ureditvena dela na savi na odseku: kranj -izliv ... - …mvd20.com/leto1996/r19.pdf' kranjski...

D. Vodnjov

Damijan VODNJOV·

- 123 - PREDSTAVITEV AKTUALNIH

PROJEKTOV IN OBJEKTOV

UREDITVENA DELA NA SAVI NA ODSEKU: KRANJ - IZLIV TRŽIŠKE BISTRICE - PODNART

ZA ZAŠČITO ŽELEZNIŠKE PROGE LJUBLJANA - JESENICE

POVZETEK

Varnost železniškega prome!a v bližini vodotoka je tesno povezana z urejenost jo vodotoka - pri tem je potrebno obravnavati zaščito železniškega nasipa v neposredni bližini rečnega profila, kot tudi imeti pred očmi dogajanje in urejenost vodotoka na daljšem (vplivnem) obmOČju.

UVOD

Nacionalni program razvoja Slovenske železniške infrastrukture (Ur.I.RS št. 13/96 z dne 01. marec 1996) predvideva gradnjo drugega tira Ljubljana - Jesenice (obstoječa je enotirna) z upoštevanjem hitrosti vlakov do 160 km/h v obdobju 2005 - 2015.

Železniška proga Ljubljana - Jesenice poteka na pododseku Kranj - Podnart - most Globoko na desnem bregu vodotoka Sava, mestoma tako blizu, da je železniški nasip hkrati že tudi brežina vodotoka. Zaradi vseh naravnih procesov in posegov v zaledju vodotoka Sava se prodni tokovi spreminjajo, posledično pa so zaznani erozijski procesi pretočnega profila in bogata dinamika prodnih premikov.

Zaradi omenjenih erozijskih procesov in hkrati tudi zahtevne geologije (sivica) prihaja na tem odseku do erozije železniškega nasipa in do premikov terena - zemeljskih plazov - tako lokalnih kot tudi do zemeljskih plazov večjih dimenzij.

Povzeto iz vira št. 2, str. 14: ....... Na odseku km 884.00 886.00 so vsa desnobrežna pobočja plazIjiva, s štirimi aktivnimi zemeljskimi plazovi od katerih je plaz v km 884.75 delno saniran. Značilni za ta odsek struge so izrivni robovi plazovine, ki strugo mestoma potiskajo v levo brežino, mestoma pa jih vodni tokovi spodkopavajo. Levo brežino tvorijo nizko ob vodotoku ležeče prodne terase - stara naplavišča, pretežno dobro porasla z grmovnim gozdom jelševja, trepetHke in vrbovja, delno pa s pionirskimi prodnimi združbami vrbja in pritalnih zemljišč, delno pa že kultivirana v travišča. .. ......... Izmed več podobnih primerov na obravnavanem odseku bom v tem članku predstavil le zadnjega, katerega dela so bila izvajana od novembra 1995 - aprila 1996, v km Save 884.700 - 885.100.

PRIPRAVA

Na odseku Save pod Zg. Besnico so bili zaščitni ukrepi že izvedeni v letu 1988, vendar se je tekom nekaj let izkazalo, da:

• je 8 jezbic na desnem bregu za zaščito železniškega nasipa prekratkih,

* Damijan VODNJOV, dipl.gr.ing., Vodnogospodarsko podjelje Kranj, Ul. Mirka Vadnova 5, 4000 Kranj

MiŠiČEV VODARSKI DAN '96

- 124 -

D. Vodnjov

PREDSTAVITEV AKTUALNIH


• se otok v sredini pretočnega profila neprestano povečuje in deli osnovni tok tako, da 113 toka teče tesno ob desnobrežnih jazbicah in jih erodira, 2/3 toka pa je usmerjen v levo brežino, katera je nezaščitena,

• da se je v obdobju 1988 - 1995 otok dvignil za cca 2,00 m in močno

povečal v smeri proti levi brežini, • da se je pričel otok v zadnjih letih že zaraščati, reka pa je imela tendenco

ustvariti meander, • da desna brežina in železniški nasip hkrati predstavljata peto velikega

zemeljskega plazu (delno saniranega) v zaledju.

Navedeno je tekom časa vse bolj poslabševalo stabilnost železniškega nasipa in varnost prometa, zato so se v letu 1994 pričeli intenzivni razgovori s predstavniki SŽ, da se stanje sanira.

Izhod išča za iskanje projektnih rešitev so bila zaradi situativne nedorečenosti železniške trase vpeta med sedanje stanje in vizijo razvoja (glej Slika 2, trasa bodoče železnice).

Zaradi možnosti po kasnejšem preoblikovanju pretočnega profila oz. prestavitvi celotnega pretočnega profila reke Save, zaradi krajinskih in naravovarstvenih vidikov (materiali, ribištvo, ornitologija, ......... ) smo se odločili za zaščito z jazbicami in uporabo naravi prijaznih materialov.

OPERATIVNO IZVAJANJE DEL

Operativno so se dela izvajala od novembra 1995 do začetka aprila 1996 (6 mesecev, vmes 23.12.1995 poplava, kasneje žled, ki je za nekaj časa popolnoma onemogočil dostop). V tem času je bila železniška proga zaščitena na dolžini 310 m. Izvedena so bila naslednja dela:

• 8 jazbic na desnem je bilo podaljšanih za 8-10 m, s tem se je pretočni profil odmaknil od železniškega nasipa, z zaproditvijo tekom let pa se bo ustvarila peta zemeljskemu plazu v zaledju.

• otok v sredini pretočnega profila je bil preoblikovan tako, da je bila desna polovica odstranjena,

s tem je bil ustvarjen potreben pretočni profil v širini 70 m (0100 = 1209 m3/s), leva polovica pa je ostala nedotaknjena - ornitologija,

• leva brežina je bila ščitena s sistemom 6 lesenih kombiniranih jazbic, s tem je bila preprečena erozija leve brežine, hkrati pa so bili podani ugodni življenjski pogoji za vodni in obvodni živelj.

• z gradnjo prizadete površine niso bile niti zatravljene, niti kakorkoli drugače zasajene.

upoštevan je bil princip, da je narava sama zmožna prizadete površine zarasti, če so le dani pogoji, da ni intenzivnih erozijskih procesov. S takim razmišljanjem in pristopi k vodnim in obvodnim ureditvam smo se seznanili pri študijskem delu na Bavarskem.


D. Vodnjov

ZAKLJUČEK



Celotni poseg je možno oceniti kot krajinsko in okoljevarstveno na visokem nivoJu (oblika, materiali, čas izvajanja del, posebna pozornost do ribjega življa, do ohranitve otoka, kateri je neprecenljivega ornitološkega pomena, upoštevanje rečne dinamike -premeščanje plavin), hkrati pa ureditev omogoča kasnejše prilagajanje in prestavljanje pretočnega profila ob gradnji drugega tira železniške proge in spreminjanju elementov /radijev/ za hitrosti do 160 km/h le z minimalnimi posegi (s skrajševanjem ali podaljševanjem jazbic).

VIRI:

1. Vodnogospodarske osnove Slovenije. Ljubljana, ZVSS, 1978. 2. Izhodišča načrtovanja ureditve struge Save na odseku Majdičev jez (Kranj) -

Radovljica zaradi remonta železniške proge, VGI Ljubljana, 29.03.1985. Št. C 420. 3. Tržiška Bistrica: HidroloŠka štUdija. Ljubljana, Vodnogospodarski inštitut LjUbljana,

december 1992, št. C-986, 4. Nakelska Sava. ' Kranjski zbornik (1995), str. 274-286. 5. Ureditev izlivnega odseka Tržiške Bistrice v Savo. Kranj , VGP, april 1988. Proj .št.

8/88,


D. Vodnjov




~ -G) -N .-

..-

- 127 -

D. Vodnjov


PREDSTAVITEV AKTUALNIH


o

D. Vodnjov




~ c/)<

O· m < < o o :p ::Il (J)

2s o :p Z

<ri o>

Slika 4: stanje območja 26. april 1992 vidna delitev toka zaradI otoka - prodnega nanosa

erozija leve brežine, kot tudi erozija desne brežme med obstOJečIm: Jazblcaml

~

s5

" " ::o ::o o m L o m cfl

q ~ o < < =i z ~ o » OJ q Le m » q r o~ < I

ureditvena dela na savi na odseku: kranj -izliv ... - …mvd20.com/leto1996/r19.pdf' kranjski...

Documents