uporaba hrane v sodobni umetnosti in pri predmetu …pefprints.pef.uni-lj.si/5431/1/cd_1.pdf ·...

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

POUČEVANJE: LIKOVNA PEDAGOGIKA

URŠA KOŽELJ

UPORABA HRANE V SODOBNI UMETNOSTI IN

PRI PREDMETU LIKOVNA UMETNOST

MAGISTRSKO DELO

Ljubljana, 2018

3

UNIVERZA V LJUBLJANI

PEDAGOŠKA FAKULTETA

POUČEVANJE: LIKOVNA PEDAGOGIKA

URŠA KOŽELJ

UPORABA HRANE V SODOBNI UMETNOSTI

IN PRI PREDMETU LIKOVNA UMETNOST

FOOD USE IN CONTEMPORARY ART AND IN FINE ART EDUCATION

MAGISTRSKO DELO

Mentor: izr. prof. dr. Bea Tomšič Amon

Ljubljana, 2018

4

Zahvala

Mentorica Bea, hvala za usmeritve, debate, spodbude.

Matjaž, tebi hvala iz srca da si, ko je bilo potrebno, prevzemal vso delo doma in mi

omogočil čas za pisanje magisterija, hvala ti za naklonjenost, energijo, ki si mi jo

vračal, spodbude, ko sem jih najbolj potrebovala, razumevanje in potrpežljivost, ko sem

se izgubljala.

Ula in Lora, najini deklici, hvala vama za energijo, ki sta mi jo intenzivno jemali in

sproti vračali v dvojni meri. Rada vaju imam...

Oči in mami, vama hvala za varstvo razigrank.

Moja draga Leonida, hvala!

5

Povzetek

Bi podprli slikanje z barvo, pridobljeno iz hrane z mislijo, da je prednost, če so barve

naravne, neškodljive in omogočajo aktivacijo vseh čutov ali bi izrazili nestrinjanje ob

misli na lakoto, s katero se spopada vsak deveti človek? V magistrskem delu raziskujem

mnenja različnih profilov ljudi, ki se srečujejo z likovnim ustvarjanjem, glede spornosti

uporabe hrane v namen likovnega izražanja. Vključila sem pregled likovnih del

sodobnih slovenskih in tujih avtorjev, ki uporabljajo hrano kot pripomoček ali kot

likovno tehniko ter raziskala njihovo razmišljanje in namen vključevanja hrane v svoje

umetniško izražanje. Orisala sem problematiko zavržene hrane, kako se z njo spopadajo

slovenske osnovne šole in na drugi strani multisenzoričnost, ki jo nudi tovrstno

ustvarjanje.

Ključne besede: uporaba hrane v umetnosti, umetnost s hrano, uporaba hrane v sodobni

umetnosti, uporaba hrane pri pouku, umetnost zavržene hrane

6

Abstract

Would you support painting with a colour, obtained from food, with the idea that the

colours are natural, harmless and they allow the activation of all senses or would you

express disagreement because of the worldwide hunger? In the master thesis, I explore

the opinions of various profiles of people who are experiencing artistic creativity,

regarding the controversial use of food for the purpose of artistic expression. I included

an overview of the works of contemporary Slovene and foreign authors using food as a

tool or as a fine art technique and studied their thinking and the purpose of integrating

food into their artistic expression. I outlined the problem of discarded food, how the

Slovenian primary schools are tackling it and, on the other hand, the multisensory

nature offered by this kind of creation.

Key words: food use in art, food art, using food in contemporary art, using food in fine

art education, wasted food art, food art

7

Kazalo vsebine

Uvod 14

Teoretični del 15

Hrana kot medij likovnega ustvarjanja 15

Odnos do hrane in projekti vzgojno-izobraževalnih ustanov 15

Hrana kot medij likovnega ustvarjanja v osnovnih šolah 16

Likovne naloge z uporabo hrane pri predmetu likovna umetnost 19

Primeri likovnega ustvarjanja s hrano v osnovni šoli 21

Hrana v likovni umetnosti v zgodovini 24

Hrana kot medij v sodobni umetnosti 25

Marta Minujín 26

Dieter Roth 26

Victor Grippo 27

Anamarija Šmajdek 27

Janine Antoni 28

Zoe Leonard 29

Thomas Rentmeister 30

Jeph Gurecka 31

Dimitri Tsykalov 32

Şakir Gökçebag 33

Jennifer Rubell 34

Gosia in Tomek Rygalik 36

Henry Hargreaves 37

Markus Jeschaunig 38

Alison Anselot 39

Christopher Boffoli 39

Martin Satí 40

Amelia Fais Harnas 43

Hikaru Cho 44

Britanny Wright 45

Christopher Chiappa 46

Emilie Möri 47

Sarah Illenberger 48

Giorgio Cravero 49

8

Vanessa Mckeown 50

Sander Volkskrant (Lernert & Sander) 51

Sam Kaplan 51

Empirični del 53

Opredelitev raziskovalnega problema 53

Cilji raziskave, metoda raziskovanja in vzorec 53

Postopek zbiranja podatkov in opis instrumentov 54

Rezultati in interpretacija podatkov 55

Vzgojitelj, vzgojiteljica 55

Učitelj, učiteljica razrednega pouka 59

Profesor, profesorica likovne umetnosti 62

Študent, študentka likovne pedagogike 66

Starši osnovnošolskih in predšolskih otrok 68

Primerjava rezultatov 69

Zaključek 80

Priloge 82

Anketa: Učitelj/ica razrednega pouka in vzgojitelj/ica 82

Anketa: Profesor/ica likovne umetnosti 83

Anketa: Študent/ka likovne pedagogike 85

Anketa: Starši predšolskih in šolskih otrok 86

Izjava o avtorstvu 87

Literatura 88

9

Kazalo fotografij

1 Bruno Munari: Roses in the salad 17

2 Bea Tomšič Amon: Brez naslova, sol in tuš, 12 cm × 12 cm, 2015 18

3 Bea Tomšič Amon: Brez naslova, kurkuma, 12 cm × 12 cm, 2015 18

4 Odtisi polovic paprike, namočene v barvo. 21

5 Valjanje koruze, namočene v barvo. 21

6 Slikanje z ananasom. 22

7 Slikanje z malinami. 22

8 Odtiskovanje radiča. 22

9 Slika puščanje sledi kuhanih špagetov, namočenih v barvo. 22

10 Odtiskovanje polovic sadja. 22

11 Odtiskovanje polovic zelja. 22

12 Slikanje z začimbami: muškatni orešček, mleta paprika, cimet, itn. 23

13 Slikanje z borovnicami. 23

14 Giuseppe Arcimboldo: Poletje, olje na platnu, 67 cm × 51 cm, 1563,

Kunsthistorisches Muzej, Dunaj, Avstrija 24

15 Caravaggio: Košara s sadjem, olje na platnu, 46 cm × 64,5 cm, 1599, knjižnica

Ambrosiana Milano. 24

16 Marta Minujín: Sladki Obelisk, obelisk, sladoled, 1965 26

17 Dieter Roth: Viev Small Island, omet, ostanki hrane, papir, olje, na lesu, 37 cm ×

30 cm × 6 cm, 1968 26

18 Dieter Roth: P.O.TH.A.A.VFB, ptičja hrana in čokolada, 1968 26

19 Victor Grippo: Umetnikovo kosilo, instalacija, Camden Arts Centre, 1991 27

20 Anamarija Šmajdek: Dražba tortnih - pojejmo jih - umetnin, 1992 27

21 Janine Antoni: Lick and Lather, avtoportret, čokolada in milo, 1993-94 28

22 Zoe Leonard: Untitled (detajl),1999-2000. The Baltimore Museum of Art 29

23 Thomas Rentmeister, brez naslova, sol, cca. 30 cm × 250 cm × 250 cm, 2000 30

24 Thomas Rentmeister, brez naslova, Nutella, 25 cm × 270 cm × 180 cm, 2000 30

25 Thomas Rentmeister: Potato chips, 70 cm × 500 cm × 250 cm, 2007 Museum für

Moderne Kunst, Frankfurt am Main, Photo: Bernd Borchardt 30

26 Jeph Gurecka: Memento Mori, lobanje iz kruha, 457 cm × 305 cm, 2005,

zbirka Futura Galerije in Castle Trebesice, Praga, Češka 31

27 Dimitri Tsykalov: Kamikaze I, serija Meat, digitalni tisk, 180 cm × 140 cm, 2007 32

28 Şakir Gökçebag: Apples, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2007 33

29 Şakir Gökçebag: Apples, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2007 33

30 Şakir Gökçebag: WM Slice, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2008 33

31 Şakir Gökçebag: WM, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2007 33

32 Jennifer Rubell: Icons, performans, fotografija, 22.april 2010 35

33 Studio Rygalik: Baguette Tables, Vienna Design Week, 2011 36

34 Henry Hargreaves: serija Food of the Rainbow, fotografija, 2011 37

35 Markus Jeschaunig: Arc de Triomphe, instalacija, kombinirani materiali: odpadni

kruh, kovina, les, beton, , 2012, Graz 38

10

36 Alison Anselot: Plate 201 C, serija Pantone Food, 2013 39

37 Alison Anselot: Plate 478 C, serija Pantone Food, 2013 39

38 Christopher Boffoli: brez naslova, serija Big Apetites, 2013 39

39 Martin Satí: El Banquete: Empty stomachs by Angel, 27. avgust 2013 40

40 Martin Satí: El Banquete: Preparation by Judit, 27. avgust 2013 40

41 Martin Satí: El Banquete: Empty stomachs by Angel, 27. avgust 2013 40

42 Martin Satí: El Banquete: Positioning by Miguel, 27. avgust 2013 40

43 Martin Satí: El Banquete: Hunger by Escarlata, 27. avgust 2013 41

44 Martin Satí: El Banquete: Harmony by Alberto, 27. avgust 2013 41

45 Martin Satí: El Banquete: Full stomach by Mario, 27. avgust 2013 41

46 Martin Satí: El Banquete: Touching up by Alina, 27. avgust 2013 42

47 Martin Satí: El Banquete: Exhaustion by Juanlu, 27. avgust 2013 48 Martin Satí:

El Banquete: Caricature by Martin, 27. avgust 2013 42

49 Amelia Fais Harnas: Hedy Lamarr, rdeče vino na tekstil, 50 cm × 46 cm, 2014 43

50 Amelia Fais Harnas: Trump, serija Drunk Politics, rdeče vino na papir 20 cm × 25

cm, 2016 43

51 Hikaru Cho: serija It's not what it seems, fotografija, 2014 44

52 Hikaru Cho: serija It's not what it seems, fotografija, 2014 44

53 Brittany Wright, brez naslova, serija FoodGradients, 2015 45

54 Brittany Wright, brez naslova, serija FoodGradients, 2015 45

55 Christopher Chiappa: Fried Eggs, serija Livestrong, fotografija z razstave, Kate

Werble Gallery, New York, 2015 46

56 Christopher Chiappa: Fried Eggs, serija Livestrong, fotografija z razstave, Kate

Werble Gallery, New York: 2015 46

57 Emilie Möri: serija Explosive, 2015 47

58 Sarah Illenberger: Pina Colada, digitalni tisk, 40 cm × 60 cm, 2015 48

59 Sarah Illenberger: Salatkleid, digitalni tisk, 90 cm × 130 cm, 2015 48

60 Giorgio Cravero: serija Product, fotografija, 2016 49

61 Vanessa McKeown: Good gone bad, fotografija, 2016 50

62 Vanessa McKeown: Fruloons & vegaloons, fotografija, 2016 50

63 Lernert & Sander: Cubes, poster 52 cm × 42 cm 51

64 Sam Kaplan: Food, digitalni tisk, neznano leto 52

11

Kazalo grafov Graf 1 Vzgojiteljice: delovna doba 55

Graf 2 Vzgojiteljice: spol 55

Graf 3 Vzgojiteljice: Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega

ustvarjanja s hrano? 56

Graf 4 Vzgojiteljice: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano

kot medij? 57

Graf 5 Vzgojiteljice: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri

pouku? 57

Graf 6 Učitelji RP: Delovna doba 59

Graf 7 Učitelji RP: Spol 59

Graf 8 Učitelji RP: Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega


Graf 9 Učitelji RP: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja

pouku? 61

Graf 10 Profesorji LUM: Spol 62

Graf 11 Profesorji LUM: Delovna doba 62

Graf 12 Profesorji LUM: Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega


Graf 13 Profesorji LUM: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega

ustvarjanja pri pouku? 65

Graf 14 Študenti LP: Katero hrano ste že odobravate za uporabo v namen likovnega

ustvarjanja s hrano 66

Graf 15 Študenti LP: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri

pisanju svojih učnih priprav? 67

Graf 16 Starši: Skupni mesečni dohodek v gospodinjstvu 68

Graf 17 Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij?

(Primerjava odgovorov več profilov: študenti LP, vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji

LUM) 69

Graf 18 Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot medija pri

likovnem ustvarjanju? (Primerjava odgovorov več profilov: vzgojiteljice, učitelji RP in

profesorji LUM) 70

Graf 19 Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri pouku?

(Primerjava odgovorov več profilov: študenti LP, vzgojiteljica, učitelji RP in profesorji

LUM) 71

Graf 20 Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano v namen

likovnega ustvarjanja? (Primerjava odgovorov več profilov: vzgojiteljice, učitelji RP in

profesorji LUM) 73

Graf 21 Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? in Ali bi odobravali 2. likovno nalogo

(Primerjava odobravanja posamezne likovne naloge več profilov: študent/ka,

vzgojiteljica, učitelj/ica RP in profesor/ica LUM) 76

12

Kazalo tabel Tabela 1 Vzgojiteljice: Kakšna je vaša izobrazba? 55

Tabela 2 Vzgojiteljice: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? 56

Tabela 3 Vzgojiteljice: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo? 56

Tabela 4 Vzgojiteljice: Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano

v namen likovnega ustvarjanja? 57

Tabela 5 Vzgojiteljice: Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane

kot medija pri likovnem ustvarjanju? 58

Tabela 6 Vzgojiteljice: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega

ustvarjanja. 58

Tabela 7 Učitelji RP: Kakšna je vaša izobrazba? 59

Tabela 8 Učitelji RP: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? 60

Tabela 9 Učitelji RP: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo? 60

Tabela 10 Učitelji RP: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano

kot medij? 61

Tabela 11 Učitelji RP: Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano

v namen likovnega ustvarjanja? 61

Tabela 12 Učitelji RP: Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot

medija pri likovnem ustvarjanju? 62

Tabela 13 Učitelji RP: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega

ustvarjanja. 62

Tabela 14 Profesorji LUM: Kakšna je vaša izobrazba? 63

Tabela 15 Profesorji LUM: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? 63

Tabela 16 Profesorji LUM: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo? 64

Tabela 17 Profesorji LUM: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil

hrano kot medij? 64

Tabela 18 Profesorji LUM: Ste med svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano

kot medij? 64

Tabela 19 Profesorji LUM: Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate

hrano v namen likovnega ustvarjanja? 64

Tabela 20 Profesorji LUM: Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe

hrane kot medija pri likovnem ustvarjanju? 65

Tabela 21 Profesorji LUM: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega

ustvarjanja. 65

Tabela 22 Študenti LP: Spol? 66

Tabela 23 Študenti LP: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? 66

Tabela 24 Študenti LP: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo? 66

Tabela 25 Študenti LP: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil

hrano kot medij? 67

Tabela 26 Študenti LP: Ste med svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano kot

medij? 67

13

Tabela 27 Študenti LP: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega

ustvarjanja. 67

Tabela 28 Starši: Izobrazba. 68

Tabela 29 Starši: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja. 68

Tabela 30 Primerjava odgovorov na vprašanja: »Katero hrano odobravate za uporabo v

namen likovnega ustvarjanja s hrano?« in »Katero hrano ste že uporabljali pri pouku?«

(Primerjava odgovorov več profilov: študenti LP, vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji

LUM) 72

Tabela 31 Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? (Primerjava rezultatov več profilov:

šudenti LP, vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji LUM) 74

Tabela 32 Ali bi odobravali 2. likovno nalogo? (Primerjava rezultatov več profilov:

študenti LP, vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji LUM) 75

Tabela 33 Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.

(Primerjava rezultatov glede na delovno dobo vzgojiteljic in učiteljev RP) 76

Tabela 34 Ste med svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano kot medij?

(Primerjava rezultatov profesorjev likovne umetnosti glede na njihovo izobrazbo) 77

Tabela 35 Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja. (Analiza

odgovorov profesorjev likovne umetnosti glede na delovno dobo) 77


odgovorov staršev osnovnošolskih in predšolskih otrok glede na njihovo izobrazbo) 78


odgovorov staršev osnovnošolskih in predšolskih otrok glede na njihov skupen mesečni

dohodek) 78

14

Uvod

Vključevanje hrane v likovno izražanje bi lahko zaradi multisenzoričnega likovnega

ustvarjanja označili kot prednost, saj tako krepimo čute za tip, vonj, vid in okus,

spoznavamo različne oblike, teksture in barve. Prednost je, da je naravna in organska, v

nasprotju s tistimi, ki jih lahko kupimo v trgovinah (Canvass, 2015).

Verjetno se pojavlja dilema uporabe hrane tudi na kakšen način bi jo uporabili. Če jo

uporabimo kot motiv, jo z opazovanjem naslikamo, če jo uporabimo kot pripomoček,

lahko z njo slikamo, če kot material, hrano nizamo na podlago. Swin in Freeman v

Should food be used as learning materials? (b.d.) govori o konkretni likovni nalogi, ko

so v vrtcu slikali s prsti s pudingom. Ko je sin prišel domov se je med kosilom začel

igrati s hrano in kljub maminim opozorilom ni nehal, češ da to počnejo tudi v vrtcu.

Vzgojiteljica Shannon se je zagovarjala, da vsi triletniki dajejo prste v usta in zato

namesto strupenih barv za slikanje iz varnostnih razlogov uporablja puding. Mati se s

tem ni strinjala in pojasnila da prihaja iz revne družine in je zanjo zavržena hrana žalitev

(Swim, T., Freeman, R., M.A. idr., b.d.).

Učiteljica Lisa Murphy v svoj učni načrt vključuje ustvarjanje s hrano: kolaž iz barvnih

testenin, slikanje s pudingom s pomočjo stopal, ustvarjanje tridimenzionalnih slik z

metanjem pobarvane koruze in ustvarjanje s špageti, ki so idealni za arhitekturne

zasnove in podobni primeri. Omenja, da je uporaba hrane v namen likovnega

ustvarjanja lahko razumljena napačno, za nekatere kulture kot žalitev, sopomenka za

zavrženo hrano in je lahko v kontrastu z ozaveščanjem učencev o pomembnosti

nezavržene hrane in s tem, da se s hrano ne igramo ter z dejstvom, da veliko družin živi

z minimalnimi dohodki in si težje privošči hrano (Murphy, 2006). Vendar Deborah J.

Stewart (b.d.) zagovarja ustvarjanje s hrano v predšolskem obdobju, saj predšolski

otroci še niso sposobni prevzeti polne odgovornosti okoljske problematike zavržene

hrane in je za njihov razvoj manj pomembna od dejstva, da z raziskovanjem, tipanjem,

okušanjem, vohanjem in igro s hrano dobijo nove izkušnje. Omenja tudi pomembnost

odprtih možnosti za otroke; če bomo otrokom vcepili razmišljanje, da je hrana

namenjena samo za prehranjevanje, jim bomo odvzeli svobodo izražanja, razmišljanja.

Navaja primer, da je morda v otroku potencial, da med igro s koruzo dobi idejo, ki jo

lahko razvije kot znanstvenik, ki pa jo v primeru, da bi mu igro s hrano prepovedali

nikoli nebi dobil. Navaja tudi, da absolutno ni enaka izkušnja za otroka izdelovanje

odtisov jabolk kot izdelovanje odtisov gob v obliki jabolk.

Dileme v razmislek zaposlenim, ki poučujejo likovno umetnost:

- sem kdaj uporabljal/-a hrano v namene likovnega izražanja?

- sem kdaj rekel/-la kakšnemu otroku, naj se neha igrati s hrano?

- sem kdaj prosil/-a otroka, naj poje do konca da hrana ne bo šla v smeti? (Swim,

T., Freeman, R., M.A. in Ph.D., b.d.)

15

Teoretični del

Teoretični del magistrskega dela vsebuje raziskovanje odnosa človeka do hrane,

posledično problematiko zavržene hrane in s tem povezane projekte vzgojno-

izobraževalnih ustanov. Podala sem nekaj primerov likovnih nalog, ki kot medij ali

pripomoček vključujejo hrano. Nekateri hrano vključujejo v svoja dela z namenom, da

poudarijo okoljsko problematiko pomanjkanja hrane na enem in zavrženo hrano na

drugem koncu sveta, drugi likovni umetniki hrano vključujejo zgolj kot likovno

zanimivo s stališča barv, oblik in jih nizajo v zanimiva zaporedja ter jo fotografirajo. V

magistrskem delu sledi pregled nekaj naključno izbranih.

Hrana kot medij likovnega ustvarjanja

Odnos do hrane in projekti vzgojno-izobraževalnih ustanov

Barlič Magajna v monografiji z naslovom Koliko hrane zavržemo? (Raspor, 2014) v

spremnem govoru omenja pomembno dejstvo, da na svetu šestina prebivalstva doživlja

lakoto, to je več kot milijarda ljudi, medtem ko se vsako leto zavrže 1,3 milijarde ton

živil, od tega ogromni delež še uporabne in nedotaknjene hrane. Od leta 1979 naprej 16.

oktobra vsako leto praznujemo svetovni dan hrane. Raspor (2014) opozarja na dejstvo,

da se v svetu, ki je na eni strani pravno urejen, kjer se govori o morali in etiki, pojavlja

največja dilema – količina zavržene hrane, ki vsekakor ni etična in moralna v primerjavi

z lakoto na drugi strani. Problem zavržene hrane ni le zaradi etičnega vidika ampak tudi

zaradi okoljskega problema obremenjevanja tal in vodá med predelavo ter zaradi porabe

energije in energentov med proizvodnjo, distribucijo in pripravo hrane.

Proti temu se organizacije borijo z dogodki in konferencami. Pomembno je ozaveščanje

v predšolskem in osnovnošolskem izobraževanju o načinih zmanjšanja nastajanja

zavržene hrane. To lahko dosežemo z načrtovanjem nakupov živil, s sprotnim

preverjanjem trajanja živil, z ustreznim vzdrževanjem hladilnika in s shranjevanjem

hrane skladno z navodili na embalaži, z vzdrževanjem kontrole vsebine hladilnika, s

serviranjem manjših obrokov, ki jih po potrebi dodajamo, s ponovno uporabo ostankov

hrane v novi jedi ali s shranjevanjem preostanka hrane v zamrzovalniku. Cilj

evropskega komisarja za okolje Janeza Potočnika je do leta 2025 zmanjšati količino

zavržene hrane za 30%, kar bodo dosegli tudi z aktiviranjem vseh izobraževalnih

institucij. Po ocenah strokovnjakov bi lahko zmanjšali količino odpadkov za trikrat, zato

Evropska komisija skuša z akcijo Stop Food Waste spodbuditi k odgovornejšemu

ravnanju z živili. Evropska zakonodaja je osredotočena na področje recikliranja in

ponovne uporabe. K prekomerni količini odpadkov mnogo pripomorejo tudi bolnišnice,

šole in drugi javni zavodi, ki naročajo več hrane kot jo porabijo (Raspor, 2014).

V Sloveniji zavržemo 150 tisoč ton hrane, približno 72 kilogramov na prebivalca, po

nekaterih podatkih še 10 kilogramov več. Na svetovni ravni ljudje zavržemo kar 1,3

milijarde ton hrane na leto (Šulin, 2016). Tema nekaterih osnovnih šol je odgovorno

ravnanje s hrano in ustrezna uporaba odpadne hrane. Odgovorno s hrano! je

mednarodni projekt, v katerem poleg slovenskih šol sodelujejo tudi Eko šole iz

16

Bolgarije, Češke, Hrvaške, Latvije, Malte, Poljske, Romunije in Slovaške (Odgovorno s

hrano, 2015). Kot osnova za nadaljevanje dela so med cilji predšolske vzgoje v

kurikulumu za vrtce zapisali razvijanje samostojnosti pri higienskih navadah in pri

skrbi za zdravje (Zakon o vrtcih, 1996). Zakon o osnovni šoli (2011) vsebuje cilj

odgovornost do svojega zdravja ter do naravnega in družbenega okolja, ki je lahko

osnova za ozaveščanje glede zavržene hrane. V prvi triadi pri predmetu spoznavanje

okolja in v drugi in tretji triadi v sklopu naravoslovja, biologije, kemije, fizike,

gospodinjstva ter tehnike in tehnologije. V gimnazijskem programu bi lahko novo

miselnost in veščine posredovali v sklopu Zakona o gimnazijah (2017), kjer je zapisano,

da mora gimnazija vzbujati zavest odgovornosti za naravno okolje in lastno znanje v

sklopu biologije, kemije ali družboslovnih predmetov. Zakon o poklicnem in

strokovnem izobraževanju (2017) omenja, da je izobraževanje trajnostni razvoj in

vzbujanje zavesti o odgovornosti za naravno okolje in lastno zdravje. Triletni poklicni

programi ne vsebujejo ciljev, ki bi sovpadali z miselnostjo o zmanjšanju zavržene hrane

(Raspor, 2014).

Hrana kot medij likovnega ustvarjanja v osnovnih šolah

2. člen Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni šoli omenja, da ima

učenec v šoli pravico, da mu je v šoli zagotovljeno varno in spodbudno okolje in da ima

omogočeno, da učitelji in drugi delavci šole spoštujejo njegovo osebnost in

individualnost ter njegovo človeško dostojanstvo. Iz tega lahko sklepamo, da v primeru,

da gre pri otroku za spoštljiv odnos do posamezne vrste hrane, za ugovor vesti v skladu

s kulturo, v kateri je bil vzgojen, hrane ne bomo mogli uporabiti v namen likovnega

ustvarjanja, vsaj ne ob prisotnosti tega učenca. Tudi pravica učenca, da se lahko

svobodno izreče o vseh vprašanjih iz življenja in dela šole je del 2. člena in je zanimiv

za omenjeno tematiko. 25. člen Pravilnika o pravicah in dolžnostih učencev v osnovni

šoli omenja, da mora osnovna šola poskrbeti za varnost učencev (Zakon o osnovni šoli,

1996), kar bi v primeru uporabe na primer pudinga za slikanje teksturirane slike

namesto akrilnih barv, ki v primeru zaužitja niso varne, bilo omogočeno.

Uporaba hrane v namen likovnega ustvarjanja je lahko izvedena pri likovnem pouku, v

kolikor vodstvo šole to konkretno ne prepoveduje ali omejuje. Prednosti uporabe hrane

v likovnem ustvarjanju so, da je organska, naravna in posledično varna (Canvass, 2015),

vendar se pojavlja dilema, ali je to etično, saj naj bi se hrano uporabljalo zgolj v namen

prehranjevanja (Swim, T., Freeman, R., M.A. in Ph.D., b.d.). Na spletnih straneh

različnih vrtcev nisem zasledila nobenih omejitev glede uporabe hrane v namen

likovnega ustvarjanja, le pravila, da se s hrano ni dovoljeno igrati. 95. člen Zakona o

osnovni šoli (2011) zapoveduje, da mora učitelj poznati zbirko podatkov o učencih,

vpisanih v osnovno šolo in njihovih starših, kar opozarja na nujnost spoštovanja navad

različnih kultur. Lisa Murphy (2006) omenja, da mora učitelj spoštovati različne kulture

družin iz katerih izhajajo učenci in navaja konkreten primer učenca Azijca, kjer mora

učitelj spoštovati azijsko kulturo in se vzdržati uporabe riža v namen likovnega

ustvarjanja, v kolikor se s tem ne strinja. Prav tako pomembno je spoštovati načela

staršev tistih učencev, ki imajo manj dohodkov in se z vključevanjem hrane v likovno

ustvarjanje ne strinjajo.

17

Nasveti Lise Murphy (2006) vsem učiteljem, ki imajo namen uporabljati hrano med

likovnim ustvarjanjem:

- Pred uporabo hrane se mora učitelj prepričati, da v razredu ni učenca, ki

izhaja iz družine, kjer naslednji obrok ni zagotovljen, sicer se mora o tem z

njimi pogovoriti.

- O uporabi hrane mora učitelj odločati sam in se znati zagovarjati v primeru

nestrinjanja.

- Pripravljen mora biti na vsaj enega starša, ki nasprotuje uporabi hrane v

likovnem izražanju. Ob tem mora razmisliti, ali bo ob vsakem nasprotovanju

zamenjal učno pripravo in si s tem ustvaril še več dela in obenem zanikal

svoje razmišljanje ali bo vztrajal.

- Preveriti mora, če ima kdo od učencev alergijo na kakšno hrano in mu

zamenjati z nečim podobnim.

- Spoštovati mora religiozna stališča posameznih učencev.

- Spoštovati mora različne kulture, ki prepovedujejo uporabo določenega

živila.

- Preveriti mora šolski kurikulum in učni načrt.

Likovno ustvarjanje s hrano omogoča medpredmetne povezave likovnega pouka z

gospodinjstvom in biologijo (Canvass, 2015). Bruno Munari je že proti koncu

prejšnjega stoletja sam predlagal hrano za tisk in poudarjal, kako ustvarjanje s hrano

povezuje dve generaciji, starše z otroki oziroma učitelje z učenci. Omenja, da med

likovnim ustvarjanjem ni odličen samo krompir, ampak tudi radič, rože, paprike, zelje,

paradižnik, solata in tako naprej (Artbook, b.d.).

1 Bruno Munari: Roses in the salad

18

Bea Tomšič Amon omenja svoje obdobje ustvarjanja s hrano v času sodelovanja z

otroki s posebnimi potrebami, predvsem s slepimi in slabovidnimi. Poudarja

pomembnost likovnega ustvarjanja s hrano pri omenjeni skupini ljudi, saj jim je odvzet

čut vida in imajo zato izostrena druga čutila.

2 Bea Tomšič Amon: Brez naslova, sol in tuš, 12 cm × 12 cm, 2015

3 Bea Tomšič Amon: Brez naslova, kurkuma, 12 cm × 12 cm, 2015

19

Likovne naloge z uporabo hrane pri predmetu likovna umetnost

V učnem načrtu za likovno umetnost (Kocjančič, 2011) lahko najdemo nekaj

operativnih ciljev, ki bi lahko predstavljali osnovo za načrtovanje likovnih nalog z

vključevanjem hrane. Podala bom primere z likovno nalogo z motivom in tehniko.

Prvo vzgojno-izobraževalno obdobje:

1. razred:

- operativni cilj: slikajo s tekočimi in trdimi slikarskimi materiali na različne

slikarske podlage,

- likovna naloga: slikanje motiva z upoštevanjem mešanja sekundarnih barv,

- opis likovne tehnike: slikanje s perjem in konico korenja na bel risalni list,

tkanino in na lesene plošče,

- likovni materiali: korenje (perje in gomolj), bel risalni list, tkanina, lesene

plošče.

2. razred:

- operativni cilj: ob likovnih delih, likovnih izdelkih učencev ter ob zgledih iz

narave in okolja spoznavajo likovne pojme, povezane z risanjem,

- likovna naloga: risanje proste risbe ob spremljavi glasbe z upoštevanjem

različnih vrst linij,

- opis likovne tehnike: risanje z uporabo v tuš namočenih surovih špagetov,

- likovni materiali: špageti, tuš, karton.

3. razred

- operativni cilj: izkustveno mešajo barve in z njimi naslikajo sliko,

- likovna naloga: slikanje motiva z upoštevanjem izkustvenega mešanja barv,

- opis likovne tehnike: slikanje s čopiči iz barv, narejenih iz zmlete rdeče pese,

špinače, peteršilja, kurkume,

- likovni materiali: čopič, trd papir, rdeča pesa, špinača, peteršilj in kurkuma.

4. razred

- operativni cilj: razvijajo motorično spretnost in občutek pri delu z različnimi

materiali in pripomočki za izražanje v tridimenzionalnem prostoru,

- likovna naloga: izdelava kalupa in odlitka,

- opis likovne tehnike: uporaba cvetače za izdelavo kalupa,

- likovni materiali: cvetača, mavec.

5. razred

- operativni cilj: izvedejo kolaž,

- likovna naloga: izdelava kolaža z upoštevanjem asimetrije in uporabo

sorodnih barv,

- opis likovne tehnike: izdelava lepljenke z zeljnimi listi,

- likovni materiali: karton, zeljni listi, lepilo.

20

6, razred

- operativni cilj: razvijajo izrazne zmožnosti pri oblikovanju v

tridimenzionalnem prostoru in s tem negujejo individualni likovni izraz,

- likovna naloga: izdelava polne plastike,

- opis likovne tehnike: oblikovanje štruce kruha s primernim kiparskim

orodjem,

- likovni materiali: star kruh, nož, pinceta.

7, razred slik

- operativni cilj: načrtujejo arhitekturni objekt z dodajanjem ali odvzemanjem

delov,

- likovna naloga: izdelava makete z upoštevanjem dodajanja in odvzemanja,

- opis likovne tehnike: lepljenje bombonov v smiselno celoto,

- likovni materiali: različni bomboni, lepilo, zobotrebci, trda podlaga.

8. razred

- operativni cilj: spoznavajo pojme, povezane z različnimi načini izražanja na

ploskvi,

- likovna naloga: slikanje s kavo z upoštevanjem vsaj dveh prostorskih

ključev,

- opis likovne tehnike: slikanje s čopičem, pomočenim v kavo,

- likovni materiali: kava, trši karton.

9. razred

- operativni cilj: spoznavajo pojme, povezane z različnimi načini izražanja v

prostoru,

- likovna naloga: postavi kompozicijo z upoštevanjem zračne perspektive in

ustvari fotografijo,

- opis likovne tehnike: fotografiranje postavljene kompozicije različne hrane z

učinkom krajine,

- likovni materiali: sadje različnih barv; jabolka, hruške, slive, banane,

melone, lubenica, češnje, limone, limete, fotoaparat, bela ali modra podlaga

in ozadje.

21

Primeri likovnega ustvarjanja s hrano v osnovni šoli

4 Odtisi polovic paprike, namočene v barvo.

5 Valjanje koruze, namočene v barvo.

22

6 Slikanje z ananasom.

7 Slikanje z malinami.

8 Odtiskovanje radiča.

9 Slika puščanje sledi kuhanih špagetov, namočenih v barvo.

10 Odtiskovanje polovic sadja.

11 Odtiskovanje polovic zelja.

23

12 Slikanje z začimbami: muškatni orešček, mleta paprika, cimet, itn.

13 Slikanje z borovnicami.

24

Hrana v likovni umetnosti v zgodovini

Hrana se je v zgodovini likovne umetnosti pogostokrat pojavljala kot motiv. V

slikarstvu se je kot poglavitna tehnika do 16. stoletja pojavljala jajčna tempera, ki so jo

ob izumu nadomestile oljne barve. Postopek pridobivanja jajčne tempere: z dlanjo

osušen rumenjak izlijemo iz ovoja, dodamo žličko vode in premešamo, da dobimo

homogeno zmes. Po želji dodamo žličko lanenega olja in nekaj kapljic brezbarvnega

kisa, ki deluje kot konzervans. Želeno barvo dobimo s postopnim in premišljenim

dodajanjem pigmenta. Barvo je potrebno hraniti v hladilniku in je uporabna en teden.

Zaradi lastnosti tehnike je potrebno barvo nanašati v tankih slojih (Učbeniki, 2016).

14 Giuseppe Arcimboldo: Poletje, olje na platnu, 67 cm × 51 cm, 1563, Kunsthistorisches Muzej, Dunaj, Avstrija

15 Caravaggio: Košara s sadjem, olje na platnu, 46 cm × 64,5 cm, 1599, knjižnica Ambrosiana Milano.

25

Hrana kot medij v sodobni umetnosti

V sodobni umetnosti se pogosto pojavljajo projekti, performansi, kjer združujejo

kuhanje hrane in umetnost. Hrana se pojavlja tudi v vlogi mediatorja z namenom

zbliževanja obiskovalcev galerije, ki s svojo prisotnostjo in aktivnim sodelovanjem

spreminjajo videz in prvotno postavitev razstave. Pojavlja se tudi kot najpreprostejši

način zbliževanja neznancev po svetu, umetnikov z obiskovalci galerije in služi kot lažji

način za odpiranje debat glede kompleksnejših tematik. Konkreten primer je performans

Enemy kitchen, ki ga je izvedel Michael Rakowitz leta 2007, ko je kuhal s povabljenimi

in medtem odpiral debate glede političnih vprašanj na temo vojne v Iraku v povezavi z

Ameriko (Schmitt, b.d.).

Okoljska problematika, hrana kot likovno zanimiv medij zaradi teksture, barve in

oblike, življenje malih ljudi, ravnanje ljudi z živalmi, lakota po nekaterih delih sveta,

zavržena hrana, minljivost hrane, gnitje, razkrajanje in s tem povezana pomembnost

slehernega trenutka in posebni efekti fotografiranja hrane so najpogostejše tematike, ki

jih likovni umetniki vključujejo v svoje delo.

Sander Volkskrant ustvarja v duhu občudovanja hrane in jo v skladu s tem tudi

fotografira in ustvari trajno podobo, ki ni minljiva. Ukvarja se z zaporedjem, barvo in

teksturo (Demilked, 2010). V nasprotju z njim umetniki Dieter Roth, Zoe Leonard in

Jennifer Rubell v svoja likovna dela ne vključujejo hrane z namenom, da bi jo ohranili

trajno v njeni najlepši podobi, ampak jo namerno pustijo gniti, razkrajati ali izginjati, saj

s tem njihovo likovno delo spreminja svojo podobo (Breukel, 2011; Martin, 2013;

Demilked, 2010; Goldstein, 2013; Leonard, b.d. in E., T., 2015). Britanny Wright

ustvarja kombinacijo obojega, saj v fotografiji ustavi trenutek spreminjanja živila in

zabeleži celoten proces gnitja, razkrajanja ali na kakršen koli drugačen način

spreminjanja določene vrste hrane, ki jo niza v zaporedja (Sieruputowski, 2015).

Thomas Rentmeister razmišlja ravno nasprotno kot oblikovalca Gosia in Tomek

Rygalik. Slednja sta ustvarila mize iz posušenih kosov kruha v obliki baget, ki so bile iz

trgovin namenjene na smetišče in s tem želela pozvati ljudi k pogovoru glede tematike

zavržene hrane (Rygalik T. in G., b.d.). Od 8. novembra do 12. novembra 2016 se je v

galeriji Improper Walls na Dunaju odvijala štiridnevna razstava Unwasted. Zero Food

Waste Gallery je z različnimi sklopi na temo zavržene hrane obsegala globalen problem

tako na ravni celotnega sveta kot tudi na ravni posameznega gospodinjstva. Organizirali

so razstave, instalacije, pogovore in interaktivne učne vsebine (Improper Walls b.d.).

Temu nasprotuje Thomas Rentmeister z mnenjem, da naloga umetnosti ni sporočanje

problematike glede odpadne hrane in poziv ljudi k razmišljanju o tem ampak mora

umetnost govoriti sama zase. Rentmeister vso hrano, ki jo uporabi ob svojem

razstavljanju, kasneje zavrže, saj je opravila svoj namen in se mu zdi neuporabna

(Conversation with artist Thomas Rentmeister, b.d.).

26

Marta Minujín

Argentinska konceptualna umetnica Marta Minujín je

pionirka happeningov, performansov in videov.

Večkrat je za navdih ali osnovo svojega likovnega

dela uporabila zgodovinsko pomembna dela,

največkrat klasične grške skulpture, na primer kip

Venere iz sira. Minujín je prekrila Obelisk v Buenos

Airesu s sladoledom, trije kolegi pa so ga polizali

(Guggenheim, b.d.).

16 Marta Minujín: Sladki Obelisk, obelisk, sladoled, 1965

Dieter Roth

Dieter Roth je eden prvih umetnikov, ki so začeli

ustvarjati knjigo umetnika. Vanjo je zapisoval

poezijo, časopisne članke, geometrijske oblike in

podobno. Za osnovo svojih kiparskih del uporablja

plastiko ali druge cenejše materiale in jih nadgrajuje s

sirom, čokolado, klobasami, sadjem, zelenjavo,

mastjo, maslom in drugimi živili, ki jih pritiska ob

podlago. Delo avtorja Roth, Portrait of the Artist as a

Birdseed Bust, je narejeno iz čokolade in ptičje hrane.

Avtor si je želel delo postaviti na vrt. Kuratorka Sarah

Suzuki omenja, da dela avtorja Roth, ki so v lasti

zasebnih zbirateljev, nekateri neprimerno hranijo in

ob tem poudarja problematiko primernega

skladiščenja likovnih del (Goldstein, 2013).

17 Dieter Roth: Small Island,

omet, ostanki hrane, papir, olje, na lesu,

37 cm × 30 cm × 6 cm, 1968

18 Dieter Roth: P.O.TH.A.A.VFB, ptičja hrana in čokolada, 1968

27

Victor Grippo

Kemik Victor Grippo je leta 1991 razstavljal krompir, preko katerega je napeljal

elektriko in dokazal, da ima krompir potencial za prevajanje elektrike, kot tudi nekatera

ostala zelenjava in sadje. Krompir je izbral zato, ker naj bi bila hrana revežev in ga v

tem primeru poveličal v živilo, ki prinaša dobiček (Irving, 2007).

19 Victor Grippo: Umetnikovo kosilo, instalacija, Camden Arts Centre, 1991

Anamarija Šmajdek

Akademski kiparki Anamariji Šmajdek je pomemben stik z gledalcem, ki fizično poseže

v prostor razstave in postane aktiven del postavitve.

20 Anamarija Šmajdek: Dražba tortnih - pojejmo jih - umetnin, 1992

28

Janine Antoni

Kiparka Janine Antoni se igra z igro resnosti in neresnosti, saj resen, historičen moment

portreta ustvarja z za tiste čase neprimernim materialom. Ukvarja se z minljivimi

materiali, konkretno to delo je narejeno eno iz čokolade, drugo iz mila. Idejo za to je

avtorica dobila ob vprašanju, kdaj smo najbolj sami, kdaj smo najbolj mi. Po njeno je

odgovor pod tušem in ko jemo in prišla do zamisli glede izbire materiala: čokolada in

milo. Barva v teh likovnih delih nima pomena, pomen ima uporabnost, simbolika

materialov in njihova minljivost. Prvi kip iz čokolade je prelizala, z avtoportretom iz

mila pa se je skupaj kopala, tako sta izgubila detajle (Art 21 years, 2011).

21 Janine Antoni: Lick and Lather, avtoportret, čokolada in milo, 1993-94

29

Zoe Leonard

Kiparka Zoe Leonard je ustvarila serijo del Neimenovano, kjer je razstavljala nagnito in

zašito sadje. Ukvarja se z vprašanji o minljivosti, spremembah in vznemirjenju ob misli

na to, da ob naslednjem obisku galerije njena dela ne bodo enaka kot ta trenutek. V

njenem konkretnem delu je res tako. Je pa to tudi resnica umetnosti, umetniškega

ustvarjanja in likovnih del, da kljub temu, da je likovno delo enako, ga bomo lahko

popolnoma drugače doživeli, če bi si ga ogledali v drugem času. Ne spremeni se

likovno delo, ampak se spremeni gledalec (Leonard, b.d.).

22 Zoe Leonard: Untitled (detajl),1999-2000. The Baltimore Museum of Art

30

Thomas Rentmeister

Kipar Thomas Rentmeister je bil profesor na Univerzi umetnosti v Berlinu, zdaj poučuje

na Univerzi vizualnih umetnosti v Braunschweigu. Vprašanja o hrani mu niso prioriteta,

bolj se ukvarja z efekti, ki jih ponujajo različni materiali. Kot omenja, bi lahko Nutelo

zamenjal s poliestrom, a to nebi imelo enakega učinka. Njegov namen je razstavljanje

na različnih lokacijah. Naloga hrane je s tem izpolnjena zato po razstavljanju ves

material zavrže, saj po njegovem mnenju ni več uporaben. Hrano zavrže brez slabe

vesti, saj jo primerja s količino hrane, ki se v svetu zavrže vsak dan. Je zagovornik

larpurlartizma, saj naloga umetnosti ni sporočanje ljudem glede količine zavržene

hrane, ampak mora umetnost govoriti sama zase (Conversation with artist Thomas

Rentmeister, 2016).

23 Thomas Rentmeister, brez naslova, sol, cca. 30 cm × 250 cm × 250 cm, 2000

24 Thomas Rentmeister, brez naslova, Nutella, 25 cm × 270 cm × 180 cm, 2000

25 Thomas Rentmeister: Potato chips, 70 cm × 500 cm × 250 cm, 2007 Museum für Moderne Kunst, Frankfurt am

Main, Photo: Bernd Borchardt

31

Jeph Gurecka

26 Jeph Gurecka: Memento Mori, lobanje iz kruha, 457 cm × 305 cm,

2005, zbirka Futura Galerije in Castle Trebesice, Praga, Češka

32

Dimitri Tsykalov

Ruski kipar in fotograf Dimitri Tsykalov skozi likovno umetnost raziskuje človeštvo.

Hrano uporablja simbolično, saj je mnenja, da je krhka in minljiva kot ljudje. Ustvarja

fotografije modelov s svežim mesom in s tem opozarja na okoljsko problematiko glede

človeškega ravnanja z živalmi ter prehrambno problematiko ostajanja hrane na enem in

lakote na drugem koncu sveta (Moore, 2013).

27 Dimitri Tsykalov: Kamikaze I, serija Meat, digitalni tisk, 180 cm × 140 cm, 2007

33

Şakir Gökçebag

Turški fotograf in ilustrator Şakir Gökçebag ustvarja in fotografira likovno zanimive

geometrizirane kompozicije z narezano zelenjavo na različne kose. Fotografij nikoli ne

obdela digitalno (Walker, b.d.).

28 Şakir Gökçebag: Apples, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2007

29 Şakir Gökçebag: Apples, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2007

30 Şakir Gökçebag: WM Slice, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2008 31 Şakir Gökçebag: WM, serija Cuttemporary Art, fotografija, 2007

34

Jennifer Rubell

Sprva je Jennifer Rubell doštudirala na področju umetnosti, nato pa še kot kuharica.

Zdaj združuje znanje obojega. Njeno razumevanje hrane je del umetnosti. Verjame v

trajnost objektov in s tem se ji postavljajo vprašanja o tem, kako funkcionira hrana v

umetnosti glede obstojnosti, trajnosti in ali trajen objekt dominira nad instalacijo s hrano

(Breukel, 2011). Ustvarja likovna dela, ki jih ljudje lahko pojejo. Hrano poveličuje, jo

olepša in doda vrednost. Vedno ji je bilo zanimivo ustvarjati dela, ki so minljiva a se

glede problematike zavržene hrane ni nikoli obremenjevala. Zanimivo ji je, da umetnost

vpliva na hrano in da hrana vpliva na umetnost, pri čemer ima v mislih vrhunske

kuharje, ki pripravljajo vizualno zanimive postavitve in kompozicije krožnikov. Jennifer

Rubell je to nadgradila in združila svoja znanja v izvajanje performansov (Martin,

2013).

35

32 Jennifer Rubell: Icons, performans, fotografija, 22.april 2010

V performansu Icons je pripravila več različnih kotičkov, kjer so morali obiskovalci

sodelovati. Prvi je bila prazna galerija, v kotu pa manjši prostor z zasajenim korenjem,

kjer so si ga obiskovalci odtrgali in umili v za to pripravljenem čebru z vodo. V

naslednjem prostoru so bila na steni ogromna platna, na njih pa montirane pipe. Iz njih

so si lahko obiskovalci natočili Gin&Tonic, vodo, limonad, itn. Na eni od treh miz so

bili kozarčki, na drugi čips in na tretji tube od slikarskih barv, napolnjene z različnimi

namazi primernimi za čips. Sledil je galerijski prostor s prigrizki. Izdelala je kalup

svojega obraza in sedem odlitkov iz sira, ki jih je namestila nad mizo polno krekerjev,

na njih pa je kapljal sir, ki se je topil. Sledil je še ogromen prostor, namenjen glavni

jedi, na koncu pa jih je pričakala še piňata.

36

Gosia in Tomek Rygalik

V studiu Rygalik sta se Gosia in Tomek Rygalik v sklopu dunajskega tedna dizajna

odločila ustvariti mize iz starih, posušenih baget, ki so bile iz trgovin namenjene na

smetišče. S tem delom človeško populacijo neposredno pozivata h pogovoru glede

tematike zavržene hrane. V poziv so bile obiskovalcem na kruhovih mizah postrežene

jedi iz kruha (Rygalik T. in G., b.d.).

33 Studio Rygalik: Baguette Tables, Vienna Design Week, 2011

37

Henry Hargreaves

Henry Hargreaves je bil, preden je postal fotograf, zaposlen v restavracijah. Bil je

fasciniran nad tem, kako lahko spoznaš človeka že iz dejstva o tem kaj in tudi kako

naroči hrano. Vse te povezave poskuša kot likovnik uporabiti v svojih fotografijah

(Hargreaves, b.d.).

34 Henry Hargreaves: serija Food of the Rainbow, fotografija, 2011

38

Markus Jeschaunig

Markus Jeschaunig želi s svojimi likovnimi projekti opozoriti na zavrženo hrano. V ta

namen je ustvaril instalacijo pred galerijo v Grazu leta 2012. Iz odpadnega kruha je

ustvaril slavolok s ciničnim priokusom, saj imajo slavoloki navadno simboliko zmage in

slave, v tem primeru pa kruh predstavlja simbol groze, ki je sinonim za dogajanje s

hrano v razvitem svetu (Laurapenney, 2015).

35 Markus Jeschaunig: Arc de Triomphe, instalacija, kombinirani materiali: odpadni kruh, kovina, les, beton, ,

2012, Graz

39

Alison Anselot

Fotografinja Alison Anselot je s fotografiranjem hrane z načrtovano postavitvijo v

likovni seriji Pantone Food ustvarila barvno zanimive likovne rešitve. Ustvarja

harmonične kompozicije hrane, ki temeljijo na sorodnih barvah, ne glede na to, ali bi

bili okusi v primeru zaužitja kompatibilni ali ne. V seriji Cooking with Colors pa

fotografira realne končne jedi, ki so užitne (Colón-Singh, 2013 in Durso, 2013).

36 Alison Anselot: Plate 201 C, serija Pantone Food, 2013

37 Alison Anselot: Plate 478 C, serija Pantone Food, 2013

Christopher Boffoli

Fotograf Christopher Boffoli je ustvaril serijo fotografij Big Apetites, kjer se ukvarja s

tematiko o življenju malih ljudi v velikem svetu, tako tistih, ki ostanejo majhni za vedno

kot tudi otrok, ki se morajo z drugačnimi proporci od odraslega znajti v svetu.

Christopher Boffoli občuduje barve in teksturo, ki ju primerno osvetljeno najraje

fotografira od blizu (Boffoli, b.d.).

38 Christopher Boffoli: brez naslova, serija Big Apetites, 2013

40

Martin Satí

Grafični oblikovalec in ilustrator Martin Satí je želel realizirati kreativen projekt, ki

povezuje študente s profesorji. El Banquete (Edwards, 2013) sestavljajo v vrste zloženi

kozarčki. V njih so vsi izmenično dodajali sadje in zelenjavo. Namen je bil, da

sodelovanje poteka sproščeno in da spominja na nedeljsko kosilo, kjer so vsi zbrani

okrog mize, likovno delo pa nastaja spontano. Pomemben del projekta je sodelovanje in

odvisnost od drugega. Likovno delo so dokumentirali z desetimi fotografijami, ki

prikazujejo napredek (Edwards, 2013 in Satí, b.d.)

39 Martin Satí: El Banquete: Empty stomachs by Angel, 27. avgust 2013

40 Martin Satí: El Banquete: Preparation by Judit, 27. avgust 2013

41 Martin Satí: El Banquete: Empty stomachs by Angel, 27. avgust 2013

42 Martin Satí: El Banquete: Positioning by Miguel, 27. avgust 2013

41

43 Martin Satí: El Banquete: Hunger by Escarlata, 27. avgust 2013

44 Martin Satí: El Banquete: Harmony by Alberto, 27. avgust 2013

45 Martin Satí: El Banquete: Full stomach by Mario, 27. avgust 2013

42

46 Martin Satí: El Banquete: Touching up by Alina, 27. avgust 2013

47 Martin Satí: El Banquete: Exhaustion by Juanlu, 27. avgust 2013

48 Martin Satí: El Banquete: Caricature by Martin, 27. avgust 2013

43

Amelia Fais Harnas

Slikarka Amelia Fais Harnas raziskuje različne medije, ki jih naključno najde v svojem

vsakdanu. Skice in risbe iz serije Dinner Party iz leta 2014 je slikala na bombažno

tkanino z vinom. Avtorica omenja močno obstojnost svojih likovnih del zaradi parafina,

ki ga vsebuje vino, kar pripomore k obstojnosti barve. Svoja dela še dodatno utrdi z

voskom in posebnim premazom, ki ščiti likovno delo pred soncem (Krylion 2018).

49 Amelia Fais Harnas: Hedy Lamarr, rdeče vino na tekstil, 50 cm × 46 cm, 2014

50 Amelia Fais Harnas: Trump, serija Drunk Politics, rdeče vino na papir 20 cm × 25 cm, 2016

44

Hikaru Cho

Namen teh likovnih del je zabavati ljudi s serijo likovnih del It's not what it seems, saj

spreminja zunanjost izbrane hrane z realistično poslikavo, notranjost pa preseneti (Cho,

b.d.).

51 Hikaru Cho: serija It's not what it seems, fotografija, 2014

52 Hikaru Cho: serija It's not what it seems, fotografija, 2014

45

Britanny Wright

Fotografinja Britanny Wright je v seriji FoodGradients z razvrščanjem različnih živil

ustvarjala zanimive barvne prehode. Navdih so ji abstraktni umetniki. S svojimi

likovnimi rešitvami želi sporočiti, da se moramo ljudje bolj zavedati, kaj jemo in začeti

bolje opazovati način spreminjanja hrane (Moss, 2015). Fascinira jo minljivost hrane,

zato se ukvarja s problematiko o grdem, gnilem živilu, ki ni dovolj lepo, da bi sodilo na

trgovske police in s problematiko o miselnosti ljudi o obvezni vseprisotni popolnosti.

Ljudem želi približati svoje mnenje, da tudi malo nagnita banana ni grda ali neužitna

(Banu, 2016).

53 Brittany Wright, brez naslova,

serija FoodGradients,

2015

54 Brittany Wright, brez naslova,

serija FoodGradients, 2015

46

Christopher Chiappa

Instalacija Christopherja Chiappa Fried Eggs v Kate Werble galeriji vsebuje 7000 ročno

izdelanih jajc, pečenih na oko, ki naj bi bili za umetnika nekaj svetega, pozitivnega.

Avtorjev pogled na pečeno jajce na oko, ki ima po njegovem mnenju v osnovi potencial

je, da jajce v namen prehranjevanja žrtvujemo, saj ubijemo zarodek v njem. V ta namen

je želel prikazati boleč prizor, ki bi obiskovalca spominjal na nočno moro, grozljivko

(Pogrebin, Sokol, 2015).

55 Christopher Chiappa: Fried Eggs, serija Livestrong, fotografija z razstave, Kate Werble Gallery, New York, 2015

56 Christopher Chiappa: Fried Eggs, serija Livestrong, fotografija z razstave, Kate Werble Gallery, New York: 2015

47

Emilie Möri

Fotografinja Emelie Möri je v seriji Explosive ustvarila ekspresivne fotografije z

abstraktno interpretacijo posameznih portretov med metanjem moke v modele. S serijo

Explosive želi poudariti interakcijo med človekom in hrano (Designboom, b.d.).

57 Emilie Möri: serija Explosive, 2015

48

Sarah Illenberger

Grafična oblikovalka in ilustratorka Sarah Illenberger v Berlinu ustvarja realistične

forme hrane iz klasičnih, vsakdanjih stvari, jih fotografira in nato predstavlja na javnih

prostorih ter prodaja (Illenberger, b.d.).

58 Sarah Illenberger: Pina Colada, digitalni tisk, 40 cm × 60 cm, 2015

59 Sarah Illenberger: Salatkleid, digitalni tisk, 90 cm × 130 cm, 2015

49

Giorgio Cravero

Za serijo fotografij Product je fotograf Giorgio Cravero dobil navdih iz svojega

razmišljanja o naravi in njeni povezavi s človekovo naravo. Meni, da smo ljudje za

naravo strup, saj smo po njegovem mnenju arogantni in egoistični zaradi nenehnega

zastruplja zemlje in posledično sebe, namesto da bi naravi postali zvesti in jo začeli

spoštovati (Areman, 2016).

60 Giorgio Cravero: serija Product, fotografija, 2016

50

Vanessa Mckeown

Serija Fruloons & vegaloons predstavlja nadrealistične fotografije sadja in zelenjave, ki

jim je Vanessa McKeown odvzela nekatere dele in jih nadomestila z baloni in s tem

poudarila humorno noto njenih likovnih del. Kombinira dva medija: hrano in predmete.

V seriji Good gone bad ustvarja izključno s hrano, kombinira zdravo prehrano s hitro

prehrano ter ohranja humorni efekt njenih vizualno privlačnih in provokativnih

fotografij (Maclean, 2015).

61 Vanessa McKeown: Good gone bad, fotografija, 2016

62 Vanessa McKeown: Fruloons & vegaloons, fotografija, 2016

51

Sander Volkskrant (Lernert & Sander)

Lernert in Sander večinoma sodelujeta z večjimi podjetji in jim oblikujeta reklamne

plakate. Delo Cube je nastalo v sodelovanju s podjetjem, ki je potrebovalo

dokumentarno fotografijo na temo hrana. Izdelala sta kocke velikosti 2,5 cm× 2,5 cm ×

2,5 cm iz surove, nepredelane hrane in jih zložila v smiselno zaporedje (Demilked, 2010

in Lernert & Sander, b.d.).

63 Lernert & Sander: Cubes, poster 52 cm × 42 cm

Sam Kaplan

Sam Kaplan je fotograf, ki je, kot se opisuje, obseden z redom, zato ustvarja

kompozicije, ki spominjajo na arhitekturne zasnove. Ustvarja iz piškotov, bonbonov in

majhnih tortic in s tem daje hrani novo dimenzijo – arhitekturno. Fotografiranje hrane,

postavljene po zakonitostih reda mu predstavlja izziv, saj se že po 15 minutah

kompozicija lahko zaradi razgradnje popolnoma spremeni, zato je njegovo

fotografiranje pod časovnim pritiskom (Melendez, 2014).

52

64 Sam Kaplan: Food, digitalni tisk, neznano leto

53

Empirični del

Opredelitev raziskovalnega problema

Raziskovalni problem obsega odkrivanje stališč ljudi različnih profilov glede uporabe

hrane v likovni umetnosti, predvsem z namenom, da bi se učitelji, ki poučujejo likovno

umetnost lažje odločali o vključevanju hrane kot likovnega medija, pripomočka v

načrtovanje učnih procesov in ob pregledu likovnih del predstavljenih avtorjev ter idej

učnih priprav z uporabo hrane glede na operativne cilje učnega načrta za likovno

umetnost, dobili kakšno idejo ali le več samozavesti pri vključevanju živil v likovno

ustvarjanje. Namen raziskovalne naloge je tudi, da bodo učitelji, ki se bodo odločili

uporabiti hrano v namen likovnega izražanja pri pouku, lažje prepoznali, kdaj morajo

ustvarjanje prekiniti ali ga sploh ne izvesti in v katerih primerih je zelo zaželeno. Na

spletu je objavljenih nekaj izjav različnih ljudi glede uporabe hrane, vendar še ni

raziskano, kakšne konkretne omejitve imajo strokovni delavci osnovnih šol in vrtcev

glede vključevanja hrane v namen likovnega ustvarjanja niti ni raziskano, ali socialni

status posameznika vpliva na mnenje glede strinjanja z uporabo hrane pri pouku.

Cilji raziskave, metoda raziskovanja in vzorec

Cilji raziskave:

Raziskati mnenja ljudi različnih profilov ljudi glede uporabe hrane v namen

likovnega ustvarjanja.

Ugotoviti, ali obstajajo razlike med mnenji ljudi različnih profilov glede uporabe

hrane kot medija likovnega ustvarjanja, glede na stopnjo izobrazbe.

Opredeliti, ali s strani vodstva šole ali vrtcev obstajajo omejitve, namenjene

strokovnim delavcem glede uporabe hrane kot medija med likovnim

ustvarjanjem.

Ugotoviti, kakšno mnenje imajo starši glede uporabe hrane v namen likovnega

ustvarjanja.

Raziskati razširjenost uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja med

zaposlenimi v pedagoški stroki.

Na osnovi pregledane literature sem uporabila deskriptivno metodo. Za kvantitativno

raziskavo sem izbrala tehniko anketa ter za izvedbo izdelala anketni vprašalnik. Vzorec,

ki sem ga uporabila v raziskovalni nalogi je bil neslučajnostni namenski. Raziskava je

bila izvedena prek interneta in je zajela 100 učiteljev/učiteljic (v nadaljevanju učiteljev)

razrednega pouka, 100 vzgojiteljev/vzgojiteljic (v nadaljevanju vzgojiteljic), 30

profesorjev/profesoric (v nadaljevanju profesorjev) likovne umetnosti, 30

študentov/študentk (v nadaljevanju študentov) likovne pedagogike in 100 staršev

predšolskih in šolskih otrok.

54

Postopek zbiranja podatkov in opis instrumentov

Veljavnost sem zagotovila tako, da sem raziskovala mnenja glede spornosti uporabe

hrane v namen likovnega ustvarjanja samo tistih, ki poučujejo likovni pouk.

Objektivnost sem zagotovila z anketiranjem ob enakih pogojih ter z objektivno

interpretacijo dobljenih rezultatov. Raziskava je temeljila na deskriptivni metodi

empiričnega raziskovanja. Kot instrument zbiranja podatkov sem uporabila metodo

anketiranja v obliki strukturiranega vprašalnika. Raziskavo sem izvedla preko spleta.

Vire sem pregledala, podatke sistematizirala, kritično analizirala in predstavila aktualna

spoznanja glede na izbrani problem magistrskega dela. Izvedba anketiranja je potekala

od meseca januarja 2017 do meseca maja 2017. Anketiranci so bili seznanjeni z

namenom, cilji raziskave ter možnostjo odklonitve. Pri delu sem upoštevala etična

načela, saj sem omogočila prostovoljno sodelovanje v raziskovalnem procesu in

možnost odstopa med reševanjem. Pred vključitvijo posameznikov v raziskavo sem jih

seznanila z vsebino, namenom raziskave in njihovo vlogo v raziskavi ter jih ustrezno

opozorila na obseg reševanja anketnega vprašalnika. Identiteto posameznikov, ki so

sodelovali v anketi sem ustrezno zaščitila, spraševala sem samo tiste stvari, za katere

menim, da vedo odgovor. Ob zaključku analize sem vse podatke, ki so jih anketirani

podali ustrezno izbrisala. Za izvedbo sem uporabila kvantitativno tehniko zbiranja

podatkov. Oddanih je bilo 100 anketnih vprašalnikov vzgojiteljicam in vzgojiteljem,

100 anketnih vprašalnikov učiteljem in učiteljicam razrednega pouka, 30 anketnih

vprašalnikov profesorjem in profesoricam likovne umetnosti, 30 anketnih vprašalnikov

študentom likovne pedagogike in 100 anketnih vprašalnikov staršem predšolskih ali

osnovnošolskih otrok.

Realizacija vzorca:

- vzgojiteljic je bila 84%,

- učiteljev razrednega pouka 94%,

- študentov likovne pedagogike 93,33%,

- profesorjev likovne umetnosti 53,33% in

- staršev 78%.

Od 360 poslanih anket sem prejela 300 popolno izpolnjenih anket, kar predstavlja

83,33% realizacijo vzorca vseh anketnih vprašalnikov. Sestavila sem štiri različne

vprašalnike s ponavljajočimi, vsebinsko prilagojenimi vprašanji na podlagi želenih

dobljenih ugotovitev glede na profil anketiranih. Vprašalnik za vzgojiteljice in učitelje

razrednega pouka je vseboval 11 vprašanj, od tega je bilo 8 vprašanj zaprtega tipa z

enim možnim odgovorom in 3 vprašanja kombiniranega tipa. Instrument je bil

razdeljen na dva sklopa. Prvi sklop vprašanj je vseboval socialno demografske podatke.

Osredotočila sem se na spol, delovno dobo in stopnjo izobrazbe anketiranih. Drugi del

je predstavljal vprašanja glede odobravanja, uporabe in pogostosti vključevanja hrane v

namen likovnega ustvarjanja, glede opredelitve glede dveh konkretnih, opisanih

likovnih nalog, glede poznavanja znanih likovnih ustvarjalcev, ki v svoje likovno

izražanje vključujejo hrano, glede izkušnje prepovedi s strani vodstva šole oziroma

vrtca in opredelitev glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.

55

Vprašalnik za profesorje likovne umetnosti je vseboval 14 vprašanj, od tega je bilo 11

vprašanj zaprtega tipa z enim možnim odgovorom in 3 vprašanja zaprtega in odprtega

tipa. Zasnovan je enako kot vprašalnik za vzgojiteljice in učitelje razrednega pouka, le v

drugem sklopu je bilo dodano vprašanje Ste svojim likovnim izražanjem že uporabljali

hrano kot medij?. Vprašalnik za študente likovne pedagogike je vseboval 10 vprašanj,

od tega je bilo 7 vprašanj zaprtega tipa z enim možnim odgovorom in 3 vprašanja

zaprtega in odprtega tipa. Vseboval je vprašanje o spolu, v večini sem se osredotočala

na vprašanja glede odobravanja, uporabe in pogostosti vključevanja hrane v namen

likovnega ustvarjanja, na opredelitev glede dveh likovnih nalog, poznavanja znanih

likovnih ustvarjalcev, ki v svoje likovno ustvarjanje vključujejo hrano in lastno

opredelitev glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja. Vprašalnik za starše je

vseboval tri vprašanja zaprtega tipa.

Rezultati in interpretacija podatkov

Vzgojitelj, vzgojiteljica

Graf 1 Vzgojiteljice: delovna doba

Graf 2 Vzgojiteljice: spol

Vsi anketirani vzgojitelji (N=84, p=100%), ki so sodelovali v anketi so ženskega spola.

Največ (f=39; p=46,4%) vzgojiteljic se je opredelilo, da ima 20 let delovne dobe ali več,

najmanj (f=18; p=21,4%) pa 11-20 let delovne dobe. 27 anketiranih vzgojiteljic

(p=32,2%) ima do 10 let delovne dobe.

Tabela 1 Vzgojiteljice: Kakšna je vaša izobrazba?

V večini so anketirane vzgojiteljice dokončale srednjo vzgojiteljsko šolo (f=37; p=44%)

ali Pedagoško fakulteto smer predšolska vzgoja (f=40; p=47,6%), 2 sta odgovorili, da

imata izobrazbo učitelja razrednega pouka (p=2,4%).

0-10 let

11-20 let

20 in več let

Moški 0%

Ženski 100%

f p(%)

srednja vzgojiteljska šola 37 44

fakulteta: predšolska vzgoja 40 47,6

učitelj razrednega pouka 2 2,4

drugo 5 6

N 84

56

Graf 3 Vzgojiteljice: Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega ustvarjanja s hrano?

Največ odobravanja so profesorji likovne umetnosti izkazali pri uporabi moke (f=72;

p=85,7%), najmanj pa pri uporabi cvetače (f=6; p=7,1%). Med zadržki glede uporabe

jajc je razlog salmonela, glede uporabe kruha so vzgojiteljice skeptične zaradi možnosti,

da bi učenci po taki nalogi vsakodnevno iz kruha izvajali likovne rešitve, glede uporabe

čokolade pa jih je nekaj mnenja, da bi se jo več pojedlo kot ustvarjalo.

Tabela 2 Vzgojiteljice: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo?

Tabela predstavlja odobravanje izvedbe 1. likovne naloge: učenci pri pouku likovne

umetnosti iz kruha v skupinah izdelajo portret – kip človeka v naravni velikosti. Kip bi

bil v bližnji galeriji razstavljen eno leto, pri čemer bi šlo za proces opazovanja

razgradnje, plesnivosti, spreminjanja oblike (mimike obraza) in ostala vprašanja glede

minljivosti, s katerimi se ukvarjajo sodobni umetniki. V večini vzgojiteljice izvedbe

likovne naloge ne odobravajo (f=27; p=58,7%).

Tabela 3 Vzgojiteljice: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo?

Tabela predstavlja odobravanje izvedbe 2. likovne naloge: enaka kot prva, le da bi kip

takoj po izdelavi dokumentirali s fotografijo, kruh pa namenili živalim bližnjih kmetij.

Odobravanje je večinsko (f=28; p=63,6%). Iz obeh tabel lahko sklepamo, da se je zaradi

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Del

ež o

dgo

voro

v (f

)

f p(%)

da 19 41,3

ne 27 58,7

N 46

f p(%)

da 28 63,6

ne 16 36,4

N 44

57

spremembe odnosa do kruha spremenilo tudi mnenje anketiranih vzgojiteljic, saj se je

odobravanje povečalo za 22,3%. Deleža ne moremo določiti, saj sta se glede druge

likovne naloge opredelili dve anketirani vzgojiteljici manj (f=44) kot na prvo likovno

nalogo (f=46).

Graf 4 Vzgojiteljice: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij?

Večina (N=66, p=78,6%) anketiranih vzgojiteljic ne pozna nobenega primera likovnega

dela, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij.

Tabela 4 Vzgojiteljice: Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano v namen

likovnega ustvarjanja?

6 (p=7,1%) anketiranih vzgojiteljic nikoli ne ustvarja s hrano med likovnim

ustvarjanjem, največ (N=58, p=69%) jih ustvarja med 1-krat in 4-krat letno.

Graf 5 Vzgojiteljice: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri pouku?

Največkrat se anketirane vzgojiteljice med vključevanjem hrane pri pouku za predmet

likovne umetnosti poslužujejo moke (f=70, p=83,3%), krompirja (f=58, p=69%). Sadje

0,00%

20,00%

40,00%

60,00%

80,00%

100,00%

da ne

Del

ež o

dgo

voro

v (%

)

Vzgojitelji

70 58

29 5 22

11 5 17 16 22

54

21 0

1020304050607080

Del

ež o

dgo

voro

v (f

)

f p(%)

nikoli 6 7,1

1-krat–4-krat 58 69

5-krat in več 20 23,8

N 84

58

uporablja 34,5% anketiranih vzgojiteljic (f=29). Najmanjkrat uporabijo rdečo peso

(f=11, p=13,1%), čokolado (N=5, p=6%) in cvetačo (f=5, p=6%).

Tabela 5 Vzgojiteljice: Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot medija pri

likovnem ustvarjanju?

Kar 18 (p=21,4%) anketiranih vzgojiteljic ima izkušnjo s prepovedjo uporabe hrane v

namen likovnega ustvarjanja, 46 (p=54,8%) se jih je opredelilo, da jim vodstvo ni

prepovedalo uporabe hrane, medtem ko se jih 20 (p=23,8%) nikoli ni zanimalo za

tovrstno likovno izražanje. Konkretnih primerov prepovedi s strani vodstva šole ali

vrtca ni navedel nihče.

f p(%)

Zdi se mi sporno, saj je namenjena prehranjevanju, nekatere družine pa nimajo

denarja niti za nakup osnovnih dobrin. 49 58,3

Zdi se mi pozitivno uporabljati hrano, saj tudi v primeru zaužitja ne pride do

resnejših težav, medtem ko kupljene barve niso tako prijazne okolju. 26 31

Drugo. 9 10,7

N 84 Tabela 6 Vzgojiteljice: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.

Tabela predstavlja opredelitev vzgojiteljic k eni ali drugi misli glede uporabe hrane v

namen likovnega ustvarjanja. Iz tabele je razvidno, da se skoraj 60% (N=49, p=58,3%)

anketiranim vzgojiteljicam zdi sporno uporabljati hrano v namen likovnega ustvarjanja,

saj je hrana namenjena prehranjevanju. V nasprotju pa uporabo hrane v namen

likovnega ustvarjanja podpira 26 (p=31%) anketiranih vzgojiteljic.

f p(%)

da 18 21,4

ne 46 54,8

nikoli se nisem zanimal/-a 20 23,8

N 84

59

Učitelj, učiteljica razrednega pouka

Graf 6 Učitelji RP: Delovna doba

Graf 7 Učitelji RP: Spol

Največ učiteljev razrednega pouka, ki so odgovarjali na vprašalnik ima 20 let delovne

dobe ali več (f=42, p=44,7%), ostali imajo skoraj enakovredno 0-10 let delovne dobe

(f=31, p=33%) ali med 11 in 20 let (f=21, p=22,3%). Pri anketiranih učiteljih

razrednega pouka prevladuje ženski spol (f=90, p=95,7%), v raziskavi so sodelovali

štirje (p=4,3%) predstavniki učiteljev razrednega pouka moškega spola.

Tabela 7 Učitelji RP: Kakšna je vaša izobrazba?

Učitelji razrednega pouka so večinoma (f=73, p=77,7%) zaključili smer učitelj

razrednega pouka na Pedagoški fakulteti, 7,4% (f=7) anketiranih ima končano smer

predšolska vzgoja na Pedagoški fakulteti, s srednjo vzgojiteljsko izobrazbo pa je

odgovarjalo na vprašanja 2,1% anketiranih (f=2).

0-10 let

11-20 let

20 in več let

Moški

Ženski

f p(%)

srednja vzgojiteljska šola 2 2,1

fakulteta: predšolska vzgoja 7 7,4


profesor razrednega pouka 9 9,6

magisterij 3 3,2

N 94

60

Graf 8 Učitelji RP: Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega ustvarjanja s hrano?

Največ odobravanja so izkazali pri uporabi krompirja (f=64; p=68,1%) in moke (f=60;

p=63,8%) in najmanj pri uporabi cvetače (f=3; p=3,2%) in čokolade (f=3; p=3,1%).

Tabela 8 Učitelji RP: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo?

Tabela predstavlja odobravanje 1. likovne naloge učiteljev razrednega pouka glede 1.

likovne naloge: učenci pri pouku likovne umetnosti iz kruha v skupinah izdelajo portret

– kip človeka v naravni velikosti. Kip bi bil v bližnji galeriji razstavljen eno leto, pri

čemer bi šlo za proces opazovanja razgradnje, plesnivosti, spreminjanja oblike (mimike

obraza) in ostala vprašanja glede minljivosti, s katerimi se ukvarjajo sodobni umetniki.

V večini (f=74; p=78,7%) učitelji razrednega pouka izvedbe prve likovne naloge ne

odobravajo.

Tabela 9 Učitelji RP: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo?

2. likovna naloga je enaka kot prva, le da bi kip takoj po izdelavi dokumentirali s

fotografijo, kruh pa namenili živalim bližnjih kmetij. Drugo likovno nalogo odobrava le

39,4% (f=37) anketiranih učiteljev razrednega pouka. Delež tistih, ki likovno nalogo

odobravajo se je povečal za p=18,1% (f=17).

0

10

20

30

40

50

60

70

Del

ež o

dgo

voro

v (f

)

f p(%)

da 20 21,3

ne 74 78,7

N 94

f p(%)

da 37 39,4

ne 57 60,6

N 94

61

Tabela 10 Učitelji RP: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij?

Tabela predstavlja poznavanje likovnega dela, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij.

67% (N=63) anketiranih ne pozna nobenega primera, 31 (p=33%) pa jih odgovarja

pritrdilno.

Tabela 11 Učitelji RP: Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano v namen


Tabela prikazuje pogostost uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja pri likovnih

predmetih na letni ravni s strani razrednih učiteljev. Največ (f=71, p=75,5%)

anketiranih uporablja hrano v namen likovnega ustvarjanja od 1-krat do 4-krat na leto,

medtem ko jih 5,3% (f=5) hrane ne vključuje nikoli. Manjši delež učiteljev razrednega

pouka, a ne zanemarljiv (f=18; p=19,2%) jih pri likovnem ustvarjanju uporablja hrano

5-krat na leto ali pogosteje.

Graf 9 Učitelji RP: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pouku?

Največkrat se med vključevanjem hrane pri pouku učitelji razrednega pouka poslužujejo

krompirja (f=64 p=68,1%) in moke (f=60, p=63,8%), sledi uporaba jajc (f=46, p=49%),

najmanjkrat pa učitelji razrednega pouka vključujejo cvetačo (f=3, p=3,2%) in čokolado

(f=2, p=2,1%).

0

10

20

30

40

50

60

70

Del

ež o

dgo

voro

v (f

)

da ne

delež f p(%) f p(%)

učitelji RP 31 33 63 67

N 94

f p(%)

nikoli 5 5,3

1-krat–4-krat 71 75,5


N 94

62

Tabela 12 Učitelji RP: Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot medija pri


19,1% (f=18) anketiranih učiteljev razrednega pouka se za ustvarjanje s hrano še ni

zanimalo. Med tistimi, ki so se zanimali za uporabo hrane, jih je 6 (p=6,4%) z izkušnjo

s prepovedjo in kar 70 (p=74,5%) z odobravanjem uporabe hrane v namen likovnega

ustvarjanja.

f p(%)




resnejših težav, medtem ko kupljene barve niso tako prijazne okolju. 26 27,7

Drugo. 14 14,9

N 94 Tabela 13 Učitelji RP: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.

Tabela predstavlja opredelitev učiteljev razrednega pouka glede uporabe hrane v namen

likovnega ustvarjanja. Skoraj 60% (f=54, p=57,4%) anketiranim učiteljem razrednega

pouka se zdi uporabljati hrano v namen likovnega ustvarjanja sporno, saj je hrana

namenjena prehranjevanju, medtem ko uporabo hrane v namen likovnega ustvarjanja

podpira 26 anketiranih učiteljev razrednega pouka (p=27,7%). Neopredeljenih je 14,9%

(f=14).

Profesor, profesorica likovne umetnosti

Graf 10 Profesorji LUM: Spol

Graf 11 Profesorji LUM: Delovna doba

moški; 2

ženski; 14

0-10 let

11-20 let

20 in več let

f p(%)

da 6 6,4

ne 70 74,4


N 94

63

Moški spol je med anketiranimi profesorji likovne umetnosti v manjšini (f=2,

p=12,5%), prevladuje ženski spol s 87,5% (f=14). Le 1 (p=6,3%) primer anketiranih

profesorjev likovne umetnosti ima do 10 let delovne dobe, 6 (p=37,5%), profesorjev

ima od 11 do 20 let delovne dobe, največ (f=9, p=56,3%) anketiranih ima 20 let delovne

dobe ali več.

Tabela 14 Profesorji LUM: Kakšna je vaša izobrazba?

11 (p=68,8%) anketiranih profesorjev likovne umetnosti ima zaključeno Pedagoško

fakulteto, smer likovna pedagogika, medtem ko so trije primeri (p=18,8%) končali

izobrazbo dvopredmetni učitelj in en primer (6,3%) učitelj razrednega pouka.

Graf 12 Profesorji LUM: Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega ustvarjanja s hrano?

Graf predstavlja, katero hrano profesorji likovne umetnosti odobravajo uporabljati v

namen likovnega ustvarjanja. Največ odobravanja so profesorji likovne umetnosti

izkazali pri uporabi soli (f=11; p=68,7%) in moke (f=11; p=68,7%), najmanj pa pri

uporabi cvetače (f=3; p=18,7%) in drugih začimb (f=3; p=18,7%).

Tabela 15 Profesorji LUM: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo?

1. likovna naloga: učenci pri pouku likovne umetnosti iz kruha v skupinah izdelajo

portret – kip človeka v naravni velikosti. Kip bi bil v bližnji galeriji razstavljen eno leto,

pri čemer bi šlo za proces opazovanja razgradnje, plesnivosti, spreminjanja oblike

0

2

4

6

8

10

12

Del

ež o

dgo

voro

v (f

)

f p(%)

likovni pedagog 11 68,8


dvopredmetni učitelj 3 18,8

drugo 1 6,3

N 16

f p(%)

da 4 25

ne 12 75

N 16

64

(mimike obraza) in ostala vprašanja glede minljivosti, s katerimi se ukvarjajo sodobni

umetniki. Večina (f=12; p=75%) profesorjev likovne umetnosti 1. likovne naloge ne

odobrava.

Tabela 16 Profesorji LUM: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo?

2. likovna naloga je enaka kot prva le da bi kip takoj po izdelavi dokumentirali s

fotografijo, kruh pa namenili živalim bližnjih kmetij. Glede odobravanja 2. likovne

naloge imajo mnenje deljeno, odobravanje se je v primerjavi s 1. likovno nalogo

povečalo za 25% oziroma za 4 anketirane posameznike.

Tabela 17 Profesorji LUM: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij?

11 profesorjev (p=68,8%) likovne umetnosti odgovarja, da primer likovnega dela, kjer

je umetnik uporabil hrano kot medij, poznajo.

Tabela 18 Profesorji LUM: Ste med svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano kot medij?

15 (93,7%) od 16 anketiranih profesorjev jih je ta način likovnega ustvarjanja potrdilo.

Tabela 19 Profesorji LUM: Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano v namen


Tabela prikazuje, kolikokrat na letni ravni profesorji likovne umetnosti uporabljajo

hrano pri realizaciji učnih ur. Največ (f=8, p=50%) anketiranih profesorjev likovne

umetnosti hrano v namen likovnega ustvarjanja uporabi 1-krat do 4-krat na leto,

medtem ko so trije (p=18,7%) odgovorili, da je ne uporabijo nikoli, 5 anketiranih

(p=31,3%) hrano v likovno ustvarjanje vključi 5-krat ali večkrat letno.

f p(%)

da 8 50

ne 8 50

N 16

da ne


11 68,8 5 31,3

N 16

f p(%)

da 15 93,7

ne 1 6,3

N 16

f p(%)

nikoli 3 18,7

1-krat–4-krat 8 50


N 16

65

Graf 13 Profesorji LUM: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri pouku?

Največkrat so uporabili začimbe (f=15, p=93,8%), krompir (f=11, p=68,8%) in moko

(f=10, p=62,5%), medtem ko sta cvetača (f=2, p=12,5%) in čokolada (f=1, p=6,3%)

med najmanj priljubljenimi.

Tabela 20 Profesorji LUM: Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot medija pri


1 primer (p=6,3%) se ni še nikoli zanimal za ustvarjanje s hrano. Med tistimi, ki so se že

zanimali za ustvarjanje s hrano, jih je 8 (p=50%), ki so jim uporabo prepovedali in 7

(p=43,8%), ki so jim uporabo hrane v namen likovnega ustvarjanja odobrili. Primerov

prepovedi niso navedli.

f p(%)





Drugo. 2 12,5

N 16 Tabela 21 Profesorji LUM: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.

Tabela predstavlja opredelitev profesorjev likovne umetnosti glede uporabe hrane v

namen likovnega ustvarjanja. 10 (p=62,5%) anketiranim se zdi uporabljanje hrane v

namen likovnega ustvarjanja sporno, saj je namenjena prehrani in ni v skladu z etičnimi

načeli, medtem ko se štirim (p=25%) zdi uporabljati hrano med likovnim ustvarjanjem

pozitivno. Neopredeljena sta dva (p=12,5%) profesorja likovne umetnosti.

10 11 5 2 8 3 1 6 3 3 8 15 0

2

4

6

8

10

12

14

16

Del

ež o

dgo

voro

v (f

)

f p(%)

da 8 50

ne 7 43,7


N 16

66

Študent, študentka likovne pedagogike

Tabela 22 Študenti LP: Spol?

Ženski spol pri anketiranih študentih likovne pedagogike na Pedagoški fakulteti

prevladuje (f=25, p=89,2%). Anketirani moški študenti so trije (p=10,7%).

Graf 14 Študenti LP: Katero hrano ste že odobravate za uporabo v namen likovnega ustvarjanja s hrano

Največ odobravanja so izkazali pri uporabi moke (f=23; p=82,1%) in soli (f=20;

p=71,4%).

Tabela 23 Študenti LP: Ali bi odobravali 1. likovno nalogo?

Prva likovna naloga: učenci pri pouku likovne umetnosti iz kruha v skupinah izdelajo




umetniki. 1. likovno nalogo so študenti v večini (f=12; p=60%) podprli.

Tabela 24 Študenti LP: Ali bi odobravali 2. likovno nalogo?

Druga likovna naloga je enaka kot prva le da bi kip takoj po izdelavi dokumentirali s

fotografijo, kruh pa namenili živalim bližnjih kmetij. Izvedbo te naloge študenti v večini

podpirajo (f=20; p=71,4%). Odobravanje se je s spremembo končnega izida povečalo za

11%. Delež ostaja neomenjen, ker je pri prvem vprašanju sodelovalo 20 študentov, pri

drugem pa 28.

0

5

10

15

20

25

Del

ež o

dgo

voro

v (f

)

f p(%)

moški 3 10,7

ženski 25 89,2

N 28

f p(%)

da 12 60

ne 8 40

N 20

f p(%)

da 20 71,4

ne 8 28,6

N 28

67

Tabela 25 Študenti LP: Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij?

10 študentov (p=35,7%) odgovarja, da pozna primer likovnega dela, kjer je umetnik

uporabil hrano kot medij, medtem ko jih 18 (p=64,3%) likovnega dela ne pozna.

Tabela 26 Študenti LP: Ste med svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano kot medij?

Tabela prikazuje delež študentov, ki so med svojim likovnim ustvarjanjem že

uporabljali hrano kot medij. 22 študentov (p=78,6%) je že uporabljalo hrano v namen

lastnega likovnega izražanja, 6 (p=21,4%) jih tega še ni poskusilo.

Graf 15 Študenti LP: Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri pisanju svojih

učnih priprav?

Največkrat uporabljeni živili pri pouku študentov likovne umetnosti sta krompir (f=14;

p=50%) in kava (f=12; p=42,9%), najmanjkrat pa sadje (f=1; p=3,6%), cvetača (f=1;

p=3,6%), rdeča pesa (f=1, p=3,6%), čokolada (f=1, p=3,6%) in sladkor (f=1, p=3,6%).

Tabela 27 Študenti LP: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.

Mnenja študentov so si glede spornosti uporabe hrane med likovnim ustvarjanjem

deljena, 10 (35,7%) jih meni, da je uporaba sporna, 9 (32,1%) jih meni, da je uporaba

pozitivna. Kar 11 (39,3%) jih je neopredeljenih.

0

2

4

6

8

10

12

14

16

Del

ež o

dgo

voro

v (f

)

da ne

f p(%) f p(%)

10 35,7 18 64,3

N 28

da ne

f p(%) f p(%)

22 78,6 6 21,4

N 28

f p(%)





Drugo. 11 39,3

N 28

68

do 1000€

od 1000€

do 1500€

1500€ do

2500€

2500€ in več

Starši osnovnošolskih in predšolskih otrok

Graf 16 Starši: Skupni mesečni dohodek v

gospodinjstvu

Glede na skupen dohodek v gospodinjstvu so

si starši relativno enakovredno deljeni, največ

(f=30, p=38,5%) jih ima med 1500€ in 2500€

mesečnih dohodkov, sledijo jim starši z med

1000€ in 1500€ (f=21, p=27%), starši z

2500€ in več (f=15, p=19,2%), najmanj pa je

staršev z do 1000€ dohodki mesečno (f=12,

p=15,4%).

f p(%)

Srednje poklicno tehniško/strokovo izobraževanje

višješolski program od 1994, višješolski strokovni program

specializacija po višješolskem,

visokošolski strokovni programi (visokošolski strokovni in univerzitetni 1.

bolonjski)

40 51,3

specializacija po visokošolskem strokovnem programu,

univerzitetni program (bolonjski: magisterij stroke (2. bol. st.)

specializacija po univerzitetnem programu, magisterij znanosti

38 48,7

N 78 Tabela 28 Starši: Izobrazba.

Tabela 29 Starši: Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.

Mnenja so si skoraj deljena, saj se 31 anketiranim staršem zdi uporaba hrane v namen

likovnega ustvarjanja sporna (p=39,7%), 36 anketiranim staršem (p=46,2%) pa

pozitivna. 11 (p=14,1%) je neopredeljenih.

f p(%)





Drugo. 11 14,1

N 78

69

Primerjava rezultatov

Graf 17 Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij? (Primerjava

odgovorov več profilov: študenti LP, vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji LUM)

Profesorji likovne umetnosti so izrazili največje poznavanje likovnega dela (f=11;

68,8%), medtem ko so najmanjše poznavanje likovnega dela izrazile vzgojiteljice z

78,6% (f=66). Med odgovori profesorjev likovne umetnosti na vprašanje katero je

likovno delo, ki ga omenjajo pa ni najti konkretnih odgovorov, le nizanje idej za

ustvarjanje s hrano pri pouku likovne umetnosti. V tem primeru lahko sklepamo, da je

šlo za nerazumevanje vprašanja Ali poznate primer likovnega dela, kjer je umetnik

uporabil hrano kot medij? ali za preusmerjanje pozornosti iz nepoznavanja na

poznavanje. Zaključimo lahko, da največji poznavalci umetnikov, ki ustvarjajo z živili

niso profesorji likovne umetnosti, kot kaže prvotna statistika. Med vzgojiteljicami se je

našlo nekaj primerov, ki so odgovorile tihožitje. Učitelji razrednega pouka so vsi

odgovorili odtisi iz krompirja, slike iz testenin, tiskanje z jabolki in podobno, kar niso

dela znanih likovnikov ampak le tehnike oziroma pripomočki. Lahko sklepamo, da se v

odgovorih pojavlja nepoznavanje besedne zveze hrana kot medij.

Med vsemi odgovori na vprašanje, če poznajo primer umetnika, so konkretno

odgovorili:

1. študent: »Avtorja se žal ne spomnim, bilo pa je neko land art delo in velik del

kompozicije so bila jabolka.«,

2. študent: »Davin Risk (se mi zdi), nenavadni predmeti sestavljeni iz hrane.«,

3. študent: »Marina Abramovič, Ritem 0.«,

4. študent: »Neka umetnica uporabi hrano kot njeno oblačilo, s katerimi skrije

intimne dele...«, »profesorica Beatriz je napravila ogromno slik z

začimbami... zanimiva dela tudi zelo raznolika, uporabila je mešane tehnike

asemblaža, kolaža itd«,

5. študent: »V moderni galeriji, na steni so bile razne tortice, avtorja se ne

spomnim.«,

6. vzgojiteljica: »land art.«

7. vzgojiteljica: »slikanje s kavo – splet.«

Glede na odgovore (Ali poznate primer likovnega dela, kjer umetnik uporabil hrano kot

medij?) na podvprašanje Če ga, kaj se spomnite o tem delu?, predstavljam novo tabelo

poznavanja likovnih avtorjev, ki so v svoje ustvarjanje vključili hrano kot medij:

0

20

40

60

80

100

Študent/ka LP Vzgojiteljica Učitelj/ica RP Profesor/ica LUM

Del

ež o

dgo

voro

v (%

)

DA

NE

70

Od vseh štirih različnih profilov anketiranih, je vsaj opisno predstavilo likovno delo z

vključeno hrano kot motivom le 3,2% anketiranih (f=7), 96,8% anketiranih likovnega

dela ne pozna. Lahko sklepamo, da poleg nepoznavanja tudi besedo medij zamenjujejo

z besedo motiv. Iz tabele je razvidno, da so v največjem številu znali likovno delo

opisati študenti likovne pedagogike, saj jih je 5 (0,2%) znalo predstaviti avtorja ali

likovno delo. To predstavlja 21,7% anketiranih študentov likovne pedagogike. Takoj za

njimi so z dvema odgovoroma vzgojiteljice (0,009% vseh anketiranih oziroma 0,2%

vzgojiteljic).

Graf 18 Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot medija pri likovnem

ustvarjanju? (Primerjava odgovorov več profilov: vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji LUM)

Med anketiranimi vzgojiteljicami je več kot polovica (f=46; 54,8%) takih, ki jih vodstvo

ustanove, kjer so zaposleni, ni omejevalo glede uporabe hrane v namen likovnega

ustvarjanja. Med anketiranimi učitelji razrednega pouka je takih velika večina (f=70;

74,5%). Med profesorji likovne umetnosti je tistih, ki nimajo izkušnje s prepovedjo

uporabe hrane manj (f=7; p=43,8%). Izkušnjo s prepovedjo uporabe živil med likovnim

ustvarjanjem pri pouku je podalo 18 vzgojiteljic (21,4%), 6 učiteljev razrednega pouka

(6,4%) in 8 profesorjev likovne umetnosti (50,0%), kar predstavlja 16,5% (f=32) vseh

treh anketiranih skupin ljudi. Na tej točki ni zanemarljivo dejstvo, da se kar 20,1%

(f=39) vseh skupin anketiranih za ustvarjanje s hrano še ni zanimalo.

0

20

40

60

80

100

Študenti likovnepedagogike

Vzgojiteljice Učitelji razrednegapouka

Profesorji likovneumetnosti

Del

ež o

dgo

voro

v (f

)

Ali poznate primer likovnega dela, kjer je umetnik uporabil hrano

kot medij?

da

ne

0

10

20

30

40

50

60

70

80

imam izkušnjo sprepovedjo

nimam izkušnje sprepovedjo

nikoli se nisemzanimal/a za

ustvarjanje s hrano

Del

ež o

dgo

voro

v (%

)

vzgojitelj

učitelj RP

profesor LUM

71

Graf predstavlja učitelje razrednega pouka, profesorje likovne umetnosti in

vzgojiteljice, ki so se kdaj zanimale za likovno ustvarjanje s hrano in imajo izkušnjo s

prepovedjo ali omejitvijo takega načina dela s strani vodstva šole oziroma vrtca. Vseh

takih primerov je 155, kar predstavlja 79,9% vseh odgovorov na vprašanje Ali imate

izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot medija pri likovnem

ustvarjanju?. Od vseh vzgojiteljic, ki so kdaj pokazale zanimanje za likovno ustvarjanje

s hrano, jih ima izkušnjo z omejitvijo ali prepovedjo 28,1% (f=18), od vseh učiteljev

razrednega pouka, jih je omejitev uporabe hrane doživelo le 7,9% (f=6), med profesorji

likovne umetnosti jih ima več kot polovica (f=8; p=53,3%) izkušnjo s prepovedjo ali

omejevanjem uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja.

Graf 19 Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri pouku? (Primerjava

odgovorov več profilov: študenti LP, vzgojiteljica, učitelji RP in profesorji LUM)

Študentom je bilo zastavljeno vprašanje Katero hrano ste že uporabljali v namen

likovnega ustvarjanja pri pisanju učnih priprav,? a sem ga priključila tem odgovorom.

Med študenti likovne pedagogike sta pri pouku največkrat vključena krompir (f=14;

p=50%) in kava (f=12; 42,9%), najmanjkrat pa rdeča pesa (f=1; p=3,6%) in čokolada

(f=1; p= 3,6%). Med vzgojiteljicami je moka najpogostejše živilo, ki so ga vključile v

likovno ustvarjanje (f=70; p= 83,3%), sledita ji krompir (f=58; p= 69%) in sol (f=54;

p=64,3%), najmanjkrat pa so vključili cvetačo (f=5; p= 6%) in čokolado (f=5; p=6%).

Učitelji razrednega pouka kot najpogosteje vključeno živilo v likovno ustvarjanje

označujejo krompir (f=64; p=68,1%) in moko (f=60; p=63,8%), medtem ko so najmanj

priljubljene rdeča pesa (f=8; p=8,5%), cvetača (f=3; p= 3,2%) in čokolada (f=2;

p=2,1%). Profesorji likovne umetnosti najraje ustvarjajo z začimbami (f=15;

p=93,75%), krompirjem (f=11; p=68,75%) in moko (f=10; p=62,5%), najmanjkrat pa

cvetačo (f=2; p=12,5%) in čokolado (f=1; p=6,25%).

0

20

40

60

imam izkušnjo s prepovedjo ali omejevanjem uporabehrane

Del

ež o

dgo

voro

v (f

) Vzgojitelj

Učitelj/ica razrednega pouka2

Profesor LUM

00,10,20,30,40,50,60,70,80,9

1

Del

ež o

dgo

voro

v (%

)

Študenti LP

Vzgojitelji

Učitelji RP

Profesorji LUM

72

Študenti LP Vzgojiteljice Učitelji RP Profesorji LUM

odg. 1 odg. 2 odg. 1 odg. 2 odg. 1 odg. 2 odg. 1 odg. 2

moka 23 7 72 70 60 60 11 10

krompir 17 14 45 58 64 64 7 11

cvetača 15 1 6 5 3 3 3 2

jajce 17 5 28 22 58 46 9 8

rdeča pesa 13 1 33 11 8 8 4 3

čokolada 8 1 19 5 2 2 4 1

kava 19 12 26 17 18 18 8 6

čaj 17 7 25 16 12 12 7 3

sladkor 18 1 37 22 12 12 5 3

sol 20 5 55 54 52 52 11 8

druge začimbe 0 2 30 21 21 21 3 15

Tabela 30 Primerjava odgovorov na vprašanja: »Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega

ustvarjanja s hrano?« in »Katero hrano ste že uporabljali pri pouku?« (Primerjava odgovorov več

profilov: študenti LP, vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji LUM)

Tabela predstavlja primerjavo odgovorov na vprašanje 1, ki predstavlja odgovor

odobravam uporabo živila v namen likovnega ustvarjanja z odgovorom 2, ki predstavlja

odgovor živilo sem že uporabljal/-a v namen likovnega ustvarjanja pri pouku. S tem

sem potrdila resničnost podatkov. Števila prikazujejo delež posameznih skupin ljudi, ki

so odgovarjali izključno pritrdilno.

Pri večini je odobravanje uporabe živil označena večkrat kot izvedena uporaba pri

pouku, le en primer pri vzgojiteljicah in dva primera pri profesorjih likovne umetnosti

se ne skladata. 45 (p=53,6%) anketiranih vzgojiteljic odgovarja, da odobravajo uporabo

krompirja v namen likovnega ustvarjanja, medtem ko jih 58 (p=69%) odgovarja, da so

krompir že vključevale v izvedbo pouka. Iz tega lahko sklepamo, da 13 (p=15,5%)

anketiranih vzgojiteljic ni odgovorilo realno ali pa so krompir uporabili kljub svojim

stališčem proti uporabi krompirja v namen likovnega ustvarjanja. Zopet je kontradikcija

vidna pri uporabi krompirja pri skupini profesorjev likovne umetnosti, saj naj bi jih le 7

(p=43,7%) odobravalo uporabljati krompir v namen likovnega ustvarjanja, medtem ko

jih je 11 (p=68,8%) odgovorilo, da so ga že vključili v likovno ustvarjanje pri pouku.

Vzgojitelj/ica Profesor/ica LUM

Odobravam 53,6 43,8

Sem že vključil/-a v učnopripravo

69 68,7

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Del

ež o

dgo

voro

v (%

)

Ali odobravate uporabo krompirja in ali ste ga že uporabili pri

pouku?

73

Pri profesorjih likovne umetnosti in študentih likovne pedagogike lahko sklepamo, da je

prišlo do pomote ali kontradiktornega razmišljanja, saj uporabo začimb odobravajo trije

profesorji likovne umetnosti (p=18,7%), medtem ko je začimbe med poukom uporabilo

že 15 (p=93,7%) profesorjev likovne umetnosti. Uporabo začimb ne odobrava nihče od

študentov, v svoje učne priprave pa sta začimbe vključila 2 študenta (p=12,5%).

Graf 20 Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano v namen likovnega

ustvarjanja? (Primerjava odgovorov več profilov: vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji LUM)

Glede uporabe hrane so si vzgojiteljice, učitelji razrednega pouka in profesorji likovne

umetnosti enotni, saj vsi uporabljajo hrano v namen likovnega ustvarjanja med 1-krat in

4-krat letno. Najmanj jih je označilo, da hrane ne uporabljajo nikoli. 18,7% profesorjev

likovne umetnosti se je opredelilo, da hrane v namen likovnega ustvarjanja ne

uporabljajo nikoli, medtem ko je takih med učitelji razrednega pouka le 5,3%.

15

2 0

5

10

15

20

Profesor/ica LUM Študent likovne pedagogike

Ali odobravate uporabo začimb in ali ste jih že uporabili pri pouku?

Odobravam

Sem že vključil/-a v učnopripravo

nikoli 1-krat–4-krat 5-krat in več

Vzgojiteljice 7,1 69 23,8

Učitelji RP 5,3 75,5 19,1

Profesorji LUM 18,7 50,1 31,2

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Del

ež o

dgo

voro

v (%

)

74

Tabela 31 Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? (Primerjava rezultatov več profilov: šudenti LP,

vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji LUM)

1. likovna naloga: učenci pri pouku likovne umetnosti iz kruha v skupinah izdelajo




umetniki.

Vprašanje ni bilo realizirano v celoti, od 222 popolno izpolnjenih anket jih je na to

vprašanje odgovorilo le 176 (p=79,3%). Za raziskavo sem povzela le uporabne

odgovore. Od 28 anketiranih študentov, jih je na to vprašanje odgovorilo 20 (p=71,4%),

Od 84 vzgojiteljic, jih je na vprašanje odgovorilo 46 (p=54,8%). Učitelji razrednega

pouka in profesorji likovne umetnosti so na vprašanje odgovorili v celoti (p=100%).

Graf prikazuje, da manj kot polovica anketiranih (f=55; p=31,3%) odobrava uporabo

kruha za izdelavo kipa človeka v naravni velikosti z namenom, da bi bil razstavljen eno

leto v namen opazovanja razgradnje. 121 (p=68,7%) jih omenjene likovne naloge ne

odobrava. Največ, analizirano po posameznih skupinah ljudi, je odgovorilo pritrdilno

študentov likovne pedagogike (f=12; p=60%), najmanj pa učiteljev razrednega pouka

(f=20; p=21,3%). Neodobravanje za izvedbo omenjene likovne naloge je v skoraj

enakih odstotkih izrazila skupina učiteljev razrednega pouka (f=74; p=78,7%) in

profesorjev likovne umetnosti (f=12; p=75%).

31%

69%

Odobravanje 1. likovne naloge

DA

NE

1. likovna

naloga Študenti LP Vzgojiteljice Učitelji RP Profesorji LUM

f p(%) f p(%) f p(%) f p(%)

da 12 60 19 41,3 20 21,3 4 25

ne 8 40 27 58,7 74 78,7 12 75

N 20 46 94 16

75

Tabela 32 Ali bi odobravali 2. likovno nalogo? (Primerjava rezultatov več profilov: študenti LP,

vzgojiteljice, učitelji RP in profesorji LUM)

2. likovna naloga je enaka kot prva, le da bi kip takoj po izdelavi dokumentirali s

fotografijo, kruh pa namenili živalim bližnjih kmetij. Vprašanje ni bilo realizirano v

celoti. Od 222 popolno izpolnjenih anket jih je na to vprašanje odgovorilo 182 (p=82%).

Za raziskavo sem povzela le uporabne odgovore. Od 84 anketiranih vzgojiteljic, jih je

na to vprašanje odgovorilo 44 (p=52,4%). Študenti, učitelji razrednega pouka in

profesorji likovne umetnosti so na vprašanje odgovorili v celoti (p=100%).

Graf prikazuje, da so si mnenja glede odobravanja omenjene likovne naloge deljena, saj

jih malo več kot polovica anketiranih (f=93; p=51,1%) likovno nalogo odobrava, malo

manj kot polovica ne (f=89; p=48,9%). Največ, analizirano po posameznih skupinah

ljudi, je odgovorilo pritrdilno študentov likovne pedagogike (f=20; p=71,4%), sledijo

jim vzgojiteljice s 63,6% (f=28). Neodobravanje so v največ odstotkih izrazili učitelji

razrednega pouka (f=57; p=60,6%). Profesorji likovne umetnosti imajo deljeno mnenje,

saj jih je 8 izrazilo odobravanje (p=50%), 8 pa neodobravanje (p=50%).

Pri prvi nalogi je bilo odobravanje izraženo v 31,3% (f=55), pri drugi v 51,1% (f=93). Iz

tega lahko sklepamo, da je anketiranim pomembno, da se hrana ne uniči in ni zavržena,

ampak se jo po likovnem ustvarjanju uporabi v druge namene, v konkretnem primeru za

prehrano domačih živali na lokalni kmetiji. Povzamemo lahko, da so najmanjše

odobravanje pri obeh likovnih nalogah izkazali učitelji razrednega pouka, saj so pri

prvem vprašanju nasprotovali z 78,7% (p=74), pri drugem pa z 60,6% (f=57). Največ

odobravanja so izrazili študenti likovne pedagogike, pri prvem vprašanju s 60% (f=12)

in pri drugem z 71,4% (f=20).

51% 49%

Odobravanje 2. likovne naloge

da

ne

2. likovna

naloga Študenti LP Vzgojiteljice Učitelji RP Profesorji LUM

f p(%) f p(%) f p(%) f p(%)

da 20 71,4 28 63,6 37 39,4 8 50

ne 8 28,6 16 36,4 57 60,6 8 50

N 28 44 94 16

76

Graf 21 Ali bi odobravali 1. likovno nalogo? in Ali bi odobravali 2. likovno nalogo (Primerjava

odobravanja posamezne likovne naloge več profilov: študenti, vzgojiteljica, učitelji RP in profesorji

LUM)

V 1. likovni nalogi se kruh, ki je bil uporabljen za izdelavo kipa na razstavi še eno leto

opazuje zaradi razgradnje, gnitja, spremembe velikosti, barve, oblike, v 2. likovni nalogi

pa se kip iz kruha po fotografiranju razstavi in podari uporabi za prehrano domačih

živali z lokalne kmetije. Po predvidevanjih, je odobravanje 2. likovne naloge večje kot

1. V povprečju se je odobravanje povečalo za 19,2%. Pri študentih likovne pedagogike

se je povečalo za 11,4%, pri vzgojiteljicah za 22,3%, pri učiteljih razrednega pouka za

18,1% in pri profesorjih likovne umetnosti za 25%.

Ker smo ugotovili, da primer likovnega dela, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij v

namen likovnega ustvarjanja med učitelji razrednega pouka, vzgojiteljice, študenti

likovne pedagogike in profesorji likovne umetnosti pozna le 4,1% (f=9), zaključkov

glede korelacije poznavanja likovnih primerov in stopnjo izobrazbe anketiranih ne

moramo podati.

Tabela 33 Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja. (Primerjava rezultatov

glede na delovno dobo vzgojiteljic in učiteljev RP)

60

41,3

21,3 25

71,4

63,6

39,4

50

0

10

20

30

40

50

60

70

80

Študenti LP Vzgojiteljice Učitelji RP Profesor LUM

1. likovna naloga

2. likovna naloga

Zdi se mi sporno, saj je

namenjena

prehranjevanju, nekatere

družine pa nimajo denarja

niti za nakup osnovnih

dobrin.

Zdi se mi pozitivno

uporabljati hrano, saj

tudi v primeru zaužitja

ne pride do resnejših

težav, medtem ko

kupljene barve niso tako

prijazne okolju. Drugo.

Delovna

doba Vzg. (f) RP (f) Vzg. (f) RP (f)

Vzg.

(f)

RP

(f) Vzg. RP

0-10 12 16 13 14 2 1 27 31

11-20 11 13 4 3 3 5 18 21

20+ 26 25 9 9 4 8 39 42

N 49 54 26 26 9 14 84 94

178

77

Tabela prikazuje opredelitev vzgojiteljic in učiteljev razrednega pouka na tematiko

uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja glede na leta delovne dobe. Vzgojiteljice

in učitelji razrednega pouka z 0-10 let delovne so se opredelili s sporno s 14,3% in 17%

in s pozitivno s 15,5% in 14,9%. Vzgojiteljice in učitelji razrednega pouka z 10-20 let

delovne so se opredelili s sporno s 13,1% in 13,8% in s pozitivno s 4,8% in 3,2%.

Vzgojiteljice in učitelji razrednega pouka z 20 let delovne dobe in več, so se opredelili s

sporno s 30,9% in 26,6% in s pozitivno z 10,7% in 9,6%.

Tabela 34 Ste med svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano kot medij? (Primerjava rezultatov

profesorjev likovne umetnosti glede na njihovo izobrazbo)

Iz tabele je razvidno, da izobrazba profesorjev likovne umetnosti nima povezave z

njihovim likovnim ustvarjanjem s hrano kot medijem, saj jih je s hrano ustvarjalo že

90,9% (f=10) profesorjev likovne umetnosti z izobrazbo likovnega pedagoga in 100%

profesorjev likovne umetnosti z izobrazbo učitelja razrednega pouka, dvopredmetnega

učitelja ali drugo izobrazbo.

Tabela 35 Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja. (Analiza odgovorov

profesorjev likovne umetnosti glede na delovno dobo)

Iz tabele je možno razbrati, da povezava ni vidna, saj so v 81,3% (f=13) vsi profesorji

likovne umetnosti ne glede na dolžino delovne dobe mnenja, da je uporaba sporna, zato

se to mnenje pojavlja tudi posamezno glede na leta delovne dobe: profesorji LUM z 0-

10 let delovne dobe se s 100% (f=1) opredeljujejo s sporno, profesorji LUM z 10-20 let

delovne dobe, se s 83,3% (f=5) opredeljujejo s sporno in profesorji LUM z 20 let in več

delovne dobe se s 77,8% (f=7) opredeljujejo s sporno.

da ne N


likovna pedagogika 10 90,9 1 9,1 11

učitelj RP, dvopredmetni učitelj in drugo 5 100 0 0 5

N 15 93,8 1 6,2 16


namenjena prehranjevanju,

nekatere družine pa nimajo

denarja niti za nakup

osnovnih dobrin.

Zdi se mi pozitivno uporabljati

hrano, saj tudi v primeru zaužitja

ne pride do resnejših težav,

medtem ko kupljene barve niso

tako prijazne okolju.

Del. doba f p(%) f p(%) N

0-10 let 1 100 0 0 1

11-20 let 5 83,3 1 16,7 6

20+ 7 77,8 2 22,2 9

N 16

78


staršev osnovnošolskih in predšolskih otrok glede na njihovo izobrazbo)

Izobrazbo sem razdelila na dva sklopa. 1*: srednje poklicno tehniško/strokovno

izobraževanje, višješolski program od 1994, višješolski strokovni program,

specializacija po višješolskem, visokošolski strokovni programi, visokošolski strokovni

in univerzitetni 1. bolonjski. 2*: specializacija po visokošolskem strokovnem programu,

univerzitetni program, bolonjski: magisterij stroke (2. bol. st.), specializacija po

univerzitetnem programu, magisterij znanosti.

Iz tabele je razvidno, da so si odgovori med seboj podobni. Kot pozitivno se opredeljuje

42,5% (f=17) staršev z izobrazbo 1* in 55,3% (f=21) staršev z izobrazbo 2*. Starši z

izobrazbo 1* se v večjem odstotku strinjajo s trditvijo, da je uporaba hrane v namen

likovnega ustvarjanja sporna (f=19; p=47,5%), starši z izobrazbo 2* pa se v večjem

odstotku strinjajo s trditvijo, da je uporaba hrane v namen likovnega ustvarjanja

pozitivna (f=21; p=55,3%). Raziskovalna teza, da je izobrazba staršev povezana z

njihovim mnenjem glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja, ne drži.


staršev osnovnošolskih in predšolskih otrok glede na njihov skupen mesečni dohodek)

Dohodke sem razdelila v štiri sklope. Starši, ki imajo do 1000€ dohodkov mesečno, se v

večini (f=8; p=66,6%) strinjajo, da je uporaba hrane v namen likovnega ustvarjanja

sporna. Starši, ki imajo med 1000 in 1500€ dohodkov mesečno, imajo skoraj deljena





osnovnih dobrin.

Zdi se mi pozitivno

uporabljati hrano, saj tudi v

primeru zaužitja ne pride do

resnejših težav, medtem ko


prijazne okolju.

Drugo.

izobrazba

starša f p(%) f p(%) f p(%) N

*1 19 47,5 17 42,5 4 10 40

*2 12 31,6 21 55,3 5 13,1 38

N 78

stališče





osnovnih dobrin.

Zdi se mi pozitivno

uporabljati hrano, saj tudi v

primeru zaužitja ne pride do

resnejših težav, medtem ko


prijazne okolju.

Drugo.

Skupen

mesečni

dohodek

(€)

f p(%) f p(%) f p(%) N

Do 1000 8 66,6 2 16,7 2 16,7 12

1000-1500 9 42,8 10 47,7 2 9,5 21

1500-2500 13 43,3 16 53,3 1 3,3 30

2500+ 2 13,3 10 66,7 3 20 15

78

79

mnenja, saj se 9 staršem (p=42,8%) zdi uporaba sporna, 10 staršem (p=47,7%) pa

pozitivna. Prav tako večjih razlik med starši z dohodki med 1500€ in 2500€ mesečno ni.

Malo več kot polovica staršev (f=16; p=53,3%) jih je mnenja, da je uporaba hrane

pozitivna, malo manj kot polovica (f=13; p=43,3%) pa, da je uporaba hrane sporna.

Močna razlika med mnenji se pojavlja v skupini staršev, ki imajo mesečnih dohodkov

2500€ ali več. Kar 66,7% (f=10) staršev je mnenja, da je uporaba hrane pozitivna in le

13,3% (f=2) jih je mnenja, da je uporaba hrane sporna.

Če iz tabele analiziramo starše z do 1000€ dohodkov mesečno in starše z 2500€

dohodki in več mesečno, lahko vidimo nasprotje. Medtem, ko se staršem z do 1000€

dohodkov v 66,6% (f=8) zdi uporaba hrane sporna, se staršem z 2500€ mesečnimi

dohodki in več v 66,7% (f=10) zdi uporaba hrane v namen likovnega ustvarjanja

pozitivna.

do 1000€

do 1000€ 2500€ in več

2500€ in več

0

20

40

60

80

"zdi se mi sporno" "zdi se mi pozitivno

Del

ež o

dgo

voro

v (%

)

Opredelitev staršev glede uporabe hrane glede na mesečni dohodek

(detajl)

80

Zaključek

V magistrskem delu Uporaba hrane v sodobni umetnosti in pri predmetu likovna

umetnost sem želela raziskati problem odkrivanja stališč ljudi različnih profilov glede

uporabe hrane v likovni umetnosti, da bi se učitelji, ki poučujejo likovni pouk lažje

odločali o vključevanju hrane kot likovnega medija v načrtovanje učnih procesov in

morda ob pregledu likovnih del predstavljenih avtorjev in idej učnih priprav z uporabo

hrane glede na operativne cilje učnega načrta za likovno umetnost, dobili kakšno idejo

ali samozavest pri vključevanju živil v likovno ustvarjanje.

V sodobni likovni umetnosti se je zelo razširilo likovno ustvarjanje s hrano. Nekateri

ustvarjajo ravno z namenom širjenja problematike zavržene hrane, drugi ustvarjajo s

hrano, ker nudi kvalitetne likovne rešitve in ob tem pazijo, da se hrana ki ostane uporabi

in ne zavrže, medtem ko nekateri likovniki ne razmišljajo o uporabi hrane po

razstavljanju, ampak jo enostavno zavržejo, saj je po njihovem mnenju opravila svoj

namen. Glede na rezultate ankete poznavanje sodobnih likovnikov ni razširjeno, saj je le

3,2% anketiranih (f=7) pojasnilo, katerega likovnega dela z vključeno uporabo hrane

med likovnim ustvarjanjem se spomnijo in ga znajo opisati.

Slovenske šole v svojih hišnih redih ali drugih zapovedih ne omenjajo uporabe hrane v

namen likovnega ustvarjanja, se pa, Eko šole odločajo za projekte, ki želijo učencem

približati korekten, odgovoren odnos do hrane, zavedanje o dejstvih glede zavržene

hrane in pomembnost lokalne pridelave. Ironično in izjemno kontradiktorno je, da

medtem ko se osnovne šole in vrtci, predvsem tisti, ki so vključeni v projekt Eko vrtec

in Eko šola, trudijo ozaveščati o zavrženi hrani, se hrana, ki ostane od zajtrka, kosila in

malice meče v smeti, namesto da bi še užitno hrano ponudili staršem in zaposlenim,

preostanek pa odvažali na lokalne kmetije za prehrano živali.

Z empirične raziskave je razvidno, da je od vseh vzgojiteljic, ki so kdaj pokazale

zanimanje za likovno ustvarjanje s hrano, doživelo omejitev ali prepoved 28,1%, od

vseh učiteljev razrednega pouka, jih je omejitev uporabe hrane doživelo le 7,9%, med

profesorji likovne umetnosti pa jih je več kot polovica doživela prepoved ali zahtevo po

omejevanju uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja ( 53,3%).

Glede uporabe hrane so si vzgojiteljice, učitelji razrednega pouka in profesorji likovne

umetnosti enotni, saj vsi uporabljajo hrano v namen likovnega ustvarjanja med 1-krat in

4-krat letno. Najmanj jih je označilo, da hrane ne uporabljajo nikoli. Profesorji likovne

umetnosti so se z 18,7% opredelili, da hrane v namen likovnega ustvarjanja ne

uporabljajo nikoli, medtem ko je takih med učitelji razrednega pouka le 5,3%.

20,1% vseh skupin anketiranih se za ustvarjanje s hrano še ni zanimalo. Anketiranci, ki

so se glede odobravanja in izkušnje z uporabo posamezne hrane v namen likovnega

raziskovanja odzvali pozitivno, najbolj podpirajo uporabo moke, krompirja, soli in

začimb. Študenti likovne pedagogike v večini podpirajo uporabo krompirja in kave,

anketirane vzgojiteljice podpirajo moko, učitelji razrednega pouka so največkrat

vključili in podpirajo krompir, profesorjem likovne umetnosti pa se zdijo najbolj

primerne začimbe.

81

Anketirani, ki so se negativno opredelili glede uporabe hrane v namen likovnega

ustvarjanja so argumentirali, da se že brez tovrstnih nalog zavrže preveč hrane. Med

njimi je nekaj takih, ki določena živila podpirajo, ni pa primera, ki bi podpiral kruh, saj

je, kot so pojasnili, osnovno živilo. Zanimivo je tudi dejstvo o povezavi mesečnega

dohodka staršev in njihovega mnenja glede spornosti uporabe hrane v namen likovnega

ustvarjanja. Medtem, ko se 66% staršem z do 1000€ mesečnih dohodkov zdi uporaba

hrane sporna, se staršem z 2500€ dohodki in več v 66,7% zdi uporaba hrane v namen

likovnega ustvarjanja pozitivna.

121 (68,7%) vseh anketiranih 1. likovne naloge z uporabo kruha za izdelavo kipa

človeka v naravni velikosti z namenom, da bi bil razstavljen eno leto v namen

opazovanja razgradnje. jih omenjene likovne naloge ne odobrava. Največ

neodobravanja so izkazali učitelji razrednega pouka. 2. likovno nalogo, kjer se kruh po

preteku razstave uporabi v prehranjevalne namene domačih živali lokalnih kmetij, več

kot polovica anketiranih odobrava. Neodobravanje pa so v največ odstotkih izrazili

učitelji razrednega pouka. V povprečju se je po predvidevanjih odobravanje 2. likovne

naloge povečalo za 19,2%.

V kontrastu z rezultati, ki kažejo velik odstotek nasprotovanja uporabi hrane v namen

likovnega ustvarjanja se mi zdi zanimiva misel, da lepoto, simetrijo, zanimivo obliko

brokolija učenec dojame šele ko jo prereže in izdela odtis. Bi torej učence prikrajšali za

tovrstne izkušnje zavoljo etičnih vprašanj? Dejstvo je, da za en razred ne potrebujemo

20 brokolijev, ampak lahko samo 2 in si ga učenci posojajo. S tem se naučijo še

sodelovanja, nesebičnosti, timskega dela, med prenašanjem hrane se vzpostavi nova

energija, ko učenci opazujejo proces nastajanja likovnih del svojih sošolcev.

Zanimiv je delež vzgojiteljev, učiteljev in profesorjev proti uporabi hrane, kljub temu

pa se v osnovnih šolah pri likovnih predmetih velikokrat pojavlja v obliki slik iz

makaronov, riža, fižola. Je kaj drugače, ker hrana ni kuhana? Zakaj uporaba starega

kruha ni etična, lepljenje makaronov pa po njihovem mnenju je? Zakaj je likovna

naloga izdelava slike iz testenin tolikokrat izvedena, slikanje s kuhanimi špageti kot

pripomočkom pa je sporno?

82

Priloge

Anketa: Učitelj/ica razrednega pouka in

vzgojitelj/ica

1. Spol?

M

Ž

2. Delovna doba?

0-10 let

10-20 let

20 let in več

3. Izobrazba?

srednja vzgojiteljska

fakulteta: predšolska vzgoja

učitelj razrednega pouka

profesor razrednega pouka

magisterij

4. Ali bi odobravali 1. likovno nalogo: učenci pri pouku likovne umetnosti iz kruha v skupinah izdelajo portret

– kip človeka v naravni velikosti. Kip bi bil v bližnji galeriji razstavljen eno leto, pri čemer bi šlo za proces

opazovanja razgradnje, plesnivosti, spreminjanja oblike (mimike obraza) in ostala vprašanja glede minljivosti, s

katerimi se ukvarjajo sodobni umetniki.

da

ne

5. Ali bi odobravali 2. likovno nalogo enako kot prejšnja, le da bi kip takoj po izdelavi dokumentirali s

fotografijo, kruh pa namenili živalim bližnjih kmetij?

da

ne

6. Katero hrano odobravate za uporabo v namen likovnega ustvarjanja s hrano? Argumenti so zaželeni.

moka

krompir

sadje

cvetača

jajce

rdeča pesa

čokolada

kava

čaj

sladkor

sol

začimbe

7. Ali poznate kakšno likovno delo, kjer je umetnik uporabil hrano kot medij? Če ja, kaj se spomnite o tem

delu?

da:

______________________________________________________________________________________

____________________________________________________________

ne

8. Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano v namen likovnega ustvarjanja?

nikoli

83

1-krat–4-krat

5-krat in več

9. Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri pouku?

moka

krompir

sadje

cvetača

jajce

rdeča pesa

čokolada

kava

čaj

sladkor

sol

začimbe

10. Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot medija pri likovnem ustvarjanju?

da:

______________________________________________________________________________________

____________________________________________________________

ne

nisem se še zanimal/a za tovrstno ustvarjanje

11. Opredelite se glede uporabe hrane v namen likovnega ustvarjanja:

Zdi se mi sporno, saj je namenjena prehranjevanju, nekatere družine pa nimajo denarja, niti za

nakup osnovnih dobrin.

Zdi se mi pozitivno uporabljati hrano, saj tudi v primeru zaužitja ne pride do resnejših težav,

medtem ko kupljene barve niso tako prijazne okolju.

Drugo:_________________________________________________________________________

___________________________________________________________________

Anketa: Profesor/ica likovne umetnosti

1. Spol?

M

Ž

2. Delovna doba?

0-10 let

10-20 let

20 let in več

3. Izobrazba?

likovni pedagog

učitelj razrednega pouka

dvopredmetni učitelj

drugo: _______________________________

4. Katero hrano ste že odobravate za uporabo v namen likovnega ustvarjanja s hrano? Argumenti so zaželeni.

moka

krompir

sadje

cvetača

jajce

rdeča pesa

čokolada

kava

čaj

sladkor

84

sol

začimbe





da

ne



da

ne


delu?

da:

______________________________________________________________________________________

______________________________________________________________

ne

8. Ste svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano kot medij?

da

ne

9. Kolikokrat letno pri realizaciji svojih učnih ur uporabljate hrano v namen likovnega ustvarjanja?

nikoli

1-krat–4-krat

5- krat in več

10. Ali bi odobravali naslednjo likovno nalogo: učenci pri pouku likovne umetnosti iz kruha v skupinah

izdelajo portret – kip človeka v naravni velikosti. Kip bi bil v bližnji galeriji razstavljen eno leto, pri čemer bi šlo za

proces opazovanja razgradnje, plesnivosti, spreminjanja oblike (mimike obraza) in ostala vprašanja glede minljivosti,

s katerimi se ukvarjajo sodobni umetniki.

da

ne

11. Ali bi odobravali likovno nalogo enako kot prejšnja, le da bi kip takoj po izdelavi dokumentirali s


da

ne

12. Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri pouku?

moka

krompir

sadje

cvetača

jajce

rdeča pesa

čokolada

kava

čaj

sladkor

sol

začimbe

13. Ali imate izkušnjo s prepovedjo ali omejitvijo uporabe hrane kot medija pri likovnem ustvarjanju?

da

______________________________________________________________________________________

__________________________________________________________________

ne

85

nisem se še zanimal/a za tovrstno ustvarjanje






Drugo:

______________________________________________________________________________________

________________________________________________________

Anketa: Študent/ka likovne pedagogike

1. Spol?

M

Ž

2. Katero hrano ste že odobravate za uporabo v namen likovnega ustvarjanja s hrano? Argumenti so zaželeni.

moka

krompir

sadje

cvetača

jajce

rdeča pesa

čokolada

kava

čaj

sladkor

sol

začimbe

3. Ali bi odobravali naslednjo likovno nalogo: učenci pri pouku likovne umetnosti iz kruha v skupinah

izdelajo portret – kip človeka v naravni velikosti. Kip bi bil v bližnji galeriji razstavljen eno leto, pri čemer bi šlo za

proces opazovanja razgradnje, plesnivosti, spreminjanja oblike (mimike obraza) in ostala vprašanja glede minljivosti,

s katerimi se ukvarjajo sodobni umetniki.

da

ne

4. Ali bi odobravali likovno nalogo enako kot prejšnja, le da bi kip takoj po izdelavi dokumentirali s


da

ne


delu?

da:

______________________________________________________________________________________

______________________________________________________________

ne

6. Ste svojim likovnim izražanjem že uporabljali hrano kot medij?

da

ne





da

86

ne



da

ne

9. Katero hrano ste že uporabljali v namen likovnega ustvarjanja pri pisanju učnih priprav?

moka

krompir

sadje

cvetača

jajce

rdeča pesa

čokolada

kava

čaj

sladkor

sol

začimbe






Drugo:_________________________________________________________________________

___________________________________________________________________

Anketa: Starši predšolskih in šolskih otrok

1. Koliko imate v svojem gospodinjstvu fiksnih mesečnih dohodkov?

do 1000€

od 1000€ do 1500€

od 1500€ do 2500€

2500€ in več

2. Izobrazba?

srednje poklicno tehniško/strokovno izobraževanje

višješolski program od 1994

višješolski strokovni program

specializacija po višješolskem

specializacija po visokošolskem strokovnem programu

univerzitetni program (bolonjski: magisterij stroke (2. bol. st.)

specializacija po univerzitetnem programu, magisterij znanosti






Drugo:_________________________________________________________________________

_____________________________________________________________________

87

Izjava o avtorstvu

Spodaj podpisana Urša Koželj izjavljam, da je magistrska naloga Uporaba hrane v

sodobni umetnosti in pri predmetu likovna umetnost moje avtorsko delo.

S svojim podpisom zagotavljam, da je predloženo magistrsko delo izključno rezultat

mojega lastnega raziskovalnega dela, da sem poskrbela, da so dela in mnenja drugih

avtorjev in avtoric, ki jih uporabljam v predloženem delu ustrezno navedena in citirana,

da sem poskrbela, da so vsa dela in mnenja drugih avtorjev oz. avtoric navedena v

seznamu virov, ki je sestavni element predloženega dela, da se zavedam, da je

plagiatorstvo – predstavljanje tujih del, bodisi v obliki citata bodisi v obliki skoraj

dobesednega parafraziranja bodisi v grafični obliki, s katerim so tuje misli oziroma ideje

predstavljene kot lastne – je kaznivo po zakonu (Zakon o avtorstvu in sorodnih

pravicah, Uradni list RS št. 21/95, 68/2008), morebitna kršitev pa pomeni tudi hujšo

disciplinsko kršitev po določbah Pravilnika o disciplinski odgovornosti študentov

Univerze v Ljubljani, da se zavedam škodljivih posledic, ki jih dokazano plagiatorstvo

lahko predstavlja za predloženo nalogo/delo in za moj status na Pedagoški fakulteti, da

so elektronska oblika magistrskega dela, naslov (slov., angl.), povzetek (slov., angl.) ter

ključne besede (slov., angl.) identični s tiskano obliko diplomske naloge/dela ter

soglašam z objavo elektronske oblike diplomske naloge/dela v zbirki Dela PeF UL in

da dovolim javno objavo osebnih podatkov, vezanih na zaključek študija na spletnih

straneh PeF UL in v publikacijah PeF UL.

Grosuplje, 24.9.2018 Urša Koželj

88

Literatura

Areman, S. (2016, March 8). Hasselblad Masters 2016 Winner Giorgio Cravero and

photography journey [web log post]. Pridobljeno s

http://www.productionparadise.com/blog/2016/02/09/hassleblad-masters-2016-

winner-giorgio-cravero-and-his-photography-journey/

Art 21 years (2011). Pridobljeno s http://www.art21.org/texts/janine-antoni/interview-

janine-antoni-lick-and-lather

Artbook (b.d.) Pridobljeno s http://www.artbook.com/8887942986.html

Banu, I. (2016, March 3). Lifestyle: Brittany Wright on the newest food cause she is

championing. [Web log]. Pridobljeno s

https://www.aol.com/article/2016/03/03/brittany-wright-on-the-newest-food-

cause-she-is-championing/21322216/?guccounter=1

Boffoli, C. (b.d.) Big appetites. Pridobljeno s http://www.bigappetites.net/series

Breukel, C. (2011). HYPERALLERGIC. Jenifer Rubell Talks Art, Food and Social

Occasion. Pridobljeno s http://hyperallergic.com/41355/jennifer-rubell-talks-art-

food-socialoccasion/

Canvass. (2015). Pridobljeno s http://www.canvass.com.sg/food-art/

Cho, H.(b.d.). Hikaru Cho. Pridobljeno s http://www.hikarucho.com/

Colón-Singh, R. (2013, March 27). Out of the blue, pantone themed recipes by Alison

Anselot. [web log post]. Pridobljeno https://www.finedininglovers.com/blog/out-

of-the blue/pantone-themed-recipes-alison-anselot

Conversation with artist Thomas Rentmeister. (2016). Pridobljeno s

http://contemporaryfoodlab.com/hungry-people/2013/12/interview-with-thomas-

rentmeister/

Demilked. (2010). Pridobljeno s http://www.demilked.com/98-raw-food-cubes-lernert-

sander-volkskrant/

Designboom. (b.d.). Flour power: Emilie Möri composes explosive portraits with food.

Pridobljeno s http://www.designboom.com/art/emilie-mori-explosive-flour-

portraits-09-03-2015/

Durso, C. (2013, February 1). Foodiggity. Pantone Food by Alison Anselot. Pridobljeno

s http://www.foodiggity.com/pantone-food-by-alison-anselot/

Edwards, H. (2013). Ignant. El Banquete. Pridobljeno s

https://www.ignant.com/2013/08/27/el-banquete/

http://www.art21.org/texts/janine-antoni/interview-janine-

http://www.art21.org/texts/janine-antoni/interview-janine-

https://www.aol.com/article/2016/03/03/brittany-wright-on-the-newest-food-cause-she-is-championing/21322216/?guccounter=1

https://www.aol.com/article/2016/03/03/brittany-wright-on-the-newest-food-cause-she-is-championing/21322216/?guccounter=1

http://hyperallergic.com/41355/jennifer-rubell-talks-art-

http://hyperallergic.com/41355/jennifer-rubell-talks-art-

https://www.finedininglovers.com/blog/out-

https://www.finedininglovers.com/blog/out-



http://www.demilked.com/98-raw-food-cubes-lernert-

http://www.designboom.com/art/emilie-mori-explosive-flour-

http://www.designboom.com/art/emilie-mori-explosive-flour-

89

Goldstein, A. (2013). Artspace. MoMA Curator Sarah Suzuki on How Dieter Roth

Invented the Artist's Book.. Pridobljeno s

http://www.artspace.com/magazine/interviews_features/expert_eye/moma_curat

or_sarah_suzuki_dieter_roth_interview-51366

Guggenheim (b.d.). Marta Minujín. Pridobljeno s

https://www.guggenheim.org/artwork/artist/marta-minujin

Hargreaves, H. (b.d.). Henry Hargreaves News. Pridobljeno s

http://news.henryhargreaves.com/post/70274456821/carrot-eye-chart-by-henry-

hargreaves-and-nicole

Illenberger, S. (b.d.). Sarah Illenberger, Pridobljeno s

https://www.sarahillenberger.com/about/

Improper Walls (b.d.). Pridobljeno s https://improperwalls.com/

Irving, C. (2007). Frieze. Victor Grippo. Pridobljeno s https://frieze.com/article/victor-

grippo

Kocjančič, N. (2011). Učni načrt. Program osnovna šola: Likovna vzgoja. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno s

http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovlj

eni_UN/UN_likovna_vzgoja.pdf

Krylion (2018). Pridobljeno s http://www.krylon.com/products/uv-archival-varnish

Laurapenney (2015, November 4). More Food Waste Art [Web log post]. Pridobljeno s

https://guelphfoodwaste.com/2015/11/04/more-food-waste-art/

Leonard, Z. (2014, November 21). BMA Voices: The impossibility of standing in the

same river twice. [Web log post]. Pridobljeno s http://blog.artbma.org/tag/zoe-

leonard/

Lernert & Sander (b.d.) Studio Lernert & Sander. Pridobljeno s

http://lernertandsander.com/cheese/

Maclean, M. (2015). Format magazine. Vanessa McKeown Plays With Food in 'Good

Gone Bad'. Pridobljeno s

https://www.format.com/magazine/galleries/photography/vanessamckeown

Martin, V. (2013). Miami New Times. Jenifer Rubell Talks Eggs, Food as Art, and Art

Basel Madness. Pridobljeno s

http://www.miaminewtimes.com/restaurants/jennifer-rubell-talks-eggs-food-as-

art-and-art-basel-madness-6592792

Melendez, F. (2014, February 6). American Ohoto. Commercial Photography: Sam

http://www.artspace.com/magazine/interviews_features/expert_eye/moma_curator_sarah_suzuki_dieter_roth_interview-51366

http://www.artspace.com/magazine/interviews_features/expert_eye/moma_curator_sarah_suzuki_dieter_roth_interview-51366



https://improperwalls.com/

https://frieze.com/article/victor-

http://blog.artbma.org/tag/zoe-

http://blog.artbma.org/tag/zoe-

90

Moss, C. (2015, May 26). Bussiness Insider: One photographer amassed thousands of

Instagram followers after repeatedly organizing her food in a very particular

way. [Web log]. Pridobljeno s https://www.businessinsider.in/One-

photographer-amassed-thousands-of-Instagram-followers-after-repeatedly-

organizing-her-food-in-a-very-particular-way/articleshow/47428931.cms

Kaplan's Mesmerizing Patterns. Pridobljeno s http://www.americanphotomag.com/sam-

kaplans-mesmerizing-patterns

Moore, R. (2013). IDOL. Dimitri Tsykalov. Pridobljeno s

http://www.idolmag.co.uk/arts/dimitri-tsykalov/

Murphy, L (2006). Musings and Mayhems. Using Food in the Classroom. Pridobljeno s

http://msooey.tumblr.com/post/18191787480/using-food-in-the-classroom

Odgovorno s hrano (2015). Pridobljeno s http://www.os-brinje.si/odgovorno-s-hrano/

Odgovorno s hrano (2016). Pridobljeno s https://www.ekosola.si/uploads/2010-

08/Referati%20-%20Odgovorno%20s%20hrano.pdf

Pogrebin, R. in Sokol, B. (2015). The New York Times. Christopher Chiappa’s Latest

Obsession: The Amazing Egg. Pridobljeno s

https://www.nytimes.com/2015/11/13/arts/design/christopher-chiappas-latest-

obsession-the-amazing-egg.html

Raspor, P. (2014). Koliko hrane zavržemo? V Konferenca hrana in prehrana za zdravje.

Izola: Založba Univerze na Primorskem. Pridobljeno s

http://www.hippocampus.si/ISBN/978-961-6963-01-5.pdf

Rygalik T. in G. (b.d.). Studio Rygalik. Pridobljeno s

http://www.studiorygalik.com/projects/baguette-tables/

Satí, M. (b.d.) Martin Satí. Pridobljeno s http://www.martinsati.com/

Schmitt, C. (b.d.). Food as an Emerging Diplomatic Tool in Contemporary Public Art

Pridobljeno s

http://www.culturaldiplomacy.org/academy/content/pdf/participant-papers/2012-

03-cdp/Food-as-an-Emerging-Diplomatic-Tool-in-Contemporary-Public-Art---

Carly-Schmitt.pdf

Stewart, D. (b.d.) Discussion on food use in the early childhood classroom. Pridobljeno

s https://teachpreschool.org/discussion-on-food-use-in-the-early-childhood-

classroom/

Swim, T., Freeman, R., M.A. in Ph.D. (b.d.). Earlychildhood NEWS. Parents and

https://www.businessinsider.in/One-photographer-amassed-thousands-of-Instagram-followers-after-repeatedly-organizing-her-food-in-a-very-particular-way/articleshow/47428931.cms



http://www.americanphotomag.com/sam-

https://www.ekosola.si/uploads/2010-

https://teachpreschool.org/discussion-on-food-use-in-the-early-childhood-

https://teachpreschool.org/discussion-on-food-use-in-the-early-childhood-

91

Teachers Working Togeaher: Should Food Be Used as Learning Materials?

Pridobljeno s

http://www.earlychildhoodnews.com/earlychildhood/article_view.aspx?ArticleI

D=613

Šulin, P. (2016, August 19). Spoštljiv odnos do hrane je izzvenel. [Web log post].

Pridobljeno s https://www.sds.si/blog/spostljiv-odnos-do-hrane-je-izzvenel-

12395

Učbeniki (2016). Pridobljeno s http://eucbeniki.sio.si/lum/3175/index4.html

Walker, J. (b.d.). Sakir Gokcebag Fruit Photography. Pridobljeno s

http://www.frankie.com.au/blogs/photography/sakir-gokcebag-fruit-photography

Zakon o gimnazijah ZGim-C (2017) Uradni list RS, št. 68/2017 (1.12.2017). Pridobljeno

s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20173193

Zakon o osnovni šoli (1996). Uradni list RS, št. 81/06 (29.2.1996). Pridobljeno s

http://pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO448

Zakon o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2017). Uradni list RS, št. 68/2017

(22.11.2017). Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-

rs/vsebina/2017-01-3194?sop=2017-01-3194

Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli /ZOsn-H/ (2011). Uradni list

RS, št. 87/2011 (2.11.2011). Pridobljeno s https://www.uradni-list.si/glasilo-

uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20113727

Zakon o vrtcih /ZVrt (1996). Uradni list RS, št. 12/96 (29. 2. 1996). Pridobljeno s

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2005-01-

4349?sop=2005-01-4349

https://www.sds.si/blog/spostljiv-odnos-do-hrane-je-izzvenel-

https://www.sds.si/blog/spostljiv-odnos-do-hrane-je-izzvenel-

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina?urlurid=20173193

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-3194?sop=2017-01-3194

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs/vsebina/2017-01-3194?sop=2017-01-3194

https://www.uradni-list.si/glasilo-

https://www.uradni-list.si/glasilo-



92

Viri fotografij

1 http://www.artbook.com/8887942986.html

2 osebna komunikacija

3 osebna komunikacija

4 https://theimaginationtree.com/printing-with-peppers/

5 http://www.craftoart.com/

6 http://copy-kids.com/painting-with-produce/

7 http://copy-kids.com/

8 https://www.momjunction.com/

9 https://theimaginationtree.com/

10 http://greenowlart.blogspot.com/

11 http://copy-kids.com/

12 http://www.learnwithplayathome.com/

13 http://www.kixcereal.com/

14 https://sl.wikipedia.org/

15 https://sl.wikipedia.org/

16 https://www.artsy.net

17 https://www.mutualart.com/

18 https://www.mutualart.com/

19 http://www.flickriver.com/

20 http://www.internet-portfolio.org/

21 https://art21.org/read/janine-antoni-lick-and-lather/

22 http://blog.artbma.org/

23 https://www.thomasrentmeister.de/

24 https://www.thomasrentmeister.de/

25 https://www.aurelscheibler.com/

26 http://www.jephgurecka.com/

27 http://dimitritsykalov.com/

28 http://www.fubiz.net/




http://www.artbook.com/8887942986.html

https://theimaginationtree.com/printing-with-peppers/

http://www.craftoart.com/

http://copy-kids.com/painting-with-produce/

http://copy-kids.com/

https://www.momjunction.com/

http://greenowlart.blogspot.com/

http://copy-kids.com/

http://www.learnwithplayathome.com/

http://www.kixcereal.com/

https://sl.wikipedia.org/

https://sl.wikipedia.org/

https://www.artsy.net/

https://www.mutualart.com/

https://www.mutualart.com/

http://www.flickriver.com/

http://www.internet-portfolio.org/

https://art21.org/read/janine-antoni-lick-and-lather/

http://blog.artbma.org/

https://www.thomasrentmeister.de/

https://www.thomasrentmeister.de/

https://www.aurelscheibler.com/

http://www.jephgurecka.com/

http://dimitritsykalov.com/

http://www.fubiz.net/




93

32 http://www.wsj.com/

33 http://www.studiorygalik.com/

34 https://www.featureshoot.com/

35 https://inhabitat.com/

36 http://www.foodiggity.com/

37 http://www.finedininglovers.com/

38 http://www.tinylittlesketches.com/

39 http://www.martinsati.com/










49 www.lambruscovalley.it/

50 http://www.trulyamelia.com/

51 https://www.thisiscolossal.com/

52 https://www.thisiscolossal.com/

53 http://www.123inspiration.com/

54 http://www.123inspiration.com/

55 http://www.designboom.com/


57 http://cargocollective.com/

58 https://sarahillenberger.tictail.com/

59 https://sarahillenberger.tictail.com/




63 http://lernertandsander.com/

64 https://www.samkaplan.com/

http://www.wsj.com/

http://www.studiorygalik.com/

https://www.featureshoot.com/

https://inhabitat.com/

http://www.foodiggity.com/

http://www.finedininglovers.com/

http://www.tinylittlesketches.com/

http://www.martinsati.com/










http://www.lambruscovalley.it/

http://www.trulyamelia.com/

https://www.thisiscolossal.com/

https://www.thisiscolossal.com/

http://www.123inspiration.com/

http://www.123inspiration.com/

http://cargocollective.com/

https://sarahillenberger.tictail.com/

https://sarahillenberger.tictail.com/

http://www.designboom.com/



http://lernertandsander.com/

uporaba hrane v sodobni umetnosti in pri predmetu …pefprints.pef.uni-lj.si/5431/1/cd_1.pdf ·...

Documents