VELIKISPLO[NI LEKSIKON

Prva knjiga

VELIKISPLO[NI LEKSIKON

V OSMIH KNJIGAH

Prva knjigaA–Ch

VELIKI SPLO[NI LEKSIKON

Naslov izvirnika: Der Knaur – Universallexikon in 15 Bänden© 1991, 1994–96 VS Verlagshaus Stuttgart GmbH & Co., Stuttgart

Urednica MARIJA JAVORNIKLikovno-grafi~ni urednik VILI VRHOVECRa~unalnika priprava MILOJKA @ALIK HUZJAN, MIRO ROMIHRa~unalniki prelom SYNCOMP, d. o. o.Zalo`ila DZS, d. d.Za zalo`bo ADI ROGELJZa Zalo`nitvo literature MIMA [U[TAR[I^ HVASTIJAGlavni urednik ANDREJ GOGALA

Natisnila TISKARNA MLADINSKA KNJIGALjubljana 1997

Po mnenju Ministrstva za kulturo RS t. 415–29/97 z dne25.2.1997 teje knjiga med proizvode, za katere se pla~uje5-odstotni davek od prometa proizvodov.

CIP – katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

030.3=163.6

VELIKI sploni leksikon : v osmih knjigah / [urednica MarijaJavornik]. – Ljubljana : DZS. 1997 –

Prevod dela: Der Knaur – Universallexikon in 15 BändenKnj. 1: A–C. – 1997

ISBN 86-341-1284-51. Javornik, Marija16769373

Vse pravice pridr`ane. Noben del te izdaje ne sme biti reproduciran, shranjen

ali prepisan v katerikoli obliki oz. na katerikoli na~in, bodisi elektronsko,

mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako druga~e, brez predhodnega

privoljenja zalo`nika slovenske izdaje.

Urednika

WOLF KEIENBURG, RUDOLF RADLER

Avtorji

dr. BARBARA BACKHAUS (genetika)

GABRIELE BADER-GRIEßMEYER (moda)

dr. ELMAR BERNHARD (kultura jv. Azije)

dr. KARL BINSWANGER (orientalistika)

dr. HENNING BISCHOF (predkolumbijske kulture)

ROLAND BISCHOFF (zoologija, kmetijstvo, gozdarstvo)

dr. ULRICH VON BOCK UND POLACH (medicina, farmakolo-

gija)

JULIUS BOHUS (port)

dr. KLAUS BORN (ljudstva)

WILHELM BRANDL (filozofija)

dr. KAI BRODERSEN (anti~na zgodovina)

dr. DIETER BROSCHE (strojnitvo)

dr. RÜDIGER VON BRUCH (zgodovina)

dr. HANS JOACHIM BRÜNING (pravo)

PETER BUDDEBERG (arhitektura)

PETRA CHRISTOHERSEN (indologija)

dr. ADOLF DENZ (jezikoslovje)

JOHANNES DETERMANN (tisk)

dr. KARL DICKOPF (zgodovina)

dr. HERBERT DINKEL (zgodovina)

dr. UWE EBEL (nordijska knji`evnost)

dr. WOLFGANG EITEL (romanska knji`evnost)

FELICITAS ENGLISCH (filozofija)

CHRISTIAN EPPELSHEIM (kemija, ra~unalnitvo, strojnitvo)

THORWALD EWE (biokemija)

dr. EBERHARD FAHRBACH (oceanografija)

dr. JUTTA FEIST-KOHLER (zoologija)

ERNST FERBER (vojako podro~je)

dr. NIKOLAUS FLUELER ([vica)

HANNELORE FORSTER (etnologija)

dr. ULRICH FREITAG (kartografija)

dr. AUGUST FRÖSCHLE-FIRNMANN (geografija)

dr. JÜRGEN GERSTENMAIER (pedagogika)

dr. ELISABETH GIESE (anti~na umetnost)

dr. GUNTER GLAUERT (geografija)

dr. STEPHAN VON GNIELINSKI (geografija)

dr. KLAUS GÖTZE (medicina, farmakologija)

dr. LUTZ GÖTZE (jezikoslovje)

dr. PETER GRÄF (geografija)

dr. HANS JOACHIM GREGOR (antropologija)

dr. ERWIN GRÖTZBACH (geografija)

dr. CAREL TER HAAR (nizozemska knji`evnost)

dr. BRIGITTE HABERER (nemka knji`evnost)

dr. HANS HALBEY (pisave, zalo`nitvo)

dr. HANS-JOACHIM HÄRTEL (knji`evnost v. in jv. Evrope)

dr. GÜNTHER HARTUNG (kemija)

EDGAR HARVOLK (etnologija)

URSULA HERMANN (tujke)

dr. HANS HEUSER (vinarstvo)

HELMUT HILLER (pisave, zalo`nitvo)

dr. BURKHARD HOFMEISTER (geografija)

dr. KLAUS HORMANN (geografija)

dr. DIETER HUHN (hematologija)

dr. FRITZ JENSCH, M. A. (glasba)

dr. HANS KALETSCH (zgodovina)

dr. WILHELM KALFF (filozofija, psihologija, pedagogika)

HARTMUT KAMP (zgodovina)

dr. ADOLF KARGER (geografija)

ANNE-ROSE KATZ-STEINER (film, gledali~e, ples, mediji)

dr. GUNTER KEIZ (ribitvo)

dr. WILFRIED KELLER (geografija)

dr. GÜNTHER KIEßLING (vojako podro~je)

dr. MILAN KLIMA (anatomija, histologija, embriologija)

dr. INGE-LORE KLUGE (japonska knji`evnost in umetnost)

dr. RICHARD KNERR (fizika, matematika, igre)

dr. HANS-PETER KOSAC (geografija)

dr. GEORG KOSSAK (zgodovina)

dr. CHRISTOPH KRAIKER (psihologija)

dr. JÖRG KRÄMER (glasba)

dr. HORST KREß (embriologija, fiziologija)

GUDRUN KRÜGER (geografija)

dr. ANNEMARIE KUHN-WENGENMAYR (umetnost)

dr. FRED KURT (splona biologija, zoologija)

dr. MICHAEL LACHNER (sinologija)

dr. AMEI LANG (zgodovina)

GEORG LEDIG (sociologija)

dr. KARL LENZ (geografija)

dr. BARBARA LINNER (judaistika)

dr. WOLFGANG LIPPERT (botanika)

dr. JÜRGEN MARKL (fiziologija, citologija)

dr. ADELHEID METTE (indologija)

THOMAS METZGER (sociologija)

KLAUS MITTERMAIER (geografija)

dr. MAX MITTLER (geografija)

V

SODELAVCI PRI NEM[KI IZDAJI

dr. DOROTHÉE MÜLLER (evropska umetnost)

dr. HANS-PETER MÜLLER (teologija)

de. RAINER A. MÜLLER (zgodovina)

dr. STEFAN MÜLLER-KUNZ ([vica)

CLAUS NIEDERMAIER (podjetja)

MARIANNE NUß (ljudstva)

dr. OTTO OBERHOLZER (nordijska knji`evnost)

dr. REINHARD PAESLER (geografija)

KLAUS PESTER (poklici)

dr. WOLFGANG PFEIFFER (zoologija)

dr. ULRICH PIETRUSKY (geografija)

dr. ALBRECHT FREIHERR VON PÖLNITZ (geografija)

dr. INGEBORG VON POSER UND GROß-NAEDLITZ (`ivilska

tehnologija)

dr. HELMUT PRESSER (pisave, zalo`nitvo)

dr. HOLGER PREUSCHOFT (antropologija, paleontologija)

SIGNE PREUSCHOFT (psihologija)

dr. LEO PRIJS (judaistika)

ADAM QUINTUS (tehnika)

dr. JOSEF H. REICHHOLF (ekologija)

dr. GISLIND M. RITZ (etnologija)

dr. ALBRECHT ROESELER (glasba)

WOLFGANG RÖSSIG (romanska knji`evnost)

HORST-HENNEK ROHLFS (geografija)

ATTILA J. ROOS (tehnika)

dr. RAINER ROTH (meteorologija, klimatologija)

dr. PAUL RUMP (gospodarstvo)

dr. KARL RUPPERT (geografija)

dr. KARL-FERDINAND SCHÄDLER (afrika umetnost)

PETER-JOCHEN SCHÄFER (meteorologija)

dr. HEINZ SCHAMP (geografija)

dr. ERHARD SCHIEFER (ugrofinska knji`evnost)

dr. HELMUT SCHINDLER (predkolumbijske kulture)

KLARA SCHREINER (psihologija)

LOTHAR SCHUCKERT (zgodovina)

dr. WALTER SCHUMANN (geologija, mineralogija)

ROBERT SPENGLER (tehnika)

dr. WALTER SPERLING (geografija)

dr. THOMAS STEIB (vrtnarstvo)

dr. REINHARD STEINER (umetnost)

dr. CLEMENS MARIA STEUER (Avstrija)

mag. HEINZ STEUER (geografija, Avstrija)

dr. GUSTAV STRATIL-SAUER (geografija)

RENATE STRAUBE (zgodovina odkritij)

dr. WOLF TIETZE (geografija)

dr. GERHARD TOMCZAK (oceanografija)

dr. LOTHAR TRÄGER (biokemija, fiziologija)

MANFRED VEIT M. A. (geografija)

dr. FRIEDRICH VETTER (geografija)

dr. PETER P. WALLER (geografija)

THOMAS WEYH (tehnika)

dr. HANS-THEO WEYHOFEN (katolika teologija)

dr. ULRICH WIECZOREK (geografija)

HERBERT WIESNER (nemka knji`evnost)

dr. DIETER WITT (`ivilska tehnologija)

dr. KLAUS-JÜRGEN ZAADHOF (bakteriologija)

dr. HEINRICH ZECH (port)

ROLF ANDREAS ZELL (genetika, citologija, hematologija)

RENATE ZESCHNITZ (anglosaka knji`evnost)

dr. HEINZ-GERHARD ZIMPEL (geografija)

VI

MARKO ALJAN^I^ (zoologija/sesalci, splona biologija, prevod,

priredba)

BRONISLAVA AUBELJ (pregled grkih in latinskih imen, nova

gesla)

SA[O AVSEC (fizika, kemijska procesna tehnika, splona tehni-

ka, strojnitvo, prevod, priredba, nova gesla)

dr. MARJA BE[TER (jezikoslovje, prevod, priredba, nova gesla)

dr. IVAN BELE (kazensko pravo, prevod, priredba, nova gesla)

mag. ZORAN BELEC (gozdarstvo, prevod, priredba, nova gesla)

MARJANA BEN^INA (amerika, nemka in nizozemska knji-

`evnost, prevod)

IGOR EVGEN BERGANT (port, strokovna redakcija, nova ge-

sla)

dr. FRANCE BERNOT (meteorologija, prevod)

MARKO BERTOK (ribitvo, strokovna redakcija, nova gesla)

VIDA BONA^ (zavarovalnitvo, prevod, priredba, nova gesla)

ANDREJA BRICELJ (medicina, prevod, lovstvo, prevod, pri-

redba)

dr. JAN CARNELUTTI (zoologija/metulji, prevod, priredba, no-

va gesla)

IZA CIGLENE^KI (medicina, prevod, priredba, nova gesla)

dr. BOJAN DJURI] (anti~na umetnost, anti~na zgodovina, pre-

vod, priredba)

MOJCA DOBNIKAR (sociologija, prevod)

PAVEL DOLENC (kazensko pravo, prevod, priredba, nova gesla)

ZDENKA ERBE@NIK (filozofija, tujke, prevod, priredba)

MARIO FAKIN (splona tehnika, prevod)

LJUBA FENDE (tisk, prevod, priredba)

dr. ALE[ GALI^ (civilno pravo, prevod, priredba, nova gesla)

dr. JO@E GASPERI^ (elektrotehnika, elektronika, strokovna re-

dakcija)

DAMIR GLOBO^NIK (likovna umetnost, prevod, priredba)

TINKA GOLOB (portugalska knji`evnost, prevod naslovov posa-

meznih del)

VERA GREGORA^ (glasba, prevod, priredba)

dr. PETER GRILC (civilno pravo, prevod, priredba, nova gesla)

HILDA HA[AJ (nemka knji`evnost, prevod)

LENA HOLMQVIST (nordijska knji`evnost, prevod)

BOGDAN HORVAT (zoologija/`u`elke, prevod, priredba, nova

gesla)

mag. [TEFAN HORVAT (kazensko pravo, prevod, priredba, nova

gesla)

dr. BO@O IGLI^ (kemijska procesna tehnika, strokovna redakcija)

dr. ALOJZ IHAN (bakteriologija, prevod, priredba)

BREDA ILICH-KLAN^NIK (likovna umetnost, prevod, prired-

ba, nova gesla)

dr. FRANC JAKOPIN (romunska knji`evnost, prevod naslovov

posameznih del)

dr. VID JAKULIN (kazensko pravo, prevod, priredba, nova ge-

sla)

dr. ANTON JANKO (nemka knji`evnost, izbor gesel v nemkem

geslovniku)

mag. MARIJA JAVORNIK (rodoslovna debla, prevod)

dr. FRANE JERMAN (filozofija, strokovna redakcija, nova gesla)

mag. BORIS JESIH (zgodovina, prevod, priredba, nova gesla)

mag. LUDVIK JO[AR (protestantska teologija, prevod, prired-

ba, nova gesla)

dr. MIHAEL JO@EF TOMAN (zoologija/ribe, prevod, priredba,

nova gesla)

dr. MIHA JUHART (civilno pravo, prevod, priredba, nova gesla)

dr. BRANKA KALENI^-RAM[AK (panska knji`evnost, prevod

naslovov posameznih del)

BOJAN KAV^I^ (film, prevod, priredba, nova gesla)

VITA KILAR (baltska, italijanska, novogrka, novolatinska,

panska, portugalska, ju`noamerika, romunska knji`evnost,

prevod)

IDA KNEZ (geografija, prevod, priredba)

MARIJA KNEZ-BERGANT (port, prevod, priredba, nova gesla)

dr. PETER KOBE (kazensko pravo, priprava geslovnika)

BORUT KORUN, dr. med. (indijanska ljudstva, prevod, prired-

ba)

dr. JANKO KOS (slovenska knji`evnost, predlog novih gesel, ge-

slo slovenska knji`evnost)

NINA KOZINC (afrika umetnost, etnologija, prevod)

mag. METKA KRALJ (antropologija, biokemija, genetika, oko-

lje, raziskovalci, prevod, priredba, nova gesla)

dr. FEDOR KREJ^I (medicina, preglednica o zastrupitvah)

MARJANA KRI@AJ (ples, prevod)

dr. MARTINA KRI@AJ-ORTAR (jezikoslovje, nova gesla)

dr. ALOJZ KRI@MAN (splona tehnika, strojnitvo, strokovna

redakcija)

dr. IVAN KRISTAN (ustavno pravo, prevod, priredba, nova ge-

sla)

SAMO KRU[I^ (splona religiologija, prevod)

MARKO KUMAR (tisk, strokovna redakcija, nova gesla)

dr. PRIMO@ KURET (glasba, strokovna redakcija, nova gesla)

SAMO KU[^ER (ra~unalnitvo, strokovna redakcija, nova ge-

sla)

JARO LAJOVIC, dr. med. (medicina, strokovna redakcija, fiziolo-

gija, prevod, priredba)

dr. GORAZD LE[NJAK (matematika, prevod, priredba, nova

gesla)

VII

SODELAVCI PRI SLOVENSKI IZDAJI

JANKO LOJEN (splona tehnika, strojnitvo, strokovna redak-

cija)

mag. GORAZD LOJEN (splona tehnika, strojnitvo, strokovna

redakcija)

JANEZ LU[TREK (denarne enote, preglednica)

dr. BREDA LUTHAR (mediji, prevod, priredba, nova gesla)

dr. JO@E MA^EK (fitomedicina, kmetijstvo, prevod, priredba,

nova gesla)

TADEJ MARKUN (elektronika, kemijska procesna tehnika, le-

sarstvo, regulacijska tehnika, prevod)

VANESA MATAJC (~eka, poljska, hrvaka, bosanska, jugoslo-

vanska, ruska, bolgarska knji`evnost, prevod)

dr. MARIJAN MEDI^ (lesarstvo, pregled prevoda, priredba)

dr. ZDENKO MEDVE[ (pedagogika, prevod, priredba, nova

gesla)

dr. DU[KA MEH (medicina, prevod, priredba)

dr. FRANC MERZELJ (lesarstvo, pregled prevoda, priredba)

dr. BLA@ MESEC (psihologija, prevod, priredba, nova gesla)

mag. HELENA MIHEL^I^ (ekonomija, nova gesla)

dr. MIRAN MIHEL^I^ (ekonomija, nova gesla)

dr. VEKOSLAV MIHEVC (lesarstvo, pregled prevoda, priredba)

dr. MIRA MILADINOVI^-ZALAZNIK (nemka knji`evnost, iz-

bor gesel v nemkem geslovniku)

HENRIK NEUBAUER, dr. med. (ples, prevod, priredba)

dr. IRENA NOVAK-POPOV (slovenska knji`evnost, nova gesla)

dr. JANEZ ORE[NIK (jeziki, strokovna redakcija)

[TEFAN O[TIR (kmetijstvo, mlekarstvo, prevod, priredba, nova

gesla)

DAMJAN J. OVSEC (slovanska in slovenska mitologija, nova

gesla)

mag. JO@E PAVLI^ DAMIJAN (ekonomija, prevod, priredba,

nova gesla)

FRANC PAVLIN (kmetijstvo, nova gesla)

FRANC PE^ELIN (vojako podro~je, prevod, priredba, nova

gesla)

dr. ZDRAVKO PETKOV[EK (meteorologija, strokovna redakci-

ja, nova gesla)

TOMISLAV PIRC (glasba, pregled gesel, nova gesla)

dr. SA[A PIRKMAIER (lesarstvo, pregled prevoda, priredba)

mag. ALE[ POGA^NIK (filozofija, strokovna redakcija, nova

gesla, glasba, pregled gesel, nova gesla)

JELKA POGA^NIK (koordinacija avtorjev za podro~je zoologije

in botanike)

dr. DRA@IGOST POKORN (medicina, pregled gesel o prehrani)

dr. ADA POLAJNAR-PAU^NIK (civilno pravo, priprava geslov-

nika)

MILENA POLANI^ (indijska, japonska, kitajska, orientalska

knji`evnost, prevod)

IVAN PUCKO (vzhodna Cerkev, prevod)

BREDA RAJAR (moda, prevod, priredba, nova gesla)

mag. ZDENKO RAJHER (vinarstvo, prevod, priredba, nova gesla)

mag. PAVLA RANZINGER (astronomija, prevod, priredba, nova

gesla)

dr. JO@E RESNIK (lesarstvo, pregled prevoda, priredba)

dr. JANEZ ROTAR (gesla bosanska, hrvaka, makedonska, srb-

ska in ~rnogorska knji`evnost)

dr. VINKO ROZMAN (lesarstvo, pregled prevoda, priredba)

LIDIJA SAJE (igre, prehrana, prevod)

MARIJA SAKSIDA (elektrotehnika, prevod)

TOMA@ SAKSIDA (elektrotehnika, kemijska procesna tehnika,

podjetja, prevod)

IRENA SAMIDE (gledali~e, zalo`nitvo, prevod, priredba, nova

gesla)

mag. GABRIJEL SELJAK (botanika/glive, prevod, priredba, no-

va gesla)

dr. VLADIMIR SIMI^ (pravna zgodovina, prevod, priredba, nova

gesla)

dr. ALEKSANDER SITAR (slovenski znanstveniki, nova gesla)

dr. IGNAC SIVEC (zoologija/`u`elke, prevod, priredba, nova gesla)

dr. PETER SKOBERNE (botanika, prevod, priredba, nova gesla,

okolje, nova gesla)

dr. INGRID SLAVEC-GRADI[NIK (etnologija, strokovna redak-

cija, nova gesla)

NATA[A SMOLAR (botanika/alge, prevod, priredba, nova gesla)

VID SNOJ (splona religiologija, strokovna redakcija)

dr. CIRIL SOR^ (katolika teologija, strokovna redakcija, nova

gesla)

MARIJA STANKOVI^ (tekstil, prevod, priredba)

MILUTIN STANKOVI^ (tekstil, strokovna redakcija)

dr. LOVRO STANOVNIK (farmakologija, prevod, priredba, nova

gesla)

ROK STERGAR (zgodovina, prevod, priredba, nova gesla)

JANEZ STERGAR (urednik za zgodovino, strokovna redakcija,

nova gesla)

ALENKA STRDIN (medicina, prevod, priredba, nova gesla)

mag. JELKA STRGAR (botanika, vrtnarstvo, prevod, priredba)

POLONCA SVETLIN-GVARDJAN^I^ (ugrofinska knji`evnost,

prevod)

dr. ALENKA [IVIC-DULAR (jeziki, strokovna redakcija)

dr. NEVA [LIBAR (nemka knji`evnost, izbor gesel v nemkem

geslovniku)

dr. ZMAGO [MITEK (ljudstva, strokovna redakcija)

dr. MARIJA [TEFAN^I^ (antropologija, strokovna redakcija,

nova gesla)

dr. PAVLA [TRUKELJ (neevropske umetnosti, kulture in religi-

je, strokovna redakcija, nova gesla)

dr. JASNA [TRUS (citologija, embriologija, prevod, priredba,

nova gesla)

ANTON [TUHEC (strojnitvo, prevod)

dr. IVAN [TUHEC (etologija, prevod)

dr. MATJA@ [TUHEC (fizika, prevod)

HANKA [TULAR (likovna umetnost, prevod, priredba, nova ge-

sla, dodatki o umetnostnozgodovinskih spomenikih v Sloveniji)

dr. KAZIMIR TARMAN (ekologija, strokovna redakcija)

dr. NIKOLAJ TORELLI (lesarstvo, strokovna redakcija, nova

gesla)

BORUT TRAPE^AR, dr. vet. med. (veterina, zoologija, prevod,

priredba, nova gesla)

VERA TROHA (italijanska knji`evnost, prevod naslovov posa-

meznih del)

PETER TRONTELJ (zoologija/pti~i, prevod, priredba)

dr. IVAN TURK (ekonomija, strokovna redakcija, prevod, prired-

ba, nova gesla)

MARKO URBANIJA (katolika teologija, prevod)

VIII

PAVLA UR[I^-KUNEJ (koordinacija avtorjev za podro~je

glasbe)

AMANDA VALI^ (ribitvo, prevod)

[TEFAN VEVAR (gledali~e, strokovna redakcija, nova gesla)

NADA VILHAR (zgodovina, prevod)

dr. TOMO VIRK (urednik za knji`evnost, strokovna redakcija,

nova gesla)

dr. JO@E VOGRINC (sociologija, strokovna redakcija, nova

gesla)

MATEJA VRANI^AR (ekonomija, priredba, nova gesla)

mag. BARBARA VRE^KO (mednarodno pravo, prevod, prired-

ba, nova gesla)

dr. DANI VRHOV[EK (botanika/alge, strokovna redakcija, nova

gesla)

IRENA ZAVRL (ekonomija, prevod)

DAMJANA ZELNIK (zgodovina, prevod, priredba)

dr. ALEKSANDER ZIDAN[EK (fizika, prevod)

dr. JANEZ ZOR (glagolica in cirilica, preglednica)

dr. MAJDA ZOREC-KARLOV[EK (kemija, prevod, priredba)

mag. ZVONKA ZUPANI^-SLAVEC, dr. med. (slovenski zdravni-

ki, nova gesla)

dr. FRANCI @IBERT (ekonomija, strokovna redakcija za podro~-

je javnih financ)

dr. DEJAN @LAJPAH (gradbenitvo, ra~unalnitvo, prevod, pri-

redba, nova gesla)

dr. MARTIN @NIDER[I^ (zalo`nitvo, strokovna redakcija, no-

va gesla)

Sodelavci Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademi-

je znanosti in umetnosti

dr. METKA BÖGEL-DODI^ (ekologija, prevod)

TAMARA BOSNI^ (geografija, prevod)

dr. DRAGAN BO@I^ (arheologija, prevod, priredba, nova

gesla)

dr. SLAVKO CIGLENE^KI (arheologija, prevod, priredba, nova

gesla)

mag. FRANC CIMERMAN (geologija, mineralogija, paleontolo-

gija, prevod, priredba, nova gesla)

BORUT DROBNJAK (geografija, prevod)

dr. JANEZ DULAR (arheologija, prevod, priredba, nova gesla)

JERNEJA FRIDL (geografija, nova gesla)

dr. METKA FURLAN (indoevropeistika, prevod, priredba, nova

gesla)

dr. MATEJ GABROVEC (geografija, prevod, priredba, nova gesla)

dr. STANKO GRANDA (rodoslovna debla, pregled)

dr. JANA HORVAT (arheologija, prevod, priredba, nova gesla)

MAURO HRVATIN (geografija, nova gesla)

DRAGO KLADNIK (geografija, prevod, priredba, nova gesla)

mag. JANJA KOGOV[EK (kras, prevod)

dr. DU[AN KOS (zgodovina, pisave, prevod, priredba, nova ge-

sla)

POLONA KOSTANJEVEC (izgovarjava)

dr. DU[AN KU[^ER (geologija, mineralogija, prevod, priredba,

nova gesla)

dr. OTO LUTHAR (zgodovina, prevod, priredba)

MARKO MARIN^I^ (anti~na zgodovina, prevod, priredba)

dr. KAREL NATEK (geografija, oceanografija, kartografija, razi-

skovalci, izbor gesel v nemkih geslovnikih, prevod, priredba)

dr. MILAN ORO@EN ADAMI^ (geografija, nova gesla, sodelova-

nje pri pripravi zemljevidov)

MIHA PAV[EK (geografija, prevod zemljevidov, nova gesla)

dr. DRAGO PERKO (geografija, strokovna redakcija, nova gesla)

dr. MARIO PLENI^AR (geologija, mineralogija, paleontologija,

prevod, priredba, nova gesla)

dr. ANDREJ PLETERSKI (arheologija, prevod, priredba, nova

gesla)

dr. FRANCKA PREMK (judovska knji`evnost, prevod, priredba)

VERONIKA ROT (geografija, prevod)

dr. JURIJ SENEGA^NIK (geografija, prevod, priredba)

JURIJ SENEGA^NIK (geografija, prevod, priredba)

SONJA STERGAR[EK (angleka in francoska knji`evnost, prevod)

dr. MARJETA [A[EL KOS (anti~na zgodovina, priprava geslov-

nika, pregled gesel)

NATA[A [TEFANI^ (geografija, prevod)

dr. MAJA TOPOLE (geografija, prevod zemljevidov)

ALFRED TRENZ (anti~na zgodovina, prevod, priredba)

dr. IVAN TURK (arheologija, prevod, priredba, nova gesla)

dr. DRAGICA TURN[EK (geologija, mineralogija, prevod, pri-

redba, nova gesla)

MILOJKA @ALIK HUZJAN (navodila za oblikovanje gesel in

ra~unalnika obdelava gesel; koordinacija med DZS in ZRC

SAZU)

S posameznimi prispevki so sodelovali

FRANCI DER@ANI^

ALEKSANDER KOGOV[EK

mag. IGOR KRANJC

dr. LJUBICA MARJANOVI^ UMEK

BRANE NASTRAN

PRIMO@ PAVLIN

dr. BORIS SKET

Lektorji

IRENA ANDROJNA-MENCINGER

EVA BLUMAUER

NADA COLNAR

VESNA ^OPI^

TATJANA HOSTA

LIDIJA JURMAN

LUDVIK KALU@A

TINKA KOS

ALEKSANDRA KOZAROV

MARJANA LAVRI^

DORA MALI

NU[A RADINJA

ANA STARE[INI^

\UR\A STRSOGLAVEC

NIVES VIDRIH

BARBARA ZUPAN ROGELJ

ALEKSANDER ZUPANC

IX

V zalo`bi DZS smo `e dalj ~asa ugotavljali, da med slovenskimi bralci vlada veliko zanima-

nje za sploni leksikon, obse`neji in iz~rpneji od tistih, ki so jim bili na voljo. Po temeljitem iz-

biranju in tehtanju, kakno naj bi bilo takno delo po obsegu in kakna naj bi bila njegova vse-

binska zasnova, smo za predlogo VELIKEGA SPLO[NEGA LEKSIKONA izbrali Knaurov splo-

ni leksikon, delo sodelavcev Leksikografskega intituta iz Münchna.

Knaurov sploni leksikon je najprej izel v 15 knjigah v nakladi 200.000 izvodov. Potem ko je

zalo`ba Knaur zamenjala lastnika, je v letih 1994–96 na podlagi prej zbranega gradiva izel Ber-

telsmannov sploni leksikon v 24 knjigah (manjega formata kot pri prejnji izdaji), prav tako v

200.000 izvodih. Bertelsmannov sploni leksikon je dopolnjena in aktualizirana izdaja Knauro-

vega splonega leksikona in poudariti je treba, da smo pri pripravi slovenske izdaje upotevali

vse dopolnitve in spremembe, ki so jih za Bertelsmannov sploni leksikon pripravili v Leksiko-

grafskem intitutu v Münchnu: od taknih, kot so podatki o novonastalih dr`avah (vse predsta-

vitve so opremljene z zemljevidi in slikami), do taknih, kot so zadnji podatki o tevilu prebival-

cev mest, dr`av, novih ~lanicah zvez, dobitnikih nagrad v zadnjih letih ipd.

Knaurov sploni leksikon je bil na nemkem trgu zelo dobro sprejet, o tem pri~a tudi tevilo

prodanih izvodov. Nemki avtorji so pri delu vseskozi upotevali na~elo, da morajo biti v velikem

in splonem leksikonu poljudno, hkrati pa znanstveno zanesljivo predstavljena temeljna znanja

z vseh podro~ij ~lovekovega védenja in da mora biti leksikon uporaben za ~im iri krog bralcev.

To na~elo smo pri pripravi slovenske izdaje spotovali tudi sami.

Brez dvoma je prva te`ava, ki se pojavi pri pripravljanju takne izdaje, te`ava z izbiro gesel.

Res je, da je vsak leksikon, ki nastaja na kaknem govornem obmo~ju, zaznamovan s posebnost-

mi tega obmo~ja. Tako na primer vsak narod pripisuje poseben pomen tudi dogodkom in osebno-

stim, ki ne veljajo za prelomne ali pomembne po vsem svetu, so pa odlo~ilno zaznamovali zgodo-

vino in podobo posameznega naroda. V zalo`bi je `e ustaljena praksa, da vsako tovrstno izdajo,

ki jo pripravimo po tuji predlogi, za slovenske bralce priredimo. Pri pripravi VELIKEGA SPLO[-

NEGA LEKSIKONA je to pomenilo, da smo nekatera gesla izlo~ili, druga dopolnili, nekaj pa smo

jih dodali; nekaterim smo pri tem dodali e slike in zemljevide. Omeniti je treba, da je velika pred-

nost Knaurovega splonega leksikona (vezanega na nemki, avstrijski in vicarski prostor), v pri-

merjavi npr. z anglekimi, amerikimi ali francoskimi izvirniki, ume~enost v srednjeevropski pro-

stor, kamor s svojo zgodovino in kulturo sodimo tudi sami. Seveda so poleg splonih ali za kak-

en kulturnozgodovinski prostor skupnih znanj e podro~ja, ki jih vsaka dr`ava ureja bolj ali manj

samostojno. e natejem samo nekatera, so takna na primer pravo, pedagogika, ekonomija. Raz-

lagam tevilnih, lahko bi rekla univerzalnih pojmov s teh podro~ij smo dodali gesla, kjer so pred-

stavljeni naa pravna ureditev, na olski sistem, naa praksa pri urejanju gospodarskih vpraanj

in podobno. Pri tovrstnem prirejanju gradiva se mi zdi opiranje na dela, ki so se potrdila in uve-

XI

PREDGOVOR

ljavila v tujini, smiselno; navsezadnje je kakovostna predloga zagotovilo, da bo v leksikonu za-

jeta iroka paleta védenja. Skupaj s strokovnjaki za posamezna podro~ja smo se potrudili, da je

v leksikonu tudi ~im ve~ gesel, ki so za slovenski prostor posebej pomembna.

Zaradi vsega navedenega je bilo zelo pomembno, da smo se z lastnikom avtorske pravice do-

govorili, da sami presodimo, katera gesla bomo izpustili, katera gesla, pomembna za slovenski

prostor, dodali, v kakni obliki bomo leksikon izdali, torej da smo o izbiri, dol`ini itd. gesel, o te-

vilu, formatu in opremi knjig lahko odlo~ali sami.

Pri izbiranju predloge za slovensko izdajo nismo smeli pozabiti niti na to, da mora biti leksi-

kon hkrati primerno obse`en in cenovno e sprejemljiv za slovenski knji`ni trg. Tudi glede tega

se nam je zdel ustrezen prav izbrani leksikon.

Naj na kratko predstavim e, kako smo se lotili pripravljanja VELIKEGA SPLO[NEGA LEK-

SIKONA. S projektom smo se za~eli ukvarjati v za~etku leta 1994, ko nam je Leksikografski in-

titut iz Münchna zaradi la`je organizacije dela poslal izpise gesel po posameznih podro~jih (ge-

sla so v leksikonu sicer razvr~ena po abecedi). Na podlagi teh smo poiskali sodelavce. Za sode-

lovanje smo se najprej dogovorili z Znanstvenoraziskovalnim centrom Slovenske akademije zna-

nosti in umetnosti; ta oziroma njegovi intituti so nam bili pripravljeni zagotoviti strokovno po-

mo~ pri pripravi gesel z nekaterih podro~ij. Pribli`no tretjino gradiva so prevzeli njihovi stro-

kovnjaki, druge sodelavce smo pridobili ve~inoma na fakultetah Univerze v Ljubljani in Maribo-

ru in razli~nih intitutih. ^e je le bilo mogo~e, je posamezno podro~je prevzel strokovnjak, ki je

gradivo prevedel in hkrati poskrbel za morebitne dodatke (tj. za dodatke k posameznim geslom

in za nova gesla). ^e to ni bilo mogo~e, smo gradivo prevedli, prevod pa je preveril in ga z dodat-

ki dopolnil strokovnjak za podro~je.

Obseg gesel v VELIKEM SPLO[NEM LEKSIKONU je pribli`no enak kot v izvirniku, to po-

meni, da je gesel okoli 100.000. Pomembna odlika VELIKEGA SPLO[NEGA LEKSIKONA je bo-

gastvo slik, zemljevidov, ilustracij, preglednic, rodoslovnih debel, ki dopolnjujejo gesla. V tako

imenovanih kratkih pregledih na dvojnih straneh je podrobneje predstavljeno tisto, kar je na kak-

nem podro~ju posebej pomembno ali za bralce posebej zanimivo; tudi te strani so bogato ilustri-

rane. Gesla so opremljena s tevilnimi kazalkami, ki bralca napotujejo od enega gesla k druge-

mu oz. drugim, k slikam, h kratkim pregledom ipd.

Zaradi obse`nosti in raznovrstnosti gradiva, zbranega v VELIKEM SPLO[NEM LEKSIKO-

NU, so morali strokovni sodelavci pri pripravljanju tega marsikaj urediti, dore~i, sistematizira-

ti in tudi popraviti; tevilni med njimi so pri svojem delu orali ledino. Posebej to velja za lektor-

je, saj so ti pri pregledu gesel poiskali nemalo izvirnih jezikovnih reitev.

Vsem sodelavcem se za trud najlepe zahvaljujem, kajti brez njihovega prispevka VELIKI

SPLO[NI LEKSIKON ne bi bil taken, kot je. Upam, da bo kot neiz~rpna zakladnica podatkov

zadovoljil radovednost slovenskih bralcev in prispeval k njihovi vsestranski informiranosti.

Marija Javornik

XII

Abecedni redGesla so po abecedi razvr~ena glede na celotne (krepko na-tisnjene) geselske besede, npr. alotrija, alotropija, alpaka, al pari,Alpe itd., pri ~emer presledki med besedami niso upotevani.^e so geselske besede enake, so uvr~ene glede na besede,ki jim sledijo, npr. Baker Carroll, Baker Chet, Baker Jamesitd.^e je v geselski besedi ~rka z diakriti~nim znamenjem, npr. ä,é, ‘, í itd., je beseda uvr~ena, kot da ~rka ne bi imela diakri-ti~nega znamenja, npr. Bacon, Bácska, Bács-Kiskun, Bacso, Bac-teria ipd.^e se geselski besedi razlikujeta samo po ~rki z diakriti~nimznamenjem, ima prednost tista s ~rko brez diakriti~nega zna-menja, npr. Burger, Bürger; Camus, Camús ipd.^e se geselski besedi razlikujeta samo po za~etnici, ima pred-nost tista z veliko za~etnico, npr. Atlas (gorovje), atlas (knji-ga zemljevidov).

Navzkri`ne referenceKazalka pred besedo ali besedno zvezo opozarja, da je pojemza njo razlo`en v samostojnem geslu. Kazalka stoji neposred-no pred geslom, npr. J. S. ®Bach, ®avstrijska nasledstvena voj-na. Navzkri`ne reference se v besedilu pojavljajo samo tam,kjer je s tem zagotovljeno bolje razumevanje gesla, zato re-ference niso navedene pri vseh imenih, dogodkih, pojmih ipd.,ki imajo svoja gesla. ^e torej naletite na ime ali izraz, o kate-rem bi radi zvedeli ve~, ga poi~ite po abecednem redu, ~epravvas k njemu ne usmerja kazalka.

Slikovno gradivoSlike, preglednice in zemljevidi so navadno na isti strani kotgesla, na katera se nanaajo, ali na sosednji strani. Geslo, kiga slika dopolnjuje, je v podpisu pod njo natisnjeno polkrep-ko in ve~inoma mu je dodana kratka razlaga. ^e slike ni bilomogo~e razvrstiti na eno od strani v bli`ini gesla, je v robnemstolpcu vedno navedena stran, kjer boste sliko nali, npr. ahat:slika str. 52.^e slika prikazuje umetniko delo, je naveden tudi kraj, kjerje to shranjeno. Ime muzeja, galerije ipd. je, ~e je le bilo mo-go~e, zapisano v izvirni obliki (npr. London, British Museum).Napotila k drugim slikam, zemljevidom, preglednicam itd., po-vezanim z geslom, so v robnem stolpcu in ozna~ena s poseb-nim znakom ´, npr. ´ amazonit: druga slika ®dragi kamni;´ bernardinec: slika ®psi (preglednica).Enak znak napotuje k t. i. kratkemu pregledu; tam so v bese-di in sliki podrobneje predstavljena za bralce posebej zanimi-va gesla, npr. ´ anatomija: glej tudi kratek pregled.

Enakozvo~nice^e je geselska beseda v rabi na razli~nih podro~jih védenja,so razlage zdru`ene v enem geslu ter razmejene s krepko na-

tisnjenimi tevilkami in navedbo podro~ja, npr. atlas, 1) kar-tografija: …; 2) anat.: …^e ima pojem razli~ne pomene na istem strokovnem podro~-ju, so razlage lo~ene z navadno tiskanimi zaporednimi tevil-kami, npr. 1. …; 2. … ipd.

V istem geslu so obravnavani tudi vsi ~lani dru`ine z enakimpriimkom (bli`nji in daljni sorodniki); razporejeni so po sta-rosti, od najstarejega do najmlajega, npr. Astor, 1) JohannJakob, …; 2) William Waldorf, pravnuk J. J. A., …Pod isto geselsko besedo nismo zdru`evali osebnih in zemlje-pisnih imen, npr.: A, [alom, pisatelj, polj. Jud, …; A, mestona ^ekem, … V taknem primeru je po abecednem redu naprvem mestu vedno osebno ime, na drugem zemljepisno.

Vladarji in plemi~iImena vladarjev in plemi~ev so zapisana v podoma~eni obli-ki (Henrik, Herman, Ivan, Jurij, Ludvik itd.). To na~elo smoupotevali tudi pri imenih kitajskih cesarjev, ~eprav smo sicerza zapis kitajskih imen uporabljali pinjin (npr. cesarica Cii).Vladarji so razvr~eni po imenih in zaporednih tevilkah, ~ese razlikujejo samo po teh, npr. Alfonz I., Alfonz V., Alfonz X.,Alfonz XII. itd.^e se imenujejo enako, vendar imajo nekateri ob imenu zapo-redno tevilko, drugi pa ime de`ele ali dr`ave, ki so ji vlada-li, smo jih razvrstili glede na letnico rojstva, npr. Albert I. vonBoxhoeveden (*1229), Albert I. (*1255), Albert Saki (* ok. 1316),Albert II. (*1934) itd.

^lenki v imenihPri imenih iz vseh evropskih jezikov smo ohranili z veliko za-~etnico pisan ~lenek pred imenom, npr. L'Aquila, Las Casas,Le Havre, La Rochelle (po abecedi uvr~eno pod L). Z malo za-~etnico pisan ~lenek je naveden za imenom, npr. Alembert, Jeanle Rond d', Goethe, Johann Wolfgang von (v abecednem redupod A oz. G).

Izvor besedPri tujkah je izvor naveden v oglatem oklepaju za geselsko be-sedo, npr. akademija °iz gr.±, akcidenca °iz lat.±, ponekod je na-veden tudi prvotni pomen, npr. Abaton °gr., škamor naj se nestopi’±. ^e so deli besede iz razli~nih jezikov, so navedeni vsiti jeziki, npr. akropetalen °iz gr.-lat.±.

Besedni red pri ve~besednih geslihPri geslih, sestavljenih iz ve~ besed, je praviloma ohranjen be-sedni red, ki je sicer v rabi: absorpcijski spekter, barvni filter,Gran Canaria, kolektivna zavest, materinsko pravo ipd. Be-sedni red je spremenjen samo tam, kjer smo domnevali, da bouporabnik iskal pojem (npr. nekatera zemljepisna imena in poj-

XIII

NAPOTKI ZA UPORABNIKA

me iz medicine) pod pomembnejim delom besedne zveze: Agul-has Negras, Pico das; Ems, Bad; Everest, Mount; ledvice, rak;ledvice, odpoved ipd.

Sopomenke^e ima geselska beseda sopomenko, je ta navedena za gesel-sko besedo, in to v le`e~em tisku, npr. alotropija, alomorfija, …Pri imenih `ivali in rastlin je takoj za geselsko besedo nave-deno znanstveno ime, sledijo morebitne sopomenke, npr. alo-ja (Aloë), lopatika, …Sopomenke so ve~inoma navedene e enkrat, in sicer na us-treznem mestu glede na abecedni red, z napotilom h geselskibesedi, kjer najdete razlago, npr. alomorfija ®alotropija. Ka-zalke ni le, ~e bi bila sopomenka v neposredni sose~ini gesel-ske besede.

Psevdonimi, vzdevkiOsebe, ki so bolj znane po psevdonimu ali vzdevku kot po pra-vem imenu, so uvr~ene s tem imenom. Pravo ime je navede-no v le`e~em tisku za geslom, npr. Stendhal, pravo ime Ma-rie-Henri Beyle, Sagan, Françoise, pravo ime F. Quoirez, Pre-`ihov Voranc, pravo ime Lovro Kuhar.

DelaDela pisateljev, znanstvenikov ipd. so navedena bodisi med be-sedilom ali na koncu gesla za oznako – Dela: ali – Druga de-la: (~e so v besedilu `e navedena kakna dela). Poskrbeli smoza prevod vseh naslovov, ne glede na to, ali so bila dela pri nasprevedena ali ne; pri tistih, ki so `e izla v slovenskem prevo-du, je dodano leto izida v sloven~ini. Naslov dela v sloven-skem jeziku je natisnjen le`e~e, v oklepaju smo ohranili izvir-ni naslov (razen nekaterih izjem, npr. pri ruskih in grkih de-lih, ker podatka o tem tudi v Knaurovem splonem leksikonuni bilo) in leto izida originalnega besedila. Primer: Adamov,Arthur, … – Dela: Parodija (La parodie, 1947), Vsi proti vsem(Tous contre tous, 52), Mrtve due (Les âmes mortes, 60; sl. 63),Pomlad 71 (Le printemps 71, 59; sl. 64), ^e bi se poletje vrni-lo (Si l'été revenait, 70).Tudi filmi so v geslih, ki obravnavajo igralce, re`iserje ipd.,navedeni z naslovi, s katerimi so bili predvajani pri nas, pravtako pa so ohranjeni izvirni naslovi. Le pri najnovejih filmih,ki pri nas e niso bili predvajani, smo navedli samo original-ni naslov. Primer: Altman, Robert, … – Dela: … Kockar in pro-stitutka (McCabe and Mrs. Miller, 1970), …Pri gledalikih delih je navedeno leto prve uprizoritve, ~e joje delo do`ivelo pred izidom v tiskani obliki. [tevilka, stav-ljena visoko pred letnico, pove, za katero zaporedno izdajo gre(npr. 31972).

Merske enoteUpotevali smo mednarodni sistem enot (enote SI) in enote za-pisovali polcitatno, npr. hertz, newton, pascal, joule, watt ipd.Pri razlagi merske enote smo v geslu kot sopomenko navedlie podoma~eni zapis (herc, njuten, paskal, d`ul, vat ipd.); tesopomenke so zapisane tudi kot samostojna gesla, ki bralcausmerijo k razlagi pri polcitatno zapisanem imenu. Ko smoimeli pripravljenega e ve~ kot polovico gradiva, je bil v Urad-nem listu RS objavljen predpis o zapisovanju merskih enot prinas. Ta na prvem mestu navaja podoma~eno in na drugem pol-citatno ime merske enote.

[tevil~ni podatki o dr`avahPri tevilu prebivalcev dr`ave, njenega glavnega mesta, te-

vil~nih podatkih o gospodarstvu ipd. so navedeni najnovejipodatki, ki so nam bili na voljo.

Datumiso na splono navedeni po koledarju, ki je veljal, ko se je kak-en dogodek zgodil. Gregorijanski koledar (1582) ni bil uve-den v vseh evropskih dr`avah hkrati (to se je zgodilo med le-toma 1562 in 1926, prim. ®koledar, ®~asovno tetje). ^e so bi-li dostopni zanesljivi viri, sta za obdobje med razglasitvijo inuveljavitvijo gregorijanskega koledarja navedena dva datu-ma, 20.11. (31.11). Prvi datum se nanaa na julijanski koledar(®staro tetje), drugi je prera~unan na gregorijanski koledar(prim. I. ®Newton, M. ®Bakunin).

Kraji rojstva in smrtiso navedeni s sedanjimi imeni, npr. ne Straßburg, ampak Stras-bourg, ne Königsberg, ampak Kaliningrad, ne Leningrad, am-pak Sankt Peterburg ipd.

Viri slikovnega gradivaso objavljeni v zadnji (osmi) knjigi leksikona.

Blagovne znamke in patentiImena, ki so za~itena kot blagovna znamka, so ozna~ena z zna-kom ®.

OkrajavePri uporabi okrajav smo upotevali na~elo, da si zaporedo-ma ne sledita ve~ kot dve okrajani besedi. Okrajave so na-vedene v posebnem seznamu v uvodnem delu leksikona. Pripodpisih pod slikami in v kratkih pregledih nismo uporablja-li okrajav, prav tako niso okrajane besede oz. besedne zve-ze, pred katerimi stojijo kazalke. Geselska beseda pa je v be-sedilu vedno okrajana s prvo ~rko oz., ~e je besed ve~, s pr-vimi ~rkami.

LetnicePri zapisovanju letnic iz 20. stoletja pogosto nismo navajalistoletja, ~e smo presodili, da besedilo zato ne bo manj pregled-no. Ponekod smo tako naredili tudi pri nizanju letnic iz dru-gih stoletij, toda le, ~e je bilo jasno razvidno, za katero stolet-je gre (npr. 1867 finan~ni min., 89 preds. vlade, 93 preds. dr-`ave.

Zemljepisna imena^e je za tuje zemljepisno ime pri nas uveljavljena podoma-~ena oblika ali prevod, je ta v leksikonu vedno geselska be-seda z opisom, razlago, v oklepaju pa vedno navajamo izvir-no uradno ime oz. pri nelatini~nih in ideografskih pisavahnjegov prepis ali pre~rkovanje v latinico; v katerem jezikuje izvirno (citatno) ime, posebej ne navajamo, ker se je o temmogo~e pou~iti pri podatkih za dolo~eno dr`avo. Npr. Alja-ko gorovje (Alaska Range), Beringov otok (ostrov Beringa),Rumena reka (Huang He). Nepodoma~ena zemljepisna ime-na navajamo samo v uradnem jeziku dr`ave, zapisana so to-rej tako, kot za svoje obmo~je zahtevajo nacionalne standar-dizacije: Melbourne, New Jersey, Rio Grande do Norte, HanGang.^e je v dr`avi ve~ uradnih jezikov (Belgija, [vica), navajamozemljepisno ime v vseh oblikah: Antwerpen (fr. Anvers), Bern(fr. Berne), [vica (nem. Schweiz, fr. Suisse, it. Svizzera).

XIV

Isto velja za nacionalno meana ozemlja; glavno geslo je v urad-nem jeziku dr`ave: Bolzano (Bozen), Pritina (Prishtinë).Pri toponimih na slovenskih dvojezi~nih obmejnih obmo~jihje na prvem mestu seveda slovenska oblika: ^edad (Cividaledel Friuli), Gradec (Graz), Monoter (Szentgotthárd), Koper(Capodistria).Navedene so lahko e kakne druge oblike imena, npr. anti~-no ime, latinsko, na drugih celinah imena v jezikih prvotnihnaseljencev in doma~inov: Don (anti~ni Tanais), Bregenz(kelt.-rim. Brigantium), Kalkuta (ang. Calcutta, hind. Kalika-ta °po boginji Kali±), Velikono~ni otok (p. Isla de Pascua, po-linez. Rapa-Nui).^e reke, gorske verige, pokrajine … segajo ~ez ve~ jezikovnihobmo~ij, prav tako navajamo vsa imena ali oblike imen:Donava (nem. Donau, slov., ukr. Dunaj, mad`. Duna, hrv., srb.,bolg. Dunav, romun. DunWrea), Dneper (ukr. Dnipro, rus.Dnepr), Pireneji (p. Pirineos, fr. Pyrénées), Brenner (it. Bren-nero).Pri zemljepisnih imenih, ki so se v zgodovini spreminjala, na-vajamo tudi staro ime, lahko jih je ve~: Sankt Peterburg,1709–1914 Sankt Peterburg, 1914–24 Petrograd, 24–91 Lenin-grad, Kaliningrad, do 1954 Königsberg, Kinasa (Kinshasa), do1966 Léopoldville, Podgorica, 1946–91 Titograd. Glavno ge-slo je vedno dananja uradna oblika, tudi ~e v praksi (e) niuveljavljena: Mjanmar, prej Burma, Yangon, prej Rangun, Ran-goon, Almaty, prej Alma-Ata.

Podoma~ena in izvirna imena Zemljepisna imena so `e sicerzapleteno podro~je jezikovne kulture, Veliki sploni leksikonpa prinaa mno`ico doslej neznanih, manj rabljenih imen, kijih je bilo pa~ treba nekako vklju~iti v slovenski jezikovni si-stem. In to ni bilo vselej lahko.Pri podoma~evanju tujih zemljepisnih imen smo se na~elomaravnali po slovenskih pravopisnih napotkih za podoma~eva-nje. Vendar je v leksikonu tudi nekaj odmikov. Seveda smo upo-tevali vse doslej uveljavljene in ustaljene podoma~ene obli-ke, od kar najmanjega odmika od izvirnega uradnega imenado popolnega prevoda. Zemljepisna imena, za katera e nima-mo uveljavljene podoma~ene oblike, pa so zapisana v izvirniobliki, tj. v uradnem jeziku posameznih upravnih enot, oz. pona~elih Mednarodne organizacije za standardizacijo (ISO). Toje bilo tudi stali~e naega strokovnega sodelavca z Geograf-skega intituta ZRC SAZU, po teh na~elih se ravnajo Knau-rov in Bertelsmannov sploni leksikon ter Veliki dru`inski at-las (DZS, 1992), viri, na katere smo se najbolj opirali.

Podoma~ena imena Razirjenost podoma~enih imen je zelo re-lativna, odvisna od kulturne dedi~ine in izro~ila, od dela sve-ta in od vrste toponima.Le redko se za svoja ali prilagojena imena odlo~amo pri me-stih in na sploh naselbinskih imenih. Ob starejih imenih jele e nekaj mlajih podoma~itev: Dunaj, Rim, Firence, Neapelj,Reka, Pulj, @eneva, Bruselj, Budimpeta, Temivar, Konstan-ca, Atene, Tebe, Tirana, Dra~, Praga, Varava, Kijev, Vilna, Pe-king, Kalkuta, Bombaj, Hanoj, Sajgon, Seul, Kinasa.[e najbolj dosledno smo podoma~evanje izpeljali pri dr`avah,poleg celin, oceanov in morij seveda. Pri tem je najti vse stop-nje, od najmanje, le v zapisu ali po izreki prilagojene oblike(Kanada, ile, Fid`i, Bocvana, Brunej, Gvatemala), delno spre-menjene izvirne oblike (na koncu ali v osnovi, Italija, Franci-ja, Portugalska, Norveka, [panija) do popolnoma doma~e ob-like (Nizozemska, Nem~ija).Od enobesednih imen sta izvirno zapisno obliko ohranila leLiechtenstein (ker je tako uveljavljeno) in na zahtevo geogra-fov dr`avica Palau. Za novi dr`avi Kirgizijo in Turkmenijo smona zahtevo geografov obdr`ali zlo`enko z izvirnim –stan (šde-`ela’), po zgledih Kazahstan, Tad`ikistan, Uzbekistan torej eKirgistan in Turkmenistan.

^e je ime dr`ave ve~besedno, so ob~ne ali prvotno ob~ne se-stavine prevedene: Zahodna Samoa, Antigva in Barbuda, Mar-shallovi otoki, Slonoko~ena obala. Izjeme: Sierra Leone (na-mesto Levje gorovje), od dr`av, poimenovanih po svetnikih, staizvirno razli~ico imena svetnika obdr`ala le sveti Marin in sve-ti Toma`, torej San Marino in São Tomé in Príncipe, ker je takouveljavljeno, sicer pa Sveti Vincenc in Grenadine, Sveti Kritofin Nevis, Sveta Lucija. Na pol poti se je pri podoma~evanjuustavila e Saudova Arabija, ker so pri tem vztrajali geografi.Ker je na leksikon splone narave, se nam je zdelo smiselnokot nevtralno, nezaznamovano obliko imena dr`ave jemativ sploni rabi razirjeno obliko in ne prevod uradnega izvir-nega imena (tega seveda navajamo skupaj z drugimi oblika-mi v oklepaju): Tajvan (Republika Kitajska), Kitajska (Ljud-ska republika Kitajska), Severna Koreja (Demokrati~na repub-lika Koreja), Ju`na Koreja (Republika Koreja), ^eka (^ekarepublika), Slovaka (Slovaka republika), Rusija (Ruska fe-deracija), Velika Britanija (Zdru`eno kraljestvo Velike Brita-nije in Severne Irske).Pri zveznih dr`avah, pokrajinah, provincah … je podoma~e-vanje izpeljano e manj dosledno: npr. v Avstriji Tirolska, Spod-nja Avstrija, toda Vorarlberg, Salzburg, v Franciji Gaskonja,Provansa, toda Auvergne, Limousin, v Nem~iji Bavarska, Po-renje, Saka, toda Mecklenburg, Vorpommern, Schleswig-Hol-stein, v Romuniji Transilvanija, Dobrud`a, toda Cluj, Gala—i,na Kitajskem [antung, Notranja Mongolija, toda Guizhou,Qinghai, v Avstraliji Viktorija, Tasmanija, toda Queensland,v Zdru`enih dr`avah Amerike Misisipi, Nova Mehika, todaOhio, New Jersey, v Kanadi Britanska Kolumbija, Nova [kot-ska, toda Québec, Saskatchewan.Na podoma~evanje vplivajo kulturna dedi~ina, najrazli~nej-e analogije in naslonitve, lahko pa tudi enostavno te`ave priprenosu v slovensko glasovno podobo, prim. francoska depart-maja v Srednji Ameriki Martinik, toda Guadeloupe, britan-ski obmo~ji v Srednji Ameriki Angvila, toda Turks in Caicos.Od imen za druge geografske enote smo seveda slovenili oz.upotevali e podoma~ena imena za vse ve~je, dalje, bolj zna-ne reke (Temza, Ren, Zahodna Dvina, Kongo, Zambezi, Kolo-rado, Modra reka), jezera (Gardsko jezero, Blatno jezero, Cim-ljansko zajezitveno jezero, Tanganjiko jezero, Winnipeko je-zero, Eyrovo jezero, Veliko su`enjsko jezero, jezero Baskun-~ak), gorovja in gore (Karpati, Tjanan, Titov vrh, Vrh zma-ge, Visoki Atlas, Kilimand`aro, Skalno gorovje, Mackenzieje-vo gorovje, Veliko razvodno gorovje), doline, kotline, ni`av-ja … (Padska ni`ina, Polesje, Turansko ni`avje, Velika kotli-na, Velika apalaka dolina, Barabinska stepa, Stepa gladu, Do-lina smrti, planota Ozark, Velika pe~ena pu~ava), polotoke,otoke (Kam~atka, Malajski polotok, Somalski polotok, Juka-tan; Kreta, Madagaskar, Kikladi, Antipodi, Maldivi, Novi He-bridi, Veliki Antili, Bo`i~ni otok, Kokosov otok, Severni otok,Vranglov otok, Novosibirski otoki, Gilbertovi otoki, Oto~je kra-ljice Elizabete, otoki Tuamotu, otoki Niue).Pri podoma~evanju ve~besednih imen smo ob obveznem pre-vajanju ob~nega dela skuali ~im bolj sprostiti tudi podoma-~evanje neob~nega s pridevnikom na –ski: Putoranska plano-ta (plato Putorana) in ne planota Putorana, Eriejsko jezero (La-ke Erie), Njako jezero (Lago Niassa) in ne jezero Njasa, Auc-klandski otoki (Auckland Islands), Niagarski slapovi (Niaga-ra Falls), Saintmalojski zaliv (Golfe de Saint-Malo), Riogrand-ski prag; s pridevnikom na –ov: Eyrovo jezero (Lake Eyre, poraziskovalcu E. J. Eyru) in ne jezero Eyre, Jamesov zaliv (Ja-mes Bay), Beringov otok (ostrov Beringa), Hookerjev otok (os-trov Gukera), Salomonovi otoki (Salomon Islands), Gibsono-va pu~ava (Gibson Desert). ^e svojilnega pridevnika ni bilomogo~e tvoriti, je lastno ime v rodilniku: Rt De`njova, Gorov-je erskega, Morje Laptevov, Reka svetega Lovrenca, Zaliv Jo-`efa Bonaparteja, Gorovje princa Charlesa, Ledena policaEdith Ronne.

XV

V nekaterih primerih pa smo se morali zadovoljiti samo s pre-vajanjem ob~ne sestavine imena: otoki Niue, otoki Nauru, hri-bovje Biranga, polotok Jamal, planota Langres.

Izvirna imena Ob pripravi Velikega splonega leksikona se jepokazala velika potreba po tem, da bi bilo standardizirano po-doma~enih e ve~ imen, da pa bi se podoma~evanja ve~ine alicelo vseh ve~besednih imen, kot predvideva slovenski pravo-pis, lotili ustvarjalci Velikega splonega leksikona, to je ~asov-no in predvsem kompeten~no dale~ presegalo nae (z)mo`no-sti. Za ponazoritev samo nekaj dolin v Italiji: Val di Nol, Valdi Fassa, Val de Cambri, Valli Giudicarie, sosednji gorovji naSardiniji: Monti di Alà, Monti del Gennargentu, tirje sestav-ni deli Kolumbijskega gorovja v Kanadi: Monashee Mountains,Selkirk Mountains, Purcell Mountains, Cariboo Mountains, sa-mo nekaj rek v ZDA: Otter Tail River, Red Rock River, Clin-ton River (in pri tem seveda ne gre za nikakrno pred kratkimpreimenovano reko).Pa tudi ~e bi slovanske, angleke, nemke, italijanske, pan-ske ob~noimenske sestavine prevajali, je `e v Evropi, kaj e-le po svetu veliko jezikov in veliko zemljepisnih imen, kjer ob~-nih sestavin sploh ne prepoznavamo: Vîrful Gutii, Han Gang,Halla San, Hida Sanmyaku, Biwa Ko, Hong Hu, Teluk Berau,Pulau Dolak; v~asih so le prvi ali zadnji del zlo`enke: Kian-tajärvi, Oulujoki (v fin~ini –järvi jezero, –joki reka), Lulon-ga (lu- v bantujskih jezikih reka).Tako so torej imena za manje reke, jezera, gorovja … zapisa-na samo v izvirni obliki oz. tako, kot za svoje obmo~je zahte-vajo nacionalne standardizacije. To pa je hkrati tudi priporo-~ilo Mednarodne organizacije za standardizacijo.

Oblikoslovno podoma~evanje Pa~ pa smo prav vsa zemljepi-sna imena podoma~evali v oblikoslovju in skladenjski rabi:Queensland, Queenslanda; Cairns, Cairnsa; Cochabamba, Co-chabambe; Alessandria, Alessandrie; Spa, Spaja; Melbourne,Melbourna; Cambridge, Cambridgea; Macquarie, Macquarie-ja; Zaporo`je, Zaporo`ja; Duanbe, Duanbeja; Lázng, Lázen;Né, Néja; Nairobi, Nairobija; Helsinki, Helsinkov; Grozni, Groz-nega; Forlì, Forlìja; Ohio, Ohia; Molode~no, Molode~nega;Saint-Malo, Saint-Maloja; Turku, Turkuja; Baku, Bakuja; Lon-donderry, Londonderryja; Loreley, Loreleya.Seveda tudi ve~besedna imena. Vse dele smo sklanjali, ~e seujemajo in ob~utimo samostojnost sestavin: Krivoj Rog, Kri-vega Roga; Malá Straná, Male Strane; Mato Grosso, Mata Gros-sa; Río Atrato, Ría Atrata.Samo eno sestavino smo sklanjali, ~e ne ob~utimo samostoj-nosti sestavin ali se deli ne ujemajo: Han Gang, Han Ganga;Tunder Bay, Tunder Baya; Red Rock River, Red Rock River-ja; Playón Chico, Playón Chica; Sierra Leone, Sierra Leone-ja; Rapa Nui, Rapa Nuija; Viti Levu, Viti Levuja; Burkina Fa-so, Burkine Faso; Isola Madre, Isole Madre; Baía de Marajó,Baíe de Marajó; Sierra de los Alamitos, Sierre de los Alami-tos; Passo dello Stelvio, Passa dello Stelvio; Rio Paraíbado Sul, Ria Paraíba do Sul; Gorovje ^erskega, Gorovja ^er-skega.Tujih imen, ki imajo za kakno tevilo ali spol netipi~ne kon-~aje, nismo sklanjali z glasovno kon~nico: ob slikovitih BoiseFalls, na tihooceanskih Islas Desventuradas, v Saint Anne naAlderneyju, v Nomuka Group.Seveda pa so v praksi tudi te`ave. V~asih so imena na videzistega tipa, ob~utek za pregibanje pa je druga~en:a) Ciudad de México, Ciudad de Méxica

Santiago de Cuba, Santiaga de CubaRio de Janeiro, Ria de Janeira/Rio de Janeira

b) Punta Entinas, Punte EntinasPuerto Morelos, Puerto Morelosa

c) Isla de Malpelo, Isle de MalpeloMar del Plata, Mar del Plate

~) Isla Desolación, Isle DesolaciónThurston Island, Thurston Islanda

d) Rio Capim, Ria CapimMobile River, Mobile Riverja

e) Cabo Freu, Caba FreuCape Fear, Cape Feara

f) Black Hills, Black HillsBeverly Hills, Beverly Hillsa

Pri otokem in re~nem paru (c in d) je razli~en ob~utek mogo-~e pojasniti z razli~nim mestom jedrne besede. Toda zakaj jeob~utek razli~en tudi pri rtih (e)? Zanimiv par sta imeni BlackHills in Beverly Hills (f). Mno`insko nenaselbinsko ime BlackHills sklanjamo z ni~to kon~nico, Beverly Hills pa se v sloven-ski jezikovni sistem vklju~uje kot samostalnik v ednini. To ve-lja e za mnoga naselbinska imena, ki bi se kot nenaselbinskagotovo pregibala druga~e. Prim. Puerto Morelos in Mar del Pla-ta (v paru b in c) in e nekaj imen krajev: Grand Rapids, GrandRapidsa; Monte Carlos de Goiás, Monte Carlos de Goiása;Port-au-Prince, Port-au-Princea; Baia Mare, Baia Mareja.Vendar pa je kaken dokon~en sistem in red pri pregibanju ve~-besednih zemljepisnih imen le te`ko vzpostaviti. In v~asih sezdi od vseh mo`nosti e najbolj pametna pustiti ime v citatniobliki prvega sklona in dodati pojasnjevalni samostalnik. Sa-mo nekaj primerov iz Poljske in Italije: v kraju AleksadrówKujawski, v hribovju Góry Sowie, v pogorju Monti Sicani, v gri-~evju Colline Metallifere, na vrhovih Tre Cime, v dolini Palu-di Pontine Agro Romano.

Zapisovanje zemljepisnih imen Vsa izvirna imena iz latini~-nih pisav so v Velikem splonem leksikonu odsev dejanskegastanja tudi v zapisni obliki, torej so zapisana z vsemi izvirni-mi ~rkami in diakriti~nimi znamenji, morebitnimi naglasi, pre-glasi, dol`inami in drugimi drobnimi dodatki (Helsingør,Isafjörður, La Coruña, Mariánské Lázng, Port-au-Prince).Veliko ve~ te`av pa je bilo pri nelatini~nih in ideografskih pi-savah. Mo`nost, da bi vsa ta imena v Velikem splonem leksi-konu zapisno podoma~evali, kot kategori~no zahteva sloven-ski pravopis, smo kaj kmalu opustili, ker bi sicer morali naj-prej izdelati preglednice za tevilne jezike oz. njihove poseb-ne pisave in ~rkopise, npr. za korej~ino, za tako reko~ vso ju-govzhodno Azijo (burman~ino, taj~ino, kmer~ino, lao~ino),te`ave bi povzro~ale razli~ne oblike arab~ine v razli~nih is-lamskih dr`avah. Kje za vse te jezike najti strokovne sodelav-ce? Marsikje bi bilo (in je bilo) treba orati ledino, saj kaknihknjig o tem ni niti po svetu prav veliko, kaj ele pri nas. In ~esmo podatke o izgovarjavi geselskih besed (ve~jih, pomembnej-ih krajev in drugih zemljepisnih enot) e dobili, bi o izgovar-javi tevilnih manj znanih imen lahko le ugibali, na ugibanjihpa ni mogo~e graditi znanstveno zanesljivega sistema. Takosmo se odlo~ili za na~elo Mednarodne organizacije za standar-dizacijo, da je treba spotovati uradni prepis posameznih dr-`av v latinico. To je bil tudi predlog naega strokovnega so-delavca z Geografskega intituta pri SAZU, mednarodne stan-darde vse bolj upotevajo v Evropi, mimo ne bo mogla z vklju-~evanjem v mednarodne integracije niti Slovenija.Vendar je tudi to preprosto le na videz. Uradni prepisi v lati-nico se med seboj bistveno razlikujejo, ~e so narejeni, denimov anglekem, francoskem ali morda ruskem duhu posameznihdr`av. Poleg tega mnoge dr`ave prepisov v latinico sploh eniso standardizirale. In tudi imena sama, se pogosto zdi, e ni-so zrela za mednarodno rabo, saj nimajo enotne, ustaljene innatan~no dolo~ene podobe. V razli~nih virih, kjer smo zbira-li podatke, se zemljepisna imena kaj rada razlikujejo. Samonekaj primerov iz jugovzhodne Azije: malezijsko pristani~eKelang (Klang), malezijska dr`ava Pinang (Penang), malezij-sko mesto Johor Baharu (Johore Bharu), indonezijsko prista-ni~e Mentok (Muntok), indonezijski vulkan Merapi (Marapi),upravni enoti v Mjanmaru Pagan (Bagan), Pegu (Bago) …

XVI

Prim. e nestandardiziranost izvirnega imena za Ju`no Kore-jo Tehan (Taehan, Dehan, Daehan).Med odmiki od slovenskih pravopisnih pravil naj posebej ome-nimo zapisovanje kitajskih, japonskih, arabskih in ruskih imen.Grka zemljepisna imena so posebej obdelana skupaj z grki-mi in latinskimi imeni na sploh.Pri kitajskih imenih smo spotovali uradni latini~ni zapis pi-njin, ki sloni na angleki latinici. Seveda pa smo na prvo me-sto postavljali vse pri nas `e ustaljene podoma~ene oblike alifoneti~ne transkripcije in prevode: Peking, Kanton, Se~uan,Nanking, Tiencin, [antung, [ansi, [ensi, [anghaj, Urum~i,D`ungarija, Turfanska depresija, Tarimska kotlina, Velika puh-li~na planota, Modra reka, Rumena reka …Pri zapisu japonskih imen smo upotevali mednarodno Hep-burnovo prepisovanje v latinico in ob tem seveda vse `e uve-ljavljene podoma~itve: Honu, Kjuu, [ikoku, Hokaido, Tokio,Kjoto, Osaka, Hiroima, Nagasaki, gora Fud`i …; tudi japon-ski zlog cu, v Hepburnovi transkripciji tsu, v podoma~enih ime-nih zapisujemo po nae (preliv Cugaru, otok Cuima).Imena z obmo~ja arab~in smo zapisovali po na~elih, ki jih jepostavila Komisja za zemljepisna imena v ZDA in so v velja-vi pri OZN. Po njih se ravna tudi Mednarodna organizacija zastandardizacijo. Nekaj podoma~itev, ob starejih e nekaj mlaj-ih: Kairo, Aleksandrija, Gize, Bengazi, Marake, Al`ir, Tu-nis, Rijad, Bejrut, Aman, Evfrat, [at el Arab, Beli Nil, Belu-d`istan, Cirenajka, Velika arabska pu~ava, oaza Kufra.

Imena iz ruske cirilice Podoma~evali smo seveda vsa bolj zna-na zemljepisna imena (Irti, Severna Dvina, Belo jezero, Mor-je Laptevov, ^ukotski polotok, Beringov otok, Barabinska ste-pa, Jenisejsko hribovje, Doneki bazen) in prav vse upravneenote (Udmurtska republika, Korjako nacionalno okro`je, Ha-barovsko obmo~je).Vsa izvirna, v prvem sklonu tako reko~ citatna imena pa smov skladu z mednarodnimi standardi dosledno pre~rkovali(transliterirali).1. Tako dosledno zapisujemo ~rko ë (Hopër, Oljëkma, Orël,

Kiselëvsk, Me~ëra) in je ne zamenjujemo z jo/o. Izgovor°hopjor, oljokma, orjol, kiseljovsk, me~ora± tako in tako po-sebej predstavljamo.

2. Pri ~rki e, ki jo na za~etku besede, za samoglasnikom terza mehkim in trdim znakom izgovarjamo je, se tudi dosled-no ravnamo po na~elu pre~rkovanja (Ejsk, Essentuki; Ala-paevsk, Alekseevsk; [eremet'evo, Al'met'evsk).

3. Ruski trdi i (jeri) dosledno zapisujemo z y in ga ne izena-~ujemo z mehkim i (Kamyin, Kolyma, Hibiny, eboksary).

4. Mehkega znaka (') ne opu~amo (Kljaz'ma, El'ton, Kal'~u-gino, Anadyr', Elektrostal'). Trdega znaka ('') nima nobe-no od v tem leksikonu zajetih imen.

5. Dvojne samoglasnike in podvojene soglasnike ohranjamo(Krasnoural'sk, Gusinoozersk; Osinniki, Novorossijsk).

6. Ruske pridevnike kon~nice -ij/-yj, -aja, –oe tudi samo pre-~rkujemo (Oktjabr'skij, Ni`nij Tagil, Belyj, Mednyj; Narod-naja, I~inskaja Sopka, Tihonkaja Stancija; Kolomenskoe,Lazarevskoe), seveda tudi v mno`ini (Nabere`nye elny, Mi-neral'nye Vody).

Ker pri vseh geslih izgovor posebej navajamo, prinaa taknopre~rkovanje imen iz ruske cirilice ve~ prednosti. Transkrip-cija bi npr. izni~ila vso oblikoslovno pestrost ruskih imen Hi-biny, Oktjabr'skij, Mednyj, Nabere`nye ^elny; vsa bi bila ize-na~ena npr. z imenom Himki (Hibini, Oktjabrski, Medni, Na-bere`ni elni); enaki bi bili npr. Narodnaja in Suhona, pa I~in-skaja (Sopka) in Tunguska, Kolomenskoe in Pulkovo, Elek-trostal' in Jamal. [e najve~ja prednost pa je, da se je iz takopre~rkovane oblike v vsakem trenutku mogo~e vrniti v ciri-li~ni zapis.V dr`avah, nastalih na obmo~ju nekdanje Sovjetske zveze, kjeruradni jezik ni ve~ ruski, so zemljepisna imena, razen redkih

izjem, e vedno ruska, ker e ni na voljo izvirnih oblik. Novaimena so uveljavile le baltske dr`ave, od drugod prihajajo podrobcih, do »zrelosti« zemljevidov za mednarodo rabo je e da-le~. Vendar se je proces za~el: v Armeniji se je Kirovakan prei-menoval v Karaklis, v Kazahstanu Alma-Ata v Almaty, v Mol-daviji, ki je nastala iz Moldavske SSR in si zamenjala ruskorazli~ico imena z romunsko Moldovo, veje romunski duh tu-di iz nekaterih novih imen mest: glavno mesto Kiinjov (rus.Kiinëv) je zdaj uradno Chi”inWu, mesto Bel'cy se je prepisa-lo v BWl—i. Tudi pri nekaterih ukrajinskih mestih z rusko jezi-kovno podobo smo v oklepaju `e zapisali ukrajinsko obliko:Krivoj Rog (Kryvyj Rig), Zaporo`je (Zapori``ja), Harkov (Har-kiv), ^ernigov (^ernigiv), Belaja Cerkov (Bila Cerkva), ^er-novcy (^ernivci), Rovno (Rivne). Samo vpraanje ~asa je, kdajse bodo ta imena, vsaj nekatera, preselila iz oklepaja na prvomesto. In kdaj si bo udarniki Dneprodzer`insk vrnil staro imeKamensko. Sosednje mesto Dnepropetrovsk si ga je `e, zdajje – Jekaterinoslav.

Zemljepisna imena so pa~ odsev ivljenja, rojevanja novih dr-`av, premikanja meja, uveljavljanja in osamosvajanja manj-in, spreminjanja dru`benih sistemov. Vse to smo skuali za-jeti tudi v naem leksikonu.

LjudstvaVelik dele` v Velikem splonem leksikonu imajo ljudstva. Tu-di za to podro~je velja, da se ele zdaj prebijajo iz anonimno-sti neevropska obmo~ja, denimo ljudstva in plemena v sred-nji Afriki, jugovzhodni Aziji, Indijanci. In povzro~ajo jezikov-ne zadrege pri prevzemanju imen.V dosedanjih priro~nikih je v zvezi z ljudstvi opaziti veliko raz-gibanost pri zapisovanju in besedotvorju in ob tem veliko po-manjkljivo in nesistemati~no reenih vpraanj.V Velikem splonem leksikonu smo se ravnali po priporo~i-lu slovenskega pravopisa in imena plemen in ljudstev ter poi-menovanja pojmov in predmetov iz njihove kulture in civi-lizacije pisali po doma~e, iz imen ljudstev smo izpeljevali poi-menovanja za pripadnike (to je potem tudi vedno geselskabeseda), izpeljevali smo pridevnike … Skratka ~im bolj na-ravno smo jih skuali vklju~iti v slovenski jezikovni sistemtudi besedotvorno. Pri ljudstvih smo se seveda ravnali po do-sedanji rabi, kjer je `e ustaljena, oziroma po slovenski ana-logiji, kadar gre za nova imena. Na podlagi izredno obse`-nega gradiva so se nam pri pripravi Velikega splonega lek-sikona izlu~ila izhodi~a za morebitno enostavnejo obrav-navo.1. Brez posebnega priponskega obrazila smo tvorili ime pri-

padnikov ljudstev, ~e se ime ljudstva kon~uje na soglasnik(Iban, Aravak, Alakaluf, Algonkin) ali samoglasnik, ki gapri sklanjanju obravnavamo kot kon~nico. Takna kon~nasamoglasnika sta zlasti nenaglaena –a in –o (Kuma, Sul-ka, Havsa, Munda, ^amoro, Pano, Otavalo, Miskito). To-rej: Ibani, ibanski; Aravaki, aravaki; Alakalufi, alakaluf-ski; Algonkini, algonkinski; Kumi, kumski; Sulki, sulki;Havsi, havki; Mundi, mundski; amori, ~amorski; Otava-li, otavalski; Miskiti, miskitski. Po `e ustaljenih zgledih:Bumani, Berberi, ^e~eni, Mongoli, Baski, kreoli; Maji(ljudstvo Maja), Inki (ljudstvo Inka), Dakoti (pleme Dako-ta); zambi (edn. zambo), kafuzi (edn. kafuzo).

2. S priponskim obrazilom –ec (tipi~nim za imena prebival-cev iz nenaselbinskih imen) smo tvorili ime pripadnikovljudstva, ~e se njegovo ime kon~uje na –e/-é (Eve, @e), –i/-í(Gvajmi, Tupi), –u/-ú (Urdu, ^imu), –á (Ava), –ó (Ibo) in sepodstava pri sklanjanju podaljuje z -j-. Torej: Evejci, evej-ski; @ejci, ejski; Gvajmijci, gvajmijski; Tupijci, tupijski; Ur-dujci, urdujski; ^imujci, ~imujski; Avajci, avajski; Ibojci,ibojski.

XVII

Za sicer tudi mo`no obliko brez pripone (Evi, Urdi, Avi, Gvaj-mi …) se nismo odlo~ili zato, da ni zadrege z edninskimi ob-likami (Evejec, @ejec, Ibojec …) in ker se tako ne oddaljuje-mo od izhodi~ne oblike, to pa je bilo na sploh eno od naihpomembnih vodil.Vendar smo v~asih tudi te kon~ne samoglasnike obravnavalikot kon~nico in tvorili ime pripadnikov plemena brez pripo-ne, zlasti pri ve~zlo`nih imenih ali ~e je tako `e uveljavljeno:Mapu~i (ljudstvo Mapu~e), Gorotiri (ljudstvo Gorotire), Sjuji(pleme Sju), Tivanaki (iz Tivanaku).Od tvorb s priponskim obrazilom je, zanimivo, zelo produk-tivna tudi pripona –anec (oz. –ec z osnovo, podaljano z -an-),in sicer pri nekaterih imenih `enskega spola na –a, predvsemdvozlo`nih (Ke~va, Muiska, Tonga) ali ~e je pred kon~nim –ae kaken samoglasnik (Samoa, Papua, Goa).Torej: Ke~vanci, ke~vanski; Muiskanci, muiskanski; Tongan-ci, tonganski; Samoanci, samoanski; Papuanci, papuanski;Goanci, goanski.Omenimo e priponi –inec (Osetinec, po zgledu Gruzinec, Dal-matinec) in –ar (Mara`oar, iz zemljepisnega imena Ilha de Ma-rajó, po zgledu [vicar, Mad`ar).Seveda je besedotvorna paleta e veliko pestreja in ljudstevnismo `eleli utesnjevati s preve~ ablonsko poenotenimi pra-vili. Ves ~as smo se ravnali po slovenskem ob~utku za izgo-vorne in zapisne zna~ilnosti: ib~a – ib~i, toda ~ib~evski (prim.Maja – Maji, majevski; Inka – Inki, inkovski); Pueblo – Pueb-li, toda pueblovski; Nikarao – Nikarajci, nikarajski; Jao – Jaoj-ci, jaojski; mesto Cuzco – kuskovsko obdobje, mesto Nazca –naskansko obdobje.

Z besedotvorjem ljudstev so tesno povezani tudi jeziki. Pra-viloma jih navajamo kot pridevnik na –ski, tvorjen po zako-nitostih izpeljevanja imen pripadnikov ljudstev. Nekaj prime-rov: hindi – hindijski jezik, afrikaans – afrikanki jezik, telu-gu – teluki jezik.V samostalniki obliki jih pu~amo le izjemoma: sranan ton-go (uradni jezik v Surinamu), patois (fr. ni`ji pogovorni jezik),bajan (kreolska angle~ina).Kadar je prvi ali zadnji del izhodi~nega samostalnika zlo`en-ka z besedo šjezik’, ta del pri izpeljevanju opu~amo: kisvahi-li (ki v bantuj~ini jezik + pleme Svahili) – svahilijski jezik;tagalog (pleme Tagali + log, šjezik’) – tagalski jezik.

Pisava grkih in latinskih lastnih imenAnti~na grka in latinska lastna imena, razen nekaterih latin-skih krajevnih imen, so v leksikonu podoma~ena.Pri anti~nih grkih imenih so izvirne oblike navedene v lati-ni~ni pisavi, kar pomeni, da so imena transliterirana natan-ko po grkem izvirniku v alfabetu (Tales, Thales, Sofokles, Sop-hokles, Tukidid, Thoukydides). Pri grkih imenih, ki so podo-ma~ena iz latinizirane oblike, navajamo transliteracijo izvir-nika in latinizirano obliko (Narcis, Narkissos, Narcissus).Sodobna grka zemljepisna imena so podoma~ena po zgleduanti~nih imen, ~e so znana `e iz antike, npr. Elevzina name-sto Elefsis, Delos namesto Dilos. Moderna izreka je zapisanav oklepaju.Druga imena smo zapisali tako, da so oblike, kolikor je to splohmogo~e, ~im bli`je moderni grki izgovarjavi, ~eprav jo je z na-imi ~rkami sicer nemogo~e brezhibno posneti. Transliteraci-ja po zgledu anti~nih imen je smiselna toliko, da nadome~agrko pisavo, sicer je spri~o druga~ne vrednosti posameznih~rk alfabeta manj ustrezna kot podoma~itev z nadome~anjem

glasov in glasovnih skupin s podobnimi slovenskimi glasoviin glasovnimi skupinami. Takne oblike smo kljub temu do-dali k posameznim imenom namesto izvirnih zapisov v alfa-betu, kar bi bila sicer najidealneja reitev.Latinska imena so zapisana v podoma~enih in izvirnih obli-kah: Horacij (Horatius). Pri latinskih osebnih imenih je nave-deno polno ime, ve~inoma sestavljeno iz treh delov, prvo imeje okrajano (P. Vergilius Maro).

Nada ColnarAna Stareini~

IzgovarjavaIzgovor iz razli~nih tujih jezikov prevzetih lastnih in nekate-rih ob~nih imen je v Velikem splonem leksikonu zapisan v og-latem oklepaju za geselsko besedo, in sicer v skladu s PraviliSlovenskega pravopisa (Slovenski pravopis 1, Pravila, ~etrta,pregledana izdaja, SAZU in DZS, Ljubljana 1994).^e je beseda pisno podoma~ena in naglasno mesto ni sporno(Kápua, Baleári) ali ~e se zapis in izgovor ujemata in nagla-sno mesto prav tako ni sporno (Êrnst, Éms, Élk Ríver), ni po-datka v oglatem oklepaju.

^e je za slovenskim polcitatnim imenom (to je deloma poslo-venjeno lastno ime) v okroglem oklepaju navedeno ime, zapi-sano v izvirni pisavi, tj. citatno, je izgovor naveden samo prioriginalnem zapisu, pri polcitatni besedi pa je v izgovoru tre-ba dodati priponsko obrazilo. Npr. Cumberlandska planota(Cumberland Plateau °kámberlend pléto±) se torej berekámberlendska planota, izgovor pa je naveden pri Cumber-land Plateau.

Sti~ni vezaj v oglatem oklepaju zaznamuje ali izgovor sogla-snika pred samoglasnikom v skladu s pravili o razvrstitvi so-glasnikov, npr. Cruise °krúz-± se izgovarja °krús, krúza±, Wood°vúd-± °vút, vúda±, ali pa izpust priponskega obrazila, npr. Cur-tisova turbina °k8rtis- ∼ ±, kar se bere k8rtisova turbina.Tilda pomeni ponovitev osnovnih oblik geselske besede, kjerse zapis in izgovor ujemata, npr. Barnettov pojav °bárnit- ∼ ±,kar se bere bárnitov pojav.

Izgovor ni naveden pri latinskih imenih rastlin in ivali, kraj-avah, za~itenih imenih (®), pri podoma~enih imenih (npr. izgeografije, zgodovine, mitologije, Svetega pisma ipd.).

Korejska lastna imena nimajo navedenega naglasnega mesta,ker v dostopni literaturi nismo dobili `elenih podatkov.

Pri citatnih besedah smo glede izgovora in naglasnega mestapoleg Knaurovega oz. Bertelsmannovega splonega leksiko-na upotevali e tale dela: Meyers Enzyklopädisches Lexikonin 25 Bänden (Bibliographisches Institut, Mannheim/Wien,Zürich 1971–79), Der Große Duden, Aussprachewörterbuch(Bibliographisches Institut, Mannheim/Wien, Zürich 1962),Everyman's English Pronoucing Dictionary (Everyman's Re-ference Library 1967), Webster's Biographical Dictionary(Springfield 1953).

Polona Kostanjevec

XVIII

XIX

Merske enote mednarodnega sistema enot (enote SI):

1. osnovne enote SI

koli~ina (simbol) enota znak

dol`ina (l) meter mmasa (m) kilogram kg~as (t) sekunda selektri~ni tok (I) amper Atemperatura (T) kelvin Ksvetilnost* kandela cdmno`ina snovi mol mol

* v fiziolokem merilu

2. izpeljane enote SI s posebnimi imeni in znaki

koli~ina (simbol) enota znakin izpeljava

frekvenca (ν, f) hertz Hz = 1/ssila (F) newton N = 1 kg · m/s2

tlak (p), mehanska napetost (σ) pascal Pa = 1 N/m2 = 1 kg/m · s2

energija (E, W), delo (A), joule J = W · s = 1 N · m =toplota (Q) = 1 kg · m2/s2

mo~, energijski tok, watt W = 1 J/s = 1 V · A =toplotni tok (P) = 1 kg · m2/s3

el. naboj (Q, e) coulomb C = 1 A · selektri~na napetost, volt V = 1 W/A =elektri~ni potencial (U) = 1 kg · m2/s3 · Ael. kapacitivnost (C) farad F = 1 C/V = 1 A2 · s4/m2 · kgelektri~ni upor (R) ohmΩ = 1 V/A = 1 kg · m2/s3 · A2

el. prevodnost siemens S = 1/Ω = 1 s3 · A2/kg · m2

magnetni pretok (φ) weber Wb = 1 V · s == 1 kg · m2/s2 · A

gostota magnet. pretoka (B) tesla T = 1 Wb/m2 = 1 kg/s2 · Ainduktivnost (L) henry H = 1 V · s/A =

= 1 kg · m2/s2 · A2

Celzijeva temperatura1 stopinja 1° C = 1 KCelzija

svetlobni tok (φ, P)* lumen lm = 1 cd · srgostota svet. toka (j)*,osvetljenost (j)* lux lx = 1 lm/m2 = 1 cd · sr/m2

aktivnost radioaktivnega vira becquerel Bq = 1/sabsorbirana doza gray Gy = 1 J/kg = 1 m2/s2

ekvivalentna doza sievert Sv = 1 J/kg = 1 m2/s2

1 Celzijeva temperatura t se dolo~a z izrazom t = T–T0T je termodinami~na temperatura, T0 = 273,15 K

* v fiziolokem merilu

3. izpeljane enote SI brez posebnih imen

koli~ina (simbol) enota izpeljava

plo~ina, povrina (S) kvadratni meter m2

prostornina (volumen) (V) kubi~ni meter m3

hitrost (v) meter na sekundo m/spospeek (a) meter na sekundo

na kvadrat m/s2

gibalna koli~ina (G, p) kilogram meterna sekundo kg · m/s

navor (M) joule J = 1 N · m == 1 kg · m2/s2

vrtilna koli~ina (Γ) joule sekunda J · s = 1 kg · m2/sdol`inska masa kilogram na meter kg/mplo~inska masa kilogram na kvadratni

meter kg/m2

gostota (ρ) kilogram na kubi~nimeter kg/m3

specifi~na prostornina kubi~ni meterna kilogram m3/kg

magnetna poljska jakost (H) amper na meter A/mgostota el. toka (j) amper na kvadratni

meter A/m2

koncentracija mol na kubi~ni meter mol/m3

molska masa kilogram na mol kg/molsvetlost (B)* kandela na kvadratni

meter cd/m2

svetlobni tok (P)** watt Wgostota svet. toka (j)**, watt na kvadratniosvetljenost (j)** meter W/m2

svetilnost (I)** watt na steradian W/srsvetlost (B)** watt na steradian

na kvadratni meter W/sr · m2

mno`ina svetlobe lumensekunda lm · slumenura lm · h = 3600 lm · s

svetlobni izkoristek lumen na watt lm/W = lm · s/Jprostorninski pretok (φV) kubi~ni meter

na sekundo m3/smasni pretok (φM) kilogram na sekundo kg/skotna hitrost (ω) radian na sekundo rad/skotni pospeek (a) radian na sekundo

na kvadrat rad/s2

kinemati~na viskoznost (v) kvadratni meterna sekundo m2/s

dinami~na viskoznost (η) pascalsekunda Pa · s = 1kg/m · spovrinska napetost (γ) newton na meter N/m = 1 kg/s2

entropija (S)toplotna kapaciteta (c) joule na kelvin J/K = 1 kg · m2/s2 · Kspecifi~na entropija (s), joule na kilogram J/(kg · K) =spec. toplotna kapaciteta (c) kelvin = 1 m2/s2 · Kspecifi~na energija (w) joule na kilogram J/kg = 1 m2/s2

toplotna prevodnost (λ) watt na meter kelvin W/m · K == m · kg/s2 · K

prostorninska energija joule na kubi~ni meter J/m3 = 1 kg/m · s2

el. poljska jakost (E) volt na meter V/m = 1 kg · m/s3 · Agostota el. pretoka (D) coulomb na kvadratni

meter C/m2 = 1 A · s/m2

permitivnost farad na meter F/m == 1 s4 · A2/kg · m3

permeabilnost henry na meter H/m = 1 kg · m/s2 · A2

molska energija joule na mol J/mol == 1 kg · m/s2 · mol

obsevna (ekspozicijska) coulomb 1 C/kg = 1 A · s/kgdoza na kilogram

* v fiziolokem merilu** v fizikalnem merilu

4. dopolnilni enoti SI

1. ravninski kot

enota za ravninski kot je radian; radian je ravninski kot med dvemapolmeroma, ki na kro`nici odsekata lok z dol`ino, ki je enaka polmeru(1 rad = 1)

2. prostorski kot

enota za prostorski kot je steradian; steradian je prostorski kot sto`caz vrhom v sredi~u krogle, ki na njeni povrini omejuje ploskevs plo~ino, ki je enaka kvadratu kroglinega polmera (1 sr = 1)

5. enote zunaj SI s posebnimi imeni in z omejenim podro~jem uporabe

razdalja v zra~nem inpomorskem prometu navti~na milja nm = 1852 mhitrost v zra~nem inpomorskem prometu vozel kn = 1 nm/h = 1852 m/hastronomske dol`inske svetlobno leto sl = 9,46 · 1015 mmere parsek pc = 3,26 sl = 3,0857 · 1016 m

astronomska enota AE = 1,4967 · 1011 m

XX

seznam kratic inokrajav

povrina zemlji~ ar ar = 100 m2

hektar ha = 100 ar = 10 000 m2

prostornina liter l = 1/1000 m3 = 1 dm3

ravninski kot (kotna) stopinja ° = (π/180) rad(kotna) minuta ' = (π/10 800) rad(kotna) sekunda " = (π/648 000) radgon gon = (π/200) rad

masa (m) tona t = 1000 kgatomska enotamase* u = 1,66057 · 10–27 kg

masa dragih kamnov karat Kt = 1/5000 kgdol`inska masatekstilnih vlaken in niti tex tex = 10–6 kg/m~as (t) minuta min = 60 s

ura h = 3600 sdan d = 24 h = 86 400 s

tlak bar bar = 100 000 Paenergija v svetu atomov elektronvolt** eV = 1,60219 · 10–19 Jenergija, delo, toplota wattura Wh = 3600 J

kilowattura kWh = 3 600 000 Jel. naboj amperura Ah = 3600 C = 3600 Asnavidezna mo~izmeni~nega toka voltamper VA = 1 Wjalova mo~izmeni~nega toka var var = 1 W

lomnost opti~nihsistemov dioptrija dptr = 1/m

* atomska enota mase je 1/12 mase ogljikovega izotopa 12C** elektronvolt je kineti~na energija, ki jo prejme elektron, ko v vakuumu preleti

napetostno razliko 1 V

6. deseti~ni mnogokratniki (predpone) enot v sistemu SI, ki lahkostojijo pred znakom enote

ime znak tevil~na vrednost

eksa E 1018 = 1 kvadriljonpeta P 1015 = 1 trilijontera T 1012 = 1 bilijongiga G 109 = 1 milijardamega M 106 = 1 milijonkilo k 103 = 1 tiso~hekto h 102 = 1 stodeka da 101 = 1 desetdeci d 10–1 = 1 desetinacenti c 10–2 = 1 stotinamili m 10–3 = 1 tiso~inamikro µ 10–6 = 1 milijoninanano n 10–9 = 1 milijardinapiko p 10–12 = 1 bilijoninafemto f 10–15 = 1 trilijoninaato a 10–18 = 1 kvadriljonina

Aafganist. afganistanskiafr. afrikiAGRFT Akademija za gledali~e,

radio, film in televizijoagron. agronomija, agronomskiAIU Akademija za igralsko

umetnostakad. akademija, akademskialban. albanskiALU Akademija za likovno

umetnostal`ir. al`irskiam. amerikianat. anatomija, anatomskianatol. anatolskiandrag. andragogikaang. anglekianglik. anglikanskiangol. angolskianorgan. anorganskiantropol. antropologija, antropolokiapr. aprilarab. arabskiaram. aramejskiargent. argentinskiarheol. arheologija, arheolokiarhit. arhitektura, arhitekturniarmen. armenskiasir. asirskiastr. astrologija, astrolokiastrl. astrologijaastrofiz. astrofizikaastrokem. astrokemijaavg. avgustavstr. avstrijskiavstral. avstralski

Bbabilon. babilonskibakteriol. bakteriologija, bakteriolokibalkan. balkanskibalt. baltskibask. baskovskibavar. bavarskiBDP bruto dru`beni proizvodbelg. belgijskibelorus. beloruskibengal. bengalski

benin. beninskiBiH Bosna in Hercegovinabiokem. biokemija, biokemijskibiol. biologija, biolokibizant. bizantinskibolg. bolgarskiboliv. bolivijskibot. botanika, botani~enbrand. brandenburkibraz. brazilskibrit. britanskibud. budisti~niburman. burmanski

CCK centralni komite

^~eki ~e.~e.slov. ~ekoslovaki~il. ~ilski~rnog. ~rnogorski^SSR ^ekoslovaka

Dd. desen, desnodan. danskidec. decemberdem. demokrati~endep. departmadir. direktord`ainist. d`ainisti~ni

Eedn. edninaEF Ekonomska fakultetaegip~. egip~anskiegipt. egiptovskiekon. ekonomija, ekonomskiel. elektri~enembriol. embriologijaEP evropsko prvenstvoeston. estonskietiop. etiopskietnol. etnologija, etnolokietru~. etru~anskievang. evangeli~anskievr. evropski

FFAGG Fakulteta za arhitekturo,

gradbenitvo in geodezijofak. fakultetafaist. faisti~enfarm. farmacija, farmacevtskifebr. februarfeni~. feni~anskiFDV Fakulteta za dru`bene vedeFF Filozofska fakultetafil. filozofija, filozofskifilipin. filipinskifilol. filologija, filolokifin. finskifitofarm. fitofarmacija,

fitofarmacevtskifiz. fizikafizik. fizikalenfiziol. fiziologija, fiziolokiflam. flamskiFNT Fakulteta za naravoslovje in

tehnologijofotogr. fotografija, fotografskifr. francoskifrank. frankovski

Ggabon. gabonskigal. galskigeogr. geografija, geografskigeol. geologija, geolokigeom. geometrija, geometrijskigerm. germanskiglag. glagolglasb. glasbeniglav. m. glavno mestogled. gledali~e, gledalikigosp. gospodarstvo, gospodarskigozd. gozdarstvo, gozdarskigr. grkigradb. gradbenitvogrenland. grenlandskigvatemal. gvatemalski

Hhamit. hamitskihebr. hebrejskihelenist. helenisti~nihetit. hetitski

XXI

seznam kratic inokrajav

hind. hindujskihinduist. hinduisti~nihol. holandskihrv. hrvakihurit. huritski

Ii. imenovaniber. iberskiide. indoevropskiidr. in drugiind. industrija, industrijskiinf. informatikaindij. indijskiindijan. indijanskiindonez. indonezijskiint. intitutin`. in`eniripd. in podobnoir. irskiiran. iranskiislam. islamskiisland. islandskiit. italijanskiitd. in tako daljeizd. izdaja, izdal, izdajatelj,

izdanoizrael. izraelskiizraelit. izraelitski

JJ jugj. ju`nijan. januarjap. japonskiJAR Ju`noafrika republikajavan. javanskijemen. jemenskijordan. jordanskijud. judovskijun. junijjugosl. jugoslovanskijul. julijJV jugovzhodjv. jugovzhodniJZ jugozahodjz. jugozahodni

Kkal kalorijakamerun. kamerunskikanad. kanadskikapitalist. kapitalisti~enkarib. karibskikasit. kasitskikat. katolikikelt. keltskikem. kemija, kemi~en,

kemijskikit. kitajskiklimatol. klimatologijakmet. kmetijstvo, kmetijskiknji`. knji`evnost, knji`enkolumb. kolumbijskikomunist. komunisti~enkonc. tab. koncentracijsko tabori~ekonfuc. konfucijanskikopt. koptskikorej. korejskikr~. kr~anstvo, kr~anskikuban. kubanskikult. kulturenkurland. kurlandski

Ll. levilap. laponskilat. latinski

latin. latiniziranlatv. latvijskilibanon. libanonskiliber. liberijskilingv. lingvistika, lingvisti~enligur. ligurskilitov. litovskilit. literatura, literarenliturg. liturgijalj. ljubljanskiLR ljudska republikaluksemb. luksemburkiluter. luteranski

Mmad`. mad`arskimaked. makedonskimalaj. malajskimalez. malezijskimar. marecmarksist. marksisti~enmat. matematika, matemati~enmaterialist. materialisti~enmb. mariborskimdr. med drugimmed. medicina, medicinskimedn. mednarodenmeh. mehikimelanez. melanezijskime~. me~anskimetafiz. metafizika, metafizi~enmeteorol. meteorologija,

meteorolokimezopot. mezopotamskiMF Medicinska fakultetaMGL Mestno gledali~e

ljubljanskomikronez. mikronezijskimin minuta (samo na tehn.

podro~ju)min. minister, ministrstvo,

ministrskimineral. mineralogijamit. mitologija, mitolokiml. mlajimln. milijonmlr. milijardamn. mno`inamoabit. moabitskimongol. mongolskimuslim. muslimanski

Nnacionalist. nacionalisti~ennacist. nacisti~ennac.soc. nacionalsocializem,

nacionalsocialisti~ennajml. najmlajinajpom. najpomembnejinajst. najstarejinaspr. nasprotje, nasprotnoNDR Nemka dem. rep.nem. nemkinepal. nepalskingr. novogrkinhebr. novohebrejskiniger. nigerijskinikarag. nikaragovskinilot. nilotskinizoz. nizozemskin. m. nad morjemnord. nordijskinorman. normanskinorv. norvekinotr. notranjinov. novembernovozel. novozelandskinpr. na primer

n. . naega tetjanub. nubijskinumid. numidskinvnem. novovisokonemkiN. z. Nova zaveza

Oobd. obdobjeodd. oddelekOI olimpijske igreok. okoliokr. okrajava, okrajanokt. oktoberop. opombao. p. o`ji pomenorgan. organskiorient. orientalskioz. oziromaozn. oznaka, ozna~itev

Ppakist. pakistanskiparagvaj. paragvajskipalest. palestinskipanam. panamskiparapsihol. parapsihologija,

parapsiholokipedag. pedagogika, pedagokiperuj. perujskiperz. perzijskiPF Pravna fakultetap. m. pod morjempogl. poglavjepokr. pokrajina, pokrajinskipol. polovicapolinez. polinezijskipolit. politi~enpolj. poljskipoljed. poljedelstvo, poljedelskipom. pomembenpor. poro~enport. portugalskipos. posebno, posebejpovpr. povpre~je, povpre~noppreds. podpredsednikpravosl. pravoslavenpreb. prebivalci, prebivalstvopreds. predsednikpren. p. preneseni pomenpribl. pribli`noprid. pridevnikprim. primerjava, primerjajpr. n. . pred naim tetjemprof. profesorproizv. proizvodnjaprotest. protestantskiprov. provincaprus. pruskips. psevdonimpsihol. psihologija, psiholokipubl. publicisti~en

Rrastl. rastlinskirazl. razli~enrelig. religija, religiozenreligiol. religiologijarep. republika, republikirevol. revolucija, revolucionarenrim. rimskirimkat. rimskokatolikirom. romanskiromun. romunskiRS Republika Slovenijarus. ruskirkp. rokopis

XXII

seznam kratic inokrajav

ACM Arab Common Market,Arabski skupni trg

AKP dr`ave v razvoju naafrikem, karibskem inpacifikem obmo~ju(loméjski sporazumiz EU)

ALADI AsociaciónLatinoamericana deIntegración,Latinskoamerikointegracijsko zdru`enje

ASEAN Association of South EastAsian Nations, Zdru`enjenarodov jugovzhodneAzije

CARICOM Caribbean Community andCommon Market,Karibska skupnost inskupni trg

CEDEAO/ Communauté économique

ECOWAS des Etats de l'Afrique del'Ouest/EconomicCommunity of WestAfrican StatesZahodnoafrikagospodarska skupnost

EFTA European Free TradeAssociation, Evropskoobmo~je proste trgovine

ES evropske skupnostiEU Evropska unijaGCC Gulf Cooperation Council,

Svet za sodelovanjearabskih dr`av Zaliva

MCCA Mercado Commun CentroAmericano, Srednje-ameriki skupni trg

NATO North Atlantic TreatyOrganization,Severnoatlantska zveza

OAPEC Organization of Arab Petro-

leum Exporting Coun-tries, Organizacija arab-skih dr`av izvoznic nafte

OAS Organization of AmericanStates, Organizacijaamerikih dr`av

OAU Organization of AfricanUnity, Organizacijaafrike enotnosti

ODECA Organización de EstadosCentroamericanos,Organizacijasrednjeamerikih dr`av

OECD Organization for EconomicCooperation andDevelopment, Organiza-cija za ekonomskosodelovanje in razvoj

OIC Organization of the IslamicConference, Organizacijaislamske konference

kratice organizacij

SS severs. severnisalvador. salvadorskisam. samostalniksamnit. samnitskisanskrt. sanskrtskiSAZU Slovenska akademija

znanosti in umetnostisemit. semitskisen. seniorsenegal. senegalskisept. septembersingal. singalskisintet. sinteti~ensir. sirskiskand. skandinavskiskit. skitskisl. slovenskislov. slovakislovan. slovanskiSNG Slovensko narodno

gledali~esoc.dem. socialdemokratskisocialist. socialisti~ensociol. sociologija, sociolokisogl. soglasniksop. sopomenkasoust. soustanovil, soustanoviteljsovj. sovjetskiSP svetovno prvenstvosp. spodnjispec. specifi~enspl. sploensrb. srbskisredoz. sredozemskisr. v. srednji veksrvnem. srednjevisokonemkist. starejist. stoletjest. v. stari vekstafr. staroafrikistang. staroanglekistanatol. staroanatolskistcsl. starocerkvenoslovanskist~e. staro~ekistdan. starodanskistegip~. staroegip~anskistegipt. staroegiptovskistetiop. staroetiopskistevr. staroevropskistfr. starofrancoskistgerm. starogermanskistgr. starogrkisthebr. starohebrejski

stindij. staroindijskistindonez. staroindonezijskistir. staroirskistiran. staroiranskistisland. staroislandskistit. staroitalijanskistkelt. starokeltskistkit. starokitajskistmalaj. staromalajskistmeh. staromehikistnem. staronemkistnord. staronordijskistom. stomatologijastorient. staroorientalskistperz. staroperzijskistrim. starorimskistrojn. strojnitvostrok. strokovnistsem. starosemitskistslovan. staroslovanskistsredoz. starosredozemskistkot. starokotskistp. staropanskisttur. staroturkistvnem. starovisokonemkisudan. sudanskisumer. sumerskiSV severovzhodsv. severovzhodnisv. svetisvet. svetovniSZ severozahodSt. z. Stara zavezasz. severozahodni

[intoist. intoisti~nikot. kotskilez. lezijskip. panski. p. iri pomentud. tudentskived. vedskivic. vicarski

Tt. i. tako imenovanitamil. tamilskitaoist. taoisti~nitehn. tehni~entekst. tekstilentemp. temperaturateol. teologija, teolokitibet. tibetanskitj. to je, to pomeni

tl. tiso~letjetuniz. tunizijskitur. turkiturkm. turkmenski

Uugand. ugandskiugrofin. ugrofinskiukr. ukrajinskium. umetnost, umetnostni,

umetnikiuniv. univerza, univerzitetniupr. upravenurugv. urugvajskiust. ustanovil, ustanovitelj,

ustanovljenustr. ustrezen

VV vzhodv. vzhodnivali`. vali`anskiVB Velika Britanijavenez. venezuelskivet. veterina, veterinarskivietnam. vietnamskiV[ visoka ola

ZZ zahodz. zahodniza~. za~etekz. d. zemljepisna dol`inaZDA Zdru`ene dr`ave Amerikezeland. zelandskizg. zgornjizgod. zgodovina, zgodovinskiznanstv. znanstvenizool. zoologija, zoolokiZRJ Zvezna republika

JugoslavijaZRN Zvezna republika Nem~ijaZSSR Zveza sovjetskih

socialisti~nih republik(Sovjetska zveza)

z. . zemljepisna irinazun. zunanji

@`el. `eleznica, `elezniki`ival. `ivalski`ivin. `ivinoreja, `ivinorejski

XXIII

kulturne rastline

agrumi

ananas

araidi

banane

batata

bertolecija

bomba`

~ajevec

datljevec

hmelj

je~men

jutovec

kakavovec

kav~ukovec

kavovec

kininovec

kokavec

kokosova palma

kolovec

konoplja

koruza

krompir

lan

lanovke

mak

maniok

murva

oljka

oljna ogr~ica

oljna palma

oves

penica

plemeniti les

plutovec

proso

r`

ri`

sadno drevje

sezam

sisal

sladkorna pesa

sladkorni trst

soja

son~nice

stro~nice

tobak

trava esparto

vinska trta

za~imbe

zelenjava

kratice organizacij

kartografski znakiin simboli(gospodarskizemljevidi)

rudarstvo

~rni premog

rjavi premog

nafta

zemeljski plin

Ag srebro

as asfalt

Au zlato

az azbest

Bi bizmut

bo boksit

Co kobalt

Cr krom

Cu baker

di diamanti

dk dragi kamni

Fe `elezo

fo fosfati

gr grafit

Hg `ivo srebro

ka kaolin

ks kalijeva sol

Mg magnezij

Mn mangan

Mo molibden

Ni nikelj

os oljni skrilavci

Pb svinec

pi pirit

Pt platina

S `veplo

Sb antimon

sl sljuda

Sn kositer

so soliter

sol sol

Ti titan

U uran

V vanadij

W volfram

Zn cink

`ivinoreja

govedo

kamele

konji

koze

lame

ovce

prai~i

severni jeleni

c

industrija

proizvodnja elektri~neenergije

jedrska elektrarna

termoelektrarna

hidroelektrarna

predelava surovin inpolizdelkov

`elezarne

barvasta metalurgija

predelava mineralnih olj

kemi~na industrija

`age in obdelava lesa

industrija celuloze inpapirja

gumarska industrija

industrija gradbenegamateriala

tehnoloko zahtevnejaindustrija

jeklarne in industrijalahkih kovin

strojna industrija

industrija kmetijskihstrojev

industrija tirnih vozil

avtomobilska industrija

ladjedelnica

letalska industrija

elektroindustrija

finomehanika in optika

urarska industrija

druga kovinska industrija

industrija potronega blaga

fina keramika

steklarska industrija

lesnopredelovalnaindustrija

industrija glasbil

industrija igra~

industrija nakita

kartona`na in papirnaindustrija

tiskarna

predelava umetnih mas

strojarska in usnjarskaindustrija

~evljarska industrija

u

OPEC Organization of PetroleumExporting Countries,Organizacija dr`avizvoznic nafte

OVSE Organizacija za varnost insodelovanje v Evropi

OZN Organizacija zdru`enihnarodov

SAARC South Asian Associationfor Regional CooperationZdru`enje za regionalnosodelovanje v ju`ni Aziji

SADC Southern AfricanDevelopment Community,

Razvojna skupnostju`noafrikih dr`av

SAEMU South African Economicand Monetary Union,Ju`noafrika ekonomskain monetarna unija

SELA Sistema Económico Latino-americano, Latinskoame-riki gospodarski sistem

SND Skupnost neodvisnih dr`avSPC South Pacific Commission,

Ju`nopacifika komisijaSPF South Pacific Forum,

Ju`nopacifiki forum

UDEAC Union Dounaière etEconomique de l'AfriqueCentrale, Carinska inekonomska zvezacentralne Afrike

UMA Union du Maghreb Arabe,Arabska unija dr`avMagreba

UMOA Union Monétaire OuestAfricaine, Zahodnoafrikamonetarna unija

WEU Western European Union,Zahodnoevropskaunija

XXIV

pozidane povrine

znamenitost oz. javnazgradba

obrtno-industrijskoobmo~je

nepozidane povrine

zelene povrine

vinograd

gozd

vodne povrine

obmo~ja za pece

ulica

glavna cesta

stopni~e

most

predor

podhod za pece

most za pece

`eleznica

zobata `eleznica

`i~nica

parkiri~e, parkirna hia,podzemna gara`a

turisti~ne informacije

mestno obzidje

cerkev, kapela

pota

muzejska ladja

spomenik

vodnjak

razgledna to~ka

svetilnik

jez

dr`avna meja

sever

kartografski znakiin simboli(mestni na~rti)

AK Aljaska (Alsk.)AL Alabama (Ala.)AR Arkansas (Ark.)AZ Arizona (Ariz.)CA Kalifornija (Calif.)CO Kolorado (Colo.)CT Connecticut (Conn.)DC Kolumbijsko okro`je (D. C.)DE Delaware (Del.)FL Florida (Fla.)GA Georgia (Ga.)GU GuamHI Havaji (Haw.)IA Iowa (Io.)ID Idaho (Id.)IL Illinois (Ill.)IN Indiana (Ind.)KS Kansas (Kans.)

KY Kentucky (Ky.)LA Louisiana (La.)MA Massachusetts (Mass.)MD Maryland (Md.)ME Maine (Me.)MI Michigan (Mich.)MN Minnesota (Minn.)MO Misuri (Mo.)MS Misisipi (Miss.)MT Montana (Mont.)NC Severna Karolina (N. C.)ND Severna Dakota (N. D.)NE Nebraska (Nebr.)NH New Hampshire (N. H.)NJ New Jersey (N. J.)NM Nova Mehika (N. Mex.)NV Nevada (Nev.)NY New York (N. Y.)

OH OhioOK Oklahoma (Okla.)OR Oregon (Oreg.)PA Pensilvanija (Pa.)PR Portoriko (P. R.)RI Rhode Island (R. I.)SC Ju`na Karolina (S. C.)SD Ju`na Dakota (S. D.)TN Tennessee (Tenn.)TX Teksas (Tex.)UT Utah (Ut.)VA Virginija (Va.)VI Deviki otokiVT Vermont (Vt.)WA Washington (Wash.)WI Wisconsin (Wis.)WV Zahodna Virginija (W. Va.)WY Wyoming (Wyo.)

Abd AbdijaAg AgejAm AmosApd Apostolska delaBar BaruhDan DanielEf Pismo Efe`anomEst Esterina knjigaEzd Ezdrova knjigaEzk EzekielFlm Pismo FilemonuFlp Pismo FilipljanomGal Pismo Gala~anomHab HabakukHeb Pismo HebrejcemIz IzaijaJak Jakobovo pismaJdt Juditina knjigaJer JeremijaJl JoelJn Janezov evangelij1 Jn 1. Janezovo pismo2 Jn 2. Janezovo pismo3 Jn 3. Janezovo pismoJob Jobova knjiga

Jon JonaJoz Jozuetova knjigaJud Judovo pismoKol Pismo Koloanom1 Kor 1. pismo Korin~anom2 Kor 2. pismo Korin~anom1 Kr 1. knjiga kraljev2 Kr 2. knjiga kraljev1 Krn 1. kronika knjiga2 Krn 2. kronika knjigaLk Lukov evangelijMal MalahijaMdr Knjiga modrostiMih Mihej1 Mkb 1. knjiga Makabejcev2 Mkb 2. knjiga MakabejcevMr Markov evangelijMt Matejev evangelij1 Mz 1. Mojzesova knjiga2 Mz 2. Mojzesova knjiga3 Mz 3. Mojzesova knjiga4 Mz 4. Mojzesova knjiga5 Mz 5. Mojzesova knjigaNah NahumNeh Nehemijeva knjiga

Prd PridigarPrg PregovoriPs Psalmi1 Pt 1. Petrovo pismo2 Pt 2. Petrovo pismoOz OzejRaz RazodetjeRim Pismo RimljanovRut Rutina knjiga1 Sam 1. Samuelova knjiga2 Sam 2. Samuelova knjigaSir Sirahova knjigaSod Knjiga sodnikovSof Sofonija1 Tes 1. pismo Tesaloni~anom2 Tes 2. pismo Tesaloni~anom1 Tim 1. pismo Timoteju2 Tim 2. pismo TimotejuTit Pismo TituTob Tobijeva knjigaVp Visoka pesemZah Zaharija@al @alostinke

ZDA, zvezne dr`ave

knjige Svetegapisma

k

`

t

s

tekstilna industrija

obla~ilna industrija

`ivilska industrija inindustrija nasladil

mesnopredelovalnaindustrija

predelava rib

mlinarstvo

predelava sadja inzelenjave

tovarnasladkorja

pivovarnitvo,industrija `ganihpija~, vinarstvo

toba~na industrija

simboli

kovinska industrija

`ivilska industrija

te`ka industrija