ­z i ra lo?

4. K a t e r i teren bo spre je l najboljši p lan?

5. K o l i k o prostovo l jnega de la bodo oprav i l e žene v mesecu t ekmovan ja i n k o l i k o j i h bo p r i t em sodelovalo?

6. K o l i k o otroških ob iskova lk , nego­va lk , tečajnic za otroška igrišča bodo v t em mesecu pr idob i l e? To t ekmova ­nje je začelo od 8. t. m. i n tra ja do 8. III. 1949.

OPOZORILO Vsakdo, ki je v zaostanku z naroč­

nino, naj, v kolikor želi ostati naš na­ročnik, takoj poravna svoj dolg po po­ložnici, ker mu bomo sicer zaradi veli­kega števila novih naročnikov prisiljeni ustaviti dostavo našega lista.

V bodoče bomo zagotovili dostavo lista le tistim naročnikom, ki bodo plačali naročnino za naprej, dočim ga bomo ostalim pošiljali le, v kolikor ne bo iz­koriščena celotna naklada. Predvsem opozarjamo na to izpremembo tiste na­ročnike, ki so doslej prejemali naš list na skupen naslov in so sproti plačevali vsako številko. U P R A V A

P r e d v o l i t v a m i novega odbora so govor i l i p r eds t a vn ik i l judske oblast i , p reds tavn ik Zveze borcev i n K O Osvo­bodi lne fronte. V s i p r eds t a vn ik i so ob­l j u b i l i vsestransko pomoč p r i obnov i Dražgoš v l e tu 1949, tako v ma t e r i a lu k a k o r v s ta ln ih g radben ih akc i jah i n de­l o v n i s i l i , ter po jasn i l i težkoče, ka t e r ih se m o r a m o p r i obnov i zavedat i . G l ede n a s labo pomoč okoliških kra jev i n osta l ih množičnih organizac i j v pretek­l e m l e tu je b i l o sklenjeno, a k t i v i z i r a t i za tekoče leto vse, k i pr ide jo v poštev p r i obnov i Dražgoš ter povezat i obno­v i t veno zadrugo s K L O i n d r u g i m i množičnimi o rgan i zac i j ami . Posebno bo to prišlo do i z r a za p r i g radn j i u p r a v ­nega doma zadruge s po t r ebn im i p ro ­s to r i i n skladiščem, katerega je s k u p ­ščina soglasno s k l e n i l a zg rad i t i v teko­čem le tu . T a d o m bo zgrajen udarniško i n ape l i ramo na vse, da prostovo l jno podpro to gradnjo, k i mora b i t i dovr ­šena h k r a t i z de lom na cest i R u d n o — Dražgoše.

M n o g a mesta so nas že preh i te la . P o ­leg L jub l j ane , M a r i b o r a i n Ce l j a imajo svoje muzeje t u d i že manjša mesta, n . pr . K a m n i k , P t u j , Skof ja L o k a , Krško, Posto jna i . dr . Za to je s k r a j n i čas, da tud i m i osnujemo svoj muzej , k i bo ohran ja l vso tisto ku l turno - zgodo -v insko dediščino, k i jo bomo zb ra l i na ozeml ju našega okra ja ; seveda bodo našle v našem muze ju dovol j prostora tud i pr i rodoznanske , tehnične i n druge zb i rke .

P r edvsem bo naloga našega pok ra j i n ­skega muze ja zb i r a t i dokaze našega preporoda, ko smo se z lastno s i l o i z ­v i j a l i i z r ok tu j i h fevdalcev, i n spomine na veličastno borbo, k i smo jo b i l i za svobodo i zpod okupator ja i n izpod k a ­p i ta l i zma . Naša dolžnost je oh ran i t i do­kaze naše zgodovine. Ob teh dokaz ih se bomo vzga ja l i , b o d r i l i i n učili.

Opozo r i t i m o r a m na dragocene p r i ­merke f o lk l o rne s l i ka r ske i n podobar-ske umetnost i , n a razne etimološko važne predmete vsakdanjega življenja, k a r vse še najdemo v s ta r ih hišah pod ­gorsk ih vas i . To b i b i l a p rvens tvena v loga manjših muze jev : zb i ra t i , oh ra ­n ja t i i n n u d i t i za študij naše l judske umetnost i i n k u l t u r e .

Zato v a b i m vse k u l t u r n o čuteče p r e ­b i va l s t vo okra ja , da opozarja naš muzej na te predmete, k je se nahajajo i n k d o j i h ima . Naša dolžnost je, vse to oh ra ­n i t i i n zb ra t i v našem osrednjem o k r a j ­nem muze ju , k jer bo javnost i dostopno.

Muze j je treba opozor i t i tud i na vse najdbe, k i se dobe ob i zkop ih , na vse pr i va tne zb i rke , k i so z uredbo zašči­teni i n se j i h ne sme odstranjevat i a l i odnašati i z okra ja . D o k l e r naš „Mestni m u z e j " n i m a svo j ih s ta ln ih prostorov , bomo vse te zb i r k e le r eg i s t r i r a l i i n j i h prevze l i le, če so nezavarovane i n v nevarnost i pred pogubo.

Začasno i m a „Mestni m u z e j " svoje dosedanje p r idob i t ve shranjene v ra zn ih skladiščih, delno tud i v hiši, k jer je u m r l pesnik Prešeren. Dosedanje z b i r ­ke obsegajo ko l ekc i j o poznogotske i n baročne p las t ike , dokaj podob iz L e y e r -jeve šole, nekaj b idermajerskega po­hištva, precej kosov starega porce lana, s tek la , p r i bo ra ; zan im ive so zb i rke s ta­r i h u r (čez 60 kosov), or ienta lskega oro­žja, b r oka tn ih t k a n i n i n numizmatična ko lekc i j a .

V K r a n j u i m a m o tud i nekaj drago­cen ih umetniških s l i k i n p las t ike ( tudi Be rneka r ) ; n a Ve l esovem pa je poleg s l i k še p r a v a zak ladn i ca r a zn ih zgodo­v i n s k i h dragot in .

Vse to bo treba dostojno zaščititi i n n a p r a v i t i dostopno javnost i . V ta n a ­

m e n bo m o r a l M L O p r i dob i t i s taro g ra ­ščino, bivše okra jno g lavarstvo , k i je za muzej najprimernejše. Z a dijaštvo, k i zdaj b i va v njem, pa se bo mora l a na j t i a l i z g rad i t i modernejša stavba, k i bo odgovar ja la s odobn im zd rav s t v en im zahtevam. V s e k a k o r bo treba to v p r a ­šanje čimprej rešiti. P r epros ta rešitev b i b i l a ta, da b i se dijaštvo prese l i l o v stavbo za župno cerkv i jo , k j e r j e b i l o do nedavna nastanjeno vojaštvo a sto j i sedaj skoro nezasedena. — Muze j n i n i k a k o razkošje, muzej je potreba, važ­na k u l t u r n a ustanova s lehernega me­sta. Na jbo l j pa mesta s tako s taro t r a ­d ic i jo ko t j o i m a K r a n j !

C. z.

_ FIZRULTURA _ TEČAJ Z A SPLOŠNO T E L E S N O

V Z G O J O V K R A N J U

14. II. 1949 se je pričel v K r a n j u p r v i 12 dnevn i t e l ovadn i tečaj za vodn ike III. razreda . Tečaj o rgan i z i ra O k r . s ind . svet v K r a n j u skupno s O T O , m a t e r i ­a lno pa s ta v e l i k o p r i speva la tud i O L O K r a n j i n G l a v n i odbor s ind ika tov .

Tečaj ob isku je 18 mlad incev i n 16 mlad ink , k i so v s i člani s i n d i k a l n i h po­družnic i n večinoma začetniki v te lo­vadb i . Po l e g teoretičnega i n praktič­nega de la ima jo r edno tud i politična predavanja . N j i hovo delo sp reml j a ve ­sela pesem, tovarištvo i n družabnost pa dokazujeta, da razumejo m l a d i f i z k u l -t u r n i k i pomen f i z k u l t u r e v n o v i J u ­goslav i j i . Ob večerih ima jo seminar je po teoretičnem de lu f i z k u l t u r e i n p o l i ­t i k i . O b zaključku tečaja, ko bo k o n ­ferenca v o d n i k o v T D , bodo pr isos tvo­v a l i nov i v o d n i k i i n pre j e l i spričevala in nagrade, saj se neka t e r i med n j i m i precej od l iku je jo . Najboljša s ta 14-le tna m l a d i n c a Tomič M i l a n i n Batič M i r k o i z mlad inskega doma P r eddvo r , po r o d u Bosanca .

S tečajem," k i je b i l nu jno potreben, bodo dob i l a t e l ovadna društva v o k r a ­j u K r a n j dobre v o d n i k e m l a d i n s k i h vrst . T e m u tečaju bo s l e d i l t u d i tečaj za p i on i r ske vodn ike , k i se pa bodo ude ­leževali v o d n i k i p i o n i r s k i h odredov. T a k način dv i gan ja i n usposabl janja k a d r a pozdrav l j amo, k e r bomo le tako p r a v i l n o i z p o l n i l i naloge f i z ku l tu r e .

K U L T U R N I P R E G L E D L I N H A R T O V „ M A T I Č E K " N A K R A N J S K E M O D R U

£a obletnico s m r t i našega največjega Pesnika i n mis l eca F rance Prešerna, je •ledališki k o l e k t i v Prešernovega g leda­l c a v K r a n j u , pod vods t vom režiserja

etra M a l c a , p r i p r a v i l L i n h a r t o v o k o -J * e d i j o „Ta vese l i d an a l i Matiček se *en i . M

A n t o n Tomaž L i n h a r t (1756—1795), *aš prvi dos ledni demokra t i n r e v o l u ­cionar, j e nap isa l svoje r evo luc ionarno ?f °» k i je skupa j z „Županovo M i c k o " osnovno delo naše dramat ike , v dobi , r ° . S o se preživeli f e vda ln i družbi, z a ­s j a l i t emel j i t u d i p r i nas pod v p l i v o m apadnoevropsk ih meščansko-demokra-čnih revo luc i j , k i so pomedle z oko ­

stenelim f e vda l i zmom i n odpr l e pot azvoju mladega naprednega meščan-. v a , pot ra z vo ju k a p i t a l i z m a . Če se v Vstrijj r e vo luc i j a n i posrečila i n je

.Ua le žalosten odsev V e l i k e f rancoske, J? to p r i p i s o va t i zaostalost i a v s t r i j -*^e buržuazije, z las t i p a politično-eko-^oniskemu zamudništvu za t i r an ih slo-^nskih narodov, k i so zato v r e v o l u -

j ^ 1 igrali kaj k l a v r n o vlogo p o d p o r n i -ov fevdalno-absolutistične reakci je .

^ P ° r zoper napredne težnje mladega a e r n S k e g a kapitalizma j e p r i zaosta lem

s l ovenskem meščanstvu t em bolj r a ­zuml j i v , k e r je obenem z n j i m p r o d i ­r a l a k n a m t u d i nas i lna germanizac i ja . N a d r u g i s t r a n i pa je cena L i n h a r t o v i h d r a m s tega v i d i k a še nepr imerno več­ja . N e samo ide jna vseb ina, tud i s a m pojav domače l judske komedi je je po­m e n i l močan b r a n i k zoper naraščajočo s i lo germanizac i je , obenem pa je pre ­pričljivo dokazova l sposobnost s l oven­ske k u l t u r e za vstop v tedanjo napred ­no evropsko. Če se je upr i zo r i t e v „Žu­panove M i c k e " 1. 1789. še posrečila, pa je spet uml j i v o , da za rad i i z raz i t e k r i ­t i k e domačin sodn ih razmer , r evo luc io ­narnega Matičkovega samogovora , „da gospod n i več kot služabnik" — avs t r i j ­ska cenzura, dušeča vsak k u l t u r n i raz ­voj , n i dovo l i l a v p r i z o r i t v e i n so »Ma­tička" prvič i g r a l i šele v r evo luc i onar ­n e m l e t u 1848 v N o v e m Mes tu .

T a k o je ime l o Prešernovo gledališče srečno r o k o p r i i z b i r i k omada za p r o ­s lav i t ev znameni te obletnice . N a d r u g i s t r an i pa je s to drugo p r em i e ro v l e ­tošnji sezoni morda le prebo le lo mo­ra lno i n reper toarno k r i z o . O v z r o k i h tega zastoja, k i našemu mes tu n i k a k o r n i v čast, <. je b i l o že mnogo govora. M n e n j a pa smo, da je čas, opus t i t i brez ­p lodne d i skus i j e z možnimi p redsodk i

i n složno podpre t i delo gledališča. P r e ­pričani smo, da je p r ip rav l j enos t i za uspešno i n poz i t i vno delo dovol j i n da bo ob p r a v i l n e m ra zumevan ju objek­t i v n i h težav, ob podpor i meroda jn ih faktor jev , od S K U D - a , masovn ih orga­n izac i j do M L O i n O L O i td. , ob p r i t o k u novega mladega kad ra , ob p r a v i l n e m do jemanju k r i t i k e i n učenja i z nje, ob p r a v i l n i h p r i s t op ih do ig ra l skega k o ­l e k t i v a — t u d i naše gledališče dalo kva l i t e tne i n ide jno v i soke predstave, da bo t u d i ono zavze lo t isto mesto v socialistični g r ad i t v i , k i ga m o r a z a ­vzemat i . V naspro tnem slučaju smo dolžni l j u d s k i skupnos t i odgovor n a vprašanje: a l i vrši Prešernovo g l eda l i ­šče v K r a n j u p r a v i l n o svojo funkc i j o v naši s tvarnost i , to je a l i p r i speva k g r a d i t v i socialističnega človeka v tako pomembnem i n d u s t r i j s k e m mestu ko t je naše.

G l ede upr i z o r i t v e same m o r a m o reči, da je dosegla zaželeno višino. Ce lo ten i g r a l s k i k o l e k t i v je dokaza l , da i m a vesel je i n vo l jo do gledališkega us t va r ­jan ja , da n a m torej k a d r a n i k a k o r ne man jka , dasi je t u d i tov. Tičeva ko t gost pokaza la precejšnje i g ra l ske k v a ­l i tete. P o u d a r i t i je t reba l i k e v o d i l n i h oseb: tov. Eržen je v svojega Matička vložil ves svoj i g r a l s k i temperament , tov. M a y r je i g r a l neoporečeno svojo v logo, Nežka tov. Tičeva je b i l a sveža i n p r i r o d n a ter je po leg tega i zs topala

t u d i z jasnostjo izgovorjave, k a r o osta­l i h ne b i mog l i t r d i t i . M e n i m o , da je p r a v i zgovor java eno i z m e d najbol j r a n l j i v i h mest gledališča i n bo t reba v n jen sistematični študij po laga t i večji poudarek. M o r d a je b i l po leg p r e ­majhne režiserjeve pažnje t u d i to r a z ­log, da nekatere finese besednokomič-nega značaja niso prišle do i z r a za i n da so osta l i r a v n o t is t i de l i komedi je , k j e r se pokaže najbol j svo jsko i n na j ­močnejša r e vo luc i onarna ost, m e d l i i n neprepričljivi (Matičkov samogovor, p r iaor p r e d sodn i j o).

Scena, k o s t u m i i n oprema d o k a z u ­jejo, da se tud i v tej smer i d i l e t an t i -zem u m i k a po jmovan ju odrskega m i ­lj ej a p o k l i c n i h gledališč i n so po svoje p r i speva l i k uspehu komedi je .

Ne oz ira je se na gornje p o m a n j k l j i ­vost i pa je b i l a p r em i e ra — k i j i h že­l i m o še več — »Matička" dragocen p r i ­spevek k repor toar ju Prešernovega gle­dališča i n dostojna pros lav i t ev obletn ice s m r t i v e l i kega Prešerna. S. K .

G O S T O V A N J E SKOFJELOČANOV

D n e 19. f ebruar ja 1949 je v Prešer­novem gledališču gostoval i g r a l s k i k o ­l ek t i v i z Škofje L o k e z lepo uspelo i n s k r b n o naštudirano otroško i g r o »De­dek M r a r " .

Zamenjava neizkori čenih bonov v vezani trgovini V s r ed in i meseca marca bomo z a k l j u ­

čili p r v o leto naše vezane t rgov ine . P r i v s topu v drugo le to pos lovan ja

vezane t rgov ine je potrebno na r ed i t i natančen preg l ed s tanja v prejšnjem le tu , k a r je predpogoj za i zva janje p r a v i l n e po l i t i k e vezan ih cen v bodoče. T r e b a je ugotov i t i , k o l i k o bonov je p r i k m e t i h ne i z rab l j en ih . T o pa je mogoče l e na pod lag i zamenjave vseh bonov.

Z a m e n j a v a se bo vršila v času od 1. 3. do 5. 3. 1949, stare bone pa bodo pos lova ln ice spre jemale le še do zad ­njega v mesecu f ebruar ju . L a s t n i k bo­nov dobi za oddane stare bone takoj za isto vrednost nov ih bonov, ne glede n a to, k o l i k o bonov ima . Će so b o n i ne­p r a v i l n o i z d a n i a l i če b i se ugotov i le neprav i lnos t i , bo take p r ime r e reševala ok ra jna komis i j a .

Te r i t o r i j okra jnega l judskega odbora je razde l j en na 16 zamen ja ln ih centrov, k j e r bodo men ja l i bone kmet je i z oko­liških k r a j e v n i h l j u d s k i h odborov.

M e n j a l n a mesta so n a sedežih s lede­čih K L O oz i roma M L O :

Žiri za K L O Žiri. — Gorenja vas za K L O G o r e n j a vas, Leskovca , T r e b i j a, Hotav l j e , Savodenj , Lučne. — Poljane za K L O Pol jane, Javor je , L o g . — Škof-ja Loka za M L O Škof j a L o k a , Zminec , Puštal, S t a ra L o k a . — Trata-kol za K L O Tra ta -ko l odvo r , Sora , Rateče, Zabn i ca . — Zalilog za K L O Za l i l o g , Davča, Sor i ca . — Selca za K L O Selca , Železniki, Češnjica, M a r t i n j v r h , B u k o ­v i ca , Zg . Luša. — Kranj za M L O K r a n j , K L O Besn i ca , B i tn j e , Orehek. — Cer­klje za K L O Cerk l j e , Ve lesovo, B r n i k i , Šenturška gora. — Voklo za K L O V o g -lje, Trbo je , Šenčur. — Smlednik za K L O Sm l edn ik , Zapoge, Mavčiče. — Preddvor za K L O Preddvo r , K o k r a , V i s oko . — Jezersko za K L O Jezersko. — Kokrica za K L O K o k r i c a , Predos l je , Gor i ce , T r s t en ik . — Duplje za K L O Dup l j e , N a k l o , Podbrez je . — Tržič za M L O Tržič, K L O Križe, K o v o r , Leše, Sv . A n a , Sv . K a t a r i n a .

I zde lan i bodo ope ra t i vn i p l a n i tako, da bosta za vsako vas določena dan i n u r a zamenjave, da ne bo nepotrebnega čakanja. K r a j e v n i odbor i n kmet i j ske zadruge, pa so dolžne, da o t em točno obvest i jo vse kmete . K m e t j e oz i roma l a s t n i k i bonov j i h mora jo s am i p r ines t i v zamenjavo. K j e r so oddal jene gorske vas i , l ahko K L O pooblast i člana K L O odbora, da zbere bone o d kmetov , n a ­red i s e znam ter pr inese zamenjat za t isto vas.

Okr. komisija za zamenjavo bonov.

fihieUja / Včasih so i m e l i v e l i ko več v r s t znamk,

ko t j i h poznamo danes. Z a v sako v rs to službe so i m e l i skoraj svojo znamko . Z a p i s m a so upo rab l j a l i p isemsko znamko , za t i skov ine , z las t i za časopise p a časopisno znamko , k a k o r smo j i h i m e l i t u d i p r i nas. Po zna l i so t u d i že por to - znamko . Z a priporočena p i sma so upo rab l j a l i zopet posebno znamko . R a v ­no tako pa tud i za paketno službo.

Poštne up rave so izdaja le tud i razne obrazce za javnost , k j e r so b i l e znamke že nat iskane. P i s emske ov i tke za n a ­vadno i n priporočeno službo, k o ^ s t a današnji masovn i ov i t ek i n ov i tek za le ta lsko službo, posebne nakaznške ov i tke , V k a t e r i h so pošiljali svo jevrs tne nakazn ice , na k a t e r i h je b i l znesek že označen i n k je r se n i p isa lo nas l o vn ika , temveč se jo je neposredno v t em ov i t ­k u pos la lo n a s l o v n i k u , k i jo je nato l ahko zamen ja l n a v s a k i pošti. T u d i na sp r emn i cah i n nakazn i cah so b i l e n a t i ­skane znamke . P o z n a l i so za lepke pošt­ne izdaje z znamko, kakršne i m a m o t u d i za l e ta l sko službo. Ime l i so t u d i pasice z že nat i skano znamko .

Seveda pa nobena država n i i m e l a vseh v r s t znamk. V neka te r ih državah so po leg teh ime l i t u d i posebne brzo ­j avne znamke (1831 prvič v Indi j i ) . P o ­nekod so upo rab l j a l i poštne znamke še

za brzo javno službo i n razne druge n a ­mene, k a r je b i lo včasih celo označeno na sam i z n a m k i . N a starejših španskih z n a m k a h je napis „CORREOS Y T E L E -G R A F O S " , k a r je značilo, da so se uporab l ja l e v poštni i n b r zo j avn i služ­b i . Angleške znamke ima jo še danes označbo „Postage and Rebenue" , k a r po­men i , da j i h uporabl ja jo za plačilo poštnih i n t aksn ih p r i s t o jb in .

P o p r v i sve tovn i v o jn i poznamo še le ta lske znamke . Priložnostne znamke so b i l e prvič i zdane v U S A le ta 1876 ob ob 100 l e tn i c i prog las i tve neodv isnost i . Po l eg že neštetih znamk pa poznamo še znamke s ce l o tn im p r e t i skom a l i samo s p r i t i s k o m vrednost i . Š. I.

O P O Z O R I L O

V s i davčni obve zn ik i okra ja K r a n j se opozarjajo na j a v n i poz iv m in i s t r s t v a za f inance F L R J o v l a gan ju davčnih p r i j a v za leto 948, po ka t e r em so d o l ­žni, da v času do vključno 28. f e b r u ­ar ja 1949 vlože p r i p r i s t o jnem K L O a l i M L O davčno pr i j avo za vse v i r e do­hodkov — razen za dohodke i z službe­nega razmer ja .

P r edme tn i j a v n i p o z i v i so razg rn j en i na K L O - j u i n M L O - j u ter bodo i z n j i h obve zn ik i l ahko ra zb ra l i v sa točnejša navod i l a .

Davčne prijave morajo letos oddati vsi hišarji, ki imajo poleg hiše še kako zemljo, akoravno se dohodk i v 1. 1948 niso spremen i l i . Poverjeništvo za finance O L O Kranj.

•X-

Izgubil sem izkaznico od ko lesa št. 1307247 i n jo s tem proglašam za ne­ve l javno. Hinko Novak, Go r en j a S a v a 2, K r a n j .

•* Črnilec Mihael, čevljarski mojster v

N a k l e m p r ek l i cu j em , da je tov. Gulin Alojz, čevlj. pomočnik, k r a d e l v mo j i čevljarski de lavn i c i . Navedene besede sem i z j a v i l vs l ed v in jenost i i n j i h s m a ­t r a m za popo lnoma neutemel jene. —

Črnilec Mihael.

liderska kmuka S P O M I N S K I D N E V I :

26. f ebruar ja 1943 je pade l na rodn i heroj J a n k o P r e m r l — Vo jko . 27. f ebruar ja 1936 je u m r l s l o v i t i r u s k i b io log I. P. Pav l o v .

1. m a r c a 1945 je b i l a N O B i n P O J pre imenovana v Jugos lovansko armado.

DEŽURNA SLUŽBA

Nede l j sko dežurno službo 27. II. 1949 i m a dr . Pance Pave l , te l . štev. 531.

Nede l j ska dežurna služba t ra ja od so­bote od 18. ure do ponede l jka do 6. u re z jutra j . Ist i z d r a v n i k vrši v s le ­dečem tednu t u d i nočno dežurno službo — i m a vsak dan od 20. do 6.ure z jutra j .

DEŽURNA L E K A R N A

27. II. 1949 — O k r a j n a l e k a r n a P r e ­šernova u l i ca .

DEŽURNA T R A F I K A

27. II. 1949 i m a Štraus A n i c a , K o r o -ščeva cesta.

K I N O K R A N J

25. II. do 28. II. 1949 „Vlak pelje na v zhod " , sov je tsk i umetniški f i l m .

1. III. d o ' 3 . III. 1949 „Dvoboj", sov j . umetniški f i lm .

K I N O TRŽIČ

23. i n 24. II. 1949 — „Boj za progo" , f ranc. f i l m .

26. i n 27. II. 1949 — „Bežno sreča­n je " , angleški f i l m .

K I N O ŠKOFJA L O K A

2 5 , 26. i n 27. II. 1949 „Marita", sovj. umetniški f i l m .

S E Z N A M P O R O K V ŽELEZN IK IH D N E 12. II. 1949

Vebe r Peter , t r govsk i pomočnik, Češnjica i n Mesec M a r i j a , t rg . pomoč­n ica , Češnjica ter Tavčar Ignaci j , gozd­n i delavec S t i r p n i k K L O B u k o v i c a i n Benedičič Ange l a , d e l a vka iz Rudnega K L O Češnjica.

Ob tej p r i l i k i so d a r o v a l i za soc ia ln i fond din 1100.

S E Z N A M P O R O K D N E 19. 2. 1949 V K R A N J U

N u n a r Janez , M l a k a i n Miklavčič M a r i j a M l a k a . — Sat l e r F ranc , S r ed . vas i n Ažman M a r i j a , S r ed . vas. — Debe l jak F ranc , K o k r i c a i n Gregorc M a r i j a , Sp . Tenetiše. — T r i l e r V incenc , L u k o v a c i n Rešek L j u d m i l a , Virmaše. — Šenk Janez , Potoče i n Tičar Uršula, Poteče. — Z m r z l i k a r F ranc , V o k l o , i n Čebulj M i l k a , V o k l o . — K a l a n Ivan, Cege ln ica i n H r o v a t A n a l i j a , Gor . Pol je . — K a l t e n e k a r G a b r i j e l , K r a n j i n J a m -n i k B e r n a r d k a , K r a n j . — Naglic M a t i j a , K r a n j i n Koz j ek M a r i j a , K r a n j . — Vogrič Z d r a v k o , K r a n j i n B a r a g a I va ­na, Stražišče. — K n a f e l j c C i r i l , K r a n j i n Z e l e zn i ka r J u l i j a n a , K r a n j . — Z u -panec Janez , Vog l j e i n Ose l Ivana, Vogl je . — Z v e r Štefan, K r a n j i n Ška­far A n a , K r a n j . — Z e v n i k V l ad i s l a v , Sv. V a l b u r g a i n Je lene Frančiška, Z a -v r h .

Ob tej p r i l i k i so da rova l i za soc ia ln i fond d i n 2.460.

Mi UatH $e mam ... . . . da je Semen Lov renc , bivši go­

stilničar v K r a n j u , v se l i l v gostilniški sa lon svojega konja , samo da ne b i od ­da l prostora čevljarski zadrug i za po-p rav l j a ln i c o čevljev, i n se je, ko se je to k l j u b njegov i v o l j i zgodi lo celo p r i ­tožil. Ob ogledu pr i s to jn ih organov se je njegova žena i z ra z i l a , da i m a v sa­l o n u rajši konje k a k o r pa „šuštarje" .. .

. . . da ta jn ik K L O v B e s n i c i n i m a pravega odnosa do odkupov i n j i h za ­v i r a , češ „da n i mogoče v n j i ho v em k r a j u ničesrr o d k u p i t i " . Po d rug i s t rpn i pa de l i kar t e kmetom, k i nanje sp loh niso upravičeni i n se z laga z večjimi k m e t i v p ropagand i p ro t i us tanav l j an ju k m e ­čke obde lova lne zadruge .

. . . da je „Obutev" v Tržiču odpu­s t i l a iz službe Zepič A n o , k i je po po­k l i c u prešivalka, i n je sedaj zarad i osebnih s t v a r i brez posla, med tem ko d r u g i m t o v a r n a m p r iman jku j e s i l za izvršitev p l a n a .. .

. . . da s~ v p r o d a i a l n i Potrošniške zadruge v K r i z a h del i b lago na predve­čer določenega dne. P r i t em imajo po­sebno prednost i n v e l i k o op ravka v l o ­k a l u žene ve leposestnikov, k i čakajo na priložnost, da ostanejo same z n a -meščenko. . .

. . . da je cesta od ko l odvo ra v škof j i L o k i do Suhe v tako zanemar jenem ntaniu, da je ponoči človek v nevar ­nost i , da se ubi je . K d a j se bodo o r i -zadet i spametova l i , da z udarniškim de lom končno pop rav i l o cesto, na k a ­t e r i so življenjsko ogroženi. . .

. . . da Friškovec F ranc , t r govsk i v a ­jenec p r i „Zeleznini" K r a n j , tako na surov način postopa s s t r ankami , da se je bat i , da bo t rgov ina k m a l u do v r h a založena s posodo i n železnino, čeprav so t i a r t i k l i zelo p o t r e b n i . . .

. . . da ie Ha fne r F ranc , posestnik iz B i n k l j a . ime l v službi nad 15 let de­l avko , k i ie p red k r a t k i m obole la i n io je zato odpus t i l iz službe, očividno i z v z r oka , da b i i o ne b i lo treba p r i j a v -v l j a t i p r i soc ia lnem z a v a r o v a n i u . . .

. . . da ima u p r a v n i k državnih poslo-n i j v Škofi i L o k i . Ha fne r I van žepno blagajno, v ka t e r i shran ju je denar od na i emnine . K o t znan idea l is t i m a na j ­brže namen, soc ia l i z i ra t i p r i v a t n i sek­tor ter ga združiti z državnim . . .

. . . da je U p r a v a mes tn ih podjeti j v K r a n i u pomotoma nas l ov i l a dopis rta . .Preskrbo" . Doniš ie p r i spe l dne 1. II. 1949, dne 7 II. 1949 pa ga je „Pre­h r a n a " v r n i l a U p r a v i s p r ipombo , da se ne b a v i j o z zelenjavo ter naj ga n a ­s lov i jo na „Preskrbo", k i ima svo ie proda ja lno v n j i hov i neposredni b l i ­žini . . .

Udarništvo izraža nov odnos do del«. V n j em se izraža nova mise lnost novega de lovnega človeka. U d a r n i k i so napredna četa de la v p ro i z vodn j i , v u r a d i h , n » po l ju i n v v s a k i us tanov i . K r e p i m o i « razv i ja jmo socialistično tekmovanje na ­šega udarništva!

U D A R N I K I — PROGLAŠENI V MV S E C U J A N U A R J U L E T A 1949:

(Številke v ok lepa j ih označujejo več­k ra tne udarn ike ) .

L E S N O I N D U S T R I J S K I O B R A T TRŽIČ

N u n a r A n d r e j , H e r v o l A l o j z , Ra jge l F ranc , Nagode A l b i n , Bod la j Janez, Znidaršič A l o j z , Smole j J anko , K o p r e t V i n k o , Tišler Aleš, Meglic Jože, V o d ­n i k A n t o n , Bešter F r a n c (2), Šans M i h a (2), Štular Aleš (2), Marinšek J a k o k (2) , S t resner A n t o n (2).

„ I N T E K S " K R A N J

T o r k a r A n a , Bogata j I van, ( rac iona l i -zator), Šemrov S tanko (4), Hočevar J o ­že (4), K r i s t a n e Janez (4), Rezek I vana (3) , Al ič Ivana, K o t n i k M a r i j a , Be r g l e r P a v l a , P a v l i c C i l k a , J u s t i n F r a n c k a (3), M r a k M a r i j a (3), Eržen R o z i (4), Čufar M a r i j a (2), B e d i n a F r a n c k a (2), R o z m a n F r a n c k a (4), Prkač M a r i j a (4), Ogr is A n a (4), Šturm F r a n c k a (2), D e r -mota A l o j z i j a (4), K o l f a n E l i , B e r t a l a -mič P a v l a , P i p a n F r a n c k a , Z a v r l F ranc , B r a n k S l a v k a , J e n k o A n g e l a III, Rezek I vana Sodn ik Be r ta , K o p r i v n i k Janez, K l a n d e r Ivan, K r i s t a n e A n a B i t enc Pe ­ter, Štibelj A n g e l a (4).

„ T E K S T I L I N D U S "

D o l i n a r A l o j z i j a , K r k u t a M a r i j a (2), Ha fne r M a r t i n a ( 2), Do lenc F r a n c k a (2), M a l o v r h Neža (3), Križnar F r a n c k a (2), F a b j a n V a l e n t i n a (2), Alič M a r u i j a (2), K u m e r F r a n c k a II. (3).

G O Z D N O G O Z D A R S T V O K R A N J

G o l j a Peter , Srpčič A lo j z , R u t a r F ranc .

I ZVRŠNI O D B O R O L O K R A N J

Tajništvo Pos l . štev. 583/1 K r a n j dne 16. 2. 1949.

V s m i s l u čl. 35 splošnega zakona o l j u d s k i h odbor ih sk l i cu j e O k r a j n i Iz­vršilni odbor K r a n j V . redno zasedanje okra jnega l judskega odbora K r a n j za dan 5. m a r c a 1949 ob 8. u r i z jutra j v gledališki d vo ran i »Prešernovega gle­dališča" K r a n j s sledečim d n e v n i m re­dom:

U V O D N I D E L :

1. O tvo r i t e v zasedanja. 2. I zvo l i tev zap i sn ika r j a i n dveh

overovate l jev zap i sn ika . 3. I zvo l i tev delovnega predsedstva. 4. Poročilo mandatne komis i je .

D E L O V N I D E L :

1. Čitanje zap i sn ika IV. zasedanja i n preg led sk lepov .

2. Gospodarsko politično poročilo p redsedn ika O L O .

3. D i skus i j a . 4. R a z p r a v a o proračunu za 1. 1949. 5. D i s k u s i j a :

a) invest ic i je , b) o podjet j ih , c) o pros tovo l jnem de lu i n kra jev ­nem samopr i spevku .

6. Spre jet je prorpčuna. 7. Dopo ln i l n e vo l i t ve v Izvršilni od ­

bor. 8. P r ed l og i i n sk l ep i :

a) nova podjetja, b) osta l i sk l ep i .

S m r t fašizmu — svobodo na rodu ! V . d. Ta jn i k : O L O : P r edsedn ik O IO :

(C i rk M i l an ) T ro j a r Janez)

Ure ju j e uredniški odbor — Odgovo rn i u r e d n i k T e l a tko M a r j a n — Nas l o v uredništva: G o r e n j s k i glas, K r a n j , te lefon štev. 214 — Izhaja vsak četrtek — L e t n a naročnina znaša 96 d inar j ev — Štev. ček. položnice 611-90200-7 — T i s k a T r i g l a v s k a t i ska rna , obrat 1, Kran j 66 49