upravljanje in skladiŠČenje streliva in minsko ... · v diplomski nalogi je opisano...

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Davorin Levičar

UPRAVLJANJE IN SKLADIŠČENJE

STRELIVA IN MINSKO-EKSPLOZIVNIH SREDSTEV

diplomsko delo

Celje, junij 2010

UNIVERZA V MARIBORU FAKULTETA ZA LOGISTIKO

Davorin Levičar

UPRAVLJANJE IN SKLADIŠČENJE

STRELIVA IN MINSKO-EKSPLOZIVNIH SREDSTEV

diplomsko delo

Mentor: red. prof. dr. Iztok Potrč

Somentor: doc. dr. Tone Lerher

Celje, junij 2010

IZJAVA O AVTORSTVU

diplomskega dela

Spodaj podpisani Davorin Levičar, študent visokošolskega strokovnega študija

Tehnične in gospodarske logistike, z vpisno številko 20005814, sem avtor diplomskega

dela z naslovom: Upravljanje in skladiščenje streliva in minsko-eksplozivnih sredstev.

S svojim podpisom zagotavljam, da:

• je predloženo delo rezultat izključno mojega lastnega raziskovalnega dela; • sem poskrbel, da so dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric, ki jih uporabljam v

diplomskem delu, navedena oz. citirana v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem poskrbel, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v seznamu virov, ki je sestavni del diplomskega dela in je zapisan v skladu z navodili Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru;

• sem pridobil vsa dovoljenja za uporabo avtorskih del, ki so v celoti prenesena v diplomsko delo in sem to tudi jasno zapisal/a v diplomskem delu;

• se zavedam, da je plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oz. ideje predstavljene kot moje lastne – kaznivo po zakonu (Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, Uradni list RS št. 21/95), prekršek pa podleže tudi ukrepom Fakultete za logistiko Univerze v Mariboru v skladu z njenimi pravili;

• se zavedam posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo lahko predstavlja za predloženo delo in za moj status na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru;

• je diplomsko delo jezikovno korektno in da je delo lektorirala Alenka Cizel, prof. angl. in slov. jezika.

V Celju, dne 3. junij 2010 Podpis avtorja:

ZAHVALA

Za pomoč in izčrpne nasvete pri izdelavi diplomskega dela se iskreno zahvaljujem

mentorju na fakulteti dr. Iztoku Potrču in somentorju doc. dr. Tonetu Lerherju.

Hvala vsem sodelavcem oddelka za oskrbo s strelivom in MES, zaposlenim v Slovenski

vojski in pirotehnikom iz enote za vzdrževanje streliva, za izčrpne nasvete, informacije

ter pomoč pri izdelavi diplomske naloge ter vsem, ki so mi ves čas stali ob strani in me

moralno podpirali.

UPRAVLJANJE IN SKLADIŠČENJE STRELIVA IN MINSKO-EKSPLOZIVNIH SREDSTEV

V diplomski nalogi je opisano skladiščenje in upravljanje s strelivom in minsko-eksplozivnimi sredstvi. Opredeljeni so ukrepi, ki jih moramo upoštevati pri skladiščenju in manipuliranju s strelivom in MES (strelivom in minsko-eksplozivnimi sredstvi) zaradi povečanja varnosti, pravočasnosti ter ukrepi, da bi snovi v hranjenih sredstvih obdržale svoje prvotne lastnosti in kvaliteto. Opisan je celoten projekt skladiščenja od samega načrtovanja skladišč, pravilnega upravljanja ter rokovanja s strelivom in MES, podroben opis pravil in postopkov skladiščnega poslovanja, vrste materialnih dokumentov in evidenc ter posebni dokumenti pri skladiščenju. Osrednji del pa smo namenili možni problematiki in rešitvi problemov postavitve in varnosti skladišč v terenskih okoliščinah ob dejanskih razmerah na bojišču oziroma na operacijah in misijah, katere izvaja naša enota. Opisan je predlagani načrt za celotno pravilno, funkcionalno in varno postavitev sekcije. KLJUČNE BESEDE: strelivo, eksplozivna sredstva, skladiščenje, rokovanje s strelivom, varnost.

MANAGEMENT AND STORAGE OF AMMUNITION AND MINES This thesis describes the storage and management of ammunition and explosive mines. The measures which must be considered in the storaging and manipulation with ammunition and MES (ammunition and explosive mines) are defined to increase safety, timeliness, and the measures that will retain the original characteristics and qualities of the means. The entire project is describes from the design of storage depots, proper management and handling with ammunition and MES, a detailed description of the rules and procedures of the storage business, the type of material documents and records and the storage of specific documents. The central part is devoted to the potential problems and resolving security issues of installing and storaging under field conditions at the actual situation on the battlefield and in operations and missions, which are carried out by our unit. The proposed plan is described for the whole correct, functional and safe installation of the section. KEYWORDS: ammunition, explosives, storage, handling with ammunition, security.

Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru Visokošolski strokovni študijski program

Davorin Levičar: Upravljanje in skladiščenje streliva in minsko-eksplozivnih sredstev V

KAZALO

UVOD............................................................................................................................... 1

Opredelitev področja in opis problema ........................................................................ 1

Namen, cilji in osnovne trditve ...................................................................................... 1

Predstavitev Slovenske vojske ....................................................................................... 1

Predpostavke in omejitve ............................................................................................... 6

Predvidene metode raziskovanja................................................................................... 6

1 TEORETIČNE OSNOVE ORGANIZACIJE IN VZDRŽEVANJA TEHNIČNIH

SKLADIŠČ STRELIVA IN MES TER UPRAVLJANJE S TOVRSTNIMI

SREDSTVI ...................................................................................................................... 7

1.1 Izbira lokacije tehničnega skladišča...................................................................... 10

1.2 Objekti za namestitev ter hranjenje streliva in MES.......................................... 11

1.3 Oprema objektov .................................................................................................... 12

1.4 Zaščitni nasipi ......................................................................................................... 14

1.5 Poti in prometnice................................................................................................... 16

1.6 Transport in skladiščna oprema............................................................................ 17

1.7 Maskiranje, vegetacija in osvetlitev ...................................................................... 18

1.8 Vzdrževanje območja skladišča............................................................................. 19

1.9 Prezračevanje skladišč s strelivom in MES.......................................................... 20

2 PREDSTAVITEV OBSTOJEČEGA STANJA SKLADIŠČNEGA

POSLOVANJA V SV ................................................................................................... 21

2.1 Splošna pravila SP v SV ......................................................................................... 22

2.2 Postopki skladiščnega poslovanja v SV ................................................................ 23

2.3 Dokumenti skladiščnega poslovanja v SV ............................................................ 23

2.4 Posebni dokumenti pri skladiščenju streliva in MES.......................................... 27

2.5 Naloge skladiščne službe v SV ............................................................................... 28

2.6 Organizacija skladiščenja v SV ............................................................................. 29

2.7 Pristojnosti in odgovornosti pri skladiščnem poslovanju v SV .......................... 31

2.8 Manipuliranje s strelivom in MES........................................................................ 33

2.9 Posnetek stanja in problematika terenskega skladišča s strelivom in MES...... 34

2.10 Kritična analiza..................................................................................................... 36


Davorin Levičar: Upravljanje in skladiščenje streliva in minsko-eksplozivnih sredstev VI

3 PREDLAGANA REŠITEV PRAVILNE IN FUNKCIONALNE POSTAVITVE,

UPRAVLJANJA IN VARNOSTI SKLADIŠČA S STRELIVOM IN MES NA

TERENU........................................................................................................................ 47

3.1 Izhodišča celotne organizacije pravilne postavitve sekcije in skladiščnega

poslovanja oddelka za oskrbo s strelivom in MES na terenu................................... 48

3.2 Primer postavitve sekcije streliva in MES 1. skupine ......................................... 61

3.3 Primer postavitve sekcije streliva in MES 2. skupine ......................................... 65

3.4 Medsebojna primerjava skupin in ugotovitve...................................................... 68

ZAKLJUČEK................................................................................................................ 70

Ocena predlaganih izboljšav........................................................................................ 71

Pogoji za uvedbo predlaganih rešitev ......................................................................... 71

Možnosti nadaljnjega razvoja...................................................................................... 71

LITERATURA IN VIRI .............................................................................................. 72


Davorin Levičar: Upravljanje in skladiščenje streliva in minsko-eksplozivnih sredstev VII

KAZALO SLIK

Slika 1: Primer žične ograje okoli skladišča .................................................................... 9

Slika 2: Stojalo za merilne naprave in meteorološka hišica........................................... 13

Slika 3: Primer zaščitnega nasipa .................................................................................. 15

Slika 4: Ročni paletni viličar, ki se uporablja v skladiščih s strelivom in MES ............. 17

Slika 5: Svinčeni pečati, pečatne klešče in jeklena pečatna žica.................................... 30

Slika 6: Vzročno-posledični diagram ............................................................................. 37

Slika 7: Ena izmed možnih skic terenske sekcije streliva in MES ................................. 49

Slika 8: Terenski viličar .................................................................................................. 52

Slika 9: Skica skladovnice............................................................................................... 53

Slika 10: Večnamenski vojaški šotor, primeren tudi za skladiščenje ............................. 54

Slika 11: Kontejner dolžine 20' za transport in skladiščenje streliva na terenu ............ 54

Slika 12: Vozilo, maskirano z maskirnimi mrežami........................................................ 55

Slika 13: Gasilni aparati za gašenje požara................................................................... 57

Slika 14: Požarna metla za gašenje požara.................................................................... 57

KAZALO TABEL

Tabela 1: Struktura sestave po številu in deležu stalne sestave in pogodbene rezerve .... 2

Tabela 2: Struktura stalne sestave po številu in deležu .................................................... 3

Tabela 3: Mednarodne operacije in misije, v katerih je sodelovala SV v letu 2009 ........ 5

Tabela 4: Seznam MTS za izdelavo sekcije .................................................................... 51


Davorin Levičar: Upravljanje in skladiščenje streliva in minsko-eksplozivnih sredstev VIII

KRATICE IN AKRONIMI

ADR: Evropski sporazum o mednarodnem cestnem prevozu BSZ: Brez stopnje zaupnosti DSNO: Državni sekretarijat za narodnu odbranu (Državni sekretariat za ljudsko obrambo) GŠSV: Generalštab Slovenske vojske MES: Minsko-eksplozivna sredstva MORS: Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije MS: Materialna sredstva MTS: Materialno-tehnična sredstva ML: Materialni list MES: Minsko-eksplozivna sredstva RS: Republika Slovenija SV: Slovenska vojska SP: Skladiščno poslovanje


Davorin Levičar: Upravljanje in skladiščenje streliva in minsko-eksplozivnih sredstev 1

UVOD

Opredelitev področja in opis problema

V diplomski nalogi je predstavljeno eno od funkcionalnih področij oskrbovalne verige v

Slovenski vojski, v nadaljevanju SV. Podrobno je prikazano skladiščno poslovanje, v

nadaljevanju SP, in upravljanje s strelivom in minsko-eksplozivnimi sredstvi, v

nadaljevanju MES v SV. Prikazati želimo napake in možne izboljšave dveh navideznih

skupin na področju postavitve, varnosti in sistema skladiščenja.

Namen, cilji in osnovne trditve

Cilj diplomskega dela je, da predstavimo skladiščno poslovanje v SV in izpostavimo

številne pravilnosti postopkov pri postavitvi terenskega skladišča, varnosti in samega

skladiščenja streliva in MES. Prikazati želimo celotni projekt od samega načrtovanja

skladišč, pravilnega upravljanja ter rokovanja s strelivom in MES. Ob vsem tem pa

nameravamo podati tudi kritično oceno postavitve, varnosti skladišč ter samega sistema

skladiščenja na terenu, in sicer na dveh namišljenih skupinah.

Predstavitev Slovenske vojske

Slovenska vojska predstavlja obrambne sile Republike Slovenije, v nadaljevanju RS.

Vojaško obrambo izvaja samostojno ali v sodelovanju z zavezniškimi silami na podlagi

ednarodnih pogodb (Poslanstvo Slovenska vojska). m



POSLANSTVO IN NALOGE SLOVENSKE VOJSKE

Poslanstvo Slovenske vojske je, da v sodelovanju z zavezniki izvaja vojaško obrambo

RS, odvrne vojaško agresijo na RS, vzpostavi suverenost na celotnem ozemlju RS ter

prispeva k mednarodnemu miru in stabilnosti. Njene bistvene naloge so vzdrževanje

pripravljenosti za delovanje, aktiviranje in mobilizacija sil, premestitev v območje

delovanja, defenzivno in ofenzivno delovanje. Med druge naloge uvrščamo tudi

prispevek k mednarodnemu miru, varnosti in stabilnosti in podporo pri zagotavljanju

arnosti in blaginje državljanov RS (Poslanstvo Slovenska vojska).

so dolžni služiti v rezervni sestavi.

truktura po številu je navedena v naslednji tabeli.

Tabela 1: Struktura sestave po številu in

SESTAVA SV - podatki za december 2009 Število Delež

v

SESTAVA SLOVENSKE VOJSKE

Slovensko vojsko sestavljajo pripadniki stalne in rezervne sestave. Stalna sestava so

poklicni pripadniki Slovenske vojske, rezervna pa državljani, ki sklenejo pogodbo o

službi v rezervni sestavi ter vojaški obvezniki, ki

S

deležu stalne sestave in pogodbene rezerve

Stalna sestava 7644 81,7 %

Pogodbena rezerva 1710 18,3 %

Obvezna rezerva 0 0 %

Skupaj 4 100 % 935

Vir: Poslanstvo Slovenska vojska, b. d.

Stalno sestavo Slovenske vojske sestavljajo njeni poklicni pripadniki, in sicer vojaki,

podčastniki, častniki in vojaški uslužbenci (vojaške osebe) ter civilne osebe, ki so



zaposlene v vojski, vendar ne opravljajo vojaške službe. V naslednji tabeli je prikazana

struktura stalne sestave Slovenske vojske po številu pripadnikov glede na vrsto

esta, ki ga zasedajo.

vilu in deležu

STALNA SESTAVA SV - podatki za december 2009 Število Delež

delovnega m

Tabela 2: Struktura stalne sestave po šte

Častniki 1257 16,4 %

Podčastniki 2020 26,4 %

Vojaki 3031 39,7 %

Vojaški uslužbenci 794 10,4 %

Civilne osebe 526 6,9 %

Uradniki 16 0,2 %

Skupaj 7644 100 %

Vir: Poslanstvo Slovenska vojska, b. d.

jska brez

n sicer na:

stvo sil ter Poveljstvo za doktrino, razvoj,

na taktični ravni pa delujejo brigade ter bataljoni.

upoštevana

elitev sil za opravljanje nalog na kopnem, v zračnem prostoru ter na morju.

STRUKTURA SLOVENSKE VOJSKE

Na spletni strani Postani vojak (Postani vojak Slovenska vojska) je struktura SV

opisana na sledeči način: »Slovenska vojska je organizirana kot enotna vo

delitve na zvrsti ter deluje na strateški, operativni in taktični ravni, i

na strateški ravni je organiziran Generalštab Slovenske vojske;

na operativni ravni sta organizirana Povelj

izobraževanje in usposabljanje (PDRIU);

Glede na prostor in potrebe po usklajenem načrtovanju ter delovanju sil je

d



Slovenska vojska se deli na naslednje rodove:

ote;

;

bo;

-radiološko-kemično-biološko obrambo;

zveze.

v delovanju se sile Slovenske vojske delijo na sile za:

podporo poveljevanja«

na Kosovem, v

fganistanu, v Libanonu, v Siriji, v Bosni in Hercegovini ter v Somaliji.

zavezništvoma in RS ter zagotavljajo podporo pripadnikom

pehoto;

oklepne en

letalstvo;

pomorstvo

artilerijo;

zračno obram

inženirstvo;

jedrsko

Glede na vlogo

bojevanje;

bojno podporo;

zagotovitev delovanja;

MEDNARODNO SODELOVANJE

Prav tako je na spletni strani SV (Mednarodno sodelovanje Slovenska vojska, b. d.)

struktura SV opisana na sledeči način: »Temeljna naloga mednarodnega sodelovanja na

vojaškem področju je uresničevanje dejavnosti, ki učinkovito in neposredno podpirajo

delovanje RS kot partnerice in polnopravne članice Nata in EU. Z vstopom RS v

Severnoatlantsko zavezništvo 29. marca 2004 Slovenska vojska še dejavneje sodeluje

pri podpori mednarodnemu miru. Njeno delovanje obsega vključevanje pripadnikov

Slovenske vojske v operacije v podporo miru in humanitarne dejavnosti. Mednarodne

operacije in misije s sodelovanjem Slovenske vojske se trenutno izvajajo

A

Prav tako ima Slovenska vojska organizirana vojaška predstavništva v strukturah

zavezništva. V Natu in njegovih mirnodobnih poveljstvih ter v okviru Evropske unije

delujejo predstavništva Slovenske vojske, ki zastopajo interese RS in Slovenske vojske,

delujejo kot povezava med

Slovenske vojske v tujini.



V tujini delujejo naslednja vojaška predstavništva:

Vojaško predstavništvo pri zvezi Nato in Evropski uniji (Bruselj, Belgija),

Nacionalno vojaško predstavništvo pri Zavezniškem poveljstvu za operacije (Mons,

povezave pri Zavezniškem poveljstvu za

preoblikovanje (Norfolk, ZDA).«

naj meja zavezništva (Mednarodne operacije in misije

, b.d.).

d cij ter S

m 7. sep ber 28. september 10. november 30. november

Belgija);

Nacionalno predstavništvo za

MEDNARODNE OPERACIJE IN MISIJE

Slovenska vojska je v okviru operacij in misij v tujini zelo aktivna. Po osamosvojitvi je

začela z aktivnim sodelovanjem sicer šele v letu 1997, ko je prvič napotila pripadnike v

operacijo kriznega odzivanja, danes pa so misije že stalnica vsakoletnih aktivnosti.

Danes je težišče delovanja Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah na

Kosovu, v Afganistanu, Bosni in Hercegovini, Libanonu in Siriji. Slovenska vojska z

delom svojih sil deluje še v bojni skupini Evropske unije (EU Battle Group – EU BG) in

Natovih odzivnih silah (Nato Response Force – NRF), ki so namenjene delovanju na

operacijah znotraj in zu

Slovenska vojska

Tabela 3: Me narodne opera e in misije, v ka ih je sodelovala V v letu 2009

Lokacija/datu tem

Afganistan 81 81 85 69

Beograd 2 2 3 3

BIH 5 5 5 2

Kosovo 398 398 388 386

BIH 26 26 25 29

Somalija - 1 1 1

Libanon 14 14 14 14

Sirija 2 2 2 2

Skupaj 506 528 529 523

Vir: Mednarodno sodelovanje Slovenska vojska b.d.



Predpostavke in omejitve

Pri izdelavi diplomskega dela bomo izhajali iz predpostavk in omejitev, ki so naštete v

nadaljevanju.

Predpostavke:

varnost in preglednost skladišč s strelivom in MES sta zelo pomembni pri rokovanju

s strelivom;

preučevali smo eno izmed tovrstnih skladišč SV z vidika organizacije postavitve,

varnosti ter sistema skladiščenja.

Omejitve:

opisana je problematika samo za eno vrsto skladišč SV;

uporabili in upoštevali smo samo informacije in vire, ki ne predstavljajo stopnje

zaupnosti podatkov SV;

razpoložljivi viri literature so izredno omejeni.

Predvidene metode raziskovanja

Pri izdelavi diplomske naloge smo uporabili deskriptivno metodo s študijem domače in

tuje literature, študijo elektronskih virov ter znanja izkušenih strokovnjakov

(skladiščnikov in pirotehnikov, zaposlenih v SV). Literatura je povzeta iz priročnika

oziroma navodil za skladiščenje in rokovanje s strelivom in MES, katerega je

uporabljala Jugoslovanska vojska, tako imenovana »Jugoslovanska ljudska armada«, in

pravilnikov, ki se uporabljajo pri skladiščenju in rokovanju s tovrstnimi sredstvi in ne

predstavlja stopnje zaupnosti podatkov. Za zbiranje možnosti izboljšav smo kot

instrument raziskovanja uporabili primerjalno metodo na dveh namišljenih skupinah,

svoja lastna videnja ter strokovna znanja sodelavcev, ki se vsak dan srečujemo s

stvarmi, ki so opisane v diplomskem delu, in smo na tem področju resnično pravi

strokovnjaki.



1 TEORETIČNE OSNOVE ORGANIZACIJE IN

VZDRŽEVANJA TEHNIČNIH SKLADIŠČ STRELIVA IN

MES TER UPRAVLJANJE S TOVRSTNIMI SREDSTVI

SSNO Tehnička uprava (1979, str. 56) v pravilih tehnične službe opredeljuje, da so

strelivo in MES vse vrste bojnih, manevrskih, vadbenih in šolskih sredstev. Strelivo in

MES zahtevajo od oseb, ki z njimi rokujejo ali jih hranijo oziroma skladiščijo, podrobno

poznavanje njihove sestave in predpisanih pravil skladiščenja. To je obenem najboljša

garancija, da bodo streliva in MES dolgo ohranila vse svoje lastnosti in da pri hranjenju

in rokovanju z njimi ne bo prišlo do nesreč. Vedno morajo imeti v mislih, da eksplozija

ali podobne nesreče nikoli ne pridejo same od sebe. Za to je potreben vpliv nekega

zunanjega faktorja, kot so eksplozija na ustrezni razdalji, plamen, iskra, udar, gnetenje,

trenje ali električni impulz. Odstranjevanje teh vzrokov mora biti vsakdanja skrb in

dolžnost organov, ki hranijo ali rokujejo s strelivom in MES. Zato želimo v diplomskem

delu v tem poglavju prikazati najsplošnejša pravila pri delu s strelivom in MES in

pojasniti vsaj nekaj pojmov o eksplozivnih sredstvih, katere obravnavamo v

diplomskem delu.

Potrč in Lerher (2008, poglavje 1.2) v e-gradivu za predmet skladiščno poslovanje na

FL razvrščata skladišča glede na lastnost skladiščnega blaga v tri skupine, in sicer na

navadna skladišča, posebna skladišča in na varnostna skladišča, v katera uvrščata

skladiščenje vnetljivih kemikalij in eksplozivov. Nedvomno se opisovanje skladiščne

dejavnosti, katero opisujemo v diplomskem delu, nanaša na varnostno skladišče, saj

zahteva zagotavljanje varne ter natančne manipulacije.

Skladiščno področje streliva je določen geografski rajon, na katerem so razmeščeni

posamezni skladiščni objekti (skladišča) za namestitev in hranjenje streliva. Prav tako

se k skladišču streliva kot celotnem področju, ki je varovano, prištevajo tudi drugi

objekti, in sicer objekt za vzdrževanje streliva in MES, stražarnica, sprejemno-

skladiščni objekt in pisarne.



Navodila za skladiščenje in rokovanje s strelivom in MES Državni sekretarijat za

narodnu odbranu (DSNO Tehnička uprava, 1970, str. 66-67) opisujejo, da se skladišče

deli na tehnični in upravni del, kar je podrobneje opisano v nadaljevanju.

TEHNIČNI DEL je del skladišča, na katerem so razmeščeni objekti za sprejem,

kontrolo, hranjenje in popravilo streliva in se deli na:

sprejemni del;

skladiščni del;

tehnični del.

Sprejemni del tehničnega področja je sestavljen iz objektov, nadstreškov in urejenih

platojev, ki služijo za sprejem streliva, ki se kasneje napoti v skladišče. Na tem mestu

se strelivo razvršča, pregleda, šteje in potem premesti v skladiščne objekte na hranjenje.

Do teh objektov so narejene dostopne poti (po potrebi) in vojaško-industrijske tirnice z

rampo za natovarjanje in razkladanje. Objekti sprejemnega dela so zgrajeni na vhodu v

tehnično območje na predpisani oddaljenosti od upravnega dela in ostalih objektov na

tehničnem področju.

Skladiščni del tehničnega področja pa je prostor, na katerem so razvrščeni objekti za

stalno hranjenje streliva. Tu je določeno število objektov različnih kapacitet, razvrščenih

na predpisanih razdaljah eden od drugega. Na tem delu tehničnega področja se skladišča

gradijo s posebnimi protipožarnimi sredstvi, bazeni za vodo in platoji za hranjenje

streliva na odprtem prostoru. Pri določanju števila objektov za namestitev streliva se

mora upoštevati klasifikacija streliva na sorodne skupine in razvrstitev o skupnem

hranjenju streliva.

Tehnični del tehničnega področja pa je sestavljen iz objektov za vzdrževanje in

uničevanje pehotnega streliva, objekta za hranjenje streliva, določenega za uničenje, in

laboratorija za preverjanje stabilnosti smodnika.

UPRAVNI DEL pa je del skladišča, na katerem so razmeščeni objekti uprave (pisarne),

stražarnice, stanovanjski in drugi objekti za vojake, garaže, delavnice, nadstreški



(objekti) za hranjenje embalaže, skladišče potrošnega materiala in drugi oskrbni objekti

(za gorivo, vozila).

Celotno skladiščno območje se ograjuje z žično ograjo, postavljeno na oddaljenosti

najmanj 50 m od najbližjega objekta. Višina ograje se določa po potrebi, s tem da ne

sme biti manjša od 2,2 m.

Slika 1: Primer žične ograje okoli skladišča

Vir: Bombay Harbour, b. d.

Tehnično območje se od upravnega dela ločuje tudi z žično ograjo. Vhod na tehnično

področje skladišča je pri večjih skladiščih samo na prijavnicah, kjer se izgradi ustrezen

objekt. Takšen objekt se zgradi z zunanje strani ograje tehničnega področja skladišča.

Skladiščno območje ima lahko poleg glavnega še enega ali več pomožnih vhodov za

izredne potrebe, kot so gostejši sprejem ali oddajanje streliva, evakuacija, gašenje

požara, obramba ob naravnih nesrečah in podobno. Ta vhod naj bi bil načeloma zaprt in

naj bi se uporabljal samo po ukazu odgovornega upravitelja celotnega skladišča.



1.1 Izbira lokacije tehničnega skladišča

Primerno lokacijo za izgradnjo skladišča določa Generalštab Slovenske vojske, v

nadaljevanju GŠSV, v skladu z operativnimi potrebami. Pri izbiri lokacije je potrebno

paziti, da omogoča pravilno razvrstitev streliva na področju države na podlagi

operativnih potreb. Prav tako je pri izbiri lokacije zelo pomembno, da omogoča

pravočasno in popolno oskrbo vseh enot in ustanov SV, večje število izvorov oskrbe z

vsemi vrstami streliva in čim večjim številom smeri dostave tako, da se v primeru

uničenja enega skladišča ne prekine oskrbna veriga streliva, najefektivnejšo dostavo od

vira oskrbe do skladišča in od skladišča do neposrednih potrošnikov oziroma

mobilizacijskih zbirališč, izgradnjo skladišč manjših kapacitet in maksimalne ukrepe

tajnosti in varnosti za potrebne elemente bojnega varovanja skladišč. Pred odločitvijo o

izboru mesta za izgradnjo skladišča se izdeluje taktično-tehnična študija (DSNO

Tehnička uprava, 1970, str. 67).

Menimo, da je ta del organizacije bistven za optimalno učinkovitost vojske na terenu.

Predstavljajmo si samo, kaj se utegne zgoditi, če streliva ni pravočasno ali dovolj v

skladišču v krizni situaciji na določenem območju.

Potrč in Lerher (2008, poglavje 1.1.1) v e-gradivu za predmet skladiščno poslovanje na

FL opisujeta, da je izbira optimalne lokacije vedno povezana z večjim številom

medsebojno odvisnih faktorjev in neznank, ki imajo ob danih pogojih različno težo

(metoda razvrščanja po faktorjih).

DSNO Tehnička uprava (1970, str. 68) opisuje, da moramo pri določanju ožjega

področja, na katerem se bo izvršil izbor mesta za izgradnjo skladišča streliva, upoštevati

naslednje okoliščine:

da bo zemljišče suho, stabilno in brez lokalnih sprememb v tleh. Izogibati se je treba

drsnih, močvirnatih in podobnih terenov. Skladišče se ne sme postavljati v koritih

rek in na terenih, ki so lahko izpostavljeni poplavam pri visokem vodostaju rek;

da se v bližini ne nahajajo industrijska poslopja, pri katerih, kot posledica

tehnološkega procesa dela, prihaja do izločevanja strupenih plinov, dima in drugih

sestavin ki delujejo škodljivo na posamezne elemente streliva;



da zemljišče ne vsebuje snovi ki lahko škodljivo vplivajo na kvaliteto streliva;

da bo zemljišče valovito, pogozdeno in če ni, da omogoča pogozdovanje. Izogibati

se je potrebno tudi gostih gozdnih kompleksov zaradi zadrževanja vlažnega zraka in

težkega prezračevanja okolice;

da zemljišče omogoča hitro in lahko izgradnjo poti, kakor dohodnih tako tudi

znotraj skladišč;

da ne bo teren preveč oddaljen od komunikacij (železniških tirov, glavnih poti);

da ne bo v bližini večjih naseljenih mest, industrijskih objektov, večjih železniških

postaj, pristanišč, letališč in glavnih prometnih križišč;

da izbrano zemljišče omogoča možnosti za organizacijo bojnega varovanja,

razširitev skladišč, če za to obstajata potreba in dovod vodovodne mreže in

električne energije.

Iz navedenega torej izhaja, da mora biti konkretna predvidena lokacija skladišča skrbno

premišljena. Za tako nevarna sredstva, kot so eksplozivi in drugi materiali v tovrstnem

skladišču, je namreč nedopustno, da pride do poplave ali zdrsa terena ali celo do požara.

Posledice bi bile v tem primeru nepredstavljive, še posebej, če pri izbiri lokacije ne bi

upoštevali kriterija izbire, da v bližini ni večjih naseljenih mest, industrijskih objektov,

večjih železniških postaj, pristanišč, letališč, glavnih prometnih križišč ipd.

1.2 Objekti za namestitev ter hranjenje streliva in MES

Objekti za namestitev in hranjenje streliva morajo biti zaščiteni pred vremenskimi vplivi

(padavine, megla, hitre spremembe temperature zraka, svetlobe in vlažnosti zraka),

nadzemnimi in podzemnimi vodami, krajo in eksplozijo streliva v sosednjem objektu.

Zagotoviti morajo preglednost in lahko kontrolo uskladiščenega materiala. Zelo

pomembne so tudi prometnice zaradi uporabe sodobnih sredstev za manipuliranje z

uskladiščenimi sredstvi in predpisano obremenitev tal na m2. Omogočiti morajo

uporabo paletnega sistema uskladiščenja streliva. Hkrati pa je pomembno, da

temperatura v objektih ne pade pod –10 °C in ne preseže temperature +25 °C. Da bi

objekti za namestitev streliva odgovarjali svoji namembnosti, pa je potrebno, da so

vedno v brezhibnem stanju (DSNO Tehnička uprava, 1970, str. 69).



Do tovrstnih naravnih sprememb, ki so zgoraj naštete, menimo, lahko zelo hitro in

nepričakovano pride, zato je jasno, da mora biti organizirano preventivno vzdrževanje

objektov. Le-to pa se opravlja v skladu s predpisi, ki natančno opredeljujejo vrste in

obseg nadzora.

V okvirju vzdrževanja tako nadzornik izvaja redni pregled objektov najmanj enkrat

tedensko. Skladiščnik streliva pregleda objekte vedno pri delu ali najmanj enkrat

tedensko. Upravnik skladišča pregleda objekte enkrat mesečno. Poleg navedenih

pregledov pa se izvajajo tudi izredni pregledi objektov za namestitev streliva, in sicer v

primeru nevihte, grmenja, hitrega topljenja snega, toče, potresa in poplav, da se

preverijo posledice nezgod na objektih in izvedejo ustrezni ukrepi. Izvajata ga skupno

upravnik skladišča in skladiščnik streliva. Če se pri rednem ali izrednem pregledu

odkrijejo pomanjkljivosti na objektih, ki bi ogrožale varnost streliva, se nujno ukrepa in

odpravi škodo, in o tem poroča nadrejenim. Pri izvajanju del na popravilu objektov s

strelivom se prevzemajo posebni ukrepi za zaščito streliva zaradi poškodb (DSNO


1.3 Oprema objektov

Vsak objekt, v katerem se hrani strelivo, mora imeti higrometer (merilna naprava za

merjenje vlažnosti zraka), z vgrajenim termometrom (priprava za merjenje

temperature), stojalo za polimeter, protipožarna sredstva, predpisana sredstva

mehanizacije, leseno mizo s predalom na zaklepanje za hranjenje rezervnih list

skladanja, pisarniškega materiala, literature, raznih obrazcev in navodil, stol brez

naslonjala, lesene lestve, dolžine okoli 3 m, prenosno platformo ali mizo, sredstva za

vzdrževanje čistoče skladišča (metla, lopata za smeti, kanta za smeti) in predpražnik za

čiščenje obutve (DSNO Tehnička uprava, 1970, str. 71).



Slika 2: Stojalo za merilne naprave in meteorološka hišica

Vir: DSNO Tehnička uprava (1970, str. 118)

DSNO Tehnička uprava (1970, str. 71) opisuje, da morajo biti na enega skladiščnika na

razpolago naslednja sredstva:

klešče za plombiranje s potrebnimi količinami plomb in žice za plombiranje;

akumulatorska svetilka (za nočno delo);

klešče za žeblje;

izvijač z držalom;

žaga za les;

kladivo z držalom (bakreni, medeninasti), teže 0,5 kg;

jekleni meter (zaprti), dolžine 2 m;

zaboj ustreznih dimenzij za namestitev navedenega orodja in pribora.

Menimo, da navedeni pripomočki zagotavljajo skladiščniku pri delu prav gotovo večjo

varnost, kakor tudi lažje delo.

DSNO Tehnička uprava (1970, str. 72) tudi opisuje, da mora biti na eno skladišče na

razpolago tudi:

sanitetni komplet;

ponjave za pokrivanje streliva na odprtem;

zaščitne rokavice za delo;



platnene rokavice (za delo pri pregledu) 5 parov;

lopate, sekire, krampi, samokolnica, grablje, kante za smeti in drugo orodje za

vzdrževanje okolice.

Vsa navedena sredstva se morajo redno vzdrževati in kontrolirati. Le to nam zagotavlja

varno hrambo sredstev v skladišču. V mislih moramo namreč ves čas imeti, da je

potrebno ukrepati v vsakem trenutku, zato mora biti na razpolago vse potrebno za varno

rokovanje.

1.4 Zaščitni nasipi

DSNO Tehnička uprava (1970, str. 72-73) opisuje, da se zaščitni nasipi okrog

nadzemnih skladišč zgradijo zaradi primera eksplozije streliva v objektu, da bi se

usmeril udarni val v višino, s tem pa se zmanjšalo njegovo rušilno delovanje. Potrebni

so za zmanjševanje prenosa eksplozije na sosednje objekte ali poškodbe objektov zaradi

zažigalnih delov, drobcev in projektilov, v primeru eksplozije streliva v objektu, in za

preprečevanje širjenja požara. Objekti, okoli katerih obstajajo zaščitni nasipi, se

obravnavajo kot delno zaščiteni zaradi tega, ker ni odpravljena nevarnost glede predora

zažganih predmetov in projektilov preko strehe skladišča, zaradi česa lahko pride do

vžiga objekta in s tem tudi do eksplozije streliva v njem. Zaščitni nasipi se načeloma

izdelujejo na vseh štirih straneh objekta. Toda, če v bližini skladišča ni objektov, katere

bi nasip zaščitil, potem v tej smeri nasip ni potreben. Na notranji strani mora imeti nasip

odvod atmosferske vode, da se ta ne more prelivati čez dohod ali v objekt.



Slika 3: Primer zaščitnega nasipa

Vir: Specialty fabrics review b.d.

Kar se tiče vzdrževalnih del na tehničnem področju skladišča, se posebna skrb posveča

zaščitnim nasipom, glede na njihovo funkcijo v primeru požara ali eksplozije streliva.

Zaradi tega je potrebno nujno zagotoviti, da bodo nasipi vedno predpisanih dimenzij,

kajti morajo preprečiti drsenje zemlje z izgradnjo podpornih zidov, sejanjem trave in

podobno. Trava z zaščitnih nasipov se ne sme puliti, temveč se redno kosi. Zaščitni

nasipi kot zaščitni elementi se delajo iz zemlje, v kateri ne sme biti kamenja in

gramoza. Krona zaščitnega nasipa mora biti široka najmanj 100 cm in sme segati

najmanj 100 cm nad rob strehe stavbe, pri čemer mora biti ravna črta, potegnjena od

katerekoli točke s sten aktivnega objekta do katere koli točke na pasivnem objektu,

potekati skozi zaščitni nasip (DSNO Tehnička uprava, 1970, str. 72-73).

Ugotavljamo, da so zaščitni nasipi okoli objektov, v katerih so uskladiščena

pirotehnična sredstva, izrednega pomena, saj so se že v mnogih nesrečah, kot sta požar

ter eksplozija, izkazali za nepogrešljivo preventivno zaščitno sredstvo, saj preprečijo

tako poškodbe na sosednjih objektih kakor tudi poškodbe morebitnega osebja v sami

bližini objekta v nesreči ali na sosednjem objektu.



1.5 Poti in prometnice

Dostopne poti do skladišč se morajo projektirati za dvosmerni promet, ne glede na to,

ali prehajajo skozi skladišče ali samo vodijo do njega. Poti morajo zagotoviti tudi krožni

promet do javne prometnice. Dostopne poti se lahko izdelajo tudi kot enosmerne, a pod

pogojem, da ni prometnih tokov nasprotnih smeri. Poti znotraj skladišč morajo

zagotoviti pretočni ali krožni enosmerni promet brez zastojev in v pogojih ko so vsa

delovna mesta v skladišču zasedena s transportnimi vozili v položaju za natovarjanje

oziroma razkladanje. Prostor za dostop in parkiranje transportnih vozila na delovnih

mestih za natovarjanje oziroma razkladanje pri skladiščih mora biti izdelan tako, da ne

moti prometa na prehodni trasi niti v primeru, da ko je vozilo, na katerem se izvaja

pretovarjanje, parkirano pod pravim kotom, prav tako pa tudi delovnih pripomočkov in

osebja, ki dela na pretovarjanju. Glavna pot v skladišču ne sme imeti slepo končnico,

temveč mora biti izdelana tako, da je skladišče spojeno na obeh straneh z javnim

prometom. Vzporedne poti morajo biti izdelane tako, da povezujejo posamezne objekte

(ali skupino objektov) ter da je omogočen nemoten dostop do vsakega objekta pri

eventualni poškodbi javne prometnice. Poti znotraj skladišč, dostopne poti kakor tudi

mostovi in manjši prepusti, se morajo vzdrževati v brezhibnem stanju in je zaradi tega

nujno potrebna organizacija njihove stalne kontrole. Pozimi je nujno potrebno stalno

odstranjevati sneg s poti, da se ne bi nakopičil in motil promet skozi skladišče (DSNO


Poti, ki so namenjene za notranji transport nevarnih snovi, morajo torej imeti trdo in

gladko, a ne spolzko površino, ki ne ustvarja prahu in se pri normalni uporabi za

transport ne drobi. Pot mora biti dovolj široka, da omogoča srečevanje uporabljenih

transportnih sredstev. Biti morajo izpeljane tako, da ustrezajo tehnološkim postopkom.

Po naših ugotovitvah in po mnenju kolegov, ki opravljajo dela v skladišču, so dostopne

poti in prometnice do skladišč ter v samem skladiščnem območju zelo pomembne

zaradi same varnosti pri prometu znotraj skladišč ter nemotenem natovarjanju in

iztovarjanju sredstev s kamionov. Prav tako pa je pomembno tudi redno vzdrževanje

omenjenih poti, saj se po njih prevaža ter premika izredno občutljiv in nevaren tovor.



1.6 Transport in skladiščna oprema

Transport znotraj skladišča delimo na zunanji in notranji transport. Zunanji transport se

izvaja do objektov in med njimi. Sem prištevamo tovorna vozila, ki imajo motorje na

notranje izgorevanje in vozila z električnim akumulatorskim pogonom. Približevanje

tovornih vozil objektom, ki imajo motorje na notranje izgorevanje, je dovoljeno le, če

ustrezajo predpisom o transportu eksplozivnih snovi v javnem prometu. Notranji

transport je namenjen prenašanju in premeščanju eksplozivnih sredstev znotraj samega

skladišča. Tu se največkrat uporablja le človeška sila, če seveda imamo opravka z

manjšimi količinami. Pri večjih količinah pa si pomagamo z ročnimi viličarji, vozički,

atestiranimi samovoznimi vozili in različnimi dvigali, ki so opremljeni z gumami na

kolesih, da ne povzročajo trenja.

Slika 4: Ročni paletni viličar, ki se uporablja v skladiščih s strelivom in MES

Vir: Anatis, b.d.



1.7 Maskiranje, vegetacija in osvetlitev

Za skladišča s strelivom in MES je izrednega pomena lokacija skladišča, in sicer zaradi

same naravne vegetacije ter naravnega prikritega videza, saj gre za nevarne snovi

oziroma sredstva, ki so v primeru vojne oziroma ogroženosti države izrednega

strateškega pomena.

Maskiranje skladišča

Po definicijah, ki smo jih iskali, gre pri maskiranju za metode, ki omogočajo, da sicer

viden organizem ali objekt ostane neopazen in nezanimiv za okolje, ki ga obkroža. Za

primer bi tako lahko vzeli tigrove proge ali tudi bojno uniformo modernega vojaka.

Maskiranje je potemtakem oblika prevare, izhaja pa iz francoske besede »camoufler«,

kar pomeni prikrit. Prikrivanje pa se v veliki meri vrši v vseh vojskah.

Da bi se zagotovilo, da bo skladišče streliva čim manj vidno (z zemlje in zraka), se na

podlagi tega prevzemajo različni ukrepi za maskiranje. Eden od ukrepov je izbor

lokacije in razpored objektov znotraj skladiščnega območja. Pri izboru lokacije

skladiščnega območja je treba upoštevati, da je mesto zadostno prikrito. Če izbrano

zemljišče ne nudi teh pogojev, je potrebno pristopiti k planskemu pogozdovanju

skladiščnega območja. Razpored objektov in prometnic na skladiščnem območju ne sme

dajati videza določene geometrijske oblike in s svojimi obrisi odkrivati položaja

skladišč. Če pa to ni mogoče, je potrebno uvesti ukrepe umetnega maskiranja (DSNO


Vegetacija na območju skladišča

Vegetacija v skladišču je pomembna zato, ker ugodno vpliva na mikroklimo in s tem

uravnava temperaturo v skladišču. Ob prisotnosti vegetacije na skladiščnem območju se

izboljšajo pogoji maskiranja skladišč. Pri izgradnji novih skladišč in obnovi obstoječih

je zelo priporočljivo na določenih površinah sejanje trave ter nizkega rastlinja (DSNO




Osvetlitev

V skladišču streliva se ne napeljuje električne osvetlitve, razen če to ne zahtevajo

taktično-tehnične zahteve. Če pa je to potrebno, se osvetljevanje izvaja po predpisih

gradbene službe.

DSNO Tehnička uprava (1970, str. 74) predpisuje, da mora oprema za električno

napeljavo izpolnjevati naslednje pogoje:

biti mora ne zažigalna;

biti mora odporna na vlago;

biti mora zaščitena proti požaru;

biti mora odporna na samo eksplozijo.

Za delo v skladišču, pri zmanjšani vidljivosti in ponoči, se uporabljajo akumulatorske

luči. Zaradi čim boljšega osvetljevanja skladišča se zato določi mesto v objektu, kjer se

razvrstijo potrebne luči za razsvetljevanje v primeru evakuacije uskladiščenega streliva

(DSNO Tehnička uprava, 1970, str. 74).

1.8 Vzdrževanje območja skladišča

Zaradi lažjega vzdrževanja območja skladišča je skladišče razdeljeno na rajone, katere

določi upravnik skladišča. Na tehničnem območju skladišča se mora vzdrževati

primeren red in čistoča. Prav tako pa morajo biti odstranjeni vsi predmeti, ki bi lahko

povzročili požar, eksplozijo ali druge nesreče. Podrobna pravila so določena v

protipožarnem redu (DSNO Tehnička uprava, 1970, str. 74).

Menimo, da načrtovanje celotnega sklopa novega skladišča, organizacija ter

vzdrževanje le-tega zahtevajo zelo obširno ter natančno načrtovanje, kakor tudi celotno

izvedbo ter redno izvajanje določenih nalog. Vsekakor pa morajo k celotnemu sklopu

načrtovanja, organizaciji in vzdrževanju pristopiti usposobljeni načrtovalci z jasnimi

vizijami in cilji.



1.9 Prezračevanje skladišč s strelivom in MES

Prezračevanje skladišča se izvaja zaradi začasne odstranitve plinov, ki nastajajo zaradi

smodnika, pare, ki izpareva iz embalaže, odvečne vodne pare in temperaturnih nihanj,

zato menimo, da se s pravočasnim in pravilnim prezračevanjem skladišča izključuje

možnost kondenzacije vlage na strelivu in v notranjosti objekta v kakršnikoli obliki

(rosa, slana), kot tudi spreminjanje temperature v objektu v velikih skokih, s čimer se

zmanjšajo pogoji staranja streliva zlasti smodnika in pojav korozije.



2 PREDSTAVITEV OBSTOJEČEGA STANJA

SKLADIŠČNEGA POSLOVANJA V SV

V diplomski nalogi so podrobno prikazani postopki SP, vrste materialnih evidenc,

organizacija SP ter odgovornosti organov v sestavi, organizacijskih enot Ministrstva za

obrambo RS, v nadaljevanju MORS, in organizacijskih enot SV. V drugem poglavju je

literatura povzeta in citirana iz internega pravilnika o SP v MORS, ki ne predstavlja

stopnje zaupnosti in je zelo obširen, saj zajema SP ter upravljanje z materialnimi

sredstvi, v nadaljevanju MS, na celotnem področju SV.

Organiziranje SP je takšna, da omogoča pravilno in racionalno hranjenje, evidentiranje

in uporabo MS. Pri organiziranju SP se upoštevajo veljavni predpisi s področja SP in

veljavna zakonodaja s področja varstva pri delu ter varstva okolja. V skladiščih s

strelivom in MES je zagotovljena pirotehnična varnost, prav tako pa so upoštevani tudi

ostali tehnični pogoji skladiščenja.

Prevzemi in predaje sredstev, ki so predmet SP, se izvajajo skladno z veljavnimi

predpisi in standardnimi operativnimi postopki. Z načrtnim obnavljanjem in

vzdrževanjem sredstev v skladiščih je zagotovljena predpisana uporabnost sredstev. SP

je podprto z učinkovito informacijsko tehnologijo, ki omogoča ohranitev in uporabo

podatkov o sredstvih.

Pravilnik o SP v MORS (1999) opredeljuje naslednje osnovne postopke na področju SP:

postopke gibanj sredstev med skladišči;

skladiščenje MS;

vzdrževanje pregleda nad stanjem MS v skladiščih;

evidentiranje osnovnih sredstev in izdelavo dokumentov za potrebe izvedbe

inventure;

osnovno vzdrževanje MS v času skladiščenja ter doseganje rokov uporabnosti;

pravočasno izdelavo dokumentov SP, ki vsebujejo podatke o poslovnih dogodkih;

redno ažuriranje dokumentov, ki so namenjeni vodenju evidence kompletnosti,

tehnične brezhibnosti in materialnega stanja kompleta MS;



vodenje baz podatkov, ki so potrebne za operativne in druge računalniško podprte

evidence MS;

prenos in združevanje podatkov o stanju zalog MS;

zagotavljanje in vzdrževanje urejenosti skladišč ter ustrezno hranjenje sredstev;

usposabljanje skladiščnikov in drugih skladiščnih delavcev s področja SP, varstva

pri delu in protipožarne zaščite;

nadzor nad izvajanjem SP.

2.1 Splošna pravila SP v SV

Za enotno vodenje, koordinacijo, kontrolo, načrtovanje, organiziranje SP, izdajanje

izvedbenih organizacijskih predpisov in evidenc MS ter za enotno informacijsko

podporo so v MORS odgovorne organizacijske enote za logistiko in informatiko.

Pravilnik o SP v MORS (1999) predpisuje, da se SP izvaja v organih v sestavi in

notranjih organizacijskih enotah, ter definira: »SP je logistični proces, ki obsega

sprejemanje, prevzemanje, izdajanje, kontroliranje, hranjenje, knjiženje in spremljanje

gibanj vseh MS«. Podatki iz skladiščnih dokumentov se v skladu z navodili prenašajo iz

posameznih organizacijskih enot v organizacijsko enoto za materialno knjigovodstvo

znotraj organizacijske enote za logistiko, ki vodi evidence MS po količini in vrednosti

posameznega MS.

Pravilnik o SP v MORS (1999) opisuje, da imajo organizacijske enote s pravilnikom o

notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest oziroma s formacijo določeno

delovno mesto ali naloge skrbnika materialne knjige ali skladiščnika oziroma vodja

organizacijske enote s pooblastilom določi osebo, ki je odgovorna za izvajanje nalog

SP.

Pravilnik o SP v MORS (1999) tudi predpisuje, da morajo organizacijske enote voditi

osnovne evidence za MS, in sicer evidenco knjiženih in neknjiženih materialnih listov,

v nadaljevanju ML, evidenco realizacije načrta opremljanja z MS oziroma nabav,

evidenco stanja osebnih zadolžitev MS pri zaposlenih, MS pri vojaških obveznikih in



pripadnikih civilne zaščite in evidenco porabljenih ter odpisanih MS. Vsa MS v

organizacijskih enotah, ki niso v uporabi, se morajo oddati v skladišče. Gibanja MS se

izvajajo med organizacijskimi enotami na vseh nivojih le na podlagi dokumentov

vodenja in poveljevanja oziroma drugih dokumentov, ki jih izda vodja organizacijske

enote. Za vsako odstopanje pri izvedbi predpisanih prenosov dokumentov med nivoji

SP je treba pridobiti soglasje vodje oziroma poveljnika organizacijske enote,

organizacijske enote materialnega knjigovodstva ali organizacijske enote za

standardizacijo.

2.2 Postopki skladiščnega poslovanja v SV

Pravilnik o SP v MORS (1999) opredeljuje naslednje naloge skladiščnikov in

skladiščnih delavcev pri izvajanju SP:

skladiščenje in osnovno vzdrževanje MS v skladiščih;

vodenje in redno evidentiranje predpisanih skladiščnih evidenc o oborožitvi,

konzerviranju sredstev, obnavljanju sredstev, prezračevanju skladišč in vstopih v

skladišča;

izdelovanje materialnih dokumentov za vsa predpisana gibanja MS;

vodenje skladiščne kartoteke in drugih evidenc;

skrb za uporabo varnih in predpisanih transportnih MS v skladiščih.

Skladiščni delavci izvajajo dela in naloge v posameznih skladiščih pod vodstvom

skladiščnika, ki je odgovoren za sredstva v njem.

2.3 Dokumenti skladiščnega poslovanja v SV

Dokumenti SP so listine, ki vsebujejo podatke o poslovnih dogodkih. Dokument se

sestavi praviloma v več izvodih. Če ima dokument več strani, se podpisniki podpišejo

samo na zadnji strani. Podatki, vpisani v dokumentu, se ne smejo popravljati in ne

brisati, če bi to utegnilo povzročiti dvom o njihovi verodostojnosti. Evidentirajo se s

predpisano zaporedno številko znotraj materialne knjige. Vsak dokument, ki je dodatno



izpisan zaradi izgube ali poškodbe originala, mora biti označen kot kopija, ki jo potrdi

podpisnik originalnega dokumenta (MORS, 1999).

V nadaljevanju pravilnik o SP v MORS (1999) predpisuje ter opisuje dokumente, ki se

uporabljajo med SP:

zapisnik o kontroli kakovosti blaga;

obvestilo o prejemu blaga;

razdelilni list;

materialni list;

reverz (elektronski reverz);

seznam osebne zadolžitve;

zahtevnica – izdajnica – povratnica;

tehnična knjižica;

tehnični karton;

skladiščna kartica;

inventarni list;

evidence osebnih zadolžitev.

Zapisnik o kontroli kakovosti

Zapisnik o kontroli kakovosti blaga se uporablja za kakovostni prevzem MS od

zunanjih dobaviteljev. MORS in SV ne moreta prevzeti dobavljenih MS, če ni zapisnika

o opravljeni kontroli njihove kakovosti. Kontrolo kakovosti MS, ki se prevzemajo,

izvaja organizacijska enota za kakovostni prevzem blaga in storitev. Kakovostni

prevzem in način kontrole kakovosti MS se opravita po veljavnih predpisih in navodilih.

Obvestilo o prejemu blaga

Skladiščnik ali oseba, ki je od zunanjega dobavitelja fizično sprejela blago, mora o

prejemu blaga obvestiti izvajalca javnega naročila oziroma predlagatelja javnega

naročila. Obvestilo je lahko prevzemnica, prevzemni zapisnik ali kopija dobaviteljevega

dokumenta (dobavnica, odpremnica itn.). Obvestilo mora biti posredovano takoj, ko je

ugotovljeno, da se podatki ujemajo z dejanskim stanjem dobavljenega blaga, in še

preden je blago raztovorjeno. Če izvajalec javnega naročila oziroma predlagatelj

javnega naročila ne potrdi naročila prispelega blaga, skladiščnik blago zavrne.



Razdelilni list

Razdelilni list MS izdela predlagatelj javnega naročila ali izvajalec javnega naročila

pred prevzemom blaga ali po njem in ga posreduje v skladišče. Če je za enako blago več

predlagateljev javnih naročil, ga skladiščnik na podlagi razdelilnega lista MS pripravi za

izdajo posameznim organizacijskim enotam.

Materialni list

ML je osnovni dokument za knjiženje v materialnih knjigah, podpis odredbe za

izplačilo in za likvidacijo računov. Skladiščnik po sprejemu blaga v skladišče in

ugotovitvi količinske ter kakovostne ustreznosti izdela ML in ga v dveh dneh posreduje

izvajalcu javnega naročila oziroma predlagatelju javnega naročila z dokumenti

dobavitelja. ML se izdela po končani količinski in kakovostni kontroli za prevzem MS

od zunanjega dobavitelja in na podlagi zahtevka za izdajo, premik, prenos, preknjižbo,

na podlagi odpisa MS in pri drugih gibanjih MS. Postopek in način izpolnjevanja ML

sta določena z aktom o pravilih za izpolnjevanje ML.

Reverz

Reverz se uporablja za spremljanje oziroma zadolžitev MS, ki se izdajajo

organizacijskim enotam ali posameznikom v začasno uporabo. Reverz sestavi

skladiščnik v dveh izvodih: prvi izvod obdrži, drugega pa izroči prejemniku. Izdela se

na podlagi zahtevka ali drugega dokumenta, ki ga izda vodja organizacijske enote.

Gibanja MS, ki se na podlagi reverza izdajajo v začasno uporabo, se ne knjižijo v

materialnih knjigah, temveč se vodijo le v skladiščnih evidencah. MS je treba vrniti v

skladišče do roka, določenega v reverzu, oziroma takoj po prenehanju uporabe MS. Če

se ugotovita potreba in možnost preknjižbe MS, izdanih na reverz, lahko skladiščnik po

odobritvi organizacijske enote pošiljatelja in organizacijske enote prejemnika izdela

ML. Pri izdaji oziroma sprejemu MS se ugotovi njegovo stanje in se vpiše v reverz.

Seznam osebne zadolžitve

Seznam osebne zadolžitve je dokument, ki vsebuje seznam MS, potrebnih za

opravljanje dejavnosti delavca v organizacijski enoti. Ob premeščanju delavcev iz ene

organizacijske enote v drugo se na podlagi seznama osebne zadolžitve za osebo izdela

ML, ki je podlaga za preknjižbo prenesenih MS. Ob vračilu zadolženih sredstev se



izdela dokument vračila, na podlagi katerega se vodijo skladiščne evidence. Po

ugotovljenih presežkih in manjkih se izdela ML, ki je podlaga za knjigovodsko

izravnavo stanj.

Zahtevnica - izdajnica - povratnica

Zahtevnica - izdajnica - povratnica je dokument, ki se uporablja za izdajo rezervnih in

nadomestnih delov ter porabljenega materiala za vzdrževanje MS, za izdajo

prehrambenih izdelkov, streliva in MES, vadbenega streliva in artificij ter za izdajo

gradbenih MS pri vzdrževanju in gradnji objektov. Zahtevnica - izdajnica - povratnica

je dokument, na podlagi katerega skladiščnik izda zahtevane količine MS, neporabljene

količine MS pa sprejme v skladišče. Na osnovi zbranih zahtevnic - izdajnic - povratnic

se po potrebi ali vsaj enkrat mesečno evidentirajo gibanja in se izpiše ML, s katerim se

ažurirajo materialne knjige in skladiščne evidence. Zahtevnica - izdajnica - povratnica

se vodi znotraj delavniškega poslovanja, kot je določeno v aktu za izpolnjevanje

delavniške dokumentacije na I., II. in III. stopnji vzdrževanja MS.

Tehnična knjižica in tehnični karton

Tehnični karton je dokument, ki se uporablja za vodenje kompletnosti in materialnega

stanja posameznega MS, ki vsebuje več posameznih MS, ki jih ni mogoče ločeno

uporabljati, menjati, popravljati, dograjevati ali izločevati znotraj kompleta. Obliko,

vsebino in način vodenja tehničnih knjižic in tehničnih kartonov za MS določa SV ob

sodelovanju organizacijske enote za standardizacijo.

Skladiščna kartica

Skladiščna kartica je evidenčni dokument, ki ga vodi skladiščnik za vsako MS, ki je v

skladišču na zalogi. Skladiščna kartica vsebuje naziv MS, identifikacijsko številko,

datum in številko dokumenta prejema in izdaje, količino, mersko enoto MS, kategorijo

MS (I., II., III. kat.), trenutno zalogo in šifro predela, makro-mikrolokacijo, če se vodi v

računalniških evidencah.

Inventarni list

Inventarni list je evidenčni dokument, ki vsebuje seznam inventarja (osnovnih sredstev,

opreme in drobnega inventarja), ki je v posameznem prostoru in je knjižen kot osnovno



sredstvo ali drobni inventar ter pripada organizacijski enoti na lokaciji (objekt) in

mikrolokaciji (soba). Vsebovati mora ime in številko prostora ter popis inventarja z

nazivi, identifikacijskimi številkami, inventarnimi ali serijskimi številkami in

količinami v prostoru. Premeščanje osnovnih sredstev znotraj iste organizacijske enote

odobri vodja organizacijske enote.

Evidenca osebnih zadolžitev

Evidenca osebnih zadolžitev je dokument, ki se izda delavcem, pripadnikom CZ ali

drugih reševalnih služb in enot ter vsebuje pregled MS, za katere je odgovorna ta oseba.

Evidenca osebnih zadolžitev se vodi na podlagi enotne matične številke občana

(EMŠO) v skladu s predpisi. Evidenco osebnih zadolžitev vodi organizacijska enota, ki

MS daje v uporabo posameznim osebam. Ob prenehanju delovnega razmerja ali

posamezne dolžnosti, ki je bila podlaga za osebno zadolžitev MS, osebo razdolži

organizacijska enota. Ob razdolžitvi organizacijska enota izda potrdilo. Če oseba ne

plača manjkajočih MS, mora organizacijska enota, ki je osebo zadolžila z MS, izvesti

postopek za izterjavo.

2.4 Posebni dokumenti pri skladiščenju streliva in MES

DSNO Tehnička uprava (1970, str. 106-112) predpisuje, da se v tehničnih skladiščih kot

tudi v manjših skladiščih s strelivom in MES vodi tudi naslednja dokumentacija o

namestitvi streliva, ter opisuje:

listo skladanja;

karton podatkov o strelivu in MES;

operativno evidenco o strelivu in MES.

Lista skladanja

Listo skladanja se postavlja v ustrezen zastekljeni okvir, iz katerega se da po potrebi

izvzeti. Lista skladanja mora biti pri vsakem skladu posebej. Listo skladanja se ne sme

pritrjevati z žeblji ali s podobnimi pripomočki na zaboje. Podatki na listi se morajo

redno obnavljati. Lista skladanja se postavlja na sklad v višini 1,5 m, in sicer s strani

prehoda, s katerega je najlažje odčitavanje vnesenih podatkov. Podatki za listo skladanja



se vzamejo neposredno s streliva, originalne embalaže, biltena in drugih virov.

Popolnitev podatkov izvaja skladiščnik, listo skladanja mora podpisati vodja skladišča.

Karton podatkov o strelivu in MES

Karton podatkov o strelivu in MES se vodi, da bi se z njim pridobil vpogled v stanje

streliva po vrstah in količinah v tehničnih skladiščih streliva in MES. To evidenco

vodijo skladiščniki streliva v tehničnih skladiščih. Podatki se jemljejo iz knjigovodstva,

biltena, neposredno s streliva in na druge načine. Podatki iz te evidence se morajo redno

obnavljati. Karton podatkov o strelivu in MES se vodi posamezno za vsak objekt, v

katerem se hrani strelivo. Če se strelivo hrani na odprtem prostoru, se tudi za njega vodi

poseben karton. Potrebno število kartonov za vsako skladišče (za skupino skladov

streliva na odprtem prostoru) se hrani v ovojnici iz polietilena.

Operativna evidenca o strelivu in MES

Operativna evidenca o strelivu in MES pa se vodi, da bi tehnično skladišče streliva in

MES razpolagalo z najnujnejšimi podatki za operativno vodenje (planiranje, namestitev,

razmestitev po vrstah in namenu in pošiljanje). To evidenco vodi upravnik tehničnega

skladišča. Osnovni podatki zanjo se jemljejo iz kartona podatkov o strelivu in MES,

katero vodijo skladiščniki. Operativna evidenca se vodi v obliki knjige.

2.5 Naloge skladiščne službe v SV

Pravilnik o SP v MORS (1999) omenja, da skladiščna služba sprejema, varuje in izdaja

MS. Naloge skladiščne službe so sprejem MS, sporočanje izvajalcu javnega naročila

oziroma predlagatelju javnega naročila o prispelem MS, količinska kontrola dobavljenih

MS, knjigovodski prevzem MS, razmeščanje MS v skladišču, izdajanje MS, vodenje

točne evidence o zalogah MS in spremembah v stanju zalog, dajanje potrebnih podatkov

organizacijski enoti za materialno knjigovodstvo o stanju in spremembah zalog MS,

varovanje skladiščenih MS pred poškodbami in okvarami, kontrola knjiženih in

dejanskih zalog MS in sodelovanje pri ugotavljanju presežkov in primanjkljajev MS.



2.6 Organizacija skladiščenja v SV

Organizacija skladiščenja mora temeljiti na organizirani in racionalni uporabi

skladiščnega prostora ter MS. Pri tem je treba upoštevati splošne in posebne predpise o

skladiščenju, manipuliranju in transportu MS. Pri načrtovanju in izvajanju skladiščenja

se morajo zagotavljati ukrepi ekološke zaščite. Pri organizaciji skladiščenja je treba

upoštevati organizacijsko-mobilizacijski razvoj enot in zavodov, reševalnih služb,

normative pripadanja streliva in MES, predpisana formacijska sredstva, bojno tehniko

in lokacije skladišč, zmogljivosti in normative skladiščenja (MORS, 1999).

V skladišču s strelivom in MES blago prehaja skozi naslednje skladiščne procese:

prevzem blaga;

uskladiščenje blaga;

komisioniranje blaga;

odprema blaga.

Potrč in Lerher (2008, poglavje 2.1) pravita: »Organizacija skladiščnega poslovanja je

povezana s temeljnimi procesi, ki se izvajajo v skladišču. Blago, ki prihaja v skladišče z

zunanjim ali notranjim transportom, prehaja skozi različne faze, ki jih imenujemo

skladiščni procesi, in sicer prevzem blaga, uskladiščenje blaga, komisioniranje blaga in

odprema blaga.« Omenjeni skladiščni procesi nedvomno veljajo tudi za področje

skladiščenja streliva in MES, katerega opisujemo v diplomskem delu.

V fazi »prevzema blaga« v samo skladišče se po navadi izvede tudi vhodna kontrola, ki

mora biti pri tovrstnem blagu zelo natančna ter strokovna. Strelivo in MES se

prevzamejo na podlagi zahtevnice in prevzemnice.

Potrč in Lerher (2008, poglavje 2.3) opisujeta, da izbira skladiščnega procesa temelji

izključno na odvisnosti od lastnosti blaga. Zato v našem primeru uskladiščenja streliva

in MES uporabljamo izključno talni (vodoravni), tako imenovani »paletni sistem«.

Pri komisioniranju streliva in MES se izključno izvaja sistem komisioniranja -

»komisionar k blagu«, kar pomeni, da na podlagi zahtevka komisionar oziroma



skladiščnik pripravi zahtevano strelivo in MES, katerega dostavi v tako imenovano

»skladiščno cono za odpremo blaga« in ga kasneje preda logistu določene enote, ki je

omenjeno blago zahtevala. Za skladiščenje in SP morajo biti zagotovljeni ustrezni

varovalni sistemi in alarmne naprave oziroma fizično varovanje skladišča ter uporaba

mehkega voska ali svinčene plombe za pečatenje vseh vhodov/izhodov.

Slika 5: Svinčeni pečati, pečatne klešče in jeklena pečatna žica

Vir: Jape, b.d.

V skladišču morajo biti ustrezna protipožarna sredstva ter vodenje evidence vstopov v

skladišče in vseh pregledov in evidenc, ki se nanašajo nanj. K njim prištevamo

meteorološke evidence (temperatura zraka, vlažnost zraka itn.), shemo MS v skladišču

(na podlagi mikrolokacije in namembnosti MS), shemo izvzema MS iz skladišča,

pregled obnavljanja MS v skladišču ter ažurno vodenje posameznih podatkov, ko gre za

strelivo in MES (vrsta polnjenja, vrsta in tip smodnika, laborantska serija itn.) (MORS,

1999).

Označevanje skladišč

Vsa skladišča in posamezni skladiščni prostori morajo biti ustrezno označeni. Oznake v

skladiščni evidenci pomenijo predel, makrolokacijo in mikrolokacijo za posamezno MS.

Vsak predel, makrolokacija in mikrolokacija imajo svojo šifro. Organizacijska enota za

standardizacijo predpiše za posamezno skladišče način številčenja in označevanja

skladiščnih objektov, predelov, makrolokacij in mikrolokacij. Predele, makrolokacije in

mikrolokacije praviloma določa skladiščnik po lastni presoji in z upoštevanjem

predpisov organizacijske enote za standardizacijo. Če ima predel makrolokacije in

mikrolokacije poseben pomen pri vodenju stanja MS v skladišču ali če vpliva na



izvajanje drugih dejavnosti, ki so povezane s SP, lahko vodja organizacijske enote

predlaga način številčenja ob sodelovanju organizacijske enote za standardizacijo. MS,

ki se hranijo v posebnih skladiščih (podzemna skladišča), se označijo kot predeli

skladišča, če pa so MS zložena v embalažah na tleh, pa se označujejo kot makrolokacije

(MORS, 1999).

Omenili bi tudi, da smo kot skladiščniki tudi sami odgovorni za določene makro- in

mikrolokacije in jih zavestno ter predano vodimo in upravljamo s sredstvi, za katera

smo odgovorni.

Označevanje materialnih sredstev

Vsako osnovno sredstvo, mora biti opremljeno z inventarno oziroma registrsko številko.

Način označevanja osnovnih sredstev je predpisan z aktom o dodeljevanju in

opremljanju osnovnih sredstev z inventarnimi številkami. Skladiščnik pa mora

zagotoviti označevanje vseh MS v skladišču tako, da bo dostop do posameznega MS

hiter. Obliko označevanja vrst MS predpiše organizacijska enota za standardizacijo

(MORS, 1999).

2.7 Pristojnosti in odgovornosti pri skladiščnem poslovanju v SV

Pravilnik o SP v MORS (1999) predpisuje, da je za SP odgovoren vodja oziroma

poveljnik organizacijske enote ali od njega pooblaščena oseba. Vodja oziroma poveljnik

organizacijske enote ali od njega pooblaščena oseba mora seznanjati podrejene z

veljavnimi predpisi o SP. Pooblaščena oseba za varstvo pri delu mora seznanjati

delavce, ki opravljajo SP, z veljavnimi predpisi o varstvu pri delu in nadzorovati

njihovo izvajanje. Delavci so za svoje delo disciplinsko odgovorni.

Delavci, ki izvajajo naloge SP, so odgovorni za:

ažurnost in točnost opravljanja svojega dela;

predpisano spremljanje vseh gibanj MS po količini;

redno spremljanje stanja kakovosti skladiščenih MS in za tekoče poročanje o tem

stanju.



Pravilnik o SP v MORS (1999) tudi opisuje, da mora biti vsaka oseba, ki rokuje s

strelivom ali vodi dela (oziroma izvaja naloge na posameznih delovnih mestih),

odgovorna in paziti, da ne povzroči predčasne eksplozije in požara, ter da ne ogrozi

svojega zdravja ali življenja drugih in MS, ki so ji zaupana. Vodje del so odgovorni za

posledice, ki nastanejo zaradi neupoštevanja ustreznih predpisov. Vsaka oseba, ki dela s

strelivom, mora pridobiti varnostne navade pri delu, da bi zaščitila sebe in druge. Pred

začetkom vsakega dela mora vodja del obvezno preveriti, ali so predvideni vsi ukrepi

zaščite na delu, varnosti, protipožarne zaščite kot tudi sanitetni ukrepi. Dokler vsi ukrepi

niso v popolnosti zagotovljeni, se del ne sme začeti izvajati. Zaradi tega je potrebno

predhodno zagotoviti usposabljanje osebja, kjer je potrebno seznaniti vsakega

posameznika z njegovimi dolžnostmi oziroma postopki. Če se dela izvajajo več dni, je

obvezno vsak dan pred začetkom dela preveriti poznavanje dolžnosti z vprašanji.

Nadrejeni prevzema odgovornost, čeprav zaupa delo svojim podrejenim. Osebe, ki

rokujejo s strelivom, morajo biti seznanjene z materiali, s katerimi rokujejo, načinom

rokovanja, in dobro poznati navodila in predpise, ki obravnavajo hranjenje, rokovanje in

vzdrževanje streliva. Vodje del se morajo osebno prepričati, če podrejeno osebje

pravilno uporablja vse predvidene ukrepe varnosti, jih opozarjati, usmerjati na pravila

in, če je potrebno, ji tudi odstraniti z delovnega mesta.

Pred začetkom vsakega dela je vodja del dolžan preučiti ukaz oziroma nalog za izvedbo

naloge, pridobiti vso potrebno dokumentacijo o kvalitetnem stanju streliva, izdelati

tehnološki postopek in pridobiti ustrezna dovoljenja od nadrejenih, preveriti brezhibnost

opreme, orodja, transportnih sredstev in naprav v odvisnosti od del, ki se bodo izvajala

ter izvesti usposabljanje celotnega osebja, izdati naloge za vsako delovno mesto,

organizirati in usposobiti osebje za rokovanje s protipožarnimi sredstvi in preveriti

njihovo znanje. Pri izvajanju vseh del s strelivom se uravnava gibanje operativnega

materiala in osebja skozi vse faze tehnološkega postopka. Izključiti je potrebno

vsakršno dvigovanje težkih tovorov z rokami. Kjerkoli je to izvedljivo, je potrebno

uporabljati sredstva mehanizacije (ročne viličarje, dvižne rampe …) (DSNO Tehnička

uprava, 1970, str. 51).

Vodja del mora pred vsako nalogo seznaniti osebje z nalogami in postopki rokovanja (z

vidnim kazanjem vseh opravil), z vsemi ukrepi pirotehnične varnosti, ukrepi



protipožarne zaščite, načini dviganja, spuščanja in premeščanja streliva, z uporabo

orodja, načini uporabe zaščitnih sredstev (obleke, kape, ščitnikov ...), prvo pomočjo v

primeru nezgod načini gibanja in potmi. Po končani seznanitvi se sestavi zapisnik, ki ga

podpiše celotno osebje z opombo, da so seznanjeni z vsemi varnostnimi ukrepi.

Priporoča se tudi stalno kontroliranje in opozarjanje na ukrepe varnosti skozi celotno

izvajanje naloge (DSNO Tehnička uprava, 1970, str. 52).

DSNO Tehnička uprava (1970, str. 52) tudi omenja, da je neposredni izvajalec del

dolžan, da zagotovi vse ukrepe varnosti in protipožarne zaščite, ki so predpisani in s

katerimi je seznanjen, da poroča o vseh primerih neupoštevanja varnostnih ukrepov,

tehnologije pri delu in protipožarne zaščite, da dela svoje delo po predpisih, ki jih

predvideva tehnološki postopek za določeno delovno mesto, da vzdržuje čistočo

delovnega mesta, da vzdržuje red in ne kopiči materiala, da uporablja samo ustrezno

orodje in ga hrani samo na ustreznem mestu, da se giblje samo po določenih poteh. Za

varnost del, ki se izvajajo, pa je odgovorna oseba, ki izdaja ukaz, vodja del in osebje, ki

delo izvaja.

2.8 Manipuliranje s strelivom in MES

Strelivo se hrani, prenaša in transportira izključno samo v predpisani originalni

embalaži. Če takšne embalaže v izjemnih primerih ni mogoče zagotoviti, se dovoljuje

uporaba prirejene embalaže, ampak le v izjemnih primerih. Pri tem je potrebno strelivo

zavarovati proti premikanju, udarjanju ter tresenju, in sicer z letvami, kartoni, deskami

in drugim materialom. Potrč in Lerher (2008, poglavje 6.1) pravita, da je namen

embalaže varovanje blaga pred razsipanjem, poškodbami in zunanjimi vplivi.

DSNO Tehnička uprava (1970, str. 54-58) opisuje, da se zaboji prenašajo samo v tistem

položaju, ki je določen s prirejenimi ročaji za prenašanje. Zaboj prenašata najmanj dve

osebi. Dvigata in spuščata ga vertikalno in ob telesu istočasno oba hkrati. Gibi morajo

biti odmerjeni in postopni. Paziti je potrebno tudi, da se zaboj ob premikanju ne nagiba.

Zaboje s strelivom se ne sme vleči po karoseriji vozila, podu in zemlji. Zaboji se morajo

pri vseh delih prenašati na najmanjši možni oddaljenosti. Ne dovoljuje se metanje



zabojev ali druge embalaže s strelivom, obračanje in grobo spuščanje. Prav tako se ne

smejo nositi na rami, hrbtu ali pod roko. Zaboje se lahko nosi v eni roki samo v

primeru, če imajo za to prilagojeno ročico. Zabojev s strelivom v skladih se ne sme

poravnavati z udarci po njih (letvami, kladivi, nogo …). Skladi (ali tovor) se

poravnavajo pri zlaganju samo z dviganjem in počasnim premikanjem zaboja s pomočjo

ročic. Vsi gibi pri prenašanju, dviganju in spuščanju se morajo izvajati odmerjeno, s

počasnimi in mehkimi gibi. Pred začetkom vsakega dela je potrebno seznaniti celotno

osebje z načinom prenašanja zabojev, s praktičnim prikazom za vsako vrsto embalaže,

kako se dviga, prenaša in spušča. Pred dviganjem zaboja se mora obvezno preveriti, če

sta embalaža in okovje na njej dobra in nepoškodovana oziroma če so ročice na njej

utrjene. Če je embalaža poškodovana, se zaboj pazljivo prenese na posebno mesto, kjer

se vsebina v zaboju pazljivo preloži v nepoškodovan originalni zaboj, ker hranjenje in

prevoz streliva v poškodovani embalaži nista dovoljena. Nevarno strelivo se ne sme

prestavljati in prevažati s transporterji, temveč samo na nosilih. Če se ga prevaža do

mesta uničenja ali razstavljanja, pa se morajo upoštevati posebni ukrepi varnosti, ki so

podrobno opisani v navodilih o transportu in uničenju streliva.

2.9 Posnetek stanja in problematika terenskega skladišča s strelivom in

MES

Na splošno je bojna sposobnost določene enote odvisna od streliva in MES za vsako

posamezno nalogo posebej. Naloga oddelka za oskrbo s strelivom in MES je podpora

enot enoti v napadih in obrambnih operacijah kot tudi v vseh ostalih operacijah, ki jih

izvaja v miru in na mirovnih misijah širom po svetu.

Pravilna izdelava sekcije in vzpostavitve komunikacij z enotami na terenu omogoča

visoko varnost in hiter premik streliva in MES k določeni enoti, ki opravlja dano

nalogo. Prikazati želimo smernice poteka vzpostavitve komunikacije oddelka za oskrbo

s strelivom in MES na terenu. V preteklem obdobju smo sodelovali na mnogih vajah in

s tem tudi pri mnogih postavitvah sekcije s strelivom in MES, saj opravljamo delo na

tem področju že kar nekaj let. Menimo, da je s pravilno postavitvijo sekcije

funkcionalnost oddelka zadolženega za oskrbo enot s strelivom in MES



najučinkovitejša. Zato želimo v diplomski nalogi prikazati predlagane segmente, katere

naj bi upoštevali pri postavitvi sekcije. Predloge nismo črpali le iz literature, ampak tudi

iz naših lastnih znanj in znanj sodelavcev, ki so nam ponudili vso znanje, ki so si ga

pridobili z dolgoletnimi izkušnjami na tem zahtevnem področju.

Skladišča s strelivom in MES so izrednega pomena, zato jim je potrebno posvečati zelo

veliko pozornost. Glede na status mobilnosti ločimo:

fiksna oziroma stacionarna skladišča;

terenska skladišča.

Fiksna skladišča s strelivom in MES

Fiksna skladišča s strelivom in MES so razporejena na posebno določenih lokacijah.

Fiksno skladišče lahko definiramo kot celotno skladiščno področje oziroma določen

geografski rajon, na katerem so razmeščeni posamezni skladiščni objekti za namestitev

in hranjenje streliva. Prav tako se k skladišču streliva kot celotnem področju, ki je

varovano, prištevajo tudi drugi objekti, in sicer objekt za vzdrževanje streliva in MES,

stražarnica, sprejemno-skladiščni objekt in pisarne. Skladišče se deli na tehnični in

upravni del (DSNO Tehnička uprava, 1970, str. 66).

Terenska skladišča s strelivom in MES

Terensko skladišče s strelivom in MES je namenjeno za pravočasno in učinkovito

razvrstitev streliva in vzpostavitve komunikacij z enotami na terenu oziroma v realni

situaciji na bojišču, poleg tega pa zagotavlja varno in učinkovito hranjenje streliva in

MES na območju, kjer so razporejene enot, katere opravljajo določene naloge širom po

svetu.

DSNO Tehnička uprava (1970, str. 88) terensko skladišče s strelivom in MES oziroma

sekcijo streliva in MES definira kot celotno skladiščno področje oziroma določen

geografski rajon, na katerem so razmeščeni posamezni skladi streliva, ločeni po

različnih vrstah streliva ter ostalih MES in zavarovani s posebnimi sredstvi zaradi

negativnih vremenskih vplivov. Sekcija je fizično zavarovana z bodečo žico okoli

celotnega področja, kjer je razvrščeno strelivo in ostala MES, prav tako pa je



opremljena z vsemi protipožarnimi in opozorilnimi sredstvi. V sekcijo imajo vstop

samo določene osebe, ki so odgovorne in pooblaščene od najvišjega organa v enoti.

2.10 Kritična analiza

Postavitev terenskega skladišča in postopek vzpostavljanja komunikacij z enotami na

terenu, kar se seveda navezuje na vsa pirotehnična sredstva in snovi, je zelo kompleksna

naloga. Zato je za celotno izvedbo potrebno zelo natančno planiranje. Želimo prikazati

določene postopke, ki vplivajo na celoten potek vzpostavitve komunikacije sekcije z

vsemi enotami, ki so v določeni situaciji odvisne od oddelka za oskrbo s strelivom in

MES.

V kritični analizi smo poiskali možne vzroke odstopanja v procesu postavitve

terenskega skladišča s strelivom in MES. Ob tem smo proces postavitve segmentirali na

12 pomembnih dejavnikov, kar je prikazano v naslednjem vzročno-posledičnem

diagramu.



Slika 6: Vzročno-posledični diagram

RAZPOREDITEV PROTIPOŽARNIH SREDSTEV

GAŠENJE POŽARA DOKUMENTACIJA IN POROČANJE

OBLEKA, OBUTEV IN ZAŠČITNA SREDSTVA

VARNOSTNI UKREPI

ODSTOPANJE PRI POSTAVITVI SEKCIJE IN UPRAVLJANJU S STRELIVOM IN MES

NEPRAVILEN SISTEM POSTAVITVE SEKCIJE

NEPRAVILNE OBLIKE SKLADOVNIC

NEZADOSTNA RAZDALJA MED SKLADI

NERAZPRŠENOST SKLADIŠČNIH. LOKACIJ

NEPRIMERNA PODLAGA

PREMALO SREDSTEV ZA GAŠENJE

PREMALO PLATNENIH PREGRINJAL IN BODEČE ŽICE

PREMALO OPOZORILNIH IN SMERNIH TABEL

NEPRAVILNO ZLAGANJE ZABOJEV S STRELIVOM IN MES

SLABO PREZRAČEVANJE SKLADOV

NEPRAVILNO ODTEKANJE VODE

NEPRAVILNO POKRIVANJE SKLADOV

PREMAKO KONTEJNERJEV IN VEČNAMENSKIH ŠOTOROV NAMENJENIH ZA SKLADIŠČENJE OBČUTLJIVIH SREDSTEV

NEPRAVILNO SKLADIŠČENJE SREDSTEV, ZA KATERE SE ZAHTEVA POSEBNO SKLADIŠČENJE

NEPRAVILNO HRANJENJE ZAJETIH SREDSTEV

NEPRAVILNO VODENJE EVIDENC O ZAJETEMU STRELIVU IN MES

NEPRAVILNO LOČEVANJE

PREMALO MASKIRNIH MREŽ

NEPOGOZDEN TEREN

NEUPOŠTEVANJE MASKIRNE DISCIPLINE

NEPRAVILNA POSTAVITEV VOZIL

VELIKA OGROŽENOST STRELIVA IN MES, OSEB IN OKOLJA

NEPRAVILNA RAZPOREDITEV SREDSTEV ZA GAŠENJE

NEUPOŠTEVANJE VARNOSTNIH UKREPOV

SLABO PLANIRANJE

NEZADOSTNOST PROTIPOŽARNIH SREDSTEV

NEPRAVILNA RAZPOREDITEV PROTIPOŽARNIH SREDSTEV

NAPAKE PRI IZPOLNJEVANJU DOKUMENTACIJSKIH OBRAZCEV

NEPRAVILNO IZDAJANJE SREDSTEV

POVRŠNO POROČANJE

NESPROTNO VNAŠANJE V EVIDENCE

NEPRIMERNA ZAŠČITNA SREDSTVA

NEPRIMERNA OBLEKA IN OBUTEV

NEPRAVILNOSTI OSEB PRI MANIPULIRANJU

NEZADOSTNA PIROTEHNIČNA VARNOST

NEZADOSTNA ZAGOTOVITEV POGOJEV ZA VARNOST

POMANJKANJE SREDSTEV

IZBIRA IN PRIPRAVA TERENA

RAZPOREDITEV SEKCIJE IN IZDELAVA SKLADOV

POTREBNA MTS ZA POSTAVITEV SEKCIJE IN MANIPULIRANJE

ZLAGANJE IN POKRIVANJE ZABOJEV

SKLADIŠČENJE V ŠOTORIH IN KONTEJNERJIH

ZAJETO STRELIVO IN MES

MASKIRANJE IN VOZILA

NEPOSUT TEREN, GRMIČEVJE

NEPOGOZDEN, NESTABILEN TEREN

NI REZERVNE LOKACIJE OB IZMIKU

SLABA OBRAMBA IN PREGLED NAD SEKCIJO

SLABE DOVOZNE POTI PREBLIZU NASELJA




V prvi vrsti je pri postavitvi terenskih skladišč možna prevelika površnost pri izbiri

lokacije. Problemi pri postavitvi se lahko pokažejo in ugotovijo, ko se postavitev sekcije

že izvaja. Lahko se pokažejo tudi napake glede nepravilne izbire lokacije zaradi raznih

vrtač in prevelikega grmičevja.

Možni problemi:

slaba obramba in pregled nad sekcijo;

ni rezervne lokacije ob izmiku;

nepogozden, nestabilen teren;

slabe dovozne poti preblizu naselja;

neposut teren, grmičevje.

Možne posledice:

slaba obramba in pregled nad sekcijo lahko povzroči nenadzorovano stanje nad

uskladiščenimi sredstvi. V primeru napada pa so ogrožena tako uskladiščena

sredstva kakor tudi osebe, ki upravljajo z omenjenimi sredstvi;

zmeda moštva v primeru ogroženosti in neoperativnost oddelka za oskrbo s

strelivom in MES;

slabo maskirana sekcija in s tem izdaja položaja. Zaradi nestabilnega terena pa se

pojavijo problemi pri postavitvi skladov ter upravljanju z uskladiščenimi sredstvi;

slabe dovozne poti lahko povzročijo moten transport sredstev, postavitev sekcije

preblizu naselja pa lahko povzroči večjo ogroženost sekcije v primeru napada

nasprotnika;

neposut teren in grmičevje ovira postavitev sekcije ter upravljanje z uskladiščenimi

sredstev.

Možne rešitve:

upoštevanje vseh pravil pri postavitvi sekcije, določitev obrambnih položajev in

pravilna razporeditev skladov zaradi nadzora uskladiščenih sredstev;

določitev rezervne lokacije;

izbira pogozdenega, suhega ter trdega terena;

izbira lokacije blizu dobrih dovoznih poti ne preblizu naselja;



posipanje podlage pod skladovnicami s peskom ter odstranitev grmičevja.

RAZPOREDITEV SEKCIJE STRELIVA IN MES IN IZDELAVA SKLADOVNIC

Pri razporeditvi sekcije je velikega pomena pravilen, v naprej izdelan plan in skica

sekcije. Pri pravilni izdelavi skladovnic pa ugotavljamo, da vpliva na preglednost nad

uskladiščenimi sredstvi ter dostopnost do njih.

Možni problemi:

nerazpršenost skladiščnih lokacij;

nezadostna razdalja med skladi;

nepravilne oblike skladovnic;

nepravilen sistem postavitve sekcije.

Možne posledice:

v primeru eksplozije, izguba kompletne vrste streliva;

onemogočena vožnja med skladi ter problematika pri nakladanju in razkladanju

sredstev na transportna sredstva;

možna prevrnitev sklada ter nepravilno zračenje streliva in MES;

problematika pri postavitvi.

Možne rešitve:

če je mogoče, je potrebno količino vsake vrste streliva shranjevati v dveh ali treh

med seboj ločenih oddelkih;

upoštevanje minimalne varnostne razdalje med skladi;

pravilno zlaganje skladov;

upoštevanje sistema postavitve glede na terenske pogoje.

POTREBNA MATERIALNO-TEHNIČNA SREDSTVA ZA POSTAVITEV SEKCIJE TER

SREDSTVA IN PRIBOR POTREBNA PRI MANIPULIRANJU S STRELIVOM

MTS za postavitev sekcije streliva in MES se pripravi že v matični enoti in so zložena

na posebnem prevoznem sredstvu, ki je prilagojeno po standardih ADR in je na

razpolago oddelku, ki je zadolžen za oskrbo streliva in MES.



Možni problemi:

premalo opozorilnih in smernih tabel;

neprimerna podlaga;

premalo sredstev za gašenje;

premalo platnenih pregrinjal in bodeče žice.

Možne posledice:

v primeru prihoda v smeri sekcije, osebe niso opozorjene na nevarnost eksplozije ter

nevarnosti. Neorganizirana smer vožnje znotraj sekcije, če ni smernih tabel;

skladi s strelivom in MES niso na ustrezni podlagi, zato je v tem primeru možnost

prevrnitve sklada. Obstaja tudi velika možnost, da se v primeru padavin spodnji

zaboji zmočijo;

pri nezadostnosti gasilnih sredstev v primeru požara nastane problematika pri

gašenju;

ob dežju se zaboji s strelivom zmočijo. V primeru nezadostnosti bodeče žice, je

lahko ogrožena varnost streliva.

Možne rešitve:

označevalne table NE KADI in EKSPLOZIVNO se postavljajo okoli celotne

sekcije. Usmerjene morajo biti v smeri morebitnega prihoda oseb proti sekciji;

uporaba lesenih EURO palet, saj služijo za podlago skladovnic, na katere se zlagajo

zaboji s strelivom;

zadostno število gasilnih aparatov in gasilnih metel, saj so nujno potrebni element

sekcije streliva in MES. Uporabljajo se za gašenje manjših požarov. Razporejeni so

po celotnem skladiščnem območju, in sicer ob skladovnicah na vidnem ter

dosegljivem mestu, saj menimo, da morajo biti v primeru požara dosegljivi v

najkrajšem času;

zadostnost platnenih pregrinjal 6 x 6 m in manjših 3 x 4 m, saj služijo za pokrivanje

zabojev in skladovnic, in so po našem mnenju, nepogrešljiva sredstva, ki varujejo

strelivo pred negativnimi vremenskimi vplivi;

zadostnost bodeče žice, ki služi za fizično varovanje celotnega skladiščnega

območja. Z njo se zavaruje sekcijo ter vsa uskladiščena sredstva. Na razpolago mora



biti dovolj bodeče žice, saj se že vnaprej v matičnih enotah dobro izdela plan, koliko

žice bo potrebno.


Pri nepravilnem zlaganju in površnem pokrivanju zabojev oziroma skladovnic je možna

problematika, pri kateri vremenski vplivi ter nevšečnosti negativno vplivajo na strelivo

in MES. Zgodi se lahko, da zaradi vetra pride do prevrnitve skladovnic, vdora vode, če

skladovnice niso dvignjene od tal, ter pri nepravilno pokritih skladih, ko padavine

zmočijo zaboje ter sredstva v njih.

Možni problemi:

nepravilno pokrivanje skladov;

nepravilno odtekanje vode;

slabo prezračevanje skladov;

nepravilno zlaganje zabojev s strelivom in MES.

Možne posledice:

ob dežju se skladi zmočijo;

voda se zadržuje na skladih ter okoli njih;

lahko pride do solzenja streliva;

lahko pride do prevrnitve sklada.

Možne rešitve:

skladovnice streliva se pokrije s platnenimi pregrinjali, da so zaščitene pred

padavinami, sončnimi žarki;

pregrinjalo se pribije s količki tako, da se voda zliva v odvodne kanale;

da bi zagotovili zračni pretok med zaboji s strelivom in pregrinjalom, je potrebno na

zgornje polne zaboje s strelivom položiti prazne zaboje, kadar pa je vreme lepo,

robove pregrinjal privzdigniti zaradi prezračevanja;

zaboje s strelivom se zlaga tako, da je vrh skladovnice oblikovan v piramido zaradi

večje stabilnosti in boljšega prezračevanja.



SKLADIŠČENJE V ŠOTORU IN ADR KONTEJNERJU

S hranjenjem sredstev v šotoru ali kontejnerju se sredstvom, ki potrebujejo posebne

skladiščne pogoje, ohrani prvotno stanje ter brezhibnost.

Možni problemi:

nepravilno skladiščenje sredstev, za katere se zahteva posebno skladiščenje;

premalo kontejnerjev in večnamenskih šotorov namenjenih za skladiščenje

občutljivih sredstev.

Možne posledice:

hitrejše staranje smodnika v strelivu in MES;

nepravilno skladiščenje občutljivih sredstev.

Možne rešitve:

potrebno je zagotoviti zadostno število kontejnerjev in večnamenskih šotorov

namenjenih za skladiščenje občutljivih sredstev.


Strelivo in MES mora biti prešteto in je potrebno z njim ravnati tako kot z lastnim

strelivom in MES. Hrani se ga ločeno od lastnega streliva in MES.

Možni problemi:

nepravilno ločevanje;

nepravilno vodenje evidenc o zajetemu strelivu in MES;

nepravilno hranjenje zajetih sredstev.

Možne posledice:

pomešana zajeta sredstva z lastnimi ter nepreglednost;

netočno poročanje o količini ter vrsti sredstev.

Možne rešitve:

zajeto strelivo in MES se hrani ločeno od lastnega streliva;



strelivo in MES se mora ob prevzemu prešteti in je potrebno z njim ravnati tako kot

z lastnim strelivom in MES.


Skladovnice, šotore in vozila je potrebno maskirati z maskirnimi mrežami in z

naravnimi sredstvi, da ne pride do izdaje položaja.

Možni problemi:

nepravilna postavitev vozil;

neupoštevanje maskirne discipline;

nepogozden teren;

premalo maskirnih mrež.

Možne posledice:

uničenje vozil v primeru eksplozije ali požara;

izdaja položaja in lažja tarča nasprotniku.

Možne rešitve:

skladovnice, šotore in vozila je potrebno maskirati z maskirnimi mrežami in z

naravnimi maskirnimi sredstvi (veje dreves ipd.);

pri maskiranju je potrebno upoštevati pravočasnost, naravnost, raznolikost,

neprestano obnavljanje, popolnost, aktivnost in kvaliteto ter ves čas strogo maskirno

disciplino.


Pravilna razporeditev ter zadostnost protipožarnih sredstev pozitivno vpliva na

pravočasno organizirano reševalno akcijo, v primeru požara ali eksplozije.

Možni problemi:

velika ogroženost streliva in MES, oseb in okolja;

slabo planiranje;

neupoštevanje varnostnih ukrepov;

nepravilna razporeditev sredstev za gašenje.



Možne posledice:

nezadostnost protipožarnih sredstev;

problematika in neorganiziranost ob morebitni nesreči;

nepravočasno gašenje v primeru požara.

Možne rešitve:

poleg vsake skladovnice je potrebno postaviti 2 gasilna aparata (9 kg) ter dve gasilni

metli (odvisno od velikosti sekcije);

na vhodu v sekcijo je potrebno postaviti določeno število gasilnih aparatov (9 kg) in

enako količino gasilnih metel (odvisno od velikosti sekcije), ki so od najbližje

skladovnice oddaljeni 30 m;

pravilen pristop ter natančnost pri planiranju;

upoštevanje varnostnih ukrepov v primeru eksplozije ali požara.

GAŠENJE POŽARA

V primeru požara je najvažnejši pristop h gašenju, saj se strelivo in ostala MES

razlikujejo po karakteristikah, od katerih je odvisen način gašenja.

Možni problemi:

nepravilna razporeditev protipožarnih sredstev;

nezadostnost protipožarnih sredstev;

gašenje z napačnimi gasilnimi sredstvi in snovmi.

Možne posledice:

nepravočasno gašenje v primeru požara;

problematika in neorganiziranost ob morebitni nesreči.

Možne rešitve:

po gorljivih karakteristikah se strelivo deli v tri skupine, kar je potrebno upoštevati

pri gašenju, in sicer skupina 1: pehotno strelivo, skupina 2: vžigalniki brez

detonatorske kapice, pirotehnična sredstva in podobni materiali brez eksplozivnega

polnjenja, skupina 3: artilerijsko strelivo, mine, bombe, detonatorji, vžigalniki z

detonatorjem, električni detonatorji, črni in malodimni smodnik in rakete;



v slučaju požara je najučinkoviteje gasilno sredstvo voda, ki se uporablja v razpršeni

obliki, saj ob enem gasimo požar in zraven hladimo strelivo in MES.

DOKUMENTACIJA IN POROČANJE

Pri poslovanju s strelivom in MES si ne smemo dovoliti površnega in nepravilnega

izpolnjevanja dokumentacije, nerednega vnašanja v evidence in netočnega ter

nepravočasnega poročanja.

Možni problemi:

nesprotno vnašanje v evidence;

površno poročanje;

nepravilno izdajanje sredstev;

napake pri izpolnjevanju dokumentacijskih obrazcev.

Možne posledice:

nevednost stanja uskladiščenih sredstev;

nezadostnost sredstev pri izdajanju.

Možne rešitve:

točnost in ažurnost pri vnašanju v evidence;

pravilno izdajanje sredstev;

točno poročanje.


Neprimerna zaščitna sredstva pri manipuliranju s strelivom in MES lahko povzročijo

vrsto nevarnosti ter negativnih posledic.

Možni problemi:

neprimerna obleka in obutev;

neprimerna zaščitna sredstva.

Možne posledice:

možnost nastajanja vzrokov, ki bi pogojevali sprožitvi streliva in eksplozivne snovi;



poškodbe oseb, katere upravljajo s strelivom in MES.

Možne rešitve:

vse osebe, ki delajo s strelivom, morajo imeti ustrezno delovno obleko in obutev;

uporaba zaščitnih očal oziroma ščitniki za in oči;

uporaba posebne zaščitne maske;

hranjenje zaščitnih sredstev v posebnih prostorih ali omarah, v bližini skladišča.

VARNOSTNI UKREPI PRI MANIPULIRANJU S STRELIVOM IN MES V TERENSKIH

OKOLIŠČINAH

Pri tovrstnem rokovanju in skladiščenju občutljivih materialov lahko hitro pride do

raznovrstnih nesreč. Ob upoštevanju vseh varnostnih ukrepov pa je ta možnost dosti

nižja.

Možni problemi:

pomanjkanje ustreznih pripomočkov;

nezadostna zagotovitev pogojev za varnost;

nezadostna pirotehnična varnost;

nepravilnosti oseb pri manipuliranju.

Možne posledice:

poškodbe sredstev s katerimi manipuliramo;

poškodbe oseb;

možnost eksplozije;

možnost ostalih nesreč.

Možne rešitve:

odgovornost vodje ter vseh posameznikov, kateri manipulirajo s strelivom in MES;

vsi ukrepi pirotehnične varnosti morajo biti realni in v odvisnosti od snovi, s katero

se rokuje;

postopki pri delu s strelivom in pravila varnosti, predvideni s tehnološkim

postopkom, se morajo izpolnjevati v vseh pogojih;

upoštevanje vseh pirotehničnih ukrepov.



3 PREDLAGANA REŠITEV PRAVILNE IN

FUNKCIONALNE POSTAVITVE, UPRAVLJANJA IN

VARNOSTI SKLADIŠČA S STRELIVOM IN MES NA

TERENU

Namen diplomskega dela v tem poglavju je predstavitev celotne organizacije postavitve

sekcije in skladiščnega poslovanja oddelka za oskrbo s strelivom in MES na terenu

zaradi varnega in učinkovitega manipuliranja s tovrstnimi sredstvi. V praktičnem

primeru je predstavljena kritična primerjava dveh namišljenih skupin, saj se

prepoveduje kakršno-koli opisovanje realne situacije vojska po celem svetu.

Odločili smo se, da bomo s pomočjo primerjalne metode ugotovili pravilnosti in

nepravilnosti dveh namišljenih opazovanih skupin pri postavitvi sekcije streliva in

MES. V vsaki skupini sta bila dva opazovalca, ki sta si ves čas beležila ter sprotno

primerjala potek postavitve sekcije skupine s pravilnimi postopki postavitve. Skupino

sta ocenjevala po vnaprej pripravljenih segmentnih točkah, ki so naštete v nadaljevanju.

Ocenjevalne točke po segmentih opazovanja:

izbira in priprava terena;

razporeditev sekcije streliva in MES ter izdelava skladovnic;

potrebna materialno-tehnična sredstva in pribor za postavitev sekcije ter

manipuliranje s strelivom in MES;

zlaganje in pokrivanje zabojev;

skladiščenje v šotoru in kontejnerju;

zajeto strelivo in MES;

maskiranje in vozila;

razporeditev protipožarne zaščite;

gašenje požara;

dokumentacija in poročanje;

obleka, obutev in zaščitna sredstva;

varnostni ukrepi pri manipuliranju s strelivom in MES v terenskih okoliščinah.



3.1 Izhodišča celotne organizacije pravilne postavitve sekcije in

skladiščnega poslovanja oddelka za oskrbo s strelivom in MES na

terenu


Izbira terena mora omogočati obrambo in izpolnjevati kriterije za tehnične operacije. Pri

izbiri optimalnega terena ugotavljamo, da je potrebno določiti rezervno lokacijo za

razvijanje sekcije v primeru, da osnovna lokacija postane nestabilna zaradi aktivnosti

nasprotnika ali vremenskih okoliščin. Pri izbiri terena bi bilo potrebno zagotoviti

naslednje pogoje, in sicer suh, trden in raven teren, ki bi omogočal premikanje v vseh

vremenskih pogojih, po možnosti pogozden, saj nam gozd nudi izredno naravno kritje.

Upoštevati bi morali dobre dovozne in izvozne poti h glavni in rezervni oskrbovalni poti

zaradi varnega ter nemotenega transporta sredstev ter minimalno oddaljenost od ostalih

sekcij. V bližini ne bi smelo biti večjih naseljenih krajev in objektov, ki bi lahko

predstavljali verjeten cilj delovanja nasprotnika. Teren naj bi nam omogočal tudi dobro

vizualno kontrolo nad uskladiščenimi sredstvi. Preden pričnemo s postavitvijo sekcije

streliva in MES, bi bilo potrebno najprej odstraniti rastline, veje in sneg. V okviru

priprave terena naj bi se teren poravnal in posipal s peskom, saj nam bo kasneje pri

postavitvi veliko lažje in preglednejše. Okoli prostora, kjer bodo skladovnice streliva, bi

moralo biti posekano drevje ter odstranjena visoka trava in grmovje na primerni razdalji

zaradi nemotenega manipuliranja z omenjenimi sredstvi.


Priročnik o rokovanju s strelivom Ammunition handbook tactics, techniques and

procedures for munitions handlers (Department of the Army, 2001, točka 9/42) ki ga

uporablja ameriška vojska opisuje, da je po izbiri lokacije za postavitev sekcije potrebno

izbrati sistem, ki ga bomo uporabili pri postavitvi sekcije. Imamo tri možnosti izbire

sistema, glede na terenske pogoje, in sicer:

prostorska razporeditev – postavlja se na dovolj odprtem, suhem in trdnem terenu,

ki omogoča dostop vozil po globini in širini sekcije;

linijska postavitev – postavlja se na robovih obstoječih cest, kadar teren ne omogoča

razvijanja sekcije po sistemu prostorske razporeditve (razmočen teren, slaba

podlaga, močno pogozden teren);



prostorsko / linijska razporeditev – se uporablja za zmanjševanje slabih efektov

obeh prejšnjih sistemov. Dopušča najučinkovitejšo uporabo obstoječih poti.

Glede naštetih sistemov smo mnenja, da so vsi učinkoviti le v primeru, da izberemo

ustrezen sistem glede na terenske pogoje.

Zaboji s strelivom se vedno zlagajo v skladovnice. Skladovnice se oblikujejo na sledeči

način:

Slika 7: Ena izmed možnih skic terenske sekcije streliva in MES

Vir: MORS, 1999.

Znotraj skladovnic se strelivo razvršča po serijah. Vsak zaboj streliva mora biti

zapečaten. Skladovnice morajo biti postavljene dovolj daleč od ceste, da natovarjanje in

raztovarjanje vozil ne bi ovirala ostalega prometa v sekciji. Tehnička uprava DSNO

(1970, str. 97-106) predpisuje, da naj bi bila razdalja med skladovnicami minimalno 15

metrov, medtem ko priročnik o rokovanju s strelivom Department of the Army (2001,

točka 9/34) opredeljuje, da morajo biti skladovnice med seboj ločene z razdaljo najmanj

50 metrov. Vendar pa bi želeli poudariti, da se je potrebno zavedati, da minimalne

razdalje ne zagotavljajo vedno dovolj velike zaščite pred razprševanjem eksplozivnih

delcev ter tvorbi nadtlaka, ki se ustvari ob morebitni eksploziji. Skratka upoštevati je

potrebno vsa navodila in zahteve oseb, ki so odgovorne za sekcijo streliva in MES.

Department of the Army (2001, točka 9/34) v priročniku o rokovanju s strelivom



opisuje tudi, da se na področju varnosti shranjevanja vključujejo razpršeni skladiščni

prostori oziroma lokacije, ki so razdeljene v skladiščne oddelke.

Na podlagi predlaganega ugotavljamo, da če so sredstva ustrezno razpršena, ne vabijo

nasprotnika kot cilj iz zraka. Če je mogoče, je torej potrebno količino vsake vrste

streliva shranjevati v dveh ali treh med seboj ločenih oddelkih. Zato predlagamo tudi

upoštevanje razpršenosti pri postavitvi, saj če je vsebina enega oddelka uničena, je v

razpršenem hranjenju na ostalih lokacijah hranjenja ločenih oddelkov vsebina le-teh

ohranjena. Ko pa prostor ne zadostuje, da se strelivo razprši po oddelkih terenskega

skladišča, pa je naš predlog izboljšave, da se lahko učinek v primeru eksplozije zmanjša

z uporabo umetno zgrajenih pregrad.

POTREBNA MATERIALNO-TEHNIČNA SREDSTVA ZA POSTAVITEV SEKCIJE TER

SREDSTVA IN PRIBOR, POTREBNA PRI MANIPULIRANJU S STRELIVOM

Zaradi lažje ter učinkovitejše postavitve sekcije so potrebna določena MTS, ki so

našteta v nadaljevanju:

lesene EURO palete služijo za podlago skladovnic, na katere se zlagajo zaboji s

strelivom;

gasilni aparati so nujno potrebni element sekcije streliva in MES. Uporabljajo se za

gašenje manjših požarov. Razporejeni so po celotnem skladiščnem območju, in sicer

ob skladovnicah na vidnem ter dosegljivem mestu, saj menimo, da morajo biti v

primeru požara dosegljivi v najkrajšem času;

gasilne metle se prav tako uporabljajo pri gašenju manjših požarov in so postavljene

zraven gasilnih aparatov;

platnena pregrinjala 6 x 6 m in manjša 3 x 4 m služijo za pokrivanje zabojev in

skladovnic, saj so po našem mnenju nepogrešljiva sredstva, ki varujejo strelivo pred

negativnimi vremenskimi vplivi;

bodeča žica se uporablja za fizično varovanje celotnega skladiščnega območja. Z

njo se zavaruje sekcijo ter vsa uskladiščena sredstva. Na razpolago mora biti dovolj

bodeče žice, saj je potrebno že vnaprej v matičnih enotah dobro izdelati plan, koliko

žice bo potrebno;

označevalne table NE KADI in EKSPLOZIVNO se postavljajo okoli celotne sekcije.

Usmerjene morajo biti v smeri morebitnega prihoda oseb proti sekciji;



table za označevanje smeri gibanja pa so razvrščene znotraj sekcije in služijo

usmerjanju vozil;

ostala MTS ki izberemo po lastni presoji in glede na izkušnje, ki smo si jih pridobili.

Predlagamo da se sredstva, potrebna za postavitev sekcije, pripravljajo po naslednjem

obrazcu, ki je narejen v obliki tabele, pri čem moramo upoštevati velikost sekcije ter

število skladov, ki jih nameravamo ustvariti.

Tabela 4: Seznam MTS za izdelavo sekcije

Zap. št. MTS Količina

1. Lesene EURO palete 800 mm x 1200 mm

2. Gasilni aparat 9 kg

3. Gasilna metla

4. Platnena pregrinjala 6 x 6 m

5. Platnena pregrinjala 3 x 4 m

6. Bodeča žica

7. Označevalna tabla NE KADI

8. Označevalna tabla EKSPLOZIVNO

9. Tabla za označevanje smeri gibanja

Pri manipuliranju s strelivom se uporabljajo izključno samo instrumenti in orodja, ki

morajo biti redno vzdrževani in v operativnem stanju. Na delovnem mestu se ne sme

nahajati orodje in druga pomagala, ki niso predvidena s tehnološkimi postopki oziroma

niso predpisana za določeno vrsto dela. Orodje in pribor, ki se uporablja pri delu, se

mora puščati tako, da s tem ne ogroža sredstev in materialov, ki so v neposredni bližini.

Za prepovedi in opozorila se uporabljajo ustrezni znaki in table, ki se predpisujejo na

podlagi tehnoloških postopkov. Pri rokovanju s strelivom se morajo uporabljati ustrezna

zaščitna sredstva za delo (rokavice za nošenje zabojev, ščitniki za osebje in podobno).

Prav tako se za pomoč pri delu v sekcijah streliva in MES uporabljajo transportna

sredstva (transporterji, transportni vozički, razni ročni viličarji …), ki pa morajo

ustrezati pogojem varnosti pri delu s strelivom v terenskih okoliščinah, zato predlagamo

uporabo terenskega viličarja, ki se uporablja samo pri premikih streliva v embalaži in na

odprtem prostoru.



Slika 8: Terenski viličar

Vsa ta sredstva se hranijo izven skladišča s strelivom. Mehanična sredstva in naprave z

motorji z notranjim zgorevanjem (bencin, nafta) morajo imeti izpušno cev z dušilcem in

ščitnikom isker na koncu izpušnega sistema.


Zaboji se zlagajo na EURO palete. Namesto njih se za podlago lahko uporabljajo zaboji,

napolnjeni s peskom. Predlagamo, da se zaboje s strelivom zlaga tako, da je vrh

skladovnice oblikovan v piramido zaradi večje stabilnosti in boljšega prezračevanja, kar

omogoči uskladiščenemu strelivu prvotno stanje. DSNO Tehnička uprava (1970, str. 90)

predpisuje, da višina skladovnice ne sme preseči višine 1,5 m. Skladovnice streliva se

pokrije s platnenim pregrinjalom, da je zaščiteno pred padavinami, sončnimi žarki in

podobno. Pregrinjalo mora prekrivati zaboje tako, da je onemogočen dostop vode do

zabojev s strelivom. Priporočamo pregrinjala iz težko gorljivega materiala. Da bi

zagotovili zračni pretok med zaboji s strelivom in pregrinjalom, je potrebno na zgornje

polne zaboje s strelivom položiti prazne zaboje, saj bomo s tem zagotovili, da je

prekrivalo v vrhu piramide nad zadnjim polnim zabojem s strelivom in ne na njem.

Okoli skladovnice streliva se izkoplje kanale, saj s tem omogočimo odvajanje vode ob

dežju. Platneno pregrinjalo se pribije s količki tako, da se voda zliva v odvodne kanale.



Po potrebi je potrebno odstraniti vodo s pregrinjal, kadar pa je vreme lepo, je potrebno

robove pregrinjal privzdigniti zaradi prezračevanja.

Slika 9: Skica skladovnice

Vir: DSNO Tehnička uprava, 1970, str. 89.

SKLADIŠČENJE V ŠOTORU IN KONTEJNERJU

V šotoru se skladiščijo protitankovske rakete, eksplozivi, dimna sredstva, črni smodnik,

vžigalniki in vžigalne kapice. Zlaganje zabojev se zagotovi na enak način kot pri

izdelavi skladovnice. S hranjenjem omenjenih sredstev v šotoru pa bomo sredstvom

ohranili prvotno stanje ter brezhibnost.



Slika 10: Večnamenski vojaški šotor, primeren tudi za skladiščenje

Vir: Gore-ljudje b.d.

Kontejner dolžine 20' za transport se uporablja za prevoz nevarnih snovi v vojaške

namene. Že mnogokrat smo se prepričali, da tovrstni kontejner zagotavlja tudi varno

skladiščenje nevarnih snovi v času med prevozom kakor tudi pri terenskem skladiščenju

in je nepogrešljiv transportno-skladiščni element, katerega uporabljajo vse sodobne

vojske.

Slika 11: Kontejner dolžine 20' za transport in skladiščenje streliva na terenu

Vir: Container, b.d.




Zajeto strelivo in MES se hrani ločeno od lastnega streliva. Strelivo in MES mora biti

prešteto in je potrebno z njim ravnati tako kot z lastnim strelivom in MES. Uporabno

strelivo in MES mora biti ločeno od neuporabnega znotraj skladovnice za zajeto strelivo

in MES. Predlagamo, naj se zajeto strelivo v sekcijo sprejema na podlagi predlaganega

poročila o zajetem strelivu in MES (Priloga 1).


Skladovnice, šotore in vozila je potrebno maskirati z maskirnimi mrežami in z

naravnimi sredstvi. Pri maskiranju je potrebno upoštevati pravočasnost, naravnost,

raznolikost, neprestano obnavljanje, popolnost, aktivnost in kvaliteto ter ves čas strogo

maskirno disciplino.

Slika 12: Vozilo, maskirano z maskirnimi mrežami

Vir: Mycity-military b.d.

Vozila sekcije za oskrbo s strelivom in MES so parkirana izven sekcije v oddaljenosti.

Vozila je po možnosti potrebno parkirati v gozd in jih maskirati. Posebno pozornost pa

je potrebno posvetiti steklu na vozilih, saj s tem preprečimo odsev svetlobe na steklu,

kar lahko izda naš položaj.




DSNO Tehnička uprava (1970, str. 158) omenja, da je poleg vsake skladovnice

potrebno postaviti 2 gasilna aparata (9 kg) ter dve gasilni metli. Na vhodu v sekcijo se

postavi 5 gasilnih aparatov (9 kg) in 5 gasilnih metel, ki so od najbližje skladovnice

oddaljeni 30 m. V sekciji in v razdalji 50 m okoli nje je prepovedano kajenje. Med

skladovnicami mora biti zagotovljena dovozna pot za gasilska vozila oziroma cisterne z

vodo v primeru gašenja požara. Okoli sekcije morajo biti postavljene opozorilne table,

ki opozarjajo, da je znotraj sekcije prepovedana uporaba odprtega ognja in kajenje.

Poveljnik oddelka je odgovoren za protipožarni pregled vsakega vozila pred vhodom v

sekcijo. V sklopu pregleda vozila je potrebno iskati možna sabotažna sredstva. V

primeru ugotovitve ene izmed napak je potrebno vozilu preprečiti vhod v sekcijo. V

sekciji se lahko za osvetljavo uporabljajo le baterijske svetilke.

GAŠENJE POŽARA

Po gorljivih karakteristikah se strelivo deli v tri skupine, kar opredeljuje DSNO

Tehnička uprava (1970, str. 158-160):

Skupina: Pehotno strelivo – ta skupina v slučaju požara ne predstavlja nevarnosti za

eksplozijo, vendar se lahko razvijajo strupeni plini. V primeru razvijanja strupenih

plinov se uporablja zaščitna maska v zaščitnem položaju;

Skupina: Vžigalniki brez detonatorske kapice, pirotehnična sredstva in podobni

materiali brez eksplozivnega polnjenja predstavljajo omejeno nevarnost eksplozije.

Požar v tej skupini ustvarja intenzivno toploto;

Skupina: Artilerijsko strelivo, mine, bombe, detonatorji, vžigalniki z detonatorjem,

električni detonatorji, črni in malodimni smodnik, rakete in podobno tvorijo v

slučaju požara eksplozijo.

Manjše požare je potrebno odločno gasiti z gasilnimi aparati in gasilnimi metlami.



Slika 13: Gasilni aparati za gašenje požara

Vir: Zaing b.d.

Slika 14: Požarna metla za gašenje požara

Vir: Pge-celje b.d.



V slučaju požara je najučinkoviteje gasilno sredstvo voda, ki se uporablja v razpršeni

obliki. Usmerjen curek lahko poškoduje strelivo. Z vodo se poliva najprej dele požara,

kjer bi lahko prišlo do eksplozije, obenem se strelivo hladi, s tem pa preprečujemo

širjenje požara. Predlagamo, da ob požaru vsi pripadniki, ki ne sodelujejo pri gašenju

požara, pričnejo z odstranjevanjem streliva, ki je najbližje požaru, iz sekcije streliva in

MES. Če streliva ni mogoče odstraniti iz sekcije, ga je potrebno prav tako polivati z

obilno količino vode in s tem preprečiti njegovo segrevanje in vžig.


O gibanju in stanju streliva in MES je potrebno voditi ustrezno dokumentacijo za vsako

vrsto streliva posebej. V ta namen naj se uporablja predlagani obrazec za vodenje

evidence izdanega ter sprejetega streliva in MES v terensko skladišče, saj bo po našem

mnenju na ta način poslovanje z omenjenimi sredstvi potekalo dosti lažje in bolj ažurno

(Priloga 2). Poveljnik oddelka poroča poveljniku voda o vseh rednih dogodkih osebno

ob določeni uri, o izrednih dogodkih pa poroča takoj. Poročilo o stanju streliva v

skladišču dostavi osebno vsakodnevno ob določeni uri. V ta namen naj se uporablja

obrazec za poročilo o stanju streliva na določen dan (Priloga 3). Poročilo o stanju

streliva zajema tudi podatke o zaplenjenem strelivu, vendar so ti podatki posebej

označeni.


DSNO Tehnička uprava (1970, str. 60-61) opisuje, da morajo imeti vse osebe, ki delajo

s strelivom, ustrezno delovno obleko in obutev, ki izključuje možnost nastajanja

vzrokov, ki bi pogojevali sprožitvi streliva in eksplozivne snovi (iskra). Obleka se

izdeluje iz bombažnega materiala. Zapenjati se mora z nekovinskimi ali aluminijastimi

gumbi ali zadrgami. Krojena mora biti tako, da se lahko hitro sleče. Biti mora lahka,

brez pasu. Na posameznih delovnih mestih, kjer se dela s smodniki, pirotehničnimi

sredstvi, netili in podobnimi snovmi, mora biti odporna proti plamenu. Zaradi tega mora

biti obleka druge barve (ali označena na ustrezen način) zaradi razpoznavanja. To se

nanaša predvsem na stalno sestavo v skladiščih kakor tudi na vseh deloviščih za

vzdrževanje streliva. Obutev, varna proti iskram, se uporablja na vseh deloviščih in v

objektih, kjer se hrani in rokuje s strelivom. Obutev mora biti lahka, upogljiva in z

gumijastim podplatom, izdelana brez kakršnekoli kovine. Kjerkoli pa obstaja nevarnost



statične elektrike, pa se uporablja prevodna obutev. Za kontrolne in obhodne organe se

mora zagotoviti ustrezna obleka in obutev v odvisnosti od objekta, delovišča in snovi,

katere se kontrolira. Na posameznih delovnih mestih, kar se določa s tehnološkim

postopkom, se uporabljajo tudi zaščitna očala oziroma ščitniki za osebe in oči. Izdelani

so iz posebnega ognjevarnega in nezlomljivega prozornega materiala. Na določenih

delovnih mestih, kjer se izvajajo dela v onesnaženi atmosferi, ali kjer obstaja možnost

razvijanja škodljivih plinov in prahu, pa uporabljajo posebne zaščitne maske. Obleko,

obutev in zaščitna sredstva nikoli ne puščajo v skladiščih in na deloviščih. Hrani se v

posebnih prostorih ali omarah, v bližini skladišča ali delovišča.


OKOLIŠČINAH

Ugotavljamo, da so vsa dela, ki se izvajajo pri hranjenju, vzdrževanju in rokovanju s

strelivom, izredno nevarna ter varnostno zelo zahtevna. Zato bomo v diplomskem delu

posvetili varnosti pri rokovanju s strelivom in MES malo več pozornosti, saj pri

tovrstnem rokovanju in skladiščenju teh občutljivih materialov lahko hitro pride do

raznovrstnih nesreč. Prav zaradi tega se morajo ustvariti in vedno vzdrževati takšni

pogoji, ki bodo izključevali vsako možnost, da pride do nezgodnih primerov. Pri delu s

strelivom se morajo upoštevati vsi pirotehnični ukrepi varnosti in zaščite, potrebni za

preprečitev eksplozije oziroma omejitev in obvladovanje požara. Zaradi raznovrstnosti

del s strelivom in njegovih raznolikosti v diplomski nalogi ne moremo zajeti detajlno

vseh specifičnosti, ki se lahko glede varnosti pojavijo v praksi. V oddelku za oskrbo s

strelivom in MES je določena oseba odgovorna za pirotehnično varnost, vsi vodje del

pa so osebno odgovorni za ukrepe varnosti v času izvajanja del. Vsaka oseba

posamezno je odgovorna za vzdrževanje ukrepov pirotehnične varnosti na delovnem

mestu v popolnosti. Vsi ukrepi pirotehnične varnosti morajo biti realni in v odvisnosti

od snovi, s katero se rokuje. Postopki pri delu s strelivom in pravila varnosti, predvideni

s tehnološkim postopkom, se morajo izpolnjevati v vseh pogojih. Nujnost za izvrševanje

naloge, pomanjkanje sredstev (orodja, pribora ali naprav), transportnih sredstev,

delovne sile ali kakšne druge okoliščine ne smejo biti osnova za kršenje pravil varnosti.

Rokovanje s strelivom zahteva določeno teoretično in praktično pripravo. Pri vseh delih

s strelivom so potrebna strokovna znanja v ustreznem obsegu, v odvisnosti od vrste dela



in postopkov, kot tudi posebna previdnost v interesu varnosti oseb in materialnih

dobrin.

DSNO Tehnička uprava (1970, str. 63-65) opisuje, da je nepooblaščenim osebam

rokovanje s strelivom prepovedano. Vsako manjkajoče strelivo se mora takoj po

odkritju prijaviti. Dela, pri katerih je povečana nevarnost eksplozije, se izvajajo samo na

posebno opremljenih mestih. Ta mesta morajo biti izolirana in ločena od ostalih

delovnih mest. V času slabega oziroma deževnega vremena se rokovanje s strelivom na

prostem ne izvaja. Vsa dela s strelivom se obvezno izvajajo pri dnevni svetlobi, razen v

izjemnih primerih. Pri tem se lahko uporabi samo svetloba s pomočjo akumulatorskih

svetilk oziroma umetna osvetlitev. Na mestih, predvidenih za natovarjanje in

iztovarjanje, se ne smejo opravljati nobena druga dela, ki niso vezana na natovarjanje in

iztovarjanje. Skladiščno območje mora biti v vsakem trenutku urejeno in čisto.

Prepovedano je olajševati ali pospeševati delo s strelivom na račun ukrepov

pirotehnične varnosti. Prav tako pa ni dovoljeno kajenje, kot tudi nošenje pribora za

kajenje ali kakršnekoli zažigalne snovi pri hranjenju, transportu oziroma pri vsakem

delu s strelivom. Iztovarjanje in razvrščanje nevarnega streliva (strelivo z nestabilnim

smodnikom, oporečne kvalitete, poškodovanih vžigalnikov) se izvajata na ločenih, za

ta namen pripravljenih mestih, oddaljenih od skladišč in ostalih prostorov s strelivom.

DSNO Tehnička uprava (1970, str. 63-65) med nevarna streliva uvršča:

izstreljena neeksplodirana zrna, granate, mine, rakete;

odvržene neeksplodirane ročne bombe;

strelivo, ki je bilo v požaru in eksploziji;

strelivo, ki je pretrpelo nezgodo (padec z višine, večje od 1 m);

strelivo, ki nima varovalke, ki je s konstrukcijo predvidena, pri katerem so

poškodovani vžigalniki in podobno;

strelivo z nestabilnim smodnikom.

Zaboje s strelivom v skladih na mestih nakladanja in razkladanja se ne sme odpirati in

zapirati (pečatiti in snemati pečatov). Ta dela se lahko izvajajo le na predpisani

oddaljenosti izven sekcije streliva in MES in mesta natovarjanja in raztovarjanja. Prav

tako se zabojev s strelivom ne sme zapirati z žeblji ali s kakšnimi podobnimi



pripomočki. Vse etikete, s katerimi se označujejo zaboji, se lepi s posebnim lepilom, pri

čemer etikete ne smejo prekrivati ostalih oznak na zaboju. Pri izvajanju del je vodja

dolžan, da se osebno prepriča, ali podrejeno osebje zna in uporablja predpisane

postopke pri delu in da jih usmerja v pravilnost postopka, opozarja in odklanja

pomanjkljivosti, in če se nepravilnosti ponovijo, odstrani z delovišča osebe, ki se ne

držijo predpisov. Poškodovanim in ranjenim je potrebno v primeru nesreče nuditi prvo

pomoč in obvestiti nadrejenega poveljnika. Ugotavljamo tudi, da nevarnosti ne

predstavlja samo nepravilno delo z eksplozivnimi snovmi. Učinek eksplozivne snovi je

lahko tudi bistveno močnejši od načrtovanega in potrebnega, kar lahko ogrozi okolico

učinka.

3.2 Primer postavitve sekcije streliva in MES 1. skupine


Prva skupina pri izbiri terena ni dosledno upoštevala kriterijev, ki bi jim omogočali

obrambo in izpolnjevali kriterije za tehnične operacije, saj se niso določili za izbiro

rezervne lokacije za razvijanje sekcije v primeru, da bi osnovna lokacija postala

nestabilna zaradi aktivnosti nasprotnika ali vremenskih okoliščin. Pri izbiri terena niso

upoštevali pogojev, ki bi jim zagotovili in omogočali premikanje v vseh vremenskih

pogojih, saj so izbrali lokacijo, ki je bila delno močvirnata ter zelo razmočena. Izbrali so

lokacijo, ki je bila le delno pogozdena in jim s tem gozd ni nudil popolnega naravnega

kritja. Upoštevali so okolje, ki jim je nudilo dobre dovozne in izvozne poti h glavni in

rezervni oskrbovalni poti in si s tem omogočili varen ter nemoten transport sredstev ter

minimalno oddaljenost od ostalih sekcij. Izbrali so lokacijo v bližini naseljene vasi v

neposredni bližini objektov, ki bi jim lahko predstavljali verjeten cilj delovanja

nasprotnika. Preden so pričeli s postavitvijo sekcije streliva in MES, niso odstraniti

rastlinja ter grmičevja. V okviru priprave terena so se odločili, da bodo teren poravnali

in posipali s peskom, kar jim je kasneje pri postavitvi koristilo pri lažji in preglednejši

postavitvi sekcije. Zaradi nemotenega manipuliranja z omenjenimi sredstvi bi morali

okoli prostora, kjer so se odločili, da bodo skladovnice streliva, posekati osamljena

drevesa ter odstraniti visoko travo in grmovje na primerni razdalji, a se za to niso

odločili.




Prva skupina je pričela s postavitvijo sekcije, ne da bi upoštevala enega od glavnih treh

sistemov za postavitev sekcije glede na terenske pogoje. Prav tako se same postavitve

niso lotili sistemsko. Zabojev s strelivom niso zlagali v skladovnice, ki se zlagajo po

določenih predpisih, ampak so jih zlagali v nepravilnih ter previsokih oblikah. Znotraj

skladovnic so sicer upoštevali pravilno razvrščanje streliva po serijah, niso pa preverili,

če so vsi zaboji zapečateni, saj morajo biti sredstva ob pričetku skladiščenja v zabojih

zapečatena. Zaboje so začeli postavljati tik ob cesti ter s tem poskrbeli za nered ter

moten promet ostalih vozil, medtem ko so natovarjali ter raztovarjali zaboje na vozila.

Upoštevali so pravilno optimalno razdaljo med skladovnicami, saj so med njimi pustili

približno 40 metrov razmika. Vsa sredstva, ki so jih skladiščili, so imeli razporejena na

eni lokaciji in s tem niso upoštevali razpršenih skladiščnih lokacij.

POTREBNA MATERIALNO-TEHNIČNA SREDSTVA IN PRIBOR ZA POSTAVITEV

SEKCIJE TER MANIPULIRANJE S STRELIVOM IN MES

Zaradi lažje ter učinkovitejše postavitve sekcije potrebujemo določena MTS, kar ta

skupina v popolnosti ni upoštevala. S seboj niso imeli potrebnih sredstev, da bi jih

uporabili za podlago, na katero bi kasneje zlagali zaboje s strelivom, kljub temu pa so se

znašli ter so na mesta pod skladovnicami položili manjša debla vej ter s tem preprečili

neposredni stik zabojev s podlago. Na razpolago so imeli samo šest gasilnih aparatov,

kljub temu da bi morali pri vsaki skladovnici postaviti po dva. Prav tako niso imeli

dovolj gasilnih metel, katere bi morale biti postavljene ob vsakem gasilnem aparatu.

Namesto platnenih pregrinjal, ki služijo za pokrivanje zabojev in skladovnic so imeli

navadno PVC folijo, ki se je ob dežju in vetru strgala ter zmočila zaboje s strelivom.

Omenjena skupina je imela s seboj na terenu samo pet zavojem bodeče žice. Glede na

velikost sekcije, ki so jo postavili, bi morali imeti vsaj dvajset zavojev, da bi lahko

zavarovali celotno sekcijo ter sredstva v njej. Postavili so eno označevalno tablo »NE

KADI« ter eno »EKSPLOZIVNO«, in sicer samo na vhodu v sekcijo, kar pa je

nedvomno premalo, saj bi jih morali postaviti okoli celotne sekcije. Prav tako pa so

naredili napako, saj niso imeli tabel, ki označujejo smer ter so razporejene znotraj

sekcije.




Zaboje s strelivom so zlagali kar na manjša debla vej, ker niso imeli nobenih sredstev,

katere bi morali uporabiti kot podlago skladov. Na vrh skladov, ki so jih naredili, niso

položili praznih zabojev, da bi bil sklad oblikovan v obliki piramide, saj bi s tem

izboljšali prezračevanje ter večjo stabilnost sklada. Prav tako so zaboje zlagali

previsoko v nasprotju s predpisi. Okoli skladovnice streliva so sicer skopali kanale in s

tem omogočiti odvajanje vode, niso pa pravilno pritrdili pregrinjal, da bi omogočili

pravilno odtekanje vode vanje. V primeru dežja bi skupina morala odstraniti vodo s

pregrinjal, a je ni, v primeru lepega vremena pa so poskrbeli za pravilno prezračevanje

uskladiščenih sredstev, saj so PVC polivinil ob straneh privzdignili.


Prva skupina ni imela na razpolago večnamenskih vojaških šotorov, ki so nepogrešljivo

sredstvo za shranjevanje protitankovskih raket, eksplozivov, dimnih sredstev, črnega

smodnika, vžigalnikov ter vžigalnih kapic, kar je predpisano za skladiščenje tovrstnih

sredstev na terenu. Prav tako niso imeli na razpolago ADR kontejnerjev, ki so

nepogrešljivi tako pri transportu kakor tudi pri terenskem skladiščenju streliva in MES.


Zajeto strelivo in MES niso hranili ločeno od lastnega streliva. Zlagali so ga zraven

lastnega streliva ter ga ob sprejemu v sekcijo sploh niso prešteli. Za tovrstna sredstva bi

morali voditi tudi posebne evidence, a jih seveda niso. Na enem mestu so imeli zložene

različne vrste streliva, pomešane med seboj. Ko je na sestanku nadrejeni zahteval od

njih podatke o času zajetja, lokaciji zajetja, enoti, ki je strelivo zajela, okoliščinah

zajetja ter serijskih številkah zajetega streliva, tega niso mogli podati, ker teh podatkov

niso imeli.


Skladovnice in vozila so maskirali z naravnimi sredstvi, in sicer z vejami in podobnimi

sredstvi, in s tem prikrili njihovo lokacijo, niso pa si pomagali z maskirnimi mrežami,

saj jih niso imeli. Vozila so imeli parkirana kar znotraj sekcije, kar pa je v nasprotju s

pravili.




Imeli so samo šest gasilnih aparatov, postavljenih na vhodu v sekcijo. Večina

pripadnikov te skupine ni upoštevala stroge prepovedi kajenja ter uporabe gorljivih

sredstev, saj so določeni kadili znotraj sekcije, v neposredni bližini skladovnic.

Skladovnice so bile postavljene v pravilnem medsebojnem razmiku in v primeru požara

prehodne za gasilska vozila. Vozila, ki so vstopala v sekcijo, so natančno pregledovali

zaradi primera sabotaže.

GAŠENJE POŽARA

Glede na to, da niso imeli dovolj sredstev za gašenje požara, je bila ogrožena celotna

sekcija in uskladiščena sredstva, ki so jim bila zaupana, in sicer po lastni krivdi zaradi

malomarnosti ter neorganiziranosti.


Dokumentacija, s katero so poslovali pri upravljanju s strelivom in MES, ni povsem

ustrezala zahtevam, ki so predpisane v pravilniku za skladiščno poslovanje v SV.

Obrazci za evidence so bili nepopolno izpolnjeni. Prav tako so površno izpolnjevali

zahtevke za izdana ter sprejeta sredstva, kjer je zahtevana popolna natančnost. Vodja

skupine, ki je bil zadolžen za poročanje dogodkov ter stanja streliva v sekciji, se ni

redno udeleževal sestankov in ni upošteval določene ure za poročanje nadrejenim.

Dostikrat se je tudi zmotil pri poročanju stanja streliva.


Prisotni pri manipuliranju s strelivom so bili primerno oblečeni ter obuti, saj so

uporabljali predpisana sredstva. Zaščitna sredstva in obutev so imeli vedno v neposredni

bližini v primeru izbruha nevarnosti. K zaščitnim sredstvom spadajo tudi zaščitna očala

in maske, katerih pa niso uporabljali.


OKOLIŠČINAH

Prva skupina ni dosledno upoštevala varnostnih ukrepov, saj so zelo površno pristopili k

sami postavitvi sekcije. Prav tako pa niso imeli dovolj sredstev, ki bi jim omogočila

varno ter nemoteno manipuliranje z uskladiščenimi sredstvi.



3.3 Primer postavitve sekcije streliva in MES 2. skupine


Druga skupina je pri izbiri terena upoštevala vse kriterije, ki bi jim omogočali obrambo,

saj so izbrali rezervno lokacijo za razvijanje sekcije v primeru, da bi osnovna lokacija

postala nestabilna zaradi aktivnosti nasprotnika ali vremenskih okoliščin. Pri izbiri

terena so upoštevali pogoje, ki bi jim zagotovili in omogočali premikanje v vseh

vremenskih pogojih, saj so izbrali lokacijo, kjer je bil teren suh ter trd. Izbrali so

lokacijo, ki je bila pogozdena, s tem pa si priskrbeli popolno naravno kritje, katerega

jim je nudil gozd. Upoštevali so okolje, ki jim je nudilo dobre dovozne in izvozne poti h

glavni in rezervni oskrbovalni poti, in si s tem omogočili varen ter nemoten transport

sredstev ter minimalno oddaljenost od ostalih sekcij. Izbrali so lokacijo v bližini

naseljene vasi v neposredni bližini objektov, ki bi jim lahko predstavljali verjeten cilj

delovanja nasprotnika. Preden so pričeli s postavitvijo sekcije streliva in MES, so

odstraniti rastlinja ter grmičevja. V okviru priprave terena so se odločili, da bodo teren

poravnali in posipali s peskom, kar jim je kasneje pri postavitvi koristilo pri lažji in

preglednejši postavitvi sekcije. Na mestih, kjer so kasneje postavili skladovnice streliva,

so posekali drevje ter odstranili visoko travo in grmovje na primerni razdalji zaradi

nemotene postavitve sekcije ter manipuliranja z omenjenimi sredstvi.

RAZPOREDITEV SEKCIJE STRELIVA IN MES TER IZDELAVA SKLADOVNIC

Ko so pričeli s postavitvijo sekcije, so upoštevali enega od glavnih treh sistemov za

postavitev sekcije glede na terenske pogoje. Odločili so se za sistem prostorsko-linijske

postavitve sekcije. Zaboje s strelivom so zlagali v skladovnice, ki se zlagajo po

določenih predpisih. To so upoštevali, saj so jih zlagali v pravilnih oblikah ter ne

previsoko zaradi morebitne prevrnitve. Upoštevali so predpisano višino skladovnic 1,5

metra. Znotraj skladovnic so upoštevali pravilno razvrščanje streliva po serijah. Prav

tako so preverili, če so vsi zaboji zapečateni. Zaboje so postavljali na primerni

oddaljenosti od dovozne poti ter s tem poskrbeli za nemoten promet ostalih vozil,

medtem ko so natovarjali ter raztovarjali zaboje na vozila. Upoštevali so pravilno

optimalno razdaljo med skladovnicami, saj so med njimi pustili od 50 do 60 metrov

razmika. Sredstva, ki so jih skladiščili, so imeli razporejena na treh lokacijah, med



katere so zložili vreče, napolnjene s peskom, ter s tem upoštevali sistem razpršenih

skladiščnih lokacij.

POTREBNA MATERIALNO-TEHNIČNA SREDSTVA IN PRIBOR ZA POSTAVITEV

SEKCIJE TER MANIPULIRANJE S STRELIVOM IN MES

S seboj so imeli dovolj EURO palet za podlago, na katero so kasneje zlagali zaboje s

strelivom. Na razpolago so imeli dvajset gasilnih aparatov in prav tolikšno število

gasilnih metel, katere so pravilno razporedili po sekciji ob skladih ter pred vhodom v

samo sekcijo. Druga skupina je s seboj na teren pripeljala zadostno število platnenih

pregrinjal, ki so služila za pokrivanje zabojev in skladovnic. Omenjena skupina je imela

s seboj na terenu poln kamion zavojev bodeče žice, kar jim je omogočalo postavitev

fizičnega zavarovanja celotne sekcije. Imeli so dovolj označevalnih tabel »NE KADI«,

»EKSPLOZIVNO« ter tabel, ki označujejo smer vožnje, katere so zadostno ter pravilno

porazdelili po celotni sekciji.


Zaboje so pravilno zlagali na EURO palete. Na vrh skladov so položili prazne zaboje,

da so bili skladi oblikovani v obliki piramide, kar jim je izboljšalo prezračevanje ter

stabilnost sklada. Zaboje so zlagali 1 meter v višino. Okoli skladovnice streliva so

skopali kanale in s tem omogočili odvajanje vode, saj so pritrdili pregrinjala s količki in

s tem omogočili pravilno odtekanje vode v vanje. Skupina bi morala odstraniti vodo s

pregrinja v primeru dežja, v primeru lepega vremena pa bi morali poskrbeli za pravilno

prezračevanje uskladiščenih sredstev, kar pa omenjena skupina ni izvajala.


Druga skupina je imela na razpolago večnamenski vojaški šotor, v katerega so

uskladiščili eksploziva, dimne vložke, vžigalnike ter vžigalne kapice. Niso pa imeli

ADR kontejnerjev, ki so nepogrešljivi tako pri transportu kakor tudi pri terenskem

skladiščenju streliva in MES.




Zajeto strelivo in MES so hranili ločeno od lastnega streliva. Zlagali so ga na posebnem

mestu v sekciji. Ob sprejemu v sekcijo so ga natančno prešteli. Za omenjena sredstva so

vodili posebne evidence.


Tudi druga skupina je skladovnice in vozila maskirala z naravnimi maskirnimi sredstvi.

Vozila so imeli parkirana zunaj sekcije in s tem upoštevali pravila.


Imeli so samo dovolj gasilnih aparatov, katere so pravilno postavili ob vsak sklad po

dva, ostale pa na vhodu v sekcijo. Prav tako pa so zraven vsakega gasilnega aparata

postavili tudi po eno gasilno metlo. Pripadniki druge skupine so dosledno upoštevali

prepoved kajenja ter uporabe gorljivih sredstev. Skladovnice so bile postavljene v

pravilnem medsebojnem razmiku in v primeru požara prehodne za gasilska vozila.

Vozil, ki so vstopala v sekcijo, niso natančno pregledovali zaradi primera sabotaže, zato

so se velikokrat pojavljale napake, ki jih niso ugotovili zaradi svoje nedoslednosti.

GAŠENJE POŽARA

Za gašenje požara so imeli dovolj sredstev ter s tem poskrbeli, da sekcija in

uskladiščena sredstva niso bila ogrožena.


Obrazci za evidence so bili pravilno ter sprotno izpolnjeni. Dokumentacija, s katero so

poslovali pri upravljanju s strelivom in MES, je povsem ustrezala zahtevam, ki so

predpisane v pravilniku za skladiščno poslovanje v SV. Prav tako so pravilno

izpolnjevali zahtevke za izdana ter sprejeta sredstva. Vodja skupine, ki je bil zadolžen

za poročanje dogodkov ter stanja streliva v sekciji, se je redno udeleževal sestankov in

upošteval določene ure za poročanje nadrejenim.


Velikokrat se je dogajalo, da prisotni pri manipuliranju s strelivom niso bili primerno

oblečeni. Zaradi vremenskih razmer, sploh v poletnem času, niso nosili popolnih



oblačil, ki so predpisana. Zaščitna sredstva in obutev bi morali imeti vedno v svoji

neposredni bližini v primeru izbruha nevarnosti, ne da so jih v nastalem nevarnem

trenutku iskali po skladiščih in deloviščih, kjer so jih odložili. K zaščitnim sredstvom

spadajo tudi zaščitna očala in maske, katere pa so imeli v šotoru, kjer so bili nastanjeni,

a jih niso uporabljali.


OKOLIŠČINAH

Druga skupina je dosledno upoštevala varnostne ukrepe, saj je pravilno pristopila k

postavitvi sekcije, ker je že vnaprej izdelala plan ter si priskrbela zadosti sredstev,

katera so uporabili tako pri postavitvi sekcije kakor tudi pri manipuliranju in upravljanju

z uskladiščenimi sredstvi.

3.4 Medsebojna primerjava skupin in ugotovitve

Na podlagi dveh primerjanih skupin, pri postavitvi sekcije ter pri upravljanju s strelivom

in MES na terenu, smo ugotovili, da je 1. skupina nepravilno ter zelo površno pristopila

k organizaciji postavitve ter upravljanja z omenjenimi sredstvi. 1. skupina ni upoštevala

dovolj smernic oziroma pravil, ki veljajo za tovrstno izvedbo naloge. Za skupino 2 pa

ugotavljamo, da je bila pri opravljanju naloge dosti bolj natančna in je upoštevala

večino ukrepov ter pravilnosti pri dani nalogi.

Ugotavljamo, da je uspešnost skupine pogojena z izurjenostjo, natančnostjo ter

odgovornostjo. Namreč 1. skupina, po našem mnenju, še nima dovolj znanja in izkušenj

za pravilno organizacijo ter načrtovanje tovrstne naloge, v primerjavi z 2. skupino, ki pa

ima po naših ugotovitvah dosti več znanja ter izkušenj na tem področju. Na napakah se

učimo, pravijo mnogi, a le to za nas ne drži, saj si pri delu s tovrstnimi sredstvi ne

smemo dovoliti niti ene najmanjše napake, saj gre za zelo občutljiva ter nevarna

sredstva.

Prepričani smo, da je potrebno za izvedbe tovrstnih nalog veliko urjenja ob nadzoru

strokovnih ter izurjenih inštruktorjev, ki so strokovnjaki na tem področju. Ni dopustno,



da bi v realni situaciji nepravilno ter neodgovorno ravnali s tovrstnimi sredstvi, saj

morajo biti vse odločitve pravilne.

Strelivo in MES zahtevajo od oseb, ki z njimi rokujejo ali jih hranijo oziroma

skladiščijo, podrobno poznavanje njihove sestave in predpisanih pravil skladiščenja. To

je obenem najboljša garancija, da bodo strelivo in MES dolgo ohranila vse svoje

lastnosti in da pri hranjenju in rokovanju z njim ne bo prišlo do nesreč. Vedno morajo

imeti v mislih, da eksplozije ali podobne nesreče nikoli ne pridejo same od sebe. Za to

je potreben vpliv nekega zunanjega faktorja, kot je eksplozija na ustrezni razdalji,

plamen, iskra, udar, gnetenje, trenje ali električni impulz. Odstranjevanje teh vzrokov

mora biti vsakdanja skrb in dolžnost oseb, ki hranijo ali rokujejo s strelivom in MES.

»Na napakah se učimo«, pravijo mnogi, a le to za upravljanje s strelivom in MES ne

drži, saj si pri delu s tovrstnimi sredstvi ne smemo dovoliti niti ene najmanjše napake,

saj gre za zelo občutljiva ter nevarna sredstva.



ZAKLJUČEK

Proizvodnja nevarnih snovi se nenehno povečuje, s tem pa narašča tudi upravljanje,

skladiščenje ter prevozi omenjenih snovi in sredstev. Najvažnejše pri upravljanju,

skladiščenju ter prevozih omenjenih snovi in sredstev je dobro poznavanje in

upoštevanje vseh predpisov in pravil ter zavedanje o veliki nevarnosti le-teh. Ravnanje s

strelivom in MES je zelo zahtevno in kompleksno delo. Upoštevati moramo veliko

zakonov, predpisov in uredb, ki jih predpisujejo državne institucije, ki usklajujejo ter

predpisujejo pravila in zakone na posameznih področjih. Poleg tega pa je vsekakor

potrebno upoštevati tudi navodila proizvajalca tako tista, ki se navezujejo na strelivo in

MES kakor tudi na uporabo pravilne embalaže, skladiščenje in ravnanje z njimi.

Skladiščenje streliva in MES je področje, ki se ga je potrebno lotiti z znanjem,

usposobljenostjo in s pravilnimi postopki in pripomočki. Zavedati se moramo, da

upravljamo z veliko količino raznovrstnih eksplozivnih snovi, ki se po karakteristikah

močno razlikujejo. Potrebno je nenehno učenje, spoznavanje novih snovi in sredstev ter

obnavljanje znanj na tem področju. Če želimo, da bo na koncu vsak člen verige točno

vedel, kaj je njegova naloga, je pomembno omeniti, da mora celoten sistem delovati

usklajeno. Mislimo, da smo v diplomskem delu z dobro predstavitvijo ukrepov ter

pravilnostmi postopkov pri postavitvi sekcije ter pri manipuliranju s strelivom in MES

prikazali celoten projekt skladiščenja streliva in MES od samega načrtovanja skladišč,

pravilnega upravljanja ter rokovanja s strelivom in MES. Želimo, da bi to diplomsko

delo prebirala in se držala opisanih navodil ter pravil večina ljudi, ki opravlja tovrstno

delo tako v vojskah kakor tudi izven njih.

Vstop Slovenije v Evropsko unijo in v NATO je po našem mnenju že pripomogel k

obnavljanju in posodabljanju skladišč in pričakujemo lahko še večji priliv novih vrst

eksplozivnih snovi, s tem pa tudi več novih zahtev na področju teoretičnih določil.

Resnično si želimo, da bi to diplomsko delo prebiralo mnogo oseb, ki se ukvarjajo s

snovmi in sredstvi, ki so omenjena skozi nalogo.



Ocena predlaganih izboljšav

Za uspešno delo na tem področju je poznavanje lastnosti in karakteristike posameznega

streliva in MES bistvenega pomena. Na podlagi primerjalne metode namišljenih skupin

ocenjujemo, da bomo z uvedbo vnaprej dobro organizirane postavitve ter z natančnim

planiranjem še dodatno izboljšali pravilno postavitev sekcije s strelivom in MES na

terenu. Prav tako bomo imeli na razpolago na terenu dovolj sredstev, ki nam bodo

zagotavljala, da bodo uskladiščena sredstva ohranila prvotno in brezhibno stanje, kar je

v realni situaciji pri tovrstnih sredstvih izrednega pomena. Ocenjujemo tudi, da bo z

upoštevanjem predstavitve pravilne postavitve sekcije streliva in MES na terenu

izboljšana varnost pri upravljanju z omenjenimi sredstvi, kakor tudi v primeru nesreče

ob požaru in negativnih vremenskih vplivih.

Pogoji za uvedbo predlaganih rešitev

Na osnovi predlagane predstavitve pravilne postavitve sekcije streliva in MES, bi

morali za obe namišljeni skupini najprej v okviru internega usposabljanja organizirati

tridesetdnevni tečaj. Na samem tečaju bi bilo deset dni namenjenih teoretičnim

osnovam, katere smo v diplomskem delu predstavili v prvih dveh poglavjih. Ostalih

dvajset dni pa bi nadaljevali praktično usposabljanje v terenskih okoliščinah, ki pa je

opisano v tretjem delu diplomske naloge.

Možnosti nadaljnjega razvoja

Možnosti nadaljnjega razvoja na tem področju so možna v mnogih oblikah

nadgrajevanja. V tečajnih skupinah bi izbrali najboljše tečajnike, ki bi svoje znanje ter

izkušnje prenašali na nove bodoče manipulante in skladiščnike tovrstnih sredstev.



LITERATURA IN VIRI

Anatis. Najdeno 3. januarja 2010 na spletnem naslovu

anatis.si.cx/eshop/index.php?main_page=index...

Bombay harbor. Najdeno 16. marca 2010 na spletnem naslovu:

www.bombayharbor.com/company/58104/product.html

Container. Najdeno 12. januarja 2010 na spletnem naslovu

www.container.si/en/standardni_kontejnerji.asp

Department of the Army (2001). Ammunition handbook tactics, techniques and

procedures for munitions handlers. Washington: Department of the Army.

DSNO Tehnička uprava (1970). Uputstvo za smještaj i rukovanje municijom i minsko-

eksplozivnim sredstvima, Beograd: Državni sekretarijat za narodnu odbranu.

Gore-ljudje. Najdeno 11. marca 2010 na spletnem naslovu www.gore-

ljudje.net/informacije/6465/

Jape. Najdeno 16. februarja 2010 na spletnem naslovu

http://www.jape.vltava2000.cz/store/default.asp?lngDepartmentID=72&lngPage=

2&lngOrderingItemID=1

Mednarodne operacije in misije Slovenska vojska. Najdeno 12. novembra 2009 na

spletnem naslovu http://www.slovenskavojska.si/mednarodno-

sodelovanje/mednarodne-operacije-in-misije

Mednarodno sodelovanje Slovenska vojska. Najdeno 28. januarja 2010 na spletnem

naslovu http://www.slovenskavojska.si/mednarodno-sodelovanje

MORS (1999). Pravilnik o skladiščnem poslovanju na Ministrstvu za obrambo (interno

gradivo MORS, BSZ (brez stopnje zaupnosti)). Ljubljana: MORS.

Mycity-military. Najdeno 23. februarja 2010 na spletnem naslovu www.mycity-

military.com/Ostalo/Tehnike-sakriv...

Pge-Celje. Najdeno 11. marca 2010 na spletnem naslovu www.pge-

celje.com/storitve/pgecelje_pozarne_m...

Poslanstvo Slovenska vojska. Najdeno 12. decembra na spletnem naslovu:

http://slovenska.hostzi.com/Slovenska_vojska/poslanstvo.html

Postani vojak Slovenska vojska. Najdeno 3. decembra 2009 na spletnem naslovu

http://www.postanivojak.si/index.php?id=7



Potrč, I. & Lerher, T. (2008). Skladiščno poslovanje. Maribor: Fakulteta za logistiko

Univerza v Mariboru.

Specialty fabrics review. Najdeno 11. marca 2010 na spletni strani

http://specialtyfabricsreview.com/articles/0809_np1_composite.html

SSNO Tehnička uprava, Vojna štamparija - Beograd (1979). Pravilo tehničke službe,

Beograd.

Zaing, d. o. o. Najdeno 2. marca 2010 na spletnem naslovu

www.zaing.hr/?A=CMCL&GRUPA=11

PRILOGE

KAZALO PRILOG

Priloga 1: Predlagani obrazec za poročilo o zaplenjenem strelivu in MES .................... 1

Priloga 2: Predlagani obrazec za vodenje evidence izdanega ter sprejetega streliva in

MES v terensko skladišče.................................................................................................. 2

Priloga 3: Predlagani obrazec za poročilo o stanju streliva na določen dan.................. 3

Priloga 1: Predlagani obrazec za poročilo o zaplenjenem strelivu in MES

POROČILO O ZAPLENJENEM STRELIVU IN MES

A Vrsta zajete opreme

B Količina

C Datum in ura zajetja

D Lokacija

E Enota, ki je zajela MTS

F Okoliščine zajetja

G Nasprotnikova enota, od

katere je MTS zajet

H Serijske številke in

proizvajalec

I Tehnične karakteristike

in trenutna vrednost ali

fotografije, ki so na

razpolago

J Datum poročila

K Kraj izdelave poročila

L Trenutna lokacija

zajetega MTS

1

Priloga 2: Predlagani obrazec za vodenje evidence izdanega ter sprejetega streliva in MES v terensko skladišče

STANJE STRELIVA_________________________

(NAZIV, KALIBER)

KOLIČINA Zap.

št. IDENT. TIP

LABORANČNA

SERIJA DATUM

IZDANO PREJETO STANJE ENOTA

ŠT.

DOKUMENTA

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

2

Priloga 3: Predlagani obrazec za poročilo o stanju streliva na določen dan

POROČILO O STANJU STRELIVA IN MES V SKLADIŠČU NA DAN:________________

KOLIČINA Zap.

št. IDENT. NAZIV EM KAT

LABORANČNA

SERIJA NABOJEV

MIN

ZABOJEV TON KOLIČINA

V ZABOJU OPOMBA

1.

2.

3.

4.

5.

6.

7.

8.

9.

10.

11.

12.

13.

3

upravljanje in skladiŠČenje streliva in minsko ... · v diplomski nalogi je opisano...

Documents