uradni list rs - 57/2005, uredbeni el · stran 5670 / Št. 57 / 15. 6. 2005 uradni list republike...

Uradni listRepublike Slovenije

Internet: http://www.uradni-list.si e-pošta: [email protected]

Št. 57 Ljubljana, sreda 15. 6. 2005 Cena 1540 SIT ISSN 1318-0576 Leto XV

VLADA

2490. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih

Na podlagi 57. člena in za izvrševanje 58., 59., 60., 61., 63., 64. in 66. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B Oo spremembah in dopolnitvah Uredbe o

postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih

organih

1. členV Uredbi o postopku za zasedbo prostega delovnega

mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih (Uradni list RS, št. 22/04) se besedili »Kadrovska služba« ali »Kadrovska služba Vlade Republike Slovenije« v vseh sklonih nadomestita z besedilom »ministrstvo, pristojno za upravo« v ustreznem sklonu.

2. členV prvem odstavku 11. člena se v prvem stavku črta be-

sedilo »ali pa se preveri po izvedbi izbirnega postopka samo z izbranim kandidatom«.

3. členV drugem odstavku 22. člena se v prvem stavku pred

piko doda besedilo »in na spletnih straneh ministrstva, pri-stojnega za upravo.«.

4. členV 24. členu se za besedilom », tako da« črta beseda

»in« ter za besedo »pogoje« doda besedilo », oziroma vlogi ne predloži vseh zahtevanih dokazil, ki so navedena v objavi javnega natečaja, niti ne navede razlogov, zaradi katerih ni predložil dokazil«.

5. členV tretjem odstavku 26. člena se v drugem stavku črta

pika in doda besedilo », mora pa preveriti verodostojnost listin, ki jih je kandidat priložil vlogi kot dokazila o izobrazbi ter dokazila o opravljenih izpitih, ki so pogoj za zasedbo delo-vnega mesta. V primeru, da se verodostojnost dokazil ne da preveriti, da kandidat pisno izjavo, da so ta verodostojna.«

6. členTa uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad-

nem listu Republike Slovenije.

Št. 00714-9/2005/10Ljubljana, dne 2. junija 2005.EVA 2005-3111-0009

Vlada Republike Slovenije

Janez Janša l. r.Predsednik

2491. Uredba o podpori evidentiranju lastnosti, osnovni odbiri in menjavi čebeljih matic kranjske čebele v letih 2005–2009 za leto 2005

Na podlagi 5. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1, 58/02 – ZMR-1 in 54/04 – ZdZPKG) izdaja Vlada Republike Slovenije

U R E D B Oo podpori evidentiranju lastnosti, osnovni odbiri in menjavi čebeljih matic kranjske čebele v letih

2005–2009 za leto 2005

1. člen(vrste ukrepov)

Za namen ohranjanja kranjske čebele se v obdobju od 2005–2009 za leto 2005 s to uredbo določata naslednja ukrepa:

– evidentiranje lastnosti,– osnovna odbira in menjava čebeljih matic kranjske

čebele (Apis mellifera carnica).

2. člen(izrazi)

V tej uredbi uporabljeni izrazi pomenijo:– evidentiranje lastnosti pomeni beleženje lastnosti če-

bel na panjskih listih;– osnovna odbira pomeni vrednotenje zbranih podatkov

in rangiranje družin ter primernost za rejo;– menjavo čebeljih matic kranjske čebele pomeni iz-

ločanje in menjava z vzrejnim materialom.

Stran 5670 / Št. 57 / 15. 6. 2005 Uradni list Republike Slovenije

3. člen(evidentiranje lastnosti)

(1) Čebelar, ki je upravičen do podpore v skladu s to uredbo (v nadaljnjem besedilu: upravičenec), mora eviden-tirati lastnosti čebel na panjskem listu, ki je kot Priloga 2 sestavni del te uredbe, in izpolnjenega posredovati svojemu čebelarskemu društvu na obrazcu Poročilo pregleda, ki je kot Priloga 3 sestavni del te uredbe, to pa poroča priznani rejski organizaciji.

(2) Izpolnjene obrazce mora upravičenec predati svo-jemu čebelarskemu društvu najkasneje do konca meseca septembra 2005.

(3) Upravičenec je dolžan obrazce hraniti najmanj 5 let.

4. člen(osnovna odbira in menjava čebeljih matic)

(1) Na osnovi zbranih podatkov o lastnostih iz panjskih listov čebelar vrednoti ustreznost za rejo znotraj čebelarstva. Pri tem upošteva način izvajanja osnovne odbire po navodilu, ki je kot Priloga 1 sestavni del te uredbe.

(2) Menjava čebeljih matic se izvaja v obdobju od 20. aprila do 15. oktobra vsako leto. Menjava se izvaja pr-venstveno iz lastne reje, v nasprotnem primeru z maticami iz priznanih vzrejališč čebeljih matic.

(3) V panjski list čebelar vpisuje osnovne lastnosti čebe-lje družine: obarvanost prvega in drugega obročka na zadku, mirnost, rojenje in živalnost čebeljih družin.

(4) Če se v posameznem čebelarstvu pojavijo čebele z obarvanimi hitinskimi obročki na zadku, je čebelar dolžan naj-prej zamenjati matice v takih čebeljih družinah. Podrobnejša tehnična navodila so navedena v Prilogi 1.

5. člen(upravičenci)

(1) Upravičenci do sredstev po tej uredbi so čebelarji, ki imajo registrirane čebelnjake na območju Republike Sloveni-je v skladu s predpisi, ki urejajo označevanje čebel, in pri ka-terih stanje v čebelnjaku glede čistosti po izvedenih ukrepih iz te uredbe ustreza predpisanim zootehniškim standardom za kranjsko čebelo.

(2) Skupni zahtevek za sredstva iz prejšnjega odstavka vlaga v imenu upravičencev čebelarsko društvo. Vlagatelj za-htevka sredstva, do katerih je upravičen posamezen upravi-čenec, le-temu nakaže na njegov račun v petih delovnih dneh po prejemu sredstev. Čebelarska društva, ki vlagajo skupne zahtevke, so upravičena do povračila stroškov obveščanja in druge komunikacije s člani društva za namene te uredbe v višini do 1.000 SIT/čebelarja.

(3) Čebelarska zveza Slovenije je za tiskanje in distribu-cijo obrazcev, ki so kot priloga 2 in 3 k tej uredbi, upravičena do 13,7 SIT/obrazec oziroma največ 2.055.000 SIT skupaj.

6. člen(sredstva in omejitev sredstev ter vlaganje zahtevkov)

(1) Na podlagi te uredbe se sofinancirajo upravičencuevidentiranje lastnosti čebel, osnovna odbira in zamenjava čebeljih matic v višini do 1.500 SIT na evidentirano čebeljo družino.

(2) Sredstva se ne dodelijo upravičencu, ki je za na-mene, kakor jih določa ta uredba, že prejel javna sredstva Republike Slovenije ali sredstva Evropske unije, predvsem iz naslova izvedbenih predpisov Programa ukrepov na po-dročju čebelarstva v Sloveniji v letih 2005–2007, financiranja

delovanja priznane rejske organizacije ter strokovnih nalog v čebelarstvu.

(3) Vlagatelj skupnega zahtevka za upravičence le-tega vloži najkasneje do 15. novembra 2005 na Agencijo za kme-tijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: agencija) na obrazcu iz Priloge 5, ki je sestavni del te uredbe. Zahtevku mora priložiti pooblastilo upravičencev, v imenu katerih vlaga zahtevek, na obrazcu iz priloge 4, ki je sestavni del te uredbe. Zahtevku mora priložiti tudi skupno potrdilo priznane rejske organizacije o izvede-nem ukrepu za posamezna čebelarska društva, iz katerih sta razvidna ime in priimek posameznega upravičenca.

(4) Čebelarska zveza Slovenije vlaga zahtevek prav tako v roku iz prejšnjega odstavka, priloži pa mu dokazila o številu obrazcev in ceni.

7. člen(vloga priznane rejske organizacije in čebelarske

svetovalne službe)(1) Priznana rejska organizacija za kranjsko čebelo ter

čebelarska svetovalna služba pri Čebelarski zvezi Slovenije upravičencem nudita usposabljanje in pomoč za uspešno in enotno izvajanje ukrepov iz te uredbe.

(2) Priznana rejska organizacija na podlagi izpolnjenih panjskih listov upravičencev, ki jih posreduje čebelarsko dru-štvo, izda skupno potrdilo o izvedenih ukrepih za posamezna čebelarska društva, iz katerih sta razvidna ime in priimek posameznega upravičenca.

8. člen(notranji nadzor)

(1) Nadzor nad izvajanjem ukrepov ter ugotavljanje do-seganja ciljev iz te uredbe se izvaja v mesecu avgustu, oktobru in novembru. Potek osnovne odbire kontrolirajo čebelarski pre-gledniki, ki delujejo v okviru druge priznane organizacije.

(2) Čebelarski preglednik kontrolira izvajanje vpisovanja lastnosti čebel v panjski list in preverja ustreznost zapisa s stanjem čebel na stojišču. Poleg tega na terenu preverja tudi zamenjavo matic in dosežene rezultate. O rezultatih poroča priznani rejski organizaciji.

(3) Čebelarski pregledniki so dolžni vsako leto pregle-dati 10% čebelarstev na celotnem območju Republike Slo-venije. Na območjih križanja kranjske čebele z drugo pasmo glede na predpis o zootehniških standardih za plemensko kranjsko čebelo je ta delež 20%.

9. člen(začetek izvajanja ukrepa)

Ukrep se lahko začne izvajati šele potem, ko Komisija EU sprejme sklep o odobritvi državne pomoči.

10. člen(končna določba)

Ta uredba začne veljati naslednji dan po objavi v Urad-nem listu Republike Slovenije.

Št. 00715-30/2005/8Ljubljana, dne 2. junija 2005.EVA 2005-2311-0035

Vlada Republike Slovenije

Janez Janša l. r.Predsednik

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 15. 6. 2005 / Stran 5671

Priloga 1:

Navodilo evidentiranja, osnovne odbire in menjave matic

1. Evidentiranje lastnosti:

Evidentiranje lastnosti se izvaja v vseh �ebeljih družinah, ki so registrirane. �ebelje družine na stojiš�u morajo biti ozna�ene z obrazcem »Panjski list« (v prilogi 2), na katerega �ebelar vpisuje osnovne lastnosti družine:

– obarvanost prvega in drugega obro�ka na zadku (zapisuje se obseg obarvanosti, z oceno od 1 do 4), odstotek �ebel v �ebelji družini z obarvanimi obro�ki (zapisuje se zastopanost obarvanih �ebel v odstotkih – %)

– mirnost oziroma agresivnost �ebel (ocena od 1 do 4) – rojivost �ebel (ocena od 1 do 4) – živalnost �ebeljih družin (število zasedenih ulic) – zapisujejo se relativni podatki o donosu družine

1. OBARVANOST OBRO�KOV ZADKA 1) – pri ve�ini �ebel sta dva obro�ka na zadku obarvana rumeno (rumen, usnjeno rjavi, oranžni) 2) – pri ve�ini je prvi obro�ek obarvan rumeno (prvi obro�ek je povsem obarvan) 3) – pri ve�ini je prvi obro�ek delno obarvan 4) – vsi obro�ki so temni

2. MIRNOST: ocenjuje se ve�krat letno s številkami od 1–4: 1) – �ebele so zelo napadalne 2) – �ebele so ob�asno in zmerno napadalne 3) – �ebele so mirne 4) – �ebele so zelo mirne

3. ROJENJE: 1) – družina je izrojila 2) – rojenje smo prepre�ili z velikim trudom 3) – pojavili so se mati�njaki, �ebele so jih same podrle 4) – družina ni bila v rojilnem razpoloženju

4. ŽIVALNOST �EBELJIH DRUŽIN (število zasedenih ulic), vpisuje se odstopanje od srednje vrednosti v �ebelarstvu.

5. PODATKI O DONOSU DRUŽINE: vpisuje se odstopanje od povpre�ja.

2. Osnovna odbira:

�ebelje družine, pri katerih je ugotovljeno, da imajo delavke prvi obro�ek ali ve� obro�kov na zadku obarvan rumeno, se takoj izlo�ijo iz nadaljnje reje. Sprejemljiva je oranžna do usnjeno rjava barva ob straneh prvega obro�ka.

�ebelar na delavkah v posameznih družinah spremlja omenjene lastnosti, ter na osnovi ugotovitev, ki jih zabeleži na panjskem listu, izpolni obrazec »Poro�ilo pregleda« (v prilogi 3). Na podlagi rangiranja izlo�i 1/3 matic, ki so v svojih lastnostih v zadnji tretjini v �ebelnjaku. Družine z oceno 1 (ne glede na lastnost) se takoj izlo�ijo iz reje. Ostale družine se rangirajo na osnovi vsote vseh ocen pri posameznem pregledu. Za vzrejo �ebelar uporabi družine, razvrš�ene v zgornji tretjini „Poro�ilapregleda“.

3. Menjava matic:

Iz družin, ki so v svojih lastnostih v zgornji tretjini, �ebelar pripravi vzrejno gradivo, ki služi za vzrejo matic. Ko so mati�niki zreli oz. oprašene matice, v družinah, kjer je predvidena zamenjava, izlo�i matice in jih nadomesti z mladimi maticami. Ker gre za lastno vzrejo, te matice izvirajo iz istega �ebelarstva. Ob�asno �ebelar poskrbi za osvežitev krvi – s podro�ja istega krajevnega razli�ka.


Priloga 2: Panjski list

PANJSKI LIST:

Registrska oznaka �ebelnjaka: …………….. Številka panja: …………………

Oznaka matice: …………………………….

1. pregled: datum:………………. Lastnosti: Ocene Opombe 1. Obarvanost obro�kov zadka 1 2 3 4 2. Mirnost: 1 2 3 4 3. Rojivost: 1 2 3 4 4. Živalnost; število zasedenih ulic: (odstopanje od povpre�ja)

5. Donos medu (odstopanje od povpre�ja):

SKUPNO ŠT. TO�K (1+2+3+4) Pasemska ustreznost DA - NE. Predvideni datum zamenjave: ……………………...

2. pregled: datum:………….. Lastnosti: Ocene Opombe 1. Obarvanost obro�kov zadka 1 2 3 4 2. Mirnost: 1 2 3 4 3. Rojivost: 1 2 3 4 4. Živalnost; število zasedenih ulic: (odstopanje od povpre�ja)



3. pregled: datum:…………….. Lastnosti: Ocene Opombe 1. Obarvanost obro�kov zadka 1 2 3 4 2. Mirnost: 1 2 3 4 3. Rojivost: 1 2 3 4 4. Živalnost; število zasedenih ulic: (odstopanje od povpre�ja)




Priloga 3: Poro�ilo pregleda

Rang Številka družine Število to�k pri pregledu 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29

Stran 5674 / Št. 57 / 15. 6. 2005 Uradni list Republike SlovenijePr

iloga

4: S

ezna

m u

prav

i�en

cev

in n

jihov

o po

obla

stilo

Poob

laš�

amo

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

(vla

gate

lj sk

upne

ga z

ahte

vka)

, da

v na

šem

imen

u vl

oži z

ahte

vek

za u

krep

: __

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

__.

�eb

elar

sko

druš

tvo:

……

……

……

……

……

……

……

……

……

..

Zap

.št.

Ime

Priim

ek

Nas

lov

KM

G-M

ID

Štev

ilo d

ruži

n v

ukre

pu

Dat

um

Podp

is


ZAH

TEVE

K Z

A P

OVR

A�

ILO

STR

OŠK

OV

ZA U

KR

EP: _

____

____

____

____

____

____

____

____

____

_

1. N

aziv

vla

gate

lja: _

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

_

2. D

av�n

a št

evilk

a :

2a. M

ati�

na št

evilk

a:

/ izp

olni

pos

lovn

i sub

jekt

, tud

i s.p

./ m

ati�

na št

evilk

a

en

ota

v se

stav

i

3. N

aslo

v: o

b�in

a: _

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

__

nas

elje

: ___

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

__

u

lica:

hišn

a št

.:

/

4. T

elef

on:

/

pošt

na št

evilk

a

po

šta

om

režn

a sk

.

te

lefo

nska

štev

ilka

5. P

odat

ki o

ra�u

nu:

Obr

azcu

pri

loži

te p

otrd

ilo b

anke

o v

elja

vnem

ra�

unu

nove

ga n

osilc

a!

PRIL

OG

A 5

N

aziv

:___

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

____

PRA

VN

A O

SEB

A –

TR

R (t

rans

akci

jski

ra�

un)

Naz

iv b

anke

pri

kat

eri i

mat

e od

prt T

RR

:

Posl

ovna

eno

ta b

anke

pri

kat

eri i

mat

e od

prtT

RR

:

Štev

ilka

tran

sakc

ijske

ga ra�u

na:

–

dan

m

esec

leto

Dat

um:

/

/

0 5

Podp

is (ž

ig) v

laga

telja

:


MINISTRSTVA2492. Pravilnik o načrtu oštevilčenja

Na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o elek-tronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/04 in 86/04 – ZVOP-1) izdaja minister za gospodarstvo

P R A V I L N I Ko načrtu oštevilčenja

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen(vsebina pravilnika)

(1) Ta pravilnik v skladu z Direktivo Evropskega parla-menta in Sveta 2002/21/ES z dne 7. marca 2002 o skupnem regulativnem okviru za elektronska komunikacijska omrežja in storitve (UL L št. 108 z dne 24. aprila 2002, str. 33) in z Direktivo Evropskega Parlamenta in Sveta 2002/22/ES z dne 7. marca 2002 o univerzalni storitvi in pravicah uporabnikov v zvezi z elektronskimi komunikacijskimi omrežji in storitva-mi (UL L št. 108 z dne 24. aprila 2002, str. 51) določa načrt oštevilčenja, ki določa vrsto, dolžino in zgradbo številk, s katerimi upravlja Agencija za pošto in elektronske komunika-cije Republike Slovenije, ter namen in način njihove uporabe za potrebe javnih komunikacijskih omrežij oziroma javnih komunikacijskih storitev.

(2) Ta pravilnik določa tudi nekatere vrste kod, s kate-rimi upravlja Mednarodna telekomunikacijska zveza (v na-daljnjem besedilu: ITU).

2. člen(pomen izrazov)

(1) V tem pravilniku uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:

1. Agencija za pošto in elektronske komunikacije Repu-blike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: agencija) je neodvisni regulativni organ na področju pošte in elektronskih komu-nikacij, ki je ustanovljen s Sklepom o ustanovitvi Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 60/01, 52/02 in 80/04).

2. Blok številk je del določenega območja oštevilčenja, ki je nedeljen in določen s prvo in zadnjo številko.

3. Enotna evropska številka je harmonizirana številka skrajšanega izbiranja, katere uporaba izhaja iz predpisov Komisije Evropskih skupnosti oziroma Konference evropskih uprav za pošto in telekomunikacije (CEPT).

4. Enotni evropski blok številk je harmonizirana blok številk skrajšanega izbiranja, katerega uporaba izhaja iz predpisov Komisije Evropskih skupnosti oziroma Konference evropskih uprav za pošto in telekomunikacije (CEPT).

5. Evropski telefonski številski prostor (ETSN) je evrop-ski načrt oštevilčenja, vzporeden z obstoječimi nacionalnimi načrti oštevilčenja, ki se uporablja za zagotovitev vseevrop-skih storitev.

6. Koda države (CC) je eno-, dvo- ali trimestna koda, ki jo dodeli Mednarodna telekomunikacijska zveza (v na-daljnjem besedilu: ITU) v skladu s priporočilom ITU-T E.164 in enolično določa izbrano državo ali izbrano geografsko območje.

7. Medkrajevna koda (TC) je posebna oblika nacionalne smerne kode (NDC), ki ima geografski pomen in določa geo-grafsko območje, v katerem se nahaja omrežna priključna točka.

8. Mednarodna predpona je števka ali kombinacija števk, ki jih mora kličoči uporabiti pred mednarodno številko,

da dobi dostop do mednarodnega javnega komunikacijskega omrežja.

9. Mednarodna številka je številka, ki jo mora kličoči uporabiti, če je klicani v drugi državi.

10. Nacionalna (medkrajevna) predpona je števka ali kombinacija števk, ki jih mora kličoči uporabiti pred nacional-no smerno kodo (NDC), da dobi dostop do medkrajevnega komunikacijskega omrežja oziroma če je klicani v drugem območju oštevilčenja.

11. Nacionalna smerna koda (NDC) je števka ali kom-binacija več števk (brez kakršnekoli predpone), ki enolično določajo geografsko območje v državi oziroma javno komu-nikacijsko omrežje ali storitev.

12. Nacionalni številski prostor je množica vseh številk, ki se uporabljajo v Republiki Sloveniji in s katerim uprav-lja agencija na podlagi prvega odstavka 58. člena Zakona o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/04 in 86/04-ZVOP-1; v nadaljnjem besedilu: zakon).

13. Nacionalna (značilna) številka (N(S)N) je tisti del številke, ki sledi kodi države (CC), in je sestavljena iz nacio-nalne smerne kode (NDC) in številke naročnika.

14. Priporočila ITU-T so priporočila s področja teleko-munikacij, ki jih sprejema in redno objavlja ITU in so na voljo v prostorih agencije.

15. Številke brezplačnih storitev so negeografske šte-vilke, pri katerih je klic brezplačen za kličočega, vse stroške, povezane s klicem, pa plača klicani.

16. Številke premijskih storitev so negeografske števil-ke, pri katerih je klic dražji od običajnih klicev, da se pokrijejo stroški, ki jih imata klicani in operater pri zagotavljanju te storitve.

17. Številke skrajšanega izbiranja so tri-, štiri- ali pet-mestne številke, namenjene dostopu do nujnih služb in do specifičnih storitev operaterjev.

18. Številka naročnika je številka, ki v javnem komuni-kacijskem omrežju identificira naročnika, v določenih primerihpa tudi uporabnika.

(2) Ostali izrazi, uporabljeni v tem pravilniku, imajo enak pomen kot je določen z zakonom.

II. ŠTEVILKE ZA POTREBE JAVNIH KOMUNIKACIJSKIH OMREŽIJ IN STORITEV

3. člen

(nacionalni številski prostor)Nacionalni številski prostor opredeljuje tabela v prilogi,

ki je sestavni del tega pravilnika

4. člen(privzeti predponi)

(1) Mednarodna predpona za klice iz Republike Slove-nije v tujino je 00.

(2) Nacionalna (medkrajevna) predpona je 0.

5. člen(mednarodne številke)

(1) Mednarodne številke so sestavljene iz kode države (CC) in nacionalne (značilne) številke (N(S)N) (sl. 1).

Sl. 1: Zgradba mednarodne številkeKoda države (CC) Nacionalna (značilna) številka (N(S)N)

(2) Mednarodne številke so lahko največ petnajstmest-ne.

(3) Mednarodne številke ne vsebujejo mednarodne ali nacionalne (medkrajevne) predpone.

(4) Koda države (CC) za Republiko Slovenijo je 386.


(5) Koda Evropskega telefonskega številskega prostora (ETNS) je 3883 in se uporablja kot koda države (CC). Opera-terji javnih telefonskih omrežij, ki posredujejo klice v Evropski telefonski številski prostor (ETNS), urejajo tehnična in ko-mercialna vprašanja, vključno s povrnitvijo stroškov prenosa klicev v svojem omrežju, skladno z 9. členom zakona.

6. člen(nacionalne (značilne) številke (N(S)N))

(1) V Republiki Sloveniji so nacionalne (značilne) števil-ke (N(S)N) osemmestne, razen tiste, ki so s tem pravilnikom posebej določene, in so v tem pravilniku zapisane v naslednji obliki: ABCDEFGH.

(2) Nacionalne (značilne) številke (N(S)N) ne vsebujejo nacionalne (medkrajevne) predpone.

(3) Nacionalne (značilne) številke (N(S)N) so lahko geo-grafske ali negeografske.

7. člen(geografske številke)

(1) Geografska številka je sestavljena iz medkrajevne kode (TC) in številke naročnika (sl. 2).

Sl. 2: Zgradba geografske številkeMedkrajevna koda (TC) Številka naročnika

(2) Območja oštevilčenja iz nacionalnega številskega prostora (v nadaljnjem besedilu: območja oštevilčenja), do-ločena z A = {1, 2, 3, 4, 5, 7} in B = {2, 3, 4, 5, 6, 7, 8}, so namenjena za geografske številke.

(3) Medkrajevna koda (TC) je določena s števko A in določa, kateremu geografskemu območju v Republiki Slo-veniji je dodeljeno posamezno območje oštevilčenja iz tega odstavka (sl. 3).

Sl. 3: Geografsko območje in medkrajevne kode (TC)Geografsko območje Medkrajevna koda (TC)

Ljubljana 1Maribor, Ravne na Koroškem,

Murska Sobota2

Celje, Trbovlje 3Kranj 4

Nova Gorica, Koper, Postojna 5Novo mesto, Krško 7

(4) Geografske številke se dodeljujejo in vračajo v blo-kih po 10.000, 100.000 ali 1.000.000 številk.

8. člen(negeografske številke)

(1) Negeografska številka je sestavljena iz nacionalne smerne kode (NDC) javnega komunikacijskega omrežja ali storitve, in številke naročnika ali storitve (sl. 4).

Sl. 4: Zgradba negeografske številkeNacionalna smerna koda (NDC)

Številka naročnika ali storitve

(2) Območja oštevilčenja, določena A = {3, 4, 7} in B = {0}, A = {3, 4, 5, 7} in B = {1} ter A = {6} in B = {4,..., 9} so namenjena za negeografske številke, ki se uporabljajo v javnih mobilnih omrežjih.

(3) Območja oštevilčenja A = {4, 5} in B = {9} ter A = {8} in B = {1, 2, 3} so namenjena za negeografske številke, ki se uporabljajo za potrebe dostopa do javnih komunikacijskih storitev na fiksni lokaciji (na primer za potrebe prenosa go-vora po internetnem protokolu).

(4) Območja oštevilčenja, določena z A = {8} in B = {0}, so namenjena za številke brezplačnih storitev, pri tem pa so številke s C = {0} namenjene za mednarodne storitve brezplačnega klica. Številke brezplačnih storitev v območjih oštevilčenja s C = {1, 2, 3, 4, 8} so lahko šestmestne ali osemmestne, številke brezplačnih storitev v preostalih ob-močjih oštevilčenja pa le osemmestne.

(5) Območje oštevilčenja z A = {9} in B = {0} je na-menjeno za številke premijskih storitev. Številke premijskih storitev v območjih oštevilčenja s C = {3, 4, 5, 6, 7} so lahko šestmestne ali osemmestne, številke premijskih storitev v preostalih območjih oštevilčenja pa le osemmestne.

(6) Območje oštevilčenja z A = {8} in B = {8} je name-njeno za negeografske številke, ki se uporabljajo za dostop do posebnih omrežij (podatkovna omrežja, internet, navidez-na zasebna omrežja,...).

(7) Območja oštevilčenja, določena z A = {8}, B = {9} in C = {1, 2, 3}, so namenjena za negeografske številke, ki se uporabljajo za storitve daljinskega glasovanja, masovno klicanje,..., in so lahko šest-, sedem- ali osemmestne.

(8) Številke iz drugega odstavka tega člena se dode-ljujejo in vračajo v blokih po 10.000, 100.000 ali 1.000.000 številk, številke iz tretjega odstavka tega člena se dodeljujejo in vračajo v blokih po 10.000 ali 100.000 številk, številke iz četrtega in petega odstavka tega člena se dodeljujejo in vračajo v blokih po 10 ali 100 številk, številke iz šestega in sedmega odstavka tega člena pa posamično ali v blokih po 10 ali 100 številk.

(9) Ob prvi dodelitvi številk iz tretjega odstavka tega člena operater dobi tudi nacionalno smerno kodo (NDC).

9. člen(številke skrajšanega izbiranja)

(1) Številke skrajšanega izbiranja so oblike 11P(Q(R)) in 19P(Q(R)), kjer so P, Q, R = {0,...,9}.

(2) Številke skrajšanega izbiranja 11P(Q(R)) se uporab-lja za enotne evropske številke oziroma za enotne evropske bloke številk, lahko pa tudi za številke za klice v sili, pri tem je:

– številka skrajšanega izbiranja 112 enotna evropska številka, namenjena za klice v sili;

– številka skrajšanega izbiranja 113 številka policije, namenjena za klice v sili;

– blok številk skrajšanega izbiranja 118Q(R) enoten evropski blok številk, namenjen za dostop do imeniških služb. Številke skrajšanega izbiranja iz tega bloka so štirimestne 118Q, kjer je Q = {0, 1, 2, 3, 4, 5, 8}, ali petmestne 118QR, kjer sta Q = {6, 7, 9} in R = {0,..., 9}.

(3) Številke skrajšanega izbiranja 19P(Q(R)) so name-njene za dostop do specifičnih storitev, kot so na primer pri-java motenj ali informacije o točnem času.

(4) Številke skrajšanega izbiranja se dodeljujejo in vra-čajo posamično.

(5) Številke skrajšanega izbiranja iz prejšnjih odstavkov so izvedene na krajevni ravni v vseh območjih oštevilčenja, ki so namenjena geografskim številkam. V območjih oštevil-čenja, ki so namenjena negeografskim številkam, morata biti izvedeni številki skrajšanega izbiranja iz prve in druge alinee drugega odstavka tega člena, operater pa lahko znotraj do-deljenega bloka številk izvede tudi druge številke skrajšane-ga izbiranja.

10. člen(predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij)(1) Območje oštevilčenja 10PQ je namenjeno za štiri-

mestne predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij.(2) Dodeljujejo se le takšne predpone za izbiro opera-

terja prenosnih omrežij, pri katerih je Q ≠ {0}.(3) Predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij se

dodeljujejo in vračajo posamično.


(4) Posamezen operater lahko dobi le eno predpono za izbiro operaterja prenosnih omrežij.

11. člen(usmerjalne kode)

(1) Območje oštevilčenja 98MN je namenjeno za usmerjalne kode, ki se uporabljajo za potrebe usmerjanja pri izvedbi prenosljivosti številk.

(2) Posamezen operater lahko dobi le eno usmerjalno kodo.

(3) Usmerjalne kode se dodeljujejo in vračajo posa-mično.

(4) Usmerjalnih kod uporabnik ne sme izbirati pri iz-biranju številk. Vsak tak poizkus mora biti prestrežen in zavržen.

12. člen(rezervna območja oštevilčenja)

(1) Območja oštevilčenja, razen tistih, ki so navedena v 7. do 11. členu tega pravilnika, in območja oštevilčenja z A = {0} so rezervna območja oštevilčenja.

(2) Rezervna območja niso namenjena za geografske številke.

(3) Rezervna območja oštevilčenja z A = {6} in B = {1, 2, 3} so rezervirana za številke, ki se uporabljajo v javnih mobilnih omrežjih.

(4) Številke iz rezervnih območij oštevilčenja se dodeli šele, ko ni več prostih številk oziroma blokov številk v že upo-rabljanih območjih oštevilčenja oziroma jih ni več zadosti ali če se dodeljuje številke za nove vrste javnih komunikacijskih omrežij ali storitev, ki se jih ne da uvrstiti v nobenega od že uporabljenih območij oštevilčenja.

III. IZBIRANJE ŠTEVILK V JAVNIH TELEFONSKIH OMREŽJIH

13. člen(klici na mednarodne številke)

(1) Kadar se kliče v javno telefonsko omrežje v tujini ali mednarodno storitev, se mora pred mednarodno številko izbrati mednarodna predpona, uporabnik javnega mobilnega omrežja pa lahko namesto mednarodne predpone izbere tudi predpono + (sl. 5).

Sl. 5: Vrstni red številk za klice iz Republike Slovenije v tujino z uporabo mednarodne predpone 00 (ali +*)

Predpona Koda države (CC) Nacionalna (značilna) številka (N(S)N)

00 (ali +*) X(Y[WZ]) ABCDEFGH...*Znak + lahko uporabljajo samo uporabniki javnih mo-

bilnih omrežij.

(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa se lahko ob vsakem mednarodnem klicu prosto izbere operater mednarodnega prenosnega omrežja s pomočjo predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij (sl. 6).

Sl. 6: Vrstni red številk za klice iz Republike Slovenije v tujino z uporabo predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij

Predpona za izbiro

operaterja prenosnih

omrežij

Med-narodna predpo-

na

Koda države(CC)

Nacionalna (značilna) številka

(N(S)N)

10PQ 00 X(Y[WZ]) ABCDEFGH...

14. člen(klici na geografske številke)

(1) Kadar se kliče znotraj območja z isto medkrajevno kodo (TC), se lahko izbere samo številka naročnika ali šte-vilka storitve.

(2) Kadar se kliče v območje z drugo medkrajevno kodo (TC), ali če se z negeografske številke kliče na geografsko številko, se mora pred številko naročnika ali številko storitve izbrati medkrajevna koda (TC) (sl. 7).

Sl. 7: Izbiranje številk z uporabo medkrajevne kode (TC)

Nacionalna (medkrajevna)

predpona

Medkrajevna koda (TC)

Številka naročnika ali števil-ka storitve

0 A BCD EF GH

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa se lahko ob vsakem takem klicu prosto izbere operater medkra-jevnega prenosnega omrežja s pomočjo predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij (sl. 8).

Sl. 8: Izbiranje številk z uporabo predpone za izbiro opera-terja prenosnih omrežij

Predpona za izbiro opera-terja prenos-nih omrežij

Nacionalna (med-

krajevna) predpona

Medkra-jevna koda

(TC)

Številka naročnika (SN)

10PQ 0 A BCD EF GH

15. člen(klici na preostale številke)

(1) Kadar se kliče na negeografsko številko, se mora pred nacionalno (značilno) številko (N(S)N) izbrati nacionalna (medkrajevna) predpona (sl. 9).

Sl. 9: Izbiranje številk

Nacionalna (med-krajevna) pred-

pona

Nacionalna smerna koda

(NDC)


000

ABABC

ABCD

CD EF GHDE FGHE FGH

(2) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se lahko ob vsakem takem klicu prosto izbere operater medkrajev-nega prenosnega omrežja s pomočjo predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij (sl. 10).

Sl. 10: Izbiranje številk z uporabo predpone za izbiro opera-terja prenosnega omrežja

Predpona za izbiro opera-

terja prenosnih omrežij

Nacionalna (med-

krajevna) predpona

Nacionalna smerna

koda (NDC)


10PQ10PQ10PQ

000

ABABC

ABCD

CD EF GHDE FGHE FGH

(3) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka pa opera-ter medkrajevnega prenosnega omrežja ni dolžan izvesti pre-nosa klicev na negeografske številke iz četrtega do sedmega odstavka 8. člena tega pravilnika.


IV. KODE IN ŠTEVILKE, S KATERIMI UPRAVLJA ITU IN JIH DODELJUJE AGENCIJA

16. člen(dodeljevanje)

Kode in številke iz 17. do 22. člena tega pravilnika ozi-roma njihove dele dodeljuje agencija v skladu z ustreznimi priporočili ITU-T in ob smiselnem upoštevanju postopka iz 61. člena zakona.

17. člen(identifikacijska koda podatkovnega omrežja)

(1) Identifikacijska koda podatkovnega omrežja je štiri-mestna koda, določena v skladu s priporočilom ITU-T X.121, kjer prva tri mesta določajo podatkovno kodo države četrto mesto pa določa podatkovno omrežje v državi (sl. 11).

Sl. 11: Zgradba identifikacijske kode podatkovnega omrežjaX X X P

Podatkovna koda države Podatkovno omrežje v državi

(2) Podatkovna koda države za Republiko Slovenijo je 293.

(3) Agencija dodeljuje identifikacijske kode podatkovne-ga omrežja posamično in o dodelitvi obvesti ITU.

18. člen(mednarodne oznake mobilnega naročnika)

(1) Mednarodna oznaka mobilnega naročnika je koda, določena v skladu s priporočilom ITU-T E.212, in sestavljena iz mobilne kode države, kode mobilnega omrežja in identifi-kacijske številke mobilnega naročnika (sl. 12).

Sl. 12: Zgradba mednarodne oznake mobilnega naročnikaMobilna koda dr-

žave

Koda mobilnega omrežja

Identifikacijska številkamobilnega naročnika

(do 10 števk)

(2) Mobilna koda države za Republiko Slovenijo je tri-mestna in je 293.

(3) Koda mobilnega omrežja, ki določa posamezno mo-bilno omrežje v Republiki Sloveniji, je dvomestna.

(4) Agencija dodeljuje kode mobilnih omrežij posamično in o dodelitvi obvesti ITU.

19. člen(koda mednarodne signalizacijske točke)

(1) Koda mednarodne signalne točke je binarna koda, dolga 14 bitov, določena v skladu s priporočilom ITU-T Q.708, ki enolično določa mednarodno signalno točko v signalnem omrežju s signalizacijo št. 7. Sestavljena je iz 11-mestne-ga polja, ki določa signalizacijsko območje in omrežje, ter 3-mestnega polja, ki določa signalizacijsko točko (sl. 13).

Sl. 13: Zgradba kode mednarodne signalizacijske točkeN M L K J I H G F E D C B A

a b cKoda signalizacijskega območja/omrežja Identifikacija signali-

zacijske točke

(2) Agencija dodeljuje kode mednarodnih signalizacij-skih točk posamično v decimalnem zapisu v formatu a-b-c, kjer je a = {0,...,7}, b = {0,...,255} in c = {0,...,7}.

20. člen(koda nacionalne signalizacijske točke)

(1) Koda nacionalne signalizacijske točke je binarna koda, dolga 14 bitov, določena v skladu s priporočilom ITU-T

Q.704, ki enolično določa signalno točko za potrebe medo-mrežnega povezovanja v določeni državi, in je lahko koda ponorne (DPC) ali izvorne točke (OPC) (sl. 14).

Sl. 14: Zgradba kode nacionalne signalizacijske točkeN M L K J I H G F E D C B A

a b

(2) Agencija dodeljuje le kode nacionalnih signalizacij-skih točk, ki so namenjene za naslavljanje signalizacijskih točk na nacionalni signalizacijski ravni.

(3) Agencija dodeljuje kode nacionalnih signalizacijskih točk posamično v decimalnem zapisu, in sicer v formatu a-b, kjer sta a, b = {0,...,127}.

21. člen(številka izdajateljeve oznake)

(1) Številka izdajateljeve oznake je oznaka, določena v priporočilu ITU-T E.118,, ki je potrebna pri obračunavanju mednarodnih storitev, plačanih s telefonsko kartico, je del izdajateljeve identifikacijske številke (sl. 15).

Sl. 15: Zgradba izdajateljeve identifikacijske številke na po-dročju telekomunikacij

89 Koda države (CC)

Številke izdajateljeve oznake

(2) Številka izdajateljeve oznake je v Republiki Sloveniji dvomestna.

(3) Agencija dodeljuje številke izdajateljeve oznake po-samično.

22. člen(koda nestandardne opreme)

(1) Koda nestandardne opreme je binarna koda, ki v skladu s priporočilom ITU T.35 določa nestandardno opre-mo za potrebe identifikacije proizvodov s področja prenosagovora preko paketnih omrežij v skladu s priporočilom ITU-T standardu H.323. Sestavljena je iz kode države za nestan-dardno opremo, kode proizvajalca opreme in dela, ki ga do-loči proizvajalec te opreme sam (sl. 16).

Sl. 16: Koda nestandarne opreme Kode države za nestan-

dardno opremo

xxxx xxxx2

Koda proizvajalca opreme

xxxx xxxx2 xxxx xxxx2

Del, ki ga določi proiz-vajalec te opreme sam

(2) Kode države za nestandardno opremo za Republiko Slovenijo je 1100 01102.

(3) Koda proizvajalca opreme je dolga 2 zloga (byte), dodeljuje jo agencija posamično.

V. KONČNE DOLOČBE

23. člen(negeografske številke)

Ne glede na določbe drugega odstavka 8. člena tega pravilnika se lahko številke iz območja oštevilčenja A = {5} in B = {0} uporabljajo kot negeografske številke za javna mobil-na omrežja še eno leto po uveljavitvi tega pravilnika.

24. člen(obstoječe predpone za izbiro operaterjev)

(1) Predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij, ki so bile dodeljene pred uveljavitvijo tega pravilnika in ki ne ustrezajo določbam prvega in drugega odstavka 10.


člena tega pravilnika, agencija v skladu s 67. členom za-kona nadomesti z novimi predponami za izbiro operaterja prenosnih omrežij, ki niso iz območij oštevilčenja 100Q, 101Q in 105Q. Ta sprememba se ne šteje za spremembo, ki bistveno posega v sistem oštevilčenja ali katere izved-ba je tehnološko zahtevna v smislu tretjega odstavka 59. člena zakona.

(2) Na novo dodeljene predpone za izbiro operaterjev prenosnih omrežij se morajo začeti čimprej, vendar najkas-neje do 31. decembra 2005, uporabljati v skladu z drugim odstavkom 13. člena, tretjim odstavkom 14. člena in drugim odstavkom 15. člena tega pravilnika.

(3) Predpone za izbiro operaterjev mednarodnih pre-nosnih omrežij, ki so bile dodeljene pred uveljavitvijo tega pravilnika, se lahko uporabljajo v skladu z drugim odstavkom 9. člena Pravilnika o načrtu oštevilčenja (Uradni list RS, št. 2/02, 40/03 in 43/04 – ZEKom) do 31. decembra 2005.

(4) Agencija lahko začne dodeljevati nove predpone za izbiro operaterja prenosnih omrežij iz območij oštevilčenja 100Q, 101Q in 105Q po 31. decembru 2005.

25. člen(sprememba odločb o dodelitvi številk skrajšanega

izbiranja)(1) Ne glede na določbe drugega odstavka 9. člena

tega pravilnika se lahko številka skrajšanega izbiranja iz ob-močja oštevilčenja 11P(Q(R)), ki se ob začetku veljavnosti tega pravilnika že uporablja za namen, ki se razlikuje od predpisanih za to območje oštevilčenja, uporablja za ta na-men do dneva, ko začne veljati predpis, ki določi to številko

skrajšanega izbiranja za enotno evropsko številko oziroma za enoten evropski blok številk.

(2) Z dnem, ko začne veljati predpis, ki določi številko skrajšanega izbiranja za enotno evropsko številko oziroma za enoten evropski blok številk, agencija po uradni dolžnosti spremeni ustrezne odločbe o dodelitvi številk v skladu s 67. členom zakona. Pri tem nadomesti te številke s številkami skrajšanega izbiranja iz območij oštevilčenja 19P(Q(R)) in določi rok, v katerem je treba izvesti prehod na nove številke. Ta sprememba se ne šteje za spremembo, ki bistveno po-sega v sistem oštevilčenja ali katere izvedba je tehnološko zahtevna v smislu tretjega odstavka 59. člena zakona.

26. člen(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika prenehata veljati Pravilnik o načrtu oštevilčenja (Uradni list RS, št. 2/02, 40/03 in 43/04 – ZEKom).

27. člen(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad-nem listu Republike Slovenije.

Št. 382-4/2005Ljubljana, dne 27. maja 2005.EVA 2005-2111-0024

mag. Andrej Vizjak l. r.Minister

za gospodarstvo

PRILOGA(nacionalni številski prostor)

NDC/ŠTEVILKA SKRAJŠANEGA IZBIRANJA/PREDPONA UPORABA DOLŽINA DODELITEV0 Nacionalna (medkrajevna) predpona0 0 Mednarodna predpona

1 0 0 Q Predpone za izbiro operaterjev prenosnih omrežij 4 E1 0 1 Q Predpone za izbiro operaterjev prenosnih omrežij 4 E1 0 2 Q Predpone za izbiro operaterjev prenosnih omrežij 4 E1 0 3 Q Predpone za izbiro operaterjev prenosnih omrežij 4 E1 0 4 Q Predpone za izbiro operaterjev prenosnih omrežij 4 E1 0 5 Q Predpone za izbiro operaterjev prenosnih omrežij 4 E1 0 6 Q Predpone za izbiro operaterjev prenosnih omrežij 4 E1 0 7 Q Predpone za izbiro operaterjev prenosnih omrežij 4 E1 0 8 Q Predpone za izbiro operaterjev prenosnih omrežij 4 E1 0 9 Q Predpone za izbiro operaterjev prenosnih omrežij 4 E1 1 0 (Q (R)) Enotna evropska številka/enotni evropski blok številk 3, 4 ali 5 E1 1 1 (Q (R)) Enotna evropska številka/enotni evropski blok številk 3, 4 ali 5 E1 1 2 Enotna evropska telefonska številka za klice v sili 3 -1 1 3 Številka za klice v sili – policija 3 -1 1 4 (Q (R)) Enotna evropska številka/enotni evropski blok številk 3, 4 ali 5 E1 1 5 (Q (R)) Enotna evropska številka/enotni evropski blok številk 3, 4 ali 5 E1 1 6 (Q (R)) Enotna evropska številka/enotni evropski blok številk 3, 4 ali 5 E1 1 7 (Q (R)) Enotna evropska številka/enotni evropski blok številk 3, 4 ali 5 E1 1 8 Q (R)) Enotni evropski blok številk – dostop do imeniških služb 4 ali 5 E1 1 9 (Q (R)) Enotna evropska številka/enotni evropski blok številk 3, 4 ali 5 E1 2 C D E F G H Geografske številke 8 A1 3 C D E F G H Geografske številke 8 A1 4 C D E F G H Geografske številke 8 A


NDC/ŠTEVILKA SKRAJŠANEGA IZBIRANJA/PREDPONA UPORABA DOLŽINA DODELITEV1 5 C D E F G H Geografske številke 8 A1 6 C D E F G H Geografske številke 8 A1 7 C D E F G H Geografske številke 8 A1 8 C D E F G H Geografske številke 8 A1 9 P (Q (R)) Številke skrajšanega izbiranja – specifične storitve operaterjev 3, 4 ali 5 E

2 0 Rezervna območja oštevilčenja2 1 Rezervna območja oštevilčenja2 2 C D E F G H Geografske številke 8 A2 3 C D E F G H Geografske številke 8 A2 4 C D E F G H Geografske številke 8 A2 5 C D E F G H Geografske številke 8 A2 6 C D E F G H Geografske številke 8 A2 7 C D E F G H Geografske številke 8 A2 8 C D E F G H Geografske številke 8 A2 9 Rezervna območja oštevilčenja

3 0 C D E F G H Negeografske številke – javna mobilna omrežja 8 A3 1 C D E F G H Negeografske številke – javna mobilna omrežja 8 A3 2 C D E F G H Geografske številke 8 A3 3 C D E F G H Geografske številke 8 A3 4 C D E F G H Geografske številke 8 A3 5 C D E F G H Geografske številke 8 A3 6 C D E F G H Geografske številke 8 A3 7 C D E F G H Geografske številke 8 A3 8 C D E F G H Geografske številke 8 A3 9 Rezervna območja oštevilčenja

4 0 C D E F G H Negeografske številke – javna mobilna omrežja 8 A4 1 C D E F G H Negeografske številke – javna mobilna omrežja 8 A4 2 C D E F G H Geografske številke 8 A4 3 C D E F G H Geografske številke 8 A4 4 C D E F G H Geografske številke 8 A4 5 C D E F G H Geografske številke 8 A4 6 C D E F G H Geografske številke 8 A4 7 C D E F G H Geografske številke 8 A4 8 C D E F G H Geografske številke 8 A4 9 C D E F G H Negeografske številke – dostop do javnih komunikacijskih

storitev na fiksni lokaciji8 B

5 0 Rezervna območja oštevilčenja5 1 C D E F G H Negeografske številke – javna mobilna omrežja 8 A5 2 C D E F G H Geografske številke 8 A5 3 C D E F G H Geografske številke 8 A5 4 C D E F G H Geografske številke 8 A5 5 C D E F G H Geografske številke 8 A5 6 C D E F G H Geografske številke 8 A5 7 C D E F G H Geografske številke 8 A5 8 C D E F G H Geografske številke 8 A5 9 C D E F G H Negeografske številke – dostop do javnih komunikacijskih


6 0 Rezervna območja oštevilčenja6 1 Rezervna območja oštevilčenja – javna mobilna omrežja6 2 Rezervna območja oštevilčenja – javna mobilna omrežja 6 3 Rezervna območja oštevilčenja – javna mobilna omrežja 6 4 C D E F G H Negeografske številke – javna mobilna omrežja 8 A6 5 C D E F G H Negeografske številke – javna mobilna omrežja 8 A


NDC/ŠTEVILKA SKRAJŠANEGA IZBIRANJA/PREDPONA UPORABA DOLŽINA DODELITEV6 6 C D E F G H Negeografske številke – javna mobilna omrežja 8 A6 7 C D E F G H Negeografske številke – javna mobilna omrežja 8 A6 8 C D E F G H Negeografske številke – javna mobilna omrežja 8 A6 9 C D E F G H Negeografske številke – javna mobilna omrežja 8 A

7 0 C D E F G H Negeografske številke – javna mobilna omrežja 8 A7 1 C D E F G H Negeografske številke – javna mobilna omrežja 8 A7 2 C D E F G H Geografske številke 8 A7 3 C D E F G H Geografske številke 8 A7 4 C D E F G H Geografske številke 8 A7 5 C D E F G H Geografske številke 8 A7 6 C D E F G H Geografske številke 8 A7 7 C D E F G H Geografske številke 8 A7 8 C D E F G H Geografske številke 8 A7 9 Rezervna območja oštevilčenja

8 0 0 D E F G H Negeografske številke – brezplačne storitve – mednarodne storitve brezplačnega klica

8 C

8 0 1 D E F (G H) Negeografske številke – brezplačne storitve 8 ali 6 C8 0 2 D E F (G H) Negeografske številke – brezplačne storitve 8 ali 6 C8 0 3 D E F (G H) Negeografske številke – brezplačne storitve 8 ali 6 C8 0 4 D E F (G H) Negeografske številke – brezplačne storitve 8 ali 6 C8 0 5 D E F G H Negeografske številke – brezplačne storitve 8 C8 0 6 D E F G H Negeografske številke – brezplačne storitve 8 C8 0 7 D E F G H Negeografske številke – brezplačne storitve 8 C8 0 8 D E F (G H) Negeografske številke – brezplačne storitve 8 ali 6 C8 0 9 D E F G H Negeografske številke – brezplačne storitve 8 C8 1 C D E F G H Negeografske številke – dostop do javnih komunikacijskih


8 2 C D E F G H Negeografske številke – dostop do javnih komunikacijskih storitev na fiksni lokaciji

8 B

8 3 C D E F G H Negeografske številke – dostop do javnih komunikacijskih storitev na fiksni lokaciji

8 B

8 4 Rezervna območja oštevilčenja 8 5 Rezervna območja oštevilčenja 8 6 Rezervna območja oštevilčenja 8 7 Rezervna območja oštevilčenja 8 8 C D E F G H Negeografske številke – dostop do posebnih omrežij 8 D8 9 0 Rezervna območja oštevilčenja8 9 1 D E F (G (H)) Negeografske številke – storitve daljinskega glasovanja 8, 7 ali 6 D8 9 2 D E F (G (H)) Negeografske številke – storitve daljinskega glasovanja 8, 7 ali 6 D8 9 3 D E F (G (H)) Negeografske številke – storitve daljinskega glasovanja 8, 7 ali 6 D8 9 4 Rezervna območja oštevilčenja 8 9 5 Rezervna območja oštevilčenja 8 9 6 Rezervna območja oštevilčenja 8 9 7 Rezervna območja oštevilčenja 8 9 8 Rezervna območja oštevilčenja 8 9 9 Rezervna območja oštevilčenja

9 0 0 D E F G H Negeografske številke – premijske storitve 8 C9 0 1 D E F G H Negeografske številke – premijske storitve 8 C9 0 2 D E F G H Negeografske številke – premijske storitve 8 C9 0 3 D E F (G H) Negeografske številke – premijske storitve 8 ali 6 C9 0 4 D E F (G H) Negeografske številke – premijske storitve 8 ali 6 C9 0 5 0 E F (G H) Negeografske številke – premijske storitve 8 ali 6 C9 0 6 D E F (G H) Negeografske številke – premijske storitve 8 ali 6 C9 0 7 D E F (G H) Negeografske številke – premijske storitve 8 ali 6 C9 0 8 D E F G H Negeografske številke – premijske storitve 8 C


NDC/ŠTEVILKA SKRAJŠANEGA IZBIRANJA/PREDPONA UPORABA DOLŽINA DODELITEV9 0 9 D E F G H Negeografske številke – premijske storitve 8 C9 1 Rezervna območja 9 2 Rezervna območja 9 3 Rezervna območja 9 4 Rezervna območja 9 5 Rezervna območja 9 6 Rezervna območja 9 7 Rezervna območja9 8 M N Usmerjalne kode 4 E9 9 Rezervna območja

A – bloki po 10.000, 100.000 ali 1.000.000 številkB – bloki po 10.000 ali 100.000 številkC – bloki po 10 ali 100 številkD – posamično ali v blokih po 10 ali 100 številkE – posamično

2493. Seznam Slovenskih standardov, ki privzemajo harmonizirane evropske standarde, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti osebne varovalne opreme z zahtevami Pravilnika o osebni varovalni opremi

Na podlagi prvega odstavka 13. člena Pravilnika o osebni varovalni opremi (Uradni list RS, št. 29/05) objavlja minister za gospodarstvo

S E Z N A M S L O V E N S K I H S T A N D A R D O V,ki privzemajo harmonizirane evropske standarde, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti

osebne varovalne opreme z zahtevami Pravilnika o osebni varovalni opremi

Oznaka standarda1 Naslov standarda v slovenskem jeziku2 Naslov standarda v angleškem jeziku3 Referenčni dokument4

SIST EN 132:1999 Oprema za varovanje dihal – Definicijeizrazov in piktogrami

Respiratory protective devices – Definitionsof terms and pictograms

EN 132:1998

SIST EN 133:2002 Oprema za varovanje dihal – Razvrstitev Respiratory protective devices – Classification

EN 133:2001

SIST EN 134:1998 Oprema za varovanje dihal – Poimenovanje sestavnih delov

Respiratory protective devices – Nomenclature of components

EN 134:1998

SIST EN 135:1999 Oprema za varovanje dihal – Seznam ustreznih izrazov

Respiratory protective devices – List of equivalent terms

EN 135:1998

SIST EN 136:1998 Oprema za varovanje dihal – Obrazne maske – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Full face masks – Requirements, testing, marking

EN 136:1998

SIST EN 137:1996 Oprema za varovanje dihal – Avtonomen dihalni aparat z odprtim krogom z dovodom stisnjenega zraka – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Self-contained open-circuit compressed air breathing apparatus – Requirements, testing, marking

EN 137:1993

SIST EN 138:1996 Oprema za varovanje dihal – Cevni dihalni aparat za vdihavanje svežega zraka z obrazno masko, polobrazno masko ali ustnikom – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Fresh air hose breathing apparatus for use with full face mask, half mask or mouthpiece assembly – Requirements, testing, marking

EN 138:1994

SIST EN 139:1998 Oprema za varovanje dihal – Dihalni aparat na stisnjeni zrak z obrazno masko, polobrazno masko ali ustnikom – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Compressed air line breathing apparatus for use with a full face mask, half mask or a mouthpiece assembly – Requirements, testing, marking

EN 139:1994

SIST EN 139:1998/ A1:2000

Oprema za varovanje dihal – Dihalni aparat na stisnjeni zrak z obrazno masko, polobrazno masko ali ustnikom – Zahteve, preskušanje, označevanje – Dodatek 1

Respiratory protective devices – Compressed air line breathing apparatus for use with a full face mask, half mask or mouthpiece assembly – Requirements, testing, marking – Amendment 1

EN 139:1994/ A1:1999

SIST EN 140:1999 Oprema za varovanje dihal – Polobrazne in četrtinske maske – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Half masks and quarter masks – Requirements, testing, marking

EN 140:1998



SIST EN 141:2001 Oprema za varovanje dihal – Filtri za pline in kombinirani filtri – Zahteve, preskušanje,označevanje

Respiratory protective devices – Gas filtersand combined filters – Requirements,testing, marking

EN 141:2000

SIST EN 142:2002 Oprema za varovanje dihal – Ustniki – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Mouthpiece assemblies – Requirements, testing, marking

EN 142:2002

SIST EN 143:2001 Oprema za varovanje dihal – Filtri za zaščito pred delci – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Particle filters – Requirements, testing, marking

EN 143:2000

SIST EN 144-1:2001 Oprema za varovanje dihal – Ventili za plinske jeklenke – 1. del: Navoji za priključke

Respiratory protective devices – Gas cylinder valves – Part 1: Thread connections for insert connector

EN 144-1:2000

SIST EN 144-1:2001/ A1:2003

Oprema za varovanje dihal – Ventili za plinske jeklenke – 1. del: Navoji za priključke – Dodatek 1

Respiratory protective devices – Gas cylinder valves – Part 1: Thread connections for insert connector – Amendment 1

EN 144-1:2000/ A1:2003

SIST EN 144-2:1999 Oprema za varovanje dihal – Ventili za plinske jeklenke – 2. del: Izhodni priključki

Respiratory protective devices – Gas cylinder valves – Part 2: Outlet connections

EN 144-2:1998

SIST EN 144-3:2003 Oprema za varovanje dihal – Ventili za plinske jeklenke – Izhodni priključki za potapljaška plina Nitrox in kisik

Respiratory protective devices – Gas cylinder valves – Part 3: Outlet connections for diving gases Nitrox and oxygen

EN 144-3:2003

SIST EN 145:1998 Oprema za varovanje dihal – Avtonomni dihalni aparat z zaprtim krogom z dovodom stisnjenega kisika ali stisnjenega kisika in dušika – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Self-contained closed-circuit breathing apparatus compressed oxygen or compressed oxygen-nitrogen type – Requirements, testing, marking

EN 145:1997

SIST EN 145:1998/ A1:2000

Oprema za varovanje dihal – Avtonomni dihalni aparat z zaprtim krogom z dovodom stisnjenega kisika ali stisnjenega kisika in dušika – Zahteve, preskušanje, označevanje – Dodatek 1

Respiratory protective devices – Self-contained closed-circuit breathing apparatus compressed oxygen or compressed oxygen-nitrogen type – Requirements, testing, marking – Amendment 1

EN 145:1997/ A1:2000

SIST EN 148-1:1999 Oprema za varovanje dihal – Navoji na maskah – 1. del: Standardna navojna povezava

Respiratory protective devices – Threads for facepieces – Part 1: Standard thread connection

EN 148-1:1999

SIST EN 148-2:1999 Oprema za varovanje dihal – Navoji na maskah – 2. del: Povezava s središčnim navojem

Respiratory protective devices – Threads for facepieces – Part 2: Centre thread connection

EN 148-2:1999

SIST EN 148-3:1999 Oprema za varovanje dihal – Navoji na maskah – 3. del: Navoji na maskah – Navoj M 45X3

Respiratory protective devices – Threads for facepieces – Part 3: Tread connection M 45 x 3

EN 148-3:1999

SIST EN 149:2001 Oprema za varovanje dihal – Polobrazne maske za zaščito pred delci – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Filtering half masks to protect against particles – Requirements, testing, marking

EN 149:2001

SIST EN 165:1996 Osebno varovanje oči – Slovar Personal eye-protection – Vocabulary EN 165:1995SIST EN 166:2002 Osebno varovanje oči – Specifikacije Personal eye-protection – Specifications EN 166:2001SIST EN 167:2002 Osebno varovanje oči – Metode optičnih

preskusovPersonal eye-protection – Optical test methods

EN 167:2001

SIST EN 168:2002 Osebno varovanje oči – Metode neoptičnih preskusov

Personal eye protection – Non-optical test methods

EN 168:2001

SIST EN 169:2003 Osebno varovanje oči – Filtri za varilne in sorodne tehnike – Zahteve prepustnosti in priporočena uporaba

Personal eye-protection – Filters for welding and related techniques – Transmittance requirements and recommended use

EN 169:2002

SIST EN 170:2003 Osebno varovanje oči – Ultravijolični filtri– Zahteve za prepustnost in priporočena uporaba

Personal eye-protection – Ultraviolet filters – Transmittance requirements andrecommended use

EN 170:2002

SIST EN 171:2002 Osebno varovanje oči – Infrardeči filtri– Zahteve za prepustnost in priporočena uporaba

Personal eye-protection – Infrared filters– Transmittance requirements and recommended use

EN 171:2002

SIST EN 172:1996 Osebno varovanje oči – Filtri za zaščito pred sončnim bleskom v industriji

Personal eye protection – Sunglare filters forindustrial use

EN 172:1994

SIST EN 172:1996/ A1:2000

Osebno varovanje oči – Filtri za zaščito pred sončnim bleskom v industriji – Dodatek 1

Personal eye-protection – Sunglare filters forindustrial use – Amendment 1

EN 172:1994/ A1:2000

SIST EN 172:1996/ A2:2001

Osebno varovanje oči – Filtri za zaščito pred sončnim bleskom v industriji – Dodatek 2

Personal eye protection – Sunglare filters forindustrial use – Amendment 2

EN 172:1994/ A2:2001



SIST EN 174:2001 Osebno varovanje oči – Smučarska očala Personal eye-protection – Ski goggles for downhill skiing

EN 174:2001

SIST EN 175:1998 Osebno varovanje – Oprema za varovanje oči in obraza pri varjenju in podobnih postopkih

Personal protection – Equipment for eye and face protection during welding and allied processes

EN 175:1997

SIST EN 207:1999 Osebno varovanje oči – Filtri in priprave za zaščito pred laserskimi žarki

Personal eye-protection – Filters and eye-protectors against laser radiation (laser eye-protectors)

EN 207:1998

SIST EN 207:1999/ A1:2003

Osebno varovanje oči – Filtri in priprave za zaščito oči pred laserskimi žarki – Dodatek 1

Personal eye-protection – Filters and eye-protectors against laser radiation (laser eye-protectors) – Amendment 1

EN 207:1998/ A1:2002

SIST EN 208:1999 Osebno varovanje oči – Oprema za zaščito oči pri nastavitvah laserja in laserskih sistemov

Personal eye-protection – Eye-protectors for adjustment work on lasers and laser systems (laser adjustment eye-protectors)

EN 208:1998

SIST EN 208:1999/ A1:2003

Osebno varovanje oči – Oprema za zaščito oči pri nastavitvah laserja in laserskih sistemov – Dodatek 1

Personal eye-protection – Eye-protectors for adjustment work on lasers and laser systems (laser adjustment eye-protectors) – Amendment 1

EN 208:1998/ A1:2002

SIST EN 250:2000 Oprema za dihanje – Potapljaški dihalni aparat z odprtim krogom na stisnjeni zrak – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory equipment – open-circuit self-contained compressed air diving apparatus – requirements, testing, marking

EN 250:2000

SIST EN 269:1996 Oprema za varovanje dihal – Kapuca s tlačnim dovodom svežega zraka – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Powered fresh air hose breathing apparatus incorporating a hood – Requirements, testing, marking

EN 269:1994

SIST EN 270:1998 Oprema za varovanje dihal – Dihalni aparat na stisnjen zrak s kapuco – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Compressed air line breathing apparatus incorporating a hood – Requirement, testing, marking

EN 270:1994

SIST EN 270:1998/ A1:2000

Oprema za varovanje dihal – Dihalni aparat na stisnjen zrak s kapuco – Zahteve, preskušanje, označevanje – Dodatek 1

Respiratory protective devices – Compressed air line breathing apparatus incorporating a hood – Requirement, testing, marking – Amendment 1

EN 270:1994/ A1:2000

SIST EN 271:1998 Oprema za varovanje dihal – Dihalni aparat na stisnjeni zrak ali z dovodom svežega zraka s kapuco za uporabo pri peskanju – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Compressed air line or powered fresh air hose breathing apparatus incorporating a hood for use in abrasive blasting operations – Requirements, testing, marking

EN 271:1995

SIST EN 271:1998/ A1:2000

Oprema za varovanje dihal – Dihalni aparat na stisnjeni zrak ali z dovodom svežega zraka s kapuco za uporabo pri peskanju – Zahteve, preskušanje, označevanje – Dodatek 1

Respiratory protective devices – Compressed air line or powered fresh air hose breathing apparatus incorporating a hood for use in abrasive blasting operations – Requirements, testing, marking – Amendment 1

EN 271:1995/ A1:2000

SIST EN 340:1996 Varovalna obleka – Splošne zahteve Protective clothing – General requirements EN 340:1993SIST EN 341:2002 Osebna varovalna oprema za zaščito pred

padci z višine – Naprave za spuščanjePersonal protective equipment against falls from a height – Descender devices

EN 341:1992

SIST EN 341:1996/ A1:1998

Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Naprave za spuščanje – Dodatek 1

Personal protective equipment against falls from a height – Descender devices – Amendment 1

EN 341:1992/ A1:1996

SIST EN 343:2003 Varovalna obleka – Zaščita pred dežjem Protective clothing – Protection against rain EN 343:2003SIST EN 344:1996 Zahteve in preskusne metode za zaščitno,

varovalno in delovno obutev za poklicno uporabo

Requirements and test methods for safety, protective and occupational footwear for professional use

EN 344:1992

SIST EN 344:1996/ A1:1998

Zahteve in preskusne metode za zaščitno, varovalno in delovno obutev za poklicno uporabo – Dodatek 1

Requirements and test methods for safety, protective and occupational footwear for professional use – Amendment 1

EN 344:1992/ A1:1997

SIST EN 344-2:1996 Zaščitna, varovalna in delovna obutev za poklicno uporabo – 2. del: Dodatne zahteve in preskusne metode

Safety, protective and occupational footwear for professional use – Part 2: Additional requirements and test methods

EN 344-2:1996

SIST EN 345:1996 Podroben opis zaščitne obutve za poklicno uporabo

Specification for safety footwear forprofessional use

EN 345:1992



SIST EN 345:1996/ A1:1998

Podroben opis zaščitne obutve za poklicno uporabo – Dodatek 1

Specification for safety footwear forprofessional use – Amendment 1

EN 345:1992/ A1:1997

SIST EN 345-2:1996 Zaščitna obutev za poklicno uporabo – 2. del: Dodatne specifikacije

Safety footwear for professional use – Part 2: Additional specifications

EN 345-2:1996

SIST EN 346:1996 Podroben opis varovalne obutve za poklicno uporabo

Specification for protective footwear forprofessional use

EN 346:1992

SIST EN 346:1996/ A1:1998

Podroben opis varovalne obutve za poklicno uporabo – Dodatek 1

Specification for protective footwear forprofessional use – Amendment 1

EN 346:1992/ A1:1997

SIST EN 346-2:1996 Varovalna obutev za poklicno uporabo – 2. del: Dodatne specifikacije

Protective footwear for professional use – Part 2: Additional specifications

EN 346-2:1996

SIST EN 347:1996 Podroben opis delovne obutve za poklicno uporabo

Specification for occupational footwear forprofessional use

EN 347:1992

SIST EN 347:1996/ A1:1998

Podroben opis delovne obutve za poklicno uporabo – Dodatek 1

Specification for occupational footwear forprofessional use – Amendment 1

EN 347:1992/ A1:1997

SIST EN 347-2:1996 Delovna obutev za poklicno uporabo – 2. del: Dodatne specifikacije

Occupational footwear for professional use – Part 2: Additional specifications

EN 347-2:1996

SIST EN 348:1996 Varovalna obleka – Preskusna metoda: Ugotavljanje obnašanja materialov, zadetih z brizgom staljene kovine

Protective clothing – Test method: Determination of behaviour of materials on impact of small splashes of molten metal

EN 348:1992

SIST EN 352-1:2003 Varovanje sluha – Splošne zahteve in preskušanje – 1. del: Naušniki

Hearing protectors – General requirements – Part 1: Ear-Muffs

EN 352-1:2002

SIST EN 352-2:2003 Varovanje sluha – Splošne zahteve in preskušanje – 2. del: Čepi

Hearing protectors – General requirements – Part 2: Ear-plugs

EN 352-2:2002

SIST EN 352-3:2003 Varovanje sluha – Splošne zahteve in preskušanje - 3. del: Naušniki za pritrditev na industrijsko varnostno čelado

Hearing protectors – General requirements – Part 3: Ear-muffs attached to an industrial safety helmet

EN 352-3:2002

SIST EN 352-4:2001 Varovanje sluha – Varnostne zahteve in preskušanje – 4. del: Naušniki, prilagodljivi ravni hrupa

Hearing protectors – Safety requirements and testing – Part 4: Level-dependent ear-muffs

EN 352-4:2001

SIST EN 352-5:2003 Varovanje sluha – Varnostne zahteve in preskušanje – 5. del: Naušniki za zmanjšanje delovnega hrupa

Hearing protectors – Safety requirements and testing – Part 5: Active noise reduction ear-muffs

EN 352-5:2002

SIST EN 352-5:2002 Varovanje sluha – Varnostne zahteve in preskušanje – 6. del: Naušniki z vhodnim električnim zvočnim signalom

Hearing protectors – Safety requirements and testing – Part 6: Ear-muffs with electrical audio input

EN 352-6:2002

SIST EN 352-7:2003 Varovanje sluha – Varnostne zahteve in preskušanje – 7. del: Čepi, prilagodljivi ravni hrupa

Hearing protectors – Safety requirements and testing – Part 7: Level-dependent ear-plugs

EN 352-7:2002

SIST EN 353-1:2002 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – 1. del: Drseče naprave za zaustavljanje na togem vodilu

Personal protective equipment against falls from a height – Part 1: Guided type fall arresters including a rigid anchor line

EN 353-1:2002

SIST EN 353-2:2002 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – 2. del: Drseče naprave za zaustavljanje na gibljivem vodilu

Personal protective equipment against falls from a height – Part 2: Guided type fall arresters including a flexible anchor line

EN 353-2:2002

SIST EN 354:2002 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Vrvi z zaključno zanko

Personal protective equipment against falls from a height – Lanyards

EN 354:2002

SIST EN 355:2002 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Blažilniki padca

Personal protective equipment against falls from a height – Energy absorbers

EN 355:2002

SIST EN 358:2000 Osebna varovalna oprema za namestitev pri delu in zaščito pred padci z višine – Pasovi za namestitev pri delu, pozicijski trakovi in zanke

Personal protective equipment for work positioning and prevention of falls from a height – Belts for work positioning and restraint and work positioning lanyards

EN 358:1999

SIST EN 360:2002 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Samonavijalna zaustavitvena naprava

Personal protective equipment against falls from a height – Retractable type fall arresters

EN 360:2002

SIST EN 361:2002 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Varovalni pas

Personal protective equipment against falls from a height – Full body harnesses

EN 361:2002

SIST EN 362:1996 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Vezni elementi

Personal protective equipment against falls from a height – Connectors

EN 362:1992

SIST EN 363:2002 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Lovilni sistemi

Personal protective equipment against falls from a height – Fall arrest systems

EN 363:2002



SIST EN 364:1996 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Preskusne metode

Personal protective equipment against falls from a height – Test methods

EN 364:1992

SIST EN 365:1996 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Splošne zahteve za navodila za uporabo in označevanje

Personal protective equipment against falls from a height – General requirements for instructions for use and for marking

EN 365:1992

SIST EN 367:1996 Varovalna obleka – Zaščita pred učinki toplote in ognja – Metoda za določanje prenosa toplote pri izpostavljenosti plamenu

Protective clothing – Protection against heat and fire – Method of determining heattransmission on exposure to flame

EN 367:1992

SIST EN 368:1996 Zaščitna obleka – Zaščita pred učinki tekočih kemikalij – Preskusna metoda: Odpornost materialov na penetracijo tekočin

Protective clothing – Protection against liquid chemicals – Test method: Resistance of materials to penetration by liquids

EN 368:1992

SIST EN 369:1996 Varovalna obleka – Zaščita pred učinki tekočih kemikalij – Preskusna metoda: Odpornost materialov na prepustnost tekočin

Protective clothing – Protection against liquid chemicals – Test method: Resistance of materials to permeation by liquids

EN 369:1993

SIST EN 371:1996 Oprema za varovanje dihal – Filtri AX in kombinirani filtri za organske spojine znizkim vreliščem – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – AX gas filters and combined filters against lowboiling organic compounds – Requirements, testing, marking

EN 371:1992

SIST EN 372:1996 Oprema za varovanje dihal – Filtri SX za specifične snovi – Zahteve, preskušanje,označevanje

Respiratory protective devices – SX gas filters and combined filters against specificnamed compounds – Requirements, testing, marking

EN 372:1992

SIST EN 373:1996 Varovalna obleka – Ocenitev odpornosti materialov na obrizg staljene kovine

Protective clothing – Assessment of resistance of materials to molten metal splash

EN 373:1993

SIST EN 374-1:1996 Varovalne rokavice za zaščito pred kemikalijami in mikroorganizmi – 1. del: Terminologija in zahteve za izdelavo

Protective gloves against chemicals and micro-organisms – Part 1: Terminology and performance requirements

EN 374-1:1994

SIST EN 374-2:1996 Varovalne rokavice za zaščito pred kemikalijami in mikroorganizmi – 2. del: Določanje odpornosti na penetracijo

Protective gloves against chemicals and micro-organisms – Part 2: Determination of resistance to penetration

EN 374-2:1994

SIST EN 374-3:1996 Varovalne rokavice za zaščito pred kemikalijami in mikroorganizmi – 3. del: Določanje odpornosti na pronicanje kemikalij

Protective gloves against chemicals and micro-organisms – Part 3: Determination of resistance to permeation by chemicals

EN 374-3:1994

SIST EN 379:1996 Specifikacija za samozatemnitvene filtre inza filtre z dvojnim prepustnim območjem zavarjenje

Specification for welding filters withswitchable luminous transmittance and welding filters with dual luminoustransmittance

EN 379:1994

SIST EN 379:1996/ A1:1999

Specifikacija za samozatemnitvene filtre inza filtre z dvojnim prepustnim območjem zavarjenje – Dodatek 1

Specification for welding filters withswitchable luminous transmittance and welding filters with dual luminoustransmittance – Amendment 1

EN 379:1994/ A1:1998

SIST EN 381-1:1996 Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 1. del: Oprema za preskušanje odpornosti na urez z verižno žago

Protective clothing for users of hand-held chain saws – Part 1: Test rig for testing resistance to cutting by a chain saw

EN 381-1:1993

SIST EN 381-2:1996 Varovalna obleka za uporabnike prenosnih verižnih žag – 2. del: Preskusne metode za ščitnike nog

Protective clothing for users of hand-held chain saws – Part 2: Test methods for leg protectors

EN 381-2:1995

SIST EN 381-3:1996 Varovalna obleka za uporabnike prenosnih verižnih žag – 3. del: Preskusne metode za obutev

Protective clothing for users of hand-held chain saws – Part 3: Test methods for footwear

EN 381-3:1996

SIST EN 381-4:2000 Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 4. del: Metode za preskušanje zaščitnih rokavic za uporabnike verižnih žag

Protective clothing for users of hand-held chain saws – Part 4: Test methods for chain saw protective gloves

EN 381-4:1999

SIST EN 381-5:1996 Varovalna obleka za uporabnike prenosnih verižnih žag – 5. del: Zahteve za ščitnike nog

Protective clothing for users of hand-held chain saws – Part 5: Requirements for leg protectors

EN 381-5:1995

SIST EN 381-7:2000 Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 7. del: Zahteve za zaščitne rokavice za uporabnike verižnih žag

Protective clothing for users of hand-held chain saws – Part 7: Requirements for chain saw protective gloves

EN 381-7:1999



SIST EN 381-8:1998 Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 8. del: Metode za preskušanje zaščitnih dokolenic (gamaš) za uporabnike verižnih žag

Protective clothing for users of hand-held chain saws – Part 8: Test methods for chain saw protective gaiters

EN 381-8:1997

SIST EN 381-9:1998 Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 9. del: Zahteve za zaščitne dokolenice (gamaše) za uporabnike verižnih žag

Protective clothing for users of hand-held chain saws – Part 9: Requirements for chain saw protective gaiters

EN 381-9:1997

SIST EN 381-10: 2003

Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 10. del: Preskusna metoda za ščitnike zgornjega dela telesa

Protective clothing for users of hand-held chain saws – Part 10: Test method for upper body protectors

EN 381-10:2002

SIST EN 381-11: 2003

Varovalna obleka za uporabnike ročnih verižnih žag – 11. del: Zahteve za ščitnike zgornjega dela telesa

Protective clothing for users of hand-held chain saws – Part 11: Requirements for upper body protectors

EN 381-11:2002

SIST EN 388:1996 Varovalne rokavice za zaščito pred mehanskimi nevarnostmi

Protective gloves against mechanical risks EN 388:1994

SIST EN 393:1996 Reševalni jopiči in osebni plavalni pripomočki – Plavalni pripomočki – 50 N

Lifejackets and personal buoyancy aids – Buoyancy aids – 50 N

EN 393:1993

SIST EN 393:1996/ A1:2000

Reševalni jopiči in osebni plavalni pripomočki – Plavalni pripomočki – 50 N – Dodatek 1

Lifejackets and personal buoyancy aids – Buoyancy aids – 50 N – Amendment 1

EN 393:1993/ A1:1998

SIST EN 394:1996 Reševalni jopiči in osebni plavalni pripomočki – Dodatki

Lifejackets and personal buoyancy aids – Additional items

EN 394:1993

SIST EN 395:1996 Reševalni jopiči in osebni plavalni pripomočki – Reševalni jopiči – 100 N

Lifejackets and personal buoyancy aids – Lifejackets – 100 N

EN 395:1993

SIST EN 395:1996/ A1:2000

Reševalni jopiči in osebni plavalni pripomočki – Reševalni jopiči – 100 N – Dodatek 1

Lifejackets and personal buoyancy aids – Lifejackets – 100 N – Amendment 1

EN 395:1993/ A1:1998



EN 396:1993

SIST EN 396:1998/ A1:2000



EN 396:1993/ A1:1998

SIST EN 397:1996 Industrijske zaščitne čelade Industrial safety helmets EN 397:1995SIST EN 397:1996/ A1:2000

Industrijske zaščitne čelade – Dodatek 1

Industrial safety helmets – Amendment 1 EN 397:1995/ A1:2000



EN 399:1993

SIST EN 399:1996/ A1:2000



EN 399:1993/ A1:1998

SIST EN 402:2003 Oprema za varovanje dihal – Pljučni samoreševalni avtonomni dihalni aparat z odprtim krogom in dovodom stisnjenega zraka z obrazno masko ali ustnikom – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Lung governed demand self-contained open-circuit compressed air breathing apparatus with full face mask or mouthpiece assembly for escape – Requirements, testing, marking

EN 402:2003

Opozorilo: Domneva o skladnosti, dana s standardom EN 402:1993, objavljenim v OJ C 359 z dne 16. decembra 1994, preneha z dnem te objave (21. 2. 2004).SIST EN 403:1996 Oprema za varovanje dihal za

samoreševanje – Kapuca s filtracijskonapravo za samoreševanje pri požaru – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices for self-rescue – Filtering devices with hood for self-rescue from fire – Requirements, testing,marking

EN 403:1993

SIST EN 404:1996 Oprema za varovanje dihal za samoreševanje – Samoreševalni filter– Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices for self-rescue – Filter self-rescuer – Requirements, testing, marking

EN 404:1993

SIST EN 405:2002 Oprema za varovanje dihal – Polobrazna maska z ventili za varovanje pred plini ali plini in delci – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Valved filtering half masks to protect against gasesor gases and particles – Requirements, testing, marking

EN 405:2001

SIST EN 407:1996 Varovalne rokavice za zaščito pred učinki toplote in ognja

Protective gloves against thermal risks (Heat and/or fire)

EN 407:1994

SIST EN 420:1996 Splošne zahteve za rokavice General requirements for gloves EN 420:1994



SIST EN 421:1996 Varovalne rokavice za zaščito pred ionizirnim sevanjem in radioaktivno kontaminacijo

Protective gloves against ionizing radiation and radioactive contamination

EN 421:1994

SIST EN 443:1998 Gasilske čelade Helmets for fire fighters EN 443:1997SIST EN 458:1996 Varovanje sluha – Priporočila za izbiro,

uporabo, nego in vzdrževanje – NavodiloHearing protectors – Recommendations for selection, use, care and maintenance – Guidance document

EN 458:1993

SIST EN 463:1996 Varovalna obleka za zaščito pred tekočimi kemikalijami – Preskusna metoda: Določanje odpornosti na penetracijo curka tekočine

Protective clothing – Protection against liquid chemicals – Test method: Determination of resistance to penetration by a jet of liquid (Jet Test)

EN 463:1994

SIST EN 464:1996 Varovalna obleka za zaščito pred tekočimi in plinastimi kemikalijami, vključno z aerosoli in trdnimi delci – Preskusna metoda: Določanje neprepustnosti plinotesnih oblek (notranji tlačni preskus)

Protective clothing – Protection against liquid and gaseous chemicals, including aerosols and solid particles – Test method: Determination of leak-tightness of gas-tight suits (Internal pressure test)

EN 464:1994

SIST EN 465:1996 Varovalna obleka – Varovanje pred učinki tekočih kemikalij – Zahteve za izdelavo oblačil za zaščito pred kemikalijami z zatesnjenimi spoji med posameznimi deli obleke (oprema tipa 4)

Protective clothing – Protection against liquid chemicals – Performance requirements for chemical protective clothing with spray-tight connections between different parts of the clothing (Type 4 Equipment)

EN 465:1995

SIST EN 465:1996/ A1:1999

Varovalna obleka – Varovanje pred učinki tekočih kemikalij – Zahteve za izdelavo oblačil z zatesnjenimi spoji med posameznimi deli obleke za zaščito pred kemikalijami (oprema tipa 4) – Dodatek 1

Protective clothing – Protection against liquid chemicals – Performance requirements for chemical protective clothing with spray-tight connections between different parts of the clothing (Type 4 Equipment) – Amendment 1

EN 465:1995/ A1:1998

SIST EN 466:1998 Varovalna obleka – Varovanje pred učinki tekočih kemikalij – Zahteve za izdelavo varovalnih oblačil s spoji različnih delov obleke, neprepustnimi za vodo (oprema tipa 3)

Protective clothing – Protection against liquid chemicals – Performance requirements for chemical protective clothing with liquid-tight connections between different parts of the clothing (Type 3 Equipment)

EN 466:1995

SIST EN 466:1998/ A1:1999

Varovalna obleka – Varovanje pred učinki tekočih kemikalij – Zahteve za izdelavo varovalnih oblačil s spoji različnih delov obleke, neprepustnimi za vodo (oprema tipa 3) – Dodatek 1

Protective clothing – Protection against liquid chemicals – Performance requirements for chemical protective clothing with liquid-tight connections between different parts of the clothing (Type 3 Equipment) – Amendment 1

EN 466:1995/ A1:1998

SIST EN 467:1996 Varovalna obleka – Varovanje pred učinki tekočih kemikalij – Zahteve za izdelavo oblačil, ki zagotavljajo zaščito delov telesa

Protective clothing – Protection against liquid chemicals – Performance requirements for garments providing protection to parts of the body

EN 467:1995

SIST EN 467:1996/ A1:1999

Varovalna obleka – Varovanje pred učinki tekočih kemikalij – Zahteve za izdelavo oblačil, ki ščitijo dele telesa – Dodatek 1

Protective clothing – Protection against liquid chemicals – Performance requirements for garments providing protection to parts of the body – Amendment 1

EN 467:1995/ A1:1998

SIST EN 468:1996 Varovalna obleka za zaščito pred tekočimi kemikalijami – Preskusna metoda: Določanje odpornosti materialov na penetracijo z razprševanjem (Spray test)

Protective clothing – Protection against liquid chemicals – Test method: Determination of resistance to penetration by spray (Spray Test)

EN 468:1994

SIST EN 469:1996 Zaščitna obleka za gasilce – Zahteve in preskusne metode za zaščitno obleko za gasilce

Protective clothing for fire fighters– Requirements and test methods for protective clothing for firefighting

EN 469:1995

SIST EN 470-1:1996 Zaščitna obleka za uporabo pri varjenju in sorodnih postopkih – 1. del: Splošne zahteve

Protective clothing for use in welding and allied processes – Part 1: General requirements

EN 470-1:1995

SIST EN 470-1:1996/ A1:1999

Varovalna obleka za uporabo pri varjenju in sorodnih postopkih – 1. del: Splošne zahteve) – Dodatek 1

Protective clothing for use in welding and allied processes – Part 1: General requirements – Amendment 1

EN 470-1:1995/ A1:1998

SIST EN 471:1996 Dobro vidna opozorilna obleka High-visibility warning clothing EN 471:1994SIST EN 510:1996 Opredelitev zahtev za varovalno obleko,

kjer je nevarnost, da se obleka zaplete ob gibajoče se dele

Specification for protective clothing for usewhere there is a risk of entanglement with moving parts

EN 510:1993

SIST EN 511:1996 Rokavice za zaščito pred mrazom Protective gloves against cold EN 511:1994SIST EN 530:1996 Material za varovalno obleko, odporen proti

obrabi – Preskusne metodeAbrasion resistance of protective clothing material – Test methods

EN 530:1994



SIST EN 531:1996 Zaščitna obleka za delavce v industriji, ki so izpostavljeni učinkom toplote (ne vključuje obleke za gasilce in varilce)

Protective clothing for industrial workers exposed to heat (excluding fire fighters' andwelders' clothing)

EN 531:1995

SIST EN 531:1996/ A1:1999

Zaščitna obleka za delavce v industriji, ki so izpostavljeni učinkom toplote (ne vključuje obleke za gasilce in varilce) – Dodatek 1

Protective clothing for industrial workers exposed to heat (excluding fire fighters' andwelders' clothing) – Amendment 1

EN 531:1995/ A1:1998

SIST EN 533:1998 Varovalna obleka – Varovanje pred učinki toplote in plamena – Materiali in kombinacije materialov z omejeno stopnjo gorljivosti

Protective clothing – Protective against heat and flame – Limited flame spread materialsand material assemblies

EN 533:1997

SIST EN 564:1998 Gorniška oprema – Pomožna vrv – Varnostne zahteve in preskusne metode

Mountaineering equipment – Accessory cord – Safety requirements and test methods

EN 564:1997

SIST EN 565:1998 Gorniška oprema – Trak – Varnostne zahteve in preskusne metode

Mountaineering equipment – Tape – Safety requirements and test methods

EN 565:1997

SIST EN 566:1998 Gorniška oprema – Zanke – Varnostne zahteve in preskusne metode

Mountaineering equipment – Slings – Safety requirements and test methods

EN 566:1997

SIST EN 567:1998 Gorniška oprema – Prižeme – Varnostne zahteve in preskusne metode*

Mountaineering equipment – Rope clamps – Safety requirements and test methods

EN 567:1997

SIST EN 568:1998 Gorniška oprema – Sidra za led – Varnostne zahteve in preskusne metode*

Mountaineering equipment – Ice anchors – Safety requirements and test methods

EN 568:1997

SIST EN 569:1998 Gorniška oprema – Plezalni klini – Varnostne zahteve in preskusne metode*

Mountaineering equipment – Pitons – Safety requirements and test methods

EN 569:1997

SIST EN 659:2003 Zaščitne rokavice za gasilce Protective gloves for fire fighters EN 659:2003Opozorilo: Domneva o skladnosti, dana s standardom EN 659:1996, objavljenim v OJ C 300 z dne 10. oktobra 1996, preneha z dnem te objave (21. 2. 2004).SIST EN 702:1996 Varovalna obleka – Zaščita pred učinki

toplote in plamena – Preskusna metoda: določanje prenosa toplote ob dotiku skozi zaščitno obleko ali njene materiale

Protective clothing – Protection against heat and flame – Test method: Determinationof the contact heat transmission through protective clothing or its materials

EN 702:1994

SIST EN 795:1996 Varovanje pred padci z višine – Sidrišča – Zahteve in preskušanje

Protection against falls from a height – Anchor devices – Requirements and testing

EN 795:1996

Opozorilo: Ta objava ne velja za opremo, opisano v razredih A (structural anchors), C (anchor devices employing horizontal flexiblelines) in D (anchor devices employing horizontal rigid anchor rails), navedenih v točkah 3.13.1, 3.13.3, 3.13.4, 4.3.1, 4.3.3, 4.3.4, 5.2.1, 5.2.2, 5.2.4, 5.2.5, 5.3.2 (glede na razred A1), 5.3.3, 5.3.4, 5.3.5, 6 (glede na razrede A, C in D), Dodatku A (točke A.2, A.3, A.5 in A.6), Dodatku B in Dodatku ZA (glede na razrede A, C in D), za katere ne velja domneva o skladnosti z določbami direktve 89/686/EGS.SIST EN 795:1996/ A1:2001

Varovanje pred padci z višine – Sidrišča – Zahteve in preskušanje – Dodatek 1

Protection against falls from a height – Anchor devices – Requirements and testing – Amendment 1

EN 795:1996/ A1:2000

SIST EN 812:1998 Lahke industrijske čelade za varovanje pred udarci z glavo

Industrial bump caps EN 812:1997

SIST EN 812:1998/ A1:2002

Lahke industrijske čelade za varovanje pred udarci z glavo – Dodatek 1

Industrial bump caps – Amendment 1 EN 812:1997/ A1:2001

SIST EN 813:2002 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Sedežni pas

Personal protective equipment for prevention of falls from a height – Seat harnesses

EN 813:1997

SIST EN 863:1996 Varovalna obleka – Mehanske lastnosti – Preskusna metoda: odpornost proti prebadanju

Protective clothing – Mechanical properties – Test method: Puncture resistance

EN 863:1995

SIST EN 892:1998 Gorniška oprema – Vrvi – Varnostne zahteve in preskusne metode

Mountaineering equipment – Dynamic mountaineering ropes – Safety requirements and test methods

EN 892:1996

SIST EN 893:2000 Gorniška oprema – Dereze – Varnostne zahteve in preskusne metode

Mountaineering equipment – Crampons – Safety requirements and test methods

EN 893:1999

SIST EN 943-1:2003 Varovalna obleka pred tekočimi in plinastimi kemikalijami, vključno s tekočimi aerosoli in trdnimi delci – 1. del: Varnostne zahteve za kemijsko varovalno obleko z dovodom zraka in neprezračevano kemijsko varovalno obleko “neprepustno za plin” (tip 1) in “prepustno za plin” (tip 2)

Protective clothing against liquid and gaseous chemicals, including liquid aerosols and solid particles – Part 1: Performance requirements for ventilated and non-ventilated "gas-tight" (Type 1) and "non-gas-tight" (Type 2) chemical protective suits

EN 943-1:2002



SIST EN 943-2:2002 Varovalna obleka pred tekočimi in plinskimi kemikalijami, vključno s tekočimi aerosoli in trdnimi delci – 2. del: Varnostne zahteve za kemijsko varovalno obleko, “neprepustno za plin” (tip 1), za reševalne ekipe

Protective clothing against liquid and gaseous chemicals, including liquid aerosols and solid particles – Part 2: Performance requirements for "gas-tight" (Type 1) chemical protective suits for emergency teams (ET)

EN 943-2:2002

SIST EN 958:1998 Gorniška oprema – Naprave za blažitev udarca za uporabo na vrvi – Varnostne zahteve in preskusne metode

Mountaineering equipment – Energy absorbing systems for use in klettersteig (via ferrata) climbing – Safety requirements and test methods

EN 958:1996

SIST EN 960:1996 Modeli glav za preskušanje zaščitnih čelad Headforms for use in the testing of protective helmets

EN 960:1994

SIST EN 960:1996/ A1:1999

Modeli glav za preskušanje zaščitnih čelad – Dodatek 1

Headforms for use in the testing of protective helmets – Amendment 1

EN 960:1994/ A1:1998

SIST EN 966:1996 Čelade za športne dejavnosti v zraku Helmets for airborne sports EN 966:1996SIST EN 966:1996/ A1:2000

Čelade za športne dejavnosti v zraku – Dodatek 1

Helmets for airborne sports – Amendment 1 EN 966:1996/ A1:2000

SIST EN 967:1998 Varovala glave za igralce hokeja na ledu Head protectors for ice hockey players EN 967:1996SIST EN 1073-1: 1998

Varovalna obleka pred radioaktivno kontaminacijo – 1. del: Zahteve in preskusne metode za varovalno obleko z dovodom zraka za zaščito pred radioaktivnimi delci

Protective clothing against radioactive contamination – Part 1: Requirements and test methods for ventilated protective clothing against particulate radioactivate contamination

EN 1073-1:1998

SIST EN 1073-2: 2002

Varovalna obleka pred radioaktivnostjo – 2. del: Zahteve in preskusne metode za neprezračevano varovalno obleko proti onesnaženju z radioaktivnimi delci

Protective clothing against radioactive contamination – Part 2: Requirements and test methods for non-ventilated protective clothing against particulate radioactive contamination

EN 1073-2:2002

SIST EN 1077:1996 Čelade za alpske smučarje Helmets for alpine skiers EN 1077:1996SIST EN 1078:1998 Čelade za kolesarje in uporabnike rolk in

kotalkHelmets for pedal cyclists and for users of skateboards and roller skates

EN 1078:1997

SIST EN 1080:1998 Varovalne čelade za otroke Impact protection helmets for young children EN 1080:1997SIST EN 1080:1998/ A1:2003

Varovalne čelade za otroke – Dodatek 1

Impact protection helmets for young children – Amendment 1

EN 1080:1997/ A1:2002

SIST EN 1082-1: 1998

Varovalna obleka – Rokavice in ščitniki rok za varovanje pred urezninami in vbodom ročnega noža – 1. del: Žična pletena rokavica in ščitnik roke

Protective clothing – Gloves and arm guards protecting against cuts and stabs by hand knives – Part 1: Chain mail gloves and arm guards

EN 1082-1:1996

SIST EN 1082-2: 2000

Varovalna obleka – Rokavice in ščitniki rok za varovanje pred urezninami in vbodom ročnega noža – 2. del: Rokavice in ščitniki rok, ki niso spleteni iz žice

Protective clothing – Gloves and arm guards protecting against cuts and stabs by hand knives – Part 2: Gloves and arm guards made of material other than chain mail

EN 1082-2:2000

SIST EN 1082-3: 2000

Varovalna obleka – Rokavice in ščitniki rok za varovanje pred urezninami in vbodom ročnega noža – 3. del: Preskus z urezom za tkanine, usnje in druge materiale

Protective clothing – Gloves and arm guards protecting against cuts and stabs by hand knives – Part 3: Impact cut test for fabric, leather and other materials

EN 1082-3:2000

SIST EN 1095:1998 Varnostni pasovi in varnostne vrvi za uporabo pri veslanju – Varnostne zahteve in preskusne metode

Deck safety harness and safety line for use on recreational craft – Safety requirements and test methods

EN 1095:1998

SIST EN 1146:1998 Oprema za varovanje dihal pri samoreševanju – Samoreševalni dihalni aparat na stisnjeni zrak z odprtim krogom in kapuco (reševalni dihalni aparat na stisnjeni zrak s kapuco – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices for self-rescue – Self-contained open-circuit compressed air breathing apparatus incorporating a hood (compressed air escape apparatus with hood) – Requirements, testing, marking

EN 1146:1997

SIST EN 1146:1998/ A1:1999

Oprema za varovanje dihal pri samoreševanju – Samoreševalni dihalni aparat na stisnjeni zrak z odprtim krogom in kapuco (reševalni dihalni aparat na stisnjeni zrak s kapuco – Zahteve, preskušanje, označevanje – Dodatek 1

Respiratory protective devices – Self-contained open-circuit compressed air breathing apparatus incorporating a hood (compressed air escape apparatus with hood) – Requirements, testing, marking – Amendment 1

EN 1146:1997/ A1:1998



SIST EN 1146:1998/ A2:2000

Oprema za varovanje dihal pri samoreševanju – Samoreševalni dihalni aparat na stisnjeni zrak z odprtim krogom in kapuco (reševalni dihalni aparat na stisnjeni zrak s kapuco – Zahteve, preskušanje, označevanje – Dodatek 2


EN 1146:1997/ A2:1999

SIST EN 1146:1998/ A3:2001

Oprema za varovanje dihal pri samoreševanju – Samoreševalni dihalni aparat na stisnjeni zrak z odprtim krogom in kapuco (reševalni dihalni aparat na stisnjeni zrak s kapuco) – Zahteve, preskušanje, označevanje – Dodatek 3


EN 1146:1997/ A3:2001

SIST EN 1149-1: 1998

Varovalna obleka – Elektrostatične lastnosti – 1. del: Površinska odpornost (preskusne metode in zahteve)

Protective clothing – Electrostatic properties – Part 1: Surface resistivity (Test methods and requirements)

EN 1149-1:1995

SIST EN 1149-2: 1998

Varovalna obleka – Elektrostatične lastnosti – 2. del: Preskusna metoda za merjenje električne upornosti skozi material (vertikalna odpornost)

Protective clothing – Electrostatic properties – Part 2: Test method for measurement of the electrical resistance through a material (vertical resistance)

EN 1149-2:1997

SIST EN 1150:1999 Varovalna obleka – Vidna obleka za nepoklicno uporabo – Preskusne metode in zahteve

Protective clothing – Visibility clothing for non-professional use – Test methods and requirements

EN 1150:1999

SIST EN 1384:1996 Čelade za konjeniške aktivnosti Helmets for equestrian activities EN 1384:1996SIST EN 1384:1996/ A1:2002

Čelade za konjeniške aktivnosti – Dodatek 1 Helmets for equestrian activities – Amendment 1

EN 1384:1996/ A1:2001

SIST EN 1385:1998 Čelade za kanuiste in športe na divjih vodah Helmets for canoeing and white water sports EN 1385:1997SIST EN 1486:1996 Zaščitna obleka za gasilce – Preskusne

metode in zahteve za odsevno obleko za posebne načine gašenja požarov

Protective clothing for fire fighters – Testmethods and requirements for reflectiveclothing for specialized fire fighting

EN 1486:1996

SIST EN 1621-1:1998 Varovalne obleke za motoriste pred mehanskimi vplivi – Zahteve in preskusne metode za ščitnike

Motorcyclists' protective clothing against mechanical impact – Part 1: Requirements and test methods for impact protectors

EN 1621-1:1997

SIST EN 1731:1998 Ščitniki za oči in obraz za industrijsko in neindustrijsko uporabo za varovanje pred mehanskimi nevarnostmi in/ali toploto

Mesh type eye and face protectors for industrial and non-industrial use against mechanical hazards and/or heat

EN 1731:1997

SIST EN 1731:1998/ A1:1998

Ščitniki za oči in obraz za industrijsko in neindustrijsko uporabo za varovanje pred mehanskimi nevarnostmi in/ali toploto – Dodatek 1

Mesh type eye and face protectors for industrial and non-industrial use against mechanical hazards and/or heat – Amendment 1

EN 1731:1997/ A1:1997

SIST EN 1809:1998 Potapljaški pripomočki – Naprave za uravnavanje plovnosti – Funkcionalne in varnostne zahteve, preskusne metode

Diving accessories – Buoyancy compensators – Functional and safety requirements, test methods

EN 1809:1997

SIST EN 1827:1999 Oprema za varovanje dihal – Polobrazna maska brez ventilov za vdihavanje/vdihavanje s filtri za zaščito pred plini aliplini in delci ali samo delci – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Half masks without inhalation valves and with separable filtres to protect against gases or gases andparticles or particles only – Requirements, testing, marking

EN 1827:1999

SIST EN 1835:2000 Oprema za varovanje dihal – Dihalni aparat na stisnjen zrak za lažja dela z čelado ali kapuco – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Light duty construction compressed air line breathing apparatus incorporating a helmet or a hood – Requirements, testing, marking

EN 1835:1999

SIST EN 1836:1998 Osebno varovanje oči – Sončna očala in sončni filtri za splošno uporabo

Personal eye protection – Sunglasses and sunglare filters for general use

EN 1836:1997

SIST EN 1836:1998/ A1:2001

Osebno varovanje oči – Sončna očala in sončni filtri za splošno uporabo – Dodatek 1

Personal eye protection – Sunglasses and sunglare filters for general use– Amendment 1

EN 1836:1997/ A1:2001

SIST EN 1868:2002 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Seznam enakovrednih izrazov

Personal protective equipment against falls from a height – List of equivalent terms

EN 1868:1997

SIST EN 1891:1999 Osebna varovalna oprema za zaščito pred padci z višine – Oplaščene statične vrvi

Personal protective equipment for the prevention of falls from a height – Low stretch kernmantel ropes

EN 1891:1998



SIST EN 1938:1999 Osebno varovanje oči – Zaščitna očala za voznike in sovoznike motornih koles in mopedov

Personal eye protection – Goggles for motorcycle and moped users

EN 1938:1998

SIST EN ISO 4869-2: 1999

Akustika – Oprema za varovanje sluha – 2. del: Ocena efektivne A-vrednotene ravni zvočnega tlaka pri nošenju osebne varovalne opreme pred hrupom (ISO 4869-2:1994)

Acoustics – Hearing protectors – Part 2: Estimation of effective A-weighted sound pressure levels when hearing protectors are worn (ISO 4869-2:1994)

EN ISO 4869-2: 1995

SIST EN ISO 6942: 2002

Varovalna obleka – Zaščita pred toploto in ognjem – Metoda preskušanja za vrednotenje materialov in izdelkov iz teh materialov, ki so izpostavljeni viru toplotnega sevanja (ISO 6942)

Protective clothing – Protection against heat and fire – Method of test: Evaluationof materials and material assemblies when exposed to a source of radiant heat (ISO 6942:2002)

EN ISO 6942:2002

SIST EN ISO 10819: 1998

Mehanične vibracije in udarci – Vibracije dlan-roka – Metoda za merjenje in oceno vibracijskih prenosov z rokavice na dlan roke (ISO 10819:1996)

Mechanical vibration and shock – Hand-arm vibration – Method for the measurement and evaluation of the vibration transmissibility of gloves at the palm of the hand (ISO 10819:1996)

EN ISO 10819: 1996

SIST EN 12083:1999 Oprema za varovanje dihal – Filtri z dihalnimi cevmi (filtri, ki niso pritrjenina masko) – Filtri za delce in pline ter kombinirani filtri – Zahteve, preskušanje,označevanje

Respiratory protective devices – Filters with breathing hoses (Non-mask mounted filters)– Particle filters, gas filters, and combinedfilters – Requirements, testing, marking

EN 12083:1998

SIST EN 12270:2000 Gorniška oprema – Zagozde/zatiči – Varnostne zahteve in preskusne metode

Mountaineering equipment – Chocks – Safety requirements and test methods

EN 12270:1998

SIST EN 12275:2000 Gorniška oprema – Vponke – Varnostne zahteve in preskusne metode

Mountaineering equipment – Connectors – Safety requirements and test methods

EN 12275:1998

SIST EN 12276:2000 Gorniška oprema – Torna sidra – Varnostne zahteve in preskušalne metode

Mountaineering equipment – Frictional anchors – Safety requirements and test methods

EN 12276:1998

SIST EN 12277:2000 Gorniška oprema – Pasovi – Varnostne zahteve in preskusne metode

Mountaineering equipment – Harnesses – Safety requirements and test methods

EN 12277:1998

SIST EN 12278:2000 Gorniška oprema – Škripci – Varnostne zahteve in preskusne metode

Mountaineering equipment – Pulleys – Safety requirements and test methods

EN 12278:1998

SIST EN 12419:2000 Oprema za varovanje dihal – Dihalni aparat na stisnjeni zrak za lažja dela z obrazno masko, polobrazno masko ali ustnikom – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Light duty construction compressed air line breathing apparatus incorporating a full face mask, half mask or quarter mask – Requirements, testing, marking

EN 12419:1999

SIST EN 12477:2002 Varovalne rokavice za varilce Protective gloves for welders EN 12477:2001SIST EN 12492:2000 Alpinistična oprema – Alpinistične čelade

– Varnostne zahteve in preskusne metodeMountaineering equipment – Helmets for mountaineers – Safety requirements and for test methods

EN 12492:2000

SIST EN 12492: 2000/A1:2003

Alpinistična oprema – Alpinistične čelade – Varnostne zahteve in preskusne metode – Dodatek 1

Mountaineering equipment – Helmets for mountaineers – Safety requirements and test methods – Amendment 1

EN 12492:2000/ A1:2002

SIST EN 12568:1999 Varovanje nog in stopal – Zahteve in preskusne metode za zaščitne kapice in kovinske vložke

Foot and leg protectors – Requirements and test methods for toecaps and metal penetration resistant inserts

EN 12568:1998

SIST EN 12628:2000 Potapljaški pribor – Kombinirane naprave za uravnavanje plovnosti in reševanje – Funkcijske in varnostne zahteve, preskuševalne metode

Diving accessories – Combined buoyancy and rescue devices – Functional and safety requirements, test methods

EN 12628:1999

SIST EN 12941:1999 Oprema za varovanje dihal – Zaščitna čelada ali kapuca s tlačno filtracijo zraka– Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Powered filtering devices incorporating a helmet or ahood – Requirements, testing, marking

EN 12941:1998

SIST EN 12942:1999 Oprema za varovanje dihal – Zaščitna obrazna, polobrazna ali četrtinska maska s tlačno filtracijo zraka – Zahteve,preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Power assisted filtering devices incorporating fullface masks, half masks or quarter masks – Requirements, testing, marking

EN 12942:1998

SIST EN 12942: 1999/A1:2003

Oprema za varovanje dihal – Zaščitna obrazna, polobrazna ali četrtinska maska s tlačno filtracijo zraka – Zahteve,preskušanje, označevanje – Dodatek 1

Respiratory protective devices – Power assisted filtering devices incorporatingfull face masks, half masks or quarter masks – Requirements, testing, marking – Amendment 1

EN 12942:1998/ A1:2002



SIST EN 13061:2002 Varovalna obleka – Kožna varovala za nogometne igralce – Zahteve in preskusne metode

Protective clothing – Shin guards for association football players – Requirements and test methods

EN 13061:2001

SIST EN 13087-1: 2000

Varovalne čelade – Preskusne metode – 1. del: Pogoji in predpriprava

Protective helmets – Test methods – Part 1: Conditions and conditioning

EN 13087-1:2000

SIST EN 13087-1: 2000/A1:2002

Varovalne čelade – Preskusne metode – 1. del: Pogoji in predpriprava – Dodatek 1

Protective helmets – Test methods – Part 1: Conditions and conditioning – Amendment 1

EN 13087-1:2000/ A1: 2001

SIST EN 13087-2: 2000

Varovalne čelade – Preskusne metode – 2. del: Absorpcija udarca

Protective helmets – Test methods – Part 2: Shock absorption

EN 13087-2:2000

SIST EN 13087-2: 2000/A1:2002

Varovalne čelade – Preskusne metode – 2. del: Absorpcija udarca – Dodatek 1

Protective helmets – Test methods – Part 2: Shock absorption – Amendment 1

EN 13087-2:2000/ A1: 2001

SIST EN 13087-3: 2000

Varovalne čelade – Preskusne metode – 3. del: Odpornost proti prediranju

Protective helmets – Test methods – Part 3: Resistance to penetration

EN 13087-3:2000

SIST EN 13087-3: 2000/A1:2002

Varovalne čelade – Preskusne metode – 3. del: Odpornost proti prediranju – Dodatek 1

Protective helmets – Test methods – Part 3: Resistance to penetration – Amendment 1

EN 13087-3:2000/ A1: 2001

SIST EN 13087-4: 2001

Varovalne čelade – Preskusne metode – 4. del: Učinkovitost zadrževalnega sistema

Protective helmets – Test methods – Part 4: Retention system effectiveness

EN 13087-4:2000

SIST EN 13087-5:2001

Varovalne čelade – Preskusne metode – 5. del: Čvrstost zadrževalnega sistema

Protective helmets – Test methods – Part 5: Retention system strength

EN 13087-5:2000

SIST EN 13087-6: 2000

Varovalne čelade – Preskusne metode – 6. del: Vidno polje

Protective helmets – Test methods – Part 6: Field of vision

EN 13087-6:2000

SIST EN 13087-6: 2000/A1:2002

Varovalne čelade – Preskusne metode – 6. del: Vidno polje – Dodatek 1

Protective helmets – Test methods – Part 6: Field of vision – Amendment 1

EN 13087-6:2000/A1: 2001

SIST EN 13087-7: 2001

Varovalne čelade – Preskusne metode – 7. del: Odpornost proti plamenu

Protective helmets – Test methods – Part 7: Flame resistance

EN 13087-7:2000

SIST EN 13087-7: 2001/A1:2002

Varovalne čelade – Preskusne metode – 7. del: Odpornost proti plamenu – Dodatek 1

Protective helmets – Test methods – Part 7: Flame resistance – Amendment 1

EN 13087-7:2000/ A1: 2001

SIST EN 13087-8: 2001

Varovalne čelade – Preskusne metode – 8. del: Električne lastnosti

Protective helmets – Test methods – Part 8: Electrical properties

EN 13087-8:2000

SIST EN 13087-10: 2001

Varovalne čelade – Preskusne metode – 10. del: Odpornost proti žareči vročini

Protective helmets – Test methods – Part 10: Resistance to radiant heat

EN 13087-10:2000

SIST EN 13158:2000 Varovalna oprema – Varovalni jopiči, zaščita telesa in ramen za jezdece – Zahteve in preskusne metode

Protective clothing – Protective jackets, body and shoulder protectors for horse riders – Requirements and test methods

EN 13158:2000

SIST EN 13178:2000 Osebno varovanje oči – Oprema za zaščito oči za uporabnike snežnih sani

Personal eye-protection – Eye protectors for snowmobile users

EN 13178:2000

SIST EN 13274-1: 2001

Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 1. del: Ugotavljanje prepuščanja v notranjost in celotnega prepuščanja v notranjost

Respiratory protective devices – Methods of test – Part 1: Determination of inward leakage and total inward leakage

EN 13274-1:2001

SIST EN 13274-2: 2001

Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 2. del: Praktični preskusi delovanja

Respiratory protective devices – Methods of test – Part 2: Practical performance tests

EN 13274-2:2001

SIST EN 13274-3: 2002

Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 3. del: Ugotavljanje dihalne odpornosti

Respiratory protective devices – Methods of test – Part 3: Determination of breathing resistance

EN 13274-3:2001

SIST EN 13274-4: 2001

Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 4. del: Preskusi s plamenom

Respiratory protective devices – Methods of test – Part 4: Flame tests

EN 13274-4:2001

SIST EN 13274-5: 2001

Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 5. del: Klimatski pogoji

Respiratory protective devices – Methods of test – Part 5: Climatic conditions

EN 13274-5:2001

SIST EN 13274-6: 2002

Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 6. del: Določevanje ogljikovega dioksida v vdihanem zraku

Respiratory protective devices – Methods of test – Part 6: Determination of carbon dioxide content of the inhalation air

EN 13274-6:2001

SIST EN 13274-7: 2003

Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 7. del: Ugotavljanje penetracije delcev v filter

Respiratory protective devices – Methods of test – Part 7: Determination of particle filterpenetration

EN 13274-7:2002

SIST EN 13274-8: 2002

Oprema za varovanje dihal – Metode preskušanja – 8. del: Ugotavljanje lepljivosti dolomitnega prahu

Respiratory protective devices – Methods of test – Part 8: Determination of dolomite dust clogging

EN 13274-8:2002

SIST EN 13277-1: 2001

Varovalna oprema za borilne športe – 1. del: Splošne zahteve in preskusne metode

Protective equipment for martial arts – Part 1: General requirements and test methods

EN 13277-1:2000



SIST EN 13277-2: 2001

Varovalna oprema za borilne športe – 2. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za ščitnike za nart, ščitnike za golenico in ščitnike za podlaket

Protective equipment for martial arts – Part 2: Additional requirements and test methods for instep protectors, shin protectors and forearm protectors

EN 13277-2:2000

SIST EN 13277-3: 2001

Varovalna oprema za borilne športe – 3. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za ščitnike za telo

Protective equipment for martial arts – Part 3: Additional requirements and test methods for trunk protectors

EN 13277-3:2000

SIST EN 13277-4: 2002

Varovalna oprema za borilne športe – 4. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za varovala glave

Protective equipment for martial arts – Part 4: Additional requirements and test methods for head protectors

EN 13277-4:2001

SIST EN 13277-5: 2002

Varovalna oprema za borilne športe – 5. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za varovala spolovil in trebuha

Protective equipment for martial arts – Part 5: Additional requirements and test methods for genital protectors and abdominal protectors

EN 13277-5:2002

SIST EN 13277-6: 2003

Varovalna oprema za borilne športe – 6. del: Dodatne zahteve in preskusne metode za ščitnike za ženske prsi

Protective equipment for martial arts – Part 6: Additional requirements and test methods for breast protectors for females

EN 13277-6:2003

SIST EN 13356:2001 Opozorilni vidni pripomočki za nepoklicno uporabo – Preskusne metode in zahteve

Visibility accessories for non-professional use – Test methods and requirements

EN 13356:2001

SIST EN 13484:2002 Čelade za uporabnike sani Helmets for users of toboggans EN 13484:2001SIST EN 13546:2002 Varovalna obleka – Varovala dlani, rok,

prsnega koša, trebuha, nog, stopal in spolovil za hokejske vratarje na travi in varovalne golenice za igralce hokeja na travi – Zahteve in preskusne metode

Protective clothing – Hand, arm, chest, abdomen, leg, foot and genital protectors for field hockey goal keepers, and shinprotectors for field players – Requirementsand test methods

EN 13546:2002

SIST EN 13567:2002 Varovalna obleka – Varovala dlani, rok, prsnega koša, trebuha, nog, spolovil in obraza sabljačev – Zahteve in preskusne metode

Protective clothing – Hand, arm, chest, abdomen, leg, genital and face protectors for fencers – Requirements and test methods

EN 13567:2002

SIST EN 13594:2002 Varovalna obleka za poklicne voznike motornih koles – Zahteve in preskusne metode

Protective gloves for professional motorcycle riders – Requirements and test methods

EN 13594:2002

SIST EN 13595-1: 2002

Varovalna obleka za poklicne voznike motornih koles – Jopiči, hlače in enodelne ali večdelne obleke – 1. del: Splošne zahteve

Protective clothing for professional motorcycle riders – Jackets, trousers and one piece or divided suits – Part 1: General requirements

EN 13595-1:2002

SIST EN 13595-2: 2003

Varovalna obleka za poklicne voznike motornih koles – Jopiči, hlače in enodelne ali večdelne obleke – 2. del: Preskusna metoda za ugotavljanje odpornosti proti obrabi

Protective clothing for professional motorcycle riders – Jackets, trousers and one-piece or divided suits – Part 2: Test method for determination of impact abrasion resistance

EN 13595-2:2002

SIST EN 13595-3: 2002

Varovalna obleka za poklicne voznike motornih koles – Jopiči, hlače in enodelne ali večdelne obleke – 3. del: Preskusne metode za ugotavljanje razpočne trdnosti

Protective clothing for professional motorcycle riders – Jackets, trousers and one-piece or divided suits – Part 3: Test method for determination of burst strength

EN 13595-3:2002

SIST EN 13595-4: 2002

Varovalna obleka za poklicne voznike motornih koles – Jopiči, hlače in enodelne ali večdelne obleke – 4. del: Preskusna metoda za ugotavljanje odpornosti proti urezu

Protective clothing for professional motorcycle riders – Jackets, trousers and one-piece or divided suits – Part 4: Test method for determination of impact cut resistance

EN 13595-4:2002

SIST EN 13634:2002 Varovalna obutev za poklicne voznike motornih koles – Zahteve in preskusne metode

Protective footwear for professional motorcycle riders – Requirements and test methods

EN 13634:2002

SIST EN 13781:2002 Varovalne čelade za voznike in potnike na motornih in dirkalnih saneh

Protective helmets for drivers and passengers of snowmobiles and bobsleighs

EN 13781:2001

SIST EN 13794:2003 Oprema za varovanje dihal – Samoreševalni avtonomni dihalni aparat z zaprtim krogom – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory protective devices – Self-contained closed-circuit breathing apparatus for escape – Requirements, testing, marking

EN 13794:2002

SIST EN 13819-1: 2003

Varovanje sluha – Preskušanje – 1. del: Fizikalne preskusne metode

Hearing protectors – Testing – Part 1: Physical test methods

EN 13819-1:2002

SIST EN 13819-2: 2003

Varovanje sluha – Preskušanje – 2. del: Akustične preskusne metode

Hearing protectors – Testing – Part 2: Acoustic test methods

EN 13819-2:2002



SIST EN 13949:2003 Oprema za dihanje – Avtonomni dihalni potapljaški aparati s stisnjenim Nitroxom in kisikom – Zahteve, preskušanje, označevanje

Respiratory equipment – Open-circuit self-contained diving apparatus for use with compressed Nitrox and oxygen – Requirements, testing, marking

EN 13949:2003

SIST EN ISO 13997: 2000

Varovalna obleka – Mehanske lastnosti – Ugotavljanje odpornosti proti urezu z ostrimi predmeti (ISO 13997:1999)

Protective clothing – Mechanical properties – Determination of resistance to cutting by sharp objects (ISO 13997:1999)

EN ISO 13997: 1999

SIST EN ISO 13998: 2003

Varovalna obleka – Varovalni predpasniki, hlače in telovniki za varovanje pred urezninami in vbodi ročnega noža (ISO 13998:2003)

Protective clothing – Aprons, trousers and vests protecting against cuts and stabs by hand knives (ISO 13998:2003)

EN ISO 13998: 2003

SIST EN 14120:2003 Varovalna obleka – Ščitniki zapestja, dlani, kolena in komolca za uporabnike opreme za športe na koleščkih – Zahteve in preskusne metode

Protective clothing – Wrist, palm, knee and elbow protectors for users of roller sports equipment – Requirements and test methods

EN 14120:2003

SIST EN ISO 14460: 2000

Varovalna obleka za voznike dirkalnih avtomobilov – Zaščita pred učinki toplote in plamena – Varnostne zahteve in preskušanje (ISO 14460:1999)

Protective clothing for automobile racing drivers – Protection against heat and flame –Performance requirements and test methods (ISO 14460:1999)

EN ISO 14460: 1999

SIST EN ISO 14460:2000/A1:2002

Varovalna obleka za voznike dirkalnih avtomobilov – Zaščita pred učinki toplote in plamena – Varnostne zahteve in preskušanje (ISO 14460:1999/Amd 1:2002) – Dodatek 1

Protective clothing for automobile racing drivers – Protection against heat and flame –Performance requirements and test methods – Modified flexion test (ISO 14460:1999/Amd 1:2002) – Amendment 1

EN ISO 14460:1999/A1:2002

SIST EN ISO 14877: 2003

Varovalna obleka pri peskanju, kjer se uporabljajo abrazivna sredstva v obliki granul (ISO 14877:2002)

Protective clothing for abrasive blasting operations using granular abrasives (ISO 14877:2002)

EN ISO 14877: 2002

SIST EN ISO 15025: 2003

Varovalna obleka – Zaščita pred učinki toplote in plamena – Preskusna metoda z omejenim širjenjem plamena (ISO 15025:2000)

Protective clothing – Protection against heat and flame – Method of test for limited flamespread (ISO 15025:2000)

EN ISO 15025: 2002

SIST EN ISO 15027-1:2002

Potopne obleke – 1. del: Stalno nošene obleke, zahteve, vključno z varnostjo (ISO 15027-1:2002)

Immersion suits – Part 1: Constant wear suits, requirements including safety (ISO 15027-1:2002)

EN ISO 15027-1: 2002

SIST EN ISO 15027-2:2002

Potopne obleke – 2. del: Reševalne obleke, zahteve, vključno z varnostjo (ISO 15027-2:2002)

Immersion suits – Part 2: Abandonment suits, requirements including safety (ISO 15027-2:2002)

EN ISO 15027-2: 2002

SIST EN ISO 15027-3:2002

Potopne obleke – 3. del: Preskusne metode (ISO 15027-3:2002)

Immersion suits – Part 3: Test methods (ISO 15027-3:2002)

EN ISO 15027-3: 2002

SIST EN 24869-1: 1999

Akustika – Oprema za varovanje sluha – Subjektivna metoda za merjenje dušenja zvoka (ISO 4869-1:1990)

Acoustics – Hearing protectors – Subjective method for the measurement of sound attenuation (ISO 4869-1:1990)

EN 24869-1:1992

SIST EN 24869-3: 1999

Akustika – Oprema za varovanje sluha – 3. del: Poenostavljena metoda za merjenje dušenja naušnikov za namene preskusa kakovosti (ISO/TR 4869-3:1989)

Acoustics – Hearing protectors – Part 3: Simplified method for the measurement ofinsertion loss of ear-muff type protectors for quality inspection purposes (ISO/TR 4869-3:1989)

EN 24869-3:1993

SIST EN 50237:2000 Rokavice in brezprstne rokavice z mehansko zaščito za delo z elektriko*

Gloves and mitts with mechanical protection for electrical purposes

EN 50237:1997

SIST EN 50286:2000 Električno izolacijske zaščitne obleke za delo pri nizkonapetostnih napeljavah (instalacijah)*

Electrical insulating protective clothing for low voltage installations

EN 50286:1999

SIST EN 50321:2000 Električno izolacijska obutev za delo pri nizkonapetostnih napeljavah (instalacijah)*

Electrically insulating footwear for working on low voltage installations

EN 50321:1999

SIST EN 50365:2002 Električno izolirane čelade za uporabo pri nizkonapetostnih napeljavah*

Electrically insulating helmets for use on low voltage installations

EN 50365:2002

SIST EN 60743:2000 Izrazje za orodja in opremo, ki se uporabljajo pri delu pod napetostjo* (IEC 60743:1983 + A1:1995)

Terminology for tools and equipment to be used in live working (IEC 60743:1983 + A1:1995)

EN 60743:1996

SIST EN 60743:2003 Delo pod napetostjo – Izrazje za orodja in opremo (IEC 60743:2001)

Live working – Terminology for tools, equipment and devices (IEC 60743:2001)

EN 60743:2001



SIST EN 60895:2000 Prevodne obleke za delo pod napetostjo pri nazivnih izmeničnih napetostih do 800 kV* (IEC 60895:1987 – Sprememba)

Conductive clothing for live working at a nominal voltage up to 800 kV a.c. (IEC 60895:1987 – Modified)

EN 60895:1996

SIST EN 60903:2000 Specifikacije za rokavice in brezprstnerokavice iz izolacijskih materialov za delo pod napetostjo* (IEC 60903:1988 – Sprememba)

Specification for gloves and mitts ofinsulating material for live working (IEC 60903:1988 – Modified)

EN 60903:1992

SIST EN 60903:2000/A11: 2000

Specifikacije za rokavice in brezprstnerokavice iz izolacijskih materialov za delo pod napetostjo* – Dodatek 11

Specification for gloves and mitts ofinsulating material for live working – Amendment 11

60903:1992/A11:1997

SIST EN 60984:2000 Obojke iz izolacijskega materiala za delo pod napetostjo* (IEC 60984:1990 – Sprememba)

Sleeves of insulating material for live working (IEC 60984:1990 -Modified)

EN 60984:1992

SIST EN 60984:2000/A11: 2000

Obojke iz izolacijskega materiala za delo pod napetostjo* – Dodatek 11

Sleeves of insulating material for live working – Amendment 11

EN 60984:1992/A11:1997

SIST EN 60984: 2000/A1:2003

Obojke iz izolacijskega materiala za delo pod napetostjo* – Dodatek 1

Sleeves of insulating material for live working – Amendment 1

EN 60984:1992/ A1:2002

1 Oznaka standarda je standardizirana referenčna oznaka standarda, ki je sestavljena iz oznake za slovenski standard (SIST), oznake privzetega standarda in letnice izdaje.

2 Naslov standarda v slovenskem jeziku iz glasila nacionalnega organa za standarde.3 Naslov standarda v angleškem jeziku.4 Referenčni dokument je dokument, ki je bil podlaga za standard SIST.* Naslov standarda v slovenskem jeziku ni bil objavljen v glasilu nacionalnega organa za standarde.

Z dnem objave tega seznama standardov preneha v celoti veljati Seznam standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti osebne varovalne opreme z zahtevami Pravilnika o osebni varovalni opremi (Uradni list RS, št. 51/02).

Št. 017-104/2002-52Ljubljana, dne 25. maja 2005.EVA 2004-2111-0078

mag. Andrej Vizjak l. r.Minister

za gospodarstvo

2494. Pravilnik o programski klasifikaciji izdatkovobčinskih proračunov

Na podlagi petega odstavka 11. člena zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01, 30/02,56/02 – ZJU in 110/02 – ZDT-B) izdaja minister za finance

P R A V I L N I Ko programski klasifikaciji izdatkov občinskih

proračunov

1. členTa pravilnik določa programsko klasifikacijo izdatkov

občinskih proračunov (v nadaljnjem besedilu: programska klasifikacija).

2. členIzdatki občinskih proračunov in finančnih načrtov ne-

posrednih uporabnikov občinskih proračunov (v nadaljnjem besedilu: neposredni uporabnik) se v skladu s programsko klasifikacijo razvrščajo v:

1. področja proračunske porabe,2. glavne programe in3. podprograme.Področja proračunske porabe, glavni programi in pod-

programi so določeni s šifro in nazivom v prilogi tega pravil-

nika, ki je njegov sestavni del. Šifre podprogramov so osem-mestne (AABB90CC), pri čemer pomeni:

AA – šifra področja proračunske porabe,BB – šifra glavnega programa,90 – šifra za podprograme občin inCC – zaporedna številka podprograma.Novi podprogrami se na predlog občin in v soglasju z

ministrstvom, pristojnim za finance, uvedejo najkasneje do30. junija tekočega leta za naslednje proračunsko leto.

3. členProgramska klasifikacija se uporablja pri pripravi pred-

logov občinskih proračunov in finančnih načrtov neposrednihuporabnikov ter pri njihovem izvrševanju.

Programska klasifikacija se prvič uporabi pri pripraviobčinskih proračunov in finančnih načrtov neposrednih upo-rabnikov za leto 2006.

4. členTa pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad-


Št. 411-14/2004Ljubljana, dne 23. maja 2005.EVA 2005-1611-0114

Ministerza finance

dr. Andrej Bajuk l. r.


PRILOGAPROGRAMSKA KLASIFIKACIJA IZDATKOV OBČINSKIH PRORAČUNOV

Šifra (AA) in naziv področja proračunske porabeŠifra (AABB) in naziv glavnega programa

Šifra (AABB90CC) in naziv podprograma

01 POLITIČNI SISTEM0101 Politični sistem

01019001 Dejavnost občinskega sveta01019002 Izvedba in nadzor volitev in referendumov01019003 Dejavnost župana in podžupanov

02 EKONOMSKA IN FISKALNA ADMINISTRACIJA0202 Urejanje na področju fiskalne politike

02029001 Urejanje na področju fiskalne politike0203 Fiskalni nadzor

02039001 Dejavnost nadzornega odbora

03 ZUNANJA POLITIKA IN MEDNARODNA POMOČ0302 Mednarodno sodelovanje in udeležba

03029001 Članarine mednarodnim organizacijam03029002 Mednarodno sodelovanje občin

0303 Mednarodna pomoč03039001 Razvojna in humanitarna pomoč

04 SKUPNE ADMINISTRATIVNE SLUŽBE IN SPLOŠNE JAVNE STORITVE0401 Kadrovska uprava

04019001 Vodenje kadrovskih zadev0402 Informatizacija uprave

04029001 Informacijska infrastruktura04029002 Elektronske storitve

0403 Druge skupne administrativne službe04039001 Obveščanje domače in tuje javnosti04039002 Izvedba protokolarnih dogodkov04039003 Razpolaganje in upravljanje z občinskim premoženjem

05 ZNANOST IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ0502 Znanstveno - raziskovalna dejavnost

05029001 Znanstveno - raziskovalna dejavnost

06 LOKALNA SAMOUPRAVA0601 Delovanje na področju lokalne samouprave ter koordinacija vladne in lokalne ravni

06019001 Priprava strokovnih podlag s področja lokalne samouprave ter strokovna pomoč lokalnim organom in službam06019002 Nacionalno združenje lokalnih skupnosti06019003 Povezovanje lokalnih skupnosti

0602 Sofinanciranje dejavnosti občin, ožjih delov občin in zvez občin06029001 Delovanje ožjih delov občin06029002 Delovanje zvez občin

0603 Dejavnost občinske uprave06039001 Administracija občinske uprave06039002 Razpolaganje in upravljanje s premoženjem, potrebnim za delovanje občinske uprave

07 OBRAMBA IN UKREPI OB IZREDNIH DOGODKIH0703 Civilna zaščita in protipožarna varnost

07039001 Usposabljanje in delovanje sistema za posredovanje ob izrednih dogodkih07039002 Protipožarna varnost

08 NOTRANJE ZADEVE IN VARNOST0802 Policijska in kriminalistična dejavnost

08029001 Prometna varnost08029002 Notranja varnost


10 TRG DELA IN DELOVNI POGOJI1003 Aktivna politika zaposlovanja

10039001 Povečanje zaposljivosti

11 KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN RIBIŠTVO1102 Program reforme kmetijstva in živilstva

11029001 Strukturni ukrepi v kmetijstvu in živilstvu11029002 Razvoj in prilagajanje podeželskih območij11029003 Zemljiške operacije11029004 Ukrepi za stabilizacijo trga

1103 Splošne storitve v kmetijstvu11039001 Delovanje služb in javnih zavodov11039002 Zdravstveno varstvo rastlin in živali

1104 Gozdarstvo11049001 Vzdrževanje in gradnja gozdnih cest

1105 Ribištvo11059001 Program razvoja ribištva

12 PRIDOBIVANJE IN DISTRIBUCIJA ENERGETSKIH SUROVIN1202 Urejanje, nadzor in oskrba na področju proizvodnje in distribucije električne energije

12029001 Oskrba z električno energijo1204 Urejanje, nadzor in oskrba na področju predelave in distribucije nafte in zemeljskega plina

12049001 Oskrba s plinom1206 Urejanje področja učinkovite rabe in obnovljivih virov energije

12069001 Spodbujanje rabe obnovljivih virov energije1207 Urejanje, nadzor in oskrba z drugimi vrstami energije

12079001 Oskrba s toplotno energijo

13 PROMET, PROMETNA INFRASTRUKTURA IN KOMUNIKACIJE1302 Cestni promet in infrastruktura

13029001 Upravljanje in tekoče vzdrževanje občinskih cest13029002 Investicijsko vzdrževanje in gradnja občinskih cest13029003 Urejanje cestnega prometa13029004 Cestna razsvetljava13029005 Upravljanje in tekoče vzdrževanje državnih cest13029006 Investicijsko vzdrževanje in gradnja državnih cest

1303 Železniški promet in infrastruktura13039001 Investicijsko vzdrževanje in gradnja javne železniške infrastrukture

1304 Letalski promet in infrastruktura13049001 Letališka infrastruktura in oprema navigacijskih služb

1305 Vodni promet in infrastruktura13059001 Investicije v pristaniško infrastrukturo in varnost plovbe

14 GOSPODARSTVO1401 Urejanje in nadzor na področju gospodarstva in varstva potrošnikov

14019001 Varstvo potrošnikov1402 Pospeševanje in podpora gospodarski dejavnosti

14029001 Spodbujanje razvoja malega gospodarstva1403 Promocija Slovenije, razvoj turizma in gostinstva

14039001 Promocija občine14039002 Spodbujanje razvoja turizma in gostinstva

15 VAROVANJE OKOLJA IN NARAVNE DEDIŠČINE 1502 Zmanjševanje onesnaženja, kontrola in nadzor

15029001 Zbiranje in ravnanje z odpadki15029002 Ravnanje z odpadno vodo15029003 Izboljšanje stanja okolja

1504 Upravljanje in nadzor vodnih virov15049001 Načrtovanje, varstvo in urejanje voda

1505 Pomoč in podpora ohranjanju narave15059001 Ohranjanje biotske raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot


1506 Splošne okoljevarstvene storitve15069001 Informacijski sistem varstva okolja in narave

16 PROSTORSKO PLANIRANJE IN STANOVANJSKO KOMUNALNA DEJAVNOST1602 Prostorsko in podeželsko planiranje in administracija

16029001 Urejanje in nadzor na področju geodetskih evidenc16029002 Nadzor nad prostorom, onesnaževanjem okolja in narave16029003 Prostorsko načrtovanje

1603 Komunalna dejavnost16039001 Oskrba z vodo16039002 Urejanje pokopališč in pogrebna dejavnost16039003 Objekti za rekreacijo16039004 Praznično urejanje naselij16039005 Druge komunalne dejavnosti

1605 Spodbujanje stanovanjske gradnje16059001 Podpora individualni stanovanjski gradnji16059002 Spodbujanje stanovanjske gradnje16059003 Drugi programi na stanovanjskem področju

1606 Upravljanje in razpolaganje z zemljišči (javno dobro, kmetijska, gozdna in stavbna zemljišča)16069001 Urejanje občinskih zemljišč 16069002 Nakup zemljišč

17 ZDRAVSTVENO VARSTVO1702 Primarno zdravstvo

17029001 Dejavnost zdravstvenih domov1705 Zdravila in ortopedski pripomočki ter lekarniška dejavnost

17059001 Lekarniška dejavnsot1706 Preventivni programi zdravstvenega varstva

17069001 Spremljanje zdravstvenega stanja in aktivnosti promocije zdravja1707 Drugi programi na področju zdravstva

17079001 Nujno zdravstveno varstvo17079002 Mrliško ogledna služba

18 KULTURA, ŠPORT IN NEVLADNE ORGANIZACIJE1802 Ohranjanje kulturne dediščine

18029001 Nepremična kulturna dediščina18029002 Premična kulturna dediščina

1803 Programi v kulturi18039001 Knjižničarstvo in založništvo18039002 Umetniški programi18039003 Ljubiteljska kultura18039004 Mediji in avdiovizualna kultura18039005 Drugi programi v kulturi18039006 Zoološki in botanični vrtovi, akvariji, arboretumi ipd

1804 Podpora posebnim skupinam18049001 Programi veteranskih organizacij18049002 Podpora duhovnikom in verskim skupnostim18049003 Podpora narodnostnim skupnostim18049004 Programi drugih posebnih skupin

1805 Šport in prostočasne aktivnosti18059001 Programi športa18059002 Programi za mladino

19 IZOBRAŽEVANJE1902 Varstvo in vzgoja predšolskih otrok

19029001 Vrtci19029002 Druge oblike varstva in vzgoje otrok

1903 Primarno in sekundarno izobraževanje19039001 Osnovno šolstvo19039002 Glasbeno šolstvo19039003 Splošno srednje in poklicno šolstvo19039004 Podporne storitve v primarnem in sekundarnem izobraževanju


1904 Terciarno izobraževanje19049001 Višješolsko izobraževanje19049002 Visokošolsko izobraževanje

1905 Drugi izobraževalni programi19059001 Izobraževanje odraslih19059002 Druge oblike izobraževanja

1906 Pomoči šolajočim19069001 Pomoči v osnovnem šolstvu19069002 Pomoči v srednjem šolstvu19069003 Štipendije19069004 Študijske pomoči

20 SOCIALNO VARSTVO2001 Urejanje in nadzor sistema socialnega varstva

20019001 Urejanje sistema socialnega varstva2002 Varstvo otrok in družine

20029001 Drugi programi v pomoč družini2003 Izvajanje programov socialnega varstva

20039001 Centri za socialno delo20039002 Socialno varstvo invalidov20039003 Socialno varstvo starih20039004 Socialno varstvo materialno ogroženih20039005 Socialno varstvo zasvojenih20039006 Socialno varstvo drugih ranljivih skupin

22 SERVISIRANJE JAVNEGA DOLGA2201 Servisiranje javnega dolga

22019001 Obveznosti iz naslova financiranja izvrševanja proračuna - domače zadolževanje22019002 Stroški financiranja in upravljanja z dolgom

23 INTERVENCIJSKI PROGRAMI IN OBVEZNOSTI2302 Posebna proračunska rezerva in programi pomoči v primerih nesreč

23029001 Rezerva občine23029002 Posebni programi pomoči v primerih nesreč

2303 Splošna proračunska rezervacija23039001 Splošna proračunska rezervacija

2495. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o institucijah za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave

Na podlagi 3.b člena Zakona o igrah na srečo (Uradni list RS, št. 134/03 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja mi-nister za finance

P R A V I L N I Ko spremembah in dopolnitvah Pravilnika o institucijah za izdajanje poročil o preizkusu

igralne naprave

1. členV Pravilniku o institucijah za izdajanje poročil o preiz-

kusu igralne naprave (Uradni list RS, št. 45/02) se v 3. členu črta prvi stavek.

2. členZa 4. členom se doda nov 4.a člen, ki se glasi:

»4.a členInstitucija mora na pisno zahtevo nadzornega organa

zagotoviti odzivnost takoj oziroma najkasneje v 24 urah po prejemu pisne zahteve.«



»17.a členInstitucija mora nadzornemu organu poslati poročilo o

preizkusu igralne naprave najkasneje v treh dneh po izdaji tega poročila.

Institucija mora nadzornemu organu redno mesečno poročati o svojem delu, in sicer najkasneje do petega dne v mesecu za pretekli mesec.«



Št. 471-01-9/2005/1Ljubljana, dne 2. junija 2005.EVA 2005-1611-0072

dr. Andrej Bajuk l. r.Minister

za finance

2496. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o strokovnem izpitu in izobraževanju delavcev carinske službe

Na podlagi tretjega odstavka 16. člena, petega odstav-ka 42. člena in drugega odstavka 43. člena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno bese-dilo), izdaja minister za finance

P R A V I L N I Ko spremembah in dopolnitvah pravilnika

o strokovnem izpitu in izobraževanju delavcev carinske službe

1. členV Pravilniku o strokovnem izpitu in izobraževanju de-

lavcev carinske službe (Uradni list RS, št. 97/00) se besedilo 1. člena spremeni tako, da se glasi:

»Ta pravilnik določa vsebino, postopek in način oprav-ljanja strokovnega izpita za carinika, za carinskega svetoval-ca – inšpektorja in za carinskega izterjevalca (v nadaljevanju: strokovni izpit po Zakonu o carinski službi (Uradni list RS, št. 103/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu: ZCS)) ter program in obseg posebnega dela strokovnega iz-pita za carinskega inšpektorja, oblike in načine strokovnega izpopolnjevanja, usposabljanja in izobraževanja, preverjanje strokovne usposobljenosti, ter ureja druga vprašanja v zvezi s strokovnim izpopolnjevanjem, usposabljanjem in izobraže-vanjem delavcev v organih carinske službe.«

2. člen4. člen se črta.

3. členSpremeni se naslov II. poglavja tako, da se glasi:

»MENTORSTVO KANDIDATU ZA OPRAVLJANJE STRO-KOVNEGA IZPITA«.

4. člen5. člen se črta.


»7.a člen(pripravništvo in mentorstvo)

Za pripravništvo in mentorstvo pripravnikom se uporab-ljajo splošni predpisi, ki veljajo za javne uslužbence.

Za pripravnike, ki so hkrati kandidati za strokovni iz-pit po ZCS, se določi mentor, ki opravlja naloge v skladu z določbami Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 35/05 – uradno prečiščeno besedilo) in določbami tega pravilnika.«

6. členNaslov III. poglavja se spremeni tako, da se glasi:

»STROKOVNI IZPIT ZA CARINIKA IN STROKOVNI IZPIT ZA CARINSKEGA SVETOVALCA – INŠPEKTORJA«.

7. člen8. člen se spremeni tako, da se glasi:»Strokovni izpit za carinika in strokovni izpit za carinske-

ga svetovalca – inšpektorja (v nadaljevanju: izpit) opravljajo delavci v skladu z 42. členom ZCS.

Dolžnost opravljanja izpita se določi v pogodbi o za-poslitvi oziroma v sklepu o razporeditvi na delovno mesto carinika oziroma carinskega svetovalca – inšpektorja.«

8. člen10. člen se spremeni tako, da se glasi:»(program strokovnega izpita za carinika)Program strokovnega izpita za carinika obsega prever-

janje znanj z naslednjih področij:1. Osnove carinskega sistema:1.1 Carinski postopkiVnos blaga in ravnanje z vnesenim blagom– Vnos blaga na carinsko območje in vzpostavitev ca-

rinskega nadzora– Ravnanje z blagom, ki je vneseno na carinsko ob-

močje– Postopek v neposredni povezavi z vnosom blaga– Predložitev blaga carinskemu organu– Skupna prijavaCarinsko dovoljena raba ali uporaba blaga– Carinska deklaracija– Carinjenje blaga (carinska odprava)– Osnove poenostavitev v carinskih postopkih– Tranzitni postopek– Carinski postopek sprostitve v prost promet– Carinski postopki z ekonomskim učinkom– Začasni uvoz– Carinski postopek za izvoz blaga– Druge carinsko dovoljene rabe ali uporabe blagaCarinski dolgCarinske oprostitve– Carinske oprostitve na podlagi Uredbe 918/83– Oprostitve za ponovno uvoženo blago– Potniški prometUkrepi trgovinske politike in prepovedi in omejitve– Prepovedi in omejitveDavek na dodano vrednost, ki se pobira ob uvozu– DDV kot uvozna dajatev– Trošarine, ki se pobirajo ob uvozu– Drugi davki, takse in dajatve, ki se pobirajo ob uvozuZunanjetrgovinski sistem in predpisi

1.2 Elementi uvoznih in izvoznih dajatev ter drugih ukrepov

Carinska tarifa evropskih skupnosti in tarifna uvrstitev– Harmoniziran sistem– Kombinirana nomenklatura– Splošna pravila za uporabo kombinirane nomenkla-

ture


Poreklo blaga– Poreklo blaga v Evropski skupnosti– Dokazovanje porekla v skladu s preferenciali ESCarinska vrednost– Zakonske osnove za določanje carinske vrednosti– Pravila za carinsko vrednotenjeIntegrirana tarifa skupnosti (TARIC)– Struktura TARIC-a– Vsebinski elementi ki so vključeni v TARIC– Skupine ukrepov in Ukrepi v TARIC-u– Stopnje, ki se uporabljajoSkupna kmetijska politika EU– Pojem skupne kmetijske politike– Uvozna in izvozna dovoljenja– Izvozna nadomestila– Izvozni postopek SKP

2. Osnove trošarinskega sistemaSplošno o trošarinah– Trošarinski izdelki– Trošarinski zavezanci– Registracija zavezancev– Režim odloga plačila trošarinePobiranje trošarine– Nastanek trošarinske obveznosti– Nastanek obveznosti za obračun in plačilo trošarine– Postopek obračunavanja in plačevanja trošarineVračilo plačane trošarine– Upravičenci do vračila– Postopek pri vračanju že plačane trošarineOrganizacija in naloge organizacijskih enot Carinske

uprave Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: CURS) na področju trošarin

Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida

Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi upo-rabe mazalnih olj in tekočin

Okoljska dajatev za onesnaževanja okolja zaradi na-stajanja izrabljenih motornih vozil

3. Splošni upravni postopek«

9. člen11. člen se spremeni tako, da se glasi:»(program strokovnega izpita za carinskega svetovalca

– inšpektorja)Program strokovnega izpita za carinskega svetovalca –

inšpektorja obsega preverjanje znanj z naslednjih področij:

1. Carinski sistem1.1 Carinski postopkiCarinski sistem in carinsko pravoVstop blaga na carinsko območje in vzpostavitev carin-

skega nadzora– Ravnanje z blagom, ki je vneseno na carinsko ob-

močje– Predložitev vnesenega blaga– Skupna prijava– Začasna hramba– Blago v tranzitu– Uničenje predloženega blaga in odstop v korist dr-

žaveCarinsko dovoljena rabaUvedba blaga v carinski postopek– Carinska deklaracija– Carinjenje blaga (carinska odprava)– Poenostavitve v carinskih postopkih– Naknadno preverjanje carinske deklaracijeCarinski postopki– Sprostitev blaga v prost promet– Tranzitni postopek

– Carinski postopki z ekonomskim učinkom– Postopek carinskega skladiščenja– Postopek aktivnega oplemenitenja– Predelava pod carinskim nadzorom– Začasni uvoz– Začasni izvoz na oplemenitenje– Postopek izvoza in ponovnega izvoza blaga– Proste carinske conePodlage za pobiranje uvoznih dajatev– Carinski dolg– Nastanek carinskega dolga– Ugasnitev carinskega dolga– Zavarovanje carinskega dolga– Obračunavanje in plačevanje zneska carinskega dol-

ga– Naknadni obračun carinskega dolga– Vračilo ali odpust zneska carinskega dolgaCarinske oprostitvePosamezne carinske oprostitvePrepovedi in omejitveZunanjetrgovinski sistem in predpisiDavek na dodano vrednost in druge dajatve

1.2 Elementi uvoznih in izvoznih dajatev ter drugih ukrepov

Carinska tarifa evropskih skupnosti in tarifna uvrstitev– Harmoniziran sistem– Kombinirana nomenklatura– Splošna pravila za uporabo kombinirane nomenkla-

ture– Uporaba splošnih pravil za uvrščanje blaga v kombi-

nirano nomenklaturoPoreklo blaga– Poreklo blaga v Evropski skupnosti– Dokazovanje porekla v skladu s preferenciali ES– Splošna shema preferencialov Evropske skupnosti

SSP (GSP)– AKP države Afrike, Karibov in Pacifika (ACP)– Trgovanje s TurčijoCarinska vrednost– Zakonske osnove za določanje carinske vrednosti– Pravila za carinsko vrednotenje– Osnovno pravilo za vrednotenje – transakcijska vred-

nost uvoženega blaga– Alternativna pravila za vrednotenje: enako ali podo-

bno blago; pravilo dedukcije ali izračuna– Način prijavljanja carinske vrednostiIntegrirana tarifa skupnosti (TARIC)– Struktura TARIC-a– Vsebinski elementi ki so vključeni v TARIC– Skupine ukrepov in ukrepi v TARIC-u– Stopnje, ki se uporabljajo– Tarifne opustitve– Tarifne kvote– Tarifna preferenca– Protidampinške, izravnalne dajatve– Vrednost na enoto– Razdeljevanje tarifnih kvotSkupna kmetijska politika EU– Pojem skupne kmetijske politike– Pravna podlaga– Uvozna in izvozna dovoljenja– Izvozna nadomestila– Izvozni postopek SKP

2. Trošarinski sistemSplošen pregled davčnega sistema in razdelitev davkov

v RS


– Vrste davkov s poudarkom na umestitev trošarin v davčni sistem RS

– Fiskalni delež trošarin– Organizacija in naloge organizacijskih enot CURS na

področju trošarinSplošni pregled trošarinskega sistema, osnovni pojmi

in relacije med njimi– Opredelitev pojmov in subjektov v sistemu– Trošarinski izdelki (alkohol in alkoholne pijače, tobačni

izdelki, mineralna olja in plin)– Nastanek trošarinske obveznosti– Režim odloga plačila trošarine in prevoz trošarinskih

izdelkov pod režimom odloga plačila trošarine, trošarinski dokument, prenehanje režima odloga plačila trošarine

– Nastanek obveznosti za obračun in plačilo trošarine– Plačniki trošarine– Trošarinska skladišča (splošni pogoji delovanja, po-

stopek izdaje dovoljenja, izvajanje nadzora…)– Oproščeni uporabniki trošarinskih izdelkov (splošni

pogoji delovanja, postopek izdaje dovoljenja, izvajanje nad-zora…)

– Obračunavanje in plačevanje trošarine– Vračilo plačane trošarine– Oprostitve plačila trošarine– Knjigovodstvo trošarinskega zavezanca in hramba

dokumentacije– Nadzor nad obračunavanjem in plačevanjem troša-

rine– Izvajanje prijave dejavnosti in registracija trošarinskih

zavezancevObračunavanje in plačevanje trošarin – izvajanje– Postopek pri sprostitvi blaga v prost promet– Postopek pri odpremi v trošarinsko skladišče ali obrat

oproščenega uporabnika po sprostitvi blaga v prost promet– Postopek pri domačih proizvajalcih trošarinskih izdel-

kov, imetnikih trošarinskih dovoljenj, oproščenih uporabnikih trošarinskih izdelkov

– Postopek pri gibanju trošarinskih izdelkov znotraj EU– Postopek pri malih proizvajalcih vina in žganja– Obračunavanje in plačevanje trošarine v posebnih

primerih (pri ocenitvi dolga s strani carinskega organa, po-stopek stečaja, prisilne poravnave…)

Vračila trošarine – izvajanje– Postopek pri vračilu trošarine v skladu s 30. členom

Zakona o trošarinah (Uradni list RS, št. 103/04; v nadaljnjem besedilu: ZTro)

– Postopek pri vračilu trošarine v skladu s sedmim od-stavkom 54. člena ZTro – industrijsko komercialni namen

– Postopek pri vračilu trošarine v skladu z devetim od-stavkom 54. člena ZTro – osebam, ki opravljajo dejavnost

– Postopek pri vračilu trošarine v skladu z devetim od-stavkom 54. člena ZTro – fizičnim osebam

– Postopek pri vračilih trošarine povezane z gibanjem znotraj EU

Okoljska dajatev za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida

Okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi upo-rabe mazalnih olj in tekočin

Okoljska dajatev za onesnaževanja okolja zaradi na-stajanja izrabljenih motornih vozil

Nadzor na področju trošarin in določenih okoljskih da-jatev

– Nadzorni ukrepi, kontrola in inšpekcijski nadzor

3. Splošni upravni postopek«


»11.a člen(vsebine in način opravljanja strokovnega izpita)

Program strokovnega izpita iz 10. in 11. člena tega pravilnika je podlaga za izdelavo podrobnejših vsebin za posamezna področja, razen za področje splošni upravni po-stopek. Podrobnejše vsebine, ki jih določi generalni direktor, vsebujejo tudi pravne vire in literaturo, potrebne za pripravo na strokovni izpit za carinika in za carinskega svetovalca – inšpektorja.

Vsebine dela izpita iz splošnega upravnega postopka so določene s predpisi, ki urejajo strokovni izpit iz splošnega upravnega postopka.

Strokovni izpit opravlja kandidat ločeno, in sicer:– pred izpitno komisijo na Carinski upravi Republike

Slovenije za področja:– osnove carinskega sistema,– osnove trošarinskega sistema,– carinski sistem,– trošarinski sistem in

– pred izpitno komisijo na Upravni akademiji za podro-čje splošnega upravnega postopka.

Šteje se, da je kandidat opravil strokovni izpit po ZCS, ko je opravil izpit iz vseh področij, navedenih v 10. oziroma 11. členu pravilnika.«

11. členPrvi odstavek 12. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Kandidat se mora prijaviti na izpit 30 dni pred končanim programom mentorstva.«

12. členDrugi in tretji odstavek 13. člena se spremenita tako,

da se glasita:»Izpit se opravlja pred tričlansko izpitno komisijo, ki jo

sestavljajo predsednik in dva člana.Predsednik in člana izpitne komisije morajo imeti uni-

verzitetno izobrazbo ali visoko strokovno izobrazbo s spe-cializacijo oziroma magisterijem, 8 let delovnih izkušenj s carinskega področja in opravljen strokovni izpit po ZCS.«

13. členDrugi in tretji odstavek 15. člena se črtata.

14. člen17. člen se spremeni tako, da se glasi: »Pisni del izpita na strokovnem izpitu za carinika je

pisna naloga s področja osnove carinskega sistema, ki ob-sega dva enakovredna dela:

– carinski postopki,– elementi uvoznih in izvoznih dajatev ter drugih ukre-

pov,Pisni del izpita na strokovnem izpitu za carinskega

svetovalca – inšpektorja je pisna naloga s področja carinski sistem, ki obsega dva enakovredna dela:

– carinski postopki,– elementi uvoznih in izvoznih dajatev ter drugih ukre-

pov.Kandidat opravlja najprej pisni del izpita.Član izpitne komisije, ki je pisno določil vsebino naloge,

le-to odda predsedniku izpitne komisije in zapisnikarju naj-manj 3 dni pred izpitom.

Pisni izpit opravlja kandidat pod nadzorom člana iz-pitne komisije, ki pred začetkom pisnega dela izpita seznani kandidate z vsebino naloge in pojasni, katere predpise lah-


ko uporablja pri pisnem delu. Pisni del izpita traja največ 3 šolske ure.

Pisni nalogi oceni izpitna komisija na obrazloženi pred-log člana, ki je nalogo pregledal. Izpitna komisija oceni na-logo z opisno oceno uspešno ali neuspešno.«

15. člen18. člen se spremeni tako, da se glasi:»Ustni del izpita na strokovnem izpitu za carinika oprav-

ljajo kandidati s treh enakovrednih izpitnih delov:– osnove carinskega sistema: carinski postopki,– osnove carinskega sistema: elementi uvoznih in iz-

voznih dajatev ter drugih ukrepov,– osnove trošarinskega sistema.Ustni del izpita na strokovnem izpitu za carinskega

svetovalca – inšpektorja opravljajo kandidati s treh enako-vrednih izpitnih delov:

– carinski sistem: carinski postopki,– carinski sistem: elementi uvoznih in izvoznih dajatev

ter drugih ukrepov,– trošarinski sistem.Kandidat lahko opravlja ustni del izpita po uspešno

opravljenem pisnem delu.Ustni del izpita lahko traja največ 20 minut za carinika in

30 minut za carinskega svetovalca – inšpektorja.Vsak član izpitne komisije izprašuje kandidata za svoj

izpitni del.Izpitna komisija na predlog izpraševalca oceni vsak iz-

pitni del posebej z opisno oceno: uspešno ali neuspešno.«

16. členTretji, četrti, peti in šesti odstavek 22. člena se spre-

menijo tako, da se glasijo:»Če je kandidat pri ustnem delu izpita neuspešen z

dveh ali več izpitnih delov, mora ponovno opravljati ustni izpit kot celoto.

Ustni del izpita kot celoto ali le s posameznih izpitnih delov lahko ponovno opravlja najprej po preteku 30 dni od dneva, ko ga je neuspešno opravljal.

Kandidat lahko ponavlja ustni del izpita kot celoto ali le s posameznih izpitnih delov največ dvakrat.

Če je kandidat pri drugem ponavljanju ustnega dela izpita neuspešen, se šteje, da izpita ni opravil in ga ne more več opravljati.«

17. člen24. člen se spremeni tako, da se glasi:»Kandidat, ki se ne strinja s sklepom izpitne komisije

iz 20. člena tega pravilnika, lahko takoj po razglasitvi poda ugovor ustno na zapisnik. Ugovor kandidata se zapiše v zapisnik.

V primeru ugovora kandidat ponovno opravlja izpit naj-kasneje v treh dneh pred novo izpitno komisijo, ki je sestav-ljena iz predsednika prejšnje komisije in dveh novih članov. Predsednika nove komisije se določi izmed dveh novih čla-nov. Zoper oceno nove komisije ni ugovora.«

18. členV tretji alinei 25. člena se številka »15« nadomesti s

številko »17«.

19. členDrugi odstavek 27. člena se spremeni tako, da se gla-

si:»Opravljen strokovni izpit za carinika se ne prizna kot

oprostitev celote ali posameznega dela strokovnega izpita za carinskega svetovalca – inšpektorja. Prav tako se opravljen strokovni izpit za carinskega izterjevalca ne prizna kot opro-stitev celote ali posameznega dela strokovnega izpita za

carinika oziroma strokovnega izpita za carinskega svetovalca – inšpektorja, razen izpitnega področja »splošni upravni po-stopek« za isto stopnjo izobrazbe.«


»27.a člen(strokovni izpit za višjega carinika)

Višji carinik opravlja strokovni izpit v skladu s progra-mom strokovnega izpita za carinika.

Višjemu cariniku, ki ima že opravljen strokovni izpit za inšpektorja, ni potrebno opravljati strokovnega izpita za carinika.«

21. členZa III. poglavjem se doda novo IV. poglavje, ki se gla-

si:

»IV. STROKOVNI IZPIT ZA CARINSKEGA INŠPEKTORJA

27.b člen(postopek)

Javni uslužbenci opravljajo strokovni izpit za carinskega inšpektorja po postopku, določenem v Pravilniku o strokov-nem izpitu za inšpektorja (Uradni list RS, št. 75/04).

27.c člen(program in obseg posebnega dela strokovnega izpita za

carinskega inšpektorja)Program posebnega dela strokovnega izpita za carin-

skega inšpektorja obsega preverjanje znanj s področij, ki so enaka področjem programa strokovnega izpita za carinskega svetovalca – inšpektorja in so navedena v 11. členu tega pravilnika.

27.č člen(oprostitev)

Opravljen ali priznan strokovni izpit za carinskega sve-tovalca – inšpektorja se prizna kot oprostitev posebnega dela strokovnega izpita za carinskega inšpektorja. Opravljen posebni del strokovnega izpita za carinskega inšpektorja se prizna kot opravljen strokovni izpit za carinskega svetovalca – inšpektorja, razen področja splošni upravni postopek.«

22. členIV. poglavje postane V. poglavje.


si:»Dolžnost opravljanja izpita se določi v pogodbi o za-

poslitvi oziroma v sklepu o razporeditvi na delovno mesto izterjevalca oziroma višjega izterjevalca.«

24. člen29. člen se spremeni tako, da se glasi:»Program strokovnega izpita za carinskega izterjevalca

obsega preverjanje znanj z naslednjih področij:1. Osnove nastanka in plačila carinskega dolga in dru-

gih dajatev, ki se pobirajo ob uvozu– Nastanek carinskega dolga in tipični primeri nastanka

carinskega dolga– Carinski dolžniki– Kraj nastanka carinskega dolga– Carinski dolg in vrste dajatev– Ugasnitev carinskega dolga


2. Osnove nastanka in plačila trošarin in okoljskih da-jatev

– Opredelitev izrazov in subjektov v trošarinskem si-stemu

– Nastanek trošarinske obveznosti– Nastanek obveznosti za obračun in plačilo trošarine

in plačniki trošarine– Okoljske dajatve v pristojnosti Carinske uprave RS– Izvršilni naslov za izvršbo3. Osnove sistema pobiranja dajatev– Sistem vplačevanja obveznih dajatev– Knjigovodsko evidentiranje pobranih prihodkov– Pobiranje izvirnih prihodkov EU (tradicionalna lastna

sredstva EU)4. Statusno pravna ureditev dolžnikov– Splošno o gospodarskih družbah– Organizacijske oblike– Odgovornost za obveznosti– Prenehanje družb5. Postopek izvršbe carinskega dolga in trošarin– Splošno o izvršbi carinskega dolga in trošarin– Izvršba na dolžnikove denarne prejemke, denarna

sredstva in na dolžnikove denarne terjatve– Izvršba na premičnine– Izvršba na nepremično premoženje in delež družbe-

nika v družbi– Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje– Konec postopka izvršbe6. Splošni upravni postopekProgram strokovnega izpita za carinskega izterjevalca

je podlaga za izdelavo podrobnejših vsebin za posamezna področja. Podrobnejše vsebine, ki jih določi generalni direk-tor, vsebujejo tudi pravne vire in literaturo, potrebno za pri-pravo na strokovni izpit za carinskega izterjevalca.

Izterjevalci in višji izterjevalci opravljajo strokovni izpit po enotnem programu, razen za področje splošni upravni postopek.«

25. členDrugi odstavek 30. člena se črta.


»30.a člen(način opravljanja strokovnega izpita)

Strokovni izpit opravlja kandidat ločeno, in sicer:– pred izpitno komisijo na Carinski upravi Republike

Slovenije za področja: osnove nastanka in plačila carinskega dolga in trošarin, postopek prisilne izterjave carinskega dolga in trošarin, osnove sistema pobiranja dajatev, statusno pra-vna ureditev dolžnikov in

– pred izpitno komisijo na Upravni akademiji za podro-čje splošnega upravnega postopka.

Šteje se, da je kandidat opravil strokovni izpit po ZCS, ko je opravil izpit iz vseh področij, navedenih v 29. členu tega pravilnika.«


si:»Pisni del izpita je pisna naloga s področja »Postopek

izvršbe carinskega dolga in trošarin«, ustni del izpita pa obsega vprašanja iz prvih petih področij iz 29. člena tega pravilnika.«

28. členV. poglavje postane VI. poglavje.

29. členNaslov VI. poglavja, ki postane VII. poglavje se spreme-

ni in se glasi: »VII. DRUGO STROKOVNO USPOSABLJA-NJE, IZPOPOLNJEVANJE IN IZOBRAŽEVANJE«.

30. člen40. člen se spremeni tako, da se glasi:»Delavec je upravičen do največ desetih delovnih dni

odsotnosti z dela z nadomestilom plače za pripravo na stro-kovni izpit, preizkus znanja ali preizkus strokovne usposoblje-nosti, ki ga opravlja pri drugih organih in organizacijah. Pred začetkom posameznih usposabljanj generalni direktor odloči o številu dni odsotnosti z dela z nadomestilom plače, odvisno od zahtevnosti in obsega izpita. V ta čas niso všteti dnevi, ko se kandidat udeležuje usposabljanja za izpit, ki ga organizira drug organ ali organizacija in dnevi, ko izpit opravlja.

Pri ponovnem opravljanju strokovnega izpita, preizkusa znanja ali preizkusa strokovne usposobljenosti pravica iz prejšnjega odstavka kandidatu ne pripada.«

31. členVII. poglavje postane VIII. poglavje, VIII. poglavje pa

postane IX. poglavje.

32. člen42. člen se spremeni tako, da se glasi:»Za delavce, ki so do uveljavitve tega pravilnika že

opravili strokovni izpit za pooblaščene uradne osebe carinske službe v skladu s prej veljavnimi predpisi, ali jim je bil izpit priznan, se šteje, da imajo opravljen strokovni izpit za cari-nika, strokovni izpit za carinskega svetovalca – inšpektorja oziroma carinskega izterjevalca, po temu pravilniku.«

33. členObrazci št. 1, 2 in 4 se nadomestijo z novimi iz priloge

1, ki je sestavni del tega pravilnika.



Št. 429-08-2/2005/4Ljubljana, dne 25. maja 2005.EVA 2005-1611-0116

Ministerza finance

dr. Andrej Bajuk l. r.


Obrazec št. 1

PRILOGA 1

Ime in priimek kandidata(ke): Naslov: Kraj:

Številka:Datum:

MINISTRSTVO ZA FINANCE Carinska uprava RS Carinski urad ___________

Zadeva: Prijava na strokovni izpit

Na podlagi Pravilnika o strokovnem izpitu in izobraževanju delavcev carinske službe (Uradni list RS, št. 97/00 in 57/05) se prijavljam: � na strokovni izpit za carinika, � na strokovni izpit za carinskega svetovalca - inšpektorja, � na strokovni izpit za carinskega izterjevalca.

(Ustrezno obkrožite.)

1. Ime in priimek: 2. Rojstni podatki (dan, mesec, leto rojstva, država): 3. Stalno bivališ�e:4. Stopnja izobrazbe (ustrezno obkrožite): srednja višja visoka strokovna univerzitetna magisterij 5. Naziv najvišje kon�ane šole: 6. Delovno mesto, naziv: 7. Delodajalec: 8. Opravljen strokovni izpit za delavce v državni upravi ali strokovni izpit za carinika/ carinskega svetovalca -

inšpektorja/ carinskega izterjevalca (kje, kdaj): 9. Opravljen izpit iz splošnega upravnega postopka (kje, kdaj):

Na izpit se prijavljam: PRVI� PONAVLJAM (Ustrezno obkrožite.) pisni del:

ustni del:

PRVI� (vpišite podro�ja):

DRUGI� (vpišite podro�ja):

Podpis kandidata(ke):

Priloge pri prvi prijavi: - podroben program uvajanja kandidata v delo, poro�ilo o poteku usposabljanja in oceno o kandidatovi usposobljenosti za

samostojno opravljanje dela iz 7. �lena Pravilnika o strokovnem izpitu in izobraževanju delavcev carinske službe - dokazila k 8. in 9. to�ki te prijave


Obrazec št. 2

-

MINISTRSTVO ZA FINANCE CARINSKA UPRAVA RS GENERALNI CARINSKI URAD

Komisija za strokovne izpite

Številka:Datum:

________________________________________________________________

ZAPISNIK O POTEKU

– strokovnega izpita za carinika – strokovnega izpita za carinskega svetovalca - inšpektorja – strokovnega izpita za carinskega izterjevalca


I. Splošni podatki

a) Kandidat(ka): Ime in priimek Datum in kraj rojstva Zaposlitev

_____________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

. je opravljal(a) strokovni izpit prvi�/drugi�/tretji� v �asu od _________________ do _________________.

b) Obseg strokovnega izpita – pisni del – ustni del

c) �lani izpitne komisije:

ime in priimek: za podro�je: – predsednik – �lan – �lan

___________________________________________________________________________

________________________________________________________________________________________________________________________________________________

�) Zapisnikar:_____________________

II. Potek izpita

1. Pisni del

Pisna naloga dne ____________________________

Ocena pisnega dela: – uspešno – neuspešno


2. Ustni del


Obrazec št. 2

-

OCENA(Ustreznoobkrožiti.)

1. _____________________________________________________________________

Vprašanja: __________________________________________________________________________________________________________________________________________________

uspešno / neuspešno

2. _____________________________________________________________________

Vprašanja: __________________________________________________________________________________________________________________________________________________


3. _____________________________________________________________________

Vprašanja: __________________________________________________________________________________________________________________________________________________


4. _____________________________________________________________________

Vprašanja: __________________________________________________________________________________________________________________________________________________


5. _____________________________________________________________________

Vprašanja: __________________________________________________________________________________________________________________________________________________


III. Sklep

1. Kandidat(ka) _____________________________________________________________________________

JE OPRAVIL(A) STROKOVNI IZPIT NI OPRAVIL(A) STROKOVNI IZPIT (Ustrezno obkrožiti.)

2. Kandidat(ka) je bil(a) neuspešen(na) pri: 1. pisnem delu izpita 2. ustnem delu izpita in sicer:

______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________

______________________________________predsednik komisije

V__________________dne ____________________ ______________________________________

�lan komisije Opombe:

______________________________________�lan komisije

______________________________________zapisnikar


Obrazec št. 4

REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA FINANCE

Carinska uprava Republike Slovenije

Na podlagi 42. �lena Zakona o carinski službi (Uradni list RS, št. 56/99 in 57/04) in 21. �lenaPravilnika o strokovnem izpitu in izobraževanju delavcev carinske službe (Uradni list RS, št. 97/00 in 57/05)

izdajakomisija za strokovne izpite

POTRDILO

ime in priimek

datum in kraj rojstva

je dne_______________________________________

opravil(a)strokovni izpit

za carinskega svetovalca – inšpektorja / carinsko svetovalko - inšpektorico

Številka:

Datum: Pe�at Predsednik komisije:


2497. Minimalno zajamčeno donosnost na vplačano čisto premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja za mesec maj 2005

Na podlagi šestega odstavka 298. člena Zakona o po-kojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo, 54/04 – ZDoh-1, 63/04 – ZZRZI in 136/04 – odločba US) objavlja minister za finan-ce

M I N I M A L N O Z A J A M Č E N O D O N O S N O S T

na vplačano čisto premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja za mesec maj 2005

Minimalna zajamčena donosnost, izračunana na pod-lagi 298. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem za-varovanju (Uradni list RS, št. 20/04 – uradno prečiščeno besedilo, 54/04 – ZDoh-1, 63/04 – ZZRZI in 136/04 – odločba US) in Pravilnika o izračunu povprečne donosnosti državnih vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 64/04 in 138/04) za mesec maj 2005 znaša 3,36% na letni ravni oziroma 0,74% na mesečni ravni.

Št.: 404-04-1/2005/19Ljubljana, dne 9. junija 2005.

dr. Andrej Bajuk l. r.Minister

za finance

2498. Pravilnik o označevanju govejega mesa

Na podlagi drugega odstavka 37. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1, 58/02 – ZMR-1 in 45/04 – ZdZPKG) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje

P R A V I L N I Ko označevanju govejega mesa


Ta pravilnik določa označevanje, etikete, evidence, poročanje in prostovoljno označevanje za izvedbo Uredbe Evropskega Parlamenta in Sveta (ES) št. 1760/2000 (UL L št. 204, z dne 11. 8. 2000, str. 1, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1760/2000) in Uredbe Komisi-je (ES) št. 1825/2000 (UL L št. 216, z dne 26. 8. 2000, str. 8, z vsemi spremembami; v nadaljnjem besedilu: Uredba 1825/2000).

2. člen(označevanje)

Goveje meso, vključno s teletino, mora biti označeno v skladu s predpisom, ki ureja splošno označevanje pred-pakiranih živil, oziroma s predpisom, ki ureja označevanje živil, ki niso predpakirana, ter v skladu z Uredbo 1760/2000 in Uredbo 1825/2000.

3. člen(etiketa)

(1) Etikete za označevanja trupov, polovic in mesa v razseku morajo biti:

– obstojne in odporne na poškodbe;– trdno nameščene, tako da jih ni mogoče ponovno

uporabiti.(2) Podatki na etiketi morajo biti:– dobro vidni in lahko čitljivi;– taki, da jih ni mogoče potvarjati.(3) Trup oziroma polovica se označi z najmanj eno

etiketo na vsaki četrti, lahko pa se že na klavni liniji označijo osnovni kosi razseka.

4. člen(evidence)

(1) Vsak klavno-predelovalni obrat in razsekovalni obrat mora voditi evidence, iz katerih so razvidne referenčne števil-ke ali kode za posamezne živali, količina vhodnega in izhod-nega mesa ter povezava med vhodom in izhodom blaga.

(2) Obrat prodaje mora zagotoviti sledljivost mesa gove-di na podlagi trgovskih dokumentov o blagu (npr. dobavnica, prevzemni list), na katerih so za vsako dobavljeno meso navedene referenčne številke ali kode, iz katerih je mogoče ugotoviti sledljivost mesa. Povezava med oznakami na mesu na prodajnem mestu in trgovskimi dokumenti o blagu mora biti jasna.

5. člen(poročanje)

Klavno-predelovalni obrati so dolžni sporočiti podatke o zaklani govedi v centralni register govedi, ki ga vodi Služba za identifikacijo in registracijo živali, v skladu z roki in načini,ki jih določa predpis, ki ureja označevanje in registracijo govedi.

6. člen(prostovoljno označevanje)

(1) Postopek prostovoljnega označevanja se vodi sklad-no s predpisom, ki ureja postopke za priznavanje označb posebnih kmetijskih pridelkov oziroma živil.

(2) Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mora obveščati Evropsko komisijo o potrjenih označbah iz prejšnjega odstavka.

7. člen(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pra-vilnik o označevanju govejega mesa (Uradni list RS, št. 103/01 in 73/03).

8. člen(začetek veljavnosti)

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad-nem listu Republike Slovenije.

Št. 324-01-4/2005Ljubljana, dne 10. maja 2005.EVA 2005-2311-0049

Marija Lukačič l. r.Ministrica

za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Soglašam!

Andrej Bručan l. r.Minister

za zdravje


2499. Pravilnik o spremembi Pravilnika o splošnem označevanju živil, ki niso predpakirana

Na podlagi drugega odstavka 37. člena Zakona o kmetij-stvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1, 58/02 – ZMR-1 in 45/04 – ZdZPKG) in petega odstavka 6. člena Zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov, ki prihajajo v stik z ži-vili (Uradni list RS, št. 52/00, 42/02 in 47/04 – ZdZPZ), izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje

P R A V I L N I Ko spremembi Pravilnika o splošnem

označevanju živil, ki niso predpakirana

1. členV Pravilniku o splošnem označevanju živil, ki niso pred-

pakirana (Uradni list RS, št. 28/04 in 10/05), se v četrti alinei 3. člena beseda »gotovih« črta.

2. členTa pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad-


Št. 324-01-31/2002Ljubljana, dne 15. aprila 2005.EVA 2005-2311-0157

Ministricaza kmetijstvo,

gozdarstvo in prehranoMarija Lukačič l. r.

Soglašam!

Andrej Bručan l. r.Minister

za zdravje

2500. Navodilo o načinu ugotavljanja in valorizacije katastrskega dohodka

Na podlagi drugega odstavka 12. člena Zakona o ugo-tavljanju katastrskega dohodka (Uradni list RS, št. 25/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

N A V O D I L Oo načinu ugotavljanja in valorizacije

katastrskega dohodka


1. členTo navodilo določa način ugotavljanja in valorizacije

katastrskega dohodka ter obrazce za izdelavo lestvic katas-trskega dohodka.

2. člen(1) Katastrski dohodek se ugotavlja po katastrskih okrajih

in za vsak katastrski razred zemljišč, za naslednje katastrske kulture, določene s predpisi o katastrski klasifikaciji zemljišč:

1. njive,2. vrtove,3. plantažne sadovnjake,

4. ekstenzivne sadovnjake,5. vinograde,6. hmeljišča,7. travnike,8. barjanske travnike,9. pašnike,10. trstičja,11. gozdne plantaže in12. gozdove.(2) Katastrski dohodek se pri posameznih katastrskih

kulturah ugotavlja za vsak posamezni katastrski razred zem-ljišč. Katastrskih razredov zemljišč je lahko največ 8.

(3) Katastrski dohodek se za vse katastrske kulture ugotavlja na 1 ha površine.

(4) Ugotovljeni katastrski dohodki za vsako katastrsko kulturo in katastrski razred zemljišča v okviru katastrskega okraja tvorijo lestvico katastrskega dohodka za katastrski okraj.

II. KATASTRSKI DOHODEK KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ

3. členKatastrski dohodek kmetijskega zemljišča je prihodek

(denarna vrednost pridelkov) od rastlinske proizvodnje in od živinoreje, ki ga dosegajo uporabniki kmetijskih zemljišč s povprečnim, krajevno običajnim načinom rabe zemljišč in ob povprečni letini (pridelkih), zmanjšan za povprečne material-ne stroške te proizvodnje in amortizacijo.

4. člen(1) Katastrski dohodek od kmetijskih zemljišč se ugotav-

lja na podlagi povprečnih pridelkov v zadnjih petih letih, s tem da se ne upošteva najboljše in najslabše letine ter povprečne strukture rabe v posameznih statističnih cenilnih okoliših, združenih v dohodkovna območja. Dohodkovna območja so območja s primerljivimi naravnimi in ekonomskimi danostmi za kmetijsko pridelavo. Meje dohodkovnih območij potekajo po mejah katastrskih okrajev.

(2) Manj pogosti posevki in vrste sadnega drevja, ki se gojijo v manjšem obsegu, se pri določanju strukture pridelave prištejejo k pretežni (reprezentančni) kulturi, s tem da se njihova površina ali drevesa prištejejo in obračunajo z enako vrednostjo pridelka in enakimi stroški, kot pri reprezentančni kulturi.

(3) Povprečne cene kmetijskih pridelkov ter vrednost materialnih stroškov se za podatke, ki jih za kmetijstvo ugo-tavlja in vodi Statistični urad Republike Slovenije, ugotovi pri tem uradu, za druge podatke pa se smiselno uporabijo po-datki iz kalkulacij za načrtovanje gospodarjenja na kmetijah (v nadaljnjem besedilu: kalkulacije). Pri določanju denarne vrednosti pridelkov se ne upoštevajo plačila iz naslova ukre-pov kmetijske politike.

(4) Pri uporabi podatkov, ki jih ugotavlja Statistični urad Republike Slovenije za kmetijstvo, se upoštevajo odkupne oziroma tržne in nabavne cene iz leta pred obračunom ka-tastrskega dohodka, valorizirane s količnikom, ugotovljenim na podlagi njihove povprečne letne stopnje rasti v zadnjih dveh letih.

(5) Če cene in vrednosti materialnih stroškov niso razpol-ožljive za določeno leto, se na leto ugotavljanja katastrskega dohodka valorizirajo s stopnjo rasti maloprodajnih cen v obdo-bju od leta razpoložljivosti podatka do leta ugotavljanja.

5. člen(1) Povprečni materialni stroški se ugotavljajo za vsako

katastrsko kulturo in za vsak katastrski razred zemljišča, kot so za reprezentančne kulture in za posamezno raven inten-zivnosti določeni v kalkulacijah.

(2) Med materialne stroške se štejejo: vrednost seme-na in sadik, mineralnih gnojil, hlevskega gnoja za vrtove, sredstev za varstvo rastlin, stroški obdelave zemljišč, nege


posevkov, prevozov, spravila oziroma kombajniranja, stroški varstva in urejanja kmetijskih zemljišč, stroški namakanja za katastrsko kulturo vrt in druge rastline, ki se običajno na-makajo, vrednost materiala za vezanje, spremenljivi stroški rabe strojev, amortizacija običajno uporabljenih stavb, strojev in opreme ter drugi običajni stroški.

(3) Med materialne stroške se ne šteje vrednost vlože-nega lastnega človeškega dela.

6. člen(1) Prihodek od njiv se ugotavlja za strna žita (pšenica,

rž, ječmen in oves), koruzo, njivske vrtnine, krmne in indu-strijske rastline, s tem da se upošteva njihov delež v strukturi vseh njivskih površin.

(2) Površine z industrijskimi rastlinami se dodajo povr-šini z glavnim posevkom, ki je najbolj pogost v katastrskem okraju. V primerih, da je delež industrijskih rastlin v strukturi njivskih posevkov pomembnejši, se izjemoma lahko površine z industrijskimi rastlinami izkažejo tudi posebej.

(3) Površine z njivskimi vrtninami, razen površin pod katastrsko kulturo vrt, se dodajo površini z najbolj pogosto vrtnino, njihov prihodek pa obračuna na podlagi povprečnega pridelka te vrtnine.

(4) Prihodek od krmnih rastlin se obračuna po vrsti krmnih rastlin, ki se največ pridelujejo v katastrskem okraju. Pri tem se upoštevajo samo površine, na katerih se krmne rastline pridelujejo kot glavni posevek. Pridelek se izrazi v suhi snovi.

(5) Dobljeni prihodki se nato po odstotnem deležu po-sevka v strukturi posameznega katastrskega razreda prera-čunavajo na povprečni prihodek na en hektar katastrskega razreda njive.

(6) Na enak način kot prihodki se v izračunu katastrske-ga dohodka upoštevajo tudi materialni stroški pridelave.

7. členPrihodki in stroški se po enakih načelih, kot za njive

iz prejšnjega člena, ugotavljajo tudi za druge katastrske kulture.

8. člen(1) Prihodek od živinoreje je denarna vrednost prireje

mleka, volne in jajc ter prirasta posamezne vrste živine. Dohodek od živinoreje se ugotovi tako, da se od prihodka (vrednosti proizvodov) odštejejo povprečni materialni stroški za krmljenje in nego živine ter stroški amortizacije osnovne črede, stavb in inventarja, potrebnih za to proizvodnjo. Do-hodek od živinoreje se v katastrski dohodek vključi tako, da se doda vrednosti pridelkov, namenjenih za krmo živine.

(2) Obseg živinoreje se za posamezno dohodkovno območje določi tako, da se na podlagi statističnih podatkov upošteva povprečno strukturo črede. Na tej osnovi se izdela bilanca krme v suhi snovi. Pri tem se upošteva, da se na travnikih prideluje pretežno krma za govedo ter na pašnikih in barjanskih travnikih za drobnico.

III. KATASTRSKI DOHODEK OD GOZDOV (GOZDNIH ZEMLJIŠČ)

9. člen(1) Katastrski dohodek od gozdov (gozdnih zemljišč) je

prihodek od gozdov (gozdnih zemljišč), zmanjšan za mate-rialne stroške.

(2) Prihodek od gozdov (gozdnih zemljišč) se ugotavlja po povprečnem prirastku neto lesne mase na en hektar povr-šine iglavcev in listavcev, ki so uvrščeni v isti katastrski okraj. Povprečni letni prirastek lesne mase gozdov, cene gozdnih lesnih sortimentov in materialni stroški proizvodnje se ugo-tavljajo na podlagi podatkov Zavoda za gozdove Slovenije in gozdnogospodarskih načrtov.

(3) Med materialne stroške po tem členu se štejejo stro-ški gospodarjenja in spravila ter drugi običajni stroški, brez vrednosti lastnega človeškega dela.

(4) Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za ugotavljanje katastrskega dohodka od gozdnih plantaž.

IV. OBRAZCI

10. členKatastrski dohodek se ugotavlja enotno v vseh katas-

trskih okrajih na obrazcih, ki so v prilogi tega pravilnika, ki je njegov sestavni del.

V. VALORIZACIJA

11. člen(1) Valorizacija katastrskega dohodka se praviloma

izvaja z valorizacijskim količnikom, ugotovljenim za vsako katastrsko kulturo v posameznem katastrskem okraju. Za potrebe valorizacije se za ekstenzivne sadovnjake in gozd-ne plantaže lahko obračuna enak katastrski dohodek kot za travnike na enako kakovostnih tleh, barjanske travnike kot za najslabše travnike in za trstičje kot za najslabše pašnike znotraj istega dohodkovnega območja.

(2) Če se cene kmetijskih pridelkov in gozdnih lesnih so-rtimentov, reprodukcijskega materiala in storitev v kmetijstvu spremenijo v približno enakem razmerju in enakomerno de-lujejo na spremembo vrednosti katastrskega dohodka vseh katastrskih kultur, se lahko valorizacija izjemoma opravi z enotnim valorizacijskim količnikom za vse katastrske kulture v katastrskem okraju oziroma državi.

(3) Valorizacijski količnik katastrskega dohodka ene katastrske kulture je razmerje med vrednostjo novo obra-čunanega in obstoječega katastrskega dohodka določene katastrske kulture, izračunan za en hektar površine.

(4) Enotni valorizacijski količnik je razmerje med celotno vrednostjo na novo obračunanega in obstoječega katastrske-ga dohodka, izračunan na en hektar površine.

12. člen(1) Pri valorizaciji katastrskega dohodka se upoštevajo

samo nove cene in stroški oziroma spremembe v tehnologiji pridelave, medtem ko hektarski donosi in struktura pridela-ve, ki so se upoštevali za izračun obstoječega katastrskega dohodka, ostanejo takšni, kot so v obstoječem obračunu katastrskega dohodka.

(2) Za valorizacijo katastrskega dohodka se uporabljajo odkupne cene kmetijskih pridelkov in gozdnih lesnih sortimen-tov oziroma cene reprodukcijskega materiala in storitev, dolo-čene na enak način, kot pri obračunu katastrskega dohodka.

VI. KONČNI DOLOČBI

13. členZ dnem uveljavitve tega navodila preneha veljati Na-

vodilo za ugotavljanje in valorizacijo katastrskega dohodka (Uradni list SRS, št. 29/88).

14. členTo navodilo začne veljati naslednji dan po objavi v Urad-


Št. 452-10/2005Ljubljana, dne 2. junija 2005.EVA 2005-2311-0176

Marija Lukačič l. r.Ministrica

za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Stran 5714 / Št. 57 / 15. 6. 2005 Uradni list Republike SlovenijeO

br. š

t. 1

Pre

gled

pov

ršin

po

kata

strs

kih

kultu

rah

in k

atas

trski

h ra

zred

ih (v

ha)

kata

strs

ki o

kraj

:

III

IIIIV

VV

VIII

njiv

avr

tpl

anta

žni s

adov

njak

ekst

enzi

vni s

adov

njak

vino

grad

hmel

jiš�e

travn

ikba

rjans

ki tr

avni

kpa

šnik

trsti �

jego

zdne

pla

ntaž

ego

zdsk

upaj

kata

strs

ki ra

zred

kata

strs

ke k

ultu

re

Uradni list Republike Slovenije Št. 57 / 15. 6. 2005 / Stran 5715O

br. š

t. 2

Obr

a�un

kat

astrs

kega

doh

odka

po

kata

strs

kih

razr

edih

na

1 ha

, za

njiv

e

kata

strs

ki o

kraj

:po

seve

k:

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

A. P

RIH

OD

EK

prid

elek

slam

a - k

oruz

nica

Sku

paj A

B. S

TRO

ŠK

Ise

me

min

eral

na g

nojil

a

sred

stva

za

vars

tvo

rast

lin

stro

jne

ure

spra

vilo

amor

tizac

ijask

upaj

Bsk

upaj

(A +

B)

VI

VII

VIII

kata

strs

ki o

kraj

S

IT/E

Mka

tast

rski

razr

edI

IIIII

IVV


br. š

t. 3

Obr

a�un

kat

astrs

kega

doh

odka

po

kata

strs

kih

razr

edih

na

1 ha

njiv

- st

rukt

ura

setv

e po

kat

astrs

kih

razr

edih

kata

strs

ki o

kraj

:

stru

ktur

a v

%

SIT

stru

ktur

a v

%

SIT

stru

ktur

a v

%

SIT

stru

ktur

a v

%

SIT

stru

ktur

a v

%

SIT

stru

ktur

a v

%

SIT

stru

ktur

a v

%

SIT

stru

ktur

a v

%

SIT

C: P

RIH

OD

EK

pšen

ica

koru

zaov

esje�m

enrž kr

ompi

rde

telje

in T

DM

sila

žna

koru

za

sku p

a j C

: 10

010

010

010

010

010

010

010

0D

: STR

OŠ

KI,

ki n

iso

zaje

ti na

obr

azcu

št.

2

skup

aj D

:K

ATA

STR

SK

ID

OH

OD

EK

(C-D

)

VIII

pose

vek

kata

strs

ki ra

zred

III

IIIIV

VV

IV

II


br. š

t. 4

Obr

a�un

kat

astrs

kega

doh

odka

po

kata

strs

kih

razr

edih

na

1 ha

hm

eljiš�a

kata

strs

ki o

kraj

:

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

A: P

RIH

OD

EK

prid

elek

skup

aj A

: B

: STR

OŠ

KI

min

eral

na g

nojil

a

sred

stva

za

vars

tvo

rast

lin

stro

jne

ure

spra

vilo

suše

nje

amor

tizac

ijask

upaj

B:

KA

TAS

TRS

KI D

OH

OD

EK

(A-

B)

post

avka

SIT

/EM

III

IIIV

IIIka

tast

rski

razr

edIV

VV

IV

II


br. š

t. 5

Obr

a�un

kat

astrs

kega

doh

odka

po

kata

strs

kih

razr

edih

na

1 ha

vrto

v

kata

strs

ki o

kraj

:

stru

ktur

a v

%

koli�

ina

SIT

stru

ktur

a v

%

koli�

ina

SIT

stru

ktur

a v

%

koli�

ina

SIT

stru

ktur

a v

%

koli�

ina

SIT

stru

ktur

a v

%

koli�

ina

SIT

stru

ktur

a v

%

koli�

ina

SIT

stru

ktur

a v

%

koli�

ina

SIT

stru

ktur

a v

%

koli�

ina

SIT

A: P

RIH

OD

EK

zelje

para

dižn

ik�e

bula

kum

are

papr

ika

fižol

sola

ta

razn

e vr

tnin

esk

upaj

A:

100

100

100

100

100

100

100

100

B: S

TRO

ŠK

Ise

me/

sadi

kem

iner

alna

gno

jila

sred

stva

za

vars

tvo

rast

lin

stro

jne

ure

nam

akan

jesp

ravi

lo

amor

tizac

ijask

upaj

B:

KA

TAS

TRS

KI D

OH

OD

EK

(A-

B)

vrtn

ina

kata

strs

ki ra

zred

III

IIIIV

VV

IV

IIV

IIIS

IT/E

M


Obr

. št.

6 O

bra�

un k

atas

trske

ga d

ohod

ka p

o ka

tast

rski

h ra

zred

ih n

a 1

ha p

lant

ažne

ga s

adov

njak

a

kata

strs

ki o

kraj

:

stru

ktur

a v

%

koli �

ina

SIT

stru

ktur

a v

%

koli�

ina

SIT

stru

ktur

a v

%

koli�

ina

SIT

stru

ktur

a v

%

koli�

ina

SIT

stru

ktur

a v

%

koli�

ina

SIT

stru

ktur

a v

%

koli�

ina

SIT

stru

ktur

a v

%

koli�

ina

SIT

stru

ktur

a v

%

koli�

ina

SIT

A: P

RIH

OD

EK

jabl

ane

hruš

kebr

eskv

e�e

šnje

oljk

e

skup

aj A

: 10

010

010

010

010

010

010

010

0B

: STR

OŠ

KI

min

eral

na g

nojil

a

sred

stva

za

vars

tvo

rast

lin

stro

jne

ure

nam

akan

jesp

ravi

lo

amor

tizac

ijask

upaj

B:

KA

TAS

TRS

KI D

OH

OD

EK

(A-B

)

vrst

a sa

dovn

jaka

SIT

/EM

kata

strs

ki ra

zred

III

IIIIV

VV

IV

IIV

III


br. š

t. 7

Obr

a�un

kat

astrs

kega

doh

odka

po

kata

strs

kih

razr

edih

na

1 ha

eks

tenz

ivne

ga s

adov

njak

a

kata

strs

ki o

kraj

:

koli�

ina

SI T

koli�

ina

SI T

koli�

ina

SI T

koli�

ina

SI T

koli�

ina

SI T

koli�

ina

SI T

koli�

ina

SI T

koli�

ina

SI T

A: P

RIH

OD

EK

jabl

ana

hruš

kebr

eskv

e�e

šnje

seno

(suh

a sn

ov)

skup

aj A

: B

: STR

OŠ

KI

min

eral

na g

nojil

a

sred

stva

za

vars

tvo

rast

lin

stro

jne

ure

nam

akan

jesp

ravi

lo

amor

tizac

ijask

upaj

B:

KA

TAS

TRS

KI D

OH

OD

EK

(A-B

)

VII

VIII

vrst

a sa

dovn

jaka

SIT

/EM

kata

strs

ki ra

zred

III

IIIIV

VV

I


br. š

t. 8

Obr

a�un

kat

astrs

kega

doh

odka

po

kata

strs

kih

razr

edih

na

1 ha

vin

ogra

da

kata

strs

ki o

kraj

:

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

A: P

RIH

OD

EK

prid

elek

skup

aj A

: B

: STR

OŠ

KI

min

eral

na g

nojil

a

sred

stva

za

vars

tvo

rast

lin

stro

jne

ure

obira

nje

amor

tizac

ijask

upaj

B:

KA

TAS

TRS

KI D

OH

OD

EK

(A-B

)

post

avka

SIT

/EM

kata

strs

ki ra

zred

III

IIIIV

VV

IV

IIV

III


br. š

t. 9

Obr

a�un

kat

astrs

kega

doh

odka

po

kata

strs

kih

razr

edih

na

1 ha

trav

nika

kata

strs

ki o

kraj

:

koli �

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

A: P

RIH

OD

EK

prid

elek

- I k

ošnj

a pr

idel

ek -

II ko

šnja

prid

elek

- III

koš

nja

paša

- se

no

skup

aj A

: B

: STR

OŠ

KI

min

eral

na g

nojil

a

stro

jne

ure

amor

tizac

ijask

upaj

B:

KA

TAS

TRS

KI D

OH

OD

EK

(A-B

)

post

avka

SIT

/EM

kata

strs

ki ra

zred

III

IIIIV

VV

IV

IIV

III


br. š

t. 10

Obr

a�un

kat

astrs

kega

doh

odka

po

kata

strs

kih

razr

edih

na

1 ha

bar

jans

kega

trav

nika

kata

strs

ki o

kraj

:

koli �

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

A: P

RIH

OD

EK

prid

elek

- I k

ošnj

a pr

idel

ek -

II ko

šnja

prid

elek

- III

koš

nja

paša

- se

no

skup

aj A

: B

: STR

OŠ

KI

min

eral

na g

nojil

a

stro

jne

ure

amor

tizac

ijask

upaj

B:

KA

TAS

TRS

KI D

OH

OD

EK

(A-B

)

post

avka

SIT

/EM

kata

strs

ki ra

zred

III

IIIIV

VV

IV

IIV

III


br. š

t. 11

Obr

a�un

kat

astrs

kega

doh

odka

po

kata

strs

kih

razr

edih

na

1 ha

paš

nika

kata

strs

ki o

kraj

:

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

A: P

RIH

OD

EK

paša

- se

no

skup

aj A

: B

: STR

OŠ

KI

min

eral

na g

nojil

a

stro

jne

ure

skup

aj B

:

KA

TAS

TRS

KI D

OH

OD

EK

(A-B

)

post

avka

SIT

/EM

kata

strs

ki ra

zred

III

IIIIV

VV

IV

IIV

III


br. š

t. 12

Obr

a�un

kat

astrs

kega

doh

odka

po

kata

strs

kih

razr

edih

na

1 ha

goz

da

kata

strs

ki o

kraj

:

vrst

aS

IT/E

Mbr

uto

dono

sS

ITbr

uto

dono

sS

ITbr

uto

dono

sS

ITbr

uto

dono

sS

ITbr

uto

dono

sS

ITbr

uto

dono

sS

ITbr

uto

dono

sS

ITbr

uto

dono

sS

ITA

: PR

IHO

DE

Khl

odov

ina

pros

torn

insk

ile

s

hlod

ovin

apr

osto

rnin

ski

les

hlod

ovin

apr

osto

rnin

ski

les

skup

aj A

:B

: STR

OŠ

KI

spra

vilo

do

600

msp

ravi

lo n

ad 6

00 m

ži�n

ice

amor

tizac

ijask

upaj

B:

KA

TAS

TRS

KI D

OH

OD

EK

(A-B

)

Ace

ri Fa

getu

m

Ace

ri Fr

axin

etum

VIII

gozd

ne z

druž

be

boni

teta

zem

ljiš�

aI

IIIII

IVV

IIV

Abi

eti F

aget

um

VI

gozd

no le

sni s

ortim

enti


br. š

t. 13

Obr

a�un

kat

astrs

kega

doh

odka

po

kata

strs

kih

razr

edih

na

1 ha

goz

dnih

pla

ntaž

Kat

astrs

ki o

kraj

:

brut

odo

nos

SIT

brut

odo

nos

SIT

brut

odo

nos

SIT

brut

odo

nos

SIT

brut

odo

nos

SIT

brut

odo

nos

SIT

brut

odo

nos

SIT

brut

odo

nos

SIT

A: P

RIH

OD

EK

topol

jevša

skup

aj A

:B

: STR

OŠ

KI

prip

rava

zem

ljiš�

sadi

tev

nega

spra

vilo

amor

tizac

ija

skup

aj B

:K

ATA

STR

SK

I DO

HO

DE

K (A

-B)

VV

IV

IIV

IIIdr

eves

na v

rsta

SIT

/EM

kata

strs

ki ra

zred

III

IIIIV


br. š

t. 14

Obr

a�un

kat

astrs

kega

doh

odka

po

kata

strs

kih

razr

edih

na

1 ha

trst

i�ja

Kat

astrs

ki o

kraj

:

koli �

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

koli�

ina

SIT

A: P

RIH

OD

EK

trsti�

jero

goz

- ste

lja

skup

aj A

:B

: STR

OŠ

KI

spra

vilo

skup

aj B

:K

ATA

STR

SK

I DO

HO

DE

K (A

-B)

VV

IV

IIV

IIIvr

sta

trstik

eS

IT/E

Mka

tast

rski

razr

edI

IIIII

IV


br. š

t. 15

Les

tvic

e ka

tast

rske

ga d

ohod

ka

kata

strs

ki o

kraj

:(v

SIT

/ha)

III

IIIIV

VV

VIII

njiv

avr

tpl

anta

žni s

adov

njak

ekst

enzi

vni s

adov

njak

vino

grad

hmel

jiš�e

travn

ikba

rjans

ki tr

avni

kpa

šnik

trsti�

jego

zdne

pla

ntaž

ego

zd

kata

strs

ke k

ultu

reka

tast

rski

razr

ed


br. š

t. 16

Pre

gled

pov

ršin

in k

atas

trske

ga d

ohod

ka p

o ka

tast

rski

h ku

ltura

h za

zas

ebni

sek

tor l

astn

ištv

a

kata

strs

ki o

kraj

:

povr

šina

v

haK

DS

IT/h

apo

vrši

na v

ha

KD

SIT

/ha

povr

šina

v

haK

DS

IT/h

apo

vrši

na v

ha

KD

SIT

/ha

povr

šina

v

haK

DS

IT/h

apo

vrši

na v

ha

KD

SIT

/ha

povr

šina

v

haK

DS

IT/h

anj

iva

vrt

plan

tažn

i sad

ovnj

akek

sten

zivn

i sad

ovnj

akvi

nogr

adhm

eljiš�e

travn

ikba

rjans

ki tr

avni

kpa

šnik

trsti �

jego

zdne

pla

ntaž

ego

zd

IVka

tast

rski

razr

edka

tast

rske

kul

ture

III

IIIV

IV

IIV

III


2501. Pravilnik o spremembi Pravilnika o certificiranju pridelka hmelja in prometu shmeljem

Na podlagi 37., 47., 64., 65., 84. člena v zvezi z 61. in 62. členom Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 54/00, 52/02 – ZDU-1, 58/02 – ZMR-1 in 45/04 – ZdZPKG) izdaja ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v soglasju z ministrom za zdravje

P R A V I L N I Ko spremembi Pravilnika o certificiranju pridelka

hmelja in prometu s hmeljem

1. členV Pravilniku o certificiranju pridelka hmelja in prometu

s hmeljem (Uradni list RS, št. 90/04) se besedilo 25. člena spremeni tako, da se glasi:

»(1) Cena certificiranja za kg hmelja v storžkih, brezdoločanja minimalnih kakovostnih zahtev iz 14. člena tega pravilnika, znaša v letu 2005 8,40 SIT, od tega znaša strošek certificiranja hmelja v storžkih 4,00 SIT, razlika 4,40 SIT jeprispevek pridelovalcev za sofinanciranje letnega programažlahtnjenja hmelja. Če ta prispevek v letu 2005 presega 10.000.000 SIT, se ta presežek prenese v naslednje leto.

(2) Cena ponovnega certificiranja hmelja znaša 1 SIT zakilogram hmelja v storžkih ali hmeljnega proizvoda.

(3) Stroške certificiranja oziroma ponovnega certificira-nja hmelja v celoti plača naročnik certificiranja.«

2. členTa pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem

listu Republike Slovenije.

Št. 321-04-10/2005Ljubljana, dne 11. maja 2005.EVA 2005-2311-0160

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Marija Lukačič l. r.

Soglašam!

Ministerza zdravje

Andrej Bručan l. r.

2502. Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o oznakah in opremi vozil, s katerimi se opravljajo prevozi v cestnem prometu

Na podlagi šestega odstavka 18. člena Zakona o pre-vozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 26/05 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za promet

P R A V I L N I Ko spremembi in dopolnitvi Pravilnika o oznakah

in opremi vozil, s katerimi se opravljajo prevozi v cestnem prometu

1. členV Pravilniku o oznakah in opremi vozil, s katerimi se

opravljajo prevozi v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 137/04 se v prvem odstavku 6. člena črta besedilo, ki se glasi: »ali posebni linijski prevoz«.

Za četrtim odstavkom 6. člena se doda novi peti od-stavek, ki se glasi:

»(5) Vozilo za prevoz potnikov, s katerimi se opravlja posebni linijski prevoz potnikov, mora imeti v spodnjem des-nem kotu vetrobranskega stekla tablo z označbo »POSEBNI LINIJSKI PREVOZ«.«

Sedanja peti in šesti odstavek postaneta šesti in sedmi odstavek.

2. členTa pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Urad-


Št. 2656-9/2005/1-0007115Ljubljana, dne 1. junija 2005.EVA 2005-2411-0068

Ministerza promet

mag. Janez Božič l. r.

2503. Sklep o določitvi povprečne prodajne vrednosti toplote, ki nastane z zgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja, za leto 2005

Na podlagi 8. člena Uredbe o koncesiji za odvzem ter-malne vode iz vodnega vira Ce-2/95 za potrebe kopališč in ogrevanja prostorov, namenjenih turistični dejavnosti (Uradni list RS, št. 125/04) izdaja minister za okolje in prostor

S K L E Po določitvi povprečne prodajne vrednosti

toplote, ki nastane z zgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja, za leto 2005

ICena povprečne prodajne vrednosti 1000 kJ toplote je

2,5 tolarja.

IITa sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad-


Št. 014-01-22/2005Ljubljana, dne 26. aprila 2005.EVA 2005-2511-0147

Janez Podobnik l. r.Minister

za okolje in prostor

2504. Odločba o podelitvi statusa društva v javnem interesu

Na podlagi 56. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa na področju kulture (Uradni list RS, št. 75/94), 80. in 142. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) in 5. člena Pravilnika o društvih, ki delujejo v javnem interesu na področju kulture (Uradni list RS, št. 64/99, 65/02 – odl. US RS) izdaja minister za kulturo

O D L O Č B Oo podelitvi statusa društva v javnem interesu

Društvu likovnih umetnikov Ljubljana, Komenskega 8, 1000 Ljubljana, se podeli status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture.


Društvo mora v skladu s 6. členom Pravilnika o društvih, ki delujejo v javnem interesu na področju kulture obveščati Ministrstvo za kulturo o vseh spremembah temeljnih aktov in najkasneje do konca februarja vsakega leta predložiti poročilo o izpolnjevanju programa in uporabi sredstev za preteklo leto.

Društvo se s 1. 6. 2005 vpiše v register društev, ki delu-jejo v javnem interesu na področju kulture.

Št. 026-14/2004/8Ljubljana, dne 24. maja 2005.

Dr. Vasko Simoniti l. r.Minister

za kulturo

DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE

2505. Sklep o podrobnejših kriterijih za oceno, kdaj se posamezna pravna ali fizična oseba lahkošteje za dobro poučenega investitorja

Na podlagi šestega odstavka 10.b člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 – ZP-L, 52/02 – ZJA in 86/04) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja

S K L E Po podrobnejših kriterijih za oceno, kdaj se

posamezna pravna ali fizična oseba lahko štejeza dobro poučenega investitorja

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. členTa sklep določa podrobnejše kriterije, kdaj se šteje, da

ima pravna oziroma fizična oseba iz tretjega odstavka 10.bčlena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 – ZP-l, 52/02 – ZJA in 86/04; v nadaljevanju: ZTVP – 1) ustrezna strokovna znanja in izkušnje, potrebne za presojo tveganj, povezanih z vlaganjem v finančne instru-mente, in da zna pridobiti dodatne informacije ali strokovno svetovanje, kadar to zahteva posamezna vrsta naložb ali določena naložba v finančne instrumente.

II. PODROBNEJŠI KRITERIJI

2. členŠteje se, da ima pravna oseba iz tretjega odstavka 10.b

člena ZTVP – 1 ustrezna strokovna znanja in izkušnje iz 1. člena tega sklepa, če fizična oseba, ki je v tej pravni osebipooblaščena za sklenitev posla s finančnim instrumentomoziroma za podpis pogodbe, katere predmet je finančnastoritev oziroma finančni instrument, izpolnjuje najmanj dvaizmed naslednjih pogojev:

1. da je v zadnjem letu na ustreznem trgu finančnihinstrumentov opravila najmanj štirideset večjih transakcij z vrednostnimi papirji in/ali standardiziranimi finančnimi instru-menti iz drugega odstavka 8. člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 110/02, 73/03 – sklep US, 32/04 – avtentična razlaga in 42/04; v na-daljevanju: ZISDU – 1);

2. da je najmanj eno leto poklicno delovala na finančnempodročju, in sicer na delovnem mestu, ki zahteva poznavanje

trgovanja z vrednostnimi papirji in/ali standardiziranimi finanč-nimi instrumenti iz drugega odstavka 8. člena ZISDU – 1;

3. da finančno premoženje (denarni depoziti ter vred-nostni papirji in standardizirani finančni instrumenti iz druge-ga odstavka 8. člena ZISDU – 1), s katerim razpolaga pra-vna oseba, ki ji je izdala pooblastilo, presega 120 milijonov tolarjev.

3. členŠteje se, da ima fizična oseba iz tretjega odstavka 10.b

člena ZTVP – 1 ustrezna strokovna znanja in izkušnje iz 1. člena tega sklepa, če izpolnjuje najmanj dva izmed na-slednjih pogojev:

1. da je v zadnjem letu na ustreznem trgu finančnihinstrumentov opravila najmanj štirideset večjih transakcij z vrednostnimi papirji in/ali standardiziranimi finančnimi instru-menti iz drugega odstavka 8. člena ZISDU – 1;

2. da je najmanj eno leto poklicno delovala na finanč-nem področju, in sicer na delovnem mestu, ki zahteva po-znavanje trgovanja z vrednostnimi papirji in/ali standardizi-ranimi finančnimi instrumenti iz drugega odstavka 8. členaZISDU – 1;

3. da finančno premoženje (denarni depoziti ter vred-nostni papirji in standardizirani finančni instrumenti iz dru-gega odstavka 8. člena ZISDU – 1) s katerim razpolaga, presega 120 milijonov tolarjev.

4. členŠteje se, da je pogoj iz 1. točke 2. člena oziroma

1. točke 3. člena tega sklepa izpolnjen tudi v primeru, kadar je fizična oseba izpolnjevala navedeni pogoj zadnje leto,preden je prvič prenesla finančno premoženje v upravljanjedrugi borznoposredniški družbi oziroma banki oziroma družbi za upravljanje.

5. členBorznoposredniška družba oziroma banka upošteva

podrobnejše kriterije iz tega sklepa pri oceni, ali se pra-vna oziroma fizična oseba iz tretjega odstavka 10.b členaZTVP – 1 lahko šteje za dobro poučenega investitorja iz prvega odstavka 10.b člena ZTVP – 1.

III. KONČNA DOLOČBA

6. členTa sklep začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem


Št. 205-1/7-7/2005Ljubljana, dne 11. maja 2005.EVA 2005-1611-0029

PredsednikStrokovnega sveta

Agencije za trg vrednostnih papirjevdr. Miha Juhart l. r.

2506. Sklep o natančnejši vsebini registra dobro poučenih investitorjev, o postopku vpisa in izbrisa ter o načinu dostopa do podatkov v registru

Na podlagi petega odstavka 10.c člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 – ZP-L, 52/02 – ZJA in 86/04) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja


S K L E Po natančnejši vsebini registra dobro poučenih investitorjev, o postopku vpisa in izbrisa ter o

načinu dostopa do podatkov v registru

I. SPLOŠNA DOLOČBA

1. člen(1) Ta sklep določa:a) natančnejšo vsebino registra dobro poučenih inve-

stitorjev,b) postopek vpisa v register dobro poučenih investitor-

jev,c) postopek izbrisa iz registra dobro poučenih investi-

torjev,č) način dostopa do podatkov v registru dobro poučenih

investitorjev.(2) Agencija za trg vrednostnih papirjev (v nadaljevanju

Agencija) vodi register fizičnih oseb ter gospodarskih družb,ki ustrezajo merilom za srednje in majhne družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, ki se štejejo za dobro poučene investitorje (register dobro poučenih investitorjev).

II. NATANČNEJŠA VSEBINA REGISTRA DOBRO POUČENIH INVESTITORJEV

2. člen(1) V register dobro poučenih investitorjev se za fizične

osebe vpisujejo naslednji podatki:1. opravilna številka zadeve,2. ime in priimek,3. rojstni datum,4. naslov stalnega prebivališča,5. firma in sedež borznoposredniške družbe oziroma

banke oziroma družbe za upravljanje, ki je v imenu in za račun dobro poučenega investitorja vložila zahtevo za vpis v register dobro poučenih investitorjev,

6. datum, ko se je fizična oseba začela obravnavati kotdobro poučeni investitor,

7. datum vpisa v register dobro poučenih investitorjev,8. datum, ko se je fizična oseba prenehala obravnavati

kot dobro poučeni investitor,9. datum izbrisa iz registra dobro poučenih investitorjev.(2) V register dobro poučenih investitorjev se za gospo-

darske družbe, ki ustrezajo merilom za srednje in majhne družbe po zakonu, ki ureja gospodarske družbe, vpisujejo naslednji podatki:

1. opravilna številka zadeve,2. firma,3. sedež,4. matična številka,5. firma in sedež borznoposredniške družbe oziroma

banke oziroma družbe za upravljanje, ki je v imenu in za račun dobro poučenega investitorja vložila zahtevo za vpis v register dobro poučenih investitorjev,

6. ime in priimek ter rojstni datum fizične osebe iz četrte-ga odstavka 10.b člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (v nadaljevanju: ZTVP – 1) oziroma četrtega odstavka 7.a člena Zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje (Uradni list RS, št. 110/02, 73/03 – sklep US, 32/04 – avten-tična razlaga in 42/04; v nadaljevanju: ZISDU – 1), ki je v go-spodarski družbi pooblaščena za sklenitev posla s finančniminstrumentom oziroma za podpis pogodbe, katere predmet je finančna storitev oziroma finančni instrument,

7. datum, ko se je gospodarska družba začela obravna-vati kot dobro poučeni investitor,

8. datum vpisa v register dobro poučenih investitorjev,9. datum, ko se je gospodarska družba prenehala ob-

ravnavati kot dobro poučeni investitor,10. datum izbrisa iz registra dobro poučenih investitorjev.

III. POSTOPEK VPISA V REGISTER IN POSTOPEK IZBRISA IZ REGISTRA DOBRO POUČENIH

INVESTITORJEV

3. člen(1) Borznoposredniška družba oziroma banka, ki oprav-

lja storitve v zvezi z vrednostnimi papirji, oziroma družba za upravljanje, ki upravlja finančno premoženje dobro poučenihinvestitorjev oziroma dobro poučenih vlagateljev (v nadaljeva-nju: dobro poučeni investitorji), mora najkasneje deseti dan po tem, ko začne šteti posamezno fizično osebo oziroma majhnoali srednje veliko družbo iz predhodnega člena tega sklepa za dobro poučenega investitorja, vložiti v njenem imenu in za njen račun zahtevo Agenciji za vpis v register dobro poučenih investitorjev.

(2) Zahteva za vpis v register dobro poučenih investitor-jev iz predhodnega odstavka tega člena (v nadaljevanju: za-hteva za vpis v register) mora vsebovati naslednje podatke:

1. podatke iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka oziroma iz 2., 3., 4. in 6. točke drugega odstavka predhodnega člena tega sklepa,

2. navedbo kriterijev, ki jih je borznoposredniška družba oziroma banka oziroma družba za upravljanje uporabila pri oceni, da se posamezna fizična oseba oziroma gospodarskadružba iz predhodnega člena tega sklepa šteje za dobro po-učenega investitorja,

3. datum, ko je borznoposredniška družba oziroma ban-ka oziroma družba za upravljanje začela obravnavati fizičnoosebo oziroma gospodarsko družbo kot dobro poučenega investitorja.

(3) Zahteva za vpis v register se mora vložiti na obrazcu, navedenem v prilogi št. 1, ki je sestavni del tega sklepa.

(4) Zahtevi za vpis v register mora borznoposredniška družba oziroma banka oziroma družba za upravljanje priložiti naslednje listine:

1. pisno zahtevo fizične osebe oziroma gospodarskedružbe iz predhodnega člena tega sklepa borznoposredniški družbi oziroma banki oziroma družbi za upravljanje, da jo za-čne obravnavati kot dobro poučenega investitorja,

2. dokazilo, da je fizična oseba oziroma gospodarskadružba iz predhodnega člena tega sklepa, od borznopos-redniške družbe oziroma banke prejela pisno opozorilo o prenehanju pravice do jamstva za terjatve vlagateljev iz 16. poglavja ZTVP – 1 ter navedbo in opis tveganj, ki jih kot dobro poučeni investitor prevzema, oziroma dokazilo, da je fizičnaoseba oziroma gospodarska družba iz predhodnega člena tega sklepa od družbe za upravljanje prejela pisno navedbo in opis tveganj, ki jih kot dobro poučeni vlagatelj prevzema,

3. pisno izjavo gospodarske družbe, da v skladu z do-ločili zakona, ki ureja gospodarske družbe, ustreza merilom za srednje oziroma majhne družbe,

4. pisno izjavo fizične osebe oziroma gospodarske druž-be iz predhodnega člena tega sklepa borznoposredniški družbi oziroma banki oziroma družbi za upravljanje, da se zaveda tveganj iz 2. točke tega odstavka,

5. dokazilo o identifikaciji stranke v skladu s predpisi spodročja preprečevanja in odkrivanja pranja denarja,

6. dokazilo o plačilu predpisane takse.(5) Listine iz predhodnega odstavka tega člena morajo

biti predložene v izvirniku ali overjenem prepisu, razen listin iz 5. in 6. točke predhodnega odstavka, ki se lahko predložijo tudi kot fotokopija.

(6) Določbe predhodnih odstavkov tega člena se smi-selno uporabljajo tudi za vpis sprememb podatkov v register dobro poučenih investitorjev.

4. člen(1) Borznoposredniška družba oziroma banka oziroma

družba za upravljanje mora v 10 dneh po prejemu pisne zahte-ve iz osmega odstavka 10.b člena ZTVP – 1 oziroma zahteve iz osmega odstavka 7.a člena ZISDU – 1, v imenu in za račun osebe, ki je vpisana v register dobro poučenih investitorjev,


pri Agenciji vložiti zahtevo za izbris iz registra dobro poučenih investitorjev.

(2) Zahteva za izbris iz registra dobro poučenih investi-torjev iz predhodnega odstavka tega člena (v nadaljevanju: zahteva za izbris iz registra) mora vsebovati naslednje po-datke:

1. opravilno številko zadeve iz 2. člena tega sklepa (opra-vilno številko odločbe),

2. podatke iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka oziroma drugega odstavka 1. člena tega sklepa,

3. datum, ko je borznoposredniška družba oziroma ban-ka oziroma družba za upravljanje prenehala obravnavati fizič-no osebo oziroma gospodarsko družbo kot dobro poučenega investitorja.

(3) Zahteva za izbris iz registra se mora vložiti na obraz-cu, navedenem v prilogi št. 2, ki je sestavni del tega sklepa.

(4) Zahtevi za izbris iz registra mora borznoposredniška družba oziroma banka priložiti pisno zahtevo dobro pouče-nega investitorja, da ga začne obravnavati kot nepoučenega investitorja iz osmega odstavka 10.b člena ZTVP – 1, družba za upravljanje pa pisno zahtevo dobro poučenega vlagatelja oziroma investitorja, da ga preneha obravnavati kot dobro po-učenega vlagatelja oziroma investitorja iz osmega odstavka 7.a člena ZISDU – 1.

(5) Listine iz predhodnega odstavka tega člena morajo biti predložene v izvirniku ali overjenem prepisu.

5. člen(1) Za odločanje Agencije o zahtevi za vpis v register

dobro poučenih investitorjev in izbris iz registra dobro po-učenih investitorjev (v nadaljevanju: zahteva) ter za postopek sodnega varstva se smiselno uporabljajo določbe 19. poglavja ZTVP – 1, če ni s tem sklepom določeno drugače.

(2) O vseh vprašanjih, za katera je v 19. poglavju ZTVP – 1 določeno, da o njih odloča senat ali predsednik senata, v postopku odločanja o zahtevi po tem sklepu odloča direktor Agencije.

6. člen(1) Agencija odloči o zahtevi z odločbo.(2) Posamezna procesna dejanja pred izdajo odločbe,

ki jih je pristojen opraviti direktor Agencije, lahko opravi tudi njen strokovni delavec, če ga za opravilo teh dejanj pooblasti direktor Agencije.

(3) Rok za odločitev Agencije je 15 dni od dneva prejema popolne zahteve.

IV. NAČIN DOSTOPA DO PODATKOV V REGISTRU DOBRO POUČENIH INVESTITORJEV

7. člen(1) Register dobro poučenih investitorjev (v nadaljevanju:

register) Agencija vodi kot informatizirano bazo podatkov.(2) Ob spremembi podatka, vpisanega v register, Agen-

cija vpiše v informatizirano bazo podatkov datum vpisa spre-membe podatka in zagotovi, da v tej bazi ostane shranjen in dostopen tudi prej vpisani podatek.

(3) Vpogled v register in izpisek iz registra Agencija za-gotovi z računalniškim izpisom vpisanih podatkov, ki se na-našajo na posameznega dobro poučenega investitorja (redni izpisek iz registra).

(4) Na posebno zahtevo vlagatelja Agencija na način iz predhodnega odstavka tega člena zagotovi tudi vpogled v prej vpisane podatke, ki se nanašajo na posameznega dobro poučenega investitorja (zgodovinski izpisek iz registra), razen če je bila oseba, za katero se zahteva vpogled, že izbrisana iz registra.

(5) Register je dostopen dobro poučenim investitorjem, vsem izdajateljem vrednostnih papirjev, borznoposredniškim družbam oziroma bankam ter družbam za upravljanje na se-dežu Agencije.

(6) Osebe iz predhodnega odstavka tega člena imajo pravico do vpogleda v register oziroma lahko pridobijo izpisek iz registra, če predhodno vložijo na Agencijo vlogo za vpogled oziroma vlogo za izdajo izpiska iz registra (v nadaljnjem be-sedilu: vloga).

(7) Vloga mora obsegati naslednje podatke:1. podatke iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka oziroma

drugega odstavka 1. člena tega sklepa za vlagatelja zahteve,2. navedbo statusa vlagatelja zahteve iz petega odstavka

tega člena,3. podatke iz 2., 3. in 4. točke prvega odstavka oziroma

drugega odstavka 1. člena tega sklepa za dobro poučenega investitorja, na katerega se vloga nanaša.

(8) Ne glede na določbo 3. točke predhodnega odstavka tega člena mora vloga, ki se nanaša na vse dobro poučene investitorje, obsegati le podatke iz 1. in 2. točke predhodnega odstavka tega člena.

(9) Vloga se mora vložiti na obrazcu, navedenem v prilogi št. 3, ki je sestavni del tega sklepa.

(10) Vlogi je treba priložiti:1. dokazilo, da je vlagatelj zahteve oseba iz petega od-

stavka tega člena,2. pooblastilo za fizično osebo, ki v imenu pravne osebe

zahteva vpogled v register oziroma izdajo izpiska iz registra,3. dokazilo o plačilu predpisane takse, če se vloga nana-

ša na izpisek iz registra.(11) Ne glede na določbo predhodnega odstavka tega

člena vlogi ni treba priložiti dokazila iz 1. točke predhodnega odstavka tega člena, kadar jo vlaga dobro poučeni investitor, ki je že vpisan v register.

8. člen(1) Za odločanje Agencije o vlogi iz predhodnega čle-

na tega sklepa (v nadaljevanju: vloga) in za postopek sod-nega varstva se smiselno uporabljajo določbe 19. poglavja ZTVP – 1, če ni s tem sklepom določeno drugače.

(2) O vseh vprašanjih, za katera je v 19. poglavju ZTVP – 1 določeno, da o njih odloča senat ali predsednik senata, v postopku odločanja o vlogi odloča strokovni delavec Agencije, ki ga imenuje direktor Agencije.

9. člen(1) Če Agencija vlogi ugodi, o tem ne izda posebnega

sklepa, temveč strokovni delavec Agencije na sami vlogi z uradnim zaznamkom zaznamuje, da je bilo vlogi ugodeno.

(2) Agencija vlogo zavrže ali zavrne s sklepom.

10. člen(1) Register dobro poučenih investitorjev iz tega sklepa

je lahko osebam iz petega odstavka 7. člena tega sklepa do-stopen tudi na uradni internetni spletni strani Agencije.

(2) V primeru iz predhodnega odstavka tega člena Agen-cija z navodili določi tudi dodatne podatke, ki so potrebni zaradi enolične identifikacije oseb iz petega odstavka 7. členatega sklepa.

V. KONČNA DOLOČBA

11. členTa sklep začne veljati trideseti dan po objavi v Uradnem






PRILOGA 1 (Zahteva za vpis v register dobro pou�enih investitorjev)

Agencija za trg vrednostnih papirjev Poljanski nasip 6, Ljubljana

(firma in sedež vlagatelja zahteve)

ZADEVA: ZAHTEVA ZA VPIS V REGISTER DOBRO POU�ENIH INVESTITORJEV

1. (firma in sedež vlagatelja zahteve) vlagam zahtevo za vpis v register dobro pou�enihinvestitorjev v imenu in za ra�un naslednje osebe:

a) ime in priimek oziroma firma ___________________________________________________________

b) rojstni datum oziroma mati�na številka ___________________________________________________________

c) naslov stalnega prebivališ�a oziroma sedež ___________________________________________________________,

v kateri je za sklenitev posla s finan�nim instrumentom oziroma za podpis pogodbe, katere predmet je finan�na storitev oziroma finan�ni instrument, pooblaš�ena naslednja fizi�naoseba:

a) ime in priimek ___________________________________________________________

b) rojstni datum ___________________________________________________________

2. Pri oceni, da se navedena oseba šteje za dobro pou�enega investitorja, smo uporabili naslednje kriterije:

________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________


3. Navedeno osebo smo za�eli obravnavati kot dobro pou�enega investitorja (dan/mesec/leto).

V ________________, dne _________

(zakoniti zastopnik vlagatelja zahteve)

podpis: ____________________

Priloge: 1. pisna zahteva fizi�ne osebe oziroma gospodarske družbe borznoposredniški družbi

oziroma banki oziroma družbi za upravljanje, da jo za�ne obravnavati kot dobro pou�enega investitorja,

2. dokazilo, da je fizi�na oseba oziroma gospodarska družba od borznoposredniške družbe oziroma banke prejela pisno opozorilo o prenehanju pravice do jamstva za terjatve vlagateljev iz 16. poglavja ZTVP – 1 ter navedbo in opis tveganj, ki jih kot dobro pou�eni investitor prevzema oziroma dokazilo, da je fizi�na oseba oziroma gospodarska družba od družbe za upravljanje prejela pisno navedbo in opis tveganj, ki jih kot dobro pou�eni vlagatelj prevzema,

3. pisna izjava gospodarske družbe, da v skladu z dolo�ili zakona, ki ureja gospodarske družbe, ustreza merilom za srednje oziroma majhne družbe,

4. pisna izjava fizi�ne osebe oziroma gospodarske družbe borznoposredniški družbi oziroma banki oziroma družbi za upravljanje, da se zaveda tveganj iz 2. to�ke�etrtega odstavka 3. �lena Sklepa o natan�nejši vsebini registra dobro pou�enih investitorjev ter o postopku vpisa, izbrisa in na�inu dostopa do podatkov v registru,

5. dokazilo o identifikaciji stranke v skladu s predpisi s podro�ja prepre�evanja in odkrivanja pranja denarja,

6. dokazilo o pla�ilu predpisane takse.


PRILOGA 2 (Zahteva za izbris iz registra dobro pou�enih investitorjev)


(firma in sedež vlagatelja zahteve)

ZADEVA: ZAHTEVA ZA IZBRIS IZ REGISTRA DOBRO POU�ENIH INVESTITORJEV

1. (firma in sedež vlagatelja zahteve) vlagam zahtevo za izbris iz registra dobro pou�enihinvestitorjev v imenu in za ra�un naslednjega dobro pou�enega investitorja:



c) naslov stalnega prebivališ�a oziroma sedež ___________________________________________________________,

vpisanega v register dobro pou�enih investitorjev pod opravilno številko _____________.

2. Navedeno osebo smo prenehali obravnavati kot dobro pou�enega investitorja (dan/mesec/leto).

V ________________, dne _________

(zakoniti zastopnik vlagatelja zahteve)

podpis: ____________________

Priloga: 1. pisna zahteva dobro pou�enega investitorja, da ga borznoposredniška družba oziroma

banka za�ne obravnavati kot nepou�enega investitorja (osmi odstavek 10.b �lenaZTVP – 1) oziroma da ga družba za upravljanje preneha obravnavati kot dobro pou�enega vlagatelja oziroma investitorja (osmi odstavek 7a. �lena ZISDU – 1).


PRILOGA 3 (Vloga za vpogled v register/izdajo izpiska iz registra dobro pou�enih investitorjev)


VLAGATELJ:



c) naslov stalnega prebivališ�a oziroma sedež ___________________________________________________________

�) status vlagatelja (obkroži):

1. borznoposredniška družba2. banka3. družba za upravljanje4. izdajatelj vrednostnih papirjev5. dobro pou�eni investitor

VLAGAM VLOGO ZA (obkroži):

a) vpogled v register dobro pou�enih investitorjev

b) izdajo izpiska iz registra dobro pou�enih investitorjev

c) vpogled v register dobro pou�enih investitorjev s prej vpisanimi (izbrisanimi) podatki

�) izdajo zgodovinskega izpiska iz registra dobro pou�enih investitorjev

(A) za naslednjega dobro pou�enega investitorja:

1.




c) naslov stalnega prebivališ�a oziroma sedež ___________________________________________________________.

2.




3.




(B) za vse dobro pou�ene investitorje.

V ________________, dne _________

(zakoniti zastopnik vlagatelja)

podpis: ____________________


Priloge: 1. dokazilo1, da je vlagatelj dobro pou�eni investitor, izdajatelj vrednostnih papirjev,

borznoposredniška družba, banka ali družba za upravljanje,2. pooblastilo za fizi�no osebo, ki v imenu pravne osebe zahteva vpogled v register

dobro pou�enih investitorjev oziroma ki zahteva izdajo izpiska iz registra dobro pou�enih investitorjev,

3. dokazilo o pla�ilu predpisane takse, �e se vloga nanaša na izpisek iz registra dobro pou�enih investitorjev.

1 Vlogi ni treba priložiti dokazila, kadar jo vlaga dobro pou�eni investitor, ki je že vpisan v register dobro pou�enih investitorjev.


2507. Sklep o podrobnejši vsebini dokumentacije, s katero kandidat za člana uprave dokazuje izpolnjevanje pogojev za člana uprave borznoposredniške družbe

Na podlagi četrtega odstavka 86. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 – ZP-L, 52/02 – ZJA in 86/04) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja

S K L E Po podrobnejši vsebini dokumentacije, s katero

kandidat za člana uprave dokazuje izpolnjevanje pogojev za člana uprave borznoposredniške

družbe

Predmet sklepa

1. členTa sklep določa dokumentacijo, s katero kandidat za

člana uprave dokazuje, da izpolnjuje pogoje za člana uprave borznoposredniške družbe.

Obličnost zahteve

2. člen(1) Vlagatelj zahteve za izdajo dovoljenja za opravljanje

funkcije člana uprave iz drugega odstavka 86. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP – 1) poda zahtevo za iz-dajo dovoljenja na obrazcu ZAH/ČU-BPD, ki je v Prilogi 1 tega sklepa.

(2) Podatki v zahtevi morajo biti vpisani s pisalnim stro-jem ali računalnikom.

Priloge k zahtevi

3. člen(1) Zahtevi za izdajo dovoljenja morajo biti priložena

dokazila, iz katerih je razvidno, da njen vlagatelj izpolnjuje pogoje za člana uprave borznoposredniške družbe.

(2) Kot dokazila, iz katerih je razvidno, da vlagatelj za-hteve izpolnjuje pogoje za člana uprave borznoposredniške družbe, se štejejo zlasti dokazila, navedena v Prilogi 2 tega sklepa.

(3) Poleg dokazil iz Priloge 2 mora vlagatelj zahteve priložiti zahtevi tudi izpolnjen vprašalnik k zahtevi za izdajo dovoljenja z vsebino, določeno v Prilogi 3 tega sklepa.

Dostopnost na svetovnem spletu

4. členPriloge 1, 2 in 3 so objavljene tudi na spletni strani

Agencije za trg vrednostnih papirjev www.a-tvp.si.

Končna določba







PRILOGA 1 OBRAZEC ZAH/�U-BPD

ZAHTEVA ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE �LANA UPRAVE BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE

Ime

Priimek

Datum rojstva

Kraj rojstva

Stalno bivališ�e(ulica, številka, pošta, kraj)

Kontaktni naslov **

Elektronska pošta* @

Telefaks*

Telefon oz. GSM*

Na podlagi 86. �lena ZTVP – 1 podajam zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije �lana uprave borznoposredniške družbe, navedene v nadaljevanju: Naziv borznoposredniške družbe (kot je vpisan v SRG)Sedež (kot je vpisan v SRG) Zahtevi so priložene naslednje priloge:

Naziv dokumenta DA NE 1. Kopija osebnega dokumenta s sliko � �2. Kopija potrdila o pla�ilu takse � �3. Potrdilo o nekaznovanosti (izda Ministrstvo za pravosodje) � �4. Sklep pristojnega organa družbe o pogojnem imenovanju (oziroma z odložnim pogojem pridobitve dovoljenja za opravljanje funkcije �lana uprave) vlagatelja za �lana uprave � �

Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 1. to�ke petega odstavka 85. �lena ZTVP – 1, in sicer: 5.1 Kopija delovne knjižice � �5.2 Kopija pogodbe o zaposlitvi (priložite zadnjo veljavno oziroma za obdobje, v katerem ste pridobili 4 leta izkušenj pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti ali dejavnosti oziroma drugih primerljivih poslov, kot je borznoposredniška družba)

� �

5.3 Kopija izvle�ka iz sistemizacije delovnih mest za delovno mesto (za isto obdobje kot pod t�. 5.2) � �

5.4 Potrdila oziroma izjava delodajalca s kratkim opisom del in nalog (za isto obdobje kot pod t�. 5.2) � �

5.5 Dokazila o pridobljeni formalni izobrazbi (npr. kopija diplome najvišje dosežene formalne izobrazbe – diploma fakultete) � �

5.6 Dokazila o funkcionalnih znanjih (npr. strokovni seminarji, te�aji, izpit za opravljanje poslov borznega posrednika, izpit za revizorja, pravosodni izpit …) � �

6. Vprašalnik k zahtevi za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije �lana uprave borznoposredniške družbe (Priloga 3) � �

7. Morebitna druga dokazila � �

Dovoljujem, da se mi sporo�ila v zvezi z izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije �lana uprave borznoposredniške družbe pošiljajo na kontaktni naslov oziroma po elektronski pošti, telefaksu ali telefonu. Morebitne opombe vlagatelja:

Podpis

Opombe: * ni obvezen podatek, ** samo v primeru, da se razlikuje od stalnega bivališ�a – po želji lahko tudi na delovnem mestu

Podpisano zahtevo skupaj z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite po pošti na naslov Agencije za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana. Izpolni ATVP


PRILOGA 2

DOKAZILA O IZPOLNJEVANJU POGOJEV

Kot dokazila, iz katerih je razvidno, da vlagatelj zahteve izpolnjuje pogoje za �lana uprave borznoposredniške družbe, štejejo zlasti naslednje listine:

1. Kopija osebnega dokumenta s sliko (npr. osebne izkaznice, potnega lista).

2. Kopija potrdila o pla�ilu takse.

3. Originalno potrdilo o nekaznovanosti (izda Ministrstvo za pravosodje).

4. Sklep pristojnega organa družbe o pogojnem imenovanju (oziroma z odložnim pogojem pridobitve dovoljenja za opravljanje funkcije �lana uprave) vlagatelja za �lana uprave.

5. Dokazila o izpolnjevanju pogojev iz 1. to�ke petega odstavka 85. �lena ZTVP – 1, in sicer:

5.1 kopija delovne knjižice (ni treba kopirati praznih listov);

5.2 kopija pogodbe o zaposlitvi (priložite zadnjo veljavno oziroma za obdobje, v katerem ste pridobili 4 leta izkušenj pri vodenju poslov podjetja primerljive velikosti ali dejavnosti oziroma drugih primerljivih poslov, kot je borznoposredniška družba);

5.3 kopija izvle�ka iz sistemizacije delovnih mest za delovno mesto (za isto obdobje kot pod t�. 5.2);

5.4 potrdila oziroma izjava delodajalca s kratkim opisom del in nalog (za isto obdobje kot pod t�. 5.2);

5.5 dokazila o pridobljeni formalni izobrazbi (npr. kopija diplome najvišje dosežene formalne izobrazbe – diploma fakultete);

5.6 dokazila o funkcionalnih znanjih (npr. strokovni seminarji, te�aji, izpit za opravljanje poslov borznega posrednika, izpit za revizorja, pravosodni izpit …).

6. Morebitna druga dokazila.


PRILOGA 3

VPRAŠALNIK K ZAHTEVI ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE �LANAUPRAVE BORZNOPOSREDNIŠKE DRUŽBE

Navodila za izpolnjevanje:

Odgovore v vprašalniku uporablja Agencija za trg vrednostnih papirjev pri ocenjevanju strokovne usposobljenosti oseb, njihovih lastnosti in izkušenj v postopku izdaje dovoljenja za opravljanje funkcije �lana uprave borznoposredniške družbe. Agencije za trg vrednostnih papirjev se mora prepri�ati, da je �lan uprave borznoposredniške družbe ustrezno strokovno usposobljen ter da ima lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov borznoposredniške družbe.

Na podlagi vprašalnika Agencija za trg vrednostnih papirjev zagotavlja enakost obravnave posameznih kandidatov.

Izpolnjeni vprašalnik mora biti Agenciji za trg vrednostnih papirjev posredovan skupaj z zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije �lana uprave borznoposredniške družbe.

Vprašalnik mora biti izpolnjen �itljivo s pisalnim strojem ali ra�unalnikom. �e je odgovor daljši, kot dopuš�a prostor, ga kandidat zapiše na dodaten list papirja in se pri tem sklicuje na številko vprašanja iz vprašalnika, pri izpolnjevanju z ra�unalnikom pa lahko ustrezno pove�a prostor za vpisovanje. �e kandidat ne želi ali ne more odgovoriti na posamezno vprašanje, naj to pojasni. �e podatek ne obstaja, kandidat to ozna�i s križcem. Rubrik ne sme pustiti neizpolnjenih. Pri izpolnjevanju z ra�unalnikom ni dopustno brisati posameznih rubrik oziroma vprašanj.

1. Osebni podatki

Ime

Priimek

Prejšnja imena, �e je prišlo do spremembe

Datum spremembe osebnega imena, �e je prišlo do spremembe

Datum rojstva

Država in kraj rojstva

Državljanstvo

Stalno bivališ�e(ulica, številka, pošta, kraj)

Za�asno bivališ�e

Znanje slovenskega jezika (ozna�ite z �) DA NE

Ali imate v RS središ�e uresni�evanja svojih življenjskih interesov? (ozna�ite z �)

DA NE

Kot �lan/ica uprave borznoposredniške družbe bom v borzno posredniški družbi zaposlen/a oziroma bom to funkcijo opravljal/a s polnim delovnim �asom (ozna�ite z �)

DA NE


2. Podatki o drugih �lanih uprave v družbi, za katero podajate zahtevo

Ime Priimek Funkcija (predsednik uprave, �lan)

Obvlada slovenski jezik (DA/NE)

Ima v RS središ�euresni�evanja svojih življenjskih interesov (DA/NE)

3. Strokovna usposobljenost, izkušnje in lastnosti

3.1 Natan�no navedite pridobljeno formalno strokovno izobrazbo (brez okrajšav).

Izobrazba Datum pridobitve

3.2 Navedite podatke o vaših dosedanjih zaposlitvah, za�enši z zadnjo. Opišite vsa obdobja, tudi morebitne brezposelnosti.

Naziv delodajalca, naslov in primarna dejavnost

Delovno mesto Datum od/do (dan/mesec/leto)

Trajanje v letih, mesecih in dnevih

Skupaj trajanje v letih, mesecih in dnevih


3.3 Navedite vsa dodatna izobraževanja in funkcionalna znanja s podro�ja vodenja poslov borzno posredniškedružbe.

Izobraževanja in funkcionalna znanja s podro�ja vodenja poslov borznoposredniške družbe Obdobje izobraževanja

3.4 Navedite �lanstvo v strokovnih organih, drugih organizacij in stanovskih združenjih.

�lanstvo Datum v�lanitve

3.5 Navedite vse organizacije, v katerih ste ali ste bili v zadnjih desetih letih na vodilnih delovnih mestih.

Naziv organizacije in primarna dejavnost Funkcija Datum od/do

(dan/mesec/leto) Trajanje v letih, mesecih in dnevih

Skupaj trajanje v letih, mesecih in dnevih


3.6 Navedite vse organizacije, v katerih imate ali ste imeli vi oziroma vaši ožji družinski �lani v zadnjih treh letih ve� kot 5% kapitalski delež ali delež glasovalnih pravic.

Naziv organizacije Primarna dejavnost Navedite delež v % Navedite, kdo od družinskih �lanov poleg vas ima delež

3.7 Navedite vse organizacije, v katerih ste ali ste bili �lan nadzornega sveta ali drugih organov upravljanja v zadnjih petih letih.

Organizacija �lanstvo od – do Funkcija

3.8 Ali ima katera od organizacij, navedenih pod to�kami 3.5, 3.6 in 3.7, poslovne odnose z borznoposredniško družbo, v kateri ste/boste imenovani za �lana uprave? �e IMA, opišite na�ine poslovnih povezav.


4. Na naslednja vprašanja odgovarjajte s kljukico (�) v ustreznem okencu. V vsakem primeru, ko je odgovor na vprašanje DA, morate opisati podrobnosti na lo�enem listu papirja, s sklicevanjem na relevantno vprašanje.

DA NE

4.1 Ali ste zaprosili pristojni organ za izdajo dovoljenja za opravljanje poslov borznega posrednika oziroma za opravljanje poslov ali funkcij, za katere je potrebno dovoljenje pristojnega organa v Republiki Sloveniji oziroma tujini?

4.2 Ali je bila vaša zahteva za izdajo dovoljenja iz to�ke 4.1 zavrnjena? 4.3 Ali vam je bilo dovoljenje iz to�ke 4.1 odvzeto oziroma je bil za�et postopek za njegov odvzem?

4.4 Ali ste bili kdaj pravnomo�no obsojeni za gospodarski prestopek ali prekršek s podro�ja gospodarstva v Republiki Sloveniji ali tujini?

4.5 Ali obstaja pravnomo�na sodna odlo�ba o pla�ilu dolga, ki ga še niste pla�ali? 4.6 Ali ste bili kdaj v disciplinskem postopku s pravnomo�no odlo�bo spoznani za odgovornega? 4.7 Ali vam je bila kdaj zavrnjena zahteva za izdajo dovoljenja za �lana uprave družbe?

4.8 Ali ste bili razrešeni oziroma je bil od vas zahtevan odstop z vodilnega delovnega mesta?

4.9 Ali vam je prenehalo delovno razmerje zaradi kršitve delovnih obveznosti?

4.10 Ali ste morali odstopiti z (pla�anega ali nepla�anega) delovnega mesta pooblaš�enca ali prokurista?

4.11 Ali vam je kdaj sodiš�e v Republiki Sloveniji ali tujini izreklo varnostni ukrep prepovedi opravljanja poklica ali podoben ukrep?

4.12 Ali vas je v zvezi z lastništvom oziroma upravljanjem katerekoli organizacije, pravnomo�no obsodilo sodiš�e v Republiki Sloveniji ali tujini ter spoznalo, da ste odškodninsko odgovorni?

4.13 Ali ste bili na vodilnem delovnem mestu v organizaciji, ki ji je bilo odvzeto dovoljenje za opravljanje dejavnosti, za katero se zahteva posebno dovoljenje?

4.14 Ali je bilo katerikoli organizaciji, v kateri ste ali ste bili imetnik kvalificiranega deleža, ustanovitelj, �lan uprave – direktor, zavrnjeno ali razveljavljeno �lanstvo v kateremkoli poklicnem združenju oziroma ali je bila organizacija kakorkoli sankcionirana od strani organov v Republiki Sloveniji ali tujini?

4.15 Ali ste bili na vodilnem mestu v družbi, nad katero je bila uvedena prisilna poravnava, likvidacija, ste�ajnipostopek ali pa je bila imenovana izredna uprava v Republiki Sloveniji ali tujini?

4.16 Ali vam je znano, da se pripravlja uvedba katerega od postopkov iz to�ke 4.15?

5. Vaša vizija poslovanja borznoposredniške družbe

Za katera delovna podro�ja boste v upravi borznoposredniške družbe odgovorni?


Opišite vašo strategijo vodenja poslovanja borznoposredniške družbe (300 do 500 besed).

I Z J A V A

(ime in priimek vlagatelja) …………………………………………………………………….

potrjujem, da so podatki in informacije v vprašalniku resni�ne in to�ne. Zavedam se, da mora biti �lan uprave borznoposredniške družbe ustrezno strokovno usposobljen ter imeti lastnosti in izkušnje, potrebne za vodenje poslov borznoposredniške družbe.

Izjavljam, da sem celovito odgovoril/a na vsako vprašanje tega vprašalnika in razkril/a vsako informacijo, ki bi jo lahko upoštevali kot ustrezno za namen izpolnjevanja tega vprašalnika, in se obvezujem, da bom nemudoma obvestil/a Agencijo za trg vrednostnih papirjev o vseh pomembnih spremembah podatkov, ki sem jih navedel/la v vprašalniku, in o drugih zadevah, za katere bom izvedel/a po datumu izpolnitve te izjave do izdaje dovoljenja.

Zavedam se, da Agencija za trg vrednostih papirjev lahko podatke iz tega vprašalnika posreduje samo v skladu s tretjim odstavkom 182. �lena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 – ZP-L, 52/02 – ZJA in 86/04).

Datum:…………………………………

Podpis:…………………………………


2508. Sklep o podrobnejšem načinu izračuna obveznosti, terjatev in naložb pri ugotavljanju neto dolžništva oziroma neto izpostavljenosti

Na podlagi tretjega odstavka 88.a člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, št. 56/99, 31/00 – ZP-L, 52/02 – ZJA in 86/04) Agencija za trg vrednostnih papirjev izdaja

S K L E Po podrobnejšem načinu izračuna obveznosti,

terjatev in naložb pri ugotavljanju neto dolžništva oziroma neto izpostavljenosti

1. členTa sklep podrobneje določa način izračuna obvezno-

sti, terjatev in naložb zaradi ugotavljanja neto dolžništva določene osebe v razmerju do borznoposredniške družbe iz 3. točke prvega odstavka 88.a člena Zakona o trgu vred-nostnih papirjev (v nadaljevanju: ZTVP – 1) in način izračuna neto izpostavljenosti borznoposredniške družbe do določene pravne osebe iz petega odstavka 88.a člena ZTVP – 1.

2. člen(1) Neto dolžniki borznoposredniške družbe po tem

sklepu so fizične osebe, katerih obveznosti do borznopos-redniške družbe in do transakcijskega računa strank za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji so večje od njihovih naložb v borznoposredniški družbi ter terjatev do borzno-posredniške družbe in do transakcijskega računa strank za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji po izračunu v skladu s tem sklepom.

(2) Med naložbami fizične osebe v borznoposredniškodružbo iz prejšnjega odstavka tega člena se ne upoštevajo naložbe v kapital borznoposredniške družbe.

(3) Neto izpostavljenost borznoposredniške družbe do pravne osebe obstaja, kadar so terjatve in naložbe borzno-posredniške družbe večje od obveznosti borznoposredniške družbe do te pravne osebe.

(4) Povezanost fizične osebe s pravnimi osebami inpovezanost pravnih oseb se presoja po določilih 12. člena ZTVP – 1.

3. člen(1) Pri izračunu obveznosti, terjatev in naložb za namen

ugotavljanja neto dolžništva po tem sklepu se upoštevajo vse bilančne in zunajbilančne postavke borznoposredniške družbe, izkazane v skladu s predpisom o poslovnih knjigah borznoposredniških družb.

(2) Pri izračunu neto dolžništva se iz naslova opravljanja poslov z vrednostnimi papirji po nalogu in za račun strank na organiziranem trgu upoštevajo kot obveznosti samo zapadle neplačane obveznosti in kot terjatve samo zapadle nepla-čane terjatve posamezne osebe do transakcijskega računa strank za opravljanje poslov z vrednostnimi papirji.

(3) Pri izračunu neto dolžništva se iz naslova vseh drugih poslov, razen poslov iz prejšnjega odstavka, upoš-tevajo kot obveznosti vse neplačane obveznosti posamez-ne osebe do borznoposredniške družbe in kot terjatve vse neplačane terjatve posamezne osebe do borznoposred-niške družbe.

(4) Pri izračunu obveznosti, terjatev in naložb za na-men ugotavljanja neto izpostavljenosti po tem sklepu se upoštevajo vse bilančne in zunajbilančne postavke borz-noposredniške družbe, tudi naložbe v kapital, ki se nana-šajo na določeno osebo in z njo povezane pravne osebe, izkazane v skladu s predpisom o poslovnih knjigah borzno-posredniških družb.

4. členPri izračunu neto dolžništva posamezne fizične osebe

se pri poslih iz tretjega odstavka 3. člena tega sklepa lahko izključi znesek obveznosti do borznoposredniške družbe do 1,000.000 tolarjev.

5. členNeto dolžništvo posamezne fizične osebe do borzno-

posredniške družbe se izračunava in ugotavlja iz dnevnih podatkov.

6. členNeto izpostavljenost borznoposredniške družbe do do-

ločene pravne osebe se za namen tega sklepa ugotavlja na podlagi podatkov po stanju na zadnji dan v mesecu, in sicer za obdobje zadnjih 12 mesecev na način, opredeljen v 2. in 3. členu tega sklepa.

7. členUprava borznoposredniške družbe mora nemudoma

pisno obvestiti nadzorni svet borznoposredniške družbe o obstoju izločitvenega razloga iz 3. točke prvega odstavka in iz petega odstavka 88.a člena ZTVP – 1.

8. členDoločbe tega sklepa se na podlagi tretjega odstavka

87.a člena ZTVP – 1 smiselno uporabljajo tudi za družbe za upravljanje oziroma njihove nadzorne svete.






2509. Dodatek št. 10 k pravilom igre na srečo »PETICA«

Na podlagi 5. člena Pravil igre na srečo »PETICA«, ki jih je sprejela uprava družbe Športna loterija in igre na srečo d.d., Ljubljana, na seji dne 20. 4. 2004, je uprava družbe na seji dne 23. 5. 2005 sprejela

D O D A T E K ŠT. 10 K P R A V I L O Migre na srečo »PETICA«

1. členS tem dodatkom se določi elemente, ki so potrebni za

10. serijo srečk z imenom RIBA.

2. členSrečke 10. serije so v prodaji 12 mesecev.V seriji je izdanih 200.000 srečk.Cena srečke je 500 SIT.

3. členSrečka je v obliki kvadrata in razdeljena na petindvajset

polj. Na vsaki srečki je v 25 poljih naključno porazdeljenih 20 znakov »X« in 5 znakov »riba«.


Posamezna polja na srečki so oštevilčena od zgoraj navzdol, od leve proti desni. Grafični prikaz oštevilčenja poljna srečki je igralcu na voljo na samopostrežnem terminalu v opciji »pomoč«.

Igralec na posamezni srečki odkrije 5 polj.Srečka je dobitna, če je odkrit najmanj en znak »riba«.

Če na srečki v petih poljih ni odkrit niti en znak »riba«, srečka nima dobitka.

4. členDoločenemu številu odkritih znakov »riba« pripada po-

samezna vrednost dobitka, in sicer:

Število znakov RIBA Vrednost dobitka

5 rib 250.000 SIT 4 ribe 25.000 SIT 3 ribe 2.500 SIT 2 ribi 500 SIT 1 riba 250 SIT

5. členZa odkrivanje posameznega polja na srečki ima igralec

na voljo 60 sekund.

6. členDodatek št. 10 k pravilom igre »Petica« velja z dnem,

ko ga potrdi nadzorni organ, uporabljajo pa se za 10. serijo srečk z imenom RIBA.

Št. 110/05Ljubljana, dne 8. junija 2005.

Janez Bukovnik l. r.predsednik uprave

Športna loterija in igre na srečo d.d. prireja klasično igro na srečo z imenom »Petica« na podlagi koncesije, ki ji jo je dodelila Vlada Republike Slovenije s svojim sklepom številka 473-01/98-16 (V), z dne 29. 7. 1999, koncesijo pa podaljšala s svojim sklepom številka 473-01/2001-5 z dne 22. 6. 2001.

Ministrstvo za finance – Urad RS za nadzor prirejanjaiger na srečo je ta dodatek potrdilo pod številko 471-212-9/05 dne 6. 6. 2004.





11. serijo srečk z imenom ŠKOLJKA.

2. členSrečke 11. serije so v prodaji 12 mesecev.V seriji je izdanih 200.000 srečk.Cena srečke je 800 SIT.


polj. Na vsaki srečki je v 25 poljih naključno porazdeljenih 20 znakov »X« in 5 znakov »školjka«.


Igralec na posamezni srečki odkrije 5 polj.Srečka je dobitna, če je odkrit najmanj en znak »školj-

ka«. Če na srečki v petih poljih ni odkrit niti en znak »školj-ka«, srečka nima dobitka.

4. členDoločenemu številu odkritih znakov »školjka« pripada

posamezna vrednost dobitka, in sicer:

Število odkritih znakov ŠKOLJKA Vrednost dobitka

5 školjk 400.000 SIT 4 školjke 40.000 SIT 3 školjke 4.000 SIT 2 školjki 800 SIT 1 školjka 400 SIT

5. členZa odkrivanje posameznega polja na srečki ima igralec

na voljo 60 sekund.


ko ga potrdi nadzorni organ, uporabljajo pa se za 11. serijo srečk z imenom ŠKOLJKA.









12. serijo srečk z imenom DIAMANT.


2. členSrečke 12. serije so v prodaji 12 mesecev.V seriji je izdanih 200.000 srečk.Cena srečke je 1.000 SIT.


polj. Na vsaki srečki je v 25 poljih naključno porazdeljenih 20 znakov »X« in 5 znakov »diamant«.


Igralec na posamezni srečki odkrije 5 polj.Srečka je dobitna, če je odkrit najmanj en znak »dia-

mant«. Če na srečki v petih poljih ni odkrit niti en znak »dia-mant«, srečka nima dobitka.

4. členDoločenemu številu odkritih znakov »diamant« pripada

posamezna vrednost dobitka, in sicer:

Število odkritih znakov DIAMANT Vrednost dobitka

5 diamantov 500.000 SIT 4 diamanti 50.000 SIT 3 diamanti 5.000 SIT 2 diamanta 1.000 SIT 1 diamant 500 SIT

5. členZa odkrivanje posameznegPa polja na srečki ima igra-

lec na voljo 60 sekund.


ko ga potrdi nadzorni organ, uporabljajo pa se za 12. serijo srečk z imenom DIAMANT.





2512. Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, maj2005

Na podlagi prvega odstavka 19. člena Zakona o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/95 in 9/01) Statistični urad Republike Slovenije objavlja

K O E F I C I E N T Erasti cen v Republiki Sloveniji, maj 2005

1. Mesečni koeficient rasti cen industrijskih proizvodovpri proizvajalcih maja 2005 v primerjavi z aprilom 2005 je bil –0,003.

2. Koeficient rasti cen industrijskih proizvodov pri proiz-vajalcih od začetka leta do maja 2005 je bil 0,007.

3. Koeficient povprečne mesečne rasti cen industrijskihproizvodov pri proizvajalcih od začetka leta do maja 2005 je bil 0,001.

4. Koeficient rasti cen industrijskih proizvodov pri proiz-vajalcih maja 2005 v primerjavi z majem 2004 je bil 0,026.

5. Mesečni koeficient rasti cen življenjskih potrebščinmaja 2005 v primerjavi z aprilom 2005 je bil 0,003.

6. Koeficient rasti cen življenjskih potrebščin od začetkaleta do maja 2005 je bil 0,014.

7. Koeficient povprečne mesečne rasti cen življenjskihpotrebščin od začetka leta do maja 2005 je bil 0,003.

8. Koeficient rasti cen življenjskih potrebščin maja 2005v primerjavi z istim mesecem prejšnjega leta je bil 0,022.

9. Koeficient povprečne rasti cen življenjskih potrebščinod začetka leta do maja 2005 v primerjavi s povprečjem leta 2004 je bil 0,015.

Št. 9621-22/2005/8Ljubljana, dne 8. junija 2005.

Genovefa Ružić l. r.namestnica generalne direktorice


OBČINE

DOBREPOLJE

2513. Sklep o določitvi najvišjih cen vzgojno-varstvenih storitev v JVIZ OŠ Dobrepolje – VVE Ringaraja

Na podlagi 30. in 31. člena Zakona o vrtcih (Uradni list RS, št. 12/96, 44/00 in 78/03), 7. člena Pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih (Uradni list RS, št. 44/96, 1/98, 84/98, 102/00, 111/00, 92/02 in 120/03) in 16. člena Statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Dobrepolje na 26. redni seji, dne 1. 6. 2005 sprejel

S K L E Po določitvi najvišjih cen vzgojno-varstvenih

storitev v JVIZ OŠ Dobrepolje – VVE Ringaraja

1Kot najvišjo ceno vzgojno-varstvenih storitev v JVIZ OŠ

Dobrepolje – VVE Ringaraja, se od 1. 1. 2006 določi:– dejavnost vzgoje in varstva otrok prve starostne sku-

pine v znesku 88.000 SIT,– dejavnost vzgoje in varstva otrok druge starostne

skupine v znesku 70.000 SIT.

2Starši otrok, lahko uveljavijo rezervacijo enkrat letno

za neprekinjeno odsotnost otroka za en mesec, največ dva meseca v času od 1. 6. do 31. 8. tekočega leta. Rezervacijo morajo starši vrtcu pisno napovedati, najpozneje en teden pred prvim dnem odsotnosti otroka. Starši plačajo rezervacijo v znesku 590 SIT na dan, razliko do polne cene, pri čemer se odšteje hrana za dneve odsotnosti, pa pokrije občina.

3Starši lahko uveljavljajo rezervacijo tudi v primeru, ko

gre za neprekinjeno odsotnost otroka zaradi bolezni nad 15 delovnih dni, vendar le na podlagi zdravniškega potrdila.

4Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad-


Št. 38005-1/98Dobrepolje, dne 1. junija 2005.

ŽupanObčine DobrepoljeAnton Jakopič l. r.

DOBRNA

2514. Odlok o 1. rebalansu proračuna Občine Dobrna za leto 2005

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99,124/2000, 79/01,30/02) in 15. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01 in 112/02) je Občinski svet občine Dobrna na 22. redni seji, dne 19. 5. 2005 sprejel

O D L O Ko 1. rebalansu proračuna Občine Dobrna

za leto 2005

1. členV Odloku o proračunu Občine Dobrna za leto 2005 (Urad-

ni list RS, št. 91/03) se spremeni 2. člen tako, da se glasi:

A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV

Skupina/Podskupina kontov Rebalans leta 2005

I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 548.91570 DAVČNI PRIHODKI (700+701+702+703+704+705+706) 120.030 700 DAVEK NA DOHODEK IN DOBIČEK 88.000 701 PRISPEVKI ZA SOCIALNO VARNOST 702 DAVKI NA PLAČILNO LISTO IN DELOVNO SILO 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 11.010 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 21.020 705 DAVKI NA MEDNARODNO TRGOVINO IN TRANSAKCIJE 706 DRUGI DAVKI71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+712+714) 71.933 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 500 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 900 712 DENARNE KAZNI 80 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 6.431 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 64.02272 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 88.412 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 10.000 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEMATERIALNEGA PREMOŽENJA 78.41273 PREJETE DONACIJE (730+731) – 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV – 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 268.540 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 110.200 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IN SREDSTEV PRORAČUNA EU 158.340

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 562.72340 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+404+409) 138.235 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 38.117 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 6.327 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 91.261 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 409 REZERVE 2.53041 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) 128.155 410 SUBVENCIJE 9.190 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 64.860 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 13.522 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 40.58342 INVESTICIJSKI ODHODKI 291.363 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 291.363


43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 4.970 430 INVESTICIJSKI TRANSFERI 4.970 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRORAČUNSKI –13.808 PRIMANJKLJAJ) (I.–II.) (SKUPAJ PRIHODKI–ODHODKI)

B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB


IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 750 PREJETA VRAČILA DANIIH POSOJIL 7502 Prejeta vračila danih posojil od javnih podjetij 7503 Prejeta vračila danih posojil od finančnih institucij – 7505 Prejeta vračila danih posojil od drugih ravni države 7507 Prejeta vračila danih posojil državnemu proračunu 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 7510 Sredstva pridobljena s prodajo kapitalskih deležev v javnih podjetjih 7511 Sredstva pridobljena s prodajo kapitalskih deležev v finančnih inst.

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH – DELEŽEV (440+441+442) 440 DANA POSOJILA 4400 Dana posojila posameznikom 4402 Dana posojila javnim skladom 4403 Dana posojila finančnim institucijam 4404 Dana posojila privatnim podjetjem in zasebnikom 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN NALOŽB – 4410 Povečanje kapitalskih deležev v javnih podjetjih 4411 Povečanje kapitalskih deležev v finančnih institucijah 4412 Povečanje kapitalskih deležev v privatnih podjetjih – 442 PORABA SREDSTEV KUPNIN IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 4420 Dana posojila iz sredstev kupnin 4421 Sredstva kupnin, razporejena v javne sklade

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE – KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.–V.)

C) RAČUN FINANCIRANJA


VII. ZADOLŽEVANJE 16.782 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 16.782 5001 Najeti krediti pri poslovnih bankah 16.782

VIII. ODPLAČILO DOLGA 2.974 550 ODPLAČILO DOMAČEGA BLAGA 2.974 5500 Odplačilo kreditov Banki Slovenije 5501 Odplačila kreditov poslovnim bankam 5502 Odplačila kreditov drugim finančnim institucijam 2.974

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH – (I.+IV.+VII.–II.–V.–VIII.)

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.–VIII.) 13.808 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.–VIII.–IX.) 13.808

Podrobnejši pregled prihodkov in odhodkov ter njihova razporeditev so razvidni v posebnem delu proračuna, ki je sestavni del občinskega proračuna.

2. členTa odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Urad-

nem listu RS.

Št. 015-02-0010-1/2005-1Dobrna, dne 19. maja 2005.

ŽupanObčine Dobrna

Martin Brecl l. r.

2515. Sklep o izdaji soglasja Občine Dobrna o plačevanju stroškov standardne oskrbe institucionalnega varstva in uporabi sredstev za drobne osebne potrebe upravičencev v socialno varstvenih zavodih

Na podlagi določil 99. in 100.a člena Zakona o social-nem varstvu (Uradni list RS, št. 54/92, 42/94, 1/99, 41/99, 36/00, 54/00 in 26/01), 7. člena Pravilnika o standardih in normativih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98 in 19/99), 28. člena Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 36/02 in 107/02), 25. in 7. člena Uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 38/02 in 106/02) in 115. člena Statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01, 112/02 in 136/04) je Občinski svet Občine Dobrna na 22. redni seji dne 19. 5. 2005 sprejel

S K L E Po izdaji soglasja Občine Dobrna o plačevanju stroškov standardne oskrbe institucionalnega

varstva in uporabi sredstev za drobne osebne potrebe upravičencev v socialno

varstvenih zavodih

IObčina Dobrna upravičencem do celodnevnega institu-

cionalnega varstva s stalnim bivališčem na območju Občine Dobrna, ki so v celoti oproščeni plačila storitve in katerega zavezanci so deloma ali v celoti oproščeni prispevka, za-gotovi sredstva za kritje drobnih osebnih potreb v višini 20% osnovnega zneska minimalnega dohodka.

IIDel teh sredstev se nameni za plačilo premije prosto-

voljnega zdravstvenega zavarovanja, preostanek pa za kritje drobnih osebnih potreb.

IIIZa upravičence, ki so že nastanjeni v socialno varstve-

nih zavodih se začasno upošteva oziroma prizna dosedanji standard nastanitve, vključno z nastanitvami v enoposteljnih sobah in dodatno opremo, ki se nadomesti s standardno ta-koj, ko za to nastopijo pogoji. Pri nastanitvi novih upravičen-cev se upošteva standardna nastanitev, z izjemo v primerih, ko ni na voljo prostih standardnih kapacitet. Takrat se do sprostitve standardne začasno lahko zagotovi nadstandard-na namestitev z objektivnim mnenjem zavoda.

IVTa sklep se objavi v Uradnem listu RS in se uporablja

s 1. 3. 2005.

Št. 015-02-0011-1/2005-1Dobrna, dne 19. maja 2005.

ŽupanObčine Dobrna

Martin Brecl l. r.


DOBROVA – POLHOV GRADEC

2516. Program priprave Občinskega lokacijskega načrta VP 8/2 Dobrova

Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03-ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) ter 7. in 30. člena Statuta Občine Dobro-va – Polhov Gradec (Naš časopis, št. 252/99), je župan Ob-čine Dobrova-Polhov Gradec, Lovro Mrak, dne 30. 5. 2005 sprejel

P R O G R A M P R I P R A V EObčinskega lokacijskega načrta VP 8/2 Dobrova

1. Vsebina programa pripraveS tem programom se podrobneje določijo:– ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo

lokacijskega načrta VP 8/2 (v nadaljevanju: OLN),– predmet in programska izhodišča OLN ter okvirno

ureditveno območje,– nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki so-

delujejo pri pripravi OLN,– način pridobitve strokovnih rešitev,– seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove

pridobitve,– roki za pripravo OLN,– obveznosti financiranja priprave OLN.

2. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo OLN

Ocena stanjaNa obeh straneh lokalne ceste Dobrova–Horjul na

območju VP 8/2 se nahajajo objekti, ki nimajo urejenega legalnega statusa, kar je tudi razlog (predvsem pri obrtni delavnici) za nedodelano pojavnost v prostoru in nedefiniranoopcijo eventualne širitve, neurejeno povezavo na obstoje-čo predvsem cestno infrastrukturo. Proizvodni objekt nima urejenih pravno formalnih niti tehnično zavezujočih odnosov do obstoječih naravnih in grajenih infrastrukturnih danosti v prostoru.

Razlogi za pripravo OLNNamen lokacijskega načrta je, da se z njim legalizira

stanje v naravi, hkrati pa se predvidijo ukrepi za sanacijo obstoječega stanja in preverijo možnosti nadaljnjega razvoja obstoječih objektov.

Pravna podlagaProstorske sestavine planskih aktov občine: Prostorski ureditveni pogoji:– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za planski ce-

loti V7 Kozarje – del in V8 Dobrova (Uradni list RS, št. 6/88, 18/88, 40/92, 9/94, 11/95, 83/98, 112/04).

Skladno s 3. točko drugega odstavka 72. člena ZureP-1, se OLN pripravi za prostorske ureditve, za katere so znani investitorji, in za ureditve območij, ki so predvidena za sanacijo in prenovo ter za širitev naselij v skladu z urba-nistično in krajinsko zasnovo.

3. Predmet in programska izhodišča OLN ter okvirno ureditveno območje

Predmet OLNPredmet izdelave je ureditveno območje, ki se nahaja

na obeh straneh lokalne ceste Dobrova – Horjul v območju, imenovanem Znamenjčkar, oziroma del med lokalno cesto in potokom Horjulščica, del na pobočju severno-zahodno od lokalne ceste.

Programska izhodišča:– legalizacija in preoblikovanje-sanacija obstoječega

stanja nekaterih objektov in zunanjih površin,– zagotovitev pogojev za nadaljnji razvoj,

– ureditev dovoza na lokalno cesto,– ureditev komunalne energetske in druge infrastruk-

ture.

Okvirno ureditveno območjeUreditveno območje OLN se nahaja v k.o. Dobrova,

južno od naselja Dobrova ob cesti Dobrova–Horjul. Območje zajema zemljišča na obeh straneh ceste. Meja območja po-teka od ceste Dobrova–Horjul po vzhodni in južni parcelni meji parc. št. 957/1, po južni in zahodni meji parc. št. 957/2, preko ceste parc. št. 3062/1 in dalje ob zahodni meji zem-ljišča parc. št. 1040/2, zajame del zemljišča parc. št. 3066/6 ter diagonalno preseka parc. št. 1040/3. Meja območja se nadaljuje po severni strani ceste Dobrova–Horjul parc. št. 3062/1 do zahodne parcelne meje parc. št. 977/36, zavije do zahodnega vogala objekta na zemljišču parc. št. 977/192, se nadaljuje proti severu do severne meje parc. št. 977/36 in dalje po zahodni parcelni meji do ceste Dobrova–Horjul. Meja prečka cesto, se nadaljuje po južnem robu zemljišča parc. št. 3062/1 in se zaključi v severnem vogalu zemljišča parc. št. 957/1.

Prostorska konferencaObčina Dobrova Polhov-Gradec je dne 14. 2. 2005 v

skladu z 28. členom ZureP-1 sklicala prvo prostorsko kon-ferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodar-stva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave OLN oziroma predvidene prostorske ureditve. Da-tum, čas in kraj zbora konference je pripravljalec objavil v Uradnem listu RS in dveh sredstvih javnega obveščanja. S to objavo so bili o prostorski konferenci obveščeni predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti, z vabili pa so bili povabljeni nosilci urejanja prostora, ki so predvideni v 4. točki tega programa priprave.

Na prostorski konferenci predstavniki lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti niso podali pripomb ali priporočil, ki bi jih bilo potrebno pre-učiti, načrtovati ali upoštevati.

4. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki so-delujejo pri pripravi OLN

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom iz-delave OLN podati smernice za njegovo pripravo, k dopol-njenemu predlogu OLN pa mnenje, so:

1. RS Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zaščito in reševanje Kardeljeva ploščad 21, 1000 Ljubljana,

2. RS Ministrstvo za zdravje, zdravstveni inšpektorat RS, Parmova 33, 1000 Ljubljana,

3. Javno podjetje Vodovod – Kanalizacija, d.o.o., Vodo-vodna cesta 90, 1000 Ljubljana,

4. Snaga Javno podjetje, d.o.o., Povšetova 6, 1000 Ljubljana,

5. Elektro Ljubljana d.d., DE Ljubljana okolica, Sloven-ska cesta 58, 1000 Ljubljana,

6. GEOPLIN d.o.o. Ljubljana, Cesta Ljubljanskih brigad 11, 1000 Ljubljana,

7. Javno podjetje Energetika Ljubljana, d.o.o., Verov-škova 70, 1000 Ljubljana,

8. Telekom Slovenije d.d., Cigaletova ulica 15, 1000 Ljubljana,

9. Cestno podjetje Ljubljana d.d., Stolpniška 10, 1000 Ljubljana – cesta,

10. RS Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana,

11. KS Dobrova, Ulica Vladimirja Dolničarja 2, 1356 Dobrova,

12. Telemach d.o.o., Cesta Ljubljanske brigade 21, 1000 Ljubljana,

13. eventualni drugi nosilci urejanja, če to pogojujejo utemeljene potrebe, ugotovljene v postopku priprave OLN.


Če nosilci urejanja prostora v roku 30 dni od prejema ustreznega gradiva ne podajo smernic in mnenj, se šteje, da jih nimajo.

Pri pripravi OLN sodelujejo naslednji udeleženci:– Pobudnik priprave: Kogovšek Franci,– Naročnik vseh strokovnih podlag in OLN: Kogovšek

Franci,– Pripravljalec: Občina Dobrova-Polhov Gradec,– Načrtovalec-izdelovalec: Šabec Kalan Šabec arhitek-

ti, s.p., Ljubljana,Izdelovalec mora izpolnjevati pogoje, določene v 156.

do 160. členu ZureP-1 (imeti pridobljen status pooblaščene-ga prostorskega načrtovalca in izpolnjevati pogoje iz zakona, ki ureja graditev objektov),

– Investitor načrtovanih ureditev: Kogovšek Franci, Hor-julska 56, 1356 Dobrova.

5. Način pridobitve strokovnih rešitevStrokovne podlage se izdelajo na osnovi analize pros-

tora, pridobljenih smernic in analize le-teh, priporočil s prve prostorske konference, ter ob upoštevanju programskih iz-hodišč, določenih v 3. poglavju tega programa priprave.

Zaradi obstoječih pogojev ustvarjenih danosti prostora izdelava več variantnih rešitev ni relevantna. Izdelovalec OLN izdela eno strokovno rešitev, razen v primeru, da se potreba po izdelavi variantnih rešitev pokaže kasneje v po-stopku priprave OLN, če takšna potreba izhaja iz izdelanih strokovnih podlag in analiz.

OLN se po vsebini, obliki in načinu pripravi skladno z določili veljavne prostorske zakonodaje, in sicer predvsem z:

– Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03-ZZK-1),

– Pravilnikom o vsebini, obliki in načinu priprave dr-žavnih in občinskih lokacijskih načrtov ter vrstah njihovih strokovnih podlag (Uradni list RS, št. 86/04),

– Zakonom o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04).

6. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove pridobitve

Pri izdelavi strokovnih podlag in OLN je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega raz-voja, varstva okolja in ohranjanja narave:

– Odlok o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04),

– Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04),

– Plan,– PUP,– Idejno zasnovo prostorske ureditve (Šabec Kalan Ša-

bec arhitekti s.p., Ljubljana),– Geodetski načrt območja v merilu 1/500 (izdelovalec,

št. dela, datum),– Ostala gradiva, relevantna za izdelavo naloge.Pred izdelavo predloga OLN mora nosilec urejanja pros-

tora, investitor oziroma pristojni naročnik zagotoviti naslednje strokovne podlage:

– idejne zasnove vseh tistih rešitev, ureditev in ukrepov, ki so v odvisnosti od načrtovane prostorske ureditve,

– podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic na obravnavanem območju,

– poročilo o vplivih načrtovane prostorske ureditve na okolje v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdela-vo poročil za okolje,

– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora.

7. Roki za pripravo OLNSprejem programa priprave:

– Pripravljalec skliče prvo prostorsko konferenco naj-manj osem dni pred sprejemom programa priprave,

– Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec s podpisom potrdi progran priprave najmanj osem dni po izvedeni pros-torski konferenci.

Pridobitev smernic za načrtovanje:– Izdelovalec OLN po potrebi dopolni gradivo »Idej-

na zasnovaUP-082-04« (Šabec Kalan Šabec arhitekti s.p., Ljubljana),

– Po sprejemu programa priprave in po pridobitvi gra-diva iz prve alinee pripravljalec OLN zaprosi za smernice za načrtovanje nosilce urejanja prostora iz 4. točke tega pro-grama priprave,

– Nosilci urejanja prostora podajo smernice najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge,

– Po pridobivi smernic izdelovalec OLN izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te in analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve (v 14 dneh po prejemu smernic),

– Pripravljalec in investitor načrtovanih prostorskih ure-ditev potrdita usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.

Izdelava strokovne rešitve prostorske ureditve:– Po končani izdelavi usmeritev za načrtovanje prostor-

ske ureditve izdelovalec OLN izdela strokovno rešitev pros-torske ureditve in sicer v 20 dneh po potrditvi usmeritev,

– Pripravljalec organizira predstavitev strokovne rešitve zainteresirani javnosti v okviru druge prostorske konference, katere namen je, da se na predlagano rešitev pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.

Izdelava strokovnih podlag in predloga OLN:– Nosilec urejanja prostora, investitor načrtovanih pros-

torskih ureditev oziroma pristojni naročnik zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag, določenih v 6. točki tega programa priprave,

– Izdelovalec izdela predlog OLN v 20. dneh po oprav-ljeni drugi prostorski konferenci in po prevzemu vseh stro-kovnih podlag.

Javna razgrnitev in javna obravnava:– Odbora za prostorsko planiranje, gospodarjenje z

nepremičninami in varstvo okolja in Odbora za komunalo obravnava predlog v roku 30 dni po oddaji gradiva občinski upravi. Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec sprejme sklep o javni razgrnitvi predloga v roku 7 dni po pozitivnem sklepu Odbora za prostorsko planiranje, gospodarjenje z nepremič-ninami in varstvo okolja in Odbora za komunalo. Sklep o javni razgrnitvi se objavi v Uradnem listu RS, Našem časopisu in na krajevno običajen način,

– Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni,– Javna razgrnitev se izvede na sedežu Občine Dobro-

va-Polhov Gradec in sedežu KS Dobrova za najmanj 30 dni od dneva uveljavitve sklepa o javni razgrnitvi,

– Občinska služba v sodelovanju s krajevno skupnostjo organizira javno obravnavo v kraju načrtovane prostorske ureditve oziroma v prostorih Občine Dobrova-Polhov Gra-dec,

– Pripravljalec skupaj s krajevno skupnostjo Dobrova evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov,

– Izdelovalec skupaj z Občino Dobrova-Polhov Gradec prouči pripombe, predloge in pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja v roku 20 dni po prejemu vseh pri-pomb,

– Župan zavzame stališče do pripomb in predlogov, po-danih v času trajanja javne razgrnitve na podlagi strokovnega mnenja izdelovalca, občinske strokovne službe ter sklepov


Odbora za prostorsko planiranje, gospodarjenje z nepremič-ninami in varstvo okolja in Odbora za komunalo, ki pripombe in predloge predhodno obravnavajo, v roku 30 dni po poteku javne razgrnitve (rok zajema čas za pripravo odgovorov pri načrtovalcu in čas za posredovanje ter obravnavo gradiva in je odvisen od števila zahtevnosti pripomb),

– Pripravljalec pisno seznani lastnike nepremičnin na območju OLN s stališči do njihovih morebitnih pripomb in predlogov v roku 10 dni po sprejetju stališča do pripomb.

Izdelava dopolnjenega predloga OLN:– Nosilec urejanja prostora, investitor načrtovanih pros-

torskih ureditev oziroma pristojni naročnik zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag,

– Izdelovalec izdela dopolnjen predlog OLN po prejemu stališča do pripomb in predlogov in po prevzemu vseh more-biti dopolnjenih strokovnih podlag,

– Izdelovalec OLN pozove nosilce urejanja prostora iz 4. točke tega programa priprave, da podajo mnenje k dopol-njenemu predlogu OLN,

– Nosilci urejanja prostora podajo mnenje najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge

– Izdelovalec izdela in preda usklajen dopolnjen predlog OLN Občini Dobrova-Polhov Gradec v 40 dneh po prejemu gradiv iz druge alinee tega sklopa oziroma v 10 dneh po pre-jemu zadnjega mnenja.

Sprejem OLN:– Župan Občine Dobrova-Polhov Gradec posreduje po

predhodni obravnavi Odbora za prostorsko planiranje, go-spodarjenje z nepremičninami in varstvo okolja in Odbor za komunalo usklajen predlog OLN Občinskemu svetu v spre-jem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve,

– Občinski svet občine Dobrova-Polhov Gradec sprej-me OLN z odlokom in ga objavi v Uradnem listu RS.

8. Obveznosti financiranja priprave OLN:Nosilec urejanja prostora, investitor načrtovanih prostor-

skih ureditev oziroma pristojni naročnik zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag, investitor načrtovanih prostor-skih ureditev pa tudi za izdelavo OLN. Vsa sredstva za izved-bo OLN za VP 8/2 Dobrova zagotavlja Kogovšek Franci.

9. Objava programa pripraveTa program priprave se objavi v Uradnem listu RS in

začne veljati z dnem objave.

Št. 351-05-0238/05Dobrova, dne 30. maja 2005.

ŽupanObčine Dobrova-Polhov Gradec

Lovro Mrak l. r.

GORIŠNICA

2517. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Gorišnica

Na podlagi prve alinee 29. in 64. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 14/95, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02) in 16. člena statuta Občine Go-rišnica (Uradni list RS, št. 34/99 in 37/02) je Občinski svet občine Gorišnica na 17. redni seji dne 14. 4. 2005 sprejel

S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E S T A T U T A

Občine Gorišnica

1. členV statutu Občine Gorišnica (Uradni list RS, št. 34/99,

37/02) se v drugem odstavku 5. člena beseda »skupnosti« nadomesti z besedo »zveze«.

2. členV 12. členu se spremeni drugi stavek, ki se glasi:»Odločitev je sprejeta z večino opredeljenih glasov nav-

zočih članov.«

3. členV 14. členu se za tretjim odstavkom doda novi četrti

odstavek, ki se glasi:»Do prve seje novoizvoljenega občinskega sveta traja

tudi:– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so izvo-

ljeni na predčasnih volitvah po razpustitvi prejšnjega občin-skega sveta, ali odstopu večine članov občinskega sveta,

– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so iz-voljeni na predčasnih volitvah, če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah,

– mandatna doba članov občinskega sveta, ki so iz-voljeni na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.«

4. členV 22. členu se v prvem odstavku doda nova šesta ali-

nea, ki se glasi:»– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma,

če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha oprav-ljati funkcijo ali dela v občinski, oziroma državni upravi, ki na podlagi določb 17. člena tega statuta ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo člana občinskega sveta.«

Dosedanja šesta alinea postane sedma.V drugem stavku drugega odstavka 22. člena se za

besedo »četrto« postavi vejica in se črta beseda »in«, za besedo »peta« pa se doda besedilo »in šesto«.

V 22. členu se na koncu drugega odstavka dodata nova peti in šesti stavek, ki se glasita:

»Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko član ob-činskega sveta, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od prejema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.«

Tretji odstavek 22. člena se spremeni tako, da se gla-si:

»Postopki za nadomestitev člana občinskega sveta se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odlo-čitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vložena, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.«

5. členV 25. členu se spremeni druga alinea prvega odstavka

in se glasi: »odbor za gospodarstvo«.V prvem odstavku se doda nova tretja alinea, ki se glasi:

»odbor za kmetijstvo«.Tretja, četrta, peta, šesta, sedma, osma in deveta ali-

nea postanejo četrta, peta, šesta, sedma, osma, deveta in deseta alinea.

6. členV prvem odstavku 29. člena se beseda »državljani«

nadomesti z besedo »volivci«.


Za prvim stavkom drugega odstavka se doda nov drugi stavek, ki se glasi:

». Za začetek in trajanje mandatne dobe župana se smiselno uporablja določbe tretjega odstavka 14. člena tega statuta.«

Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:»Do prve seje novo izvoljenega občinskega sveta traja

tudi:– mandatna doba župana, ki je izvoljen na nadomestnih

volitvah po prenehanju mandata prejšnjemu županu pred potekom mandatne dobe,

– mandatna doba župana, ki je izvoljen na predčasnih volitvah, če je bila občina ustanovljena po opravljenih rednih volitvah,

– mandatna doba župana, ki je izvoljen na volitvah, ki so bile iz kakšnega drugega razloga na podlagi zakona opravljene po rednih volitvah v občinske svete.«

Dosedanji tretji in četrti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.

7. členV 37. členu se v prvem odstavku doda nova šesta

alinea, ki se glasi: »– če nastopi funkcijo ali začne opravljati delo oziroma, če v enem mesecu po potrditvi mandata ne preneha opravljati funkcije ali dela v občinski, oziroma držav-ni upravi, ki na podlagi določb desetega in enajstega odstav-ka 37. člena tega statuta ni združljiva, oziroma ni združljivo s funkcijo župana in podžupana.«

Dosedanja šesta alinea postane sedma, sedma alinea pa osma.

V drugem stavku četrtega odstavka 37. člena se za be-sedo »peto« postavi vejica in se črta beseda »in«, za besedo »šesto« pa se doda besedilo »in sedmo«.

V petem odstavku 37. člena se dodata nova drugi in tretji stavek, ki se glasita:

»Zoper ugotovitev občinskega sveta lahko župan in podžupan, ki mu je prenehal mandat, v osmih dneh od pre-jema sklepa vloži tožbo na upravno sodišče, ki o njej odloči v 30 dneh. O morebitni pritožbi odloči vrhovno sodišče v 30 dneh.«

Deveti odstavek 37. člena se spremeni tako, da se glasi:

»Postopki za izvolitev novega župana in imenovanja podžupana se lahko začno po preteku roka za vložitev tožbe, če tožba ni bila vložena, po preteku roka za vložitev pritožbe zoper odločitev upravnega sodišča, če pritožba ni bila vlože-na, oziroma po pravnomočni odločitvi sodišča.«

Dodata se novi deseti in enajsti odstavek, ki se glasita:»Če je župan imenovan:– na funkcijo v organu državne uprave, ki izvaja nad-

zorstvo nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokov-nostjo dela občinskih organov in občinske uprave,

– za načelnika upravne enote, ali vodjo notranje orga-nizacijske enote v upravni enoti, na katere območju je ob-čina,

– na položaj ali drugo uradniško delovno mesto v dr-žavni upravi, na katerem se izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorstvom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela občinskih organov in občinske uprave, mu po zakonu preneha mandat župana z dnem imenovanja. O imenovanju mora župan takoj obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo.

Če župan opravlja funkcijo ali delo iz prejšnjega odstav-ka, mu po zakonu preneha mandat župana, če ne odstopi s funkcije ali ne preneha z delovnim razmerjem. O svoji odlo-čitvi, ali bo opravljal funkcijo župana, ali še naprej funkcijo ali delo iz prejšnjega odstavka, je župan dolžan pisno obvestiti občinski svet in občinsko volilno komisijo najkasneje v sed-mih dneh po prejemu poročila o izidu volitev v občini.«

8. členV 47. členu se doda nov prvi odstavek, ki se glasi:»Upravne naloge občine izvaja občinska uprava.«Dosedanji prvi odstavek postane drugi, ki se spremeni

in se glasi:»Občinsko upravo ustanovi občinski svet na predlog

župana s splošnim aktom, s katerim določi njene naloge in notranjo organizacijo.«

Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:»Občinsko upravo usmerja in nadzira župan, delo ob-

činske uprave pa vodi direktor občinske uprave, ki ga imenu-je in razrešuje župan. Direktor občinske uprave je uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev.«

Dosedanji drugi odstavek postane četrti odstavek, kjer se za besedo »upravi« doda besedilo »na predlog direktorja občinske uprave«.

9. členSpremeni se tretji odstavek 73. člena, ki se glasi:»Odločitev o uvedbi samoprispevka je sprejeta, če se

je za uvedbo samoprispevka izrekla večina glasovalnih upra-vičencev oziroma upravičenk na določenem območju, ki so glasovali, pod pogojem, da se jih je glasovanja udeležila večina.«

10. členV 80. členu se doda novi tretji odstavek, ki se glasi:»Letni program prodaje občinskega finančnega in stvar-

nega premoženja v postopku sprejemanja proračuna sprej-me občinski svet na predlog župana. Med izvrševanjem proračuna lahko občinski svet na predlog župana spremeni in dopolni letni program prodaje.«

Dosedanji tretji odstavek pa postane četrti odstavek.

11. členSpremeni se 109. člen, in se glasi »Statut, odloki in dru-

gi predpisi občine morajo biti objavljeni v Uradnem listu RS oziroma v Uradnem glasilu slovenskih občin in začnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno.

V Uradnem listu RS oziroma v Uradnem glasilu sloven-skih občin se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet.

12. členTe spremembe in dopolnitve začnejo veljati petnajsti

dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Št. 002-03-15/2005Gorišnica, dne 14. aprila 2005.

ŽupanObčine GorišnicaJožef Kokot l. r.

KIDRIČEVO

2518. Pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Kidričevo

Na podlagi 17. člena Statuta Občine Kidričevo (Uradni list RS, št. 10/04) je Občinski svet občine Kidričevo na 19. redni seji dne 19. 5. 2005 sprejel

P R A V I L N I Ko enkratni denarni pomoči za novorojence

v Občini Kidričevo


1. členS tem pravilnikom se določajo upravičenci, pogoji in

postopek za pridobitev enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka z območja Občine Kidričevo.

2. členEnkratna denarna pomoč se določi v obliki sofinancira-

nja nakupa otroškega mleka

3. členPravico do subvencioniranega nakupa otroškega mleka

imajo starši ob rojstvu otroka, če je otrok državljan Republi-ke Slovenije, ima stalno prebivališče v Občini Kidričevo, ter ima stalno prebivališče v Občini Kidričevo vsaj eden izmed staršev.

Pravico do subvencioniranega nakupa otroškega mleka ob rojstvu otroka lahko uveljavi tudi druga oseba, ki je zakoni-ti zastopnik otroka na podlagi odločbe pristojnega organa.

4. členUpravičenci so upravičeni do subvencije v višini 50%

od vrednosti otroškega mleka, do 5. meseca otrokove sta-rosti. Sofinancira se nakup otroškega mleka z oznako »1«.Subvencionirani nakup otroškega mleka je mogoč samo v Lekarni Kidričevo.

5. členČe so starši prejeli enkratno denarno pomoč že v drugi

občini, niso upravičeni do subvencionirane nakupa otroškega mleka po tem pravilniku.

6. členSubvencija za nakup otroškega mleka se dodeli upravi-

čencu na podlagi predložitve:– rojstnega lista za otroka ali– na podlagi podatkov iz uradne evidence, katero prido-

bi občinska uprava enkrat mesečno.Po izteku petih mesecev od rojstva otroka, upraviče-

nec ne more uveljaviti subvencioniranega nakupa otroškega mleka.

7. členNa podlagi predložitve rojstnega lista za otroka, oziroma

potrdila iz uradne evidence, občinska uprava izda upravičen-cu potrdilo, na podlagi katerega lahko kupi otroško mleko pa subvencionirani ceni.

8. členPotrdilo, katerega izda občinska uprava mora vsebovati

podatke:– ime in priimek upravičenca,– stalno prebivališče upravičenca,– ime in priimek otroka, za katerega se uveljavlja sub-

vencija za nakup otroškega mleka,– datum, do katerega je upravičenec upravičen do na-

kupa otroškega mleka.

9. členObčinska uprava obvesti o subvencioniranem nakupu

otroškega mleka Lekarno Kidričevo. Lekarna mesečno iz-stavi Občini Kidričevo račun za plačilo razlike med ceno otroškega mleka in plačilom upravičenca. K računu je po-trebno priložiti:

– podatke o upravičencu do nakupa otroškega mleka,– višino sredstev za posamezno otroško mleko.

10. členUpravičenec, ki je pridobil subvencijo za nakup otroške-

ga mleka na podlagi neresničnih podatkov, je dolžan vrniti neupravičeno pridobljeni znesek za nakup otroškega mleka skupaj z zamudnimi obrestmi.

11. členTa pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v

Uradnem listu RS.

Št. 015-03-45/05Kidričevo, dne 25. maja 2005.

ŽupanObčine Kidričevo

Zvonimir Holc l. r.

KOPER

2519. Odlok o lokacijskem načrtu »Ureditev plaže v Valdoltri«

Na podlagi 180. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01 in 29/03)

R A Z G L A Š A M

O D L O K o lokacijskem načrtu »Ureditev plaže

v Valdoltri«

Št. K3503-68/2004Koper, dne 13. maja 2005.

ŽupanMestne Občine Koper

Boris Popovič l. r.

Na podlagi drugega odstavka 23. člena Zakona o ure-janju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002, 8/2003 – popra-vek, 58/03 – ZZK-1), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95-obvezna razla-ga, 73/95 – odločba US, 9/96 – odločba US, 44/96 – odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odločba US, 74/98, 12/99 – sklep US, 16/99 – popravni sklep US, 59/99 – odločba US, 70/00, 100/00 – sklep US, 28/01 – ugotovitev US, 87/01 – Zsam-1, 16/02 – sklep US, 51/02 in 108/03 – sklep US) in na podlagi 27. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01 in 29/03) je Občinski svet Mestne občine Koper na seji dne 12. maja 2005 sprejel

O D L O Ko lokacijskem načrtu »Ureditev plaže v Valdoltri«


1. členS tem odlokom se sprejme lokacijski načrt »Ureditev

plaže v Valdoltri«, ki ga je izdelalo podjetje Studio Galeb d.o.o. Koper, pod številko 23 – 04 oktobra 2004.

2. člen(1) Območje LN »Ureditev plaže v Valdoltri« se po spre-

jemu Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sesta-vin dolgoročnega in družbenega plana Mestne občine Koper (Obalno območje Ankarana, v letu 2004) – (Uradni list RS, št. 96/04) – nahaja na južni strani ankaranskega polotoka med območji urejanja Z1 (Ortopedska bolnišnica Valdoltra) in T4 (turistični nastanitveni objekti, spremljajoči programi in obala za kopanje).


(2) Meja območja lokacijskega načrta poteka (od za-hoda proti vzhodu) od izhodiščne točke na morski obali po zahodnem in severnem robu parcele št. 1328/2, prečka par-celi št. 1313/3 in 1327, po vzhodnem robu parcele št. 1327, prečka parcelo št. 1327 do morske obale. Vse parcele so v k.o. 2593-01-Oltra.

(3) Velikost območja lokacijskega načrta je ca. 13.552 m2.

(4) Grafično je meja območja lokacijskega načrta do-ločena na katastrskem in topografskem načrtu iz 4. člena odloka.

3. členLokacijski načrt (v nadaljevanju: LN) določa mejo ob-

močja urejanja, funkcijo območja, lego, potek, zmogljivost ter velikost objektov in naprav, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov, naprav in ureditev, po-goje za prometno in komunalno urejanje območja, okolje-varstvene ukrepe, dinamiko izvajanja posegov, obveznosti investitorja in izvajalcev ter tolerance.

4. člen(1) Lokacijski načrt vsebuje tekstualni in grafični del.(2) Tekstualni del vsebuje: odlok, obrazložitev LN, ter

smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora.(3) Grafični del lokacijskega načrta vsebuje:– prikaze iz prostorskih sestavin dolgoročnega in druž-

benega plana občine Koper, M 1:5000,– katastrski načrt, M 1:1000,– prikaze meje LN na topografskem načrtu in DKN,

M 1:1000,– pregledno situacijo na DOF, M 1:1000,– ureditveno situacijo, M 1:1000,– geodetsko zazidalno situacijo, M 1:1000,– prometno situacijo, M 1:1000,– zbirno karto komunalne infrastrukture, M 1:1000,– prereze območja, M 1:100,– načrt gradbenih parcel, M 1:1000,– zakoličbeni načrt, M 1:1000.

II. FUNKCIJA OBMOČJA

5. člen(1) Vse ureditve so načrtovane na priobalnem zemljišču

morja kot objekti javne infrastrukture.Načrtovana je ureditev obale za kopanje (območje,

kjer se običajno kopa večje število ljudi in kopanje ni prepo-vedano), gradnja plažnega objekta in obalne pešpoti med pomolom

Ortopedske bolnišnice Valdoltra in grajeno obalo ob turistično apartmajskem naselju »Gradis«.

(2) V območju urejanja lokacijskega načrta so predvide-ne naslednje ureditve:

– na vzhodnem delu območja (zahodno od pomola ob Ortopedski bolnišnici Valdoltra): ureditev ožjega območja obale za kopanje s sprehajalno – kopališko ploščadjo z grajenim priobalnim zidom, plažnim objektom, kopališkim pomolom in ureditvijo ožjega priobalnega pasu z nasutjem proda iz peščenjaka, rekonstrukcija nekdanjega valobrana in nekdanje grajene obale iz originalnih kamnitih blokov peš-čenjaka, rekonstrukcija (prestavitev) kanaliziranega iztoka hudournika

– v osrednjem delu območja: ureditev širšega območja obale za kopanje z grajeno peš potjo nad priobalnim zidom s sonaravno ureditvijo ožjega priobalnega pasu s prerazpo-reditvijo razpoložljivega proda iz peščenjaka

– v zahodnem delu območja (pod naravnim klifom): ureditev pešpoti – brvi nad ohranjeno naravno obalo.

(3) Ob urejanju območja je predvidena ureditev vseh kontaktnih površin.

III. POGOJI ZA URBANISTIČNO ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE OBMOČJA, OBJEKTOV IN DRUGIH

POSEGOV

6. člen(1) Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju

plažnega objekta, grajene obale in drugih ureditev zunanjega prostora, ki naj bo podrejeno ohranjanju naravnih in ambien-talnih kvalitet prostora.

(2) Pri uporabljenih gradivih naj bodo prevladujoči na-ravni avtohtoni materiali (peščenjak).

(3) Vse ozelenitve naj bodo izvedene z avtohtonim ras-tlinjem.

7. členGabaritiTlorisni gabariti plažnega objekta, infrastrukturnih ob-

jektov in ureditev zunanjega prostora so določeni v grafičnihprilogah. Največja etažnost plažnega objekta je P + 1, naj-večje višine venca do 6,0 m od obodnega terena. Najvišja kota novih grajenih delov obale ob vodnem zemljišču morja je + 2,0 m abs.

8. členGradbene parcele:(1) Načrt gradbenih parcel iz grafičnega dela temelji na

določitvi posameznih gradbenih sklopov. Po realizaciji po-segov se gradbene parcele v smislu funkcionalnih zemljišč lahko deli ali združuje, pri čemer se ne smejo spremeniti izhodišča nemotenega prehoda in ureditve vseh odprtih po-vršin.

(2) Območje dvojne rabe – kjer se prekriva vodotok kanaliziranega hudournika z zunanjimi urejenimi površinami (dostopna intervencijska cesta, sprehajalno – kopališka ploš-čad) mora biti določeno v projektni dokumentaciji in načrtu parcelacije.

9. členUrejanje zunanjih površin:(1) Načrtovanje in urejanje zunanjih površin mora upoš-

tevati:– prilagajanje terenskim razmeram s podpornimi zidovi

(zidani ali obzidani s kamnom – avtohtonim peščenjakom);– zaželjeno je čimmanjše odstopanje višinskih nivo-

jev grajenih ureditev (poti, ploščadi) od nivoja raščenega terena

– ustrezno tlakovanje kopališke ploščadi in grajene oba-lne peš poti (protidrsno obdelan, atmosfersko in na morsko vodo odporen avtohtoni kamen – peščenjak).

(2) Zunanja mestna oprema (klopi, koši, ograje, mon-tažna stopnišča za dostop do obale, označbe) morajo biti v območju lokacijskega načrta načrtovana enotno. Projekt mestne opreme mora biti sestavni del projekta za gradnjo.

10. členUrejanje zelenih površin:(1) Vse predvidene ozelenitve morajo biti v območju

lokacijskega dovoljenja načrtovane s projektom hortikulturne in krajinske ureditve, ki mora biti sestavni del projekta za gradnjo.

(2) Vse ozelenitve naj bodo izvedene z avtohtonim list-natim drevjem in avtohtonimi grmovnicami.

(3) Obvezni element hortikulturne ureditve območja je sanacija in pretežna ohranitev sedanjega drevja ob izteku dostopne ceste na obalo.

(4) Komunalno omrežje in naprave, ter zunanje uredit-ve, morajo biti načrtovani in izvedeni tako, da omogočajo za-saditev drevoredov, predvidenih s tem lokacijskim načrtom.

(5) V primeru, da se pri izvedbenih projektih in sami izvedbi ugotovi vpliv drevoredne zasaditve na komunalne vode, je obvezna izvedba protikoreninske zaščite. Kolikor


zunanje kontaktne površine to omogočajo, se lahko linije drevoredov smiselno prilagodijo.

11. členRušitve:Za izvedbo predvidenih ureditev vzdolž obale je po-

trebno odstraniti montažen provizorij (kiosk) v območju izteka dostopne ceste na obalo na parceli št. 1328/2 k.o. Oltra.

12. členUreditev obalnega območja – opis predvidenih pose-

gov(1) Na vzhodnem delu območja med dostopno cesto in

korenom pomola Ortopedske bolnišnice Valdoltra:– gradnja obalnega zidu v dolžini ca. 95 m po regulira-

nem robu sedanje nasute obale– ureditev tlakovane sprehajalno – kopališke ploščadi

s plažnim objektom– ureditev kopališkega pomola na stebrih dolžine do

50 m– nasutje obale vzdolž obalnega zidu s prodom iz avto-

htonega peščenjaka (prerazporeditev razpoložljivega mate-riala iz območij predvidenih posegov)

– rekonstrukcija valobrana nekdanjega mandrača tloris-ne »L« oblike, dolžine ca. 20m + 30 m z uporabo originalnih oblikovanih kamnov in plošč peščenjaka, ki se nahajajo na kraju samem na morskem dnu

– rekostrukcija grajene obale na vzhodni strani rekon-struiranega valobrana tlorisnih mer ca. 20 m x 15 m z upo-rabo originalnih oblikovanih kamnov in plošč peščenjaka, ki se nahajajo na kraju samem na morskem dnu, z ureditvijo klančine za dostop do vode brez arhitektonskih ovir

– poglobitev dna nekdanjega mandrača in nasutje dna s prodom iz avtohtonega peščenjaka (prerazporeditev razpol-ožljivega materiala iz območij predvidenih posegov)

– rekonstrukcija nekdanjega mandrača (valobrana in grajene obale) se izvede na dejanskem tlorisu najdišča, ki ga je potrebno pred izdelavo projektne dokumentacije za gradnjo natančno določiti na kraju samem.

(2) V srednjem delu območja (zahodno od rekonstruira-nega valobrana do naravnega klifa):

– gradnja obalnega zidu v dolžini ca. 190 m po robu zgornjega bibavičnega pasu morja

– ureditev tlakovane obalne peš poti (nadaljevanje ko-pališke ploščadi)

– gradnja manjših opornih zidov, višine do 1,0 m med tlakovano peš potjo in brežino na mestih, kjer naklon terena ne omogoča oblikovanja ozelenjenih teras

– ureditev montažnih stopnišč za dostop do vode na ca. 60 m

– sonaravna ureditev obale za kopanje vzdolž obalne-ga zidu s prerazporeditvijo materiala, ki se nahaja na kraju samem (prod in plošče iz peščenjaka).

(3) V zahodnem delu območja (območje naravnega klifa):

– gradnja lesenega mostovža – brvi v dolžini ca. 150 m po robu zgornjega bibavičnega pasu morja, z minimalnim varnostnim odmikom od spodnjega roba klifa širine 3,0 m zaradi naravnih abrazivnih procesov klifa

– ohranitev in sanacija naravne obale.(4) K izvedbeno projektni dokumentaciji vseh načrto-

vanih maritimnih ureditev morajo investitorji pridobiti mne-nje uprave RS za pomorstvo glede zagotavljanja varnosti plovbe.

IV. PROSTORSKI IN PROMETNO-TEHNIČNI POGOJI UREJANJA OBMOČJA

13. členObmočje lokacijskega načrta je načrtovano kot območje

peš prometa, brez prisotnosti motornega prometa.

14. člen(1) Napajanje območja in pomola ob Ortopedski bol-

nišnici Valdoltra, vključno z intervencijskim dostopom, je za-gotovljeno preko

– obstoječe napajalne ceste ob zahodni strani ograje bolnišnice in

– obstoječe zahodne dostopne poti.(2) Na območju lokacijskega načrta se promet z orga-

nizacijskimi in tehničnimi ukrepi omejen na dostavo in inter-vencijo.

15. členMirujoči promet:Parkirišča so zagotovljena na severni strani območja

lokacijskega načrta na obstoječem parkirišču ob napajalni cesti med Jadransko cesto in pomolom Ortopedske bolniš-nice Valdoltra.

16. členPeš promet(1) Peš dostop do območja je z južnega peš hodnika

Jadranske ceste (glavna krajevna zbirna peš pot) zagotovljen preko obstoječe napajalne ceste ob zahodni strani ograje Ortopedske bolnišnice Valdoltra in preko obstoječe zahodne dostopne poti.

(2) Kopališka ploščad, grajena obalna peš pot in mo-stovž v območju naravnega klifa so namenjeni izključno peš prometu.

(3) Obalna peš pot v smeri pomol ob Ortopedski bolniš-nici Valdoltra – grajena obala »Gradis«, mora biti prehodna brez arhitektonskih ovir.

(4) Preko celotnega območja urejanja mora biti zago-tovljen prost prehod.

V. POGOJI ZA KOMUNALNE, TELEKOMUNIKACIJSKE IN ENERGETSKE UREDITVE

17. člen(1) V sklopu izdelave projektne dokumentacije, pred

pričetkom del, je potrebno evidentirati in upoštevati stanje komunalne infrastrukture s specifiko konfiguracije terena,navesti dokumentacijo, po kateri se ali se bodo urejala kon-taktna in vplivna območja, ter na osnovi teh uskladiti in izdelati projekte, vključno z ureditvijo zunanjih površin in hortikulturno ureditvijo. Izdelava projektne dokumentacije za gradnjo komunalnih naprav mora potekati istočasno in med-sebojno usklajeno, z upoštevanjem potrebnih odmikov med posameznimi omrežji (vzporedni poteki, križanja…).

(2) Vsa omrežja se izvede podzemno.(3) Zasnova komunalnih omrežij mora upoštevati za-

snovo drevorednih ureditev.

18. členKanalizacija:(1) Predvidena je izvedba kanalizacije v ločenem si-

stemu.(2) Fekalna kanalizacija se zaradi minimalnega obsega

odplak (odplake plažnega objekta) priključi na obstoječe črpališče Ortopedske bolnišnice Valdoltra, ki je s tlačnim vodom povezano s fekalnim kolektorjem, ki poteka južno od Jadranske ceste.

(3) Meteorne vode se odvajajo preko peskolovov v meteorne odvodnike. Meteorne vode s prometnih površin se odvajajo preko lovilcev olj v meteorne odvodnike. Vse meteorne vode se spelje v sedanji rekonstruiran meteorni odvodni kanal, ki poteka ob zunanji strani ograje kompleksa Ortopedske bolnišnice Valdoltra.


19. členVodovod(1) Nemotena vodna oskrba objektov in požarna var-

nost območja LN iz javnega sistema Rižanskega vodovoda Koper bo možna po izgradnji povezovalnega cevovoda do obstoječega cevovoda LN DN 150 mm, ki poteka vzporedno z Jadransko cesto in po izgradnji razdelilnega vodovodnega omrežja.

(2) Pri izdelavi projektne dokumentacije vodovodnega omrežja je potrebno upoštevati predvideno porabo vode in veljavne predpise. Usklajeno projektno dokumentacijo za gradnjo komunalne infrastrukture je potrebno predložiti upravljavcu javnega vodovodnega omrežja v pregled in po-trditev.

(3) Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati potrebne odmike med posameznimi omrežji, še posebej pri vzporednih potekih vodovodnega omrežja z na-peljavami in pri vseh križanjih z drugimi napeljavami.

(4) Gradnja komunalne infrastrukture mora potekati is-točasno in usklajeno z zagotovljenim strokovnim nadzorom nad gradnjo vodovodnih naprav.

20. členElektroenergetsko omrežje(1) Oskrba z električno energijo bo možna po izgradnji

omrežja do obstoječe transformatorske postaje TP Valdoltra 3, kar omogoča oskrbo do 100 kW konične moči.

(2) Omrežje bo izvedeno podzemno v kabelski kana-lizaciji.

21. členJavna razsvetljava:(1) Predmet osvetlitve je napajalna intervencijska cesta

do pomola, sprehajalno – kopališka ploščad in grajeni del obalne peš poti.

(2) Kabelska kanalizacija bo potekala po robovih tlako-vanih površin ali v zelenicah in bo izvedena skupaj za NN in javno razsvetljavo.

(3) Razsvetljava ob napajalni intervencijski cesti in spre-hajalno – kopališki ploščadi bo izvedena s kandelabrskimi svetilkami, na grajeni obalni pešpoti s talnimi vgrajenimi svetilkami.

22. členTelekomunikacijsko omrežjePriključitev na telekomunikacijsko omrežje bo možna po

izgradnji novega kabelskega telefonskega in CATV omrežja do obstoječega kabelskega jaška ob Jadranski cesti.

VI. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI

23. členOhranjanje narave:(1) Na območju LN se nahaja ekološko pomembno ob-

močje – morje in morsko obrežje (koda 7000).(2) Območje LN na vzhodni strani meji naravno vredno-

to lokalnega pomena – park Ortopedske bolnišnice Valdoltra, Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot, Uradni list RS, št. 111/04 (ev. št. 4822).

(3) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za lokacijski načrt »Ure-ditev plaže v Valdoltri« (ZRSZVN, OE Piran, julij 2004)«, ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine Koper.

(4) Kopališki pomol in peš pot na območju ohranjene naravne obale se izvede na pilotih, tako, da ne bo prišlo do sprememb ritma in dinamike plimovanja in morskih tokov ter sprememb sedimentacijskih procesov.

(5) Odlaganje odpadnega gradbenega materiala v mor-je ni možno.

(6) Za vsak poseg v območje naravne vrednote in eko-loško pomembnega območja je potrebno pred začetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k pro-jektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje Ministr-stva za okolje, prostor in energijo.

24. členVarovanje kulturne dediščine:(1) Vzhodni del območja LN se nahaja na arheološkem

območju, zavarovanim z II. varstvenim režimom – Arheološko območje Ortopedske bolnišnice Valdoltra (EŠD 1332).

(2) Območje LN se nahaja v varovanem območju Kul-turna krajina Debeli rtič (EŠD 15085).

(3) Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo kulturne dediščine, navedeni v strokovnem gradivu »Zasnova varstva kulturne dediščine, Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana za obalno območje An-karan, Mestna občina Koper, št. O/II-1915-03, Piran, avgust 2003, ZVKDS OE Piran.

(4) Med vsemi izvedbenimi zemeljskimi deli pri gradnji objektov, naprav in napeljav mora ZVKDS OE Piran izvajati arheološki nadzor.

(5) Pri urejanju plaže in njene neposredne okolice je potrebno uporabljati lokalni kamen – peščenjak.

(6) Hortikulturne ureditve se izvede z lokalnim listnatim drevjem.

(7) Za vsak poseg v območje kulturne dediščine je potrebno pred začetkom izdelovanja projekta pridobiti kul-turnovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi kultur-novarstveno soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

25. členHrup:Pri projektiranju, gradnji in obratovanju objektov in na-

prav morajo projektanti, izvajalci in investitorji zaradi nepo-sredne bližine kompleksa Ortopedske bolnišnice Valdoltra upoštevati določbe o maksimalnih dovoljenih ravneh hrupa za I. območje varovanja pred hrupom.

26. členVarstvo zraka:(1) Med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati nasled-

nje ukrepe za varstvo zraka:– zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri

gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih;– preprečevanje prašenja: vlaženje sipkih materialov in

nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča.

(2) Med obratovanjem predvidenih ureditev dodatni za-ščitni ukrepi niso potrebni.

27. členVarstvo tal:(1) Gradbišče naj bo omejeno na območje lokacijskega

načrta, tudi pri ureditvah in postavitvah začasnih objektov naj se upoštevajo določbe o omejitvah posegov v prostor.

(2) V podtalje lahko z območja posegov pronica le čista voda, ki ustreza kvaliteti vode določeni z uredbo o kvaliteti vode.

28. členVarstvo voda in morja:(1) Skladno z določili Zakona o vodah mora biti ob obali

omogočen prost prehod.(2) Odvajanje meteornih vod s prometnih površin in po-

vršin mirujočega prometa je potrebno speljati preko lovilcev olj in maščob v meteorne odvodnike. V padavinski vodni


sistem, morje in podtalje se lahko z območja posegov spušča le čista voda skladno z določili Uredbe vlade o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja. S predvidenimi posegi se ne smejo poslabšati obstoječe odtočne razmere padavinske vode. Ustrezno mora biti pre-prečeno erozijsko delovanje padavinske vode na območju predvidenih posegov.

(3) Pri posegih na vodna in priobalna zemljišča naj se uporabljajo materiali, ki so za morski in obmorski prostor sprejemljivi.

(4) Objekti v morju morajo biti zasnovani tako, da pre-nesejo najneugodnejše vplive z morske strani.

(5) Pri projektiranju kanalizacije je potrebno upoštevati visoke vodostaje morja (poplavna varnost).

(6) Izlivni deli meteorne kanalizacije v morje morajo biti ustrezno varovani pred vnosom morskih sedimentov.

(7) Predvidena prestavitev struge hudournika mora biti projektno obdelana z vsemi detajli. Struga mora prevajati Q100. Vplivi plimovanja morajo biti upoštevani. Na iztočnem mestu v morju je potrebno vgraditi žabji pokrov.

(8) Za ureditev plaže kot kopališča je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti vodno dovoljenje skladno z določili 125. člena Zakona o vodah. Za ureditev mandrača je potrebno pred izdajo gradbenega dovoljenja pridobiti koncesijo, če je investitor oseba zasebnega prava oziroma vodno dovoljenje v primeru da je investitor oseba javnega prava.

(9) V primeru prestavitve struge potoka s parcele št. 1313/3 k.o. Oltra last Republike Slovenije, je potrebno spe-ljati postopek ukinitve sedanjega vodnega zemljišča in vzpo-stavitve novega vodnega zemljišča v lasti države.

(10) V času gradnje je potrebno zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe za preprečevanje onesnaženja okolja in voda.

(11) Po končanih delih je potrebno odstraniti vse pro-vizorije in deponije ter z gradnjo prizadete površine obnoviti oziroma jih ustrezno urediti.

29. členZbiranje in odvoz odpadkov:(1) Zbiranje odpadkov se vrši skladno z Odlokom o

čiščenju javnih površin ter obveznemu zbiranju, odvažanju in odlaganju odpadkov na območju občine Koper.

(2) Zbirna oziroma odjemna mesta je potrebno opremiti s tipiziranimi posodami. Zbirna mesta za komunalne odpadke, ekološke otoke, vrsto in tip posod in mesto postavitve posod se določi glede na velikost objekta, predvidene količine in vrsto odpadkov, prikaže se v projektu zunanje ureditve objektov. Od-jemna mesta in ekološki otoki morajo biti dostopni za specialna vozila za odvoz odpadkov skupne teže do 18 t. Omogočeno mora biti redno čiščenje prostora, upoštevani morajo biti higi-enske, funkcionalne in estetske zahteve.

30. členVarstvo pred požarom:(1) Pri predvidenih posegih je potrebno zagotoviti po-

goje za varen umik ljudi in premoženja, zadostne odmike med objekti oziroma ustrezno požarno ločitev objektov, s čimer bodo zagotovljeni pogoji za omejevanje širjenja ognja ob požaru ter prometne in delovne površine za intervencijska vozila. Viri in načini za zadostno oskrbo z vodo za gaše-nje so zagotovljeni ob upoštevanju elementov, navedenih v V. poglavju tega odloka in veljavnih predpisov za izvajanje vodovodnega in hidrantnega omrežja.

(2) Pri načrtovanju in izvajanju objekta se morajo v ukrepih varstva pred požarom upoštevati tudi požarna tve-ganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka po-žara v naseljih, zaradi uporabe požarno nevarnih snovi in tehnoloških postopkov ter širjenja požara med posameznimi poselitvenimi območji.

(3) Za objekte, ki so pod nadzorom Zdravstvenega in-špektorata RS, je potrebno k projektnim rešitvam pridobiti soglasje pristojnega soglasodajalca.

VII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV

31. členSplošne obveznosti:(1) Poleg splošnih pogojev morata investitor in izvajalec

upoštevati določilo, da se načrtovanje in izvedba posegov opravi na tak način, da so ti čim manj moteči, ter tako, da ohranijo ali celo izboljšajo gradbeno tehnične in prometno varnostne ter okoljevarstvene razmere.

(2) Poleg vseh obveznosti navedenih v predhodnih čle-nih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje in po izgradnji tudi:

– izdelati načrt ureditve gradbišča– promet v času gradnje organizirati tako, da ne bo

prihajalo do poslabšanja prometnih razmer na obstoječem cestnem omrežju

– zagotoviti ukrepe na obstoječem cestnem omrežju v takšnem obsegu, da se prometna varnost zaradi predvidenih posegov ne bo poslabšala

– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta za-gotovljeni varnost in raba bližnjih objektov in zemljišč

– v skladu z veljavnimi predpisi odpraviti v najkrajšem možnem času prekomerne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje predvidenih ureditev

– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča za preprečitev onesnaženja obalnega morja, ki bi nastalo zaradi uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih snovi

– v primeru nezgod je potrebno zagotoviti takojšnje ukrepanje usposobljene službe

– vsa začasna skladišča goriv, olj in maziv, ter drugih nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred možnostjo izliva v tla, morje ali vodotok

– za čas gradnje upoštevati, da se na vseh območjih dovolijo imisije hrupa tako, da v dnevnem času niso prekora-čene kritične ravni hrupa predpisane za posamezna območja varovanja pred hrupom

– oskrba delovnih strojev z gorivom in mazivom ni do-voljena v območju posegov, temveč na primerni oddaljenosti, z namenom preprečitve onesnaženja obalnega morja

– po končani gradnji je potrebno odstraniti vse za po-trebe gradnje postavljene proviziorije in vse ostanke začas-nih deponij, morebitno prizadete površine je potrebno proti erozijsko urediti

– investitor in izvajalec morata poleg urbanistično arhi-tektonskih pogojev upoštevati smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora, ki so sestavni del LN.

VIII. FAZNOST

32. člen(1) Predvidena je faznost izvajanja LN po gradbeno in

programsko zaokroženih sklopih ter smiselnemu zaporedju:– gradnja obalne sprehajalno kopališke ploščadi in gra-

jene peš poti– gradnja plažnega objekta– rekonstrukcija valobrana in grajene obale nekdanjega

mandrača– gradnja pešpoti – mostovža v območju naravnega

klifa(2) Etapam izvedbe LN se smiselno prilagodi ureditev

komunalnih naprav in hortikulturne ureditve.(3) Vsaka faza oziroma etapa mora biti zaključena ce-

lota, tako, da je omogočena njena nemotena izgradnja in uporaba.


IX. TOLERANCE

33. člen(1) Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustni premiki

tras komunalnih naprav od prikazanih, kolikor gre za prila-gajanje stanju na terenu, izboljšavam tehničnih rešitev, ki so primernejše z oblikovalskega, tehničnega, ozelenitvenega, kulturnovarstvenega ali okoljevarstvenega vidika, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorski in okoljski pogoji ali pre-judicirati in ovirati bodoče ureditve, ob upoštevanju veljavnih predpisov za tovrstna omrežja in naprave.

(2) Pod enakimi pogoji je za izboljšanje stanja opre-mljenosti območja možno izvesti dodatna podzemna omrežja in naprave.

(3) Pri izdelavi projektne dokumentacije je možno manj-še preoblikovanje gradenj na obali in maritimnih ureditev ob upoštevanju okoljevarstvenih in naravovarstvenih pogojev, funkcije in zahtev glede varnosti plovbe. Tlorisna odstopanja so možna znotraj gradbenih parcel, do 1,0 m, višinska od-stopanja vseh ureditev do ± 0,30 m.

(4) Tloris rekonstrukcije nekdanjega valobrana in gra-jene obale se izvede na dejansko ugotovljenem tlorisu najdi-šča.

(5) Gradbena linija grajene obale se zaradi tehničnih in oblikovalskih razlogov lahko premakne proti kopenski strani, pomik proti vodnemu zemljišču morja ni možen.

X. KONČNE DOLOČBE

34. členLN »Ureditev plaže v Valdoltri« je stalno na vpogled na

Uradu za okolje in prostor Mestne občine Koper.

35. členNadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo

za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor – Ob-močna enota Koper.

36. členTa odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem

listu RS.

Št. 3503-68/2004Koper, dne 13. maja 2005.



Ai sensi dell’articolo 180 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino uff. n. 40/00, 30/01 e 29/03)

P R O M U L G ODECRETO SUL PIANO DI SITO RELATIVO ALLA

“SISTEMAZIONE DELLA SPIAGGIA A VAL D’OLTRA”

Numero: K3503-68/2004Capodistria, 13 maggio 2005

SindacoCOMUNE CITTA’ DI CAPODISTRIA

Boris Popovič m.p.

Ai sensi dell’articolo 23, secondo comma, della Legge sulla sistemazione del territorio (Gazzetta uff. della RS, n. 110/2002, 8/2003 – rettifica, 58/03 – ZZK-1), visto l’articolo29 della Legge sulle autonomie locali (Gazzetta uff. della RS

n. 72/93; 6/94-sentenza della CC, 45/94-sentenza della CC, 57/94, 14/95, 20/95 – sentenza della CC, 63/95- interpreta-zione autentica, 73/95-sentenza della CC, 9/96-sentenza della CC, 44/96-sentenza della CC, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – sentenza della CC, 74/98, 12/99 – delibera della CC, 16/99 – delibera di rettifica della CC, 59/99 – sentenza dellaCC, 70/00, 100/00 – delibera della CC, 28/01- accertamento della CC, 87/01 – Zsam-1, 16/02-delibera della CC, 51/02 e 108/03- delibera della CC) ed in virtù dell’articolo 27 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino ufficiale n.40/00, 30/01 e 29/2003), il Consiglio comunale del Comune città di Capodistria ha approvato nella seduta del 12 maggio 2005 il seguente

D E C R E T OSUL PIANO DI SITO RELATIVO ALLA

“SISTEMAZIONE DELLA SPIAGGIA A VAL D’OLTRA”

I. DISPOSIZIONI GENERALI

Articolo 1Con il presente decreto è approvato il piano di sito relati-

vo alla “Sistemazione della spiaggia a Val d’Oltra«, compilato nell’ottobre 2004 dalla società Studio Galeb d.o.o. Koper – Capodistria, e numerato 23 – 04.

Articolo 2(1) Il Decreto sulle modifiche ed integrazioni agli ele-

menti territoriali del piano a lungo termine e del piano sociale del Comune città di Capodistria (area costiera di Ancarano, anno 2004) – GU RS, n. 96/04 – individua l’area d’intervento riguardante la “Sistemazione della spiaggia a Val d’Oltra” nella parte meridionale della penisola di Ancarano, tra le aree definite Z1 (Ospedale ortopedico di Val d’Oltra) e T4 (struttu-re turistiche ricettive, offerta complementare e spiaggia per la balneazione).

(2) Il confine dell’area d’intervento scorre (da ovest ver-so est) partendo dal punto iniziale nel mare lungo i margini occidentali e settentrionali della particella catastale n. 1328/2, attraversa le particelle catastali n.1313/3 e 1327, prosegue lungo il margine orientale della particella catastale n. 1327, attraversa la particella catastale n. 1327 per raggiungere infi-ne la riva del mare. Tutte le particelle catastali appartengono al c.c. 2593-01 – Oltra.

(3) L’area d’intervento si estende su una superficie paria 13.552 m2 circa.

(4) La rappresentazione grafica del confine di cui so-pra è riportata nelle mappe cartografica e topografica di cuiall’articolo 4 del decreto.

Articolo 3Il piano di sito (nel seguito: PS) definisce i confini dell’a-

rea d’intervento, la rispettiva funzione, l’ubicazione, i volumi e le dimensioni dei fabbricati e delle strutture, le norme in materia di sistemazione urbanistica, paesaggistica e archi-tettonica, della viabilità e delle infrastrutture a rete, le misure di tutela ambientale, i tempi d’attuazione degli interventi, gli obblighi del committente e degli esecutori e le deroghe.

Articolo 4(1) Il piano di sito comprende gli strumenti normativi e

quelli grafici.(2) Gli strumenti normativi sono il decreto, la motivazi-

one del PS e gli orientamenti e pareri degli enti preposti alla sistemazione del territorio.

(3) Sono strumenti grafici del PS:– Rappresentazioni degli elementi territoriali del piano a

lungo termine e di quello sociale del comune di Capodistria in scala 1: 5000,


– Piano catastale in scala 1:1000,– Rappresentazione sul piano topografico e DKN dei

confini del PS in scala 1:1000,– Situazione d’insieme su DOF in scala 1:1000,– Stato di progetto in scala 1:1000,– Stato geodetico dell’edificato in scala 1:1000,– Stato della viabilità in scala 1:1000,– Mappa d’insieme delle infrastrutture a rete in scala

1:1000,– Sezioni del terreno rilevante in scala 1:100,– Mappa dei lotti fabbricabili in scala 1:1000,– Tabella di picchettazione in scala 1:1000.

II. FUNZIONE DELL’AREA

Articolo 5(1) Gli interventi pianificati interessano il terreno rivie-

rasco. I fabbricati hanno carattere di infrastruttura pubblica e comprendono la sistemazione della spiaggia, destinata alla balneazione (zona di balneazione consentita), la costruzione dello stabilimento balneare e del sentiero pedonale costiero tra il molo dell’Ospedale ortopedico di Val d’Oltra e la spiag-gia attrezzata presso il villaggio turistico della “Gradis”.

(2) Nell’area d’intervento sono previste le seguenti ope-re:

– Sul versante orientale dell’area (ad ovest del molo presso l’Ospedale ortopedico di Val d’Oltra): sistemazione del tratto di costa da destinarsi alla balneazione, unitamente alla piattaforma da passeggio e balneazione con l’argine costiero in muratura, la struttura balneare, il pontile e la si-stemazione della battigia con apporto di ghiaia di arenaria, ripristino del frangiflutti e della scogliera utilizzando blocchidi arenaria locali, ristrutturazione (spostamento) dello sbocco canalizzato del torrente.

– Nella parte centrale dell’area: sistemazione della superficie balneare più vasta con la realizzazione, sopral’argine costiero, di un sentiero pedonale, sistemazione eco-compatibile della battigia con la ridistribuzione della ghiaia di arenaria già presente.

– Nella parte orientale dell’area (sotto la falesia): siste-mazione del sentiero pedonale – passerella sopra il tratto di costa naturale.

(4) In concomitanza con l’esecuzione dell’intervento si prevede la sistemazione di tutte le superfici di contatto.

III. NORME DI PROGETTAZIONE URBANISTICA, ARCHITETTONICA DELLE STRUTTURE E ALTRI

INTERVENTI

Articolo 6(1) Particolare attenzione va rivolta alla progettazione

dello stabilimento balneare, delle strutture costiere artificialie ad altri interventi di sistemazione delle superfici all’aperto,assoggettate alla preservazione dei beni di pregio naturali-stici ed ambientali.

(2) Vanno usati prevalentemente i materiali naturali au-toctoni (arenaria).

(3) Il rinverdimento va effettuato con l’utilizzo della ve-getazione autoctona.

Articolo 7DimensioniLe dimensioni planimetriche della struttura balneare, di

quelle infrastrutturali nonché della sistemazione degli spazi all’aperto, sono definite negli strumenti grafici. L’altezza mas-sima ammessa del fabbricato è P + 1 ossia di 6,0 m, misurata dall’intradosso del soffitto ed il punto di spiccato del terreno.L’altezza massima dei tratti di costa artificiale è di + 2,0 m.

Articolo 8Lotti fabbricabili:(1) Il piano di lottizzazione, riportato negli strumenti

grafici, poggia sulla determinazione dei singoli comparti edi-ficatori. In seguito al completamento degli interventi, i lottifabbricabili potranno essere divisi o aggregati al fine di co-stituire le singole aree di pertinenza, mantenendo inalterati i passaggi, oltre alla possibilità di sistemazione degli spazi all’aperto.

(2) La zona con destinazione promiscua, ove si intrec-ciano il corso d’acqua del torrente canalizzato e gli spazi esterni (strada d’accesso per i veicoli di pronto intervento, piattaforma balneare e di passeggio), deve essere definitanella documentazione progettuale e nel piano di lottizzazi-one.

Articolo 9Sistemazione delle superfici all’aperto:(1) All’atto della pianificazione e della sistemazione del-

le superfici all’aperto va tenuto conto di quanto segue:– Adeguamento alle condizioni orografiche con realiz-

zazione delle mura di sostegno (in muratura o rivestite con pietra locale);

– Nella realizzazione dei vari manufatti (sentieri, piat-taforme) è auspicabile mantenere dislivelli minimi rispetto al terreno di riferimento.

– Pavimentazione della piattaforma balneare e del pre-visto sentiero pedonale (superficie di calpestio antisdrucciolo,resistente agli agenti atmosferici ed all’acqua salina, realiz-zata in pietra locale – arenaria).

(2) Nell’area d’intervento si richiede una progettazione unificata degli arredi urbani (panchine, cestini per i rifiuti, re-cinzioni, scalini per l’accesso al mare, indicazioni). Il progetto degli arredi urbani deve essere parte integrante del progetto finalizzato al rilascio della concessione edilizia.

Articolo 10Sistemazione delle zone verdi:(1) Per tutte le zone verdi previste nell’area d’intervento,

devono essere predisposti appositi progetti del verde attrez-zato e paesaggistici, ritenuti parte integrante del progetto finalizzato al rilascio della concessione edilizia.

(2) Il rinverdimento va effettuato con alberi caduchi e arbusti autoctoni.

(3) È d’obbligo a tale proposito conservare e risanare le alberature esistenti presso lo sbocco della strada d’accesso all’area d’intervento.

(4) Le infrastrutture a rete e la sistemazione degli spazi all’aperto devono essere pianificati in modo da consentire lamessa a dimora delle alberature previste dal presente PS.

(5) Nel caso in cui si accerti, all’atto della predisposi-zione dei progetti attuativi o nel corso dell’esecuzione delle opere, l’impatto delle alberature sulle condotte delle varie infrastrutture a rete, occorre eseguire la protezione delle condotte interrate dall’azione delle radici. Nella misura in cui le superfici di contatto lo consentano, è possibile adeguarele linee dei filari.

Articolo 11Demolizioni:(1) Ai fini di realizzazione degli interventi lungo la costa,

occorre demolire il chiosco, collocato sulla particella catasta-le n. 1328/2, c.c. di Oltra, nei pressi dello sbocco della strada d’accesso.

Articolo 12Sistemazione della zona costiera – descrizione degli

interventi pianificati(1) Nella zona orientale dell’area, tra la strada d’acces-

so e la radice del molo presso l’Ospedale ortopedico di Val d’Oltra:


– Costruzione del muro costiero dalla lunghezza di 95 m circa, lungo il margine dell’attuale spiaggia ricoperta di ghiaia,

– Costruzione della piattaforma lastricata, destinata alla balneazione e al passeggio, realizzazione dell’edificiobalneare,

– Costruzione del pontile su pali dalla lunghezza non superiore a 50 m,

– Apporto di ghiaia locale sul tratto di costa lungo il muro (utilizzo del materiale disponibile proveniente dalle diverse aree d’intervento),

– Ripristino del frangiflutti dell’antica darsena a “L”, dallalunghezza di 20 + 30 m circa con l’utilizzo di lastre e blocchi naturali in arenaria, presenti sul fondale marino,

– Ricostruzione della costa artificiale sul versante orien-tale del frangiflutti ripristinato, dalle dimensioni planimetrichepari a 20 x 15 m circa, con l’utilizzo di lastre e blocchi naturali in arenaria, presenti sul fondale marino, costruzione della rampa per l’accesso al mare priva di barriere architettonic-he,

– Approfondimento dei fondali dell’antica darsena ed il successivo apporto di ghiaia in arenaria (utilizzo del materia-le disponibile proveniente dalle diverse aree d’intervento),

– La ricostruzione dell’antica darsena (frangiflutti e co-sta artificiale), è eseguita nel rispetto delle dimensioni plani-metriche originali da definirsi in loco previa predisposizionedella documentazione progettuale.

(2) Nella zona centrale dell’area d’intervento (ad ovest dal frangiflutti ripristinato fino alla falesia):

– Costruzione del muro costiero dalla lunghezza di 190 m circa, da posizionarsi lungo il margine superiore della fascia interessata dalle maree,

– Costruzione del sentiero pedonale costiero pavimen-tato (prolungamento della piattaforma balneare)

– Costruzione dei muri di sostegno dall’altezza non superiore a 1,0 m tra il sentiero pedonale e la riva laddove la pendenza del suolo non consente realizzazione di terrazze allestite a verde,

– Sistemazione delle scale mobili per l’accesso al mare, su un tratto di 60 m circa.

– Sistemazione eco-compatibile della spiaggia lungo il muro costiero con la ridistribuzione del materiale ricava-to durante l’esecuzione d’altri interventi (ghiaia e lastre di arenaria)

(3) Nella zona occidentale dell’area d’intervento (zona della falesia):

– Costruzione di una passerella in legno dalla lunghez-za di 150 m circa, collocata lungo il margine superiore della fascia interessata dalle maree, ad una distanza minima di 3 m dalla falesia in seguito ai processi naturali di abrasione della falesia,

– Preservazione e risanamento della riva naturale.(4) Relativamente alla documentazione progettuale at-

tuativa, riferita a tutte le opere marittime previste, i commit-tenti sono tenuti ad acquisire il parere dell’Amministrazione marittima nazionale in materia di sicurezza della navigazi-one.

IV. NORME DI SISTEMAZIONE TECNICHE E DELLA VIABILITA’

Articolo 13L’area d’intervento è destinata al solo traffico pedonale

ed è interdetta al traffico motorizzato.

Articolo 14(1) L’accesso all’area d’intervento ed al molo presso

l’Ospedale ortopedico di Val d’Oltra, compreso il transito dei veicoli di pronto intervento è garantito

– dalla strada esistente presso il versante occidentale dell’ospedale,

– dall’attuale strada d’accesso dal lato ovest.(2) Con l’adozione di provvedimenti di natura tecnica

ed organizzativa, il traffico nell’area d’intervento sarà limi-tato esclusivamente ai veicoli per le consegne ed a quelli di pronto intervento.

Articolo 15Traffico stazionarioIl parcheggio dei veicoli è previsto sul lato nord dell’area

d’intervento, nell’attuale zona di parcheggio lungo la strada d’accesso, tra la Strada dell’Adriatico ed il modo dell’Ospe-dale ortopedico di Val d’Oltra.

Articolo 16Traffico pedonale(1) L’accesso pedonale all’area d’intervento, in proveni-

enza dal marciapiede della Strada dell’Adriatico (principale percorso pedonale locale), è garantito dalla strada esistente lungo il versante occidentale della recinzione dell’Ospedale ortopedico di Val d’Oltra e dall’attuale strada d’accesso sul lato ovest.

(2) La piattaforma balneare, il sentiero pedonale e la passerella nella zona della falesia sono destinati esclusiva-mente al transito pedonale.

(3) Il percorso pedonale diretto verso il molo presso l’Ospedale ortopedico di Val d’Oltra – costa artificiale »Gra-dis«, deve essere priva di barriere architettoniche.

(4) Per l’intera area d’intervento deve essere garantito il libero transito.

V. NORME DI ATTUAZIONE, RIFERITE ALLE INFRASTRUTTURE A RETE

Articolo 17(1) All’atto della predisposizione della documentazione

progettuale e previo inizio dei lavori occorre rilevare lo stato attuale dell’infrastruttura a rete, unitamente alle caratteri-stiche orografiche, ed indicare gli strumenti utilizzati per lasistemazione delle zone di contatto e d’influenza in base aiquali si procederà all’adeguamento ed all’elaborazione dei progetti, ivi compresa la sistemazione degli spazi all’aperto e delle aree verdi. La compilazione della documentazione progettuale per gli interventi di costruzione delle infrastrutture a rete deve avvenire contemporaneamente ed in maniera armonizzata, nel rispetto delle necessarie distanze tra le singole condotte (tracciati paralleli, attraversamenti, ecc.).

(2) Tutti gli impianti delle infrastrutture a rete devono essere interrati.

(3) Il progetto delle infrastrutture a rete deve tenere conto delle previste sistemazioni delle alberature.

Articolo 18Rete fognaria(1) Si prevede la costruzione della fognatura in sistema

separato.(2) Considerata la quantità minima delle acque reflue

(provenienti dall’edificio balneare) la rispettiva fognatura èallacciata all’attuale impianto di sollevamento dell’Ospedale ortopedico di Val d’Oltra, collegato al collettore che scorre a sud della Strada dell’Adriatico.

(3) Le acque meteoriche sono smaltite attraverso i poz-zetti filtranti. Le acque meteoriche provenienti dalle superficiadibite al traffico sono convogliate attraverso pozzetti di con-tenimento negli appositi scarichi. Le acque meteoriche sono canalizzate nell’attuale condotta di smaltimento ristrutturata che scorre lungo il lato esterno del recinto dell’Ospedale orto-pedico di Val d’Oltra.


Articolo 19Acquedotto(1) L’approvvigionamento idrico dalla rete pubblica

dell’acquedotto del Risano di Capodistria dei fabbricati e la sicurezza antincendio dell’area d’intervento, sarà possibile successivamente alla costruzione della condotta di collega-mento con quella esistente LN DN 150 mm che scorre paral-lelamente alla Strada dell’Adriatico, e dopo la realizzazione della rete di distribuzione idrica.

(2) Alla predisposizione della documentazione progettu-ale riferita alla rete idrica occorre tenere presente il consumo dell’acqua e la normativa in vigore. La documentazione pro-gettuale attinente alla costruzione dell’infrastruttura a rete va sottoposta al vaglio ed all’approvazione del gestore della rete pubblica.

(3) Nella compilazione della documentazione proget-tuale vanno osservate le distanze prescritte tra le singole reti, in particolare in caso di scorrimento parallelo della rete idrica e d’altre reti, ma anche riguardo agli attraversamenti delle medesime.

(4) La costruzione delle infrastrutture a rete deve av-venire contemporaneamente ed in armonia con il controllo tecnico previsto per la costruzione degli impianti idraulici.

Articolo 20Rete di distribuzione elettrica(1) L’approvvigionamento con l’energia elettrica sarà

possibile in seguito al completamento della medesima finoall’attuale stazione di trasformazione TP Valdoltra 3, per la potenza di picco pari a 100 kW.

(2) Per la rete occorre prevedere la canalizzazione sot-terranea.

Articolo 21Illuminazione pubblica(1) L’illuminazione pubblica è prevista lungo la strada

d’accesso, destinata altresì ai veicoli di pronto intervento in direzione del molo, attorno alla piattaforma di balneazione e di passeggio e lungo il sentiero pedonale costruito a nuovo.

(2) Il relativo impianto di canalizzazione scorrerà ai mar-gini delle superfici pavimentate oppure attraverso le aiuole, esarà eseguito insieme a quella per NN.

(3) Il previsto impianto d’illuminazione stradale e quello attorno alla piattaforma di balneazione e passeggio sarà realizzato con pali e corpi illuminanti, quello lungo il sentiero pedonale invece, con illuminazione a terra.

Articolo 22Rete di telecomunicazioneL’allacciamento alla rete di telecomunicazione sarà pos-

sibile in seguito alla costruzione della nuova rete telefonica e CTV fino all’attuale pozzetto per contegno giunto cavi ditelecomunicazione presso la Strada dell’Adriatico.

VI. NORME DI TUTELA AMBIENTALE ED ALTRE

Articolo 23Tutela dei beni naturalistici(1) L’area d’intervento interessa una zona di rilevanza

ecologica – mare e fascia costiera (codice 7000)(2) Sul lato ovest, l’area d’intervento confina col bene

naturalistico di rilevanza locale – parco dell’Ospedale orto-pedico di Val d’Oltra, Regolamento sulla definizione e sullatutela dei beni naturalistici, Gazz. uff. n. 111/2004 (n. 4822).

(3) La pianificazione degli interventi nel territorio deveavvenire nel rispetto delle linee guida, indicazioni e con-dizioni di tutela dei beni naturalistici, come pure della pre-servazione della biodiversità, indicate nella documentazione tecnica “Orientamenti di tutela dei beni naturalistici ai fini dipredisposizione dei piani di sito”Sistemazione della spiaggia

a Val d’Oltra” (INTBN, SR Pirano, luglio 2004)”, allegata al presente decreto e custodita presso l’amministrazione comu-nale di Capodistria.

(4) Nell’area della costa naturale, il pontile della spiag-gia ed il sentiero pedonale sono realizzati su pali in modo da non cagionare alterazioni della successione delle maree e delle correnti marine, né dei processi di sedimentazione.

(5) È vietato il deposito in mare del materiale di risulta.(6) Per qualsiasi intervento nella zona ritenuta bene

naturalistico o di rilevanza ecologica si richiede, previa pre-disposizione del relativo progetto, il rilascio delle norme di tutela ambientale, e per il progetto, l’autorizzazione del Mini-stero per l’ambiente, il territorio e l’energia.

Articolo 24Tutela del patrimonio culturale(1) La parte orientale dell’area d’intervento ricade nel

sito archeologico assoggettato allo II regime di tutela – Sito archeologico dell’Ospedale ortopedico di Val d’Oltra (NRP 1332).

(2) L’area d’intervento si trova nella zona protetta del Paesaggio culturale di Punta Grossa (NRP 15085).

(3) La pianificazione degli interventi nel territorio deveavvenire nel rispetto delle linee guida, indicazioni e condi-zioni di tutela del patrimonio culturale, come riportati nella documentazione tecnica “Principi di tutela del patrimonio culturale, Modifiche ed integrazioni agli elementi territorialidel piano a lungo termine e del piano sociale riferito all’area costiera di Ancarano, Comune città di Capodistria O/II-1915-03, Pirano, agosto 2003, INTBN, SR Pirano.

(4) Tutti i lavori di movimento terra, costruzione di fab-bricati, strutture ed impianti sono soggetti alla sorveglianza archeologica da parte dello INTBN, SR Pirano.

(5) Per la sistemazione della spiaggia e delle zone adi-acenti è d’obbligo utilizzare la pietra locale – arenaria.

(6) Per le sistemazioni dei parchi vanno utilizzati gli alberi da foglia locali.

(7) Per qualsiasi intervento nella zona, caratterizzata dalla presenza del patrimonio culturale si richiede, previa predisposizione del relativo progetto, il rilascio delle norme di tutela dei beni culturali, e per il progetto anche l’autorizzazio-ne del Ministero per l’ambiente, il territorio e l’energia.

Articolo 25RumoreVista la vicinanza dell’Ospedale ortopedico di Val d’Ol-

tra, la progettazione, la costruzione ed il funzionamento delle strutture devono avvenire nel rispetto delle disposizioni in materia dei livelli di rumore tollerabili per la I zona di tutela da inquinamento acustico.

Articolo 26Tutela da inquinamento atmosferico(1) Durante i lavori, l’esecutore ha l’obbligo di adottare

i seguenti provvedimenti a tutela dell’aria:– Norme legislative in materia delle emissioni prodotte

dalle macchine operatrici e dai mezzi di trasporto;– Abbattimento delle polveri: irrorazione del materiale

sciolto, prevenzione della dispersione del materiale all’ester-no del cantiere.

(2) Durante la messa in funzione delle strutture previste, non sono necessari particolari provvedimenti di protezione.

Articolo 27Protezione del suolo(1) Il cantiere deve essere circoscritto all’area d’inter-

vento. Nelle sistemazioni e collocazioni degli impianti prov-visori va tenuto conto delle disposizioni sulla limitazione degli interventi nel territorio.

(2) Dall’area d’intervento può penetrare nel sottosuolo solamente l’acqua pulita, rispondente alle norme sulla qualità dell’acqua, previste dalla rispettiva ordinanza.


Articolo 28Tutela delle acque e del mare(1) In ottemperanza delle disposizioni della Legge sulle

acque deve essere consentito il libero transito lungo la riva.(2) Le acque piovane, provenienti dal dilavamento delle

superfici adibite alla circolazione ed al traffico stazionario, de-vono essere convogliate nelle apposite condotte attraverso i pozzetti filtranti. Nei corpi idrici, nel mare e nel sottosuolopuò essere smaltita solamente l’acqua pulita, come previsto dall’Ordinanza governativa sull’emissione delle sostanze e del calore durante lo smaltimento delle acque reflue pro-venienti dalle sorgenti inquinanti. Gli interventi previsti non devono pregiudicare le esistenti condizioni di deflusso delleacque piovane. Occorre altresì adottare misure per prevenire l’azione erosiva delle acque meteoriche nell’area d’inter-vento.

(3) Per opere che interessano i fondali marini e le zone costiere vanno utilizzati materiali compatibili.

(4) Le opere in mare devono essere progettate in modo da sopportare gli effetti devastanti

(5) Nella progettazione delle fognature occorre tenere presenti le alte maree (protezione antialluvionale).

(6) Gli scarichi in mare dalle fognature meteoriche de-vono essere protetti dall’immissione dei sedimenti marini.

(7) Per il previsto spostamento dell’alveo torrentizio oc-corre predisporre il progetto dettagliato. Deve essere garan-tito il regime di portata pari a Q 100, in considerazione altresì dell’impatto delle maree. Nel punto di scarico in mare occorre collocare una griglia di protezione.

(8) La realizzazione dello stabilimento balneare richi-ede, previo rilascio della concessione edilizia, dell’autoriz-zazione prevista dall’articolo 125 della Legge sulle acque. La costruzione della darsena è subordinata all’acquisizione, previo rilascio del permesso a costruire, della concessione richiesta nei casi in cui il committente sia una persona giuri-dica di diritto privato, oppure l’autorizzazione di cui sopra, se il committente è una persona giuridica di diritto pubblico.

(9) Ai fini dello spostamento dell’alveo torrentizio dallaparticella n. 1313/3, c.c. di Oltra, che è parte del demanio dello stato, occorre portare a termine la procedura di dismis-sione dell’attuale terreno idrico e la costituzione del nuovo terreno di proprietà dello stato.

(10) Durante i lavori di costruzione è d’obbligo adottare tutti le misure precauzionali finalizzate a prevenire l’inquina-mento ambientale e idrico.

(11) A lavori ultimati occorre rimuovere le strutture prov-visorie ed il materiale depositato, come pure sanare e siste-mare le superfici interessate dagli interventi.

Articolo 29Raccolta e rimozione dei rifiuti(1) La raccolta dei rifiuti avviene in cofnormità del Dec-

reto sullo spezzamento del suolo pubblico e sull’obbligo di raccolta, rimozione e deposito dei rifiuti nel territorio delcomune di Capodistria.

(2) I punti di raccolta ovvero di rimozione vanno attrez-zati con contenitori standardizzati. I punti di raccolta ovvero di asporto dei RSU, le isole ecologiche, il genere e la tipologia dei contenitori ed il luogo della rispettiva collocazione vanno definiti in funzione delle dimensioni del fabbricato, delle pre-viste quantità di rifiuti conferiti, e sono riportati nel progettodella sistemazione degli spazi all’aperto. I luoghi di raccolta e le isole ecologiche devono essere accessibili ai veicoli speciali dal peso complessivo di 18 t. Deve essere resa pos-sibile inoltre la pulizia di tali spazi, nel rispetto delle esigenze igieniche, funzionali ed estetiche.

Articolo 30Protezione antincendio(1) Gli interventi previsti devono consentire l’evacuazi-

one sicura delle persone e dei beni, distanze sufficienti tra i

singoli fabbricati ovvero la separazione antincendio dei med-esimi al fine di evitare la propagazione del fuoco in caso d’in-cendio, come pure le superfici d’accesso e di manipolazionedei veicoli dei vigili del fuoco. Le fonti e le modalità d’approv-vigionamento con l’acqua per lo spegnimenti degli incendi, sono garantiti nel rispetto delle disposizioni di cui al Capitolo V del presente decreto, ma anche della normativa vigente in materia di realizzazione della rete idrica e di idranti.

(2) All’atto della progettazione e della costruzione del singolo fabbricato vanno osservati, in ambito alle misure di protezione antincendio, anche i rischi d’incendio eventual-mente presenti negli abitati, connessi all’uso di sostanze infiammabili oppure di procedure tecnologiche, come puredi propagazione degli incendi tra i singoli comparti residen-ziali.

(3) Per i fabbricati soggetti al controllo dell’Ispettora-to nazionale alla sanità, occorre acquisire l’autorizzazione dell’ente compente riguardo alle soluzioni progettuali.

VII. OBBLIGHI DEL COMMITTENTE E DEGLI ESECUTORI

Articolo 31Obblighi generali(1) Oltre al rispetto degli obblighi generali, il commit-

tente e l’esecutore sono tenuti a svolgere la progettazione e l’esecuzione degli interventi nel modo da arrecare il minimo disturbo mantenendo inalterate o addirittura migliorando le condizioni tecnico – costruttive, di sicurezza del traffico e ditutela ambientale.

(2) Oltre a quelli indicati negli articoli precedenti del presente decreto, rientrano tra gli obblighi dell’committente e dell’esecutore, e ciò durante l’esecuzione dell’intervento ed in seguito al medesimo, anche:

– La predisposizione di un progetto del cantiere,– L’organizzazione del traffico in modo da non pregiudi-

care il normale svolgimento e la sicurezza dei lavori;– La realizzazione della recinzione del cantiere in modo

da garantire la sicurezza e l’utilizzo dei fabbricati e dei terreni adiacenti;

– L’adozione degli accorgimenti necessari al fine dinon ridurre la sicurezza del traffico durante l’attuazione degliinterventi previsti;

– L’osservanza della vigente normativa nel porre rime-dio, entro il più breve tempo possibile, agli eventuali impatti negativi causati dai lavori;

– L’adozione, durane i lavori, di tutte le misure neces-sarie al fine di evitare l’inquinamento dello specchio acqueoantistante la spiaggia, dovuto all’uso di combustibili liquidi o d’altre sostanze inquinanti;

– Provvedere, in caso d’incidente, all’intervento tempe-stivo dei servizi competenti;

– La protezione di tutti i depositi provvisori di combusti-bili, oli e lubrificanti, e di altre sostanze nocive, in modo daevitare la dispersione di tali sostanze nel suolo, nel mare o nel corso d’acqua;

– L’adozione degli accorgimenti necessari affinché, du-rante i lavori, l’inquinamento da rumore non superi le soglie previste per le singole zone d’intervento;

– Evitare di approvvigionare le macchine operatrici con combustibili e lubrificanti nell’area d’intervento, effettuandotale approvvigionamento a distanza di sicurezza al fine dievitare l’inquinamento delle acque costiere;

– La rimozione, a costruzione ultimata, di tutti gli im-pianti provvisori utilizzati durante i lavori e tutto il materiale ancora presente nei depositi adottando le misure di prote-zione anti-erosione delle zone eventualmente danneggiate durante l’intervento;

– Oltre alle norme di progettazione urbanistica ed arc-hitettonica, si fa l’obbligo al committente ed all’esecutore di


rispettare gli orientamenti ed i pareri degli enti preposti alla sistemazione del territorio, i quali sono parte integrante del presente PS.

VIII. FASI DI ATTUAZIONE

Articolo 32(1) E’ prevista l’attuazione degli interventi per fasi che

devono sottostare una successione logica tale da consentire la continuità funzionale delle attività esistenti:

– costruzione della piattaforma di balneazione e di pas-seggio e del sentiero pedonale;

– costruzione dell’edificio della spiaggia;– ripristino del frangiflutti e della costa artificiale dell’ex

darsena;– costruzione del sentiero pedonale – passerella nella

zona della falesia.(2) Alle singole fasi di attuazione del PS va adeguata la

costruzione delle infrastrutture a rete e la sistemazione degli spazi allestiti a verde.

(3) Ciascuna fase deve essere prevista come un insi-eme circoscritto consentendone la realizzazione e l’utilizzo indisturbato.

IX. DEROGHE

Articolo 33(1) All’attuazione del PS sono ammesse deroghe al

posizionamento dei tracciati delle infrastrutture a rete, nella misura in cui si tratti di adeguamento alle condizioni orogra-fiche, ma anche al miglioramento delle soluzioni tecnicheritenute più idonee dal punto di vista architettonico, tecnico, di rinverdimento, di tutela dei beni culturali od ambientali. L’eventuale applicazione delle deroghe di cui sopra, non deve pregiudicare od ostacolare le sistemazioni pianificate edeve avvenire nel rispetto della relativa normativa in vigore.

(2) Alle medesime condizioni è ammessa la realizzazi-one delle reti e degli impianti sotterranei al fine di garantirel’attrezzamento necessario dell’area d’intervento.

(3) All’atto di predisposizione della documentazione pro-gettuale sono ammesse deroghe di entità minore alle costru-zioni previste sulla costa ed alle opere in mare, nel rispetto delle norme di tutela ambientale e dei beni naturalistici, delle funzioni e delle esigenze in materia della sicurezza di naviga-zione. Sono ammesse deroghe alle dimensioni planimetriche all’interno dei lotti fabbricabili fino a 1,0 m, quelle di altezza,invece, fino a +/- 0,30 m.

(4) La planimetria del vecchio frangiflutti e della costaartificiale non deve differire da quella originaria.

(5) La linea di costruzione della costa può essere spo-stata verso la terraferma per motivi tecnici ed architettonici. Non è ammesso lo spostamento in direzione del mare.

X. DISPOSIZIONI TRANSITORIE E FINALI

Articolo 34(1) Il Piano di sito riferito alla “Sistemazione della spiag-

gia a Val d’Oltra” è disponibile alla visione del pubblico pres-so l’Ufficio per l’ambiente ed il territorio dell’amministrazionecomunale di Capodistria.

Articolo 35Il controllo sull’attuazione del presente decreto è affi-

dato al Ministero per l’ambiente ed il territorio, Ispettorato nazionale per l’ambiente ed il territorio – Sede regionale di Capodistria.

Articolo 36Il presente decreto entra in vigore il giorno successivo

a quello della sua pubblicazione nella Gazzetta ufficiale dellaRepubblica di Slovenia.

Numero: 3503-68/2004Capodistria, 13 maggio 2005


Boris Popovič m. p.

2520. Odlok o lokacijskem načrtu Ureditev obale Koper–Izola – I. faza


R A Z G L A Š A M

ODLOK O LOKACIJSKEM NAČRTU UREDITEV OBALE KOPER–IZOLA – I. FAZA

Št. K3503-71/2004Koper, dne 13. maja 2005.



Na podlagi drugega odstavka 23. člena Zakona o ure-janju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek, 58/03 – ZZK-1), 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odločba US, 45/94 – odloč-ba US, 57/94, 14/95, 20/95 – odločba US, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odločba US, 9/96 – odločba US, 44/96 – od-ločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odločba US, 74/98, 12/99 – sklep US, 16/99 – popravni sklep US, 59/99 – od-ločba US, 70/00, 100/00 – sklep US, 28/01 – ugotovitev US, 87/01 – Zsam-1, 16/02 – sklep US, 51/02 in 108/03 – sklep US) in na podlagi 27. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01 in 29/03) je Občinski svet Mestne občine Koper na seji dne 12. 5. 2005 sprejel

O D L O Ko lokacijskem načrtu Ureditev obale Koper–Izola

– I. faza


1. členS tem odlokom se sprejme lokacijski načrt »Ureditev

obale Koper–Izola – I. faza«, ki ga je izdelalo podjetje Studio Mediterana, Andrej Mlakar s.p., Izola, v septembru 2004, pod št. 20/2004.

2. členLEGA, MEJA IN POVRŠINA OBMOČJA(1) Območje lokacijskega načrta vključuje obalo med

Žusterno in mejo z občino Izola, pešpot na nasipu opuščene železnice Trst–Poreč, ozek obalni pas in pripadajoči del akvatorija. Območje LN na vzhodni strani meji na območje Žusterne, na zahodni strani na mejo z občino Izola, na južni strani na obalno cesto in na severni strani na morje. Območje


vključuje parcele oziroma njihove dele št. 4580/4, 4580/6 in 4630, del parc. št. morja, k.o. Semedela.

(2) Meja lokacijskega načrta je razvidna iz grafične pri-loge – katastrskega načrta M 1: 2500, ki je sestavni del tega odloka.

(3) Območje urejanja je veliko 1,09 ha in 9,73 ha v morju, skupaj 10,82 ha in zajema:

– pešpot in kolesarsko pot na nasipu opuščene želez-niške proge Trst–Poreč,

– skalomet,– pristan Molet,– akvatorij širine 80 metrov od obale.

3. člen(1) Lokacijski načrt Ureditev obale Koper–Izola – I. faza

vsebuje tekstualni in grafični del.(2) Tekstualni del vsebuje: opis prostorske ureditve, ur-

banistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje objektov in ureditev, rešitve prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave, varstvo kulturne dediščine ter traj-nostno rabo naravnih dobrin, rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, etapnost izvedbe, druge pogoje in zahteve za izvajanje načrta.

(3) Grafični del lokacijskega načrta vsebuje:– katastrski načrt z vrisano mejo območja M=1:2500,– prikaz namenske rabe iz občinskega plana,– arhitekturno zazidalna situacija M=1:1000,– zbirna situacija komunalnih naprav M 1:2500 (ob-

stoječe stanje),– zbirna situacija komunalnih naprav M 1:2500 (pred-

videno stanje),– območja varovanj in omejitev M 1:2500.

II. PROSTORSKE UREDITVE

4. členLokacijski načrt Ureditev obale Koper – Izola – I. faza

ureja sledeče prostorske ureditve:– ureditev kolesarske poti na nasipu opuščene železni-

ške proge Trst–Poreč,– ureditev pešpoti, nad skalometom konzolno pritrjene

na podporni zid opuščene, železniške proge Trst–Poreč,– ureditev razširitev pešpoti v kopališke ploščadi nad

skalometom, z urejenimi dostopi v morje,– postavitev treh kopaliških pomolov,– določitev območij v akvatoriju, kjer je mogoče name-

stiti plavajoče kopališke ploščadi,– določitev območja sidrišč s plavajočimi kopališkimi

ploščadmi,– ureditev dostopov med kolesarsko potjo, pešpotjo in

morjem,– obnovo konstrukcije in očiščenje notranjosti pristana

Molet,– ureditev odjemnih mest za vodo in elektriko na pri-

stanu Molet,– ureditev urbane opreme: obojestranskih svetil na raz-

dalji 30 metrov med pešpotjo in kolesarsko potjo, vodnjakov (pri Moletu in pri pomolih), klopi, košev za odpadke, informa-tivnih tabel, ograje (med kolesarsko potjo in cestnim telesom med Žusterno in Moletom, med pešpotjo in morjem) ter stojal za parkiranje koles.

III. POGOJI ZA URBANISTIČNO TER ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE

5. členKonstrukcijske rešitve za predvidene elemente so pri-

kazane v študiji “Idejna zasnova konstrukcij elementov opre-

me prostora in predlagana tehnologija gradnje” kot delu strokovnih podlag LN.

Zaradi posebnih varstvenih usmeritev in režimov, na-vedenih v 15. in 17. členu odloka, je potrebno še dodatno pozornost posvetiti posegom v nasip opuščene železniške proge Trst–Poreč ter akvatorij. V območju arheološke dediš-čine – arheološko območje Žusterna, morajo biti pred posegi izvedene arheološke raziskave. Stroške arheoloških raziskav nosi investitor.

Ureditev kolesarske potiNa vrhu nasipa opuščene železniške proge Trst–Poreč

se uredi dvostranska kolesarska pot. Med kolesarsko pot in cestno telo se namesti ograja na območju med Žusterno in pristanom Molet.

Ureditev pešpotiPešpot se uredi na konstrukciji nad skalometom, kon-

zolno pritrjeni na podporni zid opuščene železniške proge Trst–Poreč. Pešpot je lahko široka od 2,5 do 3 metrov, pohodna ploskev je na koti 1,5 m n.m. Celotno traso tako zgrajenega hodnika za pešce se zavaruje s skalometom, položenim vzdolž pete hodnika. Pešpot je zaščitena z ograjo proti morju.

Statična in hidravlična presoja, pridobitev geomehan-skih smernic za izvedbo sidranja konstrukcije v podporni zid – spodnji ustroj opuščene železniške proge, ter stabilnostna analiza za predlagano zasnovo konstrukcije morajo biti se-stavni del PGD/PZI projekta.

Razširitev pešpoti v kopališke ploščadiNa mestih, označenih v grafičnem delu LN, se konzolna

pešpot lahko razširi v kopališke ploščadi nad skalometom širine do 4 metre, podprte s stebrom, plitvo temeljenim v ska-lometu. Rob kopališke ploščadi se lahko spusti niže od kote 1,5 m n.m. Dostopi v morje so urejenimi z obešenimi lestvami in plosko položenimi flišnimi skalami. Ploščadi so zaščitenez ograjo proti morju. Na ploščadih se predvidijo manjše po-vršine za parkiranje koles, ločene od kopalnih površin.

Postavitev treh kopaliških pomolovNa mestih, označenih v grafičnem delu LN, se postavi-

jo trije kopališki pomoli na kolih/pilotih. Dva segata v morje največ 60 metrov od obale, pomol ob izteku Mejne poti pa največ 15 metrov. Maksimalna širina pomolov je 4 metre. Pohodna ploskev je na koti 1,5 m n.m. Geomehanske smer-nice in morebitna geomehanska poročila (smernice podajo potrebo o morebitnih geomehanskih preiskavah) morajo biti sestavni del PGD/PZI projekta.

Plavajoče kopališke ploščadi in sidriščaLega plavajočih kopaliških ploščadi in kopaliških ploš-

čadi s sidrišči je določena v grafičnem delu LN. Minimalnaoddaljenost sidrišč s plavajočimi kopališkimi ploščadmi od obale je 80 metrov. Privezi za čolne so mogoči samo na morski strani ploščadi. Hidravlična presoja vplivov in obreme-nitev na konstrukcijske elemente ploščadi in dimenzioniranje konstrukcije ploščadi in detajlov pritrjevanja/sidranja morajo biti sestavni del PGD/PZI projekta.

Ureditev dostopov med kolesarsko potjo, pešpotjo in morjem

Dostopi v morje so dovoljeni samo v obliki lestev ali flišnih ploščatih skal, zloženih v stopnice.

Obnova konstrukcije in očiščenje notranjosti pristana Molet

Možna je rekonstrukcija in sanacija pristana Molet v obstoječih gabaritih.

6. členArhitekturno in krajinsko oblikovanjeNa območju LN je predvidena ustrezna urbana opre-

ma. Pozicija urbane opreme je med pešpotjo in kolesarsko stezo.

Na delu nasipa med Žusterno in Moletom se postavi ograja med kolesarsko pot in cestno telo in med pešpot in morje.


Vse elemente in objekte je potrebno oblikovati skladno z okolico.

V območje LN Ureditev obale Koper–Izola – I. faza ni dovoljeno vnašati vegetacije. Vse nove kamnite konstrukcije morajo biti izvedene: obnova podpornega zidu opuščene železnice Trst–Poreč iz apnenca, krona nasipa opuščene železnice Trst–Poreč iz fliša. Platoji kamnitih blokov, položeniv morje, morajo biti iz ploščatih flišnih kamnov.

IV. UREJANJE PROMETA

7. členV območju LN ni cestnega prometa.Na trasi opuščene železniške proge Trst–Poreč se uredi

obojestranski kolesarski promet (širina 3 metre) in na konzol-no pritrjeni konstrukciji pešpot (širine 2,5–3 metre).

Intervencijski dostop do območja je možen po sedanjem cestnem telesu Koper–Izola in po kolesarski poti.

Pogoji upravljavca, ki se morajo upoštevati tudi pri na-daljnjih projektnih dokumentacijah, predvsem pri projektih za pridobitev gradbenega dovoljenja, so podani v tekstualnem delu LN in v smernicah upravljalca Direkcije Republike Slo-venije za ceste.

V. POGOJI ZA UREJANJE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE

8. členOdvajanje odpadnih vodMeteorne vode se z območja kolesarske poti odvajajo

zaradi ozkosti trase z naklonom asfaltiranega dela kolesar-ske steze. Meteorne vode na območju pešpoti, kopaliških ploščadi, pomolov in plavajočih ploščadi se odvajajo narav-no, saj so površine iz razmaknjenih lesenih plohov.

Odpadne vode štirih vodnjakov se odvajajo preko skup-nega zbirnega kanala, ki poteka vzporedno s predvidenim tlačnim vodom Izola–Koper. Zbirni kanal se priključi na ob-stoječo kanalizacijo na obstoječem priključku GZMK v Žu-sterni.

Ostale zahteve in pogoji upravljalca so navedeni v tek-stualnem delu LN in strokovnih podlagah.

Zbiranje odpadkovOdjemna mesta za ločeno zbiranje odpadkov morajo

biti na mestih, ki so dostopna za komunalna vozila. Odjem-na mesta in ekološki otoki morajo biti usklajeni z občinskim odlokom o čiščenju javnih površin, ter obveznem zbiranju, odvažanju in odlaganju odpadkov na območju občine Koper, (U.O. št.17, z dne 15. 7. 1999).


9. členVodovodno omrežjeNa območju lokacijskega načrta se uredijo priključna

mesta za vodo na pristanu Molet in štirje vodnjaki s pitno vodo: ob Moletu in ob treh načrtovanih pomolih.

Do izgradnje predvidenega vodohrana RZ Žusterna I. se obravnavano območje oskrbuje z vodo preko obstoje-čega magistralnega cevovoda Lž DN 350 mm (RZ Rižana (prelivni) 200 m3 – RZ Pivol II. 1000 m3). Odjemi vode se priključujejo posamično.


10. členElektroenergetsko omrežjeLN predvideva priključno mesto za elektriko na pristanu

Molet in ureditev javne razsvetljave. Predvidena je priključitev na transformatorsko postajo TP Žusterna 1 za hotelom. Novo

elektroenergetsko omrežje je potrebno zgraditi v kabelski kanalizaciji. Pri načrtovanju in izvedbi je potrebno predvideti kabelsko kanalizacijo tudi za potrebe druge faze in ostalih bodočih gradenj v bližini območja urejanja, in sicer minimalno 2 x fi 160.


11. členTelekomunikacijsko omrežjeV območju LN ni predvidenega telekomunikacijskega

omrežja.

VI. DRUGI POGOJI, KI SO POMEMBNI ZA IZVEDBO PREVIDNEH PROSTORSKIH UREDITEV OZIROMA

POSEGOV V PROSTOR

12. členOhranjanje narave(1) Na območju lokacijskega načrta Ureditev obale Ko-

per–Izola – I. faza se nahajajo naravne vrednote:– del narave, predlagan za naravno vrednoto (Razvrsti-

tev naravnih vrednot na vrednote državnega in lokalnega po-mena za območje OE Piran; januar 2002), je 1611 Žusterna – rastišče pozejdonke.

– na območju se nahajajo naslednji habitatni tipi, ki se po uredbi o habitatnih tipih prednostno ohranjajo: travniki morske trave; podmorski travniki s pozejdonovko.

(2) V obravnavanem območju sta določeni dve ekološko pomembni območji:

– morje in morsko obrežje (koda 70000) in– Žusterna (koda 78600).(3) V obravnavnem območju je kot posebno varstveno

območje (območje Natura 2000) določeno:– Žusterna – rastišče pozejdonke (koda SI3000251), s

kratko oznako območja: 50 metrov širok pas obalnega morja in morskega dna med Žusterno in Izolo, ter s kvalifikacijskimivrstami in habitati 1120 podmorski travnik s pozejdonovko (Posidonion oceanicae).

Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usme-ritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, habi-tatnih tipov in ohranjanje biotske raznovrstnosti, navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za lokacijski načrt za ureditev obale Koper–Izola – I. faza« (ZRSVN, OE Piran, julij, 2004), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu Mestne občine Koper.

Ob upoštevanju naštetih usmeritev je potrebno pri izde-lavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja upoštevati tudi naslednje pogoje:

– iz projekta mora biti razvidno, da se bo uporabila taka tehnologija izvedbe predvidenih posegov, da bo preprečeno kakršnokoli poškodovanje (delno ali v celoti) posameznih sestojev travnika pozejdonke, ter da se pri izvajanju del ne bodo poslabšali življenjski pogoji na rastišču;

– v projektu je potrebno opredeliti ravnanje z odpadnim, odvečnim ipd. gradbenim materialom; ta v nobenem prime-ru ne sme biti odložen v morje oziroma mora biti odpeljan oziroma odložen v taki oddaljenosti od obrežne črte, da je ob morebitnem neurju onemogočeno izpiranje in odnašanje materiala v morje.

Pri urbanistični, arhitekturni in krajinski ureditvi območja urejanja LN so za varstvo narave upoštevane vse smernice Zavoda RS za varstvo narave, OE Piran.

13. členSmernice in ukrepi s področja upravljanja z vodamiPri izvedbi lokacijskega načrta je potrebno upoštevati

sledeče smernice:– S predvidenimi posegi se ne smejo poslabšati obsto-

ječe odtočne razmere meteorne vode.


– Predvideti je potrebno ustrezne ukrepe za preprečitev erozijskega delovanja meteorne vode na območju predvide-nih posegov.

– Vzporedno z ostalimi posegi v prostor je potrebno ure-jevati primarni meteorni odvodni sistem, ki mora zagotavljati poplavno varnost na Q1OO.

– V meteorni odvodni sistem ali v naravno okolje se lahko z območja posegov spušča le čista voda, ki po kvaliteti ustreza določilom Uredbe vlade o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96). Na mestih izpusta mora biti dana možnost jemanja vzorcev vode za analizo kvalitete.

– Objekti v morju in na morski obali morajo biti zasno-vani tako, da prenesejo najneugodnejše vplive z morske strani.

– Pri projektiranju kanalizacije je potrebno upoštevati visoke vodostaje morja. Zagotovljena mora biti ustrezna po-plavna varnost.

– Ustrezno je treba urediti odvod zalednih padavinskih vod in izpuste le-teh v morje ter izlivne dele meteorne ka-nalizacije v morje. Potrebno jih je zavarovati pred vnosom morskih sedimentov.

– Objekti v zaledju – pod nivojem morske gladine mo-rajo biti ustrezno varovani pred visokim vodostajem morja in vdorom površinskih meteornih voda.

– V skladu z določili Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) mora biti ob obali omogočen prost prehod.

– Potrebno je upoštevati določila Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) pri načrtovanju objektov v zvezi z dovoljenimi in nedovoljenimi posegi na vodno in pri-obalno zemljišče.

14. členVarovanje kulturne dediščineV območju obravnave se nahajajo naslednji objekti in

območja kulturne dediščine:– Arheološka dediščina: Koper – arheološko območje

Žusterna (2.1.57), EŠD: št. predloga: 06-00-ZRD-02-87– Urbanistična dediščina (naselbinska dediščina): Koper

– mestno jedro, EŠD 235, ROI, (2.8.8.) – kulturni spomenik, valoriziran za spomenik državnega pomena, vplivno območje za ocenjevanje vpliva na kulturno dediščino,

– Tehnična dediščina: Železniška proga Trst–Poreč, EŠD:/, (2.11.1)

V vplivnem območju se nahajajo naslednji objekti in območja kulturne dediščine:

– Oblikovana narava (Vrtnoarhitekturna dediščina): Ko-per – drevored pinij.

– Umetnostno zgodovinska (stavbna dediščina): Koper–Žusterna, stavba Istrska cesta 97, (2.5.17.), EŠD: št. predloga: 06-00-ZRD-02-380 in Koper–Žusterna, stavba Istrska cesta 99, (2.5.18.), EŠD: št. predloga: 06-00-ZRD-02-381.

Varstvene usmeritve in režimiPri poseganju v opuščeno traso železniške proge se

ne smejo rušiti nasip in njegovi sestavni deli, kot so: kamnita obloga nasipa, obojestranska kamnita krona nasipa, prepu-sti za vodo in manjši kamniti mostovi, ne sme se odstraniti skalomet, ki varuje nasip pred delovanjem morja. Ne sme se posegati v originalne prepuste za meteorno vodo. Vse po-škodbe morajo biti sanirane z enakim materialom, kot je bil uporabljen pri gradnji železniškega nasipa in vseh sestavnih delov nasipa. Po zaključnih delih se nasip lahko asfaltira na površini med obojestransko kamnito krono nasipa.

Del urejanja obale posega v zavarovano arheološko območje Koper – arheološko območje Žusterna (2.1.57), ki sega v morje in je zavarovano z II. varstvenim režimom, ki določa varovanje območja in bistvenih sestavin arheološke dediščine v njeni izvirni obliki. Kakršna koli dela na tem zem-ljišču so mogoča šele po zavarovalni arheološki raziskavi tega zemljišča, ki jo zagotovi investitor v okviru infrastruktur-nega opremljanja zemljišča. Izjemoma se lahko posamezna

nujna dela na tem zemljišču opravljajo le z dovoljenjem zavoda iz 21. člena tega zakona. Zavarovalna arheološka raziskava zemljišča, ki jo lahko opravlja le za to pooblaščeni zavod iz 20. člena tega zakona, obsega pregled z nede-struktivnimi tehnikami in metodami ter z izdelavo ustrezne dokumentacije, ki omogoča znanstveno obdelavo najdišča in ustrezno zaščito arheoloških najdb.

V skladu z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99): Stroške zavarovalnih arheoloških raziskav nosi v skladu z določili 59. čl. Zakona o varstvu kul-turne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) investitor.

Naselbinsko območje zajema historično mestno jedro in vplivno območje. Vplivno območje je prostorski okvir nasel-binskega območja in skupaj z njim tvori celoto, ki jo varujemo. Zavarovana je zunanja podoba historičnega mesta in njego-va krajinska slika. Zavarovane so vse nepozidane površine na Semedelski bonifiki, obalna črta in morje kot elementi, kiomogočajo razpoznavanje prvotnega obmorskega mesta s solinami in nudijo kvaliteten pogled na historično mestno je-dro. Na ostalem predelu se prostorsko varuje razpoznavnost historičnega jedra mesta v urbani krajini.

Za vse posege v kulturno dediščino mora investitor pri-dobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglas-je, ki jih izda Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran.

Pri urbanistični, arhitekturni in krajinski ureditvi območja urejanja LN so za varstvo kulturne dediščine upoštevane vse smernice Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Piran, Trg bratstva 1, Piran.

15. členRešitve in ukrepi za obrambo ter varstvo pred naravnimi

in drugimi nesrečamiViri in načini za zadostno oskrbo z vodo za gašenje so

zagotovljeni ob upoštevanju elementov, navedenih v IV. in V. poglavju tega odloka, in veljavnih predpisov za izvajanje vodovodnega in hidrantnega omrežja.

Za gradnjo posameznih objektov iz tega lokacijskega načrta morajo njihovi investitorji zaprositi za izdajo požarnega soglasja k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.

16. členPogoji za varovanje plovbe na morju pri predvidenih

maritimnih posegihZa primernost posamezne projektne rešitve tudi glede

na upoštevanje varnosti teh objektov pred možnimi maritimni-mi vplivi (vetrovi in valovanjem, morskimi tokovi, plimovanjem in podobno) je potrebno predhodno za posamezno lokacijo analizirati vse možne vplive in poiskati primerne rešitve.

Potrebno je upoštevati prepoved odlaganja v morje izkopnih materialov. Če so taki izkopi na predvideni lokaciji potrebni, je potrebno že pri načrtovanju določiti lokacijo za odlaganje teh materialov.

Pri graditvi objektov se na odprtem morju sme upo-rabljati le čisti kamniti material, brez organskih primesi ali zemlje.

Pri načrtovanju maritimnih ureditev je potrebno upošte-vati določila Pomorskega zakonika, ki zadevajo zagotavljanje varnosti plovbe po morju, po navtični in hidrogradbeni plati, pa tudi druge veljavne predpise, ki zadevajo morje.

VII. ETAPNOST IN ZAČASNA NAMEMBNOST

17. členPosamezni sklopi, navedeni v 8. členu, se lahko smisel-

no urejajo ločeno. Najprej je potrebno izvesti ureditev kole-sarske poti ter pešpoti s kopališkimi ploščadmi – razširitvami, ostale ureditve se lahko izvajajo etapno.

Pred izvedbo priključnih mest za vodo in elektriko na pristanu Molet, izvedbo načrtovane javne razsvetljave ter


izvedbo priključnih mest za vodo pri pristanu Molet in na-črtovanih pomolih je potrebno zgraditi potrebno vodovodno, komunalno in električno infrastrukturno omrežje.

VIII. VELIKOST DOPUSTNIH ODSTOPANJ PRI PRIPRAVI PROJEKTOV ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA

DOVOLJENJA

18. členPri pripravi projektov za pridobitev gradbenega dovolje-

nja so možna odstopanja pri:– širini pešpoti (do 3.2 m) in širini ležalnih ploščadi (do

4.2 m),– pritrjevanju konzol na podporni zid opuščene želez-

niške proge Trst–Poreč (pritrjevanja morajo biti čim manj vidna in morajo čim manj posegati v nasip, priporočljivo je, da ga še utrdijo),

– dolžina pomolov: od 50 do 70 metrov v morje, pomol ob izteku Mejne poti od 10 do 20 metrov v morje.

Pri gradnji ali prenovi komunalne infrastrukture in zu-nanjih ureditev so dovoljene tolerance, kolikor se pri izdelavi izvedbene dokumentacije in gradnji sami ugotovi, da je z manjšimi spremembami mogoče doseči tehnično in eko-nomsko ugodnejšo rešitev, pri čemer pa le-ta ne poslabša obstoječega oziroma predvidenega stanja.

IX. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

19. členLokacijski načrt Ureditev obale Koper–Izola – I. faza je

na vpogled občanom in skupnostim pri Uradu za okolje in prostor Mestne občine Koper in pri Upravni enoti Koper.

20. členNadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Ministrstvo

za okolje, prostor in energijo, Enota Koper – urbanistična inšpekcija.

21. členTa odlok prične veljati osmi dan po objavi v Uradnem


Št. 3503-71/2004Koper, dne 13. maja 2005.



Visto l’articolo 180 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino uff. n. 40/00, 30/01 e 29/03)

P R O M U L G O

DECRETO SUL PIANO DI SITO RELATIVO ALLA “SISTEMAZIONE DELLA FASCIA LITORANEA

CAPODISTRIA – ISOLA – FASE I”

Numero: K3503-71/2004Capodistria, 13 maggio 2005


Boris Popovič m.p.

Ai sensi dell’articolo 23, secondo comma, della Legge sulla sistemazione del territorio (Gazzetta uff. della RS, n. 110/2002, 8/2003 – rettifica, 58/03-ZZK-1), visto l’articolo 29della Legge sulle autonomie locali (Gazzetta uff. della RS n.72/93; 6/94-sentenza della CC, 45/94-sentenza della CC, 57/94, 14/95, 20/95 – sentenza della CC, 63/95- interpreta-zione autentica, 73/95-sentenza della CC, 9/96-sentenza della CC, 44/96-sentenza della CC, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – sentenza della CC, 74/98, 12/99 – delibera della CC, 16/99 – delibera di rettifica della CC, 59/99 – sentenza dellaCC, 70/00, 100/00 – delibera della CC, 28/01- accertamento della CC, 87/01 – Zsam-1, 16/02-delibera della CC, 51/02 e 108/03- delibera della CC) ed in virtù dell’articolo 27 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino ufficiale n.40/00, 30/01 e 29/2003), il Consiglio comunale del Comune città di Capodistria ha approvato nella seduta del 12 maggio 2005 il seguente

D E C R E T OSUL PIANO DI SITO RELATIVO ALLA

“SISTEMAZIONE DELLA FASCIA LITORANEA CAPODISTRIA – ISOLA – FASE I”


Articolo 1Con il presente decreto è accolto il piano di sito riferito

alla “Sistemazione della fascia litoranea Capodistria – Isola – Fase I”, compilato dall’azienda Studio Mediterana, Andrej Mlakar, i.a. Isola, nel settembre 2004, al numero 20/2004.

Articolo 2Ubicazione, confini e superficie dell’area(1) La fascia litoranea compresa tra Giusterna ed il

confine con il comune di Isola è costituita da un sentiero pe-donale sull’argine della dismessa ferrovia Trieste – Parenzo (Parenzana), dalla stretta fascia costiera e dal tratto di mare prospiciente che ad est confina con la zona di Giusterna,ad ovest raggiunge il confine col comune di Isola, a sud èdelimitato dalla strada costiera e a nord dal mare. L’area comprende le particelle o porzioni delle stesse n. 4580/4, 4580/6 e 4630, porzione della particella che si estende nel mare, c.c. di Semedella.

(2) Il confine dell’area contemplata dal piano di sito èrappresentato negli allegati grafici – piano catastale in scala1: 2500, che è parte integrante del presente decreto.

(3) La zona in oggetto abbraccia un’area pari a 1,09 ha e 9,73 ha di superficie marittima, per un totale di 10,82 ha,e comprende:

– Il sentiero pedonale e la pista ciclabile, entrambi re-alizzati a ridosso dell’argine della dismessa ferrovia Triste – Parenzo,

– Il frangiflutti,– L’approdo di Moleto,– Il tratto di mare prospiciente la costa, largo 80 metri.

Articolo 3(1) Il piano di sito per la sistemazione del tratto di costa

tra Capodistria e Isola – Fase I si compone della relazione illustrativa e degli allegati grafici.

(2) La relazione illustrativa comprende: descrizione della sistemazione territoriale, progettazione urbanistica, architettonica e paesaggistica dei manufatti e degli assetti, interventi riguardanti la viabilità, gli impianti energetici, le condutture idriche e quelle fognarie, gli interventi e le misure di tutela ambientale, di preservazione dei beni naturalistici e del patrimonio culturale e l’uso sostenibile dei beni naturali, i provvedimenti a protezione da calamità naturali e da altre


emergenze, la realizzazione per stralci, altre condizioni ed obblighi da osservare ai fini di attuazione del piano.

(3) Gli allegati grafici del piano di sito comprendono:– il piano catastale con la rappresentazione dei confini

dell’area in scala 1:2500– l’indicazione della destinazione d’uso prevista nel pi-

ano comunale– stato di fatto architettonico dell’edificato in scala

1:1000– mappa d’insieme delle infrastrutture ed impianti a rete

in scala 1:2500 (situazione esistente)– mappa d’insieme delle infrastrutture ed impianti a rete

in scala 1:2500 (situazione prevista)– fasce di protezione e zone interessate da vincoli in

scala 1:2500

II. SISTEMAZIONI TERRITORIALI

Articolo 4Il piano di sito per la sistemazione del tratto di costa tra

Capodistria e Isola – fase I prevede le seguenti sistemazioni territoriali:

– sistemazione della pista ciclabile sul terrapieno della dismessa ferrovia Trieste – Parenzo,

– sistemazione del sentiero pedonale mediante una struttura appoggiata sul frangiflutti e fissata al muro di so-stegno della dismessa ferrovia Trieste – Parenzo,

– sistemazione degli allargamenti lungo il sentiero pe-donale, ricavando delle piattaforme di balneazione appoggi-ate al frangiflutti con accesso al mare,

– costruzione di tre pontili adibiti alla balneazione,– designazione dei punti di posizionamento nel mare

delle piattaforme galleggianti, utilizzate come stabilimenti balneari,

– definizione delle aree di ancoraggio adiacenti allepiattaforme galleggianti,

– sistemazione degli attraversamenti e dei collegamenti tra la pista ciclabile, il sentiero pedonale ed il mare,

– ristrutturazione e ripulitura del bacino di approdo di Moleto,

– sistemazione dei servizi di provvista d’acqua e di elettricità nell’approdo di Moleto,

– installazione degli arredi urbani: illuminazione pubbli-ca ad ambo i lati, ad una distanza di 30 metri, tra il sentiero pedonale e la pista ciclabile, fontane (presso Moleto ed en-trambi pontili), panchine, cestini per rifiuti, tabelle informativee recinto (tra la pista ciclabile ed il corpo stradale nel tratto da Giusterna a Moleto, tra il sentiero pedonale ed il mare) e attrezzature per il parcheggio delle bicilette.

III. NORME PER LA PROGETTAZIONE URBANISTICA ED ARCHITETTONICA

Articolo 5La progettazione costruttiva degli elementi previsti sono

rappresentate nello studio “Progetto di massima della costru-zione degli arredi urbani e la tecnica di costruzione suggerita” in quanto parte degli approfondimenti tecnici del PS.

Tenuto conto degli specifici orientamenti e regimi di tute-la, riportati agli articoli 15 e 17 del decreto, particolare attenzi-one va dedicata agli interventi nel terrapieno della dismessa ferrovia Trieste – Parenzo ed a quelli nel prospiciente tratto di mare. Nel sito archeologico di Giusterna occorre eseguire i necessari rilevamenti prima di avviare qualsiasi intervento. Le relative spese sono a carico del committente.

Sistemazione della pista ciclabileSulla sommità del terrapieno della dismessa ferrovia

Trieste – Parenzo verrà creata una pista ciclabile a due sensi di marcia. La pista ciclabile sarà separata dal corpo stradale

con una recinzione, collocata nel tratto tra Giusterna e l’ap-prodo di Moleto.

Sistemazione del sentiero pedonaleIl sentiero pedonale sarà realizzato sulla costruzione

appoggiata al frangiflutti e puntellata al muro di sostegno del-la dismessa ferrovia Trieste – Parenzo ed avrà una larghezza da 2,5 a 3 metri. La superficie di calpestio sarà in tavole dilegno, poste longitudinalmente sulla quota 1,5 m sopra il livello del mare. L’intero tracciato del sentiero verrà protetto col frangiflutti ai piedi della superficie di calpestio che è pro-tetta sul lato mare con una recinzione.

La perizia statica ed idraulica, le direttrici di natura geomeccanica, necessarie per l’ancoraggio della costruzione nel muro di sostegno ai piedi della dismessa ferrovia, oltre all’analisi di stabilità della struttura proposta, devono essere parte integrante del PGD/PZI progettuale.

Allargamenti del sentiero pedonale per ricavarne delle piattaforme adibite alla balneazione

Nei punti contrassegnati negli allegati grafici del PS, ilsentiero pedonale può essere allargato per ricavarne delle piattaforme destinate alla balneazione, soprastanti il frangif-lutti, larghe fino a 4 metri e sostenute da un pilastro le cuifondamenta saranno realizzate nel frangiflutti. I bordi dellapiattaforma possono essere abbassati anche oltre la quota di 1,5 m sopra il livello del mare. Al mare si accederà trami-te scaletta per l’ingresso in acqua e pietre in arenaria. Le piattaforme sono protette con una recinzione sul lato mare. Sulle piattaforme sono previste superfici limitate e separateda quelle destinate alla balneazione, da utilizzarsi per il parc-heggio delle biciclette

Sistemazione di tre pontili destinati alla balneazioneNei punti contrassegnati negli allegati grafici del PS,

saranno sistemati tre pontili destinati alla balneazione, ap-poggiati su pali. Due avranno la lunghezza massima di 60 m, quello posto all’altezza del sentiero di confine, invece, nonsupererà 15 m. La larghezza massima dei pontili sarà di 4 m. La superficie di calpestio sarà realizzata con tavole di legno,poste alla quota di 1,5 m sopra il livello del mare. Le direttrici di natura geomeccanica ed eventuali relazioni geomecca-niche (a seguito delle direttrici sarà valutata la necessità di eseguire le relative indagini) saranno incluse nel PGD/PZI in quanto parte integrante dei medesimi.

Piattaforme galleggianti ed ancoraggiLe aree ove sarà possibile posizionare le piattaforme

galleggianti prendisole con possibilità di attracco delle imbar-cazioni, sono individuate negli allegati grafici del PS, foglion. XX. La distanza minima tra i punti di ancoraggio con le rispettive piattaforme galleggianti e la costa sarà di 80 m. L’approdo dei natanti è previsto solamente lungo i bordi rivolti verso il mare aperto. La valutazione idraulica dell’impatto e dei carichi esercitati sulla struttura della piattaforma ed il rispettivo dimensionamento, oltre ai dettagli di ancorag-gio/approdo devono essere parte integrante del PGD/PZI progettuale.

Sistemazione degli attraversamenti e dei collegamenti tra la pista ciclabile, il sentiero pedonale ed il mare

Gli unici collegamenti od accessi ammessi sono quelli realizzati tramite scale o scalini in lastre di arenaria.

Ristrutturazione e ripulitura del bacino di approdo di Moleto

Sono ammessi la ristrutturazione ed il risanamento dell’approdo di Moleto, nelle dimensioni attuali.

Articolo 6Progettazione architettonica e paesaggisticaNell’area d’intervento è prevista l’installazione degli ar-

redi urbani e precisamente tra il sentiero pedonale e la pista ciclabile.

Lungo il tratto dell’argine tra Giusterna e Moleto, sarà sistemato un recinto che dividerà la pista ciclabile dal corpo stradale.


Tutti gli elementi dell’arredo urbano devono essere ese-guiti in coerenza con le immagini estetiche ed ambientali.

Nell’area di intervento non è consentito immettere pi-ante. Le costruzioni in pietra di nuova realizzazione, e pre-cisamente la ristrutturazione del muro a sostegno della dis-messa ferrovia Trieste – Parenzo e le facce del terrapieno, dovranno essere eseguite rispettivamente in pietra calcarea ed arenaria. Le piattaforme in blocchi di pietra, sistemati nel mare, devono essere in lastre di arenaria.

IV. VIABILITA’

Articolo 7Nell’area d’intervento, contemplata dal PS, non è pre-

visto traffico motorizzato.Sul tracciato della dismessa ferrovia Trieste – Parenzo,

sarà sistemata la pista ciclabile destinata al traffico in duesensi di marcia (larghezza 3 metri). È previsto inoltre un sentiero pedonale, collocato sulla costruzione appoggiata al frangiflutti e puntellata al muro di sostegno (dalla larghezzadi 2,5 a 3 metri).

L’accesso ai veicoli di pronto intervento sarà possibile attraverso l’attuale corpo stradale Capodistria – Isola ed attraverso la pista ciclabile.

Le condizioni poste dal gestore, da osservarsi anche nella documentazione progettuale di realizzazione succes-siva in particolare nei progetti finalizzati al rilascio dellaconcessione edilizia, sono riportate nella relazione illustrativa del PS e nelle linee guida del gestore ovvero della Direzione della Repubblica di Slovenia per le infrastrutture stradali.

V. NORME DI SISTEMAZIONE DELLE INFRASTRUTTURE A RETE

Articolo 8Smaltimento delle acque reflueVista la limitata larghezza del tracciato, lo smaltimento

delle acque piovane dalla pista ciclabile sarà assicurato mediante l’inclinazione della superficie asfaltata della med-esima. Il deflusso delle acque piovane dal sentiero pedonale,dalle piattaforme di balneazione, dai pontili e dalle piattafor-me galleggianti, avverrà favorito dal carattere stesso delle rispettive superfici, realizzate con tavole di legno, discostatel’una dall’altra.

Le acque reflue provenienti dai quattro pozzetti, sa-ranno smaltite attraverso un canale di raccolta comune che scorrerà parallelamente alla prevista condotta a pressione tra Isola e Capodistria. Il canale di raccolta sarà collegato alla fognatura esistente utilizzando l’allacciamento GZMK a Giusterna.

Le rimanenti richieste e condizioni del gestore, sono indicati nella relazione illustrativa del PS e negli approfon-dimenti tecnici.

Raccolta dei rifiutiI punti di raccolta da conferire in maniera differenziata,

devono essere accessibili ai veicoli all’uopo adibiti. Tali punti di raccolta e le isole ecologiche devono essere realizzati in conformità del decreto comunale sullo spezzamento degli spazi pubblici e sull’obbligo di raccolta, rimozione e deposito dei rifiuti nel territorio del Comune di Capodistria (Boll. uff. n.17 del 15. 7. 1999).


Articolo 9Rete idricaNell’area d’intervento saranno sistemati gli allacciamen-

ti alla rete idrica, e precisamente nell’approdo di Moleto, oltre

ai quattro pozzi con acqua potabile: presso il Moleto ed i tre pontili destinati alla balneazione.

Nel periodo precedente la costruzione del nuovo ser-batoio RZ Giusterna I, l’approvvigionamento con l’acqua potabile avverrà attraverso l’attuale condotta primaria Lž DN 350 mm (RZ Risano 200m3 – RZ Pivol II. 1000 m3). Gli allac-ciamenti alla rete idrica sono realizzati separatamente.


Articolo 10Impianti a rete per la distribuzione dell’energia elettricaIl PS prevede l’allacciamento alla rete elettrica presso

l’approdo di Moleto, oltre alla sistemazione dell’illuminazio-ne pubblica. La zona sarà servita attraverso la stazione di trasformazione di Giusterna 1, collocata dietro l’albergo. La nuova rete di distribuzione dell’energia elettrica va realizzata con cavi canalizzati. Nel corso della pianificazione e dell’ese-cuzione dei lavori occorre prevedere anche la posa degli impianti sotterranei necessari alla seconda fase del progetto ed alle rimanenti costruzioni future in prossimitŕ dell’area d’intervento, nelle dimensioni minime di 2 x Ø 160.


Articolo 11Rete delle telecomunicazioniNell’area d’intervento non è prevista la realizzazione

della rete delle telecomunicazioni.

VI. ALTRE CONDIZIONI DA ADEMPIERE AFFINCHE SI POSSA PROCEDERE ALL’ATTUAZIONE DELLE

PREVISTE SISTEMAZIONI TERRITORIALI OVVERO INTERVENTI NEL TERRITORIO

Articolo 12Conservazione dei beni naturalistici(1) L’area contemplata dal piano di sito riferito alla siste-

mazione del tratto di costa tra Capodistria e Isola – I fase, è caratterizzata dalla presenza dei seguenti beni naturalistici:

– parte dell’area proposta quale bene naturalistico (Classificazione dei beni naturalistici quali beni di interessenazionale e locale nella zona OE Pirano, gennaio 2002) è la 1611 Giusterna – prateria della posidonia.

– nell’area si trovano i seguenti tipi di habitat naturale, dei quali la rispettiva ordinanza impone la preservazione: praterie di erba marina, praterie di posidonia.

(2) Nell’area d’intervento sono state individuate due zone di rilevanza ecologica:

– mare e battigia (codice 70000) e– Giusterna (codice 78600).(3) Nell’area d’intervento è individuata come zona parti-

colare soggetta a vincoli di tutela (Natura 2000):– Giusterna – prateria della posidonia (codice

SI3000251), sommariamente definita come fascia di marecostiero e del fondale, larga 50 metri, che si estende tra Giu-sterna e Isola, caratterizzata da specie e habitat 1120 prate-ria sottomarina della posidonia (Posidonion oceanicae).

La pianificazione degli interventi nel territorio deve av-venire nel rispetto degli orientamenti, delle indicazioni e delle norme per la tutela dei beni naturalistici, tipi di habitat e della preservazione della biodiversità, contenuti nella documen-tazione tecnica “Orientamenti di tutela dei beni naturalistici finalizzati alla predisposizione del piano di sito riferito al trattodi costa Capodistria – Isola – I fase”

(INTBN, UO Pirano, luglio, 2004), allegati al presente decreto e custoditi presso la sede del Comune città di Ca-podistria.


Oltre a quanto sopra riportato occorre, nella predisposi-zione del progetto ai fini di rilascio della concessione edilizia,tenere conto anche di quanto segue:

– dal progetto deve trasparire il ricorso alle tecnologie utilizzate per l’attuazione degli interventi tali da evitare even-tuali danneggiamenti (parziali o totali) delle singole parti della prateria della posidonia e pregiudicare le condizioni di vita esistenti.

– nel progetto vanno individuate le modalità di tratta-mento riservato al materiale di risulta che non va scaricato in mare, ma deve essere asportato e/o depositato a distanza tale dalla battigia da evitarne la dispersione nel mare durante le intemperie.

La sistemazione urbanistica, architettonica e paesag-gistica dell’area di intervento va effettuata in ottemperanza delle linee guida fornite dall’Istituto nazionale per la tutela dei beni naturalistici, UO di Pirano.

Articolo 13Orientamenti e provvedimenti attinenti alla gestione

idricaNell’attuazione del piano di sito si fa l’obbligo di recepire

i seguenti orientamenti:– Gli interventi pianificati non devono pregiudicare le

attuali condizioni di smaltimento delle acque meteoriche.– Occorre prevedere provvedimenti volti ad evitare gli

effetti erosivi delle acque piovane nell’area d’intervento.– In concomitanza con gli altri interventi nel territorio si

rende necessario regolare il sistema primario di smaltimento delle acque meteoriche garantendo la difesa da inondazioni a Q100.

– Nel sistema di smaltimento delle acque meteoriche o nell’ambiente naturale è ammesso scaricare unicamente l’ac-qua pulita i cui parametri qualitativi soddisfano le disposizioni dell’Ordinanza governativa sulle emissioni delle sostanze e del calore all’atto di smaltimento delle acque reflue pro-venienti dalle fonti inquinanti (Gazz. uff. della RS, n. 35/96). Nei punti di scarico deve essere reso possibile il prelievo dei campioni d’acqua finalizzato all’analisi qualitativa.

– Le strutture in mare e sulla riva devono essere pro-gettate in modo da resistere ai fenomeni dovuti all’azione del mare.

– La progettazione della rete fognaria deve avvenire nel rispetto delle alte maree. Va inoltre garantita la necessaria difesa da inondazioni.

– Occorre sistemare gli impianti di smaltimento delle acque piovane ed il rispettivo scarico in mare che va protetti per evitare l’immissione di sedimenti marini.

– Le strutture realizzate nel retroterra – sotto il livello del mare – devono essere protetti da alte maree e dall’irruzione delle acque di superficie.

– Lungo il tratto di costa è d’obbligo garantire il libero passaggio come previsto dalla Legge sulle acque (Gazz. uff. della RS, n.67/2002).

– All’atto della pianificazione delle singole opere occorrerispettare le disposizioni della Legge sulle acque (Gazz. uff. della RS, n.67/2002) in materia degli interventi nel mare e sulla costa ammessi e di quelli vietati.

Articolo 14Tutela del patrimonio culturaleNell’area d’intervento sono presenti i seguenti beni e

zone aventi carattere di patrimonio culturale:– Patrimonio archeologico: Capodistria – sito archeo-

logico di Giusterna (2.1.57), NRP:n. proposta: 06-00-ZRD-02-87

– Patrimonio urbanistico (patrimonio residenziale): Ca-podistria – centro storico, NRP: 235, ROI, (2.8.8.) – monu-mento culturale, classificato come monumento di rilevanzanazionale, area d’influenza ai fini di valutazione dell’impattosul patrimonio culturale,

– Patrimonio tecnico: Linea ferroviaria Trieste – Paren-zo, NRP:/, (2.11.1)

Nell’area d’influenza si trovano i seguenti beni apparte-nenti al patrimonio culturale:

– Natura artefatta (parchi e architettura): Capodistria – filare di pini.

– Patrimonio storico artistico (edilizio): Capodistria – Giusterna, edificio in Strada dell’Istria 97, (2.5.17.), NRP: n. proposta: 06-00-ZRD-02-380 e Capodistria – Giusterna, edificio in Strada dell’Istria 99, (2.5.18.), NRP: n. proposta: 06-00-ZRD-02-381.

Orientamenti e regimi di tutelaNell’esecuzione degli interventi che interessano la dis-

messa ferrovia, non è consentito demolire il terrapieno e le rispettive parti quali il rivestimento in pietra, le facce, fori per lo scolo dell’acqua e ponti in pietra, rimuovere il frangiflutti aprotezione del terrapieno. È vietato intervenire alterando i fori originali per lo scolo dell’acqua. Gli eventuali danneggiamenti vanno risanati utilizzando il materiale utilizzato per la costru-zione del terrapieno. A lavori ultimati è possibile ricoprire d’asfalto la superficie tra le due facce laterali del terrapieno.

Le opere previste interessano in parte il sito archeolo-gico protetto di Capodistria – zona archeologica di Giusterna (2.1.57) che si estende nel mare ed è soggetta all’applicazi-one del II regime vincolistico. Questi impone la tutela degli elementi essenziali costituenti il patrimonio culturale nella rispettiva forma originale. Gli interventi nella zona in oggetto sono attuabili solamente previo rilevamento archeologico conservativo che è a carico il committente e va eseguito in concomitanza con la realizzazione delle infrastrutture a rete. In via eccezionale, i singoli interventi urgenti da compiersi nella zona in oggetto possono essere eseguiti con il solo per-messo dell’Istituto di cui all’articolo 21 della succitata legge. Il rilevamento archeologico conservativo può essere affidatounicamente all’istituto competente, previsto dall’articolo 20 della legge e comprende l’indagine archeologica con l’ap-plicazione di tecniche non distruttive e l’elaborazione della documentazione necessaria all’esame scientifico del sito edall’idonea protezione dei ritrovamenti archeologici.

Ai sensi dell’articolo 59 della Legge sulla tutela del patrimonio culturale (Gazz. uff. della RS, n. 7/99), le spese dei rilevamenti archeologici conservativi sono a carico del committente.

L’area residenziale comprende il centro storico e la zona d’influenza rappresentata dall’ambito territoriale nel quale sicolloca l’area residenziale con la quale concorre a formare un tutto unico da tutelare. Sono soggetti al regime vincolistico l’aspetto esteriore del centro storico e la rispettiva immagine paesaggistica. Sono protette altresì tutte le superfici non edi-ficate nella bonifica di Semedella, la linea costiera ed il marein quanto elementi che consentono di ravvisare l’originaria città costiera con le saline ed offrono vedute di pregio del centro storico. Nelle rimanenti aree è tutelata la veduta del centro storico all’interno del paesaggio urbano.

Per qualsiasi intervento nell’area caratterizzata dalla presenza del patrimonio culturale si fa l’obbligo al committen-te di acquisire dall’Istituto nazionale per la tutela del patrimo-nio culturale, Sede regionale di Pirano le norme di tutela del patrimonio culturale e le rispettive autorizzazioni.

Per quanto attiene alla tutela del patrimonio culturale, la sistemazione urbanistica, architettonica e paesaggistica dell’area d’intervento tiene conto degli orientamenti forniti dall’ dall’Istituto nazionale per la tutela del patrimonio cultu-rale, Sede regionale di Pirano, Piazza della Fratellanza 1, Pitano.

Articolo 15Azioni e provvedimenti finalizzati alla difesa da calamita’

naturali e da altre emergenzeLe risorse e le modalità d’approvvigionamento con

l’acqua per lo spegnimento degli incendi sono garantite in


considerazione degli elementi riportati nel capitolo IV e V del presente decreto, come pure delle vigenti norme in materia di realizzazione della rete idrica e di idranti antincendio.

Previa costruzione dei singoli fabbricati previsti nel pre-sente piano di sito, i rispettivi committenti sono tenuti a richi-edere il rilascio dell’autorizzazione antincendio da allegarsi al progetto compilato ai fini della concessione edilizia.

Articolo 16Norme per la sicurezza della navigazione alla luce delle

previste opere in mareLe singole soluzioni progettuali vanno valutate anche

alla luce della difesa dei manufatti previsti da possibili azioni del mare (venti, moto ondoso, correnti marine, maree e si-mili). Occorrerà pertanto eseguire delle analisi per ciascun sito e operare le scelte più opportune in base ai risultati ottenuti.

Va rispettato il divieto di scarico in mare del materiale di risulta definendo fin dal momento della progettazione il luogodi deposito di tale materiale.

Per la costruzione delle opere in mare è ammesso l’uso unicamente del materiale pietroso privo di composti organici o terra.

All’atto di pianificazione delle opere in mare va tenutoconto delle disposizioni del Codice marittimo riferite alla sicu-rezza della navigazione, in materia nautica e di costruzione idraulica invece, rifarsi alla vigente normativa disciplinante questo settore.

VII. FASI DI REALIZZAZIONE E DESTINAZIONE D’USO TEMPORANEA

Articolo 17È ammessa la realizzazione distinta dei singoli com-

parti, previsti nell’articolo 8. Inizialmente occorre sistemare la pista ciclabile ed il sentiero pedonale in concomitanza con le piattaforme – allargamenti per la balneazione, mentre i rimanenti interventi possono essere eseguiti per fasi.

Previo allacciamento dell’approdo di Moleto alla rete idrica ed a quella elettrica, la realizzazione dell’illuminazione pubblica e l’allacciamento alla rete idrica della zona presso Moleto ed i pontili previsti, occorre costruire le necessarie infrastrutture a rete.

VIII. ENTITA’ DELLE DEROGHE ALL’ATTO DI PREDISPOSIZIONE DEI PROGETTI FINALIZZATI AL

RILASCIO DELLA CONCESSIONE EDILIZIA

Articolo 18All’atto della predisposizione dei progetti finalizzati al

rilascio della concessione edilizia sono ammesse deroghe in materia della

– Larghezza del sentiero pedonale (do 3.2 m) e delle piattaforme di balneazione (fino a 4.2 m),

– Puntellatura al muro di sostegno della dismessa fer-rovia Trieste – Parenzo (le puntellature devono essere poco visibili e non devono danneggiare il terrapieno; si consiglia di realizzarle in modo da consolidarlo ulteriormente),

– Lunghezza dei pontili: da 50 a 70 metri, il pontile allo sbocco della Mejna pot, da 10 a 20 metri.

Nella costruzione e ristrutturazione dell’infrastruttura comunale e nelle sistemazioni esterne sono ammesse derog-he nella misura in cui si accerti, durante la predisposizione della documentazione e/o durante i lavori, che le modifiche diminore entità comportino soluzioni tecnicamente ed econo-micamente migliori rispetto a quelle iniziali, e non arrechino pregiudizio allo stato esistente od a quello previsto.

IX. DISPOSIZIONI TRANSITORIE E FINALI

Articolo 19Il piano di sito, concernente la Sistemazione del tratto di

costa Capodistria – Isola – I fase è a disposizione dei cittadini e delle comunità che possono prenderne visione presso l’Uf-ficio per l’ambiente ed il territorio del Comune città di Capodi-stria e presso il Distretto amministrativo di Capodistria.

Articolo 20Il controllo sull’attuazione del presente decreto è affida-

to all’Ispettorato all’urbanistica presso la sede capodistriana del Ministero per l’ambiente, il territorio e l’energia.

Articolo 21Il presente decreto entra in vigore l’ottavo giorno suc-

cessivo a quello della sua pubblicazione nella Gazzetta uffi-ciale della Repubblica di Slovenia.


SindacoComune città di Capodistria

Boris Popovič m.p.

2521. Sklep o ukinitvi javnega dobra


R A Z G L A Š A MSKLEP O UKINITVI JAVNEGA DOBRA

Št. 4641-2/2005 4651-142/2004 Koper, dne 13. maja 2005.

ŽupanMestne občine Koper


Na podlagi 29. in 51. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93; 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US, 74/98, 36/99 – odl. US in 59/99 – odl. US, 70/00, 100/00 – sklep US in 51/02) ter 27. in 127. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01 in 29/03) je Občinski svet mestne občine Koper na seji dne 12. 5. 2005 sprejel

S K L E Po ukinitvi javnega dobra

INa nepremičninah s parc. št. 374/2 in 374/3 k.o. Koper

in s parc. št. 1149/1 k.o. Dekani se ukine javno dobro.

IINepremičninam iz 1. točke tega sklepa preneha imeti

značaj javnega dobra in postane last Mestne občine Koper.


IIITa sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urad-


Št. 4641-2/2005 4651-142/2004 Koper, dne 12. maja 2005.



Ai sensi dell’articolo 180° dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino uff. n. 40/00, 30/01 e 29/03)

P R O M U L G OLA DELIBERAZIONE SULLA DISMISSIONE DEL

DEMANIO PUBBLICO

Numero: 4641-2/2005 4651-142/2004 Capodistria: 13 maggio 2005

SINDACOCOMUNE CITTÀ DI CAPODISTRIA

Boris Popovič m.p.

Visti gli articoli 29° e 51° della Legge sull’autonomia locale (Gazzetta uff. della RS, n. 72/93, 6/94 – sentenza della CC, 45/94 – sentenza della CC, 57/94, 14/95, 20/95 – senten-za della CC, 63/95 – interpretazione autentica, 9/96 – senten-za della CC, 44/96 – sentenza della CC, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – sentenza della CC, 74/98, 36/99 – sentenza della CC e 59/99 – sentenza della CC, 70/00, 100/00 – sentenza della CC e 51/02), come pure gli articoli 27° e 127° dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino uff. 40/00, 30/01 e 29/03), il consiglio comunale di Capodistria, nella seduta del 12 maggio 2005, ha approvato la seguente

D E L I B E R A Z I O N Esulla dismissione del demanio pubblico

ISi procede alla dismissione del demanio pubblico rigu-

ardo alle particelle catastali n. 374/2 e 374/3, c.c di Capodi-stria, e della particella catastale n. 1149/1, c.c. di Dekani.

IIRelativamente agli immobili di cui al punto I. della pre-

sente deliberazione si procede alla dismissione del bene pubblico ed al trasferimento al patrimonio disponibile del Comune città di Capodistria.

IIILa presente deliberazione entra in vigore il giorno suc-

cessivo a quello della sua pubblicazione nella Gazzetta uffi-ciale della Repubblica di Slovenia.

Numero: 4641-2/2005 4651-142/2004 Capodistria: 12 maggio 2005

SINDACOCOMUNE CITTÀ DI CAPODISTRIA

Boris Popovič m.p.

2522. Odlok o spremembi odloka o razglasitvi posameznih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Koper


R A Z G L A Š A M

O D L O K o spremembi odloka o razglasitvi posameznih

nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Koper

Št. 617-10/91Koper, dne 13. maja 2005.



Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US, 74/98, 12/99 – odl. US, 36/99 – odl. US, 59/99 – odl. US, 70/00, 100/00- Skl. US, 28/01 – odl. US, 87/01, 16/02 – Skl. US, 51/02, 108/03 – odl. US in 77/04 – odl. US), 12. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99, 110/02 in 126/03) ter 27. člena Sta-tuta Mestne občine Koper (Uradne objave, št. 40/00, 30/01 in 29/03) je Občinski svet Mestne občine Koper na seji dne 12. maja 2005 sprejel

O D L O Ko spremembi odloka o razglasitvi posameznih

nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v Občini Koper

1. členV katalogu posameznih kulturnih in zgodovinskih spo-

menikov v občini Koper, ki je v skladu z 11. členom Odloka o razglasitvi posameznih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Koper (Uradne objave, št. 1/93) sestavni del tega odloka, se v poglavju Etnološki spomeniki črta spo-menik Škocjan št. 36 in 37, Sv.Tomaž.



Št. 617-10/91Koper, dne 12. maja 2005.




Visto l’articolo 180 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino uff. n. 40/00, 30/01 e 29/03)

P R O M U L G OIL DECRETO SULLA MODIFICA AL DECRETO SUL RICONOSCIMENTO DEI SINGOLI BENI

IMMOBILI QUALI MONUMENTI CULTURALI E STORICI NEL COMUNE DI CAPODISTRIA


SINDACOCOMUNE CITTA’ DI CAPODISTRIA

Boris Popovič m.p.

Ai sensi dell'articolo 29 della Legge sull’autogoverno locale (Gazzetta uff. della RS, n. 72/93, 6/94 – Sentenza della CC, 45/94 – Sentenza della CC, 57/94, 14/95, 20/95 – Sentenza della CC, 63/95, 73/95 – Sentenza della CC, 9/96 – Sentenza della CC, 39/96 – Sentenza della CC, 44/96 – Sentenza della CC, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – Sentenza della CC, 74/98, 12/99 – Sentenza della CC, 36/99 – Sen-tenza della CC, 59/99 – Sentenza della CC, 70/00, 100/00 – Delibera della CC, 28/01 – Sentenza della CC, 87/01, 16/02 – Delibera della CC, 51/02, 108/03 – Sentenza della CC e 77/04 – Sentenza della CC), dell’articolo 12 della Legge sulla tutela del patrimonio culturale (Gazzetta uff. della Rs, n. 7/99, 110/02 e 126/03), come pure dell’articolo 27 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino uff. n. 40/00, 30/01 e 29/03), il Consiglio comunale del Comune città di Capodi-stria, nella seduta del 12 maggio 2005 ha approvato il

D E C R E T OSULLA MODIFICA AL DECRETO SUL

RICONOSCIMENTO DEI SINGOLI BENI IMMOBILI QUALI MONUMENTI CULTURALI E STORICI NEL

COMUNE DI CAPODISTRIA

Articolo 1Nel catalogo dei singoli monumenti culturali e storici nel

comune di Capodistria, che è parte integrante del Decreto sul riconoscimento dei singoli beni immobili quali monumenti culturali e storici nel comune di Capodistria, come previsto all’articolo 11 del decreto stesso (Bollettino uff. n. 1/93), si procede, nel capitolo intitolato “Monumenti etnologici” al depennamento del monumento San Canziano n. 36 e 37, S. Tommaso.

Articolo 2Il presente decreto entra in vigore il giorno successivo

a quello della sua pubblicazione nella Gazzetta ufficiale dellaRepubblica di Slovenia.


SINDACOCOMUNE CITTA’ DI CAPODISTRIA


2523. Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru Kopra


R A Z G L A Š A M

P R A V I L N I Ko dodeljevanju proračunskih sredstev za obnovo

fasad in streh v starem mestnem jedru Kopra

Št. 4147 – 98/2005 Koper, dne 13. maja 2005.



Na podlagi 27. člena Statuta Mestne občine Koper (Uradne objave št. 40/00, 30/01 in 29/03) in v skladu s 53. členom Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) je Občinski svet Mestne občine Koper na seji dne 12. maja 2005 sprejel

P R A V I L N I Ko dodeljevanju proračunskih sredstev za obnovo

fasad in streh v starem mestnem jedru Kopra



Ta pravilnik opredeljuje subvencije za obnove fasad in streh v starem mestnem jedru Kopra kot enega od instrumen-tov strategije oživljanja historičnega mestnega jedra Kopra.

S pravilnikom so določeni osnovni pogoji za sodelova-nje pri razpisu, upravičenci, pristojni organi in postopki.

2. člen(namen pravilnika)

Mestna občina Koper z ukrepi, opredeljenimi v tem pravilniku, spodbuja obnovo hiš v starem mestnem jedru Kopra v smislu urejenosti zunanjega videza mesta, oživljanja starega mestnega jedra in izpolnjevanja dolžnosti ohranjanja in vzdrževanja kulturne dediščine starega mestnega jedra Kopra kot spomenika v celoti.

3. člen(teritorialna opredelitev)

Ukrepi opredeljeni s tem pravilnikom se izvajajo na območju starega mestnega jedra Kopra. Župan lahko s po-sebnim sklepom za posamezno leto omeji območje glede na zastavljeno strategijo in razpoložljiva proračunska sredstva.

4. člen(upravičenci)

Upravičenci po tem pravilniku so fizične osebe, ki solastniki ali solastniki stanovanj ali stanovanjskih stavb v sta-rem mestnem jedru, ki so predmet obnove.

5. člen(pristojen organ)

Pristojen organ po tem pravilniku je Urad za nepre-mičnine, ki na podlagi tega pravilnika in na njegovi podlagi sprejetih sklepih pripravi in objavi razpis ter sestavi in ažurira listo prosilcev za proračunska sredstva.


II. RAZPIS ZA DODELITEV PRORAČUNSKIH SREDSTEV

6. člen(časovna neomejenost)

Pristojni organ pripravi časovno neomejen javni razpis, na katerega se lahko prijavijo upravičenci, kadar izpolnijo vse zahtevane pogoje.

Na podlagi javnega razpisa iz prejšnjega odstavka tega člena se oblikuje odprta lista prosilcev, ki se sproti dopol-njuje.

7. člen(postopek za dodelitev sredstev)

Postopek za dodelitev sredstev se prične z javno ob-javo razpisa na krajevno običajen način. Javni razpis mora določati najmanj:

– namen razpisa posojila;– upravičence do razpisanih sredstev;– splošne in posebne pogoje ter merila, ki jih mora iz-

polnjevati prosilec;– osnovne podatke, ki jih morajo prosilci navesti v

vlogi;– merila za določitev deleža sofinanciranja;– najvišji znesek sredstev, ki jih lahko pridobi upravi-

čenec;– priloge, ki jih mora prosilec priložiti;– kraj in način prevzema ali oddaje vlog;– rok za koriščenje odobrenih sredstev;– datum prvega sestavljanja in objave liste prosilcev;– okvirne termine vsakoletne objave ažuriranih list;– druge pogoje, ki jih s sklepom določi župan.

8. člen(merila)

Merila za izbor upravičenca so:– pomen objekta z vidika kulturne dediščine in arhitek-

turne vrednosti;– objekti, katerih fasade ali strehe so nevarne za okolico

in mimoidoče;– objekti, ki imajo na fasadah ali strehah neustrezne

arhitekturne rešitve ali motečo infrastrukturno napeljavo, vključno z vsemi sodobnimi infrastrukturnimi dodatki;

– objekti s starejšo izvedbo fasade ali strehe;– lega stavbe ob predelu, ki je že delno urejen;– in druga merila, ki jih določijo strokovne službe.

III. POSTOPEK PRISTOJNEGA ORGANA

9. člen(odpiranje in pregled vlog)

Pristojni organ odpira in pregleduje vloge prosilcev spro-ti kot jih vlagajo prosilci. Če ugotovi, da je vloga nepopolna, pozove prosilca, da jo v primernem roku dopolni. Če prosilec vloge v določenem roku ne dopolni ali v tem roku ne zaprosi za podaljšanje roka, se vloga kot nepopolna zavrže.

Popolne vloge pristojni organ po strokovnem pregledu ob upoštevanju pogojev in meril uvrsti na ustrezno mesto odprte prednostne liste.

10. člen(sklep o uvrstitvi na prednostno listo)

Pristojni organ za vsako prispelo popolno vlogo v roku 30 dni po prejemu izda sklep o izpolnjevanju pogojev za uvrstitev na prednostno listo.

11. člen(pritožba zoper sklep o uvrstitvi na prednostno listo)Prosilec, ki meni, da so mu s sklepom iz 10. člena tega

pravilnika kršene pravice, lahko v 15 dneh od prejema sklepa vloži obrazloženo pritožbo pri pristojnemu organu. O pritožbi odloči župan.

12. člen(sklep o sestavi prednostne liste za tekoče leto)

Pristojni organ izda v skladu z merili iz 8. člena sklep o sestavi prednostne liste upravičencev za tekoče leto, ko razpolaga s podatki o skupnem znesku namenjenem v pro-računu za tekoče leto. Pristojni organ izda sklep o sestavi prednostne liste 10 dni pred rokom, določen za objavo pred-nostne liste.

13. člen(objava prednostne liste prosilcev)

Pristojni organ mora 60 dni pred sprejemom sklepa o sestavi prednostne liste obvestiti javnost na krajevno običa-jen način o roku objave prednostne liste. Prvo leto pristojni organ objavi prednostno listo v roku določenem v javnem razpisu.

14. člen(učinek objave prednostne liste)

Po objavi prednostne liste za tekoče leto se vrstni red na listi ne more več spreminjati. Prednostna lista velja za tekoče leto.

Upravičenci, ki so bili uvrščeni na prednostno listo in v tekočem letu niso črpali sredstev, ker v proračunu ni bilo zagotovljenih dovolj sredstev, so neposredno uvrščeni na prednostno listo za naslednje leto.

IV. DOLŽNOSTI UPRAVIČENCEV

15. člen(obveščanje pristojnega organa)

Upravičenci so, od oddaje vloge in ves čas dokler so uvrščeni na prednostni listi, dolžni pristojni organ obveščati o vseh spremembah, ki vplivajo na njihovo uvrstitev na pred-nostno listo.

Pristojni organ o spremembi uvrstitve na prednostno listo odloči s sklepom.

16. člen(pogodba o črpanju sredstev)

Upravičenec, ki je bil uvrščen na prednostno listo za tekoče leto, je dolžan skleniti pogodbo o črpanju dodeljenih sredstev najkasneje 90 dni pred iztekom tekočega proračun-skega leta.

V primeru, da 90 dni pred iztekom proračunskega leta niso s pogodbami iz prvega odstavka tega člena rezervirana vsa proračunska sredstva tega namena, pristojni organ lahko določi dodaten 30-dnevni rok za sklenitev pogodb.

17. člen(namenska raba sredstev)

Sredstva, ki jih pridobi upravičenec na podlagi tega pravilnika so namenska in jih lahko porabi samo za namene, določene s pogodbo iz 16. člena tega pravilnika.

Če upravičenec ravna v nasprotju s prvim odstavkom tega člena in prvim odstavkom 15. člena, ali je pri prijavi zamolčal resnična dejstva ali navajal neresnične podatke, ki so vplivali na dodelitev sredstev, mora sredstva v celoti vrniti skupaj z zamudnimi obrestmi od dneva pričetka koriščenja sredstev.


V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

18. člen(objava in veljavnost)

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad-nem listu Republike Slovenije.

Št. 4147 – 98/2005 Koper, dne 12. maja 2005.



Visto l’articolo 180 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino ufficiale n. 40/00, 30/01 e 29/03)

P R O M U L G OIL REGOLAMENTO SULLO STANZIAMENTO DEI FONDI DI BILANCIO FINALIZZATI AGLI

INTERVENTI DI RISTRUTTURAZIONE DELLE FACCIATE E DEI TETTI NEL CENTRO STORICO

DI CAPODISTRIA

Numero: 4147 – 98/2005 Capodistria, 13 maggio 2005

SINDACO COMUNE CITTA’ DI CAPODISTRIA


Ai sensi dell’articolo 27 dello Statuto del Comune città di Capodistria (Bollettino ufficiale n. 40/00, 30/01 e 29/03)ed in conformità dell’articolo 53 della Legge sulla tutela dei beni culturali (Gazzetta uff. della RS, n. 7/99), il Consiglio comunale del Comune città di Capodistria ha approvato, nella seduta del 12 maggio 2005, il

R E G O L A M E N T OSULLO STANZIAMENTO DEI FONDI DI

BILANCIO FINALIZZATI AGLI INTERVENTI DI RISTRUTTURAZIONE DELLE FACCIATE E DEI

TETTI NEL CENTRO STORICO DI CAPODISTRIA


Articolo 1(contenuto del regolamento)

Il presente regolamento definisce gli incentivi per laristrutturazione delle facciate e dei tetti nel centro storico di Capodistria, ritenuti uno degli strumenti finalizzati alla rivita-lizzazione del centro storico cittadino.

Il regolamento stabilisce le condizioni di base per la partecipazione al bando, individua i requisiti richiesti per la partecipazione, indica gli organi competenti ed illustra le procedure.

Articolo 2(finalità del regolamento)

Con l’adozione dei provvedimenti definiti nel presenteregolamento, il Comune città di Capodistria intende incenti-vare la ristrutturazione conservativa degli edifici nel centrostorico cittadino al fine di migliorare l’aspetto esteriore dellacittà, di rivitalizzare il centro storico e di adempiere agli ob-blighi di preservazione e manutenzione dei beni culturali pre-senti nel centro storico di Capodistria in quanto monumento nel suo complesso.

Articolo 3(definizione territoriale)

I provvedimenti di cui al presente regolamento, sono attuabili nel territorio del centro storico di Capodistria. Con apposita deliberazione, il Sindaco ha la facoltà di limitare ogni anno l’area d’intervento, in funzione della strategia adot-tata e dei fondi di bilancio disponibili.

Articolo 4(aventi diritto)

Possono presentare domanda per ottenere i finanzia-menti previsti dal presente regolamento i singoli privati, pro-prietari o comproprietari degli alloggi o delle case abitative oggetto della ristrutturazione nel centro storico.

Articolo 5(organo competente)

E’ ritenuto organo competente ai fini del presente re-golamento l’Ufficio beni immobili, il quale, attendendosi alledisposizioni contenute nel succitato regolamento ed alle deli-berazioni contestualmente approvate, predispone e pubblica il bando di concorso e compila ed aggiorna l’elenco dei sog-getti che hanno presentato domanda per ottenere il suddetto finanziamento.

II. BANDO PER L’ASSEGNAZIONE DEI FONDI DI BILANCIO

Articolo 6(limite temporale)

L’organo competente predispone il bando pubblico sen-za limite temporale, al quale possono aderire gli aventi diritto una volta in possesso dei requisiti richiesti.

In base al bando pubblico di cui al comma preceden-te, è costituito un elenco aperto che viene costantemente aggiornato.

Articolo 7(procedura d’assegnazione dei fondi)

La procedura d’assegnazione dei fondi ha inizio con la pubblicazione del bando, secondo gli usi locali. Il bando pubblico deve contenere almeno:

– la finalità e l’oggetto del bando;– gli aventi diritto ai fondi, oggetto del bando;– i criteri ed i requisiti generali e particolari dei quali

deve essere in possesso chi presenta la domanda;– i dati essenziali da riportare nella domanda;– i criteri per la definizione della quota di cofinanzia-

mento;– l’importo massimo concedibile al singolo richiedente;– i documenti da allegare alla domanda;– luogo e modalità di consegna o di ritiro delle do-

mande;– il termine di utilizzazione dei fondi concessi;– la data della prima compilazione e pubblicazione

dell’elenco dei richiedenti;– il calendario di massima, relativo alla pubblicazione

annuale delle liste aggiornate;– gli altri requisiti imposti tramite delibera del Sindaco.

Articolo 8(criteri)

Gli aventi diritto sono selezionati secondo i seguenti criteri:

– L’importanza dell’edificio in quanto bene culturale edin termini del valore architettonico;

– Gli edifici dalle facciate o tetti pericolanti;


– Gli edifici le cui facciate o tetti presentano elementiarchitettonici impropri oppure impianti delle infrastrutture non decorosi, compresi elementi infrastrutturali moderni;

– Gli edifici dalle facciate o tetti di fattura non recente;– L’ubicazione dell’edificio accanto ad una zona parzi-

almente ristrutturata;– Ed altri criteri stabiliti dai servizi tecnici.

III. PROCEDIMENTO DELL’ORGANO COMPETENTE

Articolo 9(apertura ed esame delle domande)

L’organo competente apre ed esamina le domande dei richiedenti man mano che queste vengono inoltrate. In caso di domanda incompleta, l’organo competente invita il richie-dente a completarla entro un termine ragionevole. Se, de-corso inutilmente tale termine, il richiedente non chieda una proroga, la sua domanda è rigettata in quanto incompleta.

In seguito all’esame tecnico, l’organo competente pro-cede all’inserimento della singola domanda completa nella graduatoria aperta in osservanza dei criteri e dei requisiti previsti.

Articolo 10(delibera sulla collocazione in graduatoria)

Per ciascuna domanda pervenuta, l’organo competente rilascia, entro 30 giorni dal ricevimento della medesima, la delibera in merito all’adempimento delle condizioni previste per la collocazione in graduatoria.

Articolo 11(ricorso contro la delibera di collocazione in graduatoria)

Qualora il richiedente ritenga che la delibera prevista all’articolo 10 del presente regolamento violi i suoi diritti, egli può proporre ricorso da inoltrarsi entro 15 giorni dalla notificadella medesima all’organo competente. Del ricorso decide il Sindaco.

Articolo 12(delibera sulla composizione della graduatoria per l’anno in

corso)In ottemperanza dei criteri di cui all’articolo 8, l’organo

competente ha la facoltà di adottare la delibera sulla formazi-one della graduatoria dei richiedenti per l’anno in corso, dopo che è stato reso noto l’ammontare complessivo stanziato nel bilancio per l’anno in corso. L’organo competente rilascia la delibera sulla composizione della graduatoria 10 giorni pre-cedenti la data di pubblicazione della stessa.

Articolo 13(pubblicazione della graduatoria dei richiedenti)

60 giorni precedenti l’approvazione della delibera sul-la composizione della graduatoria, l’organo competente è tenuto a dare notizia della data di pubblicazione di tale gra-duatoria, secondo le abitudini locali. Il primo anno, l’organo competente pubblica la graduatoria entro i termini previsti nel bando pubblico.

Articolo 14(effetti della pubblicazione della graduatoria)

La graduatoria per l’anno in corso, una volta pubblicata non può più subire modifiche. La graduatoria è valida perl’anno in corso.

Nel caso in cui per mancata disponibilità dei fondi di bilancio, gli aventi diritto inseriti nella graduatoria non aves-sero beneficiato dei finanziamenti nell’anno in corso, essisono direttamente inseriti nella graduatoria redatta per l’anno successivo.

IV. OBBLIGHI DEGLI AVENTI DIRITTO

Articolo 15(informazione dell’organo competente)

Dal momento della presentazione della domanda e per tutta la durata di permanenza nella graduatoria, gli aventi diritto sono tenuti ad informare l’organo competente di qualsi-asi cambiamento suscettibile di influire sulla loro collocazionein graduatoria.

Delle modifiche alla collocazione in graduatoria decidel’organo competente con apposita delibera.

Articolo 16(contratto di erogazione dei fondi)

L’avente diritto, utilmente collocato in graduatoria per l’anno in corso, ha l’obbligo di stipulare il contratto di eroga-zione dei fondi concessi entro il termine massimo di 90 giorni precedenti lo scadere del corrente anno finanziario.

Nel caso in cui nei 90 giorni precedenti lo scadere dell’anno finanziario l’ammontare dei fondi stanziati dal bi-lancio risulti inferiore a quello previsto dai contratti di cui al comma precedente, l’organo competente ha la facoltà di prorogare il termine per la conclusione dei contratti di ulteriori 30 giorni.

Articolo 17(utilizzo finalizzato dei fondi)

I fondi concessi all’avente diritto ai sensi del presente regolamento possono essere spesi unicamente per le finalitàstabilite nel contratto di cui all’articolo 16 del presente rego-lamento.

Nel caso in cui l’avente diritto violi le disposizioni del pri-mo comma del presente articolo e del primo comma dell’ar-ticolo 15, oppure se all’atto di presentazione della domanda ometta di indicare taluni fatti o riporti fatti non veritieri in base ai quali gli erano stati concessi i fondi, egli è tenuto a resti-tuire quanto percepito dalla data d’inizio dell’erogazione dei fondi, maggiorato dagli interessi di mora.

V. DISPOSIZIONI TRANSITORIE E FINALI

Articolo 18(pubblicazione e validità)

Il presente regolamento entra in vigore il giorno succes-sivo a quello della sua pubblicazione nella Gazzetta ufficialedella Repubblica di Slovenia.

Numero: 4147 – 98/2005 Capodistria, 12 maggio 2005

SINDACO COMUNE CITTA’ DI CAPODISTRIA


LJUBLJANA

2524. Odlok o določitvi območja predkupne pravice Mestne občine Ljubljana

Na podlagi 85. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) in 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet Mestne občine Ljubljana na 34. izredni seji dne 16. maja 2005 sprejel


O D L O Ko določitvi območja predkupne pravice Mestne

občine Ljubljana

1. členS tem odlokom se določi območje predkupne pravice

Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: MOL) na nepre-mičninah:

– na območju poselitve, in sicer na ureditvenih območjih naselij, skladno s prostorskimi akti MOL,

– na območju obstoječih oziroma predvidenih infrastruk-turnih omrežij in objektov, skladno s prostorskimi in drugimi akti MOL.

2. členObmočje predkupne pravice MOL obsega nepremičnine

iz prve in druge alinee 1. člena tega odloka in vključuje:

1. območje poselitve (ureditvena območja naselij):

Prostorska celota

Oznaka območja urejanja

Ime območja urejanja Način urejanja Namembnost

B1 Bežigrad – zahod

BO 1/ 1 Lesnina ZN stanovanja, kompleksna prenovaB2 Bežigrad – vzhod

BR 2/ 1 del Navje UN parkB3 Savsko naselje

BI 3/ 2 Ob Vojkovi ulici ZN družbena infrastrukturaBM 3/ 1 Žale UN pokopališčeBM 3/ 2 Žale UN pokopališčeBR 3/ 3 Novi stadion PUP športna površinaBT 3/2 Štajerska cesta LN cesta

B4 Stožice – Tomačevo

BS 4/1 – del Ruski car ZN stanovanja, družbena infrastrukturaBS 4/ 2 del Stožice PUP stanovanja

B6 Črnuče – Nadgorica

BR 6/ 1 Stare Črnuče PUP zelena površina, dom za stareB7 Podgorica – Šentjakob

BS 7/ 4 Podgoriška gmajna ZN stanovanjaC1 Stara Ljub-ljana

CO 1/36 NUK II PUP kulturaCO 1/47 Gruberjeva ploščad PUP javna garaža

C2 Ožje mest-no območje

CO 2/ 6 Kozolec PUP javna garažaCO 2/37 Trg republike PUP javna infrastruktura

C5 Ledina – Tabor

CI 5/ 6 Rog PUP družbena infrastruktura,zemljišče za smotrno zaokrožitev

C10 PruleCR10/11 Prule – Špica ZN zelena površina, rekonstr.

M1 Zelena jama – Nove Jarše

MR 1/ 1 Zelena jama ZN zelena površina, stanovanja


Prostorska celota



MR 1/ 2 Žale PUP zelena površinaMS 1/ 2- 1 Zelena jama ZN stanovanja

M3 Šmartno – Sneberje

MS 3/3-2 Sneberje ZN stanovanjaM5 Selo – Nove Fužine

MM 5/ 1 Toplarna PUP gospodarska infrastrukturaM6 Štepanjsko naselje – Hru-šica – Bizovik

MO 6/1 Litijska cesta ZN uprava, stanovanjaMM 6/ 1 Pokopališče Bizovik PUP pokopališčeMT 6/2 Litijska cesta I – za-

hodni delLN prometnica

MT 6/3 Podaljšek Chengduj-ske ceste

LN prometnica

M7 Zadobrova – Novo Polje – Zalog

MM 7/ 1 Zalog CČN LN čistilna napravaM8 Polje – Vevče – Ka-šelj

MM 8/ 2 Pokopališče Polje PUP pokopališčeMS 8/ 3 del Polje PUP stanovanja, zaokrožitev gradbenih parcelMS 8/ 5 del Zgornji Kašelj OLN stanovanja, zaokrožitev gradbenih parcelMT 8/1 Zaloška cesta od Rja-

ve ceste do Zadobro-vške ceste

LN prometnica

M9 Zadvor – Sostro

MM 9/ 2 Pokopališče Sostro UN pokopališčeMT 9/1 Litijska cesta I

– vzhodni delLN prometnica

MT 9/2 Litijska cesta II LN prometnicaŠ3 Podutik

ŠS 3/ 5 del Podutik ZN stanovanjaŠ5 Stegne

ŠO 5/ 1-1 Šentvid ZN družbena infrastruktura,stanovanja

Š6 Stanežiče – Vižmarje

ŠM 6/ 2 Čistilna naprava PUP čistilna napravaŠR 6/ 2 RC Gunclje PUP športna površinaŠS 6/13 Nove Stanežiče ZN stanovanjaŠS 6/14 Nove Stanežiče ZN stanovanjaŠO 6/2 Nove Stanežiče ZN stanovanja,ŠO 6/3 Nove Stanežiče ZN stanovanjaŠO 6/4 Nove Stanežiče ZN stanovanjaŠR 6/5 Nove Stanežiče UN športni objekti, zelena površinaŠR 6/6 Nove Stanežiče UN športni objekti, zelena površinaŠR 6/7 Nove Stanežiče UN športni objekti, zelena površinaŠR 6/8 Nove Stanežiče UN športni objekti, zelena površina

V1 RudnikVM 1/ 3 Parkirišče – servis PUP P&RVS 1/ 5 del Ilovica ZN stanovanjaVS 1/7-3 Vinterca ZN stanovanja


Prostorska celota



V2 Trnovo – Tržaška cesta

VI 2/11 Cesta dveh cesarjev ZN družbena infrastruktura stanovanjaV3 Vič

VM3/1 Pokopališče Vič UN pokopališčeV3 Vič VP3/2 del Brdo ZN inštituti, raziskovalna dejavnost, znanost

(tehnološki park)VS 3/5 del Brdo ZN cestaVT 3/1 Povezovalna cesta

Tržaška – območje urejanja VP 3/2

LN prometnica

V6 Mestni logVM 6/ 2 Sanitarna deponija PUP sanitarna deponijaVM 6/ 3 Sanitarna deponija UN sanitarna deponija

2. območje športnih objektov občinskega pomena;3. območje grajenega javnega dobra v naslednjih ka-

tastrskih občinah:

BRINJEparc. št.: 660/1, 660/4, 668/2, 678/1, 678/3, 740/13,

740/9, 775, 779/9, 780/2, 799/3, 800/1, 806/1, 806/3 in 808/1;

BRINJE Iparc. št.: 17/3, 17/12, 18/1, 18/7, 18/8, 19/8, 19/9, 19/10,

19/11, 19/12, 19/13, 20/4, 20/6, 20/8, 20/9, 20/10, 20/12, 20/13, 20/15, 21/4, 22/7, 22/10, 24/1, 28/2, 29/3, 29/4, 36, 37, 40/4, 40/5, 41/1, 42, 43, 44/2, 44/3, 45/1, 45/2, 45/3, 46, 47/2, 48/5, 48/6, 48/7, 50/11, 50/41, 51/2, 51/6, 53, 55/1, 59/27, 61/1, 61/2, 63/1, 63/2, 64/4, 64/8, 64/10, 74/2, 84/3, 84/4, 84/5, 95/8, 96/14, 103/6, 111/2, 137/2, 138/3, 153/2, 162/2, 183/2, 220, 249/2, 249/3, 251/16, 297, 338/2, 340/2, 345/3, 349, 365/2, 367/3, 376, 377, 385/2, 386/11, 386/13, 386/15, 387, 392/1, 392/2, 392/3, 394/4, 395/8, 396/4, 397/5, 397/6, 397/13, 397/19, 397/20, 402/7, 402/8, 402/14, 402/15, 402/16, 405/3, 407/3, 408/6, 408/7, 408/27, 409/1, 409/15, 410/1, 410/8, 411/2, 411/3, 411/9, 412/2, 412/4, 412/6, 413/3, 413/9, 418/6, 428/4, 428/6, 430/1, 430/4, 430/5, 440/5, 441/2, 442/1, 443/2, 444/1, 444/2, 447/4, 451/4, 457/7, 460/1, 460/2, 464/4, 465/3, 466/1, 466/2, 470/5, 470/10, 470/11, 470/17, 470/18, 470/19, 471/2, 471/8, 472/1, 472/3, 472/6, 473/3, 473/4, 473/14, 474/2, 474/8, 474/15, 475/2, 475/3, 475/6, 476/5, 477/6, 478/1, 478/8, 482/1, 482/2, 482/4, 483/1, 483/7, 483/11, 484/1, 484/4, 485/1, 485/2, 485/4, 485/14, 486/1, 486/4, 486/5, 486/6, 502/4, 503/3, 503/4, 504/5, 504/6, 511/4, 511/5, 512/1, 525/1, 535/21, 535/23, 535/27, 538/1, 563/2, 563/3, 567/1, 568/1, 602/7, 606/4, 608/2, 610/2, 611/3, 612/2, 619/6, 620/3, 624/3, 626/3, 682/2, 682/3, 683, 827/1, 827/2, 827/3, 827/4, 827/6, 827/8, 827/9, 902/2, 902/3, 914, 964, 1078, 1079, 1080/1, 1080/2, 1080/7, 1080/38, 1080/92, 1080/94, 1080/95, 1080/96 in 1080/97;

KRAKOVSKO PREDMESTJEparc. št.: 15*, 21/2, 71/1, 71/6, 71/20, 71/17, 71/15,

71/12, 78/4, 78/26, 78/23 in 101*;

ŠTEPANJA VASparc. št.: 4/1, 11/2, 17/1, 17/5, 21/2, 37/1, 38/1, 44/10,

44/2, 44/58, 44/9, 45/2, 45/4, 45/17, 45/18, 45/19, 45/20, 45/21, 45/22, 45/23, 46/1, 46/2, 46/3, 47/1, 47/2, 47/3, 47/4, 47/5, 47/6, 47/7, 47/8, 50, 53/1, 54, 64, 65/2, 66, 68/12, 68/13, 68/19, 68/23, 68/3, 68/8, 69/2, 71/1, 72/2, 73/1, 80, 90/2, 93, 94/1, 102/1, 102/2, 102/3, 102/4, 103, 107/3, 111/1, 112/1,

113/1, 115/1, 115/2, 117/1, 117/2, 117/3, 117/4, 118, 120/1, 120/2, 121/1, 121/3, 121/4, 122, 123/1, 124/6, 125/1, 127/1, 129/2, 135, 138/1, 138/4, 141/1, 148, 149/1, 150/2, 150/3, 150/6, 151/5, 151/6, 152/2, 152/4, 153/6, 160/2, 160/3, 163, 166/2, 171/2, 174/1, 175, 181, 182/1, 183/3, 184/4, 185/1, 185/2, 187/2, 188/5, 189/3, 200/11, 200/17, 200/3, 200/6, 200/7, 235, 256, 268/1, 268/2, 268/3, 268/4, 268/5, 269/2, 270/5, 304/2, 305/2, 305/3, 307/1, 308/3, 310/1, 310/2, 311/1, 312/2, 312/3, 312/6, 316/3, 320/2, 320/4, 324/1, 324/2, 324/3, 325/1, 329, 332, 333, 335/1, 345/1, 345/2, 350/1, 350/7, 350/11, 351/14, 351/9, 354/1, 354/4, 362/3, 364, 381/1, 382, 385/1, 393/1, 419/2, 419/8, 420/1, 420/3, 425/1, 431/2, 431/3, 431/4, 437, 439/5, 440, 442, 444/1, 444/24, 448/10, 448/4, 449, 452/7, 452/8, 453/1, 453/2, 454, 456/5, 457, 458/7, 463, 479, 481/1, 484/2, 485, 486, 490, 491/1, 508/1, 508/4, 510/2, 510/3, 510/4, 510/9, 511, 513/1, 513/5, 540/1, 542/1, 542/2, 542/5, 543/1, 550/1, 554/1, 555/1, 555/2, 589/2, 589/4, 601, 602/1, 603/2, 605/1, 605/2, 611/1, 611/2, 611/3, 611/4, 659/3, 660/1, 660/2, 674/1, 675, 679/1 in 725;

MOSTEparc. št.: 676/4, 676/5, 695/6, 705/4, 708/2, 752/3,

1084/2, 1190/1, 1190/2, 1191/1, 1418/2, 1426, 1428, 1429, 1480, 1482, 1483, 1485, 1486, 1625, 1626, 1684, 1720, 1722, 1735/1, 1736 in 762;

SLAPEparc. št.: 378/2, 379/2, 384/4, 385/4, 386/5, 387/7, 394/5,

396/2, 398/4, 405/3, 410/2, 410/8, 412/2, 420/4, 420/14, 420/18, 421/13, 1015/1, 1015/3, 1015/5, 1018/1, 1019/2, 1098/2, 1099/2, 1099/4, 1100/2, 1101/2, 1101/5, 1550/1, 1551/1, 1633/2, 1794, 1796/6, 1830/4, 1830/5, 1836/10, 1836/11, 1836/12, 1836/13, 1837/3, 1837/4, 1837/5, 1838/4 in 1839/2;

UDMATparc. št.: 3, 4, 119, 145, 151, 265/2, 403, 419/2, 419/3,

420/1, 420/6, 420/7, 422/4, 424/2, 442, 461, 501, 508, 528, 579, 598, 607/1, 633/1, 645, 683/2, 689, 721/1, 722/1, 726, 727, 730/36, 730/37, 730/4, 730/68, 730/63, 765/1, 769, 778/8, 779/1, 793/1, 824/1, 824/2, 824/3, 824/4, 824/5, 825, 826, 827/1, 827/2, 827/3, 827/4, 827/5, 829/4, 830/1, 830/2, 830/3, 832/1, 832/3, 832/4, 834/1, 834/11, 834/12, 834/13, 834/14, 834/15, 834/16, 834/2, 834/3, 834/4, 834/5, 834/6, 834/7, 834/8, 834/9, 835/3, 838/1, 838/2, 841/1, 841/2, 842/1, 842/2, 842/3, 842/4, 842/5, 842/6, 842/7, 845/2, 845/3, 847/1, 847/12, 847/14, 847/2, 847/4, 847/5, 847/6, 847/7, 847/8, 847/9, 851/4, 852, 853/1, 853/2, 854/1, 854/2, 854/3, 854/4, 856/1, 856/2, 856/3, 857/1, 858/4, 859, 867/1, 867/7, 868/1, 871/2, 871/2, 904/1, 906/3 in 921/2;


DRAVLJEparc. št.: 56/2, 73/1, 82/1, 84/11, 89/4, 90/2, 92/2, 93/2,

93/4, 94/1, 94/2, 94/3, 94/4, 94/5, 94/7, 94/8, 97/10, 97/11, 97/12, 97/2, 97/4, 97/5, 97/6, 97/8, 97/9, 101/1, 101/2, 102/2, 102/32, 102/36, 102/37, 102/38, 102/39, 102/40, 102/4, 102/41, 102/42, 102/43, 102/45, 102/46, 102/47, 102/48, 102/49, 102/50, 102/51, 102/52, 102/53, 102/7, 103/1, 103/2, 103/3, 104/4, 106/3, 106/4, 107/10, 107/1, 107/11, 107/15, 107/16, 107/17, 107/2, 107/3, 107/4, 107/5, 107/6, 107/7, 107/8, 107/9, 125/2, 126/1, 136/4, 136/5, 136/8, 138/13, 138/8, 143/2, 144/1, 145/2, 147/2, 150/5, 152/2, 153/19, 167/2, 170/2, 177/5, 178/2, 179/11, 179/16, 179/17, 179/18, 179/19, 179/22, 180/2, 181/1, 181/2, 181/3, 183, 185/10, 185/11, 185/19, 185/2, 185/4, 185/5, 186/2, 186/3, 186/4, 186/5, 186/6, 187/10, 187/1, 187/2, 187/3, 187/4, 187/5, 187/6, 187/8, 187/9, 189/25, 189/3, 190/1, 192/3, 192/4, 192/6, 192/7, 194/1, 194/3, 194/4, 195/1, 195/2, 196/1, 197/1, 204/1, 204/2, 205/1, 205/2, 208/2, 208/3, 208/4, 208/5, 208/6, 208/7, 208/8, 208/9, 209/4, 210/4, 213, 214/1, 214/2, 220/1, 220/2, 220/3, 241/15, 241/16, 242/1, 242/2, 243/1, 244, 251, 252, 254/1, 254/3, 254/4, 255/1, 255/3, 256, 257, 258/1, 258/2, 259/1, 259/2, 260/1, 260/2, 261, 267/2, 270/2, 270/3, 271/1, 271/2, 271/3, 272/3, 273/2, 278, 279, 280/1, 280/3, 281, 282, 284, 296/1, 298/2, 298/3, 328/3, 330/2, 333/2, 333/4, 335, 347/1, 347/6, 347/7, 348/19, 350/1, 351/1, 354/5, 354/6, 354/7, 359/1, 363/1, 369/1, 373, 382/4, 383/1, 383/21, 384/2, 386/12, 386/13, 391/2, 393/3, 407/2, 409/11, 409/23, 410, 412/1, 417/3, 418/10, 418/1, 418/11, 418/12, 418/9, 419/10, 419/11, 419/3, 422/7, 423/3, 423/4, 423/5, 430/1, 430/2, 430/3, 431/1, 431/6, 431/7, 434/5, 436/3, 448/1, 463/2, 472/2, 473/2, 486/1, 486/3, 486/4, 486/5, 491/1, 491/3, 508/2, 508/3, 517/2, 517/3, 518/3, 518/5, 518/6, 519/5, 522/3, 522/7, 522/8, 523/3, 525/4, 526/2, 527/2, 537/3, 563/3, 563/4, 563/5, 563/6, 566/1, 574/2, 575/4, 575/5, 575/6, 578/2, 580/1, 580/2, 581/1, 581/2, 581/3, 581/5, 582/2, 583, 584/1, 584/2, 584/3, 585, 586/1, 586/2, 586/3, 586/4, 586/5, 586/6, 587/1, 587/2, 587/3, 587/4, 587/5, 588/2, 590, 591/1, 591/3, 591/4, 591/5, 591/7, 592/1, 592/2, 594/2, 595, 596, 598/1, 598/2, 601/1, 601/2, 602/1, 602/2, 603/2, 603/3, 605/1, 605/2, 607, 608, 609/1, 609/2, 610, 611, 612, 613, 614, 615, 616, 617/1, 617/2, 617/3, 618/1, 618/2, 618/3, 618/4, 618/5, 618/6, 620/1, 620/2, 620/3, 620/4, 620/6, 620/7, 620/8, 621/1, 621/4, 621/5, 623/1, 641/1, 641/2, 643/2, 644/1, 644/2, 697/2, 707, 725/2, 728, 729/2, 729/3, 729/4, 734/2, 738/10, 738/1, 738/7, 738/8, 740/1, 740/2, 740/4, 755/3, 755/5, 755/6, 775/1, 776/1, 777/9, 785/1, 785/2, 786, 787, 789/2, 790/1, 790/3, 792/1, 792/2, 792/4, 792/5, 796/9, 809/1, 809/101, 809/102, 809/106, 809/107, 809/108, 809/109, 809/114, 809/118, 809/119, 809/121, 809/122, 809/124, 809/125, 809/126, 809/127, 809/153, 809/154, 809/155, 809/173, 809/174, 809/175, 809/181, 809/182, 809/199, 809/200, 809/201, 809/202, 809/205, 809/206, 809/209, 809/228, 809/237, 809/238, 809/239, 809/240, 809/241, 809/242, 809/243, 809/244, 809/245, 809/246, 809/259, 809/262, 809/283, 809/39, 809/57, 809/89, 809/90, 809/91, 809/92, 809/93, 809/94, 809/95, 809/96, 832, 833/2, 833/3, 833/4, 833/5, 833/6, 838/10, 838/4, 844/11, 845/8, 862/4, 868/2, 881/1, 882/3, 882/4, 884/2, 884/3, 884/5, 884/6, 884/7, 884/8, 885/1, 885/2, 885/3, 885/4, 886/1, 886/2, 886/3, 887/2, 887/6, 887/7, 891, 894/1, 894/2, 902, 913/1, 934/2, 934/3, 951/13, 951/136, 951/137, 951/138, 951/139, 951/140, 951/14, 951/242, 951/249, 952/5, 953/62, 953/64, 954/2, 955/1, 955/2, 956, 959/2, 959/4, 974, 978, 979, 980, 981, 987, 995, 997/1, 1002/2, 1002/3, 1002/4, 1002/5, 1003/5, 1003/6, 1003/7, 1004/15, 1004/16, 1004/17, 1004/18, 1006/1, 1006/2, 1006/3, 1007/1, 1007/2, 1007/3, 1008/2, 1008/3, 1010, 1013/1, 1013/2, 1014/2, 1014/5, 1014/6, 1016/4, 1016/5, 1021/2, 1024/1, 1024/2, 1024/4, 1025/1, 1025/2, 1026/1, 1026/2, 1026/4, 1027/1, 1028/1, 1028/2, 1028/3, 1041/2, 1041/5, 1047, 1051, 1054/2, 1054/3, 1054/4, 1054/5, 1055/4, 1056/4, 1060/53, 1077/4, 1086/2,

1086/3, 1090/5, 1092/3, 1094/13, 1094/2, 1094/9, 1106/2, 1108/3, 1111/1, 1111/3, 1111/4, 1112/1, 1114, 1117, 1118, 1121, 1122/4, 1122/5, 1125, 1128/1, 1128/2, 1129/1, 1129/2, 1131/1, 1131/2, 1132/2, 1134/11, 1134/3, 1134/9, 1139/10, 1139/11, 1139/13, 1139/14, 1140/1, 1140/3, 1140/4, 1143/3, 1143/4, 1146/1, 1146/11, 1146/6, 1146/8, 1146/9, 1172/1, 1172/3, 1177/1, 1179/1, 1179/3, 1180/3, 1190/5, 1190/6, 1190/8, 1193/1, 1194/1, 1198/1, 1198/3, 1199/1, 1201/1, 1223, 1224, 1225, 1270/1, 1270/2, 1270/3, 1270/4, 1271/1, 1272/2, 1273/1, 1273/2, 1274, 1276/2, 1276/7, 1277, 1283, 1285, 1286, 1288/1, 1288/2, 1291/3, 1299, 1305/2, 1306/1, 1306/2, 1306/4, 1307, 1315, 1320/6, 1322/2, 1322/3, 1324, 1325, 1326/1, 1326/3, 1327, 1328, 1329, 1331, 1332/2, 1333/3, 1333/4, 1336/2, 1336/3, 1339/2, 1378/2, 1379/3, 1379/4, 1381/3, 1381/4, 1384/4, 1384/5, 1388/5, 1388/6, 1391/3, 1394/3, 1394/4, 1396, 1398, 1402/1, 1403/1, 1408/1, 1408/3, 1408/4, 1409/1, 1409/3, 1410/1, 1410/2, 1410/3, 1410/4, 1410/5, 1417/1, 1418/1, 1418/6, 1419/1, 1420/7, 1420/8, 1421/1, 1421/5, 1421/6, 1424/1, 1424/91, 1426/2, 1427/1, 1428, 1429, 1430/1, 1431/1, 1446/1, 1447/1, 1449, 1453/6, 1453/7, 1453/8, 1456/2, 1456/4, 1457/1, 1457/3, 1457/4, 1457/5, 1457/7, 1458/1, 1458/3, 1458/4, 1458/5, 1458/6, 1459/1, 1459/3, 1459/4, 1459/5, 1460/7, 1460/8, 1460/9, 1461/11, 1461/12, 1461/13, 1461/14, 1463/1, 1463/2, 1463/3, 1465, 1466/1, 1466/2, 1466/3, 1467/1, 1467/2, 1467/3, 1468/1, 1468/2, 1468/3, 1468/4, 1470/5, 1470/6, 1470/7, 1472/2, 1472/4, 1473/1, 1473/5, 1473/6, 1475/2, 1475/3, 1475/4, 1475/5, 1475/6, 1475/7, 1476/1, 1476/2, 1476/3, 1476/4, 1476/5, 1476/6, 1476/7, 1476/8, 1477/7, 1479/2, 1479/3, 1479/4, 1479/5, 1479/6, 1479/7, 1479/8, 1480/11, 1480/16, 1480/2, 1480/5, 1483/2, 1489/2, 1490/2, 1494/2, 1496/2, 1499/2, 1514/2, 1527/1, 1530/7, 1533/3, 1540/6, 1541/16, 1541/7, 1548/22, 1548/24, 1548/3, 1549/10, 1549/1, 1549/11, 1549/12, 1549/13, 1549/14, 1549/2, 1549/6, 1549/7, 1549/8, 1549/9, 1555/1, 1555/5, 1555/6, 1555/7, 1555/8, 1580/1, 1580/2, 1581, 1612, 1618, 809/203, 809/204, 1619, 1620, 1634/3, 1635/2, 1636/1, 1636/3, 1645/4, 1648/1, 1649, 1651/1, 1653/10, 1653/1, 1653/22, 1653/24, 1653/26, 1653/31, 1653/40, 1653/41, 1653/43, 1653/45, 1653/48, 1653/8, 1654/1, 1655/1, 1655/2, 1655/3, 1655/4, 1655/5, 1655/6, 1658/10, 1658/1, 1658/11, 1658/3, 1658/4, 1658/5, 1658/6, 1658/7, 1658/8, 1658/9, 1661/5, 1661/6, 1661/9, 1671/15, 1674/5, 1674/6, 1674/7, 1713/110, 1713/113, 1713/115, 1713/125, 1713/126, 1713/127, 1713/2, 1713/3, 1713/5, 1713/8, 1713/9, 1713/13, 1713/14, 1713/15, 1713/21, 1713/23, 1713/24, 1713/25, 1713/28, 1713/33, 1713/34, 1713/35, 1713/51, 1713/55, 1713/57, 1713/62, 1713/64, 1713/70, 1713/71, 1713/73, 1713/74, 1713/84, 1713/86, 1713/98, 1713/163, 1713/174, 1713/175, 1713/177, 1713/179, 1713/180, 1713/189, 1713/190, 1713/191, 1723/2, 1729/49, 1730/14, 1730/8, 1732/3, 1735/2, 1736/2, 1737/2, 1739/2, 1740/2, 1756/1, 1756/3, 1759, 1799, 1802, 1803, 1804, 1805, 1806, 1807, 1808, 1809, 1810, 1818, 1829, 1830, 1831, 1834, 1835, 1838, 1839, 1840/1, 1841, 1843, 1845, 1846, 1847, 1848, 1849, 1852, 1853, 1854, 1855, 1856, 1857, 1858, 1859, 1862, 1863 in 1864;

TABORparc. št.: 2018, 2036, 2038, 2039, 2106, 2110, 2129,

2130, 2142, 2148, 2149, 2150, 2151, 2152, 2153/2, 2162/1, 2168, 2169, 2175, 2187, 2192, 2207, 2232, 2233, 2234, 2235, 2236, 2238, 2247, 2249, 2285, 2390, 2396, 2434, 2446, 2461, 2462, 2519, 2568, 2593, 2594, 2609, 2616, 2619, 2621, 2622, 2660, 2663, 2816, 2820, 2888, 2891, 2957, 2997, 3000, 3004, 3009, 3011, 3046, 3056, 3058, 3066, 3067, 3077, 3078, 3082, 3083, 3085, 3086, 3087, 3093, 3096, 3099, 3114, 3120, 3193, 3256, 3264, 3300, 3301, 3332, 3403, 3421, 3455, 3456/1, 3472, 3511, 3541, 3580, 3585, 3596, 3599, 3607, 3632, 3633, 3634, 3640, 3642, 3643, 3644, 3652, 3653, 3656, 3728, 3733, 3737, 3744, 3745, 3762, 3763, 3766, 3793, 3816 in 3817;


ŠENTPETERparc. št.: 17, 109/4, 58/2, 59/2, 109/3, 94/2, 241/5, 54/1,

55, 57, 59/1, 63, 267/4, 68, 353/5, 300/4, 241/3, 93, 94/1, 392/4, 100, 219/2, 110/1, 347/3, 371/3, 124, 392/3, 393/3, 266/2, 134, 342/2, 344/2, 392/2, 392/2, 402/2, 216/1, 219/1, 245, 245, 246/1, 263, 265, 269/1, 273, 311, 326, 342/1, 350, 351, 353/1, 367/1, 374, 379, 387/1, 399/1 in 411/1;

POLJANSKO PREDMESTJEparc. št.: 1/74, 1/60, 26/2, 17, 35/2, 18, 373/15, 26/1,

235/9, 373/14, 171/6, 373/12, 133/4, 131/3, 132/3, 46, 363/7, 59/1, 238/4, 131/2, 133/2, 363/5, 79/1, 238/3, 80/1, 448/5, 387/4, 202/2, 448/4, 238/2, 373/3, 377/3, 131/1, 146, 449/3, 450/3, 162, 163/1, 168, 513/3, 172/1, 520/3, 374/2, 375/2, 388/2, 195, 200, 201, 203, 214/1, 449/2, 225, 450/2, 471/2, 474/2, 238/1, 260/1, 520/2, 261, 267/1, 303, 373/1, 374/1, 375/1, 376, 378, 447, 448/1, 449/1, 456, 471/1, 475/1, 489, 520/1 in 522;

LJUBLJANA MESTOparc. št.: 66/4, 130, 154/15, 161/1, *68, *95, *212,

*218/2, *226/1, *227/2, *227/3, *255/2, *275 in *366;

PRULEparc. št.: 2/2, 2/5, 2/7, 8/7, 10/1, 10/3, 13/32, 13/33,

23/99, 23/103, 27/1, 27/2, 27/4, 27/5, 27/6, 31/1, 31/5, 31/6, 31/7, 31/8, 31/9, 31/10, 43/1, 46, 59/1, 59/5, 59/7, 59/8, 59/10, 59/11, 59/13, 59/14, 59/15, 59/17, 59/18, 612/7, 612/12, 612/31, 612/32, 612/60, 612/61, 612/62, 612/63, 612/64, 612/65, 674 in 678/3;

GRADIŠČE PREDMESTJE Iparc. št.: 30/1, 30/2, 30/3, 175/3, 30/7, 36/8, 36/26,

6/3, 6/4, 6/5, 26/2, 26/3, 26/7, 26/12, 27/2, 27/7, 28/1, 31/1, 31/3, 31/4, 34/1, 34/2, 34/11, 34/12, 36/4, 45/2, 48/29, 48/36, 99/56, 99/58, 99/62, 99/64, 99/67, 171/2, 171/4, 177/10, 177/13, 177/14, 177/15, 177/18, 177/19, 177/20, 197, 199/1, 199/2, 204, 314, *9, *41/3, *814, *780 in *409;

GRADIŠČE PREDMESTJE IIparc. št.: 72, 73/33, 73/49, 73/63, 73/64, 73/72, 73/93,

73/96, 73/108, 86/5, 90/1, 90/15, 90/16, 92/44, 95/20, 99/4, 108/2, 108/30, 114/1, 117, 119/7, 119/8, 119/10, 119/15, 124/11, 124/12, 124/13, 133/11, 144/5, 144/6, 144/7, 144/8, 159/2, 166/4, 168/6, 171/3, 188/7, 188/8, 189/7, 190/3, 230/1, 230/4, 269/4, 270/2, *84/1, *295 in *534.

3. členMorebitne spremembe parcelnih številk nepremičnin,

na katerih lahko MOL uveljavlja predkupno pravico, se ne-posredno upoštevajo.

4. členObmočje predkupne pravice MOL iz prve točke 2. člena

tega odloka je razvidno iz preglednih katastrskih načrtov (PKN) v merilu 1: 5000 kartografskega gradiva Dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 za območje Mestne občine Ljubljana (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 33/97, 72/98, 13/99 – popr., 28/99, 26/99, 41/99, 79/99, 98/99, 31/00, 36/00, 59/00, 75/00, 37/01, 63/02, 52/03, 70/03 – odločba US, 64/04 in 69/04) in iz informativnih grafičnih prilog k temu odloku.

Kartografsko gradivo in informativne grafične prilogeiz prejšnjega odstavka tega člena so na vpogled pri organih Mestne uprave MOL, pristojnih za urbanizem, za gospodar-jenje z zemljišči, za gospodarjenje z nepremičninami in za gospodarske javne službe in promet.

5. členObmočje predkupne pravice MOL iz 2. točke 2. člena

tega odloka je na parcelo natančno določeno s Sklepom

o določitvi športnih objektov občinskega pomena v Mestni občini Ljubljana (Uradni list RS, št. 22/99, 24/00, 106/00, 14/01, 18/01, 31/01, 40/01, 50/01 in 63/01) in v morebitnih naslednjih spremembah navedenega sklepa.

Gradivo sklepa iz prejšnjega odstavka tega člena je na vpogled pri organu Mestne uprave MOL, pristojnem za pred-šolsko vzgojo, izobraževanje in šport.



Št. 3521-1/04-3Ljubljana, dne 16. maja 2005.

ŽupanjaMestne občine Ljubljana

Danica Simšič l. r.

MAJŠPERK

2525. Odlok o javnem redu v Občini Majšperk

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, št. 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 9/96 – odl. US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 74/98, 59/99 – odl. US in 70/00), 3., 25. in 241. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 42/85, 47/87, 5/90, in Uradni list RS, št. 10/91, 13/93, 66,93, 61/96 – odl. US 35/97, 73/97 – odl. US, 87/97, 73/98, 31/00 in 24/01), 2. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 44/95 – odločba US, 9/99 – odločba US, 56/99 in 22/00) in 17. člena Statu-ta Občine Majšperk (Uradni list RS, št. 23/99 in 92/03) je Občinski svet občine Majšperk na 23. redni seji dne 23. 5. 2005 sprejel

O D L O Ko javnem redu v Občini Majšperk


1. členS tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo javnega

reda občanov in premoženja, zdravja in čistoče ter varstva okolja in zunanje podobe kraja.

2. členVsakdo, ki prebiva ali se začasno mudi na območju

Občine Majšperk, se mora obnašati tako, da ne moti, ne vznemirja ali ovira drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogroža njihovega zdravja in premoženja, da skrbi za primeren videz kraja, kjer živi, dela ali se začasno zadržuje, in da ne opušča ali opravlja dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali prepovedana oziroma ki ogrožajo splošno varnost ljudi.

3. členZa prekrške, storjene po tem odloku, so odgovorne

pravne osebe in odgovorne osebe pravnih oseb, posamez-niki, ki storijo prekrške v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti, in posamezniki.


II. VARSTVO JAVNEGA REDA

4. členNa območju Občine Majšperk je zaradi varstva javnega

reda prepovedano:1. prenočevanje v javnih prostorih in na javnih površi-

nah, brez ustreznega soglasja,2. po stanovanjih in javnih krajih vznemirjati, motiti ali

nadlegovati občane z zbiranjem podatkov, izjav ali z vsilje-vanjem prodaje artiklov,

3. puščati motorna vozila z delujočimi motorji v stano-vanjskih naseljih ali v bližini stanovanjskih hiš,

4. kakorkoli ovirati pešce in kolesarje na javnih površi-nah, ki so jim za to namenjene,

5. točiti v javnem lokalu alkoholno pijačo mladoletniku, ki še ni dopolnil 15 let, in pijani osebi,

6. prestaviti, odstraniti, uničiti, poškodovati, popisati ali kakor koli drugače onesnažiti napisne table, ograje, žive meje, javna opozorilna znamenja, spomenike, spominska obeležja na pokopališčih, prometne znake, naprave za javno razsvetljavo, poštne nabiralnike, klopi, zabojnike za odpadke, ekološke otoke, stojala za kolesa ali druge naprave in pred-mete za splošno uporabo,

7. zalivati vrtove, prati avtomobile ali kako drugače po nepotrebnem ali prekomerno trošiti vodo iz javnih vodovodnih omrežij v času opozorila, da je potrošnja vode zaradi pomanj-kanja omejena,

8. postavljati šotore, avtomobilske prikolice za bivanje ali kako drugače taboriti na prostorih, ki niso dovoljeni za taborjenje, na javnih površinah, brez soglasja lastnika.

5. členJavni shodi in javne prireditve potekajo na podlagi Za-

kona o javnih shodih in prireditvah.

III. VARSTVO OBČANOV IN PREMOŽENJA

6. členZaradi varstva občanov in premoženja je prepoveda-

no:1. nameščati kakršnokoli naprave, ovire ipd. na javne

površine brez predhodnega soglasja oziroma odločbe pri-stojnega organa,

2. uničiti, poškodovati ali odstraniti naprave, ki služijo javnemu namenu,

3. graditi ograje, puščati zabojnike za smeti, drevesa in žive meje ob javnih poteh v takem stanju in tako, da ogrožajo varnost občanov, prometa ali s tem kazijo videz kraja,

4. na ograje ob javnih poteh postavljati nevarne pred-mete (npr. bodeče žice ipd.),

5. s kamenjem, žogami ali drugimi predmeti ogrožati varnost ljudi ali premoženja,

6. namerno ščuvati, dražiti ali plašiti živali,7. puščati na javnih površinah ali na javnih prostorih,

kjer se odvija kakršen koli promet, živali brez nadzorstva ali puščati domače živali, da povzročajo škodo na tujih njivah, vrtovih ali drugih površinah,

8. mučenje živali,9. voditi pse in druge domače živali na zelenice in

dvorišča otroških vrtcev, šol ter druga otroška igrišča ter pokopališča,

10. z brezobzirno vožnjo ali kako drugače poškropiti ali umazati pročelja objektov in ljudi, ki se nahajajo na javnih površinah ali ob cesti,

11. prislanjati kolesa, kolesa z motorjem ali motorna kolesa k stenam objektov, na robnike pločnikov, izložbe, spominska obeležja ali jih puščati na drugih krajih, kjer lahko povzročijo škodo ali ovirajo promet,

12. uničiti ali poškodovati spominska obeležja, drevje in okrasne rastline v parkih, javnih nasadih in na drugih javnih površinah,

13. puščati predšolske in druge otroke, ki niso sposobni samostojne hoje, brez nadzorstva na prometnih in drugih nevarnih mestih.

IV. VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČA

7. členZ namenom varovanja zdravja in čistoče je prepove-

dano:1. metati, puščati ali odlagati predmete, snovi in odpad-

ke v naravno okolje, na javne površine in na druge prostore, ki niso za to določeni,

2. prati motorna vozila, kmetijske stroje, priključke in druge predmete ob ribnikih, potokih in studencih ter na ob-močju virov pitne vode,

3. zanemariti čistočo stanovanjskih objektov, delavnic ali dvorišč v taki meri, da to moti okolico in utegne spraviti v nevarnost zdravje občanov,

4. izlivati ali metati z balkonov in oken karkoli, kar pov-zroča nesnago v kraju ali ogroža zdravje občanov,

5. puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah ali drugih mestih,

6. poškodovati, prevračati ali odstraniti na javnih mestih postavljene zabojnike za odpadke ali klopi,

7. puščati neočiščeno cestišče na občinskih cestah po delu.

V. VARSTVO OKOLJA IN ZUNANJE PODOBE KRAJA

8. členZaradi varstva okolja in zunanje podobe kraja je pre-

povedano:1. pisati, lepiti ali risati po fasadah ali zidovih zgradb,

spomenikih, spominskih obeležjih, pripravah in napravah na športnih in otroških igriščih, javnih parkih, ograjah, drugih predmetih in javnih objektih, ki niso za to namenjeni, ali te kako drugače umazati,

2. trgati cvetje na cvetličnih gredah ali hoditi po zelenih površinah, kjer je to prepovedano,

3. onesnaževati ali zasmetiti javne površine in ceste z blatom, zemljo, gnojem, gnojevko, žagovino, papirjem in podobnimi snovmi, ki ovirajo promet, pešce ali zasmradijo okolico in kazijo zunanji videz kraja,

4. opustiti čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj in drugih objektov,

5. postavljati provizorične ograje, ki kazijo zunanji videz kraja.

9. členOrganizacije, ki so odgovorne za vzdrževanje čistoče

na javnih površinah in prostorih, športnih igriščih, avtobus-nih postajališčih, v kioskih in trgovinah ter prireditelji javnih prireditev, so dolžne:

1. skrbeti za čistočo na prostoru, za katerega so za-dolžene,

2. skrbeti za varstvo rastlinstva,3. po obratovalnem času ali po končani prireditvi upo-

rabljene prostore počistiti,4. po končani prireditvi v 36 urah prireditveni prostor

vzpostaviti v prejšnje stanje.

VI. NADZOR NAD IZVAJANJEM ODLOKA

10. členNadzor nad izvajanjem tega odloka izvajajo pristojni

inšpektorji.


VII. KAZENSKE DOLOČBE

11. členZ denarno kaznijo 150.000 tolarjev se kaznuje pravna

oseba, če krši določila:– 1., 2., 3., 4., 7., 8. in 13. točke 6. člena,– 1., 2. in 5. točke 7. člena,– 4. in 5. točke 8. člena,– 3. in 4. točke 9. člena.Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje posa-

meznik, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti.

Z denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje tudi od-govorna oseba pravne osebe za prekršek iz prvega odstavka tega člena.

12. členZ denarno kaznijo 60.000 tolarjev se kaznuje posamez-

nik, če krši določila:1. 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 13. točke 6. člena,2. 1., 2. in 5. točke 7. člena,3. 4. in 5. točke 8. člena,4. 3. in 4. točke 9. člena.

13. členNa kraju samem se kaznuje:1. pravna oseba in posameznik, ki stori prekršek v zvezi

s samostojnim opravljanjem dejavnosti, z denarno kaznijo 60.000 tolarjev,

2. posameznik in odgovorna oseba pravne osebe z denarno kaznijo 10.000 tolarjev, če kršijo določila

– 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7., 8. in 9. točke 4. člena,– 5., 6., 9., 10., 11. in 12. točke 6. člena,– 3., 4., 6., 7., 8. in 9. točke 7. člena,– 1., 2., 3. in 6. točke 8. člena,– 1. in 2. točke 9. člena,– 10. člena.

14. členČe stori mladoletnik prekršek po tem odloku, se kaznu-

jejo njegovi starši oziroma skrbnik z denarno kaznijo 30.000 tolarjev, če je storjen prekršek posledica njihove opuščene dolžne skrbi za mladoletnika. Predlog za ugotavljanje odgo-vornosti staršev oziroma skrbnika se poda hkrati s predlogom za uvedbo postopka o prekršku mladoletnika.

Kdor poškoduje predmete ali stvari, v povezavi s kršitvi-jo tega odloka, ki so v lasti Občine Majšperk, jih mora spraviti v prvotno stanje in povrniti škodo.

VIII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA



Št. 032-3/05-01Majšperk, dne 23. maja 2005.

ŽupanjaObčine Majšperk

dr. Darinka Fakin l. r.

2526. Sklepa o začetku priprave strategije prostorskega razvoja Občine Majšperk in prostorskega reda Občine Majšperk

Na podlagi 67. člena Zakona o urejanju prostora (Urad-ni list RS, št. 110/02 in 8/03) je bil Občinski svet občine Majšperk na 23. redni seji dne 23. 5. 2005 seznanjen s sprejemu

S K L E P Ao začetku priprave strategije prostorskega razvoja Občine Majšperk in prostorskega

reda Občine Majšperk

1S sklepom se pričnejo priprave za pripravo in sprejem

strategije prostorskega razvoja Občine Majšperk in prostor-skega reda Občine Majšperk.

2Razlogi za pripravo so določeni v 171. členu Zakona o

urejanju prostora, ki pravi, da: »Občine pričnejo s pripravo strategije prostorskega razvoja občine po uveljavitvi strate-gije prostorskega razvoja Slovenije, s pripravo prostorskega reda občine pa po uveljavitvi prostorskega reda Slovenije v skladu Zakonom o urejanju prostora in ju morajo sprejeti naj-kasneje v 3 letih po sprejemu strategije prostorskega razvoja Slovenije.« Strategija prostorskega reda Slovenije je pričela veljati 20. 7. 2004, prostorski red Slovenije pa 13. 11. 2004.

3S tem so podani vsi razlogi za začetek priprave strate-

gije prostorskega razvoja Občine Majšperk in prostorskega reda Občine Majšperk.

4O pripravi strategije prostorskega razvoja in prostor-

skega reda Občine Majšperk se obvestijo sosednje občine ter javnost, da lahko v postopku priprave dajejo predloge in mnenja v zvezi s prostorskimi ureditvami na področju ureja-nja prostora.

5Občinski svet sprejme obrazec »vloga razvojnih pobud

iz javnega in zasebnega sektorja« v obliki in vsebini, kot je prikazan v prilogi in je sestavni del tega sklepa.

6Ta sklep se objavi v Uradnem listu Republike Slove-

nije.

Št. 035-21/05-01Majšperk, dne 23. maja 2005.

ŽupanjaObčine Majšperk

dr. Darinka Fakin l. r.

PODČETRTEK

2527. Sporazum o razdelitvi premoženja prejšnje Občine Podčetrtek

Na podlagi 51.b člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02) in sklepov Občinskega sveta občine Podčetrtek z dne 28. 10. 2004 in Občinskega sveta občine Bistrica ob Sotli z dne 16. 9. 2004 sklepata župan Občine Podčetrtek in župan Občine Bistrica ob Sotli

S P O R A Z U Mo razdelitvi premoženja prejšnje Občine

Podčetrtek



1. členPodpisnici sporazuma ugotavljata, da sta bili na podlagi

zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o ustanovitvi občin ter o določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 56/98) na območju bivše Občine Podčetrtek s 1. 1. 1999 ustanovljeni dve novi občini, in sicer Občina Podčetrtek in Občina Bistrica ob Sotli.

Podlaga za razdelitev skupnega premoženja med Ob-čino Podčetrtek in Občino Bistrica ob Sotli je premoženjska bilanca Občine Podčetrtek na dan 31. 12. 1998.

2. členPredmet tega sporazuma je v skladu z zakonom o lokal-

ni samoupravi dogovor med strankama o razdelitvi skupnega premoženja in o prevzemu pravic in obveznosti v zvezi s tem premoženjem, ki sestoji iz celotnega premoženja, ki je bilo na dan 31. 12. 1998 v lasti Občine Podčetrtek.

3. členPodpisnici se pri razdelitvi skupnega premoženja do-

govorita za uporabo naslednjih načel oziroma kriterijev:– lega,– število prebivalcev,– drugo.

4. členČe je s tem sporazumom določeno, da se stvari razdeli-

jo po legi, to pomeni, da določeno stvar (oziroma solastninski delež na stvari) prevzame v izključno last in posest tista ob-čina, na območju katere se ta stvar nahaja.

Na območju Občine Podčetrtek ležijo nepremičnine v naslednjih katastrskih občinah:

Dobležiče – del, Ema, Imeno, Lastnič, Nezbiše, Podče-trtek, Pristava – del, Roginska gorca – del, Sedlarjevo, Sodna vas, Sopote, Verače, Vidovica, Virštanj, Vonarje.

Na območju Občine Bistrica ob Sotli ležijo nepremičnine v naslednjih katastrskih občinah:

Dekmanca, Hrastje, Kunšperk, Osredek – del, Ples, Trebče, Zagaj.

Nepremičnine, ki ležijo delno v Občini Podčetrtek delno pa v Občini Bistrica ob Sotli, prevzameta občini v last in po-sest glede na mejo med občinama. Če je za določitev meje potrebna parcelacija, krijeta občini vsaka polovico nastalih stroškov.

5. členČe je s tem sporazumom določeno, da se premoženje

razdeli po kriteriju števila prebivalstva na dan 31. 12. 1998, to pomeni, da se delitev izvede v naslednjem razmerju:

– Občina Podčetrtek 69%– Občina Bistrica ob Sotli 31%.

II. DENARNA SREDSTVA

6. členObčini Podčetrtek in Bistrica ob Sotli ugotavljata, da:1. so denarna sredstva na žiro računih, kratkoročne

terjatve in kratkoročne obveznosti po stanju na dan 31. 12. 1998, ugotovljenem z zaključnim računom za leto 1998, že razdeljena na podlagi zaključnega računa bivše Občine Pod-četrtek in dogovora obeh županov z dne 21. 7. 1999.

2. obveznosti do odplačila kreditov Občina Bistrica ob Sotli nima.

3. obveznosti za tekoče investicije pokriva vsaka občina za svoje območje.

III. NEPREMIČNINE

7. členVsa stavbna zemljišča, kmetijska zemljišča, gozdovi in

druga zemljišča preidejo v izključno last in posest tiste ob-čine, na območju katere ležijo.

Občina prevzame zemljišča iz prejšnjega odstavka z vsemi vknjiženimi in neknjiženimi bremeni.

8. členObjekti, ki predstavljajo šole, vrtce, zdravstveni dom,

športne objekte, kulturne spomenike in podobne objekte, preidejo skupaj s pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči v iz-ključno last in posest tiste občine, na območju katere ležijo.

Vse ostale pravice in dolžnosti posamezne občine so opredeljene v odlokih o ustanovitvi javnih zavodov s področja družbenih dejavnosti.

9. členPoslovni prostori, stanovanja (bodisi kot samostojne

enote bodisi kot deli stavb) preidejo skupaj s pripadajočimi funkcionalnimi zemljišči v izključno last in posest tiste občine, na območju katere ležijo.

Po tem kriteriju se razdelijo tudi terjatve in obveznosti iz naslova gospodarjenja s stanovanji in poslovnimi prostori.

10. členVsi infrastrukturni objekti s področja komunalne, cestne,

prometne in druge dejavnosti (vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava, ceste itd.) se delijo po teritorialnem principu oziroma po legi infrastrukturnega objekta.

11. členPremoženjska bilanca Občine Podčetrtek na dan 31. 12.

1998 je sestavni del sporazuma o premoženjski delitveni bi-lanci.

12. členDelitev premoženja na podlagi premoženjske bilance z

dne 31. 12. 1998 je dokončna.Podpisnici skupnega sporazuma o premoženjski de-

litveni bilanci sta sporazumni, da se v primeru ugotovitve premoženja in obveznosti, ki niso bili knjigovodsko zajeti v premoženjski bilanci, uporabijo kriteriji, zajeti v tem spo-razumu.

IV. PREMIČNINE

13. členObčini soglašata, da se vse premičnine delijo po kriteriju

lege, to je glede na kraj nahajališča teh stvari ob sklenitvi tega sporazuma oziroma glede na kraj lege glavne stvari.

V. PRAVICE IN OBVEZNOSTI

14. členUstanoviteljske pravice in obveznosti v javnih zavodih

s področja dejavnosti vzgoje in izobraževanja oziroma otro-škega varstva prevzame tista občina, na območju katere ima javni zavod svoj sedež.

15. členUstanoviteljske pravice in obveznosti v javnih zavodih,

katerih soustanoviteljici sta, občini uredita v ustanovitvenih aktih zavodov.

16. členUstanoviteljske pravice in obveznosti ter kapitalski de-

lež Občine Podčetrtek, ki ga ima ta v javnem podjetju OKP,


d. o. o., Rogaška Slatina, prevzameta občini Podčetrtek in Bistrica ob Sotli po kriteriju porabe vode (50%) in po kriteriju števila prebivalcev (50%), upoštevajoč pri tem ustanovitveni akt javnega podjetja.

17. členDelež sofinanciranja oziroma uresničevanje soustano-

viteljskih pravic in obveznosti občini kot soustanoviteljici po-drobneje uredita v v ustanovitvenem aktu podjetja.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

18. členPravice in obveznosti, ki v tem sporazumu niso posebej

navedene, prevzame po načelu lege posamezna občina, kjer leži stvar oziroma premoženje, s katerim so te pravice in ob-veznosti povezane.

19. členV upravnih, sodnih in drugih postopkih, ki so v teku in

ki zadevajo stvari z območja Občine Podčetrtek, na mesto Občine Podčetrtek kot upravičenka ali zavezanka vstopi Ob-čina Bistrica ob Sotli in prevzame zadevo v tistem stanju, v katerem je ob vstopu vanjo.

Pravice in obveznosti iz že pravnomočnih zadev pre-vzame tista občina, kamor po tem sporazumu spada stvar oziroma premoženje, ki je predmet te zadeve.

20. členV primeru, da se po sprejetju tega sporazuma naknadno

ugotovijo kakršnokoli dodatno premoženje, terjatve in ob-veznosti, ki so bile pridobljene v obdobju od 31. 12. 1994 do 31. 12. 1998 in so pripadale bivši Občini Podčetrtek, se zanje uporabi kriterij skupine, v katero po tem sporazumu sodi to premoženje, terjatev ali obveznost.

21. členObčini Podčetrtek in Bistrica ob Sotli druga drugi dovo-

ljujeta izvedbo zemljiškoknjižnih vpisov lastninske pravice in drugih pravic v svojo korist na tistih nepremičninah, ki ležijo v katastrskih občinah na njenem območju, navedenih v 4. členu tega sporazuma in pri katerih je vknjižena lastninska pravica ali pravica uporabe oziroma razpolaganja v korist Občine Podčetrtek ali pa so opredeljene kot splošno ljudsko premoženje.

Vse stroške v zvezi z zemljiškoknjižno in drugo izvedbo delitve nepremičnin po tem sporazumu ali iz njega izhajajočih pogodb krije predlagateljica te izvedbe.

22. členRazdelitev premoženja po tem sporazumu ni predmet

odmere davka in se zanjo ne plačujejo sodne takse, zato tudi ocenitev vrednosti posameznih nepremičnin ni potrebna.

23. členTa sporazum stopi v veljavo, ko ga podpišeta obe udele-

ženki, in je napisan v šestih izvodih, od katerih prejme vsaka udeleženka po tri izvode.

Sporazum se objavi v Uradnem listu Republike Slove-nije.

Št. 03101-001/2005Podčetrtek, dne 3. junija 2005.

ŽupanObčine Podčetrtek

Peter Misja l. r.

ŽupanObčine Bistrica ob Sotli

Jožef Pregrad l. r.

PUCONCI

2528. Sklep o ceni najemnine za najete grobove za leto 2005

Na podlagi 44. člena Odloka o izvajanju gospodarske javne službe pokopališke in pogrebne dejavnosti ter urejanje pokopališča (Uradni list RS, št. 23/05) in 16. člena statuta Občine Puconci (Uradni list RS, št. 35/99, 23/01, 65/02 in 89/02) je Občinski svet občine Puconci na 25. seji dne 26. 5. 2005 sprejel

S K L E Po ceni najemnine za najete grobove za leto 2005

1. členVišina najemnine za posamezne vrste grobov po krajev-

nih skupnostih Občine Puconci za leto 2005 je naslednja:

enojni grob dvojni grob trojni grob SIT SIT SIT

KS Puconci 2000 4000 6000KS Bodonci 1500 3000 4500KS Zenkovci 2500 5000 7500KS Brezovci 2500 5000 7500KS Gorica 2500 5000 7500KS Šalamenci 2000 4000 6000KS Vaneča 2500 5000 7500KS Mačkovci 2000 4000 6000KS Bokrači 2500 5000 7500KS Dolina 2500 5000 7500

Višina najemnine za otroški in žarni grob v vseh kra-jevnih skupnostih v Občini Puconci znaša za leto 2005 1000 SIT.

V ceno najemnine je vračunan davek na dodano vred-nost.

2. členNajemnina se poravna po položnici na podračun posa-

mezne krajevne skupnosti. Položnice izstavi občinska uprava oziroma pristojni organ za evidenco in izterjavo.

3. členZbrana sredstva iz 1. člena tega sklepa se namensko

uporabljajo za vzdrževanje (urejanje) pokopališč in mrliških vežic.

4. členTa sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu

Republike Slovenije, uporablja se od 1. januarja 2005 dalje.

Št. 35207-4/2005Puconci, dne 27. maja 2005.

ŽupanObčine Puconci

Ludvik Novak l. r.

2529. Odlok o organiziranju pomoči družini na domu in merilih za plačilo storitev

Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00, 51/02), 43. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo), 6. člena Pravilnika o standardih in normativih socialno var-stvenih storitev (Uradni list RS, št. 52/95, 2/98, 19/99, 28/99


in 127/03) in 16. člena Statuta Občine Puconci (Uradni list RS, št. 35/95, 23/01, 65/02, 89/02, 16/05) je Občinski svet občine Puconci na 25. redni seji dne 26. 5. 2005 sprejel

O D L O Ko organiziranju pomoči družini na domu

in merilih za plačilo storitev


1. členTa odlok določa organiziranje, način in obliko izvajanja

pomoči družini na domu, upravičence, obseg storitev, ceno in plačilo storitev ter olajšave in oprostitve plačila storitev.

2. členPomoč družini na domu obsega socialno oskrbo upra-

vičenca v primeru invalidnosti, starosti ter v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo.

3. členJavno službo za storitev pomoč družini na domu lahko

opravljajo javni socialnovarstveni zavodi na podlagi nepo-sredne pogodbe o izvajanju ter druge pravne in fizične osebena podlagi koncesije, ki jo podeli pristojni občinski organ v skladu z veljavnimi predpisi.

II. VRSTA STORITEV

4. členSocialna oskrba na domu obsega naslednje vrste sto-

ritev:– gospodinjsko pomoč,– pomoč pri vzdrževanju osebne higiene,– pomoč pri ohranjanju socialnih stikov.Obseg posameznih vrst storitev na specifike koristnikov

določi socialna delavka, ki posamezni primer obravnava.

5. členGospodinjska pomoč obsega:– pripravo enega obroka hrane,– prinašanje enega pripravljenega obroka hrane ali na-

bava živil,– pomivanje uporabljene posode,– osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odna-

šanjem smeti,– postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prosto-

ra.

6. členPomoč pri vzdrževanju osebne higiene obsega:– pomoč pri oblačenju in slačenju,– pomoč pri umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih

življenjskih potreb,– vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomoč-

kov.

7. členPomoč pri ohranjanju socialnih stikov obsega:– družabništvo,– pomoč za samopomoč,– vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, prostovoljci

in sorodstvom,– spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih ob-

veznosti,– informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca

ter pripravo upravičenca na institucionalno varstvo.

III. UPRAVIČENCI

8. členUpravičenci do socialne oskrbe na domu so osebe,

ki imajo na območju Občine Puconci stalno bivališče in jim preostale psihofizične sposobnosti omogočajo, da z občasnoorganizirano pomočjo drugega ohranijo zadovoljivo duševno ali telesno počutje in lahko funkcionirajo v domačem bival-nem okolju tako, da jim vsaj za določen čas ni potrebno institucionalno varstvo v zavodu, v drugi družini ali v drugi organizirani obliki varstva.

9. členStoritve javne službe so pod pogoji iz prejšnjega člena

dostopne:– osebam, starim nad 65 let, ki so zaradi starosti in

pojavov, ki spremljajo starost, nesposobne za samostojno življenje,

– osebam s statusom invalida po zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, ki po oceni pri-stojne komisije ne zmorejo samostojnega življenja, če stopnja in vrsta invalidnosti omogočata občasno oskrbo na domu,

– druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funk-cij,

– kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okva-rami zdravja, ki nimajo priznanega statusa invalida, pa so po oceni pristojnega centra za socialno delo brez občasne po-moči druge osebe nesposobne za samostojno življenje,

– hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem ali težko in najtežjo motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva.

IV. CENA IN PLAČILO STORITEV

10. členCeno urne postavke pomoč družini na domu določa

izvajalec ob upoštevanju standardov in normativov socialno varstvenih storitev ter na podlagi Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev (Uradni list RS, št. 35/02). K cenam storitve daje soglasje Občina Puconci, v skladu s tretjim odstavkom 101. člena Zakona o socialnem varstvu.

11. členUpravičenci in drugi zavezanci so dolžni sami plačevati

celotne stroške storitve do višine subvencionirane cene po-moči na domu. Občina, v skladu s 99. členom Zakona o so-cialnem varstvu, sofinancira stroške storitve, najmanj v višini 50% ekonomske cene na uro. Občinski svet Občine Puconci lahko ob sprejemanju soglasja k ceni storitve pomoč družini na domu določi višji odstotek subvencioniranja ekonomske cene navedene storitve.

Zavezanec ali zavezanka je fizična oseba, ki ni družin-ski član, če jo z upravičencem do storitve veže preživninska obveznost po predpisih o zakonski zvezi in družinskih raz-merjih, in druga pravna ali fizična oseba, ki jo k plačilu stro-škov oskrbe za upravičenca zavezuje izvršljiv pravni naslov ali pravni posel.

Upravičenec ali drugi zavezanec je lahko delno ali v ce-loti oproščen plačila na podlagi uredbe o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev.

12. členObčina Puconci lahko v skladu s 100. a členom Zako-

na o socialnem varstvu določi dodatne oprostitve pri plačilu storitev pomoč na domu.


V. OLAJŠAVE IN OPROSTITVE PLAČILA STORITEV

13. členPravico do oprostitve plačila storitve ima upravičenec,

ki ni plačilno sposoben oziroma njegova plačilna sposobnost ne dosega subvencionirane vrednosti storitve.

14. členO delni ali celotni oprostitvi plačila storitev v skladu z

veljavnimi predpisi odloča pristojni organ Občine Puconci.

15. členVsakdo je v celoti upravičen do oprostitve tistega dela

storitve, ki je namenjen pripravi in sklenitvi dogovora o iz-vajanju pomoči na domu.

Plačila storitve pomoči na domu je v celoti oproščen vsak, ki sklene dogovor o izvajanju storitve v skladu z za-konom o socialnem varstvu in če:

– nima družinskih članov ali drugih zavezancev,– nima dohodkov ali če njegov ugotovljeni dohodek ne

dosega meje socialne varnosti,– ne prejema dodatka za pomoč in postrežbo ali drugih

dodatkov, namenjenih zagotavljanju nege in pomoči druge osebe.

Upravičenec do storitve pomoči na domu, ki prejema dodatek za pomoč in postrežbo, je dolžan del dodatka pri-spevati za plačilo storitve. Dodatni prispevek upravičenca znaša en odstotek dodatka za pomoč in postrežbo za vsako uro opravljene storitve, vendar skupno lahko doseže največ polovico celotnega zneska prejetega dodatka.

16. členČe je uporabnik storitve, ki uveljavlja oprostitev plačila

storitve pomoč družini na domu, lastnik nepremičnine, se mu lahko prepove odtujiti in obremeniti nepremičnino, v korist občine, če gre za nepremičnino, na kateri uporabnik storitve nima prijavljenega stalnega prebivališča oziroma v skladu z veljavnimi predpisi.

17. členOprostitev plačila ali doplačila storitev pomoč na domu

se lahko določi za določen čas, največ za dobo enega leta.

18. členUpravičenec oziroma zavezanec, ki je deloma ali v

celoti oproščen plačila storitve, je dolžan takoj ali najpozneje v roku petnajstih dni sporočiti vsako spremembo, ki bi lahko vplivala na obstoj pravice ali na višino oprostitve.

Če se ugotovi, da sporočena sprememba dejansko vpliva na obstoj pravice ali na višino oprostitve, se izda nova odločba, s katero se določi višina oprostitve s prvim dnem naslednjega meseca po nastanku spremembe.

Če upravičenec oziroma zavezanec, ki mu je bila pri-znana pravica do oprostitve, ne sporoči spremembe, ki bi lahko vplivala na višino oprostitve, ali je ne sporoči v roku iz prvega odstavka tega člena, je dolžan povrniti razliko, ki je nastala zaradi spremembe okoliščin, skupaj z zakonskimi obrestmi od dneva nastanka spremembe.

Če je bila upravičencu ali zavezancu priznana oprosti-tev na podlagi lažnih dokazil ali lažnega prikazovanja dejan-skega stanja, je dolžan povrniti vse stroške, ki so nastali v zvezi s priznanjem oprostitve skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in sicer od dneva, ko mu je bila pravica neupravi-čeno priznana.

VI. DOKUMENTACIJA

19. členStoritve po tem odloku se za vsakega upravičenca

evidentirajo mesečno pri izvajalcu pomoči na domu, in sicer

na ustreznem obrazcu, sestavljenem v skladu z veljavnimi predpisi.

20. členObčina Puconci z izvajalcem storitev pomoči na domu

sklene pogodbo, s katero uredi medsebojne pravice in ob-veznosti.

VII. PREHODNI DOLOČBI

21. členIzvajalec je dolžan pomoč družini na domu izvajati stro-

kovno in racionalno ter v skladu z veljavnimi predpisi. O načinu in vsebini izvajanja pomoči družini na domu in o porabljenih finančnih sredstvih ţer o oprostitvah v skladuz 12. členom tega odloka je izvajalec občini dolžan podati pisno poročilo najmanj enkrat na leto oziroma ob vsakokratni zahtevi župana ali občinskega sveta.

22. členČe upravičenec iz 8. člena tega odloka potrebuje so-

cialno oskrbo na domu več kot 4 ure dnevno oziroma več kot 20 ur tedensko, mora izvajalec takoj začeti postopek za vključitev v institucionalno varstvo.

Upravičencu iz prejšnjega odstavka se lahko storitve pomoč družini na domu nudijo do zagotovitve institucional-nega varstva.

VIII. KONČNI DOLOČBI

23. členTa odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem


24. členZ uveljavitvijo tega odloka preneha veljati odlok o orga-

nizaciji in izvajanju službe socialne oskrbe na domu in merilih za določanje plačil storitev (Uradni list RS, št. 75/99).

Št. 15001-1/2005Puconci, dne 26. maja 2005.

ŽupanObčine Puconci

Ludvik Novak l. r.

RAVNE NA KOROŠKEM

2530. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Ravne na Koroškem za leto 2005

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 29. in 40. člena Zako-na o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01in 30/02) in 16. člena Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99, 61/01) je Občinski svet občine Ravne na Koroškem na 21. seji dne 25. 5. 2005 sprejel

O D L O Ko spremembi Odloka o proračunu Občine Ravne

na Koroškem za leto 2005

1. členV Odloku o proračunu Občine Ravne na Koroškem za

leto 2005 (Uradni list RS, št. 5/04) se 2. člen spremeni tako, da se glasi:


Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se določa v naslednjih zneskih:

v SITA) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV

Skupina/Podskupina kontov

SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.865.276.386TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.261.283.99470 DAVČNI PRIHODKI 1.101.131.500 700 Davki na dohodek in dobiček 756.217.000 703 Davki na premoženje 238.287.000 704 Domači davki na blago in storitve 106.627.50071 NEDAVČNI PRIHODKI 160.152.494 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 113.485.994 711 Takse in pristojbine 17.736.500 712 Denarne kazni 1.130.000 714 Drugi nedavčni prihodki 27.800.00072 KAPITALSKI PRIHODKI 150.000.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 118.000.000 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 32.000.00073 DONACIJE 23.300.000 730 Prejete donacije iz domačih virov 23.300.00074 TRANSFERNI PRIHODKI 430.692.392 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 430.692.392

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.164.287.52540 TEKOČI ODHODKI 452.431.545 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 124.473.040 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 19.557.597 402 Izdatki za blago in storitve 286.100.202 403 Plačila domačih obresti 5.300.706 409 Rezerve 17.000.00041 TEKOČI TRANSFERI 656.921.618 410 Subvencije 12.400.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 322.072.332 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 61.644.493 413 Drugi tekoči domači transferi 260.804.79342 INVESTICIJSKI ODHODKI 899.017.638 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 899.017.63843 INVESTICIJSKI TRANSFERI 155.916.724 431 Investicijski transferi pravnim in fiz. osebam, ki niso proračunski uporabniki 87.000.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 68.916.724

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.–II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) –299.011.139

B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB.


IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) –75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL – 750 Prejeta vračila danih posojil –

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) –

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV –



VII. ZADOLŽEVANJE (500) 250.466.476

VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 2.375.712

IX. NETO ZADOLŽEVANJE 248.090.764

X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU –50.920.375

2. člen16. člen Odloka o proračunu Občine Ravne na Koro-

škem za leto 2005 se spremeni tako, da se glasi:Občina se lahko dolgoročno zadolži v skladu z zakonom

o financiranju občin.Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci pri-

hodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v raču-nu finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolgov v računufinanciranja se občina za proračun leta 2005 lahko zadolži dovišine 250.466.476 SIT za naslednje namene:

Komunalna oprema Poslovne cone na Ravnah 126.966.476 SITNakup prostorov knjižnice v Kotljah 14.500.000 SITUreditev prostora pred Mestno hišo 55.000.000 SITSofinanciranje rekonstrukcije pešpotiavtobusna postaja-Trg 23.000.000 SITDrugi investicijski odhodki, po sklepu občinskega sveta 31.000.000 SITSkupaj: 250.466.476 SIT



Št. 403-02-1/03-20Ravne na Koroškem, dne 25. maja 2005.

Župan ObčineRavne na Koroškem

Maksimilijan Večko, univ. dipl. inž. l. r.

2531. Pravilnik o sofinanciranju programov športa vjavnem interesu v Občini Ravne na Koroškem

Na podlagi 3., 7. in 9. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), Nacionalnega programa športa v Repu-bliki Sloveniji (Uradni list RS, št. 24/00 in 31/00), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 63/95 – obv. razl., 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) in Statuta Občine Ravne na Koroškem (Uradni list RS, št. 39/99) je Občinski svet občine Ravne na koroškem sprejel

P R A V I L N I Ko sofinanciranju programov športa v javnem

interesu v Občini Ravne na Koroškem

I. SPLOŠNI DOLOČBI

1. členS tem pravilnikom Občinski svet občine Ravne na Ko-

roškem določa pogoje, merila in postopke za vrednotenje programov športa in razdelitev sredstev, namenjenih za so-financiranje programov športa, opredeljuje uporabo športnih


objektov in površin ter spremlja nadzor namenske porabe sredstev v skladu s sprejetim Letnim programom športa v Občini Ravne na Koroškem (v nadaljevanju: Letni pro-gram športa). Letni program določa programe športa, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti,potrebnih za njegovo uresničevanje, pri čemer upoštevamo tudi tradicijo in posebnosti športa v občini in obseg sredstev, ki se zagotavljajo v občinskem proračunu.

2. členObčina Ravne na Koroškem s proračunskimi sredstvi v

skladu z Letnim programom športa in razpoložljivimi sredstvi v sprejetem proračunu občine za izvedbo Letnega programa športa za posamezno leto sofinancira naslednje vsebine:

– interesna športna vzgoja otrok in mladine,– športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kako-

vostni in vrhunski šport,– športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potreba-

mi (motnjami v razvoju),– športna dejavnost študentov,– kakovostni šport,– vrhunski šport,– športna rekreacija,– šport invalidov,– šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov,– izgradnja in vzdrževanje javnih športnih objektov,– delovanje športnih zvez,– informatika v športu,– znanstveno raziskovalna dejavnost v športu,– informiranje o športu v medijih,– založniška dejavnost v športu,– propagandna dejavnost v športu,– razvojno raziskovalna dejavnost, meritve, analize in

svetovanja,– eksperimentalni program v športu,– promocija športa in občine s športom.

II. IZVAJALCI LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V OBČINI RAVNE NA KOROŠKEM

3. členIzvajalci Letnega programa športa so:– športna društva,– zveze športnih društev Ravne na Koroškem,– zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge orga-

nizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu,– ustanove, ki so bile ustanovljene za opravljanje dejav-

nosti v športu in so splošno koristne in neprofitne,– vrtci, osnovne šole, poklicne, srednje tehniške in sred-

nje strokovne šole, gimnazije, višje strokovne šole in visoko-šolski zavodi.

Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju Letnega programa športa v Ob-čini Ravne na Koroškem.

4. členPravico do sofinanciranja športnih programov imajo iz-

vajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje:– da izvajajo programe na območju Občine Ravne na

Koroškem,– da imajo urejeno evidenco o članstvu razen zavodov

s področja vzgoje in izobraževanja,– da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrov-

ske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih šport-nih programov in aktivnosti,

– da imajo organizirano redno športno dejavnost naj-manj 36 tednov na leto,

– da so registrirani in delujejo že najmanj leto dni,– da delujejo zakonito.

III. POSTOPEK ZA PRIDOBITEV SREDSTEV

5. členPredlog Letnega programa športa v delu izvajanja šport-

nih programov iz 4. točke Nacionalnega programa športa pri-pravijo zveze športnih društev in drugi izvajalci programov športa ter ga predložijo v nadaljnjo obravnavo Oddelku za družbene dejavnosti Občine Ravne na Koroškem, ki v sode-lovanju s Športnim zavodom Ravne pripravi celovit predlog Letnega programa športa. Letni program športa sprejme občinski svet najkasneje do 31. 10. tekočega leta za na-slednje leto.

6. členZa izbor izvajalcev Letnega programa športa objavi

Občina Ravne na Koroškem javni razpis. Izvajalci predložijo svojo prijavo v rokih in na način, ki je določen v razpisni do-kumentaciji.

Javni razpis se praviloma objavi v zadnjem četrtletju za naslednje leto v Uradnem listu RS in na krajevno običajen način.

7. členJavni razpis mora vsebovati:– ime in naslov naročnika,– naslov, kjer je mogoče dobiti dodatne informacije,– naslov, kjer je mogoče dobiti razpisno dokumenta-

cijo,– naslov, na katerega je treba poslati prijavo na razpis,– opis predmeta javnega razpisa,– pravne, ekonomske, finančne in tehnične podatke,– datum odpiranja vlog,– rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu jav-

nega razpisa.Razpisna dokumentacija mora vsebovati:– povabilo k oddaji ponudbe za izvajanje Letnega pro-

grama športa,– obseg storitev,– splošne podatke o naročilu,– navodila izvajalcem programa športa za izdelavo pri-

jave,– način dostave prijave na javni razpis za izvajanje

Letnega programa športa,– merila za izbor izvajalcev letnega programa športa,– izločitvene faktorje,– končna določila,– Letni program športa,– priloge.

8. členŽupan pred objavo javnega razpisa določi sedemčlan-

sko strokovno komisijo, ki jo sestavljajo podžupan, pristojen za področje športa, kot predsedujoči, en predstavnik ob-činske uprave, en predstavnik Odbora za kulturo in šport, en predstavnik Športnega zavoda Ravne in trije predstavniki športnih zvez.

Naloge komisije so:– priprava javnega razpisa za izvedbo Letnega pro-

grama športa,– izvedba javnega razpisa (priprava razpisa, razpisne

dokumentacije, javno odpiranje vlog, vodenje zapisnikov, evaluacija vlog),

– priprava poročila o izvedenem javnem razpisu, ki ga obravnava Odbor za kulturo in šport,

– priprava končnega poročila za župana.Administrativne in strokovne naloge za komisijo opravlja

Oddelek za družbene dejavnosti Občine Ravne na Koroškem, v sodelovanju s Športnim zavodom Ravne na Koroškem.


9. členV končnem poročilu komisija predlaga županu izbor

izvajalcev Letnega programa športa in razdelitev sredstev izvajalcem.

Izvajalce letnega programa športa in višino dodeljenih sredstev izvajalcem določi tajnik občinske uprave s skle-pom.

Zoper sklep lahko vlagatelji v roku 8 dni vložijo ugovor, o katerem odloči župan. Odločitev župana je dokončna.

10. členNa osnovi rezultatov javnega razpisa sklene Občina

Ravne na Koroškem z izbranimi izvajalci pogodbe o sofinan-ciranju posameznih programov iz Letnega programa športa. V pogodbah se določijo:

– naziv in naslov izvajalca,– vsebina in obseg programa,– čas realizacije programa,– pričakovani dosežki,– višina sredstev, dodeljenih iz občinskega proračuna,– terminski plan porabe sredstev,– način nadzora nad izvajanjem programa,– način nadzora nad namensko porabo sredstev,– določilo, da mora izvajalec programa nenamensko

porabljena sredstva in neporabljena sredstva vrniti v občinski proračun in način izvedbe vračila sredstev,

– druge medsebojne pravice in obveznosti.

11. členNadzor nad izvajanjem programov in porabo sredstev

za preteklo leto izvede Oddelek za družbene dejavnosti v sodelovanju s Športnim zavodom Ravne v mesecu marcu tekočega leta za preteklo leto. Namensko porabo sredstev spremlja Oddelek za družbene dejavnosti v sodelovanju s Športnim zavodom Ravne:

– z dokazili, ki jih mora predložiti izvajalec o porabi sredstev, pridobljenih na podlagi javnega razpisa,

– z možnostjo, da kadarkoli preveri namensko porabo sredstev,

– s poročili o poteku letnega programa in porabi sred-stev,

– z zaključnim računom.Pisno poročilo o nadzoru obravnavajo župan, odbor za

kulturo in šport in nadzorni odbor občine.

IV. MERILA ZA FINANČNO VREDNOTENJE PROGRAMOV

12. členSistem točkovanja za vrednotenje športnih programov

izhaja iz razdelitve športnih panog oziroma programov v štiri skupine:

l. skupina:– programi izvajalcev v individualnih športih in v katerih

športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih panožne športne zveze za naslov državnega prvaka.

II. skupina:– programi izvajalcev v kolektivnih športih in v katerih

športniki tekmujejo v uradnih tekmovalnih sistemih nacional-nih panožnih športnih zvez za naslov ekipnega državnega prvaka.

III. skupina:– programi izvajalcev na različnih športno-rekreativnem

področju.IV. skupina:– izvajalci miselnih iger.

13. členV posamezni skupini razvrščamo izvajalce športnih pro-

gramov glede na:

– razširjenost,– kakovost dosežkov športnikov,

pri čemer se upošteva stopnja razvitosti športa v Občini Ravne na Koroškem.

Kazalci razširjenosti športne panoge so:– število članov s plačano članarino,– število registriranih tekmovalcev.Kazalci kakovosti športnih dosežkov so:– uvrstitve na državnih prvenstvih,– uvrstitve na uradnih mednarodnih tekmovanjih,– nastopanje v tekmovalnem sistemu nacionalnih pa-

nožnih zvez.

14. členElementi za opredelitev sofinanciranja letnega progra-

ma športa so:– obseg programa,– velikost vadbene skupine,– vrednost ure strokovnega kadra,– vrednost ure najema objekta,– materialni stroški za izpeljavo programov,

pri čemer se upoštevajo normativi iz Nacionalnega programa športa. Če sredstva, ki so na razpolago za izvedbo Letnega programa športa v proračunu občine, ne zadoščajo za rea-lizacijo celotnega programa po dejavnostih iz 2. člena tega pravilnika, določi občinski svet prednostne naloge v skladu z Nacionalnim programom športa.

15. členPrednostne naloge na področju športa so razvrščene

v dve skupini.Prva skupina:– športna vzgoja otrok, mladine in študentov,– vrhunski šport,– gradnja in vzdrževanje športnih objektov,– izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje stro-

kovnih kadrov v športu,– založniška dejavnost,– preprečevanje uporabe nedovoljenih poživil in po-

stopkov,– informacijski sistem na področju športa,– spremljanje priprav športnikov in svetovanje trenin-

ga,– mednarodna dejavnost,– delovanje društev in njihovih zvez,– šport invalidov.Druga skupina:– kakovostni šport,– znanstvenoraziskovalna dejavnost v športu,– športna dejavnost študentov,– športno rekreativna dejavnost,– promocija športa in občine s športom.

16. členTočkovni sistem za vrednotenje programov športa in ne-

posredno odločanje o dodelitvi sredstev za izvajanje strokov-nih nalog na osnovi upoštevanja meril iz 12., 13. in 14. člena je sestavni del tega pravilnika.

V. ŠPORTNI OBJEKTI

17. členIzvajalci programov športa v javnem interesu v Občini

Ravne na Koroškem imajo pravico do brezplačne uporabe športnih površin in objektov v lasti, najemu ali upravljanju Občine Ravne na Koroškem ali njenih javnih zavodov v ob-segu, določenem na podlagi vsakoletnega Letnega programa športa in javnega razpisa za sofinanciranje programov športater pogodbo o sofinanciranju posameznih programov medObčino Ravne na Koroškem in izvajalcem programa športa.


18. členIzvajalci programov športa morajo za obseg izvajanja

svojih programov izven obsega uporabe športnih objektov po Letnem programu športa in javnem razpisu plačati naj-emnino športnih objektov po ceni, ki velja na trgu po sklepu sveta upravljavca objekta.

Kadar je interes posameznega izvajalca športnega pro-grama takšen, da športni objekt funkcionira izven časovnih okvirov, ki so v interesu lastnika in upravljavca objekta, mora za takšno obratovanje plačati najemnino športnega objekta po ceni, ki velja za konkretni objekt na trgu po sklepu uprav-ljavca objekta.

19. členUrnik in cenik uporabe športnih objektov in površin za

posamezno leto pripravi posamezni upravljavec le-teh na osnovi rezultatov javnega razpisa za izvajanje programov športa iz Letnega program športa v sodelovanju z izvajalci športnih programov. O urniku uporabe športnih objektov od-ločijo sveti posameznega upravljavca športnih objektov in površin na osnovi predloga odgovorne osebe upravljavca objekta.

VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA

20. členTa pravilnik začne veljati z dnem objave v Uradnem

listu RS.

ŽupanObčine Ravne na Koroškem

Maksimilijan Večko l. r.

TOČKOVNI SISTEM ZA VREDNOTENJE PROGRA-MOV ŠPORTA IN NEPOSREDNO ODLOČANJE O DODE-LITVI SREDSTEV ZA IZVAJANJE STROKOVNIH NALOG

I. Točkovanje programov športov, pri katerih občina so-financira ure strokovnega kadra in brezplačno uporabo ob-jektov

1. Splošna določilaZa sofinanciranje programov:– interesna športna vzgoja otrok in mladine,– športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kako-

vostni in vrhunski šport,– športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potreba-

mi (motnjami v razvoju),– športna dejavnost študentov,– kakovostni šport,– vrhunski šport,– športna rekreacija,– šport invalidov

uporabljamo za točkovanje posameznih skupin uporabnikov, ki jih prijavijo na javni razpis izvajalci programov športa, krite-rij razširjenosti in kriterij kakovosti dosežkov športnikov.

Sofinanciranje izvajanja programa športa pridobijo najavnem razpisu tisti izvajalci programov športa za tiste prijav-ljene skupine uporabnikov, ki dosežejo največje število točk. Število skupin uporabnikov je omejeno z Letnim programom športa Občine Ravne na Koroškem.

Kolikor za posamezni program športa iz Letnega pro-grama športa kvota sredstev na javnem razpisu ni izkoriš-čena, se neizkoriščena sredstva proporcionalno dodajo k sredstvom za športno vzgojo otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport.

Sredstva za regresiranje rekreacije otrok so namenska dotacija Športnemu zavodu in so določena z letnim proraču-nom občine.

2. Razvrstitev in kategorizacija športov po kriterijih Olim-pijskega komiteja Slovenije

1. skupina športov: olimpijske športne panoge in disci-pline (atletika, plavanje, odbojka, košarka, rokomet, nogo-met, alpsko smučanje, vaterpolo, namizni tenis, tenis, judo, boks, lokostrelstvo, gimnastika, badminton).

2. skupina športov: neolimpijske športne panoge in dis-cipline (ples, šah, kegljanje, športno plezanje, potapljanje, orientacijski tek, karate, športno ribištvo, planinstvo ...).

3. Točkovanje po kriteriju razširjenosti; točkujemo po stanju na dan prijave na javni razpis

To točkovanje se uporablja za določanje števila skupin, ki prejmejo sofinanciranje v skladu z Letnim programomšporta v Občini Ravne na Koroškem in za izračun ponde-riranega števila ur strokovnega kadra za skupine otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport.

Posamezna skupina uporabnikov prejme:

– za vsakega člana skupine ali individualnega športnika s plačano članarino 2 točki,– za vsakega registriranega tekmovalca (po izpisu nacionalnih panožnih zvez), glede na razvrstitev športov po OKS-u:1. skupina športov 4 točke,2. skupina športov 3 točke.

Skupina v individualnih športih in miselnih igrah ima se-dem članov. Število doseženih točk v skupinah individualnih športov in miselnih iger se zaradi primerljivosti s skupinami v kolektivnih športih pomnoži s faktorjem 2,0. V primeru istega števila točk so izločene tiste skupine, ki jih prijavijo izvajalci programov z manjšim skupnim številom članov pri izvajalcu.

4. Točkovanje po kriteriju kakovosti dosežkov športni-kov

To točkovanje se uporablja za izračun ponderiranega števila ur strokovnega kadra za skupine otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport. Kolikor tekmuje tekmovalec iz mladinske ali kadetske kategorije v članski ekipi, se njegove točke prištevajo mladinski ali kadetski sku-pini.

a) glede na kategorizacijo športnikov po seznamu kate-goriziranih športnikov Olimpijskega komiteja Slovenije:

– športnik olimpijskega razreda 640 točk– športnik mednarodnega razreda 320 točk– športnik perspektivnega razreda 160 točk– športnik državnega razreda 80 točk– športnik mladinskega razreda 40 točk

Pri ekipnih športih, kjer pridobijo kategorizacijo vsi člani ekipe, se seštevek točk kategorizacije ponderira s faktorjem 0,75.

b) glede na uvrstitve na državnih prvenstvih:mladinska kategorija:

mesto število točk1. mesto 52. mesto 43. mesto 3

kadetska kategorija:



starejši dečki in deklice:


Točke za doseženi rezultat na državnem prvenstvu se priznajo, kolikor je tekmovalec uvrščen v prvo tretjino na-stopajočih.

Točke za doseženi rezultat se za ekipne športe pomno-žijo s faktorjem, ki predstavlja število športnikov v ekipi:

– odbojka 12– nogomet 16– košarka 12– rokomet 12– vaterpolo 15– mali nogomet 6

c) glede na uvrstitve na mednarodnih tekmovanjih (razvrstitev športov po kriterijih Olimpijskega komiteja Slo-venije):

1. mednarodne tekme ranga 1 (olimpijske igre, sveto-vno prvenstvo, evropsko prvenstvo):

Razvrstitev 1. skupina športov 2. skupina športovUvrstitev 25 12,58-16. mesto 50 254-8. mesto 100 503. mesto 150 752. mesto 250 1501. mesto 350 250

2. mednarodne tekme ranga 2 (sredozemske igre, mla-dinsko svetovno prvenstvo, mladinsko evropsko prvenstvo, evropske igre mladih, tekme v okviru tekmovanj za grand prix, tekme v okviru tekmovanj za svetovni pokal, tekme v okviru tekmovanj za evropski pokal):

Razvrstitev 1. skupina športov 2. skupina športovUvrstitev 12,5 58-16. mesto 25 12,54-8. mesto 50 253. mesto 75 502. mesto 150 1001. mesto 250 150

Glede na zbrano število točk po kriterijih za razširjenost in kakovost se skupine rangirajo. Rang skupine pri športni vzgoji otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, po-meni linearni ponder v razponu od 1,00 do 1,40, pri športni vzgoji mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport, pa od 1,00 do 1,50, ki se uporabi kot korekcijski faktor števila ur posamezne skupine.

II. Neposredno odločanje o dodelitvi sredstev za izva-janje strokovnih nalog

Strokovne naloge iz Letnega programa športa Občine Ravne na Koroškem se sofinancirajo, kot sledi:

– Razdeljevanje sredstev za Promocijo športa in občine s športom je v domeni župana občine z upoštevanjem po-sebnih odločitev v sprejetem proračunu.

– Razdeljevanje sredstev za vzdrževanje in investira-nje v športne objekte je v domeni neposrednega odločanja občinskega sveta ob sprejemanju vsakoletnih proračunov občine.

– Dodeljevanje sredstev za opravljanje strokovnih na-log v Športnem zavodu Ravne je v domeni neposredne-ga odločanja občinskega sveta ob sprejemanju vsakoletnih proračunov občine.

– Delovanje športnih zvez se sofinancira v skladu viši-no sredstev iz sprejetega Letnega programa športa Občine Ravne na Koroškem, pri čemer v primeru več zvez sredstva razdelimo v razmerju članstva v klubih, ki so vključeni v posa-mezno zvezo glede na skupno število članov v vseh klubih.

– Za vse ostale strokovne naloge iz Letnega programa športa velja načelo, da se sofinancirajo prijavljene strokovneaktivnosti v sorazmernem deležu med razpoložljivimi sredstvi za posamezno strokovno nalogo in prijavljenimi potrebnimi sredstvi za izvedbo posamezne strokovne aktivnosti.

RIBNICA

2532. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o podelitvi priznanj in nagrad Občine Ribnica

Na podlagi 21. člena Statuta Občine Ribnica (Uradni list RS, št. 37/00 in 58/03) je Občinski svet občine Ribnica na 15. redni seji 2. junija 2005 sprejel

O D L O Ko spremembah in dopolnitvah odloka o podelitvi

priznanj in nagrad Občine Ribnica

1. členV 2. členu Odloka o podelitvi priznanj in nagrad Občine

Ribnica (Uradni list RS, št. 44/98) se za drugim odstavkom doda besedilo novega tretjega in četrtega odstavka, ki se glasita:

V izjemnih primerih se občinsko priznanje lahko podeli posthumno.

Priznanja, ki niso bila vročena v času prejemnikovega življenja, se vročijo posmrtno družinskemu članu po vrstnem redu: zakonec, potomci oziroma posvojenci in njihovi potom-ci, starši oziroma posvojitelji, bratje oziroma sestre.

2. členZadnja alinea 3. člena se spremeni tako, da se za za-

dnjo besedo stavek ne zaključi, ampak nadaljuje z besedo »ter«, v naslednjo vrsto pa se kot nova alinea vpiše besedilo »priznanje župana Občine Ribnica«.

3. členZa 5. poglavjem se doda novo poglavje »VI. Priznanje

župana Občine Ribnica« z novim 11. členom. Posledično se zaporedne številke členov in poglavij ustrezno spremenijo.

»Priznanje župana Občine Ribnica se lahko brez jav-nega razpisa podeli za izkazano izredno požrtvovalnost, hrabrost in človekoljubnost, ob praznovanju jubilejev ali ob enkratnem dosežku na kulturnem, športnem, gospodarskem ali znanstvenem področju posameznim občanom, organiza-cijam in društvom takoj, ko je to mogoče.

Priznanje se podeli z listino formata A4, na kateri je na-pis »PRIZNANJE ŽUPANA OBČINE RIBNICA«. Na listino so vpisani ime in priimek oziroma naziv prejemnika priznanja, kratka obrazložitev ter datum podelitve. Listina je vložena v temno modro mapo, na kateri je napis »PRIZNANJE ŽUPA-NA OBČINE RIBNICA.«

O podelitvi priznanj odloči župan s sklepom.

4. členTa odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem


Št. 1-094-1/2005Ribnica, dne 2. junija 2005.

ŽupanObčine RibnicaAlojz Marn l. r.


ROGATEC

2533. Pravilnik o plačah in plačilih občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov v Občini Rogatec

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Rogatec (Uradni list RS, št. 35/99 in 55/01) ter v skladu s 100.b členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) je Občinski svet občine Rogatec na 17. redni seji dne 30. 5. 2005 sprejel

P R A V I L N I Ko plačah in plačilih občinskih funkcionarjev in

nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o

povračilih stroškov v Občini Rogatec


1. členZa ureditev plač in delovnih razmerij občinskih funkci-

onarjev se smiselno uporabljajo določbe zakona o funkcio-narjih v državnih organih (Uradni list RS, št. 30/90, 18/91, 22/91, 2/91-I, 4/93) in določbe zakona o razmerjih plač v javnih zavodih, državnih organih in v organih lokalnih skup-nosti (Uradni list RS, št. 18/94, 36/96), kolikor zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) ne določa drugače.

Za opravljanje občinskih funkcij imajo občinski funkci-onarji pravico do plače, če funkcijo opravljajo poklicno; do dela plače, če funkcijo opravljajo nepoklicno, in do plačila, če funkcijo opravljajo na podlagi ugotovitvenega sklepa o potrditvi mandata ali sklepa o imenovanju.

Članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, ter članom nadzornega odbora pripadajo nagrade za njihovo delo, ki se oblikujejo na podlagi tega pravilnika smiselno z določbami zakonov iz prvega odstavka tega člena.

2. členObčinski funkcionarji so: člani občinskega sveta, župan

in podžupan.Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepo-

klicno.Župan opravlja funkcijo poklicno. Župan se lahko odloči,

da bo svojo funkcijo opravljal nepoklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji.

Podžupan opravlja svojo funkcijo nepoklicno. Podžupan lahko poklicno opravlja funkcijo, če se v soglasju z županom tako odloči, odločitev pa potrdi občinski svet.

3. členZ zakonom je za opravljanje funkcije župana Občine

Rogatec, ki sodi v šesto skupino občin, določen količnik osnovne plače v višini 5,0. Županu pripadata funkcijski do-datek v višini 50% količnika ter dodatek za delovno dobo v skladu z zakonom.

Županu pripada za nepoklicno opravljanje funkcije 50% plače, oblikovane na podlagi zakona. Plača podžupana, ki opravlja funkcijo poklicno, se lahko oblikuje v višini največ 80% plače župana iz prvega odstavka tega člena.

Če podžupan opravlja funkcijo nepoklicno, mu pripada plačilo za opravljanje funkcije največ v višini 40% plače žu-pana iz prvega odstavka tega člena.

Županu in podžupanu ne pripadajo posebni dodatki po predpisih o plačah v javnih zavodih, državnih organih in

organih lokalnih skupnosti, razen dodatka za delovno dobo, ki pripada županu oziroma podžupanu, ki opravlja funkcijo poklicno.

Merila za oblikovanje plače podžupana in višino plače določa ta pravilnik.

4. členZ zakonom določeni najvišji dovoljeni obseg sredstev,

v okviru katerega se lahko oblikuje del plače za nepoklicno opravljanje funkcije člana občinskega sveta, je podlaga za ugotovitev najvišjega možnega letnega obsega sredstev, iz katerih se izplačujejo plače članom občinskega sveta ter na-grade članom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta in članom nadzornega odbora ter drugih organov Občine Rogatec.

II. VIŠINA IN NAČIN DOLOČANJA DELA PLAČE IN PLAČILA ZA OPRAVLJANJE FUNKCIJE

5. členPlačilo za nepoklicno opravljanje funkcije podžupana se

oblikuje največ v višini 40% plače župana, ki funkcijo opravlja poklicno, v skladu z naslednjimi kriteriji in merili:

– za vodenje občinskega sveta 20.000 SIT (neto),– za opravljanje nalog iz pristojnosti župana na podlagi

dejansko opravljenih ur z urno postavko v vrednosti 1.500 SIT (neto).

Evidenco dejansko opravljenih ur podžupana, ki so pod-laga za izplačilo v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, vodi občinska uprava.

Z odločbo se v skladu s tem pravilnikom, na podlagi nalog, ki jih podžupan opravlja, oziroma pooblastil, ki jih ima, določijo količnik osnovne plače oziroma dela plače in drugi elementi za izračun plače oziroma dela plače podžupana.

6. členPlačilo za opravljanje funkcije člana občinskega sveta

znaša največ 15% plače župana. V okviru tega zneska se čla-nu občinskega sveta določi plačilo za opravljanje funkcije za posamezni mesec glede na delo, ki ga je opravil, in sicer za:

SIT (neto)

– udeležbo na seji občinskega sveta 17.000– predsedovanje seji delovnega telesa

občinskega sveta 7.000– udeležbo na seji delovnega telesa,

katerega član je 4.000

V primeru prekinitve in nadaljevanja iste seje drugi dan so člani občinskega sveta upravičeni do plačila iz prvega odstavka tega člena za udeležbo na eni seji.

Mesečno izplačilo se opravi na podlagi evidence priso-tnosti člana občinskega sveta na sejah, ki jih vodi občinska uprava.

7. členOsnova za obračun plače, dela plače in plačila za

opravljanje funkcije na podlagi tega pravilnika je znesek, ki je kot izhodiščna plača za prvi tarifni razred, za polni delovni čas, dogovorjen s kolektivno pogodbo za negospodarske dejavnosti.

Plača oziroma del plače župana se ugotovi tako, da se osnova za obračun plače pomnoži s količnikom za plačo župana. Znesek se poveča za funkcijski dodatek ter dodatek za delovno dobo.

V okviru ugotovljenega zneska plače župana za poklic-no opravljanje funkcije se določi najvišji možni znesek plače oziroma dela plače posameznega občinskega funkcionarja ter zagotovi, da ta mesečno ali letno ne preseže najvišjega možnega zneska, ki ga določa zakon.


8. členOdločbo o plači župana in odločbo o delu plače pod-

župana izda komisija za mandatna vprašanja, volitve in ime-novanja občinskega sveta.

Plača funkcionarja je pravica, ki mu gre praviloma na podlagi sklenjenega delovnega razmerja, del plače podžupa-na, plačilo za opravljanje funkcije članu občinskega sveta in nagrada članu nadzornega odbora in volilne komisije pa na podlagi ugotovitvenega sklepa o potrditvi mandata oziroma sklepa o imenovanju.

Z odločbo o plači župana se izvršijo določbe zakona. Z odločbo o delu plače podžupana se izvršijo določbe tega pravilnika. Z nalogom za izplačilo na podlagi sklepa o po-trditvi mandata ali sklepa o imenovanju se opredelijo osnove za ugotovitev mesečnega izplačila članu občinskega sveta, članu delovnega telesa občinskega sveta in članu drugih organov občine.

9. členDelodajalcu, kjer je občinski funkcionar, ki opravlja funk-

cijo nepoklicno, v rednem delovnem razmerju in ki uveljavlja pravico do povračila dela plače za čas, ko je občinski funkci-onar v rednem delovnem času opravljal občinsko funkcijo, se prizna povračilo največ v višini 33% plače, ki mu jo izplačuje za redni delovni čas.

III. NAGRADE

10. členČlanom delovnih teles občinskega sveta, ki niso člani

občinskega sveta, se za opravljanje dela določi nagrada v obliki sejnine, ki se izplača za udeležbo na seji na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za posamezno koledarsko leto.

Sejnina za posamezno sejo znaša 4.000 SIT (neto).

11. členPredsednik in člani nadzornega odbora občine imajo

pravico do nagrade v višini največ 15% za predsednika oziro-ma največ 8% plače župana za člana. Nagrade ne smejo niti mesečno niti letno preseči najvišjega možnega zneska.

Nagrada se oblikuje glede na opravljeno delo, in sicer:

SIT (neto)

– kot sejnina predsednika 12.000– kot sejnina za člana 6.000

Nagrade predsednika in članov nadzornega odbora se izplačujejo na podlagi pogodbe o delu, sklenjene za po-samezno koledarsko leto v skladu z evidenco opravljenega dela, ki jo vodi občinska uprava.

12. členČlani volilnih organov imajo zaradi dela v volilnih orga-

nih ob vsakih lokalnih volitvah pravico do enkratnega na-domestila. Nadomestilo se izplača na podlagi odločbe o imenovanju.

Predsednik, namestnik predsednika in tajnik imajo pra-vico do nadomestila v višini povprečnega mesečnega plačila za poklicno opravljanje funkcije župana.

Članom občinske volilne komisije in njihovim namestni-kom pripada nadomestilo, izračunano v višini dvajset odstot-kov povprečnega mesečnega izplačila plačila kot za poklicno opravljanje funkcije župana.

Za izvedbo lokalnih referendumov se članom občinske volilne komisije izplača enkratno nadomestilo.

Predsednik, namestnik predsednika in tajnik občinske volilne komisije imajo v primeru izvedbe lokalnega referen-duma na celotnem območju Občine Rogatec pravico do na-domestila v višini polovice povprečnega mesečnega plačila za poklicno opravljanje funkcije župana. V primeru izvedbe

lokalnega referenduma na delu območja Občine Rogatec jim pripada nadomestilo, ki je sorazmerno z odstotkom ak-tivnih volilnih odborov. Članom občinske volilne komisije in njihovim namestnikom pripada nadomestilo, izračunano na višino dvajset odstotkov nagrade predsednika občinske volil-ne komisije. Namestnik predsednika in namestniki članov ob-činske volilne komisije so upravičeni do nadomestila, kadar sodelujejo pri izvedbi lokalnih referendumov.

IV. POVRAČILA, NADOMESTILA IN DRUGI PREJEMKI

13. členObčinski funkcionarji imajo pravico do povračil, nado-

mestil in drugih prejemkov v skladu s predpisi, ki urejajo te pravice.

Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prevoza na službeni poti, ki nastanejo pri opravljanju funkcije ali v zvezi z njo. Pravico do povračila potnih stroškov lahko občinski funkcionar uveljavlja, če gre za službeno potovanje izven območja Občine Rogatec. Stroški prevoza se povrnejo v skladu s predpisi.

Občinski funkcionar ima pravico do dnevnice za službe-no potovanje v skladu s predpisi.

Občinski funkcionar ima pravico do povračila stroškov prenočevanja, ki nastanejo na službeni poti. Stroški pre-nočevanja se povrnejo na podlagi predloženega računa v skladu s predpisi.

14. členPravice iz 13. člena tega pravilnika uveljavlja občinski

funkcionar na podlagi naloga za službeno potovanje.Nalog za službeno potovanje izda župan. Kolikor gre za

službeno potovanje župana, izda nalog podžupan ali tajnik občine.

V. NAČIN IZPLAČEVANJA

15. členSredstva za izplačevanje plač, plačil za opravljanje

funkcije, nagrad in povračil stroškov, ki jih imajo občinski funkcionarji, se zagotovijo iz sredstev proračuna.

16. členPlače, plačila za opravljanje funkcije in nagrade se iz-

plačujejo mesečno za pretekli mesec najkasneje do 15. dne v tekočem mesecu.

Prejemki, določeni v 13. členu tega pravilnika, se izpla-čajo v petnajstih dneh po končanem službenem potovanju.

17. členPovračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v

skladu s predpisi, ki jih urejajo.

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

18. členDoločbe tega pravilnika, ki se nanašajo na člane komisij

in odborov občinskega sveta, ki niso člani občinskega sveta, se smiselno uporabljajo tudi za izplačilo sejnin članom štaba za civilno zaščito, članom sveta za preventivo in varstvo v cestnem prometu, članom drugih komisij, odborov, svetov, ki jih ustanovi ali imenuje občinski svet ali župan.

19. členZ dnem veljavnosti tega pravilnika prenehajo veljati

sklepi občinskega sveta, št. 06202-59/99, z dne 7. 5. 1999, št. 06202-59/01, z dne 20. 6. 2001, št. 06202-0101/2004, z dne 27. 12. 2004, in št. 06202-36/2003, z dne 2. 4. 2003.




Št. 06202-36/2005Rogatec, dne 31. maja 2005.

ŽupanObčine Rogatec

Martin Mikolič l. r.

SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI

2534. Pravilnik o dodeljevanju finančnih spodbud zanovorojence v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici

Na podlagi 21. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98 in 74/98, 59/99 in 70/00) in 15. člena Statuta Občine Sveti Jurij ob Ščavnici (Uradni list RS, št. 29/00, 77/02) je Občinski svet občine Sveti Jurij ob Ščavnici na 21. redni seji dne 14. 6. 2005 sprejel

P R A V I L N I Ko dodeljevanju finančnih spodbud za

novorojence v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici

1. členNovorojencem v občini Sv. Jurij ob Ščavnici se iz pro-

računa Občine Sv. Jurij ob Ščavnici dodeli enkratni finančniprispevek kot finančna pomoč in spodbuda, s katero sedružini zagotovijo dodatna sredstva za pokrivanje povečanih stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka.

2. členPravico do prispevka ima novorojenec pod pogojem:– da je državljan Republike Slovenije in ima stalno pre-

bivališče na območju občine Sv. Jurij ob Ščavnici,– da je vsaj eden od staršev državljan Republike Slo-

venije in ima prebivališče na območju Občine Sv. Jurij ob Ščavnici.

3. členVišina enkratnega prispevka znaša 50.000 SIT.Pravico do prispevka uveljavlja tisti od staršev, pri kate-

rem otrok živi, oziroma eden od staršev na podlagi pisnega sporazuma, s predložitvijo pisnega zahtevka pri Občinski upravi občine Sv. Jurij ob Ščavnici najkasneje v roku 3 me-secev od rojstva otroka.

4. členZahtevku mora vlagatelj priložiti:– izpisek iz rojstne matične knjige za novorojenca,– potrdilo o stalnem prebivališču novorojenca in tistega

od staršev, ki uveljavlja pravico do prispevka,– potrdilo o državljanstvu tistega od staršev, ki uveljavlja

pravico do prispevka,– davčno številko vlagatelja,– transakcijski račun vlagatelja.

5. členO dodelitvi prispevka odloči občinska uprava z odločbo.

Zoper odločbo se lahko vlagatelj pritoži pri županu Občine Sv. Jurij ob Ščavnici.

Prispevek se nakaže na transakcijski račun vlagatelja.

6. členObčinska uprava na podlagi mnenja patronažne službe

ali Centra za socialno delo lahko odloči, da se prispevek do-deli v materialni obliki, če tako zahtevajo koristi otroka.

7. členPravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Urad-

nem listu RS.

Št. 01502-00001/2005Sv. Jurij ob Ščavnici, dne 14. junija 2005.

ŽupanObčine Sv. Jurij ob Ščavnici

Anton Slana l. r.

ŠKOFJA LOKA

2535. Program priprave občinskega lokacijskega načrta »izgradnje občinske ceste za potrebe industrijske cone severno od železniške proge«

Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, popr. 8/03) ter 38. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je župan Ob-čine Škofja Loka dne 16. 5. 2005 sprejel

P R O G R A M P R I P R A V Eobčinskega lokacijskega načrta »izgradnje

občinske ceste za potrebe industrijske cone severno od železniške proge«

OCENA STANJA, RAZLOGI IN PRAVNA PODLAGA ZA PRIPRAVO LOKACIJSKEGA NAČRTA

1. členObčina Škofja Loka je v okviru obstoječe industrijske

cone Trata zagotovila dodatne površine za razvoj podjet-ništva in industrije. Površine novo opredeljene proizvodne cone TRA-PD 02 in TRA-PD 03 so relativno velike, zato je za nemoteno funkcioniranje območja, tako navznoter kot tudi navzven, potrebno hkrati predvideti tudi nov sistem cestnega omrežja.

Obstoječa cestna povezava do obravnavanega območ-ja poteka skozi vas Trata, kar pa je tako za prometno oskrbo novo predvidene industrijske cone kot tudi za vas Trata nesprejemljivo. Območje nove proizvodne cone tako nima ustreznega cestnega dostopa.

Za nemoteno funkcioniranje proizvodnje na novi lokaciji tako predvidevamo izgradnjo celotnega sistema cestnega omrežja, ki ga razdelimo na:

– Odsek 1: dostop z obstoječe občinske ceste LC 401381 do industrijske cone,

– Odsek 2: cestne povezave znotraj industrijske cone,– Odsek 3: podvoz pod železniško progo na jugu nove

industrijske cone, dostop do obrtne cone Trata in industrijske cone južno od železniške proge in navezava nove ceste na regionalno cesto Škofja Loka–Ljubljana.

Celoten sistem cestnega omrežja predstavlja zaključe-no in končno fazo izgradnje cest za potrebe funkcioniranja proizvodne cone TRA – PD 02 in TRA – PD 03 in izboljšanje prometnih povezav do obstoječe industrijske cone TRA – PD 01 in TRA – PI 01. Po ukinitvi enonivojskega železniškega prehoda bo to glavni dostop tako do industrijske cone sever-no od železnice kot tudi do vasi Trata.


Celoten cestni sistem je predviden tako, da bo funkci-oniranje industrijske cone Trata podprto tudi z neodvisnim cestnim omrežjem. Tako bo tudi njeno delovanje maksimalno ekonomično, za najbližjo okolico pa nemoteče in s stališča varstva okolja tudi neobremenjujoče.

Posamezne odseke ceste je moč graditi samostojno in v skladu z zasnovo celotnega cestnega sistema.

2. členPravna podlaga za pripravo in sprejem lokacijskega

načrta so prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 3/89, in Uradni list RS, št. 47/93, 8/94, 13/99, 43/99, 115/00, 28/01, 116/02, 103/04) ter prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 11/87, 3/89, in Uradni list RS, št. 47/93, 8/94, 13/99, 43/99, 115/00, 28/01, 116/02, 103/04).

Občinski lokacijski načrt mora biti pripravljen tako, da bo njegov tekstualni in grafični del v skladu z določili Zakona ourejanju prostora in veljavnimi podzakonskimi akti v zvezi s pripravo lokacijskega načrta ter Zakonom o varstvu okolja.

V veljavnem prostorskem planu je območje opredeljeno kot:

• območja gospodarske infrastrukture:– območja prometne infrastrukture – območja železni-

ških prog (IZt),– območja prometne infrastrukture – območja državnih

cest (ID),• poselitvena območja:– mešana območja – območja storitvenih, proizvodnih

in trgovskih dejavnosti (TRA-MP 01),– območja proizvodnih dejavnosti – druga proizvodna

območja (TRA-PD 01, TRA-PD 03),• območja krajine:– območja gozdov – gozdovi s posebnim namenom

lokalnega pomena – planirani (GPN+),– območja kmetijskih zemljišč – območja varstva naj-

boljših kmetijskih zemljišč (K1),– območja kmetijskih zemljišč – območja ostalih kme-

tijskih zemljišč (K2).

PREDMET IN PROGRAMSKA IZHODIŠČA ZA IZDELAVO LOKACIJSKEGA NAČRTA

3. členPredmet lokacijskega načrta je izdelava novih občinskih

izvedbenih aktov za izgradnjo občinske ceste za dostop do območja TRA-PD 02 in TRA-PD 03 in navezavo le-te na regi-onalno cesto Ljubljana–Škofja Loka, s katerimi bodo določeni lokacijski pogoji za pripravo projektov za pridobitev gradbe-nega dovoljenja, zlasti glede natančnega poteka, opreme in spremljajočih ureditev ceste.

Programska izhodiščaV lokacijskem načrtu je potrebno zagotoviti:– novo cestno povezavo do proizvodne cone,– cestno omrežje znotraj industrijske cone,– podvoz pod železniško progo,– priključke na obstoječe omrežje občinskih cest,– priključek na regionalno cesto,– navezavo na novo predvideno železniško postajo,– enostranski hodnik za pešce ob celotni trasi ceste,– izgradnjo kolesarske poti,– parkirišča ob železniški postaji,– zeleni pas ob cesti in parkirišču.Sestavni del lokacijskega načrta je tudi program opre-

mljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo.Priprava in izvedba lokacijskih načrtov bo potekala po

fazah, katerih prioriteta se bo določila v postopku.

OKVIRNO UREDITVENO OBMOČJE LOKACIJSKEGA NAČRTA

4. členObmočje lokacijskega načrta poteka na zahodu od LC

401381, po severnem robu območja proizvodne dejavnosti TRA – PD 01, v skoraj ravni liniji preko Traškega grabna do nove industrijske cone in se na območju prve tretjine nove industrijske cone skoraj pravokotno obrne proti jugu, s pod-vozom prečka železniško progo in nadaljuje do priključka na regionalno cesto Škofja Loka–Ljubljana.

Na območju so predvideni trije lokacijski načrti:– prvi: dostop do industrijske cone,– drugi: cestne povezave znotraj industrijske cone,– tretji: podvoz pod železniško progo na jugu nove in-

dustrijske cone, dostop do obrtne cone Trata in industrijske cone južno od železniške proge in navezava nove ceste na regionalno cesto Škofja Loka–Ljubljana

NOSILCI UREJANJA PROSTORA

5. členPripravljavec lokacijskega načrta je Občina Škofja

Loka.Izdelovalec lokacijskega načrta bo izbran s strani Ob-

čine Škofja Loka na podlagi javnega razpisa.

6. členNosilci urejanja prostora, ki podajo smernice in mnenja

za izdelavo in k predlogu lokacijskega načrta, so:1. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS,

Izpostava Kranj;2. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za oko-

lje, Enota Kranj;3. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo

pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Kranj;4. Zavod za varstvo narave, Območna enota Ljublja-

na;5. Elektro Gorenjska, p.o. Kranj, PE Kranj;6. Telekom Slovenije, PE Kranj;7. Geoplin d.o.o.;8. Loška komunala, za področje vodooskrbe in kana-

lizacije;9. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste;10. Ministrstvo za promet, Agencija za železniški pro-

met;11. Občina Škofja Loka;12. Krajevna skupnost Trata.Če se v postopku priprave lokacijskega načrta ugotovi,

da je potrebno pridobiti smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, se le-ti prido-bijo v postopku.

7. členPristojni nosilci urejanja prostora morajo podati svoje

smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve v roku 30 dni. V smernicah morajo konkretizirati določbe ve-ljavnih predpisov in drugih pravnih aktov, ki se nanašajo na predvideno prostorsko ureditev. Če tega ne storijo, jih pripravljavec ni dolžan upoštevati, mora pa razloge za ne-upoštevanje utemeljiti.

V primeru molka nosilca urejanja prostora se šteje, da nimajo smernic, pri čemer mora izdelovalec upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo veljavni predpisi in drugi pravni akti.

K dopolnjenemu predlogu prostorskega akta podajo nosilci urejanja prostora v roku 30 dni mnenja, v katerih ugo-tovijo, ali so bile upoštevane njihove smernice oziroma ali so rešitve v skladu z zahtevami veljavnih predpisov. V mnenju ne morejo postavljati novih ali drugačnih pogojev, kot so jih


podali v smernicah. Zavrnitev mnenja mora nosilec urejanja prostora utemeljiti, v nasprotnem primeru ga pripravljavec ni dolžan upoštevati.

SEZNAM POTREBNIH STROKOVNIH PODLAG

8. členPri izdelavi lokacijskega načrta se upoštevajo izdela-

ne strokovne podlage, ki so bile pripravljene za izdelavo strateških prostorskih aktov občine in za izvedbene akte občine Škofja Loka, podatki o obstoječih infrastrukturnih vodih, o naravnih lastnostih prostora in strokovne podlage za varstvo naravne in kulturne dediščine. Obstoječe stro-kovne podlage se po potrebi dopolnijo z ažurnimi podatki in študijami.

Obvezne strokovne podlage, ki jih je poleg zgoraj na-vedenih potrebno izdelati oziroma upoštevati, so:

– poročilo o vplivih na okolje,– geotehnično poročilo,– kataster komunalnih naprav,– urbanistična dispozicija organizacije celotnega ob-

močja proizvodne cone TRA – PD 02 in TRA – PD 03,– urbanistična preveritev ureditve območja ob železni-

ških tirih in železniški postaji Škofja Loka,– prometna študija,– idejna zasnova poteka trase ceste.Ena od podlag za izdelavo lokacijskega načrta bodo

tudi priporočila in smernice, pridobljeni na prvi prostorski konferenci.

NAČIN PRIDOBITVE STROKOVNIH REŠITEV

9. členZa lokacijski načrt je obvezna izdelava variantnih reši-

tev, ki jih lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Vari-antne rešitve morajo biti izdelane tako, da je možna njihova medsebojna primerjava. Presojane morajo biti s funkcional-nega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika njihove sprejemljivosti v lokalnem okolju.

O izboru variantne rešitve odloči pripravljavec.

VRSTA GEODETSKIH PODLAG TER NAČIN NJIHOVE PRIDOBITVE

10. členLokacijski načrt se pripravi na podlagi geodetskega na-

črta. Situacija mora biti prikazana na digitalnem katastrskem načrtu.

Geodetske podlage pridobi Občina Škofja Loka.

ROKI ZA PRIPRAVO LOKACIJSKEGA NAČRTA

11. člen– Na podlagi osnutka programa priprave občina skliče

prostorsko konferenco, in sicer najmanj 8 dni pred spre-jemom programa priprave. Kraj in datum konference se ob-javita vsaj v dveh sredstvih javnega obveščanja.

– Program priprave sprejme župan, objavi se v Urad-nem listu RS.

– Nosilci urejanja prostora morajo v roku 30 dni podati smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve.

– Na podlagi strokovnih podlag in programa priprave se pripravijo variantne strokovne rešitve.

– O izboru najustreznejše variante odloči pripravljavec lokacijskega načrta.

– Pripravi se predlog lokacijskega načrta.– Najmanj 14 dni pred javno razgrnitvijo predloga pri-

pravljavec skliče prostorsko konferenco, katere kraj in datum sta objavljena vsaj v dveh sredstvih javnega obveščanja.

– Predlog lokacijskega načrta s prilogami se javno raz-grne za najmanj 30 dni.

– V času javne razgrnitve se izvede javna obravnava na sedežu občine.

– Čas in kraj javne razgrnitve in javne razprave se objavita v Uradnem listu RS ter na krajevno običajen način najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.

– Po končani javni razgrnitvi pripravljavec zavzame sta-lišča do pripomb in predlogov, podanih v času trajanja javne razgrnitve, ter zagotovi dopolnitev prostorskega akta v skladu s stališči do pripomb in predlogov.

– Če se predlog lokacijskega načrta na podlagi stališč do pripomb in predlogov tako spremeni, da nove rešitve niso več skladne s programskimi izhodišči iz programa priprave, se ponovno razgrne in obravnava. Javna razgrnitev mora trajati najmanj en teden. Kraj in čas javne razgrnitve morata biti objavljena najmanj en teden pred začetkom javne raz-grnitve.

– Po javni razgrnitvi pripravljavec pozove pristojne no-silce urejanja prostora, da podajo mnenja k dopolnjenemu predlogu prostorskega akta.

– Stališča skupaj s pripombami in predlogi pripravljavec priloži predlogu prostorskega akta, ki ga posreduje v sprejem Občinskemu svetu občine Škofja Loka.

– Odlok se objavi v Uradnem listu RS.

FINANCIRANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA

12. členFinančna sredstva za lokacijski načrt se zagotovijo v

proračunu Občine Škofja Loka.

KONČNA DOLOČBA

13. členProgram priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne

veljati naslednji dan po objavi.

Št. 35013-1/2005Škofja Loka, dne 16. maja 2005.

ŽupanObčine Škofja LokaIgor Draksler l. r.

2536. Program priprave občinskega lokacijskega načrta industrijske cone Trata

Na podlagi 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, popr. 8/03) ter 38. člena Statuta Občine Škofja Loka (Uradni list RS, št. 37/95 in 47/98) je župan Ob-čine Škofja Loka dne 16. 5. 2005 sprejel

P R O G R A M P R I P R A V Eobčinskega lokacijskega načrta industrijske

cone Trata

OCENA STANJA, RAZLOGI IN PRAVNA PODLAGA ZA PRIPRAVO LOKACIJSKEGA NAČRTA

1. členObčina Škofja Loka je na območju industrijske cone

Trata, v veljavnem prostorskem planu, namenila dodatne


površine za potrebe podjetništva in industrije. S tem so dane prostorske možnosti za širitev in tudi razvoj industrije v Občini Škofja Loka. Novo predvidene površine se raztezajo severno od železniške proge, vzhodno od Traškega grabna in segajo na vzhodu proti vasi Godešič.

Območje, predvideno za širitev industrijske dejavnosti, pomeni v naravi skupaj z že obstoječimi površinami, name-njenimi za industrijo, skupno zaokroženo območje za razvoj industrije. Območje industrijske cone Trata je v neposredni bližini železnice, kar mu lahko predstavlja prednost pri urejanju prometnih povezav, oskrba območja z infrastrukturo pa se bo navezovala na infrastrukturo v že obstoječi industrijski coni.

Območje predvidenega lokacijskega načrta po sedanji namenski rabi obsega dejavnosti: poselitveno območje – ob-močje proizvodnih dejavnosti: druga proizvodna območja.

2. členPravna podlaga za izdelavo občinskega lokacijskega

načrta za industrijsko cono Trata so prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 2000 ter prostorske sestavine srednjeročnega družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradni vestnik Gorenjske, št. 14/86, 3/89, in Uradni list RS, št. 47/93, 8/94, 13/99, 43/99, 115/00, 28/01, 116/02, 113/04).

Občinski lokacijski načrt mora biti pripravljen tako, da bo njegov tekstualni in grafični del v skladu z določili Zakonao urejanju prostora in veljavnimi podzakonskimi akti v zvezi s pripravo občinskega lokacijskega načrta ter Zakonom o varstvu okolja.

PREDMET IN PROGRAMSKA IZHODIŠČA ZA IZDELAVO LOKACIJSKEGA NAČRTA

3. členPredmet lokacijskega načrta je izdelava novih občinskih

izvedbenih aktov za novo predvideno širitev industrijske cone na Trati, s katerim bodo določeni lokacijski pogoji za pripravo projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, zlasti glede namena, lege, funkcije, velikosti in oblikovanja objektov ter varovanja okolja.

Programska izhodiščaV lokacijskem načrtu je potrebno zagotoviti:– površine za organiziranje proizvodne dejavnosti,– površine za pomožne objekte,– površine za zgradbe uprave (v dveh etažah),– parkirna mesta za potrebe industrijske cone in funkci-

oniranje železniške postaje,– prometne povezave znotraj območja,– prometne navezave na lokalne in regionalne ceste,– zeleni pas proti naravnim območjem,– ozelenitev ob prometnicah.Sestavni del lokacijskega načrta je tudi program opre-

mljanja zemljišč s komunalno infrastrukturo.

OKVIRNO UREDITVENO OBMOČJE LOKACIJSKEGA NAČRTA

4. členLokacijski načrt vključuje naslednje parcele št. v k.o.

Suha:268/1, 268/3, 268/4, 264/1, 264/2, 264/3, 264/4, 265,

260, 258, 359/2, 360/1, 361/4, 256, 255, 270/1, 1268, 254, 252, 251, 243, 215/2, 215/1, 212, 203, 250/1, 245/1, 245/2, 245/3, 246, 213, 202, 200, 250/4, 250/2, 250/3, 1209/4 (del-no), 1209/7 (delno), 1267 (delno);

in parcele št. v k.o. Godešič:203/1 (delno), 202/1, 201/1, 198/1, 195/1, 192/1, 1378/1,

1382/1, 191/3, 191/1, 191/2, 188/1 (delno), 188/2 (delno),

162/1 (delno), 162/2 (delno), 157 (delno), 185, 183/1, 159/1 (delno), 1383 (delno).

Program priprave je pripravljen za celotno območje novo predvidenih površin v industrijski coni Trata vzhodno od Traškega grabna. Na območju je predvidenih več lokacijskih načrtov, katerih prioritete se bodo določile v postopku in bo izvedba potekala po fazah.

NOSILCI UREJANJA PROSTORA

5. členPripravljavec lokacijskega načrta je Občina Škofja

Loka.

6. členNosilci urejanja prostora, ki morajo podati smernice in

mnenja za pripravo predloga lokacijskega načrta, so:1. Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat RS,

Izpostava Kranj;2. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Agencija RS

za okolje, Enota Kranj;3. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo

pred naravnimi in drugimi nesrečami, Izpostava Kranj;4. Zavod za varstvo narave, Območna enota Ljublja-

na;5. Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ob-

močna enota Ljubljana;6. Elektro Gorenjske p.o. Kranj, PE Kranj;7. Telekom Slovenije, PE Kranj;8. Geoplin d.o.o.;9. Loška komunala za področje vodooskrbe, kanaliza-

cije in plinovoda;10. Občina Škofja Loka;11. Krajevna skupnost Trata.Če se v postopku priprave lokacijskega načrta ugotovi,

da je potrebno pridobiti smernice in mnenja nosilcev ureja-nja prostora, ki niso našteti v prejšnjem odstavku, se le-ti pridobijo v postopku. Nosilci urejanja prostora iz prejšnjega odstavka določijo pred začetkom priprave lokacijskega na-črta smernice, ki jih mora pripravljavec lokacijskega načrta upoštevati pri njegovi pripravi.

7. členPristojni nosilci urejanja prostora morajo podati svoje

smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve v roku 30 dni. V smernicah morajo konkretizirati določbe ve-ljavnih predpisov in drugih pravnih aktov, ki se nanašajo na predvideno prostorsko ureditev. Če tega ne storijo, jih pripravljavec ni dolžan upoštevati, mora pa razloge za ne-upoštevanje utemeljiti.

V primeru molka nosilca urejanja prostora se šteje, da nimajo smernic, pri čemer mora izdelovalec upoštevati vse zahteve, ki jih za načrtovanje predvidene prostorske ureditve določajo veljavni predpisi in drugi pravni akti.

K dopolnjenemu predlogu prostorskega akta podajo nosilci urejanja prostora v roku 30 dni mnenja, v katerih ugotovijo, ali so bile upoštevane njihove smernice ali ne ozi-roma ali so rešitve v skladu z zahtevami veljavnih predpisov. V mnenju ne morejo postavljati novih ali drugačnih pogojev, kot so jih podali v smernicah. Zavrnitev mnenja mora nosilec urejanja prostora utemeljiti, v nasprotnem primeru ga pri-pravljavec ni dolžan upoštevati.

SEZNAM POTREBNIH STROKOVNIH PODLAG

8. členPri izdelavi lokacijskega načrta se upoštevajo izdelane

strokovne podlage, ki so bile pripravljene za izdelavo stra-teških prostorskih aktov občine in za izvedbene akte občine


Škofja Loka, podatki o obstoječih infrastrukturnih vodih, po-datki o naravnih lastnostih prostora in strokovne podlage za varstvo naravne in kulturne dediščine. Obstoječe strokovne podlage se dopolnijo z ažurnimi podatki in študijami.

Obvezne strokovne podlage, ki jih je poleg naštetih ob-vezno izdelati oziroma upoštevati:

– energetska študija,– poročilo o vplivih na okolje,– geotehnično poročilo,– kataster komunalnih naprav,– urbanistična dispozicija organizacije celotnega ob-

močja industrijske cone TRA – PD 02 in TRA – PD 03.Ena od podlag za izdelavo lokacijskega načrta bodo

tudi priporočila in smernice, pridobljeni na prvi prostorski konferenci.

NAČIN PRIDOBITVE STROKOVNIH REŠITEV

9. členZa lokacijski načrt je obvezna izdelava variantnih re-

šitev, ki jih lahko izdela en ali več različnih načrtovalcev. Izdelane morajo biti tako, da je možna njihova medsebojna primerjava. Variantne rešitve morajo biti presojane s funkci-onalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika njihove sprejemljivosti v lokalnem okolju.

O izboru variantne rešitve, ki ni pridobljena z natečajem, odloči pripravljavec.

VRSTA GEODETSKIH PODLAG TER NAČIN NJIHOVE PRIDOBITVE

10. členLokacijski načrt se pripravi na podlagi geodetskega na-

črta. Situacija mora biti prikazana na digitalnem katastrskem načrtu.

Geodetske podlage pridobi Občina Škofja Loka.

ROKI ZA PRIPRAVO LOKACIJSKEGA NAČRTA

11. člen– Na podlagi osnutka programa priprave Občina skliče

prostorsko konferenco, in sicer najmanj 8 dni pred spre-jemom programa priprave. Kraj in datum konference se ob-javita vsaj v dveh sredstvih javnega obveščanja.

– Program priprave sprejme župan in se objavi v Urad-nem listu RS.

– Nosilci urejanja prostora morajo v roku 30 dni podati smernice za načrtovanje predvidene prostorske ureditve.

– Na podlagi strokovnih podlag in programa priprave se pripravijo variantne strokovne rešitve.

– O izboru najustreznejše variante odloči pripravljavec lokacijskega načrta.

– Pripravi se predlog lokacijskega načrta.– Najmanj 14 dni pred javno razgrnitvijo predloga pri-

pravljavec skliče prostorsko konferenco, katere kraj in datum sta objavljena vsaj v dveh sredstvih javnega obveščanja.

– Predlog lokacijskega načrta s prilogami (oceno stanja, razlogi in pravno podlago za pripravo akta, predmetom in programskimi izhodišči prostorskega akta, okvirnim uredit-venim območjem ter smernicami nosilcev urejanja prostora) se javno razgrne za najmanj 30 dni.

– V času javne razgrnitve se izvede javna obravnava na sedežu občine.

– Čas in kraj javne razgrnitve in javne razprave se objavita v Uradnem listu RS ter na krajevno običajen način najmanj en teden pred začetkom javne razgrnitve.

– Po končani javni razgrnitvi pripravljavec zavzame sta-lišča do pripomb in predlogov, podanih v času trajanja javne

razgrnitve, ter zagotovi dopolnitev prostorskega akta v skladu s stališči do pripomb in predlogov.

– Če se predlog lokacijskega načrta na podlagi stališč do pripomb in predlogov tako spremeni, da nove rešitve niso več skladne s programskimi izhodišči iz programa priprave, se ponovno razgrne in obravnava. Javna razgrnitev mora trajati najmanj en teden. Kraj in čas javne razgrnitve morata biti objavljena najmanj en teden pred začetkom javne raz-grnitve.

– Po javni razgrnitvi pripravljavec pozove pristojne no-silce urejanja prostora, da podajo mnenja k dopolnjenemu predlogu prostorskega akta.

– Stališča skupaj s pripombami in predlogi pripravljavec priloži predlogu prostorskega akta, ki ga posreduje v sprejem občinskemu svetu.

– Odlok se objavi v Uradnem listu RS.

FINANCIRANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA

12. členFinančna sredstva za lokacijski načrt zagotovi investi-

tor.

KONČNA DOLOČBA

13. členProgram priprave se objavi v Uradnem listu RS in začne

veljati naslednji dan po objavi.

Št. 35013-1/2005Škofja Loka, dne 16. maja 2005.

ŽupanObčine Škofja LokaIgor Draksler l. r.

TRŽIČ

2537. Program priprave sprememb in dopolnitev Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič

Na podlagi 27. in 34. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek, 58/03 – ZZK-1) in 10. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01, 79/01 in 20/02) je župan Občine Tržič sprejel

P R O G R A M P R I P R A V E S P R E M E M B I N D O P O L N I T E V

Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje kulturnega in zgodovinskega

spomenika mesta Tržič(skrajšani postopek)

S tem programom priprave se opredelijo vsebina in ob-seg sprememb in dopolnitev odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje kulturnega in zgodovinskega spo-menika mesta Tržič (v nadaljevanju: prostorski akt), postopki in roki priprave ter sprejemanja, seznam pristojnih nosilcev urejanja prostora, ki sodelujejo v postopku načrtovanja, ob-veznosti v zvezi s pripravo strokovnih podlag in drugi pogoji potrebni za izdelavo in sprejem spremembe in dopolnitve prostorskega akta.


1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pri-pravo sprememb in dopolnitev prostorskega akta

Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za širše ob-močje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič (Uradni list RS, št. 6/97) je bil sprejet leta 1997. Odlok določa podrobnejše urbanistične pogoje za območje mesta Tržič, ki obkroža ožje območje spomenika mesta Tržič, ki se sicer ureja s posebnim prostorskim aktom.

Veljavni prostorski akt ureja tudi območje opuščene Osnovne šole Zali Rovt, in sicer zemljišča parc. št. 616/3, 616/1 in 614/1 vse k.o. Tržič. Z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbene-ga plana Občine Tržič v letu 1999 (Uradni list RS, št. 109/99, 93/01) so navedena zemljišča opredeljena kot stavbno zem-ljišče (spada v širše območje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič, območje za centralne dejavnosti – 29 C1) na katerem so dopustne terciarne in kvartarne dejavnosti, stanovanja in proizvodne dejavnosti, ki ne motijo okolice in po površini ne presegajo 120 m2.

Po 1. 9. 2002 je bila dejavnost osnovnega šolstva pre-seljena na novo lokacijo v središču mesta Tržič, objekti Osnovne šole Zali Rovt, pa so bili opuščeni. Gradbeno teh-nična dotrajanost objektov opuščene osnovne šole in ne-perspektivnost lokacije za druge javne rabe sta narekovali odločitev občine o prodaji navedenih zemljišč in objektov. Ne-premičnine so bile prodane na tretji javni dražbi v decembru 2003. Novi lastnik želi del objektov prenoviti, del pa porušiti in na njihovem mestu zgraditi več stanovanjskih objektov. Ker je njegov namen skladen z mogočo namensko rabo in ker inve-stitor predvideva gradnjo stanovanjskih stavb z lastnim vrtom je smiselno sprejeti pobudo investitorja, da se del stavbnih zemljišč opuščene osnovne šole, ki se urejajo kot ureditve-na enota parki in mestno funkcionalno zelenje – oznaka p s spremembo in dopolnitvijo veljavnega prostorskega akta urejajo kot ureditvena enota objekti s svojevrstnim oblikova-njem – oznaka x.

Predlagane spremembe in dopolnitve prostorskega akta temeljijo na skupnih določbah o pripravi in sprejemu prostor-skih aktov, kot jih določa Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popra-vek, 58/03 – ZZK-1). Spremembe in dopolnitve so skladne z določbami Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič v letu 1999 (Uradni list RS, št. 109/99, 93/01).

Ker se predlagane spremembe in dopolnitve prostor-skega akta nanašajo na prostorsko načrtovanje posamičnih objektov, za katere ni predpisana obveznost presoje vplivov na okolje in ker predlagane spremembe ureditvene enote ne vplivajo na kulturno dediščino in na rabo sosednjih zemljišč ali objektov, se predlagane spremembe in dopolnitve ZN skladno s 34. členom zakona o urejanju prostora pripravlja in sprejema po skrajšanem postopku.

2. Predmet in programska izhodišča za pripravo prostorskega akta

Predmet obravnavane spremembe in dopolnitve je del območja stavbnih zemljišč opuščene osnovne šole Zali rovt, ki se z veljavnim aktom ureja kot ureditvena enota parki in mestno funkcionalno zelenje – oznaka p. Ureditvena enota je bila smiselno utemeljena z delovanjem osnovne šole. Po njeni opustitvi in preselitvi na novo lokacijo se je izkazalo, da je parkovna raba površine zaradi precejšnje oddaljenosti od mestnega središča in njene siceršnje neutemeljenosti glede na predvideni stanovanjski tip zazidave z lastniškimi vrto-vi, manj primerna. Zato se sprejema pobuda predlagatelja spremembe prostorskega akta, da se v območju z oznako 29 C1 ureditvena enota parki in mestno funkcionalno ze-lenje – oznaka p s spremembo in dopolnitvijo veljavnega prostorskega akta spremeni v ureditveno enoto objekti s svojevrstnim oblikovanjem – oznaka x, hkrati se smiselno spremenijo posebne določbe, ki v obravnavani ureditveni

enoti dopuščajo le parkovne ureditve, ter gradnje in ureditve za potrebe športa in rekreacije, kar bo omogočilo prostorsko bolj smotrno izrabo območja opuščene osnovne šole. Pred-lagana sprememba ne sme vplivati na varovanja kulturnega spomenika mesta Tržič.

3. Okvirno ureditveno območje spremembe in do-polnitve prostorskega akta

Okvirno območje obsega zemljišča opuščene osnovne šole Zali Rovt, in sicer del zemljišč parc. št. 616/3, 616/1 in 614/1 vse k.o. Tržič, ki so z Odlokom o spremembah in do-polnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič v letu 1999 (Uradni list RS, št. 109/99, 93/01) opredeljena kot stavbno zemljišče (spadajo v širše ob-močje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič, območje za centralne dejavnosti – 29 C1) in se skladno z Odlokom o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič (Uradni list RS, št. 6/97) ureja kot ureditvena enota parki in mestno funkcionalno zelenje – oznaka p.

4. Nosilci urejanja prostoraPri pripravi sprememb in dopolnitev prostorskega akta

morajo s svojimi smernicami za načrtovanje in mnenji k do-polnjenemu predlogu prostorskega akta sodelovati naslednji nosilci urejanja prostora ter udeleženci:

– Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Kranj, Go-renjska cesta 15, Radovljica,

– Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat, Ob-močna enota Kranj, Slovenski trg 1, Kranj,

– Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana – sektor za naravo,

– Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Ob-močna enota Kranj, Tomšičeva 7, 4000 Kranj,

– Petrol Plin, d.o.o., Ljubljana, Dunajska cesta 50, Ljub-ljana,

– Elektro Gorenjska d.d., Ulica Mirka Vadnova 3, Kranj,

– Telekom Slovenije, PE Kranj, Ulica Mirka Vadnova 13, Kranj,

– Javno podjetje Komunalno podjetje Tržič, vodovod in kanalizacija, Pristavška cesta 31, Tržič,

– Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič,– drugi nosilci urejanja prostora in udeleženci, kolikor

se v postopku priprave sprememb in dopolnitev prostorskega akta ugotovi, da je potrebno pridobiti njihove smernice ter mnenja.

Pred pričetkom priprave sprememb in dopolnitev pros-torskega akta morajo nosilci urejanja prostora na zahtevo pri-pravljavca podati v zvezi s predvidenimi prostorskimi uredit-vami smernice za načrtovanje, ki jih izdelovalec upošteva pri pripravi predloga sprememb in dopolnitev prostorskega akta za javno razgrnitev. K dopolnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev prostorskega akta pa morajo na zahtevo priprav-ljavca dokumenta podati mnenje o upoštevanju predhodno podanih smernic. Nosilci urejanja prostora morajo v skladu s tretjim odstavkom 34. člena Zakona o urejanju prostora podati smernice in mnenja v 15 dneh od podane zahteve. Kolikor se smernic in mnenj v zakonsko določenem roku ne pridobi, se šteje, kot da so smernice podane.

5. Seznam potrebnih strokovnih podlagSprememba in dopolnitev lokacijskega načrta se pripra-

vi po skrajšanem postopku, v skladu z določbami 34. člena Zakona o urejanju prostora.

Pri pripravi sprememb in dopolnitev prostorskega akta je potrebno upoštevati veljavne prostorske akte občine, poda-tke o prostoru ter že izdelane strokovne podlage, in sicer:

– prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič,


– določbe veljavnega prostorskega akta– podatke o obstoječih infrastrukturnih vodih in napra-

vah,– podatke iz programa predlagatelja.Morebitne dodatne strokovne podlage se lahko določijo

tudi med postopkom.

6. Navedba in način pridobitve geodetskih podlag in strokovnih rešitev

Predlagana sprememba in dopolnitev prostorskega akta se prikaže na geodetski podlagi veljavnega Odloka o pros-torskih ureditvenih pogojih za širše območje kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič (Uradni list RS, št. 6/97).

Strokovne rešitve prostorskih ureditev sprememb in dopolnitev prostorskega akta izdela načrtovalec izbran v po-stopku oddaje javnega naročila.

Pripravljalec sprememb in dopolnitev prostorskega akta je Občina Tržič.

7. Rok za pripravo in postopek izdelave ter spreje-manja sprememb in dopolnitev prostorskega akta

Zap. št. Faza Izvajalec Št. del. dni

1. Sprejem programa priprave sprememb in dopolnitev prostorskega akta,Objava v Uradnem listu RS,Posredovanje poziva nosilcem urejanje prostora za pridobitev smer-nic za načrtovanje

ŽupanPripravljavecPripravljavec

8

2. Priprava pogojev in usmeritev v zvezi s pripravo sprememb in do-polnitev prostorskega akta

Nosilci urejanja prostora 15

3. Izdelava predloga sprememb in dopolnitev prostorskega akta Načrtovalec 30

4. Objava javne razgrnitve Pripravljavec 8

5. Javna razgrnitev in javna obravnava predloga sprememb in dopol-nitev prostorskega akta

Načrtovalec in Pripravljavec 15

6. Priprava stališč do pripomb Načrtovalec 3

7. Potrditev stališč do pripomb Občina 8

8. Dopolnitev predloga sprememb in dopolnitev prostorskega akta Načrtovalec 5

9. Pridobivanje mnenj k dopolnjenemu predlogu sprememb in dopol-nitev prostorskega akta

Načrtovalec 15

10. Izdelava predloga sprememb in dopolnitev prostorskega akta za sprejem

Načrtovalec 10

11. Sprejem Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskega akta in objava v Uradnem listu RS

Občinski svet 30

8. Obveznosti v zvezi s financiranjem prostorskegaakta

Pripravljalec sprememb in dopolnitev prostorskega akta je Občina Tržič v sodelovanju z načrtovalcem.

Sredstva za izdelavo sprememb in dopolnitev prostor-skega akta zagotovi Občina Tržič.

Sredstva za angažiranje občinskih strokovnih služb, stroškov javne razgrnitve ter gradiva za obravnavo na sejah Občinskega sveta zagotovi Občina Tržič.

9. Objava programa pripraveTa program priprave se objavi v Uradnem listu RS.

Št. 352-03/05-05Tržič, dne 19. maja 2005.

ŽupanObčine Tržič

Pavel Rupar l. r.


2538. Program priprave za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta 26 S3 Senično Podovnica

Na podlagi 27. in 34. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek, 58/03 – ZZK-1) in 10. člena Statuta Občine Tržič (Uradni list RS, št. 15/99, 20/01, 79/01 in 20/02) je župan Občine Tržič sprejel

P R O G R A M P R I P R A V E Z A S P R E M E M B E I N D O P O L N I T V E

zazidalnega načrta 26 S3 Senično Podovnica(skrajšani postopek)

S tem programom priprave se opredelijo vsebina in ob-seg spremembe in dopolnitve ZN, postopki in roki priprave ter sprejemanja, seznam pristojnih nosilcev ureanja prostora, ki sodelujejo v postopku načrtovanja, obveznosti v zvezi s pri-pravo strokovnih podlag in drugi pogoji potrebni za izdelavo in sprejem spremembe in dopolnitve ZN.

1. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pri-pravo sprememb in dopolnitev zazidalnega načrta 26 S3 Senično Podovnica

Zazidalni načrt 26 S3 Senično Podovnica (v nadaljnjem besedilu: ZN) je bil sprejet z odlokom leta 1983 (Uradni list RS, št. 28/83) in nato spreminjan in dopolnjevan (Uradni list RS, št. 57/97, 64/97 in 37/03).

Predlagane spremembe in dopolnitve ZN temeljijo na skupnih določbah o pripravi in sprejemu prostorskih aktov, kot jih določa Zakon o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1). Spremembe in dopolnitve so skladne z določbami Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič (Uradni list RS, št. 109/99, 93/01).

Ker se predlagane spremembe in dopolnitve ZN na-našajo na prostorsko načrtovanje posamičnih objektov, za katere ni predpisana obveznost presoja vplivov na okolje in ker predlagane spremembe bistveno ne vplivajo na kulturno dediščino in na rabo sosednjih zemljišč ali objektov, se pred-lagane spremembe in dopolnitve ZN skladno s 34. členom Zakona o urejanju prostora pripravlja in sprejema po skraj-šanem postopku.

Območje zazidalnega načrta je namenjeno stanova-njem, dopolnilni dejavnosti pa le izjemoma v okviru najstrožje omejitve varstva pred hrupom v naselju. Večina objektov in prostorskih ureditev predvdenih z zazidalnim načrtom in nje-govimi spremembami in dopolnitvami je že zgrajena.

Območje prostorskega akta obsega predel v južnem delu naselja Senično. Občina Tržič je pred leti parc. št. 306 k.o. Senično prodala podjetju Izolacija Kepic d.o.o., Vopovlje 5a, Cerklje na Gorenjskem. Novi lastnik pa zaradi težav z dostopno potjo do zemljišča ne more realizirati s prostorskim aktom predvidenih ureditev. Zaradi hitrejše realizacije pred-videnih prostorskih ureditev je potrebno spremeniti lokacije, pogoje oblikovanja in dostopne poti prostorskih ureditev, ki so z veljavnim aktom predvidene na zemljiščih parc. št. 306/1, 306/2, 306/3, 306/4, 306/5, 306/6, 306/7, 306/8, 310/6, 303/23, 303/21, 309/3 in 310/5 vse k.o. Senično.

Glede na dosedanje težave pri realizaciji predvidenih prostorskih ureditev na območju sprememb in dopolnitev prostorskega akta je pobudnik spremembe in dopolnitve prostorskega akta podjetje Izolacija Kepic d.o.o., Vopovlje 5a, Cerklje na Gorenjskem (v nadaljevanju: pobudnik) dne 11. 3. 2005 posredovalo obrazložitev vloge za spremembo in dopolnitev prostorskega akta, ki jo je pripravilo podjetje Arhis d.o.o., Pod gozdom 19, Tržič.

2. Predmet in programska izhodišča za pripravo SDZN

Izhodišče za določitev urbanistično-arhitekturnih pogo-jev za zazidavo in ureditev obravnavanega območja je ob-stoječi ZN in obrazložitev vloge za spremembo in dopolnitev prostorskega akta, ki jo je pripravilo podjetje Arhis d.o.o., Pod gozdom 19, Tržič, št. 352-11/04-05 z dne 11. 3. 2005.

Sprememba in dopolnitev prostorskega akta zajema:– dopustitev gradnje enostavnih objektov,– uskladitev določb operativnega programa odvajanja in

čiščenja odpadnih voda z določbami veljavnega prostorske-ga akta o obvezni gradnji kanalizacije,

– spremembe lokacije predvidenih stanovansjkih ob-jektov, ki so predvideni z veljavnim prostorskim aktom na zemljiščih parc. št. 306/1, 306/2, 306/3, 306/4, 306/5, 306/6, 306/7, 306/8, 310/6, 303/23, 303/21, 309/3 in 310/5 vse k.o. Senično,

– spremembo določitve dostopne poti do posamečnih obravnavanih objektov

– in spremembo pogojev za oblikovanje objektov, ki bodo omogočili umestitev obravnavanih objektov v reliefno zahteven teren.

3. Okvirno ureditveno območje prostorskega aktaObmočje spremembe in dopolnitve prostorskega akta

obsega predel na zemljiščih parc. št. 306/1, 306/2, 306/3, 306/4, 306/5, 306/6, 306/7, 306/8, 310/6, 303/23, 303/21, 309/3 in 310/5 vse k.o. Senično.

4. Nosilci urejanja prostoraPri pripravi sprememb in dopolnitev prostorskega akta

morajo s svojimi smernicami za načrtovanje in mnenji k do-polnjenemu predlogu sprememb in dopolnitev prostorskega akta sodelovati naslednji nosilci urejanja prostora ter ude-leženci:

– Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, izpostava Kranj, Go-renjska cesta 15, Radovljica,

– Ministrstvo za zdravje, Zdravstveni inšpektorat, Ob-močna enota Kranj, Slovenski trg 1, Kranj,

– MOP, Agencija RS za okolje, Vojkova 1b, Ljubljana – sektor za vode,

– Elektro Gorenjska d.d., Ulica Mirka Vadnova 3, Kranj,

– Telekom Slovenije, PE Kranj, Ulica Mirka Vadnova 13, Kranj,

– Javno podjetje Komunalno podjetje Tržič, vodovod in kanalizacija, Pristavška cesta 31, Tržič,

– Občina Tržič, Trg svobode 18, Tržič,– Drugi nosilci urejanja prostora in udeleženci, v kolikor

se v postopku priprave sprememb in dopolnitev ZN ugotovi da je potrebno pridobiti smernice ter mnenja tudi drugih no-silcev urejanja prostora.

Nosilci urejanja prostora podajo skladno s 34. členom ZureP-1 smernice za načrtovanje in mnenja k predlogu pros-torskega akta v 15 dneh od dne prejema vloge.

5. Seznam potrebnih strokovnih podlagPri pripravi sprememb in dopolnitev prostorskega akta

je potrebno upoštevati veljavne prostorske akte občine, poda-tke o prostoru ter že izdelane strokovne podlage, in sicer:

– prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Občine Tržič,

– ZN 26 S3 Senično Podovnica,– podatke o obstoječih infrastrukturnih vodih in napra-

vah,– obveznosti iz Operativnega programa RS čiščenja in

odvajanja odpadnih vod,– podatke iz obrazložitev vloge za spremembo in dopol-

nitev prostorskega akta, ki jo je pripravilo podjetje Arhis d.o.o., Pod gozdom 19, Tržič, št. 352-11/04-05 z dne 11. 3. 2005.


Za načrtovanje predvidene prostorske ureditve je po-trebno izdelati idejno zasnovo sprememb prostorskih uredi-tev in pridobiti še naslednje strokovne podlage:

– geodetski načrt z obstoječo infrastrukturo,– geomehansko poročilo,– idejno zasnovo prostorske ureditve,– idejno zasnovo infrastrukturnih ureditev,– morebitne dodatne strokovne podlage se lahko do-

ločijo tudi med postopkom.

6. Navedba in način pridobitve geodetskih podlag in strokovnih rešitev

Geodetsko podlago za obravnavano območje sprememb in dopolnitev prostorskega akta zagotovi pobudnik. Geodetske podlage pripravi pooblaščeni geodet po izboru pobudnika.

Strokovne rešitve prostorskih ureditev sprememb in do-polnitev prostorskega akta izdela načrtovalec Arhis, Projektivno podjetje Tržič, Pod gozdom 8, Tržič, ki ga je izbral pobudnik.

Pripravljalec sprememb in dopolnitev prostorskega akta je Občina Tržič.

7. Rok za pripravo in postopek izdelave ter spreje-manja sprememb in dopolnitev prostorskega akta

Zap. št. Faza Izvajalec Št. del. dni1. Sprejem programa priprave sprememb in dopolnitev prostorskega

akta,Objava v Uradnem listu RS,Posredovanje poziva nosilcem urejanje prostora za pridobitev smer-nic za načrtovanje

ŽupanPripravljavecPripravljavec

8 dni

2. Priprava pogojev in usmeritev v zvezi s pripravo sprememb in do-polnitev prostorskega akta

Nosilci urejanja prostora 15

3. Izdelava predloga sprememb in dopolnitev prostorskega akta Načrtovalec 24. Objava javne razgrnitve Pripravljavec 85. Javna razgrnitev in javna obravnava predloga sprememb in dopol-

nitev prostorskega aktaNačrtovalec in Pripravljavec 15

6. Potrditev stališč do pripomb Občina 27. Dopolnitev predloga sprememb in dopolnitev prostorskega akta Načrtovalec 28. Pridobivanje mnenj k dopolnjenem predlogau sprememb in dopol-

nitev prostorskega aktaNačrtovalecNosilci urejanja prostora

15

9. Izdelava predloga sprememb in dopolnitev prostorskega akta za sprejem

Načrtovalec 2

10. Sprejem Odloka o spremembah in dopolnitevah prostorskega akta in objava v Uradnem listu RS

Občinski svet 30

8. Obveznosti v zvezi s financiranjem prostorskegaakta

Pripravljalec sprememb in dopolnitev prostorskega akta je Občina Tržič v sodelovanju z načrtovalcem.

Načrtovalec je na predlog poudnika Arhis, Projektivno podjetje Tržič, Pod gozdom 8, Tržič.

Pobudnik je Izolacija Kepic d.o.o., Vopovlje 5a, Cerklje na Gorenjskem.

Sredstva za izdelavo sprememb in dopolnitev prostor-skega akta zagotovi pobudnik.

Sredstva za angažiranje občinskih strokovnih služb, stroškov javne razgrnitve ter gradiva za obravnavo na sejah Občinskega sveta zagotovi Občina Tržič.

9. Objava programa pripraveTa program priprave se objavi v Uradnem listu RS.

Št. 352-11/04-05Tržič, dne 19. maja 2005.

ŽupanObčine Tržič

Pavel Rupar l. r.


ZAGORJE OB SAVI

2539. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Zagorje ob Savi za leto 2004

Na podlagi določil Zakona o javnih financah (Uradni listRS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Zakona o financiranjuobčin (Uradni list RS, št. 80/94, 45/97 in 56/98), Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – ob-vezna razlaga, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US, 74/98, 12/99 – sklep US, 16/99 – popravek sklepa US, 70/00, 100/00 – sklep US, 51/02) ter 118. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 13/03) je Občinski svet občine Zagorje ob Savi na 21. redni seji dne 26. 5. 2005 na predlog župana sprejel

O D L O Ko zaključnem računu proračuna Občine Zagorje

ob Savi za leto 2004

1. členSprejme se zaključni račun proračuna Občine Zagorje

ob Savi za leto 2004.Zaključni račun proračuna občine Zagorje ob Savi za

leto 2004 obsega v tisoč SIT:

KON-TO

A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV

I SKUPAJ PRIHODKI 70+71+72+74 1,970.084 TEKOČI PRIHODKI 70+71 1,398.66970 DAVČNI PRIHODKI 1,262.773700 Davki na dohodek in do-

biček

986.283703 Davki na premoženje 182.130704 Domači davki na blago in

storitve

94.36071 NEDAVČNI PRIHODKI 135.896710 Udeležba na dobičku in

dohodki od premoženja

68.355711 Takse in pristojbine 6.134712 Denarne kazni 43713 Prihodki od prodaje blaga

in storitev

10.363714 Drugi nedavčni prihodki 51.00172 KAPITALSKI PRIHODKI 21.528720 Prihodki od prodaje osnov-

nih sredstev

5.385722 Prihodki od prodaje

zemljišč

16.14374 TRANSFERNI PRIHODKI 549.887740 Transferni prihodki iz dru-

gih javnofinančnih institucij

549.887II SKUPAJ ODHODKI 40+41+42+43 2,066.86740 TEKOČI ODHODKI 455.247400 Plače in drugi izdatki za-

poslenim

113.740401 Prispevki delodajalcev za

socialno varnost

19.725402 Izdatki za blago in storitve 314.700

403 Plačila domačih obresti 2.082409 Rezerve 5.00041 TEKOČI TRANSFERI 943.734410 Subvencije 8.728411 Transferi posameznikom in

gospodinjstvom

422.304412 Transferi neprofitnim orga-

nizacijam in ustanovam

141.437413 Drugi tekoči domači trans-

feri

371.26542 INVESTICIJSKI ODHODKI 492.248420 Nakup in gradnja osnovnih

sredstev

492.24843 INVESTICIJSKI TRANS-

FERI

175.638430 Investicijski transferi 175.638III PRORAČUNSKI PRE-

SEŽEKI – II

-96.783B) RAČUN FINANČNIH TER-

JATEV IN NALOŽBIV PREJETA VRAČILA DA-

NIH POSOJIL IN

PRODAJA KAPITALSKIH

DELEŽEV750+751+752

11.69575 PREJETA VRAČILA DA-

NIH POSOJIL

5.975750 Prejeta vračila danih po-

sojil

5.975751 Prodaja kapitalskih de-

ležev

5.720V DANA POSOJILA IN PO-

VEČANJE

KAPITALSKIH DELEŽEV 7.670440 Dana posojila 7.670VI PREJETA MINUS DANA

POSOJILA INIV – V

4.025 SPREMEMBE KAPITAL-

SKIH DELEŽEV


VII ZADOLŽEVANJE 50 ZADOLŽEVANJE 118.000500 Domače zadolževanje 118.000VIII ODPLAČILA DOLGA 30.39855 ODPLAČILA DOLGA 30.398550 Odplačila domačega dolga 30.398IX SPREMEMBA STANJA

SREDSTEV NA RAČUNIHI+IV+-VII-II-V-VIII -5.156

X NETO ZADOLŽEVANJE VII-VIII 87.602XI NETO FINANCIRANJE VI+VII-VIII-IX 96.783XII STANJE SREDSTEV NA

RAČUNIH KONEC PRE-TEKLEGA LETA

34.679

2. členTa odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem listu

Republike Slovenije.

Št. 401-8/2003Zagorje ob Savi, dne 26. maja 2005.

ŽupanObčine Zagorje ob Savi

Matjaž Švagan l. r.


2540. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za del občine Zagorje ob Savi PUP1 – Podkum

Na podlagi 27. do 34. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) in 16. člena Statuta Občine Za-gorje ob Savi – prečiščeno besedilo (Uradni vestnik Zasavja, št. 13/03) je Občinski svet občine Zagorje ob Savi na seji dne 26. 5. 2005 sprejel

O D L O Ko spremembah in dopolnitvah prostorskih

ureditvenih pogojev za del občine Zagorje ob Savi PUP1 – Podkum

I. UVODNI DOLOČBI

1. členTa odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih

ureditvenih pogojev za del občine Zagorje ob Savi PUP1 – Podkum (Uradni vestnik Zasavja, št. 4/97) – v nadaljnjem besedilu: PUP1, ki se nanašajo na uskladitev s spremembami in dopolnitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in sred-njeročnega plana Občine Zagorje ob Savi, dopolnitev v letu 2002 (Uradni vestnik Zasavja, št. 17/03) in dodatnimi pogoji nosilcev urejanja prostora.

2. členSestavine sprememb in dopolnitev PUP1 so:– obrazložitev sprememb in dopolnitev PUP1– smernice (pogoji) in mnenja nosilcev urejanja pros-

tora– kartografski del s prikazom namenske rabe prostora z

varovanimi območji na PNK in TTN v merilu 1:5000– spremembe in dopolnitve podrobnejših prostorskih

ureditvenih pogojev za naselje Podkum (besedilo in grafičnepriloge v merilu 1:2500).

II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PUP1

3. člen1. V 5. členu poglavja št. II. – Meja in obseg območja, ki

se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji – se prvi odstavek nadomesti z naslednjim besedilom:

»Pregled poselitvenih območij, to je ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij na območju PUP1:«

ter črta oznaka »U15-Višje«.2. V točki 1.1 podpoglavja – pogoji glede vrste pogojev

v prostor – se v 9. členu odloka v celoti črta besedilo pod oznako b »Izven opredeljenih območij poselitve pod a« in nadomesti z naslednjim besedilom:

Zunaj poselitvenih območij (ureditvenih območij naselij) so v skladu s 6. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) dopustne gradnje objektov, če:

– neposredno služijo kmetijski oziroma gospodarski de-javnosti, upravljanju voda, varstvu državljanov in njihovega premoženja, obrambi ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami

– gre za prometne in energetske objekte javne infra-strukture in objekte, telekomunikacijskih omrežij in zvez

– gre za rekonstrukcije, adaptacije in nadomestne grad-nje zakonito zgrajenih objektov

– gre za objekte, ki so namenjeni dopolnilni dejavnosti, ki se opravlja ob kmetijski dejavnosti ali je z njo v neposredni zvezi.

3. V 11. členu se šesta alinea spremeni tako, da se glasi:

»gradbena parcela se določi v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja in je obvezna osnova za parcelacijo na terenu«.

4. Besedilo 13. člena v podpoglavju – merila in pogoji urejanja na območjih gozdov – se v celoti črta in nadomesti tako, da se glasi:

»Pogoje gospodarjenja in ravnanja z razglašenimi va-rovalnimi gozdovi in gozdovi s posebnim namenom določajo občinski odloki; predlagani gozdovi po gozdnogospodarskih načrtnih za varovalne in gozdove s posebnim namenom so vključeni v namensko rabo prostora in jih je potrebno čim prej zavarovati z odloki z namenom varovanja pred erozijo, snežnim plazovi, ohranitve tal in naravne vegetacije, krepitev varovalnih funkcij gozda in drugih posebnih namenov.

– Ravnanje z gozdovi v območjih, ki so objekt ali del objekta naravne in kulturne dediščine, je potrebno prilago-diti predpisanim varstvenim režimom za naravno in kulturno dediščino.

– Obstoječi gozdni rob se mora ohraniti, zato je pri novogradnjah potrebno upoštevati oddaljenost objektov od gozdnega roba najmanj za eno drevesno višino odraslega gozdnega sestoja; izjemoma je ta odmik lahko manjši, ven-dar ne manj kot 15 m.

– Poseganje v gozdne otoke zaradi ohranjanja krajin-sko-ekološke funkcije ni dovoljeno.

– Za posege v gozd in gozdni prostor je potrebno prido-biti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije.

– Za načrtovanje hortikulturne ureditve okolja objektov je potrebno upoštevati načela sonaravnega ravnanja s pros-torom in glede na vrstno sestavo bližnjih gozdov prvenstveno saditi avtohtono rastje.

– Na celotnem območju je potrebno zagotoviti nemote-no gospodarjenje z gozdom oziroma nemoten izvlek lesnih sortimentov po obstoječih vlaknah; predvsem to velja za gozdove, ki mejijo na ureditvena območja naselij. Prometni-ce, na katere so priključene transportne poti in ki omogočajo kamionski prevoz gozdnih lesnik sortimentov, morajo biti urejene tako, da vozišče prenese 10 t osne obremenitve, da so urejena ustrezna obračališča ipd.«

5. V 15. členu podpoglavja – varstvo pred visokimi vodami in erozijo – se črta tretji odstavek in nadomesti z na-slednjim besedilom:

»– za vse posege v vplivnem območju vodotokov in hudourniških strug ter za vse posege v zaledne površine zbirnih območij vodotokov je potrebno predhodno pridobiti vodno soglasje ter upoštevati zahtevane pogoje.

Minimalni odmik objektov od vodnih zemljišč je 5 m ter pri reki Savi 15 m in več ter izven dosega visoke vode z upoštevanjem varnostnega nadvišanja.

Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno (obvezno republiško izhodišče).«

6. V 15. členu se črta osma alinea in nadomesti z na-slednjim besedilom:

»– Pri posegih v obvodni prostor je potrebno zagotoviti ohranitev rečnih in obrečnih ekosistemov ter obrežne krajine. Na varovanih območjih naravne dediščine se morajo vse vodnogospodarske ureditve izvajati v skladu s pogoji organi-zacije, pristojne za ohranjanje narave.«

7. Podpoglavje št. 1.6 – Merila in pogoji urejanja na območjih naravne in kulturne dediščine – se v celoti črta, na-domesti se z dvema novima podpoglavjema pod št. 1.6 in 1.7 in novim besedilom 16., 17. in 18. člena, kot sledi:

»1.6. Merila in pogoji za varstvo naravne dedišči-ne«

16. členNa območju PUP1 so skladno z veljavnimi prostorskimi

sestavinami planskih aktov Občine Zagorje ob Savi varova-na naslednja območja in objekti naravne dediščine, ki so v kartografskem delu PUP1 oštevilčena po strokovnih osnovah:


Naravovarstvene smernice – LRZVNKD januar 2001 (te so sestavni del PUP1):

– 2 KP – predlagani krajinski park Kum (obvezno repu-bliško izhodišče)

– ND169 Sopota s pritoki– naravni spomeniki:– z odlokom Uradni vestnik Zasavja št. 2/96 je zavaro-

vanih 10 dendroloških naravnih spomenikov– predlagani naravni spomenik NS158 Gračišarjevi

hruški z varstvenim režimom za dendrološko naravno de-diščino

– ND – naravna dediščina:Potok Sušjak z varstvenim režimom za hidrološko, zo-

ološko in botanično ND;Škledrovec s pritoki z varstvenim režimom za hidro-

loško, zoološko in botanično ND;Podkum – pobočno močvirje, Borovak pri Podkumu

– pobočno močvirje in mlaka pri Erjavčevem lazu z varstve-nim režimom za zoološko in botanično ND;

Potok s slapiščem nad cesto in Lehnjakovo slapišče na levem pritoku Sušjaka z varstvenim režimom za hidrološko in geološko ND.

Jama v Jazbinah in Jama v Burgi z varstvenim režimom za geomorfološko podzemeljsko ND ter 22 dreves – dendro-loška naravna dediščina.

Pri načrtovanju vseh posegov na navedena območja in objekte naravne dediščine je obvezno upoštevati izhodišča, usmeritve in pogoje, ki so podani v priloženih Naravovarstve-nih smernica – LRZVNKD januar 2001.

Za vse posege na varovana območja naravne dediščine je potrebno skladno z določili Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 55/99 – popr. 31/00) pridobiti naravovar-stveno soglasje oziroma pogoje organizacije, pristojne za ohranjanje narave.

Naravovarstveno soglasje je potrebno pridobiti tudi za naslednje posege in dejavnosti:

– hidromelioracije, agrooperacije;– posege v vodotoke in stoječe vode in njihove obrežne

površine ter obvodna poplavna območja – loge, lope, mrtvi-ce (regulacije, vodnogospodarske ureditve brežin in struge, gradnja vodosilnih naprav, odvzem proda iz struge);

– gradnjo ali posege po Zakonu o graditvi objektov;– renaturacije vodotokov, mokrišč, opuščenih kopov in

kamnolomov– ureditev stalnih mest za športno-rekreacijske prire-

ditve v gozdu, ureditve vzletnih in pristajalnih mest jadralnih padalcev, vstopnih in izstopnih mest za vodne športe in ple-zališč v območju skakalnih osamelcev v predgorju;

– turistične in izobraževalne ureditve posameznih delov gozdov ali obvodnih prostorov in mokrišč (učne poti ipd.).

1.7. Merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine

17. členZa vsak poseg na objektih in območjih kulturne dediš-

čine je potrebno skladno z določili Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje organizacije, pristojne za varstvo kulturne dediščine.

18. členNa območju PUP1 so določena varovana območja in ob-

jekti naslednje vrste kulturne dediščine, ki so s številkami iz Registra dediščine prikazane v kartografskem delu PUP1:

A – arheološka dediščinaUR – naselbinska dediščinaE – etnološka dediščinaU – umetnostnozgodovinska dediščinaZ – memorialna dediščina

KO – kulturna krajina – krajinsko območje– pomembnejša kulturna dediščina (PKD) – spomenik

državnega pomena je:E8102 Podkum – domačija Medved – kulturni spome-

nik, predlagan za razglasitev– kulturna dediščina:(1) – arheološka dediščina:A620/00 Jazbine – arheološko najdiščeA603/00 Podkum – arheološko najdiščeA604/00 Padež – arheološko najdišče PadežA605/00 Padež – prazgodovinsko gradiščeA606/00 Borovak pri Podkumu – jama Mamula(2) – naselbinska dediščina:UR787/00 Gorenja vas – naseljeUR788/00 Mali Kum – naselje(3) Stavbna dediščina– etnološka dediščina:E782/00 Radež (Borišek) – gospodarski objekt – podE783/00 Podkum – kaščaE784/00 in E 789/00 Gorenja vas – kaščaE789/00 in E 791/00 Rtiče – kozolec, toplarE790/00 Rtiče – gospodarski objekt – podE792/00 Padež – Kotarjev mlinE793/00 Osredek – kaščaE794/00 Podkum – stanovanjski objektE795/00 Podkum – kašča(4) – memorialna dediščinaZ667-00 Osredek – spominska kapela žrtvam prve sve-

tovne vojneZ668-00 Podkum – spomenik žrtvam(5) – kulturna krajina:KO 904/00 Gorenja vas – krajinsko območjePri načrtovanju vseh posegov, ki se nanašajo na ob-

močje in objekte kulturne dediščine, je potrebno upoštevati načine varstva posameznih vrst dediščine in določene var-stvene režime za vsako enoto dediščine po strokovni podlagi za varstvo kulturne dediščine (LRZVNKD, november 2000), ki je sestavni del tega PUP.

V 21. členu se besedilo podpoglavja – promet – spre-meni tako, da se glasi:

»Preko območja potekata državni cesti: regionalna ce-sta III. reda št. 666 in regionalna cesta III. reda št. 665. Za pri-ključevanje območij na regionalno cesto in vsakršno gradnjo v varstvenih pasovih, ki je 15 m na vsako stran od roba cest, je potrebno pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste.

V 26. členu se v naslovu podpoglavja – ptt omrežje – in beseda »ptt« v besedilu zamenja z naslednjo oznako: »tK omrežje«.

Na koncu poglavja III. SKUPNA MERILA IN POGOJI se doda novo poglavje z naslovom in naslednjim besedilom novega 28. člena:

»4. Pogoji za varovanje okolja in požarno varnost«

28. člen– Za zmanjšanje in preprečevanje onesnaženosti zraka

je treba upoštevati pogoje za ogrevanje objektov in prometno urejanje iz prejšnjega člena tega odloka, drevesno in z živico ozeleniti okolico objektov ob glavnih prometnicah ter v prime-rih, kjer je za gradnjo potrebno dovoljenje za poseg v okolje glede emisije v zrak pridobiti poprejšnje soglasje inšpektorja za varstvo okolja.

– Za varstvo pred hrupom je skladno z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju treba upoštevati za či-sta stanovanjska območja določeno II. stopnjo varstva pred hrupom (mejna nočna raven hrupa je 45 dB in dnevna 55 dB), za poslovno-stanovanjska območja oziroma mešana stanovanjska območja z obrtnimi dejavnostmi in kmečkimi gospodarstvi (mejna nočna raven hrupa je 50 dB in dnevna 60 dB) III. stopnja varstva pred hrupom, v območju za proiz-vodne in servisne dejavnosti je določena IV. stopnja varstva


pred hrupom z maksimalno dovoljeno ravnijo hrupa 70 dB za dan in noč.

– Za varstvo voda je treba upoštevati določila za odva-janje in čiščenje odplak iz prejšnjega člena odloka ter določila za varovanje vodnih virov iz točke 5. tega odloka.

– Za zaščito pred prekomernim elektroenergetskim se-vanjem je potrebno pred izdajo gradbenih dovoljenj za trafo postaje ali drugih naprav z viri sevanja izvesti zaščito na osnovi veljavne zakonodaje (uredba iz leta 1996).

– Pri izvedbenih projektih za zunanje in prometne ure-ditve ter objekte je pri določanju elementov dostopa do ob-jektov treba predvideti ukrepe za odpravo arhitektonskih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).

– V izvedbenih projektih za morebitna parkirišča za vo-zila nevarnega blaga je treba upoštevati in prikazati ukrepe iz veljavnih predpisov s tega področja in pridobiti soglasje pristojnega Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

– Požarna varnostZa zagotovitev požarne varnosti je potrebno v skladu z

Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) upoštevati:

– minimalne odmike med objekti, ki naj bodo praviloma 1,5-kratna višina objekta (pri enostanovanjskih objektih – na čelnih straneh min. 8 m); v projektnih dokumentacijah naj se uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami,

– vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop za inter-vencijska vozila, opremljena z ustreznimi oznakami – pro-metni znak in talne oznake (nosilnost …)

– minimalna širina dovoznih cest je 3 m, parkirišča in dvorišča ob objektih morajo biti namenjena tudi prometnim in delovnih površinam za intervencijska vozila;

– v projektni dokumentaciji za objekte in zunanje po-vršine je upoštevati SIST DIN 14090 – površina za gasilce na zemljišču

– pogoje za varen umik ljudi in premoženja – evakuacij-ske poti mora določiti projektant

– pri postavitvi kontejnerjev za redni odvoz odpadkov je treba upoštevati pogoje požarne varnosti – odmiki od ob-jektov, gozdov

– za zagotovitev zadostne vode za gašenje je treba upoštevati določila pogojev iz prejšnje točke tega odloka (vodooskrba)

11. V poglavju – IV. Podrobnejši prostorski ureditveni pogoji za lokalno središče Podkum – se v novem 29. členu črta zadnji odstavek tretje alinee in nadomesti z naslednjim besedilom:

29. člen»Posegi na zavarovana območja naravne dediščine, to

so z odlokom zavarovani naravni spomeniki: lipe pri cerkvi v Podkumu, jesen pri hiši Podkum št. 2, lipa pri cerkvi v Podkum št. 1 in divja kostanja pri Knezu, Podkum št. 6, so dopustni le s soglasjem organizacije, pristojne za ohranjanje narave.

Za posege na varovana območja in objekte kulturne dediščine znotraj naselja Podkum: arheološko nahajališče Podkum (A3-606/00), spomenik žrtvam 1. in 2. svetovne vojne (U688), znamenje kapelica (U638), cerkev sv. Jurija in župnišče (U659), dvor Podšentjur (664), kapelica Žalostne Matere božje (U665) in kapelice Brezmadežna (U666) je tre-ba pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

12. V kartografskem delu PUP1 na listih PKN in TTN v merilu 1:5000 so prikazane vse spremembe in dopolnitve v skladu z veljavnimi prostorskimi sestavinami planskih aktov občine in dodatnimi pogoji nosilcev urejanja prostora, ki ob-segajo:

– spremembe mej poselitvenih območij (ureditvenih ob-močij naselij) in stavbnih zemljišč na območju razpršene poselitve

– spremembe mej kmetijskih in gozdnih zemljišč– dopolnitve lokalnega cestnega omrežja in uskladitev

državnih cest z obveznimi republiškimi izhodišči– dopolnitve nizkonapetostnega elektroomrežja– dopolnitev s prikazi vodovarstvenih območij– v celoti spremenjena območja varstva narave in kul-

turne dediščine.

III. KONČNE DOLOČBE

4. členDokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih POD-

KUM-PUP1 je stalno na vpogled na oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi.

5. členNadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna

služba občinske uprave.


listu RS.




2541. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za del občine Zagorje ob Savi – PUP2

Na podlagi 27. do 34. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) in 16. člena Statuta občine Za-gorje ob Savi – prečiščeno besedilo (Uradni vestnik Zasavja, št. 13/03) je Občinski svet občine Zagorje ob Savi na seji dne 26. 5. 2005 sprejel

O D L O Ko spremembah in dopolnitvah prostorskih

ureditvenih pogojev za del občine Zagorje ob Savi – PUP2

I. UVODNI DOLOČBI

1. členTa odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih

ureditvenih pogojev za del občine Zagorje ob Savi – PUP2 (Uradni vestnik Zasavja št. 15/98) – v nadaljnjem besedilu: PUP2, ki se nanašajo na uskladitev s spremembami in dopol-nitvami prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi, dopolnitev v letu 2002 (Uradni vestnik Zasavja, št. 17/03) in z dodatnimi pogoji nosilcev urejanja prostora.

2. členSestavine sprememb in dopolnitev PUP2 so:– obrazložitev sprememb in dopolnitev PUP2– smernice (pogoji) in mnenja nosilcev urejanja pros-

tora


– kartografski del s prikazom namenske rabe prostora z varovanimi območji na PNK in TTN v merilu 1:5000

– spremembe in dopolnitve podrobnejših prostorskih ureditvenih pogojev za naselja Čemšenik, Mlinše in Šen-tlambert.

II. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE PUP2

3. člen1. V točki II. – Ureditveno območje PUP2 – se prvi od-

stavek 5. člena odloka o PUP2 spremeni tako, da se glasi:»Pregled poselitvenih območij, to je ureditvenih območij

naselij in drugih ureditvenih območij, ki se urejajo na podlagi PUP2 po krajevnih skupnostih«:

ter pri navajanju oznak pri E2, doda E2a – Rove.2. V točki 1.1 podpoglavja – pogoji glede vrste posegov

v prostor – se v 9. členu odloka o PUP2 v celoti črta besedilo pod oznako b »Izven opredeljenih območij poselitve pod a« in nadomesti z naslednjim besedilom:

»Zunaj poselitvenih območij so v skladu z Zakonom o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) dopustne grad-nje objektov, če:

– neposredno služijo kmetijski oziroma gospodarski de-javnosti, upravljanju voda, varstvu državljanov in njihovega premoženja, obrambi ter varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami

– gre za prometne in energetske objekte javne infra-strukture in objekte, telekomunikacijskih omrežij in zvez

– gre za rekonstrukcije, adaptacije in nadomestne grad-nje zakonito zgrajenih objektov

– gre za objekte, ki so namenjeni dopolnilni dejavnosti, ki se opravlja ob kmetijski dejavnosti ali je z njo v neposredni zvezi.«

3. V 10. členu točke 1.1 se črta prva alinea in nadomesti z naslednjim besedilom:

»Novogradnje znotraj poselitvenih območij (ureditvenih območij naselij) so možne le kot zapolnitve znotraj zaokro-ženih območij.«

4. V zadnji alinei 11. člena se zamenjata besedi – »v lokacijski dokumentaciji« – z »v projektni dokumentaciji«.

5. V podpoglavju 15. člena – poplavna območja; pogoji za posege v vplivnem območju vodotokov – se črta prva alinea in nadomesti tako, da se glasi:

»za vse posege v vplivnem območju vodotokov in hudo-urniških strug ter za vse posege v zaledne površine zbirnih območij vodotokov je potrebno predhodno pridobiti vodno soglasje ter upoštevati zahtevane pogoje.

Minimalni odmik objektov od vodnih zemljišč je 5 m ter pri reki Savi 15 m.

Poseganje na poplavne površine ni dovoljeno (obvezno republiško izhodišče).«

6. V 16. členu se prva alinea za prvim odstavkom črta in nadomesti z naslednjim stavkom:

»za vse posege na območju pridobivalnega prostora rjavega premoga je potrebno pridobiti predhodno mnenje nosilca rudarske pravice in soglasje ministrstva, pristojnega za rudarstvo«.

7. Podpoglavje št. 1.7. – Merila in pogoji urejanja na območjih naravne in kulturne dediščine – se v celoti črta, na-domesti se z dvema novima podpoglavjema pod št. 1.7 in 1.8 ter zamenja besedilo 17., 18. in 19. člena, kot sledi:

»1.7. Merila in pogoji za varstvo naravne dedišči-ne«

17. členNa območju PUP2 so skladno z veljavnimi prostorskimi

sestavinami planskih aktov Občine varovana naslednja ob-

močja naravne dediščine, ki so v kartografskem delu PUP2 oštevilčena po strokovnih podlagah:

»Naravovarstvene smernice« – LRZVNKD januar 2001 (te so sestavni del PUP2):

1 KP – predlagani krajinski park ČemšenikNS – naravni spomeniki:– zavarovani naravni spomeniki22 dendroloških naravnih spomenikov (U.V.Z. št.

2/96),Jama Štangovc (U.V.Z. št. 16/97) – geomorfološka pod-

zemeljska naravna dediščinaGamberk (U.V.Z. št. 18/93) – geomorfološka površinska

naravna dediščina– predlagani naravni spomeniki:Okameneli svatje z varstvenim režimom za geomorfo-

loško površinsko naravno dediščino in 8 enot dendrološke naravne dediščine

– ND – naravna dediščina126 območij in objektov po seznamu v strokovni podlagi

LRZVNKDZa vsa območja in objekte naravne dediščine je ob-

vezno upoštevati varstvene režime in razvojne ter varstvene usmeritve glede na tip naravne dediščine v skladu z naravo-varstvenimi pogoji v priloženi strokovni podlagi LRZVNKD, november 2001.

Poseganje, ki bi razvrednotilo oziroma obrnilo kvaliteto naravne dediščine, zavarovanega območja ali ogrozilo biot-sko raznovrstnost, je nedopustno. Za posege na območjih naravne dediščine je potrebno skladno z določili Zakona o ohranjanju narava (Uradni list RS, št. 31/00) pridobiti nara-vovarstveno soglasje oziroma pogoje organizacije, pristojne za ohranjanje narave.

18. členPosegi in dejavnosti, za katere je potrebno pridobiti so-

glasje naravovarstvene službe:– hidromelioracije, agromelioracije;– posegi v vodotoke in stoječe vode in njihove obrežne

površine ter obvodna poplavna območja – loke, loge, mrtvi-ce (regulacije, vodnogospodarske ureditve brežin in struge, gradnja vodonosilnih naprav, odvzem proda iz struge);

– gradnja ali posegi po Zakonu o graditvi objektov in drugih posegov v prostor;

– odpiranje novih kamnolomov, peskokopov, glinokopov ipd;

– postavitve obor v gozdnem prostoru;– renaturacije vodotokov, mokrišč, opuščenih kopov in

kamnolomov;– ureditev stalnih mest za športno-rekreacijske prire-

ditve v gozdu, ureditve vzletnih in pristajalnih mest jadralnih padalcev, vstopnih iz izstopnih mest za vodne športe in ple-zališč v območju skalnih osamelcev v predgorju;

– turistične in izobraževalne ureditve posameznih delov gozdov ali obvodnih prostorov in mokrišč (učne poti ipd.)

1.8 Merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine

19. členZa vsak poseg na območjih varstva kulturne dediščine je

potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstve-no soglasje v skladu z Zakonom o varstvu kulturne dediščine.

Na območju PUP2 so opredeljena območja in objekti arheološke, naselbinske, stavbne in memorialne dediščine ter kulturne krajine po strokovni podlagi za varstvo kulturne dediščine, ki jo je izdelal Ljubljanski regionalni zavod za varstvo kulturne dediščine v novembru 2000 in je sestavni del PUP2. Upoštevati je treba načine varstva dediščine – var-stvene režime, ki so za posamezne tipe dediščine opisani v strokovni podlagi LRZVNKD.


Kulturna dediščina je v kartografskem delu PUP2 ozna-čena z oznako varstvene skupine in številko dediščine iz Registra kulturne dediščine.

– pomembnejša kulturna dediščina (PKD) – spomeniki državnega pomena so:

U138 Gamberk – grad Gamberk in Z1112 Orehovica pri Izlakah – spomenik žrtvam druge svetovne vojne, ki sta razglašena;

E 8091 Zgornje Izlake – domačija in E 887 Zgornje Za-vine – stanovanjski objekt, ki sta predlagana za razglasitev, ter A 9354 Zasavska sveta gora – arheološko najdišče in E 9352 Žvarulje – stanovanjski objekt, Žvarulje 21

– kulturni spomeniki lokalnega pomena (KS)Razglašenih je 8 kulturnih spomenikov: U 8659 Medija

pri Izlakah – območje gradu Medija in zgodovinski spomeniki: Z6027, Z6025, Z6026, Z6029, Z684/00, Z6030 in Z7608

kulturni spomeniki, predlagani za razglasitev, so: E759/00 Spodnje Izlake – stanovanjski objekt, E936/99 Brez-je – kozolec toplar, E763/00 Ravenska vas – stanovanjski objekt Ravenska vas 25 in E766/00 Ravenska vas – kašča Ravenska vas 42

– druga kulturna dediščina (KD)– arheološka območja (skupaj 24): Šentgotart, Hrastnik

pri Trojanah, Brezje, Suhi potok, Gamberk, Medija, Šemnik, Strahoveje, Jablana, Zagorje ob Savi, Rovišče, Mošenik, Razbor pri Čemšeniku, Zgornje Ržiše, Vine, Tirna in Padež

– območje naselbinske dediščine: Golče – naselje– krajinska območja: Šentgotart, Čemšenik, Kolovrat,

Kandrše, Golče, Čolnišče in Peške Kandrše– ter objekti etnološke, umetnostnozgodovinske ter

zgodovinske dediščine po strokovni podlagi LRZVNKD (no-vember 2000).

8. V 22. členu se zadnja dva odstavka podpoglavja – promet – črtata in nadomestita z naslednjim besedilom:

»Pri določanju lokacije objektov je upoštevati odmike od cest. Varovalni pasovi so: pri glavnih cestah 25 m, regio-nalni cesti 15 m in lokalni cesti 8 m na vsako stran od roba cestišča; minimalni odmik objekta od javne poti je 5 m. Za vse posege v varovalnih pasovih cest in za priključevanje na državne ceste je treba pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste, na lokalno cesto omrežje pa Občine Zagorje.«

9. Besedilo podpoglavja – plinovod – v 26. členu se v celoti črta in nadomesti tako, da se glasi:

»Preko omrežja PUP2 potekajo visokotlačni 50-barski plinovodi: M2, R25A, P251A, P252A in P253A, ki so prikazani v kartografskem delu PUP2; merilne regulacijske postaje so v Izlakah, pri Siporeksu, IGM in v Kisovcu.

10. V nadzorovanem pasu, ki je 100 m širok pas na vsako stran od osi visokotlačnega plinovoda, je skladno s Pravilnikom o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov za delovnih tlakom nad 16 bar (Urad-ni list RS, št. 60/01in 54/02) treba upoštevati omejitve in za vse posege pridobiti soglasje upravljalca plinovodov.

V zaščitenem pasu 2x5 m vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in nadzorstvom pooblaš-čenega upravljalca na osnovi prehodnega soglasja.

V 28. členu se v naslovu podpoglavja – ptt omrežje – in beseda »ptt« v besedilu zamenja tako, da se glasi: teleko-munikacijsko »TK omrežje«

11. Na koncu besedila točke III. Skupna merila in po-goji se doda novo poglavje št. 4. z naslovom in naslednjim besedilom novega 30. člena:

»4. Pogoji za varovanje okolja in požarno varnost«

30. člen– Za zmanjšanje in preprečevanje onesnaženosti zraka

je treba upoštevati pogoje za ogrevanje objektov in prometno urejanje iz prejšnjega člena tega odloka, drevesno in z živico

ozeleniti okolico objektov ob glavnih prometnicah ter v prime-rih, kjer je za gradnjo potrebno dovoljenje za poseg v okolje, glede emisije v zrak pridobiti poprejšnje soglasje inšpektorja za varstvo okolja.

– Za varstvo pred hrupom je skladno z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju treba upoštevati za či-sta stanovanjska območja določeno II. stopnjo varstva pred hrupom (mejna nočna raven hrupa je 45 dB in dnevna 55 dB), za poslovno-stanovanjska območja oziroma mešana stanovanjska območja z obrtnimi dejavnostmi in kmečkimi gospodarstvi (mejna nočna raven hrupa je 50dB in dnevna 60dB) III. stopnja varstva pred hrupom, v območju za proiz-vodne in servisne dejavnosti je določena IV. stopnja varstva pred hrupom z maksimalno dovoljeno ravnijo hrupa 70 dB za dan in noč.

– Za varstvo voda je upoštevati določila za odvajanje in čiščenje odplak iz prejšnjega člena odloka ter določila za varovanje vodnih virov iz točke 5. tega odloka.

– Za zaščito pred prekomernim elektroenergetskim se-vanjem je potrebno pred izdajo gradbenih dovoljenj za trafo postaje ali drugih naprav z viri sevanja izvesti zaščito na osnovi veljavne zakonodaje (uredba iz leta 1996).

– Pri izvedbenih projektih za zunanje in prometne ure-ditve ter objekte je pri določanju elementov dostopa do objek-tov predvideti ukrepe za odpravo arhitektonskih ovir (Uradni list RS, št. 92/99).

– V izvedbenih projektih za morebitna parkirišča za vozila nevarnega blaga je upoštevati in prikazati ukrepe iz veljavnih predpisov s tega področja in pridobiti soglasje pri-stojnega inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

– Požarna varnostZa zagotovitev požarne varnosti je potrebno v skladu z

Zakonom o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 71/93 in 87/01) upoštevati:

– minimalne odmike med objekti, ki naj bodo praviloma 1,5-kratna višina objekta (pri enostanovanjskih objekti – na čelnih straneh min. 8 m); v projektnih dokumentacijah naj se uporabi smernica SZPV 204, požarnovarnostni odmiki med stavbami

– vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop za inter-vencijska vozila, opremljena z ustreznimi oznakami – pro-metni znak in talne oznake (nosilnost…)

– minimalna širina dovoznih cest je 3 m, parkirišča in dvorišča ob objektih morajo biti namenjena tudi prometnim in delovnih površinam za intervencijska vozila

– v projektni dokumentaciji za objekte in zunanje po-vršine je upoštevati SIST DIN 14090 – površina za gasilce na zemljišču

– pogoje za varen umik ljudi in premoženja – evakuacij-ske poti mora določiti projektant

– pri postavitvi kontejnerjev za redni odvoz odpadkov je upoštevati pogoje požarne varnosti – odmiki od objektov, gozdov

– za zagotovitev zadostne vode za gašenje je upoš-tevati določila pogojev iz prejšnje točke tega odloka (vodo-oskrba).

12. V točki – IV. Podrobnejši ureditveni pogoji za lo-kalna središča Čemšenik, Mlinše in Šentlabert – v novem 31. členu podpoglavja Čemšenik (oznaka D1) se spremeni prvi odstavek šeste alinee – pogoji za urbanistično oblikova-nje območja in arhitektonsko oblikovanje objektov – in sicer tako, da se glasi:

»Naselje Čemšenik se nahaja v predlaganem krajin-skem parku, z odlokom, pa je zavarovana naslednja naravna dediščina: lipi nad Čemšenikom (ND20), lipa ob cesti (ND21) in vaška lipa pri šoli (ND22). Posegi na območjih varstva naravne dediščine so dopustni le s soglasjem organizacije pristojne za ohranjanje narave.


Varovana kulturna dediščina na območju naselja Čemšenik so naslednji objekti: cerkev Marijinega Vne-bovzetja (U613/00), stanovanjski hiši Čemšenik 12 in 10 (E741/00 in E742/00) ter 6 zgodovinskih spomenikov. Za posege na kulturno dediščino je pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasja pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.«

13. v točki IV. novega 32. člena (31. člen po odloku o PUP2) – Mlinše (oznaka B1) – se črta četrti odstavek podpo-glavja – funkcija območja s pogoji za kvaliteto graditve – in nadomestni z naslednjim besedilom:

»V naselju Mlinše je z odlokom zavarovana naravna dediščina: divji kostanj pri hiši 21 in trta na hiši št. 11 (ND90, 89 in 91).

Varovani objekti kulturne dediščine so: etnološka de-diščina – stanovanjski objekt Mlinše 16 (E757/00) ter zgo-dovinsko-memorialna dediščina – grob padlega partizana (Z692/22) in spominska plošča padlim v NOB. Za posege v zavarovana območja naravne in kulturne dediščine je upoš-tevati določila 17. in 19. člena odloka.«

14. V točki IV. novega 33. člena (32. člena po odloku PUP2) – Šentlambert – (oznaka A1) se črta zadnji odstavek podpoglavja – pogoji za urbanistično oblikovanje območja – in nadomesti z naslednjim besedilom:

»V naselju Šentlambert je evidentirana naravna de-diščina: tepki pri cerkvi (ND 132/00) in lipa na križišču (ND 133/00).

Kulturno dediščino predstavljajo: umetnostnozgodovin-ska dediščina Cerkev sv. Lamberta (U 646/22) in Leonova kapelica (U 649/00) ter zgodovinskomemorialna dediščina Z57, Z58, Z59 in Z60. Za posege na naravno in kulturno de-diščino je upoštevati določila 17. in 19. člena tega odloka.«

15. V kartografskem delu PUP2 na listih PKN in TTN v merilu 1:5000 so prikazane vse spremembe in dopolnitve, ki se nanašajo na uskladitev PUP2 s prostorskimi sestavinami planskih aktov občine, in sicer:

– spremembe mej poselitvenih območij in stavbnih zem-ljišč na območju razpršene gradnje

– spremembe mej kmetijskih in gozdnih zemljišč– dopolnitve lokalnega cestnega omrežja in uskladitev

državnih cest z obveznimi izhodišči republiškega plana– dopolnitve energetske infrastrukture (plinovodi, dalj-

novodi)– dopolnitev s prikazi dodatnih vodovarstvenih območij– v celoti spremenjena naravna in kulturna dediščina

III. KONČNE DOLOČBE

4. členDokumentacija o prostorskih ureditvenih pogojih za del

občine Zagorje ob Savi – PUP2 je stalno na vpogled vsem zainteresiranim na oddelku za okolje in prostor Občine Za-gorje ob Savi.

5. členNadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja pristojna

služba občinske uprave.


listu RS.




2542. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za »proizvodno-obrtno cono Kisovec«

Na podlagi 27. do 34. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 08/03) in 16. člena Statuta Ob-čine Zagorje ob Savi – prečiščeno besedilo (Uradni vestnik Zasavja, št. 13/03) je Občinski svet občine Zagorje ob Savi na seji dne 26. 5. 2005 sprejel

O D L O Ko spremembah in dopolnitvah Odloka o

spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za »proizvodno-obrtno cono Kisovec«


1. členSprememba in dopolnitev zazidalnega načrta za pro-

izvodno-obrtno cono Kisovec (Uradni vestnik Zasavja št. 1/93, 8/98, 12/98 in 17/03) se nanaša na del območja med potokom Medija in regionalno cesto R1 – 221, odsek 1218 Izlake–Zagorje. Območje se vključi v območje zazidalnega načrta tako, da se na tem delu meja zazidalnega načrta spre-meni, kot je opisano v 3. členu tega odloka.

2. členSpremenjen in dopolnjen zazidalni načrt je izdelal UR-

BIS d.o.o. Maribor pod štev. proj. 359-ZN /2001, december 2004, in vsebuje tekstualne in grafične priloge, ki se nanašajona urbanistično urejanje območja z rešitvami in pogoji za izrabo območja, kvalitete gradnje ter za prometno in komu-nalno urejanje ter urbanistično in arhitektonsko oblikovanje.

II. OBSEG UREDITVENEGA OBMOČJA

3. členSprememba meje zazidalnega načrta leži v k.o. Loke

pri Zagorju. Sprememba meje teče delno po robu parcelnih mejah, delno pa jih seka.

Nova meja zazidalnega načrta se naveže na obstoječo mejo zazidalnega načrta na levem bregu potoka Medije na parcelni številki 770/1, prečka potok Medijo pri mostu, nato se po desnem bregu potoka usmeri proti zahodu, kjer poteka meja po meji parcelne številke 407/7 do 777/1 in se tu usmeri proti zahodu delno po parceli 770/1, nato delno po severnem robu 777/1, katero nato prečka in se usmeri proti zahodu in poteka po njenem južnem robu, nato prečka 754/3, delno prečka 407/2, 407/9, 407/3, 407/1, 408/3, se usmeri proti severu in prečka 777/1 ter v nadaljevanju poteka po njenem severnem robu, se nato usmeri proti severu in prečka 409/2 in 409/3, nato poteka proti zahodu po severnih robovih 409/3, 754/2 in 407/6, kjer nato pri mostu ponovno prečka potok Medija in se naveže na levem bregu na obstoječo mejo za-zidalnega načrta.

Na ta način se v območje zazidalnega načrta vključi del parcel številka 770/1, 754/3, 407/2, 407/9, 407/3, 407/1, 408/3, 777/1, 409/3 in 409/2 ter v celoti 754/2, 407/6, 407/5, 407/4, 408/1, 772/2, 407/8, 407/7, vse k.o. Loke pri Za-gorju.

III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO IN KVALITETO GRADITVE

4. členSpremeni se 4. člen odloka o zazidalnem načrtu tako,

da se prvi odstavek glasi:


– Ureditveno območje iz prejšnjega člena je namenjeno za proizvodne, servisne, storitvene dejavnosti, obrtno-stano-vanjsko gradnjo, bencinski servis in avtobusno postajališče.

IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO OBLIKOVANJE OBMOČJA IN ARHITEKTURNO OBLIKOVANJE

OBJEKTOV

5. členSpremeni se 5. člen tako, da se dodata novi alinei:– Za objekte bencinskega servisa je treba upoštevati

odmike od potoka Medija, in sicer 10 m. Za objekte je po-trebno zagotoviti poplavno varnost pred stoletnimi visokimi vodami Medije z upoštevanjem 50 cm varnostne višine nad gladino stoletne vode na način, ki ne bo poslabševal razmer na ostalih območjih oziroma ostalim uporabnikom prostora.

– Objekt mora biti pritličen in ustrezno zazelenjen iz smeri ceste kot v smeri potoka, kjer je treba predvideti za-zelenitev z avtohtonimi vrstami.

– Pri načrtovanju in izvedbi objekta je treba upoštevati ev. premike terena, ki so posledica vplivov rudarjenja iz pre-teklosti.

– Izvedba objekta mora ustrezati določilom Pravilnika o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za pre-skrbo motornih vozil z gorivi (Uradni list RS, št. 114/04).

V. POGOJI ZA PROMETNO IN KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA

6. členSpremeni se 6. člen tako, da se dodata novi alinei:– Načrtovan bencinski servis se naveže na cesto za

Loke in regionalno cesto v skladu s pogoji upravljalca. So-časno se izvede rekonstrukcija priključka iz regionalne ceste v proizvodnjo obrtno cono.

– Križišče cest R1-212/1218 in ceste za Loke, se izvede tako, da se na regionalni cesti izvedejo pasovi za leve zavi-jalce vključno z obojestranskim avtobusnim postajališčem in pločniki in temu ustrezno prilagodijo poteki komunalnih vodov in podaljšanje obstoječega cevnega propusta.

– Križišča in dostope na območje bencinskega servisa je treba označiti z vertikalno in horizontalno prometno signa-lizacijo in razsvetljavo.

– Pred izdajo gradbenega dovoljenja za bencinski ser-vis je za potrebe priključevanja na R1-212/1218 treba izdelati PGD, PZI ter nanj pridobiti soglasje Direkcije RS za ceste.

7. členSpremeni se 7. člen tako, da se doda nova alinea, in

sicer:– Območje bencinskega servisa se priključi na vodo-

vodno omrežje, tako da je mesto priključevanja na vodo-vodno omrežje na območju OIC. Priključek se izvede iz PE 80 DN 110 preko mostu Medije in zelenice na območju bencinskega servisa, kjer je predviden vodomerni jašek z vso potrebno vodovodno armaturo. Na območju servisa se naredi nadtalni hidrant DN 110 iz nerjaveče pločevine.

8. členSpremeni se 8. člen tako, da se dodata novi alinei, in

sicer:

Kanalizacija– Meterorne in fekalne vode bodo na območju bencin-

skega servisa speljane ločeno. Očiščene meterorne vode se odvedejo direktno v recipient potoka Medija pod pogoji Mi-

nistrstva za okolje, prostor in energijo, Agencija RS za okolje, medtem ko se fekalne vode v 1. fazi zbirajo v neprepustni greznici, v II. fazi pa se naveže na predviden kolektor.

– Fekalna kanalizacija mora biti obdelana tako, da bo možen priklop na bodoči tranzitni kolektor. Predvideti je treba ustrezen potek primarnega odvodnika fekalne kanalizacije po zelenici predmetnega bencinskega servisa.

9. členSpremeni se 9. člen tako, da se doda nova alinea:Energetsko omrežje– Bencinski servis se bo napajal iz obstoječe TP Obrtna

cona, po obstoječi kabelski kanalizaciji, ki bo dograjena do mesta priključitve bencinskega servisa. Obstoječe nizkona-petostne vode, ki potekajo po območju bencinskega servisa, bo treba prestaviti in kablirati.

10. členDoda se novo poglavje:VII. Varstvo pred požarom, ki se glasi:Pri načrtovanju in izgradnji bencinskega servisa je po-

trebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi (Uradni list RS, št. 114/04).

V skladu s citiranim pravilnikom je pri nadaljnjem na-črtovanju potrebno zagotoviti naslednje ukrepe:

– Bencinski servis mora biti oddaljen min. 30 m od vhodov v objekte izven servisa, v katerem se nahaja več kot 50 ljudi.

– Odmik sanitarnega objekta in objekta za prodajo od točilnega mesta je min. 5 m.

– Upoštevati je potrebno cone požarne in eksplozijske nevarnosti. Cone ne segajo izven zemljišča, ki je v lasti investitorja. Odmiki od sosednjih parcel so 8 m od vodnega sveta na severni strani in 5,70 m od regionalne ceste oziroma avtobusnega postajališča na južni strani.

– Na območju bencinskega servisa mora biti izvedena oprema za varstvo pred požarom v skladu s XIII. poglavjem pravilnika.

– Intervencijski dovozi do objekta so z regionalne ceste iz vseh smeri.

– Na območju bencinskega servisa mora biti vsa komu-nalna infrastruktura vkopana.

– Rezervoarje na bencinskem servisu je potrebno iz-vesti v skladu s III. poglavjem pravilnika.

VI. KONČNE DOLOČBE

11. členSpremembe zazidalnega načrta so stalno na vpogled

vsem zainteresiranim pri oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi.

12. členNadzor nad izvajanjem tega zazidalnega načrta oprav-

lja občinska uprava Občine Zagorje ob Savi.

13. členTa odlok začne veljati petnajsti dan po dnevu objave v

Uradnem listu Republike Slovenije.





2543. Odlok o lokacijskem načrtu za območje »Kogovškovega« travnika v Zagorju ob Savi

Na podlagi 27. do 34. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) in 16. člena Statuta Občine Za-gorje ob Savi – prečiščeno besedilo (Uradni vestnik Zasavja, št. 13/03) je Občinski svet občine Zagorje ob Savi na seji dne 26. 5. 2005 sprejel

O D L O Ko lokacijskem načrtu za območje

»Kogovškovega« travnika v Zagorju ob Savi


1. členSprejme se Lokacijski načrt za območje Kogovškovega

travnika v Zagorju ob Savi, (v nadaljnem besedilu: lokacijski načrt), ki ga je pod številko projekta 16/04 izdelal ARHIS, d.o.o. Zagorje ob Savi, v maju 2005.

2. členLokacijski načrt za območje Kogovškovega travnika v

Zagorju ob Savi vsebuje tekstualni del, geološko-geomehan-ski elaborat, grafične priloge ter smernice in mnenja nosilcevurejanja prostora.

II. UREDITVENO OBMOČJE LOKACIJSKEGA NAČRTA Z MEJO UREDITVE LOKACIJSKEGA NAČRTA

3. členObmočje urejanja obsega Kogovškov travnik, ki se na-

haja južno od Pečarjeve ceste v Zagorju. Teren je blago nagnjena do izravnana obsežnejša polica na sicer srednje nagnjenem pobočju nad Pečarjevo cesto v Zagorju ob Savi. Površina ureditvenega območja je ca. 8.000 m2.

Ureditveno območje lokacijskega načrta se v celoti na-haja v k.o. Zagorje-mesto in vključuje zemljišča parc. št. 1116-del, 1123, 1122/1, 1124, 1125, 1126 in 1137.

Meja območja poteka po obstoječih parcelnih mejah.

III. UMESTITEV NAČRTOVANE UREDITVE V PROSTOR S PRIKAZOM VPLIVOV IN POVEZAV PROSTORSKE

UREDITVE S SOSEDNJIMI OBMOČJI

4. členV skladu s spremembami in dopolnitvami prostorskih

sestavin družbenega plana Občine Zagorje ob Savi je širše območje Kogovškovega travnika v Urbanističnih zasnovah naselja Zagorje ob Savi opredeljeno kot območje za širitev oskrbnih, storitvenih in družbenih dejavnosti ter za stanova-nja z načrtovano širitvijo v drugi fazi.

Zazidalna zasnova temelji na nadaljevanju obstoječega koncepta pozidave. Načrtovana ureditev z obstoječo po-zidavo na obeh straneh Pečarjeve ceste tvori zaključeno ureditev srednjega dela ulice in širše nima vpliva na sosednja območja.

5. členNa ureditvenem območju so načrtovane tri stanovanj-

ske hiše, en objekt za storitvene dejavnosti (v objektu bodo samo kopalnice in garderobe za uporabnike športnih igrišč) in ureditev rekreacijskih površin – tenis igrišče, igrišče za mini golf, otroško igrišče. Uredi se tudi servisna cesta za dovoz in dostop do objektov, razširitev Pečarjeve ceste z novim opornim zidom in druge ureditve, ki so potrebne za realizacijo načrtovanih posegov.

Pri gradnji objektov se mora obvezno upoštevati:– Zaradi znanih geoloških razmer je na obravnavanem

območju potrebno upoštevati geološko-geomehanski elabo-rat oznaka 10 pod št. načrta 506/04-27, ki ga je v oktobru leta 2004 izdelal Ozzing d.o.o. Trbovlje. Za ugotovitev pogojev temeljenja posameznih objektov bodo za potrebe projektov PGD potrebne dodatne geološke raziskave s sondažnimi jaški na lokacijah predvidenih objektov, s katerimi se bo ugotovila potrebna globina temeljenja oziroma debelina za-menjave tal za vsak objekt posebej, glede na obtežbo in konstrukcijo objekta.

– Velikost in obliko gradbenih parcel;– Gradbeno linijo in lego objekta, položaj objekta na

parceli;– Tlorisni in višinski gabariti novogradenj, ki so na-

slednji:Stanovanjska hiša oznaka A1Tlorisni gabarit: 12 x 6,75 m + 5,25 x 6 m (± 10% v obe

smeri)Višinski gabarit: K+P+M(vkopana klet v pobočje) in višino kolenčnega zidu

maks. 1,50 mAbsolutna kota pritličja ca. 271.Stanovanjska hiša oznaka A2Tlorisni gabarit: 12 x 6,75 m + 5,25 x 6 m (± 10% v obe

smeri)Višinski gabarit: K+P+M(vkopana klet v pobočje) in višino kolenčnega zidu

maks. 1,50 mAbsolutna kota pritličja ca. 270,50.Stanovanjska hiša oznaka A3 (se izvede v I. fazi loka-

cijskega načrta)Tlorisni gabarit: 9,36 x 11,56 m + vhodni del na SV

fasadi 2,32 x 4,16 m+ izzidek na JV fasadi 1,40 x 4,16 m+ terasa na JV fasadi 3,15 x 4,16 + 4,55 x 3,70+ garaža na SV fasadi 7,70 x 6,22 m(+ – 10% v obe smeri)Višinski gabarit: hiša K+P+M(vkopana klet v pobočje) in višino kolenčnega zidu

maks. 1,50 mgaraža PAbsolutna kota pritličja in garaže ca. 269,80.Objekt za storitvene dejavnosti oznaka B1Tlorisni gabarit: objekt 12 x 6,75 m (± 10% v obe sme-

ri)terasa 5,25 x 6 m (± 10% v obe smeri)Višinski gabarit: objekt P+M, terasa PAbsolutna kota pritličja in garaže ca. 269,80.Parkirišče oznaka B2 ob objektu za storitvene dejav-

nostiNa parkirišču 12 PM od tega je eno parkirišče name-

njeno invalidom, predpisane širine 3,50 m. Tlorisna velikost enega PM znaša 5 x 2,50 m pod kotom 90º.

Absolutna kota parkirišča ca. 269,80.Tenis igrišče oznaka C1Tlorisna velikost prostora za turnirsko tenis igrišče zna-

ša 32,24 x 34,16 m, posamezno igrišče za pare je tlorisnih dimenzij 10,97 x 23,77 m. Zaščitna mreža je višine 4 m.

Absolutna kota igrišč ca. 269,80.Otroško igrišče oznaka C2Tlorisna velikost igrišča je razvidna iz grafične priloge.

Igrišče je opremljeno z igrali, zelenice se parkovno uredijo s klopmi in potmi.

Absolutna kota parkirišča ca. 267,50.Igrišče za mini golf oznaka C3Tlorisna velikost igrišča je razvidna iz grafične priloge.

Igrišče je opremljeno s trinajstimi igralnimi stezami, zelenice se parkovno uredijo s klopmi in potmi. Do objekta za storit-vene dejavnosti, kjer se nahajajo sanitarni prostori, se uredi varna pešpot.


Absolutna kota parkirišča ca. 267,50.Servisna cesta oznaka C4Cesta se izvede v širini 3,50 m do 5 m, zunanji radiji

krivin so 10,50 m.Razširitev Pečarjeve ceste oznaka C5Cesta se razširi v širino 5 m, normalni profil 2 x 2,50 m,

ob pobočju se izvede nov podporni zid, v naravnem kamnu ali obložen z lomljencem, tako da betonske površine ne bodo vidne.

Odmik stanovanjskih objektov od servisne dovozne ce-ste so minimalno 5 m, od parcelne meje 4 m in med objekti 8 m.

Streha je lahko razgibana večkapnica z glavno smerjo slemena vzporedno s plastnicami terena. Naklon strešin okoli 40º in kritino temne barve.

Elementi fasad naj bodo: omet v pastelnih barvah in les; balkoni naj bodo na vzdolžni fasadi.

Razmejitev parcel je dovoljena z živo mejo do višine 1 m, ograja ne sme zmanjšati prometne preglednosti.

Morebitni oporni zidovi naj se izvedejo v naravnem kamnu ali obloženi z lomljencem, tako da betonske površine ne bodo vidne.

Dvorišča in okolice objektov naj se izvedejo v protipraš-ni izvedbi.

Na območju lokacijskega načrta je dopustno graditi tudi razne dodatne nadstrešnice in druge pomožne objekte, ven-dar morajo biti le-ti primerno oblikovani in se arhitektonsko vklopiti z ostalo pozidavo.

IV. ZASNOVA REŠITVE PROMETNE, ENERGETSKE, KOMUNALNE IN DRUGE INFRASTRUKTURE

6. člen1. KanalizacijaJavna kanalizacija poteka po Pečarjevi cesti. Priključek

na javno kanalizacijo se izvede z novim jaškom, s povoznim pokrovom na zaklep. Meteorna voda se pred izpustom v javno kanalizacijo očisti preko peskolovov in lovilcev olj. Za meteorno vodo je potrebno predvideti pred priklopom na predviden jašek javne kanalizacije ustrezen zadrževalnik, ki bo omejil dotok v javno kanalizacijo na maksimalno količino 3 l/s.

Za zbiranje odpadnih voda je v prvi fazi za objekt z oznako A3 predvidena triprekatna neprepustna greznica na občasno praznjenje.

V drugi fazi se za celoten kompleks postavi mala čistilna naprava z iztokom v javno kanalizacijo, ki mora biti zgrajena sočasno z gradnjo zadnjega objekta. Do izgradnje male čistilne naprave se za posamezne objekte lahko začasno zgradijo tudi triprekatne neprepustne greznice na občasno praznjenje.

2. Vodni viriNa območju lokacijskega načrta je potrebno za predvi-

dene objekte zgraditi novo sekundarno vodovodno omrežje z navezavo na obstoječi primarni vodovod ob Pečarjevi cesti. Na mestu priključka znaša vodni steber 25 m. Sekundarno vodovodno omrežje se predvidi iz PE 110 s predvidenimi od-cepi za stanovanjske objekte in priključno cevjo iz PE 32 do tipskega vodomernega jaška iz PE dn 50 cm z vodomerom. Hišni priključek se izvede s cevjo iz PE ¾ ". Lokacija vodo-mernega jaška se predvidi v zelenici, čim bližje servisni cesti, na mestu, kjer bo nemoteno dostopen upravljalcu javne služ-be javnega vodovoda. Na sekundarnem vodovodnem omrež-ju se za območje predvidita dva nadtalna hidranta DN 80.

Materiali in snovi, ki so v stiku s pitno vodo, ne smejo glede fizikalnih, kemijskih ali mikrobioloških lastnosti vplivatina skladnost pitne vode. Pri gradnji in vzdrževanju javnih sistemov za oskrbo s pitno vodo je potrebno upoštevati do-ločila standarda SIST EN 805 in druge predpise, ki urejajo

to področje (33. čl. Pravilnika o pitni vodi Uradni list RS, št. 19/04).

3. Cestno omrežjeObmočje lokacijskega načrta bo dostopno za motorna

vozila na SZ območja preko novega dovoznega priključka na obstoječo javno cesto št. JP 982350 C. 20. julija – Pe-čarjeva.

Priključek mora biti urejen tako, da bo preprečeno odte-kanje meteorne vode z javne ceste na priključek in obratno.

V bližini priključka ni dovoljeno saditi dreves in grmovnic ali visokih poljskih kultur ali storiti kar koli drugega, kar bi oviralo preglednost priključka (pregledni trikotnik).

Za izgradnjo stanovanjske hiše z oznako A3 ni potrebna širitev javne ceste od gostilne Ašič pa do novega priključka.

Razširitev javne ceste na normalni profil 2 x 2,50 m jepredvidena ob realizaciji vseh posegov načrtovanih v lokacij-skem načrtu, in sicer na celotnem odseku ceste od gostilne Ašič pa do novega priključka. Ozko grlo tega odseka ceste je v drugi fazi možno reševati tudi z izgradnjo izogibališč.

Zaradi znanih geoloških razmer na območju pod javno cesto (Pečarjevo) je potrebno upoštevati geološko-geome-hanski elaborat oznaka 10 pod št. načrta 506/04-27, ki ga je v oktobru leta 2004 izdelal Ozzing d.o.o. Trbovlje.

Križanje z obstoječimi komunalnimi vodi je potrebno projektno obdelati po veljavnih tehničnih predpisih.

Mirujočemu prometu, to je parkiranju, je na kompleksu B2 namenjeno 12 parkirnih mest, od tega je eno parkirno mesto namenjeno invalidnim osebam. Parkirišče je locirano med zelenico stanovanjske hiše – oznaka A2 in dovozno cesto pomožnega objekta – oznaka B1 na osrednjem delu kompleksa.

4. Energetsko omrežjeElektroenergetsko omrežjePredvideni novi objekti se bodo z električno energijo

napajali iz TP Dolenja vas 2. Objekt z oznako A3 se bo z električno energijo napajal kabelsko iz bližnjega obstoječega betonskega droga, tako kot je prikazano na grafični prilogi.

Preko območja poteka obstoječ daljnovod 20 kV Šve-povna in n.n. nadzemni vod. Objekti morajo biti od elektro-energetskih vodov in naprav oddaljeni minimalno 4 m in izve-deni v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi.

Preskrba obravnavanega območja z električno energijo je pogojena z izgradnjo novega priključnega n.n. kabelske-ga voda iz obstoječe TP Dolenja vas 2, katera je zgrajena neposredno ob bloku pri Mediji. Novi napajalni vodi bodo v podzemni kabelski izvedbi, katera mora potekati v kabel-ski kanalizaciji. Napajanje objektov lokacijskega načrta bo izvedeno s podzemnimi kablovodi do kabelsko priključnih merilnih omaric na fasadah objektov.

Javna razsvetljavaZazidalno območje bo opremljeno z ustrezno javno

razsvetljavo. Ob razširitvi javne ceste, na normalni profil 2x 2,50 m, je na celotnem odseku ceste od gostilne Ašič pa do novega priključka predvidena v drugi fazi tudi nova javna razsvetljava.

Predvidena je klasična javna razsvetljava. Razpored svetilk je razviden iz zbirne situacije komunalnih naprav, medsebojna oddaljenost svetilk naj ne bo večja od 40 m. Ka-ble, PP 41 A 5 x 10 + 2,5 mm2, vodimo ob nizkonapetostnem razvodu in kabelski kanalizaciji.

Svetilke so tipizirane, višina kandelabrov znotraj kom-pleksa je največ 7 m.

PlinovodNa območju lokacijskega načrta poteka javno distribu-

cijsko plinovodno omrežje delovnega tlaka 250 mbar, ki je v rednem obratovanju. Priključni plinovod izvede Adriaplin d.o.o.


Priključki objektov se izvedejo na nizkotlačni plinovod PE 90 S8, 250 mbar, VEJA 21 pod pogoji upravljalca omrež-ja.

Za potrebe ogrevanja in priprave sanitarne tople vode stanovanjskih objektov so predvidene plinske kotlovnice v posameznih objektih, z vgrajenimi plinskimi napravami, pri-mernimi za tovrstne objekte.

Ogrevanje objektov se rešuje individualno (centralna kurjava na plin, toplotne črpalke).

Telekomunikacijska infrastrukturaVsi objekti bodo priključeni na telefonsko omrežje, ki se

mora izvesti v kabelski izvedbi pod pogoji soglasodajalca, z upoštevanjem zasnove TK omrežja.

Na obravnavanem območju ni obstoječega TK zemelj-skega omrežja. Za priključitev objektov na TK omrežje je potrebno izdelati projektno rešitev, katera mora biti potrjena s strani Telekoma Slovenije.

KRSPredvidena je priključitev objektov na KRS. Primarna

kabelska kanalizacija poteka po Pečarjevi cesti. Dovodni ka-bel bo napeljan iz obstoječe omarice ob Pečarjevi cesti nad hišo št. 20. Sekundarni vod se predvideva v kabelski kanali-zaciji, cev Ø 110 mm. Pomožni jaški se izvedejo z betonsko cevjo Ø 60 in LTŽ pokrovom. Hišni priključki se izvedejo z alkaten cevjo Ø 50 mm in zaključijo v priključni KKS omarici. Omarica dimenzij ca. 300 x 200 mm se vgradi podometno.

Za priključitev na KRS omrežje je potrebno izdelati kabelsko kanalizacijo, pod pogoji soglasodajalca, z upošte-vanjem zasnove KRS omrežja.

5. OdpadkiNa območju Občine Zagorje ob Savi poteka nov sistem

ločenega zbiranja in odvažanja komunalnih odpadkov. V na-selju so postavljene zbiralnice ločenih frakcij, najbližja je v oddaljenosti 200 m.

Za zbiranje komunalnih odpadkov se ob uvozu na Pe-čarjevo ulico uredi odjemno mesto in namesti posoda ustrez-ne kapacitete, skladno z občinskim odlokom o ravnanju z odpadki.

6. Zunanja ureditevZelene površine se uredijo z zasaditvijo avtohtonih ras-

tlinskih vrst. Drevesa in grmovnice v zelenici ob Pečarjevi cesti in v zelenicah osrednjega dela kompleksa.

Pohodne površine se tlakujejo in obrobničijo z vrtnimi robniki, prav tako tudi pešpoti v zelenicah.

Dovozi in parkirišča so v asfaltni izvedbi. Širine dostopov in nakloni ramp morajo biti prilagojeni invalidnim osebam.

Višina zemljišč na parcelnih mejah naj bo prilagojena sosednjemu zemljišču. Nivojske razlike naj se premeščajo z brežinami, le izjemoma z opornimi zidovi, ki naj bodo ozelenjeni.

Rekreacijsko območje se lahko ogradi, če je to nujno potrebno zaradi zavarovanja zemljišča, objektov in naprav pred vplivi okolice. Ograja mora biti ustrezno oblikovana in prilagojena celotni arhitekturi območja. Locira se lahko na parcelno mejo, vendar tako, da ne bo ovirala preglednosti na cestnih površinah.

Vsi dodatni stroški, ki bodo nastali v zvezi z realizacijo posegov v prostor, ki jih načrtuje obravnavani lokacijski načrt, ne smejo predstavljati dodatnih obremenitev za proračun.

V. REŠITVE IN UKREPI ZA VARSTVO OKOLJA

7. členPri izdelavi lokacijskega načrta je bil kot najpomemb-

nejši kriterij upoštevan pogoj, da načrtovana gradnja ne bo kvarno vplivala na naravno in bivalno okolje. Z infrastrukturni-

mi rešitvami so zagotovljeni vsi zaščitni ukrepi za preprečitev onesnaženja zraka, vode tal in prekomernega hrupa.

Za izboljšanje kakovosti zraka je potrebna izvedba načr-tovane plinifikacije območja, ozelenitev prostih površin tudi zvisokoraslo vegetacijo ter izvajanje vseh ukrepov za sanacijo IV. in III. območja onesnaženosti zraka, kamor sodi tudi celo-tno naselje Zagorje ob Savi.

Območje se mora ohraniti kot pretežno stanovanjsko območje, kjer niso dopustne nikakršne dejavnosti, ki bi vpli-vale na prekoračitev maksimalno dovoljene ravni hrupa 60 dBA, za dan in 50 dBA, za noč. Skladno s pogoji uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju obravnavano po-dročje sodi med območje, kjer je določena III. stopnja varstva pred hrupom.

Pri določanju horizontalnih in vertikalnih gabaritov ob-jektov so upoštevani medfasadni odmiki, ki zagotavljajo mini-malno osončenje po kriterijih svetlobnotehnične ocene.

V drugi fazi je potrebno zgraditi ločen sistem kanaliza-cije, kot določa 6. člen tega odloka.

Upoštevati je treba določena mesta za ločeno zbiranje odpadkov. Komunalni odpadki se morajo odvažati na komu-nalno odlagališče skladno z občinskim odlokom o ravnanju z odpadki.

Za zagotavljanje požarne varnosti je potrebno upošte-vati načrtovano prometno in komunalno ureditev.

V izvedbenem načrtu zunanje ureditve, je potrebno upoštevati Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje neoviranega dostopa, vstopa in uporabe objektov v javni rabi ter več-sta-novanjskih stavb (Uradni list RS, št. 97/03).

Na obravnavanem območju ni evidentirane naravne in kulturne dediščine.

Za območje je pridobljen geološko-geotehnični elaborat oznaka 10 pod št. načrta 506/04-27, ki ga je v oktobru leta 2004 izdelal Ozzing d.o.o. Trbovlje. Za ugotovitev pogojev temeljenja posameznih objektov bodo za potrebe projektov PGD potrebne dodatne geološke raziskave s sondažnimi jaški na lokacijah predvidenih objektov, s katerimi se bo ugotovila potrebna globina temeljenja oziroma debelina za-menjave tal za vsak objekt posebej, glede na obtežbo in konstrukcijo objekta.

Smejo se izvesti le tisti posegi, ki ne bodo poslabšali geološko-geomehanskih razmer območja.

VI. REŠITVE IN UKREPI ZA OBRAMBO TER ZA VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI

8. členV lokacijskem načrtu so upoštevani in prikazani prostor-

ski, gradbeni in tehnični ukrepi varstva pred požarom, zlasti pa so zagotovljeni:

– pogoji za varen umik ljudi, živali in premoženja iz ob-jektov, kar zagotavlja zadostno število ustrezno razmeščeni izhodov, ki vodijo do zunanjih evakuacijskih poti in na pred-videna zunanja zbirna mesta, ki niso v coni nevarnosti;

– potreben odmik med objekti ali potrebna protipožarna ločitev;

– prometne in delovne površine za intervencijska vozila, so za celoten kompleks zagotovljene z ustreznimi dostopi, zadostno nosilnostjo vozišč in ustreznim režimom prometa, širino poti, uvozno-izvoznimi radii na uvozih do objektov in možnost obračanja intervencijskih vozil na koncu poti (SIST DIN 14090, površine za gasilce na zemljišču),

– viri za zadostno oskrbo z vodo za gašenje se za-gotovijo z že izvedenim zunanjim hidrantnim omrežjem ob Pečarjevi cesti in izgradnjo novega sekundarnega razvoda ter namestitvijo dveh hidrantov DN – 80 na na predpisani maksimalni razdalji med hidranti; povprečni oskrbovalni tlak znaša 40 m/vs. Hidrantno omrežje zagotavlja min. 10 l/s vode, skladno s Pravilnikom o tehničnih normativih za hi-drantno omrežje za gašenje požarov.


Vsi intervencijski dostopi, predvidene tehnične rešitve požarne zaščite ter predviden sistem zunanjega hidrantnega omrežja so razvidni iz grafičnih prilog.

Ukrepi in zahteve v zvezi s požarno zaščito se smiselno uporabijo tudi v primeru drugih nesreč, kot so katastrofalni potres ali vojna.

Skladno s 3. členom uredbe o graditvi in vzdrževanju zaklonišč (Uradni list RS, št. 57/96) za naselja do 5.000 prebi-valcev, kamor sodi tudi Zagorje, ni potrebno graditi zaklonišč.

VII. FAZNO IZVAJANJE LOKACIJSKEGA NAČRTA

9. členV prvi fazi je možna izgradnja individualne stanovanjske

hiše z oznako A3.V drugi fazi je potrebna izvedba infrastrukturnega

omrežja, ki obsega prometno ureditev z razširitvijo Pečarjeve ceste z opornim zidom, kanalizacijsko, vodovodno, električ-no, plinsko, telekomunikacijsko in KRS omrežje. Vsi ostali posegi se lahko izvajajo posamezno ali istočasno.

VIII. KONČNE DOLOČBE

10. členLokacijski načrt je stalno na vpogled pri Oddelku za

okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi.

11. členNadzorstvo nad izvajanjem tega lokacijskega načrta

opravlja pristojna služba občinske uprave.


listu RS.




2544. Odlok o spremembah ureditvenega načrta za območje sanacije nadzemnega dela pridobivalnega prostora rjavega premoga po zapiranju jame Loke obrata Kisovec Rudnika Zagorje

Na podlagi 27. do 34. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 16. člena Statuta občine Zagorje ob Savi – prečiščeno besedilo (Uradni vestnik Za-savja, št. 13/03) je Občinski svet občine Zagorje ob Savi na seji dne 26. 5. 2005 sprejel

O D L O Ko spremembah ureditvenega načrta za območje

sanacije nadzemnega dela pridobivalnega prostora rjavega premoga po zapiranju jame

Loke obrata Kisovec Rudnika Zagorje


1. členSpremembe ureditvenega načrta za območje sanacije

nadzemnega dela pridobivalnega prostora rjavega premoga po zapiranju jame Loke obrata Kisovec Rudnika Zagorje

(Uradni vestnik Zasavja, št. 1/93, 14/99 in 17/03) se nanaša na del območja med potokom Medija in regionalne ceste R1 – 221, Izlake–Zagorje. Območje se izloči iz območja uredit-venega načrta tako, da se na tem delu meja ureditvenega načrta spremeni, kot je opisano v 3. členu tega odloka.

2. členSpremenjen ureditveni načrt je izdelal Urbis d.o.o. Ma-

ribor pod št. proj. 359-UN/2001 v marcu 2004 in vsebuje tekstualne in grafične priloge.

3. členSpremeni se 4. člen odloka o ureditvenem načrtu za

območje sanacije nadzemnega dela pridobivalnega prostora rjavega premoga po zapiranju jame Loke obrata Kisovec Rudnika Zagorje (Uradni vestnik Zasavja, št. 1/93) tako, da se zadnja alinea izloči iz besedila člena, predzadnja alinea pa se nadomesti z naslednjim besedilom:

– območje ob opuščenih rudniških objektih pri izvoznem jašku ob Mediji in območje na vzhodnem robu ureditvenega območja naselja Kisovec ob regionalni cesti na desnem bre-gu Medije je namenjeno proizvodno-obrtni coni Kisovec in se ureja z zazidalnim načrtom.

II. KONČNE DOLOČBE

4. členSpremembe ureditvenega načrta so stalno na vpogled

pri Oddelku za okolje in prostor Občine Zagorje ob Savi.

5. členNadzor nad izvajanjem tega ureditvenega načrta oprav-

lja Občinska uprava občine Zagorje ob Savi.






2545. Odlok o lokacijskem načrtu za gradnjo kolektorja odpadnih vod Kisovec in Zagorje in centralne čistilne naprave Zagorje

Na podlagi 27. do 34. člena Zakona o urejanju prosto-ra ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek) in 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi – prečiščeno be-sedilo (Uradni vestnik Zasavja, štev. 13/03) je Občinski svet občine Zagorje ob Savi na redni seji dne 26. 5. 2005 sprejel

O D L O Ko lokacijskem načrtu za gradnjo kolektorja

odpadnih vod Kisovec in Zagorje in centralne čistilne naprave Zagorje


1. členS tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sesta-

vin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi sprejme lokacijski načrt za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave Izlake, ki ga je izdelal URBIS – urbanizem,


arhitektura, projektiranje d.o.o., Maribor, v maju 2005 pod številko projekta 279–LN/2004.

2. členLokacijski načrt vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki

se nanašajo na potek kanalizacijskega omrežja in območje čistilne naprave ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev. Lokacijski načrt je izdelan na osnovi naslednjih strokovnih podlag:

– Idejni projekt Kanalizacija Zagorje–Kisovec, Hidro-inženiring d.o.o. Ljubljana, štev. proj. 51-221-12/2002, maj 2003;

– Idejni projekt Čistilna naprava Zagorje, Hidroinženi-ring d.o.o. Ljubljana, štev. proj. 51-221-22/2002, junij 2003;

– Poročilo o vplivih na okolje zaradi gradnje biološke čistilne naprave za čiščenje komunalnih odpadnih vod v Zagorju, Hidroinžinering d.o.o., štev. proj. HI/51-221-2002, junij 2003;

– Hidrološko poročilo, Hidroinženiring d.o.o. Ljubljana, štev. proj. 51-221-00-2002, maj 2005.

Tekstualni del obsega:– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,– opis prostorskih pogojev za realizacijo,– opis potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav ter

prestavitev in prilagoditev obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,

– opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi

nesrečami,– seznam parcel v ureditvenem območju,– oceno stroškov za izvedbo ureditvenega načrta,– etape izvajanja,– smernice in pogoje.Grafični del obsega:– Smernice in pogoje,– Pregledno situacijo M 1: 5.000,– Prikaz iz prostorskih sestavin planskih dokumentovObčine Zagorje ob Savi– Situacije obstoječega stanja M 1: 1.000,– Situacije kanalizacije M 1:1.000,– Ureditveno situacijo – ČN Zagorje M 1:250,– Prometno situacijo – ČN Zagorje M 1:250,– ČN Zagorje – karakteristične prereze M 1:200– Situacije komunalnih naprav M 1: 1000,– Načrt gradbenih parcel M 1:1000.


3. členUreditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele

oziroma zemljišča, ki so namenjena za gradnjo čistilne na-prave in preko katerih potekajo kanalizacijski vodi.

Vse parcele oziroma deli parcel, ki so v ureditvenem območju, so v katastrskih občinah k.o. Loke pri Zagorju, Za-gorje, Zagorje mesto in Rodež:

k.o. Loke pri Zagorju: 35/1, 35/2, 35/3, 42/2, 45/7, 45/4, 59/4, 74/1, 74/2, 74/4, 74/26, 76/1, 77/1, 77/19, 78/2, 80/1, 181/1, 182, 187, 195/2, 197, 199/3, 201/1, 225/17, 225/22, 226/12, 227/1, 258/6, 258/7, 306/1, 314/1, 314/5, 314/10, 314/23, 314/25, 314/29, 315/3, 317/3, 319/6, 319/7, 314/26, 406/1, 407/1, 407/2, 407/3, 407/4, 407/5, 407/9, 408/1, 409/2, 411/1, 414/2, 738/1, 744/2, 746, 748/2, 749/1, 749/2, 749/3, 749/4, 750/1, 750/2, 775/3, 754/1, 754/2, 754/3, 754/4, 756, 770/1, 770/5, 771/1, 775/3, 777/1, 777/2, 778, 779, 780, 1896,

k.o. Zagorje: 150/5, 282/2, 617/2, 617/5, 661/5, 776/1, 776/2, 1134/3, 1137/2, 1137/4, 1137/5, 1477/1, 1480/1, 1504/1, 1504/3, 1505, 1512, 1513,

k.o. Zagorje mesto: 35/1, 35/2, 35/3, 42/2, 45/4, 45/7, 150/5, 435/1, 438/1, 446, 447, 477, 485, 487, 489,

493, 494, 495/1, 495/6, 498, 521/1, 522/1, 522/3, 523/4, 524/3, 545/5, 546/2, 546/3, 547, 548/1, 549, 619/1, 621, 622, 624, 626, 1137/2, 1137/4, 1187, 1188, 1299/2,1301, 1302, 1303, 1304, 1309, 1310, 1311, 1312/1, 1351, 1352, 1354/1, 1360, 1362/1, 1525/1, 1525/2, 1539/2, 1541/2, 1543/1, 1543/2, 1544/1, 1544/3, 1556/1, 1568, 1575/2, 1581, 1583/2, 1586/2, 1586/3, 1587/1, 1587/2, 1647/1, 1648, 1651, 1652, 1654, 1698/1, 1698/2, 1841, 1892/1, 1893, 1893/1, 1893/6, 1894/1, 1895/1, 1895/6, 1896, 1903, 1904/4, 1906/1, 1907/1, 1909/1, 1913

k.o. Rodež: 325/6, 325/7, 328/4, 329, 1771/1, 1771/2, 1771/5, 1784.

III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI UREJANJA OBMOČJA

4. členUreditveno območje iz 3. člena tega odloka obsega:– območje izključne rabe čistilne naprave,– območje gradnje kanalizacijskega omrežja.

5. členKANALIZACIJSKO OMREŽJE

ZagorjePredvideni glavni povezovalni kanali v mešanem siste-

mu so:– kanal D1 v centru Zagorja, ki povezuje izlive obsto-

ječih kanalov do lokacije predvidenega pretočnega bazena meteornih vod,

– kanala B in B1 ob Kotredeščici v SV delu Zagorja.Na projektirane kanale v mešanem sistemu se priklju-

čuje tako odpadna kot tudi padavinska voda.Predvideni glavni povezovalni kanali v ločenem sistemu

so:– kanal Sd v centru Zagorja ob desnem bregu Medije,– kanal SI v centru Zagorja do lokacije predvidenega

črpališča odpadnih vod ter tlačnega voda preko mostu čez Savo,

– kanal D – povezovalni kanal od obstoječe čistilne na-prave v Kotredežu do glavnega zbirnega kanala Sl.

KisovecV naselju Kisovec je predviden ločen sistem odvajanja

odpadnih vod. Na območjih, kjer so predvideni le saniatarni kanali, se padavinska voda odvaja v vodotok lokalno.

Predvideni glavni kanali za odvajanje sanitarne od-padne vode so:

– kanal C, povezovalni kanal med Kisovcem in kanali-zacijskim omrežjem Zagorja ob Savi,

– kanal A, A1 v centru Kisovca ter območje naselja Zlato polje,

– kanal B ob cesti Zagorje–Trojane,– kanala B1 v novem nižje ležečem delu naselja ob

Mediji,– kanal B3 v novem centru Kisovca ter deli naselja do

Ribnika,– kanal B2 in B4 za del naselja na levem bregu Medi-

je.Predvideni glavni kanali za odvajanje padavinske vode

so:– kanal MB ob cesti Zagorje–Trojane,– kanal MB4 za del naselja na levem bregu Medije ob

cesti Zagorje–Trojane.Na glavne zbiralnike se priključujejo stranske veje. Tra-

se kanalov potekajo večinoma po obstoječih cestah. Zaradi terenskih danosti in upoštevanja, da se v največji možni meri zagotovi gravitacijski odtok iz individualnih hiš, poteka kanalizacija tudi po raščenem terenu. Trase so izbrane tako, da je iz večine objektov možen gravitacijski odtok iz pritličja


in nadstropij, odtoke iz kleti pa je potrebno voditi v javni kanal preko hišnih črpališč odpadnih vod.

Potek posameznih kanalov je razviden iz grafičnih priloglokacijskega načrta. Detajlni potek tras se uskladi v projektni dokumentaciji ob upoštevanju predpisanih odmikov med po-sameznimi komunalnimi vodi in drugimi objekti ter glede na terenske karakteristike. V projektni dokumentaciji se uskladi-jo tudi dolžine in dimenzije posameznih kanalov.

6. členOBJEKTI NA KANALIZACIJSKEM OMREŽJUNa kanalizacijskem omrežju je potrebno zgraditi na-

slednje objekte:1. Pretočni bazeni meteornih vod (PBMV)– PBMV 4 – lociran na zelenici ob sotočju Kotredeščice

in Medije, volumen bazena: V=70 m3

– PBMV Kotredež – lociran na območju obstoječe čistil-ne naprave, ki se poruši, volumen bazena: V=216 m3

– PBMV B – lociran na levem bregu Kotredeščice na-sproti obstoječe ČN, volumen bazena: V=60 m3

Objekti so locirani na mestih, kjer se kanali v mešanem sistemu priključijo na kanale v ločenem sistemu. Volumni pretočnih bazenov so odvisni od velikosti prispevnega ob-močja.

Bazen je armiranobetonska konstrukcija ustrezne ve-likosti, pokrita z betonsko ploščo, ki ni povozna. Bazen se prazni preko dušilke ali preko črpališča. V primeru, če je od-tok iz bazena predviden s črpalkami, je ob bazenu locirano črpališče in je namenjeno prečrpavanju odpadne vode iz kanalizacijskega omrežja in onesnažene padavinske vode iz bazena. Akumulacijski bazen črpališča je kvadratne ob-like 2,5 x 2,5 m. Potopni centrifugalni črpalki sta vgrajeni na dno bazena. Za vstop v bazen črpališča oz prostor z dušilko se predvidi lestev. Vgrajena oprema mora biti izdelana iz nerjavečega jekla INOX; deli, ki niso izdelani iz nerjavečega jekla, pa morajo biti ustrezno zaščiteni. Objekti so zavarovani s panelno žično ograjo iz plastificirane jeklene žice, dostop jemogoč skozi vrata širine 5,0 m iz aluminija.

2. ČrpališčeČrpališče je locirano na lokaciji med Kolodvorsko cesto

in Medijo tik ob obstoječem starem mostu čez Medijo. Čr-pališče je sestavljeno iz štirih delov, in sicer zbirni rezervoar odpadne vode z avtomatskimi grabljami, prostor, kjer so na-meščene potopne črpalke, prostor za postavitev kontejnerja in mehanizma za čiščenje grabelj ter prostora nad črpalno komoro. Volumen črpalnega rezervoarja je 18.0 m3. Pred zbirnim rezervoarjem so locirane avtomatske grablje, ki ščitijo črpalke pred večjimi plavajočimi deli (les, krpe ipd.). Črpalni del je opremljen s dvema vertikalnima črpalkama (ena je za rezervo). Gradbeno se objekt v celoti izvede iz vodone-propustnega betona. Pokrit je z dvokapno streho. Vgrajena oprema mora biti izdelana iz nerjavečega jekla INOX. Objekti so zavarovani s panelno žično ograjo iz plastificirane jeklenežice, dostop je mogoč skozi vrata širine 5,0 m iz aluminija.

.

7. členČISTILNA NAPRAVABiološka čistilna naprava je namenjena čiščenju komu-

nalnih odpadnih voda mesta Zagorje. Objekt je situiran na Severni strani ceste Litija–Trbovlje. Lokacija čistilne naprave je na obstoječem platoju tik pred mostom preko reke Save. Kapaciteta čistilne naprave bo 11.000 enot. Čistilno napravo sestavljajo naslednji objekti:

– postaja za sprejem vsebine greznic– mehansko predčiščenje– kontaktni bazen– biološki reaktor SBR– kompresorska postaja– zgoščevalnik blata

– dehidracija blata– merilno mesto in dezinfekcija iztoka– trafo postaja.Biološka čistilna naprava bo postavljena na obstoječi

plato vzhodno od mosta preko Save. Področje bo velikosti 123,37 x 45,90 m ob nasipu reke Save. Dostop bo omogočen iz obstoječe glavne ceste G II-108, Litija–Trbovlje. Zaradi omejenega manevrirnega prostora pri vhodu v čistilno na-pravo je možen dostop samo iz smeri Trbovlje. Tla obsto-ječega in dokončno obdelanega platoja so na koti 222,60 mn.m. Kota visoke vode na območju mostu preko Save je 218.70 mn.m.

Vsa oprema v objektih in čistilni napravi mora biti v INOX izvedbi.

8. členOBJEKTI NA ČISTILNI NAPRAVIUpravna stavbaPredvidena je upravna stavba zunanjih dimenzij 33,80

x 14,40 m, v katero se locirajo naslednji prostori: sprejem greznic, mehansko predčiščenje, kompresorska postaja, de-hidracija blata, kotlovnica, skladišče, prostor elektroomar, pisarna, laboratorij, agregat, sanitarije in garderobe. Upravna stavba se izvede kot zidan objekt, prekrit z dvokapnico, po-krito z elementi iz trapezne pločevine v rjavi ali rdeči barvi. Kota slemena strehe bo glede na koto okoliškega terena dvignjena za 9.32 m. Stavba bo nadstropne izvedbe. V pri-tličju bodo locirani prostori: sprejem greznic, mehansko pred-čiščenje, kompresorska postaja, dehidracija blata, kotlovnica, skladišče, prostor elektroomar, in agregat. V nadstropju bodo locirani prostori: pisarna, laboratorij, sanitarije in garderobe.

Kontaktni bazenObjekt služi za mešanje povratnega blata in dotekajoče

vode iz peskolova.Objekt je zasnovan kot AB bazenska konstrukcija, delno

vkopana v zemljo. Kontaktni bazen je prekrit z AB ploščo debeline 20 cm, debelina sten je 30 cm. Krona bazena je dvignjena glede na koto okoliškega terena za 1.10 m in je poravnana s krono SBR bazenov. Konstrukcija je sestavni del bazena za biološko čiščenje (SBR).

Biološki reaktor (SBR)Objekt je zasnovan kot AB bazenska konstrukcija, delno

vkopana v zemljo. Krona bazena je dvignjena glede na koto okoliškega terena za 1.10 m. Objekt je vkopan v nasipan in obstoječi teren za 6.80 m. Tlorisne dimenzije bazena so 25.6 x 20.9 m. Bazeni bodo odprte izvedbe (brez prekritja). Vse stene bazena (obodne in vmesne) so armiranobetonske MB30 debeline 30 cm. V obeh bazenih so predvidene AB stene debeline 30 cm, ki služijo za boljše kroženje odpadne vode v bazenu.

Zgoščevalec blataObjekt služi za zgoščanje odvišnega blata. Voda, od-

cejena od blata, se vrača preko preliva nazaj v biološki bazen v proces čiščenja. Zgoščevalec je zasnovan kot valjasta AB bazenska konstrukcija, delno vkopana v zemljo. Krona baze-na je dvignjena glede na koto okoliškega terena za 1.10 m. Objekt je vkopan v teren za 7.70 m. Tlorisne dim. bazena so φ8.70 m. Volumen 417.0 m3.

Merilno mestoMerilni jašek služi za opravljanje kontrole prečiščene

vode pred izpustom v reko. Tlorisna dimenzija objekta je 2.5 x 6.0 m, višina 4.53 m.

9. členPlato biološke čistilne naprave bo deloma zasut z ma-

terialom od odkopa gradbenih jam, ker se pričakuje ustrezna kvaliteta tega materiala. Cestišče, dvorišče in parkirišče bo asfaltirano in urejeno z betonskimi grednimi robniki. Neasfal-tirane površine bodo humusirane in posejane s travo, parki-rišče bo zasenčeno z drevesi. Okoli objektov bodo položene prane pohodne plošče.


Plato čistilne naprave bo ograjen s panelno žično ograjo iz plastificirane jeklene žice, višine 2.0 m, dostop je mogočskozi vrata širine 5,0 m iz aluminija. V vhodnih vratih bodo vgrajena manjša vrata za osebni prehod širine 1.00 m. Po-trebna bo zasaditev dreves in zatravitev bližnje okolice izven ograje. Plato čistilne naprave bo ograjen z aluminijasto žično ograjo, višine 2.0 m. Vhod na plato bo možen z južne strani in bo zaprt z drsnimi vrati na motorni pogon, šir. 6.00 m. Končna kota zunanje ureditve je na 222,60 mn.m.

10. členDostop in dovoz na ČN se izvede iz glavne ceste

G2-108, odsek 1184. Priključek je predviden v km 0+103. Širina priključka je 8.0 m. Vhodna vrata so pomaknjena v notranjost 10.0 m od roba obstoječega asfalta, tako, da je omogočeno stojno mesto za vzdrževalno vozilo. Priključek se izvede v asfaltu in priključnimi radiji na obstoječo glavno cesto. Uvoz je možen samo iz smeri vzhoda (Trbovlje), izvoz možen v obe smeri.

Na območju ČN se izvede manipulativna površina in krožna cesta za vzdrževalno vozilo. Na lokaciji se predvidijo tri PM za osebna vozila vzdrževalcev.

IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

11. členZaščitna ograja okrog območja čistilne naprave in zbir-

nega centra naj bo v spodnjem delu (do višine 50 cm) zgoš-čena in vkopana, da ne bo prehodna za male sesalce.

Za zmanjšanje vidne izpostavljenosti čistilne naprave in njeno vključitev v prostor je potrebna zasaditev z listopadnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, ki dolgo obdrže listje, ter zimzelenimi iglavci. Zasaditev se izvede z drevesnimi skupi-nami avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.

Po izgradnji kanalizacijskega omrežja je treba površine nad kanalom obnoviti, vzpostaviti prvotno stanje, na območju poteka po odprtih površinah takoj zasaditi in zatraviti.

V. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA

12. členKomunalna infrastruktura znotraj območja čistilne na-

prave se natančneje definira v PGD projektih tako, da seupošteva:

– Na območju posega je treba predvideti in izvajati kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu. Ločeno je treba odvodnjavati vodo z oporečnih in neoporečnih površin. Vode z oporečnih površin (manipulativne ploščad ipd.) je obvezno speljati v sistem fekalne kanalizacije.

– Za vse objekte in naprave (peskolovi, lovilci olj, črpa-lišča itd.) na kanalizacijskem sistemu je potrebno predvideti izdelavo poslovnikov in vzdrževanja.

– Znotraj območja čistilne naprave se zgradi hidrantno omrežje.

– Za rezervno napajanje objekta čistilne naprave se uporablja mobilni agregat.

– Elektrika se razpelje iz nove trafo postaje, ki je locira-na na območju ČN.

– Kot lokalni vir toplotne energije služi zemeljski plin ali UNP.

13. členNa območju predvidenih posegov poteka večje število

obstoječih komunalnih in infrastrukturnih vodov.– Vse vode je potrebno v sklopu izdelave izvedbene do-

kumentacije zakoličiti. Izdelati je potrebno detajle prečkanja v skladu s pogoji upravljavcev. Celotno izvedbo posegov v obstoječo infrastrukturo je potrebno vključiti v investicijo.

– V času gradnje je potrebno vsa dela v bližini vodov izvajati v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljavcev.

14. členKanalizacijaObstoječo in predvideno kanalizacijsko omrežje, katere-

ga tangirajo obravnavani vodi, je treba ustrezno zaščititi tako, da bo omogočeno nemoteno vzdrževanje in obratovanje.

Prečkanje in vzporedni potek kanalizacije z ostalimi komunalnimi instalacijami mora biti projektirano in izvedeno v skladu s predpisi.

V fazi PGD morajo biti obdelana vsa križanja z novimi rešitvami.

S posegom se ne smejo poslabšati obstoječe odtočne razmere meteornih voda.

Vsak poseg v vodni režim mora biti posebej projekti-ran.

Investitor mora pred pričetkom gradnje zakoličiti vse vode na terenu in pripraviti ustrezne rešitve v skladu s pogoji upravljavcev.

15. členVodovodInvestitor je dolžan:– za potrebe delovanja čistilne naprave izvesti priključi-

tev na vodovodno omrežje,– pridobiti podatke o obstoječih vodovodnih objektih in

napravah, po potrebi tudi zakoličiti in sondirati,– obdelati vse detajle prečkanj in odmikov predvidenih

objektov z obstoječimi vodovodnimi napravami,– na delih, kjer se predvideva obnova oziroma novo-

gradnja vodovodnega sistema, je treba izdelati usklajeno projektno dokumentacijo,

– obdelano mora biti varovanje obstoječih vodovodnih objektov in naprav in dostop do njih za potrebe nemotenega vzdrževanja in nadzora vodovoda,

– izdelati je treba usklajeno projektno dokumentacijo za vse naslednje faze,

– pridobitev vseh soglasij in dovoljenj za izvedbo po-segov na vodovodnem objektih in napravah,

– vsa dela na vodovodnem priključku in vodomeru mora opraviti upravljavec vodovoda po naročilu in na stroške in-vestitorja.

16. členElektroomrežjeZa oskrbo z električno energijo je potrebno zgraditi novo

trafo postajo ustrezne moči na območju ČN. Trafo postaja se naveže v električno omrežje preko 20 kV kablovoda iz obstoječega droga pri TP MHE Medija. Potek priključka je predmet posebne dokumentacije. Natančen način napajanja se opredeli v projektni dokumentaciji. Iz predvidene trafo postaje se položi ustrezno interno električno omrežje za po-trebe napajanja posameznih objektov in javno razsvetljavo. Zaradi zanesljivosti napajanja je potrebno znotraj območja predvideti lasten dieselski električni agregat.

Pri načrtovanju posegov je treba na mestih križanj ozi-roma približevanj upoštevati naslednje pogoje:

– upoštevati predpisane odmike novih objektov od ob-stoječega elektroenergetskega omrežja po zahtevah tehnič-nih predpisov,

– predvideti prestavitve ali spremembe obstoječega elektroenergetskega omrežja zaradi novih objektov,

– uskladiti potek obstoječega, prestavljenega ali no-vega elektroenergetskega omrežja z ostalimi komunalnimi napravami,

– z izkopi se ne sme ogroziti stabilnosti obstoječih opornikov,

– za vse rešitve izdelati ustrezno projektno dokumenta-cijo, ki jo potrdi upravljalec.


17. členTelekomunikacijsko omrežjeZa potrebe čistilne naprave je potrebno zgraditi TK pri-

ključek v skladu s pogoji upravljavca.Za nadzor in upravljanje čistilne naprave je potrebno

predvideti izvedbo optičnosignalnega kabla za krmiljenje med čistilno napravo in sedežem KOP Zagorje ob Savi.

V fazi izdelave projektne dokumentacije PGD, PZI je treba detajlno obdelati križanja in približevanja neposredno prizadetih in ogroženih telefonskih kabelskih vodov (medse-bojni odmiki). Vsa križanja obdelati v skladu s pogoji uprav-ljavca Telekom Slovenija.

18. členPlinovodno omrežje(1) Visokotlačno omrežje (Geoplin)Predvidena kanalizacija prečka plinovod R25A za MRP

Hrastnik na dveh mestih oziroma poteka delno v varnostnem pasu plinovoda. Plinovod je premera 200 mm in obratuje pod tlakom 50 bar. Pri načrtovanju in izvedbi je v nadaljevanju potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02) in Inter-ne smernice Geoplina. Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati:

– določiti natančno lego in globino plinovoda,– izdelati elaborat križanja in posegov na plinovod in

v njegov nadzorovani pas. Pri tem je potrebno upoštevati predpisane odmike,

– predvideti posebne pogoje dela v varovalnem pasu 2 x 5 m plinovoda,

– upoštevati vse pogoje upravljavca,– upoštevati vse pogoje upravljavca pri izvajanju del,– za vse rešitve pridobiti soglasje upravljavca.(2) Nizkotlačno omrežjePredvidena kanalizacija prečka oziroma se približuje

obstoječemu distribucijskemu plinovodnemu omrežju, ki de-luje pod tlakom 250 mbar. Pri izgradnji kanalizacije je po-trebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in kanalizacijo. Prečkanja se po možnosti izvedejo tako, da poteka plinovod nad kanalizacijo. Upoštevati je potrebno varnostni pas 2 x 2 m, kjer je potrebno dela izvajati pod nad-zorom upravljavca.

19. členToplovodno omrežjePredvidena kanalizacija prečka oziroma se približuje ob-

stoječemu toplovodnemu omrežju. Pri izgradnji kanalizacije je potrebno upoštevati predpisane odmike med toplovodom in kanalizacijo. Vsa dela je potrebno izvajati pod nadzorom upravljavca.

20. členPrometna infrastrukturaPredvidena kanalizacija bo potekala večidel po obsto-

ječih cestah, ulicah in poteh.Pri izvedbi je potrebno upoštevati predpisane odmike od

regionalnih in glavnih cest.Vse cestne površine je potrebno po končani gradnji

obnoviti oziroma vzpostaviti prvotno stanje. Javne prometne površine v upravljanju občine Zagorje ob Savi je potrebno obnoviti v celoti. Na povoznih površinah se predvidi dvoslojni asfalt, na nepovoznih površinah enoslojni.

V času gradnje je potrebno zagotoviti začasne dostope do objektov, parcel in interventnih poti.

VI. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR

21. členVODNOGOSPODARSKE UREDITVE IN VAROVANJE

VODNIH VIROVVsi objekti čistilne naprave morajo biti načrtovani tako,

da bo zagotovljena vodotesnost. Objekti ČN morajo biti loci-rani 0.50 m nad koto 100-letnih vod.

Iztok prečiščene vode mora ustrezati zahtevam iz Ured-be o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96) ter iz Uredb o spre-membah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 90/98, 31/01 in 62/01).

S predvideno gradnjo se ne sme poslabšati stabilnost brežin vodotokov. Dela se morajo izvajati tako, da ne bo povzročena erozija.

Odlaganje materiala v vodotoke oziroma neposredno bližino ni dovoljeno.

Na iztočnem kanalu se predvidi jašek za odvzem vzor-cev.

Začasno izkopan material mora biti zavarovan pred odplavljanjem.

Za zaščito podtalja in podtalnice morajo biti vsi izvedeni objekti, kjer potekata transport in čiščenje odpadne vode (cevovodi, jaški, bazeni, črpališča …), v vodotesni izvedbi. Potrebno izvesti preskus vodotesnosti z vodo kot medijem.

Pri obratovanju kanalizacijskega zbiralnika je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe samo pri vzdrževanju objektov in ustrezno odstranjevanje in odlaganje odpadkov pri čiščenju kanalov.

Iztok prečiščene odpadne vode iz čistilne naprave bo speljan v površinski odvodnik.

22. členPri posegih v območje vodotokov je potrebno upoštevati

naslednje:– Gradnja na vodnem ali priobalnem zemljišču v razdalji

5.0 m oziroma 15.0 m od meje vodnega zemljišča je prepo-vedana, razen za objekte infrastrukture.

– Prečkanja vodotokov se izvedejo tako, da je vrh za-ščitne cevi min. 1.5 m pod obstoječim dnom potoka oziroma 1.0 m na mestih, kjer je vodotok zavarovan. Detajl prečkanja se posebej obdela v projektni dokumentaciji.

– Pri vzporednem vodenju kanalov in vodotoka je potreb-no zagotoviti stabilnost brežine in upoštevati visoke vode.

– Prečkanje na mostni konstrukciji se izvede nizvodno, in to tako, da ni zmanjšana pretočnost.

– Izdelati je potrebno detajl izpustnega objekta.

23. členUREDITVE NA OBMOČJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN

VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČPrst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena ro-

dovitnost in količina. Pri izvedbi je treba ločiti zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev.

Rodovitna prst, ki se uporabi za rekultivacijo, mora biti shranjena na ustreznih lokacijah v nasipih ustreznih oblik in višine do 1.20 m.

24. členVAROVANJE OBJEKTOV IN OBMOČIJ KULTURNE

DEDIŠČINENa območju, kjer poteka trasa kanala C, je evidentirano

območje kulturne dediščine – Arheološko najdišče pod Ocep-kovim hribom (EŠD 14623). Pri izvajanju del je potrebno zagotoviti:

– zagotoviti arheološki nadzor,– v primeru najdb zagotoviti ustrezne arheološke raz-

iskave.


25. členVAROVANJE OBJEKTOV IN OBMOČIJ NARAVNE DE-

DIŠČINEZa širše območje obdelave so bile pridobljene nara-

vovarstvene smernice, iz katerih je razvidno, da je lokacija čistilne naprave na območju znotraj območja reke Save, ki je predlagano za naravno vrednoto državnega pomena in ekološko pomembno območje (EPO). Zaradi navedenega je potrebno upoštevati naslednje:

– pri izvedbi CČN niso dovoljeni posegi v brežine in strugo reke Save (zasipavanja, utrjevanje),

– objekt iztoka iz CČN naj se uredi sonaravno, pri iz-vedbi je potrebno v največji možni meri ohraniti obstoječo vegetacijo, po končani gradnji zasaditi oziroma obnoviti po-škodovana območja,

– dela na iztoku naj se izvajajo izven gnezditvene sezo-ne ptic (november–februar).

Na območju, kjer potekajo trase kanalizacijskega omrež-ja ni naravnih vrednosti in zavarovanih območij.

26. členVARSTVO PRED HRUPOMObmočje, kjer bo grajena kanalizacija in čistilna napra-

va se v skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) ter Uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96) uvršča v III. območje varstva pred hrupom, na območju industrijskih objektov v IV. ob-močje varstva pred hrupom. Območje CČN je opredeljeno kot komunalna cona in se uvršča v IV. območje varstva pred hrupom.

Kanalizacijsko omrežje v času obratovanja ne povzroča obremenitev s hrupom, obratovanje čistilne naprave ima teh-nološko predvidene takšne rešitve, da dodatnih obremenitev ne bo. Lokacija ČN je ob regionalni cesti, kjer je hrup prometa prevladujoč vir hrupa. Prav tako v neposredni bližini ČN ni stanovanjskih objektov (oddaljenost več kot 100 m).

Vpliv hrupa bo prisoten večidel v času gradnje, in to predvsem gradnje kanalizacije znotraj obstoječega naselja. V času gradnje morajo biti upoštevani naslednji ukrepi za zmanjšanje hrupa:

– delo na gradbišču mora potekati je v dnevnem času med 7. in 19. uro, v nočnem času le v primeru neodložljivih vzdrževalnih del;

– uporabo delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelani v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po smernicah 84/534/EEC in Pravilnika o emisiji hru-pa strojev, ki se uporabljajo na prostem (Uradni list RS, št. 106/02);

– ukrepi varstva pred hrupom v času gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v okviru projekta PZI, PZR. Projekt mora upoš-tevati usmeritve PVO.

Monitoring hrupa v času gradnje ni potreben.

27. členVARSTVO ZRAKAGradnja čistilne naprave bo potekala na območju, kjer je

zrak v ničelnem stanju onesnažen s škodljivimi snovmi iz in-dustrijskih virov, termoelektrarne in prometa. Onesnaženost zraka s prašnimi usedlinami bo velika predvsem v obdobju suhega in vetrovnega vremena ter pripravljalnih zemeljskih del. Transportne poti na območje gradbišča bodo potekale po obstoječi cestni mreži.

Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka v času grad-nje morajo vključevati:

– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišča; ukrep zahteva redno vlaženje gradbišča ob suhem in vetrov-nem vremenu;

– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi; ukrep

zahteva čiščenje vozil pri vožnji z gradbišč na javne pro-metne površine, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah in vlaženje odkritih delov ceste. Ukrep je potrebno izvajati na celotnem območju gradnje;

– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva upora-bo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev.

– zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora z ukrepi zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vred-nosti prašnih usedlin v zraku. Ukrepi varstva zraka v času gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v okviru projekta PZI, PZR. Projekt mora upoštevati usmeritve PVO.

Ukrepi v času obratovanjaIzvedba čistilne naprave mora predvideti rešitev za-

jemanja in čiščenja onesnaženega zraka odpadnih voda in muljev preko filtrskih naprav. Vsi bazeni morajo biti prekriti sploščami iz armiranega poliestra. Na osnovi tega se predpo-stavlja, da bodo emisije neprijetnih vonjav v času obratovanja čistilne naprave minimalne. Vpliv na okolje bo segal ob iz-brani tehnologiji do razdalje ca. 200–250 m. Emisij škodljivih snovi v zrak ne bo. Dodatni ukrepi za varstvo zraka niso po-trebni. Izvajati je potrebno spremljanje onesnaženosti zraka v času obratovanja čistilne naprave.

28. členVARSTVO PRED POŽAROMZa zagotavljanje protipožarne vode na ČN Zagorje se

izvede hidrantno omrežje v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).

Intervencijski dovozi in delovne površine za vozila so zagotovljeni. Dostop je iz glavne ceste.

Pri zasnovi objektov ČN je potrebno upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara in eksplozije zaradi tehnološkega postop-ka čistilne naprave. Zasnova objektov mora upoštevati tudi potrebne odmike med objekti. Pri lociranju TP je potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih normativih za var-stvo elektroenergetskih postrojev in naprav pred požarom (Uradni list SFRJ, št. 74/90), pri lociranju cisterne UNP pa Pravilnika o UNP (Uradni list RS, št. 22/91).

V času gradnje kanalizacijskega omrežja je potrebno zagotoviti nemotene dostope za intervencijska vozila in za varen odmik ljudi in premoženja.

VII. ETAPNOST IZVEDBE LOKACIJSKEGA NAČRTA

29. členEtape izvajanja na podlagi lokacijskega načrta:– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih

infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, ki so potrebne za uresničitev predvidenih posegov;

– kanalizacijsko omrežje po posameznih kanalih;– čistilna naprava.Etape gradenj in postopki za pridobitev upravnih do-

voljenj se lahko izvajajo posamezno. Etape izvajanja lokacij-skega načrta je treba načrtovati in izvajati tako, da bo potekal promet po lokalnih cestah čim manj moteno.

VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV

30. členMONITORING– Investitor gradnje mora zagotoviti posnetek ničelnega

stanja, podrobnejši načrt izvajanja monitoringa in izvajati monitoring z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času


gradnje ali obratovanja v posebnih pogojih lahko presegli zakonsko določene pragove.

– Upravljavec čistilne naprave je dolžan v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod in o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96) izvajati prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod. Pogostost meritev in čas vzorčenja sta do-ločena v prilogi 1 Pravilnika.

31. členPoleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih

tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej:

– Med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukre-pe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaže-nje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

– Pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci.

– Omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej.

– Investitor je dolžan zagotoviti odvoz blata na končno deponijo.

– Med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in ener-getsko oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav.

– Zavarovati gradbišča, tako da bodo zagotovljeni var-nost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok vode.

IX. TOLERANCE

32. členVse dimenzije, navedene v tem odloku, se morajo na-

tančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev do-voljenja za graditev. Lokacijski načrt opredeljuje namembnost posameznih objektov in njihovo funkcionalno povezanost. Vse detajlne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.

Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopa-nja od tehničnih rešitev, velikosti in dispozicije posameznih objektov, določenih s tem načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških rešitev, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo teh-nične rešitve, ki so primernejše, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi so-glašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

X. SPLOŠNA DOLOČBA

33. členLokacijski načrt je na vpogled pri službah, pristojnih za

urejanje prostora v Občini Zagorje ob Savi.

XI. KONČNA DOLOČBA


nem listu RS.




2546. Odlok o lokacijskem načrtu za gradnjo kolektorja odpadnih vod in centralne čistilne naprave Izlake

Na podlagi 27. do 34. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) in 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi – prečiščeno besedilo (Urad-ni vestnik Zasavja, št. 13/03) je Občinski svet občine Zagorje ob Savi na redni seji dne 26. 5. 2005 sprejel

O D L O Ko lokacijskem načrtu za gradnjo kolektorja odpadnih vod in centralne čistilne naprave

Izlake


1. členS tem odlokom se ob upoštevanju prostorskih sesta-

vin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Zagorje ob Savi sprejme lokacijski načrt za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave Izlake, ki ga je izdelal URBIS – urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o. Maribor, v maju 2005 pod številko projekta 278–LN/2004.

2. členLokacijski načrt vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki

se nanašajo na potek kanalizacijskega omrežja in območje čistilne naprave ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev. Lokacijski načrt je izdelan na osnovi naslednjih strokovnih podlag:

– Idejni projekt Kanalizacija Izlake, Hidroinženiring d.o.o. Ljubljana, štev. proj. 51-221-13/2002, maj 2003;

– Idejni projekt Čistilna naprava Izlake, Hidroinženiring d.o.o. Ljubljana, štev. proj. 51-221-23/2002, junij 2003;

– Strokovna ocena o vplivih na okolje zaradi gradnje biološke čistilne naprave Izlake, Hidroinženiring d.o.o. Ljub-ljana, štev. proj. HI/51-221-2002, junij 2003.

Tekstualni del obsega:– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,– opis prostorskih pogojev za realizacijo,– opis potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav, ter

prestavitev in prilagoditev obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,

– opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi ne-

srečami, seznam parcel v ureditvenem območju,– oceno stroškov za izvedbo ureditvenega načrta,– etape izvajanja,– smernice in pogoje.Grafični del obsega:– Smernice in pogoje,– Pregledno situacijo M 1: 5.000,– Prikaz iz prostorskih sestavin planskih dokumentovObčine Zagorje ob Savi– Situacije obstoječega stanja M 1: 1.000,– Situacije kanalizacije M 1:1.000,– Ureditveno situacijo – ČN Izlake M 1:250,– Prometno situacijo – ČN Izlake M 1:250,– ČN Izlake – karakteristične prereze M 1:200– Situacije komunalnih naprav M 1: 1000,– Načrt gradbenih parcel M 1:1000.



3. členUreditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele

oziroma zemljišča, ki so namenjena za gradnjo čistilne na-prave in preko katerih potekajo kanalizacijski vodi.

Vse parcele oziroma deli parcel, ki so v ureditvenem območju, so v katastrski občini k.o. Izlake in Ržišče:

k.o. Izlake: 141/1, 141/3, 142, 143/2, 143/1, 161/1, 169, 170, 171, 183/1, 204/2, 271, 293, 296/1, 296/2, 346, 356/1, 357/2, 358/24, 359/7, 370, 371/1, 387/1, 399/1, 399/2, 401/1, 401/6, 402, 404/2, 412/2, 438/3, 448, 449/4, 520/5, 523/2, 523/1, 523/6, 550/1, 550/2, 622/2, 622/1, 639, 640, 661, 662, 685/2, 685/3, 691, 692, 695/1, 698/2, 698/10, 698/6, 698/13, 698/22, 699/3, 700/1, 703, 704/1, 704/2, 705, 706/1,

k.o. Ržišče: 605/1, 980, 603, 99/2, 888, 885, 603, 980, 1008/1.

III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI UREJANJA OBMOČJA

4. členUreditveno območje iz 3. člena tega odloka obsega:– območje izključne rabe čistilne naprave,– območje gradnje kanalizacijskega omrežja.

5. členKANALIZACIJSKO OMREŽJEKanalizacijski sistem predstavljata dva glavna zbirna

kanala:– kanalizacijski zbiralnik A,– kanalizacijski zbiralnik C.Na glavne zbiralnike se priključujejo stranske veje. Tra-

se kanalov potekajo večinoma po obstoječih cestah. Zaradi terenskih danosti in upoštevanja, da se v največji možni meri zagotovi gravitacijski odtok iz individualnih hiš, poteka kanalizacija tudi po raščenem terenu. Trase so izbrane tako, da je iz večine objektov možen gravitacijski odtok iz pritličja in nadstropij, odtoke iz kleti pa je potrebno voditi v javni kanal preko hišnih črpališč odpadnih vod.

Padavinska voda se odvodnjava po obstoječih kanalih ali površinsko. Padavinske vode zaradi dobre prepustnosti terena ne predstavljajo večjega problema, za odvod pa-davinskih vod se dodatno predvidijo kanala MA in MA2, ki odvajata padavinsko vodo iz osrednjega dela naselja (ob osnovni šoli), kanal MA1, ki poteka po Obreziji, kanal MC2, ki odvaja padavinsko vodo iz naselja pod Hribom (nasproti Medijskih toplic), ter kanal MC3, ki odvaja odpadno vodo iz naselja ob Plinski cesti.

Potek posameznih kanalov je razviden iz grafičnih priloglokacijskega načrta. Detajlni potek tras se uskladi v projektni dokumentaciji ob upoštevanju predpisanih odmikov med po-sameznimi komunalnimi vodi in drugimi objekti ter glede na terenske karakteristike. V projektni dokumentaciji se uskladi-jo tudi dolžine in dimenzije posameznih kanalov.

6. členČISTILNA NAPRAVABiološka čistilna naprava je namenjena čiščenju komu-

nalnih odpadnih vod iz naselja Izlake in naselij, ki gravitirajo na kanalizacijsko omrežje naselja Izlake.

Predvidena biološka čistilna naprava bo na prodni ravnici potoka Medija. Potok je tik ob lokaciji parcele či-stilne naprave. Izgradnja naprave je predvidena tako, da so vsi objekti zavarovani pred visokimi vodami (100-letne poplavne), dopustna je le delna preplavitev dela plato-ja (cesta). Čistilna naprava bo nameščena na nasutem platoju, ki bo padal proti strugi potoka Medija, dimenzija platoja bo 51.90 x 30.0 m. Celotni plato čistilne naprave je dodatno nasut z izkopanim in naknadno pripeljanim

materialom. Tla nasutega in dokončno obdelanega platoja so na koti 296.95 m na južni strani in 295.45 m na severni strani. Dno v upravni stavbi bo na koti 297.05. Urejena je krožna asfaltirana površina za manipulacijo in transport na čistilni napravi. Dostop do območja se uredi z obstoječe regionalne ceste.

V območju čistilne naprave bodo zgrajeni naslednji ob-jekti:

– vhodno črpališče– upravna stavba– peskolov– razdelilni jašek– biološki blok– zalogovnik blata– merilno mesto– trafo postaja.Vsa oprema na čistilni napravi mora biti v INOX iz-

vedbi.

7. členOBJEKTI NA ČISTILNI NAPRAVIVhodno črpališčeVhodno črpališče se izvede kot montažna konstrukcija

iz armiranega poliestra, ki je pokrito s poliestrskim pokrovom. Montažna konstrukcija črpališča je postavljena na betonski podstavek, ki leži na podložnem betonu. V obod betonskega podstavka je nameščen sidrni obroč za sidranje montažne konstrukcije. Montažna konstrukcija je zaradi svoje višine ojačana z jeklenimi obroči. V obodu se predvidi odprtine za dotok in iztok odpadne vode.

Velikost objekta: premer 1.60 mUpravna stavbaPredvidena je upravna stavba zunanjih dimenzij 8.00

x 9.60 m, v katero se locirajo prostori za: grablje, puhala, elektro omarice, garderoba in sanitarije ter pisarna.

Objekt je izveden kot zidana konstrukcija, temeljena na pasovnih temeljih, prekrita z dvokapno streho. Naklon dvo-kapnice je 30 stopinj proti horizontali.

PeskolovObjekt se izvede iz armiranobetonske cevi zunanjega

premera 280 cm. Objekt je prekrit s povoznim prekritjem na koti 296.95 mn.m.

Razdelilni jašekObjekt je sestavni del SBR bloka in je izveden kot vodo-

tesen armiranobetonski objekt. Namen objekta je razdelitev vode v oba bazena. Objekt je prekrit s pohodnim prekritjem.

Biološki blokObjekt je zasnovan kot armiranobetonska bazenska

konstrukcija, vkopana v zemljo. Temeljna plošča leži na pod-ložnem betonu. Vertikalne stene so prav tako armiranobeton-ske. Vsi betoni so vodotesni. Ozračevalna bazena sta dva. V njiju poteka izmenični postopek ozračevanja, bistrenja in odvajanja očiščene vode in odvišnega blata. Velikost objekta vključno z zalogovnikom je 15.90 x 12.90 m.

Zalogovnik blataObjekt je priključen SBR reaktorju, njegove dimenzije

so 3 x 12,6 m (notranje mere). Izveden je iz armiranega betona, ki je vodotesen in odporen na sulfatne komponente v vsebini bazena. Zalogovnik je prekrit z betonsko ploščo, dohodi skozi ploščo so omogočeni preko odprtin, zaprtimi z LŽ pokrovi. Na plošči objekta se izvede toplotna izolacija, katero se prekrije z nasutjem, tako da je finalna obdelava nakoti okoliškega terena.

Merilno mestoMerilni jašek dimenzije 4,90 x 1,90 m in globine 3,75 m

služi za opravljanje kontrole prečiščene vode pred izpustom v vodotok. Krona AB jaška, je na koti +0.20. Prekrit bo s po-hodnim prekritjem, prekritje je možno odstraniti, tako da služi za možen dostop v objekt. V objekt se vgradi standardizirana Venturijeva zožitev, ki služi za meritve pretokov, vgradi se tudi UV svetilka za dezinfekcijo očiščene vode. UV svetilka


in zožitev sta pokriti s pohodnim prekritjem na koti –2.56 m. Površine zožitve se obdelajo s premazom za beton.

8. členPlato biološke čistilne naprave se izvede z nasutjem.

Okolica bazena in upravne stavbe se uredi s pranimi beton-skimi ploščami v širini 0,80 m od objekta. Urejena je krožna asfaltirana površina, ki je od ostalih površin ločena z beton-skimi grednimi robniki, za manipulacijo in transport na čistilni napravi. Asfaltirana površina je izvedena v padcu proti sever-ni strani lokacije čistilne naprave, odvodnjevanje s cestne po-vršine se uredi preko požiralnikov, ti pa se nato preko interne kanalizacije navezujejo na objekt peskolova. Ostale površine znotraj ograje se humusirajo in posejejo s travo. Potrebna bo zasaditev dreves in zatravitev bližnje okolice izven ograje. Predvideva se zasaditev avtohtonih vrst dreves.

Plato čistilne naprave bo ograjen s panelno žično ograjo iz plastificirane jeklene žice, višine 2.0 m. Vhod na plato bomožen z južne strani in bo zaprt z drsnimi vrati na motorni pogon, šir. 6.00 m. Vrata se izvedejo iz aluminija.

Končna kota zunanje ureditve je na 296,95 mn.m na južni strani lokacije čistilne naprave in pa na koti 295,45 mn.m na severni stani.

9. členDostop in dovoz na ČN se izvede iz regionalne ceste

R1-221, odsek 1218. Priključek je predviden v km 0+786. Širina priključka je 6.0 m. Vhodna vrata so pomaknjena v notranjost 10.0 m od roba obstoječega asfalta, tako, da je omogočeno stojno mesto za vzdrževalno vozilo. Priključek se izvede v asfaltu in priključnimi radii na obstoječo regio-nalno cesto.

Na območju ČN se izvede manipulativna površina in krožna cesta za vzdrževalno vozilo. V območju ureditve sta predvideni dve PM za osebna vozila vzdrževalcev.

IV. POGOJI ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE

10. člen– Zaščitna ograja okrog območja čistilne naprave in

zbirnega centra naj bo v spodnjem delu (do višine 50 cm) zgoščena in vkopana, da ne bo prehodna za male sesalce.

– Za zmanjšanje vidne izpostavljenosti čistilne naprave in njeno vključitev v prostor je potrebna zasaditev z listopad-nimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, ki dolgo obdrže listje, ter zimzelenimi iglavci. Zasaditev se izvede z drevesnimi skupinami avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.

– Po izgradnji kanalizacijskega omrežja je treba površi-ne nad kanalom obnoviti, vzpostaviti prvotno stanje, na ob-močju poteka po odprtih površinah takoj zasaditi in zatraviti.

V. POGOJI ZA KOMUNALNO UREJANJE OBMOČJA

11. členKomunalna infrastruktura znotraj območja čistilne na-

prave se natančneje definira v PGD projektih tako, da seupošteva:

– Na območju posega je treba predvideti in izvajati kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu. Ločeno je treba odvodnjavati vodo z oporečnih in neoporečnih površin. Vode z oporečnih površin (manipulativne ploščad ipd.) je obvezno speljati s sistem fekalne kanalizacije.

– Za vse objekte in naprave (peskolovi, lovilci olj, črpa-lišča itd.) na kanalizacijskem sistemu je potrebno predvideti izdelavo poslovnikov in vzdrževanja.

– Znotraj območja čistilne naprave se zgradi hidrantno omrežje.

– Za rezervno napajanje objekta čistilne naprave se uporablja mobilni agregat.

– Elektrika se razpelje iz nove trafo postaje, ki je locira-na na območju ČN.

– Kot lokalni vir toplotne energije služi električna ener-gija.

12. členNa območju predvidenih posegov poteka večje število

obstoječih komunalnih in infrastrukturnih vodov.– Vse vode je potrebno v sklopu izdelave izvedbene

dokumentacije zakoličiti. Izdelati je potrebno detajle pre-čkanja v skladu s pogoji upravljavcev. Celotno izvedbo posegov v obstoječo infrastrukturo je potrebno vključiti v investicijo.

– V času gradnje je potrebno vsa dela v bližini vodov izvajati v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljavcev.

13. členKanalizacijaObstoječo in predvideno kanalizacijsko omrežje, katere-

ga tangirajo obravnavani vodi, je treba ustrezno zaščititi tako, da bo omogočeno nemoteno vzdrževanje in obratovanje.

Prečkanje in vzporedni potek kanalizacije z ostalimi komunalnimi instalacijami mora biti projektirano in izvedeno v skladu s predpisi.

V fazi PGD morajo biti obdelana vsa križanja z novimi rešitvami.

S posegom se ne smejo poslabšati obstoječe odtočne razmere meteornih voda.

Vsak poseg v vodni režim mora biti posebej projekti-ran.

Investitor mora pred pričetkom gradnje zakoličiti vse vode na terenu in pripraviti ustrezne rešitve v skladu s pogoji upravljavcev.

14. členVodovodInvestitor je dolžan:– za potrebe delovanja čistilne naprave izvesti priključi-

tev na vodovodno omrežje,– pridobiti podatke o obstoječih vodovodnih objektih in

napravah, po potrebi tudi zakoličiti in sondirati,– obdelati vse detajle prečkanj in odmikov predvidenih

objektov z obstoječimi vodovodnimi napravami,– na delih, kjer se predvideva obnova oziroma novo-

gradnja vodovodnega sistema, je treba izdelati usklajeno projektno dokumentacijo,

– obdelano mora biti varovanje obstoječih vodovodnih objektov in naprav in dostop do njih za potrebe nemotenega vzdrževanja in nadzora vodovoda,

– izdelati je treba usklajeno projektno dokumentacijo za vse naslednje faze,

– pridobitev vseh soglasij in dovoljenj za izvedbo po-segov na vodovodnem objektih in napravah,

– Vsa dela na vodovodnem priključku in vodomeru mora opraviti upravljavec vodovoda po naročilu in na stro-ške investitorja.

15. členElektroomrežjeZa oskrbo z električno energijo je potrebno zgraditi novo

trafo postajo ustrezne moči na območju ČN. Trafo postaja se naveže v električno omrežje preko 20 kV kablovoda iz RP Izlake. Natančen način napajanja se opredeli v projektni dokumentaciji.

Iz predvidene trafo postaje se položi ustrezno interno električno omrežje za potrebe napajanja posameznih ob-jektov in javno razsvetljavo.

Zaradi zanesljivosti napajanja je potrebno znotraj ob-močja predvideti lasten dieselski električni agregat.


Pri načrtovanju posegov je treba na mestih križanj ozi-roma približevanj upoštevati naslednje pogoje:

– upoštevati predpisane odmike novih objektov od ob-stoječega elektroenergetskega omrežja po zahtevah tehnič-nih predpisov,

– predvideti prestavitve ali spremembe obstoječega elektroenergetskega omrežja zaradi novih objektov,

– uskladiti potek obstoječega, prestavljenega ali no-vega elektroenergetskega omrežja z ostalimi komunalnimi napravami,

– z izkopi se ne sme ogroziti stabilnosti obstoječih opo-rnikov,

– za vse rešitve izdelati ustrezno projektno dokumenta-cijo, ki jo potrdi upravljalec.

16. členTelekomunikacijsko omrežjeZa potrebe čistilne naprave je potrebno zgraditi TK pri-

ključek v skladu s pogoji upravljavca.V fazi izdelave projektne dokumentacije PGD, PZI je

treba detajlno obdelati križanja in približevanja neposredno prizadeti in ogroženih telefonskih kabelskih vodov (medse-bojni odmiki). Vsa križanja obdelati v skladu s pogoji uprav-ljavca Telekom Slovenija.

17. členPlinovodno omrežje(1) Visokotlačno omrežje (Geoplin)Predvidena kanalizacija prečka plinovod R25A za MRP

Hrastnik na dveh mestih oziroma poteka delno v varnostnem pasu plinovoda. Plinovod je premera 200 mm in obratuje pod tlakom 50 bar. Pri načrtovanju in izvedbi je v nadaljevanju potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 bar (Uradni list RS, št. 60/01, 54/02) in Interne smernice Geoplina. Pri izdelavi projektne dokumentacije je potrebno upoštevati:

– določiti natančno lego in globino plinovoda,– izdelati elaborat križanja in posegov na plinovod in

v njegov nadzorovani pas. Pri tem je potrbeno upoštevati predpisane odmike,

– predvideti posebne pogoje dela v varovalnem pasu 2 x 5 m plinovoda,

– upoštevati vse pogoje upravljavca,– upoštevati vse pogoje upravljavca pri izvajanju del,– za vse rešitve pridobiti soglasje upravljavca.(2) Nizkotlačno omrežjePredvidena kanalizacija prečka oziroma se približuje

obstoječemu distribucijskemu plinovodnemu omrežju, ki de-luje pod tlakom 250 mbar. Pri izgradnji kanalizacije je po-trebno upoštevati predpisane odmike med plinovodom in kanalizacijo. Prečkanja se po možnosti izvedejo tako, da poteka plinovod nad kanalizacijo. Upoštevati je potrebno varnostni pas 2 x 2 m, kjer je potrebno dela izvajati pod nad-zorom upravljavca.

18. členPrometna infrastrukturaPredvidena kanalizacija bo potekala večidel po obsto-

ječih cestah, ulicah in poteh.Pri izvedbi je potrebno upoštevati predpisane odmike od

regionalnih in glavnih cest.Vse cestne površine je potrebno po končani gradnji ob-

noviti oziroma vzpostaviti prvotno stanje. Kjer trase potekajo v javnih površinah, se le-te obnovijo v celoti. Na povoznih površinah je treba vgrajevati dvoslojni asfalt, na nepovoznih površinah enoslojni asfalt.

V času gradnje je potrebno zagotoviti začasne dostope do objektov, parcel in intervencijskih poti.

VI. OKOLJEVARSTVENI IN DRUGI POGOJI ZA IZVEDBO POSEGOV V PROSTOR

19. členVODNOGOSPODARSKE UREDITVE IN VAROVANJE

VODNIH VIROVVsi objekti čistilne naprave morajo biti načrtovani tako,

da bo zagotovljena vodotesnost. Objekti ČN morajo biti loci-rani 0.50 m nad koto 100-letnih vod.

Iztok prečiščene vode mora ustrezati zahtevam iz Ured-be o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96) ter iz Uredb o spre-membah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 90/98, 31/01 in 62/01).

S predvideno gradnjo se ne sme poslabšati stabilnost brežin vodotokov. Dela se morajo izvajati tako, da ne bo povzročena erozija.

Na podlagi 150. člena Zakona o vodah se lahko po-segi v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda, izvedejo samo na podlagi vodnega dovoljenja.

Odlaganje materiala v vodotoke oziroma neposredno bližino ni dovoljeno.

Na iztočnem kanalu se predvidi jašek za odvzem vzor-cev.

Začasno izkopan material mora biti zavarovan pred odplavljanjem.

Za zaščito podtalja in podtalnice morajo biti vsi izvedeni objekti, kjer potekata transport in čiščenje odpadne vode (ce-vovodi, jaški, bazeni, črpališča …), v vodotesni izvedbi. Po-trebno je izvesti preizkus vodotesnosti z vodo kot medijem.

Pri obratovanju kanalizacijskega zbiralnika je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe samo pri vzdrževanju objektov in ustrezno odstranjevanje in odlaganje odpadkov pri čiščenju kanalov.

Iztok prečiščene odpadne vode iz čistilne naprave bo speljan v površinski odvodnik.

20. členPri posegih v območje vodotokov je potrebno upoštevati

naslednje:– Gradnja na vodnem ali priobalnem zemljišču v razdalji

5.0 m od meje vodnega zemljišča je prepovedana, razen za objekte infrastrukture.

– Prečkanja vodotokov se izvedejo tako, da je vrh za-ščitne cevi min. 1.5 m pod obstoječim dnom potoka oziroma 1.0 m na mestih, kjer je vodotok zavarovan. Detajl prečkanja se posebej obdela v projektni dokumentaciji.

– Pri vzporednem vodenju kanalov in vodotoka je po-trebno zagotoviti stabilnost brežine in upoštevati visoke vode.

– Prečkanje na mostni konstrukciji se izvede nizvodno in to tako, da ni zmanjšana pretočnost.

– Izdelati je potrebno detalj izpustnega objekta.

21. členUREDITVE NA OBMOČJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN

VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČPrst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena ro-

dovitnost in količina. Pri izvedbi je treba ločiti zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev.

Rodovitna prst, ki se uporabi za rekultivacijo, mora biti shranjena na ustreznih lokacijah v nasipih ustreznih oblik in višine do 1.20 m.

22. členVAROVANJE OBJEKTOV IN OBMOČIJ KULTURNE

DEDIŠČINENa območju ni druge evidentirane kulturne dediščine,

vpisane v RKD, in ne razglašenih kulturnih spomenikov.


23. členVAROVANJE OBJEKTOV IN OBMOČIJ NARAVNE DE-

DIŠČINEZa širše območje obdelave so bile pridobljene naravo-

varstvene smernice, iz katerih je razvidno, da na območju in v neposredni bližini poteka trase kanalizacijskega omrežja in ČN ni naravnih vrednost in zavarovanih območij.

24. členVARSTVO PRED HRUPOMObmočje, kjer bo grajena kanalizacija in čistilna naprava,

se v skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) ter Uredbo o spremembah in dopol-nitvah uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 66/96) uvršča v III. območje varstva pred hrupom.

Kanalizacijsko omrežje v času obratovanja ne povzroča obremenitev s hrupom, obratovanje čistilne naprave ima teh-nološko predvidene takšne rešitve, da dodatnih obremenitev ne bo. Lokacija ČN je ob regionalni cesti, kjer je hrup prometa prevladujoč vir hrupa. Prav tako v neposredni bližini ČN ni stanovanjskih objektov.

Vpliv hrupa bo prisoten večidel v času gradnje, in to predvsem gradnje kanalizacije znotraj obstoječega naselja. V času gradnje morajo biti upoštevani naslednji ukrepi za zmanjšanje hrupa:

– delo na gradbišču mora potekati v dnevnem času med 7. in 19. uro, v nočnem času le v primeru neodložljivih vzdrževalnih del;

– uporabo delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izde-lane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po smernicah 84/534/EEC in Pravilnika o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, Uradni list RS, št. 106/02;

– ukrepi varstva pred hrupom v času gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v okviru projekta PZI, PZR. Projekt mora upoš-tevati usmeritve PVO.

Monitoring hrupa v času gradnje ni potreben.

25. členVARSTVO ZRAKAGradnja čistilne naprave bo potekala na območju, kjer

zrak v ničelnem stanju ni onesnažen s škodljivimi snovmi. Onesnaženost zraka s prašnimi usedlinami bo velika pred-vsem v obdobju suhega in vetrovnega vremena ter priprav-ljalnih zemeljskih del. Transportne poti na območje gradbišča bodo potekale po obstoječi cestni mreži.

Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka v času grad-nje morajo vključevati:

– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišča; ukrep zahteva redno vlaženje gradbišča ob suhem in vetrov-nem vremenu;

– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi; ukrep zahteva čiščenje vozil pri vožnji z gradbišč na javne pro-metne površine, prekrivanje sipkih tovorov pri transportu po javnih prometnih površinah in vlaženje odkritih delov ceste. Ukrep je potrebno izvajati na celotnem območju gradnje;

– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih; ukrep zahteva upora-bo tehnično brezhibne gradbene mehanizacije in transportnih sredstev.

– zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora z ukrepi zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vred-nosti prašnih usedlin v zraku. Ukrepi varstva zraka v času gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v okviru projekta PZI, PZR. Projekt mora upoštevati usmeritve PVO.

Ukrepi v času obratovanjaEmisije neprijetnih vonjav v času obratovanja čistilne

naprave ne bodo povzročale zaznavnih vonjav pri najbližjih stanovanjskih objektih, saj so ti oddaljeni več kot 300 m. Do-datni ukrepi za varstvo zraka niso potrebni. Spremljanje one-

snaženosti zraka v času obratovanja čistilne naprave zaradi pričakovanje majhne onesnaženosti zraka ni potrebno.

26. členVARSTVO PRED POŽAROMZa zagotavljanje protipožarne vode na ČN Izlake se

izvede hidrantno omrežje v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za hidrantno omrežje za gašenje požarov (Uradni list SFRJ, št. 30/91).

Intervencijski dovozi in delovne površine za vozila so zagotovljeni. Dostop je iz glavne ceste.

Pri zasnovi objektov ČN je potrebno upoštevati tudi požarna tveganja, ki so povezana s povečano možnostjo nastanka požara in eksplozije zaradi tehnološkega postop-ka čistilne naprave. Zasnova objektov mora upoštevati tudi potrebne odmike med objekti. Pri lociranju TP je potrebno upoštevati določila Pravilnika o tehničnih normativih za var-stvo elektro energetskih postrojev in naprav pred požarom (Uradni list SFRJ, št. 74/90).

V času gradnje kanalizacijskega omrežja je potrebno zagotoviti nemotene dostope za intervencijska vozila in za varen odmik ljudi in premoženja.

VII. ETAPNOST IZVEDBE LOKACIJSKEGA NAČRTA

27. členEtape izvajanja na podlagi lokacijskega načrta:– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih

infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, ki so potrebne za uresničitev predvidenih posegov;

– kanalizacijsko omrežje po posameznih kanalih;– čistilna naprava.Etape gradenj in postopki za pridobitev upravnih do-

voljenj se lahko izvajajo posamezno. Etape izvajanja lokacij-skega načrta je treba načrtovati in izvajati tako, da bo potekal promet po lokalnih cestah čim manj moteno.

VIII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV

28. členMONITORING– Investitor gradnje mora zagotoviti posnetek ničelnega

stanja, podrobnejši načrt izvajanja monitoringa in izvajati monitoring z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje ali obratovanja v posebnih pogojih lahko presegli zakonsko določene pragove.

– Upravljavec čistilne naprave je dolžan v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod in o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96) izvajati prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod. Pogostost meritev in čas vzorčenja sta do-ločena v prilogi 1 Pravilnika.

29. členPoleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih

tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej:

– Med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukre-pe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaže-nje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

– Pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci.

– Omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej.

– Investitor je dolžan zagotoviti odvoz blata na končno deponijo.


– Med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in ener-getsko oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav.

– Zavarovati gradbišča, tako da bodo zagotovljeni var-nost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok vode.

IX. TOLERANCE

30. členVse dimenzije, navedene v tem odloku, se morajo na-

tančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev do-voljenja za graditev. Lokacijski načrt opredeljuje namembnost posameznih objektov in njihovo funkcionalno povezanost. Vse detajlne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.

Dopustne so spremembe v trasah posameznih kanali-zacijskih vodov, če se na podlagi posnetka dejanskega sta-nja, zakoličbe obstoječe infrastrukture, geološko geomehan-skih karakteristik ali težav pri pridobivanju zemljišč ugotovi, da je potrebna korektura, ki pa ne vpliva na celovito tehnično rešitev in ne poslabšuje vplivov na okolje.

Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopa-nja od tehničnih rešitev, velikosti in dispozicije posameznih objektov, določenih s tem načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških rešitev, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo teh-nične rešitve, ki so primernejše, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi so-glašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

X. SPLOŠNA DOLOČBA

31. členLokacijski načrt je na vpogled pri službah, pristojnih za

urejanje prostora v Občini Zagorje ob Savi.

XI. KONČNA DOLOČBA


nem listu RS.




2547. Sklep o povečanju cen distribucijske marže za zemeljski plin

Na podlagi 16. člena Statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 13/03) in na predlog koncesio-narja za dobavo in distribucijo plina v Občini Zagorje ob Savi Adriaplin, d.o.o., je Občinski svet občine Zagorje ob Savi na 21. redni seji dne 26. 5. 2005 sprejel naslednji

S K L E P

1Občinski svet občine Zagorje ob Savi potrjuje povečanje

cen distribucijske marže za zemeljski plin v višini 1,24%, tako da znaša 16,31 SIT m3.

2Cene distribucijske marže za zemeljski plin se uporab-

ljajo od 1. 7. 2005 dalje. Cene se objavijo v Uradnem listu Republike Slovenije.



ŽELEZNIKI

2548. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Železniki za leto 2004

Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), 98. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in30/02) in 91. člena Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 132/04) je Občinski svet občine Železniki na 20. redni seji dne 8. 6. 2005 sprejel

O D L O Ko zaključnem računu proračuna Občine Železniki

za leto 2004

1. členS tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna

Občine Železniki za leto 2004, ki zajema vse prihodke in od-hodke žiro računa proračuna Občine Železniki.

2. členZaključni račun Občine Železniki za leto 2004 obsega:

Skupina/Podskupina kontov Leto 2004A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 869.441.155TEKOČI PRIHODKI (70+71) 591.811.27270 DAVČNI PRIHODKI 482.712.325700 Davki na dohodek in dobiček 390.523.627703 Davki na premoženje 65.227.147704 Domači davki na blago in storitve 26.961.551706 Drugi davki71 NEDAVČNI PRIHODKI 109.098.947710 Udeležba na dobičku in dohodku od premoženja 38.413.520711 Takse in pristojbine 2.589.673712 Denarne kazni 286.358713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 33.131.512714 Drugi nedavčni prihodki 34.677.88472 KAPITALSKI PRIHODKI 1.452.800720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev721 Prihodki od prodaje zalog722 Prihodki od prodaje zemljišč in nem. prem. 1.452.80073 PREJETE DONACIJE 2.500.000730 Prejete donacije iz domačih virov 2.500.000731 Prejete donacije iz tujine74 TRANSFERNI PRIHODKI 273.677.083740 Transferni prihodki iz drugih javnof.inst. 273.677.083II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 851.326.88240 TEKOČI ODHODKI 213.376.846


400 Plače in drugi izdatki 48.489.285401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 8.293.310402 Izdatki za blago in storitve 140.926.175403 Plačila domačih obresti 1.904.491409 Rezerve 13.763.58541 TEKOČI TRANSFERI 289.667.051410 Subvencje 20.716.224411 Transferi posameznikom in gospodinj-stvom 167.336.124412 Transferi neprofitnim organ.in ustano-vam 35.136.826413 Drugi tekoči domači transferi 66.477.877414 Tekoči transferi v tujino42 INVESTICIJSKI ODHODKI 310.341.225420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 310.341.22543 INVESTICIJSKI TRANSFERI 37.941.760430 Investicijski transferi 37.941.760III. PRORAČUNSKI DOBIČEK (I.-II-) 18.114.273

B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NA-LOŽBIV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 395.744V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPI-TALSKIH DELEŽEV (440+441+442)

10.000.000

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) -9.604.256

C) RAČUN FINANCIRANJAVII. ZADOLŽEVANJE (500)50 ZADOLŽEVANJE500 Domače zadolževanjeVIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 14.853.67555 ODPLAČILA DOLGA 14.853.675550 Odplačila domačega dolga 14.853.675IX. NETO ZADOLŽEVANJE -14.853.675X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VII.) -6.343.658XI. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH PRETEK.LETA 80.221.437

3. členV okviru prihodkov proračuna Občine Železniki so pri-

kazani lastni prihodki KS v višini SIT 33.358.000.

4. členStanje sredstev na računih Občine Železniki konec leta

2004 znaša 97.406.219,91 SIT, od tega znašajo sredstva rezerv za naravne nesreče 19.465.153,59 SIT in denarna sredstva za rezervni sklad za stanovanja 950.000 SIT.

5. členOstanek sredstev na računih konec leta 2004 v višini

73.877.779 SIT se razporedi za dokončanje programov iz leta 2004 oziroma je sestavni del proračuna za leto 2005.

6. členBilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev

in naložb, račun financiranja in bilanca stanja Občine Želez-niki za leto 2004 so sestavni del tega odloka.


nem listu RS.

Št. 080-09-3899Železniki, dne 8. junija 2005.

ŽupanObčine ŽeleznikiMihael Prevc l. r.

2549. Odlok o spremembah odloka o proračunu Občine Železniki za leto 2005

Na podlagi Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in dopolnitve), Zakona o javnih financah (Uradni listRS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in 88. člena Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 132/04) je Občinski svet občine Železniki na 20. redni seji dne 8. 6. 2005 sprejel

O D L O Ko spremembah odloka o proračunu Občine

Železniki za leto 2005

1. členOdlok o proračunu občine Železniki za leto 2005 (Uradni

list RS, št.14/05) se v 2. členu spremeni tako, da se glasi:Splošni del proračuna na ravni podskupin kontov se

določa v naslednjih zneskih:

Skupina/Podskupina kontov Leto 2005A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 954.926.130TEKOČI PRIHODKI (70+71) 626.620.026 70 DAVČNI PRIHODKI 514.685.000700 Davki na dohodek in dobiček 402.732.000703 Davki na premoženje 75.526.000704 Domači davki na blago in storitve 36.427.000706 Drugi davki 71 NEDAVČNI PRIHODKI 111.935.026710 Udeležba na dobičku in dohodku od premoženja 38.207.029711 Takse in pristojbine 3.985.000712 Denarne kazni 70.000713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 40.433.000714 Drugi nedavčni prihodki 29.239.99772 KAPITALSKI PRIHODKI 5.500.000720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev721 Prihodki od prodaje zalog722 Prihodki od prodaje zemljišč in nem. prem. 5.500.00073 PREJETE DONACIJE 10.600.000730 Prejete donacije iz domačih virov 10.600.000731 Prejete donacije iz tujine74 TRANSFERNI PRIHODKI 312.206.104740 Transferni prihodki iz drugih javnof.inst. 312.206.104II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.045.775.36040 TEKOČI ODHODKI 238.720.935 400 Plače in drugi izdatki 50.884.065


401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 7.934.258402 Izdatki za blago in storitve 162.938.720403 Plačila domačih obresti 1.340.000409 Rezerve 15.623.89241 TEKOČI TRANSFERI 326.788.712410 Subvencje 21.598.992411 Transferi posameznikom in gospodinj-stvom 183.632.808412 Transferi neprofitnim organ.in ustano-vam 42.897.937413 Drugi tekoči domači transferi 78.658.975414 Tekoči transferi v tujino 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 441.854.993420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 441.854.99343 INVESTICIJSKI TRANSFERI 38.410.720430 Investicijski transferi 38.410.720III. PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ (I.-II-) – 90.849.230

B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NA-LOŽBIV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 28.500.000V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPI-TALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 17.600.000VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 10.900.000

C) RAČUN FINANCIRANJAVII. ZADOLŽEVANJE (500)50 ZADOLŽEVANJE 40.000.000500 Domače zadolževanje 40.000.000VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 37.012.47255 ODPLAČILA DOLGA 37.012.472550 Odplačila domačega dolga 37.012.472IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VII.) – 76.961.702X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 2.987.528XI. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH PRETEK.LETA 76.961.702

Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti nepo-srednih uporabnikov, ki so razdeljeni na področja proračun-ske porabe. Področja proračunske porabe so razdeljena na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom.

Posebni del proračuna na ravni podskupin kontov in načrt razvojnih programov sta priloga k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Železniki.

2. členTa odlok začne veljati na dan objave v Uradnem listu

RS, uporablja pa se od 1. januarja 2005 dalje.



2550. Pravilnik o financiranju in izvedbirekonstrukcije javnih poti v Občini Železniki

Na podlagi 15., 16., 24. in 25. člena Odloka o občinskih cestah (Uradni list RS, št. 93/99) in 19. člena Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 132/04), je Občinski svet občine Železniki na 20. redni seji dne 8. 6. 2005 sprejel

P R A V I L N I Ko financiranju in izvedbi rekonstrukcije javnih

poti v Občini Železniki


1. členTa pravilnik predpisuje kriterije in postopke, kateri so po-

trebni pri financiranju in izvajanju rekonstrukcije občinskih cest,ki so kategorizirane kot javne poti (v nadaljevanju javne poti).

Pravilnik določa:– podkategorije javnih poti,– kriterije za financiranje rekonstrukcije javnih poti,– tehnične normative za rekonstrukcijo javnih poti,– postopke pri izvajanju opredeljenih del, in– obveznosti uporabnikov javne poti.

II. PODKATEGORIJE JAVNIH POTI

2. členJavne poti so razdeljene na naslednji podkategoriji:– povezovalne javne poti, na katere se navezuje več

javnih poti do naselij ali posameznih hiš,– javne poti do posameznih naselij ali stanovanjskih hiš.

III. KRITERIJI ZA FINANCIRANJE REKONSTRUKCIJE JAVNIH POTI

3. členKriteriji za financiranje rekonstrukcije javnih poti do-

ločajo:– vire financiranja,– namen financiranja.

4. členVIRI FINANCIRANJAFinanciranje rekonstrukcije javnih poti se izvaja iz sle-

dečih virov:– proračuna občine Železniki,– proračuna krajevnih skupnosti,– sredstev uporabnikov javnih poti.

5. členKrajevne skupnosti pri financiranju rekonstrukcije javnih

poti, s sredstvi tekočega vzdrževanja občinskih cest, sodelu-jejo le v primeru primernega stanja lokalnih cest.

6. členUporabniki javnih poti so občani, ki določeno javno pot

uporabljajo za katerekoli namene, in sicer:– stalnega bivanja,– občasnega bivanja (nenaseljene hiše, počitniški in

podobni objekti),– dostopa do kmetijskih ali gozdnih zemljišč.

7. členVRSTE FINANCIRANJAPravilnik določa financiranje rekonstrukcije javnih poti v

makadamu in financiranje asfaltiranja javnih poti.


8. členFinanciranje rekonstrukcije javnih poti v makadamuDoločila 8. člena veljajo za javne poti daljše od 100 m.Občina Železniki pri rekonstrukciji javne poti v makada-

mu pokrije stroške gradbenega materiala:– za izvedbo odvodnjavanja iz ceste t.j. cevi za pre-

puste, kovinske ali betonske odvodnike, cevi za drenaže, beton;

– za izgradnjo opornih ali podpornih zidov (beton, arma-tura, piloti-traverze).

Po izvedeni rekonstrukciji v makadamu uporabniki javne poti 10 let niso upravičeni do asfaltiranja.

9. členFinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranja javnih poti dolžine

do 500 m1

Občina Železniki pri rekonstrukciji in asfaltiranju javne poti dolžine do 500 m1 plača 100% stroškov asfaltiranja vključno s finim planiranjem in pripravo mulde. Uporabnikiplačajo gradbena dela pred asfaltiranjem in stroške dobave gramoza za fino planiranje.

Stroške priprave ceste, ki so višji od običajnih (oporni in podporni zidovi in podobni objekti), na predlog komisije, katero imenuje župan, pokrije Občina Železniki.

10. členFinanciranje rekonstrukcije in asfaltiranja javnih poti dolžine

500 m1 in več– V primeru, da se na javno pot navezuje eno gospo-

dinjstvo oziroma ena domačija, Občina Železniki plača 100% stroškov asfaltiranja vključno s finim planiranjem in pripravomulde in 50% stroškov gradbenih del pred asfaltiranjem.

– V primeru, da se na javno pot navezujeta dve ali več gospodinjstev ali domačij, Občina Železniki pokrije 100% stroškov asfaltiranja in 30% stroškov gradbenih del pred asfaltiranjem.

IV. TEHNIČNI NORMATIVI ZA REKONSTRUKCIJO JAVNIH POTI

11. členObseg gradbenih del pri rekonstrukciji javnih poti:– rekonstrukcija javne poti v makadamski izvedbi,– rekonstrukcija javne poti z asfaltiranjem.

12. členIZVEDBA V MAKADAMUZaradi zagotavljanja primerne nosilnosti javne poti in

varnosti udeležencev v prometu, je pri rekonstrukciji javne poti v makadamu ali v okviru gradbenih del pred asfaltiranjem potrebno izvesti:

– primerne razširitve vozišča,– objekte za odvodnjavanje zalednih voda in površin-

skih meteornih voda iz vozišča,– spodnjo nosilno tamponsko plast voziščne konstrukci-

je iz drobljenca, v sloju debeline najmanj 40 cm,– po potrebi obnoviti oporne in podporne zidove,– po potrebi namestiti cestne odbojne ograje,– ozeleniti brežine,– namestiti cestno prometno signalizacijo.

13. členIZVEDBA Z ASFALTIRANJEMAsfaltiranje povezovalnih javnih poti se izvede z dvo-

slojno asfaltno prevleko BD+AB (bitudrobir + asfalt beton) debeline 5 cm + 3 cm, širina voznega pasu 3,0 m + 0,5 m asfaltne povozne mulde.

14. členAsfaltiranje javnih poti do posameznih zaselkov, posa-

meznih kmetij ali stanovanjskih hiš se odvisno od terenskih razmer in zahteve uporabnikov izvede:

– z enoslojno asfaltno prevleko BNOS (bitumenizirani nosilno obrabni sloj) debeline 7 cm, širina voznega pasu 2,80 m + 0,5 m asfaltne povozne mulde, ali

– dvoslojno asfaltno prevleko BD+AB (bitudrobir + asfalt beton) debeline 5 cm + 3 cm, širina voznega pasu 2,5 m + 0,5 m asfaltne povozne mulde.

V. POSTOPKI PRI REKONSTRUKCIJI JAVNIH POTI

15. členPRIPRAVA TEHNIČNE DOKUMENTACIJEPopis potrebnih gradbenih del za rekonstrukcijo javnih

poti izdela pooblaščeni predstavnik občinske uprave. Pri iz-delavi popisa gradbenih del je praviloma prisoten tudi pred-stavnik uporabnikov javne poti.

16. členUSTANOVITEV GRADBENIH ODBOROVZa gradbena dela pred asfaltiranjem morajo občani

oziroma uporabniki javne poti ustanoviti gradbeni odbor, ka-terega dolžnost je:

– priskrbeti potrebna soglasja lastnikov zemljišč, po ka-terih poteka javna pot,

– sodelovati pri izvajanju gradbenih del.

17. členIZBIRA IZVAJALCA GRADBENIH DELIzbiro izvajalca gradbenih del, na osnovi določil Za-

kona o javnih naročilih, izvede strokovna služba občinske uprave.

18. členIZVAJANJA STROKOVNEGA IN FINANČNEGA NAD-

ZORAStrokovni in finančni nadzor pri izvajanju rekonstrukcije

javnih poti izvaja strokovna služba občinske uprave.

VI. OBVEZNOSTI UPORABNIKOV CESTE PRI ASFALTIRANJU JAVNIH POTI

19. členObčina Železniki in uporabniki javne poti sklenejo do-

govor, v katerem se določijo obveznosti in pravice.

20. členFinančne obveznosti pri rekonstrukciji javnih poti, upo-

rabniki javnih poti poravnajo na osnovi podpisanega do-govora.

VII. KONČNA DOLOČBA

21. členTa pravilnik se objavi v Uradnem listu Republike Slove-

nije, veljati in uporabljati pa se začne 1. januarja 2006.




2551. Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu Občinskega sveta občine Železniki

Na podlagi drugega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98, 70/00 in 51/02) ter 19., 24. in 25. člena Statuta Občine Železniki (Uradni list RS, št. 132/04) je Občinski svet občine Železniki na 20. redni seji dne 8. 6. 2005 sprejel

U G O T O V I T V E N I S K L E P

1Občinski svet občine Železniki ugotavlja, da so v skladu

s 37.a členom Zakona o lokalni samoupravi nastali razlogi za prenehanje mandata članu Občinskega sveta občine Že-lezniki Marku Lotriču, Selca 120, Selca (iz neodvisne liste z imenom "Svet pod Ratitovcem"), ker je dne 31. 5. 2005 podal odstopno izjavo s te funkcije.

2.O prenehanju mandata članu občinskega sveta Marku

Lotriču, Selca 120, Selca, se obvesti Občinsko volilno komi-sijo občine Železniki, ki v skladu z določbo 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi ter določbo 30. člena Zakona o lokalnih volitvah določi novega člana občinskega sveta.

3.Ta sklep začne veljati z dnem sprejema in se objavi v

Uradnem listu Republike Slovenije.



ŽETALE

2552. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Žetale za leto 2004

Na podlagi 98. člena zakona o javnih financah (Uradnilist RS, št. 79/99) ter 104. člena Statuta Občine Žetale (Urad-ni list RS, št. 24/99, 11/01, 5/03, 24/04) je Občinski svet ob-čine Žetale na 8. izredni redni seji dne 30. 5. 2005 sprejel

O D L O Ko zaključnem računu proračuna Občine Žetale

za leto 2004

1. členS tem odlokom se sprejme zaključni račun proračuna

Občine Žetale za leto 2004, ki zajema vse prihodke in od-hodke proračuna Občine Žetale.

2. členZaključni račun proračuna je realiziran v naslednjih zne-

skih:

A) BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV Realizacija proračuna 2004Skupina /Podskupina kontov v tisoč SITI. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 192.518 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 77.083

70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 36.042 700 Davki na dohodek in dobiček 30.256 703 Davki na premoženje 2.966 704 Domači davki na blago in storitve 2.820 706 Drugi davki71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 41.041 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 3.103 711 Takse in pristojbine 878 712 Denarne kazni 193 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 4.759 714 Drugi nedavčni prihodki 32.10872 KAPITALSKI PRIHODKI 279 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 721 Prihodki od prodaje zalog 722 Prihodki od prodaje zemljišč in nematerialnega premoženja 27973 PREJETE DONACIJE 730 Prejete donacije iz domačih virov 731 Prejete donacije iz tujine74 TRANSFERNI PRIHODKI 115.156 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 115.156

II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 194.04940 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 66.682 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 10.896 401 Prispevki delodajalcev za socialne zadeve 1.933 402 Izdatki za blago in storitve 51.077 403 Plačila domačih obresti 2.276 409 Rezerve 50041 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413+414) 53.980 410 Subvencije 3.277 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 30.148 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 4.580 413 Drugi tekoči domači transferi 15.975 414 Tekoči transferi v tujino42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 70.655 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 70.65543 INVESTICIJSKI TRANSFERI 2.732 431 Investicijski transferi prav. in fizič., ki niso prorač. uporab. 271 432 Investicijski transferi prorač. uporabnikom 2.461

III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I.–II.) –1.531

B) RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽBIV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752)75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 Prejeta vračila danih posojil 751 Prodaja kapitalskih deležev 752 Kupnina iz naslova privatizacije

V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442)44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 440 Dana posojila 441 Povečanje kapitalskih deležev in naložb 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 443 Povečanje namen. premož. v jav. skl. in drug. prav. osebah jav. prava

VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.–V.)

C) RAČUN FINANCIRANJAVII. ZADOLŽEVANJE (500)50 ZADOLŽEVANJE 500 Domače zadolževanje


VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 550 Odplačilo domačega dolga

IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I.+IV.+VII.–II.–V.–VIII.) –1.531

X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.–VIII.) –

XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.–VIII.–IX=–III.) 1.531

XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31. 12. PRETEKLEGA LETA 2.452

3. členBilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev

in naložb, račun financiranja in posebni del proračuna sosestavni del tega odloka.



Št. 062-02-0008/2005Žetale, dne 30. maja 2005.

ŽupanObčine Žetale

Anton Butolen l. r.

USTAVNO SODIŠČE

2553. Odločba o zavrnitvi ustavne pritožbe

Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pri-tožbi A. A. iz Ž., v priporu v Zaporih Z., ki ga zastopa B. B., odvetnik v V., na seji dne 26. maja 2005

o d l o č i l o :

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. II Kp 561/2004 z dne 29. 12. 2004 v zvezi s skle-pom Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Ks 1882/2004 z dne 17. 12. 2004 se zavrne.

O b r a z l o ž i t e v

A)1. S sklepom zunajobravnavnega senata Okrožnega

sodišča v Ljubljani je bil na predlog preiskovalne sodnice zoper pritožnika do 20. 2. 2005 podaljšan pripor zaradi po-novitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju: ZKP). Višje sodišče je pritožbo pri-tožnikovega zagovornika zavrnilo.

2. Pritožnik očita izpodbijanima sklepoma napačno upo-rabo procesnega prava in zatrjuje kršitve 22. člena, prvega odstavka 23. člena in 29. člena Ustave. Pritožnik navaja, da je predlog preiskovalne sodnice za podaljšanje pripora prejel po faksu 17. 12. 2004 ob 11.44 uri in da je o tem predlogu že istega dne odločil zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča. Pritožnik meni, da mu je bila s tem, ker je zunajobravnavni senat o predlogu preiskovalne sodnice za podaljšanje pri-pora odločal prej, preden sta se z njim seznanila pritožnik in njegov zagovornik, in jima s tem ni bi bila dana možnost, da bi na predlog preiskovalne sodnice odgovorila, kršena

pravica do nepristranskega sodišča iz prvega odstavka 23. člena Ustave. Ker naj pritožniku in njegovemu zagovorniku s takšnim načinom odločanja ne bi bila dana možnost, da od-govorita na dejstva, ki jih je v predlogu o podaljšanju pripora navajala preiskovalna sodnica, onemogočena pa naj bi bila tudi v predstavitvi dokazov, ki naj bi kazali na to, da razlogi za podaljšanje pripora niso bili podani, sta po mnenju pritožnika kršeni tudi pravici do obrambe iz druge alineje in do izvajanja dokazov v korist obdolženca iz tretje alineje 29. člena Ustave ter pravica do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. V utemeljitev kršitve slednjih pritožnik navaja, da ni mogel ugo-varjati vsebini telefonskih ugovorov, navedenih v predlogu preiskovalne sodnice, in navesti dokazov o tem, kaj vse je v času od 13. do 18. 11. 2004 počel na U., ter ponuditi drugih dokazov, ki bi ovrgli sum, da je v navedenem času kupil naj-manj 5 kg mamila, ki naj bi ga predal Z. M. Pritožnik Ustavne-mu sodišču predlaga, naj izpodbijana sklepa odpravi.

3. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je zunajobravnavnemu senatu istega sodišča na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP predlagala, naj zoper pri-tožnika in še pet obdolženih podaljša pripor do 20. 2. 2005. Poleg utemeljitve suma in obstoja pripornih razlogov ter razlogov za podaljšanje pripora je preiskovalna sodnica še navedla, da preiskava do tega dne še ni bila uvedena, ker še ni bilo odločeno, katero sodišče je v tej kazenski zadevi stvarno in krajevno pristojno.

4. S sklepom št. Ks 1882/2004 z dne 17. 12. 2004 je zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča na predlog pre-iskovalne sodnice na podlagi drugega odstavka 205. člena ZKP izdal sklep, s katerim je zoper pritožnika in še pet ob-dolženih podaljšal pripor zaradi ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP. Pripor je podaljšal še za dva meseca, do 20. 2. 2005, kot je to v predlogu pred-lagala preiskovalna sodnica. Po oceni senata so razlogi za podaljšanje pripora vsekakor izkazani, kljub temu, da o zahtevi za preiskavo zaradi kompetenčnega spora še ni bilo


odločeno. Utemeljenost suma po ugotovitvah senata za vse obdolžence, ki se jim očita storitev kaznivega dejanja neupra-vičenega prometa z mamili po drugem odstavku in po prvem odstavku 196. člena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. – v nadaljevanju: KZ), izhaja iz zahteve za preiskavo. Pri tem senat konkretno za vsakega obdolženca povzame način, izvršitvena dejanja, posamezne naloge in količino mamila, ki naj bi ga prenašali, prodali ali na kakšen drug način uresničili oziroma izvršili posamezna dejanja, ki imajo zakonske znake očitanega kaznivega dejanja. Senat tudi obrazloži vrsto in potek prikritih preiskovalnih ukrepov in navede, kaj izhaja iz posameznih poročil o izvedenih ukrepih. Pri tem na strani 6 izpodbijanega sklepa izrecno obrazloži tudi vlogo pritožnika v tej organizirani združbi, ki naj bi bila razvidna predvsem iz izsledkov prisluškovanja telefonskim pogovorom. Prav tako naj bi po oceni senata iz podatkov spi-sa izhajala tudi utemeljenost suma storitve kaznivega dejanja nedovoljene proizvodnje in prometa orožja ali razstrelilnih snovi po prvem odstavku 310. člena KZ. Na to naj bi kazali izsledki opravljenih hišnih preiskav (zaseg orožja B katego-rije po 3. členu Zakona o orožju (Uradni list RS, št. 61/00 in 73/04 – ZOro-1), za katerega je treba predhodno pridobiti dovoljenje pristojnega organa). Senat pri ocenjevanju obstoja ponovitvene nevarnosti navede tako objektivne (vrsta in teža kaznivih dejanj) kot tudi subjektivne okoliščine (brezbrižnost do drugih, želja po kakršnemkoli zaslužku zaradi njegove enostavnosti oziroma lahke dosegljivosti). Navede, da je bil pritožnik že obsojen zaradi kaznivega dejanja premoženjske narave z elementi nasilja (kaznivo dejanje po 218. členu KZ). Vloga, ki jo je v omenjeni združbi odigral v tujini, po oceni senata izkazuje njegovo povezanost s t. i. podzemljem na vzhodu, kar naj bi izkazovalo realno ponovitveno nevarnost. Glede na izkazane okoliščine po oceni senata pripora v konkretnem primeru tudi ni mogoče nadomestiti z milejšim ukrepom, saj slednji ne bi mogel zagotoviti odprave te ne-varnosti, ker je mogoče stike pri trgovini z mamili vzpostavljati po telefonu. Senat še navede, da bo med preiskavo treba iz-vesti dokaze, ki so predlagani v zahtevi za preiskavo, in sicer zaslišati koordinatorja prikritih ukrepov, priskrbeti manjkajoča strokovna mnenja, predvsem pa omogočiti osumljencem in njihovim zagovornikom, da se seznanijo s pridobljenimi doka-zi, predvsem tistimi, ki so bili pridobljeni s prisluškovanjem.

5. S sklepom št. II Kp 561/2004 z dne 29. 12. 2004 je Višje sodišče v Ljubljani zavrnilo pritožbo pritožnikovega zagovornika kot neutemeljeno. V obrazložitvi sklepa je med drugim navedlo, da pritrjuje pritožniku, da je prvostopenjsko sodišče v postopku odločanja o predlogu za podaljšanje pri-pora kršilo drugi odstavek 205. člena ZKP, ko ni omogočilo, da bi se pritožnik in njegov zagovornik seznanila s predlo-gom preiskovalne sodnice o podaljšanju pripora in nanj mo-rebiti odgovorila. Nadalje pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožba v zvezi s tem uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP. Pri tem pritožbeno sodišče povzema pri-tožbeno navedbo, »da obrambi ni bilo omogočeno, da bi se seznanila s spisovno izkazanimi dejstvi in dokazi, ki naj bi pritožnika obremenjevali«. Takšno utemeljevanje okoliščin naj bi bilo po presoji pritožbenega sodišča neupoštevno, saj ni vplivalo ali ni moglo vplivati na zakonitost in pravilnost iz-podbijanega sklepa. Večina dokaznega gradiva naj bi bila, kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, že zbrana in dostopna strankam kot tudi zagovorniku že v času prvega zaslišanja obdolžencev, ki so bila na Okrožnem sodišču v Kopru in se nahajajo v spisu ter v prilogah. V zvezi s sporočilom Inter-pola iz T., ki se nanaša na pritožnikovo predkaznovanost oziroma na zgoščenke o posnetkih telefonskih pogovorov, pritožbeno sodišče navede, da ga je Okrožno sodišče v Ljubljani prejelo 15. 12. 2004, torej v času, ko bi se lahko zagovornik s tem gradivom seznanil in o tem obvestil pri-prtega obdolženca. Zato po oceni pritožbenega sodišča dejansko prepozna seznanitev s predlogom preiskovalne

sodnice ne predstavlja kršitve določb kazenskega postopka iz drugega odstavka 371. člena ZKP.

6. Senat Ustavnega sodišča je s sklepom št. Up-21/05 z dne 11. 2. 2005 ustavno pritožbo sprejel v obravnavo. V skladu z določbo 56. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) je bila ustavna pritožba poslana Okrožnemu in Višjemu sodišču v Ljubljani. Na ustavno pritožbo je odgovorila le preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani. Navaja, da je 7. 12. 2004 sprožila kompetenčni spor. V zvezi s slednjim je po-jasnila, da je spis dobila 15. 12. 2004 in da je 16. 12. 2004 zunaj obravnavnemu senatu Okrožnega sodišča v Ljubljani predlagala, naj zoper pritožnika in še pet obdolženih podaljša pripor. Iz odgovora še izhaja, da je imela 16. 12. 2004 naroke in je predlog za podaljšanje pripora poslala vsem obdolženim njihovim zagovornikom in tožilstvom po faksu 17. 12. 2004.

7. Ustavno sodišče je vpogledalo v spis Okrožnega so-dišča v Ljubljani št. II Kpr 331/2004.

B)8. Veljavnost izpodbijanih pripornih sklepov je v času

njihove presoje in izdaje te odločbe že potekla. Pritožnik je še vedno v priporu, vendar nadaljnjih pripornih sklepov z ustavno pritožbo ne izpodbija.

9. Pravni interes je ena izmed procesnih predpostavk vsakega postopka, tudi postopka z ustavno pritožbo. Ustavno sodišče praviloma šteje, da v primeru, ko izpodbijani po-samični akt v času odločanja ne velja več, ni izkazan pravni interes za odločanje Ustavnega sodišča. Zgolj ugotovitev kr-šitve človekove pravice, ne da bi bil izpodbijani posamični akt razveljavljen ali odpravljen (prvi odstavek 59. člena ZUstS) namreč praviloma ne spreminja pritožnikovega pravnega položaja. Vendar v primeru trajajočega posega v pravico do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave pripo-rnik izkazuje pravni interes tudi za presojo pripornih sklepov, ki niso več veljavni. Le, da se v tem primeru Ustavno sodišče omeji na morebitno ugotovitev kršitve pravice do osebne svobode oziroma na kršitev tiste človekove pravice, ki ugo-tavljanje kršitve pravice iz prvega odstavka 19. člena Ustave onemogoča (odločba Ustavnega sodišča št. Up-763/03 z dne 8. 4. 2004, Uradni list RS, 51/04).

10. Pritožnik sodiščem, ki so z izpodbijanimi sklepi od-ločila o podaljšanju pripora, očita napačno uporabo proces-nega prava. Po prvem odstavku 50. člena ZUstS Ustavno sodišče izpodbijane odločbe preizkusi le glede tega, ali so bile z njimi kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Zato pritožnik zgolj z zatrjevanjem napačne uporabe prava ustavne pritožbe ne more utemeljiti.

11. Bistvo pritožnikovih navedb je v tem, da je zaradi kršitve ustavnega procesnega jamstva iz 22. člena Ustave prišlo do kršitve pravic iz prvega odstavka 23. člena in iz druge alineje ter iz tretje alineje 29. člena Ustave. Zaradi na-stalih kršitev naj bi bil posledično prikrajšan pri dokazovanju, da razlogi za podaljšanje pripora niso bili podani. Takšno odločanje pri podaljšanju pripora naj bi bilo z vidika pravice do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave nesprejemljivo.

12. Po določbi drugega odstavka 19. člena Ustave se nikomur ne sme vzeti prostost, razen v primerih in po postop-ku, ki ga določa zakon. Po določbi prvega odstavka 20. člena Ustave se sme oseba, za katero obstaja utemeljen sum, da je storila kaznivo dejanje, pripreti samo na podlagi odločbe sodišča, kadar je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka ali za varnost ljudi.

13. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-18/93 z dne 11. 4. 1996 (Uradni list RS, št. 25/96 in OdlUS V, 40) in v dru-gih odločitvah o pripornih zadevah (glej npr. odločbe Ustav-nega sodišča št. Up-74/95, št. Up-75/95 in št. Up-57/95, vse z dne 7. 7. 1995, OdlUS IV, 131, 132 in 133) glede pripornega razloga ponovitvene nevarnosti opredelilo pogoje, pod kate-rimi je dopusten poseg v osebno svobodo posameznika.


14. V odločbi št. U-I-18/93 je Ustavno sodišče navedlo, da sta splošna pogoja za omejitev pravice iz drugega od-stavka 19. člena Ustave natančneje določena v nadaljnjih določbah Ustave. Tako je prvi pogoj (primeri) natančneje določen v prvem odstavku 20. člena Ustave. Okvir drugega pogoja (postopek) pa predstavljajo zlasti določbe 22. člena (enako varstvo pravic), 23. člena (pravica do sodnega var-stva), 25. člena (pravica do pravnega sredstva), 27. člena (domneva nedolžnosti) in 29. člena Ustave (pravna jamstva v kazenskem postopku).

15. Kot je bilo že navedeno, je Ustavno sodišče v od-ločbi št. U-I-18/93 ugotovilo, da drugi odstavek 19. člena Ustave sicer določa, da se sme prostost vzeti le po postopku, ki ga določa zakon. Vendar pa tako pri določanju vsebinskih pogojev za odreditev in podaljšanje pripora tudi tu okvir za-konodajalčevega urejanja določa Ustava.

16. Prvo omejitev predstavlja določba prvega odstavka 20. člena Ustave, po kateri je pripor dovoljen le na podlagi odločbe sodišča. Pojem sodne odločbe pa nujno vključuje jamstva, ki jih ob (popolni enakopravnosti) zagotavlja pravica do sodnega varstva iz prvega odstavka 23. člena Ustave: o priporu lahko odloči le sodišče, ki je ustanovljeno z zakonom, ki je neodvisno in nepristransko. Da lahko govorimo o nepri-stranskosti sodišča, mora to pred odločitvijo slišati stališča obeh strank (oziroma biti z njima seznanjeno), pri odločanju o priporu torej stališče osebe, o katere priporu odloča, in državnega tožilca, in v pritožnikovem primeru preiskoval-nega sodnika, ki je zunajobravnavnemu senatu predlagal podaljšanje pripora.

17. Določba 22. člena Ustave zagotavlja osebi, o katere priporu odloča sodišče, enak obseg pravic, kot jih ima na-sprotna stranka v postopku, se pravi državni tožilec oziroma in v pritožnikovem primeru tudi preiskovalni sodnik, ki je pred-lagal podaljšanje pripora. Člen 29 Ustave že v svojem napo-vednem stavku ponovno poudarja enakopravnost, ki ima v bistvu vse atribute enakosti, ki jo vsebuje določba 22. člena Ustave, torej tudi enakost orožij med strankama sodnega postopka (odločba Ustavnega sodišča št. U-I-289/95 z dne 4. 12. 1997, Uradni list RS, št. 5/98 in OdlUS VI, 165). V na-daljevanju pa 29. člen Ustave osebi, o katere priporu odloča sodišče, zagotavlja minimalno raven pravic. Prizadeti osebi daje Ustava pravico biti slišana in s tem pravico dokazovati, da (1) ne obstaja utemeljen sum, da je storila očitano kaznivo dejanje, (2) da pripor ni neogibno potreben za varnost ljudi in (3) da bi za zagotovitev varnosti ljudi zadoščal že milejši ukrep omejitve osebne svobode. Dana ji mora biti možnost odgovoriti na dejstva, ki jo bremenijo, in predlagati dokaze v potrditev svojih navedb. Da bi bilo to sploh mogoče, pa ji mora biti dana tudi možnost seznaniti se z dejstvi in dokazi, ki jo obremenjujejo.

18. Ustavno sodišče je v odločbi št. U-I-18/93 ugotovilo, da lahko po ZKP (veljavnem v času presoje) »sodišče odredi in podaljša pripor, ne da bi dalo prizadeti osebi možnost, da se izjavi in ne da bi ta imela možnost seznaniti se z dejstvi in dokazi, ki jo obremenjujejo (določbe 202., 203., 205., 207. in 361. člena ZKP)«. Glede na ugotovljeno je sprejelo odločitev, da je postopek odločanja o odreditvi, podaljšanju in odpravi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti v neskladju z Usta-vo, ker osebi, o katere priporu se odloča, ne daje jamstev, ki jih zagotavlja Ustava. V zvezi z ugotovljenim je Ustavno sodišče zavzelo stališče, da mora zakonodajalec to materijo procesnopravno urediti tako, da bo glede ponovitvene ne-varnosti predvidel poseben nárok, na katerem bo sodnik presojal med navedbami državnega tožilca na eni strani ter obrambe na drugi strani in v dvomu presodil, da ponovitvena nevarnost ne obstaja.

19. Z novelo ZKP (Uradni list RS, št. 72/98 – ZKP-A) je zakonodajalec med drugim skušal odpraviti tudi ugotovljeno protiustavnost. V obrazložitvi k predlogu novele, pripravljene za drugo obravnavo v Državnem zboru, je glede sprememb ZKP v postopku odločanja o priporu navedeno: »Med drugim

se predlaga, da se pripor lahko odredi samo na predlog dr-žavnega tožilca (in ne več po uradni dolžnosti, kot do sedaj), da mora podlaga za odločitev o priporu (in ostalih ukrepih iz tega poglavja) temeljiti na naroku, na katerem se lahko stranke izjavijo o vseh vprašanjih, ki lahko na odločitev vpli-vajo (204.a člen). Kontradiktornost se uvaja tudi v kasnejše odločanje o podaljšanju in odpravi pripora, saj se drugi od-stavek 205. člena spreminja tako, da mora biti predlog o teh postopkih posredovan v primernem času pred odločitvijo tudi obdolžencu oziroma zagovorniku, ki se lahko o njem izjavita. V teh primerih tudi ni potrebno, da bi bil izključni predlagatelj državni tožilec, ampak je to lahko preiskovalni sodnik, ki v tej fazi ne odloča več o priporu, ampak je ta odločitev v rokah senata okrožnega oziroma Vrhovnega sodišča.«

20. Z novelo ZKP-A je bila torej uvedena kontradik-tornost postopka pred odločanjem o predlogu državnega tožilca ali preiskovalnega sodnika za podaljšanje pripora. Gre za drugi odstavek 205. člena ZKP,1 na podlagi katerega je zunajobravnavni senat zoper pritožnika podaljšal pripor iz razloga ponovitvene nevarnosti.

21. V postopku odločanja o podaljšanju pripora zoper pritožnika kontradiktornost postopka kot element pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave ni bila spošto-vana. Preiskovalna sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani je 16. 12. 2004 zunajobravnavnemu senata istega sodišča predlagala, naj za dva meseca, do 20. 2. 2005, podaljša pripor zoper pritožnika in še pet obdolženih. Obdolžencem, njihovim zagovornikom in Okrožnemu državnemu tožilstvu v Kopru je predlog za podaljšanje pripora poslala po faksu 17. 12. 2004. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je o predlogu preiskovalne sodnice odločil že 17. 12. 2004, torej isti dan, ko je bil predlog o podaljšanju pripora vro-čen pritožniku in njegovemu zagovorniku. Ne glede na to, da preiskovalna sodnica v predlogu za podaljšanje pripora ni do-ločila roka, do katerega bi se lahko pritožnik in njegov zago-vornik izjavila o predlogu, bi moral zunajobravnavni senat ob upoštevanju 22. člena v zvezi s prvim odstavkom 23. člena in 29. člena Ustave ter še posebej glede na dejstvo, da pritožnik in zagovornik svoje izjave ne moreta podati na seji senata, na morebiten odgovor počakati vsaj do nekega razumnega roka, da bi lahko o predlogu še pravočasno odločil. To pa je bilo v pritožnikovem primeru vsaj do 20. 12. 2004, saj je bil pripor zoper njega odrejen s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. Kpd 770/2004 od dne 20. 11. 2004. Ker zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Ljubljani tega ni storil, je kršil pritožnikovo pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Te kršitve kljub zatrjevanju pritožnika ni odpravilo Višje sodišče v Ljubljani, ki je odločalo o pritožbi zoper izpod-bijani sklep. Zato je tudi sámo storilo enako kršitev.

22. Ker je gledano časovno veljavnost sklepa o poda-ljšanju pripora že potekla, pritožnik pa je v priporu na podlagi nadaljnjih sklepov o podaljšanju pripora, je bilo treba ugotovi-ti, ali je ugotovljena kršitev take narave, da bi lahko pomenila tudi kršitev pravice do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave. V takšnem primeru bi lahko Ustavno so-dišče opravilo tudi presojo vseh nadaljnjih pripornih sklepov in bi, če bi ugotovilo, da je bila tudi z njimi kršena pravica do osebne svobode, moralo pripor zoper pritožnika odpraviti.

1 Drugi odstavek 205. člena ZKP se glasi: »Pripor se sme po odločbi senata (šesti odstavek 25. člena) podaljšati največ za dva meseca. Zoper sklep senata je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži njegove izvršitve. Če teče postopek za kaznivo dejanje, za katero je v zakonu predpisana kazen zapora nad pet let, sme senat Vrhovnega sodišča podaljšati pripor največ še za tri mesece. Sklep o podaljšanju pripora izda sodišče na obrazložen predlog preiskovalnega sodnika ali državnega tožilca. S predlogom morata biti najmanj tri dni pred iztekom roka iz tega odstavka seznanjena obdolženec in njegov zagovornik, ki se lahko pred odločitvijo so-dišča izjavita o navedbah v predlogu, ali pa preiskovalni sodnik opravi poseben narok.«


23. Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev človekovih pravic zgolj zaradi kršitve postopka pri podaljševanju pripora (ker ni imel možnosti, da bi se pred odločitvijo zunajobrav-navnega senata izjavil o predlogu preiskovalne sodnice za podaljšanje pripora). Pritožnik ne oporeka obstoju ustavnih pogojev za odreditev oziroma podaljšanje pripora. Navede le okoliščino, da pred izdajo izpodbijanega prvostopenjskega sklepa ni mogel ugovarjati vsebini telefonskih pogovorov, navedenih v predlogu preiskovalne sodnice, ter navesti do-kazov, kaj vse je v času od 13. 11. do 18. 11. 2004 počel na U., da bi ovrgel sum storitve kaznivega dejanja. Po presoji Ustavnega sodišča iz obrazložitve izpodbijanih sklepov ven-darle izhaja, da je zunajobravnavni senat presojal vse po-goje, ki jih za odločanje o posegu v osebno svobodo določa Ustava in svojo odločitev tudi glede prej navedene okoliščine razumno utemeljil.2 Tako je argumentirano ugotovil obstoj utemeljenega suma storitve očitanih mu kaznivih dejanj. Ugo-tovil in razumno obrazložil je tudi obstoj konkretnih okoliščin glede pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, ter opravil presojo neogibne potrebnosti posega v pritožnikovo ustav-no pravico do osebne svobode in s tem zadostil ustavnim pogojem za podaljšanje pripora. Pritožnik je imel možnost zoper prvostopenjski sklep vložiti pritožbo in v njej odgovoriti na dejstva, ki ga bremenijo, v potrditev svojih dejstev in na-vedb pa je imel možnost predlagati dokaze. Pritožnik je to v pritožbi tudi storil. Do pritožnikovih navedb, ki so bile za odločitev relevantne, se je pritožbeno sodišče opredelilo in svojo odločitev obrazložilo.

24. Glede na navedeno Ustavno sodišče ugotavlja, da so sodišča pri odločanju o priporu ravnala v skladu s prvim odstavkom 20. člena Ustave, ugotovljena kršitev 22. člena Ustave v postopku podaljševanja pripora pa ni bila takšne na-rave, da bi pomenila kršitev pravice do osebne svobode. Zato pritožniku z izpodbijanima sklepoma ni bila kršena pravica do osebne svobode iz prvega odstavka 19. člena Ustave.

25. Ker pritožniku z izpodbijanima pripornima sklepoma ni bila kršena pravica do osebne svobode, je Ustavno sodiš-če ustavno pritožbo zavrnilo.

C)26. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi

prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo s petimi glasovi proti dve-ma. Proti sta glasovala sodnika Čebulj in Ribičič.

Št. Up-21/05-15Ljubljana, dne 26. maja 2005.

Predsednikdr. Janez Čebulj l. r.

2 Časovna omejitev trajanja pripora med preiskavo oziroma do vložitve obtožnice spada med ustavno varovane človekove pravice in temeljne svoboščine. Ko senat odloča o priporu, presoja razloge, na podlagi katerih se predlaga podaljšanje pripora, kakor tudi razloge, ki sta jih podala obdolženec in njegov zagovornik. Predmet presoje je namreč naslednje: 1) ali traja preiskava najkraj-ši potrebni čas in ali je ni bilo mogoče dokončati zaradi objektivnih razlogov, 2) ali je utemeljen sum, da je obdolženec storil očitano mu kaznivo dejanje, še vedno podan in 3) ali še vedno obstajajo priporni razlogi, iz katerih je bil pripor odrejen, oziroma, ali obstajajo razlogi, iz katerih se predlaga njegovo podaljšanje.

2554. Odločba o razveljavitvi 47. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 78/03), kolikor v določbah pod naslovom "Konkretne določbe" na območju naselja Planinska vas (Pl2) načrtuje legalizacijo asfaltne baze

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti in zakonitosti, začetem na pobudo Martina Perčiča in drugih iz Planine pri Sevnici, ki jih zastopa Miran Moškotevc, odvetnik v Ljubljani, na seji dne 26. maja 2005

o d l o č i l o :

Člen 47 Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 78/03) se, kolikor v določbah pod naslovom "Konkretne določbe" na območju naselja Planinska vas (Pl2) načrtuje legalizacijo asfaltne baze, razveljavi.

O b r a z l o ž i t e v

A)1. Pobudniki izpodbijajo 47. člen Odloka o prostorskih

ureditvenih pogojih Občine Šentjur (v nadaljevanju: Odlok), kolikor v določbah pod naslovom "Konkretne določbe" v nji-hovi neposredni bližini, to je na območju naselja Planinska vas (Pl2), načrtuje legalizacijo asfaltne baze. Izpodbijani del Odloka naj bi bil v neskladju z drugimi določbami Odloka, saj ta akt v 8. členu in v grafičnih prilogah ne načrtuje gradnjeproizvodnih objektov. Ta del Odloka naj bi bil v neskladju tudi s členi 27 do 30 Odloka, ker ti urejajo merila in pogoje za varovanje in izboljšanje okolja. Hkrati naj bi ta del Odloka odstopal od gradbenih linij in gabaritov iz 19. člena tega akta. Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in nasl. – v nadaljevanju: ZUreP-1) naj bi v 4. členu nalagal, da je treba pri načrtovanju prostora ustvarjati pogoje za vzdržen prostorski razvoj, ki vključuje upoštevanje zahtev varstva okolja in onemogoča prevlado posameznih inter-esov na račun temeljnih ciljev urejanja prostora. Vendar naj Odlok v izpodbijanem delu ne bi sledil tem ciljem. Že Zavod Republike Slovenije za varstvo narave naj bi v postopku pri-prave in sprejemanja Odloka izdal mnenji (dne 25. 2. 2003 in dne 30. 7. 2003), da načrtovanje asfaltne baze ne sledi varstvenim in razvojnim usmeritvam za ohranjanje naravnih vrednot na tem območju ter da je z vidika ohranjanja narave nesprejemljivo. Tudi iz mnenj Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje, Kozjanskega regijskega parka in Agencije Republike Slovenije za okolje naj bi izhajalo, da je asfaltna baza v neposredni bližini Glije jame, ki je uvrščena na seznam najpomembnejše državne naravne dediščine, in da je ta jama po občinskem prostorskem planu predvidena kot naravni spomenik. Pri tem naj bi bil v Gliji jami izvir Bi-strice, ki s pitno vodo oskrbuje celotno dolino. Iz navedenih mnenj tudi sledi, da je asfaltna baza na območju, na katerem je po obveznih republiških izhodiščih predvidena širitev Koz-janskega regijskega parka. Izpodbijani del Odloka naj bi bil zato v neskladju z določbami ZUreP-1 in Zakona o ohranja-nju narave (Uradni list RS, št. 56/99 in nasl. – v nadaljevanju: ZON) ter je zato v neskladju tudi s 153. členom Ustave. V preteklosti naj bi na podlagi takrat veljavnega prostorskega akta že skušali legalizirati sporni objekt, vendar je Ustavno sodišče v odločbi št. U-I-378/98 z dne 21. 10. 1999 (Uradni list RS, št. 92/99 in OdlUS VIII, 223) ocenilo, da je bil ta akt v neskladju s predpisi. Tudi Odlok naj bi v izpodbijanem delu spreminjal namembnost kmetijskih zemljišč na izrazito kmetij-skem območju z razpršenimi kmetijami le zaradi individualnih interesov, zato je v neskladju z 71. členom Ustave. Pobudniki menijo, da bi obratovanje asfaltne baze povzročalo škodljive vplive na okolje (prah, hrup, dimne pline in onesnaževanje


voda z odpadki), ki bi prizadeli zlasti njihove čiste kmetije in naravno bogastvo na območju, zato je Odlok v izpodbijanem delu v neskladju z 72. členom Ustave. Ker Odlok v tem delu ne upošteva varstvenega režima oziroma strokovnih mnenj o varstvu kulturne in naravne dediščine na območju, je v ne-skladju s 73. členom Ustave.

2. Občina odgovarja, da izpodbijani del Odloka ni v ne-skladju z določbami Ustave, ki jih navajajo pobudniki, saj je v postopku njegove priprave in sprejemanja upoštevala vse predpise s področja varstva okolja, kmetijskih zemljišč, kul-turne dediščine in ohranjanja narave ter je v njem ravnala po določbah prostorske zakonodaje in prostorskega plana. Po-udarja, da sporno območje ni zavarovano območje in da na njem ni pravne zaščite naravnih dobrin, zato Odlok v izpodbi-janem delu ni v neskladju z ZON. Glija jama naj bi bila manj-ša neraziskana jama, ki je 300 metrov oddaljena od asfaltne baze. Ustavno sodišče naj bi v odločbi št. U-I-378/98 ocenilo, da je načrtovanje asfaltne baze na kmetijskih zemljiščih nezakonito. V prostorskem planu naj bi Občina zato spre-menila namembnost teh zemljišč in s tem je soglašala tudi Vlada, saj je izdala sklep o usklajenosti njihove spremembe namembnosti z obveznimi izhodišči državnega prostorskega plana. Postopek priprave Odloka naj bi se začel po določbah Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in nasl. – v nadaljevanju: ZUN) in se je na podlagi 175. člena ZUreP-1 nadaljeval po določbah novega zakona. V času javne razgrnitve osnutka Odloka (od 16. 5. 2003 do 16. 6. 2003) naj bi bila javnost (torej tudi pobudniki) seznanjena z načrtovano gradnjo in je dne 9. 6. 2003 so-delovala pri njeni javni obravnavi. Do stališč javnosti z javne razgrnitve in z javne obravnave osnutka Odloka naj bi Župan zavzel stališča. Občina navaja, da je dopolnjen osnutek Od-loka nato poslala nosilcem urejanja prostora, ki so v roku 30 dni dali nanj svoja mnenja. Na podlagi 4. člena ZUreP-1 naj bi o neusklajenih razvojnih potrebah in varstvenih zahtevah na območju na predlog Župana odločil Občinski svet. Pri tem naj bi bila asfaltna baza grajena leta 1998 in njeno obrato-vanje je za razvoj območja pomembno. Odlok naj bi urejal zgolj merila in pogoje za njeno gradnjo, saj se odločitev o njeni gradnji sprejme v postopku izdaje dovoljenja za grad-njo. Investitor naj bi bil zato dolžan v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja izkazati, da bo ta gradnja ustrezala vsem okoljevarstvenim zahtevam. Tudi v času obratovanja asfaltne baze naj bi spremljali, ali ta upošteva zahteve s po-dročja varstva okolja, zato so neutemeljeni očitki pobudnikov, da ta objekt ogroža okolico in naravna bogastva na območju. Poleg splošnih določb naj bi imel Odlok posebne določbe, ki med seboj niso v neskladju. V izpodbijanem delu naj bi Odlok operacionaliziral odločitev Vlade in povzel zahteve Agencije Republike Slovenije za okolje glede izdelave strokovnih pod-lag za legalizacijo te gradnje. Zavodi za varstvo narave naj bi bili odgovorni le pristojnemu ministru in Vladi. Mnenji Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Celje ter Kozjanske-ga regijskega parka naj bi pobudniki tudi zmotno razumeli. Zaradi tehnoloških postrojenj naj asfaltna baza ne bi mogla biti določena z gradbenimi linijami in gabariti, saj teh zanjo ni mogoče predpisati. Občina dodaja, da so bile Občinskemu svetu pred odločanjem poslane dodatne študije, in sicer: študija Biotehnične fakultete o vplivih načrtovane gradnje na prst, študija Zavoda za gradbeništvo in presoja vplivov na okolje, ki jo je izdelal pooblaščeni izdelovalec.

B)3. Pobudniki živijo na območju, na katerem izpodbijani

del Odloka načrtuje sporno asfaltno bazo, zato izkazujejo pravni interes. Ustavno sodišče je pobudo sprejelo in glede na izpolnjene pogoje iz četrtega odstavka 26. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) nadaljevalo z odločanjem o stvari sami.

4. O urbanističnem načrtovanju asfaltne baze na ob-ravnavanem ureditvenem območju je Ustavno sodišče že

odločalo. Z odločbo št. U-I-378/98 je razveljavilo takrat iz-podbijane prostorske ureditvene pogoje, ker je ocenilo, da je bila ta gradnja z njimi načrtovana na zemljiščih, ki so bila v takrat veljavnih občinskih prostorskih planih opredeljena kot kmetijska zemljišča. Hkrati je odločilo, da so kvalitetne in po-globljene strokovne podlage za pripravo prostorskih ureditev prvi pogoj, da se opravi najboljši izbor načrtovane rešitve. Ocenilo je tudi, da je bilo treba po ZUN nove dejavnosti, ki so zaradi zahtevnosti ali vplivov na prostor pomenile njegovo pomembnejšo spremembo, načrtovati s prostorskimi izved-benimi načrti in ne zgolj s prostorskimi ureditvenimi pogoji.

5. Iz navedb udeležencev v postopku izhaja, da so v sedaj veljavnih občinskih prostorskih planih na spornem ob-močju predvidena stavbna zemljišča. Pri tem je na teh zem-ljiščih z izpodbijanim delom Odloka urbanistično načrtovana asfaltna baza. Pobudniki izpodbijani ureditvi ne očitajo, da je načrtovana z neprimernim aktom, temveč zlasti, da njegova vsebina ne sledi priloženim strokovnim mnenjem, iz katerih izhaja, da je ta gradnja z vidika varstva narave nesprejem-ljiva. Odlok naj bi bil zato v izpodbijanem delu v neskladju z določbami ZUreP-1 in ZON.

6. Iz navedb Občine izhaja, da je začela postopek pri-prave in sprejemanja Odloka na podlagi določb ZUN in ga je po 175. členu ZUreP-1 nadaljevala in končala po določbah ZUreP-1. Po javni razgrnitvi (od 16. 5. 2003 do 16. 6. 2003) in javni obravnavi (9. 6. 2003) osnutka Odloka je oblikovala stališča do pripomb javnosti in nato pozvala nosilce urejanja prostora, da dajo strokovna mnenja k dopolnjenemu osnutku Odloka. Glede upoštevanja navedenih mnenj so torej veljale določbe ZUreP-1 in ZON.

7. Na podlagi 33. člena v zvezi s 182. členom ZUreP-1 pristojni nosilci urejanja v mnenjih ugotovijo, ali je pripravlja-lec prostorskega akta upošteval njihove smernice. Po tretjem odstavku 29. člena ZUreP-1 so pri pripravi teh aktov dovo-ljena tudi odstopanja od danih smernic, če so ta odstopanja v okviru Zakona in osnovnih usmeritev iz smernic ter uteme-ljena z mnenjem druge strokovne institucije. V takih primerih mora pripravljalec svojo utemeljitev priložiti dopolnjenemu prostorskemu aktu, ki ga v skladu s 33. členom ZUreP-1 pošlje nosilcem planiranja, in predlogu prostorskega akta, ki ga pošlje v sprejem. To pomeni, da (razen v primerih iz tretjega odstavka 29. člena ZUreP-1) v postopkih priprave prostorskih aktov niso dovoljena odstopanja od smernic, ki jih v tem postopku dajo pristojni nosilci planiranja. Tudi ZON v šestem odstavku 97. člena od pripravljalca prostorskega akta zahteva, da si v postopku priprave in sprejemanja tega akta pridobi mnenje o sprejemljivosti prostorske ureditve z vidika varstva narave. Brez navedenega mnenja prostorske-ga akta ni mogoče sprejeti. Naravovarstveno mnenje izda organizacija, pristojna za ohranjanje narave (sedmi odstavek 97. člena ZON).

8. V obravnavanem primeru je bil med pristojnimi nosilci urejanja prostora tudi Zavod Republike Slovenije za varstvo narave (v nadaljevanju: Zavod), ki opravlja naloge organi-zacije, pristojne za ohranjanje narave (115. člen ZON). Iz dokumentacije izhaja, da je Zavod februarja 2003 pripravil naravovarstvene smernice za izdelavo Odloka. V strokov-nem mnenju z dne 30. 7. 2003 pa je ugotovil, da je z vidika varstva narave načrtovanje sporne asfaltne baze v Odloku nesprejemljivo. Na tem območju so namreč naslednja ob-močja varstva narave, ki so obvezno republiško izhodišče: Kozjanski regijski park, Glija jama in Bistrica. Obrazložil je, da je že Agencija Republike Slovenije za okolje (sektor za ohranjanje narave) pri obravnavi prostorskega plana glede te ureditve v mnenju z dne 17. 4. 2003 predlagala, naj se v postopku priprave Odloka za to gradnjo izdelajo posebne strokovne podlage, ki bodo temeljile na analizah in strokov-nih dognanjih o lastnostih in zmogljivostih prostora oziroma okolja ter bodo opredelile vplivno območje in vpliv dejavno-sti, ki so vezane na delovanje asfaltne baze. Te strokovne podlage niso bile izdelane, zato je Zavod dal negativno


strokovno mnenje. Zaradi nadaljevanja postopka priprave in sprejemanja Odloka je Zavod predlagal, naj se načrtovanje sporne ureditve iz Odloka izloči ter zanjo izdela dopolnitev tega akta. Pri tem je pripravljalcu Odloka ponovno predlagal, naj v postopku priprave te dopolnitve akta izdela navedene strokovne podlage tako, da bo na dopolnjeno vlogo lahko dal ustrezno mnenje. Pri tem ga je opozoril, da brez mnenja o sprejemljivosti sporne ureditve z vidika varstva narave Od-loka ni mogoče sprejeti.

9. Občina je ne glede na negativno mnenje o upoš-tevanju smernic pristojnih nosilcev urejanja prostora v po-stopku priprave in sprejemanja Odloka sporni del Odloka sprejela, zato je ta v neskladju s 33. členom ZUreP-1. Zanj tudi ni pridobila mnenja o sprejemljivosti izpodbijane uredit-ve z vidika varstva narave, zato je ta del Odloka v neskladju tudi s šestim odstavkom 97. člena ZON. Ustavno sodišče Odloka ni odpravilo, temveč ga je razveljavilo. Pri tem je upoštevalo, da za sporni objekt še ni izdano pravnomoč-no gradbeno dovoljenje in da pobudniki drugih morebitnih

škodljivih posledic, zaradi katerih bi bila potrebna njegova odprava, niso navedli. Ker je Ustavno sodišče iz navedenih razlogov izpodbijani del Odloka razveljavilo, ni ocenilo še drugih očitkov pobudnikov in se tudi ni spuščalo v presojo sprejemljivosti tega, da se to vprašanje ureja s prostorski-mi ureditvenimi pogoji, s katerimi je ponovno načrtovana sporna ureditev.

C)10. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi

tretjega odstavka 45. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnici in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

Št. U-I-185/03-15Ljubljana, dne 26. maja 2005.

Predsednikdr. Janez Čebulj l. r.

VSEBINA

VLADA2490. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o

postopku za zasedbo prostega delovnega mesta v organih državne uprave in v pravosodnih organih 5669

2491. Uredba o podpori evidentiranju lastnosti, osnovni odbiri in menjavi čebeljih matic kranjske čebele v letih 2005–2009 za leto 2005 5669

MINISTRSTVA2492. Pravilnik o načrtu oštevilčenja 56762493. Seznam Slovenskih standardov, ki privzemajo har-

monizirane evropske standarde, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti osebne varovalne opreme z zahtevami Pravilnika o osebni varovalni opremi 5683

2494. Pravilnik o programski klasifikaciji izdatkov občin-skih proračunov 5697

2495. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o institucijah za izdajanje poročil o preizkusu igralne naprave 5701

2496. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o strokovnem izpitu in izobraževanju delavcev ca-rinske službe 5702

2497. Minimalno zajamčeno donosnost na vplačano čisto premijo prostovoljnega dodatnega zavarovanja za mesec maj 2005 5711

2498. Pravilnik o označevanju govejega mesa 57112499. Pravilnik o spremembi Pravilnika o splošnem ozna-

čevanju živil, ki niso predpakirana 57122500. Navodilo o načinu ugotavljanja in valorizacije ka-

tastrskega dohodka 57122501. Pravilnik o spremembi Pravilnika o certificiranju

pridelka hmelja in prometu s hmeljem 57302502. Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o

oznakah in opremi vozil, s katerimi se opravljajo prevozi v cestnem prometu 5730

2503. Sklep o določitvi povprečne prodajne vrednosti toplote, ki nastane z zgorevanjem ekstra lahkega kurilnega olja, za leto 2005 5730

2504. Odločba o podelitvi statusa društva v javnem inte-resu 5730

USTAVNO SODIŠČE2553. Odločba o zavrnitvi ustavne pritožbe 58362554. Odločba o razveljavitvi 47. člena Odloka o pros-

torskih ureditvenih pogojih Občine Šentjur (Uradni list RS, št. 78/03), kolikor v določbah pod naslovom "Konkretne določbe" na območju naselja Planinska vas (Pl2) načrtuje legalizacijo asfaltne baze 5839

DRUGI DRŽAVNI ORGANI IN ORGANIZACIJE

2505. Sklep o podrobnejših kriterijih za oceno, kdaj se posamezna pravna ali fizična oseba lahko šteje za dobro poučenega investitorja 5731

2506. Sklep o natančnejši vsebini registra dobro pouče-nih investitorjev, o postopku vpisa in izbrisa ter o načinu dostopa do podatkov v registru 5731

2507. Sklep o podrobnejši vsebini dokumentacije, s kate-ro kandidat za člana uprave dokazuje izpolnjeva-nje pogojev za člana uprave borznoposredniške družbe 5740

2508. Sklep o podrobnejšem načinu izračuna obveznosti, terjatev in naložb pri ugotavljanju neto dolžništva oziroma neto izpostavljenosti 5749

2509. Dodatek št. 10 k pravilom igre na srečo »PET-ICA« 5749



2512. Koeficienti rasti cen v Republiki Sloveniji, maj2005 5751

OBČINEDOBREPOLJE

2513. Sklep o določitvi najvišjih cen vzgojno-varstvenih storitev v JVIZ OŠ Dobrepolje – VVE Ringaraja 5752

DOBRNA2514. Odlok o 1. rebalansu proračuna Občine Dobrna za

leto 2005 5752


2515. Sklep o izdaji soglasja Občine Dobrna o plačeva-nju stroškov standardne oskrbe institucionalnega varstva in uporabi sredstev za drobne osebne po-trebe upravičencev v socialno varstvenih zavodih 5753

DOBROVA – POLHOV GRADEC2516. Program priprave Občinskega lokacijskega načrta

VP 8/2 Dobrova 5754

GORIŠNICA2517. Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Gorišni-

ca 5756

KIDRIČEVO2518. Pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence

v Občini Kidričevo 5757

KOPER2519. Odlok o lokacijskem načrtu »Ureditev plaže v Val-

doltri« 57582520. Odlok o lokacijskem načrtu Ureditev obale Ko-

per–Izola – I. faza 57682521. Sklep o ukinitvi javnega dobra 57762522. Odlok o spremembi odloka o razglasitvi posamez-

nih nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spome-nikov v Občini Koper 5777

2523. Pravilnik o dodeljevanju proračunskih sredstev za obnovo fasad in streh v starem mestnem jedru Kopra 5778

LJUBLJANA2524. Odlok o določitvi območja predkupne pravice Mest-

ne občine Ljubljana 5781

MAJŠPERK2525. Odlok o javnem redu v Občini Majšperk 57862526. Sklepa o začetku priprave strategije prostorskega

razvoja Občine Majšperk in prostorskega reda Ob-čine Majšperk 5788

PODČETRTEK2527. Sporazum o razdelitvi premoženja prejšnje Občine

Podčetrtek 5788

PUCONCI2528. Sklep o ceni najemnine za najete grobove za leto

2005 57902529. Odlok o organiziranju pomoči družini na domu in

merilih za plačilo storitev 5790

RAVNE NA KOROŠKEM2530. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine

Ravne na Koroškem za leto 2005 57922531. Pravilnik o sofinanciranju programov športa v jav-

nem interesu v Občini Ravne na Koroškem 5793

RIBNICA2532. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o po-

delitvi priznanj in nagrad Občine Ribnica 5797

ROGATEC2533. Pravilnik o plačah in plačilih občinskih funkcionar-

jev in nagradah članov delovnih teles občinskega

sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov v Občini Rogatec 5798

SVETI JURIJ OB ŠČAVNICI2534. Pravilnik o dodeljevanju finančnih spodbud za no-

vorojence v Občini Sv. Jurij ob Ščavnici 5800

ŠKOFJA LOKA2535. Program priprave občinskega lokacijskega načrta

»izgradnje občinske ceste za potrebe industrijske cone severno od železniške proge« 5800

2536. Program priprave občinskega lokacijskega načrta industrijske cone Trata 5802

TRŽIČ2537. Program priprave sprememb in dopolnitev Odloka

o prostorskih ureditvenih pogojih za širše območ-je kulturnega in zgodovinskega spomenika mesta Tržič 5804

2538. Program priprave za spremembe in dopolnitve za-zidalnega načrta 26 S3 Senično Podovnica 5807

ZAGORJE OB SAVI2539. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Za-

gorje ob Savi za leto 2004 58092540. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih

ureditvenih pogojev za del občine Zagorje ob Savi PUP1 – Podkum 5810

2541. Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih ureditvenih pogojev za del občine Zagorje ob Savi – PUP2 5812

2542. Odlok o spremembah in dopolnitvah Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za »proizvodno-obrtno cono Kisovec« 5815

2543. Odlok o lokacijskem načrtu za območje »Kogov-škovega« travnika v Zagorju ob Savi 5817

2544. Odlok o spremembah ureditvenega načrta za ob-močje sanacije nadzemnega dela pridobivalnega prostora rjavega premoga po zapiranju jame Loke obrata Kisovec Rudnika Zagorje 5820

2545. Odlok o lokacijskem načrtu za gradnjo kolektorja odpadnih vod Kisovec in Zagorje in centralne čistil-ne naprave Zagorje 5820

2546. Odlok o lokacijskem načrtu za gradnjo kolektorja odpadnih vod in centralne čistilne naprave Izlake 5826

2547. Sklep o povečanju cen distribucijske marže za zemeljski plin 5831

ŽELEZNIKI2548. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Že-

lezniki za leto 2004 58312549. Odlok o spremembah odloka o proračunu Občine

Železniki za leto 2005 58322550. Pravilnik o financiranju in izvedbi rekonstrukcije

javnih poti v Občini Železniki 58332551. Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu

Občinskega sveta občine Železniki 5835

ŽETALE2552. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Že-

tale za leto 2004 5835


Marca 2005 je bilo v uradnem glasilu države Slovenije objavljeno preščiščeno besedilo Zakona o davčnem postopku, ki ureja pobiranje davkov, pravice in obveznosti davčnih zavezancev, varovanje podatkov in del pravil o pobiranju davkov v državah, članicah Evropske unije. Najpomembnejša naloga davčnih organov je gotovo pobiranje davkov, ki po zakonu vključuje tudi pobiranje prispevkov za obvezno pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, za uvozne in izvozne dajatve, pobiranje glob in denarnih kazni, ki smo jih deležni zaradi kršitev posameznih predpisov, za pobiranje prispevka za programe RTV, za pobiranje članskih prispevkov zbornicam itd.

Poznavanje določb Zakona o davčnem postopku, ki je izšel v Zbirki predpisov, se gotovo obrestuje marsikateremu davčnemu zavezancu. V knjigi pa je objavljeno tudi uradno prečiščeno besedilo zakona o davčni službi, ki vsebuje pravila o organizaciji davčne službe, njenih pooblastilih in davčnem registru.

Zakon o davčnem postopkuuradno prečiščeno besedilo

– 261271 broširana izdaja 4300 SIT z DDV

– 261272 vezana izdaja 4800 SIT z DDV

Slovenska ul. 9, 1000 Ljubljana N A R O Č I L N I C ASpletna trgovina: www.uradni-list.siNaročite po faksu: 01/425 1418 S tem nepreklicno naročam

Zakon o davčnem postopku

– 261271 broširana izdaja 4300 SIT z DDV Štev. izvodov

– 261272 vezana izdaja 4800 SIT z DDV Štev. izvodov

Podjetje Oddelek

Davčna št. Davčni zavezanec DA NE

Ulica in številka Kraj

Datum Podpis in žig

ZALOŽBA

NOVA IZDAJA


��

Zgoščenka (CD-ROM) vsebuje celotno vsebino uradnega lista posameznega letnika.Na zaslonu se posamezne številke uradnega lista pojavljajo prav v takšni obliki kot na papirju! Letno kazalo predpisov (register) je v celoti povezano s posameznimi številkami, tako da s klikom miške takoj dobimo tisto stran, kjer je objavljen iskani dokument. Še posebej uporabna je možnost iskanja po polnem besedilu objav celotnega letnika.

Zgoščenko lahko naročite tako, da pošljete izpolnjeno spodnjo naročilnico ali pa obiščete spletno prodajalno na naših spletnih straneh http//www.uradni-list.si/.

Cena za enega uporabnika za letnik 2004 je 14.000 SIT.

N A R O Č I L N I C A

Nepreklicno naročam CD-ROM Letnik Štev. uporabnikov

Štev. izvodov

Ime in priimek 1995

Podjetje 1996

Sektor 1997

Davčna št. Dav. zav. DA NE 1998

Naslov 1999

Pošta 2000

Datum 2001

Podpis 2002

2003

2004

C E N I K za posamezni letnik

Število uporabnikov Letnik Cenav SIT

Cena z DDV (8,5%)v SIT

1 uporabnik 1995–2003 12.658,33 15.190

2–5 uporabnikov 1995–2004 15.823,33 18.988

6–10 uporabnikov 1995–2004 19.710,83 23.653

11–25 uporabnikov 1995–2004 26.220,83 31.465

26–50 uporabnikov 1995–2004 40.687,50 48.825

P O P U S T I· posebni popust za

enega uporabnika za letnik 2004

· ob nakupu vseh letnikov hkrati vam nudimo 20-odstotni pupust

· ob nakupu vsaj štirih letnikov hkrati 10-odstotni popust

CD-ROMza leto

2004

NAROČILAtel.: 01/200 18 38faks: 01/425 14 18e-pošta:

[email protected]:

www.uradni-list.si

ZALOŽBA

Slovenska 91000 Ljubljana

Izdajatelj Služba Vlade Republike Slovenije za zakonodajo – Direktorica Ksenija Mihovar Globokar – Založnik Uradni list Republike Slovenije d.o.o. – Direktorica in odgovorna urednica Erika Trojer – Priprava Uradni list Republike Slovenije d.o.o. – Tisk Tiskarna SET, d.d., Vevče – Akontacija naročnine za leto 2005 je 26.400 SIT (brez davka), pri ceni posameznega Uradnega lista Republike Slovenije je vračunan 8,5% DDV – Naročnina za tujino je 72.600 SIT – Reklamacije se upoš-tevajo le mesec dni po izidu vsake številke – Uredništvo in uprava Ljubljana, Slovenska 9 – Poštni predal 379 – Telefon tajništvo 425 14 19, računovodstvo 200 18 60, naročnine 425 23 57, telefaks 200 18 25, prodaja 200 18 38, preklici 425 02 94, telefaks 425 14 18, uredništvo 425 73 08, uredništvo (javni razpisi … ) 200 18 66, uredništvo – telefaks 425 01 99 – Internet: http://www.uradni-list.si – uredništvo e-pošta: [email protected] – Transakcijski račun 02922-0011569767

uradni list rs - 57/2005, uredbeni el · stran 5670 / Št. 57 / 15. 6. 2005 uradni list republike...

Documents