vida koporc sedej, sekretarka, direktorat za kulturno ... · pdf file1 vida koporc sedej,...
TRANSCRIPT
1
Vida Koporc Sedej, sekretarka, Direktorat za kulturno dediščino, Ministrstvo za kulturo
POROČILO O IZVAJANJU NALOG JAVNE SLUŽBE DRŽAVNIH MUZEJEV ZA LETO 2013
Uvod
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije (v nadaljevanju: ministrstvo) je v letu 2013 financiralo
izvajanje nalog javne službe v naslednjih državnih muzejih: Narodnem muzeju Slovenije,
Prirodoslovnem muzeju Slovenije, Slovenskem etnografskem muzeju, Muzeju novejše zgodovine
Slovenije, Slovenskem gledališkem muzeju, Tehniškem muzeje Slovenije, Muzeju za arhitekturo in
oblikovanje, Muzeju krščanstva na Slovenskem, Narodna galeriji in Moderni galeriji+MSUM.
Postopek financiranja nalog državne javne službe, ki jih določa 91. člen Zakona o varstvu kulturne
dediščine (ZVKD-1) (Uradni list RS, št. 16/2008, 123/2008, 90/2012 in 113/2013), je potekal preko
neposrednega poziva, skladno z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK) (Uradni
list RS, št. 77/07 - uradno prečiščeno besedilo, 65/07 - Odl. US, 56/08, 4/10, 20/11 in 100/11 - Odl. US
in 111/2013) ter podzakonskimi predpisi - Pravilnikom o načinu izvajanja financiranja javnih zavodov,
javnih skladov in javnih agencij na področju kulture (Uradni list RS, št. 85/10) in Uredbo o
metodologiji za določitev osnov za izračun sredstev za izvajanje javne službe na področju kulture
(Uradni list RS, št. 100/03, 81/09 in 96/13). V postopku izdaje odločbe ministra, pristojnega za kuturo
pa je bilo potrebno upoštevati tudi zakonodajo s področja financ - Zakon o izvrševanju proračunov
Republike Slovenije za leti 2013 in 2014 (Uradni list RS, št. 104/12, 46/2013, 61/2013) in Proračun
Republike Slovenije za leto 2013 (Uradni list RS, št. 104/12, 61/2013, 62/2013).
V letu 2013 je bilo za izvajanje nalog državne javne službe za zgoraj navednih deset državnih muzejev
porabljenih skupno 13.231.470 EUR iz državenga proračuna, ki jih zagotvilo ministrstvo. Od tega za
stroške dela - za plače, prispevke in druge osebne prejemke zaposlenim 7.084.452 EUR (53,5 %), za
materialne stroške (splošne in programske stroške skupaj) 5.232.883 EUR (39,6 %), za investicijsko
vzdrževanje 805.674 (6,1 %) EUR in za odkupe predmetov premične kulturne dediščine 108.461 EUR
(0,8 %).1
Direktor javnega zavoda je dolžan po realizacijo programa dela, v skladu z 62. členom Zakona o javnih
financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr. in 101/13), pripraviti in
1 Vir: Sektor za proračun in finance Ministrstva za kulturo RS
2
ministrstvu predložiti poročilo o doseženih ciljih in rezultatih za preteklo leto in skladno s 26. členom
Zakona o računovodstvu (Uradni list RS, št. 23/99 in 30/02-ZJF-C) predložiti tudi letno poročilo.
Podatki ki se navajajo v nadaljevanju poročila so povzeti iz citiranih poročil.
Celostno ohranjanje premične kulturne dediščine skladno s poslanstvom muzeja (akt o ustanovitvi)
temelji na muzejskih zbirkah. V okviru javne službe se izvajajo naslednje naloge: zbiranje, ohranjanje,
dokumentiranje, preučevanje, interpretacija, upravljanje in razstavljanje dediščine ter posredovanje
podatkov o njenih vrednotah2.
Evidentiranje in inventariziranje
Muzeji svoje poslanstvo utemeljujejo na zbirkah gradiva s področja arheologije, zgodovine,
umetnostne zgodovine, etnologije, oblikovanja, tehnike, naravoslovja in likovne dediščine. Zbiranje
predmetov, njihovo varstvo, proučevanje in predstavljanje v javnosti, v skladu z ZVKD-1, sodi med
temeljne naloge izvajanja muzejske javne službe. Terensko delo in evidentiranje predmetov, v skladu
s strokovnimi izhodišči in upoštevanjem poslanstva muzeja, je ključnega pomena za strokovno
sistematično, učinkovito in premišljeno izvajanje zbiralne politike in dopolnjevanje obstoječih zbirk
ter nadgradnjo novih zbirk. Zbiranje predmetov je dinamičen proces, ki med drugim vključuje tudi
sodelovanje s posameznimi zasebnimi zbiralci, katerih predmeti in zbirke, z donacijami, volili ali
ponudbo/prodajo predmetov, preidejo v zbirke muzejev.
Tabela 1: Število vseh predmetov, ki jih muzeji hranijo in so bili vpisani v inventarno knjigo muzeja do
31.12.2013 ter število novo pridobljenih predmetov premične kulturne dediščine v letu 2013.
Javni zavod Število predmetov,
ki so vpisani v
inventarno knjigo
muzeja do
31.12.2013
Število novo
pridobljenih
predmetov
premične kulturne
dediščine v letu
2013
Narodni muzej Slovenije 269.719 3.083
Prirodoslovni muzej Slovenije 189.500 4.414
Slovenski etnografski muzej 26.824 105
2 17. točka 3. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1)
3
Muzej novejše zgodovine Slovenije 39.739
1.644.1223
126
7.7004
Slovenski gledališki muzej - -
Tehniški muzej Slovenije 5.851 95
Muzej za arhitekturo in oblikovanje 33.268 32.343
Muzej krščanstva na Slovenskem 7.874 1.807
Narodna galerija 13.008 58
Moderna galerija 20.843 12
Skupaj 606.625 42.043
Odkupi predmetov premične kulturne dediščine
V letu 2013 je bilo za namen dopolnjevanja in izpopolnjevanja vrzeli v zbirkah državnih muzejev
odkupljenih predmetov v skupni višini 109.387 EUR. Načrtovani odkupi so sledili poslanstvu in
zbiralni politiki muzejev. Odkupljeni predmeti so bili rezultat načrtnega dela kustosov na terenu, na
področju evidentiranja predmetov. Poleg predmetov, ki so navedeni v priloženi tabeli so v državnih
muzejih odkupili tudi nekaj predmetov iz lastnih sredstev, nekaj predmetov pa so lastniki muzejem
donirali.
Javni zavod
Predmet Odobrena
sredstva –
državni
proračun
(v EUR)
Narodni muzej Slovenije Hišni zaklad 1393 srebrnikov iz 19. stoletja
Krčevina iz Miklavža pri Ormožu
Spalnica art deco, garnitura pohištva, konec
19. stoletja
18.000
5.500
Prirodoslovni muzej
Slovenije
Zbirka mineralov in fosilov Franca Pajtlerja (725 primerkov)
8.000
3 Inventarizirani predmeti Fototeka
4 novo pridobljeni predmeti Fototeka
4
Slovenski etnografski
muzej
-
Muzej novejše zgodovine
Slovenije
-
Slovenski gledališki
muzej
Gledališke fotografije Jenda Stovička 3.297
Tehniški muzej Slovenije Tračna žaga »Gustav Tonnies 2.500
Muzej za arhitekturo in
oblikovanje
Skice, fotografije in drugo gradivo arhitekta
Miroslava Oražma, prvega Plečnikovega
študenta pri arhitektu Le Corbusieru
3.000
Muzej krščanstva na
Slovenskem
Marija z detetom, anonimno delo, olje na
platno, 1750-1770
Marija Ličen Krmpotič, 14 postaj križevega
pota
Samostanski križ z relikvijami, les, 18./19.
Stoletje
Samostanski križ z relikvijami, les, 18./19.
stoletje
Devocionalija »Jezušček, ležeč na križu«,
vosek v stekleni omarici, sr.19. stoletja
Karavaka križec, baker, 17./18. stoletje
5.000
2.500
500
490
250
450
Narodna galerija Jakopičeva dela
Rihard Jakopič: Henrik Czerny
Ivan Žabota: štiri ilustrirane dopisnice
Jurij Šubic: Alegorija letnega časa, risba
Lojze Dolinar: Figuralna kompozicija, risba
Lojze Dolinar: Figuralna kompozicija, risba
22.700
4.000
400
500
800
1.500
Moderna galerija Vlasta Delimar
Tomislav Gotovac
Marko A. Kovačič
4.000
2.000
2.000
5
Alen Ožbolt
Duba Sombolec
Ilija Šoškič
3.500
15.000
3.500
Skupaj 109.387
Konserviranje in restavriranje
V državnih muzejih je tudi v letu 2013 potekal delo na vzdrževanju stanja predmetov premične
kulturne dediščine v skladu z zastavljenimi prioritetami v potrjenih programih dela. Delo
konservatorjev-restavratorjev v Narodnem muzeju Slovenije je bilo osredotočeno na obdelavo
predmetov za razstavo Emona 2000, Zgodbe s stičišča svetov in razstavo Mumija in krokodil. V
Prirodoslovnem muzeju Slovenije se je nadaljevalo prepariranje geološkega materiala, predmetov
zbirk kustodiatov za vretenčarje in nevretenčarskih zbirk. Večina konservatorsko-restavratorskih
postopkov v Slovenskem etnografskem muzeju je bila namenjena pripravi predmetov za osrednjo
razstavo Vrata, v tekstilni zbirki pa se je nadaljevalo sistematično delo po posameznih sklopih (čipke,
čevlji, ovratniki…). Poleg konservatorsko-restavratorskih postopkov na gradivu, ki ga hrani Tehniški
muzej Slovenije (delo na tekstilnih strojih, predmeti za razstavi S tehniko do zdravja in Naš dragi avto,
gramofonske plošče…), je bilo v muzeju delo usmerjeno tudi v restavriranje predmetov za zunanjega
naročnika Eko muzej iz Žalca. Delo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje je delo temeljilo na
preventivni konservaciji pridobljenih predmetov v zbirkah, ki jih muzej hrani (zbirka industrijskega
oblikovanja, predmeti za razstavo Pod skupno streho). Konservatorsko-restavratorski postopki v
delavnicah Narodne galerije so potekali v skladu z načrtovanjem, nekaj pa je bilo tudi nenačrtovanih
projektov, predvsem povezanih z izposojo umetnin. V postopkih preiskovanja umetnin galerija
odlično sodeluje z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije in Restavratorskim centrom.
Konservatorsko-restavratorski oddelek Moderne galerije+MSUM je v času priprav umetnin za
retrospektivno razstavo Gabrijela Stupice izvedel vrsto raziskav in posegov. Izsledke in odkritja je
predstavil javnosti na konsrevatorsko-restavratorski razstavi v letu 2014.
Tabela 2: Število zaposlenih konservatorjev-restavratorjev v državnih muzejih in število konserviranih
in restavriranih muzejskih predmetov v letu 2013
Javni zavod Število
zaposlenih
konservatorjev-
restavratorjev
Število konserviranih
muzejskih predmetov
Število restavriranih predmetov
Za lastno V drugih Za lastno Za druge V drugih
6
zbirko delavnicah zbirko naročnike delavnicah
Narodni muzej
Slovenije
11 250 150 894 - -
Prirodoslovni
muzej Slovenije
3 2.352 0 1.575 - 64
Slovenski
etnografski muzej
4 630 - 75 6 -
Muzej novejše
zgodovine
Slovenije
2 78
2.8005
18 6 - -
Slovenski
gledališki muzej
0 - - 206 - -
Tehniški muzej
Slovenije
5 400 33 20 0
Muzej za
arhitekturo in
oblikovanje
0 250 30 1 2 3
Muzej krščanstva
na Slovenskem
1 93 0 22 3 0
Narodna galerija 5 380 52 109 13 0
Moderna galerija 2 128 6 128 113 -
Skupaj 33 4.651 256 2.843 157 67
Preučevanje in interpretacija premične kulturne dediščine ter sodelovanje z znanstveno
izobraževalnimi ustanovami doma in v tujini
Strokovno delo na področju preučevanja in interpretacije premične kulturne dediščine ter
sodelovanja z znanstveno izobraževalnimi ustanovami doma in v tujini je potekalo: na pripravah za
dopolnjevanje stalnih razstav ter pripravah in realizaciji občasnih razstav, sodelovanju v evropskih
projektih, sodelovanju v raziskovalnih projektih ter objavah strokovnih člankov kustosov v znanstveni
5 Fototeka
6 Presnemavanja zvočnega arhiva - enot ali 25 ur in 15 miniut gradiva
7
in strokovni periodiki. V okviru odobrenih sredstev so potekali nakupi nujno potrebne literature za
proces dela in periodike. Zaposleni v muzejih so poleg sodelovanja strokovnih srečanjih na področju
muzealstva, sodelovali tudi z drugimi inštitucijami doma (pooblaščeni muzeji, Arhiv RS, ZRC SAZU, RC,
ZVKDS, Univerza v Ljubljani…) in v tujini (Hrvaška, Italija, Avstrija, Rusija, Češka, Slovaška, Poljska,
Finska, Romunija, Srbija, Španija, Velika Britanija, Kitajska…).
Predstavljanje dediščine javnosti
V letu 2013 so strokovni delavci v državnih muzejih posvečali skrb pripravi in dopolnjevanju
obstoječih stalnih razstav ter pripravi in realizaciji novih lastnih in gostujočih občasnih razstav.
Obiskovalcem je bilo za oglede na voljo 68 stalnih in 44 občasnih razstav lastne produkcije.
Hkrati so v državnih muzejih izvedli gostovanja 42 razstav, ki so jih pripravili v drugi izvajalci. Največ
razstav, ki so jih pripravili drugi, so gostili v Slovenskem etnografskem muzeju (11 razstav) in Muzeju
za arhitekturo in oblikovanje (12 razstav). Za druge institucije in naročnike je bilo pripravljenih 38
razstav. Največ tovrstnih razstav so pripravili v Muzeju novejše zgodovine Slovenije (9 razstav) ter v
Tehniškem muzeju Slovenije (6 razstav) in Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (6 razstav).
V Narodnem muzeju Slovenije sta bili najbolj obiskani občasni razstavi Vitez, dama in zmaj (16.299
obiskovalcev) in razstava Podobe Balkana (9.238 obiskovalcev). Razstave so spremljale tudi
publikacije in dobro obiskani spremljevalni izobraževalni programi za otroke, mladino in odrasle
(pedagoški in andragoški programi). V Prirodoslovnem muzeju Slovenije je bila zaradi izjemne
odmevnosti v javnosti, razstava Skrivnostna smrt mlade Leonore iz leta 2012, podaljšana tudi v leto
2013 (25.764 obiskovalcev). Razstavo dopolnjeno s publikacijami (katalog in strip za otroke) je
spremljal tudi izobraževalni program, namenjen predvsem otrokom. V Slovenskem etnografskem
muzeju je bila v oktobru jubilejnega leta 2013, ob 90-letnici muzeja, postavljena obsežna občasna
razstava z naslovom Vrata. Simbolni in prostorski prehodi življenja, ki je bila že takoj po odprtju dobro
obiskana (2.954 obiskovalcev), lep obisk je imela tudi razstava Od domačega praga do Jeruzalema:
Fotografski zapisi Petra Nagliča 1883-1959 (3.252 obiskovalcev). V obnovljenem gradu Rajhenburg v
Brestanici je Muzej novejše zgodovine Slovenije, ki ima tam svojo muzejsko enoto, odprl novo stalno
razstavo o trapistih. Že takoj po odprtju je bila razstava izjemno dobro obiskana (9.498 obiskovalcev).
Muzej je v svoje prostore v Cekinovem gradu privabil veliko obiskovalcev tudi z občasnima
razstavama z naslovom GOTO 1982 – razvoj računalniške kulture na Slovenskem, ki se je zaključila
maja 2013 (12.000 obiskovalcev, od tega v letu 2013, 5.428 obiskovalcev) in Prekomorci (4.759
obiskovalcev). Razstave v muzeju so spremljali tudi katalogi in izobraževalni program za različne ciljne
skupine. Slovenski gledališki muzej je konec leta 2013 uspel z realizacijo nove stalne postavitve z
8
naslovom Hoja za gledališčem, Od jezuitov do Cankarja. V Tehniškem muzeju Slovenije se je dobro
obiskanim obstoječim stalnim razstavam pridružila tudi občasna razstava za naslovom S tehniko do
zdravja. Prispevek slovenskih znanstvenikov k razvoju medicine (Biomedicinska tehnika). V Muzeju za
arhitekturo in oblikovanje so v letu 2013 pripravili in realizirali obsežen razstavni program, ki je bil v
javnosti zelo odmeven in dobro obiskan. Razstavo Nedokončane modernizacije med utopijo in
pragmatizmom je obiskalo 3.247 obiskovalcev, Pod skupno streho pa 4.859 obiskovalcev. Ob
razstavah je potekal uveljavljen program izobraževalnih vsebin. Tudi v Muzeju krščanstva na
Slovenskem so realizirali vse načrtovane razstave, odzivi obiskovalcev pa so bili ponovno pozitivni.
Zaradi prenovitvenih načrtov Narodne galerije je bila umaknjena stalna razstava slovenske umetnosti
in prenesena v novo krilo Narodne galerije. Razstavni program Moderne galerije+MSUM je potekal v
skladu z začrtanimi cilji. Razstave, ki jih je uspešno dopolnjeval spremljevalni program so bile dobro
obiskane. Občasno razstave Marko Šušteršič (1927-1976): Retrospektiva je obiskalo 10.967
obiskovalcev, Marij Pregelj (1913-1967): Razstava ilustracij Iliade in Odiseje ob stoletnici rojstva,
5.016 obiskovalcev in Trienale sodobne umetnosti v Slovenije U3: prožnost, 4.060 obiskovalcev.
Tabela 3: Število in naslovi stalnih razstav, ki so bile na ogled obiskovalcem v državnih muzejih v letu
2013
Javni zavod Število
stalnih
razstav
Naslov razstave
Narodni muzej
Slovenije
12 Zakladi Narodnega muzeja Slovenije
Lapidarij narodnega muzeja Slovenije
Staroegipčanska mumija
Slovenski jezik – identiteta in simbol
Zgodovinske in umetnostne zbirke (NMS Metelkova)
V dislocirani enoti:
Stalna razstava na Blejskem gradu
Prva Slovenska knjiga (Blejski grad)
Stalna razstava NMS na gradu Snežnik
Skrite zgodbe grajskih zidov (grad Bogenšperk)
Grajsko pohištvo 18. In 19. stoletja na Slovenskem (grad
9
Rajhenburg)
Kamni govorijo (grad Sevnica)
Hrušica/Ad Pirum (V Gostišču Stara pošta)
Prirodoslovni muzej
Slovenije
2 Stalne razstave Prirodoslovnega muzeja Slovenije
V dislocirani enoti:
Alpski botanični vrt Julijana (Trenta)
Slovenski
etnografski muzej
3 Med naravo in kulturo
Jaz, mi in drugi : podobe mojega sveta
Na drugi lokaciji:
Vraževerje na Slovenskem, Rekonstrukcija slov. ljudskih noš po
Valvasorjevih upodobitvah
Muzej novejše
zgodovine Slovenije
2 Slovenci v XX. Stoletju
V dislocirani enoti:
Trapisti v Rajhenburgu
Slovenski gledališki
muzej
1 Hoja za gledališčem, Od jezuitov do Cankarja
Tehniški muzej
Slovenije
40 Stalne razstave v Bistri: Razstava vozil v samogradnji,
prototipov in študijskih vozil, Edvard Prodan in njegov
inovativni stroj za brezkončno tiskanje, Pridobivanje lesa in
energije v gozdu, Rekonstrukcija avtomehanične delavnice iz
sredine 20. stoletja, Furnirnica na vodni pogon, Dve kolesi in
par nog, Prototipi koles Marijana Vračka, Ribe v Slovenskih
vodah, Lesne obrti, Pomivalna in pralna tehnika Candy,
Zapisana beseda (Tiskarstvo na Slovenskem), Žagarstvo,
Industrija stolov, Vodni pogon, Suknarstvo na Slovenskem,
Tekstilije nekoč in danes, Jurij Vega, TAM, Kovaštvo in
kolarstvo, Peka kruha, Mlinarstvo, Vodni pogoni, Motorji iz
Kopra, Nikola Tesla, Orodno kovaštvo, Od lekarne do
bencinskega servisa (Oskrba z gorivi), Gozdarstvo, Titovi
avtomobili, Avtomobili pred 2. svetovno vojno, Avtomobili po
2. svetovni vojni, Motorna kolesa, Sladkovodno ribištvo na
Slovenskem, Tekstilna industrija na Slovenskem, Slovenski
lovski muzej, Elektrifikacija Slovenije
10
V dislocirani enoti:
Prizorišče človeške smrti Janeza Vajkarda Valvasorja, Slovenec
po domovini, Evropejec po duhu: J. V. Valvasor, Geodetska
zbirka, Valvasorjeva grafična delavnica, Lov na grafičnih listi,
Predstavitev originalne Valvasorjeve knjige Topographia
Ducatus Carnioliae modernae, 1679 (grad Bogešperk)
Prometni ogledni depo (Soteska)
Zgodovina pošte in telekomunikacij (Polhov Gradec)
Usnjarska zbirka (Muzej Tomaža Godca v Bohinjski Bistrici)
Muzej za
arhitekturo in
oblikovanje
0
Muzej krščanstva
na Slovenskem
2 Življenje za samostanskimi zidovi
Zgodovina krščanstva na Slovenskem
Narodna galerija 2 Umetnost na Slovenskem
Evropski slikarji
Druge lokacije.
Vladna umetnostna zbirka – grad Brdo, grad Strmol
Moderna galerija 4 20. stoletje: Kontinuitete in prelomi
Sedanjost in prisotnost
Sedanjost in prisotnost: ponovitev 4: mikropolitične situacije
Sedanjost in prisotnost: ponovitev 5: dvojniki
Skupaj 68
Tabela 4: Število in naslovi lastnih občasnih razstav, ki so bile na ogled obiskovalcem v letu 2013
Javni zavod Število
občasnih
razstav
Naslov razstave
Narodni muzej 8 Vitez, dama in zmaj. Dediščina srednjeveških bojevnikov na
11
Slovenije Slovenskem
Podobe Balkana (Imaging teh Balkans). Identiteta in spomin
v odlgem 19. Stoletju
Skrito znanje (v sodelovanju z Zvezo bibliotekarskih društev
Slovenije)
Brez cenzure. Arheološki parki severna Slovenija.
Precenjene misli (slikarska razstava Tomaža Perka)
Manual (razstava del študentov oblikovanja tekstilij in
oblačil FNT)
Gravitacija 33 (umetniška razstava)
Vitrine meseca
Prirodoslovni muzej
Slovenije
4 Skrivnostna smrt mlade Leonore (dopolnjena razstava iz leta
2012)
Živela evolucija
Mala telesa osončja
Vitrine meseca
Slovenski
etnografski muzej
3 Vrata. Simbolni in prostorski prehodi življenja
Od domačega praga do Jeruzalema: Fotografski zapisi Petra
Nagliča 1883-1959
Manjše lastne razstave iz zbirk SEM (Velikonočna dediščina
Slovenije, Zbirka predmetov in dokumentov o mesarski obrti
na Slovenskem, Slikarske šablone kmeta Janeza Žugmana v
zbirkah SEM, Potopljeno kraljestvo – restavrator Miha Pirnat
in njegov fotografski arhiv o reševanju kulturne dediščine
starodavne Nubije v letih 1963-1964)
Muzej novejše
zgodovine Slovenije
8 Prekomorci - ob 70- letnici ustanovitve prekomorskih
brigad
GOTO 1982 – razvoj računalniške kulture na Slovenskem
Mišo Čadež, Zaustavljeni kadri
Ana Frank, zgodba za sedanjost
12
Večni spomin – dan spomina za žrtve holokavsta
Lučke prihodnosti: Otroci na fotografijah XX. Stoletja
Košarka 1970 – Luna vaša, zlata naša
Zadnji pričevalci internacije v italijanskih fašističnih
taboriščih
Slovenski gledališki
muzej
0
Tehniški muzej
Slovenije
1 S tehniko do zdravja. Prispevek slovenskih znanstvenikov k
razvoju medicine (Biomedicinska tehnika)
Muzej za
arhitekturo in
oblikovanje
5 Nedokončane modernizacije med utopijo in pragmatizmom
Smer B – reforma oblikovanja
Pogrinjki za prijatelje#2 okusna izbira flamskega oblikovanja
Pod skupno streho: moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in
drugih arhivov
Arhitektura 19 . stoletja na Slovenskem
Muzej krščanstva
na Slovenskem
4 Sv. Ciril in Metod: 1150. Obletnica njunega delovanja med
Slovani
Veliko slovensko romanja v Sveto deželo
DEKD 2013 (Amuleti volne in sreče)
Leon Koporc: Ars sacra/risbe
Narodna galerija 5 Slovenski impresionisti in njihov čas 1890 -1920
Romar k lepoti. Stane Kregar 1905-1973, spominska razstava
Gal podobe svoje na ogled postavi. Razstava otroških
izdelkov
Oči pogleda. Nove povezave
Odstiranja (mesečni ciklus)
Moderna galerija 6 Gabrijel Stupica: Retrospektiva
Marko Šušteršič (1927-1976): : Retrospektiva
Marij Pregelj (1913-1967): Razstava ilustracij Iliade in
13
Odiseje ob stoletnici rojstva
Pregledna razstava Jože Barši
7. Trienale sodobne umetnosti v Slovenije U3: prožnost
Trajanje (Vmesna postaja 1:1)
Skupaj 44
V državnih muzejih je bilo v letu 2013 obiskovalcem na voljo 68 stalnih razstav in 44 lastnih občasnih
razstav. Glede na to, da je bilo v teh muzejih inventariziranih do 31.12.2013 skupno 606.625
muzejskih predmetov, razstavljenih pa skupno 25.959 predmetov, ki jih so jih obiskovalci lahko videli
na stalnih razstavah v matični muzejskih stavbni in dislociranih enotah, lastnih občasnih razstavah ali
na razstavah, ki so gostovale v drugih muzejih ter predmetov, ki so v izposoji, se ugotavlja, da je
javnosti fizično dostopnih manj kot 5 % predmetov, ki jih hranijo državni muzeji v svojih depojih. Iz
priložene tabele so razvidni konkretni podatki.
Tabela 5: Število razstavljenih predmetov premične kulturne dediščine v letu 2013
Stalna
razstava
Stalna
razstava v
dislocirani
enoti
Občasna
razstava
Gostovanja
razstav v
drugih
muzejih
V izposoji
drugim javnim
zavodom za
daljše obdobje
V izposoji
drugim javnim
zavodom za
leto 2013
Narodni muzej
Slovenije
4.446 1.448 727 53 563 9
Prirodoslovni
muzej Slovenije
1.880 600 181 297 5 6
Slovenski
etnografski muzej
3.220 - 606 47 224 57
Muzej novejše
zgodovine
Slovenije
2.534 350 278 112 5 41
Slovenski
gledališki muzej
15 - - - - -
Tehniški muzej
Slovenije
2.749 543 51 59 33 40
14
Muzej za
arhitekturo in
oblikovanje
- - 486 192 - 6
Muzej krščanstva
na Slovenskem
1.077 - 9 7 8 23
Narodna galerija 257 666 106 192 246 27
Moderna galerija 472 - 928 67 6 5
Skupaj 16.650 3.607 3.372 1.026 1.090 214
Pedagoško izobraževalna dejavnost
Tudi v letu 2013 so v državnih muzejih pripravili ob razstavnem programu tudi bogat izobraževalni
program namenjen otrokom, mladini in odraslim. Nekatere med obiskovalci najbolj priljubljene in
uveljavljene programe, ki so jih realizirali že v preteklih letih so v letu 2013 nadgradili in ponovili,
največ programov pa je bilo pripravljenih na novo, z novimi temami. Programi so potekali v oblikah
delavnic, vodstev in rojstnodnevnih zabav, ki so bile namenjeno otrokom ter delavnic , vodstev,
predavanj in okroglih miz, namenjenih odraslim. Posebno pozornost so v muzejih namenili
programom namenjenim družinam (Skrinjice učenosti, Senzorne škatle – odpri in ustvarjaj). Vedno
več je tudi programov za obiskovalce iz ranljivih skupin (invalidi, obiskovalci s posebnim potrebami).
Največ obiskovalcev je prišlo v muzeje organizirano, in sicer iz osnovnih šol in vrtcev. Vedno več
obiskovalcev, zlasti odraslih, se udeležuje vodstev po razstavah (npr. ob razstavah Vitez, dama in
zmaj, Skrivnostna smrt mlade Leonore, Prekomorci, Trapisti v Rajhenburgu, …).
Tabela 6: Izvajanje izobraževalnih programov za otroke, mladino in odrasle (pedagoški in andragoški
programi) v letu 2013
Javni zavod Izobraževalni programi za otroke in
mladino
Izobraževalni programi za odrasle
Število
programov,
ki so jih
pripravili v
muzeju
Število
izvedenih
programov s
ponovitvami
Število
obiskovalcev
Število
programov,
ki so jih
pripravili v
muzeju
Število
izvedenih
programov s
ponovitvami
Število
obiskovalcev
Narodni muzej
Slovenije
54 492 9.145 29 194 4.110
15
Prirodoslovni
muzej Slovenije
4 418 7.751 4 62 2.003
Slovenski
etnografski muzej
11 434 5.972 13 209 26.546
Muzej novejše
zgodovine
Slovenije
38 485 7.579 36 100 4.703
Slovenski
gledališki muzej
1 1 17 1 1 35
Tehniški muzej
Slovenije
Polhov Gradec
54
21
1.396
199
38.248
3.761
23
1
162
13
5.487
305
Muzej za
arhitekturo in
oblikovanje
42 98 8.905 61 90 5.861
Muzej krščanstva
na Slovenskem
6 30 761 2 428 10.385
Narodna galerija 44 593 14.281 44 345 8.127
Moderna galerija 73 296 6.916 132 149 13.019
Skupaj 348 4.442 103.336 346 1.753 80.581
Obisk v državnih muzejih
V državnih muzejih ugotavljajo, da se število obiskovalcev poveča v dneh, ko je za ogled razstave in
udeležbo na izobraževalnih vsebinah vstop prost. Primerjava števila vseh izdanih vstopnic in plačanih
vstopnic izkazuje 60 % delež obiskovalcev, ki so za vstop v muzej plačali vstopnico. Delež
obiskovalcev, ki so muzej obiskali v dneh in ob dogodkih, ki so omogočali brezplačni obisk muzeja je
40 %. Iz podatkov lahko sklepamo, da se veliko obiskovalcev odloča za možnosti brezplačnega obiska
muzejev, in sicer: stalnih razstav vsako prvo nedeljo v mesecu, 8. februarja (slovenski kulturni
praznik), 18. maja (Svetovni dan muzejev), tretje sobote v juniju (Poletna muzejska noč), 3. decembra
(Ta veseli dan kulture), odprtja novih razstav in posebnih dogodkov v posameznih muzejih. Muzeji
16
izdajajo brezplačne vstopnice predvsem z namenom večje dostopnosti do muzejskih zbirk, promocije
svoje dejavnosti in izgradnje občinstva.
Tabela 7: Skupno število izdanih vstopnic v državne muzeje (plačane in brezplačne), skupno število
prodanih vstopnic , število mlajših obiskovalcev muzejev in število uporabnikov digitalnih vsebin, ki
so dostopne na spletnih straneh muzejev
Javni zavod
Skupno število
izdanih
vstopnic
Skupno število
prodanih
vstopnic
Število
obiskovalcev
otroci in
mladina
Število
uporabnikov
digitalnih
vsebin na
spletu
Narodni muzej Slovenije
Metelkova
grad Snežnik
29.780
18.234
10.222
13.851
8.051
9.102
9.053
10.101
615
68.834
Prirodoslovni muzej Slovenije 36.766 31.580 35.333 92.959
Slovenski etnografski muzej 18.184 8.237 6.597 154.464
Muzej novejše zgodovine
Slovenije
Enota Brestanica
12.368
9.498
14.775 3.303 21.753
Slovenski gledališki muzej 0 - -
Tehniški muzej Slovenije 44.176 30.460 20.932 1.162.640
Muzej za arhitekturo in
oblikovanje
11.8774 2.002 3.361 82.737
Muzej krščanstva na Slovenskem 10.330 6.096 4.053 -
Narodna galerija 27.152 18.176 10.169 37.412
Moderna galerija 42.285 7.026 26.394 248.695
Skupaj 377.769 149.356 129.911 1.869.494
17
Graf 1: Gibanje evidentiranega skupnega števila obiskovalcev po podatkih naslednjih državnih muzejev: Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski etnografski muzej, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Tehniški muzej Slovenije in Gledališki muzej Slovenije v obdobju od 2004 do 2013
(Vir: Letna poročila muzejev: Narodni muzej Slovenije, Prirodoslovni muzej Slovenije, Slovenski
etnografski muzej, Muzej novejše zgodovine Slovenije, Tehniški muzej Slovenije in Gledališki muzej
Slovenije od 2004 do 2013)
Prihodki za izvajanje dejavnosti javne službe iz naslova prihodkov od prodanih vstopnic in
prihodkov od prodanih muzejskih publikacij
Zaradi omejenih proračunskih sredstev državnega proračuna za izvajanje na nalog javne službe si v
muzejih prizadevajo pridobiti tudi druge prihodke za izvajanje dejavnosti javne službe. Viri tovrstnih
prihodkov so: prihodki od prodaje blaga in storitev iz naslova izvajanja javne službe (vstopnice,
prodaja publikacij, veznih na dejavnost, kotizacije za seminarje, posvetovanja in strokovna srečanja,
arheološke raziskave, konservatorsko-restavratorska dela za zunanje naročnike, prodaja muzejskih
spominkov, prirejanje razstav za zunanje naročnike, oddajanje prostorov in opreme kulturnim
izvajalcem, delavnice, vodstva, upravljanje muzejskih zbirk za druge naročnike, svetovanje, uporaba
gradiva premične kulturne dediščine, pedagoško izobraževalna dejavnost v okviru javne službe,
razstavna gostovanja doma in v tujini, prevozi muzejskih eksponatov, sredstva sponzorjev), prejete
donacije in sredstva EU). V priloženi tabeli je predstavljena višina ustvarjenih drugih prihodkov za
izvajanje dejavnosti javne službe za leto 2013, in sicer celotna višina prejetih sredstev in delež
pridobljenih sredstev s prodajo vstopnic in muzejskih publikacij, s primerljivimi podatki za leto 2012.
Iz zbirnih podatkov povzetih iz finančnih poročil državnih muzejev je razvidno, da so se prihodki od
prodaje vstopnic v letu 2013 v primerjavi z letom 2012 znižali za 10 %, prav tako so se znižali prihodki
od prodaje muzejskih publikacij za 14 %.
18
Tabela 8: Celotna višina prihodkov od prodaje blaga in storitev iz naslova izvajanja javne službe ter
delež pridobljenih sredstev s prodajo vstopnic in muzejskih publikacij
Javni zavod
Celotna
višina
prihodkov
od prodaje
blaga in
storitev
(v EUR)
Prodaja vstopnic
(v EUR)
Prodaja publikacij
(v EUR)
2013 2012 2013 2012 2013
Narodni muzej Slovenije 694.502 284.162 275.109 13.243 11.812
Prirodoslovni muzej Slovenije 92.441 42.086 36.608 4.906 5.794
Slovenski etnografski muzej 65.472 40.284 27.421 2.267 1.635
Muzej novejše zgodovine Slovenije 49.822 17.139 14.453 7.654 6.259
Slovenski gledališki muzej 3.243 0 0 4.905 2.207
Tehniški muzej Slovenije 176.270 84.092 82.230 2.238 2.381
Muzej za arhitekturo in oblikovanje 109.806 13.390 4.207 8.348 4.890
Muzej krščanstva na Slovenskem 35.621 20.840 16.033 2.129 1.928
Narodna galerija 98.286 79.479 61.924 13.566 10.967
Moderna galerija 278.162 51.833 51.786 12.845 14.462
Skupaj 1.603.625 633.305 569.771 72.101 62.335
Promocija muzejev
V muzejih si prizadevajo za večjo prepoznavnost in ugled svojih institucij ter hkrati tudi dostopnosti
do muzejskih zbirk z različnimi promocijskimi aktivnostmi. Muzeji javnost obveščajo na različne
načine. Najbolj pogosto je obveščanje preko spletnih strani. Zato je potrebno, da so spletne strani
državnih muzejev pregledne, ažurne in vizualno ter vsebinsko privlačne. V okviru sodobni
komunikacijskih poti poteka obveščanje javnosti tudi preko spletnega portala Facebook in po
elektronski pošti (obveščanje osnovnih in srednjih šol). V primeru predstavitev večjih in
pomembnejših projektov se v muzejih poslužujejo medijskih objav na televiziji, radiu in v tiskanih
19
medijih. Tovrstna promocija je aktivne narave, saj namesto plačanega oglaševanja posameznega
dogodka, promocija in predstavitev dogodka ali razstave potekata preko objav člankov, reportaž in
intervjujev. Še vedno pa ostajajo informativne zloženke najbolj pogost informativni in promocijski
material.
Graf 2: Višina porabljenih sredstev za oglaševanje in reprezentanco v državnih muzejih v letu 2013
Tabela 9: Primerjava višine porabljenih sredstev za oglaševanje in reprezentanco v državnih muzejih v
letin 2012 in 2013
Javni zavod Stroški oglaševanja
(v EUR)
Izdatki za reprezentanco
(v EUR)
JAVNI ZAVOD 2012 2013 2012 2013
Narodni muzej Slovenije 31.155 33.145 10.442 12.913
Prirodoslovni muzej Slovenije 4.244 719 1.088 187
Slovenski etnografski muzej 9.063 23.132 10.159 9.452
Muzej novejše zgodovine Slovenije 4.611 6.393 0 0
Slovenski gledališki muzej 0 0 1.041 227
Tehniški muzej Slovenije 4.756 4.113 4.148 5.130
20
Muzej za arhitekturo in oblikovanje 5.448 2.446 2.366 633
Muzej krščanstva na Slovenskem 180 318 715 452
Narodna galerija 24.616 27.976 4.824 6.615
Moderna galerija 5.134 11.305 10.137 7.106
Skupaj II. 89.207 109.547 44.920 42.715
Mednarodni projekti in projekti Evropske unije
V državnih muzejih se s ciljem omogočanja večje dostopnosti muzejskega gradiva za dvig splošne
prepoznavnosti pomembnih kulturnih vsebin premične kulturne dediščine v mednarodni javnosti,
izvajajo tudi projekti s katerimi se muzeji vključujejo v mednarodna sodelovanja. Iz letnih poročil je
razvidno, da se iz leta v leto povečuje število sodelovanj z institucijami v tujini in vključevanji v
projekte, ki so sofinancirani iz evropskih sredstev.
Tabela 10: Realizirani medinstitucionalni projekti v sodelovanju s partnerji s tujine v letu 2013
Narodni muzej Slovenije Podobe Balkana. Identiteta in spomin v dolgem 19. stoletju.
Napoleon et I´Europe
DATATREASURE
Prirodoslovni muzej Slovenije Gregor Johann Mendel. Znanost, nazori, politika
Slovenski etnografski muzej Afrika – Karlovčani u Africi u drugoj polovini 19. I početkom
20. stoljeća
Muzej novejše zgodovine
Slovenije
Auschwitz. Obnova paviljona 17. Projekt »Culture: a Bridge
to Development«
Anne Frank. Zgodba za prihodnost.
Slovenski gledališki muzej -
Tehniški muzej Slovenije Nikola Tesla.
Muzej za arhitekturo in
oblikovanje
Silent Revolutions: Sodobno oblikovanje v Sloveniji, Dunaj.
Silent Revolutions: Sodobno oblikovanje v Sloveniji, Moskva.
Za javni prostor: Evropska nagrada za urbani javni prostor
2012.
21
Brezšivno: Digitalno v oblikovanju.
Mesta se borijo: Japonski urbanistični projekti iz 60. Let.
Muzej krščanstva na
Slovenskem
-
Narodna galerija Slovenski impresionisti in njihov čas 1890-1920.
Podoba svetega. Špansko kiparstvo od 14. do 18. Stoletja.
Moderna galerija Essl Art Award CEE 2013.
Tabela 11: Sodelovanje v projektih financiranih iz sredstev EU
Narodni muzej Slovenije Podobe Balkana. Identiteta in spomin v dolgem 19. Stoletju
(UNESCO, ICOM).
PArSJAd – Arheološki parki Severnega Jadrana (Italija)
Zgodovinski m-vodič. Mobilna aplikacija za slovenske muzeje
(posredno MGRT).
Prirodoslovni muzej Slovenije SiiT: Interaktivna določevalna orodja za šole: spoznavanje
biotske pestrosti na čezmejnem območju (Slovenija, Italija)
Slovenski etnografski muzej ESS - Dostopnost do kulturne dediščine ranljivim (Slovenija9
Muzej novejše zgodovine
Slovenije
2011-3528/001 EACEA Citizenship progamme. Strade della
memoria. Poti spomina. (Italija)
CULTURE 2012-1243/001-001CU7 MULT7 EMEE Eurovision.
Museums Exhibiting Europe (EMEE) (Nemčija)
Leonardo da Vinci Porgramme (Italija)
Slovenski gledališki muzej The History of europe, told by its Theatres (Nemčija)
Tehniški muzej Slovenije Work with sounds (Švedska)
PLACES (Belgija in drugi)
Muzej za arhitekturo in
oblikovanje
Europe City (Španija, Velika Britanija, Finska)
Muzej krščanstva na
Slovenskem
Religion in the Shhaping of European Cultural Identity
(RISECI)(Španija)
22
Narodna galerija -
Moderna galerija Digitising Contemporary Art (Belgija)
The users of Art-on the Legacy of 1848 and 1989
(Nizozemska)
Zaposleni v državnih muzejih
Veliko težav pri izvajanju programa dela, na področju kadrovske politike povzroča upoštevanje
veljavne zakonodaje (Zakon za uravnoteženje javnih financ: ZUJF), ki omejuje možnosti zaposlovanja
v javnem sektorju iz sredstev državnega proračuna. Iz predložene tabele je razvidno število
zaposlenih po posameznih področjih dela. Struktura zaposlenih kaže, da je bilo na dan 1.1.2013
zaposlenih v državnih muzejih v upravi 16 %, v tehničnih službah 20 % in v strokovnih službah 64 %
zaposlenih, od tega 35 % kustosov, 12 % konservatorjev-restavratorjev in 17 % drugih strokovnih
delavcev. Navedeni podatki veljajo za zaposlene, katerih stroški dela so financirani iz sredstev
državnega proračuna.
Graf 3: Delež zaposlenih glede na dejavnost, financiranih iz sredstev državnega poračuna v državnih
muzejih
23
Tabela 12: Število zaposlenih na dan 1.1.2013, katerih stroške dela je financiralo Ministrstvo za
kulturo iz proračunskih sredstev in število zaposlenih, financiranih iz drugih virov (projekti, lastna
sredstva, javna dela)
Javni zavod Poslovna
dejavnost
Tehnična
služba
Strokovna dejavnost Skupaj
MK
Drugi
viri Kustosi Konservatorji-
restavratorji
Drugi
strokovni
delavci
Narodni muzej
Slovenije
7 10 22 11 8 58 10
Prirodoslovni
muzej
Slovenije
3 3 13 3 4 26 1
Slovenski
etnografski
muzej
6 3 12 4 5 30 10
Muzej novejše
zgodovine
Slovenije
4 4 9 2 10 29 0
Slovenski
gledališki
muzej
2 1 3 0 1 7 0
Tehniški muzej
Slovenije
5 11 8 5 2 31 4
Muzej za
arhitekturo in
oblikovanje
5 1 9 0 1 16 1
Muzej
krščanstva na
Slovenskem
2 0 1 1 1 5 0
Narodna
galerija
4 12 4 5 7 32 0
Moderna
galerija
5 8 12 2 5 32 0
Skupaj 43 53 93 33 44 266 26
24
V nadaljevanju je prikazana starostna sestava zaposlenih v strokovnih dejavnostih v državnih muzejih,
iz katere je razvidno, da je največ zaposlenih v starostnem razredu od 50 do 59 let, sledi razred od 40
do 49 let in nato od 30 do 39 let. Najnižji delež zaposlenih strokovnih delavcev je v starostnem
razredu do 29 let.
Graf 4: Starostna sestava strokovnih delavcev v državnih muzejih na dan 1.1.2013
Prostori za izvajanje nalog javne službe
Državni muzeji opravljajo naloge javne službe v prostorih, katerih skupna površina znaša 66.222 m².
To je skupna površina prostorov, ki so namenjeni stalnim razstavam, občasnim razstavam, prostorom
za poslovno dejavnost, prostorom kustodiatov, muzejski pedagoški dejavnosti in depojskim
prostorom. Iz priloženega grafa in tabele je razvidno, da imajo javni zavodi Tehniški muzej Slovenije,
Narodni muzej Slovenije in Moderna galerija v upravljanju skupno skoraj 55 % vseh površin
namenjenih opravljanju javne službe. Nadalje se ugotavlja, da je 19 % vseh površin v državnih
muzejih namenjenih hranjenju muzejskega gradiva - depojskim prostorom. Največji delež depojskih
površin glede na celotno površino, ki je namenjena za vse dejavnosti, ki jih opravlja muzej ima
Slovenski etnografski muzej, in sicer 36 %. Najmanj depojskih površin pa ima Muzej krščanstva na
Slovenskem, ta delež znaša 7 %.
25
Graf 5 : Primerjava deleža površin namenjenega dejavnosti javne služe in površin depojskih prostorov
Tabela 13: Površina depojskih prostorov in prostorov za vse dejavnosti muzejev
Javni zavod 2013
Površina depojskih
prostorov
(v m²)
Površina prostorov
za vse dejavnosti
muzeja za leto
2013 (v m²)
Narodni muzej Slovenije 1.687 11.793
Prirodoslovni muzej Slovenije 848 4.661
Slovenski etnografski muzej 2.936 8.058
Muzej novejše zgodovine Slovenije 1.641 4.964
Slovenski gledališki muzej 200 644
Tehniški muzej Slovenije 3.117 13.197
Muzej za arhitekturo in oblikovanje 324 1.831
Muzej krščanstva na Slovenskem 121 1.793
Narodna galerija 811 8.005
Moderna galerija 1.115 11.276
Skupaj 12.800 66.222
26
Zaključek
Državni muzeji so potrjene programe dela izvedli v večinoma v celoti, ponekod pa programe celo
presegli. Nekatere načrtovane programske vsebine so bile racionalizirane ali prestavljene v leto 2014
zaradi rebalansa državnega proračuna in posledično znižanja programskih sredstev, ki so bila po
osnovni odločbi dodeljena javnim zavodom. V muzejih si prizadevajo, da s prejetimi sredstvi iz
državnega proračuna in s prihodki od izvajanja javne službe (vstopnine, prodaja publikacij, itn..)
poslujejo gospodarno in racionalno ter skladno z veljavno zakonodajo. V letnih poročilih so direktorji
muzejev tudi zapisali, da je poslovanje muzeja izredno težko, če se med letom krčijo že odobrena
sredstva. Program dela državnih muzejev je namreč načrtovan tako, da nastane precej materialnih
stroškov že ob pripravah na razstave.
Viri:
- Letno poročilo Narodni muzej Slovenije 2013
- Letno poročilo Prirodoslovni muzej Slovenije 2013
- Letno poročilo Slovenski etnografski muzej 2013
- Letno poročilo Muzej novejše zgodovine Slovenije 2013
- Letno poročilo Slovenski gledališki muzej 2013
- Letno poročilo Tehniški muzej Slovenije 2013
- Letno poročilo Muzej za arhitekturo in oblikovanje 2013
- Letno poročilo Muzej krščanstva na Slovenskem 2013
- Letno poročilo Narodna galerija 2013
- Letno poročilo Moderna galerija + MSUM2013