veČletna analiza stroŠkov in koristi finaniranja … · 2014-11-03 · mag. tatjana dolinšek,...
TRANSCRIPT
RAZVOJNI CENTER ZA ZAPOSLITVENO REHABILITACIJO
VEČLETNA ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI FINANCIRANJA ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE IN ZAPOSLOVANJA INVALIDOV V
INVALIDSKIH PODJETJIH IN ZAPOSLITVENIH CENTRIH
mag. Aleksandra Tabaj mag. Robert Cugelj Vodja Razvojnega centra Generalni direktor URI SOČA za zaposlitveno rehabilitacijo
Naročnik: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja
Kotnikova 28, 1000 Ljubljana
Izvajalec: Univerzitetni rehabilitacijski inštitut Republike Slovenije – Soča, Razvojni
center za zaposlitveno rehabilitacijo
Linhartova 51, 1000 Ljubljana
Naslov poročila: VEČLETNA ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI FINANCIRANJA ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE IN ZAPOSLOVANJA INVALIDOV V INVALIDSKIH PODJETJIH IN ZAPOSLITVENIH CENTRIH
Vodja delovne skupine mag. Aleksandra Tabaj, URI SOČA - Razvojni center za zaposlitveno
rehabilitacijo
Člani delovne skupine
mag. Aleksandra Tabaj, URI SOČA - Razvojni center za zaposlitveno
rehabilitacijo
Tatjana Brumnič-Smrekar, Zavod invalidskih podjetij Slovenije
mag. Jožica Šauperl Fridau, Arcont IP d.o.o.
mag. Tatjana Dolinšek, Racio Social, Zavod za razvoj socialnih in
zaposlitvenih programov
Maša Grčar, Racio Social, Zavod za razvoj socialnih in zaposlitvenih
programov
mag. Suzana Zadravec, Združenje zaposlitvenih centrov Slovenije
mag. Janez Vidmar, profesor defektologije
Peter Kovač Vujasinovič, psiholog
Gregor Žohar, GAMP MEDIA d.o.o.
Tatjana Pocajt, GAMP MEDIA d.o.o.
Črtomir Bitenc, URI SOČA - Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo
Datum izdaje poročila: 20. 12. 2013
Izvodi: MDDSZ, Direktorat za invalide, vojne veterane in žrtve vojnega nasilja
URI SOČA, Razvojni center za zaposlitveno rehabilitacijo, knjižnica
Spletna stran:
http://www.ir-rs.si/sl/Razvojni_center_za_zaposlitveno_rehabilitacijo/
Odgovorna oseba: mag. Robert Cugelj, Generalni direktor URI SOČA
mag. Aleksandra Tabaj, predstojnica Razvojnega centra za zaposlitveno
rehabilitacijo URI SOČA
KAZALO
KAZALO .................................................................................................................................................................... 3
KAZALO TABEL: ........................................................................................................................................................ 1
KAZALO SLIK: ........................................................................................................................................................... 1
1. UVOD V VEČLETNO ANALIZO STROŠKOV IN KORISTI FINANCIRANJA ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE IN ZAPOSLOVANJA INVALIDOV V INVALIDSKIH PODJETJIH IN ZAPOSLITVENIH CENTRIH ........................................... 1
1.1 POVZETEK ..................................................................................................................................................... 2 1.2 SKUPNO POROČILO ZDRUŽENJA RAČUNSKIH SODIŠČ EVROPE: PROGRAMI/UKREPI ZA SPODBUJANJE
ZAPOSLOVANJA INVALIDOV ............................................................................................................................... 3 1.3 PRIPOROČILA ZDRUŽENJA RAČUNSKIH SODIŠČ ............................................................................................ 7
2. KVALITATIVNA IN KVANTITATIVNA EVALVACIJA NA PRIMARNIH IN SEKUNDARNIH PODATKIH O INVALIDSKIH PODJETJIH IN ZAPOSLITVENIH CENTRIH.................................................................................................................. 8
2.1 INVALIDSKA PODJETJA .................................................................................................................................. 9 2.2 ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI FINANCIRANJA ZAPOSLOVANJA INVALIDOV V ZAPOSLITVENIH CENTRIH 18
3. KAZALNIKI USPEŠNOSTI IN UČINKOVITOSTI ...................................................................................................... 29
3.1 PREGLED KAZALNIKOV USPEŠNOSTI IN UČINKOVITOSTI............................................................................. 29 3.2 OSNUTEK KAZALNIKOV – STRUKTURA PODATKOV ..................................................................................... 30 3.3 PODROBNA RAZLAGA KAZALNIKOV ............................................................................................................ 31 3.4 OSNUTEK IZVEDENIH KAZALNIKOV ............................................................................................................. 37
4. VPLIV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE NA KAKOVOST ŽIVLJENJA UPORABNIKOV ............................................ 38
4.1 SMISELNOST MERJENJA KAKOVOSTI ŽIVLJENJA .......................................................................................... 40 4.2 SOCIALNA IZKLJUČENOST ........................................................................................................................... 41
5. MERJENJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA ..................................................................................................................... 44
5.1 SPLOŠNO POČUTJE...................................................................................................................................... 45 5.2 PROSTI ČAS/PARTICIPACIJA ........................................................................................................................ 45 5.3 FINANCE ...................................................................................................................................................... 48 5.4 STANOVANJSKE RAZMERE .......................................................................................................................... 50 5.5 ZAKONITOST IN VARNOST ........................................................................................................................... 50 5.6 DRUŽINSKI ODNOSI ..................................................................................................................................... 51 5.7 DRUŽABNI STIKI .......................................................................................................................................... 52 5.8 ZDRAVJE ...................................................................................................................................................... 53 5.9 POJMOVANJE SEBE ..................................................................................................................................... 54 5.10 DELO ......................................................................................................................................................... 55
6. PRIPOROČILA MDDSZ GLEDE STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI ZA INVALIDSKA PODJETJA IN ZAPOSLITVENE CENTRE .................................................................................................................................................................. 57
7. VIRI IN LITERATURA ........................................................................................................................................... 58
KAZALO TABEL:
TABELA 1: ŠTEVILO INVALIDSKIH PODJETIJ, ŠTEVILO ZAPOSLENIH V IP, ZAPOSLENI INVALIDI, ZAPOSLENI NEINVALIDI TER ODSTOTEK INVALIDOV................................................................................................................ 13 TABELA 2: ŠTEVILO ZAPOSLENIH INVALIDOV, NA ODPRTEM TRGU DELA, V INVALIDSKIH PODJETJIH IN ZAPOSLITVENIH CENTRIH ...................................................................................................................................... 14 TABELA 3: OSNOVNI KAZALNIKI INVALIDSKIH PODJETIJ V SLOVENIJI ................................................................... 15 TABELA 4: FISKALNI PRIHODKI DRŽAVE IZ POSLOVANJA INVALIDSKIH PODJETIJ ................................................. 16 TABELA 5: ODLIVI IN PRILIVI V DRŽAVNI PRORAČUN ZARADI OBSTOJA IN DELOVANJA INVALIDSKIH PODJETIJ .. 16 TABELA 6: MODEL POVEZAV MED UČINKI IN STROŠKI ......................................................................................... 19 TABELA 7: PRIMERJAVA MED ŠTEVILOM DELOVNIH MEST V ZAPOSLITVENIH CENTRIH IN POTREBAMI PO ZAŠČITNI ZAPOSLITVI ............................................................................................................................................ 23 TABELA 8: SISTEMSKI VIRI ZAPOSLITVENEGA CENTRA .......................................................................................... 28 TABELA 9: PODATKI O VELIKOSTI IN USPEŠNOSTI: ................................................................................................ 31 TABELA 10:TEMELJNI FINANČNI KAZALNIKI2 ......................................................................................................... 31 TABELA 11: DOBIČKONOSNOST IN DENARNI TOK: ............................................................................................... 34 TABELA 12: ZADOLŽENOST .................................................................................................................................... 35 TABELA 13: LIKVIDNOST ........................................................................................................................................ 35 TABELA 14: AKTIVNOST ......................................................................................................................................... 36 TABELA 15: PRODUKTIVNOST ............................................................................................................................... 37 TABELA 16: PRESEŽKI, PRIHODKI, OSNOVNA SREDSTVA, INVESTICIJE, DODANA VREDNOST NA PREJETA SISTEMSKA SREDSTVA ........................................................................................................................................... 37 TABELA 17: PRESEŽKI, PRIHODKI, OSNOVNA SREDSTVA, INVESTICIJE, DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENEGA NA ENOTO ODSTOPLJENIH PRISPEVKOV .................................................................................................................... 38 TABELA 18: KAZALCI ŽIVLJENJSKIH POGOJEV ........................................................................................................ 39 TABELA 19: ODGOVORI INVALIDOV, ZAPOSLENIH V ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI, GLEDE RAZLIČNIH VPRAŠANJ V ZVEZI S PRIJATELJSTVOM OZIROMA V ZVEZI Z NJIHOVIMI PRIJATELJI ............................................................... 52 TABELA 20: ODGOVORI INVALIDOV, ZAPOSLENIH V ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI, V POVEZAVI Z NJIHOVIM ZDRAVJEM IN BOLEZNIMI V ZADNJIH ŠESTIH MESECIH ........................................................................................ 54 TABELA 21: ODGOVORI INVALIDOV, ZAPOSLENIH V ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI, V POVEZAVI Z NJIHOVIM RAZPOLOŽENJEM OZIROMA ČUSTVENIM STANJEM V PRETEKLEM MESECU ....................................................... 54 TABELA 22: ODGOVORI INVALIDOV, ZAPOSLENIH V ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI, V ZVEZI Z NJIHOVIM POJMOVANJEM IN DOJEMANJEM SAMIH SEBE .................................................................................................... 54 TABELA 23: ODGOVORI INVALIDOV, ZAPOSLENIH V ZAPOSLITVENI REHABILITACIJI, V ZVEZI Z UGODNOSTMI, KI SO JIH DELEŽNI POLEG PLAČE S STRANI DELODAJALCA ........................................................................................ 56
KAZALO SLIK:
SLIKA 1: PRIKAZ NETO LETNEGA STROŠKA DRŽAVE ZA ZAPOSLENE INVALIDE NA PRIMERU V ANALIZO ZAJETIH INVALIDSKIH PODJETIJ .......................................................................................................................................... 17 SLIKA 2: USTANAVLJANJE ZAPOSLITVENIH CENTROV V SLOVENIJI V OBDOBJU 2006 – 2012 .............................. 20 SLIKA 3: ŠIRITEV MREŽE V OBDOBJU 2006 DO 2012 ............................................................................................. 20 SLIKA 4: PRIKAZ MREŽE ZAPOSLITVENIH CENTROV V SLOVENIJI V LETU 2012 ..................................................... 21 SLIKA 5: ŠTEVILO ZAPOSLENIH INVALIDOV V ZAPOSLITVENIH CENTRIH V OBDOBJU 2006 - 2012 ....................... 22 SLIKA 6: PRIMERJALNA RAST ŠTEVILA ZAPOSLENIH INVALIDOV V ZAPOSLITVENIH CENTRIH .............................. 22 SLIKA 7: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA V ZAPOSLITVENIH CENTRIH ZAPOSLENIH INVALIDOV PO POSAMEZNIH OCENAH ZADOVOLJSTVA Z ŽIVLJENJEM NA SPLOŠNO .......................................................................................... 45 SLIKA 8: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA V ZAPOSLITVENIH CENTRIH ZAPOSLENIH INVALIDOV GLEDE NA VKLJUČENOST V RAZLIČNE AKTIVNOSTI V ZADNJIH 14 DNEH .............................................................................. 46 SLIKA 9: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA V ZAPOSLITVENIH CENTRIH ZAPOSLENIH INVALIDOV GLEDE NA NJIHOVO POGOSTOST DOLGOČASENJA ............................................................................................................................... 46 SLIKA 10: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA V ZAPOSLITVENIH CENTRIH ZAPOSLENIH INVALIDOV GLEDE NA NJIHOVO OCENO ZADOVOLJSTVA GLEDE TEGA KAR POČNEJO DOMA ALI ZUNAJ DOMA ................................................... 47 SLIKA 11: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA V ZAPOSLITVENIH CENTRIH ZAPOSLENIH INVALIDOV GLEDE ZADOVOLJSTVA S SVOJIM FINANČNIM STANJEM IN GLEDE KOLIČINE DENARJA, KI GA POTROŠIJO ZA PRIBOLJŠKE IN UŽITKE .... 48
SLIKA 12: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA V ZAPOSLITVENIH CENTRIH ZAPOSLENIH INVALIDOV GLEDE NJIHOVIH OCEN POGOSTOSTI OMEJEVANJA ZARADI POMANJKANJA DENARJA (NJIH SAMIH ALI NJIHOVIH DRUŽIN) PRI: . 49 SLIKA 13: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA INVALIDOV, ZAPOSLENIH V ZAPOSLITVENIH CENTRIH, GLEDE NA ŠTEVILO OSEB, ZA KATERE RAČUNAJO, DA BI JIM BILI PRIPRAVLJENI POSODITI DENAR, ČE BI SE IZ KAKRŠNEGAKOLI RAZLOGA VPRAŠANI NENADOMA ZNAŠLI V RESNIH DENARNIH TEŽAVAH .......................................................... 49 SLIKA 14: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA INVALIDOV, ZAPOSLENIH V ZAPOSLITVENIH CENTRIH, GLEDE NJIHOVEGA ZADOVOLJSTVA S SVOJIMI STANOVANJSKIMI POGOJI ......................................................................................... 50 SLIKA 15: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA INVALIDOV, ZAPOSLENIH V ZAPOSLITVENIH CENTRIH, GLEDE NJIHOVEGA OBČUTKA VARNOSTI NA SPLOŠNO V ŽIVLJENJU IN KONKRETNO V SOSESKI, V KATERI ŽIVIJO ............................. 50 SLIKA 16: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA INVALIDOV, ZAPOSLENIH V ZAPOSLITVENIH CENTRIH, GLEDE ZADOVOLJSTVA S SVOJIM ODNOSOM Z LJUDMI, S KATERIMI ŽIVIJO SKUPAJ ...................................................... 51 SLIKA 17: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA INVALIDOV, ZAPOSLENIH V ZAPOSLITVENIH CENTRIH, .............................. 51 SLIKA 18: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA INVALIDOV, ZAPOSLENIH V ZAPOSLITVENIH CENTRIH, GLEDE ZADOVOLJSTVA Z RAZUMEVANJEM Z DRUGIMI LJUDMI IN GLEDE ZADOVOLJSTVA S ŠTEVILOM PRIJATELJEV, KI JIH IMAJO .............................................................................................................................................................. 52 SLIKA 19: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA INVALIDOV, ZAPOSLENIH V ZAPOSLITVENIH CENTRIH, .............................. 53 SLIKA 20: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA INVALIDOV, ZAPOSLENIH V ZAPOSLITVENIH CENTRIH, .............................. 53 SLIKA 21: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA INVALIDOV, ZAPOSLENIH V ZAPOSLITVENIH CENTRIH, GLEDE NJIHOVEGA ZADOVOLJSTVA: A) S SVOJIM DELOM, KI GA OPRAVLJAJO, B) ODNOSOV S SVOJIMI SODELAVCI, C) ODNOSOV S SVOJIMI VODJAMI IN Č) S SVOJIM PLAČILOM, KI GA PREJEMAJO ........................................................................ 55 SLIKA 22: GRAFIČNI PRIKAZ ŠTEVILA INVALIDOV, ZAPOSLENIH V ZAPOSLITVENIH CENTRIH, GLEDE NJIHOVEGA ZADOVOLJSTVA S SEDANJIM STANJEM V PRIMERJAVI S STANJEM, PREDEN SO SE ZAPOSLIL ............................. 56
1
1. UVOD V VEČLETNO ANALIZO STROŠKOV IN KORISTI FINANCIRANJA ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE IN ZAPOSLOVANJA INVALIDOV V INVALIDSKIH PODJETJIH IN ZAPOSLITVENIH CENTRIH
Naloga je osnovana na priporočilih Revizijskega poročila Računskega sodišča Zaposlovanje invalidov v
Republiki Sloveniji (2011). V nalogi smo izvedli analizo stroškov in koristi razvoja in delovanja invalidskih
podjetij in zaposlitvenih centrov v Sloveniji in pregled primerjalnih podatkov z drugimi državami
Evropske unije. Invalidska podjetja in zaposlitveni centri so pomembni deležniki – delodajalci na
področju zaposlovanja invalidov in pomembno dopolnjujejo možnosti pri zaposlovanju invalidov na
odprtem trgu dela.
Aktivnosti v nalogi so obsegale pregled stanja na področju invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov
v Sloveniji in primerjalno z državami članicami Evropske unije, ki so take oblike razvile ter jih
sofinancirajo, pregled zakonodaje ter podatkov o sredstvih za invalidska podjetja in zaposlitvene centre
po veljavni zakonodaji v Sloveniji, opredelitev kazalnikov o uspešnosti in učinkovitosti delovanja
invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov v Sloveniji, izvedbo kvalitativne in kvantitativne evalvacije,
na primarnih in sekundarnih podatkih o invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih ter pripravo
predlogov za MDDSZ glede stroškovne učinkovitosti za invalidska podjetja in zaposlitvene centre.
Cilj in učinki naloge so obsegali izvedbo evalvacije učinkov financiranja invalidov v invalidskih podjetjih
in zaposlitvenih centrih po priporočilih Računskega sodišča, kar bo MDDSZ uporabilo pri poročanju o
izvajanju priporočil Računskega sodišča.
V nalogi smo uporabili dve različni metodologiji evalviranja, glede na to, da imamo tudi dve različni
ciljni populaciji – prva populacija so zaposleni v zaposlitvenih centrih kot obliki zaščitnega zaposlovanja,
druga ciljna skupina so invalidska podjetja, ki jih uvrščamo na običajni trg dela. Presojati obe populaciji
z enakimi kriteriji bi bilo metodološko neustrezno, zato smo se odločili za dve različni vrsti
metodologije. Menimo, da bi se merjenje obeh poslovnih subjektov z enakim merilom izkazalo za
neustrezno.
Kot poudarjajo izhodišča v poročilu Združenja Računskih sodišč EUROSAI (2011), je zaposlitev invalidov
povezana ne samo s pridobivanjem prihodkov, pač pa tudi s povečanjem samozavesti in pridobivanjem
novih veščin, zato poudarjamo, da je ključnega pomena tudi merjenje kakovosti življenja, za kar smo
izvedli kvalitativno evalvacijo.
Za osvetlitev podatkov o stroških brezposelnosti, ki nam je bilo vodilo pri evalvaciji, izpostavljamo
podatek, koliko stane brezposelnost (mladega) posameznika, ki ni vključen v izobraževanje,
usposabljanje ali zaposlitev. Podatek EUROFOUND (2012) je dokaj visok – v letu 2008 je za Slovenijo
ocena teh stroškov znašala 9.937 evra, tem stroškom so raziskovalci dodali še stroške inštitucij in tako
ocenjeni stroški so predstavljali za 34.513 mladih skoraj 1 % BDP (0,92), v letu 2011 pa že 10.766 evrov,
kar je bilo skupaj z institucionalnimi stroški že 1,31 % BDP, samo za skupino mladih brezposelnih 15-29
let. Evropske države z najvišjimi sredstvi za brezposelnega (mladega) so bile v študiji Belgija, Danska in
Luksemburg s približno 20.000 evrov na letni ravni po osebi, najnižje stroške pa sta imeli Bolgarija in
Romunija (1.500-2.000 evrov). Slovenija je s stroški torej nekje v sredini lestvice (dvanajst držav od 27
ima nižje stroške od Slovenije v letu 2008 in 2011, ter 14 držav ima višje stroške od Slovenije). Iz
metodoloških pojasnil je razvidno, da so poleg neposrednih stroškov iz vseh javnih sredstev (za
2
brezposelnost, za invalidnost, za bolniški stalež) upoštevani tudi manjkajoči viri prihodkov, ki jih
posameznik plačuje (v Sloveniji so to neplačani davki, neplačani socialni prispevki, zdravstveno obvezno
in dodatno zavarovanje, subvencije za vrtce in šolo ter ostali izgubljeni prihodki). Študija k temu dodaja
tudi družbena vprašanja, povezana z brezposelnostjo, ki se nanašajo na izgubljeno zaupanje članov
družbe kot kategorijo socialnega kapitala družbe, ki je s tem neposredno povezan. Cena brezposelnosti
je torej visoka, tako za posameznika kot za družbo, in se ne nanaša samo na izgubljene prihodke države.
Glede na to, da so ugotovljeni podatki iz evalvacije nižji od cene brezposelnosti študije EUROFOUND,
ki je edini primerjalni podatek, s katerim smo v času priprave naloge razpolagali, menimo, da dobljeni
podatki v nalogi potrjujejo smotrnost vlaganja sredstev države tako v invalidska podjetja kot tudi v
zaposlitvene centre.
Z drugimi besedami, ker so stroški za invalidska podjetja in zaposlitvene centre nižji od sredstev, ki jih
država Slovenija prispeva za vsakega brezposelnega, je mogoče zaključiti, da predstavlja prihranek
države, če so invalidi zaposleni bodisi v invalidskih podjetjih bodisi v zaposlitvenih centrih.
1.1 POVZETEK
Okvir naloge je predstavljalo Revizijsko poročilo Računskega sodišča Republike Slovenije:
»Zaposlovanje invalidov v Republiki Sloveniji« v letu 2011. Pri pregledu virov smo pridobili skupno
poročilo Združenja Računskih sodišč EUROSAI. Zajema pregled zaposlovanja invalidov v 12 državah,
nacionalna sodišča so pregledala zaposlovanje invalidov v naslednjih državah: Bolgarija, Češka,
Nemčija, Makedonija, Poljska, Romunija, Slovaška, Slovenija, Španija, Švica, Turčija in Ukrajina. V
poročilu je prikazan primerjalni pregled podatkov o zaposlovanju invalidov v Evropi, iz katerega
povzemamo ključne podatke o navedenem področju.
V nalogi smo preverili stroškovno učinkovitost v invalidskih podjetjih, kjer smo ugotovili, da je
primerjava med sredstvi, ki jih država nameni za zaposlovanje invalidov v invalidskih podjetjih in
sredstvi, ki jih država prejme skozi plačane davke kar 95 % vrnjenih odstopljenih prispevkov. V času
konjukture in gospodarske rasti, pa je država skozi davke od invalidskih podjetij dobila nazaj več kot je
prispevala skozi odstopljene prispevke. S tem smo dokazali, da je inštrument državne pomoči skozi
odstopljene prispevke ekonomsko upravičen oziroma so ga upravičila invalidska podjetja s svojim
uspešnim delovanjem.
Na osnovi predstavljene metodologije za zaposlitvene centre smo ugotovili, da delež koristi znaša glede
na vložena sistemska sredstva 152 %, kar pomeni, da 1 vložen evro prinese neposredno in posredno
državi 1,52 evra, zaposlenemu invalidu pa višjo kvaliteto življenja in boljši ekonomski status. Tudi
kvalitativna evalvacija kvalitete življenja zaposlenih invalidov v zaposlitvenih centrih je pokazala visoko
stopnjo zadovoljstva z delom ter ostalimi dobrobitmi, ki jih prinaša zaposlitev.
3
1.2 SKUPNO POROČILO ZDRUŽENJA RAČUNSKIH SODIŠČ EVROPE: PROGRAMI/UKREPI ZA SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA INVALIDOV
V uvodu poročila je izpostavljena nizka ekonomska aktivnost te ciljne skupine, še zlasti njihovo nizko
stopnjo izobrazbe (npr. Poljska v letu 2010 – samo 6,7 % invalidov z univerzitetno izobrazbo, med ostalo
populacijo pa 17,8 %), ki je pogosto še dodatna ovira za zaposlitev. Ugotovljena je bila tudi povezava
med spolom in možnostjo zaposlitve. Poročilo poudarja, da delo zagotavlja invalidom veliko število
prednosti, najpomembnejše so osebna rast, samostojnost, varnost ter pridobitev novih znanj in
kompetenc. Skupno poročilo Računskih sodišč obsega po državah pregled zaposlovanja invalidov za
obdobje od 2006 do 2009.
1.2.1 Pregled ključnih ugotovitev po državah
Slovaška
Na Slovaškem obstajajo delodajalci, ki niso izpolnili svoje obveznosti glede zaposlovanja invalidov.
Delodajalci namreč niso registrirani v podatkovni bazi in ni preverjanja izpolnjevanja zakonske
dolžnosti zaposlovanja invalidov. Poleg tega je bilo ugotovljeno neskladje med Zakonom o storitvah za
zaposlovanje in Zakonom o civilnem služenju vojakov in profesionalnem služenju glede vštevanja v
število invalidov. Slovaški delodajalci bi imeli raje davčne olajšave in zmanjšanje transferjev, kot
spodbude za zaposlovanje zaposlovanja. Vendar pa te možnosti ni.
Ukrajina
V Ukrajini ima vlada organ, ki opravlja funkcijo nadzora delodajalcev, ki izpolnjujejo zakonsko kvoto
zaposlovanja invalidov, vendar še vedno nima popolnih podatkov o skupnem številu proračunskih
institucij v državi in številu delovnih mest za invalide, ki jih je treba ustvariti in dejansko vzpostaviti v
teh institucijah z zakonsko kvoto. Sklad ne izvaja nobenih aktivnosti v zvezi z registracijo takšnih
institucij in kot rezultat večina proračuna financira institucije, brez predložitve poročil zanje. Tako ne
uporabljajo obveznosti kvote za invalide. V Ukrajini je revizija ugotovila, da veliko število delovnih mest
za invalide, ni bilo formalno dokumentiranih in preverjenih, tako da so kazalniki o zaposlovanju
invalidov precenjeni. Zaposlovanje invalidov se zmanjšuje, hkrati pa izdatki naraščajo. V letu 2006 se je
zaposlilo kar 50 % invalidov v okviru podpornega zaposlovanja, medtem ko je bil v letu 2009 odstotek
teh le 30 %. V Ukrajini zakonodaja na področju poklicne rehabilitacije invalidov še vedno ni popolna in
ima vrzeli, ki ne zagotavljajo celovitega izvajanja zakonske pravice invalidov do poklicne rehabilitacije.
Ne upošteva se, da so stroški za delodajalca veliko višji v primeru, če zaposli invalida z težjo
invalidnostjo. Rezultat tega je, da se te skupine invalidov znajdejo v skupini izključenih iz trga dela.
Turčija
V Turčiji so zelo pomembni, sicer finančno nižje zahtevni programi, ki jih izvajajo nevladne organizacije.
Zaradi ohranjanja njihovega obstoja ter z namenom povečanja prepoznavnosti, nekatere nevladne
organizacije predložijo projekte, ki pa nimajo dodane vrednosti pri zaposlovanju invalidov. Stroški
projektov društev in ustanov so visoki in obseg teh stroškov v posameznih organizacijah dosega tudi
70 % vrednosti. Poleg teh programov obstajajo posebna usposabljanja za invalide. Uporabijo lahko
enaka usposabljanja, kot se uporabljajo tudi pri ostali populaciji. Pri usposabljanjih niso upoštevane
potrebe trga dela. Pomanjkljivosti na trgu dela pa prispevajo k nizki učinkovitosti. V letih od 2005 do
2009 je bilo po končanem usposabljanju za zaposlitev primernih le 3,9 % ljudi, a kljub temu število
usposabljanj narašča. Podobna situacija je na Poljskem. Izmed vseh usposobljenih invalidov, vsak četrti
4
dobi zaposlitev, ki ni vedno povezana z vsebino usposabljanja. Res je, da osrednja zbirka podatkov o
invalidih obstaja, vendar svoje vloge ne izpolnjuje v celoti – problem so pomanjkljivi podatki in
neustrezni standardi. Projekt z naslovom »Državna uprava za podatke o invalidih« se izvaja v okviru
Uprave za invalide. Glavni cilj omenjenega projekta je vzpostavitev osrednje podatkovne baze, ki
zajema osebne podatke ter podatke, povezane z invalidnostjo. Podatki se elektronsko prenašajo iz
podatkovnih baz subjektov, ki opravljajo storitve za invalide v centralno bazo podatkov. Prav tako
nevladne invalidske organizacije ne vodijo redne in ustrezne evidence.
Češka
Na Češkem so baze podatkov o delodajalcih z več kot 25 zaposlenimi nepopolne. Na Češkem je bila
poklicna rehabilitacija določena v zakonodaji iz leta 1991, vendar Ministrstvo za delo in socialne zadeve
ni dobilo dostopa do informacij, potrebnih za oceno učinkovitosti področja. Ministrstvo sistematično
spremlja povprečne izdatke na udeleženca, povprečno trajanje poklicne rehabilitacije ter stopnjo
uspešnosti. V obravnavani državi niso dosegli merljivih ciljev pri zaposlovanju invalidov, niti
zaposlovanja invalidov po vrsti delodajalcev (majhna, srednja in velika podjetja). Pomanjkanje teh
informacij onemogoča vrednotenje in otežuje uvedbo ciljev in dobrih orodij, ki bi motivirala vse
skupine delodajalcev za zaposlovanje invalidov. Na Češkem so delodajalci, ki zaposlujejo več kot 50 %
invalidov in imajo hkrati več kot 25 zaposlenih za polni delovni čas (FTE – full time employment). Ti
delodajalci imajo pravico do odbitka polovice davka na dohodek pravnih oseb.
Bolgarija
V Bolgariji je pomembna storitev posredovanje delovnih mest z vključevanjem novih delodajalcev, kar
je nujno za iskanje dela za invalide in pogoj za uspešno izvajanje programa zaposlovanja. Med revizijo
je bilo ugotovljeno, da so bili preplačani zneski v višini 24.252,94 evrov (kar predstavlja 0,56 % zneskov
izplačanih v letu 2009) v 10 okvirnih pogodbah iz leta 2006, ki so bile izplačane delodajalcem brez
nadzora nad plačili in brez nadzora na kraju same izvedbe. Preplačani zneski se navezujejo na ne-
subvencionirano obdobje 12 mesecev za pogodbe, podpisane leta 2006. Med revizijo so revidirani
subjekti začeli z vračanjem teh sredstev. Del teh zneskov je bil povrnjen, postopki za ostala vračila pa
so v teku. Bolgarsko revizijsko poročilo poudarja netrajnost programov, katerih cilj je povečanje
zaposlovanja invalidov. Periodično oceno ciljev, določenih v nacionalnem programu za zaposlovanje in
usposabljanje oseb s stalnim statusom invalida, so dosegli s pripravo mesečnih in letnih poročil ter
analizami za njihovo izvajanje. Periodično in mesečno so v okviru statistike državnega Zavoda za
zaposlovanje spremljali kazalnike programa; novo zaposlene osebe v programu; osebe, ki delajo po
programu; porabljena sredstva; število delodajalcev, ki so sklenili spremembe v okviru programa;
število oseb, ki so zadržale delo pri istem delodajalcu po izteku trajanja pogodbe po programu; osebe,
ponovno registrirane na Uradu za delo po izteku pogodbe. Glede na analizo, je manj kot 10 % invalidov,
ki so bili vključeni v program, ostalo pri istem delodajalcu po izteku trajanja pogodbe v okviru
programa, kar je imelo za posledico višji odstotek brezposelnih invalidov registriranih na Uradu za delo.
Čeprav je relativno malo število invalidov ohranilo svoje delo pri istem delodajalcu, večje število
invalidov pa se je ponovno registriralo na Urad za delo, je eden izmed glavnih učinkov programa, da je
bila zagotovljena stalna zaposlitev 36 mesecev za osebe, ki imajo težave pri prilagajanju potrebam trga
dela. Nekateri so pridobili stalno službo, kar je velik dosežek programa. Kljub temu pa je potrebno
preučiti nadaljnje ukrepe za izboljšanje trajnosti programov.
5
Švica
V Švici je zagotovljena podpora svetovalcev (case management) specifičnim iskalcem zaposlitve, ki se
znajdejo v težjih situacijah (bolezen, nesreča, stres itd). Cilj je ohranjanje zdravja in podpirati njihovo
poklicno reintegracijo po bolezni ali nesreči z odkrivanjem in hitrim ukrepanjem svetovalca. Vodenje
primerov temelji na 4 fazah: predhodna ocena, sporazumna reintegracija, izvajanje in usklajevanje
ukrepov, ter končna ocena.
Slovenija
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ni pripravilo večletne ocene oziroma
študije stroškov in koristi. Na podlagi te ocene bi bilo mogoče za daljše časovno obdobje določiti
učinkovitost poklicne rehabilitacije invalidov z merljivimi učinki ukrepov in financiranja. Sklad
Republike Slovenije za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov (sedaj: Javni jamstveni, preživninski in
invalidski sklad RS) je opravljal svoje naloge v skladu s politikami in izhodišči, opredeljenimi v Vladnem
Akcijskem programu za invalide 2007-2013. Ti cilji so bili določeni na splošno ter niso količinsko izraženi
in operativno zavezujoči. Kot taki niso pokazali, kaj so merljivi učinki glede spodbujanja zaposlovanja
invalidov v državi, kar se od sklada pričakuje v prihodnosti.
Poljska
Na Poljskem visoke kazni niso motivirale javnega sektorja, da bi izvedel dejavnosti, ki so namenjene
zaposlovanju invalidov. Res je, da je neizpolnjevanje zakonske obveze po kvotnem sistemu povzročilo
povečanje plačil večine zavezancev za kvoto v sklad (PFRON). Do leta 2009 so bili stroški v celoti skrb
finančnih planov zavezancev za kvoto. Šele leta 2009 je minister za finance zahteval od drugih
ministrov, da so prenehali načrtovati take stroške. Ti stroški so se obračunavali v okviru omejitev, ki
določajo plačne stroške. Prav tako je revizija na Poljskem pokazala pri skoraj polovici pregledanih
zavezancev (40 %), da so kršili obvezni postopek za individualne programe ali niso izvajali ukrepov po
sklenjenih pogodbah. Prav tako so bile nekatere dejavnosti PFRON, ki so dodelile vire za izvedbo
programov in si prizadevale za zaposlitev invalidov, označene kot nepoštene, ker naj bi oslabile
zaupanje upravičencev. Te dejavnosti so bile, med drugimi, naslednje: – sprememba pravil o
sodelovanju med izvajanjem dolgoročnih pogodb, sklenjenih z upravičenci v okviru programa
PARTNER, medtem ko so imele te pogodbe namen jamčiti finančno pomoč PFRONU, ki si prizadeva
ohraniti stalnost dejavnosti, ki jih izvajajo organizacije zunaj javnega finančnega sektorja; – znižanje
sredstev, dodeljenih med izvajanjem projektov; – izvajanje obračuna s triletno zamudo. Posledica tega
je bila, da je nekaj organizacij pretrgalo sodelovanje s PFRONOM.
Na Poljskem je bil v enem izmed revidiranih programov postavljen nemerljiv in netočen cilj. Zato ni bilo
mogoče opredeliti obsega izvedbe in nastalo je tveganje nastanka nepotrebnih izdatkov.
Na Poljskem je Računsko sodišče ugotovilo, da je izvedba verifikacijskega postopka za učinkovitost
posameznih projektov še posebej pomembna v primerjavi s predhodnimi rezultati evalvacije v
programu poklicne rehabilitacije (Job Trainer), ki je pokazal, da je učinkovitost programa nizka.
Pokazalo se je, da ima samo 5 projektov (14 % vseh izvedenih projektov) dobre rezultate pri zmerni
ceni in ustrezajo postavljenim predpostavkam. Skoraj vsak drugi projekt pa je imel slabe rezultate,
vključno z desetimi projekti, katerih cena je bila nizka, in štirimi, katerih cena je bila visoka. Na začetku
izvajanja programa je bilo zaradi pilotskega značaja upravičencem dovoljeno precej svobodno
delovanje, ki je povzročilo značilno nesorazmerje: v višini izdatkov na udeleženca v programu in
povprečnim časom trajanja podpore za upravičenca. Cena v eni organizaciji je bila celo desetkrat višja
6
kot v drugi. Med invalidi, ki so se usposabljali, se je kar četrtina vseh zaposlila, vendar pa zaposlitev ni
bila povezana z njihovim usposabljanjem.
Na Poljskem je tudi težko oceniti učinkovitost svetovalnega dela, ker podatki o številu oseb, ki so dobile
zaposlitev in so bili vključeni v usposabljanje, izobraževanje ali v druge oblike zaposlitvenega
svetovanja, niso zbrani. Zelo drago in težko bi bilo uvesti evidenco oseb, ki svetovalno delo uporabijo
samo enkrat.
Sporazum med predsednikom vlade in vladnim pooblaščencem za invalide, ki je sklenjen v okviru
kampanje, ki promovira zaposlovanje invalidov, priporoča, da razpisi za delovno mesto v javni upravi
vsebujejo spodbude za invalide. Sporazum ne omejuje konkurenčnosti kandidatov, toda kaže, da je
ustanova odprta za invalide.
Španija
V Španiji, posebno od leta 1982 dalje, velja zakonodaja, ki že leta oblikuje, zagotavlja in spodbuja
zaposlitev invalidov, ki se zaposlujejo v podjetjih ali se samozaposlijo. Podpora zajema: denarno pomoč
za zaposlitev brezposelnega invalida; denarno pomoč za prilagoditev delovnega mesta invalidom ali za
posebno prilagojeno opreme ali odpravo ovir; znižanje socialnih prispevkov, ki jih plačujejo delodajalci
ali samozaposleni invalidi. Prispevki delodajalcev za invalide, ki delajo v zaposlitvenih centrih (sheltered
centers), se odpravijo v celoti (100 %). V centralni administraciji te ukrepe financirata državni center za
zaposlovanje in socialno varstveni proračun.
Nemčija
V Nemčiji so izvajali »Program 4000 zaposlitev«, kar je prineslo več kot 1000 novih zaposlitev, 500
novih usposabljanj in vključitev za vsaj 2.500 težkih invalidov z asistenco lokalnih uradov za integracijo.
Potrebno bi bilo opraviti oceno, kakšni so bili rezultati.
V Nemčiji pomoč obsega naslednje ukrepe: spodbuda za usposabljanje ali zaposlitev težjih invalidov;
spodbuda za tehnične pripomočke; kritje stroškov preizkusa ali predzaposlitve invalida.
V Nemčiji strokovna pomoč za integracijo obsega vse oblike pomoči, ki so potrebne za ohranjevanje
zaposlitve, napredovanje v zaposlitvi, ustvarjanje ali ponovno vzpostavitev sposobnosti za zaposlitev
invalidov ob upoštevanju njihovih zmožnosti. Končni cilj je doseči njihovo stalno udeležbo v delovnem
življenju, kjer je mogoče. Ta predvsem vključuje: pomoč, da oseba zaposli ali obdrži zaposlitev, vključno
s svetovanjem in posredovanjem dela, programov usposabljanja (na primer usposabljanje za prijavo
na delovno mesto) in pomočjo za prevoz (na primer povrnitev potnih stroškov vozačem); priprave na
zaposlitev; poklicno usposabljanje in nadaljnje poklicno usposabljanje; sredstva za zagon podjetja;
druge spodbude pri vključevanju v delovno življenje kot pomoč invalidom, da bi ohranili primerno
zaposlitev ali samozaposlitev.
Makedonija
V Makedoniji so vloge za pridobitev sredstev namenskega sklada reševali dlje kot leto ali celo dve leti,
namesto 60 dni, kakor določa zakon. To dejstvo je odvrnilo invalide od nadaljnjih vlog in prizadevanj
za zaposlitev in da bi se izboljšale njihove delovne razmere. Razlog za to je pogosto spreminjanje
veljavnega zakona glede sredstev posebnega sklada in njihovih nakazil.
7
Ministrstva v Republiki Makedoniji se ukvarjajo z aktivno politiko do invalidov, s podpisovanjem in
ratificiranjem številnih mednarodnih dokumentov in s stalnim usklajevanjem državne zakonodaje o teh
vprašanjih. Pravice invalidov so določene v Ustavi, zakonih ter z mednarodnimi predpisi/dokumenti.
Delovni invalidi nimajo enakih nadomestil iz dela v primerjavi z invalidi od rojstva. Prav tako so osebe,
ki niso zmožne za delo, upravičene do stalnih olajšav, odvisno od socialnega in ekonomskega statusa
družine, iz katere izhajajo.
Za izboljšanje zaposlovanja in delovnih pogojev invalidov so sprejeli ukrep oprostitve davkov in
prispevkov za vsakega zaposlenega invalida. V invalidskih podjetjih (sheltered workshops) so tudi
zaposleni, ki niso invalidi, oproščeni nekaterih davkov in prispevkov, za vsakega novo zaposlenega
invalida zagotavljajo prilagoditev delovnega mesta , vsi delodajalci prejmejo določeno vsoto denarja,
invalidskim podjetjem in samozaposlenim se financira nabava opreme, financiranje poklicnega
usposabljanja.
Romunija
V Romuniji izvedeni ukrepi temeljijo na nepovratnih sredstvih javnih skladov za poklicno integracijo
invalidov, za razvojne naložbe v socialne storitve in v človeške vire: odprli so 25 delovnih mest za
invalide.
V Romuniji je težko sklepati o učinkovitosti izvedenih projektov, ker temeljijo na sekundarni
zakonodaji, kazalniki učinkovitosti za oceno projektov niso določeni niti v obdobju trajanja/izvajanja
niti trajnostno.
Delodajalci, ki zaposlujejo invalide, so upravičeni do: oprostitve, povezane z obdavčljivim dobičkom,
do zneskov, ki se nanašajo na prilagoditev delovnega mesta, nakup strojev in opreme, ki jo uporablja v
delovnem procesu invalid; stroškov za prevoz invalida od doma do delovnega mesta in stroškov za
prevoz surovin in končnih izdelkov na dom invalidov, ki so zaposleni doma; plačilo iz proračuna za
zavarovanje brezposelnih, za zaposlitev invalidov za njihovo usposabljanje, karierno orientacijo in
zaposlitev; državne subvencije ureja Zakon št. 76/2002 o sistemu zavarovanja brezposelnih in
spodbujanje politike dela, ki je spremenjen in dopolnjen.
1.3 PRIPOROČILA ZDRUŽENJA RAČUNSKIH SODIŠČ
Na splošno je stopnja zaposlenosti invalidov nižja kot pri neinvalidih. Številni problemi in ovire, ki jih
imajo invalidi pri vključevanju na trg dela terjajo iskanje možnosti za njihovo zaposlitev, pri čemur lahko
pomagajo naslednja priporočila:
1. Splošne ekonomske in tehnološke spremembe postavljajo nove zahteve glede strukture
zaposlovanja in kvalifikacij. Na pomenu pridobivajo planiranje in kreiranje veščin, zahtevajo se
bolj kompleksne kvalifikacije. Tradicionalno industrijsko delo upada, preproste ročne veščine
postajajo manj pomembne. V bodočnosti naj se upoštevajo te usmeritve pri poklicni integraciji
invalidov. Pri oblikovanju programov vključevanja invalidov v zaposlitev je potrebno upoštevati
učinkovitost in boljšo prilagojenost potrebam invalidov.
2. Cilje programov je potrebno točno definirati ter jih evalvirati.
3. Potrebno je usklajeno delovanje vseh institucij na področju zaposlovanja invalidov.
8
4. Pri ustvarjanju možnosti za zaposlovanje invalidov je nujno, da delodajalci in invalidi
prevzamejo bolj aktivno vlogo.
5. Podatki o položaju invalidov na trgu dela naj bi bili posodobljeni, zanesljivi, primerljivi,
pomembni za opredeljevanje nadaljnjih političnih odločitev.
6. Organizacije, ki izvajajo storitve za invalide morajo zagotoviti specializirane urade, ki imajo
potrebno tehnološko znanje in so sposobni sistematično spodbujati poklicno integracijo
invalidov.
7. Javne oblasti naj analizirajo in spremljajo vzroke za nizke deleže aktivnosti in zaposlovanja
specifičnih skupin invalidov.
8. Zakonodaja in ukrepi javnih oblasti, ki so namenjeni izboljševanju zaposlovanja invalidov naj
upoštevajo specifične skupine med invalidi, kot so ženske, starejši od 50 let in težji invalidi.
V mnogih državah pomemben delež invalidov v družbi, v povezavi z njihovo nezadostno gospodarsko
dejavnostjo, predstavlja velik problem. Za populacijo oseb s posebnimi potrebami je značilna nizka
stopnja participacije v zaposlovanju, bistveno nižja je namreč kot v primeru ljudi brez invalidnosti.
Invalidi so med drugim tudi neke vrste poklicna pasiva, pogosto ne iščejo zaposlitve, vzroki za to pa so
predvsem v bolezni in invalidnosti.
2. KVALITATIVNA IN KVANTITATIVNA EVALVACIJA NA PRIMARNIH IN SEKUNDARNIH PODATKIH O INVALIDSKIH PODJETJIH IN ZAPOSLITVENIH CENTRIH
Računsko sodišče je revizijo zaposlovanja invalidov v Republiki Sloveniji v letih od 2006 do 2009 izvedlo
skupaj še s trinajstimi drugimi revizijskimi institucijami v okviru organizacije.
Revizija je bila zaključena aprila 2011, ravno v času, ko se je pripravljala sprememba Zakona o
zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov, ki je bila izvedena zaradi usklajevanja z Uredbo
Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008.
Zakonska novela je bistveno spremenila oblikovanje in porabo vzpodbud (državnih pomoči) za
zaposlovanje invalidov. Uredba Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6.8.2008 ne opredeljuje virov državnih
pomoči za zaposlovanje invalidov, določa pa zgornje meje intenzivnosti državnih pomoči in namene
njihove uporabe.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je bil
objavljen v Uradnem listu RS št. 87/11 dne 2. 11. 2011. Zakon je začel veljati petnajsti dan po objavi v
Uradnem listu RS, razen 19. in prvega odstavka 74. člena, ki sta se pričela uporabljati 1. 1. 2012. Ta dva
člena se nanašata na nadomestno izpolnitev kvote ter na oprostitve plačevanja prispevkov.
Revizija zaposlovanja invalidov v Republiki Sloveniji zajame obdobje, ki glede pridobivanja in porabe
državnih pomoči za zaposlovanje invalidov ni primerljivo z obdobjem po uveljavitvi noveliranega
Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (ZZRZI), in sicer od 17. 11. 2011. Namreč,
novela zakona bistveno spreminja tako pogoje pridobivanja državnih pomoči (prepuščeni nacionalni
zakonodaji), kakor tudi namene njihove porabe (določeni z Uredbo).
V 2. členu je zapisan namen zakona, ki je »povečati zaposljivost invalidov in vzpostaviti pogoje za
njihovo enakovredno udeležbo na trgu dela z odstranjevanjem ovir in ustvarjanjem enakih možnosti«.
9
2. člen nadalje določa, da Republika Slovenija z namenom ohranjanja delovnih mest in ustvarjanja
novih delovnih mest za invalide zagotavlja delodajalcem, ki zaposlujejo invalide nad kvoto, predpisano
z uredbo, ki določa kvoto za invalide, invalidskim podjetjem in zaposlitvenim centrom pomoč v obliki
materialnih vzpodbud, katerih višina je odvisna od stopnje invalidnosti zaposlenih invalidov in
njihovega deleža v skupnem številu vseh zaposlenih delavcev.
Med materialne vzpodbude za zaposlovanje invalidov se štejejo vsa finančna sredstva, ki jih delodajalci
prejmejo za ta namen iz javnih virov. Prejemniki materialnih vzpodbud za zaposlovanje invalidov so
upravičeni do vzpodbud pod pogoji, opredeljenimi v Uredbi Komisije (ES) št. 800/2008 z dne 6. 8. 2008,
ki določa tudi zgornjo mejo intenzivnosti državne pomoči za invalide v obliki subvencije plač (41. člen
Uredbe) in pomoč za nadomestilo določenih stroškov zaradi zaposlovanja invalidov (42. člen Uredbe).
2.1 INVALIDSKA PODJETJA
Invalidsko podjetje, katerega primarni cilj ni ustvarjanje dobička, temveč usposabljanje in zaposlovanje
invalidov, ustvarjanje novih delovnih mest za invalide in ohranjanje delovnih mest zaposlenih invalidov,
je opredeljeno v 52. členu ZZRZI.
»Kot invalidsko podjetje lahko posluje gospodarska družba, ki je organizirana in deluje kot kapitalska
družba v skladu z določbami zakona, ki ureja gospodarske družbe, če posamezna vprašanja njenega
pravnega statusa, upravljanja in poslovanja s tem zakonom niso urejena drugače.«
Poleg navedenih pogojev mora kapitalska družba skladno s 53. členom zakona:
- med celim poslovnim letom usposabljati in zaposlovati najmanj 40 % invalidov od vseh
zaposlenih v družbi,
- imeti izdelan poslovni načrt,
- zaposlovati in usposabljati invalide, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali zadržati
zaposlitve pri delodajalcih v običajnem delovnem okolju, ker jim tam delodajalci ne morejo
zagotoviti ustreznih delovnih mest in
- zaposlovati najmanj enega strokovnega delavca, če zaposluje in usposablja več kot tri invalide,
sicer pa mora na vsakih 20 zaposlenih invalidov zaposlovati enega strokovnega delavca.
Invalidska podjetja tako usposabljajo in zaposlujejo invalide, ki se ne morejo zaposliti ali zadržati
zaposlitve pri delodajalcu v običajnem delovnem okolju, ker jim tam delodajalci ne morejo zagotoviti
ustreznih delovnih mest. Invalidsko podjetje tako opravlja dvojno funkcijo, na eni strani usposablja
invalide, da se vključijo v delo, z zaposlovanjem pa jim omogoča, da delajo in da so zaposleni ter s tem
daje možnost, da glede na svoje zmožnosti in interese najdejo ustrezno delovno mesto.
Za dosego tega cilja je potrebno stalno prilagajanje delovnega okolja in izvajanje številnih spremljajočih
aktivnosti ter uresničevanje takšnih proizvodnih programov, ki so po eni strani del gospodarjenja na
trgu, hkrati pa tudi prilagojeni preostali delovni zmožnosti zaposlenih invalidov.
Invalidsko podjetje mora izpolnjevati tudi pogoj zaposlenosti strokovnega delavca glede na število
zaposlenih invalidov. Po določilih 9. člena zakona se morajo strokovni delavci vsako leto strokovno
izobraževati in pridobivati nova znanja s področja zaposlitvene rehabilitacije, ki jim omogočajo
strokovno delo z invalidi, zaposlenimi v invalidskih podjetjih.
10
Invalidska podjetja morajo vsaj 80 % dobička poslovnega leta nameniti za povečanje osnovnega
kapitala družbe, povečanje zakonskih rezerv ali ga porabiti za enak namen kakor ostale državne
pomoči.
O vseh pomembnih dogodkih, ki bi lahko vplivali na poslovanje invalidskega podjetja in na ohranitev
delovnih mest zaposlenih delavcev morajo obveščati Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in
enake možnosti. Vsa invalidska podjetja so dolžna revidirati računovodske izkaze tudi v primeru, da po
določilih Zakona o gospodarskih družbah niso zavezanci k reviziji.
Spremembe in dopolnitve zakona so spremenile osnovo pridobivanja odstopljenih prispevkov. Do
konca leta 2011 so namreč invalidska podjetja imela olajšavo pri plačilu prispevkov za vse zaposlene,
če so imela med zaposlenimi 40 % invalidov, kar je zakonski pogoj za ustanovitev invalidskega podjetja.
Oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost je na novo določil 74. člen zakona, odvisne pa so od
odstotka zaposlenih invalidov oziroma od vrste invalidnosti zaposlenih invalidov v invalidskem
podjetju:
- invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih vsaj 50 % invalidov, so oproščena plačila prispevkov za
pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje ter
za starševsko varstvo za vse zaposlene delavce
- enako velja za invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih od 40 do 50 % invalidov, od katerih mora
biti vsaj ena tretjina delovnih invalidov s prišteto dobo za pridobitev in odmero pravic na
podlagi osebnih okoliščin
- invalidska podjetja, ki imajo zaposlenih manj kot 50 % invalidov, ki so delovni invalidi II. in III.
kategorije, so oproščeni plačila prispevkov le za zaposlene invalide
Največji obseg oprostitve plačila prispevkov za socialno varstvo imajo tako invalidska podjetja, ki
zagotavljajo »zaščitno zaposlitev« kot jo opredeljuje evropska uredba in je zaposlitev v podjetju, v
katerem je zaposlenih vsaj 50 % invalidov in invalidska podjetja, ki zaposlujejo med 40-50 % invalidov,
od katerih je vsaj ena tretjina težjih invalidov (z dodano dobo na podlagi osebnih okoliščin – paraplegiki,
distrofiki, gluhi, slepi, z motnjo v duševnem razvoju, težavami v duševnem zdravju).
Izpolnitev pogoja 50 % zaposlenosti invalidov je za invalidska podjetja dokaj visoka zahteva, zlasti ker
je šlo za zelo kratko prehodno obdobje meseca in pol, saj so do takrat bila vsa invalidska podjetja, ki so
pridobila status na podlagi 40% zaposlenosti invalidov upravičena do oprostitve prispevkov.
Če je podjetje želelo na primer povišati delež zaposlenih invalidov s 40 % na 50 % ni bilo mogoče
preprosto zaposliti le dodatnih 10 % invalidov, saj so invalidska podjetja morala praviloma povečati
tudi število strokovnih delavcev, ter posledično iskati nove programe zaradi povečanja števila
zaposlenih in nova prilagajanja zaradi zaposlovanja novih invalidov.
Zvišanje deleža zaposlenih invalidov je le ena pomembna sprememba.
Sprememba je tudi pri porabi državnih pomoči, ki je določena z 41. in 42. členom uredbe. Državne
pomoči lahko invalidska podjetja tako uporabijo za: pokrivanje 75 % stroškov plač zaposlenih invalidov
(41. člen uredbe), ter za stroške prilagoditve prostorov, stroške zaposlitve osebja za čas, ki ga porabijo
samo za pomoč invalidom, stroške prilagoditve ali nakupa opreme oziroma pridobitve in validiranja
11
programske opreme, zato da jo bodo lahko uporabljali invalidi, vključno s prilagojeno in pomožno
tehnološko opremo, ki jih je treba dodati stroškom, ki bi jih imel upravičenec, če bi zaposloval
neinvalidne delavce. V primeru, da zaposluje 50 % invalidov (zaščitna zaposlitev) pa lahko porabi
sredstva tudi za stroške gradnje, širitve poslovne enote ali namestitve opreme v tej poslovni enoti ter
vse stroške upravljanja in prevoza, ki izhajajo neposredno iz zaposlovanja invalidov.
Iz navedenega je razvidno, da invalidsko podjetje ne more državne pomoči koristiti za vse namene po
uredbi, če nima zaposlenih 50 odstotkov invalidov.
Sicer pa je večina invalidskih podjetij dosegla 50 % zaposlenih invalidov (Vir: tabela na 6. strani) in tako
pridobila pravico do celotnega obsega olajšav, druga pa izpolnjujejo kriterij tretjine zaposlenih
invalidov, ki niso delovni invalidi II. ali III kategorije oziroma imajo zaposlenih več kakor tretjino
delovnih invalidov s prišteto dobo za pridobitev in odmero pravic na podlagi osebnih okoliščin, le da ta
nimajo možnosti porabe državnih pomoči za investicije in tehnološki razvoj, čeprav bi glede na težo
invalidnosti zaposlenih invalidov do vlaganj v tehnološki razvoj bila upravičena.
Do uveljavitve zakonskih sprememb so se olajšave lahko porabljale med drugim tudi za izboljšanje
delovnih pogojev za invalide, ohranjanje in ustvarjanje novih delovnih mest za invalide, izobraževanje
in usposabljanje zaposlenih, plačilo revidiranja računovodskih izkazov, in druge razvojne namene, ki
zagotavljajo večjo zaposljivost invalidov, ter tudi za pokrivanje izpada dohodka zaradi večjih težav iz
tekočega poslovanja in pokrivanje izpada prihodka zaradi večje bolniške odsotnosti, kar je bilo za
invalidska podjetja pomembna možnost koriščenja olajšav, saj je bolniška odsotnost pri zaposlenih
invalidih običajno pogostejša kot pri neinvalidnih delavcih.
V zakonu je tudi novo določilo, da je treba neporabljena sredstva državnih pomoči v treh letih od dneva
pridobitve vrniti in to obrestovana. To pomeni, da so državne pomoči le tista sredstva, ki jih invalidsko
podjetje dejansko porabi
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov v 68. členu opredeljuje pravico invalida
zaposlenega v invalidskem podjetju do subvencije plače. Višina subvencije plače invalida je odvisna od
stopnje invalidnosti oziroma njegovega doseganja delovnih rezultatov. Osnova za izračun subvencije
plače invalida je minimalna plača. Merila in postopek za določitev višine subvencije plače za invalide
predpiše minister, pristojen za invalidsko varstvo.
Invalidi zaposleni v invalidskih podjetjih so upravičeni do subvencije v višini 5 % do 30 % minimalne
plače, ki jo invalidskemu podjetju mesečno povrnejo pri Skladu Republike Slovenije za vzpodbujanje
zaposlovanja invalidov (sedaj: Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS).
Delodajalec mora pri plači invalida, zaposlenega v invalidskem podjetju, ki ima pravico do subvencije
plače, upoštevati, da plača, ki jo invalidu izplača za opravljeno delo in subvencija plače, izplačana po
ZZRZI, skupaj predstavljata plačo delovnega mesta, za katerega ima invalid sklenjeno pogodbo o
zaposlitvi oziroma najmanj minimum, določen z zakonom oziroma kolektivno pogodbo. Subvencije plač
so individualna pravica invalidov, ki so zaposleni v invalidskih podjetjih, nakazujejo pa se na
transakcijski račun invalidskega podjetja.
Zakon o davku od dohodka pravnih oseb opredeljuje splošno olajšavo za vse delodajalce, ki zaposlujejo
invalide po Zakonu o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov. Delodajalec, torej tudi
12
invalidsko podjetje, lahko uveljavlja zmanjšanje davčne osnove v višini 50 % plač te osebe, vendar
največ v višini davčne osnove, zavezanec, ki zaposluje invalidno osebo s 100 % telesno okvaro in gluho
osebo, pa v višini 70 % plač te osebe, vendar največ v višini davčne osnove.
Invalidska podjetja ne plačujejo davka na izplačane plače.
Invalidska podjetja imajo po določilih Zakona o javnem naročanju pod določenimi pogoji pravico do
prednosti pri pridržanih javnih naročilih. Ponudnik pridržanega naročila mora nameravano oddajo
pridržanega javnega naročila navesti že v objavi javnega naročila. Žal pa je ta zakonska možnost še
premalo izkoriščena, saj je dejansko malo razpisov na podlagi te zakonske možnosti.
Delodajalci, ki zaposlujejo najmanj 20 delavcev, razen tujih diplomatskih in konzularnih predstavništev,
invalidskih podjetij in zaposlitvenih centrov, so dolžni zaposlovati invalide v okviru določenega deleža
od celotnega števila zaposlenih delavcev. Kvota je glede na dejavnost delodajalca lahko različna,
vendar ne more biti nižja od 2 % in ne višja od 6 % od skupnega števila zaposlenih delavcev. Za
izpolnitev kvote šteje tudi sklenitev pogodbe o poslovnem sodelovanju z zaposlitvenim centrom
oziroma invalidskim podjetjem, po kateri se priznavajo stroški dela v višini zneska 15 minimalnih plač
letno za vsakega invalida, ki bi ga moral delodajalec zaposliti v okviru predpisane kvote.
Višina ekonomskih olajšav invalidskih podjetij, razen subvencij plač, je odvisna od plač zaposlenih v
invalidskih podjetjih (strokovna izobrazba, zahtevnost delovnih mest, število ur mesečne delovne
obveznosti), ki pa so odvisne od rezultatov poslovanja invalidskih podjetij. Bistvo pri ekonomskih
olajšavah za invalidska podjetja v Sloveniji je v tem, da so oblikovane šele potem, ko invalidsko podjetje
ustvari prihodek s poslovanjem na tržišču, kar pomeni, da ni v naprej zagotovljenih nobenih denarnih
spodbud v ta namen, razen subvencij plač za invalide.
Višina državne pomoči invalidskim podjetjem je po novelaciji zakona in uskladitvi z uredbo odvisna od
porabe, saj se kot državna pomoč ekonomske olajšave obravnavajo šele takrat, ko so porabljene za
namene iz 41. in 42. člena uredbe v katerih so določene tudi zgornje meje uporabe državnih pomoči za
namene po teh dveh členih.
V invalidskih podjetjih ekonomske olajšave pokrivajo izpad produktivnosti zaradi zaposlovanja najmanj
40 % invalidov in so kompenzacija za manjšo storilnost zaposlenih invalidov in dodatne stroške, ki
spremljajo njihovo usposabljanje in zaposlovanje.
Na primer:
- zaradi dela s skrajšanim delovnim časom (4 ure) je potrebno zaposliti dva invalida za
opravljanje dela na istem delovnem mestu, kar povečuje stroške (dva regresa za letni dopust,
dvojni prevozni stroški in podobno);
- zaposlitev invalida s progresivno invalidnostjo zahteva stalne prilagoditve delovnega mesta in
tudi organiziranje spremljajočih dejavnosti (npr. fizična pomoč drugega človeka), ki omogočajo,
da invalid ohrani zaposlitev.
Invalidska podjetja poslujejo na podjetniški strategiji in po tržnih zakonitostih, vendar ob hkratnem
usposabljanju in zaposlovanju invalidov, za kar prejemajo ekonomske olajšave pri poslovanju.
Primarno poslanstvo invalidskega podjetja je usposabljanje in zaposlovanje invalidov pod posebej
prilagojenimi pogoji ter naloge, ki so povezane z integracijo oziroma reintegracijo invalida v delovno in
13
življenjsko okolje, njihovo strokovno obravnavo, humanizacijo njihovega dela in povečanje kvalitete
njihovega življenja. Proizvodni in storitveni programi, ki jih invalidska podjetja izvajajo, so tako
podrejeni njihovemu primarnemu poslanstvu.
Država z vzpodbudami na področju zaposlovanja invalidov spodbuja njihovo zaposlovanje, saj še
vedno, zlasti v kriznih časih, predstavljajo težko zaposljivo skupino. Zaradi zmanjšane zmožnosti za delo
in omejitev, ki jih je pri zagotavljanju zaposlitve potrebno upoštevati so postavljeni v depriviligiran
položaj, ki je še toliko težji, če niso zaposleni in so zaradi nezaposlenosti in posledic, ki jih ta prinaša
socialno izključeni.
Invalidska podjetja so na področju zaposlovanja invalidov v Sloveniji pomemben dejavnik, ki združujejo
gospodarjenje na trgu in socialno vključevanje invalidov ob skupnem delu invalidov z neinvalidi. So del
celovite aktivne politike zaposlovanja in širše politike invalidskega varstva.
Na eni strani se število invalidskih podjetij zmanjšuje, enako tudi število zaposlenih, po drugi pa
invalidska podjetja zaposlujejo v primerjavi z letom 2008 večji delež invalidov v skupnem številu
zaposlenih, ki po zadnjih podatkih znaša 50,11 %.
Tabela 1: Število invalidskih podjetij, število zaposlenih v IP, zaposleni invalidi, zaposleni neinvalidi ter odstotek invalidov
leto število invalidskih
podjetij (n)
število zaposlenih v
invalidskih podjetij
zaposleni
invalidi
zaposleni
neinvalidi
odstotek
invalidov
2008 165 14.599 6.358 8.241 45
2009 159 13.266 5.706 7.560 43
2010 153 12.343 5.364 6.979 43
2011 142 11.795 5.449 6.346 46
2012 144 11.320 5.672 5.648 50
2013* 139 11.212 5.623 5.589 50
Vir. MDDSZ, november 2013
* stanje na dan 30.10.2013
Iz podatkov MDDSZ je razvidno, da se je število invalidskih podjetij v obdobju 2008 – 2013 zmanjšalo
za 19 %. Razlog za zmanjšanje števila invalidskih podjetij je predvsem v stečajih. Veliko invalidskih
podjetij je namreč hčerinskih družb, ki so v veliki meri vezane na delovanje matične družbe. Praktično
vsem stečajem matičnih družb so sledili stečaji invalidskih podjetij, ki niso imela tržno naravnanih
proizvodnih in storitvenih programov.
Ob zmanjševanju skupnega števila zaposlenih v invalidskih podjetjih se je delež zaposlenih invalidov v
obdobju 2008-2012 povečal; tako je bil delež invalidov v primerjavi z vsemi zaposlenimi v invalidskih
podjetjih v mesecu septembru 2012 že 50 %, medtem ko je bil leta 2008 samo 45 %, leta 2009 in 2010
pa še za 2 % nižji.
V Akcijskem programu za invalide 2007-2013 je posebej poudarjeno, da sta »delo oziroma zaposlitev
ključna dejavnika za socialno vključenost, ekonomsko neodvisnost, omogočanje samostojnega življenja
14
in večje dostojanstvo invalidov. Analize v vseh državah članicah Evropske unije, tudi v Sloveniji,
potrjujejo, da so invalidi ranljiva in zapostavljena skupina na trgu dela. Zato države izvajajo različne
programe in ukrepe, s katerimi želijo izboljšati zaposlitvene možnosti za invalide. Treba je spodbujati
invalide, da se dejavno vključujejo na trg dela, zagotavljati posredovanje med iskalci zaposlitve in
delodajalci ter izvajati ustrezne podporne storitve, usposabljanje in izobraževanje«.
Tabela 2: Število zaposlenih invalidov, na odprtem trgu dela, v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih
leto Število vseh
zaposlenih invalidov
Število invalidov
zaposlenih na
odprtem trgu
Število invalidov
zaposlenih v
invalidskih podjetjih
Število invalidov
zaposlenih v
zaposlitvenih centrih
2006 32.682 26.129 (79.9%) 6.441 (19.7%) 112 (0.34%)
2007 33.057 26.591(80.4%) 6.305 (19.1%) 161 (0.48%)
2008 33.806 27.261 (80.6%) 6.358 (18.8%) 187 (0.55%)
2009 32.212 26.283 (81.6%) 5.706 (17.7%) 223 (0.69%)
2010 30.399 24.777 (81.5%) 5.364 (17.6%) 258 (0.85%)
2011 30.551 24.799 (81.2%) 5.449 (17.8%) 303 (0.99%)
2012 29.975 23.986 (80.0%) 5.672 (18.9%) 317 (1.06%)
Vir: ZRSZ , 2013
Iz tabele je razvidno, da je v invalidskih podjetjih zaposleno skoraj 19 % vseh zaposlenih invalidov v
Sloveniji ter 1 % invalidov v zaposlitvenih centrih, kar skupaj predstavlja 20 % delež med vsemi
zaposlitvami invalidov.
Število brezposelnih invalidov v Sloveniji je ob koncu oktobra 2013 znašalo 17.397, kar predstavlja 42 %
brezposelnost, ki je pomembno višja v primerjavi z deležem celotne brezposelnosti v Sloveniji. Na
osnovi teh podatkov lahko trdimo, da invalidi v Sloveniji na področju zaposlovanja ne delijo enake
usode kot ostali za delo sposobni državljani, ampak je njihov položaj bistveno manj ugoden
(Vir: ZRSZ, 2013)
2.1.1 Ugotavljanje uspešnosti poslovanja invalidskih podjetij v Sloveniji
Ugotovitev dosedanje uspešnosti invalidskih podjetij
Osnovni cilj in namen invalidskih podjetij je usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Podjetja ta osnovni
cilj dosegajo, saj na dan 30. 10. 2013 zaposlujejo 5.623 invalidov.
Za invalidska podjetja na trgu ni nobenih privilegijev in izjem, s svojimi storitvami in izdelki morajo biti
konkurenčna, če želijo ostati na trgu in izvajati svojo osnovno funkcijo.
Glede na to, da je v teh podjetjih struktura zaposlenih čisto drugačna od strukture zaposlenih v rednih
podjetjih in je zaposlenih od 40-5 0% invalidov so pogoji konkurenčnega nastopa na trgu veliko težji.
Posledično imajo invalidska podjetja po zakonu olajšave (državne pomoči oziroma odstopljene
prispevke, subvencija plač), ki jim pomagajo ohranjati konkurenčnost ob zaposlovanju invalidov.
15
V nadaljevanju bomo prikazali, da invalidska podjetja z vzpodbudami države, državnimi pomočmi,
poslujejo uspešno in so enakovredni partner na trgu. Uspešnost poslovanja invalidskih podjetij
opravičuje prejemanje državnih pomoči.
V analizo smo vključili 113 invalidskih podjetij za leto 2012, 115 invalidskih podjetij za leto 2011, 129
invalidskih podjetij za leto 2010, 128 invalidskih podjetij za leto 2009 in 135 invalidskih podjetij za leto
2008.
Ugotavljali smo uspešnost invalidskih podjetij, uspešnost izvajanja njihove osnovne funkcije
usposabljanja in zaposlovanja invalidov in ekonomsko učinkovitost, ki je potrebna za dolgoročen obstoj
in izvajanje osnovne funkcije.
Tabela 3: Osnovni kazalniki invalidskih podjetij v Sloveniji
Iz tabele je razvidno, da so invalidska podjetja zajeta z analizo zaposlovala invalide in tudi ohranjala
njihove zaposlitve ter zaposlitve ostalih zaposlenih. To je tudi eden od pokazateljev oziroma kazalcev,
ki opravičuje dobljene vzpodbude za zaposlovanje invalidov. Invalidska podjetja s temi vzpodbudami v
povprečju poslujejo s pozitivnim rezultatom, saj so ustvarila 2,7 mio EUR čistega dobička.
Iz tabele je razvidno:
z odstopljenimi prispevki so invalidska podjetja lahko konkurenčna na trgu in uspešno
poslujejo,
invalidska podjetja lahko le s temi sredstvi dolgoročno zagotavljajo zaposlovanje in
usposabljanje invalidov.
Graf 1: Prikaz ekonomske upravičenosti odstopljenih prispevkov, ki omogočajo zaposlovanje invalidov
v invalidskih podjetjih
KAZALNIKI 2012 2011 2010 2009 2008
Število vseh zaposlenih 9.625 10.688 10.650 11.584 12.970
Od tega število zaposlenih invalidov 4.930 4.935 4.691 5.262 5.836
Delež invalidov 51,22% 46,17% 44,05% 45,42% 45,00%
Odstopljena sredstva (prispevki ) 53.677.224 € 58.937.921 € 62.979.170 € 57.750.608 € 62.460.788 €
Čisti dobiček /izguba v inval.pod. 2.755.373 € 11.218.320 € 11.643.713 € 10.071.322 € 5.829.891 €
Dobiček ali izguba brez porabe
odstopljenih prispevkov 50.921.851 €- 47.719.601 €- 51.335.457 €- 47.679.286 €- 56.630.897 €-
16
Graf prikazuje poslovni izid z in brez odstopljenih sredstev z namenom, da se pokaže potreba po teh
sredstvih, ki zagotavljajo delovna mesta velikem številu invalidov.
Graf prikazuje, da so sredstva potrebna, ker jih podjetja porabijo upravičeno in z njihovo porabo se
ekonomski kazalnik doseženega rezultata prevesi na pozitivno stran. Po drugi strani pa je tudi
pokazatelj, da je višina sredstev dana podjetjem za invalide v povprečju v ustreznem obsegu.
V nadaljevanju želimo prikazati še vpliv na fiskalne prihodke države zaradi poslovanja in delovanje
invalidskih podjetij na trgu.
Tabela 4: Fiskalni prihodki države iz poslovanja invalidskih podjetij
**ker ne razpolagamo z davčnimi bilancami podjetij je bila narejena ocena, tako da smo dosežene
dobičke invalidskih podjetij v letu 2012 znižali za 30 % in ugotovili davek na dohodek po veljavnih
davčnih stopnjah.
Odločili smo se prikazati tri glavne davčne obveznosti, ki jih invalidska podjetja zaradi svojega
poslovanje, zaposlovanja invalidov in delovanja na trgu vračajo nazaj v proračun. V času konjukture so
invalidska podjetja plačevala v državni proračun večji obseg sredstev kot v zadnjem letu. Ustvarjala so
več prihodkov in zaposlovala več invalidov ( glej tabelo 1 ) in tako vračala nazaj tudi več, kot so dobila
preko odstopljenih prispevkov.
Da bo ocena bolj realna smo v naslednji tabeli zbrali podatke o tem koliko so invalidska podjetja za
zaposlovanje invalidov od države dobila in koliko so skozi davčne obveznosti državi vrnila.
Tabela 5: Odlivi in prilivi v državni proračun zaradi obstoja in delovanja invalidskih podjetij
VRSTA PLAČENEGA DAVKA 2012 2011 2010 2009 2008
DOHODNINA OD PLAČ 34.947.073,00 € 37.591.198,14 € 39.306.953,98 € 40.422.505,00 € 53.799.415,91 €
DAVEK OD DOHODKA . ** 1.233.463,52 € 1.413.508,32 € 1.630.119,82 € 1.057.488,81 € 489.710,84 €
PLAČILA DDV 15.047.675,00 € 19.528.378,41 € 17.666.780,52 € 20.482.216,00 € 17.058.854,00 €
SKUPAJ 51.228.211,52 € 58.533.084,87 € 58.603.854,32 € 61.962.209,81 € 71.347.980,75 €
17
Primerjava med sredstvi, ki jih država nameni za zaposlovanje invalidov v invalidskih podjetjih in
sredstvi, ki jih država prejme skozi davčne obveznosti nam pokaže, da v času recesije država dobi skozi
plačane davke kar 95 % vrnjenih odstopljenih prispevkov. V času konjukture in gospodarske rasti pa
država skozi davke od invalidskih podjetij dobi nazaj več kot je prispevala skozi odstopljene prispevke.
S tem smo dokazali, da je inštrument državne pomoči skozi odstopljene prispevke ekonomsko
upravičen oziroma so ga upravičila invalidska podjetja s svojim uspešnim delovanjem.
Na podlagi teh podatkov smo izračunali tudi strošek države na posameznega invalida na letni ravni in
na mesečni ravni. V zadnjem letu je na mesec država za zaposlenega invalida morala nameniti 41,4
evrov, kar pa je le dobrih 15 % minimalne socialne pomoči, ki bi jo kot brezposelni invalid prejel. Na
primeru za leto 2012 vidimo, da če bi vseh 4.930 zaposlenih invalidov, ki so sedaj zaposleni v invalidskih
podjetjih, ki so zajeta v analizi, bili prejemniki samo socialne pomoči, bi to državo na leto stalo dobrih
15 mio evrov, sedaj pa jo je stalo le 2,4 mio evrov.
Slika 1: Prikaz neto letnega stroška države za zaposlene invalide na primeru v analizo zajetih invalidskih podjetij
Rdeče obarvano pomeni letni neto strošek države na vse zaposlene invalide v invalidskih podjetjih in
zeleno pomeni več prihodkov na zaposlene invalide iz naslova invalidskih podjetij kot stroškov
(konjukturna leta). Iz tega je razvidno, da je neto strošek na zaposlenega invalida v invalidskem podjetju
v času recesije in v zadnjem letu le 15 % minimalne socialne pomoči. Ko pride država ponovno v
konjukturna leta in čase gospodarskih rasti, lahko ponovno pričakujemo, da bodo IP podjetja v
proračun vrnila več, kot bodo dobila za zaposlene invalide.
2012 2011 2010 2009 2008
SKUPAJ ODSTOPLJENI
PRISPEVKI-ODLIVI DRŽAVE 53.677.224,00 € 58.937.921,00 € 62.979.170,00 € 57.750.608,00 € 62.460.788,00 €
SKUPAJ PLAČANI DAVKI-
PRILIVI DRŽAVE 51.228.211,52 € 58.533.084,87 € 58.603.854,32 € 61.962.209,81 € 71.347.980,75 €
DELEŽ PLAČNIH DAVKOV V
ODSTOPLJENIH PRISPEVKIH 95% 99% 93% 107% 114%
DEJANSKI STROŠKI DRŽAVE ZA
INVALIDSKA PODJETJA 2.449.012,48 € 404.836,13 € 4.375.315,68 € 4.211.601,81 €- 8.887.192,75 €-
DEJANSKI LETNI STROŠKI
DRŽAVE NA ZAPOSLENEGA
INVALIDA 496,76 € 82,03 € 932,70 € 800,38 €- 1.522,82 €-
DEJANSKI MESEČNI STROŠEK
DRŽAVE NA ZAPOSLENEGA
INVALIDA 41,40 € 6,84 € 77,73 € 66,70 €- 126,90 €-
18
Vsekakor pa smo ugotovili, da invalidska podjetja upravičujejo in koristno porabljajo sredstva za
invalide in so jim nujno potrebna. Ugotovili smo tudi, da bodo ekonomsko upravičevala na
makroekonomski ravni dobljena sredstva z ekonomsko učinkovitostjo, ki jo dosegajo z vzpodbudami
oz. odstopljenimi sredstvi.
Zato smo se pri izbiri kazalnikov za spremljanje učinkovitosti odločili, da bomo za prikazovanje
ekonomske učinkovitost uporabili Kraličkov model. Model je primeren, ker daje poudarek denarnemu
toku (odstopljena sredstva imajo prav tako velik vpliv na denarni tok podjetja) in dobičku. Dobiček je
kazalnik, ki omogoča obstoj in delovanje podjetja in s tem zagotavljanje najbolj pomembnega cilja –
zaposlovanje invalidov. Metodo je sprejela tudi ekonomska stroka in ima določeno lestvico za oceno
uspešnosti. Ocenjujemo, da je smotrno, da vzamemo priznano in uveljavljeno lestvico, ker je
kredibilnost večja, kot da bi težo kazalnikom določili sami.
Model po P. Kraličku:
DF = 1,5 X1 +0,08X2 + 10X3 + 5X4 + 0,3X5 + 0,1X6
X1 = denarni izid iz poslovanja / obveznosti ( dolgovi)
X2 = celotna sredstva / obveznosti ( dolgovi)
X3 = bruto dobiček / celotna sredstva
X4 = bruto dobiček / poslovni prihodki ( prodaja)
X5 = zaloge / poslovni prihodki ( prodaja)
X6 = poslovni prihodki ( prodaja) / celotna sredstva
Analiza poslovanja po modelu P. Kralička temelji na zgornjih šestih kazalcih, vsak ima svojo težo.
Dobljeni rezultat se primerja z lestvico in se dobi ocena uspešnosti poslovanja.
Izračun ni težaven, ker so podatki v letnih poročilih in jih bomo vse razen denarnega izida ob zbiranju
določali z ustreznimi AOP iz obvezne statistike poročanja. S tem bomo tudi zagotovili, da bodo izračuni
temeljili na vsebinsko enakih podatkih.
V prvem letu bi pri zbiranju podatkov lahko imeli malo težav s kazalnikom denarnega toka, vendar
bomo uporabili enostavnejši način za tiste invalidskega, ki tega v svojih letnih poslovnih poročilih ne
bodo imela. Iz tega modela bomo dobili vsako leto boljše rezultate uspešnosti in stanja invalidskih
podjetjih v Sloveniji.
V kolikor bi se v prvih nekaj letih pokazalo, da model ni najbolj primeren, bomo morali merjenje
uspešnosti spremeniti .
2.2 ANALIZA STROŠKOV IN KORISTI FINANCIRANJA ZAPOSLOVANJA INVALIDOV V ZAPOSLITVENIH CENTRIH
19
V revizijskem poročilu Računskega sodišča Zaposlovanje invalidov v Sloveniji je med drugim
ugotovljeno, da so izdatki na zaposlenega invalida v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih vsaj
trikrat večji kot v običajnih delovnih okoljih. Podatki za zaposlitvene centre niso bili posebej analizirani.
Ocenjujejo, da bi bilo potrebno na novo opredeliti vire, da bi invalidska podjetja (in zaposlitveni centri)
lahko nemoteno poslovali in zaposlovali nove invalide.
Računsko sodišče opozarja, da do sedaj niso bile izdelane analize stroškov in koristi financiranja
zaposlovanja invalidov, ki bi temeljile na večletnem spremljanju. Pričakovani cilj analize bi omogočal
odgovor na vprašanje ali država stimulira programe, ki so cenejši in prinašajo enake koristi pri
zaposlovanju invalidov.
Iz analize in podanih ocen lahko zaključimo, da njihovi predlogi temeljijo na predpostavki, da so invalidi
homogena skupina s podobnimi ovirami in potenciali. Če bi ta predpostavka vzdržala, potem bi bil
upravičen ugovor, da je financiranje zaposlovanja v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih
najmanj trikrat dražje in s tem ekonomsko neutemeljeno.
Potrebno pa je poudariti, da so invalidi izrazito heterogena skupina in učinkoviti programi tako na
področju rehabilitacije kot tudi zaposlovanja invalidov morajo temeljiti na strategiji oblikovanja ciljnih
skupin, ki so jim programi namenjeni. Raziskave in primeri dobre prakse kažejo, da so najbolj učinkoviti
»taylor – made« programi, to so programi, ki so namenjeni določeni, izbrani skupini. To pa istočasno
pomeni, da je z vidika potreb in tudi z vidika racionalnega ravnanja z viri smotrno spodbujati široko
paleto rehabilitacijskih programov in storitev ter zaposlitvenih možnosti za invalide.
To seveda ne zmanjšuje potrebe po spremljanju in analizi stroškov in koristi posameznih programov in
oblik zaposlovanja, ob tem pa je potrebno slediti dvema ciljema, racionalnemu ravnanju s finančnimi
viri in optimalnemu doseganju rehabilitacijskih in zaposlitvenih ciljev.
Razmerje med vloženimi finančnimi viri in doseženimi rehabilitacijskimi učinki lahko prikažemo skozi
model, kjer na ordinato vnesemo podatke o rehabilitacijskih učinkih in na absciso podatke o vloženih
finančnih sredstvih.
Tabela 6: Model povezav med učinki in stroški
Visoki stroški - nizki rehabilitacijski učinki
Visoki stroški - visoki rehabilitacijski učinki
Nizki stroški – nizki rehabilitacijski učinki
Nizki stroški – visoki rehabilitacijski učinki
Prizadevanja morajo biti usmerjena v razvijanje programov, ki ob primerjalno nižjih stroških dosegajo
visoke rehabilitacijske učinke. Zaposlitvene centre lahko v primerjavi s stroški podpornega
zaposlovanja in stroški invalidskih podjetij ocenimo kot programe z visokimi stroški na invalida, s
katerimi pa dosegamo visoke rehabilitacijske učinke.
20
Pri tem moramo upoštevati, da gre za zelo majhen delež v celotni populaciji zaposlenih invalidov
(trenutno 1 %). Ta del populacije bi zaradi znižanih zaposlitvenih zmožnosti ostal v velikem obsegu
nezaposlen in zato potrebuje specifične programe.
Lahko zaključimo, da približno enak delež populacije, ki potrebuje specifične oblike izobraževanja,
potrebuje tudi specifične programske možnosti zaposlovanja v zaposlitvenih centrih, pri vseh ostalih
pa je smotrno razvijati programe, ki zagotavljajo čim višjo stopnjo integracije, tako delovne kot tudi
socialne, tako na običajni trg dela kot tudi v invalidska podjetja.
2.2.1 Razvoj mreže zaposlitvenih centrov v Sloveniji
Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov (2004) je prinesel več pomembnih novosti,
med drugim je razširil programsko ponudbo na področju zaposlitvene rehabilitacije in zaposlovanja
invalidov (podporno zaposlovanje, zaščitno zaposlovanje v zaposlitvenih centrih) in razširil je možnost
zaposlitve za osebe s pomembno znižanimi delovnimi zmožnostmi (do 70 %).
Zaposlitveni centri so nova programska možnost na področju zaposlovanja invalidov, zato je bilo
potrebno v Sloveniji postopno graditi mrežo centrov s potrebno infrastrukturo in prilagojenimi
delovnimi programi, skladno s potenciali in ovirami invalidov s pravico zaposlovanja v zaščitni
zaposlitvi.
Prvi zaposlitveni centri v Sloveniji so bili ustanovljeni v letu 2006, do leta 2012 se je število zaposlitvenih
centrov povečalo iz 8 na 33, število zaposlenih invalidov pa iz 118 v letu 2006 na 327 v letu 2012.
Slika 2: Ustanavljanje zaposlitvenih centrov v Sloveniji v obdobju 2006 – 2012
Iz grafa je razvidna intenzivnejša rast števila zaposlitvenih centrov obdobju 2006-2009, nato pa se trend
ustanavljanja novih zaposlitvenih centrov postopoma upočasnjuje, kot bomo videli se postopoma
upočasnjuje tudi rast števila novo zaposlenih invalidov.
Slika 3: Širitev mreže v obdobju 2006 do 2012
21
V grafu je prikazana rast števila zaposlitvenih centrov primerjalno na preteklo leto; razvidno je, da se
je rast postopoma zmanjševala skozi celotno obdobje.
Iz prikazanih podatkov je razvidno, da je bilo intenzivnejše obdobje ustanavljanja v letih od 2006 do
2009, zadnja tri leta pa se je trend širitve mreže zmanjšal za polovico. Zadnji dve leti sta bila
ustanovljena samo po dva nova zaposlitvena centra.
Slika 4: prikaz mreže zaposlitvenih centrov v Sloveniji v letu 2012
Iz podatkov, ki so prikazani na sliki je razvidno, da je tako število zaposlitvenih centrov kot tudi število
zaščitnih zaposlitev večje v severovzhodni Sloveniji. Na področju, ki ga pokrivajo območne službe
Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Maribor, Murska Sobota in Ptuj deluje 14 zaposlitvenih
centrov, kar predstavlja skupno 42 % vseh zaposlitvenih centrov, v njih pa je zaposleno 149 invalidov,
22
kar predstavlja 47 % vseh zaščitnih zaposlitev. Razlogi za navedena odstopanja so povezani z večjim
prepoznavanjem potreb v severovzhodni Sloveniji kot tudi s predhodnim razvojem programov, od
1995 leta dalje, za invalide, ki pred letom 2006 niso bili zaposljivi, kar je omogočalo hitrejši razvoj in
ustanavljanje zaposlitvenih centrov na tem področju.
Pri razvoju mreže zaposlitvenih centrov v Sloveniji je potrebno poudariti, da za njihovo ustanavljanje
niso bili zagotovljeni sistemski viri, prav tako praviloma njihovo ustanavljanje ni bilo podprto s strani
lokalnih skupnosti.
2.2.2 Primerjava med možnostmi zaposlovanja in potrebami po zaščitni zaposlitvi
Slika 5: Število zaposlenih invalidov v zaposlitvenih centrih v obdobju 2006 - 2012
Slika 6: Primerjalna rast števila zaposlenih invalidov v zaposlitvenih centrih
23
Podatki kažejo, da je bilo že v letu 2006 v 8 zaposlitvenih centrih zaposleno 118 invalidov, kar
predstavlja 36 % vseh zaposlitev do leta 2012. Število zaposlenih invalidov se je do leta 2009
povečevalo za 38 novih zaposlitev, nato pa se število ustanovljenih novih delovnih mest zmanjšuje. V
vsakem od 33 zaposlitvenih centrov je zaposleno povprečno 10 invalidov.
Tabela 7: Primerjava med številom delovnih mest v zaposlitvenih centrih in potrebami po zaščitni zaposlitvi
Leto
Število odločb o
zaščitni zaposlitvi
Število zaščitnih
zaposlitev
Razmerje med
številom odločb in
številom zaposlitev
2006 170 118 69 %
2007 76 38 50 %
2008 54 38 70 %
2009 73 39 53 %
2010 74 25 34 %
2011 59 45 76 %
2012 88 14 16 %
Skupaj 675 317 47 %
V obdobju od leta 2006 do 2012 je bilo izdanih 675 odločb o zaščitni zaposlitvi (povprečno 96 na leto),
v enakem obdobju pa je bilo v zaposlitvenih centrih zaposleno v zaščitni zaposlitvi 317 invalidov
24
(povprečno 45 na leto), kar predstavlja slabo polovico (47 %) vseh oseb, ki so pridobile pravico do
zaščitne zaposlitve.
Predpostavljamo, da se nekatere osebe, ki so pridobile pravico do zaščitne zaposlitve, ne želijo zaposliti
ali pa so izkoristile druge možnosti zaposlovanja, vendar pa gre tu za izjeme in zato lahko skoraj
zagotovo trdimo, da skoraj polovica oseb s pravico do zaščitne zaposlitve le-te ni mogla uveljaviti v
obdobju od leta 2006 do 2012, možnosti zaščitne zaposlitve so se v tem obdobju znižale iz 69 % v letu
2006 na 47 % v letu 2012.
Na osnovi predstavljenih podatkov lahko trdimo, da so se možnosti za uveljavitev pravice do zaščitne
zaposlitve v Sloveniji v obdobju od leta 2006 do leta 2012 pomembno znižale in da bo potrebno sprejeti
ukrepe za izboljšanje stanja.
2.2.3 Model sofinanciranja delovanja zaposlitvenih centrov
Na osnovi Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov je bil sprejet Pravilnik o
financiranju zaposlitvenih centrov, ki opredeljuje tri osnovne vire sistemskega sofinanciranja delovanja
zaposlitvenih centrov:
Sredstva za upravljanje zaposlitvenega centra, ki se priznavajo zaposlitvenim centrom z najmanj 5
zaposlenimi invalidi v zaščitni zaposlitvi,
Subvencija plač za invalide glede na ocenjeno delovno zmožnost,
Prihodki iz odstopljenih sredstev za investicije v osnovna sredstva, razvoj delovnih mest in
infrastrukturo.
Delež sistemskih virov na zaposlenega invalida v zaposlitvenem centru znaša letno med 15.000 do
22.000 EUR in je 20 % do 80 % višji od povprečne višine sistemskih virov za zaposlene invalide v
invalidskem podjetju. Višina sistemskega vira na zaposlenega invalida v zaposlitvenem centru je
odvisna (po sedanjem pravilniku) predvsem od števila zaposlenih invalidov in od višine plač pri obsegu
odstopljenih sredstev. Zaposlitveni centri z večjim številom zaposlenih invalidov dosegajo povprečno
do 50 % nižji delež sistemskih virov na zaposlenega invalida. Delež sistemskih virov v skupnem prihodku
zaposlitvenih centrov je v razponu od 45 % do 65 %.
Večji delež sistemskih virov v zaposlitvenih centrih v primerjavi z invalidskimi podjetji je možno
utemeljiti z:
bistveno večjimi rehabilitacijskimi potrebami zaposlenih invalidov;
večjimi potrebami na področju organizacije dela in neposrednega vodenja;
omejenim izborom del zaradi omejenih zmožnosti invalidov v zaščitni zaposlitvi – zato je potrebno
večje število mentorjev, ki neposredno vodijo in organizirajo delo posameznikov in manjših
skupin, optimalno 3-6 zaposlenih invalidov na 1 mentorja;
prav tako na osnovi doseženih ocen o delovni učinkovitosti po zaključku zaposlitvene rehabilitacije
lahko pričakujemo do 40 % nižjo storilnost kot v invalidskih podjetjih; izbor del pa je praviloma
omejen na enostavna ročna dela, ki dosegajo na trgu nizko ceno;
25
v zaposlitvenih centrih je delež invalidov v celotni populaciji zaposlenih povprečno preko 75 %, v
invalidskih podjetjih pa je delež okrog 50 %.
Sistemski viri so namenjeni delovanju zaposlitvenega centra, ni pa zagotovljenih sistemskih sredstev
za ustanavljanje in širitev dejavnosti. V prvih letih razvoja mreže zaposlitvenih centrov so bila
pomembna razvojna spodbuda sredstva Sklada RS za vzpodbujanje zaposlovanja invalidov (sedaj: Javni
jamstveni, preživninski in invalidski sklad RS), za zaposlitev brezposelnih invalidov. V zadnjih letih teh
možnosti ni ali pa so bistveno omejene z določili razpisa. Prihodki iz odstopljenih sredstev tako ostajajo
edini sistemski vir za investicije v osnovna sredstva, razvoj delovnih mest in infrastrukturo.
2.2.4 Metodologija ocenjevanja virov in koristi delovanja zaposlitvenega centra
Za delovanje zaposlitvenega centra so pomembni sistemski viri, viri v lokalni skupnosti in viri, ki so
povezani z izpolnjevanjem nadomestne kvote.
Predvideni sistemski viri so skladni z določili Evropske direktive, namenjeni trem področjem v
zaposlitvenih centrih: upravljanje zaposlitvenega centra, subvenciji plač invalidov in vlaganju v osnovna
sredstva, razvoj delovnih mest in infrastrukturo.
Glede na visok delež sistemskih virov v skupnem prihodku (45 % do 65 %) smo že pred leti posredovali
predlog, da naj bi imel financer večji neposredni vpliv pri odločanju o delovanju zaposlitvenega centra.
Na osnovi primerov dobre prakse v tujini smo pričakovali večji interes in podporo v lokalni skupnosti
predvsem na programskem delovnem področju kot tudi pri zagotavljanju prostorskih pogojev za delo.
Dosedanja praksa v Sloveniji kaže, da so lokalni viri pri razvoju in delovanju zaposlitvenih centrov
zanemarljivi.
Pomemben neposredni vpliv na razvoj programov in širitev delovanja zaposlitvenih centrov pa ima
institut nadomestnega izpolnjevanja kvote, ki je bistveno povečal interes delodajalcev za poslovno
sodelovanje z zaposlitvenimi centri. Pri tem je potrebno opozoriti na to, da ostaja neizkoriščen vir
zaposlitvenih možnosti na področju družbenih dejavnosti, na kar vpliva več faktorjev, med njimi
dejstvo, da je za navedeno področje določena najnižja, 2 % zaposlitvena kvota in da finančne
obveznosti neizpolnjevanja kvote pokriva neposredno financer, ostaja pa neizkoriščen potencial
delovnih opravil predvsem za težje invalide z doseženo višjo stopnjo izobrazbe. Organizacije v javni
upravi namenjajo sredstva za neizpolnjevanje kvote v Javni jamstveni, preživninski in invalidski sklad,
namesto da bi zaposlovala invalide.
2.2.5 Koristi vloženih sredstev v delovanje zaposlitvenih centrov
V začetku je potrebno poudariti, da predstavljajo zaposlitveni centri novo obliko dejavnosti v Sloveniji,
da so pričeli delovati na osnovi zakonodaje sprejete v letu 2004 in da omogočajo zaposlovanje težjim
invalidom, ki so bili do sedaj nezaposljivi.
Temeljna korist delovanja zaposlitvenih centrov je omogočanje vključitve v delo in socialno integracijo
osebam, ki so bile zaradi težje stopnje oviranosti socialno in delovno izključene in s tem potisnjene na
socialno obrobje.
26
Koristi vloženih sistemskih sredstev se kažejo na treh temeljnih področjih:
rehabilitacijsko področje (ohranjanje in razvoj delovnih in osebnostnih potencialov),
psihosocialno (razvijanje pozitivne samopodobe, dvig kvalitete življenja) in
finančnem (delovno razmerje s plačo).
Pri pripravi metodologije za analizo koristi vloženih sistemskih virov smo izvedli analizo v izbranem
zaposlitvenem centru, v katerem je zaposlenih 28 invalidov in 6 strokovnih delavcev in sodelavcev.
2.2.6 Višina sistemskih virov na posameznega invalida v zaščitni zaposlitvi (ocena stroškov)
Vsota vseh sistemskih virov na letni ravni znaša 429.721 EUR, kar predstavlja 64 % vseh virov. Sredstva
za upravljanje zaposlitvenega centra znašajo 77.109 EUR na leto oziroma 2.754 EUR na invalida na leto.
Subvencija plač za 28 invalidov znaša 157.299 EUR oziroma 5.618 EUR na invalida na leto. Prihodki za
odstopljena sredstva znašajo 195.313 EUR na letni ravni oziroma 6.975 EUR na invalida na leto in so
najpomembnejši vir, njihov delež znaša 45 % vseh sistemskih virov, namen njihove porabe je jasno
opredeljen in omejen za investicije v osnovna sredstva, razvoj delovnih mest, infrastrukturo in stroške
povezane z delom.
Delež sistemskih virov na zaposlenega invalida na letni ravni je znašal 15.347 EUR oziroma povprečno
1.280 EUR na mesec.
Pri opredelitvi sistemskih virov smo uporabili finančne kazalnike za izbrani zaposlitveni center v letu
2012.
Delež lastnih virov v zaposlitvenih centrih znaša med 35 % in 55 % vseh prihodkov, v prikazu nismo
upoštevali realno doseženih aktivnih virov ampak oceno višine doseženih lastnih virov, s tem, da smo
za izračun vzeli najnižji delež lastnih virov v višini 36 % celotnih prihodkov, kar znese 240.000 EUR.
Poraba sistemskih virov je jasno opredeljena, iz podatkov je razvidno, da je večina sistemskih sredstev
(preko 80 %) namenjenih investicijam in subvenciji plač invalidov zaradi znižane delovne učinkovitosti.
2.2.7 Ocena koristi vloženih sistemskih virov
Koristi vloženih sistemskih sredstev v zaposlitveni center je možno kvantificirati in opredeliti njihov
neposredni finančni vpliv, v določenih segmentih je mogoče podati oceno finančnega učinka,
najpomembnejši segment, ki zajema psihosocialno področje s percepcijo lastne vrednosti in človeške
povezanosti in sodelovanja pa je možno samo kvalitativno opredeliti ima pa tudi pomemben posreden
finančni učinek.
Med kvantitativno opredeljene koristi vloženih sistemskih virov smo zajeli neposredne in posredne
koristi:
NEPOSREDNE KORISTI
1. Plačan DDV iz opravljanja lastne dejavnosti
2. Akontacija dohodnine
27
3. Učinek plač – DDV
4. Zmanjšani socialni transferji (upoštevali smo samo to, da zaposleni v zaposlitvenem centru niso
več prejemniki denarne socialne pomoči v višini 260 EUR mesečno, kar znaša letno 114.920 EUR).
5. Obvezno in dodatno zdravstveno zavarovanje (invalidi niso več koristniki sredstev za plačilo
osnovnega in dela dodatnega zdravstvenega zavarovanja).
POSREDNE KORISTI
1. Substitucijski učinek plač (zmanjšan za denarno socialno pomoč)
2. Nižji ostali transferji ( otroški dodatek, subvencije za vrtec, stanovanja, prehrana v šoli)
3. Investicije v razvoj in ohranjanje delovnih mest
4. Ohranjanje in razvoj produktivnosti
Po tem modelu je bil narejen izračun koristi v zaposlitvenem centru z 28 zaposlenimi invalidi.
Neposredne koristi zajemajo vračanje sredstev preko vplačanega DDV v višini 48.000 EUR, plačane
akontacije dohodnine v višini 36.000 EUR in posreden učinek plač preko vplačanega DDV v višini 82.800
EUR.
Pri zmanjšanem obsegu socialnih transferov smo upoštevali, da zaposleni v zaposlitvenem centru niso
več prejemniki denarne socialne pomoči v višini 260 EUR mesečno in ene izredne, praviloma zimske
pomoči, kar znese letno 114.920 EUR (260 EUR x 34 x 13).
Nižji stroški na področju zdravstva – upoštevali smo samo stroške obveznega in dela dodatnega
zdravstvenega zavarovanja v skupni višini letno 11.828 EUR za nezaposlene osebe, nismo pa upoštevali
nižjih stroškov zaradi manjše potrebe po zdravstvenih storitvah.
Med posredne koristi smo zajeli substitucijski učinek plač pri katerem smo upoštevali letni znesek vseh
neto plač znižanih za že upoštevane socialne transfere in DDV (414.000 EUR – 114.920 - 82.800 =
216.280 EUR). Ocenjujemo, da izplačanih 414.000 EUR za neto plače pogojuje preko investicij in
potrošnje 16 do 20 delovnih mest. Nižji ostali socialni transferi (nižji otroški dodatek, nižje subvencije
za vrtce, šolsko prehrano, stanovanje, transferi nevladnih organizacij) so ocenjeni na 40.800 EUR
Investicije v osnovna sredstva, razvoj delovnih mest in infrastrukturo predstavljajo 66.600 EUR
neposredno vloženih sredstev v razvoj mreže zaposlitvenih centrov v Sloveniji, posredno pa
predstavljajo vire dohodkov za druge na trgu. Višina investicij je povezana z obsegom realiziranih
lastnih prihodkov, ker smo pri obsegu realizacije izhajali iz minimalne pričakovane realizacije, lahko
predvidevamo, da je obseg investicij v zaposlitvenih centrih, ki dosegajo višji delež lastnih prihodkov
(razpon med 35% in 65%) pomembno višji.
Ohranjanje in razvoj produktivnosti zaposlenih je možno oceniti samo posredno, pri oblikovanju ocene
smo izhajali iz dejstva, da se po dveh do treh letih izključenosti iz dela zelo zmanjšajo učinki, doseženi
v procesu zaposlitvene rehabilitacije in drugih programov aktivne politike zaposlovanja, zaposlitev v
zaposlitvenem centru pa omogoča ohranjanje in razvoj produktivnosti. Finančni učinek za 28 invalidov
smo ocenili na letni ravni v višini 36.260 EUR.
28
Na osnovi predstavljene metodologije, ki je zajemala praviloma samo osnovne učinke in ne njihov
večkratni učinek, ugotavljamo, da predstavljajo koristi vloženih sistemskih sredstev skupno
653.488 EUR v posameznem letu za 28 invalidov oz. 23.328 EUR na invalida na leto. Delež koristi znaša
glede na vložena sistemska sredstva 152 %, kar pomeni, da 1 vložen EUR prinese neposredno in
posredno državi 1.52 EUR, zaposlenemu invalidu pa višjo kvaliteto življenja in boljši ekonomski status
(namesto denarne pomoči v višini 260 EUR prejema najmanj minimalno plačo).
PRIKAZ STROŠKOV IN KORISTI DELOVANJA ZAPOSLITVENEGA CENTRA NA LETNI RAVNI ZA LETO 2012 Tabela 8: Sistemski viri Zaposlitvenega centra
1. SISTEMSKI VIRI ZAPOSLITVENEGA CENTRA
(zaposlenih 28 invalidov, 6 strokovnih delavcev in sodelavcev) 429.721
1.1. Sredstva za upravljanje zaposlitvenega centra 77.109
1.2. Subvencije plač za invalide 157.299
1.3. Prihodki od odprave dolgoročnih rezervacij za odstopljena sredstva 195.313
Sistemski viri na zaposlenega invalida na leto 15.347
Delež sistemskih virov v skupnem prihodku zaposlitvenega centra 64%
2. AKTIVNI VIRI (lastni prihodki) ZAPOSLITVENEGA CENTRA 240.000
Aktivni viri na zaposlenega v zaposlitvenem centru 7.058
Delež aktivnih virov v skupnih prihodkih zaposlitvenega centra 36%
SKUPAJ VIRI: sistemski + aktivni
Skupaj viri na zaposlenega invalida
669.721
23.919
3. KORISTI VLOŽENIH SREDSTEV V ZAPOSLITVENI CENTER 653.488
3.1. Neposredne koristi 293.548
a) Plačan DDV od lastnih prihodkov 48.000
b) Akontacija dohodnine 36.000
c) Učinek plač – DDV pri porabi plač 82.800
č) Zmanjšani socialni transferji – denarna socialna pomoč 114.920
d) Obvezno in del dodatnega zdravstvenega zavarovanja 11.828
3.2. Posredne koristi 359.940
a) Substitucijski učinek plač (zmanjšan za denarno socialno pomoč) 216.280
b) Nižji ostali transferji (otroški dodatek, subvencije za vrtec, šolo
prehrano stanovanje) = ocena: 100 EUR na zaposlenega
40.800
c) Investicije za razvoj in ohranjanje delovnih mest 66.600
č) Ohranjanje in razvoj produktivnosti 36.260
4. DELEŽ KORISTI GLEDE NA VLOŽENA SISTEMSKA SREDSTVA 152%
29
3. KAZALNIKI USPEŠNOSTI IN UČINKOVITOSTI
3.1 PREGLED KAZALNIKOV USPEŠNOSTI IN UČINKOVITOSTI
Na podlagi priporočil Revizijskega poročila Računskega sodišča Zaposlovanje invalidov v Republiki
Sloveniji (2011), smo za potrebe naloge večletne analize stroškov in koristi financiranja zaposlitvene
rehabilitacije in zaposlovanja invalidov v zaposlitvenih centrih, oblikovali osnutek kazalnikov
uspešnosti in učinkovitosti (v nadaljevanju osnutek kazalnikov).
Cilj je opredeliti in strukturirati osnutek kazalnikov, na podlagi katerih bo mogoče celovito presojati
poslovanje zaposlitvenih centrov.
Na podlagi študije in primerjav različnih kazalnikov uspešnosti in učinkovitosti delovanja podjetij, smo
osnutek kazalnikov za zaposlitvene centre oblikovali na osnovi kazalnikov, ki jih izdeluje Agencija za
javno pravne evidence in statistiko (AJPES) v okviru bonitetne ocene po pravilih Basel II1. Kazalniki v
okviru bonitetne ocene S.BON-1 temeljijo na analizi računovodskih izkazov, ki jih podjetja na AJPES
posredujejo za posamezno poslovno leto. Model S.BON-1 banke uporabljajo pri izračunu kapitalskih
zahtev za kreditna tveganja, struktura in nabor kazalnikov pa celovito zajema pokazatelje donosnosti,
likvidnosti, zadolženosti, produktivnosti in rasti poslovanja.
Iz tega razloga smo pri oblikovanju osnutka kazalnikov izhajali iz strukture modela S.BON-1. V
nadaljevanju predstavljamo strukturo osnutka kazalnikov.
Na tem mestu je potrebno opozoriti na razliko v nazivih posameznih bilančnih kategorij pri različnih
gospodarskih subjektih. V nadaljevanju predstavljenih preglednicah uporabljamo naziv presežek ali
čisti presežek. Gre za postavko, ki vsebinsko ustreza nazivu dobiček (izguba) oziroma čisti dobiček
(izguba) in se uporablja pri letnih poročilih gospodarskih družb.
Tako oblikovan osnutek kazalnikov bi poenostavil zbiranje podatkov, saj večno od predstavljenih
kazalnikov izdeluje AJPES v okviru poročil modela S.BON-1, ki jih oblikuje na podlagi oddanih letnih
bilančnih podatkov zavodov. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti bi lahko,
za potrebe izdelave kazalnikov za zaposlitvene centre, uporabilo tiste kazalnike, ki so vključeni v
bonitetno oceno S.BON-1, pridobilo neposredno s strani agencije AJPES, podatke za izračun preostalih
kazalnikov iz osnutka, ki so izpeljani in so specifični, pa bi lahko zbirali neposredno od zaposlitvenih
centrov na za to posebej oblikovanem obrazcu.
Dodatno bi bilo potrebno zbirati podatke o čistih prihodkih od prodaje proizvodov in storitev, prihodkih
od prejetih državnih pomoči, prihodkih iz naslova odprave odstopljenih prispevkov, povprečni mesečni
plači na zaposlenca in letnem znesku investicij.
Na tem mestu je potrebno pojasniti terminologijo – v nalogi uporabljamo termin sistemski viri, v
katerega so zajeti odstopljeni prispevki, poleg subvencij plač ter sredstev za upravljanje in sredstev za
financiranje mentorjev.
1 AJPES (2013). Bonitetne ocene [online]. Dostopno na :
http://www.ajpes.si/Bonitetne_storitve/S.BON_AJPES/Splosno [08.07.2013].
30
3.2 OSNUTEK KAZALNIKOV – STRUKTURA PODATKOV
3.2.1 Podatki o velikosti in uspešnosti zaposlitvenega centra
Ta sklop zajema temeljne podatke o poslovanju zaposlitvenega centra, ki izhajajo iz podatkov iz bilance
stanja in izkaza prihodkov in odhodkov. Ti podatki pokažejo osnovne informacije o poslovanju,
predvsem o višini bilančne vsote in kapitala, dolgoročnih in kratkoročnih obveznosti, strukturi
prihodkov, dodani vrednosti, presežku in številu zaposlenih.
Tako zbrani podatki služijo za izračun kazalnikov, ki jih bomo opredelili v naslednjem poglavju.
3.2.2 Temeljni finančni kazalniki
Temeljni finančni kazalniki prikazujejo čisto donosnost in dobičkonosnost (kapitala, sredstev, različnih
vrst prihodkov), celotno gospodarnost in gospodarnost poslovanja, dolgoročno pokritost dolgoročnih
sredstev in zalog, dodano vrednost na zaposlenega, povprečne stroške dela na zaposlenca in
povprečno plačo na zaposlenca.
3.2.3 Dejavniki tveganja
Dejavniki tveganja se pri bonitetni oceni (S.BON-1) uporabljajo za izračun verjetnosti dogodka neplačila
oziroma za presojo zmožnosti poravnavanja obveznosti. Kot posamezni kazalniki pa po skupinah dajejo
celoviti vpogled v dobičkonosnost, zadolženost, likvidnost, aktivnost in produktivnost zavoda.
Vključujejo pet skupin kazalnikov, in sicer:
dobičkonosnost in denarni tok (zajema čisto donosnost različnih kategorij sredstev in prihodkov, celotno gospodarnost in gospodarnost poslovanja),
zadolženost (zajema kratkoročno in dolgoročno zadolženost – delež prihodkov v kratkoročnih obveznostih, delež kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti v sredstvih ter delež celotnih obveznosti v virih sredstev),
likvidnost (zajema pokazatelje kratkoročne in dolgoročne likvidnosti zavoda – delež kratkoročnih poslovnih obveznosti v prihodkih, delež kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti v sredstvih, delež celotnih obveznosti v virih sredstev),
aktivnost (pokaže, kako dobro zavod gospodari z lastnimi in tujimi sredstvi, zajema pa koeficient obračanja kratkoročni poslovnih obveznosti, razmerje med kratkoročnimi obveznostmi in stroški prodanih proizvodov in storitev, delež čistih obratnih sredstev v celotnih sredstvih, razmerje med čistimi prihodki od prodaje in sredstvi ter koeficient obračanja obratnih sredstev),
produktivnost (pokaže kako je zavod produktiven skozi dodano vrednost na substanci na zaposlenca).
31
3.3 PODROBNA RAZLAGA KAZALNIKOV
Kazalnike bomo predstavili po v prejšnjem poglavju opredeljenih kategorijah.
3.3.1 Podatki o velikosti in uspešnosti zaposlitvenega centra
Podatki o velikosti in uspešnosti izhajajo neposredno iz bilančnih podatkov. Tabela 1 prikazuje
predlagane kategorije podatkov:
Tabela 9: Podatki o velikosti in uspešnosti:
Vir: AJPES 2013, lastne izpeljave
Tabela 10:Temeljni finančni kazalniki2 Vir: AJPES 2013, lastne izpeljave
2 Razlaga kazalnikov- povzeto in prirejeno po: iBON (2013). Bonitetne ocene [online]. Dostopno na:
http://www.ibon.com/Help/Help.htm [08.07.2013].; in AJPES (2013). Dejavniki tveganja [online]. Dostopno na: http://www.ajpes.si/doc/Bonitete/S.BON/Dejavniki_tveganja.pdf [08.07.2013].; lastna razlaga
a) Podatki o velikosti in uspešnosti
Zavod vsi zavodi vsa IP
1 Sredstva
2 Kapital
3 Dolgoročne obveznosti
4 Kratkoročne obveznosti
5 Prihodki
6 Prihodki od prodaje proizvodov in storitev
7 Prihodki od odprave odstopljenih prispevkov
8 Prihodki od prejetih državnih podpor (subvencije plač, sredstva za strokovne delavce, sredstva za upravljanje)
9 Dodana vrednost ali izguba na substanci (kosmati donos od poslovanja – str.blaga, mat.,stor.-odhodki iz poslovanja)
10 Presežek iz poslovanja (EBIT)
11 Denarni tok iz poslovanja (EBITDA) (poslovni izid pred davki, obrestmi, am.in odpisi)
12 Čisti presežek prihodkov oziroma odhodkov
13 Bilančni presežek prihodkov oziroma odhodkov
14 Število zaposlenih
b) Temeljni finančni kazalniki
Zavod vsi zavodi vsa IP
1 Čista donosnost kapitala (ROE) (čisti presežek / povprečni kapital)
2 Čista donosnost sredstev (ROA) (čisti presežek / povprečna sredstva)
3 Čista dobičkonosnost prihodkov (čisti presežek iz poslovanja / prihodki)
3a Čista dobičkonosnost prihodkov od prodaje proizvodov in storitev (čisti presežek iz poslovanja / prihodki od prodaje proizv.in stor.)
3b Čista dobičkonosnost prejetih državnih podpor (čisti presežek iz poslovanja / prihodki od prejetih državnih podpor)
3c Čista dobičkonosnost prihodkov iz naslova odstopljenih sredstev (čisti presežek iz poslovanja / prihodki od odprave odstopljenih prispevkov)
4 Celotna gospodarnost (prihodki/odhodki)
5 Gospodarnost poslovanja (poslovni prihodki/poslovni odhodki)
5a Gospodarnost poslovanja – lastna dejavnost (prihodki od prodaje proizv.stor/poslovni odhodki)
5b Gospodarnost poslovanja – prejete državne podpore (prihodki od prejetih državnih podpor (subv. plač,sr. za mentorje, sr.za upravljanje/poslovni odhodki)
5c Gospodarnost poslovanja – odstopljeni prispevki (prihodki odprave odstopljenih prispevkov/poslovni odhodki)
6 Delež celotnih obveznosti v virih sredstev v %
7 Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev in zalog (kapital+rezervacije+dolgor.PČR+dolgor.obveznosti/dolgoročna sredstva+zaloge)
8 Dodana vrednost ali izguba na substanci na zaposlenega (kosmati donos od poslovanja-stroški blaga, mat.,stor.-drugi odh. iz poslovanja/povpr.št.zap.)
9 Povprečni mesečni stroški dela na zaposlenca v EUR
10 Povprečna mesečna plača na zaposlenca v EUR
32
1. Čista donosnost kapitala (ROE – Return on Equity): kazalnik pove, kako uspešno poslovodstvo
upravlja s premoženjem lastnikov. Kazalnik pokaže, koliko čistega presežka je zaposlitveni center
ustvaril na enoto vloženega povprečnega kapitala. Uspešen je, če je vrednost kazalnika pozitivna in čim
višja.
2. Čista donosnost sredstev (ROA – Return on Assets): kazalnik pokaže, kako uspešno je bilo
poslovodstvo pri upravljanjem vseh sredstev zaposlitvenega centra. Pove, koliko enot čistega presežka
je ustvarjeno na enoto povprečnih sredstev, ne glede na vir financiranja sredstev. Zaposlitveni center
je tem bolj uspešen, čim višja je vrednost kazalnika.
3. Čista dobičkonosnost prihodkov: pove, koliko enot čistega presežka iz poslovanja je zaposlitveni
center ustvaril na enoto ustvarjenih skupnih prihodkov.
Pri tem kazalniku bomo zaradi posebnosti organizacijske oblike – iz skupnih prihodkov izdvojili:
prihodke od prodaje proizvodov in storitev,
prihodke od prejetih sistemskih virov (subvencije plač, sredstva za upravljanje in sredstva za financiranje strokovnih delavcev, prihodke od odprave dolgoročnih rezervacij iz naslova odstopljenih prispevkov).
Na podlagi tako opredeljenih kategorij, je mogoče izračunati čisto dobičkonosnost vsake od zgoraj
navedene vrste prihodkov. Tako bo mogoče ugotoviti, koliko enot čistega presežka iz poslovanja je
zaposlitveni center ustvaril na enoto posamezne vrste prihodkov (ker nas zanima čista dobičkonosnost
prihodkov iz rednega delovanja, ne bomo posebej obravnavali čiste dobičkonosnosti finančnih in
drugih prihodkov).
4. Celotna gospodarnost: pove, koliko enot skupnih prihodkov je zaposlitveni center ustvaril na enoto
skupnih odhodkov poslovnega leta. V primeru, ko je vrednost kazalnika višja od 1, pomeni, da je na 1
enoto realiziranih odhodkov ustvaril več kakor 1 enoto prihodkov.
5. Gospodarnost poslovanja: pove, koliko enot poslovnih prihodkov (prihodki od prodaje blaga in
storitev + drugi prihodki iz poslovanja je zaposlitveni center ustvaril na eno enoto poslovnih odhodkov
(stroški blaga, materiala in storitev + stroški dela + amortizacija + drugi odhodki iz poslovanja +
sprememba v vrednosti zalog).
Kazalnik zajema ožje kategorije kakor celotna gospodarnost. Gospodarnost poslovanja zajema
kategorije prihodkov in odhodkov iz rednega poslovanja, celotna gospodarnost pa tudi finančni del in
izredno poslovanje.
Kakor smo napravili pri kazalniku čiste dobičkonosnosti prihodkov, bomo tudi pri gospodarnosti
poslovanja razdelili poslovne prihodke na:
prihodke od prodaje proizvodov in storitev,
prihodke od prejetih sistemskih virov (subvencije plač, sredstva za upravljanje in sredstva za financiranje strokovnih delavcev, prihodke od odprave dolgoročnih rezervacij iz naslova odstopljenih prispevkov).
Tako dobimo tri dodatne kazalnike gospodarnosti poslovanja, ki pokažejo, koliko enot posamezne od
zgoraj naštetih kategorij prihodkov, je zaposlitveni center ustvaril na enoto poslovnih odhodkov. S tem
33
je omogočena neposredna medsebojna primerljivost posameznih zaposlitvenih centrov, ki imajo
različne range velikosti poslovnih prihodkov in poslovnih odhodkov.
6. Delež celotnih obveznosti v virih sredstev v %3: pove, kolikšen delež vseh virov sredstev se namenja
pokrivanju celotnih obveznosti (ki vključujejo rezervacije, dolgoročne pasivne časovne razmejitve,
dolgoročne obveznosti, kratkoročne obveznosti in kratkoročne pasivne časovne razmejitve).
Zaposlitveni center posluje tem boljše, čim nižja je vrednost tega kazalnika.
7. Dolgoročna pokritost dolgoročnih sredstev in zalog: kaže dolgoročno financiranje dolgoročnih
sredstev in zalog. Če je vrednost kazalnika večja oziroma enaka 1, pomeni da zaposlitveni center z
dolgoročnimi viri financira dolgoročna sredstva in zaloge. V primeru, ko je vrednost kazalnika manjša
od 1, je za presojo morebitne plačilne nesposobnosti potrebno upoštevati še dodatne dejavnike, kot
so stabilen in zadosten denarni tok, sposobnost pretvarjanja sredstev iz nelikvidne v likvidno obliko,
ipd. (prirejeno po AJPES. 2013).
Kazalnik se izračuna kot količnik vsote kapitala, rezervacij, dolgoročnih PČR in dolgoročnih obveznosti
in vsote dolgoročnih sredstev in zalog.
8. Dodana vrednost ali izguba na substanci na zaposlenega: izkazuje, kolikšna je povprečna
novoustvarjena vrednost na zaposlenca. Večja vrednost kazalnika zaposlitvenega centra, ob
izkazovanju presežka, pomeni večjo kakovost poslovnih učinkov (proizvodov in storitev) (prirejeno po
AJPES. 2013).
Kazalnik se izračuna kot količnik med (kosmati donos iz poslovanja – stroški blaga, materiala in storitev
– drugi odhodki iz poslovanja) in povprečnim številom zaposlenih.
9. Povprečni mesečni stroški dela na zaposlenca v EUR: je smiselno uporabljati v kombinaciji z drugimi
kazalniki poslovanja. Ker so invalidi, zaposleni na zaščitenih delovnih mestih, na podlagi ZZRZI
upravičeni do minimalne plače, je ta kazalnik, v medsebojni primerjavi posameznih zaposlitvenih
centrov, tudi pokazatelj strukture zaposlenih. Višja ko je njegova vrednost (v medsebojni primerjavi
podatkov med zaposlitvenimi centri), večji delež v strukturi zaposlenih predstavljajo neinvalidi (režija,
mentorji).
Ker vsebujejo povprečni mesečni stroški dela zraven stroška plač še povračila materialnih stroškov
zaposlenim (malica, prevoz na delo, kilometrina), bi bilo za ugotavljanje strukture zaposlenih uporabiti
ta kazalnik skupaj s kazalnikom povprečne mesečne plače na zaposlenega (kazalnik pod točko 10.)
V nadaljevanju so nekateri že predstavljeni kazalniki ponovno navedeni v posameznih tabelah. Namen
je združiti v skupine že predstavljene in pojasnjene kazalnike skupaj z novimi, pojasnjenimi v
nadaljevanju, v skupine, ki po vsebini predstavljajo v nadaljevanju predstavljene dejavnike tveganja.
3 Povzeto po: Pavliha (2013). Boniteta - kazalniki [online]. Dostopno na:
http://www.pavliha.org/boniteta_kazalniki.htm
34
3.3.3 Dejavniki tveganja
Dejavnike tveganja smo razdelili v pet skupin, in sicer:
- dobičkonosnost in denarni tok,
- zadolženost,
- likvidnost,
- aktivnost,
- produktivnost.
Ker smo večino kazalnikov, ki so vključeni v te skupine, že pojasnili, v nadaljevanju navajamo tabele, ki
prikazujejo nabor izbranih kazalnikov, od teh pa bomo pojasnili tiste, ki še niso razloženi.
i) Dobičkonosnost in denarni tok
Tabela 11: Dobičkonosnost in denarni tok4:
Vir: AJPES 2013, lastne izpeljave Vse postavke razen kazalnika pod zaporedno številko 2, smo že pojasnili v poglavju Temeljni finančni
kazalniki.
2. Delež denarnega toka v sredstvih v % pove, kolikšen odstotek povprečnih sredstev predstavlja
presežek iz poslovanja, povečan za amortizacijo in odpise (ki ni izdatek, le strošek in ga zavod ne plača).
To pomeni, da nam kazalnik pove, kolikšen delež povprečnih sredstev predstavljajo najbolj likvidne
oblike sredstev.
4 Mediana je vrednost, od katere je polovica vrednosti manjših ali kvečjemu enakih, polovica vrednosti pa je
večjih. Percentilni rang pove, kolikšen % zavodov (IP) ima vrednost kazalnika manjšo ali enako od obravnavane
vrednosti (AJPES. 2013).
i) Dobičkonosnost in denarni tok
vsi zavodi vsa IP
Zavod mediana percentilni rang IP mediana percentilni rang
1 Čista donosnost sredstev (ROA) (čisti presežek / povprečna sredstva)
2 Delež denarnega toka v sredstvih v % ((čisti presežek+AM.+odpisi/povprečna sredstva)x100)
3 Čista dobičkonosnost prihodkov (čisti presežek iz poslovanja / prihodki)
3a Čista dobičkonosnost prihodkov od prodaje proizvodov in storitev (čisti presežek iz poslovanja / prihodki od prodaje proizv.in stor.)
3b Čista dobičkonosnost prejetih državnih podpor (čisti presežek iz poslovanja / prihodki od prejetih državnih podpor)
3c Čista dobičkonosnost prihodkov iz naslova odstopljenih sredstev (čisti presežek iz poslovanja / prihodki od odprave odstopljenih prispevkov)
4 Celotna gospodarnost (prihodki/odhodki)
5 Gospodarnost poslovanja (poslovni prihodki/poslovni odhodki)
5a Gospodarnost poslovanja – lastna dejavnost (prihodki od prodaje proizv.stor/poslovni odhodki)
5b Gospodarnost poslovanja – odstopljeni prispevki (prihodki odprave dolgor.rez./poslovni odhodki)
5c Gospodarnost poslovanja – prejete državne podpore (prihodki od prejetih državnih podpor/poslovni odhodki)
35
ii) Zadolženost
Tabela 12: Zadolženost
Vir: AJPES 2013, lastne izpeljave 1. Delež prihodkov v kratkoročnih obveznostih Ta kazalnik pove razmerje med prihodki od prodaje, ki jih je zavod realiziral v obdobju poslovnega leta
in povprečnimi kratkoročnimi finančnimi in poslovnimi obveznosti na presečni dan. Kazalnik se
izračunava v odstotkih, njegova pričakovana vrednost je višja od 100 %, pokaže pa v odstotkih,
kolikokratnik povprečnih kratkoročnih obveznosti predstavljajo prihodki od prodaje.
Kazalniku smo smiselno dodali še tri, ki pokažejo razmerje med različnimi vrstam prihodkov (prihodki
od prodaje proizvodov in storitev, prihodki od prejetih sistemskih virov in prihodki od odprave
dolgoročnih rezervacij iz naslova odstopljenih prispevkov), ki jih je zaposlitveni center realiziral v
obdobju poslovnega leta in povprečnimi kratkoročnimi finančnimi in poslovnimi obveznosti na
presečni dan.
2. delež kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti v sredstvih v %: kazalnik pove, kolikšen delež celotnih
sredstev zaposlitveni center porabi za pokrivanje kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti.
3. delež celotnih obveznosti v virih sredstev smo pojasnili v Poglavju 2, pod točko b., ko smo pojasnili
temeljne finančne kazalnike.
iii) Likvidnost
Tabela 13: Likvidnost
Vir: AJPES 2013, lastne izpeljave
ii) Zadolženost
vsi zavodi vsa IP
Zavod mediana percentilni rang IP mediana percentilni rang
1 Delež prihodkov v kratkoročnih obveznostih v % (čisti prihodki od prodaje x 100/povprečne kratkor.poslovne obveznosti)
1a Delež prihodkov od prodaje proizvodov in storitev v kratkoročnih obveznostih v %
1b Delež prihodkov od prejetih državnih podpor v kratkoročnih obveznostih v %
1c Delež prihodkov od odprave odstopljenih prispevkov v kratkoročnih obveznostih v %
2 Delež kratkoročnih in dolgoročnih obveznosti v sredstvih v % (kratkoročne in dolgoročne obveznosti x 100/sredstva)
3 Delež celotnih obveznosti v virih sredstev v %
iii) Likvidnost
vsi zavodi vsa IP
Zavod mediana percentilni rang IP mediana percentilni rang
1 Delež kratkoročnih poslovnih obveznosti v prihodkih v % (kratkoročne poslovne obveznosti x 100/vsi prihodki)
1a Delež kratkoročnih poslovnih obveznosti v prihodkih od prodaje proizv.in storitev v %
1b Delež kratkoročnih poslovnih obveznosti v prihodkih od prejetih državnih podpor v %
1c Delež kratkoročnih poslovnih obveznosti v prihodkih odprave odstopljenih prispevkov v %
2 Delež denarja in kratkoročnih poslovnih terjatev v kratkoročnih poslovnih obveznostih v %
3 Kratkoročni koeficient likvidnosti (kratkoročna sredstva+dolgor.poslovne terjatve/kratkoročne obveznosti)
36
1. Delež kratkoročnih poslovnih obveznosti v prihodkih v % pove, kolikšen delež prihodkov uporablja
zaposlitveni center za pokrivanje kratkoročnih poslovnih obveznosti. Ta kazalnik je smiselno razširiti
na tri podkazalnike (1a, 1b in 1c), glede na tri opredeljene vrste prihodkov od poslovanja.
Tako dobimo tri nove kazalnike, ki nam v pokažejo, kolikšen del kratkoročnih poslovnih obveznosti
zaposlitveni center v povprečju pokriva iz prihodkov od prodaje proizvodov in storitev (1a), iz
prihodkov od prejetih sistemskih virov (subvencije plač, sredstev za upravljanje zaposlitvenega centra
in sredstev za financiranje mentorjev) (1b) in iz prihodkov od odprave dolgoročnih rezervacij za
odstopljene prispevke (1c). Višja kot je vrednost tega kazalnika (1), večji delež kratkoročnih poslovnih
obveznosti zavod financira iz prihodkov v celoti (oziroma posamezne vrste prihodkov – 1a, 1b in 1c).
2. delež denarja in kratkoročnih poslovnih terjatev v poslovnih obveznostih v % - ta kazalnik nam pove,
kolikšen delež poslovnih obveznosti zavod pokriva z najbolj likvidnimi oblikami sredstev (denar,
vpogledne vloge, terjatve, ki bodo poplačane a kratek rok). Višja, kot je vrednost tega kazalnika, bolj
likvidno poslovanje izkazuje zaposlitveni center
3. kratkoročni koeficient likvidnosti (kratkoročna sredstva/kratkoročne obveznosti) – pokaže
sposobnost zavoda, da svoje kratkoročne obveznosti pokriva s kratkoročnimi sredstvi. V primeru, ko je
vrednost kazalnika nižja od 1, pomeni, da zaposlitveni center nima zadosti kratkoročnih sredstev za
pokrivanje kratkoročnih obveznosti, zato jih mora del kriti iz dolgoročnih sredstev.
iv) Aktivnost
Tabela 14: Aktivnost
Vir: AJPES 2013 1. Obračanje kratkoročnih poslovnih obveznosti – Kazalnik pove, kolikokrat v letu so se obrnile
kratkoročne poslovne obveznosti. V primeru, ko je vrednost kazalnika enaka ali manjša od 1, pomeni,
da zaposlitveni center ni uspel pokriti kratkoročnih poslovnih obveznosti v višini realiziranih stroškov
blaga, materiala in storitev (kadar je vrednost enaka 1, je zaposlitveni center v poslovnem letu obrnil
svoje kratkoročne poslovne obveznosti natanko enkrat).
2. Razmerje med kratkoročnimi obveznostmi in stroški prodanih proizvodov in storitev – Kazalnik nam
pove, kakšno je, na presečni dan, razmerje med kratkoročnimi poslovnimi obveznostmi in celotnimi
stroški prodanih proizvodov in storitev. V primeru, ko je kazalnik večji ali enak 1, pomeni, da ima
zaposlitveni center na presečni dan višje kratkoročne obveznosti kakor celotni realizirani stroški
prodanih proizvodov in storitev.
iv) Aktivnost
vsi zavodi vsa IP
Zavod mediana percentilni rang IP mediana percentilni rang
1 Obračanje kratkoročnih poslovnih obveznosti (stroški blaga, mat.in stor./povprečne kratkor.poslovne obveznosti)
2 Razmerje med kratkoročnimi obveznostmi in stroški prodanih proizvodov in storitev (stroški blaga, mat.,stor. + stroški dela)
3 Delež čistih obratnih sredstev v sredstvih v % ((kratkor. sr.+dolgor.posl.terjatve-kratk.fin.naložbe-kratkor.obveznosti/sredstva)x100)
4 Razmerje med čistimi prihodki od prodaje proizv.in stor.in povprečnimi sredstvi
5 Koeficient obračanja obratnih sredstev (čisti prihodki od prodaje proizv.in stor./povpr.kratkor. sredstva+dolgor.poslovne terjatve-povpr.kratkor.fin.nal.)
37
3. Delež čistih obratnih sredstev v sredstvih v % - Kazalnik pokaže, kolikšen je delež sredstev
zaposlitvenega centra v obliki čistih obratnih sredstev (kratkoročna sredstva+dolgoročne poslovne
terjatve – kratkoročne finančne naložbe – kratkoročne obveznosti), torej v obliki tistih sredstev, ki jih
lahko najhitreje vnovči (obrne).
4. razmerje med čistimi prihodki od prodaje in povprečnimi sredstvi – Kazalnik pove, koliko čistih
prihodkov od prodaje je zaposlitveni center ustvaril na enoto povprečnih sredstev. Višji, kot je
koeficient, bolj uspešno je posloval.
5. Koeficient obračanja obratnih sredstev – Kazalnik pokaže, kolikokrat se obratna sredstva (povprečna
kratkoročna sredstva in dolgoročne poslovne terjatve – povprečne kratkoročne finančne naložbe)
obrnejo v določenem časovnem obdobju, v konkretnem primeru v obdobju enega leta. Pove nam,
koliko enot čistih prihodkov od prodaje proizvodov in storitev je bilo v poslovnem letu ustvarjeno na
enoto čistih obratnih sredstev.
v) Produktivnost
Tabela 15: Produktivnost
Vir: AJPES 2013 Ta kazalnik smo pojasnili v poglavju Osnutek kazalnikov – struktura podatkov, pri Tabeli 2, pod točko 8.
3.4 OSNUTEK IZVEDENIH KAZALNIKOV
Zaradi izdvojitve vrst prihodkov, ki so značilne za to organizacijsko obliko, v nadaljevanju predstavljamo
še osnutek kazalnikov, ki so izvedeni iz v Poglavju 1 in Poglavju 2 predstavljenih kazalnikov. Delimo jih
v dve skupini, in sicer
a) izračun kazalnikov na enoto prejetih sistemskih virov (subvencij plač, sredstev za upravljanje zavoda
in sredstev za financiranje strokovnih delavcev in odstopljenih prispevkov).
Namen teh izvedenih kazalnikov je omogočiti primerljivost podatkov med različno velikimi
zaposlitvenimi centri, saj kazalnike in podatke v spodaj predstavljenih tabelah preračunamo na enak
imenovalec. S tem izločimo vpliv velikosti zavoda na kazalnike in omogočimo medsebojno
primerljivost.
a) Tabela 16: Presežki, prihodki, osnovna sredstva, investicije, dodana vrednost na prejeta sistemska sredstva
v) Produktivnost
vsi zavodi vsa IP
Zavod mediana percentilni rang IP mediana percentilni rang
1 Dodana vrednost ali izguba na substanci na zaposlenca (kosmati donos od poslovanja-stroški blaga,mat.in stor.-drugi poslovni odh./povprečno št.zap.)
38
Vir: Lastni Tabela 8 vsebuje podatke (celoten presežek, presežek iz poslovanja, prihodki od prodaje proizvodov in
storitev, vrednost OS, investicije ter dodana vrednost ali izguba na substanci na zaposlenega), ki jih
preračunavamo na enoto prihodkov od prejetih sistemskih virov. Posamezni kazalnik pove, koliko enot
posamezne prej naštete kategorije ustvari zaposlitveni center na enoto prejetih sistemskih virov.
b) Tabela 17: Presežki, prihodki, osnovna sredstva, investicije, dodana vrednost na zaposlenega na enoto odstopljenih prispevkov
Vir: Lastni Tabela 9 vsebuje podatke (celoten presežek, presežek iz poslovanja, prihodki od prodaje proizvodov in
storitev, vrednost osnovnih sredstev, investicije ter dodana vrednost ali izguba na substanci na
zaposlenega), ki jih preračunavamo na enoto prihodkov od odprave odstopljenih prispevkov.
Posamezni kazalnik pove, koliko enot posamezne prej naštete kategorije ustvari zavod na enoto
prihodkov od odprave odstopljenih prispevkov.
4. VPLIV ZAPOSLITVENE REHABILITACIJE NA KAKOVOST ŽIVLJENJA UPORABNIKOV
Danes na področju socialnega varstva prevladujeta družboslovna in medicinska definicija kvalitete
življenja. V nadaljevanju je prikazana najbolj uveljavljena družboslovna definicija in na kratko njen
razvoj.
Kakovost življenja je zelo širok pojem in v različnih strokah ima različen pomen. Tradicija raziskovanja
kakovosti življenja sega v okvir raziskovanja življenjske ravni, to pa v gibanje družbenih kazalcev.
Sistematično raziskovanje blaginje prebivalstva se je začelo po drugi svetovni vojni, ko so postali kazalci
i) Glede na prejete državne podpore (subvencije plač, sredstva za strokovne delavce in sredstva za upravljanje zavoda)
vsi zavodi vsa IP
Zavod mediana percentilni rang IP mediana percentilni rang
1 Celotni presežek na enoto prejetih sredstev
2 Presežek poslovanja (EBIT) na enoto prejetih sredstev
3 Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na enoto prejetih sredstev
3 Vrednost osnovnih sredstev na enotno prejetih sredstev
4 Investicije na enoto prejetih sredstev
5 Dodana vrednost ali izguba na substanci na zaposlenega na enoto prejetih sredstev
ii) Glede na prihodke od odprave odstopljenih prispevkov
vsi zavodi vsa IP
Zavod mediana percentilni rang IP mediana percentilni rang
1 Celotni presežek na enoto prih.od odprave odstopljenih prispevkov
2 Dobiček, izguba iz poslovanja (EBIT) na enoto prih.od odprave odstopljenih prispevkov
3 Prihodki od prodaje proizvodov in storitev na enoto prih.od odprave odstopljenih prispevkov
3 Vrednost osnovnih sredstev na enotno prih.od odprave odstopljenih prispevkov
4 Investicije na enoto prih.od odprave odstopljenih prispevkov
5 Dodana vrednost ali izguba na substanci na zaposlenega na enoto prih.od odprave odstopljenih prispevkov
39
gospodarske rasti, kot so družbeni bruto proizvod, standard informacijske opremljenosti, ki so postali
podlaga za sprejemanje različnih odločitev pri načrtovanju družbenega razvoja. Gibanje, ki je verjelo in
eno izmed prvih opozarjalo, da kazalci gospodarskega razvoja ne morejo zadovoljivo meriti družbeni
razvoj in spremljajoče družbene procese, je skandinavsko gibanje.
Začetki novejšega, še danes uporabljenega modela raziskovanja življenjske ravni oz. blagostanja s
subjektivnimi kazalci (in objektivnimi), segajo na Švedsko in je še danes vzor, ki se mu vsaj v Evropi zelo
pogosti sledi. Poudarek je tu, da so eni izmed prvih, ki so vključili tudi subjektivno zadovoljstvo med
objektivne kazalce zadovoljstva in razvoja.
Skandinavski raziskovalci so ustvarili model kot odgovor na raziskave, v katerih se je blagostanje in
neblagostanje prebivalstva opazovalo samo ali predvsem skozi očala razpoložljivega dohodka.
Na praktičnem primeru bi njihov prispevek bil, da se ne sprašuje več le: Koliko je vaša mesečna plača?
Pač pa tudi: Ali ste zadovoljni s svojo plačo?
Za Allardtovo konceptualizacijo kakovosti življenja je značilno, da razširja raziskovanje življenjske ravni
tudi z analizo želja in zadovoljstva ljudi z danimi življenjskimi pogoji. V tem tipu raziskav se poudarja
tudi pomen človekovih potreb, kjer so te konceptualizirane objektivno in se merijo z opisnimi kazalci.
Tovrstna razširitev okvirov raziskovanja zajema različne potrebne pogoje razvoja ljudi, toda brez izjeme
vključuje tiste, ki se nanašajo na človekovo nezmožnost preživetja, izogibanje siromaštvu in odtujitvi,
ter poudarja povezanost z drugimi ljudmi. »Imeti«, »ljubiti« in »biti« so temeljni stebri, pri katerih se
meri in primerja subjektivne kot objektivne kazalce na podlagi katerih se sklepa in zaključuje o
kakovosti življenjskih pogojev.
Tabela 18: Kazalci življenjskih pogojev
Objektivni kazalci Subjektivni kazalci
»Imeti« (materialne in
neosebne potrebe)
Objektivne mere življenjske
ravni in ekoloških razmer
Subjektivni občutki
(ne)zadovoljstva z življenjskimi
pogoji
»Ljubiti« (socialne potrebe) Objektivne mere odnosov z
drugimi ljudmi
(Ne)sreča- subjektivni občutki
o socialnih odnosih
»Biti« (potreba po osebnem
razvoju)
Objektivne mere odnosov do
družbe in narave
Subjektivni občutki o
odtujenosti in osebnem
razvoju
Za merjenje kakovosti življenja je pristop kot ga je opisal in definiral Allardt eden izmed (naj)bolj
uveljavljenih. Ne le, da je ena izmed širše uporabljenih, pač pa se po njej orientirajo in iz nje izhajajo že
vrsto let tudi slovenski raziskovalci kakovosti življenja (npr. Svetlik v Zadovoljstvo z življenjem in z
delom; Rode, Rihtar, Kobal v Evalvacija programov v socialnem varstvu; Novak v Konceptualna
vprašanja proučevanja kakovosti življenja).
40
4.1 SMISELNOST MERJENJA KAKOVOSTI ŽIVLJENJA
Cilji zapisani v Nacionalnem programu socialnega varstva od 2000 do leta 2005 (2000):
- Izboljšati kvaliteto življenja: »Zagotoviti pogoje, ki bodo vsakomur omogočali socialno varnost in
človeško dostojanstvo, pogoje, ki bodo prispevali k socialni pravičnosti, k razvijanju solidarnosti in
upoštevanju različnosti, ter druge pogoje, s katerimi se zagotavlja ugoden socialni položaj vseh
prebivalcev in se preprečujeta revščina ter socialna izključenost.« Ta cilj se sklada s konceptom
kakovosti življenja.
- Drugi cilj je zagotavljanje aktivnih oblik socialnega varstva: »Posameznikom, družinam in skupinam
prebivalstva, ki si ugodnega socialnega položaja ne morejo zagotoviti sami (z delom, s sistemom
zavarovanj, z dohodki iz premoženja ali na druge načine), zagotoviti ne le pasivno socialno pomoč,
ampak podporo za čim večjo samostojnost pri iskanju izhoda iz kriznih situacij, ter razviti podlage
za uveljavljanje načela lastne odgovornosti.« Povezan je s konceptom perspektive moči.
- Razvijanje strokovnih socialnih mrež pomoči je tretji cilj: »Zagotoviti strokovno podporo in pomoč
pri preprečevanju in razreševanju socialnih stisk vsem, ki se znajdejo v rizičnih življenjskih
situacijam in tistim, ki zaradi različnih razlogov niso sposobni za samostojno življenje in delo ali ne
morejo uspešno delovati v svojem socialnem okolju; zagotoviti vpliv uporabnikov na izvajanje
programov in storitev in jim nuditi možnost lastne izbire najustreznejše oblike pomoči.« Ta cilj
lahko interpretiramo kot izraz normalizacije in perspektive moči.
Kot zadnja dva cilja pa sta navedena »vzpostavljanje in razvijanje pluralnosti v dejavnostih« in
»oblikovanje novih postopkov za obvladovanje socialnih stisk«.
Perspektivo moči in normalizacijo implicira tretji cilj (učinkovitost pri dodeljevanju socialne pomoči,
kakovost storitev in programov in njihova ciljna usmerjenost in učinkovitost), zlasti pa strategija C
(vključevanje uporabnikov socialnega varstva v aktivno reševanje lastnih stisk in težav in njihova
udeležba pri oblikovanju strategij za izboljšanje življenjskih možnosti). Koncept kakovosti življenja je
zajet v prvem cilju (prizadevanje za boljšo socialno vključenost posameznikov in povezanost slovenske
družbe). (Rode in drugi, 2006).
V pregledu zgoraj opisanih ciljev Nacionalnih programov socialnega varstva jasno opazimo, da je eden
izmed pomembnih ciljev izboljšati kakovost življenja uporabnikom, prav tako zmanjšati socialno
izključenost. Pomemben cilj je tudi »zagotoviti ne le pasivno socialno pomoč, ampak podporo za čim
večjo samostojnost pri iskanju izhoda iz kriznih situacij, ter razviti podlage za uveljavljanje načela lastne
odgovornosti.«.
Raziskovalno nalogo - Evalvacijo programov v socialnem varstvu (2006), je financiralo Ministrstvo za
delo, družino in socialne zadeve. Usmerili so se na preverjanje in ocenjevanje kako nek program
socialne vključenosti vpliva na kakovost življenja, normalizacijo in perspektivo moči. Pri definiranju
kakovosti življenja so tudi v njej uporabili Allardtovo definicijo kakovosti življenja.
Pri ocenjevanju kakovosti življenja so uporabili prirejen vprašalnik Lancashire Quality of Life Profile.
Prav tako so si zadali kot pomemben cilj izmeriti oz. oceniti normalizacijo.
41
Namen normalizacije je destigmatizirati uporabnike in jim omogočiti (dodati moč), da lahko počnejo
enake stvari, kot jih počnejo ostali ljudje. Normalizacija je proces, ki ga sproži terapevt ali terapevtka
»od zunaj«. Koncept normalizacije postavlja v ospredje uporabnika in temelji na predpostavki, da je za
uporabnika pozitivno vse, kar mu pomaga, da živi samostojno, »normalno« življenje. Pri merjenju oz.
ocenjevanju normalizacije so uporabili prirejen vprašalnik Muršiča (1999).
Perspektiva moči je razmeroma nov in še ne uveljavljen koncept, ki omogoči konstrukcijo rešitev, ko
klasične metode odpovedo, v normalnih okoliščinah pa olajša delo izvajalcev ter prispeva k boljšemu
počutju uporabnikov. Ideja krepitve uporabnikove moči v praksi temelji na temu da socialni
delavec/delavka »pomaga uporabniku odkriti, raziskati in izkoristiti njegovo moč in vire ter mu tako
pomaga doseči njegove cilje, uresničiti njegove sanje in razbiti okove ovir (Saleeby, 1997; v Rode in
drugi 2006, Novak 1996, Svetlik 1996 in Rode in drugi 2006).
4.2 SOCIALNA IZKLJUČENOST
V sodobnih tržnih družbah, za katere so značilne številne strukturne spremembe na področju dela in
zaposlovanja, povečane individualizacije in spremenjenih družinskih ter življenjskih vzorcev, so ključni
viri (npr. izobraževanje, zaposlitev, stanovanja, socialne storitve, zdravstveno varstvo, socialno varstvo,
ipd.) relativno redki, zato je za družbeno vključenost zelo pomembno, kakšen (kako reguliran) je dostop
do njih. Nesodelovanje ali le delno sodelovanje v ključnih virih, institucijah in integrativnih mehanizmih,
ima za posledico marginalizacijo posameznikov in skupin, ki so tako izločeni iz življenjskih vzorcev,
priložnosti in možnosti, prevladujočih in pričakovanih v posamezni družbi. Za opisovanje sodobnih
marginalizacijskih procesov in stanj je uveljavljen izraz socialna (družbena) izključenost. V
družboslovnih temah razumemo izraz socialna izključenost kot kopičenje izključenosti iz oz. omejenega
sodelovanja v ključnih virih, institucijah in mehanizmih preko katerih potekajo civilno, socialno in
medosebno vključevanje posameznikov in skupin v družbo.
»Čeprav gre pri socialni izključenosti za novejši koncept, ki izhaja iz konteksta socialne politike in se
pogosto navezuje na razprave o državljanstvu in socialnih pravicah posameznikov, ga lahko brez težav
povežemo tudi s konceptom kakovosti življenja« (Trbanc, 1996).
Prav tako Mandičeva (2005), pravi da se lahko meri kakovost življenja tudi s socialno izključenostjo.
Koncept kakovosti življenja namreč izhaja iz nadzora nad viri, z uporabo katerih lahko posamezniki
zadovoljujejo svoje potrebe na različnih področjih. Omejitve pri uporabi različnih virov oz. slab nadzor
posameznikov nad njimi imajo za posledico slabo kakovost življenja na različnih področjih, saj
posamezniki tako ne morejo ustrezno zadovoljevati svojih potreb. Ker gre pri socialni izključenosti za
kopičenje izključenosti iz različnih virov, institucij in integrativnih mehanizmov, lahko sklepamo da jo
spremlja tudi kopičenje slabe kakovosti življenja na teh področjih. S proučevanjem socialne
izključenosti torej posredno opazujemo tudi kopičenje slabe kakovosti življenja in omejitve pri
zadovoljevanju potreb.
Evropska skupnost vse od leta 1988 v svojih dokumentih dosledno poudarja socialno izključenost kot
enega temeljnih socialnih problemov, proti kateremu se morajo boriti države Evropske skupnosti,
hkrati pa (tudi finančno) podpira raziskovanje na tem področju in razvoj različnih programov in ukrepov
za boj proti socialni izključenosti. V dokumentih Evropske skupnosti je socialna izključenost
najpogosteje razumljena kot institucionalen problem oz. problem pomanjkljive ali neustrezne
42
socialnopolitične regulacije (socialnih programov in ukrepov bodisi ni bodisi so neustrezno zastavljeni
ali pa neustrezno izvajani). Pomembna je tudi navezava na koncept državljanstva in na socialne pravice
posameznikov kot državljanov: socialna izključenost je znak nepopolnega zagotavljanja oz.
neuresničevanja socialnih pravic posameznikov državljanov (Observatory, 1992; v Trbanc 1996).
Ena izmed najpomembnejših usmeritev OZN (Novak, 1996) navaja: » Ena izmed glavnih ciljev socialne
varnosti v zahodni Evropi je uporabnikom storitev zagotoviti nadzor nad lastnimi življenji in nad
prejetimi storitvami, s čimer bodo izboljšali kakovost svojega življenja«.
Koncept socialne izključenosti je večdimenzionalen in zelo širok, saj hkrati označuje procese (vzorce,
mehanizme, dinamiko) izključevanja in stanje izključenosti (Trbanc 1996).
Področja na katerih lahko pričakujemo, da bi socialna vključenost oz. zaposlitvena rehabilitacija vplivala
na področja življenja so naslednja: stigmatizacija in njeni vplivi, socialna vključenost/izključenost, vpliv
dela, potrebe ljudi, samopodoba, samozaznavanje in samoučinkovitost, zaznavanje lastnega zdravja
ipd. Že če bi dokazali, da pozitivno vpliva vključenost v delovni program na neko področje, obstaja
ogromno raziskav, ki bi to podprle in elaborirale kakšne posledice ima npr. večja depresija pri
nevključenih v delovni proces – dandanes je že široko sprejeto da depresija in osamljenost vplivata na
razvoj raka (raziskave kažejo, da je pri moških srednjih let z depresijo dvakrat bolj verjetno, da bodo
umrli od raka, kakor moški srednjih let brez depresije (Ventegodt v Rode 2006).
Obstajajo raziskave, ki dokazujejo pozitivne vplive vključenosti v delu podobnim programom, katere še
pred katerimi koli našimi raziskavami in zaključki podpirajo vključenost v delu podobnim programom
in naštevajo njihove pozitivne vidike:
Ena izmed raziskav prav tako podpira vključenost v kakršen koli delu podobni program (raziskava je
bila narejena v Združenih državah Amerike) in je ugotovila, da je vključenost v delu podobne aktivnosti
asocira z manjšimi problemi pri zaposlitvenih problemih in izboljšanji kvaliteti življenja pri osebah, ki
so imele probleme z zasvojujočimi vedenji (Petry in Andrade 2013).
Rezultati študije na Danskem, so pokazale, da so osebe, ki so bile v času infarkta zaposlene, so bistveno
hitreje okrevale in imeli skoraj 4 krat manjšo smrtnost. Pokazalo se je tudi, da imajo osebe, ki so bile
vključene v druge oblike zaposlitve, dosti boljše možnosti, da bodo pri infarktu prisotni drugi ljudje, ki
jim bodo pomagali (Kragholm in drugi 2013).
Študija v Avstraliji je preverila vzorec oseb z duševnimi boleznimi in vpliv delovne okupacije na njihovo
psihično blagostanje. Ugotovili so, da obveznosti pridobljene na delu pomagajo razviti pozitivno
podobo sebe; dosežki doseženi preko dela vplivajo na povečanje pozitivnega občutka
samovrednotenja in vključevanje v delu je ljudem zbujalo upanje (Iannelli 2007).
Družbena kakovost je najmlajši blaginjski koncept, ki ga je vpeljala Evropska fundacija za družbeno
kakovost med nizozemskim predsedovanjem EU. Zametek in namere koncepte je napovedala
Amsterdamska deklaracija o družbeni kakovosti Evrope, ki so jo podpisali številni evropski družboslovci.
Zavrnili so podrejenost socialne politike gospodarski. Avtorji koncepta (Beck in drugi v Novak in Cvetko
2005) opredeljujejo družbeno kakovost kot stopnjo, do katere so državljani sposobni sodelovati v
družbenem in gospodarskem življenju svojih skupnosti, pod pogoji, ki povečujejo njihovo blagostanje
in individualne potenciale.
43
Predlagani vprašalniki za nalogo:
- SWLS (Subjective well-being scale), meri subjektivno blagostanje oz. zadovoljstvo z življenjem,
meri hedonski vidik blagostanja, srečo, splošno oceno emocij in kvalitete življenja. Ima 5
postavk.
- PWBS (Psychological well- being scales), psihično blagostanje, meri eudaimonski vidik
blagostanja, osebnostno rast, smisel življenja, avtonomnost, sprejemanje sebe, pozitivni
medosebni odnosi in obvladovanje okolja – za vsako izmed teh 6 lestvic je 14 postavk po
katerih se meri. Psihično blagostanje, zaznana uspešnost v eksistencialnih vidikih življenja
(doseganje pomembnih ciljev, kvalitetni medosebni odnosi, osebnostna rast, itd.).
- PANAS (Positive and negative affect schedule) meri pozitivni in negativni afekt. Je sestavljen iz
20 postavk. Razlog za merjenje: da bi skušali dokazati , da uporabniki, ki niso vključeni v
zaposlitvene rehabilitacij ali socialno vključeni več časa preživijo v negativnih afektih in manj v
pozitivnih afektih. V primeru da to naše raziskovanje potrdi, ogromno tujih raziskav dokazuje,
da osebe ki več časa preživijo v negativnem afektu imajo bistveno več možnosti za razvoj
depresij, osamljenosti, pesimizma, itd. prav tako pa veliko večje možnosti za razvoj raka,
pretirane debelosti, itd.
- Croxson 2005 – Zadovoljstvo pri delu. Ta vprašalnik bi bil namenjen zgolj populaciji, ki je
vključena ali socialno ali preko zaposlitvene rehabilitacije. Ni namenjen nevključenim v delovne
aktivnosti. Podobno velja za:
- Croxson 2005 – Stres pri delu. Tudi ta vprašalnik je namenjen zgolj za ugotavljanje prisotnosti
ali odsotnosti stresa pri delu med populacijo, ki je vključeno v katero od oblik dela.
- Goldberg 1972 – Splošni vprašalnik o zdravju – tu bi preverjali ali obstaja razlika pri zaznavanju
lastnega zdravja, med zaposleno in socialno vključeno populacijo v primerjavi z nezaposleno
populacijo.
- Carver, Scheier, Weintraus 1989 – Načini spoprijemanja s stresom.
- Stam, Figley 1999 – Vprašalnik sočutja, zadovoljstva in izčrpanosti. S pomočjo tega vprašalnika
bi preverjali stopnjo sočutja, zadovoljstva in izčrpanosti med populacijo, ki je vključena v delo
in populacijo, ki ni vključena v delo.
- Vprašalnik Lancashire Quality of Life Profile, ki so ga uporabili v raziskavah kot so Evalvacija
programov v socialnem varstvu in Vpliv zaposlitvene rehabilitacije na kakovost življenja oseb z
motnjami v duševnem zdravju, raziskuje kakovost življenja definirano po Allartovem modelu,
socialno izključenostjo, ipd.
- Normalizacija – (Muršič 1999, prirejen vprašalnik), uporabljen v raziskavi Evalvacija programov
v socialnem varstvu. Koncept normalizacije postavlja v ospredje uporabnika in temelji na
predpostavki, da je za uporabnika pozitivno vse, kar mu pomaga, da živi samostojno,
»normalno« življenje.
44
Po pregledu vprašalnikov smo se odločili za naslednje sklope:
1. Kakovost življenja po Allardtu: »Imeti«, »biti« in »ljubiti«, tako po objektivnih kot po
subjektivnih kazalcih.
2. Normalizacija – namen normalizacije je destigmatizirati uporabnike in jim omogočiti (dodati
moč), da lahko počnejo enake stvari, kot jih počnejo ostali ljudje. Koncept normalizacije
postavlja v ospredje uporabnika in temelji na predpostavki, da je za uporabnika pozitivno vse,
kar mu pomaga, da živi samostojno, »normalno« življenje.
3. Perspektiva moči – ideja krepitve uporabnikove moči v praksi temelji na temu da socialni
delavec/delavka »pomaga uporabniku odkriti, raziskati in izkoristiti njegovo moč in vire ter mu
tako pomaga doseči njegove cilje, uresničiti njegove sanje in razbiti okove ovir«.
4. Zaznavanje lastnega zdravja.
5. Socialna vključenost/izključenost.
5. MERJENJE KAKOVOSTI ŽIVLJENJA
Vprašalnik je izpolnilo 35 zaposlenih invalidov v zaposlitvenih centrih, od katerih je bilo 16 (45,7 %)
moških in 19 (54,3 %) žensk; njihova povprečna starost pa je bila 39,7 let (z razponom od 27 let do 55
let).
Vprašalnik zajema 10 različnih vsebinskih področij (brez začetnega dela o osebnih podatkih), in sicer:
splošno počutje, prosti čas/participacija, finance, stanovanjske razmere, zakonitost in varnost,
družinski odnosi, družabni stiki, zdravje, pojmovanje sebe in delo. V namen boljše preglednosti so
rezultati deskriptivne statistične analize v nadaljevanju predstavljeni po omenjenih posameznih
vsebinskih sklopih.
45
5.1 SPLOŠNO POČUTJE
V zaposlitvenih centrih zaposleni invalidi v povprečju ocenjujejo svoje zadovoljstvo z življenjem kot
celoto z oceno dobro oz. zelo dobro (v povprečju na lestvici od 1 - »Tako slabo, da ne bi moglo biti
slabše« do 6 – »Tako dobro, da ne bi moglo biti boljše« z oceno 4,5). Prav nihče ni odgovoril s slabšo
oceno od 4 – »Dobro«. Natančna razdelitev števila vseh vprašanih po ocenah pa je prikazana na
spodnjem grafu (slika 7).
Slika 7: Grafični prikaz števila v zaposlitvenih centrih zaposlenih invalidov po posameznih ocenah zadovoljstva z življenjem na splošno
V povezavi s splošnim počutjem so zaposleni invalidi v zaposlitvenih centrih podali še oceno njihovega
stanja pred zaposlitvijo in potem, po zaposlitvi. Le trije ocenjujejo, da je njihovo stanje sedaj slabše kot
pred zaposlitvijo, pet jih meni, da se z zaposlitvijo ni čisto nič spremenilo, kar 26 pa jih poroča o manjši
(za 1 točko) ali pa tudi večji (za 9 točk) spremembi na bolje. Povprečna ocena na lestvici od 1 –
»Najslabše možno stanje« do 10 – »Najboljše možno stanje« pred zaposlitvijo je bila 5,3; po zaposlitvi
pa je povprečna ocena znašala 8,0; kar kaže na to, da se je splošno počutje in zadovoljstvo zaposlenih
invalidov v zaposlitvenih centrih po njihovi zaposlitvi v povprečju zelo izboljšalo oz. bilo po zaposlitvi
veliko višje kot pa pred njo. Drugi pokazatelj spremembe na pozitivno pa je ta, da je bilo pred
zaposlitvijo 17 takšnih, ki so ocenjevali z ocenami 5 ali manj, po zaposlitvi pa je bilo takih le pet, saj so
vsi ostali dajali višje ocene.
5.2 PROSTI ČAS/PARTICIPACIJA
V povezavi s prostim časom zaposlenih invalidov v zaposlitvenih centrih je bilo ugotovljeno, da večina
vprašanih v zadnjih 14 dneh (slika 8) ni šla gledat ali igrat kakšen šport, je pa šla nakupovat, prav tako
pa se je večina peljala z avtobusom, avtom ali vlakom (ob neupoštevanju prevozov v službo in nazaj).
19 vprašanih je odgovorilo, da so si v zadnjem letu želeli več prostočasnih aktivnosti, 16 pa jih je bilo s
količino prostočasnih aktivnosti v preteklem letu povsem zadovoljnih.
46
Slika 8: Grafični prikaz števila v zaposlitvenih centrih zaposlenih invalidov glede na vključenost v različne aktivnosti v zadnjih 14 dneh
Na vprašanje, kako pogosto se dolgočasijo, je največ, tj. 40 % vprašanih invalidov, zaposlenih v
zaposlitvenih centrih, odgovorilo, da se redko, temu pa sledijo še odgovori občasno in skoraj nikoli. O
pogostem dolgočasenju je poročala le ena oseba, o zelo redkem pa tri osebe (slika 9).
Slika 9: Grafični prikaz števila v zaposlitvenih centrih zaposlenih invalidov glede na njihovo pogostost dolgočasenja
Na vprašanje, če se invalidi, zaposleni v zaposlitvenih centrih, ukvarjajo s kakšnimi hobiji, je odgovorila
pozitivno približno polovica (51 % vseh) vprašanih, pri čemer so najpogosteje naštevali različne športne
aktivnosti (kolesarjenje, rolanje, tek, nogomet ipd.; skupaj 10 vprašanih), ustvarjanje (izdelovanje
maket, risanje na steklo, izdelovanje gobelinov, ročna dela; skupaj 5 vprašanih), vrtnarjenje (skupaj 9)
ter še nekatere druge stvari (petje, branje, reševanje križank, kuhanje, šivanje in ukvarjanje z malimi
živalmi). V kakršnemkoli društvu ali drugi organizaciji so včlanjeni le štirje, in sicer med gasilce,
etnografe, "podeželske ženske", v pevski krožek, kuharski in gobarski krožek ter v mestno društvo
gluhih.
47
Vsi, ki so odgovorili na vprašanji, koliko zadovoljstva jim prinaša tisto, kar počnejo doma (npr.
gospodinjska opravila, druženje z družino) in koliko zadovoljstva jim prinaša tisto, kar počnejo zunaj
doma (npr. druženje s prijatelji, izleti, obiskovanje prireditev), so poročali, da jim prinaša in tisto, kar
počnejo doma kot tudi tisto, kar počnejo zunaj dovolj zadovoljstva (slika 10).
Slika 10: Grafični prikaz števila v zaposlitvenih centrih zaposlenih invalidov glede na njihovo oceno zadovoljstva glede tega kar počnejo doma ali zunaj doma
48
5.3 FINANCE
Večina invalidov v zaposlitvenih centrih je v glavnem zadovoljnih s svojim finančnim stanjem
(povprečna ocena na 6-stopenjski lestvici je 3,6) in tudi s količino denarja, ki ga imajo na voljo za
potrošnjo za priboljške in užitke (povprečna ocena na 6-stopenjski lestvici je 3,5), kar je moč razbrati
tudi z grafa na sliki 5. V glavnem so vprašani v svojih mnenjih nekje vmes – tistih, ki so dajali ekstremne
ocene je namreč zelo malo (manj kot pet).
Slika 11: Grafični prikaz števila v zaposlitvenih centrih zaposlenih invalidov glede zadovoljstva s svojim finančnim stanjem in glede količine denarja, ki ga potrošijo za priboljške in užitke
Podobno kot pri prejšnjih dveh vprašanjih o financah tudi pri naslednjih štirih (prav tako s področja
financ) o občutkih zaposlenih invalidov v zaposlitvenih centrih, kako pogosto se morajo sami ali njihova
družina zaradi pomanjkanja denarja močno omejevati pri izdatkih za nakupe različnih stvari,
prevladujejo srednje ocene (tj. »3 - Občasno« in »4 - Redko«). Glede na povprečne ocene vprašanih bi
lahko razvrstili pogostost omejevanja pri posameznih nakupih za različna področja na:
1. najmanj omejevanja pri nakupih hrane (povprečna ocena je 3,4); 2. malo več omejevanja pri nakupih obleke in obutve (povprečna ocena je 3,3); 3. še pogosteje se morajo odrekati pri nakupih stanovanjske opreme (povprečna ocena je 3,1); 4. najpogosteje se morajo omejevati pri izdatkih za počitnice, šport, kulturo in zabavo (povprečna
ocena je 3,0).
Glede na sliko 12 lahko zaključimo, da invalidi, zaposleni v zaposlitvenih centrih, v mnogih primerih
ocenjujejo, da je potrebno kar veliko odrekanja pri izdatkih za različne stvari, predvsem pa pri izdatkih
za počitnice, rekreacijo, šport, kulturo in zabavo.
49
Slika 12: Grafični prikaz števila v zaposlitvenih centrih zaposlenih invalidov glede njihovih ocen pogostosti omejevanja zaradi pomanjkanja denarja (njih samih ali njihovih družin) pri:
a) nakupu hrane, b) obleki in obutvi, c) stanovanjski opremi, č) izdatkih za počitnice, rekreacijo, šport, kulturo, zabavo
Velika večina (tj. 22) vprašanih meni, da ima vsaj eno ali dve osebi, na katere se lahko obrne in jih prosi
za pomoč, da bi si od njih sposodili denar, če bi se iz kakršnegakoli razloga nenadoma znašli v resnih
denarnih težavah. Od tistih invalidov, ki so zaposleni (iz odgovorov je razvidno, da je takih 20), sta le
dva odgovorila pozitivno na vprašanje, ali vprašani dela skupaj z osebo, za katero meni, da bi mu bila
pripravljena posoditi denar v primeru, da bi se znašel v finančnih težavah. Kot je razvidno iz slike 13 pa
je le dobrih 15 % invalidov, zaposlenih v zaposlitvenem centru takšnih, ki nimajo nikogar, na katerega
bi se lahko obrnili po denarno pomoč.
Slika 13: Grafični prikaz števila invalidov, zaposlenih v zaposlitvenih centrih, glede na število oseb, za katere računajo, da bi jim bili pripravljeni posoditi denar, če bi se iz kakršnegakoli razloga vprašani
nenadoma znašli v resnih denarnih težavah
50
5.4 STANOVANJSKE RAZMERE
Velika večina invalidov (slika 14), zaposlenih v zaposlitvenih centrih, je s svojimi stanovanjskimi pogoji
zadovoljnih (povprečna ocena je 4,0; kar predstavlja oceno »Dobro«). Zanimivo pa je, da je po drugi
strani kar 19 vprašanih na vprašanje, če so si v zadnjem letu kdaj želeli preseliti ali izboljšati svoje
stanovanjske razmere, odgovorilo pozitivno (15 pa negativno).
Slika 14: Grafični prikaz števila invalidov, zaposlenih v zaposlitvenih centrih, glede njihovega zadovoljstva s svojimi stanovanjskimi pogoji
5.5 ZAKONITOST IN VARNOST
Invalidi, zaposleni v zaposlitvenih centrih, se čutijo dokaj varne v svoji soseski, kar velja tudi na splošno,
tj. da se tudi v svojem življenju čutijo varne. Na to kažejo rezultati predstavljeni z grafom na sliki 15,
kjer se vidi, da sta le dva, ki sta na vprašanje o občutku zadostne varnosti v življenju odgovorila z oceno
»2 – Zelo slabo«, medtem ko so vse ostale ocene višje (tako za no kot za drugo vprašanje). Povprečna
ocena za vprašanje o občutku zadostne varnosti v življenju je 4,3; za vprašanje o občutku varnosti v
soseski, v kateri vprašani živi, pa je povprečna ocena 4,6.
Slika 15: Grafični prikaz števila invalidov, zaposlenih v zaposlitvenih centrih, glede njihovega občutka varnosti na splošno v življenju in konkretno v soseski, v kateri živijo
51
5.6 DRUŽINSKI ODNOSI
Vprašani invalidi v povprečju ocenjujejo, da imajo dobre odnose z ljudmi, s katerimi živijo (povprečna
ocena 4,8), saj je le ena oseba odgovorila, da ima slab odnos z ljudmi, s katerimi živi skupaj, vsi ostali
pa so odgovorili, da so odnosi dobri, zelo dobri oziroma da so tako dobri, da ne bi mogli biti boljši. Trije
posamezniki pa so sicer napisali, da v svojem gospodinjstvu živijo sami.
Slika 16: Grafični prikaz števila invalidov, zaposlenih v zaposlitvenih centrih, glede zadovoljstva s svojim odnosom z ljudmi, s katerimi živijo skupaj
Približno 31 % vprašanih ima stike s sorodniki vsak dan, 29 % jih ima vsaj enkrat tedensko, 20 % vsaj
enkrat mesečno, medtem ko je odgovor vsaj enkrat letno ali manj kot enkrat letno oziroma nikoli
razmeroma zelo redek (slika 17). Ena oseba je sicer odgovorila, da nima sorodnikov, dva pa na
vprašanje nista znala odgovoriti.
Slika 17: Grafični prikaz števila invalidov, zaposlenih v zaposlitvenih centrih, glede pogostosti stikov s svojimi sorodniki
52
5.7 DRUŽABNI STIKI
Večina vprašanih invalidov je odgovorila, da se imajo sami sebe za osebo, ki ne zmore brez prijateljev,
da imajo najboljšega prijatelja/prijateljico in tudi prijatelja/prijateljico (približno pol pa jih ima celo več
takih prijateljev/prijateljic), h kateremu/kateri se lahko obrnejo po pomoč, kadar jo potrebujejo ter
negativno na vprašanje, če s katerim izmed omenjenih prijateljev/prijateljic skupaj delajo. Skoraj dve
tretjini je bilo takih, ki so v zadnjih dveh tednih obiskali svojega prijatelja/svojo prijateljico.
Tabela 19: Odgovori invalidov, zaposlenih v zaposlitveni rehabilitaciji, glede različnih vprašanj v zvezi s prijateljstvom oziroma v zvezi z njihovimi prijatelji
DA NE
Število Delež Število Delež
Sem oseba, ki zmore brez prijateljev 7 20 % 28 80 % Imam »najboljšega prijatelja/prijateljico«. 25 71 % 10 29 % Imam prijatelja/prijateljico, h kateremu/kateri se lahko obrnem po pomoč, kadar jo potrebujem.
26 74 % 9 26 %
Imam več prijateljev/prijateljic, h katerim/katerimi se lahko obrnem po pomoč, kadar jo potrebujem.
19 54 % 16 46 %
V zadnjih dveh tednih sem obiskal prijatelja/prijateljico.
22 63 % 13 37 %
Vsaj z enim izmed zgoraj naštetih prijateljev skupaj delam.
12 34 % 23 66 %
Invalidi, zaposleni v zaposlitvenih centrih, so tako z razumevanjem z drugimi ljudmi (povprečna ocena
je 4,7) kot tudi s številom prijateljev (povprečna ocena je 4,6), ki jih imajo, na splošno zadovoljni, saj
zgolj ena oseba meni, da se ne razume dobro z drugimi ljudmi in ena oseba, ki ocenjuje, da nima dovolj
prijateljev (slika 18).
Slika 18: Grafični prikaz števila invalidov, zaposlenih v zaposlitvenih centrih, glede zadovoljstva z razumevanjem z drugimi ljudmi in glede zadovoljstva s številom prijateljev, ki jih imajo
Vprašani invalidi se občasno, večinoma pa celo samo redko oziroma skoraj nikoli ne počutijo osamljene
(slika 19).
53
Slika 19: Grafični prikaz števila invalidov, zaposlenih v zaposlitvenih centrih, glede pogostosti občutka osamljenosti
5.8 ZDRAVJE
Večina vprašanih invalidov, zaposlenih v zaposlitvenih centrih, je s svojim zdravjem zadovoljna
(povprečna ocena je 4,1). Le štirje posamezniki so izrazili nezadovoljstvo s svojim zdravjem (slika 20).
Slika 20: Grafični prikaz števila invalidov, zaposlenih v zaposlitvenih centrih, glede njihovega zadovoljstva s svojim zdravjem
Večina vprašanih invalidov, zaposlenih v zaposlitvenih centrih (tabela 20), ni bila v zadnje pol leta ne
pri zdravniku (teh sicer 14) in ne v bolnišnici zaradi telesnih bolezni (taki so bili štirje), je pa 19 ljudi
jemalo zdravila za telesne bolezni. Poleg omenjenega večina v zadnjih šestih mesecih prav tako ni bila
ne pri zdravniku (takih je bilo sicer sedem) in ne v bolnišnici zaradi psihičnih težav (taka zgolj dva), prav
tako pa niso jemali nobenih zdravil zaradi psihičnih težav (takih, ki so jih jemali, je bilo le devet).
54
Tabela 20: Odgovori invalidov, zaposlenih v zaposlitveni rehabilitaciji, v povezavi z njihovim zdravjem in boleznimi v zadnjih šestih mesecih
Ste v preteklih šestih mesecih: DA NE
Število Delež Število Delež
bili pri zdravniku zaradi telesne bolezni? 14 40 % 21 60 % bili v bolnišnici zaradi telesne bolezni? 4 12 % 30 88 % jemali zdravila za telesne bolezni? 19 56 % 15 44 % bili pri zdravniku zaradi psihičnih težav? 7 20 % 28 80 % bili v bolnišnici zaradi psihičnih težav? 2 6 % 30 94 % jemali zdravila zaradi psihičnih težav? 9 26 % 25 74 %
5.9 POJMOVANJE SEBE
Vprašani invalidi, zaposleni v zaposlitveni rehabilitaciji, so v glavnem poročali o pozitivnih čustvenih
stanjih v zadnjem mesecu (tabela 21). Največ jih je v zadnjem mesecu občutilo zadovoljstvo, da so
nekaj dobro opravili (30), malo manj je bilo tistih, ki so občutili ponos, ker jih je nekdo pohvalil, da so
nekaj dobro naredili (25), še manj tistih, ki so občutili navdušenje nad nečim (23) in posebno zanimanje
za nekaj (21) ter najmanj tistih, ki so v preteklem mesecu občutili, da jim gre vse kot po maslu (14). O
negativnih občutkih je poročalo samo osem (občutek prizadetosti zaradi kritiziranja) oziroma devet
ljudi (občutek potrtosti oziroma nesrečnosti).
Tabela 21: Odgovori invalidov, zaposlenih v zaposlitveni rehabilitaciji, v povezavi z njihovim razpoloženjem oziroma čustvenim stanjem v preteklem mesecu
Ali sem v preteklem mesecu kdaj občutil: DA NE
Število Delež Število Delež
zadovoljstvo, da sem nekaj dobro opravil? 30 86 % 5 14 % da mi gre vse kot po maslu? 14 42 % 19 58 % ponos, ker me je nekdo pohvalil, da sem nekaj dobro naredil?
25 74 % 9 26 %
posebno zanimanje za nekaj? 21 62 % 13 38 % navdušenje nad nečim? 23 72 % 9 28 % da sem potrt ali zelo nesrečen? 9 26 % 26 74 % da sem bil prizadet, ker me je nekdo kritiziral? 8 23 % 27 77 %
Iz odgovorov na vprašanja o pojmovanju in dojemanju samih sebe lahko zaključimo, da se invalidi,
zaposleni v zaposlitvenih centrih, v glavnem kar spoštujejo in cenijo (tabela 22), na kar kažejo visoki
odstotki pri pozitivnih postavkah (npr. »Čutim, da sem vreden vsaj toliko kot drugi.«) oziroma nizki pri
negativnih postavkah (npr. »Nagibam se k občutku, da sem zguba.«).
Tabela 22: Odgovori invalidov, zaposlenih v zaposlitveni rehabilitaciji, v zvezi z njihovim pojmovanjem in dojemanjem samih sebe
DA NE
Število Delež Število Delež
Čutim, da sem vreden vsaj toliko kot drugi. 31 89 % 4 11 % Čutim, da imam vrsto dobrih lastnosti. 29 83 % 6 17 % Nagibam se k občutku, da sem zguba. 4 12 % 30 88 % Stvari lahko opravim enako dobro kot večina drugih ljudi.
28 80 % 7 20 %
55
Čutim, da sem lahko ponosen na veliko stvari. 31 89 % 4 11 % Čutim, da me imajo ljudje radi. 32 91 % 3 9 % Na splošno sem zadovoljen sam s seboj. 31 91 % 3 9 % Želim, da bi se lahko bolj spoštoval. 24 69 % 11 31 % Večino časa se počutim nekoristen. 8 23 % 27 77 % Večino časa mi gre delo dobro od rok. 31 89 % 4 11 % Večino stvari, ki se jih lotim, mi uspe. 33 97 % 1 3 % Mislim, da sploh nisem v redu. 7 21 % 27 79 %
Na vprašanje, kaj bi invalidom, zaposlenim v zaposlitvenih centrih, pomagalo, da bi bili v življenju bolj
zadovoljni, so največkrat (14) odgovorili, da je to višja plača oziroma boljše finančno stanje, sledijo
odgovori zdravje (6) in služba (3), boljši/dobri medsebojni odnosi (2) ter svoje stanovanje (2). Poleg
tega je ena oseba odgovorila, da mu k boljšemu življenju manjka izpit za avto, enemu sam avto, en pa
je napisal, da je ljubezen tista, ki bi mu pomagala k boljšemu življenju.
5.10 DELO
Invalidi, ki so zaposleni v zaposlitvenih centrih, so zadovoljni (slika 21) tako s svojimi vodji (povprečna
ocena je 4,8) kot tudi s svojimi sodelavci (povprečna ocena je 4,8) in s svojim delom, ki ga opravljajo
(povprečna ocena je 4,7). Povprečno zadovoljstvo (4,1) je nekoliko nižje zgolj v povezavi s plačilom, ki
ga prejemajo (čeprav je tudi ta povprečna ocena še vedno sorazmerno visoka).
Slika 21: Grafični prikaz števila invalidov, zaposlenih v zaposlitvenih centrih, glede njihovega zadovoljstva: a) s svojim delom, ki ga opravljajo, b) odnosov s svojimi sodelavci, c) odnosov s svojimi
vodjami in č) s svojim plačilom, ki ga prejemajo
56
Delodajalci v zaposlitvenih centrih invalidom, ki so tam zaposleni, poleg plače nudijo v večini primerov
še naslednje ugodnosti (tabela 23): delovno uspešnost oz. stimulacijo, piknike in zabave ter počitnice.
Nekje okrog polovica delodajalcev pa je takih, ki poleg omenjenega nudijo še dodatna izobraževanja.
Tabela 23: Odgovori invalidov, zaposlenih v zaposlitveni rehabilitaciji, v zvezi z ugodnostmi, ki so jih deležni poleg plače s strani delodajalca
Delodajalec mi poleg plače omogoča še: DA NE
Število Delež Število Delež
delovno uspešnost oz. stimulacijo 31 91 % 3 9 % dodatna izobraževanja 17 53 % 15 47 % piknike, zabave 29 91 % 3 9 % počitnice 23 74 % 8 26 %
Vprašani invalidi, zaposleni v zaposlitvenih centrih, so v večinoma zadovoljni z obstoječim stanjem v
primerjavi s stanjem pred zaposlitvijo (povprečna ocena je 4,5). Le en posameznik je tak, ki je izrazil
mnenje, da je trenutno stanje, v primerjavi s stanjem preden se je zaposlil, tako slabo, da ne bi moglo
biti slabše ter en, ki je ocenil, da je trenutno stanje zelo slabo.
Slika 22: Grafični prikaz števila invalidov, zaposlenih v zaposlitvenih centrih, glede njihovega zadovoljstva s sedanjim stanjem v primerjavi s stanjem, preden so se zaposlil
57
6. PRIPOROČILA MDDSZ GLEDE STROŠKOVNE UČINKOVITOSTI ZA INVALIDSKA PODJETJA IN ZAPOSLITVENE CENTRE
1. Izdelati dolgoročno strategijo zaposlovanja invalidov v invalidskih podjetjih in zaposlitvenih centrih,
ki zagotavlja načrtovan razvoj IP in ZC v republiki Sloveniji za obdobje do 2020, na podlagi analize
potreb in smeri možnega razvoja IP in ZC, strateške razvojne cilje in glavna področja razvoja, vlogo
države in njenih institucij ter občin pri izvajanju določene politike in doseganju razvojnih ciljev.
Strategija bi vključevala tri strateške cilje:
1. povečanje prepoznavnosti IP in ZC,
2. nadgradnja obstoječega podpornega okolja za IP in ZC ter
3. spodbujanje zaposlovanja invalidov na trgu dela, še prav posebno spodbujati lokalne
skupnosti za zaposlovanje invalidov v zaščitni zaposlitvi in zaposlitvenih centrih ter
primere dobrih praks, ki izvirajo iz lokalne skupnosti.
2. Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov opredeljuje, da se v invalidskih podjetjih
zaposlujejo in usposabljajo invalidi, ki se zaradi invalidnosti ne morejo zaposliti ali zadržati
zaposlitve pri delodajalcu v običajnem delovnem okolju. Pri tem je razvidno, da gre za zaposlenega,
ki ima urejen status invalida po enem od zakonov in da ima v določeni meri zmanjšano delovno
zmožnost, vendar so ti invalidi upravičeni do subvencije plače le v primeru, da dosegajo nad 70 %
do vključno 95 % delovnih rezultatov. V zaposlitvenih centrih se zaposlujejo invalidi, ki od ZRSZ
pridobijo odločbo o zaposlitvi na zaščitenem delovnem mestu, ki ga praviloma zagotavljajo
zaposlitveni centri, lahko pa tudi invalidska podjetja. Ostaja odprto vprašanje, ali je potrebno
pripraviti kriterije za zaposlovanje invalidov v invalidskih podjetjih (v smeri vstopnega kriterija za
novo zaposlene invalide, ki se ne morejo zaposliti v običajnem delovnem okolju).
3. Spodbuditi zaposlovanje težjih invalidov, tudi z diferenciranimi finančnimi vzpodbudami, v
definiranih ciljnih skupinah za zagotavljanje njihovih enakih možnosti na področju zaposlovanja
invalidov., zaradi procesa »creaming«, a so le-ti težje zaposljivi v primerjavi z ostalimi invalidi,
4. Spodbujati zaposlovanje invalidov v podpornem zaposlovanju kot dopolnjujoči obliki ter urediti
stimulativen sistem prehodov/mobilnosti med različnimi oblikami zaposlovanja invalidov, v katero
so vključena tudi invalidska podjetja in zaposlitveni centri.
5. Vzpodbujati zaposlovanje invalidov v malih in srednjih podjetjih in jim zagotoviti ustrezno
strokovno pomoč.
6. Na osnovi predstavljenih podatkov lahko trdimo, da so se možnosti za uveljavitev pravice do
zaščitne zaposlitve v Sloveniji v obdobju od leta 2006 do leta 2012 pomembno znižale in da bo
potrebno sprejeti ukrepe za nadaljni razvoj mreže zaposlitvenih centrov v Sloveniji.
7. Aktiviranje Projektnega sveta za spodbujanje zaposlovanja invalidov, ki se ni sestal že vrsto let, ter
pregledati in dopolniti možnosti zaposlovanja skupaj z nevladnimi organizacijami, invalidskimi
podjetji in zaposlitvenimi centri.
8. Enotno zbiranje podatkov: podatki, ki jih IP in ZC na vsakoletni ravni pošiljajo na inštitucije, naj se
poenotijo: pripravi se enoten zbirnik podatkov, ki ga IP in ZC izpolnijo samo enkrat.
58
7. VIRI IN LITERATURA
AJPES (2013) Bonitetne ocene [online]. Dostopno na : http://www.ajpes.si/Bonitetne_storitve/S.BON_AJPES/Splosno [08.07.2013].
AJPES (2013) Dejavniki tveganja [online]. Dostopno na: http://www.ajpes.si/doc/Bonitete/S.BON/Dejavniki_tveganja.pdf [08.07.2013].
AJPES (2013) Pojasnila za gospodarske družbe [online]. Dostopno na: http://www.ajpes.si/fipo/Pojasnila_za_gd_2006.asp [08.07.2013].
ANED (2010) Disability Benefits and Entitlements in European Countries: Mutual Recognition and Exportability of Benefits. Academic Network of European Disability Experts.
ES (2008) UREDBA KOMISIJE št. 800/2008 z dne 6. avgusta 2008 o razglasitvi nekaterih vrst pomoči za združljive s skupnim trgom z uporabo členov 87 in 88 Pogodbe (Uredba o splošnih skupinskih izjemah).
European Foundation for the improvement of Living and Working Conditions (2012) ENEETs Young people not in employment, education or training: Characteristics, costs and policy responses in Europe.
EUROSAI (2011) Joint report Programmes/measures aimed at increasing the employment of disabled people.
Iannelli S (2007) Health-enhancing effects of engaging in productive occupation: Experiences of young people with mental illness.
iBON (2013) Bonitetne ocene [online]. Dostopno na: http://www.ibon.com/Help/Help.htm [08.07.2013].
Kragholm, Skovmoeller, Christensen, Fonager, Tilsted, Kirkegaard, De Haas, Rasmussen (2013) Employment status 1 year after out-of hospital cardiac arrest in comatose patients treated with therapeutic hyphothermia.
Lahko berljiv vodnik po konvenciji. (2008)
Martina Trbanc (1996) Socialna izključenost: Koncept, obseg in značilnosti.
MDDSZ (2013) Podatki o številu invalidskih podjetij in številu zaposlenih 2013.
Novak M.(1996) Konceptualna vprašanja proučevanja kakovosti življenja.
Pavliha (2013) Boniteta – kazalniki [online]. Dostopno na: http://www.pavliha.org/boniteta_kazalniki.htm [08.07.2013].
Petry N.,Andrade L. (2013) Engaging in job-related activites in associated with reductions in employment problems and improvements in quality of life in substance abusing patients- Psychology of addictive behaviours.
Ponikvar J., Popit Tkalec P. (2008) Vpliv zaposlitvene rehabilitacije na kakovost življenja oseb z motnjami v duševnem zdravju.
Rapley M. (2003): Quality of Life,
59
Rode N., Rihter L., Kobal B. (2006) Evalvacija programov v socialnem varstvu.
Rode N., Rihter L., Kobal B.(2006) Evalvacija programov v socialnem varstvu.
Šumah Zaluberšek, Helena (2008) Poslovanje invalidskih podjetij v Sloveniji in problemi povezani s prikazom uspešnosti poslovanja invalidskih podjetij, magistrsko delo, Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta.
Svetlik I. (1996) Kakovost delovnega življenja.
Svetlik I. (1996) Zadovoljstvo z življenjem in delom.
Uradni list RS (2007) Zakon o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov 16/07.
Uradni list RS (2011) Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov 87/11.
Uršič C. (2008) Konvencija o pravicah invalidov- mednarodni sporazum o pravicah invalidov.
ZIPS (2008-2012) Zavod invalidskih podjetij Slovenije, Podatki o poslovanju invalidskih podjetij v letu 2008, 2009, 2010, 2011 in 2012.
ZRSZ (2012-2013) Podatki o številu zaposlenih invalidov, 2012 in 2013.
60
PRILOGA: Študija Disability Benefits and Entitlements in European Countries: Mutual Recognition and Exportability of Benefits Večina primerov opredeljenih v poglavju o zaposlovanju, vključuje denarna plačila delodajalcem. Te spodbude imajo različne namene: kot nadomestilo za manjšo produktivnost invalida, kot spodbuda za delodajalca, da zaposli invalida, ali za kritje stroškov prilagoditev, ki so potrebne za zaposlitev invalida.
Zaposlenim invalidom se pogosto zagotavljajo tudi denarne spodbude, bodisi kot nadomestilo za stroške, povezane z delom, bodisi kot dodaten vir dohodka. Poleg tega se delodajalcem in invalidom zagotavlja tudi praktična pomoč. Navedene so tudi spodbude, povezane s kvotnim sistemom zaposlovanja invalidov.
Poudariti je treba, da se lahko nekatere spodbude plačajo/zagotovijo delodajalcu ali invalidu. V nekaterih primerih lahko spodbudo prejmejo neposredno invalidi, ki so samozaposleni, sicer pa jo običajno prejme delodajalec. V takem primeru je v tej analizi spodbuda opredeljena kot spodbuda, ki se zagotavlja delodajalcu, čeprav je omenjena tudi možnost, da spodbudo prejme samozaposlen invalid. V drugih primerih je na podlagi posebnih pravil določeno, ali lahko spodbudo prejme invalid ali delodajalec ali pa oba.
Spodbude v zvezi z zaposlitvijo, ki imajo iste cilje, imajo lahko različne oblike. Na primer, spodbudo v zvezi z zagotavljanjem osebnega asistenta za invalida ima lahko obliko dejanskega nudenja določenega števila ur pomoči osebnega asistenta (praktična pomoč) ali denarne spodbude, ki se uporabi za zaposlitev osebnega asistenta (denarna spodbuda). Spodbude so razvrščene glede na njihovo vrsto, tj. denarna spodbuda ali praktična pomoč.
1. Nepovratna sredstva / subvencije za delodajalce, ki zaposlujejo invalide
Številne države zagotavljajo nepovratna sredstva, subvencije ali finančne spodbude za delodajalce, ki zaposlujejo invalide.
1.1. Subvencija za plače / znižanje prispevkov za socialno varnost
Številne države delodajalcem zagotavljajo denarno spodbudo, ki se uporabi kot dodatek k plačam invalidov. Na splošno je namen teh spodbud, da pomagajo nadomestiti zmanjšano produktivnost zaposlenih invalidov, kar pomeni, da delodajalcu ni treba pokrivati dodatnih stroškov, ki presegajo stroške, povezane z zaposlovanjem invalidov. Takšne spodbude so prisotne v Avstriji, na Danskem, Irskem, v Litvi, na Nizozemskem, Norveškem, Poljskem in Švedskem. Spodaj je predstavljenih nekaj primerov takšnih spodbud.
Na Danskem občine delodajalcem zagotavljajo podporo za plače (program „ledolomilec“) v višini do 50% plače (največ 1.477 EUR na mesec) za prvih 6–9 mesecev, ko je invalid zaposlen. Obstajata še dva danska programa zagotavljanja subvencij za plače delodajalcem, ki zaposlujejo invalide s posebej zmanjšano delovno sposobnostjo. Pri zaposlitvi s subvencijo za plače invalida delodajalci prejmejo subvencijo za plače, če zaposlijo invalida, ki ima eno tretjino produktivnosti neinvalidnega delavca. V okviru programa prilagodljivega delovnega mesta („flexjob“) se subvencija za plače zagotovi, če delodajalec zaposli invalida, ki dosega eno polovico do ene tretjine produktivnosti neinvalidnega delavca. Vsi ti programi so nacionalni, vendar jih izvaja lokalna skupnost - občina.
Na Irskem se v okviru sistema subvencij za plače zagotavlja finančna podpora delodajalcem, če ti zaposlujejo invalide, ki imajo manj kot 80 - odstotno produktivnost v primerjavi z neinvalidnimi delavci in delajo najmanj 20 ur na teden. Subvencija ali nepovratna sredstva se povečajo glede na število zaposlenih invalidov. Če je zaposlenih več invalidov, subvencija pokriva tudi stroške nadzora, upravljanja in druge stroške, povezane z delom, stroške zaposlitve osebe za pomoč pri zaposlovanju,
61
ki podpira invalide, in višje stopnje subvencije za plače. Spodbude se povečajo, če je zaposlenih 3 ali več invalidov, najvišje pa so, če je zaposlenih 30 ali več takih delavcev. Subvencije upravlja FÁS – Uprava za usposabljanje in zaposlovanje (Training and Employment Authority).
Norveška Uprava za zaposlovanje in socialno skrbstvo (Employment and Welfare Administration) delodajalcem zagotavlja nadomestilo za plače zaposlenih invalidov do največ 75 % plače in stroškov socialnih prispevkov v prvem letu ter do največ 66 % v naslednjih letih.
Na Poljskem lahko delodajalci prejemajo mesečno subvencijo za financiranje plač zaposlenih invalidov od Državnega sklada za rehabilitacijo invalidov (State Fund for Rehabilitation of Disabled Persons, SFRDP). Subvencija znaša do 75 % stroškov plač za delodajalce v pridobitnih podjetjih in do 90 % za druge delodajalce, kot so na primer nevladne organizacije. Delodajalci s 25 ali več zaposlenimi morajo izpolnjevati 6-odstotno kvoto zaposlenih invalidov, da bi bili upravičeni do spodbud v okviru tega sistema. Višina subvencije je različna, odvisno od stopnje invalidnosti. Delodajalci, ki zaposlujejo delavce z določenimi vrstami invalidnosti (psihosocialne, intelektualne, epilepsija in slepota), pa lahko prejmejo višje subvencije.
1.2. Finančne spodbude za delodajalce
Številne države zagotavljajo denarne spodbude delodajalcem, ki zaposlujejo invalide. Namen teh spodbud je spodbuditi delodajalce, da zaposlijo invalide, sredstev pa ni treba uporabiti za kritje opredeljenih stroškov, kot so plače ali prilagoditve za invalide. Primeri takšnih spodbud so v Avstriji (Tirolska), Bolgariji, Litvi, Slovaški in Španiji. Spodaj je predstavljenih nekaj primerov takih spodbud.
V avstrijski pokrajini Tirolska se v okviru ukrepa poklicne rehabilitacije zagotavlja denarna spodbuda podjetjem, vključno z delodajalci v javnem sektorju, ki zaposlujejo invalide. Poleg tega Zvezni urad za socialne zadeve zasebnim delodajalcem zagotavlja denarno spodbudo za zaposlovanje brezposelnih invalidov. Spodbuda pokriva plače in prispevke za socialno varnost.
V Litvi zagotavljajo subvencije za delodajalce, da bi jih spodbudili k ustvarjanju delovnih mest za invalide. Subvencije se zagotavljajo delodajalcem, ki ustvarijo nova delovna mesta ali prilagodijo obstoječa delovna mesta za brezposelne invalide in v primeru zaposlitve invalida za nedoločen čas. Subvencijo zagotavlja oddelek za invalidnost in delovno sposobnost (Territorial Department of Disability and Work Capacity).
V Španiji s finančnimi spodbudami delodajalce spodbujajo k zaposlovanju invalidov. Denarna spodbuda je nekoliko višja, če je na novo zaposlena ženska ali starejši invalid (nad 45 let). Spodbudo zagotavljajo regionalne vlade.
Z izjemo tirolske spodbude so vse navedene spodbude vključene v nacionalne sisteme.
1.3. Nepovratna sredstva za prilagoditev delovnih mest / zagotavljanje drugih prilagoditev, ki se
izplačajo delodajalcu
Številne države zagotavljajo nepovratna sredstva ali subvencije delodajalcem za kritje dela stroškov prilagoditve delovnega mesta ali drugih (primernih) prilagoditev za zaposlene invalide. Primeri takih spodbud so prisotni v Bolgariji, Franciji, na Madžarskem, Irskem, Nizozemskem in Slovaškem. Spodaj je predstavljenih nekaj primerov takih spodbud.
Na Madžarskem lahko delodajalec prejme pomoč za kritje dodatnih stroškov za zaposlovanje invalidov, ki niso stroški plače. Ti stroški morajo presegati stroške, ki bi nastali, če bi delodajalec zaposlil neinvalidnega delavca, in morajo nastati v obdobju zaposlitve invalida. Upravičeni stroški se nanašajo na prilagoditve prostorov, zaposlitev osebja z namenom, da pomaga invalidom, prilagoditev ali pridobitev opreme ali programske opreme, ki jo uporabljajo zaposleni invalidi, vključno s prilagojenimi
62
ali podpornimi tehnologijami. Pomoč zagotavljajo fundacije, ki upravljajo program podpornega zaposlovanja.
Na Irskem sta na voljo dve pomembni spodbudi. Program subvencij za ohranitev zaposlenih (Employee Retention Grant Scheme) pomaga delodajalcem, da ohranijo zaposlene, pri katerih se pojavi bolezen ali invalidnost, ki vpliva na njihovo sposobnost za opravljanje dela. V okviru programa se zagotavljajo subvencije za ohranitev zaposlenih, da lahko delajo na drugem delovnem mestu v istem podjetju, ali za izvedbo ustreznih prilagoditev, kot so prilagoditve delovnega mesta ali nakup specializirane opreme. Subvencija omogoča oblikovanje individualne „strategije ohranjanja delovnih mest“ za delavce, ki so postali invalidi.
V drugih državah ni bila ugotovljena primerljiva spodbuda. Naslednja spodbuda je subvencija za prilagoditev opreme na delovnem mestu, s katero se zagotavljajo sredstva za prilagoditev delovnega mesta ali opreme za invalida, ki je zaposlen ali se bo zaposlil. Subvencija lahko zajema na primer manjše prilagoditve zgradb in prostorov, pa tudi nakup prilagojene opreme. Za subvencijo lahko zaprosi invalid ali delodajalec, na voljo pa je delodajalcem v zasebnem sektorju in samozaposlenim invalidom. Obe vrsti dajatev zagotavlja Urad za usposabljanje in zaposlovanje FÁS (Training and Employment Authority).
Na Slovaškem se delodajalcem, ki zaposlujejo invalide ali samozaposlenim invalidom zagotavljajo nepovratna sredstva za zaposlitev osebnega asistenta. Naloga osebnega asistenta je pomagati invalidu pri opravljanju nalog, povezanih z zaposlitvijo. Subvencijo zagotavlja Urad za delo, socialne zadeve in družino (Office of Labour, Social Affairs and Family).
Za vsa ta nepovratna sredstva ali subvencije veljajo različno določeni najvišji zneski.
2. Praktična pomoč za delodajalce, ki zaposlujejo invalide
Države lahko delodajalcem zagotavljajo praktično pomoč. Primeri takih spodbud so na Danskem in Nizozemskem in so predstavljeni spodaj.
Na Danskem lahko delodajalci izkoristijo program mentorstva, v okviru katerega lahko mentor pomaga novo zaposlenemu invalidu, da pridobi veščine, potrebne za delovno mesto. Spodbuda vključuje usposabljanje mentorja. Čeprav ni formalne omejitve glede časa, ki ga lahko mentor posveti invalidu, je očitno predvideno, da naj bi bil mentor zagotovljen le za določen čas (nekaj tednov ali mesecev). Mentorstvo je nacionalni program, vendar mentorja dejansko zagotovi občina.
Na Nizozemskem lahko delodajalci izkoristijo prilagoditve delovnega mesta za zaposlene invalide.
2.1. Nepovratna sredstva / subvencije za invalide
• Dodatek k dohodku / subvencija za usposabljanje
V številnih državah so invalidi, ki so zaposleni in imajo zmanjšano delovno zmožnost, poleg plače upravičeni do prispevkov za socialno varnost. Primeri takih spodbud so na Nizozemskem, Poljskem, Norveškem in Slovaškem. Spodaj je predstavljenih nekaj primerov takšnih spodbud.
Na Nizozemskem spodbude izplačujejo na podlagi Zakona o ponovni vključitvi delovnih invalidov (WIA). Zavarovani delavci prejemajo denarno spodbudo, če se je zaradi invalidnosti ali kronične bolezni njihova sposobnost pridobivanja zaslužka zmanjšala za več kot tretjino.
63
Na Poljskem nosilec socialnega zavarovanja plačuje denarno spodbudo invalidom, ki se usposabljajo. Spodbuda se plačuje invalidom, ki so že upravičeni do prejemanja invalidske pokojnine in ki sodelujejo v programu usposabljanja. Plačuje se lahko največ 36 mesecev.
Na Norveškem lahko invalidi prejemajo spodbudo za čas ocenjevanja sposobnosti za delo. To je kratkotrajna spodbuda, ki se plačuje osebam, vključenim v poklicno rehabilitacijo, ki čakajo ali so že vključene v ukrepe na trgu dela, čakajo na spodudo za trajno zmanjšano delovno zmožnost ali pa so v postopku določitve načrta aktivnosti za ponovno vključitev v delo in s tem povezane ukrepe za zaposlovanje.
Razen navedene nizozemske spodbude za socialno varnost (WIA) so vse te spodbude, povezane z usposabljanjem, na voljo le omejeno obdobje.
• Nepovratna sredstva za kritje dodatnih z zaposlitvijo povezanih stroškov zaradi invalidnosti
Primer take spodbude najdemo v Estoniji, kjer lahko Uprava za socialno zavarovanje zagotovi denarno spodbudo invalidom, ki imajo dodatne z zaposlitvijo povezane stroške zaradi invalidnosti. Z dodatkom za zaposlitev naj bi se kril del dodatnih stroškov, ki so dejansko nastali. Upravi za socialno zavarovanje je treba predložiti dokazila, da so stroški dejansko nastali. Spodbuda je omejena z najvišjim zneskom in se lahko izplača do desetkrat v treh koledarskih letih.
• Nepovratna sredstva za samozaposlitev
Primere takih storitev najdemo v Bolgariji, na Nizozemskem in Slovaškem. V Bolgariji lahko invalid prejme nepovratna sredstva za ustanovitev lastnega podjetja na podlagi posebnega načrta. To je nacionalni program, ki ga upravlja Agencija za invalide.
Na Slovaškem lahko Agencija za socialno zavarovanje prav tako izplača nepovratna sredstva invalidu, ki ustanovi lastno podjetje.
Na Nizozemskem je invalidom, ki želijo ustanoviti lastno podjetje, prav tako na voljo možnost črpanja kredita.
3. Praktična pomoč za invalide
Številne države zagotavljajo praktično pomoč zaposlenim invalidom, takšne spodbude pa so prisotne v Avstriji, na Danskem, v Nemčiji, na Nizozemskem in na Malti. Spodaj je predstavljenih nekaj primerov takih spodbud.
V Avstriji so invalidi, ki potrebujejo visoko stopnjo pomoči ali so gibalno ovirani, upravičeni do osebne asistence na delovnem mestu. Osebni asistenti lahko zagotavljajo podporo na različne načine, na primer tako, da invalidu pomagajo na poti v službo ali domov oziroma na službenem potovanju, mu pomagajo opravljati fizična dela, na primer pri nalaganju fotokopirnega stroja, mu zagotavljajo pomoč pri osebni higieni in nudijo druge oblike pomoči, na primer pri kosilu.
Na Nizozemskem so invalidi upravičeni do prilagojene opreme za delo ali nadomestila za stroške take opreme, če je oprema prenosljiva in se lahko uporabi tudi za druga delovna mesta.
Na Malti se v okviru programa „Premoščanje ovir“ brezposelnim invalidom zagotavlja možnost pridobivanja delovnih izkušenj. Pristojni urad za poklicno usposabljanje sklene sporazum z delodajalcem, ki nato invalidom nudi možnost pridobivanja delovnih veščin. Delodajalec se lahko odloči zaposliti invalida, če ta pokaže zadovoljivo delovno uspešnost.
64
V Nemčiji se posebna spodbuda zagotavlja zaposlenim invalidom s težjimi invalidnostmi. Ti delavci lahko koristijo do 5 dodatnih dela prostih dni na leto.
4. Spodbude, ki so na voljo invalidom in njihovim delodajalcem
V nekaterih državah članicah so na voljo spodbude, do katerih so upravičeni bodisi invalidi bodisi njihovi delodajalci, odvisno od vrste spodbude.
Na Nizozemskem je lahko zaposleni invalid ali delodajalec upravičen do prilagoditev ali prilagojene opreme, ki jih invalid potrebuje za opravljanje plačane zaposlitve. Delavec je do te opreme ali nadomestila za stroške take opreme upravičen, če je oprema prenosljiva in se lahko uporabi tudi za druga delovna mesta. Če prilagoditev ni prenosljiva, kot na primer fizična prilagoditev delovnega mesta, ali če spodbuda vključuje subvencijo/nadomestilo za plačo, je do nje upravičen delodajalec. Invalidi lahko koristijo tudi možnost črpanja kredita, če ustanovijo lastno podjetje. Vse te spodbude se plačujejo na podlagi Zakona o ponovni vključitvi delovnih invalidov (WIA).
V Združenem kraljestvu se v okviru programa „Dostop do dela“ zagotavljajo spodbude za invalide in njihove delodajalce. Program se izvaja v okviru javnega zavoda za zaposlovanje in zagotavlja finančno pomoč za prilagoditev delovnega mesta, nakup posebne opreme za delovno mesto ter financiranje osebne asistence v zvezi z zaposlitvijo in kritje dodatnih stroškov prevoza zaposlenih invalidov. Pomoč se lahko zagotovi tudi invalidu, ki se udeleži razgovora zaradi zaposlitve in samozaposlenim invalidom. V nekaterih primerih se lahko krije do 100 % stroškov. Podpora se zagotavlja na podlagi sporazuma, sklenjenega med svetovalcem za „dostop do dela“ ter invalidom in delodajalcem.
Na Norveškem pa je invalidom in delodajalcem na voljo popolnoma drugačna vrsta spodbude. Uprava za zaposlovanje in socialno skrbstvo lahko invalidu in njegovemu delodajalcu zagotovi „jamstvo za prilagoditev“. Jamstvo dejansko ni spodbuda samo po sebi, temveč omogoča mnogo lažji dostop do številnih ukrepov povezanih z zaposlitvijo, ki so namenjeni invalidom. Vključuje financiranje in spodbudo za prilagoditve na delovnem mestu. Jamstvo invalidu in delodajalcu zagotavlja potrebne spodbude za prilagoditev in da bo postopek odločanja po predložitvi vloge potekal lažje in hitreje.
5. Zaposlovanje na podlagi sistema kvot
Nekatere države so uvedle sistem kvot, v skladu s katerim morajo delodajalci imeti med zaposlenimi določen odstotek oseb z uradno priznano invalidnostjo. V nekaterih državah morajo delodajalci plačati takso ali prispevek, če ne izpolnjujejo zastavljene kvote. Višina kvote se razlikuje od države do države. Kvota lahko velja za javni ali zasebni sektor ali pa za oba.
V Franciji morajo delodajalci, ki imajo zaposlenih najmanj 20 delavcev imeti 6 % zaposlenih invalidov, ki so jim zagotovljene potrebne prilagoditve. Če tega cilja ne izpolnijo, morajo plačati prispevek Skladu za poklicno vključevanje invalidov (AGEFIPH).
V Grčiji zadevna kvota znaša 5-8 %. Starši invalidnih otrok ali partnerji oziroma bratje in sestre invalidov se prav tako lahko zaposlijo v okviru sistema kvot, če ima njihov sorodnik priznano najmanj 67% invalidnost.
6. Pregled meril za upravičenost in potrebnih dokazil za status invalidnosti
Te spodbude so namenjene invalidom, ki bi si sicer brez teh težko zagotovili zaposlitev in njihovim delodajalcem. Ker spodbude zadevajo zaposlitev, so običajno omejene na osebe v delovno aktivni dobi (najnižja starost 15–18 let; najvišja starost 62–64 let).
Te spodbude so na voljo delodajalcem, ki zaposlujejo invalide z vsemi vrstami invalidnosti. V nekaterih primerih spodbuda ni omejena s stopnjo invalidnosti, medtem ko mora imeti v nekaterih državah zaposleni invalid minimalno stopnjo okvare (npr. 33-odstotno ali višjo stopnjo okvare v Španiji, za
65
najmanj 41 % zmanjšano sposobnost pridobivanja zaslužka na Slovaškem, najmanj 50 % stopnjo invalidnosti za osebe, starejše od 24 let v Avstriji za pridobitev spodbude za vključitev v trg dela in za subvencijo plače).
Upravičenost delodajalca do spodbude temelji na ocenjevanju invalida. Ta ocena se opravi na zelo različne načine.
Invalidska izkaznica ali potrdilo o registraciji se na primer zahteva v Španiji in Avstriji (spodbuda za vključitev v trg dela in za subvencijo za plačo), Litvi (spodbuda za zaposlitev in delno povračilo plač in prispevkov za socialno varnost) in na Poljskem (mesečna subvencija za financiranje osebnih prejemkov invalidnega delavca). V Avstriji morajo imeti invalidi status „težje zaposljive osebe« na področju zaposlovanja“, ki jim ga dodeli Zvezni urad za socialne zadeve, da bi lahko njihov delodajalec prejel subvencijo za plače.
Ocenjevanje invalidnosti je podlaga za ugotovitev upravičenosti do subvencije za plače na Norveškem in do spodbud na podlagi Zakona o ponovni vključitvi delovnih invalidov (WIA) na Nizozemskem. Na Norveškem je najprej treba opraviti oceno sposobnosti za delo in preučiti alternativne ukrepe za zaposlovanje, preden se dodeli spodbuda. Na Nizozemskem s tem omogočajo invalidu, da se vključi v plačano zaposlitev.
Na podlagi zdravstvene presoje se ugotovi upravičenost do dodatka za ohranjanje zaposlitve invalida in dodatka za praktično pomoč na Slovaškem. V primeru tega dodatka morajo imeti take osebe za najmanj 41 % zmanjšano sposobnost pridobivanja zaslužka, dodatek pa temelji na stopnji invalidnosti, pri čemer delodajalci prejmejo najvišje dodatke za delavce, ki imajo za najmanj 70 % zmanjšano delovno sposobnost. Upravičenost do dodatka za praktično pomoč na delovnem mestu pa ni omejena glede na stopnjo invalidnosti zaposlenega. Ukrep poklicne rehabilitacije, ki se zagotavlja delodajalcem v avstrijski pokrajini Tirolski, prav tako temelji na zdravstveni oceni. Zaposleni invalid mora imeti najmanj 50-odstotno delovno zmožnost v primerjavi s povprečnim delavcem.
Na Danskem je delodajalec upravičen do spodbude, če je invalidni delavec že upravičen do invalidske pokojnine.
Za nekatere spodbude se ne zahteva uradno dokazilo statusa invalidnosti, o upravičenosti pa odloča organ, ki zagotavlja spodbude. Tako je v primeru irskih programov subvencij za ohranitev zaposlenih (zaposlena oseba mora imeti bolezen ali okvaro, ki vpliva na njeno sposobnost opravljanja dela), subvencij za prilagoditev opreme na delovnem mestu in subvencij za plače ter financiranje danskih programov „prilagodljiva delovna mesta“ in „ledolomilec“.
V Bolgariji Agencija za invalide odloča o tem, kateri delodajalci so upravičeni do prejemanja različnih spodbud. Na Švedskem je prisoten program subvencij za plače. Javni zavod za zaposlovanje skupaj z delodajalcem oceni in ugotovi obseg zmanjšane delovne zmožnosti zaposlenega, na podlagi česar se dogovorita, kakšen odstotek plače bo dodeljen delavcu. Na Danskem se program mentorstva lahko uporabi kot podpora za vse invalide. O upravičenosti odloča občina, ki zagotavlja storitev, pri čemer se ne zahteva uradno dokazilo o invalidnosti.