več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem celje začelo drugo...

26
OGLASNA PRILOGA ČASNIKA FINANCE, JANUAR 2011, ŠT. 54 Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodah 6 Tina Kumelj, Ljubljanske mlekarne FOKUS : Tudi pri nas vedno več otrok s povečano telesno težo 10-11 KULTURA BIVANJA: Steklena eleganca 18 MODA: Ne skrivajte telesa, le zmedite oko 22-23 TURIZEM: Širna ameriška prostranstva 27-29 FIT: Ko je smučarska žičnica premalo 31-33

Upload: others

Post on 19-Mar-2020

2 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

Page 1: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

O G L A S N A P R I L O G A Č A S N I K A F I N A N C E , J A N U A R 2 0 1 1 , Š T . 5 4O G L A S N A P R I L O G A Č A S N I K A F I N A N C E ,

Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodah 6

T i n a K u m e l j , L j u b l j a n s k e m l e k a r n e

FOKUS : Tudi pri nas vedno več otrok s povečano telesno težo 10-11

KULTURA BIVANJA: Steklena eleganca 18

MODA: Ne skrivajte telesa, le zmedite oko 22-23

TURIZEM: Širna ameriška prostranstva 27-29

FIT: Ko je smučarska žičnica premalo 31-33

Page 2: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

T E M A T S K E I Z D A J E 2 0 1 1• M O D A • A R H I T E K T U R A I N I N T E R I E R • Z D R A V O Ž I V L J E N J E • Ž I V L J E N J S K I S T I L

TRENDI – PREMIKI V SLOGU

R E V I J A Z A S O D O B E N

Ž I V L J E N J S K I S L O G

Page 3: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

1petek • 28. januarja 2011 • št. 54

Tanja Pavovec urednica [email protected]

Pozdravljeni, spoštovani bralci. Novo leto je prineslo prenovljeno podobo naše priloge, vendar nista spremenjena le videz in format,

obogatili in razširili smo tudi vsebino.

Poleg stalnih rubrik, ki so že doslej zasedale svoje mesto v prilogi, smo uvedli še vrsto novih. Še naprej boste lahko pobliže

spoznavali zanimive sogovornike iz poslovnega sveta, si oblizovali prste ob rubriki Gurmanski užitki in v mislih okušali

rujno kapljico, sledili novim smernicam pri prenovi in opremi stanovanja v Kulturi bivanja ter skrbeli za preventivo skupaj

z rubriko Zdravje. Kot do zdaj ne bo manjkalo popotniških informacij in predlogov za krajši oddih v rubriki Turizem.

Pozabili nismo niti na tiste, ki so jim pri srcu športne dejavnosti, tako bomo v rubriki Fit še naprej pisali o novostih na tem

področju.

Po novem bomo v Knjižnem kotičku razveseljevali vse ljubitelje pisane besede, kjer bo poleg lestvice najbolje prodajanih knjig vsako številko predstavljena zanimiva knjižna novost, ki je že na policah knjigarn ali pa tja šele prihaja. Za vas bomo zbrali

kulturne, športne in druge prireditve, da boste laže izbrali in si popestrili vsakdanjik. V rubriki Pot pod noge vam bomo razkrili malo manj znane kotičke Slovenije, ki jih boste lahko raziskovali

ob koncih tedna. Kako so podjetja zaznamovala obletnice, predstavila trgu novosti ali na druženje povabila poslovne partnerje, pa boste izvedeli v rubriki Družabna kronika.

Upam, da boste v prilogi vedno našli nekaj zase, mi se bomo trudili po najboljših močeh.

Prijetno branje želim.

Obogatena podoba

Page 4: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

2 3petek • 28. januarja 2011 • št. 54

06-09 KLEPET

Tina Kumelj, Ljubljanske mlekarne

10-11FOKUS

Tudi pri nas vedno več otrok s povečano telesno težo

19-21KULTURA BIVANJA

Steklena eleganca

Moški nenamerno zaspijo, ženske imajo težave s spanjem

22-23MODA

Ne skrivajte telesa, le zmedite oko

24-29TURIZEM

Širna ameriška prostranstva

Zimska doživetja v idilični naravi

14-18ZDRAVJE

Kadi tretjina Evrope

Pomlajevalna metoda s takojšnjim učinkom

K A Z A L O NOV IČ K E

12-13GURMANSKI UŽITKI

Sveže ali kislo – zdravje zagotovljeno

Urednica priloge: TANJA PAVOVEC, tel.: 01/30 91 421, e­pošta: [email protected]

Namestnik urednice: DUŠAN MATIČIČ, tel.: 01/513 08 20, e­pošta: [email protected]

Računalniški prelom: IRENA PODOBNIK, tel.: 01/30 91 529, [email protected]

Lektoriranje : JULIJA KLANČIŠAR

Trženje: VESNA BIZJAK, tel.: 01/513 08 22, e­pošta: [email protected]

Fotografija na naslovnici: MATEJA JORDOVIČ POTOČNIK

Urednik oglasnega uredništva: BRANKO ŽNIDARŠIČ

Tisk: DELO, d.d., Tiskarsko središče, Ljubljana

FINANCE CLUB so oglasna priloga časnika Finance.

Naslednja številka izide 25. februarja 2011.

Novo iz Leka – Linbi® za otroke V Leku so razvili novo probiotično prehransko dopolnilo, namenjeno dojenčk­om in otrokom — Linbi® za otroke. Hitro in učinkovito vzpostavlja črevesno flo­ro ter pomaga pri njenem vzdrževanju. Deluje po naravni poti in vzdržuje rav­novesje mikroorganizmov od rojstva naprej. Ključna prednost novega izdelka je primernost za dojenčke, otroke in tudi za novorojenčke, saj vsebuje bakterijski sev iz rodu bifidobakterij, ki so ključne za pravilen razvoj in delovanje otroških prebavil. Izdelek je na voljo v obliki praška, ki se enostavno zmeša z otroško pija­čo ali hrano in tako otroku olajša zaužitje. Na voljo je brez recepta v lekarnah in specializi­ranih prodajalnah. Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano.

Ko soba raste skupaj z otrokom LUSTER predstavlja otroške in mladinske sobe Dear Kids – svet neskončnih možnosti sestavlja­nja. Sobe rastejo in se spreminjajo skupaj z otro­kom. Koncept je zasnovan na željah in potrebah otroka v različnih obdobjih odraščanja, od malčka do študenta. Širok izbor daje neskončno možnosti za igro in kreativno učenje. Poseben poudarek je na ekološki obdelavi lesa.

Tuševa kuharska zvezda S tekmovanjem najbolj obetavnih mladih slovenskih kuharjev srednješolcev se bo 13. januarja na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek­ta želijo v Tušu spoznati in tudi širši javnosti pred­staviti mlade perspektivne in inovativne kuharje, dvigniti ugled poklica in ga približati generacijam, ki se za svojo karierno pot šele odločajo. Na fotogra­fiji Marko Magajne iz Celja, Tuševa kuharska zvezda 2010, ki je žirijo prepričal s pripravo telečjih zvitkov v zelenjavni skorjici ter špargljeve rižote s holandsko omako in šparglji.

Page 5: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

4 5NOV IČ K E NOV IČ K E

Dodatna podpora pri vzdrževanju zdravja Dobro delovanje imunskega sistema je bistve­no za vzdrževanje zdravja in hitrejše okreva­nje, ko zbolimo. Za dobro delovanje imunskega sistema lahko veliko naredimo sami z raznoli­ko in uravnoteženo prehrano ter zdravim nači­nom življenja. Najbolj učinkovito se pred gripo zavarujemo s cepljenjem, dodatno podporo pa nam dajo tudi kakovostna prehranska dopol­nila. Imunoglukan® vsebuje naravni beta­glu­kan, ki v črevesju pomaga spodbujati delovanje naših imunskih celic. Tako aktivirane celice lahko same poiščejo viruse in bakterije ter jih uničijo. Imunoglu­kan® vsebuje tudi vitamin C, ki pod­pira imunski sistem, in cink, ki je pomemben za normalno delovanje in odpornost orga­nizma.

Novo iz Žita Imunski sistem je v zimskih dneh oslabljen, naše telo pa je bolj izpostavljeno različnim virusom. V tem času je zato priporočljivo, da se pred klicami preventivno zaščitimo in okrepimo imunski sistem. Novi čaj 1001CVET ponuja naravno in hitro pomoč pri premagovanju prvih simptomov prehlada in gripe, saj vsebuje ve­liko vitamina C ter zel in korenino ameriškega slamnika. Že ena skodelica filter čaja zagotavlja 25 odstotkov priporočenega dnev­nega vnosa vitamina C.

Eucerin Men – olajšanje, ki ga moška koža občuti

Nova linija za nego moške kože Eucerin Men SILVER SHAVE s pomočjo protibakterijskega srebra in protivnetne učinkovine licochalcona A učin­

kovito preprečuje draženje, ki ga povzroča britje. Linija obsega tri izdelke v kompletu za britje, to so gel, pena in balzam po britju, ter dve kremi za nego

moške kože – poživljajočo anti­age kremo in globinsko vlažilno kremo. Učin­kovitost in dejstvo, da koža novo linijo dobro prenaša, sta bila klinično dokazana

celo pri pacientih z aknami in atopijskim dermatitisom. Eucerinova linija za moške je na voljo v vseh bolje založenih lekarnah po vsej Sloveniji.

4

Oaza udobja in Natuzzija Natuzzi, eno vodilnih imen v oblikovanju in proizvodnji notranje opreme, je tudi z letošnjo kolekcijo potrdil, da je njegova strast do ustvarjanja idealnega bivalnega prostora kot celosten koncept še vedno glavno vodilo in vrednota. V Centru dizajna Natuzzi so oblikovali sedežno garnituro sodobnih linij Metaphora, ki združu­je inovativnost in minimalizem. Posebnost obliki daje naslonjalo v obliki črke C, ki skupaj z različno nasta­vljivimi vzglavniki omogoča maksimalno udobje. Sedežna garnitura ima tako možnost najrazličnejših prilagoditev za udobje, kljub svoji praktičnosti pa ne izgublja pri lepoti dizajna. Sedežna garni­tura Nouveau pa je s svojo mehko obliko in usnjeno osnovo, v kom­binaciji z blazinami najrazličnej­ših oblik in barv v blagu, popoln predstavnik elegantnosti med sedežnimi garniturami. Zaradi svoje valovite oblike, udobja in barvitosti, ki jo ponuja­jo blazinice, postane prava oaza udobja.

in vrednota. V Centru dizajna Natuzzi so oblikovali sedežno garnituro sodobnih linij Metaphora, ki združu­je inovativnost in minimalizem. Posebnost obliki daje naslonjalo v obliki črke C, ki skupaj z različno nasta­vljivimi vzglavniki omogoča maksimalno udobje. Sedežna garnitura ima tako možnost najrazličnejših prilagoditev za udobje, kljub svoji praktičnosti pa ne izgublja pri lepoti dizajna. Sedežna garni­tura Nouveau pa je s svojo mehko obliko in usnjeno osnovo, v kom­binaciji z blazinami najrazličnej­ših oblik in barv v blagu, popoln predstavnik elegantnosti med sedežnimi garniturami. Zaradi svoje valovite oblike, udobja

Pomoč pri ohranjanju dobrega počutja Na podlagi povezav med prehrano, zdravjem in imunskim sistemom so Merckovi strokovnjaki razvili prehransko dopolnilo BION® 3. Tableta poleg idealne kombi­nacije vitaminov in mineralov vsebuje tudi tri žive probiotične kulture. Probio­tiki dokazano izboljšajo naravno ravnovesje črevesne mikroflore in tako krepijo obrambni sistem, kar je potrdila tudi nadzorovana znanstvena študija Common Cold. Rezultati so pokazali, da BION® 3 dokazano krepi imunski sistem, ob re­dnem jemanju bistveno ublaži simptome in skrajša trajanje prehladnih obolenj ter ima pomembno vlogo pri ohranjanju zdravja in dobrega počutja. BION® 3 je primeren za odrasle in otroke nad 12 let starosti. Otrokom do 12 let pa svetujejo žvečljive tablete BION® 3 Juniors z okusom po malinah.

Dnevi moške mode v Galeriji Emporium: ob nakupu dveh oblek druga po polovični ceniTokrat so v Emporiumu in Galeriji Emporium na svoj račun prišli moški. Od 24. januarja do 7. februarja ob nakupu dveh oblek dobijo drugo kar za polovično ceno! Ker popust velja za prav vse kolekcije moških oblek, je to odlič­na priložnost za osvežitev  poslovne garderobe ali pa za nakup obleke za posebne priložnosti, kot so matu­rantski plesi in poroke. Na izbiro je širok spekter blagovnih znamk: Ermeneg ildo Zeg na, Ca lvin Klein, Kenzo, Versace, Boss, Ca­nali, Pal Zileri in Drykorn. Ga­

lerija Emporium se poleg odlične izbire oblačil ponaša tudi s široko izbiro moških mo­

dnih dodatkov in čevljev, kar je vse­kakor nekaj nove­ga na slovenskem

trgu.     

Hair Spa – kjer razvajajo vaše lase Podjetje Ilirija je v osrčju BTC Cityja odprla nov moderen frizerski salon Hair Spa. Vrhunski stilisti hkrati poskrbijo za vaše lase in dobro počutje. Naredijo vam trendovsko ali urejeno poslovno pričesko, poskrbijo za nego las in sprosti­tev z masažnimi stoli. Lasje veliko povedo o urejenosti posameznika in so po­membni pri ustvarjanju pozitivnega prvega vtisa. Zato jih razvajajte in obiščite vrhunske frizerske strokovnjake v Dvorani 9.

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

Page 6: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

6 7petek • 28. januarja 2011 • št. 54

Več kot uspešno krmarjenje

v trženjskih vodah

Tina Kumelj, direktorica marketinga v Ljubljanskih mlekarnah, je v trženjske vode zabredla že v študentskih letih. Tako kot s svojo športno jadrnico tudi v poslu uspešno krmari

med čermi in se ne prepušča brezvetrju.

K L EPET6

Tina Kumelj, Ljubljanske mlekarne

Tina je po izobrazbi magi­strica socialne psiholo­gije. Že med študijem jo

je bolj kot klinična psihologija zanimala psihologija potrošni­ka. »Sodelovala sem pri različ­nih projektih, v četrtem letniku pa nas je s psihologijo potrošni­ka podrobneje seznanil Miro Kline, ki nam je predstavil tudi praktične primere. Bil je proti­utež akademski sferi, ki smo jo poznali dotlej. Takrat sem vede­la, da bo to področje, s katerim se bom ukvarjala.«

Zgodnji začetki V stik s trženjem je prišla že zgodaj. »Kot študentka sem

veliko anketirala, delala sem v podjetju Gral­Iteo (sedanji GFK Slovenija). Kasneje so imeli razpis za pripravnika na področju tržnih raziskav. Ker smo imeli na psihologiji veliko statistike in psihometrije, sem se na preizkusu dobro znašla in bila izbrana med večjim števi­lom kandidatov. Kot študentka sem sodelovala tudi pri tržno­raziskovalnih projektih v Stu­diu marketing. Po pol leta na Gral­Iteu so me v Studio mar­keting povabili za raziskovalko. Tam smo bili usmerjeni bolj v strategije blagovnih znamk, v pripravo izhodišč za komu­nikacijske akcije, bolj smo bili

vpleteni tudi v analizo idejnih in kreativnih rešitev. Iz razisko­valke sem napredovala do stra­teške svetovalke in na koncu do direktorice Marketing centra. Na Studiu marketing JWT sem bila sedem let, nato so me pova­bili v Ljubljanske mlekarne.«

Največji projekti Tina je sodelovala pri zelo raz­ličnih projektih. »V Studiu mar­keting smo delali projekte za veliko znanih slovenskih in tu­jih blagovnih znamk v zelo raz­ličnih panogah. V tistem času sem se veliko naučila. Bila sem članica projektne skupine, ki je za znamko Fruc prejela prvo

Fot

o: M

atej

a Jo

rdov

ič P

otoč

nik

Page 7: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

8 9petek • 28. januarja 2011 • št. 54

slovensko nagrado zlati effie. V Ljubljanskih mlekarnah je bil eden največjih projektov pre­nova osnovnega mlečnega pro­grama z lansiranjem blagovne znamke MU. Poleg tega smo opredelili ključne blagovne znamke in jim dali jasno identi­teto, tri leta smo kontinuirano delali pri teh projektih, posta­vili smo strateške temelje, da stvari tečejo. Da smo šli v pra­vo smer, se kaže zdaj. Vendar moram poudariti, da sem ime­la srečo, saj ima predsednica uprave Cvetana Rijavec velik posluh tudi za trženje in bla­govne znamke. V Ljubljanskih mlekarnah nismo le zniževali stroškov, temveč smo vzpo­redno vlagali tudi v trg. Kar je odprlo cel kup marketinških projektov, tudi drugačnih, ko­munikacijsko inovativnih, kot je recimo eden zadnjih pro­jektov Sponzorska plata Slona in Sadeža, pa promocije Smu­thieja s pomočjo krave Smutke Meri, ki smo jo pripeljali v sre­dišče Ljubljane in Maribora, pa Planica sladoledna velikanka, iskanje originalne Lučke in na­vsezadnje nov komunikacijski pristop k oglaševanju Alpskega mleka, ki smo ga uvedli ob nje­govi 40­letnici.«

Nagrade preženejo dvome

Projekti, pri katerih je sodelo­vala, so prejeli celo vrsto na­grad, razglašena je bila tudi za marketinško direktorico leta 2010. »Nagrade pomenijo zu­nanjo potrditev stroke, da so stvari, ki jih delam, prave. To se mi zdi pomembno. Dokler delaš v agenciji, si v okolju lju­di s podobnega področja, kjer lahko vsakodnevno preverjaš, ali delaš dobro ali ne, v podjetju pa si le eden od členov v celotni verigi strokovnjakov različnih strok in je tvoje razumevanje in razmišljanje včasih drugačno. Marsikdaj si v dvomih in zato so, poleg končnih rezultatov projektov, zunanje potrditve

pomembne. Je pa še ena stvar – imam srečo, da sem v tem obdo­bju v podjetju, ki veliko vlaga v trženje. Marsikdo je zelo sposo­ben, vendar nima možnosti tega pokazati,« meni Tina.

Posveti se tudi študentom

Tina je članica različnih stro­kovnih združenj, dejavna je bila predvsem v Slovenski oglaše­valski zbornici ter pri nagradah effie. Jo pa kot predavateljico povabijo tudi na različne fa­kultete. »Predavam rada, po­kažeš stvari, ki si jih naredil, prikažeš postopek ter seznaniš študente, kako stvari potekajo v praksi. Poskušam se postaviti v njihovo kožo, seznanim jih tudi z negativnimi stvarmi, saj ne teče vedno vse gladko. Študenti potrebujejo tako teorijo kot pri­mere,« pravi Tina in dodaja, da je pri nas še vse premalo inter­disciplinarnih študijev. »Sama imam veliko znanja iz psiho­logije, znanja iz ekonomije in komunikologije pa sem morala še pridobiti. Upravljanje bla­govnih znamk ni le stvar komu­nikologa in ekonomista, temveč je mešanica več smeri in temu bi morali prilagajati programe.«

Včasih bi morala biti bolj diplomatska

Tina pravi, da od sodelavcev pričakuje veliko. »Imam visoke standarde, kar je lahko za mojo ekipo včasih stresno. Moja na­loga je, da iz ljudi potegnem kar največ. Seveda to pomeni, da se moram posebej posvetiti vsake­mu posamezniku, vedeti, kako z njim ravnati, da bo dal kar največ od sebe.« Seveda se pri poslu vedno pojavijo tudi teža­ve. »Ko se pokaže problem, smo ljudje nagnjeni k temu, da zašči­timo sebe. Velikokrat sedim na sestankih, kjer se vsevprek pre­rekajo, kaj je kdo naredil prav in kaj ne, vendar sem se zdaj že naučila, da poskušam take pogovore presekati, saj je po­

membno, kaj storiti zdaj in kako problem rešiti. Na to se mora­mo osredotočiti. Vedno tudi povem naravnost, kar si mislim, priznam, včasih bi morala biti bolj diplomatska. Morda z ne­posrednostjo nehote kdaj koga užalim ali zbodem, ampak moje stališče je, da je bolje, da stvari takoj razčistimo, kot pa da izgu­bljamo dragoceni čas.«

Odgovornost do družbe Tina kar nekaj časa nameni tudi razmišljanju o okolju in družbi, v kateri živimo. »Ta občutek brezizhodnosti – kam ta svet gre. Zakaj se glede teh proble­mov tako malo ukrene? Skrbi me tudi to, da se svet z veliko hi­trostjo globalizira, vedno manj­še so razlike med posameznimi narodi, na koncu bo vse isto. Žal pa se velikokrat počutim, kot da smo le salonski revolucionar­ji – o problemih družbe veliko razpravljamo s prijatelji, vendar konkretno bolj malo storimo, čeprav mislim, da lahko nare­dimo marsikaj. Sama delam v podjetju, ki se ukvarja s pre­hrambnimi izdelki. Danes gre­do svetovne multinacionalke in trgovske verige v take absurde, da je včasih v lončku jogurta polno nadomestkov – kakovost hrane gre navzdol. V Sloveni­ji imamo še vedno zelo visoke standarde, še hujše kot Evropa. Za zdaj jemo še zelo dobro slo­vensko hrano. To je točka, kjer

še lahko (so)vplivam in dam družbi nekaj dobrega.«

Predana jadralka Sicer pa Tina zelo rada jadra, v Portorožu ima svojo majhno športno jadrnico. Za jadranje jo je navdušil oče. »Na jadrnici se čisto sprostim. Ko sem na vodi, razmišljam le o vetru in o tem, v katero smer bom šla, res čisto izklopim. Sicer jadram tudi z velikimi jadrnicami, predvsem poleti v Dalmaciji.« Rada tudi smuča in kolesari. Odpravi se tudi na potovanje, vendar pra­vi, da je včasih veliko več hodila naokoli. Nazadnje je bila v Kali­forniji. Rada si ogleda katero od razstav v ljubljanskih galerijah. »Velik užitek se je recimo spre­hoditi kakšen dan po Narodni galeriji, ko ni na sporedu kake večje razstave. Pride dan, ko imaš občutek, da si tam samo ti in slike.«

Potrebuje svobodo Kot pravi sogovornica, ima ve­liko znancev in ljudi, s kateri­mi komunicira, vendar je krog ožjih prijateljev majhen. »Laže funkcioniram v majhnih skupi­nah. Veliko mi pomeni družina in tudi to, da mi ljudje pustijo svobodo, da me ne silijo v stvari, ki mi ne ustrezajo. Da spoštu­jejo, da si včasih vzamem čas zase.«

Veliki projekti in dober veter

Tudi v prihodnosti se Tina vidi v marketingu. »Delo z blagov­nimi znamkami me zelo veseli, predvsem psihološka dimenzi­ja, tako da bom zagotovo ostala v tem svetu. Upam, da bomo še naprej delali dobre projekte, seveda želim uživati tudi v za­sebnem življenju. Dobrodošel pa je seveda tudi dober veter, da bom 'z možgani na off' še mno­go sproščujočih dni preživela na morju.«

Pogovarjala se je Tanja Pavovec.

»Veliko mi pomeni družina in tudi to, da mi ljudje pustijo svobodo, da me ne silijo v stvari, ki mi ne ustrezajo. Da spoštujejo, da si včasih vzamem čas zase.«

Fot

o: M

atej

a Jo

rdov

ič P

otoč

nik

»Na jadrnici se čisto sprostim. Ko sem na vodi, razmišljam le o vetru in o tem, v katero smer bom šla, res čisto izklopim.«

K L EPET K L EPET

Page 8: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

11petek • 28. januarja 2011 • št. 54

10

Z vidika varovanja zdravja je uravnotežena prehra­na za otroke zelo po­

membna, saj so v tem obdobju energijske in hranilne potrebe še posebno velike. »Obroki, ki so namenjeni otrokom, se raz­likujejo po razmerju živil in velikosti porcij. Zato v jedilni­ke vključujemo hranilno gosta živila, ki vsebujejo pomembne količine vitaminov, mineralov in drugih biološko pomembnih snovi na razmeroma majhno

količino energije. Med hranilno gosta živila denimo sodijo sadje in zelenjava, medtem ko živila/hrano, ki vsebujejo sladkor, sol, nasičene in transmaščobne ki­sline, uvrščamo med hranilno revna živila. Otroci in tudi od­rasli pa radi posegajo po ener­gijsko gostih živilih, ki so ravno nasprotje hranilno gostih živil. Energijsko gostih živil naj bo v njihovi prehrani čim manj. Med pomembne dejavnike preko­merne telesne mase in debelo­

sti pri otrocih in mladostnikih namreč sodi energijsko gosta hrana, ki ima v primerjavi z energijsko redko hrano manjšo nasitno vrednost na energijsko enoto,« pojasnjuje doc. dr. Ciri­la Hlastan Ribič z Inštituta za varovanje zdravja.

Ustrezno načrtovanje »Za ustrezno načrtovanje pre­hrane se lahko opremo na model piramide zdrave prehrane ali zdravega krožnika, ki temeljita

na uravnoteženem vključeva­nju šestih skupin živil: zelenja­ve, sadja, žit in žitnih izdelkov, mleka in mlečnih izdelkov, mesa in mesnih izdelkov ter maščob. Ključ do zdravega načina življe­nja in ohranjanja zdravja je torej uravnotežena prehrana z več manjšimi dnevnimi pestrimi obroki, ki vsebujejo zadosti ze­lenjave in sadja ter polnovrednih ogljikohidratnih živil, pripo­ročljive količine pustega mesa, mleka in mlečnih izdelkih ter

kakovostnih maščob. V prehra­ni otrok naj bo čim manj slanih in mastnih živil ter enostavnih sladkorjev, predvsem aromati­ziranih sladkih pijač, ki sodijo med najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek debelosti pri tej skupini prebivalstva,« svetuje sogovornica.

Obroki morajo biti časovno in količinsko primerno razporejeni

Poleg tega, da mora biti prehra­na pestra in vsebinsko ustrezna, mora biti čez dan tudi primerno časovno in količinsko razpore­jena. »Pri majhnih otrocih so potrebe po energiji in hranilnih snoveh velike, tek pa majhen, zato moramo poskrbeti, da so obroki redni, pogosti in majhni. Celodnevno prehrano naj zato sestavljajo redni obroki. Na dan naj otroci dobijo tri glavne obroke (zajtrk, kosilo in večer­jo) ter dva premostitvena obro­ka (dopoldansko in popoldan­sko malico). Opuščanje obrokov na eni strani in pretiravanje z vmesnimi prigrizki na drugi strani sta najpogostejša vzroka za povečevanje telesne mase,« opozarja Hlastan Ribičeva.

Posegajte po stoodstotnih rastlinskih oljih

Pozorni moramo biti tudi pri uživanju maščob. »Prekomer­no uživanje maščob je velik dejavnik tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, debelosti, povišanega krvnega tlaka in nekaterih vrst raka. Nasičene maščobne ki­sline in transmaščobne kisline

so zdravju škodljive. Pretežno nasičene maščobne kisline vse­bujejo goveji loj, kokosova mast, palmova mast, rastlinska mast, svinjska mast, surovo maslo, sladka in kisla smetana, mesni izdelki, ocvirki, slanina, ma­stni siri in sirni namazi. Bogat vir škodljivih transmaščobnih kislin pa so ocvrta hrana, čips, pokovka, hitra hrana, piškoti, trde margarine in drugi indu­strijsko pripravljeni živilski izdelki. Pri pripravi obrokov za otroke priporočamo uporabo kakovostnih rastlinskih olj in čim bolj pustih živil živalskega izvora (manj mastno meso in mlečne izdelke). Najmanj en­krat na teden priporočamo uži­vanje mastnih morskih rib, ki so glavni vir esencialnih maščob­nih kislin in vitamina D. Za pri­pravo hrane priporočamo upo­rabo kakovostnih rastlinskih olj (izmenično oljčno, repično, sončnično, sojino, koruzno ali druga kakovostna stoodstotna rastlinska olja),« našteva sogo­vornica.

Pazite na količino sladkorja in soli

Pri pripravi obrokov za otroke se je treba izogibati dodane­mu sladkorju in soli ter izbirati čim manj sladka in slana živila. »Starši naj otrokom namesto sladkarij, mastnih in slanih pri­grizkov ponudijo sveže ali suho sadje, oreščke in sveže doma pripravljene sladice, predvsem na osnovi sadja z manj dodanega sladkorja, vse seveda v zmernih količinah. Enostavni sladkorji naj ne bi dosegli več kot deset

odstotkov dnevnega energijske­ga vnosa, saj se med ogljikovimi hidrati najhitreje prebavijo in povzročijo hitro zvišanje ravni inzulina. Nahajajo se v kuhinj­skem sladkorju, medu, čokoladi, slaščicah in sladkih pijačah. Pre­več sladkorja v prehrani prinaša tveganje za nastanek zobnega kariesa, zvišanje koncentracije holesterola in trigliceridov v krvi ter povečanja telesne mase,« pravi sogovornica. Dodaja, da je treba paziti tudi na sol, saj je do­kazano, da je prekomeren vnos soli in s tem natrija pomemben prehranski dejavnik tveganja za zdravje. Prekomeren vnos na­trija je tako dejavnik za povišan krvni tlak, ta pa za možgansko kap. Znani viri soli v prehrani so, poleg dosoljevanja, pripravljena in polpripravljena živila/obroki; med osnovnimi živili pa so bogat vir soli slan kruh in krušni ter mesni izdelki, predvsem salame, suho meso, klobase in hrenovke.

Številke povejo svoje Na vprašanje, kakšne prehra­njevalne navade imajo slovenski otroci, Hlastan Ribičeva odgo­varja, da se na jedilnikih naših otrok vse prepogosto pojavlja energijsko bogata hrana, torej hrana, bogata z maščobami in enostavnimi sladkorji, z veliko soli ter z malo zelenjave in sad­ja, ki je okusna in hitro nasiti. Poleg tega opažajo, da se otroci vse manj gibajo. Če so se še pred ne tako davnim časom družili predvsem zunaj, danes največ časa preživijo za računalnikom in pred televizijo. Otroci bi se morali gibati vsaj eno uro vsak dan. Posledice nezdravega načina ži­vljenja otrok v Sloveniji se kaže­jo v povečani telesni masi in de­belosti. V starostni skupini od šest do 19 let se je od leta 1987 do leta 2007 delež čezmerno težkih fantov v povprečju pove­čal z 12,9 na 21,2 odstotka, de­klet pa s 13,1 na 18,2 odstotka. Delež debelih fantov pa se je v istem obdobju povečal z 2,7 na

7,7 odstotka in deklet z 2,5 na 5,9 odstotka (vir: Fakulteta za šport).

Številne aktivnosti s ciljem izboljšati

prehranjevalne navade »Za svoje zdravje moramo skr­beti že od rane mladosti, saj le tako lahko preprečimo nasta­nek mnogih bolezni. Mlado populacijo moramo čim bolje ozavestiti tudi glede škodlji­vosti kajenja in alkohola ter jih spodbujati k čim pogostejšemu gibanju. Z zdravim življenjskim slogom lahko bistveno pripo­moremo k ohranjanju, krepitvi in vzdrževanju zdravja posame­znika. Pri spodbujanju zdravih prehranjevalnih navad otrok in mladostnikov so najbolj obeta­joči celostni programi, ki vklju­čujejo tako šolsko kot domače in lokalno bivalno okolje ter se opirajo na raziskovalna in in­tervencijska orodja na več raz­ličnih ravneh otrokovega doje­manja prehranjevanja. S ciljano promocijo zdravega prehranje­vanja in ustreznimi podpor­nimi okolji v vseh življenjskih obdobjih lahko pripomoremo k ohranjanju in krepitvi zdrav­ja ter boljšemu obvladovanju bolezni. Vsak posameznik pa je odgovoren za lastno zdravje tudi z ustreznim načinom pre­hranjevanja. Na podlagi načrto­vanih ciljanih aktivnosti Reso­lucije o nacionalnem programu prehranske politike RS 2005–2010 je Inštitut za varovanje zdravja s strokovnjaki različnih področij in podporo ministr­stva za zdravje, drugih resornih ministrstev in njihovih stro­kovnih ustanov ter v tesnem sodelovanju z regijskimi zavodi za zdravstveno varstvo izvedel številne dejavnosti s ciljem iz­boljšanja prehranjevalnih na­vad in prehranjevanja otrok in mladostnikov. Načrtovane ak­tivnosti na podlagi izkušenj in dobrih praks bomo nadaljevali tudi v prihodnje,« razkriva na­črte Hlastan Ribičeva.

Tudi pri nas vedno več otrok s povečano telesno težo

Uravnotežena prehrana v otroštvu je dobra popotnica za kakovostno življenje in boljše zdravje. Zdrave prehranjevalne navade, ki jih otroci pridobijo v zgodnjem otroštvu, vplivajo na izbiro živil in način

prehranjevanja tudi v kasnejšem življenjskem obdobju ter s tem na zdravje v odrasli dobi.

F OK US F OK US

Starši naj otrokom namesto sladkarij, mastnih in slanih prigrizkov ponudijo sveže ali suho sadje, oreščke in sveže doma pripravljene sladice, predvsem na osnovi sadja z manj dodanega sladkorja, vse seveda v zmernih količinah.

Page 9: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

12

Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ) je poleti izdal publikacijo z naslovom Pre­hrambne navade odraslih prebivalcev

Slovenije z vidika varovanja zdravja. Izsledki kažejo, da se je kazalec uživanja sadja in zele­njave v zadnjem desetletju nekoliko izboljšal, vendar kazalec glede uživanja zelenjave še vedno ni zadovoljiv. Od zelenjave najpogo­steje uživamo zeleno solato in paradižnik, vse druge vrste zelenjave anketirani najpo­gosteje uživajo le nekajkrat na mesec. Med sadjem še vedno najpogosteje jemo jabolka, kar tretjina vprašanih poje več jabolk na dan.

Najslabše prehranske navade imajo mlajši odrasli

Skrb vzbuja dejstvo, da imajo najslabše prehranske navade mlajši odrasli. »Ugota­vljamo, da priporočilom manj sledijo pred­

vsem moški in mlajši odrasli ter tisti z nižjo izobrazbo in nižjim socialno­ekonomskim statusom. Čeprav se nakazuje težnja večje ozaveščenosti o pomenu zdravega načina prehranjevanja, bo treba več pozornosti na­meniti predvsem tem skupinam ter pripra­viti specifične ukrepe zanje,« opozarja mag. Matej Gregorič z IVZ.

Zdravilni učinki Raziskovalci po vsem svetu proučujejo vpliv sadja in zelenjave na naše zdravje, saj je pre­hrana, ki vsebuje veliko sadja in zelenjave, odlična za preprečevanje sive mrene, astme, bronhitisa, preprečevanje in zdravljenje vi­sokega krvnega tlaka. Številne raziskave so pokazale, da uživanje zadostnih količin (nad 400 gramov na dan) sadja in zelenja­ve ščiti pred boleznimi srca, rakom, kapjo,

diabetesom tipa 2 in obolenji pljuč. Vsako­dnevno uživanje hrane, obogatene s sadjem in zelenjavo, naj bi po mnenju strokovnjakov zmanjšalo možnost srčnega obolenja za 15 odstotkov in kapi za približno 27, posebno pri otrocih pa pomaga pri preprečevanju astme in bronhitisa.

Barvne skupine Znanstveniki so pri raziskovanju vsebnosti učinkovin v različnih vrstah sadja in zele­njave odkrili, da sadje in zelenjava enake barve vsebujeta sorodne učinkovine. Tako je nastala razvrstitev v pet barvnih skupin: rdečo, rumeno in oranžno, belo, modro in vijolično ter zeleno. Za zadovoljitev vseh dnevnih potreb organizma pa je treba vsak dan zaužiti vsaj eno pest sadja ali zelenjave iz vsake od barvnih skupin.

Samo jabolko ni dovoljV zimskem času so prehladna obolenja pogostejša, kar povezujemo z upadom naravne odpornosti v tem

obdobju. Zmanjšana odpornost pa je velikokrat posledica tega, da uživamo premalo vitaminov in mineralov.

GU R M A NSK I U Ž I T K I

Poznamo več vrst zelja, vendar pri nas večino­ma uporabljamo belo,

veliko manj rdeče. V prehran­skem pogledu med njima ni pomembnejše razlike. Zelje lahko uporabljamo sveže ali kisano. Sveže je odlično za pre­bavo, saj vsebuje tudi celulozo. Sicer pa je to vrsta zelenjave, ki ima praktično vse elemente, potrebne za razvoj in obnovo našega organizma. V njem je veliko vitaminov, še posebno vitamina C.

Dobrodošel pri dietah Zelje vsebuje veliko vode in vla­knin ter kljub manjšemu števi­lu kalorij daje občutek sitosti. Zato je priporočljivo pri dietah. Ugodno deluje na črevesno flo­ro, odstranjuje črevesne zaje­davce in deluje kot razstruplje­valec v zimski prehrani. V njem je veliko železa, zato je nenado­mestljivo pri krvnih boleznih in slabokrvnosti. Obnese se kot blago pomirjevalo pri živčni na­petosti in nespečnosti. Izbolj­šuje možganske sposobnosti in krepi imunski sistem. Blago­dejno deluje na žlezo ščitnico in čisti dihalne poti. Za pomoč ga lahko grgramo pri izgubi glasu in angini, pri bronhitisu pa pij­

mo zeljni čaj v obliki prevretka ali zeljni sok.

Preprečuje prezgodnje staranje

Z uživanjem kislega zelja hkra­ti preprečimo tudi prezgodnje staranje, zmanjšamo nagnje­nost k obolenjem in povečamo obrambno moč organizma. S čiščenjem krvi se zmanjša poa­pnenje žil, krvni tlak se norma­lizira, zmanjša se količina ho­lesterola v krvi. Priporočajo ga tudi kot podporo pri zdravlje­nju raka, predvsem črevesne­ga. Krepi mišice, zlasti srčno, lajša osteoporozo, pomaga pri vnetju dlesni in ustne sluznice, krepi koncentracijo in spomin, preganja prehladna in gripozna obolenja.

V hladilniku svež tudi teden dni

Pri nakupu svežega zelja sko­raj ne moremo zgrešiti, saj je zelo trpežen in obstojen. Več dni ga lahko hranimo v hla­dilniku, le prvo plast moramo pred uporabo odrezati. V kleti se dobro ohrani, če je zavit v časopisni papir. Če kupujemo kislo zelje, je najbolje, da sve­žega kupimo neposredno iz soda pridelovalca.

Sveže ali kislo – zdravje

zagotovljenoPozimi se na krožniku večkrat znajde tudi zelje.

Ne samo, da nam v mrzlih dneh bolj tekne, dobro dene tudi našemu zdravju. Sveže ali kislo zelje bo pripomoglo, da bomo čvrsti, močni, veseli, vitki in

zdravi. Sveže zelje je prijeten hrustajoč dodatek osnovni jedi, kislo pa z ocvirki postane nepogrešljivo

pri kmečki pojedini.

Srnini medaljoni v brusnični omaki z ajdovimi krapi

Za štiri osebeSestavine:

4 dag olja60 dag srninega stegna

4 dag brusnicpoper, moka za pomokanje

Medaljone posolimo, popramo in pomokamo. Opečemo na vročem olju in zalijemo z zelenjavno osnovo.

Dodamo brusnice in pokuhamo.

Ajdovi krapiTesto

½ kg ajdove mokemalo pšenične moke

1 žlica masla

Nadev15 dag skute

2 jajci4 žlice kisle smetane

4 žlice drobtinsol

Ajdovo moko poparimo, premešamo in pustimo, da se ohladi. Pripravimo nadev iz skute, jajc, smetane, drobtin in soli. Ajdo­vo testo pregnetemo z belo moko, razvaljamo na debelino pol centimetra in narežemo na pravokotnike. Na vsak pravokotnik damo približno pol žlice nadeva. Prepognemo vogale, stisnemo in kuhamo v osoljenem kropu na zmernem ognju 10 minut. Ku­hane krape poberemo iz vode, odcedimo in ponudimo zabelje­ne z drobtinami.

ReceptV mrzlih dneh prijajo krepke jedi. Kuhar Jože

Erjavec iz hotela Slon nam je zaupal recept, s katerim bomo popestrili zimski jedilnik.

petek • 28. januarja 2011 • št. 54 GU R M A NSK I U Ž I T K Ipetek • 28. januarja 2011 • št. 54

13

Foto: Mercator

Page 10: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

14 15petek • 28. januarja 2011 • št. 54

kajenja začnejo mladi resno razmišljati o opustitvi. V na­slednjih dveh letih postopoma izgubijo zaupanje v zmožnost opustitve.

Mladi kadilci menijo, da ne potrebujejo pomoči

Po dveinpolletni kadilski ka­rieri začnejo mladi postopoma razumevati kajenje kot odvi­snost in spoznavati, kako tež­ko je prenehati. Mednarodni podatki kažejo, da je v zadnjih

šestih mesecih cigarete posku­šalo opustiti okoli 60 odstot­kov mladih kadilcev, vendar se je 90 odstotkov tistih, ki so kajenje sprva opustili, vrnilo na stara pota tega tveganega vedenja v roku šestih mesecev. Oblikovanje učinkovitih ukre­pov za opustitev kajenja med mladimi ni nujno potrebno zgolj z vidika javnega zdravja, ampak se tudi ujema s potrebo, ki jo čutijo sami mladostniki. Kljub temu mednarodne iz­

kušnje kažejo, da mladi kadilci po navadi niso zainteresirani za sodelovanje v organiziranih ukrepih za opuščanje kajenja. Še vedno jih več kot 80 odstot­kov verjame, da lahko kajenje opustijo sami. Prepričani so, da bodo ob vključitvi v orga­nizirane oblike do njih imeli pokroviteljski odnos in da zu­nanja pomoč, razen pomoči prijateljev, ni potrebna.

Prvi teden je najpomembnejši

Ko želite prenehati kaditi, po­trebujete največ podpore v prvem tednu, saj vzdržnost od nikotina v tem času vpliva na dolgotrajni uspeh prenehanja kajenja. Raziskave so pokaza­le, da ima kadilec, ki prebrodi kritično obdobje, veliko večjo možnost uspeha na dolgi rok. Uspešnejši so tudi tisti, ki se ne zanašajo le na moč svoje volje. Na voljo so nikotinski nado­mestki, tečaji in svetovanja.

?Poskus t n cor

n k i c .

OH O H U A

C-

O-

-

N m

Z DR AVJ E Z DR AVJ E

V Evropi kadi kar tretji­na prebivalstva. Zaradi bolezni, ki jih povzro­

ča kajenje, v Evropi vsako leto umre 650 tisoč ljudi. Zadnja raziskava (Special Eurobaro­meter 332), ki je bila v Evrop­ski uniji opravljena leta 2009, je pokazala, da imajo največji delež kadilcev v Grčiji (40 od­stotkov), sledijo Bolgarija z 39 ter Turčija in Makedonija s 37 odstotki kadilcev. Najmanj kadilcev je na Švedskem in Finskem. V Sloveniji kadi 26 odstotkov ljudi, kar je malo pod evropskim povprečjem, ki je 29 odstotkov. Povprečen kadilec v EU pokadi 14,4 cigarete na dan – najmanj pokadijo Švedi, in si­cer 10,1 cigarete na dan, največ pa Grki in Ciprčani, kar 21. Slo­venci pokadimo 17,2 cigarete na dan. Sicer pa kadi več moških kot žensk ter več tistih iz nižjih socialnih slojev.

Zdravje je najpogostejši razlog za opustitev kajenja Če ste ob prehodu v novo leto spet sprejeli odločitev, da bo­ste resnično prenehali kaditi, pa vam do danes še ni uspelo, naj vas potolažimo. Niste edi­ni. Navdušenje, ki ga spremlja­ta ponos in sreča, ko kadilec odloži zadnjo cigareto, hitro zamenjajo občutki razdražlji­vosti, nemira in nezadovoljstva. Kadilec podleže želji in vnovič seže po cigareti. Kot je razvi­dno iz raziskave, so v zadnjih 12 mesecih poskušali prenehati kaditi povprečno trije od de­setih kadilcev. Skoraj polovica tistih, ki so poskušali opustiti razvado, se je tega »projekta« lotila že več kot enkrat. Med ti­stimi, ki so se trudili prenehati

kaditi, jih je polovica spet kadila že prej kot v enem tednu, 29 od­stotkov je prenehalo za dva me­seca, preostali so zdržali dlje. Najpogostejši vzrok, zaradi katerega se ljudje odločijo opu­stiti kajenje, je skrb za zdravje. Zaradi tega vzroka je poskuša­lo prenehati kaditi kar 71 od­stotkov kadilcev, preostale so k temu spodbudili sorodniki in prijatelji, nekateri se odločijo zaradi zvišanja cene cigaret.

Mladi začnejo kaditi pri 13 letih

Kajenje je razširjeno tudi med mladimi, saj je tobak pogosto prva droga, s katero se srečajo. Kot je zapisano v Accessovem poročilu (Access strategies for teen smoking cessation in Eu­rope), mladi po navadi začnejo kaditi pri starosti 13 let, največ pa jih kadi pri starosti 18 let. Po podatkih študije ESPAD (Espad Report, Substance among students in 35 Euro­pean countries, www.espad.org) je 58 odstotkov dijakov, starih med 15 in 16 let, vsaj že enkrat poskusilo kaditi, 29 od­stotkov pa jih je kadilo v zadnjih 30 dnevih. Izmed teh jih je 12 odstotkov pokadilo eno do 10 cigaret na dan, štirje odstotki 11 do 20 cigaret na dan in dva od­stotka vsaj eno škatlico na dan.

Odvisnost se razvije hitro Odvisnost od tobaka se med mladimi kadilci hitro razvije. Kot je navedeno v Accessovem poročilu, polovica mladih ka­dilcev postane odvisna, preden pokadijo več kot sedem cigaret na mesec, polovica tistih, ki ustreza kriterijem definicije odvisnosti ICD­10, pa postane

Kadi tretjina EvropeCigaretni dim vsebuje prek štiri tisoč kemičnih spojin, od tega več kot 50 kancerogenih in metabolnih strupov. Ti se nalagajo v pljučih, prehajajo v kri in se po krvnem obtoku prenašajo v druge dele telesa.

Kajenje tako ne vpliva le na pljuča in dihalni aparat, temveč na vse telo.

KATERI CIGARETI BI SE NAJLAŽE ODREKLI?Vsak kadilec ima svoje navade, toda vsi poznamo situacije, ko pokadimo več cigaret kot običajno. Razmislite, kateri cigareti bi se najlaže odrekli:

cigareti, ki jo pokadite med druženjem s prijatelji, cigareti, ki jo prižgete, ko čutite, da ste pod stresom, cigareti, ki si jo privoščite takrat, ko menite, da si jo res

»zaslužite«, cigareti, ki jo prižgete iz dolgočasja, ko nimate početi kaj

drugega, cigareti, ki jo prižgete, ker želite »posnemati« preostale

kadilce v družbi.

odvisnih, ko pokadijo eno do dve cigareti na mesec. Od tre­nutka, ko mlad človek postane reden kadilec, pa do trenutka, ko je postavljena diagnoza od­visnosti od nikotina, v pov­prečju mine okoli leto in pol. Eden izmed treh mladih kadil­

cev razvije klinično relevantno odvisnost do svojega 35. leta in je tako izpostavljen vsem dobro znanim nevarnostim tobaka za zdravje. Znano je tudi, da mladi kadilci kmalu po začetku kaje­nja hočejo in poskušajo prene­hati. Že tri mesece po začetku

NEGATIVNI UČINKI KAJENJA

1. Izguba las2. Očesna mrena3. Gube4. Izguba sluha5. Kožni rak 6. Propadanje zob7. Emfizem8. Osteoporoza9. Obolenje srca10. Rane na želodcu11. Obarvani prsti12. Rak maternice in

splav13. Deformirana sperma14. Luskavica15. Buergerjeva bolezen16. Pljučni rak, rak nosu,

jezika, žleze slinavke in žrela, glasilk, želodca …

Vir: www.tobak-zveza.si

DEJSTVA Pri kadilcih je srčna kap dvakrat pogostejša kot pri

nekadilcih. Glavni razlog za smrt, povezano s kajenjem, so

srčno-žilne bolezni; te pripomorejo k 35 odstotkom vseh prezgodnjih smrti zaradi kajenja.

Polovico vseh kadilcev bo na koncu njihova navada ubila. Prenehanje kajenja lahko zmanjša nevarnost srčnih

bolezni in tveganje kapi. Možnost, da bodo ljudje spet začeli kaditi, je večja, če se

zanašajo le na moč svoje volje.

Fot

o: D

ream

stim

e

Page 11: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

16 17petek • 28. januarja 2011 • št. 54Z DR AVJ E Z DR AVJ E

Pomlajevalna metoda s takojšnjim učinkom

Na našem trgu je na voljo popolnoma nova metoda pomlajevanja Intraceuticals, ki jo že desetletje uporabljajo v Avstraliji, od koder tudi prihaja. Nanjo prisegajo hollywoodske in druge zvezde, kot so Eva Longoria, Naomi

Campbell, Justin Timberlake, Kate Perry in še vrsta drugih.

je poseg idealna preventiva pred izgubo vlage in staranjem kože ter tudi kurativa za že nastale črtice in gubice na obrazu.

Preventiva ali kurativa »Metodo priporočamo kot pre­ventivo vsem po 25. letu staro­sti in kot kurativo starejšim, ki že imajo izrazne gube. Eden od

tretmajev Intraceuticals je na­menjen odpravljanju aken, zato ga lahko uporabljajo tudi naj­stniki in odrasle osebe z akna­mi ter vsi, ki si želijo odpraviti pigmentne madeže na obrazu,« pravi sogovornica. Za ohrani­tev mladostnega videza pripo­roča šest tretmajev v zaporedju šestih tednov, katerim sledi

vzdrževanje stanja enkrat na mesec. »Poseg brez zadržkov naredimo še pogosteje, odvisno od želja stranke in stanja kože. V Hollywoodu, kjer je metoda obvezen dodatek k vzdrževanju mladostnega videza, jo zvez­dniki in zvezdnice uporabljajo tudi trikrat na teden,« poja­snjuje Malijeva.

Pri tej metodi s pomočjo hiperbaričnega kisika, to je kisika, ki ima nekaj­

krat višji atmosferski tlak kot običajno, v podkožje vnašajo hialuronsko kislino, kar je bilo v preteklosti mogoče le z injici­ranjem. »Z novo metodo že po eni obravnavi dosežemo odlič­ne rezultate. Koža je nahranje­na, sijoča, mladostna, gubice se izravnajo. Trenutno je postopek mogoč le za obraz, vendar pa v pod­jetju Intraceuticals že pripravljajo različico za telo. Trgu naj bi to mož­nost ponudili še to leto,« pravi Ana Ziherl Mali iz salona Shape, ekskluzivna uvoznica za Intraceuticals.

Neinvazivna metoda brez stranskih učinkov

»Nova metoda ima številne prednosti, ena izmed njih je tudi ta, da je povsem neinvazivna,

stranke jo opisujejo celo kot prijetno. Prav tako ni stran­

skih učinkov, saj so sestavi­ne, ki jih vnašamo v pod­kožje, naravne – hialuron­

ska kislina, aloa vera, zeleni čaj ter vitamini A,

C in E,« pojasnjuje so­govornica. Dodaja, da

Rezultati raziskave kažejo, da je naj­ljubši spalni položaj Slovencev na boku (55,1 odstotka). Spanje na hrb­

tu je bolj značilno za moške, medtem ko je položaj na trebuhu bolj značilen za ženske. Razlike po spolu so opazne tudi pri času, ki ga ženske in moški potrebujejo, da zvečer zaspijo. Rezultati kažejo, da moški zaspijo prej kot ženske, saj v manj kot desetih minu­tah zaspi kar 39,5 odstotka moških in 30,4 odstotka žensk. Več kot polovica anketira­nih (51,5 odstotka) nima težav z jutranjo utrujenostjo in se zjutraj ne zbudijo utru­jeni. Spletna raziskava inštituta Marketa­gent.com, v kateri je sodelovalo 500 aktiv­nih uporabnikov interneta v starosti med 20 in 59 let, je pokazala, da več kot polovica anketiranih spi na boku (55,1 odstotka), 21,8 odstotka na trebuhu, 8,6 odstotka pa na hrbtu. Zanimivo je, da so moški v večjem deležu kot ženske navajeni spati na hrbtu (10,5 odstotka moških, 6,7 odstotka žensk).

Težave pridejo z letiPo drugi strani pa je spanje na trebuhu bolj značilno za ženske (24,1 odstotka žensk in 19,4 odstotka moških). Podatki kažejo, da se s staranjem povečuje delež tistih, ki spijo na boku. Mladih, starih med 20 in 29 let, ki običajno spijo na boku, je 47 odstotkov, ti­stih v starosti med 50 in 59 leti, pa kar 63,3 odstotkov. Spanje na trebuhu je bolj značil­no za mlade od 20 do 39 let (54,8 odstotka) kot pa za starejše od 40 let (33,3 odstotka). 76,4 odstotka anketiranih meni, da s spa­njem nimajo oziroma sploh nimajo težav. Težave s spancem se povečujejo s starostjo. Tako ima težave s spanjem le 16,2 odstotka vprašanih, starih med 20 in 29 let, medtem ko je anketiranih v starosti od 50 in 59 let, ki imajo motnje spanja, 32 odstotkov. Kot pravi vodja prodaje in marketinga v podjetju Marketagent.com Jerneja Sven­šek, se s težavami pri spanju v večji meri sre­čujejo ženske kot pa moški, saj 20,2 odstot­

ka žensk navaja, da imajo precejšnje težave s spanjem, moških s to težavo pa je zgolj 13,7 odstotka. 24,4 odstotka anketiranih že opoldne občuti manjšo utrujenost, 15,2 od­stotka jih je zvečer že zelo zgodaj utrujenih, 14,4 odstotka anketiranih pa navaja, da ima čez dan več obdobij občutka nespočitosti.

Moški zaspijo pred televizijo ali med branjem

39,2 odstotka anketiranim se vsaj enkrat na teden ali pogosteje zgodi, da podnevi

oziroma zvečer nenamerno zaspijo, deni­mo pri gledanju televizije, branju, v kinu in podobno. Zanimivo je, da se to pogosteje dogaja moškim, saj 43,6 odstotka moških vsaj enkrat na teden ali pogosteje podnevi ali zvečer nenamerno zaspi, žensk, ki se jim dogaja enako, pa je 34,8 odstotka. Več kot polovica anketiranih (51,5 odstotka) nima težav z jutranjo utrujenostjo in se zjutraj ne zbudijo utrujeni. 34,9 odstotka anketiranih za to, da zvečer zaspi, potrebuje manj kot 10 minut.

Moški nenamerno zaspijo, ženske imajo težave s spanjem

Inštitut Marketagent.com je v raziskavi preveril spalne navade Slovencev, z njo pa so skušali ugotoviti, kakšen položaj v spanju najbolj ustreza Slovencem, ali imajo težave s spanjem ali z utrujenostjo ter

koliko časa potrebujejo, da zaspijo.

Untitled-5 1 15.06.2010 15:30:17 Uhr

Untitled-5 1 15.06.2010 15:30:17 Uhr

Page 12: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

18 19K U LT U R A BI VA NJAZ DR AVJ E

V kuhinji se vedno pogosteje upora­bljajo steklene površine. Njihova vertikalna postavitev enoten pro­

stor navidezno loči, uporaba stekla kot materiala za finalne površine v kuhinji pa doda eleganco, blišč in uporabnost. Spek­ter možnosti vgradnje steklenih elemen­tov je velik. Z barvnimi steklenimi frontali postane običajna kuhinja živahna, prosoj­ne površine naredijo vtis svetlejšega pro­stora, zaradi homogenosti površin pa so tudi enostavnejše za vzdrževanje higiene, ki je v kuhinji še kako pomembna. Končna obdelava steklenih frontalov elementov, tako tistih s klasičnim odpiralnim me­hanizmom kot tudi drsnim, je lahko bar­vana, prosojna ali oblikovana z vzorcem. Možnosti je precej, saj je končno podobo mogoče sestaviti in prilagoditi z aplikaci­jo različnih barvnih stekel, polprosojnih folij, peskanja ali smiselne kombinacije naštetega.

Unikatno in individualno Barvna in satinirana stekla namesto klasične keramične stenske obloge nad

delovno površino kuhinjskega pulta dajo kuhinji svojevrsten poudarek. Luči, ki so lahko vgrajene za steklom, barvni poudarki, ogledala in dekoracije stene kuhinjskemu prostoru podeljujejo noto unikatnosti in individualnosti. Za tiste, ki se ne želijo odpovedati elementu fug, je na trgu dobavljiva pestra paleta stekle­nih ploščic in mozaikov različnih barv in oblik.

Steklo naj bo kakovostno Če enak material kot pri stenski oblogi upo­rabimo za delovne površine v kuhinji, dose­žemo homogenost, z uporabo različnih pou­darkov pa individualnost. Pomembno je, da so delovne površine izdelane iz kakovostne­ga kaljenega stekla, saj je to dovolj odporno proti mehanskim poškodbam. Prav tako so za stensko stekleno oblogo primernejša de­belejša oziroma varnostna stekla, saj morajo imeti zadostno nosilnost in toplotno odpor­nost v predelu kuhalne površine. Bistvenega pomena je tudi, da natančno določimo, kje bodo luči, izrezi in odprtine, saj slednjih ni mogoče izdelati na kraju samem. Posebno

pozornost moramo nameniti pritrjevanju steklene stenske obloge, saj mora ta zagota­vljati optimalno tesnjenje.

Kombinacija z drugimi materiali Steklo se dobro ujema z različnimi mate­riali. Kombiniramo ga lahko z lesom, alu­minijem ali kamnom. Tako še poudarimo eleganco prostora in samih elementov. Izbira pravih in med seboj kompatibilnih materialov je pomembna za končni videz prostora. Klasične elemente in materi­ale danes lahko nadomestimo s pestrim naborom zanimivih in dovršenih nado­mestkov naravnega ali umetnega izvora. Sodobni materiali ponujajo različne mož­nosti uporabe in oblikovanja. Kuhinjski umivalnik, izdelan iz kompozitih mate­rialov in osvetljen s proti vodi odporni­mi LED­lučmi, v katerem se poigravajo voda, svetloba in pena, skupaj s stekleno površino nedvomno pritegne pogled vsa­kega, ki vstopi v prostor.

Lučka M. Lesjak Soklič, u. d. i. a.BIRO 42, d. o. o.

Novi koncepti kuhinjskega prostora ponujajo številne možnosti postavitve in organizacije kuhinje, skladno s posameznikovim življenjskim in bivalnim slogom. Kuhinjski prostor

postaja inovativno oblikovan, vse bolj odprt in povezan z bivalnim prostorom.

Steklena eleganca

Fot

o: D

ream

stim

e

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

Metoda zdravljenja z bioenergijo deluje na imunski sistem orga­nizma ter mu z dodajanjem sveže

energije in izvajanjem posameznih tehnik pomaga do samoozdravitve. Bioterapevt ne zdravi, temveč je le posrednik, ki z ener­gijo spodbudi samoozdravitvene procese v telesu.

Zdravi celo vrsto težav S pomočjo posebnih tehnik, ki jih je na podlagi starodavnih tradicionalnih izku­šenj in znanj razvil mojster Domančić, z

univerzalno življenjsko energijo vplivamo na energetsko polje človeka, prek tega pa na imunski sistem in samoozdravitvene spo­sobnosti telesa. Zdravljenje po omenjeni metodi je primerno za vse zdravstvene te­žave in bolezni ter je učinkovito pri večini kroničnih bolezni, »moških« (tudi težave s prostato) in »ženskih« (tudi neplodnost) težavah ter pri bolečinah vseh vrst. Še posebno učinkovita je metoda pri odpra­vljanju bolečin, ki izvirajo iz hrbtenice, pri različnih alergijah, pljučnih boleznih in levkemiji. Izjemno učinkovita je tudi kot

preventivna metoda za ohranjanje zdrav­ja, sproščenosti in vitalnosti ter prepreče­vanje bolezni, spodbujanje dolgoživosti in mladostnosti.

Naravna metoda brez stranskih učinkov

Terapija se izvaja javno in ob navzočnosti drugih ljudi, vendar vsakega posameznika zdravilec obravnava posebej. Izjemoma se lahko terapija izvaja tudi individualno ali na daljavo. Možni pa so tudi VIP­termini. Terapijo je treba izvajati štiri dni zapored. Po potrebi se cikel štirih dni ponavlja. Po­samična vsakokratna obravnava bolnika traja od 10 do 20 minut, odvisno od prime­ra. Večina bolnikov med terapijo občuti to­ploto, nekateri mrazenje ali mravljinčenje. Vendar energetska metoda enako deluje tudi, če bolnik ob njenem izvajanju ne čuti ničesar. Večina bolnikov občuti olajšanje že takoj po opravljeni terapiji. Dokončni učinek pa bolnik občuti po treh tednih. Ob hujših ali dolgotrajnih težavah je treba terapijo ponavljati. Metoda je naravna in učinkovita, brez škodljivih stranskih učin­kov. Kot pravijo terapevti, se večina ljudi na žalost k tej metodi zateče, ko neuspešno preskusijo vse druge načine zdravljenja ali ko jim uradna medicina ne more pomaga­ti. Kot pravijo, bi bilo mnogo bolje, ko bi se za bioterapijo odločili prej in bi postala del skrbi za zdravje ali dopolnilna metoda zdravljenja.

Olajšanje že po prvi terapijiKaj je najnaravnejši odziv človeka, ko ga nekaj boli? Roke položi na

boleče mesto! Bolezen se kaže najprej na energetski ravni, šele pozneje s fizičnimi, telesnimi znamenji. Z bioenergijo uravnotežimo energetsko

polje človeka in s posebnimi tehnikami dodajamo ali odvzemamo energijo, odvisno od stanja ali bolezni posameznika.

Fot

o: D

ream

stim

e

Page 13: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

20

Steklo je kljub svoji krh-kosti trdno in privlačno ravno zaradi svoje prosoj-

nosti, minimalističnega videza in preprostih ravnih linij. Poleg elementov v kopalnici in kuhinji so lahko steklene tudi ograje, vrata, stopnice, predelne stene in nadstreški, so pojasnili v Ste-klarstvu Kresal.

Od vrat do stopnic Steklena notranja vrata so po-stala skorajda že klasika – tako drsna kot nihajna. Nihajna vrata lahko vpnemo v obstoječi lesni podboj ali pa izdelamo novega aluminijastega. Steklene ograje so kljub lahkotnemu videzu tr-dne in varne ter poudarjajo le-poto prostora. Elementi so iz le-pljenega kaljenega ali delno ka-ljenega stekla. Pohodno steklo se s pridom uporablja tudi pri nadomeščanju talnih oblog in stopnic v različnih prostorih. Te obloge so sestavljene iz trisloj-nega lepljenega stekla, katerih skupna debelina je odvisna od velikosti površine in pričakova-

ne obremenitve. Če želimo pro-stor pregraditi in ohraniti sve-tlobo, lahko izberemo steklene stene. Steklo je kombinirano z minimalnim okovjem v sestavi z aluminijastimi ali nerjavnimi profili. V sklopu steklene stene so lahko tudi drsna ali nihajna vratna krila. Je pa izvedba mož­na tudi brez talnih avtomatov, so nam povedali v Steklarstvu Kresal. Dodali so, da steklu lahko marsikaj dodajo – barvo s sitotiskom ali emajliranjem v različnih barvah in vzorcih, barvne folije, dekorativne do-datke, denimo taljena stekla (fuzije) ter peskane vzorce.

STEKLARSTVO ALEKSANDER KRESAL S.P.Celovška cesta 275, 1000 Ljubljana

T: +386 (0)1 507 21 24F: +386 (0)1 507 19 28G: +386 (0)40 88 88 [email protected]

Delovni čas:

PON - ČET 7h-17h

PET 7h-15h

SOB 9h-12h

- steklene stene- kuhinjske

obloge

- tuš kabine- drsna vrata- nihajna vrata

- nadstreški, ograje- pohodna stekla,

stopnice

Izdelava po meri:

Foto: Steklarstvo Kresal

Uporaba stekla v sodobnih notranjih prostorih je

uveljavljena in vedno bolj pogosta. Steklo »podira

zidove« in povezuje prostore. V kombinaciji z različnimi

materiali učinkuje estetsko in praktično – prostor se razsvetli

ter navidezno razširi.

Steklo podira zidove

Steklene ograje so kljub lahkotnemu videzu trdne in varne ter poudarjajo lepoto prostora.

K U LT U R A BI VA NJA

Page 14: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

Moderni kamini se od starejših najbolj raz­likujejo v treh točkah.

Prva je izkoristek kurišča, ki je bil včasih samo 20­odstoten, pri najnovejših kaminih pa se giblje med 75 in 87 odstotki. Druga razlika je v ogrevalni sposobno­sti. Če je včasih kamin ogreval eno samo sobo, lahko sodobni kaminski vložki ogrevajo tako glavni kot sosednje prostore. Tretja prednost novejših kami­nov pa je večja varnost kurišč, k čemur največ pripomorejo ste­klokeramična vratica, ki nam hkrati ponujajo pogled na ogenj, so povedali v podjetju Kamini Kočevar.

En kamin za topel zrak v več prostorih

Ogrevanje več prostorov z enim samim kaminom lahko dose­žemo z naravnim kroženjem toplega zraka ali pa s prisilnim, torej s pomočjo ventilatorskega

sistema. Pri tem je treba v estrih položiti cevi za razvod zraka v druge prostore – to ni potrebno le v primeru, če je izpih na hrb­tni steni kamina, kjer se lahko napravi preboj skozi steno – ali pa vgraditi toplovodni kamin­ski vložek, kjer gre ogreta voda iz kamina v zalogovnik, od tod pa v sistem ogrevanja, denimo v talno gretje ali radiatorje, so pojasnili v podjetju.

Kakovostno kurivo in kakovosten dimnik

V kaminih na drva uporabljamo kakovostna suha drva, najbolje bukova ali brezova. Avtomat­sko dodajanje kuriva je mogo­če le pri pečeh na lesne pelete, ki imajo programiranje vžiga, ugašanja in uravnavanja toplote v prostoru. Če se hočemo ogre­vati kakovostno in varno, ne smemo pozabiti na dimnik. Pri običajnih kaminih je premer dimnika 20 centimetrov, pri

čedalje bolj priljubljenih večjih kuriščih, širokih tudi do 150 centimetrov, pa je lahko premer dimnika tudi 25 do 30 centime­trov. Minimalna aktivna višina dimnika mora biti 4,5 metra, priključek za kamin pa naj bo pod kotom 45 stopinj, svetujejo v podjetju Kamini Kočevar.

Tople in hladne oblogeGlede na tip kurišča in na­čin ogrevanja prostora ali več prostorov uporabimo različne obloge. V glavnem jih delimo na tople in hladne. Akumulacijske kamine obzidujemo s šamotom in sevalnimi ploščami. Te ustva­rijo »toplotni obroč« in akumu­lirajo oddano toploto kurišča ter jo prek kaminske obloge ena­komerno in stalno prenašajo v prostor. Če pa gre za toplozrač­no kurišče, kjer toploto v prostor izpihujemo po ceveh, je obloga lahko iz siporeksa, so povedali v podjetju.

Mini obloge, maksi kurišča

Kot finalno oblogo lahko uporabimo zelo raznovrstne materiale – od različnih tipov naravnega kamna, kamnitih mozaikov do keramičnih, ko­vinskih in steklenih okvirjev ter oblog. Vsekakor je treba izbrati takšno finalno oblo­go, da bo kamin kot celota primerno umeščen v ambient in se bo smiselno ujemal s preostalimi materiali v pro­storu. Možnosti za izvedbo je neomejeno, v sodobnih obli­kovalskih smernicah pa pre­vladuje slog minimalističnih oblog, ki poudarjajo kurišče. Ta so čedalje večkrat večjih dimenzij ter z dveh ali celo treh strani obdana s steklom. Slednje nam omogoča od­prt pogled na prasketajoče plamene, s tem pa v prosto­ru pričaramo romantično vzdušje.

toplozračni, akumulacijski, termo in plinski kamini

Salon: Juhartova 193311 ŠempeterTel.: 03 700 17 96Faks: 03 700 17 [email protected]

že 30 let

IR IM

AGE

K U LT U R A BI VA NJA

Preporod romantične toploteSodobni kamini vse bolj postajajo alternativne ogrevalne naprave, s katerimi lahko

ogrevamo vse stanovanje, hkrati pa so zaradi novih materialov in sodobnih oblik izviren arhitekturni element v stanovanju.

21

Page 15: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

22 23petek • 28. januarja 2011 • št. 54

Ne skrivajte telesa, le zmedite oko. Po­kažite bolj ozke dele telesa, ki so po navadi gležnji, zapestje, dekolte. Ro­

kavi naj bodo ozki in ne predolgi, prav tako hlače. Če so noge vaš adut, jih ne skrivajte pod hlačami, raje z asimetričnimi zgornjimi deli skrijte morda bolj zaobljen trebušček.

Pravilna velikostna številka Pomembno je, da so vaša oblačila udobna, vendar ne preveč široka in tudi ne oprijeta. Ključ je pravilno izbrana velikostna števil­ka. S preširokim oblačilom razvrednotimo obleko in delujemo neurejeno. Preozko oblačilo dela horizontalne gube in pouda­ri tisto, kar bi želeli skriti. Iz neznanega razloga prav ženske z večjimi prsmi rade nosijo bluze. Skorajda nemogoče je, da bi bila konfekcijska bluzica v višini močnejših prsi pravilnega obsega. Gumbi se po navadi nevarno bočijo, videti je modrček, gube pa vztrajno poudarjajo slabo izbiro.

Ključna so ramena Pri oblikovanju proporcionalne podobe so ključna ramena. Če imate ozka ali povešena ramena, je raglan rokav manj ustrezen kot navaden podložen. Raglan rokav je sicer udoben, vendar laska redko kateri postavi.

Barvna vertikala Če želite doseči zares odlično podobo, ustvarite barvno vertikalo – od glave do pet v eni barvi ali še boljše, od glave do pet v temni barvi: olivni, temno rdeči, čokola­dno rjavi, antracitno sivi, temno vijoličasti ali klasični temno modri in seveda najbolj priljubljeni črni. Poleti se vseeno odločaj­te za svetlejše barve in upoštevajte barvno vertikalo.

Moč dodatkov Če boste ustvarili barvno vertikalo, ne po­zabite na obraz. Poudarite ga z rutko, naki­tom in primernim ličenjem. Z uhani izrazi­

te slog, poudarite in razsvetlite obraz. Prav vi si lahko privoščite večji nakit, opazne uhane, veliko ogrlico in široke zapestnice. Le kratke ogrlice na kratkem in močnem vratu morda niso dobra izbira.

Kaj oko najhitreje opazi? Najhitreje zagledamo tisto, kar se sveti, nato svetle barve in potem vzorce ter zmečkani­no. Zato bodite še posebno previdni pri izbi­ri oblačil, ki se mečkajo. Ne samo, da boste z zmečkanino poudarili nezaželeno, takšen videz lahko hitro deluje zanemarjeno.

Pravilna izbira spodnjega perila Nedrček je obvezen kos spodnjega perila za ženske vseh starosti. Če bi se zavedale, kako odlično lahko z njim korigiramo postavo, bi bile pri izbiri bolj pozorne. Za nasvet pov­prašajte prodajalko. Naša postava in prav tako prsi se z leti spreminjajo. Tako bi si mo­rale meriti številko nedrčka vsakih nekaj let. Prepustite se prodajalki, da vam izmeri veli­kost in izbere pravilno obliko nedrčka.

Glavna funkcija nedrčka Nedrček daje brezhibno oporo prsim in hkrati poudari silhueto. Prava velikost in oblika nedrčka, ki prsi ne glede na njihovo velikost drži na mestu in dovolj visoko (po­sebno pomembno pri zelo velikih prsih, ki se z leti povesijo), lahko optično odvzame nekaj kilogramov, lepše oblikuje in uravno­vesi obliko postave. Body ni najboljša izbira spodnjega perila za močnejše prsi.

Kompaktnejši materiali za oblikovanje postave

Obstajajo kompaktnejši materiali, name­njeni oblikovanju postave. Pri spodnjih hlačkah pomagajo ustvarjati bolj ploščat trebuh (ga stisnejo), lepšo obliko bokov ali zadnjice. Pri nedrčkih s temi materiali dosegamo večjo funkcionalnost in boljšo oporo. Neraztegljivi materiali dajejo več­jo stabilnost, uporabljajo se na podprsnih prednjih delih, stranskih delih, srednjih de­lih med košaricama in pri širših naramni­cah. Poleg teh materialov so pri nedrčkih pomembne tudi všite opore, ki učinkovito podpirajo prsi in zagotavljajo lepše prila­gajanje košaric. Nekdaj trde jeklene žice so pri oporah nadomestili novi, prožnejši materiali, ki ne utesnjujejo. Za velike prsi je nedrček nujno potreben. Pri teh nedrčkih so naramnice širše, kar preprečuje, da bi se zarezale v kožo na ramenih.

Lea Pisani, Kultura oblačenja

MODA MODA

ŠE NEKAJ NASVETOV: Močnejša postava – večji vzorci in dodatki. Večje prsi – previdno pri izbiri nedrčka. Ruski ali visoko zapet ovratnik nista optimalna izbira. Prav tako je slabša izbira puli. Horizontalne linije šivov, vzorcev, aplikacij optično razširijo postavo. Linija po sredini telesa – bodisi linija s šivom, gumbi bodisi zadrgo – telo optično prepolovi, tako oko primerja levo in desno polovico in poudari morebitne nepravilnosti. Z nakupi nove garderobe ne čakajte do takrat, ko boste izgubili nekaj kilogramov. Razveselite se z novim kosom oblačila, ki vam bo dal moč. Ne kaznujte se z nošenjem starih oblačil zaradi odvečnih kilogramov. Naša podoba ima neizmerno moč, nihče vam ne bo zameril, če imate kakšen gram preveč, marsikdo (upravičeno) pa, če ne boste urejeni.

Ne skrivajte telesa, le zmedite oko

Ženske z močnejšo postavo so pogosto mnenja, da je nemogoče najti primerna oblačila zanje. Res je, da je ponudbe znatno manj, vendar obstaja. Tudi pri oblačilih večjih velikostnih številk namreč lahko

izbiramo med različnimi cenovnimi razredi, med bolj ali manj sodobnimi in bolj ali manj kakovostnimi. Je pa res, da se slabša

kakovost pri teh oblačilih hitreje opazi.

Fot

o: D

ream

stim

e

Page 16: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

Untitled-12 1 25.01.2011 15:28:22 Uhr

T U R I Z EM

V Turistično informacijskem centru Bovec (TIC Bovec) so nam pove­dali, da se obiskovalci Bovškega

trenutno navdušujejo nad organizira­nim sankanjem po urejenem sankališču na mangartski cesti. Ko je v dolini dovolj snega, se številne družine odločajo tudi za sankanje v Trenti ali po cesti s Stola. Živahno je na smučišču v Logu pod Man­gartom, v slikoviti dolini pod Loško steno, kjer vsako leto poskrbijo za ljubitelje teka na smučeh. Smučišče v Logu je še posebno primerno za smučarje začetnike in ljubi­telje veličastnih razgledov, saj nad dolino zijata mogočni slovenski gori Jalovec in Mangart.

Pravljični izleti s krpljami Kot pravijo na TIC Bovec, se ljubitelji narave pogosto odločajo za pravljične iz­lete s krpljami. Pod vodstvom izkušenega vodnika se lahko obiskovalci s krpljami odpravijo na pravo zimsko pustolovščino v najbolj neokrnjene kotičke Slovenije, se nadihajo svežega gorskega zraka in nau­žijejo nepozabnih trenutkov ob škrtanju snega in opazovanju narave. Kondicijo lahko obiskovalci letos nabirajo tudi na tekaških stezah v Bovcu in okolici ter na

pokritem drsališču, ki navdušuje pred­vsem najmlajše.

Drsanje, zgodovina ali čofotanje Če nas preseneti slabo vreme, se lahko obiskovalci poleg drsanja na pokritem drsališču v Bovcu posvetijo spoznavanju zgodovine. Ogledajo si lahko znameniti Kobariški muzej, Trentarski muzej ali katero od zasebnih zbirk iz prve svetovne vojne. Lahko se odpravijo na izlet v Italijo, mimo Rabeljskega jezera do starega ru­dniškega kraja Rabelj, kjer so organizira­ni ogledi rudnika in rudarske dejavnosti. Tisti, ki imajo raje čofotanje in razvajanje, so navdušeni nad centrom dobrega poču­tja v hotelu Kanin: bazen, svet savn, aro­materapije, masaže. Poskrbljeno je tudi za lačna usta – v bovških gostilnah lahko obiskovalci okušajo dobrote in posebno­sti z »bovškega krožnika«. Če v dolini ni snega in so razmere ugodne za pohode, so priljubljeni pohodi po Soški poti in Poti miru, pravijo v TIC Bovec.

Dogodkov, tekmovanj in zabave na pretek

Letos, kot pravijo pri ATC Kanin, na Ka­ninu dogaja! Že v nedeljo, 30. januarja, bo

tam v organizaciji Smučarskega kluba ATC Kanin Bovec potekalo Odprto tekmovanje za pokal občine Bovec 2011 v veleslalomu, skozi sezono pa so organizirani še številni dogodki, srečanja, animacije, tekmovanja in zabave. Prav tako že vsi nestrpno priča­kujejo 6. Freeride Battle Kanin 2011, ki bo na začetku marca. Gre za tekmovanje v pro­stem smučanju in deskanju na snegu, ki bo tudi letos razveselilo vse adrenalina željne gledalce in pogumne smučarje. Tekmova­nje je kvalifikacijsko za nastopanje v sve­tovni seriji Freeride World Tour.

Soncu najbližje smučišče Kanin je še vedno smučišče najbliže son­cu, zato se smučarji radi zadržijo tudi na smučarski plaži s pogledom na morje. Obi­skovalci se potem spominjajo nepozabnih razgledov vse tja do Tržaškega zaliva in smučanja po debeli odeji naravnega snega. Letos se lahko Kanin pohvali kar s tremi metri snega. Proge so razgibane, njihova težavnost pa prilagojena vsem smučarjem. Na smučišču je vsak petek, soboto in nede­ljo med 10. in 15. uro organiziran anima­cijski program za otroke, radovedneži pa imajo možnost testiranja smuči v Ski test centru.

Zimska doživetja v idilični naravi Poleg smučanja lahko na Bovškem tudi sankamo, hodimo s krpljami, drsamo ali zgolj pohajamo po idilični naravi. Seveda niso pozabili na gurmanske dobrote – odslej lahko tudi na smučišču uživate v bovških jedeh,

še posebno slastni so »bovški krafi«.

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

24

Foto: Romeo Černuta

Page 17: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

Širna ameriška prostranstva je najbolje obvladovati z avtomobilom, ki ga na­jamemo pri eni od številnih rent­a­car

agencij. Cenovno ugodnejše lokalne agenci­je posojajo avtomobile samo za vožnjo po Kaliforniji, druge dovolijo vožnjo tudi po sosednji Arizoni in Nevadi. Če potrebujete le prevoz iz enega mesta v drugo, je morda rešitev agencija Driveaway company, kjer v določenem času brez stroškov ali morda zgolj za ceno rezervoarja goriva za agencijo brez plačila prepeljete vozilo iz mesta A v mesto B. Pred nami je torej vabljiva cesta,

na križišču zavijemo po trenutnem navdihu levo … ali pač desno. V deželi neizmernih razsežnosti je veliko možnosti.

Na hitrico v zaporEnajsturni polet iz Evrope v San Francis­co nas je takoj pognal v najbližji obcestni motel, kjer za sobo računajo približno 60 dolarjev. Veriga prenočišč Motel 6 se izkaže za uporabno, poceni in čisto bivališče. Ob vsaki vpadnici v ameriška mesta je podob­nih motelov na kilometrsko izbiro. Njiho­ve velikanske »king size« postelje udobno

prenesejo poleg staršev tudi otroka tja do začetka najstniških let. Napis Ihop na obce­stni restavraciji zagotavlja ogromno slastno jutranjo palačinko na ameriški način.Potepanje po San Franciscu je zaradi vzpo­nov lahko naporen šport, izdatno lahko pomaga znameniti »cable car« ali tramvaj. A lepota pogleda na Golden Gate in sloviti zapor Alcatraz odtehtata boleče noge.

Pri rdeči desnoNa cesti proti nacionalnemu parku Sequoia, kjer rastejo največja drevesa na svetu, stara

Širna ameriška prostranstvaTokrat smo se odločili za potepanje po Kaliforniji in Arizoni. Obe ameriški zvezni državi sta sicer tako veliki,

da so vremenske razmere lahko sila različne, a na splošno velja, da se dnevne temperature v naši zimi tam vrtijo okoli 20, nočne pa se zlasti v puščavskih ali gorskih predelih lahko spustijo tudi precej proti ničli.

T U R I Z EM T U R I Z EM27

Grand Canyon

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

V centru dobrega počutja Therma­lium v Termah 3000 imajo poleg klasičnih masaž in kopeli na voljo

tudi prav posebne, kakršnih ne boste našli drugje. Kot pravijo v Termah 3000, je med najbolj priljubljenimi kopelmi Panonska kopel, pri kateri se kopanju v naravni ter­momineralni vodi pridružijo še zvočni, svetlobni in magnetni učinki.

Masaža z bučnim oljem Tudi masaže so edinstvene, saj so obar­vane z lokalnimi značilnostmi – od

masaže z oljem, ki vsebuje zelišča s pa­nonskih travnikov, do masaže z bučnim oljem. V Termah 3000 pojasnjujejo, da pri masaži z bučnim oljem uporabljajo klasično tehniko. Sloj olja na koži deluje kot toplotni izolator, s tem se krepi pre­krvitev v koži in v globlje ležečih tkivih pod kožo. Izboljšana prekrvitev lahko odpravi napetosti v tkivih, predvsem v mišicah, in s tem omili bolečine, hkrati pa se pospeši odvajanje odpadnih, stru­penih snovi iz telesa. Tkiva dobijo tudi več kisika in hranilnih snovi.

Nad mišične krče in boleči hrbet

Masažo z bučnim oljem priporočajo pri bolečinah v hrbtu, vnetih in bole­čih mišicah, pri revmatskih težavah, glavobolih, pa tudi pri napenjanju. Vtiranje bučnega olja je priporočljivo pri mišičnih krčih in pomaga pri učin­kovitem odpravljanju posledic, ki jih povzročajo nezadostno gibanje, nepra­vilna drža, enolično delo in delo za ra­čunalnikom.

Z lokalnimi značilnostmi obarvane masaže

Masaža sodi med najstarejše in najpreprostejše načine zdravljenja. Lajšanje bolečin in sproščanje mišične napetosti z masažo je ena najbolj naravnih metod zdravljenja s pomočjo dotika. Prijetno in sprostitveno

učinkuje na celotni gibalni sistem, telo se hitreje regenerira, odpadne snovi se laže in hitreje izločijo iz telesa.

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

26

Page 18: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

28petek • 28. januarja 2011 • št. 54

tudi do tri tisoč let, premera tja do osem me­trov in višine do skoraj sto metrov, se hitro naučiš posebnosti ameriškega načina vož­nje. Denimo, da lahko pri svoji rdeči luči na semaforju zaviješ desno. Ameriški vozniki so večinoma strpni, vožnja z omejitvijo do okoli sto kilometrov na uro pa tudi vozniku omogoča razmeroma udoben ogled okolice. Ker prevoz prek gorovja Sierra Nevada ni mogoč, se s hladnih hribov Sequoia National Parka spustimo proti jugu, da bi se v vreli pe­ščeni puščavi potopili 86 metrov pod morsko gladino Doline smrti (Death Valley), kjer v vročih dneh namerijo več kot 50 stopinj Cel­zija. Pesek v Zabriskie Pointu, delu te okoli sto kilometrov dolge puščave, čez dan menja barvo od zlate do zelene ali vijoličaste. Gori­vo točimo kar se da stran od puščave, saj je v njej tudi več kot dvakrat dražje.

Podnevi gradbišče, ponoči svetiščeKo se z avtomobilom izza zadnjega ovinka okoliškega hribovja spustiš v dolino Las Vegasa, podnevi nad mestom greha lebdi rumen oblak smoga. Igralniška meka čez dan ni nič kaj privlačna, med puščavskimi grmičevjem, kamenjem in peskom je videti kot gradbišče na velikem smetišču. Ko pa se spusti mrak, se spremeni v pravljično me­sto tisoč in ene priložnosti. Mesto ne samo jemlje, zna tudi razvajati. Če prideš na za­četku tedna, so dvoposteljne razkošne sobe smešno poceni, tudi okoli 40 dolarjev na noč. Proti koncu tedna, ko se pred 200 tisoč igralnih avtomatov v 1.700 igralnicah zgrne množica iskalcev kockarske sreče, se cene dvignejo tudi za štirikrat. Bleščeči kraj gosti na leto več kot 40 milijonov zabave željnih Zemljanov.

Pot iz Vegasa proti še enemu naravnem spomeniku ZDA, Grand Canyonu, pelje čez znameniti gigantski jez Hoover Dam, zgrajen med veliko gospodarsko depresijo leta 1936. Jez čez reko Colorado je prinesel toliko elektrike, da je omogočil gospodarski razcvet Kalifornije.

Iz mesta duhov v mesto angelovPotikanje po Arizoni se zlahka zavleče, saj je tam kar 300 mest duhov (goast towns). Ko so se v prvi polovici minulega stoletja nekoč cvetoča rudarska mesta zlata, ba­kra ali drugih kovin izčrpala, so jih prebi­valci zapustili. Potem so jih v šestdesetih in sedemdesetih letih prejšnjega stoletja kot zapuščena zastonjska bivališča v od­maknjenih krajih odkrili potujoči hipiji in upokojenci. V enem od njih nam je 96­letni

SAM SVOJ AGENT

Pri iskanju letalske vozovnice je dobro poznati nekaj temeljnih stvari, da si povečamo možnost čim cenejšega nakupa. Trg vozovnic je živahen sistem, ki se spreminja iz dneva v dan in od primera do primera. Zato je nemogoče na splošno odgovoriti, kje se da dobiti najcenejše letalske vozovnice. Lahko pa damo nekaj namigov. Cenejši ekonomski razred v letalu je razdeljen na različne cenovne razrede, prevoznik pa do prodaje običajno oglašuje najcenejše. Zato je vozovnico najbolje kupiti vsaj dva, tri ali več mesecev pred datumom poleta. Pri izbiri datumov poleta je dobro biti prilagodljiv – za nekatere destinacije so vozovnice cenejše med tednom, za druge med vikendom. Najdražje so običajno ob petkih in ponedeljkih. Dobro je preveriti, ali ni morda polet do bližnjega alternativnega letališča bistveno cenejši. Ugodne vozovnice lahko iščemo na spletnih straneh posameznih prevoznikov in se naročimo na njihove novice o ugodnih ponudbah. Ali pa v iskalnik odtipkamo »cheap flights«, poceni letalske vozovnice. Lahko se tudi obrnemo na nekaj turističnih agentov in povprašamo, koliko bi na približni datum poleta in vrnitve stala vozovnica do kraja naše izbire. Zakon cenejše letalske vozovnice je čim večja zmožnost prilagajanja njenim posebnostim.

T U R I Z EM T U R I Z EM

Jim zatrdil, da je kot statist v Hollywoodu v dvajsetih letih prejšnjega stoletja še sre­čal slovitega šerifa Wyatta Erpa, ki je bil v filmskem studiu svetovalec pri snemanju kavbojskih filmov.Eh, Hollywood. Ko se prek arizonskih pla­njav, posejanih s peščenimi griči, nizkim grmičevjem in ogromnimi kaktusi, končno le priprašiš do mesta angelov, Los Angele­sa, si za finale potovanja nekaj dni privo­ščiš tudi norijo najbolj filmskega mesta na svetu. Prav te dni glamurozni Hollywood Boulevard vnovič pripravljajo za že 83. po­delitev prestižne filmske nagrade oskar. A še pred dobrim desetletjem ni bilo tako. Po prvih desetletjih slave filmske prestolni­ce sveta so se od sedemdesetih do preloma tisočletja po njem potikali izgubljeni iskal­ci filmske sreče, narkomani, klošarji, mali

Orjaško drevo - sekvoja

kriminalci in razočarani turisti, ki so med zanemarjenimi stavbami in pločniki sku­šali najti nekdanji blišč filmske metropole. Šele z načrtno zastavljeno obnovo tega me­stnega predela in gradnjo novega nakupo­valnega središča z restavracijami in klubi ter veliko Kodakovo filmsko dvorano je bulevar zvezd v novem tisočletju spet dobil mesto, ki mu gre. Oskar se je vrnil na kraj, kjer je bil spočet.Los Angeles je sicer razpotegnjena nepri­vlačna metropola z biseri, kot so Beverly Hills in rezidence slavnih, Venice Beach, kjer se mimogrede oplazimo z znanim filmskim obrazom, doživetje pa je seveda tudi ogled filmskega studia Paramouth. Ah, Hollywood.

Vlado Kadunec

Več informacij o ponudbah, podrobnejši opisi, popusti in doplačila ter prijave v poslovalnicah M holidays v Mercator centrih v Sloveniji. Rezervacije aranžmajev so možne v času trajanja akcije, to je v obdobju 5.1. – 31.1.2011. Ponudbe so omejene in veljajo do zasedenosti prostih mest. Splošni pogoji, ki so sestavni del programa in pogodbe/voucherja, so na voljo v vseh poslovalnicah M holidays in so splošno dostopni na spletni strani www.mholidays.si. Ob prijavi zaračunamo prijavnino 15 E, skladno s splošnimi pogoji in navodili. Ker lahko nastanejo tudi morebitne kasnejše spremembe ali pa pride do napake v tisku, so točni podatki, o katerih ste obveščeni v trenutku prijave na aranžma.

w w w . m h o l i d a y s . s i0 8 0 2 0 8 0

Hotel BRISTOL − OpatijaTERMIN: 5.1. – 31.3.2011 MINIMALNO BIVANJE: 2 nočiPRIHODI: vsak dan

Hotel ©PIK − Gozd Martuljek TERMIN: 9.1. – 17.3.2011 (PONUDBA NE VELJA V TERMINIH 19.2. – 27.2.2011 IN 3.3. – 6.3.2011)MINIMALNO BIVANJE: 3 nočiPRIHODI: vsak dan

Mer

cato

r d.d

., D

unaj

ska

cest

a 10

7, 1

000

Ljub

ljana

DODATNA UGODNOST: 5 na dan košarica s sadjem v sobi ob prihodu, 1 x wellness voucher za nego obraza in telesa (v vrednosti do 7 E).OTROŠKI POPUST: prvi otrok do 12 let na dodatnem ležišču in drugi otrok do 12 let brez ležišča z dvema odraslima BREZPLAČNO.

DODATNA UGODNOST: 5 na dan vsakodnevna sadna osvežitev v sobi, 5 % popust na smučarske vozovnice (ob nakupu na recepciji hotela). OTROŠKI POPUST za imetnike kartice Mercator PIKA: prvi otrok do 12 let na dodatnem ležišču z dvema odraslima BREZPLAČNO.

CENA VKLJUČUJE: polpenzion v 1/2 sobi superior, tur. pristojbino, uporabo Spa&Beauty, nedeljski dopoldanski program za otroke.

CENA VKLJUČUJE: polpenzion v 1/2 sobi, tur. pristojbino, vstop v Svet vode v Hotelu Špik,Vodni park Aqua Larix, v bazen v Hotelu Kompas, v fitnes v Športni dvorani Vitranc, organiziran prevoz Špik-Kranjska Gora-Špik.

AKCIJSKA CENA

med vikendom (petek-nedelja)

v terminu 5.1.- 31.3.2011:

ÆE OD

32 � na osebo na dan!

redna cenaæe od

40�

− Opatija

redna cenaæe od

AKCIJSKA CENA

med tednom v terminu

5.1.- 31.3.2011: ÆE OD

30 � na osebo na dan!

redna cenaæe od

37,50�

20% ceneje

AKCIJSKA CENA

v terminu 13.-19.2.2011

v hotelu ©pik***:

ÆE OD

48 � na osebo na dan!

redna cenaæe od

60�

Gozd Martuljek

redna cenaæe od

AKCIJSKA CENA

v terminih 9.1. - 13.2.,

27.2. - 3.3., 6.3. - 17.3.2011

v hotelu ©pik***: ÆE OD

42,40 � na osebo na dan!

redna cenaæe od

53 �

Death Valley

29

Page 19: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

30F I T

Več o nogavicah na naši spletni strani.Ponudnik: JAMITO d.o.o., Opekarska c. 47, 1000 Ljubljana

Nogavice se lahko nosijo brez pranja TUDI VEČ DNI!Brez nastajanja neprijetnih vonjav.

Rad nosim očkove čevlje, ker vedno dišijo kot novi!

REDNA CENA ZA PAR 9,00 € - 22,2% VAŠA CENA ZA PAR 7,00 €

5 PAROV - 26,7 % VAŠA CENA 33,00 €

Cena vključuje DDV.

»Nič več glivičnih težav.« »Konec neprijetnega vonja nog.«

ANTIBAKTERIJSKESilverSure™ nogavice s srebrovimi delci-Ag

Imate težave z neprijetnim vonjem nog ali z glivicami na nogah? Ste neprestano na poti? Se ukvarjate s športom?

ZA VAS IMAMO IDEALNO REŠITEV• Imajo baktericidne in proti glivične lastnosti

• preprečujejo nastajanje neprijetnega vonja stopal in bolezni»atletskega stopala« (glivica Tinea pedis).

Na trgu je na voljo vrsta najrazličnejših krem in pršil, ki so namenjeni

zmanjševanju znojenja in pre­prečevanju nastajanja neprije­tnega vonja stopal. Učinkovi­

tost je odvisna od pogostosti in stalnosti uporabe, večina pre­paratov pa neprijetne vonjave le zakrije ali absorbira, vendar ne odpravi temeljnega vzroka za nastajanje neprijetnih vonjav.

Neprijeten vonj stopal je največkrat nadležna in moteča posledica pretiranega potenja, ki ga imenujemo hiperhidroza. Pretirano potenje,

kombinirano s pretiranim razvojem bakterij in glivic, povzroča neprijeten vonj, obenem pa lahko povzroča tudi luščenje kože, srbenje in v skrajnih

primerih boleče vnetne procese kože.

petek • 28. januarja 2011 • št. 54F I T

tost je odvisna od pogostosti in

Neprijeten vonj stopal je največkrat nadležna in moteča posledica pretiranega potenja, ki ga imenujemo hiperhidroza. Pretirano potenje,

kombinirano s pretiranim razvojem bakterij in glivic, povzroča neprijeten vonj, obenem pa lahko povzroča tudi luščenje kože, srbenje in v skrajnih

primerih boleče vnetne procese kože.

Ponudba smučišč se je v zadnjih letih močno iz­boljšala, hkrati pa se je –

tudi med slovenskimi snežnimi navdušenci – pokazala vedno večja želja po iskanju novih iz­zivov, po umiku z urejenih smu­čišč in iskanju svežega pršiča. Ponekod so se hitro odzvali na

nove zahteve in vsaj v Franciji, Švici in drugih državah z viso­kogorjem najdemo vedno več smučarskih terenov, ki so sicer označeni in varni, vendar jih snežni teptalnik nikoli ne obi­šče. Ti tereni so rezervirani za freeride smučanje in deskanje. A kot kaže, tudi to ni več dovolj.

Ko je smučarska žičnica premalo

Slovenci veljamo za narod, ki uživa na snegu, naj bo s smučmi ali snežno desko. Prav zato si skoraj vsak snežni navdušenec pozimi vzame vsaj nekaj dni in se odpravi na smučišče. Pa vendar se lahko

naveličamo vsako leto istega smučišča in istih prog. Zakaj ne bi enkrat pretrgali monotonosti slovenskih

in evropskih smučišč?

F I T31

Foto: Dreamstime

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

Konec neprijetnih vonjav

Srebro nevtralizira bakterije

Z neprijetnim vonjem se lah­ko uspešno bojujemo tudi z nogavicami, ki so obdelane z nanodelci srebra. »Srebro ne preprečuje potenja nog, temveč nevtralizira bakterije, kar pre­prečuje neprijeten vonj stopal. Uporaba srebrnih nanodelcev, ki so čvrsto vezani na vlakna tkanine nogavic, omogoča na­ravno in trajno baktericidno ter fungicidno zaščito kože stopal. Srebro namreč neposredno uničuje bakterijske celice in gli­vice,« razlaga Tomaž Korenčan iz podjetja Jamito. Dodaja, da nogavice zaščitijo stopala tudi pred glivičnim obolenjem, ki ga povzroča Tinea pedis (atlet­sko stopalo). Antibakterijska učinkovina (srebro) ne sodi med dezodorante, perspirante, razkužila, antibiotike ali anti­mikotike, temveč je nevtralna, popolnoma nestrupena in ne­škodljiva snov, ki bakterijam preprečuje razmnoževanje.

Posebej jih priporočajo športnikom

Presenetljivo je dejstvo, da lahko nanonogavice nosite poljubno dolgo brez pranja, ne da bi pri tem nastajale neprijetne vonjave, torej jih lahko nosite vse do tedaj, ko postanejo vidno umazane. Posebno jih priporočajo ak­tivnim in rekreativnim špor­tnikom, saj so pletene tako, da dajejo zaščito prstom, v nartnem delu so posebno prož ne in zračne, medtem ko je stopalo (še zlasti petni del) tkano posebno močno in debeleje. Priporočajo jih tudi poslovnežem in vsem tistim, ki se veliko gibajo ter pogosto uporabljajo isto obutev. »Ma­ksimalen rezultat dosežemo v kombinaciji z  novo obutvijo in nogavicami, saj se zaradi nanodelcev srebra ne bodo razvile glivice ali bakterije. S tem preprečimo  neprijeten vonj stopal in obutve,« poja­snjuje sogovornik.

Foto: Dreamstime

Page 20: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

33petek • 28. januarja 2011 • št. 54

Še više, na neokrnjen snegNekaterih smučarjev in deskarjev pa tudi ti tereni ne zadovoljijo več. Zato se je treba od­praviti še više, na še bolj odmaknjene prede­le, pokrite z debelo snežno odejo. A postavi se vprašanje, kako do njih. Prva možnost je pešačenje na gorske vrhove, vendar nas veči­na ni izurjena za zimske vzpone v hribe, kar zahteva ogromno znanja o gorah in pred­vsem o snežnih razmerah, še posebno pa nas od tega odvračajo veliki fizični napori. Druga možnost pa ponuja hiter vzpon na najbolj od­maknjene terene na svetu brez truda – tako da nas na goro odpelje helikopter.

S helikopterjem na samotne vrhove

Heliskiing oziroma heliboarding je ver­jetno največ, kar si lahko privošči smučar ali deskar. Helikopter nas torej pripelje na odmak njene in neokrnjene strmine, pot navzdol pa ponuja nepopisen užitek in predvsem zavedanje, da smo eni od redkih izbrancev, ki lahko zarežemo prve zavoje v deviški pršič. Tako smučanje in deskanje sicer najbolj poznamo s televizije, kjer lahko gledamo ekstremne športnike, ki veljajo za najboljše na svetu, kako se s smučmi ali snežno de­

sko spuščajo z najvišjih vrhov po izjemno strmih in zahtevnih terenih. A vendar je to šport, ki je dosegljiv tudi širši smučarski in deskarski populaciji. Ovira na poti do najboljših snežnih terenov je največkrat fi­nančna, saj se cena smučanja in deskanja s helikopterjem nikakor ne more primerjati s ceno vozovnice na smučišču. Seveda pa tudi heliskiing in heliboarding ni za vsakogar.

Le za zelo dobre smučarje in deskarje

Smučanje in deskanje z najvišjih vrhov zah­teva zelo dobro telesno pripravljenost, poleg

tega pa vsaj zelo dobro rekreativno znanje vožnje po neurejenih terenih. Vsekakor to ni izziv za tiste, ki se na snežne strmine od­pravijo le nekajkrat na leto, saj moramo biti fizično in psihično pripravljeni na zahtevne spuste v razmerah, ki jih na smučišču ne bomo doživeli. V visokogorju na nas preži cela vrsta nevarnosti, največja so seveda snežni plazovi, poleg njih pa tudi prepadi, razpoke in strmi tereni. Če pa smo zmožni smučanja ali deskanja v teh skrajnih razme­rah, nam spust ponuja nepopisne užitke, ki jih smučišča ne morejo zagotoviti. A vendar ni vse tako zahtevno, kot se kaže na prvi pogled. Na takšno odpravo se na­mreč ne bomo odpravili sami, temveč v spremstvu izkušenega vodnika. Ta bo na podlagi naših želja in predvsem znanja ter pripravljenosti izbral primeren teren. Kajti tudi v visokogorju lahko najdemo območja, ki so primerna za manj izkušene rekreativ­ce, a hkrati ponujajo izkušnjo smučanja ali deskanja po deviškem pršiču.

Varnost je na prvem mestuVožnja po zahtevnih neurejenih območjih zahteva tudi dobro opremljenost. V zadnjih letih večina proizvajalcev smuči ponuja po­sebne široke in dolge smuči, ki so namenje­

ne smučanju v globokem snegu, proizvajalci snežnih desk pa posebne daljše in širše de­ske ponujajo že dolgo. Pomembno je izbrati tudi kakovostna oblačila, ki bodo zagotovila udobno smučanje. Vsekakor pa je izjemno pomembna varno­stna oprema, predvsem zaradi nevarnosti snežnih plazov. Če nas zasuje sneg, je na­mreč edini način, da nas najdejo, s pomoč­jo posebnih oddajnikov oziroma spreje­mnikov, imenovanih lavinska žolna. Z njo lahko določimo grobo lokacijo zasutega. Vsak organizator smučanja ali deskanja v visokogorju pa mora poskrbeti tudi za izo­braževanje, saj je uporaba lavinske žolne v normalnih razmerah sicer razmeroma eno­stavna, ko pa se pod snegom znajde prijatelj, lahko v paniki hitro pozabimo na vse, kar smo se naučili. Poleg lavinske žolne je nujna tudi lavinska sonda, dolga palica, s katero po grobem iskanju z žolno s sondiranjem najdemo ponesrečenca, ki ga nato odkoplje­mo z lopato, ki je prav tako osnovna oprema za smučanje in deskanje po neurejenih tere­nih. Večjo varnost v visokogorju zagotavlja tudi poseben nahrbtnik z vgrajenimi zračnimi vrečami, ki jih odpremo, če se sproži plaz. Zračne vreče poskrbijo, da v snegu ne »po­tonemo« in da nas reševalci laže najdejo v plazini. Seveda pa ne smemo pozabiti tudi na čelado in zaščito za hrbet.

Kam? Kar 90 odstotkov vseh ponudnikov smuča­nja in deskanja s helikopterjem je v Kanadi, ki velja za zibelko te dejavnosti. V primer­javi z drugimi deli sveta je Kanada znana predvsem po do podrobnosti načrtovanih organiziranih izletih v gore, ki vključujejo celodnevno smučanje in deskanje v poveza­vi s celotno ponudbo, torej prenočišče, hra­na in tudi razvajanje po napornem dnevu na snegu.

Zelo privlačna lokacija je še Nova Zelandija, ki je predvsem zanimiva, ker leži na južni polobli, kar pomeni, da si smučanje ali de­skanje privoščimo takrat, ko se drugi od­pravijo na morje. Eden od vrhuncev na sne­gu pa je prav gotovo smučanje ali deskanje v Himalaji ali na Aljaski, predvsem slednjo lahko največkrat vidimo v ekstremnih smu­čarskih in deskarskih filmih.Seveda pa se ni treba odpraviti na drug ko­nec sveta. Tudi Evropa ponuja odlične raz­mere za smučanje ali deskanje s helikopter­jem v Franciji, Švici, Avstriji in tudi Italiji. Povsod najdemo ponudnike, ki nam orga­nizirajo celotno ekspedicijo, lahko zgolj za en vzpon in spust ali pa kot celotedenski adrenalinski paket. Če pa smo še malo bolj avanturistične narave, lahko obiščemo ka­

tero od držav nekdanje Sovjetske zveze, kjer se je razvila prava industrija smučanja in deskanja s helikopterji, ki so jih agencije največkrat odkupile od vojske. Helikopterji v slabšem stanju bodo poskrbeli še za doda­ten odmerek adrenalina.

Če se sproži plaz, je najbolj učinkovit način, kako najti zasutega, s pomočjo posebnih oddajnikov oziroma sprejemnikov – lavinskih žoln.

Ovira na poti do najboljših snežnih terenov je največkrat finančna, saj se cene smučanja in deskanja s helikopterjem nikakor ne morejo primerjati s ceno vozovnice na smučišču.

Kar 90 odstotkov vseh ponudnikov smučanja in deskanja s helikopterjem najdemo v Kanadi, ki velja za zibelko tovrstne aktivnosti.

F I TF I T petek • 28. januarja 2011 • št. 54

32

Foto: KTM Images/Red Bull Photofiles

Foto: Dreamstime

Page 21: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

»Dan zmagovalcev« z Dejanom Zavcem Z »Dnevom zmagovalcev« je podjetje Amis ob 15­letnici svojega delovanja sklenilo več kot uspešno akcijo »Zabavaj se in prejmi nagrado«, v kateri so prejeli več kot deset tisoč risbic in prav vsaka je bila nagrajena. Vsak izmed sodelujočih otrok je v zameno za svoje ustvarjanje na temo »kako si predstavljaš internet in kako nas ta povezuje«, prejel zvezek ali pobarvanko s sliko in podpisom Dejana Zavca. Zmagovalka med več kot 200 sodelujočimi šolami je bila Osnovna šola dr. Antona Debeljaka iz Loškega Potoka, nagradili pa so jo z obiskom boksarskega prvaka in športnika leta 2010 Dejana Zavca.

Prva ledena trgatev Kleti Zajc uspela Na posesti Knežija pri gradu Hmelnik pri Novem mestu so pri minus 21 stopinjah Celzija decembra lani v Kleti Zajc prvič izvedli ledeno trgatev za vino LEDENI ZAJC. Na 508 trsih laškega rizlinga so nabrali 278 kilogramov grozdja. Sledilo je takojšnje stiskanje v glavni kleti na Impoljci pri Sevnici. Mošt se je, zanimivo, komaj opazno pocedil šele po dobri uri stiskanja na minus desetih stopinjah Celzija in dosegel sladkorno stopnjo kar 221 Oechslejevih stopinj. V Kleti Zajc upajo na 20 do 30 litrov predikatnega vina. Na fotografiji aktualna cvičkova princesa Martina Baškovič in Marko Zajc.

Danfossov sklad je doniral 67 tisoč evrov Konec decembra je Danfossov sklad Mads Clausen ob 50­letnici delovanja Mladinskemu klimatskemu zdravilišču Rakitna uradno podelil donacijo v znesku 67 tisoč evrov. Veselje v zdravilišču Rakitna je bilo veliko, saj je Danfossov sklad sredstva podelil v podporo doseženim rezultatom in nadaljnjemu delu na področju terapije s konji, ki je namenjena pomoči otrokom in mladostnikom s težavami čustvovanja in hranjenja. Na fotografiji Danica Vidmar, regijska menedžerka podjetja Danfoss Global Service, Danfoss, d. o. o., Ljubljana (desno), in Romana Rasperger, direktorica Mladinskega klimatskega zdravilišča Rakitna.

Varen avto za varno hišo Varovanci varne hiše v Mariboru so v decembru postali bogatejši za avtomobil, ki jim zagotavlja varno vožnjo. Podjetje Summit Motors Ljubljana jim je podarilo forda C­MAX. V podjetju so se odločili, da bodo sredstva, običajno porabljena za darila za poslovne partnerje in družbenike, tokrat namenili za dobrodelnost in storili nekaj dobrega za tiste, ki so pomoči najbolj potrebni. Ford C­MAX je prejel izjemno visoke ocene za varnost otrok, zato se je porodila ideja, da bi enega podarili otrokom in njihovim mamam iz varne hiše v Mariboru. Na fotografiji (z leve proti desni): podžupan Janez Ujčič, Jožef Tivadar, direktor CSD Maribor, Brigita Peršak, vodja varne hiše v Mariboru, in David Jurič, direktor Summit Motorsa Ljubljana.

Zlati sejalec za Bohinj Park EKO Hotel Bohinj Park EKO Hotel se ponaša z novim prestižnim priznanjem – zlatim sejalcem 2010. Sejalec je priznanje, ki ga Slovenska turistična organizacija vsako leto podeli obetavnim in inovativnim projektom v slovenskem turizmu. Nagrajene so uspešne turistične inovacije (kakovostno načrtovane in uspešno izvedene novosti ali izboljšave), ki vsebujejo elemente prijaviteljeve izvirnosti, sistemskega poslovnega razmišljanja in kakovostne promocije slovenskega turizma. Bohinj Park EKO Hotel je v komaj letu in pol obratovanja vsekakor največkrat nagrajeni hotel in turistični akter, saj je poleg zlatega sejalca dobil še nekaj zvenečih nagrad, kot so: priznanje turistična prizma, priznanje STO za zeleni zgled v slovenskem turizmu, prvo mesto v izboru Naj hotel, certifikat Green Globe, naziv energetski objekt leta 2010 (IJS) ter priznanje za energetskega menedžerja 2010 (Akademija Finance). Na fotografiji Anže Čokl, direktor Bohinj Park EKO Hotela.

Okronali 15. vinsko kraljico Slovenije V petek, 14. januarja 2011, je bila v hotelu Radin v Radencih kot 15. vinska kraljica Slovenije za leto 2011 okronana Simona Žugelj iz Čuril pri Metliki. Obljubila je, da se bo trudila, da bo naša domovina vinorodna Slovenija tudi z njeno pomočjo bolj prepoznavna in cenjena med vsemi, ki častijo vino. Prizadevala si bo, da bi vsi spoznali dobro plat vina in da bi razumeli njegovo povezanost s slovenskim človekom. V svojem slavnostnem nagovoru je zagotovila, da bo po svoji predhodnici Andreji Erzetič nadaljevala poslanstvo širjenja vinske kulture med mladimi. Kot študenta turizma pa bo skrbela tudi za še tesnejše povezovanje vina s turizmom. Na fotografiji (z leve) mag. Dejan Židan, minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, vinska kraljica Slovenije Simona Žugelj ter direktor Pomurskega sejma Janez Erjavec.

DRU Ž A BNA K RON I K A DRU Ž A BNA K RON I K Apetek • 28. januarja 2011 • št. 01petek • 28. januarja 2011 • št. 01

Fot

o: A

ndre

j Mat

ič F

oto:

Dan

ijel Ž

agar

Fot

o: L

udvi

k K

ram

berg

er

34 35

Page 22: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

petek • 28. januarja 2011 • št. 54

36 37petek • 28. januarja 2011 • št. 54

Sejem Turizem in prosti čas 2011Gospodarsko razstavišče

19. gradovi kralja MatjažaPark kralja Matjaža, Črna na Koroškem

Pohod ob Muri ob svetovnem dnevu varstva mokriščKrižovec–Ferketinec–Križovec (10 km)

4. mednarodni balonarski festival, Bled 2011Bled

15. spust s pležuhom, prikaz starodobnih vozil na sneguSnežni stadion, Selnica ob Dravi

Festival Bobri predstave za otrokeLjubljana

Budimpeštanski romski simfonični orkester Športna dvorana Stožice

Spodmole na kraškem robu Velega Badina blizu Sočerge uvrščamo med velike naravne znamenitosti Slovenije. Spodmoli, imeno­vani tudi ušesa Istre ali »istrijanska uha«, so izjemen naravni pojav tako pri nas kot tudi v Evropi. Značilnost 28 metrov visoke pečine so trije večji in globlji spodmoli s 17 metrov visokim stropom. Plitkejših spodmolov je v dolžini dveh kilometrov od naravnega mo­stu do sv. Kirika še veliko več. Manjša dva

s t r a n ­

ska sta široka malo manj kot 30 metrov, sre­dnji pa v širino meri kar 90 metrov. Kraški rob Velega Badina se razteza dva kilometra v smeri severozahod–jugovzhod in se proti meji s Hrvaško konča z naravnim mostom. Značilnost stropa spodmola je jamska morfologija – izločena siga v obliki zaves in reber. Posebno zanimiva je Jama pri sv. Kiriku nedaleč od sv. Kirika in pod samim oddajnikom, ki je dolga več kot 40 metrov;

žal je dostopna samo plezalcem. Veli Badin je eno redkih naravnih gnezdišč puščavca, skalnega goloba, rdeče lastovke in pla­ninskega hudournika v Sloveniji. Nekoč je v steni gnezdil tudi planinski orel.Naravni most je širok šest in visok šti­ri metre, debelina kamnitega loka je 1,5 metra. Rob se tik ob slovensko­­hrvaški meji prelomi in nadaljuje na hrvaško stran. Od Sočerge, kjer je idealno izhodišče za pešpot proti naravnemu mostu, do 100 metrov višje ležeče cerkvice sv. Kirika je le 500 metrov.

Dostop: S primorske avtoceste izvoz pri Črnem Kalu, nato mimo Hrastovelj in skozi Ku­bed do Sočerge. Od tam pelje na levo cestica na planoto, kjer sta cerkev sv. Kirika in pokopališče. Tu parkirate. Na Veli Badin se spustite po desni označeni poti k spodmolom in naravne­

mu mostu v kraškem robu tik pred držav­

no mejo. Pod mostom se vrnete na rob in

nazaj k Sv. Kiriku. Tja in nazaj je slabe tri ure

razmeroma udobne hoje, med katero pa je pri spu­

stu pod kraški rob treba malce plezati po jeklenih

vrveh in stopnicah. Tu je pot zahtevna!

Vir: Turistično informacijski

center Koper

je eno redkih naravnih gnezdišč puščavca, skalnega goloba, rdeče lastovke in pla­ninskega hudournika v Sloveniji. Nekoč je v steni gnezdil tudi planinski orel.Naravni most je širok šest in visok šti­ri metre, debelina kamnitega loka je 1,5 metra. Rob se tik ob slovensko­­hrvaški meji prelomi in nadaljuje na hrvaško stran. Od Sočerge, kjer je idealno izhodišče za pešpot proti naravnemu mostu, do 100 metrov višje ležeče cerkvice sv. Kirika je le 500 metrov.

Dostop:izvoz pri Črnem Kalu, nato mimo Hrastovelj in skozi Ku­bed do Sočerge. Od tam pelje na levo cestica na planoto, kjer sta cerkev sv. Kirika in

žal je dostopna samo plezalcem. Veli Badin je eno redkih naravnih gnezdišč puščavca, skalnega goloba, rdeče lastovke in pla­ninskega hudournika v Sloveniji. Nekoč je v steni gnezdil tudi planinski orel.Naravni most je širok šest in visok šti­ri metre, debelina kamnitega loka je 1,5 metra. Rob se tik ob slovensko­­hrvaški meji prelomi in nadaljuje na hrvaško stran. Od Sočerge, kjer je idealno izhodišče za pešpot proti naravnemu mostu, do 100 metrov višje ležeče cerkvice sv. Kirika je le 500 metrov.

Dostop:izvoz pri Črnem Kalu, nato mimo Hrastovelj in skozi Ku­bed do Sočerge. Od tam pelje na levo cestica na planoto, kjer sta cerkev sv. Kirika in pokopališče. Tu parkirate. Na Veli Badin se spustite po desni označeni poti k spodmolom in naravne­

mu mostu v kraškem robu tik pred držav­

no mejo. Pod mostom se vrnete na rob in

nazaj k Sv. Kiriku. Tja in nazaj je slabe tri ure

razmeroma udobne hoje, med katero pa je pri spu­

stu pod kraški rob treba malce plezati po jeklenih

vrveh in stopnicah. Tu je pot zahtevna!

Turistično informacijski

pokopališče. Tu parkirate. Na Veli Badin se spustite po desni označeni poti k spodmolom in naravne­

pokopališče. Tu parkirate. Na Veli Badin se spustite po desni označeni poti k

mu mostu v kraškem

»Istrijanska uha«P OT P O D N O G E

Luka Novak, Valentina Smej Novak

LJUBEZEN SKOZI ŽELODEC

Totaliteta

Boštjan NapotnikKUHINJA ZA PRAVE MOŠKE

Cankarjeva založba

Elizabeth L. GilbertJEJ, MOLI, LJUBIUčila International

Valentina in Luka Novak

LJUBEZEN SKOZI ŽELODEC

Vale Novak

Louise L.HayŽIVLJENJE JE TVOJEIskanja

Alenka KodeleNAJBOLJŠI PIŠKOTI, SLADKI

GRIŽLJAJI IN SLANO PECIVO

Kmečki Glas

Dan BrownIZGUBLJENI SIMBOLMladinska knjiga

John C. ParkinK***C GLEDA, DUHOVNA POT

NAJVIŠJE MODROSTIMladinska knjiga

Esad BabačićTRDOBOJECSanje

Elizabeth L. GilbertZA VEDNO?Mladinska knjiga

Več avtorjevGUINNESSOVA KNJIGA REKORDOV V 2011

Učila internationl

Violeta BabičSTILSKI VODNIK ZA VSAKO PUNCO

Založba Rokus Klett

Violeta BabičDNEVNIK ZA VSAKO PUNCO

Založba Rokus Klett

Severine ClochardHURA ZA PUNCETehniška založba Slovenije

Paul HaringtonSKRIVNOST ZA MLADEMladinska knjiga

RESNIČNA ZGODBA O RUDOLFU

Mladinska knjiga

Richelle MeadKRVNA ZAVEZAMladinska knjiga

Joe FullmanVELIKA KNJIGA ČAROBNIH TRIKOV

Didakta

Kate AshforthPRIKUPNE ZAMISLI ZA RISANJE

Tehniška založba Slovenije

TISOČ IN ENA NOČMladinska knjiga

Naj 10 knjig v decembru

ZA OTROKE IN MLADINO

ZA ODRASLE BR A L N I KOT IČE K

Senzacionalni zaključek trilogije

Millennium

Lisbeth Salander, nenavadno junakinjo trilogije in očitno sovražnico številka ena švedske družbe, obtožijo poskusa umora. Država jo znova označi za duševno nestabilno in zahteva, da jo še enkrat zaprejo v psihiatrično bolnišnico, tokrat za vedno. Med tem junakinja po operaciji strelnih ran leži v bolnišnici, kjer jo budno stražijo, kako bo torej dokazala svojo nedolžnost?

Državna varnostnoobveščevalna služ­ba pritiska na tožilstvo v želji, da bi zavarovala svoje temne skrivnosti ter korupcijo v svojih vrstah, ki ji ni para v švedski zgodovini. Če bo šla na dno, ne namerava iti sama. Pred usodo, ki jo naklepajo za Lisbeth Salander, slednjo lahko reši le raziskovalni novinar Mi­kael Blomkvist in njegov časopis Mil­lennium. Mikael in Lisbeth združita moči v dinamičnem in nepremagljivem zavezništvu, zaradi katerega je trilo­gija eden največjih dosežkov sodobne kriminalne fikcije.

Avtor Stieg Larsson (1954–2004), novinar in urednik, je bil eden od vodilnih strokovnjakov za protidemokratična, desnoekstremistična in nacistična gibanja v svetovnem merilu.

Izid knjige: 31. januar Založba Učila

27.–30. januar 2011

29.–30. januar 2011

30. januar ob 10. uri

4.–6. februar

5. februar 2011 ob 15. uri

30. januar – 11. februar 2011

12. februar ob 20. uri

Page 23: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

Izvor valentinovega razlagajo v dveh legendah. Ena pravi, naj bi mladi kr­ščanski duhovnik Valentin, v naspro­

tju z uredbo rimskega cesarja Avrelija Klavdija Gotika, v tretjem stoletju našega štetja poročal mlade krščanske pare, še preden so se ženini odpravili v vojaško službo. Po drugi, zapisani v angleškem koledarju s konca 18. stoletja, pa je bil Valentin zaprt zaradi gorečega krščan­stva, se tam zaljubil v paznikovo hčer in ji v pismih pošiljal svoje pesmi, je o izvoru valentinovega povedala dr. Bojana Rogelj Škafar, direktorica Slovenskega etnograf­skega muzeja.

Valentinovo ni nadomestilo gregorjevega

»Na Slovenskem je valentinovo eden od pomladnih praznikov s predkrščanskimi koreninami. Tako je v tradicijski kulturi čas vincencijevega (22. januar), valentinovega in gregorjevega (12. marec) obdobje, ko pri­haja pomlad, ko ptiči iščejo svoje družice. Simbolno se je to med drugim izkazovalo z izdelovanjem testenih ptičkov, ki so jih star­ši, zlasti na Štajerskem, polagali v grmovje, otroci pa z veseljem iskali. V krščanski tra­diciji na naših tleh pa je bil sv. Valentin tisti svetnik zavetnik, ki so se mu ljudje priporo­čali za zdravje oči, zoper epilepsijo in zoper

živinsko kugo,« pravi sogovornica. Dodaja, da iz raziskav ni razvidno, da bi gregorjevo nadomestilo valentinovo, ampak gre bolj ali manj za soobstoj obeh pomladnih prazni­kov.

Obdarovanje včasih in danes Pred pojavom sodobnega valentinovega so si zaljubljenci v okviru tradicijske kultu­re, ki je izzvenela z drugo svetovno vojno, zlasti ob priložnostih skupnih opravil, kot so košnja, mlačev, ob romanjih, semnjih pa tudi drugih praznikih, kot so sveti trije kralji in velika noč, kot izraz naklonjeno­sti izmenjevali lectova srca, male kruhke,

Pred vrati je valentinovo, dan, ko si zaljubljenci izkažejo posebno pozornost. Praznik je razširjen prav po vseh celinah sveta in je marsikje, podobno kot pri nas, zakril starejše šege in navade. Če je v večini

držav namenjen predvsem zaljubljencem, pa v skandinavskih in latinskih deželah na ta dan slavijo bolj prijateljstvo kot ljubezen.

VA L EN T I NOVO

Včasih testeni kruhki, danes rdeči srčki

Fot

o: D

ream

stim

e

Marsikdo izmed nas se ob prazniku zaljubljencev sprašuje, kaj podariti ljubljeni osebi. Predvsem si želimo, da bi bilo darilo izvirno in nenavadno, a hkrati skromno. Zbrali smo nekaj nasvetov, kako izkazati ljubezen in očarati partnerja. Ni nujno, da ob tem sežete globoko v denarnico.

sire trniče, umetelno okrašene preslice, svilene rute, poslikane pirhe z izpisanimi ljubezenskimi stihi, poslikane skrinjice in tudi nakit, opisuje sogovornica. Dodaja, da je šele sodobna oblika valentinovega pri­nesla obdarovanje z darili v obliki srca ali vsaj rdeče barve.

Prazniki so dobrodošli »Danes je valentinovo tudi pri nas ne le praznik trgovcev in ponudnikov turi­stičnih aranžmajev, ampak je zlasti med mladimi praznik ljubezni pa tudi prija­teljstva. Na ta dan si izmenjujejo darilca in pošiljajo kratka sporočila z ljubezen­sko vsebino. K nam je prišlo iz zahodne Evrope in ZDA. V Angliji ga poznajo že več kot pol tisočletja, darilca in zlasti pisma, ki so si jih in si jih še izmenjuje­jo, pa se imenujejo valentines,« razlaga Rogelj Škafarjeva. Sicer pa meni, da so prazniki dobrodošli, če prinašajo ljudem veselje ter spodbujajo tkanje pozitivnih vezi v družbenih skupnostih in med po­samezniki. »V naravi človeštva pa je, da so in bodo znali spretni trgovci popularne trende vedno dobro izkoristiti in jih obr­niti sebi v (materializirani) prid,« ugota­vlja sogovornica.

Osem skromnih in izvirnih idej za valentinovo

ČOKOLADA IN ČOKOLADNI IZDELKITa sladka razvada, ki ima poleg vsega tudi številne zdravilne učinke, je vedno dobrodošla kot darilo. Najdemo jo v različnih oblikah, s številnimi nenavadnimi okusi (tudi z rožma­rinom ali soljo), v lepi embalaži pa razveseli vsakogar. Čeprav mnogi menijo, da je čokola­da izbor v »zadnjem hipu«, to nikakor ne drži. Glede na to, da je trg zasičen s čokolado in njenimi izdelki, si je treba za izbor prave vzeti čas.

MASAŽE ALI KOPELIPoklonite najdražji osebi razvajanje v kozmetičnem ali masažnem salonu. Če ne veste, kakšna masaža bi ugajala vašemu partnerju, se o tem posvetujte s strokovnjaki. Zaupajte jim, kaj je vašemu partnerju všeč in kaj ne. Lahko gresta na masažo oba. Ali pa izberite romantično kopel v dvoje.

KRATKA POTOVANJA PO SLOVENIJIPresenetite jo/ga in jo/ga nenapovedano odpeljite na krajši izlet. Priporočamo obalna mesta (v teh dneh so tam temperature bistveno višje), obisk Krasa ali pa partnerja pope­ljite s čolnom po Blejskem jezeru. Na koncu si privoščita še košček torte, kozarček dobre­ga vina ali šampanjca in izlet bo popoln.

PRIPRAVITE VEČERJO ZA DVATo vsekakor priporočamo tistim, ki sicer niso veliki ljubitelji kuhanja. Če boste pripravili večerjo ali pozno kosilo za oba, bo presenečenje popolno. Ne pozabite na izvirno namizno dekoracijo, kjer seveda ne smejo manjkati sveče. Če niste vešči kuhanja, pa hrano naročite na dom, tudi to je nekaj!

SVEČE RAZLIČNIH VONJEV IN OBLIKLe redki niso navdušeni nad svečami, zato bo tako darilo vsekakor dobrodošlo. Z izkazo­vanjem drobne pozornosti boste pri partnerju zagotovo spodbudili izjemen odziv.

DOLG SPREHOD PO MESTU ALI V NARAVINi nujno, da za izkazovanje ljubezni potrebujete denar. Povsem brezplačen je sprehod v naravi ali po mestu ob soju luči. Vzemite si čas, izklopite mobilni telefon in se ob sprehodu posvetite le ljubljeni osebi.

OGLED ROMANTIČNEGA FILMA V DVOJEPreglejte spored slovenskih kinematografov in kupite vstopnici za ogled romantičnega filma. Če na sporedu ne bo niti enega filma po vašem okusu, stopite v prvo videoteko in si sposodite DVD z romantično vsebino.

IZBERITE ŠOPEK PRVEGA POMLADNEGA CVETJA Če vam nobena izmed neštetih idej ni všeč ali če ste pozabili, da je 14. februar dan zalju­bljencev, se nemudoma odpravite v najbližjo cvetličarno in kupite šopek rezanega cvetja, po možnosti prvih pomladanskih rož. Če živite na podeželju, pa boste ljubljeno osebo lahko razveselili s prvimi telohi. To cvetje lahko najdete tudi na najbližji tržnici, kjer so šopki bistveno cenejši, izbira cvetja pa ponekod tudi večja kot v cvetličarnah.

3938petek • 28. januarja 2011 • št. 54

Page 24: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

Pogrebno podjetje Mari­bor že približno tri leta vodi projekt, ki so ga

poimenovali Vojna grobišča. V sodelovanju z ministrstvom za delo, družino in socialne za­deve, mestno občino Maribor ter diplomatskimi in vojaškimi predstavništvi tujih držav so izvedli več izjemno uspešnih mednarodnih projektov. Eden izmed najbolj odmevnih je bila postavitev Parka spomina voj­nih grobišč na pobreškem po­kopališču.

Spominska plošča žrtvam prve svetovne

vojne»Aktivnosti smo sklenili z označitvijo vojnih grobišč in spominsko ploščo žrtvam prve

svetovne vojne,« je povedala Li­dija Pliberšek, direktorica Po­grebnega podjetja Maribor. Po­jasnila je, da so z ohranjanjem in označevanjem grobov voja­kov na pokopališču obudili spo­min na tiste, ki so bili prezrti in izgubljeni v zgodovinskem spo­minu. Ob tem so na pokopališču gostili veleposlanike in druge pomembne visoke predstavni­ke domačih in tujih oblasti.

Letos nadaljujejo deloLetos se projekt nadaljuje. V do­mačih in tujih arhivih so z razi­skavami strokovnjakov odkrili imena številnih vojakov, ki so iz­gubili življenje na mariborskem območju. Teh je skoraj tisoč, prihajajo iz 22 držav in so poko­pani v skupinskih grobnicah na

pobreškem pokopališču. »V na­črtu imamo postavitev spome­nika vsem vojnim žrtvam druge svetovne vojne, brez delitev in brez vrednostnih sodb, z na­menom ustvarjanja spominov,« pravi sogovornica in dodaja, da so podporo projektu že izrazili predstavniki veleposlaništev vseh 22 držav, med njimi tudi ameriški veleposlanik v Slove­niji Joseph Adam Mussomeli, ki ga je Pogrebno podjetje Maribor gostilo 7. januarja letos.

Nagrajeni s pečatom mesta Maribor

»V prizadevanju po ohranjanju zgodovinske dediščine poko­pališča kakor tudi v prizadeva­nju po krepitvi ozaveščenosti ljudi o zgodovinskih dogod­

kih in vojni, ki je vihrala tudi v našem mestu, je Pogrebno podjetje Maribor z zastavljeni projekti pokopališču dodalo nove dimenzije, ki so dodana vrednost tudi mestu Mari­bor,« pravi Pliberškova. Uspeš­no delo Pogrebnega podjetja Maribor, ki je član združenja evropsko pomembnih poko­pališč (Association of Signi­ficant Cemeteries in Europe – ASCE), katerega podpred­sednica je Lidija Pliberšek, je bilo pred kratkim nagrajeno tudi s pečatom mesta Maribor. »To visoko priznanje nam daje nov zagon in hkrati potrjuje, da delamo prav. Veseli nas, da smo v lokalni skupnosti prepoznani kot napredno, družbeno odgo­vorno podjetje.«

Na pobreškem pokopališču uredili Park spomina vojnih grobišč

SP OM I N I petek • 28. januarja 2011 • št. 54

40

Page 25: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

Nova številka že naprodaj v prodajalnah časopisov, poštnih poslovalnicah in na večjih bencinskih servisih.

080 15 80 www. mojefinance.si

- v mojih rokah

Page 26: Več kot uspešno krmarjenje v trženjskih vodahšoli za gostinstvo in turizem Celje začelo drugo leto projekta Tuševa kuharska zvezda. V okviru projek ta želijo v Tušu spoznati

Uspešni imajo visoka pričakovanja.Izpolnjujemo jih.

Preverite svoje poslovne

partnerje!www.finance.si/minifipo

V naročniškem paketu prejmete 3 skrajšane boni-

tetne ocene brezplačno in neomejen dostop do nove storitve Finance I mini.FI-PO

z vsemi najaktualnejšimi finančnimi podatki o vaših

poslovnih partnerjih, njihovi kratkoročni plačilni

sposobnosti in morebitnih blokadah transakcijskih

računov.

V sodelovanju z AJPES.

neomejen dostop do www.finance.si/minifipo

za 108 EUR*

neomejen dostop dowww.finance.si

za 216 EUR*

do 7. ure na izbrani

za 340 EUR*

340 EUR časnik Finance z vsemi prilogami

+ 216 EUR neomejen dostop do www.finance.si

+ 108 EUR Finance I mini.FI-PO in 3 skrajšane bonitete

+ 120 EUR oglas na www.finance.si

+ 130 EUR kavni avtomat Nescafe Dolce Gusto

= 914 EUR naročniški paket Finance samo

305 EUR z DDV Kot naročnik prihranite kar 609 EUR z DDV.

PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK

do 31. marca 2011 vam podarimo spletni oglasni prostor na www.finance.si

za 120 EUR*

V podjetju Časnik Finance, d.o.o., spoštujemo vašo zasebnost. Zagotavljamo vam visoko raven varovanja podatkov in se zavezujemo, da jih bomo skrbno hranili in upo-rabljali samo za analiziranje podatkov, trženjske raziskave ter predstavitev izdelkov in storitev Časnika Finance ter jih brez vaše privolitve ne bomo posredovali tretjim osebam. Kadarkoli lahko zahtevate, da podjetje Časnik Finance, d.o.o., trajno ali začasno preneha uporabljati vaše podatke za navedene primere. Časnik Finance je dolžan vašo zahtevo v 15 dneh ustrezno izpolniti in vas v nadaljnjih 5 dneh tudi obvestiti. Vse stroške v zvezi s tem krije Časnik Finance. Neomejen dostop do www.finance.si, oglasni prostor in dostop do Finance I mini.FI-PO so na voljo po plačilu računa. Kavni aparat boste prejeli najkasneje v 5 delovnih dneh po plačilu. Naročilo velja do pisnega preklica.108 EUR*- Ocenjena tržna vrednost. Storitev ni na voljo samostojno ali v prosti prodaji.103 EUR*- Ocenjena prodajna vrednost. Kavni avtomat je na voljo, dokler ne poidejo zaloge.216 EUR*- Storitev samostojno ni na voljo.120 EUR*- Če ima posamezno podjetje/ plačnik naročenih več izvodov, lahko dobi največ 5 oglasnih objav na www.finance.si.

S kartico Diners Club je možno plačilo na 6 obrokov. 080 15 80

Za nove in obstoječe naročnike! www.finance.si/narocam

za 130 EUR* • • • • •PONEDELJEK TOREK SREDA ČETRTEK PETEK

za 130 EUR* • • • • • • • • • •