LIST ZA INTERESE DELAVSKEG-A LJUDSTVA.

Stev. 13 (No. IS). Cliica«o, 1 >CM*emt>oi% 19()(> T^oto I. (Vol. 1 .)

Od blizo in daleC.Ogrsfki veleposestniki so za-

zugali, (la txxlo naselili 20,000 ki-tajskih loiilijev, ako poljede'.ski delaveil zaistavkajo.To zuganje kaze iasno ,kot bcli

dan, koliko je bogatinom za tiarod-tiost, ce se gre za 11 j ill zepe.

Keclar bogatini govore o narod-nosti, ted'aj narodnost pomem, dase mora jo prolettarci p&istiti od svo-

j ill rodnih bratov izzemati.. Ubogi milijonar Pierpont

Morgamtozi- iti se jczi, da ga raznilist i slikajo v takih barvali, kakorbi svoje milijone nakradel.

"Kaj takega se o meni pise." zdi-lutje Morgani, "ko sem vsaki centveiular s trudapo'.Tiim delom zaslu-¦zil."

Xo, Morgan nebo pred rehabili-tiran, doklcr ne bo za vlada 1 socia-lizem, njegov plen milijarde papresle v splosno last ljudstva.

-. NalN Pilipinih, v jeci Bilibidje itmrlo deset jetnSkov za otrova-

jtjem, ker se jim jc ccpilaj -nekastruipena snov zOper kolero. Cepiljih je dr. Strong z dovoljenjem fi-lipiriske komisije. Seve je zdaj vla-da obljubila druzinam otrovanihjetnJkov jxxlporo.

Naj vlada stori, kar lioce, mr-

tvih ne bo obudila v zivljenje. Vse-kakor pa vlada ni rme'a praviceigrat: se s zivljetnijein jetnjkov, s

tem, d«t j.ilh je zdravnikn izrdCila v

po^kusnjo. \' take poskusnje najsluzijo zi'vali, ne i*a 1jiKlje.

iz Full River-ja, Mass., je do-sla vest, da 20 tvornicarji ugodilizalvtevam tekstilnih -delavcev, zvi-saK so jim place za 10 odstcttkov.

Tvornicarji so se z1>ali staVke.ker je svetovni trg uprav sedaj ze-lo ugxxlen za tekstilne izdelke, raxl'tega so tirdi brez ugovora prmiali-delavske zahteve.Ta zmaga tc'kstilnih delavcev pa

zoj>et uci delavce druigih strcVk, dase itakrat stavka, kedar je tr^den za izdelke.. Znani nemski drzavni komisar

Karel Peters, lrt je za easa svojegaivra'dovaiija v nemskih afrisfkih ko-lonijaih tako olxrsal u!x>ge zamorce,kakor mesar salame, protestira se-

d^j v Lomdonu proti opravicem kri-tilki sodr. Bebela.V svojem zat^ovorit pravi mod

driigim. Da sc malo zmeni za to.kako sodijo o njemu v Nemcijistaire zenske i»n fil'istri. O njen bodr>ze nasi potomci sodili.

. V Rtvsiji so h'.a^Ki carja izn-mili novo sinrtiro 'kazen.

Progiiance vi Sib'rijo posiljajobrez ttople oblekc, dcnarja in kruha,da' tam pocasi lakote umirajo.

To brutalno kazvn je Stolipm izmislil, car-batjutska je pa potrdil.

Sodisce je bankrotno preiska-vo proti Iroquois gledaliski druzbittstavilo, v cigar gledaliscn je v

Cbicagu zgorelo na'd boo ljudi.Sedaj- se ne lx> mogio krivce iizro-£iti zasluzcni kazn-i, pa tudi od-%kodnme ne bo nihce dobil.

Ta odredba bije zdraveniu clove-skeimi razumu v obraz, ker groznohudodelstvo ne 1>o kaznovano, za-eno pa' postavlja 'tiwli vse dana.'njepravosodje v citfdno Inc.

Pa zacuditi se ni. Saj zlvimo v

dobi kapitalizma, v dobi, vkateri jedetvar absolute!* gospodar.

Konda sedaj vpije Zavertnikje s zupnitkom Sojarjem v zvezi.Zakaj ? Xo, ce bi rekel, da je anar-hist. kakor je omenjena trojicastorila pri1 chicaski jH>liciji. bi topri masi ne vleklo. Pa Konda imrise pr.cc, da je Zavertnik s znpni-kom Sojarjem v zvezi.

Xajbrze je Konda nabiral pricedue 31. nov. in j ill tndi dobil, ko se

je iz gostilne v gostilno krivi'l j>oCenter avc. in se rotil, da bodo so¬cialistom ze uro navili.

(i. Konda pa Yas zebe!!!(3. Konda1 v svojem listu pripo-

roca tiaj se J. Zavertnika izkljuciiz jednote, ker mu prevec na prste

() ti revse! Pot-omci lxxlo o njc-mu tako sodili, kakor o drug ill znamenkih roparjih sedanjega cas«.. Dr. A. S. Crapsey, rektor

cerkvc sv. Andreja v Rochcstru,X. V.. katerega so nuli wjegovih"krivoverskih naukov" suspendira-Ti. je resign iral.

Crajpsey je vec'krat O&tno po-vvlarjal, da j^ pravljica o Jezusu,ki je brefz clove^kega oceta zagle-dal luc tega sveta, ve'ika neztnisel.

"A"ko o Jezusu pravtm," tako pi¬se rektor, "da je sel v nebesa, tedaj.ie mislini, <la je >el s svojim na-raviiim- teK>ni iz mesa, kostti in krviv nebesa rm da sedaj tain 2000 letprebiva v svojein nsfcvnem tclcsuiz mesa, krvi in k<v^. Taka ckzi-stenca bi ne bila nebeska, pac pagrozna."

Rektor pri|x>roca \sero duhovni-kom protestantske episkopalskecerkve. ki so prisli d<o istega prepri-canja" kakor on, da neustraseno za-

govairiajo slvoje prepricanje.Rravo.

gleda, da ne bo mo^el vec pri jed-notinih narocbah dobivati "comis-sion". ("Comission" iinenivje Kon¬da osebno koristolovst vo v jcdnoti.C )pomba stavca. )

Kdo je v na'itkih postenejsiziipnik ali Konda? Zupnik jx> ver-skctn iiauku obljubuje jx> sinrti 11c-bcsa. Je vsaj nckaj. Tolazba za pre-stane make na tern svetti.

Kaj pa Konda obljubuje? Xarocajte tiskovine pri mcni, da j ill po¬tent racuivi. kakor je racunil dru-stvene knjizice slov. soc. kl-ubu.Podpirajte "(lias Svolxxle", to sr>

pravi Kondatov zep, da se tern loz-je krivi jm> raznih gostilna'h in pri-poveduje, kako l»o s s-vojo mogocnoroko . kakor Yiljem st. 2 . raz-drobil slovenske socialiste.. Konda pravi: Zavertnik je

zelo po ceni. Ysak ga kupi, kdorga hoce.

Postenjakovic Konda zakaj gapa Yi niste knpili, ko je \ am od-pcvedal slnzbo?

Ponnjali ste mu kar tri to'arjevec place na teden, ako le sc priYas ostane.

Ali Zavertnik Yam je rekel, datak'm ljivdem ne lx> sluizil, ki v li-st ill priporocajo, "g°ljufctj ali dc-laj kar hoccs, sanio da bo slo. Alitakim pa se rnanj, ki od sodrugovopravicene pfsane kritike mecejo vkos, lc radi tega, da je "gmajna"vccja iii' da so mosnja dcbcli.. Konda vcilno vpije v ^vojcm

listn : Zaivrtnik, kaj pa Trst ?Ko je Zavertnik radi tcga intcr-

pcrilal Koiulata1 na seji "Slavije",je pa Konda niozato izjavil. "Jaznisem nikdar trdil, da je Zavertnikslepar, to le on nieni ocita.

Konda, pojdite sc sol it.Kaj t i ce bi Yi bili slucajno v

Trstn, bi Yas taimosnji delavci radi\ ase nesramnosti v javnosti ,i>otrzasko lincali. . \ rgli bi VTas v

morjc, da bi se plavati in dostojnomisliti naucili.

Puvejtc, koristolovec Konda,kaj jc s Trstoni?. "Go out case dismissed." Ta-

ko i>ojc Komia v "Glas Svobodc '

z dne 23. tiov. 1906.Ej, postenjakar Konda, cemit ste

pozabili povedati, da jc sodnik JohnK. Prindiville priporocal Yas inYasa tovarisa- izrociti veleporotni-kom.

'In le socialistom se imate zahva-liti, da niste sli' na ricet. Ako boVas pa prevec segctalo, se pa tose prav lahko zvrsi.

Kajti oziri na druzine omen-jenetrojice imajo tudi svoje meje.. Xa-s Tone jc jako hud, ce

kdo zahteva, da naj se radi' koristo-lovstva treli eentralnih odbornikovskiice izvasnreden obceiv zbor jedno¬te. I*a zakaj hi ne bil?Ce se sk 1 ivc izvanreden ohcen

zbor. tedaij lx> centralnr odbor se-stavjeni i z clanov, kojih hivalisceje v drzavi Ohio, al>j pa v kaki dru-,r\ dirzavi v kateri zakon dovoljuj^,da sme imeti v nji jednota svojglavni sedez, ce je ttidi inkoqx)ri<ratiai drugod. Po illitioiskem drzav-nem zakonu. pa ne sme imeti jed¬nota svojega sedeza v drzavi Illi-ik is, dok'er n iiia drza vnouradnega|HK)blastila v to. In to nas Tone dobro ve.

Kaj nc Tope, |x>tem bii slo tinlizaprsnikarstvo s 50 (lolarji letneplace rakom zvizgat.. V Cleveland!! so katoliski

Slovenci v veliki zmoti. Trdijo na-mrec, da katoliski inozje iiiso takozabit i , kakrsne slika njih ciusni pa-stir Vitus Hribar, kterega hocejosedaj odstaviti. Mi v tem slucaji.potc^nemo s Hribarjemi; . na-mrec, v tzpovedbi. da so katoliskimozje zabiti. . In zakaj? Zato,ker je Vitus opraviccn kaj tacegareci, kajti dikatz katoliske zabitostic'evelamlskih kat. Slovencev sezrcali v Yitusovi rejeni mosnji.Vitus pa si se misli : tepci ste, centislite da konji v Bucki ne krmi-jo . . . Konji iz Bucke spomiuajona novega dusncga pastirja. Po ce-Tiui torej menjavc komj . ce nema/rate lesenih? Cemu komedije ?. "Ima naj oblast . he shall

have j)o\ver" . Tako se glasi nekparagrarf v pravilih neke ameriskejednote."Bo proseno ta kraj itd. . es

wird ersucht diesen Ort" usv. Tanapisi pa zagleda clovek, ko zapu-sti juzni kolodvor v Ljubljani.

Pravila ameriske jednote in na-pis v Ljubljani pa dokazujeta, daso jeziko-oslovcr povsod podobn*drug drugemu kakor jaiec jacti.

11. novembra se jc obliajala 19-letnica, od kar so bili obeseni Aug.Spiess, A. Parson in J. Link, ki sodali svoje zivljenje za proleiarskostvar.Na spominski slavnosti je govo-

rila atiglesko \'olteirine de Claire,nemsko pa Max- Baginski, urednik"Fre licit" v New Yorku.

Slavnostna dvorana je bila dobroobiskana. Razpecalo se je mnogoliterature v propagadisticno svrho.

T. C tvtk ov : Tendencije modernoga militarizma.

Svi hajoneti počinju dobivati razum.

Michcl Chvalicr.Postanak privatnoga vlasništva

pocijepao je društvo na dvije o­prečne klase: posjedujući} i nepo sjeđujuću. Posjcdujuća klasa gir- spodari svime, što joj omogućuje u nekoj epohi sprovodi ti najprijat- niji i najlagodniji život. T o njeno stanje nalaže joj težnju, da sadaš­nji svoj položaj sačuva od promje-

, ne. ili da ga promijeni iv smislu u- velićanja životnih pogodnosti, a da ne zasegne u samu) njegovu bit. Na taj način želi ona da očuva sadaš­njost, u kojoj vidi jedini ideal dru­štvene sreće i savršenstva. Odatle proizlazi njen konzervatizam.

No u toj svojoj želji nije ona posve slobodna. Ona je prisiljena, da ju ograničuju životne nužde neposjedujtiće klase, koja isto tako traži, da zadovoljava svoje prirod­ne i kulturne potrebe.

U toj oprečnosti medu klasama leži zalog i mogućnost ljudskoga napretka.

Privatno je vlasništvo stvorilo ujedno i organe, koji se imadu bri­nuti za' njegovu zaštitu t. j. drža­vu sa svim njenim atributima.

Država je organizacija za obranu interesa i prava vladajuće klase, ili drugim riječima, ona je ostvarenje i forma' društvenih sila.

Država je uvijek vjerna straža one klase, koja ima u svojim ruka­ma materijalno bogatstvo, srestva za> proizvodnju i cirkulaciju. Pre­ma tome ona jc |K> prirodi svojoj tlačitelj i tiran neposjedujućih kla­sa i slojeva.

Bezbrojna su srestva. kojima država brani nepristupnost |>osje- dttjućih razreda, svemoguće su i na j različit i j e forme, pod kojima gu­ši podređene klase, besprimjerne su i neizmjerne lukavštine, kojima se služi protiv svojih neprijatelja. Na jednoj se strani zabluda prepliće sa zlobom, mržnja grli s odvratnošćtt, a na drugoj strani strah i tirani- zam nemilosrdno se upuštaju u1 ak­tivnost, pritištu i un ištu ju svaki ot­por, svaki protest i težnju za isti­nom i pravdom, za jednakoićn i srećom.

Klerikalizam |)od zaštitom svih uredaba i zakona tu podmuklo i perfidno, tamo otvoreno i bezobraz­no pije krv nezaštićenih, otimlje hljeb gladnima, oduzimlje odijelo golima, pravi najveće štete kulturi, zabluduje umove, oskvm jujc svaki poriv i |x>Iet za nečim idealnim i lijepim, prinosi kao žrtvu izmišlje­nim fantast čkim lx>govima dušev­nu bistrinu i svjetlost radnoga na­roda, zaglupljuje ga i čini fanta­stičnim i besvjesnim oruđem za po­državanje ljudskoga ropstva.

Policija i sudovi služe najrevnije đespotizniii, političkoj i državnoj korupciji. Kaznione, zatvori i ba- stilje napunij uju se sa “ zločincima ’ t. j. gladnima, koji su iskali da je­du, bolesnima, koji su čeznuli za zdravljem, robovima, koji su se bo­rili za slobodu, neznalicama, koji su žedali za naukom, poštenjacima, koji nisu sakrivali istinu pred bes­ramnim očima tlačitelja, genijima, koji pljuju na današnji poredak. Spij ttnaža dignuta je na stupanj I

RAZREDNA BORBA. više državne institucije. Škole i svi prosvjetni zavodi ognjišta su za- glupljivanja, cijelog sustava laži. kojima je namijenjena zadaća, da zadahnu mladež zadovoljstvom sa sadašnjošeu. Eksploatacija radnika nadtnaš la je granicu ljudskoga shvaćanja. Popovi, učitelji, advo­kati, profesori, novinari, uzgojite- lji, činovnici, državnici, pjesnici, spisatelji i svi, koji inadu korist ođ države, zajednički, svaki t’.a svoj način, tajno ili javno, svjesno ih nesvjesno stavljaju se u službu mračnjaštva i reakcije, isisavaju naredne sokove i taru zadovoljno ruke nad uspjesima, što ili postigo- še u svom nepoštenjui za interes razvratnih upravnika, silnika i cT- jele gospođujuće klase.

*No ma kako da su mnogobrojna

i uspješna sva spomenuta srestva, ona bi bila ipak nedostatna za po­državanje savremetiog uređenja, kad nobi postojala oružana državna sila, najbarbarskija institucija na svijetu, vječi 1 dušmatiin liberaliz­ma, humaniteta i demokracije, po­znate [x>đ zloglasnim imenom mili­tarizma.

Militarizam je nerazdruživi pra- tioc privatnog vlasništva i njegov napredak strogo uvjetuju zakon’ društvenoga razvoja, širina i ob- jam proizvodnih i prometnih sfera.

Kapitalistička proizvodnja je naj savršeniji oblik u razvojnom procesu privatnoga vlasnštva. Ka­pitalizam je uništio stare feudalne i kmetovske odnosa je, te na njiho­vo mjesto postavio "slobodno’ ' ’ moderno ropstvo, najamni rad. Po- nioću mašine, usavršene usljeđ no­vih primjesa pare, elektriciteta • drugih prirodnih sila uvećao je on do tolikog stupnja intenzivnosti proizvodnje i nagomilao tako o­gromna bogatstva, kakova 11c |>o- znaje nijedna Irstorička epoha. On je j»repunio nutarnja tržišta, pre­skočio državne granice, postao in­ternacionalnim i gdjegod bi se ja­vio. rušio bi ostatke patriarhalnih proizvodnih forma, a istodobno i primitivne tradicije, rutinu i nače­la konzervativna, koja su bila svoj­stvena starorp pređkap balističkom društvu. On umnožava gradsko pu­čanstvo na račun seoskega, koje se držalo jedino usljeđ sitnog privat­nog vlasništva, proletarizuje ga, jer je nemoćno, da izdrži ubitačnu kon­kurenciju velikih poduzeća, veže grad sa selom, ostavlja bez život­nih srestava bezbroj malih vlasnika i obrtnika, k°ji su prinuđeni, da se prehrane prodavanjem svoje radne snage velikim poslodavcima i tvor- ničaritna.

Konkurencija medu kapitalisti­ma hrli bijesno, bez računa i pre­mišljanja, jer drugačije nije mogu­će, stvara silne količine robe, po­plavljuje sva tržišta, i jer je ponu­da daleko nerazmjerna s tražnjom, nastaje trenutačni krali kapitaliz­ma ili stagnacija u proizvodnji, ko ja se izražava u periodičkim eko­nomskim krizama. Proizvodnja i trgovina zapinje, hiljade i milijuni radništva ostaju bez rada, glad ha­ra i pustoši strašnom brzinom i ne­zadovoljstvo odozdo odmah se po­javlju je u najrazličitijim forma­ma: ti krađi, ubojstvima, samo­ubojstvu, prostituciji, bunama itd.

T o je ah lova peta današnje pro­izvodnje, to je faktor, koji stvara anarhiju i disharmoniju1 u društvu.

koji svjedoči, da savremeni pore­dak pati na golemim i smrtonosnim bolestima.

Eto kakve ekonomske i proizvod­ne tendence opredjeljuju' danas po­rast militarizma sa sv :m njegovim groznim posljedicama za radno pu­čanstvo.

Razmjeri militarizma zauzimlju danas zastrašili karakter. On se u- vecava neobičnom brzinom i ugro­žava mir u cijeloj Evropi, u cije­lom civilizovanom svijetu.

Ma koliko da se koči buržoazija, ta vlasnica svjetskog bogatstva, sa svojom "miroljubivošću" i "slobo- đoumnošlću". nitko ne treba da se zavarava blagim namjerama i lije­pim riječima poznavajući dobro njenu neiskrenu i podlui ćud.

Prije nekoliko godina je neki g'upi i bezobrazni tiranin vlasto- držac. podastro evropskim velevla­st ma l cuinjenit predlog za razoru­žanje vojske. Napokon se njegovo "veliko" i "m lostivo" srce izmu­čilo gledajući silnu nesreću, koju nos iu sebi vojni sustav. I što vi­djesmo? Cijela evropska diploma­cija zmijski se smijala, ]H»jK>vi i svi mautijaši, licumjerei, pjevali su slavospjeve, služili mise zahvalni­ce na šast, “ velikome dobrotvoru*’. Svjetina i buržnaska štampa natje­ca c se, da za masne nagrade ističu i veličaju dobrotu, zasluge i preve­like milosti "božjeg pomazanika” , a on je silno uvećavao svoju voj­sku i paklenski se radovao.

Iu činjenicu ne trebaju nikada da z:đ>ora\c radni i patnički sloje­vi. Totitranj e s njihovom strplji­vošću. ta nečuvena drskost, da se tako zločinački i besprimjerno iz rugava. treba da ili uvijek drži 11a oprezu, da un dobro otvori <či. nebi li jasno prepoznali tlačitelj«, obuče­ne u miroljubivom rulni.

Sve lige mira, haške konferen- ce,*- društva za medni arodno brat­stvo, kojima inicijativa dolazi i iz­lazi iz vladaj ućih i upravnih kru­gova, upravljena su prema jednom jednom cilju: da sprečavaju raz­voj razredne radničke svijesti, i ođ časa do časa umire probuđenu zlo­činačku savjest.

Kao u svim vremenima, tako jc i danas militarizam najveće svjet­sko zlo, najgrozniji bič za čovječan, stvo. C mirno doba iscrpljuje on posjeduje sokove narodnoga orgA- nizmn, rastavlja na nekoliko godi­na sina ođ roditelja, brata od se stre. jedinu materijalnu potporu siromašnih obitelji. Bezbrojni nvlli- joni, koje je krvavo stekao radni narod, zgrću se u državnim bla­gajnama, odakle teku u džepove raznih ministara, časnika i drugih državnih nametnika, mešetara, ne­zasitnih trgovaca, koji dostavljaju barut, puške, tO|x»ve i drugu vojnu opremu. I ako se pune bezdane

*- Neznani, gdje sam vidio sliku, koja prikazuje jednu sjednicu ba- šge mirovne konferencije. Vapi jc napisano, da je ulaz »drogo zabra­njen. a unutri diplomati gorljivo raspravljaju pitanja, važna i sud­bonosna za evropski mir. Dolazi anđeo »a vrata i lioće da ude. “ Tko si ti", pitaju ga strogo i namršteno? Ja sam anđeo mira," odgovori on. Ne vidiš li, da je stranim licima

pristup zabranjen,” odvraćaju mu ist:ni surovim i oficielnim tonom. I on se uda!j uje . . .

•

blagajne bogate kapitalističke bur­žoazije.

Čitave legije sila u cvijetu svoje mladostti, u najvećoj fazi umnog i moralnog razvoja, otimlju se zlo­činačku ođ svoga j>osla u ime neka- kovih glupih i nepravednih zakona, a da se ni ne traži njihovo pristaja­nje. da se ni ne pita njihove rođake i prijatelje. Navuku im smiješno i lakrdijaško odijelo, zatvaraju ih u kasarnama kao najzadnje ljudske izrode, troše tamo neproduktivno narodno blago i uče pod upravom i nadzorom svojih častnika odvratni i sramotni zanat trhoj ca.

Za tu ružnu svrhu izmišljeno je obilje srestava-, koja se prakticira­ju najbarbarskijim i najbrutalnijim načinom.

Prije svega vojnici prisižu na križ, evanđelje i boga “ dobra i pravde” , da Će biti vjerni sluge "kralja i otacbii e " t. j. da će bra­niti nepokolebivo Interese dinastija i tiran /.ma, cijeli današnji j>oređak sa svim njegovim bezočnim muče­njem apsurdima i nepravdama.

Koliko samovolje i zloporabo s t> .11 razvikanom domovinom! K o­liko zločina i ubivstva pod njenom firmom, koliko krvoprolića, grabe ža i potlać van ja ! A u istinu, što je ta don* vina, ako ne pusta- fraza, apstrakcija, za radnika, seljaka, maloobrtnika i za sve, koji živu od danas do sutra, koje gnjete bijeda i siromaštvo, koje ispijaju bolesti, k ji nose sve državne terete i tego­be. koji stvaraju sve blago vladaju- ćih klasa, |>a su prinuđeni, da ga još i zaštićuju kao vojnici od svo­jih vlastitih napadaja i |>osizanja, i da se međusobno istrebljuju kao divlje zvijeri, koje nemaju noka- kvili zajedničkih interesa!?

Po'ožaj. kritičan za radničke slo­jeve i smiješan, kad ne bi bio toli­ko žalostan i strašan.

Domovinu ima samo buržoazija, kapitalisti i sve one izjelice, koji živu od radničkog rada i imaju do­bro zajamčenu svoju parasitsku egzistenciju. A radnik — bio on vojnik ili običan čovjek — prestaje imati domovinu tamo, gdje njegov život |X>staje nesnosnim, gdje se do krajmli granica, do iznemoglosti, do pos’jednjih sila izrabljuje nje­govu radnu snagu, gdje se gazi njegova svijest, gdje nasilno dolazi u sttki'b sa samim sobom, gdje sc ironizira njegovo uvjerenje, gdje 'e kažnjava kao zločinac, kada tra­ži hljeba i zraka, gdje se ubija, ka­da zahtjeva, da ž:\-i. A gdje se rad­nik ne nalazi u takvom položaju? I svim državama i domovinama njegova je sudbina jednaka. Nje- g va je domovina u budućnosti. On • 111a istom da stvori domovinu za «elx‘ i za, svoje supatnike.

No ne pita država, što je i tko je radnik, ima li ili nema li ođ nje­ga koristi. On je dužan |x>koriti se i vršiti sve. što mu se za|xnijeđa bilo mu prijatno ili neprijatno, u gođno ili odvratno.

Zato vlada u kasarnama surova i bezbožnai disciplina! Koga l>ajke ne opamećuju, toga će željezo si­gurno pobijediti.

Vojnici sui izolirani od svijeta, vanjski utisci do njih rijetko do­piru i po tajnim putevima. Svaka P°java samostalnosti smjesta se u- gitsuje. Najmanji prigovor protiv bđsniislenih uredaba kažnjava se najstrože i najbezobzimijc. Neis- pun javan je kakvegod hirovite za-

povi jedi kakvog pretpostavljenog id ota imade grozne posljedice. Ta­mo posttoii posebni moral i nauka, prema kojima je laž istina, pravo je krivo, zaglupljivanje je razvoj, autokracija je sloboda, pasja po­kornost. strpljivost, glupost i makr. nalnost su vrl:ne. Tu se propovi­jeda najviši moral na- svijetu, pre­ma konte je samovoljno ubijati ne­oprostivi grijeh, a jx» zapovijedi pretpostavljenih u zaštitu ugnjeta­ča i apsolutista najveća je krjepost.

1 najveće ubojice veličaju se u tome smislu kao nepobjedivi i u­zorni heroji, kao sjrasitelji domo­vine t. j. spasitelji bogataša, tirana i cijele posjedujuče klase.

Može i pomisliti koj. norma] n. i pošteni čovjek veći! glupost, stras­nije zločinstvo, dublje protus’ov- Ije?

Na taj način trci tu čovjek da iuta visoku inteligenciju i čeličnu volju, da ne zapadne nejtovratno u taj de­monski bezda-ti zločinstva, tuitosti, moralne |>okvaretvosti, nečuvenih apsurda, užasnog barbarstva. Vc- cina izgub: za nekoliko g«vlina sva.- ki zdravi smisao, krše se karakte­ri. srca se razb jaju i podređuju gc bezuvjetno tuđim zatpovijeđima.

Stran — rekao je J . Dariert u svojoj knjigi “ Miribi ' — lx-z sum­nje je glavni stup u hramu solda- čije. V <>j»>ka je praonica, gdje se ispa ruje savjest, i gdje su znača- jevi, ištekani kao mokre kr]x‘j <u- reni jx>đ gnjušni valjak discipline, koja otupljuje . . . Vojni se sustav mogao uvesti samo u sijed straha i samo strah ga u tv rđ u je ... On mora misao da potiskuje terorom, da ispuni tamom dušu naroda, da mu spreči |>cglcd. koji ide dalje <«1 glupavog horizonta granice . .

PRII*O SLAN O .

[Konec. J

Prezir, izsmehivanje od onog, koga rađmk hrani, onaj ga nazivlje bar­barom, nerazumni kom, nekultur­nom klasom najnižeg slojeva! A zašto se sa radnika tako čini ili ix>zđa zato, što nije oštrouman, iz­učen kao sto oni. Ako jKigledamo na stališ izmeđjtl kapitalista i nas, ođrna će ino u|*>znati pravednost.

Vidimo jeđncg kapitaHstičkikog sina u atlauskoj elegantnoj otlječi sa svešnjem knjiga u ruci, gdje puti ako'osti stupa u školu, da uči svietsku naobrazbu!

\ idimo paik drugog radničkog sina, gdje ide sa razdipanim hlači- cama. sa siromašnim jelom poniz­no'i tužno stupa1 u tvornicu, sa blie- đini mlaiHni licem sa nekom tugom u mlađom mu srdašcu, da tamo sa svojim još za rad nesposobnim mi širama obavlja najteže poslove, i pod pomaže kapitalističke sinove podiči do najvišeg stepena kulture, a ono malo što dobije da hrani svo. je stare i iznemogle roditelje!

Jedan kapita’ ist se vozi u kičiji i automobilu sa svojom obitelju pun veselja, vozi se put kazališta, šetališta, kupališta, da tamo pre­krati čas iz d< samogmu — i onako ngodneg života. Dočim jedan rad­nik sa ženom i 5—6 điece umire ođ gladi r nevolje. ,

Krasna je to pravednost za nas, bračo ra<lnici . . .

Koliko ćemo još spavati? Kako dugo će to još trajati, da jedan bude gospcnlar i uživatelj svieta, a drugi rob i mukotrpni patnik?

U kom to stoji, da tu nepravdu uk ne? U nikom drugom, već u na mi, bračo radnici. Mi to moramo slomiti, radnička noga mora stati na kapitalističkom vratu. A to čc- mo postignut saunu do putu socia'liz- ma. tog krvnog kapitalističkog ne­prijatelja. Karlo Marks, taj rodi to!j socializma, nam je rekao, rad­nici svih država ujedinite se, njc- govui nam ostavljenu nauku mora­mo sliediti. Organizirati se čvr stom odlučnom voljom agitirati med našom bračom, koji još nisu na stepenu spoznanja satnoga se­ta', i koji misle, tla su se rodili kao robovi i kao takovi motaju tmiric- t\ koji neznaju, da mi radnici ima­mo veliku moč samo ako ćemo ju ivpotricbiti. koji smo najveći ele menat 11a svietu no još se ti našu snagu ne uzdamo, još <e lioriiiv*, a to zat1', jer nismo složni, jer svi s’ožno nenvslimo, mnogo od nas se da zavarati kapitalističkim otro­vom. slućajuči njihove nevoljale sluge kao nai primjer svećenstvo i još drugo stručne ljudi, koji žive na svietu u kor st kapitala u pro­pan rađničtva.

I radnička društva se moramo ( rganizrati. S- cialtie listove pođ- pomagati, icr samo u njima, čita inči njih nad jemo ono, za čim sva­ko radničko srđce bije.

Sac a! ne novine podpomagati. to je naša dužnost soc:alna. društva osnivati, samo tako ćemo dočekat1 i eda n prvi ma i. taj dan slobode, bratstva, jednakosti, dan upisan zlatnim s’ovona u socialno povi- ’est! Ik>kle braćo probudimo se!

7.. K . 5 ugar.Glencoe. O.

O TV O REN O PISM O ‘G LA S SVO BO D I.

“ Sovražnik obrekovanja" — tako glas: pseudonimm poilpis jednog Slovenca z Pueblo, Colorado.

Taj dopisnik li>ta "Gla> Svobo­d e '-piše u istom dne ->4. ohtobera t. g.. čiji dopis je objelodanjen tj. novembra u> br. 45. I-ti ti« pis u pr v ini red 'v ma počnijc napadati so čija ni klub u Glencoe. O , i list “ Proletarec".

I’ise u istom, da bi rado vidio te ljudi i koje vrsti su isti socia’isti u i ilcncoe.

Drag: slovenski brate! Vi ste možda malo preveč um« čili Vaše pero u tintamicu te Vam je na pa­pir palo više neg ste mislili? Ili ste možda previše govorili u koju alkcfliolnu čašicu. Ako \ am je mi­lo. da nas s c al ste u Glencoe vidi­te. ne/alite truvla. uputi te >e nlalo do nas! I Glencoe ne ćete naći krasnih liote'a, 1> »gat i li zgrada i finih ulica, no mislim to, šta je da za \ asu osobu, će bit dostatno < >vdje naći ćete ljudi od t iše 11a- rodnosti i razn li rasa, kao Sloven­ca. Talijana. Nicmaca. Francuza, mislim, da Engleza ni iietrdbam spominjati. Ti svi ljudi žive u miru i bratskoj slozi radeći i mučeći se ncinn rno u Rudokopu. Ljudi, ko­jima je organ'zacija na srdeu i u kojima bije pravo socialno srđce. Eto brate Slovenče, takve vrsti smo mi socialisti u Glencoe.

Ni ovaj put nije prepušteno a da se uz napadaj nas ne napadne 1 drug Zavrtnik. Drug Zsrvertnik meni je osobno iie|H>znat. no čita­jući više put njegove redke, i ja nvslim, da takvi redci mogu doći

satno ođ pravog socialnog srdea. Sođruga Zavertnika narivljete do­brim pr jat cijeni, župnika Sojarja i njegov rad nazivljete klerikalnim. A zašto ste ga denuncirali pred su­dom, da je anarhist, i <la je urednik anarhističkog lista? Čudno mi se vidi, da jedan klerikalac može biti urednik anarhističkog lista.

Ne znam. kako bi ja mogao dru ga Zavrtmka imenovati klerikal­cem, pošto.mislmi, da on nije bio prisutan u Zupn kovani poslu na ime pri naručbi gumba za S. N.P- J-

Ja mislim, i uvjeren sam, da sti to li li gosp. oko “ Glas Svobode’’ , da li je to socijalno ili klerikalno?

I kl čitate'ja. će koji da misli, da sam ja ustao na obranu druga Za vertn ka. kao što je drug Slovenac ustao na obranu G. S „ no, to mi nije ni na kraj pameti palo, no sa­mo dadem odgovor bratu Sloven­cu n Pueblo, Colo., k« ji se možda smatra sretnim, da može kroz stup­ce kakovog lista socialne klubove. Ne tako. brate. V: ste. mislim, rad­nik kao i ja. nemajte radnike i rad­nička udruženja psovati, jer time *eb: na obraz plujete. Dobro znate, da je naša dužu« st agitirati ustnic no i pismeno razprostirati propa­gandu socializma med nar dom.

\ : dobro znate, da :111a ogn mn: broj radnika, osobito naših sloven­ski. k 'ji neznaju, šta je soc’alizam. da pače se nad njim zgražaju, a- to zaK>, jer nisu podulćeni. jer ini nije jx>znat socialni cilj.

Ih*te, brate. iieun<oriio pišite, ali za socijalizam: ja bh una-pred j - v -c vaših dopisa iz Pueblo. to ., rad čitao. No samo nek imaju đru- gi smisao.

I radničke novine pišite i rad­ii.kom \ a'še stn|x'c posvečujte, pa vkl t čete. koliko više ćete s Vašim rad' 111 radniku koristit neg dopis«mi ođ 24. okt. t. g.

1 ’• uđite pravi ratobomik 11a so- cia'nom Itcrarnom polju i \ ’aše pero nek zadaje smrtne udarce ka pitah-tićk j klas:. A mi ćemo vas nazvati on«la pravim <• c’alistom — dakle naš'm drugom.

Za danas dosta, reču, da \'am više dosađujem te Vam želim lah- ku slatku noč! . . .

J . K. Sngar. č. soc. kl.. Glencoe, O.

—--- ^ ^ ----—

Ruska bit-Hila.I Konec I

I )a se bolje shvati ogorčenje ru­skih boraca protiv carizma i njego­vih krvnika, mora se jKiznavati muke. na k je su osmi jene njihove žrtve. I ' Londonu držao je jedno .predavanje ruski bjegunac i revo- luc onar Starođvorskv, koji je 22 [godine čamio u ruskoj bastili, pe- tropaivlovskoj tamnici i staroj šved­skoj tvrđjavi SHissc'burg na ušću Ne vic. Medju prisutnima bio je : princ Krapotkin, koji je izjavio, da se ovaj mučenik još ne bi bio đoka- pao slobode, kad ne hi bilo sadaš­njeg revolucionarnog poKreta, koji nm je otivori« vrata tamnice. Po­najprije je bio osudjen na smrt. no jioslije pomilovan 11a doživotnu ro­biju. No mjesto, da je bio otprem­ljen n Sibirijo, bio ic zatvoren u \l Vtn^rrađii Ćelija, u kojoj je ča­mio sa svojini drugovima, bila je ■ tik do obale. Kod poplava zgrnule <11 se onamo čitave čete štak« ra. ljetina ženska uznikinja, koja je još dojila dijete ka<l je bila osutljc-

na, bdila je danju i noću, ne bi li očuvala dijete od toga, da joj ga štakori ne požđeru. Hrana je bila nedostatna i neč sta. U kruhu su •bili redovito pečeni žohari. Tko,bi se potužio, bio bi bičevart. No naj- •više je djelovao na živce uapšeni- ika nepresttani nadzor kroz vratna curila. Jedan od uapšenika poludio je nakon kratkog vremena, jer je, (kako je sam govorio, osjećao, da mu tći, koje su neprestano bile unj (uprte, ispijaju mozak. Neko se vri­jeme pred požudnim očima; nadzor­nika sakrivao pultovim a sobe, ts? poslije su ovi bili zazidani tako, da je čitava- soba bila o|»cl otvorena ujiorniin pqgleđima. Za jirvili šest (godina poći niše od 48 uznika njih šestorica samoubojstvo, trojica su od stražara bili ustrijeljeni u će­liji. trojica umriješe kao ludjaci, a devetorica pođlijegošc gladu. Po­ludjeli bili su zajedno zatvoreni sa zdravilna, a 011 sam je bio u istoj

•ćeliji god im i po s jednim pomah- 11 i talim ruskim plemićem. Tako šti­ti car svoje gospodstvo.

O R U SK IM "C R N IM Č E ­T A M A ".

"N ovoje Vrcmja” bavi se sa ru- >kim crnim četama i pripovijeda o njihovu postanku. Dugo vremena prije političke krize, koju danas preži viju je Rusija, bilo je po svim ruskim gradovima, pa i u Petro­gradu svake vrsti skifalaca, koji su se bojali rada kao vrag krštene vo­de: podam i piću živili su od milo­stinje i kradje. Mnogi od njih mo­gli su da budu spašeni za društvo, da ili se na vrijeme strpalo u po­pra v.lišta. No mjesto toga, ako bi kada upal i u šake redarstvu, ovo hi ih jednostavno otpratilo izvan grada, te ih onda jednostavno pre­pustilo njihovoj sudbini. A oni bi se dakako za kratko povraćali na­trag. tla eventualno i opet budu is­tjerani i da se opet povrate.

Kad su se političke prilike za­oštravale, vlavli je trebalo “ rodo­ljubu h“ manifestanta, a ta je gro- >tota za to bila najzgodnija. M je­sto. da ih progoni kao prije, redai^ sivo je uzelo da ih miluje i da im dijeli rak je, a do potrebe i nova­ca. Ako je trebalo, da se diskredi­tira radnike koti kakovog' štrajka, ako je trebalo, da se zaplaši mimo pučanstvo, tla se priredi kakav po­grom, "crne čete" bile su uvijek spremne Njima se pridružio još kojekakav izmet ljudskog društva, a redarstvo ih je opskrbljivalo do potrebe sa zastavama, znakovima, a i oružjem.

No, |x)znavaoci ruskih prilika iz­riču bojazan, da ovakovo stanje ne će vječno potrajati, tla će za krat­ko doći vrijeme, kada će se "crne čete" okrenut; proti svojim dosa­dašnjim gos[xxhrima. A » što će onda redarstvo?

Listnica uredništva.\ sled preob lega gradiva je mo­

ralo nekaj dopisov izostati. V pri- hotbiji številki priđe vse 11a vrsto. — F'otrpljenje!

A. I. Rudar: rone M „ zapisni kar S. N. I*. J., sam ne ve, kaj ‘ la je. V k- li-kor ga poznamo, ve­mo. tla hodi v čtško cerkev k maši. O socijal zmivbo imel brž čas take pojme, kot t -ti, k: se je ne dolgo izrazil proti nekemu* sodnigu': "v ( lrcagt no soc'alist; v New York demokrat’ ’ . . .

.PROLETAREC'Li»t za interese delavskega ljudstva.Izhaja enkrat v mesecu.

Izdajatelj:Jueoslovanska sociilistldna Zveza

V Am» rikiNaro£nina za celo leto v Ameriki. . .50cZa Avstrijo 3 krone

Naslov: "PROLETAREC",683 Loomis St., Chicago, 111.

.PROLETAREC'Devoted to the interests of the

Laboring classes.

Published monthly by the "SlovenianSocialist Association of America,"

at 683 Loomis St., Chicago, 111.8ubscrlbtion rates 50c a year.Advertisements on agreement.

Entered its leooud-cl&xs mutter .January Ilth Itto"at the Post Otlice at Chicago, III., under the act ofCongress of March 3, 1879.

K AFBRI V S. X. JEDXOTI.

"Kaj ima "Proletarec" opravitis S. N. P. J. in cernu se briga za

zadeve v nji?" . Tako se lx» 1110-

goce marsi'kdo uprasal. Ali "Prole¬tarec" res mma> nicesar opravititarn? ''Da, nicesar!" Resnica je to.nicesar nima opraviti "Proletarec"pr» S. N. P. J.! Toda tudi nekajdruzega je resnica, ki naj se jo pri-pozna, bas n-jej na Ijitbo. Resnicaje namrec, da si "Proletarec" 7'cu-me pravico vedno in povsod, kadarje treba ozigoasiti humbug in tiho-tapstvo. In tako je posegel tudi v

zalostne razmcre v S. X. P. J. nakorist splosnosti. Rodile so "l'role-tarca" prakticne potrebe v delo-krogu sloven ske javnosti v Atne-rliki in zato je nastal !Xekoc snio ze povdarjali, "da le.

zi "Proletarca" rojstvo v vzrokihsovraznikov see. idej ; in to trdi-mo se danes. Ta trditev pa itna tudisvojo utemeljitev, in sicer v nasto-pib tistih, ki so v odljoru S. N. P.J. . posebno Konda, Stonic inKlobucar, ki so misliH, da je soci-ja!izeni "cast* prmierna fraza", kise jo lahko suce na vse nacine ; dase jo lahko suce tako, kakor raz-mere stoje danes in ce prav vsledtega trpe pr^ncipi in ideje socijaliz-ma.

Ker je pa S. N. P. J. bila usta-novljena l>o svobodomisl jenenisocijalisticnem elementu, in ker sev tej nahaja tudi precej socijali-stov in, ker se je smatralo ozir."farbalo" S. X. P. J. tzvrsujocimfaktorjem pre j imenovane struje,a se je }K>kazalo, da nekaj inoz v

izvrsevalnent odl>on» S. X. P. J.uccc ici'rsez'ati, ozir. delati po teh. ob ustanovitvt obljubljajocihozir. recenih principal, je "Proleta¬rec", kot nei>osredni izvor dogtxl-kov v S. X. P. J. opravicen nastopati' javno . v interest! tistih, kise prvotnega nacela in obljubljenihprincipov drze ; . because thepeople shall be protected !

In ker je "Proletarec" neodvisnatribuiia pod vzajmom "Jugosl. soc.Zveze v Ameriki", ki ima nalogostati na bran ku slovensko-hrvat-skega jjroletarjata v Ameriki, sci-titi njega interese vsikdar in po-vsod, da se izvrsuje program soci-jalisticnih nacel ze sedaj . kolikormogoce v praks:, je ta list z mo

ra'nega stal'sca < pravxen presoja-ti poiave v slovensko-hrvatskemnarodui v Ameriki vedno in povsod.

}

\ sled tejja lalrko recenio s pono-som zen'ija MultatuJija besede : "toni nasa krivica. to je vasa krivi-ca !'*...Pa pismu g. Fr. Klobucarja in

sodruga Math Strchna iz La Salle.Ills., je razvidno, da sta si M. V.Komla in Stoirc Jolin liotela pri-svojiti nekaj jednotnega denarja.lz "(Has Svobode pa je sedaj raz-

vidno, da liocejo bratci vsc takoobrniti, kot l>i se \'S. X. P. J. pravnic ne pravilnega ne pripetilo.Y stev. 48 se nahaja kopica dc

pisov, . ki so hili skovani v wred-irstvu "(11. Svob." (da so bili sko¬vani tarn, je razvidno iz dopisov.ki" so dosli iz Milwaukee in Keno-she ) .

Xeki France Je'en«c iz Kenoshepise ( seveda s peresom gosjxxlaKaker-a) :

"Bratje v Citmberlandii' kar 11a-ravncst zajjovedujejo ostalim dru-stvoni, da sc tiaj izreeejo za od-stranitev do sedamjih uradnikov.Jaz jxa si dovoliujem uprasanje:l:do pa je kriv, da trpi ugled Jed-ncte? (Ta stara s kantine, ti JelencFrancetov; ona je okradla jedno-to ! Op. stavca.)

Stvar, pise zopet rokovnjacJelenc iz Kencshe . -adi katere so

jc pricela goirja. preiskovala je sod-iii-j a. a ta (ah cujte!) sodnija nina^la nikake krivdc in je po Za-vertniku obdolzene uradnike spo-znala ne krivim."Tako je pi sal sain gosjxxl Kon

da v enili prejsnib stev?"Cil. Svob."in France Jelenc si ne more kaj,da l>i tega ne vrjel. Toda igre se nikonec, gosjHxla podrepna! Preisko-valni sodirk je priporocal trojiconai Grand Jury, kanior spatla in ka-mor >e lahko pride.Toda France Jelenc >e pise:"Je li to svoboda, napredek in

zavedfnost slovenskega proletarja-ta v Amerrki? (Da, je li to svoboda.ce se ne pusti, da l)i ]>ar ljuili jed-noto okradli? . je li to napredek?. Sakrament ! Jelenc j*a pa pi-line! Op. stavca.)

In dalje pravi se :"Ne bodrte lilapci izdajalcevi, ne

podpirajte njegovih skodozeljnihnamenov, . pokazite, da ste res

(tepci) bratje svol*>de (da. Kondaje tako svolx)den. da priporoca go-Ijufijo, op. stavca), a ne j>oslnsnih'.apci teroriista itd."

Mi sicer dobro vemo, da se ve-ci'na tacili dopisov sknlia v ured."(II. Svobode". radi pa priznaniotiwli, da je se dovol j tacili v S. X.l\ J., ki ne vedo. konm bi dali prav.Kajti njim je le za s'ogo, za tistolejxj slogo, v kteri se lepo poste-njaki dvoniljrve vrste rede. Jeze senasi 1j udje najraje poteni, ko je zevse Inwlic vzel. Priznati pa je tuditreba, da se zavednega elementa v

jeclnc manjka. To dokazuje baspiismo. ki ga je poslalo drust. "lira-tje Svobode" iz Cumberlanda,VV'yo., drust. "Slogi" v Milwaukee.

Xic ne de, ako pl^ejo in podti-kajo nevednezi iz Milwaukee dr."Bratje Svobode" vst mogoce iz-

misljotine; dr. iz Cumberlanda jepa le pokazalo svoj zaveden nastop.Ce v Milwaukee, kakor tudi v SoChicagi ne vedo ka j |x>nienii to, dase drustva necejo obrniti na glavtiiodbor, je to dokaz, da splob ne zna-

jo drustvero poslovati; je dokaz,da se ne zavedajo krit cnili momen-tov, ki jili je treba vpostevati v ta-cih slucajih z interesi celokupne

crganizacije. M it s-eveda razitmemo

nastop dr. "Bratje Svobode" indrirzih enacih drustev, ki so s svo-

jem nastopom izrazili nccuitpnicodosedanjemu odboru in |>okaza1iprilicen vzor ostalim dmstvom.V svoji zabitosti in pa-sji poniz-

tiosti do centr. odbora pa so v Mil¬waukee in So. Chicagi ta opravi-ceni in pametni nastop dr. "BratjeSvobode" obrnili jx> rokovnjasiko. na glavo in opsovali ter izdaliimterese cele jednote.Sram j ill bi'o!Da v jednoti ni sloge pac ni kriv

"Troletarec" niti Zavertnik ; krivitenlin so tisSti , ki sede v glavnemodborn.

\ sled tega bi bilo potrebno, da sevsi obracajo na Konda . Stonic &Klobucarjevo adreso.

Alt je mar "Proletarec ' kdajucil trojico naj okrade jednoto? .Je to ucil Zavertnik ?li kdo drugiizven centralnega otlbora? Xe, ni-kdo tell ni tega priporocal trojici.("emu torej jx>stavljati logiko na

glavo? Cemm javkati ill zmerjaUljudi, ki niso nic druzega naredili,kot svojo dolznost? Kdo je liina-vec? tisti, ki se je zavezal, da l>> jx>pravilili v korist cele jednote delalt. j. v koKst vseh clanov, pa jekr>il pravila in oskodil ozir. skusaloskoditi jednoto ali tisti, ki jestopil hajdukoni na prste in se po-tegnil za interest' vsih clanov? Kdolx> trdil, da so imeli tisti prav, kiso si lastilii tuij denar? Kaj tacegatrditi zaniore le moralno propa!clovek, kot je Konda!

Lastili so si tivje blago, in tisocsenc, 5 tisoc vagonov irnoja in vse

prisege za varstvo tajnosti v jed¬noti. tega ne obsencijo!!

In stem basta!Drskar.

rxc >k-( ;cjspodarstvoS. N. P. J.

ktlor je neverjeten Tomaz, kdorne verjanx*. da znana trojica Stonic Konda et Co. u-zorno gospodariv jednoti. tega bo ze Tone Mladicpreprical, da bo slepo vcrjel vse.kar se o vzornem gosp xlarstvu v

jednoti pripovedanje.C'e drugace no |x>j<le. lx> pa spu-

stil kosaro psovk na neverjetneza.katcre zajema iz amer'sko sloven-skega "simpfleksiikona" . "GlasSvobode", ki je njcgov "leibzur-nal".Mi tiismo lnulobni. pac pa ma'cc

luidoniusni, vsled tega tudi nasemuTonetu, ki oh vsa'ki priliki povdarja. da je p< sten in ze mnogo /.rtvo-val za jednoto, radi priskocimo na

pcvnioc. ce jjotrebuje doikazov, da scv S. X. P. J. tako uzorno gospo-dari. <ku "je tako vzor-gospodarstvopriporocat* vscm stovenskim drustvom tu in onkraj oceana, ako lio-cejo stevilo svojib clanov povecatina niclo.

7.q pravila dokazujejo, <la sedi v

odboru ne*kaj moz, ki imiejo drza-ti cvcnk pod palcem. Komaj je bilo

| 2. glavno zborovanje koncano soostalii v Chicago Radovinac in scdva delegata. da izdela'jo pravila.Izdelovali so pravila kakilr 14 dni;in vsaki je dotoil vsaki datt za svojtrtud stiri dolarje. Ko je bil izdelekkontcan, je pa tiwli romal v kos;ker ni bil za hoIkmio rabo. Sedaj jcdobil pravila v roke Bernik. del alje in delal in tudi zasluzil 80 do-larjev. A pravila sc niso bila vpo-rabna, kajti romala so v St. Paul,

Minn., in pa v Joliet, 111. Seve pla-cati je bilo treba povsod, zato patudi razocaranje ni izostalo. SIo-venski jezik v pravilih je ta*ko lepin cist, kakersnegaj najdemo le v le-jx>slovnih lietih. (Ilede angleskegajezika mi je pa trdil neki Ameri¬can. da je tako anglescino cital 1cv Sheakes])eatrovih deli li.

t'mevno je, <la tudi racun ni izo-stal. 247.50 dolorjcv troskov za

prcn'Ua jednote.Tako stoji s crnim na belem v

zadnjem racu-nskem iAazu jedno-te.

Kaj ne, Tone Mladic, jasen dokaz. da 11a 3. glavnem zborovanjuvol into omemjeno trojico dosmrt-nim odbornikom.

Tndi uradovanje glavnega tajni-ka g. M. V. Kondota je hvalovred-110. Drustvoi Celje st. 27. S. N. P.J. je g'avni tajniik ze dvakrat nalo-zil pot 50 eentov vec placila. On tr-di, da drustvo centrali dolguje.In ker on tako trdi, mora ze

taiko b!ti, ce tudr od'borniki in nad-zorniki drustva trdijo narobe. Kon-da trdi, da je meseca sept, poslal 2

prestopna lista, za kar zahteva 50centov, (Klbor in pa nadzorniki' patrdijo, da je drustvo vzelo v avgu-stu tri jyrestoprve liste, za kar imazastopnik tudi i>olx>tnico.

Kje je napalsa, g. T. Mladic?Tudi drustvene jxj'ice g. tajnik

Kotula redno raz|x>silja in spopol-ivuje.

Drustvo "Celje" je dobilo 4 po¬lice, ki so bile na zunanji strani nai

slovljene 11a drustvo "Celje", nanotranji pai na "Edinost" v Da~ragh, Pa. Toraj 11 i cudo, da dvaclana drustva "Celje" ivista dobilasvojih | k>1 ic , romale so naibrze kaildnigam.Tudi s inkorporaci jsko listino

"charter" tolazi Konda vse, ki s<.*

dajo potolaiiti. Ako je "kako dru¬stvo v tern ozirit prevec nadloznc.tedaj pravi : "Drzaz'iii tajnik zadr-zuje." Lep izgovor, ki ne stanenic !

Taiko se gospodari in uraduje »

jednoti. Ali nas Tone bo vzlic temutrdil, da je izvenreden zlx>r nejx)treben. ker prevec "kasta", da je z jnas ceneje, ako znamenrta vzor-tro-jica gospodari do 3. glavnega zborovatnja. Tableau !

K1X) JE PO KRIVEM PRISEGEL?

Kondova ncsramnost jc tako vc-'.ika. da krici (k> ncba. Lc clovek, kiima tako debelo kcr/o kakor Kon-da. se npa jk> moralni zausnici predsodnikom "Prindevillom" stopiti v

javnost in skusati javnost nafarba-ti. da jc l>il opravicen po bratovsk:dcliti denar s J. Stonichem. ki jchi! prava lastnina jednotc.Konda raicuna s tern, da vccina

roja'kov ne razume atigleskcga jc-zika. radi tega je tudi tako nesra-men, da postavlja resnico na glavo.Xa prvi strani drustvcnih pravil

se 1**1 odstavkonn "charter" bliscita-le odstavek :

Sccotid : Said corporation* shal'be loeated and its principal Imsi-jicss transacted at Cleveland inCuyahoga! County, Ohio. (Drugic:Imenovana koqx>racija se naj' na-mesti iti» nje gplavni c'elokrog prc-mcsti v Cleveland, Cuvalhoga Coun¬ty. Ohio.)Z drui^imd besedami pomeni, da

bi moral brti glavni odbor S. N.

P. J. w Cleveland*!, Ohio, ne pa v

Chicagu, 111.Ce bi se pa glavni cdbor prenesel

v Cleveland, Ohio, tedaj bi Klobu-car. Konda in Stonich, sami nese-bict>i mozje, ki vedno dclujejo zanarud, ne sedeli v glavnenr odboruiti za1 svojc "nesebicno in neumor-no delo" ne vlekli mastnih plac izjednotine blagajne. Twti gumbovbi ne narocali in nc dobivali "co-titission".Tozena 11: bila jednota, teni vec

Konda. Stonich in Klobucar, ki sofarbali c'ane, da jc dclokrog (bu¬siness) jednote postavno urcjen,kar se je dokazalo iz listov, katerasta pisala tajnika drzave Illinois inOhio Jozetu Zavertnifcn.

Konda. ki se vedno "kumstnega"dela, ki> zatrjuje vsakemu, da je ob-iskaval trgovsko aikadtmijo v Anie-riki (Najbrze ko je za ovcami lio-dil v Califomiji. Sal iina kostrunein backe vedno na jeziku. Opomb*stavca.), bi moral vendar vedcti.kaj pomeni beseda "business'' v an-gleskem jezku, ker drugace bi ncblamiral sebe in pa Klobnearja, kije pred javnim notarjem C. A.Bejcekom v Clevelandu. Ohio, pri -

ca! in jxxlpisal. da bo jednota svoj"principal business'" premestila vCleveland, Ohio.Ako bi jednote. ki se pecajo z za-

varovalnino v slucaji smrti, smelezvrsevati svoje poslovanje. ne da bibile inkorporirane v drzavi Illinois,ali imele tozadcvno uradno poobla-stilo, tedaj bi sodnik Prrndevrlle nepriporocal. da sc naj omenjeno tro-jico izroci vclcporoti.

Konda1 zahteva, da bi se ga scjKifetn. ko je ze koristolovstvo vjednoti razkrinkano in dokazano,prijemalo z rokavicami.Le clovek njegovega znacaja, ki

inia debelo kozo kot slon, je zmo-zen kaj slicticga zahtevati.Vsakdo drugi, izvzemsi njegova

tovarisa, bi v tem slucaju odpove-dal se odborniskemu mestu.Ali Konda se kreevito drzi svo

jega marwlata. Y tem oz'rir je trmo-glav kot Silok.On ve Saltaj . mi pa tudi!E, brate Konda! Xekdo jc pokrivcm prical. No, pa kaj bi pravili,

saj veste kdo!

DOPISY.

Glencoe, O.. 18. novcmbra.Kratck odgovor umctnim slc-

parjem.Kakor je iz st. 4^> "(ilas Svobo-

de" razvidno, se je Anton Mladic,zapisnikar S. N. P. J., namenil, daopenc utmazane rokc treh uradnikovv centr. odboru, . ki so stegali pojednotncni premozenju . 5 tru-dom, da l>i 11a1 kak nacin pripravilvse clane jcdnote do tcga. da' hi vse

vrjcli, kar on pise; . kajti "cistoresnico hoce pi-sat i" . potem, kobii ljwlje vrjeM njemu, bi gotovorckli : "pa lx>^ lonaj mozje dobro-srcni. ki ste rial i tist'h $70 tolarjev,ki niso jednote, nazaj."Tone Mladica nc jezi to prav

nic, ker so uni krad'i ; jezi ^a le,ker sc je to skozi "Proletarca' inZavertmka razrilo. In prav zato scje sedai prav po rokovnjasko sko-pal nad "Proletarca" in sodr. J'.Zavcrtnika.

Stvar je popolnoma jasna.Tone Mladic oc ta .v svojem ob-

rekovanju, da onii dopis, ki je bilposlan na dr. Slavija st. 1, ni ime!

tozadevnega dr. pccata niti pod-pisa (da so lagali, so se ze udali ven;h stev. "Gl. Mob." op. ured.) ;kar je podia laz ! Resnica je pa, daje bil na onem dopisn podpisan taj.in predsedn k ; seveda brez notar-jevega pccata; mogoce misli Tone,da tx>mo v Glcncoe drugace nra-dova'i k^t drugod. Pa se moti. Na-dalje pravi ta smesno "knnstni", dese je sodr. Zavertnik, ko ga jc upra-sal on, kdo da je pisal v Glcncoe,Ohio, prcstrasil.

Ker I one vedno na tiheni sumici,je tuKli sedaj sunnicil ; Zavertniku scpac ni bitlo tneba nstrasiti, saj on nibil v tern nic prizadet. Kajti v( ilencoe nan* jc ze pred casom pri-s!o pismo od Frank Klobncarja.Pisal nam jc o slepariji prej kotkdo drngi iz Chicane. Povdarjal jev pisnin, da b< mo v kratkem nekajnovega cnli o jednoti, da so prislipri rcvidiranjn knjig sleparijani 11asled in da bo vsc o tcm "Proletarec"princscl. "Ko nam je bi'a ta novicaznana. sctn jaz, kot predsedniksklical takcj izvenredno sejo. Naseji so sc spnejele dvc tozadevn^rcsolncijc insklenilo se i, da sc od-poslje eno 11a tajnika dr. Slavijest. 1 v Chicagn, drngc pa na zapis-nikarja S. X. P. J.. Tone Mladica,da isto pnedlozi ccntr. odboru.

Stc ii pred!oz:li rcsolncijo predccntr. odlx>r, \ i zmesana neved-nost r ! Mlad:c! . odgovorite !

A. Mladic!\ i pravitc, da nesme nobcn clan

ire izdati vnanji oscbi, kar se 110-tranjosti jed. tice. Tako trdite vtisti stcvilki "G. S. Oglcjtc pa en-krat t:sto, kar st<e izblckniii v ti-stero umazanem perilu.Kdo je vecji izdaialcc kot Vi.

( M)rckmjctc ljndi, satno da bi sepravica prikrila. Kdo \'as je ncilto moralo?

Kot jed. zapisnikar stc sc poka-zali kot ^agovornik sleparjev.2e na II. gl. zborovanjn S. N.P. I. stc se na vse pretege muciliin jx>niagali wdns'ti glas sodr. F.1 ctrica, da sc mn je nepostavniinpotoni ukradcl inandat. Seveda, do-bro ste vedcli, da ako pride sodr.I etric 11a zborovanje, bi jjoprcj prisla vsa svindlerija in tihotapstvona dan. Spominjani se sc dobro .

¦»n tuilii drngi de'.egati sc 1h*1o sc

spominjali, kako je Konda zrastelnad Petricem v zborovalni dvorani,ko je ta predlozil privatno protest-no rcsolncijo, v ktcri jc ozigoasilccl odbor jcdnote. Konda je dejal .

"v nekcm pismii se govori o tilio-tapstvn pa se lx>mo ze se drng-je zmenili. Seveda njenui se jeslo za obstanek. Nam, vnanjem dc-legatom takrat stvari niso bile takoznanc kot so dunes. Danes pa j)0-|> Inoma raznmenio nastop sodrI*. Pctrica in sedaj sodr. Zavertni-ka napram s!ej>arjem.

\ saka- stvar le en cas trpi.Kdor zagovarja tatu, je sani tat ;pa naj lw> to v drustvenih ali papri vat nib razmcrab. Lojjfika nc sprc-minja oblik.To'iko Tonotu Mla<licu v album.Clanoni S. N. P. J. pa klicem:

citajte oba lista paztio, potcm pasodite, kateri ima prav.Se vecina1 rojakov strinja s

svindlerji, . Toncm Mladicem,nctem pao vemo, kako dalccsin > sc Slovcnci v Amcriiki ;sc strinja s "Pro'etarccm", jcpa1 " dokaz, da gremo v zaved-nost . k napredku.

Mi slovcnski delaver v Amerikiimamo samo en list . in ta je"Proletarec", ki se ne nstrasenobori za pravico vse povsod in ved-no. Agit:>rajmo torej proletarci za

"Pro'.etarca" !Pozdrav vsem delavcem, ki se

bore za> lx>lji koscck kruiia na zem-

lji in jxxl zemljo.Nace Zletnberger.

La Salle. 111., dne 20. nov. 1906.Due 17. nov. t. 1. ol) 10 uri zveeer

je razvil drustveni prapor dru-stva Triglav> st. 2 S. N. P. J. objmnogobrojni iwlelezbi drustvenih|bratov in cbc nstva iz I-a Salle, 111 ,

in oko'iee.Sirna dvoratva in dritgi prostori

brata M. Kampa, v katerih se jevrsila slavnost, so bili do zadnjegakoticka zasedeni. Slavnosti se jeiwlelezilo tuili vec nemskih sociali-stov. Cafstna praporscaka sta bilag. Parock zupan v La Salle-iv in g.Hener, ziipan v Pern. Na slavnostije svirala slovenska godba 11a lok,jxxl vcxlstvom br. J. Ivanus-a, ki jezajedno dirigiral tudi slovenskipevski zbor "Zora", ki je s krasnonvlo donechn petjetn namah prido-bi! vse obc nstvo. Posebno laskavosodlx> o slovenskem zborn so izre-kli socialisti tivjih narodov.

S'.avnostni govor je imel br. J.Zavertnik. (lovoril je priblizno tako le :

"Na danasnji slavnosti gledaniozgodovino slov. naroda, tistega na-rcda, ki je v stari domcvini gradilpalace, zeleznice, ceste, delal v rud.nikih. preinogokopih plavzih intvornicah, ki je hodil za phiigoni,seja' in oral, sani pa stanoval v l)or-nih k< ¦¦call, zadulilili stanovanjih instradal, da so nm pokale kosti.

In ta del naroda je moral ostavitisvojo domovino, katere bajno div-no krasoto opevajo pesniki in opi-sujejo pisatelji raznili narodov, neradi tega ker jo ne ljubi. ampak,ker ga je prignala beda do tega ko-ra'ka. Xarod. je sel v tnjino . vdaljno Amer.ico, da ?i poisce bol i-sili zivljenskih raznicr, ker mu do-ma tii b io z.veti ne umreti.

Prised si v Anieriko je pa narodnvidel, da se v dezeli vladarja ka-pitaliznta za delavni nr.rod v posta-vodajalncm zborn z ozironi na so-cia'ne reforme toliko zmenijo, ka-kcr v stari doniovini.

Drzavne in obcinske zavaroval-nice v slucaji bolezni in snirtiproti nezgodam ; vse to spi spanjepravicnega v veliki ameriski repn-bliki.

\ sled tega je bilo treba seci posamoobrambi in ustanovila se jeslov. narodna podporna jednota, ko.je clen je tudi drustvo "Triglav",ki steje (lanes priblizno 130 clanov.

In da je drustvo "Triglav" v tik rat k i dobi doseglo tako velikvspeli, se inia le temn zabvaliti, dadela v smislii vzvisenega nacela :cnukost, bratstiY> in s^oboda.

D' kler se pa Ixxlo taka nacelanegovala v drnistvu, <e drustvu nitreba bati |>ogibelji, in naj vibrajoviharji se ta'ko silni."Na to je dejal govern ik :"J n ti prapor pa viliraj v imenti

svobode, enakosti in bratstva, dabodo tmli drugi> narodi v sirni A-tneriki vedeli, <la snio tudi Slovene;za svobodo, no pa za hlapcestvo."Pri- besedah "prapor pa viliraj",je j>a<lla zaveza in drustveni pra¬por je zaplapolal v zraku.

Za njim je govoril g. Panek, zu-

pan v La Salle-u in eastni prapor-scak za slavnostni vecer.

Dejal je prib'izno: Nas Slovane,jjosebno Poljake in Slovence, kersnuo po verskem pokoljenju veci-nonia katolicani, se smatra za na-

zadnjake, kar je velika laz. Ali seniso Poljaki, kakor tudi Sloveticiborili za svobodo v veliki aineriskirepmblilci ? Ali ne viclimo stati po-vscxl Slovane v prvih vrstah, kjerse l>i'je lx>j za svobodo? Ali danda--nes priznava zc ves kulturni svet,da sino tudi Slovani ljubitelji svo-bode, da se nas povsod najde naboj:.sci, kjcr se b:je boj za svolx>do,dasiravno je se nekaj zagrizencev,ki nam to oclrekajo."To koncanemi govom je pevski

zl> r zape] se dve skladbi, [x>tenise je j>a zacela- prosta zabava, ki seje vrsila, dokler ni solnce priceloposi'ljat; svojih zarkov skozi oknav dvorano.

Slavnost je na vsakega vdeleznika r.apravila- glol>ok vtis. In ko smose v jutro razhajali, je vse navda-jala ena sama misel : da bi se zopetkmaliu nudilai prilika za tako kra-sen uzitek.

Odbor.PUZMANOYEGA JOZA LUNA

TRKA.

Ko ne l>i vedel, da je Josip Kun-cic . Puzmanov Joze v sorodu stistim Kuncicem, ki jc hotel Ijub-ljansko meglo pregnati z globokimijarki in s steljanjem iz topov, bi scjezil, ko sem cital debclo laz v"Cila-s Svobode", da je mene Kri--stan v Celju prijcinal radi racunov.Puzmam vemu Jozu se najbrze pa-met mesa, ali je pa kratkega spo-mina, da je moje ime zamenal zdrugim, ali pa sploh nikdar ni bil

v jugoslovanski soc. stranki, ker bimoral vedeti, da jaz nisem imel ni¬kdar nic opravka z denarjem v ju-goslovanski see. stTanki. Ako se jepa Puzmanov Joze udelezil konfe-rence v Celju. tedaj bi moral vede¬ti, da se je slo takrat za Zadnika,ne pa za Zavertnika. Zavertnik nibil sp'oh nikdar v Celju in ni imeinikdar nic opraviti z denarjem vjugoslovanski soc. stranki, isto ta-ko. kakor tudi pri "Proletarcu" ui-ma nic govoriti v tcm oziru.

Zavertnik je imel opraviti z de¬narjem le v zelezniski organizacijina Dunaji. Kako ie tam spolnjevalsvojc dolznosti, ima pa tozadeynospricevalo. ki pa vse kaj drugegagovori, kakor, da ga je kdo kedajprijemal za racune.Kdor pa dvomi o tern, naj pa pi¬

se direktno na "Rdeei Prapor",Ljubljana, Avstrija, ali pa na "Ei-senbahner", Wien, Austria.

Tudi za Puzmanovega Joza bi bi-lo lK»lje. da bi ostal v hosti, kakorda je stopil v javnost, ne da bi sebil prejc inforniiral. Vsaj bi mune mogel zaklieati y obraz: Fej !Laznjivec !

Joze Zavertnik.. "Kochajmc sc !" Konda, Klo-

bucar nekdaj nasprotniki proti hi-satn lx>gnjc Yenere. Kako so gr-meli v "Cilas Svobodc" proti Ber-niku. No. sedaj so pa v bratskerrobjemn.

(iliha. pac vkirp striha.O cwlncm pcslovanjit parobrod-nih kart Zottijeve podruznice v

Chicagu imarno nekaj gradiva, katerega pri priliki obelodanimo.

NEKAJ SOCIALISTICNEPOLEMIKE.

Kirrl Linhart.

I.Socializem je najvisja smer mo

dernega casa. V svojem gibanjutvori deloma kos ze uiresnicene ko-munisticne bodocnosti (z'.asti v

kooperativizmu ali zadrwnistvu),deloma pa1 krepko bojevno ceto, kipolaga z veselim pogumom dinamitpod zaistarclo zidovje kapitalistic-nega druiabnega poslopja. V svojiznanstven.it teoriji pa daie sociali-zem zagotovi'lo, da je to de'-o plodonosno, in da bode uspelo. V svojiteoriji kakor v svoji praksi je so¬cialize!. pristni sin mod'ernega* ca¬sa. Lc na temelju kr.cecih stevilkangteskqga kapitali-zma je sezida!Marx svoje cleto; le moderni pro¬letariat na) drugi strain i zamorevstvarjati svojo bojno organ izacijo.Tako je socializem najvisja smer

modernegai casa. ker izraza logicno in seveda tudi brezobzirno vse

njegove konsekvence. Kot tak pasoc/aizem ne sme prezirati nobe-nega vprasanja nase dobe. 2e star-Liebknecht ie nag'lasal irniverzal-nost ali vsestranost socializma, into v casu, ko socializem se ni do-spel do danasnje mogocnosti svojega razvitka. Ta univerzalnost do-vaja socializem do tega. da se pri-cenja pecati' z vsemi vaznejsimi po-javi nasega veka.

Zaidnja leta se opaza n. pr. odvracanje od suhoparnega Biichnerje-vega materializma k neki cistejs*filozofiji, da, k nekemn novemu

krscanstvn, in ne le sivo asi prerokiz Jasnaje Poljane, Lev Tolstoj, jeoznanjevafec tega novega krscajnstva ; on je ce'o osamlien, on je ob-cnitlovanja vreden samotar. Po vsemsvetu se pojavljajo smeri in struje,ki bi'jejo boj proti dvema prenaipe-tostima : proti mescanskemn mate-rralizmu kot zanikanjit vsega ne-

materialnega, kot sitemu modro-sk>vju trebnharskega brezverstva. in proti dogmat ki, proti mistikitradicionaln-ega krscanstva, ki bijezdravemu raznmn v obraz.Ta nova/ du-seyrwi struja jemlj-c

od materia'.izma vse kolosalne pri.dobkne znanosth ; v svojem idealiz-mu pa nas Askerc je im-el prav,ko je dejal, "d« je vsaik realist (rec-te: materialist) idealist" . stojicelo na i»topist:cnem staKscu Ba-conove dobe. Iz celetya krscanstvaizbira ta modern a struja eticnazrna. Ker je pa etika z:\4jenskamoc krscanstva, ker je bil nazaren-ski Jezus ravno v dnu svojega ime-nitnega srca/ etik. in ker si j-e pcxl-vrgel !e vsled tega ver. svet, razbiljasnii oll'rmp polii lj it-bavn ill spletkin gresnih intr»pfij, razbil. v danas-rvj-ern zmisAu besede, nemoralno ne

bo .grskiih in rimskih bogov . ink-er poznamo to Jeznsovo etiko vcd.no in jx>vsod kot krscansko, se 11 e

da zaitajiti njeti znacaj. In tudi v

tej novi struji se n-e d& zatajiti !

Ta moderna rencsanea pravegakrscanstva kot zgodovinski odporna deset'-etja trajaioco nadvla<iosvete trojice: "Tvarrna . moc .

K banje", to mogocno i>n veliko pod.cenjeno jjibanje, je pricelo zanima-ti tu-di ixjsamezne socialisticne plave. Zlasti ruemski pastor Gohre .

ki je vendar izrecen socialiM demo-krat in- o katerem se je v tej revijiopetovano govorilo . se je pecal inse se peca s teni vprasanjem.

Pri socialnodemokraticnem de-lavstvu) pa je naslo stremljenjeGcilirejevo iui njegovih tovwisevve'iik odpor, kar je sfccr popolnomanaravno. Vprasajmo se le hladno-krvno in z mirnimi srcem: Kakopostane delavec socialtii demo-krait? Prvi korak je, da postanestrasten "Pfaffenfresser", hud na-

sprotnik vsega, kar lazi v crni kivtipo bo/.ji zemllji. Pokojni nas Rokl>rofetiik jc bil tipicen v tem ozi-ru, in slovenski duhovniki bi mo-rali darovati zahvalne mase, ko je. zai nas tako rano! . umrl. Za-tem |x>stane delavec brezverec a-'ateist. To brezverstvo sicer ni plodznanstveno utemeljenega prepricanja. ono je It* izrodek nezadovoljnenegacije, varanega vednega mpanjain zaupanja v vplivanje neke visjemoci . boga. In kakor je relig'japriprostcga cloveka enosta/vna .

navadnemu cloveku so zvezde "i k-na nebeska", bog niu je -lep stareek,hudic pa znani parkelj z rogini inrepom . tako je tudi brezverstvotakega naivncga cloveka enostavnozanikamje osebnega b^ga, temvec !eupon, rebelija proti temu. osebnemubogn. ki ne uislisi najpoboznejsihprosenj ini puisti trpeti najpridnej-sega cloveka . . . Tak pri-prost ateistproklinja cisto "krscanstvo", klicehiulica krscanske cerkve vsak trenutek na pnico, . v svoji enostav-11 i frazeologiji zanika krscanstvo,a ne more vemlar premagati vse

privzgojene in prirojene pre<Jj»odkekrscanskega naziranja. Drasticenv tem oziru je slucaj, katercga semsam dozivel. Eden mojili sodm-gov in pnijateljev ne veruje v boga,pac pa v copernice. Ko sem 11111ocita'l to babjeverstvo, mi je dejal:"Le pocakaj, ti bodes ze se videl.vsaij si se prem'ad ; jaz sem videlcopernice na svoje lastne oci" . . .

To je seveda izjema, a jako poucljiva izjema. Kajti na tem dusev-nem staWscu je veliko socialnili de-moktatov.

Zaidnja leta se je tudi v teni ozi¬ru na Sloveriskem precej delalo.Yedno ocitneje se jc stari'l kapita-lizem kot najhujsi sovrazni»k v

osprodje nasega boja in se je pri-celo lociti natanko klerikalizem inkrscanstvo.

IT.A to delo izobrazenejsih agita

torjev n'ma zaznaaiiovati) doslej po.sebnih uspeltov. Tega so krivi v

prvi vrsti chvhbvniki . saj so sl:-kali' lota in lctai socialno demokra-cijo kot posebnega satanovegaljubljenca, kot izkljucno proti ne

zmot'jivi cefkvi so bojujocega "s:-na brezverskega liberalizma".*) Inravnotako, kakor jc imenovaft 'a-narhist" Luccheni ali Rresoi svojeinstinktivno sovrastvo do parfnmi-rane aristokracije ( plemenitastva,ki sc vozi v pozlacenih ekvipazalipo krvaviih telesiih njegovtih bratovin sester), kakor je iment>val Lnc-cheni svoje feovrastvo do ontih slojcv, ki so pfa.bW tcptaH desetletja,

*) Nikjcr se n.i s to fraza; ,(so-cialazem/ je sitv liberalizma'', takegnnsno in, nernnno deltyva-lo kotravno na, Slovenskern. Zahvalitiimamo to deistvu, da pri nas libe¬ralize. se ni poghii! in> . dr. Janezui E. Kreku . . .

Tako je teren za Gohrejevc po-izkuse "kristianizirati socializes"ze iz praktiicnih vzrokov pokvarjcn.

\ sai dcteedanja metoda socialnode-mokraticnepa irHisljenja in cnstvo-vanja nasprotuje tem poizkusom.Seveda tudi teorija. Kajti |x>vejmosi resnico v obraz: Pri konsekvent-nem izvajanju socialnodeniokratic-tie lopike jwide dosleden maTksistdo* zak'ljncka : da je socialize 111 zgoljpospodarska smer, katere eel: n i ci'jje kolekti vno (skupno) pospodar-stvo; relipiia, morala, eticne za-

deve, i-deali in vsa ustalar zlatkanasara nitma z nj;m principielno nicopraviti. Kautskyi, ta "iz socialistapostali nemski1 profesor", je napi-sal svoje dni celo serijo ciankov,v katerih izkusa med drupim doka-zati, da nima sociallizem nicesar o-

praviti z antialkoholist'cnim piba-njem . . . Socializem kot tatk je zpoljpospodarski nauk. Ker se pa ta lo-pika more se dalje izvajati. ker trdiproletarski materialist dosledno, disa vse "moraine" a!i "dnsevne"stvar\ vsa s vetovna nazirania i. t.d. plod svoiedobnih pospodarskihrazmer. ker je torej pospodarstvotakorekoc "kateporicni imperativ''vse,pa zivl jenjai vsled tepa se sti.ka socializem zopet z vsemi izrodkipospodarstra. in to tembolj, cimobsrnejsi are mocnejsi postaja. Sairma lahko vsak socialist itak svcjje. tudi social ist icno ! . naziranjco rnoraH i. t. d. . . .

In sedaj k prej otnenjenim stru-jani. ki vkljub vsenut ne obmolkne-jo. K tern stmjam racunam tudi .rriorda celo v prvi vrsti! . tako-zvane "rea'iste". Xaravncst povem,da imam o realist lh povsem drupepojme kot jieki nasi sod'rug'i. l'ra-vhn namrec to-le :

Sociallizeni je najvtoja smer mo-

dernepa casa. ki stoji in pade v zna.

menjn prolyl i. "lijaHzem" pa. to ie z'asti struja profesorjevMasaryka, Drtine in tovarisevje najvisja smer nmirajocepa bnr-zoazijskepa (mes'canskepa) .razre-.da. Ta realizem je zsdrnzil v sebivsa dobra zrna, vse lepote in ced-nosti zdrave mescanske dobe .torej zlasti casov Baconrov in Dcs-cartesov, ter prve dobe. po najkras-nejsem pojavii novoilobne zpodo-viine. po vel'ki, v vsakem ozirn ve-liki francoski revoluciji : realizemrazumc moderni cas in shnpatizirastrastno s socialno demokraoijo. s

cilvstvovanjem in misljenjem pro¬letariats, ki je po Lassallovem izre.kn ska'a. na kateri se bo sezidalacerkve b^docnosti"; realizem tvorizadnji veliki histonicni kompromis,kt pa lioce skleniti nmi'rajoca bur-zoaziia z nvladim in zdravim prole-tariatom . kompromis zasta rale-pa socialnepa aivlja z mladim,kompromis mdscanskepa starcka, kinece zapnstitii svojepa druzabnepastalisca kot bnrzoaz'ja, it» ki veti-

dar zivo cnti propalost kapitaflistic-jve druzbe in se ji odtepnje ter iz-teza roke ponovem zivljcnjn, preci-stavljajocem se v socializmu'. . .

enostavno "aiiarhizem", kakor jesmatral svoje oscbno mafscevanj-e"zrtev za sveto proletarsko stvarravnofcuko krsti priprosti delavcc,sledge bescdam pdlitikujoce^a popa.zd'rirzeno antfipatijo duhovnistvakot protot'pa v'adajocega zatiralne.ga sistema, tcr stremljenje jk> 1x>1 jsem zivljerijtr enostavno "soeialmctenrokratizem".

Slovcrtski real isti so izdali svojedn> "Poslanico slovcuski mladini"|)<»d na^lovom: "Kaj liocemo?" Vtej knjizici povedo vse, kar sein jazdanes trdil. Me*} drugim pisejo:"Materializma nc vzprcjemamo . . .

dasi moranio Marxu priznati, danam jc p kazal, kako moremo po-po'.neje uinevati razvoj clovestva."Torej vzprejemajo le metodo ma-

terrailizma, torcj 'komprcinis medivematerialisti in materialistricninvproletarci (v tern. vidim razliko medburzoazijskini in proletarskim ilia--ter aV.zmom; zadnji inia po krasniMarxi-vi iznaijdbi "historicnegazgodcvinskega naziranja "gotovometodo!). Sociall'Zmn odpreti novapota, sociaiizmu dati eticno podla1-go an ga tak'o "popolnjenega '

po-daiti burioaziji in proletariatu, ko;nasprotnika razrednega boja iOje glavna naloga skmraskih in ce-skili real stov. Xo . meni se pazdi. k bi bil socialazem te reformcpotreben, hi jo sami izvrsil, refor-miral l)i se v svoji notranjosti ocisoc'.alistov in tie c*li reaflistov!

Kaj sem hotel povedatri' v ceii tiargutneMaciji ? Ysak problem, vsaka globlje v sedamje zivljenje sega-joca zadieva se interesnje za socializem, ali z drughni besedami : so-cializem je poiegnil vse v svoj delokrog. To . menim vsa j . perndokazat!

"N. Z."

. 4<>) Anton Dermota. Zaidruzn;^!stvo. ''Na'si zapiski" 1902.

1. T'ncek: Nota pr sla prej)ozno.. Pozdrav!

Na Slovenskem se kaiejo realist*kot ucenci Masaryka samega. Slo-venski dijaki, ki so studirali v Pra-gi in k»i so zmoznej'si od belo-mo-dro'rclecth "bursev ", so sKsali gor?v "zlati Pragi" naukc velkega Ma¬saryka i'n so priori domov napolrcje-11 i z njegovimi nazori. Tiikaj .zlasti na Kraiijskem, tej luknji re

akcionarnega trote'.jstva . so jihvzprejeli takoj "libera'.ci in "kle-rikalci". Za nje imate obe strankinekaj dobrega in gTozno veliko sla-bega. Kler.kalci imajo n. pr. v temhipu zadruznistvo v svojcm pro¬grams; to dobro zrno vzprejeman. pr. eden najboljsih iflovenskihrealistov, tej revij'i znatii AntonDermota, katerega clanki*) nisc'e upostevanja, tenivec tudi najvec-jega priznanja vredni ; lahko rece-mo, da 11a1 S'.ovenskem ni moza, kibi bil nai tem polju lx)lj doma kotDermota. Iiberalci zopet imajo .zalibog da le v svoji "teoriji!" .narprednost in svobadomiselnost v

svojcm programu, oni so v verskemin flozoficnem oziru tolerantnejsiod klerikalcev (nic vec!) in . tu-cU to dobro zrno vzprejcmajo rea-listi. Poleg tega so vi«deli najmodernejso socialno demokralcijo, na

Ceskem. in so postali. . kar jeglavno. mccni intlividaialisti. Slo.venski realisti <lelajo jako nspesnoin pametno. Da ekzistirajo "Nas»zapiski" se danes ter dai se izdajadanes v Ljnbljani krasna "Ljndskaknjizica". za katero se s'cer burzoazija ne briga, katera pa stoji ven-dar vnsoko nad' vsemi knjiznicami'Ijubljansk li, celjskih in goriskihmescaniskih literatov se nioramozahvaliti v ve'ikem deku realistom.\ kljub tctrm pai sein smatral potrebnim, pojasn:ti svoje mnenje onjih.

OBLEKA XAREDI MOZA.

Martin Drcscher.

V-v bl pa res morali paziti ma'.cebolj na sebe. \ arovatr t>i moralisvojo otoleko. Predno lezete k po-citku, obesite ohl-e'ko ra kljuko, lie

pa razmetavati jo po s»toleh, kakorda b iburja brila' v sob". Yas klobn'kze mesece kl'.ce }>o likaTu. lllacei'mate previsoko prepasane in to jegrclo. Vasa kravata se gug>lje na

gumbu, ka'kor kak hndodclec navislicati. Da da-ndanes ze vsaki clo-vek inan&L'te nosi, o tern se Vaml>a se ne sanja.

Koli'kokrat so dobri ljudje ze ta¬ke in slicne govorance govorili. KoLikdkrat so Tebi deklamirali raznereke: "Obleka naredi mo/a, saj vzelodec nihce ne vidi. mej tern koTvojo obleko lahko vsakMo opazn-je inn Te jx> nji tudi sodi. Nemaoioobleoeni clov-ek se nikomnr ne do-I*ada, cedno Oblecen se pa prikupivsakomur."

Ka'ksen vspeh so te cis-te resnicedosegle pri Tet>i? Pm-til si jib govoriti, da si jim mehamcno 'kintal,ali pa smejal v obraz.

"( H>leka napraivi moza", tako sise !e pred knatkim posnemal neke-ga> dobro lvotecega svarilca. "Ej, tosem sedaj- dozifvel," si se zopet ro-gal . "famozni stotnik Koepetiickje to dokazal. Clovek, ki je 27 letprebil v jeci. ki ima kr.ive noge. vi-soka/ pleca, komnr iz oci tece, je takoj gospodar cez zivljenje in smrt,ako wle vta'kne v pisano castni*k:>uniformo. On samo zapove, in i>o.tiucafta vojscakolv se odpclje z vla-kom. nc da bi vprasali kam in za-kaj. Yojaki bi mu b:li najbrze sle-tKli tudi v kamernn, ce bi 1c on tako zapovedal. On zapove, in znpanmestas ki steje 20 tisoc prebivalcevse nda hiVdodelen kot jetnik, dasije dobro poireen v pravu. On za-jK)ve, ini mestni blagajnik nuv pro-stovaljno izroci detiar. Ali je inor-da ta hudodelec vse hiptnotizira!in j.ih tako podvrgel svoji volji?^Caj se ! Uniforma je vse zvrsila,katero je hudo'deltec pokupil priraznih starinarjih. Seve, obleka na¬redi moza."Tako sii se rogal clciveku, ki To

jc ojjozoril na Tvojo neelegamitnoob'eJko. Nekemu dru^eimi, ki je naTebe izpustil celo kopico filozofic-niih iira^l o slabo in doforo oblece-nilh ljuKleh, si' pa cinicno zalu'cal vc/braz: "To vedo vsi loj>ovi. Na-ivna masa verjame, da so pfospodjedolgoprstnezi, ulomitglji. zepni ta-tovi, baneni roparji tako siromasnoobleceni kakor proietarei, in da v

nazJcapani obie'ki zvr^ujejo svojoobrt.

Sancta shnpl'citas? Noben giz-dalin se tako cedno ne oblaci, ncnosi tako drapfocenih prstanov, igel,girmitxJv, kakor mojstri v hudo'del-skii obrti. Na njito ne lx> clo\ckvidet prekratkih lilac, oprasenejjaSiro4\'okrajn?ka, ki sc zeli seznati sklobucairskiln likalom, pa tudi gub-Ijajoc h se kravat.

Brezvestni gospodje, ki ^ajemajodvoje dohodlke v zamenjavii moj-cS'ai in tvojega, so vedno obleceni popaijnovej'si modi, ker so izvrstni po-znavalci ljudi. Oni vedo: Razca-pan clovefc obuja povso»d. sum, po-lieg ga pa se hlapci zakona vednofetraiijo; olove'k'a, Toi Be pa finooblaci, se povscxd prijazno sprejmein tuidi duri so rm» povso'd' na ste-

zaj odprte. In to lopovi vedo. Daj i'h nihce ne inoti pri njihovih ope-racijah, pazijo na svojo zunainjost.Racli tega dosezejo tudi tako velikevispehe. Tem Ivecji lopov, to'.ikorbolj gosposki je oblecen. Seve,Oble'ka ivapraN i moza."

Taiko si pravil mozu, ki Ti je lcdobro hotel.

NVkega tretjega, znanega trgov-ca z usnjem, ki se je le iiz radoved-nostv' s Teboj v gostilni razgtnar-jal in Ti ra»zodel svojo rnrznjo doslabo oblecciiih Iju'di, si j>a skoroozmerjal. "Yi iz samega sehe noT-ce brijete, " si rekcl. "Kdo hi Vas. Iju'di sepogledal, ki se fino ob\a~cite, ako l>i se vsi ljudje na svetufino oblacili. Le \'asa obleka, ne paneutrino maso, da Vas masa spos-tuje. (> Yas'ih cednostih in znanju panati ne govorim. I n tudi Yi sami si

dcmteljujete, da ste nekol.'ko bolj-si od drugih Iju'di, ker se vedno ponajnovejsi modi oblacite, ker ste v

gledali'scu drutgace obleceni kxit naka*ki plesnii veselici, ker imate lov-sko tVbleko, sa'onsko suknjo, fra'k,kozulh itd. Yprav Yi se morate ive-selti, dai logromtra vecina ne morez \'am". kowkurirati v oble'kah. Inza nikogar drugega, kakor za \ as,ker se Vas spostuje, ker poseduje-te nekai, velja ta le rek : "Oblekanapravi moza."

Xapisal bi labko se ninogo odgo-vorov nai fina svarila glede Tvojezanemarjene obleke. AH cenrn? Sajsi se vedno rogal.

Ali enkrat si bil pa le v sk ripe illZadnjic v gledaliscu, V.o Te je finain lepa dama nezaupno gledala, da|x)leg nje n«a ta'ko finem stohv sedi's.Takrat si vlekel in raiztegal svojehlace, da ne bi bile podobne otro-skim (tokolenskim hlacam. Ali ta-ka cutstva Te ne spreobrnejo. Ko-maj je bila predstava koricanai in seo'dstranila lepa dama, ze nisi vecnrslil na svojo zanetr.arjeno oble-ko, krau'ke hlace, pesivedrane cevlje,na crn sirokrajnik. kojega barva seice spreminja v sivo.Morda bodes tudi v prihodnje

de al' moralicne sklepe, spremenitine bodes hotel le svojo notranjost,ampaik tudi zunanjost. Ali to TeIxxle knia'li* minulo. Ostal l>os, karsi vedno bil : zapuscen samec, knji-

S-ga divjih misli, ki je pa slabo vezana, precej ofbsezivo stojalo za o-

bleko, na katerem visi obleka- raz-nih krojev v disharmoniji.

SAN'JE.

Vstopffl sem v saloon. Pred og'e-dalom, "k-i tvori nckak zastor, da nivikleti na rarvnost iz ceste po saloonu, sem obstal. Natakar je culmoje korake in je stopi-1 blizjeogle.dala. Mezik.mil sem mu z ocmi, zaluteval cigare, nato jm se napraivil,da grem.Malo casa je im 1 natakar, zato

je v napflici vzel de;.a»r in sc obrrkil.Prijcl sem za kljuko, da bi oid-

sel, kar «e zacujc znan glas: "bibi-li. res nenmni" . . . Obstal sem instop 1 na stran .k durmi. Na to pa seoglasi onstran ogleda'lai Kondfct inzacne : "IV>p!ejtc, zopet dva novadrustva se javita k jednotri. Poslalsem T. N.u nekaj denarja, dafante skJlice skivp. Tako se mora;drugate ni nic. Toliko smo zntvo-vali za jednoto, seWaj naj bi pa prLsli ob kru'h? Vse te stvari izvirajole rxi Zavertnika; pa naj le, jaz ne

odstopim in daj me s kolom po»doi

proc. Klobucar jc bedak, kn vse zi¬nc. Kaj komu mar, kaj mi delamo!

Vcasih kdb pravi, da je treba tako pa tako z ljiwlmi . . Pa kaj me¬rit mar, jaz moram zase j^leclati.Treba je vse placati. Kje pa najvzamem ce ne tam, kjer je. Saj lju-dje so zabiti, kaj njim treba vedeti, ka'ko ta stvar gre.Ko sem bil na Westu, sem delal

dober business. Kaidar so bile vo-

'itve, taktat sem dobil dervarja oddemokratov in republikancev. VChicagi jc pa vrag. ki so mi ti an-arhisti za petami.

In danes rocem tukaj : da "pr mojdus", die "ne neham pisafti proti ternlump m . ce se prav jyotepemo.Kar pisali bomo pa je; saj ljudjezmiaj vrjamejo. Ce se ne l>o dalodriteace se bo pa tako kokr fairjidelaijo: |>o ligurjanski morali. Timora^ zmirotn eno trditi. ce pravvcs, da imajo uni prav . . .

Seveda. ko l»i imel socijalni khubkaj <lenarja, da hi nas laliko tozilina visje sckHsce, potem bi bi> hu-dic !Tako j ih lK>mo pa prav posteno

na> mazali.Samo da ^re. potem naj pa lju¬

dje recejo kar liocejo. Mi smo pale na varnem.Ko b: bil sedaj sam, bi sla trda;

ta irrednik . Kaker je pa precejspreten v zagovarjanju. Seveda,>t i#<l-i ral je v semeniscu "ligittjajn-sko morale", ki jo' sedaj priol>cuj.ev mojem li^u. Xasukam je res. Tabi bil budicev far.Xo ja. osem so! ima. Uni daiv sva

se menila o "Proletarcu" in tejbarnli. Rekel je, da se on nic nc

bojii' ^Proletaricevih" . ice pravpilsejo cisto resivico. Pravil mi jc.da se je ze v solii ucil "zofitiske",ali kaka se ze pravi ... On bo vsa-ko stvar tako zaibrnil. da bo vsakvrjel le "Crlas Svolxxli ".

Zato sem mu obljubi! $1.00 vec

place na teden. To bundo moram"1

sfajtat . .

Xek srednji ijlas se o^lasi na to:n: mi bilo pa mo/, no spoznatii £a poglasu.

( Mstranil sem se polagoma inzadovoljen sem bil. da se mi jc jx)-srccilo cuti Kor#do, ki jc govoril ta'-ko prostodusno, nemoteno, svest si,da ga nilice drugi ne cuje, kot tisti,katcri so o stvari laliko in formi-rani.

Mis'il pa sem si jaz: no, sedajnaj sc pa le sc k'd-o oglasi in zago-varja slcparjc . posebno Kondo.Seveda sc bo zgodilo drugace in

vse to ostanejo le sanje.Verus.

knjiZevnost.Politicno zivljenje Slovencev"

(ponatis iz "Nasih zapiskov"), pi-sana od Dr. Loticarja, se imenujeknjiga, ki jo je zalozil L. Sclnvent-ner v Lju'bljani. .

Slovenci . v sj>lo>nem . inia-ni. . razlieno kronologijo iz razlic-nih zato so poskrbeli nekater'zavodi, ki iniajo nalo^o beleziti po-javc. vrsece se v krogui slovcnstva.Ekzistira "Slav. matica", "Mohor-jevai druzba" in sc nekaij tacih za-vodov je, ki izdafjajo knjige, da na.rod izve kje da. je, v kaki razdaljise nahaja tia ?em ali onem polju,z ozirom na osta'le narode. Dostiteh |>odatkov posedujc slovenskaknji-zevnost ; toda popolnil je selezerodovino Slovencev Dr. Loncar v

receni knjigi, ki jc zc!o zanimivai.sosebnia za tiste ljudi, ki gledajoIxxlocnost z druge perspcktive, kotostareli 'krscendu'sevci po "Kranj-skcm in drupod.

Knji^a je pisana v poljudnem je-ziku iru sestavljeiia primiroma ve-

rodostojno. Naroca) se jo pri L.Schwentnerjur in stane 60 v., jx>posti 10 v. vec.V ameriskem denarju 20 ccntov.O knjigi se priliki pobavi<

mo se.

Listu v podporo.Nabrarra svota iia slarvnosti raz-

kritja drustvene zasta*ve drustvaTriglavt st. 2 S. N. P. J. dne 17.110v. 1906 v prostorih brata Mati-jata Kompa v La Salle, Ills.Matija Komp $1.00Math Strohen 5°Alojzi-j Kramarsic 25Ivan Vogric . . ! 25France Livefc 25Silvester Kramarsic 50Kareli Strohen 5°Joze Ka|>s 5°Joze Kavsek 25Ivan Pucdk 5°Xace FaLeskinl 25Tomaz Golob 5°Xace Rcirl 25Tomai Golobic 25Maith Sular 3°Anclv Urbane 10Pavel Pirr, 456.3rd St., La

Salle. 111. 1. 00Franik Francic 25Frank Laykovic 25Anton Rcul 25Anton Krai -25Neimenovan 15

Skupaj . . . .$8.30Joze Zavertnilo: Ker se Tone

Mladic v "Cilais Svobode" jezi, da11m je "Proletarec" vrgel nemiloresnico v obraz. da je se neotesa>i1.00; Jereb Joe: Ker so Zavertni-kovi "lerfamtje" vedeli ze takratkaj je socijalizem, ko je se Kondahodil i>o raj ski dolini s sleparjemJeraunom, . kterega vreden konipanjon je bil . 1.00. .

j Chicago: Prigodoni imendanaCeci'lije Jecmenjak $5 ,25; prigo-dom imendana druga Hans-a, daro-vano $2.

Glencoe, O. : M. N. S. klub tro-mjesecni asesment "Jugosl. soc.Zvezi" 70 ct. ; M. N. S. klub $2.00;John Rebolj 50c.; Xace 2lember-ger 50c. . Skupaj $21.25.Racunski prcglcd 1 1 mesccncga

poslozHmja "Prvlctarcct"*)Dohodki:

Listu v podporo $250.82oglasi' 14946naroctvina 393-3$bros. "Xasa bogastva" ... 6.55

$800.21I z d a t k i :

Tiskarna- $346.75pisalna oprava, post. znam-

ke in drugo 7* 24" Proletarec'' v tozfoi .. .. 66.90

$484.89Dohodki $800.2 1Izdatki' 484.89

Ostane v blagajni $315*32A. Presem, taj.

Za nadzorniski odselc:Martin Hans, John Bartel,

Joe More.

*) Nekolefktani oglasi in dolg,

ki ga dolgnjeja razni clani, ni vtctn racimu. Nekolektani oglasi zn^sajo z novembroni $35.00; dolgpri raznfh c'.anrh pa $45.00.

Sodrugi! Treba je misliti 11a ten-densko izdajanje "Proletarca".Agitirajte, ustanavljajte klube, u-cvrstite organi'zacijo!Kakor hitro imamo v to potreb-

no syoto, zacne "Proletarec'' te-densko izhajati.. Puzmanov Joze nckaj pise o

prvih irstanoviteljih "Delavca \Revse ! kje se bilo, ko se je "Dela-vec

" ustanovil? Ako bi bil v.orga-nizaciji, bi moral vedeti, da je Za-vertiiik vplacal svoj prvi delez za

prvo stevilko "Delavca", pa tudipisal ze za pfvo stevilko. Seve ta-krat je bil Puzmanov Joze se vhosti na Vancovem in za to mu nezamerimo, ce laze.

Ugctn-jka.Ko'Lko ca&ic jezivsa mora clovek

popiti, da priiznava trezne ljudi pi-jainim.

.^fu'BSn nf ire-\090j a joisfoiu uoDf J3>f ^l^UOX EU ofoiuq-o ouA3pczo4 as «p 'oiuofnioAs ur.f'd^fllcS'll 3} 1 1 1^9J OpoqiMJ-Bii pABjq luafuoD jo>i : jOAoSpo

l§6e se ?

boarilarje na hrano in stanovanje.Pojasnila daje FRANK 6EKGostiln*i2ak na Centre av.,Chicago

Joze Sabathodvokat lu pravtil zastopnlk v ka-

zettskih in civilnlh zadevah.

PiSite slovenski!1628 1638 Unity Building

79 Dearborn St., Chicago, 111.Res. 5155 Prairie Ave.Phone Drexel 7271.

KoSicek BratjeSALOON !

Dobro pivo, wiskey, likere, vino,izvrstne smodke in prigrizek.

Oglaslte se na Cetitrl !

Gostilna pri Ceh-u!Podpisani naznanjam rojakom,

da sem otvoril novourejeni saloon

568 S. Centre Ave., ChicagoV mojem salonu se dobi vse,

sem spadajoie stvari. Pridite iDpripeljite zaance in prijatelje!

Z vsem spoStovanjemFRANK £EH.

JloslorasSa vmarna!Podpisani naznanjam Hrvatom

in Slovencem v Chicagi in okolici,ra tofiim najboljsa raznovrstnavdna po primirni ceni.

Pridite, pripeljife znance inijatelje, da se prepriiate.

ip Z vsem spoStovanjem

Slavoljuh Stajdohar,316 W» 18fh §t., Chicago

Rojaki SlovenciCitajte novo obSirno knjigo .ZDRAVJE"

Novih50.000

se zastonjrazdelimed

Slovence

Knjiga .ZDRAVJE"Katora kratkom izide <><1 slavn

Dr. E. C. COLLINS M. I.log-a:

Iz nje bodete razvidili, da vam je on edini prijatelj, kateri vam zamore in ho£e po-magati v vsakem slucaju, ako ste bolni, slabi ali v nevolji.Knjiga obsega preko 160 strani z mnogimi slikami v tusu in barvi ter je na-pisana v Slovenskem jeziku na jako razumljiv nacin, iz katere za more vsaki innogokoristnega posneti, bodi si zdrav ali bolan. Ona je najzanesUvejSi svetovalec zamoza in zeno, za mladeni£a in deklico.Iz te knjige bodete razvideli, da je Dr. E. C. COLLINS M. I. edini, kateremuje natanko znana sestava £loveskega telesa, radi tega pozna vsako bolezen ter edini,zamore garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, bodisi akutne ali zastarele(kronicuc) kakor: tudi vsake tajne spolne bolezni.

5itajte nekaj najnovejsih zahval. s katerimi se rojaki zahvaljujejo za nazaj zadobljenozdravje:Cenj^ni gospod Collins M. I.

Vain naznanjam da sein popolnoma zdrav in se Vam presrdno zah-valitn za VaSa zdravila ki ste ini jih poiiljali in to Vain re£em, da ta-kega zdravnika r> ni, kakor ste Vi in VaSa zdravila so res najboljSa.ki so mi pravfino nucala. Jaz sera si dosti orizadeval pri druzih zdrav-nikih, paininiso ni£ pomagali. Toraj, kateri n <\ verjanie, naj se do me-nc obmr in jaz inu bodem natandno pojasnil, da ste Vi res en izkuSenzdravnik, da tacega nima ved svet.

A Toraj to pisemce koniam ter Vara ostajam hvalczen do hladnt-sagroba., ANTON MIHELlCli

12 E. 39th St. N. K.Clevelan, O.

Velespostovani Dr. B. C. Collins M. I.Jaz se Vain najprvo lepo zahvaljujem za Va5a zdravila in Vara ve.selo sporoCnjein. da sein zdrav. ne dutim nobenih boledin vei in tudilaliko delam vsako delo Vam naznanim Castiti gospod. da jaz sem'poVaSih zdravilih zadobil prvotno zdravje in mod nazaj, kar se nisemtrostal, ker jaz setn se poprei 4 tnesce zdravil pri druzih zdravni

kih; vsaki mi je obljubil, da me ozdravi. a je bilo vse zama.i samoda so mi iepe prazniSi. Si-le potein sem se na Vas obrnil. ko sein uvi.del, da mi drngi ne inoieio pomagali. Jaz Vas bodem vsakemu bolnikupriporoCal. da naj se do Vas obrne.Sedaj se Vain £e enkral lepo zahvalim ter ostanem

VaJ iskreni prijateljJ. LOWSHA.

U Jenny Lind. Ark.Na razpola^o imamo Se mnopo takih zahvalnih pisem, katerih pa radi pomanjkanja prostora ne mo*remo priobeili. Zatoraj rojaki Slovencil ako ste bolni ali slabi ter vam je treha zdravniske pomo£i»prasajte nas za svet, predno se obrnete na druzega zdravnika, ali pisite po novo ob&irno knjigo ZDRAVJEkatero dobite zastonj, ako pismu priloiite nckoliko znamk za postnino. Pisma naslavljajte na slede£i naslov

DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE,SO WEST S4tli 8SrJL\, NEW YORK, IV, Y.Potem smete z mirno duso biti prcpriCani v kratkem popolnega ozdravljenja.Za one, kateri hofejo osebno priti v ta zavod, je isti odprt vsaki dan od 10 dopoldne do 5 urepopoludne. V torek, sredo, fcetrtek in petek tudi od 7.8 z veier. Ob nedeljih in praznikih od 10. 7popoind ne.

POZOR! SLOYENCI! POZOR!SALOONz modernim kegljisiem

Sveie pivo v sodckih in butelj-kah in drugq raznovrstne pijaceter unijske smodke. I>otniki dobe£edno prenoti££e za nizko ceno-

Postrezba toctia In Izborna.Vsem Slov^ncem in drugim Slo-

vanom se toplo priporotaMartin Potokar

564 So Center Ave., Chicago.

Dr. W. C. Ohlendorf, M. D.zdravtiik za aotrawje bolezul

In ranocelflik.

ZdravniAka proiskuva hrpzplnfno. plitfati J« lezdravila. 647 lo 649 Blue Islafld Ave.. ChicagoUradno ur«: Od I do 3 popol. Od 7 do 9 zveCer.Izven (Jhlc&tte fivefl bolnikl naj piftelo stoveinki

SLOVENCEM IN HRVATOMpriporoeam svojo

gostilno, dvorano za veselicein drust. zadeve. .

Tocira izborno pivo ..Magnet", fina namiznaimportirana in domaca vina, izxrstno 2ganje itd.Pri meni so le fine, unijske smodke na prodaj! .jo2e polaCek,

535 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL.

Slovencem in Hrvatom naznanjamo, da izdelu-jemo raznovrstne

-S80«ISE®E8IS-po najnovejSem kroju. Unijsko delo; trpeino in li&no. V zalogiimamo tudi razne druge potrcbScine, ki spadajo v delokrogoprave . oblek. Pridite in oglejte si naSo

izloibo. Z vsem spoStovanjemJ".«J & CO.598-600 Blue Island Ave., Chicago.