1

DidaktiDidaktiččna nana naččelaela

Kaj so naKaj so naččela?ela?

V slovarjih so pojasnjena kot izhodiV slovarjih so pojasnjena kot izhodišščča, a, vodila, osnovna pravila, smernice.vodila, osnovna pravila, smernice.

V logiV logiččnem pogledu oznanem pogledu označčujejo ujejo posploposploššitve nekih spoznanj in izkuitve nekih spoznanj in izkuššenj, ki enj, ki so veliko manj obvezujoso veliko manj obvezujočča kot zakoni, a a kot zakoni, a fleksibilnejfleksibilnejšša kot pravila. a kot pravila.

2

NaNaččela razumemo kot kriterije, napotila, ela razumemo kot kriterije, napotila,

smernice za ravnanje smernice za ravnanje ččloveka v nekih bolj:loveka v nekih bolj:

-- subjektivnih (ideolosubjektivnih (ideološška, politika, političčna, na, svetovnosvetovno--nazorska, moralna, socialna) alinazorska, moralna, socialna) ali

-- objektivnih okoliobjektivnih okoliššččinah (spoznavna, inah (spoznavna, znanstvena).znanstvena).

Kaj so didaktiKaj so didaktiččna nana naččela?ela?

So logiSo logiččne posplone posploššitve uitve uččnih spoznanj in nih spoznanj in izkuizkuššenj.enj.

Z njimi se rada povezuje teZ njimi se rada povezuje težžnja po nja po ““teoriji teoriji pouka v malempouka v malem””..

3

ZnaZnaččilnosti didaktiilnosti didaktiččnih nanih naččelel

Niso nikakrNiso nikakrššni recepti uni recepti uččnega delovanja.nega delovanja.

Dajejo uDajejo uččno orientacijo, no orientacijo, čče so osmie so osmiššljena ljena in smiselno upoin smiselno upošštevana.tevana.

Razkrivajo logiko, vzroke, zakonitosti, Razkrivajo logiko, vzroke, zakonitosti, nasprotja, razvoj, nasprotja, razvoj, problemskostproblemskost in druge in druge vidike uvidike uččnega procesa.nega procesa.

DidaktiDidaktiččna nana naččela in uela in uččiteljitelj

UUččitelja kognitivno in motivacijsko itelja kognitivno in motivacijsko angaangažžirajo, vplivajo na njegovo inovacijsko irajo, vplivajo na njegovo inovacijsko in aplikativno ustvarjalnost.in aplikativno ustvarjalnost.

Spodbujajo ga k:Spodbujajo ga k:

-- profesionalni razsodnosti,profesionalni razsodnosti,

-- odgovornemu ravnanju,odgovornemu ravnanju,

-- ustvarjalnosti pri poukuustvarjalnosti pri pouku

4

Klasifikacije didaktiKlasifikacije didaktiččnih nanih naččelel

Poznamo vePoznamo večč klasifikacij, ki so vse bolj ali klasifikacij, ki so vse bolj ali manj enostranske: prilagajajo se lahko manj enostranske: prilagajajo se lahko artikulacijiartikulaciji uuččnega procesa, delitvi na nega procesa, delitvi na fundamentalnafundamentalna in usmerjajoin usmerjajoččaa……

PrimernejPrimernejšša je klasifikacija, ki temelji na a je klasifikacija, ki temelji na posameznih, z posameznih, z didaktikodidaktiko povezanih povezanih interdisciplinarnih poudarkih; npr. na: interdisciplinarnih poudarkih; npr. na:

-- psiholopsihološškem (aktivnost, nazornost, kem (aktivnost, nazornost, postopnost, prilagojenost)postopnost, prilagojenost)

-- metodolometodološškem (znanstvenost, kem (znanstvenost, sistematisistematiččnost, povezanost teorije s prakso)nost, povezanost teorije s prakso)

-- sociolosociološškem (vzgojnost, aktualnost, kem (vzgojnost, aktualnost, racionalnostracionalnost

5

UUččna aktivnostna aktivnost

Kaj je aktivnostKaj je aktivnost

Zavestno in ciljno naravnano ravnanje Zavestno in ciljno naravnano ravnanje ččloveka, ki je sestavljeno iz raznovrstnih loveka, ki je sestavljeno iz raznovrstnih psihofizipsihofiziččnih sestavin.nih sestavin.

Zavestna, ustvarjalna aktivnost je pogoj Zavestna, ustvarjalna aktivnost je pogoj otrokovega splootrokovega sploššnega razvoja.nega razvoja.

6

Kaj je uKaj je uččna aktivnostna aktivnost

UUččenenččeva aktivnost je pogoj ne le njegoveeva aktivnost je pogoj ne le njegove

uuččne uspene uspeššnosti, temvenosti, temvečč njegovega njegovega

celovitega razvoja. celovitega razvoja.

Zavedati se moramo, da se uZavedati se moramo, da se uččne aktivnostine aktivnosti

ne da izsiliti, temvene da izsiliti, temvečč jo je potrebno nenehnojo je potrebno nenehno

vzdrvzdržževati.evati.

Kaj vpliva na uKaj vpliva na uččenenččevo aktivnostevo aktivnost

Motivi:Motivi:

primarni primarni

sekundarni sekundarni

terciarniterciarni

7

Primarni motiviPrimarni motivi

motiviranost je izraz umotiviranost je izraz uččenenččevih naravnih evih naravnih nagnjenj za aktivnost, razminagnjenj za aktivnost, razmiššljanje, ljanje, ustvarjanje, reustvarjanje, rešševanje, oblikovanje,evanje, oblikovanje,

uuččenec je aktiven zato, ker ga nekaj enec je aktiven zato, ker ga nekaj zanima, torej iz nekega notranjega vzgiba, zanima, torej iz nekega notranjega vzgiba, iz njegove vedoiz njegove vedožželjnosti. eljnosti.

Sekundarni motiviSekundarni motivi

v ospredju je bolj moram kot v ospredju je bolj moram kot žželim ali elim ali hohoččem,em,

sekundarnih motivov ne kasekundarnih motivov ne kažže ne e ne podcenjevati, ne precenjevati. Nemalokrat podcenjevati, ne precenjevati. Nemalokrat se zgodi, da moram preide v hose zgodi, da moram preide v hoččem ali em ali žželim,elim,

pomembno vlogo ima nagrada, pohvala, pomembno vlogo ima nagrada, pohvala, kazen, graja.kazen, graja.

8

Terciarni motiviTerciarni motivi

ugodni uugodni uččni pogojini pogoji

prijetni socialni odnosi v skupiniprijetni socialni odnosi v skupini

delovna klima itn.delovna klima itn.

Kdaj uKdaj uččenje in pouenje in pouččevanje najbolj evanje najbolj uspeva?uspeva?

takrat, kadar je angatakrat, kadar je angažžirana celotna irana celotna uuččenenččeva in ueva in uččiteljeva osebnost (Blaiteljeva osebnost (Blažžiiččidr., 2003) inidr., 2003) in

čče so optimalno aktivirane vse njune e so optimalno aktivirane vse njune temeljne psihofizitemeljne psihofiziččne zmone zmožžnosti. nosti.

9

Vrste aktivnosti

Gibalna(kinestetična)

Čustveno-doživljajska

Intelektualna

Gibalna aktivnostGibalna aktivnost

prisotna pri pisanju, likovnem pouku, prisotna pri pisanju, likovnem pouku, ššportni vzgoji, tehniportni vzgoji, tehniččnem, laboratorijskem nem, laboratorijskem delu, na ekskurzijah, v razlidelu, na ekskurzijah, v različčni ni manifestaciji telesnih gibov, pa tudi v manifestaciji telesnih gibov, pa tudi v izrazih telesne napetosti, pri neverbalni izrazih telesne napetosti, pri neverbalni komunikaciji. komunikaciji.

10

ČČustveno doustveno dožživljajska (ivljajska (afektivnaafektivna) ) aktivnostaktivnost

--ččustveno odzivanje je ustveno odzivanje je ččlovekova elementarna lovekova elementarna danost, danost,

-- pozorni moramo biti na izjemno subjektivnost, pozorni moramo biti na izjemno subjektivnost,

-- otrokova duotrokova dušševnost je najbolj sprejemljiva za evnost je najbolj sprejemljiva za tiste utiste uččne vtise in dejavnosti, ki so ne vtise in dejavnosti, ki so ččustveno ustveno obarvani,obarvani,

-- za uspeza uspeššno izvajanje pouka je potrebna no izvajanje pouka je potrebna ustrezna mera ustrezna mera ččustveno doustveno dožživljajske podlage. ivljajske podlage.

Intelektualna aktivnostIntelektualna aktivnost

-- oznaoznaččimo jo lahko kot sposobnost imo jo lahko kot sposobnost zavestnega uzavestnega uččenja.enja.

11

Oblike učne

aktivnosti

Reproduktivna Produktivna Ustvarjalna

Reproduktivna uReproduktivna uččna na aktvivnostaktvivnost

vevežže se na posredovanje informacij,e se na posredovanje informacij,

kakažže se v poslue se v posluššanju, ponavljanju, branju,anju, ponavljanju, branju,

potrebna in smiselna v ustreznih potrebna in smiselna v ustreznih situacijah, smiselno jo je kombinirati z situacijah, smiselno jo je kombinirati z drugimi aktivnostmi.drugimi aktivnostmi.

12

Produktivna uProduktivna uččna aktivnostna aktivnost

zahtevnejzahtevnejšša, ker prehaja od a, ker prehaja od elementarnega, analitielementarnega, analitiččnega k nega k sintetisintetiččnemu, celostnemu dojemanju;nemu, celostnemu dojemanju;

KaKažže se v :e se v :

postavljanju vprapostavljanju vpraššanjanj

podpodččrtavanjurtavanju

zapisovanju z lastnimi mislimizapisovanju z lastnimi mislimi

praktipraktiččnem delunem delu

Ustvarjalna uUstvarjalna uččna aktivnostna aktivnost

Nemirna, pogumna aktivnost, ki povezuje Nemirna, pogumna aktivnost, ki povezuje modrost, nadarjenost ter zavestno modrost, nadarjenost ter zavestno tveganje (B. tveganje (B. SuchadolskiSuchadolski).).

13

Kako razvijati uKako razvijati uččno aktivnostno aktivnost

Ustrezno usposobljen in subtilen uUstrezno usposobljen in subtilen uččiteljitelj

Pestro uPestro uččno dogajanjeno dogajanje

Raba razliRaba različčnih unih uččnih metodnih metod

Kombiniranje uKombiniranje uččnih obliknih oblik

Aktualna, zanimiva, Aktualna, zanimiva, žživljenjska vsebinaivljenjska vsebina

UUččna tehnologijana tehnologija

Enotnost Enotnost uuččnokonkretneganokonkretnega(nazornega) in abstraktnega (nazornega) in abstraktnega

(pojmovnega)(pojmovnega)

14

Kaj je nazornost?Kaj je nazornost?

Je didaktiJe didaktiččno sredstvo, s pomono sredstvo, s pomoččjo jo katerega ukaterega uččenci laenci lažžje dojemajo in prodirajo je dojemajo in prodirajo v abstraktnejv abstraktnejšše bistvo ue bistvo uččnih predmetov.nih predmetov.

Nazornost

Konkretna, čutna ali

situacijskaPojmovna

15

ZnaZnaččilnosti konkretne nazornostiilnosti konkretne nazornosti

OmogoOmogočča neposredni kontakt s stvarnostjoa neposredni kontakt s stvarnostjo

Posreduje gradivo spoznavanjaPosreduje gradivo spoznavanja

Zagotavlja jasne in polne predstaveZagotavlja jasne in polne predstave

Prispeva k poglobljenemu doPrispeva k poglobljenemu dožživljanju ivljanju uuččnega procesanega procesa

Zlasti pomembna za mlajZlasti pomembna za mlajšše ue uččenceence

ZnaZnaččilnosti pojmovne nazornostiilnosti pojmovne nazornosti

Pomeni celokupnost simbolno izraPomeni celokupnost simbolno izražženih enih mislimisli

Prispeva k posploPrispeva k posploššitvam, k bistvuitvam, k bistvu

Vpliva na logiVpliva na logiččno osno os

16

Miselna aktivnost

Pojmovnanazornost

Čutne zaznave

Utemeljitev nazornosti

Spoznavno teoretskagibanje mišljenja od čutno-konkretnega

k splošnemu

Psihološkamišljenje poteka od predlogične, preko

konkretne doformalne faze

Didaktičnastimuliranje, motiviranje,

trajnost znanja

17

Vrste ponazoril

Stvarnaenaktivna nazornost

Didaktičnaikonična nazornost

Simbolna nazornost

Vodila ponazarjanjaVodila ponazarjanja

ToToččnost, jasnost, bistvenost dejstev in nost, jasnost, bistvenost dejstev in zaznavzaznavSprejemanje z vsemi zaznavnimi kanaliSprejemanje z vsemi zaznavnimi kanaliAktivnost uAktivnost uččencevencevOpraviOpraviččenost ponazarjanjaenost ponazarjanjaAktualna v vseh etapah uAktualna v vseh etapah uččnega procesanega procesaEkonomiEkonomiččnostnostOrganizacijsko tehniOrganizacijsko tehniččna vodilana vodila

18

Stopnje Stopnje ččlovekovega odzivanja lovekovega odzivanja priprinazornostinazornosti

Asimilacija: sprejemamo vtise in jih Asimilacija: sprejemamo vtise in jih spominsko zadrspominsko zadržžimoimo

AkomodacijaAkomodacija: poru: poruššeno stanjeeno stanje

EkvilibracijaEkvilibracija: urejanje, uravnove: urejanje, uravnoveššanje novo anje novo

nastalega stanjanastalega stanja

Strukturiranost in sistematiStrukturiranost in sistematiččnost nost poukapouka

19

Kaj obsega naKaj obsega naččelo strukturiranosti elo strukturiranosti in sistematiin sistematiččnosti poukanosti pouka

V literaturi ga najdemo pod razliV literaturi ga najdemo pod različčnimi nimi imeni: npr. stvarnoimeni: npr. stvarno--logilogiččno ali stvarnono ali stvarno--strukturno nastrukturno naččeloelo

Pojavlja se v povezavi s postopnostjo, Pojavlja se v povezavi s postopnostjo, nanaččrtnostjo, znanstvenostjo poukartnostjo, znanstvenostjo pouka

V sedanjem V sedanjem ččasu kot samostojno naasu kot samostojno naččelo elo strukturiranja in strukturiranja in elementariziranjaelementariziranja poukapouka

Kaj obsega naKaj obsega naččelo strukturiranosti elo strukturiranosti in sistematiin sistematiččnosti poukanosti pouka

Je tipiJe tipiččno predvsem za uno predvsem za uččno vsebinono vsebino

Ker je strukturiranje in sistematiziranje Ker je strukturiranje in sistematiziranje nerazdrunerazdružžljivo povezano, je to naljivo povezano, je to naččelo elo neposredna vez med znanostjo in neposredna vez med znanostjo in ššoloolo

20

Kaj pomeni strukturnost?Kaj pomeni strukturnost?

Struktura pomeni zgradbo, ogrodje nekega Struktura pomeni zgradbo, ogrodje nekega predmeta ali pojavapredmeta ali pojava

V znanosti je struktura obiV znanosti je struktura običčajno izraajno izražžena v ena v dolodoloččeni pojmovni hierarhiji, ko se okrog eni pojmovni hierarhiji, ko se okrog logilogiččne osi ali ne osi ali ““rderdečče nitie niti”” smiselno smiselno razvrrazvrššččajo in povezujejo tako zakonitosti in ajo in povezujejo tako zakonitosti in odnosi kot tudi posamezna dejstvaodnosi kot tudi posamezna dejstva

Kaj pomeni strukturnost?Kaj pomeni strukturnost?

Strukturno razumevanje uStrukturno razumevanje uččne vsebine ne vsebine pravi, da celote ni mogopravi, da celote ni mogočče razumeti, e razumeti, čče ni e ni jasna njena struktura.jasna njena struktura.

Za uZa uččenje ni znaenje ni značčilno le odkrivanje ilno le odkrivanje struktur, temvestruktur, temvečč ((prepre)strukturiranje )strukturiranje žže e obstojeobstoječčih subjektivnih struktur znanja, ih subjektivnih struktur znanja, kakor tudi odkrivanje, posplokakor tudi odkrivanje, posplošševanje evanje ((metaevalviranjemetaevalviranje).).

21

Kaj je sistematiKaj je sistematiččnost?nost?

Sistemiziranje pomeni namerno urejanje Sistemiziranje pomeni namerno urejanje zgradbe in delov znanjazgradbe in delov znanja

Prispeva k temu, da postane znanje Prispeva k temu, da postane znanje preglednejpreglednejšše in lae in lažžje razumljivoje razumljivo

Nameni strukturiranja in Nameni strukturiranja in sistematiziranjasistematiziranja

Poznavanje in razumevanje temeljnih Poznavanje in razumevanje temeljnih pojmov, strukturpojmov, struktur

Razvijanje intelektualnih sposobnosti , Razvijanje intelektualnih sposobnosti , šše e posebej sistemiziranja, selekcioniranjaposebej sistemiziranja, selekcioniranja

Urejeno znanje je trdnejUrejeno znanje je trdnejšše in trajneje in trajnejšše,e,

Podlaga za naPodlaga za naččrtno in sistematirtno in sistematiččno no ravnanjeravnanje

Prispevek k ekonomiPrispevek k ekonomiččnosti poukanosti pouka

22

Kje se kaKje se kažže strukturnost in e strukturnost in sistematisistematiččnost poukanost pouka

SistematiSistematiččna urejenost una urejenost uččnih ciljev (ciljni nih ciljev (ciljni vidik)vidik)

Pregledna in logiPregledna in logiččna urejenost una urejenost uččne ne vsebine (vsebinski vidik)vsebine (vsebinski vidik)

Smiselno razvrSmiselno razvrššččanje in postopnost uanje in postopnost uččnih nih metod, oblik in postopkov umetod, oblik in postopkov uččnega dela nega dela (didakti(didaktiččnono--metodimetodiččni vidik) ni vidik)

Postopnost kot pomembna znaPostopnost kot pomembna značčilnost ilnost strukturnosti in sistematistrukturnosti in sistematiččnostinosti

strukturnost

sistematičnost

postopnost

23

DiesterwegovaDiesterwegova pravila postopnosti in pravila postopnosti in sedanji sedanji ččasas

Od bliOd bližžnjega k daljnemunjega k daljnemu

Od konkretnega k sploOd konkretnega k sploššnemu nemu

Od enostavnega k sestavljenemuOd enostavnega k sestavljenemu

Od laOd lažžjega k tejega k težžjemujemu

Od znanega k neznanemuOd znanega k neznanemu

EkonomiEkonomiččnost in racionalnost nost in racionalnost poukapouka

24

Ekonomičnost in racionalnost

pouka

Ekonomičnostz minimalnimi

močmi optimalenučinek

gospodarnost

Racionalnostoptimalni razvoj

učencevpedagoška kategorija

podaljševanješolanja

racionalnostin

ekonomičnostpouka

razmahpotreb po

izobraževanju

25

Pomembno opozoriloPomembno opozorilo

ŠŠola ni proizvodni obratola ni proizvodni obrat

Razlika med materialno proizvodnjo in Razlika med materialno proizvodnjo in uuččnim procesomnim procesom

V V ššoli ni oli ni ““šškartakarta””

MoMožžnosti unosti uččne racionalnostine racionalnosti

Ustrezno obseUstrezno obsežžni in racionalni uni in racionalni uččni nani naččrti rti in uin uččbeniki (beniki (eksemplarnosteksemplarnost, izbirnost), izbirnost)Dobro pripravljeni urniki in delovni naDobro pripravljeni urniki in delovni naččrti rti uuččiteljeviteljevUstrezna Ustrezna artikulacijaartikulacija uuččnega delanega delaUstrezen izbor uUstrezen izbor uččnih metod, oblik in unih metod, oblik in uččne ne tehnologijetehnologijePremiPremiššljena diferenciacija in ljena diferenciacija in individualizacijaindividualizacija

26

Predmet ekonomiPredmet ekonomiččnosti in nosti in racionalnostiracionalnosti

UUččni ni ččasas

UUččna sredstvana sredstva

Optimalno obremenjevanje uOptimalno obremenjevanje uččencev encev (pomembno trudenje, naprezanje, ne (pomembno trudenje, naprezanje, ne pregretost)pregretost)

UUččna uspena uspeššnostnost

ProblemskostProblemskost poukapouka

27

Bistvo Bistvo problemskostiproblemskosti

Pomembna je kompleksnost, Pomembna je kompleksnost, nerazvidnostnerazvidnost, nasprotje, te, nasprotje, težžavnostavnost

RazliRazliččni izvori ni izvori problemskostiproblemskosti: ontolo: ontološški, ki, gnoseolognoseološškiki, didakti, didaktiččnini

Problemskost

Problemskasituacija

Problem Didaktična problemska

naloga

28

Dejavniki Dejavniki problemskostiproblemskosti

Razvijanje problemske senzitivnosti in Razvijanje problemske senzitivnosti in sposobnostisposobnosti

UUččna vsebinana vsebina

UUččne metode in oblike delane metode in oblike dela

UUččna diferenciacija in na diferenciacija in individualizacijaindividualizacija

29

Kdaj potreba po uKdaj potreba po uččni diferenciaciji ni diferenciaciji in individualizacijiin individualizaciji

Potreba po letu 1958Potreba po letu 1958

Aktualna po letu 1990 Aktualna po letu 1990

Veliko razprav o tem pojavu tudi v Veliko razprav o tem pojavu tudi v sedanjem sedanjem ččasuasu

Zakaj potreba po diferenciacijiZakaj potreba po diferenciaciji

Zahtevnost in abstraktnost uZahtevnost in abstraktnost uččne vsebinene vsebine

Razlike med uRazlike med uččenci (predvsem kognitivne)enci (predvsem kognitivne)

ŽŽelje, interesi uelje, interesi uččencev in starencev in staršševev

UUččni tempo ni tempo

Pozitivna samopodobaPozitivna samopodoba

30

Učna diferenciacija

in individualizacija

Notranja Fleksibilna Zunanja

Notranja diferenciacija inindividualizacija

UčnovsebinskaDidaktično-metodična

31

Fleksibilna diferenciacija

“Nivojski pouk”prepletanje heterogenih

in homogenih skupin

Nekateri drugi modeli

Zunanja diferenciacija

Setting sistemdelna

pri nekaterih predmetih

Streaming sistempopolnapri vseh

predmetih

Obvezne smerišolanja

32

ŽŽivljenjskost ivljenjskost ššole in pouka oz. ole in pouka oz. povezanost teorije in praksepovezanost teorije in prakse

Kaj vpliva na Kaj vpliva na žživljenjskost pouka?ivljenjskost pouka?

UUččna vsebina (odnos med tradicionalnim na vsebina (odnos med tradicionalnim in sodobnim, ni vse tradicionalno in sodobnim, ni vse tradicionalno nenežživljenjsko; tudi vse novo ni ivljenjsko; tudi vse novo ni žživljenjsko) ivljenjsko)

DidaktiDidaktiččna organizacija pouka na organizacija pouka (kombinacija razli(kombinacija različčnih unih uččnih oblik in nih oblik in metod)metod)

Smiselna povezanost teorije in prakse Smiselna povezanost teorije in prakse