vodniŠko - turistična zveza slovenije · danes je maribor drugo največje mesto v sloveniji in je...
TRANSCRIPT
VODNIŠKO
TEKMOVANJE
S KOLESI PO MARIBORU –
DESNI BREG
AVTORICA: MEDEJA HORVAT
MENTORICA: RENATA LOVREC
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
2
Vsebina ODSEKI ..................................................................................................................................................... 3
POT .......................................................................................................................................................... 3
KAKO JE NASTAL MARIBOR ..................................................................................................................... 4
GLAVNI TRG ............................................................................................................................................. 4
MARIBORSKI MOSTOVI ........................................................................................................................... 6
DRAVA IN JOŽEFOVA CERKEV .................................................................................................................. 7
ŽELEZNIČARSKA KOLONIJA ...................................................................................................................... 9
KADETNICA .............................................................................................................................................. 9
VILA RUSTIKA ......................................................................................................................................... 10
PEKRSKA GORCA .................................................................................................................................... 10
POŠTELA ................................................................................................................................................ 11
GRAD BETNAVA IN BETNAVSKI GOZD ................................................................................................... 12
MAGDALENSKI PARK IN BOLNIŠNICA MARIBOR ................................................................................... 13
TRG REVOLUCIJE IN CERKEV SVETE MAGDALENE ................................................................................. 14
PRILOGE ................................................................................................................................................. 15
VIRI IN LITERATURA ............................................................................................................................... 24
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
3
ODSEKI
1. odsek: Kako je nastal Maribor, Glavni trg
2. odsek: Trg revolucije, Magdalenska cerkev
3. odsek: Drava, Joţefova cerkev
4. odsek. Ţelezničarska kolonija
5. odsek: Kadetnica
6. odsek: Vila rustika, Pekrska gorca
7. odsek: Poštela
8. odsek: Betnavski grad in Betnavski gozd
9. odsek: Magdalenski park in bolnišnica Maribor
10. odsek: Mariborski mostovi
POT Glavni trg – Koroška cesta – Strma ulica – Studenška brv – Ruška cesta – Joţefova cerkev –
Ruška cesta – Valvasorjeva ulica – Gorkega ulica – Preradovičeva ulica – rondo – Engelsova
ulica – Ulica Pohorskega odreda – Veselova ulica – Majcigerjeva ulica – Vila rustika – Ulica
Pohorskega odreda – Borštnikova ulica – Kardeljeva cesta – Streliška cesta – Ledina –
Streliška cesta – Betnavski grad – Streliška cesta – Ljubljanska ulica – Magdalenski park –
Trg revolucije – Stari most – Glavni trg
Vodenje po začrtani poti poteka s kolesi, ki jih najamemo v TIC-u Maribor. Cena dnevne
izposoje kolesa je 5 € na kolo. Po poti se ustavljamo pri znamenitostih in izpeljemo vodenje.
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
4
KAKO JE NASTAL MARIBOR Na obreţju reke Drave se je vse začelo. Da bi zavaroval območje pred vpadi Madţarov, je dal
koroški vojvoda Spanheim na Piramidi zgraditi utrdbo. Imenovala se je »grad v marki«.
Marka so v tistem času imenovali obmejne grofije. Grad v marki se po nemško imenuje Burg
in der Mark in se prvič omenja v listini iz leta 1164. Kasneje so vas pod utrdbo povzdignili v
trg, leta 1254 pa se prvič omenja kot mesto. Naselbina je imela nemško ime, ki je izviralo iz
prvotnega poimenovanja Burg in der Mark ali Markpurg-Markburg in se nato uveljavila
nemška izgovorjava Marburg. Slovenci so v obdobju narodnega prebujanja dali mestu novo
ime. Prvič ga je v nekem pismu leta 1836 zapisal pesnik Stanko Vraz. Sestavil ga je iz osnove
mar (kar pomeni vnemo, skrbnost) in pripone bor (boj) po zgledu na nemško-
zahodnoslovansko dvojico Brandenburg (Branibor). Pesnik in politik Lovro Toman je leta
1861 ime pesniško še utrdil s pesmijo Mar i bor.
Danes je Maribor drugo največje mesto v Sloveniji in je hkrati gospodarsko, kulturno,
izobraţevalno in prometno središče severovzhodne Slovenije. Mesto leţi na območju sistema
teras, ki jih je oblikovala reka Drava, sestavljenih iz proda, peščenega proda, peska in peščene
gline. Kljub temu, da leţi Maribor na stiku predalpske in gričevnate severovzhodne Slovenije,
kaţe vse znake subpanonskega podnebja. Ugodne temperature so vzrok, da se v neposredni
bliţini mesta nahajajo odlične vinogradniške lege.
GLAVNI TRG
Glavni trg je osrednji mariborski trg, na katerem se je vse od srednjega veka pa do prve
polovice 20. stoletja odvijala ţivahna trgovska dejavnost.
Na trgu ali ob njem stoji kar nekaj zanimivih zgradb in spomenikov:
Kužno znamenje
Kuţno znamenje stoji na Glavnem trgu v Mariboru in je bilo postavljeno v zahvalo za konec
kuge, ki je v 17. stoletju pomorila tretjino vsega prebivalstva v Mariboru. Prvi spomenik s
podobo Marije so postavili leta 1683. V 18. stoletju so kip nadomestili z današnjim in je delo
umetnika Joţefa Štrauba. Osrednji del spomenika je kip Matere boţje, okoli katere je
razvrščenih šest svetnikov. Kasneje je bila dodana še ograja.
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
5
Vedeti pa moramo, da je kip, ki stoji na trgu kopija originala. Izvirni kipi in drugi deli so
shranjeni v skladišču.
Kuga se je v Mariboru prvič pojavila v začetku 17. stoletja. Bolezni so se bali vsi, tudi
zdravniki. Veliko zdravnikov je ob izbruhu kuge pobegnilo, rezultat je bilo pomanjkanje
zdravnikov za oskrbo obolelih. Tudi v Mariboru in okolici ni bilo zdravnika, zaradi česar je
notranjeavstrijska vlada poslala v te kraje zdravnika Hanibala Bottinonija, ki je prišel na
Štajersko iz Benetk. Ves čas je ob sebi imel prevajalca, saj ni znal ne nemško ne slovensko.
Kuge se je tako zelo bal, da je opravljal obiske pri bolnikih kar na konju in jih ogledoval pri
odprtih vratih. Za takšne obiske si je drznil celo računati od 40 do 50 tolarjev. Ljudje so ga
kmalu imeli dovolj. Doktor je moral pred jezo meščanov zbeţati.
Rotovž
Prvotna mestna hiša ali rotovţ je najverjetneje stala na današnji Koroški cesti. Po poţarih v
začetku 16. stoletja pa so mestno hišo zgradili na Glavnem trgu. Sezidali so jo v
poznogotskem stilu, vendar so jo kasneje italijanski mojstri prezidali v renesančnem slogu. Iz
tega časa izvira balkon ali loggia, ki je okrašen z reliefom mestnega grba. Na dvoriščni strani
je stavba obdana z arkadnimi hodniki. Posebej je zanimiva baročna dvorana, ki so jo
najverjetneje v začetku 18. stoletja opremili s stropnimi štukaturami.
Fasada je členjena s pilastri, nad vhodnim delom pa stoji baročni stolpič s čebulasti streho.
Prav pri gradnji stolpiča se je zapletlo. Zgodba pripoveduje, da je naročnik dal zgraditi stolpič
gradbenemu mojstru. Ker pa naročnik ni plačal dogovorjene cene – gradbenemu mojstru je
namenil manj denarja od domenjene vsote – se je gradbenik maščeval tako, da stolpiča ni
umestil v sredino. Opazite razliko?
Alojzijeva cerkev
Na juţnem delu Glavnega trga najdemo Alojzijevo cerkev z izredno lepo ohranjeno
rokokojsko ograjo. Cerkev je zasnoval domači arhitekt Johannes Fuchs v drugi polovici 18.
stoletja. Zaradi ukinitve jezuitskega reda so cerkev kmalu po zgraditvi zaprli. Uporabljali so
jo kot vojaško skladišče. V tem času se je porušil tudi zvonik.
Zanimivo je, da je Alojzijeva cerkev edina cerkev v Mariboru brez zvonika. Zvon ima še
danes nameščen v čelu fasade.
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
6
MARIBORSKI MOSTOVI
Nastanek mesta Maribor je tesno povezan z reko Dravo. Tako se večina starejše zgodovine
Maribora vrti okoli reke in mosta čez njo.
Stari dravski most je povezoval Lent in Tabor na desnem bregu Drave in je bil lesen. V
mirnem času je bil vir zasluţka, v vojnem času pa je predstavljal nevarnost.
Zgodba iz turških časov pripoveduje o Turkih, ki se vračali čez slovensko ozemlje nazaj na
Balkan. Hoteli so prečkati reko Dravo, ki je bila v tistih časih deroča in nevarna reka. Za
prehod čez reko si je več tisoč glava turška vojska izbrala Maribor, vendar je obstajal
problem. Najprej so morali osvojiti mesto, in šele to bi jim sprostilo prehod na most. Mesto so
oblegali tri dni nato pa so se odločili in pri Bresternici zgradili pontonski most, prečkali reko
in na olajšanje meščanov izginili iz naših krajev.
Novi most čez Dravo, ki je nadomestil leseni most, so zgradili leta 1913. Bil je eden lepših
mostov v tedanji monarhiji. Danes most imenujemo Stari most.
Z gradnjo novega drţavnega mosta je povezana naslednja zgodba. Pri načrtovanju mosta so
izbruhnile napetosti med slovenskim in nemškim prebivalstvom Maribora. Most naj bi
povezoval oba bregova nekoliko vzhodneje od današnje lokacije mosta. S tem bi se most
izognil staremu mestnemu jedru. Ker pa bi most v tem primeru tekel mimo slovenskega
Narodnega doma, se s tem niso strinjali nemško govoreči prebivalci. Nesprejemljivo se jim je
zdelo, da bi glavna povezava med Dunajem in trstom potekala mimo najpomembnejše
slovenske kulturne ustanove na Štajerskem. Traso mostu so zato premaknili v samo mestno
jedro. Z izgradnjo mostu so tako uničili srednjeveško osnovo Glavnega trga in večjega dela
Lenta.
Z rastjo mesta in mestnega prometa se je kmalu po izgradnji drţavnega mostu pokazala
potreba po še eni povezavi obeh bregov. Tako je Maribor dobil današnji Titov most, ki je
dobil ime po nekdanjem jugoslovanskem predsedniku Josipu Brozu Titu.
Mesto je 20 let po izgradnji Titovega mostu dobilo novi dvoetaţni most. Spodnja etaţa mostu
povezuje Pobreţje in center, zgornja etaţa pa je namenjena tranzitnemu prometu. Most še
danes nima posebnega imena, Mariborčani mu rečejo kar dvoetaţni most.
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
7
Zanimivo je, da so gradnjo mostu na tej lokaciji načrtovali ţe pred 2. svetovno vojno, vendar
je gradnjo Mostu preprečil prav izbruh vojne. Pa še ena zanimivost: pred 2. svetovno vojno je
blizu mesta, kjer zdaj stoji most, čez Dravo vozil pobreški brod.
Mesto je konec 20. stoletja dobilo še eno prometno povezavo čez Dravo. To je Koroški most,
ki povezuje Studence z levim bregom mesta. Zamišljen je bil kot del zahodne obvoznice
mesta.
S prihodom ţeleznice v Maribor so čez Dravo zgradili najprej lesen nato pa še kovinski
ţelezniški most.
Omeniti pa moramo še Studenško brv, ki je manjši most in danes prehoden le za pešce in
kolesarje ter motorje. Zgrajen je bil kot povezava Studencev z Mestom na levem bregu Drave.
DRAVA IN JOŽEFOVA CERKEV
Reka Drava je skozi celotno zgodovino Maribora igrala pomembno vlogo. Ščitila je mesto
pred napadalci in kasneje predstavljala pomembno prometno pot. Po Dravi so prvi splavi pluli
ţe v rimskih časih. Splavarstvo, kakršnega poznamo danes, je na Dravi doseglo razcvet v 19.
stoletju in se ohranilo do začetka 2. svetovne vojne. S splavi so po Dravi prevaţali predvsem
les, pa tudi sadje in pohorski pesek. Pluli so po Dravi in Savi vse do Beograda, kjer so splav
razstavili in ga skupaj s tovorom prodali.
Za dravske splavarje je bila prva postojanka v Mariboru. Za pristanišče se je uveljavilo ime
Pristan ali Lent. Tukaj so splavarji prenočili in se oskrbeli s hrano za nadaljnjo pot.
Danes plujejo splavi po Dravi le še v turistične namene. Splavarska sezona traja od aprila do
oktobra. Osrednji dogodek je splavarski krst.
Drava je bila včasih divja reka z mnogo brzicami. Prav zaradi tega se je v ljudskem izročilu
ohranilo prepričanje, da v Dravi ţivijo bajeslovna bitja, vile in povodni moţje. Za splavarje
sta bila posebej neugodna Gestrin, ki je ţivel v vrtincih ter Vodovnik, ki je ţivel v brzicah.
Oba sta zahtevala od splavarjev zlatnino za njihovo preţivetje.
Bajka o Gestrinu nam pripoveduje zgodbo o splavarju, ki ni hotel vreči v vodo prstana, ki ga
je dobil od neveste. Gestrin se je razjezil in ga utopil. Druga bajka pa pripoveduje zgodbo o
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
8
splavarju, ki je poskušal prevarati Gestrina in mu v vodo vrgel kamenčke. Gestrin je splav
potopil, splavar pa se je komaj rešil.
Bajka o Vodovniku pa govori o maščevanju zaradi neuslišane ljubezni. Vodovnikove tri hčere
so se zaljubile v splavarje, ki pa so ţe imeli izbrane neveste. Ker se kljub temu niso hoteli
poročiti z Vodovnikovimi hčerami, jih je Vodovnik utopil.
Studenci so bili vse do druge polovice 19. stoletja vas pri Mariboru. Vas je z mestom
povezovala Joţefova cesta, danes imenovana Ruška cesta. Ime je cesta dobila po cerkvi sv.
Joţefa.
Prvotno cerkev so zgradili v 17. stoletju. po uničujoči kugi, ki je prizadela Maribor in okolici,
pa so zgradili pravo romarsko cerkev. Ob prazniku sv. Joţefa so ob cerkvi pripravili sejem
suhe robe, kjer so prodajali znamenite kuhalnice in druge lesene izdelke.
Cerkev je imela prvotno baročno okrasje, ki so ga z leti ţal odstranili. Ostala je le baročna
priţnica.
Cerkev ima visok zvonik. Zanimivo pa je, da je zvonik v zgornjem delu poševno grajen.
Nihče več ne ve, zakaj.
Pod Joţefovo cerkvijo je pot imenovana Pod izvirki. Ime je dobila po izvirih vode. Ob hišah
je ohranjen izvir Joţefov studenec, ki je ime dobil po cerkvi sv. Joţefa, ki stoji nad njim.
Studenec je bil namenjen pranju perila. Pranje je bilo nuja, zbiranje peric pa poseben
dogodek, zato je bilo takšnih perišč več. Voda je imela v nekaterih izvirkih okoli 20°C. Od
vseh studencev v tem predelu je ohranjen le Joţefov. Je pokrit dvoprekatni pretočni studenec.
Javna pralnica perila je bila na tem mestu ţe pred letom 1930, zaradi koristne rabe vode pa je
Olepševalno društvo leta 1930 postavilo Joţefov studenec, nekaj let zatem pa še nadstrešek z
dvema koritoma za pranje perila. Prvo, niţje korito je bilo namenjeno pranju perila, drugo pa
splakovanju. Uredili so tudi pot iz zgornje terase do studenca.
S pojavom vodovoda in kasneje pralnih strojev, so uporabo studenca počasi opuščali in začel
je propadati. Studenec so obnovili leta 2002.
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
9
ŽELEZNIČARSKA KOLONIJA
Po prihodu ţeleznice v Maribor, se je mesto začelo bliskoviti razvijati. Kmalu je postalo
industrijsko središče in kriţišče poti. Za potrebe ţeleznice so na desnem bregu Drave postavili
ţelezničarske delavnice. V Mariboru v tem času ni bilo dovolj kvalificirane delovne sile, zato
so delavci z druţinami prišli od drugod. Pojavila se je potreba po stanovanjih za delavce.
Hkrati s postavitvijo delavnic so pričeli graditi tudi kolonijo s stanovanji za delavce. Najprej
so zgradili 12 hiš, ki so imela 48 stanovanj, kasneje pa še 28 hiš z 254 stanovanji. Stanovanja
so dobili delavci v najem in so ostala v lasti ţeleznice. Prav tako je hiše vzdrţevala ţeleznica,
ki je predpisala stroge pogoje. na hišah ni bilo dovoljeno spreminjati ničesar. Za potrebe
delavskih druţin so z leti zgradili še šolo, vrtec, dve kopališči ter trgovino z ţivili.
Kolonija je ohranila prvotno obliko vse do današnjih dni. Parcele, na katerih stojijo hiše, so
pravokotne oblike. Ulice se sekajo pravokotno. Hiše imajo značilno neometano fasado s
kamnitimi temelji. Ob vsaki hiši so bili vodnjak, zelenjavni vrt in drvarnica.
Prebivalci kolonije so ţiveli precej izolirano, zato ne preseneča, da se je med mladimi spletla
marsikatera ljubezen. Tipični primer take izolacije sta moj pradedek in prababica. Poznala sta
se ţe kot otroka, saj sta bili njuni druţini sosedi v koloniji. V mladosti sta se nato poročila in
si spletla svojo druţino. Tudi prijateljstva iz tistih dni so ostala trdna, čeprav so se nato ljudje
razkropili na vse strani Slovenije.
KADETNICA
Čudovita zgradba mariborske kadetnice stoji na Poljanah, kakor imenujemo ta del Maribora.
poslopje je bilo zgrajeno sredi 19. stoletja. Ko je bila zgrajena, je bila največja tovrstna
zgradba v tedanji Avstriji.
Kadetnica je zgrajena v neoromanskem slogu. Ima značilne debele zidove, stebre, polkroţne
loke ter številne rozete. Okna so visoka s polkroţnimi loki. Sestavljena je iz treh delov:
glavnega krila ter dveh prečnih manjših kril na vsaki strani glavnega krila. Bila je prva stavba
v Mariboru, ki je bila zgrajena v neoromanskem slogu.
V kadetnici je delovala kadetniška šola. Namen šole je bil, da v štirih letih šolanja pripravi
kadete za sprejem na vojaško akademijo. Okoli šole so zasadili drevesa, ki so z leti zrasla v
lep drevored. Ob šoli so zgradili tudi plavalni bazen ter športna igrišča.
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
10
Pred glavnim vhodom je bil konec 19. stoletja nameščen spomenik cesarju Francu Joţefu od
50. letnici njegovega vladanja. Spomenik je tukaj stal vse do leta 1918, ko so ga odstranili in
za njim se je izgubila sled.
Po ukinitvi šole je v zgradbi bila vojašnica, nekaj časa celo bolnišnica. V času Jugoslavije po
2. svetovni vojni je bila vse do osamosvojitve Slovenije vojašnica Franca Rozmana Staneta.
Danes je zgradba prenovljena. V njej je center za vojaško izobraţevanje ter vojaški muzej.
VILA RUSTIKA
V Mariboru najdemo malo rimskih ostankov, saj v tem času mesta ni bilo. Pomembnejši je bil
Ptuj. Ostanke rimske dediščine najdemo na obrobju današnjega mesta v bliţini Pohorja v
Radvanju. Arheologi so našli temelje rimske vile rustike iz 3. stoletja. Stala je ob nekdanji
rimski cesti Hoče – Radvanje.
Vila rustika je ime za rimsko podeţelsko vilo in je poseben tip rimske posesti, ki se je razvila
na podeţelju. To je bilo kmečko posestvo in je bila v lasti bogatega Rimljana. Tukaj je več
generacij ţivela bogata rimska druţina, ki se je ukvarjala s poljedelstvom in ţivinorejo. Posest
so obdelovali svobodni tujci in suţnji.
Posest je obdajal zid, za katerim so stali stanovanjski in gospodarski objekti. Znotraj obzidja
je bil tudi vodnjak. Stanovanjski del vile je imel pet soban. Vola je imela urejeno ogrevanje,
našli so tudi nekaj fresk. Arheologi so izkopali tudi nekaj kovancev, grobišče in ţelezne
ključe.
Na območju vile rustike je še posebej zanimiva najdba 28 grobišč, ki datirajo v 10. in 11.
stoletje. Grobišča pripadajo Slovanom, ki so poselili te kraje. Grobovi so bili brez reda
vkopani v peščena tla. Skeleti so bili zelo slabo ohranjeni. Z izjemo 4 grobov v grobovih niso
našli grobnih dodatkov.
PEKRSKA GORCA
Pekrska Gorca je osameli grič v Radvanju. Del griča je poraščen z gozdom, del pa z vinsko
trto. Nekoč je na Pekrski gorci stala smučarska skakalnica. Zgradili so jo leta 1953 in je bila
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
11
po velikosti takoj za planiško skakalnico. Z leti je skakalnica propadala, zato so jo podrli in
odstranili.
S Pekrsko gorco je povezana legenda o njenem nastanku. Mariborčani so se zamerili Bogu
zaradi njihovega neprimernega obnašanja. Kaznovanje neposlušnih Mariborčanov je prepustil
hudiču. Ta je odtrgal veliko skalo na Pohorju in jo nameraval vreči v Dravo. S tem bi Dravo
zajezil, da bi nastala velika poplava in kaznovala Mariborčane. Na ravnici je hudič srečal vilo,
ki ga je zapletla v pogovor. Ko je odbila polnoč, hudič ni imel več moči za kaznovanje
meščanov, zato je skalo pustil na mestu, kjer jo je odloţil. Tako je nastala Pekrska gorca.
V 17. stoletju so na griču postavili kriţ, ki ga je v začetku 19. stoletja zamenjala cerkvica
Marija sedem ţalosti. Do vrha griča in cerkvice je urejena pot s štirimi kapelicami.
Le malo Mariborčanov pa danes še ve, so ljudje Pekrsko gorco imenovali tudi slovenska
Kalvarija, saj je v okolici mesta ţivelo večinsko slovensko prebivalstvo. Na levem bregu
Drave nad mestnim parkom stoji grič Kalvarija, na katerem so meščani postavili cerkvico sv.
Barbare in sv. Rozalije. Ker je takrat v mestu bilo veliko nemško govorečega prebivalstva, so
grič na levem bregu poimenovali tudi nemška Kalvarija.
POŠTELA
Poštela je višinsko gradišče, ki se nahaja na vzhodnem obronku Pohorja nad Ledino. Je
najpomembnejše in najbolje ohranjeno ilirsko-keltsko gradišče v Podravju. Poseljeno je bilo
ţe v 7. stoletju pred našim štetjem. Podatka, kdaj je bila Poštela zapuščena, pa ţal ni.
Gradišče je bilo poseljeno predvsem v zgornjem delu, kjer so odkrili temelje 14 hiš ter
svetišča. Vhod v naselbino je bil s te strani zavarovan z nasipom. Na Pošteli se v zelenju
skriva prava poštelska zanimivost – zbiralnik za vodo. Globok je pribliţno 3,6 metra. V njem
se še danes nabira kalna voda. Domačini so ta vodnjak poimenovali Črna mlaka. Do
zbiralnika so včasih vodile stopnice, ki pa so zasute.
Ponovno so Poštelo naselili v 4. stoletju Slovani, ki so se na Pohorje umaknili pred vdori
Hunov. Ko je nevarnost minila, so na Poštelo pozabili.
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
12
Ohranila se je v ljudskem izročilu. Ljudje so govorili o starem mestu, ki da je skrito na
območju Poštele. Kroţile so govorice o zakladu, ki je skrit na Pošteli. Zaradi tega so ljudje
prekopali in uničili mnogo dokazov o poselitvi. Mnogo kamnov iz nasipa so odpeljali do
svojih posesti. Kamne so uporabili tudi pri gradnji betnavskega gradu.
V zadnjih letih so poštelsko gradišče, ki je veliko kar šest hektarjev, opremili z ličnimi
informativnimi tablami. Z njihovo pomočjo lahko določimo prostor, kjer so bila bivališča,
sam nasip in vodnjak pa sta dobro vidna. Izkopanine iz Poštele lahko vidimo v mariborskem
muzeju v mestnem gradu.
GRAD BETNAVA IN BETNAVSKI GOZD
Graščina Betnava je bila prvič omenjena v začetku 14. stoletja. Prvi lastniki so bili grofje
Betnavski, ki so dali gradu tudi ime.
Grad Betnava je bil stanovanjsko-utrdbena zgradba s štirimi stolpi in obrambnim jarkom.
Prvotno je bil pozidan v renesančnem slogu, o čemer priča ohranjeni bakrorez.
Pogled v knjigo dajatev nam razkrije ţivljenje na posesti. Gradu je bilo podloţno veliko
kmečkih druţin, ki so ţivele v neposredni bliţini gradu. Večji del druţin pa je ţivel v vaseh na
Dravskem polju. Kmetje so se ukvarjali s poljedelstvom. Pridelali so veliko ţita, ovsa in
pšenice. Ukvarjali so se tudi s kokošjerejo. Gojili pa so tudi govedo, ovce in koze.
V času protestantizma so bili lastniki gradu grofje Herbersteini. takrat je nastalo protestantsko
pokopališče in šola. Maše so potekale v grajski kapeli. Protireformacijska komisija nato
pregnala protestante z Betnave in porušila šolo ter pokopališče. Nato je grad še pogorel.
V začetku 18. stoletja so lastniki gradu postali mariborski grofi Brandisi. Grad so prenovili v
baročnem slogu. Ob prenovi je podobo zamenjal tudi grajski park. Odstranili so cvetlične
gredice in posadili drevje. Največje drevo v parku je 35 metrov visoka platana z obsegom 7
metrov.
V 19. stoletju je grad zopet imel novega lastnika. Grofi Brindisi so Betnavo prodali
lavantinskim škofom. Po 2. svetovni vojni je bila v gradu zadruga, danes pa je grad zopet v
cerkveni lasti.
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
13
Tudi notranjost dvorca je baročna. Krasi ga čudovito stopnišče in baročne dvorane. Še ne tako
daleč nazaj so v gradu prirejali poročne slovesnosti, nato pa so se poročna slavja zopet
preselila v Rotovţ.
V bliţini gradu leţi Betnavski gozd, ki ponuja številne moţnosti za sprostitev in rekreacijo.
Okoliški prebivalci v njem pogosto tečejo, kolesarijo ali se sprehajajo. V času cvetenja dreves
pa cvetni prah nabirajo čebele iz bliţnjega Čebelarskega centra.
Del Betnavskega gozda je namenjen adrenalinskim športom. V Pustolovskem parku Betnava
lahko glede na vašo starost oziroma telesno višino ter seveda pripravljenost za premagovanje
strahu prehodite 7 različno zahtevnih poti. Po drevesih, drogovih in različnih brveh in vrveh je
speljanih več kot šesto metrov zanimivih prog na višini od 1 metra do 8 metrov nad tlemi.
Obisk parka je nadvse primeren tako za večje skupine kot za posameznike in druţine. Tudi za
otroke, starejše od treh let, je namreč urejena primerna proga.
MAGDALENSKI PARK IN BOLNIŠNICA MARIBOR
Magdalenski park so uredili leta 1906 na območju nekdanjega magdalenskega pokopališča.
Leta 1880 je mestni svet sklenil, da se pokopališče opusti, na njegovem mestu pa uredi nov
mestni park.
Park se razteza na obeh straneh ţelezniške proge. V parku juţno od ţeleznice so otroška igrala
in sprehajalne poti pod drevesi. Za ta del parka so značilna drevesa divjega kostanja.
Na severnem delu današnjega parka pa so bili še leta 1957 vrtovi. Kasneje so tudi tukaj
zasadili drevesa in uredili sprehajalne poti.
V Magdalenskem parku stojita dva zanimiva kipa, ki sta posvečena pesniku in filozofu
Tagoreju (1861-1941) in Šri Činmoju, vizionarju miru.
Severovzhodno od Magdalenskega parka stoji mariborska bolnišnica, ki ima danes naziv
Univerzitetni klinični center Maribor.
Maribor je imel ţe v 14. stoletju svoj meščanski špital, ki je bil namenjen onemoglim
meščanom. Pravo bolnišnico pa šele v 18. stoletju z razvojem medicinske vede. Prvotno je
bila bolnišnica na levem bregu Drave v poslopju pošte na Slomškovem trgu.
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
14
V sredini 19. stoletja pa so mestne oblasti kupile Prosenjakovo vilo v takratnem
Magdalenskem predmestju. To je bil začetek bolnišnice v Mariboru. Od takrat dalje so
dodajali stavbe bolnišnice in bolnišnica se je zelo razširila.
Med 2. svetovno vojno se bolnišnica ni izognila poškodbam. Bombni napadi so štiri krat
poškodovali bolnišnične zgradbe. Zaradi tega so morali preseliti kirurški oddelek pod
Kalvarijo. Infekcijski oddelek so preselili v osnovno šolo v Kamnici, porodniški oddelek pa v
ormoško bolnico.
Bolnišnica Maribor je ţe daljše obdobje učna bolnišnica, ki tesno sodeluje z Medicinsko
fakulteto, srednjo zdravstveno šolo ter visoko zdravstveno šolo v Mariboru.
TRG REVOLUCIJE IN CERKEV SVETE MAGDALENE
Po prehodu čez stari dravski most se znajdemo na desnem bregu Drave, kjer se je nekoč
razprostiralo Magdalensko predmestje.
Trg revolucije je nastal leta 1913, ko so zgradili novi drţavni most čez reko Dravo. Uredili so
ga leto kasneje in poimenovali po cerkvi sv. Magdalene Magdalenski trg. Trg je večkrat
zamenjal ime: bil je Petrov trg, trg cesarja Vilijema, Trg 9. maja in po 2. svetovni vojni dobil
ime Trg revolucije.
Trg je ovalne oblike z otokom zelenja na sredini. Obdajajo ga večnadstropne hiše, zgrajene po
1. svetovni vojni. Med njimi izstopa večnadstropna peterokotna zgradba imenovana
Mariborski dvor. Pred 2. svetovno vojno je tukaj bil znani hotel. S trga se ceste pahljačasto
razvejajo: Ruška cesta proti zahodu, Pobreška cesta proti vzhodu ter proti JV Ljubljanska
ulica in proti JZ Dvorakova ulica.
Na JZ delu trga se dviga cerkev svete Magdalene, ki so jo v pisnih virih prvič omenili ţe v 13.
stoletju. Ob turških vpadih v 16. stoletju je bila cerkev poţgana, kakor tudi večino takratnih
cerkva v okolici Maribora. po umiku Turkov so cerkev obnovili. Cerkev je mešanica slogov:
zakristija je poznorenesančna, okna pa imajo poznobaročni izvor.
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
15
PRILOGE
Srednjeveški Maribor
(vir: http://img.rtvslo.si/_up/upload/2011/01/22/64759374_maribor_show.jpg)
Glavni trg z rotovţem in kuţnim znamenjem
(vir: http://maribor-pohorje.si/images/temp/-glavne-znamenitosti-
Glavni_trg1_Slovenia_Slovenija_Maribor_Pohorje_Marko_Petrej.jpg)
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
16
Alojzijeva cerkev
(vir:
http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/maribor_z_okolico/maribor/staro_mestno_jedro/glav
ni_trg/IMG_4016_maribor_glavni_trg_cerkev_sv_alojzija_big.jpg)
Mariborski Stari most
(vir: http://www.slovenija-danes.slovenci.si/modules/aktualno/uploads/maribor_copy1.jpg)
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
17
Cerkev svete Magdalene
(vir:
http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/maribor_z_okolico/maribor/magdalena/magdalenski_
trg/cerkev_sv_magdalena/DSC_7686_maribor_cerkev_sv_magdalena.jpg)
Joţefova cerkev na Studencih
(vir: http://www.kam.si/images/stories/dusa/slika_115.jpg)
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
18
Joţefov studenec
(vir: http://www.helios.si/img/Image/img1601.jpg)
Hiša v ţelezničarski koloniji
(vir: http://giskd2s.situla.org/MK_Foto/d01839-003-b.jpg)
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
19
Kadetnica
(vir:
http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/maribor_z_okolico/maribor/tabor/kadetnica/DSC_87
72_maribor_kadetnica_big.jpg)
Vila rustika
(vir: http://www.slovenia.info/pictures%5CTB_attractions%5C1%5C2004%5CRustca_v_32894.jpg)
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
20
Poštela
(vir: http://farm4.staticflickr.com/3600/3345276166_9fd035a4d8.jpg)
Pekrska Gorca
(vir: http://www.camtp.uni-mb.si/maribor/vodnik/slike/gorca.jpg)
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
21
Betnavski grad
(vir: http://www.radiokrka.com/portals/102144_171803_mariborska_nadkofija.jpg)
Pustolovski park Betnava
(vir: http://ejkartica.si/uploads/betnava_slika1.jpg)
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
22
Magdalenski park
(vir:
http://kraji.eu/PICTURES/podravsko_pomurska/maribor_z_okolico/maribor/magdalena/magd
alenski_park/DSC_7603_maribor_magdalenski_park.jpg)
Bolnišnica Maribor
(vir: http://images.24ur.com/media/images/600xX/Jun2009/60300516.jpg?d41d)
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
23
Trg revolucije
(vir: http://www.imz-maribor.org/Files/Slike/trg%20revolucije.jpg)
Srednja šola za gostinstvo in turizem Maribor
24
VIRI IN LITERATURA
VARL, Valentina (1997), Mariborske zgodbe, Maribor, Kapital
PIVKA, Jurij (Maribor: 50 nepozabnih doţivetij v mestu in okolici, Maribor, Kapital
RADOVANOVIČ, Sašo (2001), Maribor, Maribor, Zaloţba Kapital
RADOVANOVIČ, Sašo (2005), Mariborske ulice, Maribor, Kapital
RADOVANOVIČ, Sašo (2004), Čudoviti Maribor & Pohorje, Maribor, Kapital
RADOVANOVIČ, Sašo (20010), Maribor – štajerski Meran, Maribor, Ostroga
POZDRAV iz Maribora: Mesto na razglednicah v letih 1892 do 1945, (1992), Murska Sobota,
Pomurska zaloţba
RADOVANOVIČ, Sašo (2007), Vodnik po Mariboru, Maribor, Kapital
RADVANJE (2010), Mestna občina Maribor, Zaloţništvo Ksenja Dreu s.p.
MARIBOR skozi stoletja. 1, Razprave (1991), Maribor, Obzorja
http://www.mf.uni-lj.si/dokumenti/6a1fa5cff42cca13580862e550209ff9.pdf
http://www.unesco-sole.si/nesnovna_padeznik.html