uČna priprava - domov dnevnih... · web viewnpr.: m: Žan! pridi! večerja je pripravljena. Ž:...

ZALOŽBA IZOLIT, d.o.o.

UČNE PRIPRAVEk delovnemu zvezku ABC 3 – 1., 2. in 3.

del in priročniku ABC 3

SLOVENŠČINA – JEZIKOVNI DEL

(predlog)

3. RAZRED DEVETLETNE in 2. RAZRED OSEMLETNE OSNOVNE ŠOLE

29. 08. 2003

UČNA PRIPRAVAUčitelj/vzgojitelj: Razred: 3.

Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: Spoznajmo seEnota: Spet v šoli (sporočanje)

Cilji: Učenci pripovedujejo o počitnicah, pripovedujejo pred sošolci, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo

govorjenje, upoštevajo govorno-poslušalska pravila, si ogledajo berilo, delovni zvezek, se orientirajo po kazalu in uredijo naslovno stran

zvezka za slovenski jezik.

Metode: razlaga, pripovedovanje, opisovanje, poročanje, pogovor, delo z besedili, grafična in pisna dela, didaktična igra, demonstracija;

Oblike dela: frontalna, skupinska, individualna, dvojice

Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure

l. Z učenci sedimo v krogu. Na sredino kroga razgrnem razglednice. Učenci izberejo eno

od razglednic in pripovedujejo, zakaj so se odločili za izbrano razglednico.

ll. Pogovor usmerimo v preživljanje naših počitnic. Otroci pripovedujejo, kaj so doživeli.

Če imamo možnost, otroke o tem obvestimo že dan prej in jih povabimo, naj prinesejo s seboj v šolo tudi kakšen poseben predmet s počitnic.

Naj dogodek. Po dva učenca v klopi se pogovarjata o posebno napetem/posebno lepem/posebno … dogodku.

Tisti, ki posluša, si skuša zapomniti bistvo pripovedovanja, ki ga kasneje v nekaj povedih predstavi celotnemu razredu.

lll. Učenci napišejo na pripravljene lističe imena krajev, ki so jih obiskali med počitnicami.

Lističe pritrdijo na pano. Če imajo doma razglednice obiskanih krajev, jih prinesejo in dopolnijo pano.

Predstavitev berila in delovnih zvezkov. Z učenci si ogledamo berilo in delovna zvezka, jih prelistamo in pogledamo v kazalo, kaj se bomo v bodočem šolskem letu učili.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTIEnota: Počitnice

Cilji: Učenci pripovedujejo o počitnicah, pozorno poslušajo, odgovorijo na ustna vprašanja in samostojno berejo

besedilo s tiskanimi črkami, rešujejo naloge za razumevanje prebranega b esedila, pripovedujejo pred sošolci, navajajo se na pozorno poslušanje in

razumljivo govorjenje, upoštevajo govorno-poslušalska pravila.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 8, 9, Prir. str. 33, UL: 1, DZABC 3/3 str. 8 , Prir. k vajam iz posl. str. _ (2. vaja), CD3, št. 9

Potek učne ure

l. Učencem povem/preberem zgodbo o počitnicah.

Končale so se počitnice in prav vsakemu izmed nas se je zgodilo kaj prijetnega, nenavadnega, veselega, žalostnega in prav vsak izmed nas je med počitnicami koga obiskal, ali šel kam na počitnice. Učenci povedo še kaj o svojih doživetjih, kar so morda prejšnji dan spregledali.

ll. Marko, Uroš, Helena, Miha in Mateja so si privoščili prave počitnice. Le kje so bili in

kaj so počeli? Učenci v delovnem zvezku na str. 8 tiho preberejo, kje so bili otroci na počitnicah. Razumevanje besedila preverim z vprašanji: Kako je bilo otrokom ime? Kaj je delal

Marko? Kako se je imela Helena na morju? Kako je preživljal počitnice Miha? Kje je bila Maja? Besedilo preberemo še enkrat, tokrat glasno.

Učenci izberejo enega od otrok in narišejo, kaj je delal med počitnicami. Ko z delom zaključimo, skušamo ugotoviti, koga je posameznik upodobil.

Naloge v delovnem zvezku (4., 5., in 6.) najprej preberemo in rešimo ustno, nato jih učenci samostojno napišejo. Naloge pregledamo.

Učenci so o svojih doživetjih na počitnicah v uvodu pripovedovali, sedaj naj to tudi

narišejo.

lll. Na počitnice te bo spomnila tudi zgodba o morskem psu, ki je skoraj pojedel

Tomaža. Zgodba Na otoku Taka – Tuka je napisana v našem berilu Moje branje – svet in sanje, str.40

Domače delo: Moje počitnice – opis.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTIEnota: Spoznajmo se

Cilji: Učenci pripovedujejo o počitnicah, pozorno poslušajo, odgovorijo na ustna vprašanja in samostojno berejo

besedilo s tiskanimi črkami, rešujejo naloge za razumevanje prebranega besedila, pripovedujejo pred

sošolci, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, upoštevajo govorno-poslušalska pravila, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 8,9 , Prir. str. 33, UL: 1, DZABC 3/3 str. 8 , Prir. k vajam iz posl. str. _ (2. vaja), CD3, št. 9

Potek učne ure

l. Igrajmo se igrico: Ujemi žogo in se predstavi. Pri tem bodimo pozorni, da ne bomo

nikomur vrgli žoge dvakrat. Učenci se predstavijo. Povedo svoje ime, kraj bivanja, naštejejo družinske člane, opišejo svoj prosti čas ter poimenujejo prijatelje.

ll. V delovnem zvezku sta vzorčni besedili o Roku in Tanji, ki živita v različnih

družinah. Tanja živi v nepopolni družini in jo očka obišče vsako soboto. Otroci spoznajo, da nekateri sošolci/ sošolke živijo v nepopolnih družinah. Učitelj naj bo do teh otrok pozoren in nevsiljiv.

Učenci glasno berejo besedili. O obeh besedilih se pogovorimo. Še enkrat tiho preberejo Rokovo in Tanjino predstavitev in v spodnjih nalogah dopolnijo povedi z eno izmed besed v oklepaju oziroma odgovorijo na vprašanja.

Ob obrazcu v 7. nalogi se najprej pogovorijo o podatkih, nato pa jih vpišejo. O 8. nalogi se bomo pogovarjali naslednji dan.

Lahko se dogovorimo, da učenci v šolo prinesejo ogledalo, se opazujejo in se narišejo.

Kako se je predstavil Jakob? Učitelj pripoveduje besedilo o Jakobu, nato ga učenci poslušajo na CD3 – št. 9. Po poslušanju rešijo vaje v DZ ABC3/3 na str. 8 (prir. k vajam iz posl. – 2.vaja).

lll. V razredu imamo nekaj zbirk knjig o Pedenjpedu avtorja Nika Grafenauerja. Učenci

poiščejo pesem, ki predstavlja Pedenjpeda in jo preberejo.

Domače delo: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 1


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTIEnota: To sem jaz

Cilji: Učenci pripovedujejo o sebi in družini v kateri živijo, pripovedujejo pred sošolci, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo

govorjenje, upoštevajo govorno-poslušalska pravila, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, vadijo zapomnitev povedi.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 12, Prir. str. 34 (UL: 2), DZABC 3/3 str. , Prir. k vajam iz posl. str. _ (3. in 4. vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Po navodilih učitelja po dva učenca beležita, kako sošolci upoštevajo govorno

poslušalska pravila (prir. k vajam iz posl. – 3. in . vaja). Delo poteka v dvojicah – v klopeh. Eden od učencev pripoveduje, drugi posluša,

nato vlogi zamenjata. Tisti, ki pripoveduje, opiše enega izmed sošolcev. Poslušalec posluša pripovedovanje do konca, nato pa skuša ugotoviti, kdo je ta oseba.

ll. Velikokrat moramo povedati tudi kaj o sebi. Tako kot je delo potekalo pri prejšnji

vaji, bomo sedaj opisovali sebe. Poskušajmo povedati o sebi čim več in čim bolj natančno. Bodimo pozorni, da bomo pripoved strnili v smiselno celoto.

Samostojno delo: To sem jaz – opis.Učenci naj sestavijo podoben opis kot smo jih spoznali v pretekli uri in se narišejo.

lll. Delo poteka v dvojicah. Vsaki dvojici damo po en učni list ABC 3 Priročnik za

učitelje, učni list 2. Skupaj preberemo, kaj naloge od nas zahtevajo, nato učenca začneta z delom. Po desetih minutah predstavijo svoje delo.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: SPOZNAVANJE VELIKIH PISANIH ČRKEnota: Velike pisane črke U, V, Z, Ž

Cilji: Učenci spoznajo in vadijo zapis velikih pisanih črk po dogovorjeni obliki, smeri

in velikosti, vedo, kdaj bomo uporabljali velike pisane črke in zakaj se jih sploh učimo, pozorni so na estetski videz zapisa, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, upoštevajo govorno-poslušalska pravila, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 13 , Prir. str. 30 (UL: 3 ), DZABC 3/3 str. 9 , Prir. k vajam iz posl. str. _ (5. vaja), CD3, št. 10

Potek učne ure

l. Igrajmo se igrico: Katera skupina bo napisala največ imen in priimkov svojih

sošolcev? Učenci so v skupinah po štiri. Vsaka skupina dobi grafoskopsko prosojnico in alkoholne flomastre (če se da, za vsakega učenca enega). Učenci čim hitreje napišejo čim več imen in priimkov svojih sošolcev. Pišejo s pisanimi črkami. Imena se na foliji ne smejo ponavljati. Po določenem času (3 minute) je tekmovanja konec. Vsaka skupina predstavi svojo folijo. Zmaga tista skupina, ki ima največ pravilno napisanih imen in priimkov. Ob zaključku ponovimo pomen velike začetnice pri imenih in priimkih.

Naredimo nekaj vaj za pisanje pisanih črk.

ll. Učitelj pripoveduje besedilo o Zvonetu, Žanu, Urški in Vidi, nato ga učenci

poslušajo na CD3 – št. 10. Po poslušanju rešijo vaje v DZ ABC3/3 na str. 9 (prir. k vajam iz posl. – 5.vaja).

Ogledamo si obe besedili v delovnem zvezku na str. 13 in ju med seboj primerjamo.

Povemo, da uporabljamo velike pisane črke vselej, kadar pišemo s pisanimi črkami. Do sedaj, kadar smo potrebovali zapis z veliko začetnico, smo uporabili kar veliko tiskano črko, ker velikih pisanih črk še nismo poznali. Tak zapis ni povsem pravilen. Velike tiskane črke uporabljamo vselej v kombinaciji z malimi tiskanimi črkami, velike pisane črke pa vselej v kombinaciji z malimi pisanimi črkami.

Učiteljica na tablo napiše izpeljavo velikih pisanih črk U, V, Z in Ž iz velikih tiskanih črk.

Učenci poimenujejo nove črke. Poteze vadijo z velikimi gibi po zraku, po klopi, zapisujejo jih na tablo, na papir večjega formata, v brezčrtni zvezek, pomagajo si z volneno nitjo in šele nato jih zapišejo v zvezek. Koliko vaj bomo naredili preden se odločimo za zapis v zvezek, je odvisno od učencev in njihovih pisalnih zmožnosti.

Posamezne nove pisane črke učiteljica ponovno zapiše na tablo. Utemeljimo novo obliko črke z berljivostjo, estetskimi merili, enopoteznostjo ... Pri obravnavah uporabljamo za iste poteze vedno enake besede. Npr: poševno navzgor, zgornji lok, navpično navzdol …

V delovnem zvezku si najprej pogledamo izpeljavo velikih pisanih črk iz tiskanih. V napisanih besedah prepoznavajo nove črke in jih pišejo.

V zvezek prepišejo besedilo s pisanimi črkami. Pri pisanju upoštevajo veliko začetnico.

lll. Domače delo: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 3 in napišejo še kakšno besedo iz

obravnavanih novih velikih pisanih črk.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: SPOZNAVANJE VELIKIH PISANIH ČRKEnota: Velike pisane črke C, Č in O

Cilji: Učenci besedi dodajo manjkajoče črke, da dobijo smiselno besedo, vadijo pisanje s pisanimi črkami in tako izboljšujejo natančnost, hitrost in

lepopis, spoznajo in vadijo zapis velikih pisanih črk po dogovorjeni obliki, smeri in

velikosti, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 14, Prir. str. 31 (UL: / ), DZABC 3/3 str. 10, Prir. k vajam iz posl. str. _ (6. vaja), CD3, št. 11

Potek učne ure

l. Igrica: Kako hitro se spomnimo besede? (Naloga je lahko napisana na grafoskopski

prosojnici ali v obliki učnega lista.) . ola . . omet . reda . . . k . olar . . edmet . lop . . . čka

. karje . . ah . oš . . . telj Ponovimo zapis že znanih velikih pisanih črk. Vaja: Urban, Vlado, Žare, Zvone, Velenje, Žalec, Zaplana, Ulovka

ll. Učitelj pripoveduje besedilo o Črtu, Otu in Cirilu, nato ga učenci poslušajo na CD3 –

št. 11. Po poslušanju rešijo vaje v DZ ABC3/3 na str. 10 (prir. k vajam iz posl. – 6.vaja).

Ogledamo si besedilo v delovnem zvezku na str. 14. Učenci utemeljijo zapis besed z veliko začetnico.

Učiteljica na tablo napiše izpeljavo velikih pisanih črk C, Č in O iz velikih tiskanih črk.

Učenci poimenujejo nove črke. Poteze vadijo z velikimi gibi po zraku, po klopi, zapisujejo jih na tablo, na papir večjega formata, v brezčrtni zvezek, pomagajo si z volneno nitjo in šele nato jih zapišejo v zvezek. Koliko vaj bomo naredili preden se odločimo za zapis v zvezek, je odvisno od učencev in njihovih pisalnih zmožnosti.

Posamezne nove pisane črke ponovno zapišem na tablo. Utemeljim novo obliko črke z berljivostjo, estetskimi merili, enopoteznostjo ... Vadijo zapis v zvezek za pisalne vaje.

lll. V delovnem zvezku na str. 14 rešijo drugo nalogo. Domače delo: Napiši besede, ki se začenjajo z že obravnavanimi velikimi pisanimi

črkami. Izberi nekaj besed in jih uporabi v povedih.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE SLOVNIČNE ZMOŽNOSTIEnota: Pogled skozi okno

Cilji: Učenci se znajo orientirati v prostoru in to izraziti z besedami: blizu, daleč,

levo, desno, zgoraj, spodaj, spredaj, zadaj, oddaljen, bližnji …, vedo od kod se je kaj premaknilo in kje je sedaj, pravilno uporabljajo vprašalne prislove: od kod, kam, kje, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 15, Prir. str. 52 (UL: 6 ), DZABC 3/3 str. / , Prir. k vajam iz posl. str. _ (1. vaja), CD3, št. 1

Potek učne ure

l. Na začetku ure učitelj predvaja zvočni zapis dveh besedil na CD3, št. 1 (Prir. k

vajam iz posl. str._ , 1. vaja). Ob koncu ure postavi nekaj vprašanj o poslušanem besedilu. Namen vaj je izboljšati zmožnost poslušanja.

Za opazovanje bližnjih in daljnjih predmetov si izberemo šolsko okno, igrišče, dvorišče ali pa gremo z učenci na bližnji grič ali hrib; na takšen kraj, ki omogoča razgled. Opazujejo predmete spredaj, zadaj, blizu, daleč, levo in desno. Učence povabim, da tudi oni sprašujejo svoje sošolce, kje je kaj.

ll. Besedilo v delovnem zvezku govori o Katji, ki je prišla na obisk k bratrancu

Gregorju. Gregor ji je skozi okno razkazal bližnjo in daljnjo okolico.

Učenci si ogledajo sliko pod besedilom in natančno opredelijo kje so kozolec, drevesa, most, cerkev, grad ter vas, mesto in hrib, avto ...

Na glas preberejo besedilo in samostojno rešijo 3. nalogo.

Pred reševanjem 4. naloge se pogovorijo kdo stanuje blizu, daleč oz. najbliže šoli in najdlje od nje.

lll. Domače delo: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 6.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE SLOVNIČNE ZMOŽNOSTIEnota: V mestu

Cilji: Učenci se znajo orientirati v prostoru in to izraziti z besedami: blizu, daleč,

levo, desno, zgoraj, spodaj, spredaj, zadaj, oddaljen, bližnji …, orientirajo se na risbi mesta, znajo poimenovati zgradbe in njihovo namembnost, pravilno uporabljajo vprašalne prislove: od kod, kam, kje, ob zemljevidu domačega kraja izdelajo podobno nalogo, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila, po navodilih označijo pot in dopolnijo risbo s pisanjem, razvijajo sposobnost sledenja navodilom.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 16, Prir. str. 53 (UL: 7, 8 ), DZABC 3/3 str. 11, Prir. k vajam iz posl. str. _ (7. vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Pred reševanjem nalog v delovnem zvezku gremo z učenci na kratek sprehod po

mestnih ulicah ali skozi vas, kjer izražajo prostorske odnose, npr. gasilski dom stoji pred križiščem.

Nasproti stoji trgovina z živili. Učenci v DZ ABC3/3 na str. 11 rišejo po navodilih učitelja (prir. k vajam iz posl. – 7.

vaja).

ll. Ob načrtu mesta v delovnem zvezku ugotovijo, kje stojijo javne stavbe (pošta,

avtobusna postaja, železniška postaja, šola). Npr. Kje stoji pošta? Pošta stoji levo od avtobusne postaje. Katera stavba je blizu železniške postaje? ...

Učenci v besedilu preberejo, kje stanuje Tine (med bolnišnico in šolo) in kje Urban

(med reko in med pošto), ter rešijo nalogi. ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 7.

lll. Ob zemljevidu domačega kraja izdelajo podobno nalogo. Učenci si v dvojicah

zastavljajo vprašanja, ki se navezujejo na njihov kraj. Npr.: Kje stoji trgovina? Kaj je nasproti šole? Vprašanja napišejo v zvezek, stopijo do druge dvojice učencev in drug drugemu postavijo vprašanja, ki so jih napisali.

Domače delo: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 8.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: SPOZNAVANJE VELIKIH PISANIH ČRKEnota: Velike pisane črke G, S in Š

Cilji: Učenci spoznajo in vadijo nove velike pisane črke po dogovorjeni obliki, smeri

in velikosti, vadijo pisanje s pisanimi črkami in tako izboljšujejo natančnost, hitrost in

lepopis, odgovarjajo na vprašanja in odgovore napišejo v zvezek, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Na začetku ure učitelj predvaja zvočni zapis dveh besedil na CD3, št. 2 (Prir. k vajam iz

posl. str._ , 1. vaja). Ob koncu ure postavi nekaj vprašanj o poslušanem besedilu. Namen vaj je izboljšati zmožnost poslušanja.

Vaja zapisovanju že znanih pisanih črk po nareku: U, V, Z, Ž, C, Č, O, Urška, Vid, Zala, Žare, Cveto, Črt, Otilija. Ves čas spremljam pisno delo. Če ugotovim, da imajo učenci pri kakšni črki težave, jo napišem na tablo in še enkrat utrdimo zapis.

ll. Ogledamo si besedilo v delovnem zvezku na str. 17. Učenci utemeljijo zapis besed

z veliko začetnico in vadijo branje pisanih črk. Na tablo napišem izpeljavo velikih pisanih črk G, S in Š iz velikih tiskanih črk. Učenci poimenujejo nove črke. Poteze vadijo z velikimi gibi po zraku, po klopi,

zapisujejo jih na tablo, na papir večjega formata, v brezčrtni zvezek, pomagajo si z volneno nitjo in šele nato jih napišejo v zvezek. Koliko vaj bomo naredili preden se odločimo za zapis v zvezek, je odvisno od učencev in njihovih pisalnih zmožnosti.

Posamezne nove pisane črke ponovno napišem na tablo. Utemeljim novo obliko črke z berljivostjo, estetskimi merili, enopoteznostjo ... Vadijo zapis v zvezek za pisalne vaje. V zvezek napišejo tudi imena otrok iz spremnega besedila.

lll. V delovnem zvezku na str. 17 rešijo drugo nalogo. Delo poteka v paru. Učenca se

o sličicah najprej pogovorita, nato šepetaje odgovarjata na vprašanja, ki jih s pisanimi črkami napišeta v zvezek.

Dodatno delo: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 4.

Domače delo: Napiši zgodbo o Simonu in Špeli.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE SLOVNIČNE ZMOŽNOSTIEnota: V kleti

Cilji: Učenci se ob igri znajo orientirati v prostoru in to izraziti z besedami: blizu,

daleč, levo, desno, zgoraj, spodaj, spredaj, zadaj, oddaljen, bližnji …, opazujejo sliko in pripovedujejo, kje je kaj, za kraj in cilj uporabljajo ob ustreznih predlogih pravilno sklonsko obliko

besed, samostojno rešujejo naloge na učnem listu, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila.



Učna sredstva:


Potek učne ure



Učenci se igrajo igro Skrivanje predmeta. Učenec, ki išče predmet, glasno sprašuje sošolce: Ali je spredaj? Ali je blizu table? ... Sošolci odgovarjajo le kratko z da ali ne.

Rišejo po navodilih, ki jih narekuje učiteljica, npr. V kleti je shramba. Ob steni so štiri police. Na policah je zelje, vloženo sadje, jabolka, čebula in česen. Pod policami sta dva zabojčka krompirja. Pred policami je deček. Sedi na lestvi. Rad bi dosegel jabolko.

ll. Oglejmo si sliko v delovnem zvezku na str. 18. V čem se slika razlikuje od našega

risanja. Učenci iščejo podobnosti in razlike. Ugotavljajo: Narisali smo le dva zabojčka. Nismo vedeli koliko je zelja …

Učenci po vlogah preberejo kratek dvogovor. Ogledajo si sliko in jo opišejo s pomočjo vprašanj, npr. Kje so steklenice? Na kateri strani visi čebula? ...

Samostojno rešijo naloge pod sliko.

lll. ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 9.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE SLOVNIČNE ZMOŽNOSTIEnota: Anjina soba

Cilji: Učenci spoznajo in vadijo nove velike pisane črke po dogovorjeni obliki, smeri

in velikosti, se znajo orientirati v prostoru in to izraziti z besedami: blizu, daleč, levo,

desno, zgoraj, spodaj, spredaj, zadaj, oddaljen, bližnji …, za kraj in cilj uporabljajo ob ustreznih predlogih pravilno sklonsko obliko

besed, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, upoštevajo govorno-poslušalska pravila, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila, po navodilih dopolnijo risbo s pisanjem, razvijajo sposobnost sledenja navodilom.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 19, Prir. str. 53 (UL: / ), DZABC 3/3 str. 12, 13, Prir. k vajam iz posl. str. _ (8. vaja), CD3, št. 12-14

Potek učne ure

l. Igrajmo se igrico: Slepa miš, povej kje je kaj? Enemu izmed učencev zavežemo oči,

nato začne pripovedovati, kje se nahajajo stvari v razredu. Npr. Pred mano je tabla. Za mano so omare. Ob meni sedi Anja. Zraven je Uroš …

Igrico nadaljujemo tako, da učencu postavljajo vprašanja tudi sošolci. Npr. Kje so rože? Kaj je na mizah? Kje so spravljene igrače? … Vloge nekajkrat zamenjamo. Učence vzpodbudimo, da se pri opisovanju in pri postavljanju vprašanj ne ponavljamo.

Učenci poslušajo opise otroških sob na CD3, št. 12, 13 in 14 in v DZ ABC2/3 na str. 12, 13 napišejo imena otrok, (prir. k vajam iz posl. – 4. vaja).

ll. Učence vprašamo, če bi znali opisati prostor, kjer spijo. Delo naj poteka v dvojicah

tako, da učenci drug drugemu opisujejo svojo sobo. Poskušajo naj se spomniti čim več podrobnosti. Sošolec, ki ga zbrano posluša, naj mu postavlja dodatna vprašanja.

Ogledajo si risbo Anjine sobe in jo opišejo. Samostojno berejo spodnje povedi in v skladu z njimi dopolnijo zgornjo risbo.

Posameznim učencem lahko pomagamo.

lll. Učenca, ki sedita v isti klopi zamenjata zvezke in ugotavljata pravilnost narisanih

predmetov. V kolikor je prišlo do razlike, ugotovita, kdo je imel prav. Domače delo: Delovni zvezek ABC 3, 1. del, str. 19, naloga 2


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDOTVORNIH ZMOŽNOSTIEnota: Jesen v gozdu

Cilji: Učenci razumejo prebrano besedilo, vadijo urejanje besed v smiselne povedi, povedi napišejo v pravilnem besednem redu.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. / , Prir. str. / (UL: / ), DZABC 3/3 str. / , Prir. k vajam iz posl. str. _ (9. vaja, UL 1), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Delo v dvojicah. Učenca poiščeta čim več besed, ki se začenjajo na dani glas. Tema:

sadje in zelenjavall.

Pripovedujejo o jeseni, ki so jo doživeli v gozdu.

Navežem pogovor na spremembe, ki jih opazijo v naravi in predstavim graf. pros..

Naloga: Uredi povedi, da bodo razumljive. Pazi na veliko začetnico.

JESEN

je Prišla jesen. hladna Jutra so meglena in že. se obarvalo je Listje zlato. lepa Posebno je v jesen gozdu. gozdni Dozoreli sadeži so. srajčice odpira bodeče Kostanj. padata z Žir dreves in želod. Veverica dobrotami opreza za.

Vsako poved preberemo in jo pravilno oblikujemo. Pri pisnem delu lahko diferenciramo. Učenci, ki imajo težave s sestavljanjem povedi napišejo manj. Koliko, določi učitelj glede na sposobnosti učencev.

lll. Povedi v pravilnem besednem redu napišejo v zvezek in ilustrirajo.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: SPOZNAVANJE VELIKIH PISANIH ČRKEnota: Veliki pisani črki L, E

Cilji: Učenci znajo s pantomimo pokazati določeno žival, oblikujejo skupni opis slike, spoznajo in vadijo nove velike pisane črke po dogovorjeni obliki, smeri in

velikosti, vadijo pisanje velikih pisanih črk, navajajo se na pozorno poslušanje in

razumljivo govorjenje, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 20, 21, Prir. str. 31 (UL: 5 ), DZABC 3/3 str. / , Prir. k vajam iz posl. str. _ (1. vaja), CD3, št. 4

Potek učne ure



Igrica: Pantomima. Učenci sedijo v krogu. Eden izmed njih si zamisli eno izmed živali, ki živijo v živalskem vrtu. S kretnjami skuša predstaviti žival. Učenci ugibajo, kaj predstavlja. Učenec, ki prvi ugane, nadaljuje z igro.

ll. Ogledamo si sliko v delovnem zvezku na str. 20. Učence vzpodbudimo, da

razmišljajo o sliki. Skupaj opisujemo sliko v zaporednem sestavljanju povedi. Npr. prvi učenec pove stavek, drugi učenec smiselno nadaljuje. Učenci morajo biti pri pripovedovanju zelo zbrani, da je končni opis ustrezen. Lahko določimo tudi učenca, ki sproti zapisuje povedi. Ob zaključku preberemo skupni opis.

Preberemo besedilo pod sliko. Postavim vprašanja: Kje živita Ema in Lan? Kam gresta večkrat z očkom? Kaj si Ema najraje ogleduje? Zakaj je Lan navdušen nad opicami? Kako je v živalskem vrtu s hranjenjem živali?

Na tablo napišem izpeljavo velikih pisanih črk L in E iz velikih tiskanih črk.

Učenci poimenujejo nove črke. Poteze vadijo z velikimi gibi po zraku, po klopi, zapisujejo jih na tablo, na papir večjega formata, v brezčrtni zvezek, pomagajo si z volneno nitjo in šele nato jih zapišejo v zvezek. Koliko in katere vaje bomo naredili preden se odločimo za zapis v zvezek, je odvisno od učencev in njihovih pisalnih zmožnosti.

Posamezne nove pisane črke učiteljica ponovno napiše na tablo. Utemeljimo novo obliko črke z berljivostjo, estetskimi merili, enopoteznostjo ... V delovnem zvezku vadijo zapis novih črk.

Samostojno rešijo naloge v delovnem zvezku na str. 21.

lll. Pregled pravilnosti.



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: SPOZNAVANJE VELIKIH PISANIH ČRKEnota: Kaj delajo otroci?

Cilji: Učenci opisujejo dejavnosti otrok na sliki in zapisujejo povedi, poslušajo sogovornika in napišejo, katere so njegove najljubše dejavnosti, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, upoštevajo govorno-poslušalska pravila, vadijo zapomnitev povedi.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 22, Prir. str. 31 (UL: / ), DZABC 3/3 str. / , Prir. k vajam iz posl. str. _ (10. vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Pripravim slike različnih otrok v igri (npr. Unicefov koledar). Učenci sedijo v krogu

in si izberejo eno od slik. Pripovedujejo, s čim se otroci igrajo. Ugotavljajo, katerih iger in pripomočkov mi ne poznamo. Pogovarjamo se o drugačnosti. O igri slepih, gluhih, telesno prizadetih …

ll. Z učenci se pogovorimo, kaj najraje delajo v prostem času.

Učenci poslušajo drug drugega tako, da nastaja zgodba. Vsak učenec pove le eno poved (prir. k vajam iz posl. – 10. vaja).

Ogledamo si sličice v delovnem zvezku. Opišemo, kaj delajo otroci.

Za vsako sličico napišejo po eno poved.

lll. Drug drugemu v klopi pripovedujejo, kaj radi delajo v prostem času. Napišejo, kaj

dela sošolec v prostem času.

Domače delo: Kaj najraje delam v prostem času?


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTIEnota: Šolski prostori

Cilji: Učenci poimenujejo in opišejo šolske in stanovanjske prostore, napišejo opis učilnice, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, upoštevajo govorno-poslušalska pravila, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 23, Prir. str. 34 (UL: / ), DZABC 3/3 str. 14, Prir. k vajam iz posl. str. _ (11. vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Učenci sedijo v klopeh. Vsaka dvojica si izbere sliko šolskega prostora. Drug

drugemu jo opisujeta.

Učenec si zamisli šolski prostor in s pantomimo prikaže dejavnost, ki poteka v njem, drugi pa ugibajo, kateri prostor je to.

Učitelj pripoveduje in prebere besedilo o različnih prostorih in stavbah. Po poslušanju rešijo vaje v DZ ABC3/3 na str. 14 (prir. k vajam iz posl. – 11.vaja).

ll. Ob sliki v delovnem zvezku opišejo šolski prostor: telovadnico.

V delovnem zvezku sta dve vzorčni besedili opisa. Učenci ju preberejo in ugotovijo, katera prostora sta opisana (kuhinja, knjižnica), in njuni imeni zapišejo v okvirčka. Po vzorcu kuhinje in knjižnice opišejo še učilnico. Povedo, čemu je namenjena.

Pisni opis učilnice.

lll. Nekaj učencev predstavi opis učilnice

Domače delo: Svoj najljubši stanovanjski prostor opišejo v zvezek. Pišejo doma, kjer prostor lahko opazujejo


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: Enota:

Cilji: Učenci



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. / , Prir. str. / (UL: / ), DZABC 3/3 str. / , Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTIEnota: In kaj je to?

Cilji: Učenci poimenujejo in opišejo stavbe v mestu, preberejo opis in poskušajo ugotoviti, kaj opisuje, sestavijo opis, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, po navodilih označijo pot in dopolnijo risbo s pisanjem, razvijajo sposobnost sledenja navodilom.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 24, Prir. str. 34 (UL: / ), DZABC 3/3 str. 15, Prir. k vajam iz posl. str. _ (12. vaja), CD3, št. 15

Potek učne ure

l. Učitelj pripoveduje besedilo o Lani in Gregorju, nato ga učenci poslušajo na CD3 –


V pisemskih ovojnicah imamo po eno fotografijo pomembnejše stavbe v domačem kraju. Učenci so v skupinah, kjer sestavljajo dele fotografije v celoto. Pripovedujejo, kje so stavbo videli in čemu služi. Ko vse skupine predstavijo svojo stavbo, še enkrat imenujemo pomembnejše stavbe v kraju.

Kako je v mestu? Učenci si ogledajo slike mesta ali knjigo Polonce Kovač V MESTU.

ll. V delovnem zvezku je pet opisov prostorov oz. stavb v mestu. Učenci v delovnem zvezku samostojno tiho preberejo opise značilnih prostorov oz.

stavb in jih povežejo, kot kaže primer. Pripovedujejo, če so že bili v kateri izmed teh stavb in kaj so v njej počeli. O rešitvah se pogovorimo.

Za dodatno nalogo učenci rešijo še 2. in 3. nalogo. Napišejo lahko še svojo uganko, v kateri opišejo kulturno ali drugo ustanovo, sošolci pa ugibajo, za katero ustanovo gre.

lll. Pregled nalog. Domače delo: Opiši pomembno zgradbo v domačem kraju.

UČNA PRIPRAVA

Učitelj/vzgojitelj: Razred: 3.

Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: SPOZNAVANJE VELIKIH PISANIH ČRKEnota: Velike pisane črke I, J, H, K


in velikosti, pripovedujejo o vožnji z vlakom.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 25, Prir. str. 32 (UL: 10 ), DZABC 3/3 str. / , Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Ponovitev velikih pisanih črk. Pri predstavitvi besed povemo, kaj posamezna imena

predstavljajo.Narek

Zalog, Cerknica, Sava, Šmarna gora, Črnivec, Ojstrica, Vogar, Železniki, Eta, Ljubno, Grosuplje, Ulovka

ll. Ogledamo si sliko v delovnem zvezku na str. 25. Učence vzpodbudim, da

razmišljajo o sliki. Pripovedujejo, če so se že kdaj peljali s staro lokomotivo. Preberemo besedilo pod sliko. Postavim vprašanja: Kje je stara lokomotiva? Kdo jo

vsak dan obišče? S čim se bodo vozili otroci, ko malo odrastejo? Na tablo napišem izpeljavo velikih pisanih črk I, J, H in K iz velikih tiskanih črk. Učenci poimenujejo nove črke. Poteze vadijo z velikimi gibi po zraku, po klopi,

zapisujejo jih na tablo, na papir večjega formata, v brezčrtni zvezek, pomagajo si z volneno nitjo in šele nato jih zapišejo v zvezek. Koliko in katere vaje bomo naredili preden se odločimo za zapis v zvezek, je odvisno od učencev in njihovih pisalnih zmožnosti.

Posamezne nove pisane črke učiteljica ponovno napiše na tablo. Utemeljimo novo obliko črke z berljivostjo, estetskimi merili, enopoteznostjo ... V delovnem zvezku vadijo zapis novih črk.

Samostojno rešijo naloge v delovnem zvezku, str. 25. Pri drugi nalogi v dvojicah najprej ustno tvorijo vprašalne povedi in jih nato zapišejo v zvezke.

lll. Pregled pravilnosti.



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTIEnota: Polh – opis živali

Cilji: Učenci preberejo opis in poskušajo ugotoviti, kaj opisuje, spoznajo namen branja neumetnostnih besedil in vedo, da nam le ta prinašajo

podatke o nas in o svetu okrog nas, pripovedujejo o polhu in ga ustno opisujejo, po vzorcu opisa polha napišejo opis ene od znanih gozdnih živali.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 26, 27, Prir. str. 35 (UL: 13), DZABC 3/3 str. / , Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Predstavim prosojnico, na kateri je nekaj glodalcev : miš, polh, veverica. Učenci iščejo podobnosti med temi živalmi in sestavljajo uganke, pri katerih bi bila rešitev ime predstavljene živali.

ll. V delovnem zvezku se seznanijo s primerom stvarnega opisa živali: polha. Polhi

živijo pri nas,so pa aktivni ponoči, zato jih težko vidimo.

V besedilu so stalne besedne zveze: vsega se loti z enakim tekom, s trebuhom za kruhom, debel kot polh, spi kot polh, lačen za dva, ki jih poskušajo pomensko razložiti. Pri tem jim pomagam.

Tako tudi manj znane besede: mrzle sape – mrzel, lahen veter (vetrič). Učenci še izpišejo manj znane besede, o katerih se pogovorijo s sošolcem/sošolko.

Z odgovori na vprašanja opišejo polha.

Z zeleno barvico pobarvajo okence pred pravilnim odgovorom.

lll. Učenci zaprejo delovni zvezek. Povem jim, da bodo tudi sami napisali opis polha.

Opisu lahko kaj dodajo, saj zagotovo o njem vedo kaj iz gledanih oddaj ali srečanj s polhom v naravi.



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTIEnota: Opis živali

Cilji: Učenci preberejo opis živali in rešijo nalogo, vadijo branje, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 10, 11, Prir. str. 34 (UL: 15), DZABC 3/3 str. 16, Prir. k vajam iz posl. str. _ (13. vaja), CD3, št. 16

Potek učne ure

l. Učencem pripravim kopijo učnega lista 14. Samostojno preberejo besedilo in rešijo

nalogo.

Po končanem delu pregledamo pravilnost rešitev.

Z učenci besedilo še enkrat glasno preberemo.

ll. V pisemski ovojnici imam nekaj slik gozdnih živali. Učence razporedim v skupine po

štiri. Tudi mizice pripravimo za skupinsko delo. Vsaka skupina si izbere eno sliko. V knjižnem kotičku poiščejo knjige, v katerih bi našli potrebne podatke o izbrani živali.

V knjižnici si zagotovimo dovolj knjig, da bo vsak učenec lahko iskal podatke. Če je knjig malo, si pomagamo s fotokopijami besedil. Vsak učenec si naredi izpisek in ga predstavi skupini, nato skupina oblikuje opis

živali. Sestavljajo ga skupaj, vendar ga vsak zapisuje v svoj zvezek. Opis ilustrirajo.

lll. Vsaka skupina predstavi opis ostalim učencem.

Učitelj pripoveduje besedilo o lisici, nato ga učenci poslušajo na CD3 – št. 16. Po poslušanju rešijo vaje v DZ ABC3/3 na str. 16 (prir. k vajam iz posl. – 13.vaja).



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: PRIMERJANJE UMETNOSTNIH BESEDIL Z NEUMETNOSTNIMIEnota: Uganke

Cilji: Učenci v ugankah doživljajo zvočnost, zaznavajo ritem in likovno oblikovanost

besedila, zaznajo razliko med stvarnimi opisi in opisi v umetnostnem besedilu –

ugankah, razlikujejo umetnostna in neumetnostna besedila in iščejo razlike in

podobnosti, v ugankah doživljajo zvočnost, zaznavajo ritem in likovno oblikovanost

besedila, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 29, Prir. str. 46 (UL: 16), DZABC 3/3 str. 17, Prir. k vajam iz posl. str. _ (14. vaja), CD3, št. 17

Potek učne ure

l. Učitelj pripoveduje besedilo o marjetici, nato ga učenci poslušajo na CD3 – št. 17.

Po poslušanju rešijo vaje v DZ ABC3/3 na str. 17 (prir. k vajam iz posl. – 14.vaja). Učencem povem, da bomo uro namenili ugankam. Vprašam jih, če vedo, kaj so

uganke in kdo jih piše. Vprašam jih, če poznajo kakšno uganko in jih povabim, da jo povedo, ostali pa ugibamo.

ll. Učenci so že spoznali stvarni opis živali (opis polha), zdaj pa se seznanijo z opisom

v umetnostnem besedilu Uganke. Uganke so napisali: Lojze Beltram, Helena Bizjak. Učenci berejo uganke naglas in jih povežejo z narisano živaljo, ki jo uganka opisuje.

Rešitve so: pes, netopir, mačka, krt in jež. V zvezek napišejo svojo uganko o živali, sošolec/sošolka pa naj ugiba, za kaj gre.

lll.

ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 16. Učenci samostojno rešujejo učni list. Najprej uganko preberejo, nato rešitev narišejo. Pregledamo pravilnost rešitev.

Učence vzpodbudim, da si v knjižnici izposodijo kakšno knjigo ugank in nam nekaj ugank predstavijo.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: SPOZNAVANJE VELIKIH PISANIH ČRK Enota: Velike pisane črke F, T in P


in velikosti.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 30, Prir. str. 32 (UL: 12), DZABC 3/3 str. / , Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Ponovitev velikih pisanih črk. Vaja, kjer učenci vadijo že znane, obravnavane velike

pisane črke in besede. Vajo napišemo na grafoskopsko prosojnico.

ll. Ogledamo si sliko v delovnem zvezku na str. 30. Učence vzpodbudim, da

pripovedujejo o sliki.

Preberemo besedilo nad sliko. Postavim vprašanja: Kje sta Petra in Tilen? Kdo je prišel mimo? Kaj je storila Petra? Ali je Filip ustregel Petrini prošnji? Kaj je storil? Kako sta se počutila Petra in Tilen? Kako bi ravnal ti? Ob besedilu se pogovorimo o vsebini. Otroci ovrednotijo Filipovo dejanje in utemeljijo njegovo odločitev.

Na tablo napišem izpeljavo velikih pisanih črk F, T in P iz velikih tiskanih črk.

Učenci poimenujejo nove črke in vadijo poteze z velikimi gibi. Koliko in katere vaje bomo naredili preden se odločimo za zapis v zvezek, je odvisno od učencev in njihovih pisalnih zmožnosti.

Posamezne nove pisane črke učiteljica ponovno napiše na tablo. Utemeljimo novo obliko črke z berljivostjo, estetskimi merili, enopoteznostjo ... V delovnem zvezku vadijo zapis novih črk in povedi.

S table / grafoskopske prosojnice prepišejo zapis.

lll.

Domače delo ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 12.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTI Enota: Ljubljana

Cilji: Učenci spoznajo osebna lastna imena in imena bližnjih krajev, vadijo pisanje s pisanimi črkami in tako izboljšujejo natančnost, hitrost in

estetsko pisanje, v besedilu prepoznajo osebna in zemljepisna imena in pri pisanju le- teh

uporabijo veliko začetnico, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 31, Prir. str. 58 (UL: /), DZABC 3/3 str. / , Prir. k vajam iz posl. str. _ (1. vaja), CD3, št. 5

Potek učne ure



Za uvodno motivacijo si ogledajo slike in knjige mesta Ljubljane (Pozdrav iz Ljubljane, Plečnikova Ljubljana, Ljubljana).

Pripovedujejo, kdaj so bili nazadnje v Ljubljani in kakšen je bil njihov namen obiska (kulturna prireditev, nakupovanje, obisk muzeja, galerije …).

Pogovorimo se o znamenitostih in njihovih doživetjih, ko so obiskali Ljubljano.

ll. Berejo besedilo.

Delo v dvojicah: vsak učenec napiše na list nekaj vprašanj v zvezi z besedilom. Učenca listka zamenjata in drug drugemu odgovarjata na vprašanja.

Pri reševanju 2. naloge so pozorni na uporabo velike začetnice. Z rdečo barvico podčrtajo vse velike začetnice in utemeljijo svojo odločitev.

o Velika začetnica na začetku povedi.o Velika začetnica pri osebnih imenih.o Velika začetnica pri zemljepisnih imenih.

O vseh velikih začetnicah se dobro pogovorimo in vsako posebej pojasnimo.

Učenci prepišejo besede, ki se začnejo z veliko začetnico v zvezek. Dogovorimo se, da jih prepišejo v dveh stolpcih, glede na osebna in zemljepisna imena.

lll. Pripovedujmo drug drugemu o našem obisku Ljubljane. Pri pripovedovanju

upoštevamo:1. S kom si šel v Ljubljano?2. Zakaj si se tja odpravil?3. Se je zgodilo kaj posebnega?4. Kakšno je tvoje mnenje o Ljubljani?


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: Enota:

Cilji: Učenci v ugankah doživljajo zvočnost, zaznavajo ritem in likovno oblikovanost

besedila. Zaznajo razliko med stvarnimi opisi in opisi v umetnostnem besedilu – ugankah,

vadijo pisanje s pisanimi črkami in tako izboljšujejo natančnost, hitrost in estetsko pisanje,

v besedilu prepoznajo osebna in zemljepisna imena in pri pisanju le- teh uporabijo veliko začetnico.



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: SPOZNAVANJE VELIKIH PISANIH ČRK Enota: Velike pisane črke R, B in D

Cilji: Učenci z vajami odpravljajo napake pri pisanju, spoznajo nove črke, vadijo natančnost in estetsko pisanje, poznajo pomen zapisovanja z velikimi pisanimi črkami.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 32, Prir. str. 32 (UL: /), DZABC 3/3 str. / , Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Če imamo v bližini železniško postajo in so jo otroci že obiskali, se o njej

pogovarjamo, drugače namenimo pogovor vožnji z vlakom. Nekateri učenci so se peljali z različnimi vlaki. Naj pripovedujejo o svojih doživetjih. Lahko pripovedujejo vsem učencem, še bolje pa je, da poteka delo v skupini, saj tako lahko več otrok pripoveduje.

Ponovitev velikih pisanih črk. Črke pišejo po nareku. Če se katere od črk učenci ne spomnijo, jo ponovno napišemo na tablo.

Napiši čim več besed, ki se začnejo na ___. Določimo tisto veliko pisano črko, ki dela učencem pri zapisu največ težav. Učenci povedo, kdaj pišemo z veliko začetnico.

ll. V delovnem zvezku na str. 32 preberemo besedilo. Postavim vprašanja: Kje so

otroci? S kom so na železniški postaji? Kam se bodo odpeljali? Katere nove pisane črke se bomo naučili? Zakaj je pomembno, da poznamo velike pisane črke? Kdaj jih uporabljamo?

Na tablo napišem izpeljavo velikih pisanih črk R, B in D iz velikih tiskanih črk. Učenci vadijo zapis novih velikih pisanih črk.

S table / grafoskopske prosojnice prepišejo zapis: Roman je naš sosed. Rad lovi ribe. Danes je ribaril skupaj z Rokom, Blažko in Dejanom. Kam so se skrile ribe? Morda bodo imeli več sreče jutri. Z vlakom se bodo odpeljali k dedku Bertu. Ribe bodo lovili v morju.

lll. Učenci še enkrat preberejo besedilo o Roku, Blažki in Dejanu. S pomočjo voznega

reda bodo ugotovili, kdaj bodo potovali v Koper in s katerim vlakom.

S pomočjo vprašanj v učbeniku učenci poiščejo ustrezne podatke v tabeli in jih označijo.

Domače delo: ABC 3 delovni zvezek str. 32 – Učenci utrdijo zapis pisanih črk.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTI Enota: Grad ali grat?

Cilji: Učenci z vajami odpravljajo napake pri pisanju. Pravilno pišejo pravopisno

težje besede, pozorni na končni glas d ali t v besedi, poimenujejo sličice in se poslušajo, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 33, Prir. str. 63 (UL: 17, 18, 19), DZABC 3/3 str. / , Prir. k vajam iz posl. str. _ (1. vaja), CD3, št. 6

Potek učne ure



Na grafoskopsko prosojnico fotokopiram ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 17. Z učenci skupaj rešimo križanko. Pravilne rešitve sproti vpisujemo.

Vodim pogovor o dilemah, ko se znajdemo pred besedo, pa ne vemo, kako bi jo pravilno zapisali. Učencem povem, kako si lahko pomagamo. Poslušaj se: Ali rečeš: Ne vidim gradu ali gratu? Odgovor je: gradu.

Učenci v dvojicah iščejo "težke " besede in jih uporabijo v povedih. Če se ničesar ne spomnijo, jim nekaj besed napišem na tablo: vol , sod, pot, pod, medved … Vadijo po vzorcu.

ll. Kaj se pogovarjata mama in sin? Natančno preberejo besedilo v oblačkih in

povedo, česa deček ni vedel. Povedo, kako si pomagamo, da besedo pravilno napišemo.

Skupaj rešujemo naloge v delovnem zvezku na str. 33.

lll. Na grafoskopsko prosojnico fotokopiram ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 18.

Učenci rešijo nalogo po navodilih. Domače delo: ABC 3 delovni zvezek, učni list 19.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: SPOZNAVANJE VELIKIH PISANIH ČRK Enota: Velike pisane črke A, M in N

Cilji: Učenci spoznajo nove črke, vadijo natančnost in estetsko pisanje, napišejo celotno abecedo z velikimi pisanimi črkami in utrdijo pravilnost

zapisa, pripovedujejo nadaljevanje zgodbe in pisno odgovorijo na vprašanja, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila.



Učna sredstva:


Potek učne ure



Velike pisane črke ponovimo tako, da učencem narekujem imena oseb, priimke in imena krajev. Učenci napišejo: Brane, Darka, Kranj, Rekar, Tanja, Franci, Ptuj…

Učenci pripovedujejo, če so že kdaj pripravili svojim staršem presenečenje. Kako?

ll. Tudi Anja, Matic in Nejc so pripravili mami presenečenje. V delovnem zvezku na

str. 34 preberemo besedilo. Postavim vprašanje: Kako so otroci presenetili mamo? Pogovorimo se o zapisu novih velikih pisanih črk. Na tablo napišem izpeljavo

velikih pisanih črk N, M in A iz velikih tiskanih črk. Učenci vadijo zapis novih velikih pisanih črk.

Kako bi zgodbico, ki smo jo danes prebrali nadaljevali? Še enkrat preberemo besedilo, nato učenci pripovedujejo možna nadaljevanja.

lll. Učenci napišejo nadaljevanje zgodbe in jo predstavijo sošolcem.

Domače delo: ABC 3 delovni zvezek str. 34, nal. 2 – Odgovori na vprašanja


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: SPOZNAVANJE VELIKIH PISANIH ČRK Enota: Velika pisana abeceda

Cilji: Učenci spoznajo igrico En, dva, tri, vse prste razpri in vedo, kdaj pišemo

besede z veliko in kdaj z malo začetnico, vadijo zapis velikih pisanih črk, natančnost in estetsko pisanje, napišejo veliko pisano abecedo, po abecednem redu pišejo imena, priimke, imena krajev ...



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 72, Prir. str. / (UL: 20), DZABC 3/3 str. / , Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Igrica: En, dva, tri vse prste razpri. Na izgovor te povedi učenci razprejo prste

(kolikor želijo). Skupaj štejemo tako, da pomeni vsak prst eno črko v abecedi. Štejemo po vrsti: A, B, C… Če je prstov več kot je črk v abecedi, začnemo od začetka. Ko izberemo črko, učenci vpisujejo v tabelo zahtevana imena – samostalnike. Točkovanje: Pravilno besedo, ki jo učenec napiše in je v rešitvah edina, točkujemo z 10 točkami, besede, ki so pravilne, vendar se pri rešitvah ponavljajo, točkujemo s 5 točkami, neizpolnjen prostor je vrednoten z 0 točkami. Ob koncu igre točke seštejemo. Učence opozorimo na pravilno uporabo velike začetnice. Povprašamo jih: Kako pišemo imena oseb? Kako pišemo imena rastlin?…

IME OSEBEPRIIMEK

IME KRAJAIME RASTLINE

IME VODEll.

Na tablo/ graf. pros. in v zvezke napišemo šest imen. Predlagajo jih učenci. Razvrstimo jih po abecednem redu. Učencem razložim način pravilnega razvrščanja, kadar se pojavi več imen z enako začetno črko ( Mateja, Mirko, Mojca).

Na tablo/ graf. pros. in v zvezke napišemo šest priimkov. Učenci samostojno razvrstijo priimke po abecednem redu.

lll. Igrajmo se imena in priimke: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 20. Delo lahko

poteka v dvojicah. Domače delo: Napiši veliko in malo pisano abecedo. Glej delovni zvezek ABC 3, 1.

del, str. 72.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Sošolke in sošolci

Cilji: Učenci obnovijo pisane črke, pišejo imena sošolcev in sošolk in pri tem uporabljajo veliko začetnico ter

upoštevajo abecedno zaporedje črk, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila.



Učna sredstva:


Potek učne ure



Na začetku ure se lahko igrajo socialne igrice:Igra: Ugani osebo. Učenec ima zakrite oči in s tipanjem obraza ugiba, katerega sošolca se

dotika; Igra: Konjiček, kdo te jaha. Konjiček (učenec) z rutico na očeh je z obrazom sklonjen k tlom. Sošolci se tiho, drug za drugim usedejo na konjičkov hrbet in ga vprašajo s spremenjenim

glasom: Konjiček, kdo te jaha? Ko “konjiček” ugane ime jahača, prevzame ta njegovo vlogo;

Igra: Slepa miš;Igra: Uganke. Učiteljica ali učenec opisujeta določenega otroka, sošolci in sošolke

pa skušajo ugotoviti, koga opisujeta.ll.

Učenci so že v prejšnjem šolskem letu spoznali rabo velike začetnice pri pisanju osebnih lastnih imen, zato najprej poimenujejo osebe. Nekaj teh imen zapišejo na tablo. Povejo, da osebna lastna imena pišemo z veliko začetnico.

V delovni zvezek najprej zapišejo imena sošolk in sošolcev, nato pa jih po abecedi razvrstijo v stolpca. Pišejo naj s pisanimi črkami. Naloge rešujejo samostojno, nato jih skupaj pregledamo.

lll.

Igra: Kako se poznamo? Učenci si izberejo sošolca in ga na listu opišejo. Vse podpisane listke

pritrdijo na tablo. Otroci se sami prepoznavajo. Kdor se je prepoznal, vzame listek in ga prebere. Sošolec mu potrdi, če je opisal njega.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTIEnota: Moja družina

Cilji: Učenci ustno opisujejo jutro v svoji družini, k danemu besedilu znajo postavljati vprašanja, berejo z razumevanjem in znajo popraviti nepravilnosti v besedilu, samostojno opišejo osebo, njeno zunanjost, lastnosti, delo, prosti čas, družino

in posebnosti, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 36, 37, Prir. str. 35 (UL: 21, 22), DZABC 3/3 str. 18, Prir. k vajam iz posl. str. _ (15. vaja), CD3, št. 18

Potek učne ure

l. Učenci se pogovorijo o jutru doma: kdaj so vstali in kako. Pripovedujejo, kdaj se vsi

zberejo - člane poimenujejo z eno besedo: družina.

ll. V delovnem zvezku je predstavljen otroški opis Moja družina. Nika je opisala

družinske člane in hišne ljubljence. Učenci naprej besedilo glasno preberejo. O Nikini družini se pogovorijo. V drugi nalogi napiše vsak učenec pet ali več vprašanj o Nikini družini. Nanje odgovorijo sošolci in sošolke. Pri 3. nalogi popravljajo napake v Vesninem opisu. Učiteljica opozori učence na popravljanje napak. Samostojno rešijo ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 21. Učenci v 4. nalogi ustno opišejo delo fizioterapevta in medicinske sestre. Ustno opišejo še sebe ali svojega sošolca/sošolko. Opis oseb se dopolnjuje s predstavitvijo na straneh 10, 11 in 12. Pri opisu si pomagajo z opornimi točkami, ki jih napiše učiteljica na tablo:

- ime osebe,- opis zunanjosti,- opis lastnosti,- delo (poklic), prosti čas,- posebnosti.

lll. Učitelj pripoveduje besedilo o Maksovi družini, nato ga učenci poslušajo na CD3 –


V zvezku opiše vsak učenec še svojo/-ega sošolko/sošolca, vendar je/ga ne poimenujejo. Sošolci nato ugibajo, za koga gre.



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAGMATIČNE ZMOŽNOSTIEnota: Živjo, Špela!

Cilji: Učenci se naučijo pravilno in vljudno telefonirati, pišejo telefonski pogovor v obliki stripa ali dvogovora, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, upoštevajo govorno-poslušalska pravila, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila, poslušajo telefonski pogovor.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 38, 39, Prir. str. 26 (UL: /), DZABC 3/3 str. 19, Prir. k vajam iz posl. str. _ (16. vaja), CD3, št. 19

Potek učne ure

l. Učitelj pripoveduje besedilo o Žanu, babici in Maji, nato ga učenci poslušajo na CD3

– št. 19. Po poslušanju rešijo vaje v DZ ABC3/3 na str. 19 (prir. k vajam iz posl. – 16.vaja).

Učenca zaigrata telefonski pogovor. Poslušalci povedo, kako sta se pogovarjala. Skupaj analiziramo potek pogovora: Kdo je poklical? Kako se je predstavil? Kako se je oglasil sogovornik?

ll. V delovnem zvezku je napisan vzorec telefonskega pogovora med Janom in Špelo.

Pogovarjata se o knjigi, ki jo potrebujeta za opis živali. Učenci spoznajo osnovna pravila, ki veljajo za sporazumevanje po telefonu (pozdrav, predstavitev, imenovanje osebe, s katero bi radi govorili, sporočilo, zakaj kličejo, zahvalo in pozdrav z lepimi željami).

- Učenec in učenka najprej bereta telefonski pogovor v delovnem zvezku. Nato se z učenci pogovarjamo o telefoniranju.

- Rešijo 2. in 3. nalogo v učbeniku.- Učenci za vajo v dvojicah zaigrajo telefonski pogovor. Za slušalko lahko

uporabijo jogurtove lončke ali telefon - igračke. Dvojice zaigrajo telefonski pogovor še pred sošolci, ki posamezen pogovor ovrednotijo.

- Po dva učenca zapišeta svoj pogovor po telefonu v obliki stripa ali dvogovora v zvezek.

Npr.: MARTIN: Dober dan. Martin pri telefonu.lll.

Igrica: Pogovor malo drugače. Dvojici učencev dam list papirja. Na ta list napišeta učenca pogovor tako, da izmenično pišeta besedilo. Med delom se ne pogovarjata o ničemer. Ko je zapis končan, ga spremenita v telefonski pogovor. Dodata vljudne izraze sporazumevanja po telefonu in pogovor zaigrata.

Domače delo: Napiši telefonski pogovor z mamico. Mamica je v službi, ti si sam doma. Rad bi nekaj dobrega pojedel, vendar ničesar ne najdeš, pa tudi hrane ne znaš pripraviti. Pogovor napiši.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: * PRAVOPISNE VAJEEnota: Pisanje in branje besed s črko l na koncu

Cilji: Učenci ugotavljajo razlike med pisano in izgovorjeno črko l, napišejo besedilo kot bi ga pripovedoval deček, razvrščajo besede v dve skupini (izgovarjamo kot l, izgovarjamo kot u ), vadijo izgovorjavo in zapis besed.



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure

l.

Učenci sedijo v skupinah po štiri. Vsaka skupina ima knjigo T. Kokalj, BESEDE NAGAJIVKE. Učenci iščejo besede, ki se končajo s črko l. Na list papirja napišejo do deset besed. Besede razvrstijo v dva stolpca: na besede, kjer črko l izgovarjamo kot u in na besede, kjer črko l izgovarjamo kot l.

ll. Na grafoskopski prosojnici si ogledamo vaje. Pri vsaki vaji povemo, kako bomo

pristopili in jo tudi ustno rešimo.

Učenci vaje prepišejo v zvezek in jih skušajo pravilno rešiti. Učencem, za katere vemo, da nalog samostojno ne bodo zmogli rešiti, pomagamo.

III. Pregled pravilnosti.

Pisanje in branje besed s črko l na koncu

1. Preberi besede. Kaj opaziš? Črko l na koncu besede obkroži z rdečo barvico.

TEKEL, SKAKAL, HODIL, PRIŠEL, POKUKAL, PRIPOVEDOVAL, VIDEL, NOSIL, NATRESEL

2. Spremeni zgodbico o deklicah tako, da bodo v njej nastopali dečki.

Nekoč so živele tri prijateljice. Hodile so v šolo in obiskovale krožke. Maja je plesala in vezla prtičke. Tina je igrala namizni tenis in risala. Ema je nastopala z lutkami in drsala. Pogosto so se skupaj igrale.

3. Besede glasno beri in se poslušaj, kako jih izgovarjaš.

Napiši besede, kot bi jih povedala deklica.

tekel, zavrl, nesel, povabil, zaloputnil, preskočil, pohvalil

4. Preberi spodnje besede in jih razvrsti v dve skupini:1. Izgovorimo l

2. Izgovorimo u pol, cel, žival, kal, val, sol, krokodil, vogal, sol, šal Kaj misliš? Ali se napiše domov ali domol !!!


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAGMATIČNE ZMOŽNOSTIEnota: Nejc pri telefonu

Cilji: Učenci prisluhnejo telefonskemu pogovoru in pripovedujejo o svojih izkušnjah

s telefoniranjem, rešijo naloge v delovnem zvezku, odgovorijo na vprašanja in odgovore napišejo, zaigrajo telefonski pogovor in ga zapišejo v obliki dvogovora, navajajo se na pozorno poslušanje in tekoče govorjenje, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem, po navodilih postavljajo like, razvijajo sposobnost sledenja navodilom.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 40, Prir. str. 27 (UL: /), DZABC 3/3 str. 21, Prir. k vajam iz posl. str. _ (17. vaja, UL: 2), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Z učiteljico v sosednjem razredu se domenim, da me takoj na začetku ure pokliče

po telefonu (dobro je, da obravnavava isto temo). Pozdravim jo, se predstavim, jo vprašam kaj želi, kratkemu pogovoru sledi pozdrav.

Z učenci se pogovorimo kako je potekal pogovor. Kako se je začelo? Kako sem se oglasila? Ali je potrebno, da se klicani predstavi? Ali je potrebno, da se klicoči predstavi? Kaj je vljudno? Ali vedno vprašamo, kaj oseba, ki nas kliče, želi? Zakaj je odgovor da oz. zakaj ne? Kako se je pogovor zaključil?

Zakaj uporabljamo ljudje telefone? Kakšen je namen telefoniranja? Zakaj imate vi telefone? (Vprašam učence, ki nosijo v šolo telefon.) Če učenci ne nosijo telefonov s seboj v šolo, jih vprašamo, kdaj oni uporabljajo telefon.

ll. V oblačkih je predstavljen telefonski pogovor med Nejcem in Markovo mamo. Nejc

je želel govoriti z Markom, a ga ni bilo doma.

Učenca prebereta dvogovor, zapisan v oblačkih. Poslušalci ugotovijo vrstni red pogovornih replik.

Učenci smiselno prepišejo besedilo iz spodnjih oblačkov v prazne oblačke ob fotografijah. Pomagajo si z barvami. Povedi prepišejo s pisanimi črkami.

V zvezek napišejo odgovore na vprašanja pri drugi nalogi.

lll. Učenci v skupinah zaigrajo telefonski pogovor. Zaigrajo vlogo otroka, sošolčeve

matere/očeta in sina/hčerke, ki se vrne pozneje domov. Mati/oče mu/ji sporoči, da ga/jo je klical/-a sošolec/sošolka. Kaj mu/ji je sporočila?

Vsaka skupina pred sošolci še zaigra telefonski pogovor, nato ga v skupini zapišejo v obliki dvogovora. Pišejo na velik list, ki ga kasneje pritrdimo na pano.

Učenci po navodilih učitelja v DZ ABC2/3 na str. 21 postavijo like (prir. k vajam iz posl. –

17. vaja).


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Vzklična poved – Reksova prva šola

Cilji: Učenci zaigrajo prizor o klicanju k večerji, v delovnem zvezku preberejo besedilo v oblačkih in ga prepišejo na ustrezna

mesta, berejo vzklične povedi z naraščajočo intonacijo in pripovedne s padajočo

intonacijo.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Na začetku ure učenci zaigrajo prizor z materjo/očetom, ki kliče otroka k večerji.

Otrok bi se še rad igral, starši pa vztrajajo. Npr.: M: Žan! Pridi! Večerja je pripravljena.

Ž: Mami! Počakaj! Rad bi dokončal predor.

ll. Najprej se pogovorimo ob slikah Jureta in psa Reksa. Pred prepisom besedila v

pripadajoče oblačke, učenci glasno berejo besedila in pri tem upoštevajo ločila. Prepišejo jih k ustrezni sliki.

Ob koncu ponovno zaigrajo, tokrat Juretovo vlogo. Za psa lahko uporabijo igračko ali lutko. Učenci naj igrajo v manjših skupinah, tako da bo vsak prišel na vrsto.

lll. Na grafoskopsko prosojnico napišem nekaj povedi. Učenci jih spremenijo v obliko

ukaza:Npr.: Reks veselo skače po cesti. Bliža se jima avto. Kaj zavpije Jure? (Reks, k nogi!) Reks se je približal črni tekočini v umazani plastenki. Zelo je bil žejen. Kaj mu je rekel Jure? (Reks, ne!) …Učenci napišejo zapovedi/ukaze v zvezek.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: VRSTE POVEDI – PRAVOPISNE VAJEEnota: Vprašalna poved

Cilji: Učenci sestavljajo vprašalne povedi na dano temo, berejo in pišejo vprašalno poved, na dano vprašalnico znajo sestaviti vprašalno poved.



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure

l. Otroci so zelo vedoželjni. V kratkem času naj napišejo čim več vprašanj o …(temo

naj izbere učitelj).Delo poteka v dvojicah. Po končanem delu oddajo listke z vprašanji v košarico. Izžrebamo tri lističe in skušamo odgovoriti na vprašanja.

ll. Na tablo narišem velik vprašaj. Katere vprašalnice smo uporabili pri pisanju

vprašanj? Zopet izžrebamo tri lističe in prepišemo vprašalnice.

Vodim pogovor o vprašalnih povedih.

Delo ob graf. prosojnici.a) Kdaj uporabljamo vprašalne povedi?b) Kakšno ločilo napišemo na koncu vprašalne povedi?

Pri vsaki vaji se ustavimo in jo ustno rešimo. Ko naredijo učenci dovolj ustnih vaj, nalogo tudi napišejo. Pri tretji nalogi beremo vprašalnice. Poudarim, da s pomočjo vprašalnic napišemo vprašalno poved.

lll. Domače delo: Napiši nekaj vprašalnic, kar te zanima v zvezi s poukom. Npr: Zakaj

pišemo domače naloge? Kdaj bomo imeli naslednji športni dan?…

Vprašalna povedVPRAŠAJ

Vprašaj zaznamuje VPRAŠALNO poved. Ko začnemo novo poved, za vprašajem pišemo veliko začetnico.

1. Kaj te zanima o gozdu? Napiši pet (tri) vprašalnih(e) povedi o gozdu.

2. Kakšna vprašanja postavljaš, če želiš izvedeti:

točen čas:začetek pouka:zmenek s prijatelji:reševanje naloge:seznam knjig za bralno značko:

3. Napiši vprašalne povedi, ki se začnejo z vprašalnicami:

Kdo Kaj Kdaj Kje Kam Koliko Zakaj Čigav Kakšen


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: PRIMERJANJE UMETNOSTNIH BESEDIL Z NEUMETNOSTNIMIEnota: Kaj je na koncu sveta?

Cilji: Učenci primerjajo umetnostna in neumetnostna besedila, iščejo razlike in

podobnosti, spoznajo/ začutijo, da je pesnik s svojo domiselnostjo konec sveta izrazil na

prav posebni način, izmišljajo si nadaljevanje pesmi; najprej skupaj, nato v dvojicah.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Kaj je na koncu sveta? je pesem Nika Grafenauerja. V pesmi se živali sprašujejo,

kaj je na koncu sveta.

Pred poslušanjem pesmi lahko otroci sproščeno nizajo svoje misli, ki se jim porajajo ob vprašanju, kaj je na koncu sveta.

ll. Učenci poslušajo pesem, ki jo najprej prebere učiteljica. Nalogo rešijo s

povezovanjem. Razmišljajo, zakaj se odgovori v pesmi razlikujejo.

Skupaj sestavimo verz, kaj je za nas na koncu sveta.Npr.: »Na koncu sveta?« modruje učenec, na koncu sveta je bister studenec ... Tam čez kamne poskakuje, v njem počitnice se čuje.

Naslednji verz sestavijo učenci v dvojicah.

Vse nove verze preberemo.

lll. Ugotovijo, da je na koncu sveta za medveda panj medu, za kuro zlato zrno, za

kravo trava, in za žabo počen lonec, torej tiste stvari, ki jih imajo živali rade.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Pripovedna poved – Kam gremo?

Cilji: Učenci v besedilu postavijo ločila. Z vajami odpravljajo napake pri pisanj, zaigrajo prizor, berejo in pišejo vprašalno, vzklično in pripovedno poved, jih

med seboj razlikujejo po končni intonaciji, upoštevajo ločilo.



Učna sredstva: lutke na palici

Literatura: DZ ABC3/1 str. 44, 45, Prir. str. 62 (UL: 25), DZABC 3/3 str. / , Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Učencem preberem pesem: Berta Golob, SLOVNICA ODČARANA ČAROVNICA: PIKA.

PIKAALI NINA NANA

Berta GolobPripoveduje,premišljuje,prisluškuje,

na koncu povedi sedikot zrno velika

pika.

Zakaj ne kriči,zakaj ne sprašuje,zakaj ne ukazuje,

zakaj kot klicaj se neba ne dotikakomaj za zrno velika

pika?

PIKAse prijazno dobrika,

na koncu vseh besed sediin nas uči,

da pripovedna poved je končana,pika – nina, pika – nana.

Brez, da bi kaj rekli, pritrdim na tablo večjo piko. Malo počakam, nato se pogovorimo o čem pesem pripoveduje. Učenci povedo, kar vedo o pripovedni povedi in končnem ločilu – piki.

ll. Za paravanom so pripravljene lutke na palici: vprašaj, klicaj in pika. Učencem

povem, da se bomo preselili v živalski vrt. Tam je tudi zvedavi vprašaj, neučakani, strogi, zapovedujoči … klicaj in umirjena, razlagalna pika, ki hoče vse povedati in pojasniti. Dogovorimo se, da pika lahko le pripoveduje, vprašaj sprašuje in klicaj zapoveduje, prepoveduje in vzklika. Učence povabim, da zaigrajo prizor.

Pogovorimo se o posamezni vrsti povedi. Posamezne povedi napišemo na tablo in se o njih pogovorimo.

lll. Po predhodnem pogovoru o živalskem vrtu učenci v delovnem zvezku na str. 44

vpišejo ustrezna ločila.

Vživijo se v dogajanje na fotografijah in v oblačke zapišejo pogovor.



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Vrste povedi - Pika, vprašaj, klicaj

Cilji: Učenci preko igre vlog utrjujejo končna ločila, postavljajo vprašanja in oblikujejo odgovore, pripovedujejo o svojem hišnem ljubljenčku oz. o živali, ki bi jo radi imeli, napišejo opis muce, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem, končna ločila razlikujejo po intonaciji.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 42, Prir. str. 62 (UL: 24-28), DZABC 3/3 str. 20, Prir. k vajam iz posl. str. _ (18. vaja), CD3, št. 20

Potek učne ure

l. Igra vlog: Učencem pritrdimo na oblačila klicaj, vprašaj in piko. Vsak učenec ima

pritrjeno le eno končno ločilo. Učenci večkrat zaigrajo prizor, vendar pri tem spreminjamo situacije.Iztočnica: Končna ločila so se srečala v šolski jedilnici:a) Med njimi se je spletel prijazen klepet o dobro pripravljenem kosilu.b) Klicaj je bil zgrožen nad dnevnim jedilnikom, zato sta ga pika in vprašaj mirila.c) Vprašaj je prišel iz druge države, kjer so kuhali drugačno hrano. Ko so s piko in

klicajem prinesli hrano do mize in začeli jesti, je vprašaj nenehno spraševal po sestavinah ...

Učenci poslušajo CD3, št. 20 in hkrati v DZ ABC2/3 na str. 20 pišejo ločila (prir. k vajam iz posl. – 18. vaja).

ll. V dvojicah sprašujejo in odgovarjajo na vprašanja. Vprašanja napišejo v delovni

zvezek na str. 42, nal. 1. Pogovorimo se o vprašalnih povedih in ponovimo vse, kar učenci že vedo.

Učenci tvorijo na dano besedo vprašalne povedi. Vzpodbudimo jih, da uporabljajo različne vprašalnice. Npr. proso: Kje kupuješ proso za papagaja?

Pri drugi nalogi naredimo veliko ustnih vaj. Učence navajamo na ustrezno stavčno intonacijo. Nekaj vzkličnih povedi tudi napišejo.

Učence vzpodbudim, da pripovedujejo o živali, ki jo imajo doma. Če živali nimajo povedo, katero žival bi imeli radi. Učenci naj bodo v skupinah po štiri, tako dobijo vsi možnost, da pripovedujejo. Vsaka skupina dela samostojno. Pomembno je, da v času, ko eden pripoveduje,

ostali trije poslušajo in mu ne segajo v besedo. Čas govorjenja naj bo omejen in učencem povemo, kdaj začne s pripovedovanjem naslednji učenec.

Tretjo nalogo rešijo samostojno. Pišejo v zvezke.

lll. Učenec prebere, kar je napisal o muci. Ostali učenci poslušajo in na koncu povedo,

katera končna ločila je učenec uporabil v zapisu. Če se le da, preberemo več zapisov.

Domače delo:


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Narek

Cilji: Učenci si izmišljajo pripovedne, vzklične in vprašalne povedi, vadijo pravilno izgovorjavo in pisanje besed, pišejo po nareku in upoštevajo pravilno rabo ločil in črke l na koncu besede, prepoznajo pravopisne napake in jih popravijo.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. / , Prir. str. (UL: 27), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Ponovimo o veliki začetnici in ločilih na koncu povedi. Učenci povedo, kar vedo o

veliki začetnici na začetku povedi, pri imenih in priimkih. Sestavijo nekaj pripovednih, nekaj vprašalnih povedi in nekaj vzkličnih povedi. Berejo povedi na graf. pros. In povedo, katero ločilo je na koncu povedi.

ll. Učencem predstavim besede nagajivke. Pogovorimo se o pogostih napakah, ki jih

napišemo pri teh besedah.

Besede nagajivke bil, našel, prinesel, hrustal, korenje, pobegnil, pogrešal, divjina

Predstavim narek in učence še enkrat opozorim na težje besede. Narek narekujem po posameznih povedih. Povedi ne ponavljam, ker so kratke.

Zajček najdenček Narek, Bil sem v gozdu. Našel sem majhnega divjega zajčka. Prinesel sem ga domov. Z veseljem je hrustal korenje. Kje je zajček? Joj, pobegnil je! Ali je pogrešal divjino? lll.

Narek ponovno počasi preberem, učenci popravijo morebitne napake. Če želijo, lahko zajčka narišejo.


Zajček najdenčekBesede nagajivke

bil, našel, prinesel, hrustal, korenje, pobegnil, pogrešal, divjina


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Poprava

Cilji: Učenci zvedo, kako uspešni so bili pri nareku, pišejo popravo nareka in z različnimi vajami odpravljajo najpogostejše napake.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. / , Prir. str. (UL: 26), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Igrica: Sedimo v krogu. Vsakemu učencu dam listek, na katerem je napisana

»prekratka« poved. Učencem povemo, da so kratke povedi dostikrat nezanimive, zato jih je treba malo dopolniti s primernimi besedami. Učencem, ki s sestavljanjem povedi nimajo težav, dam le kratko poved. Učencem, ki imajo več težav, pomagam z besedami, ki jih napišem pod poved.Npr:

Matic se je igral. Marko je dobil muco. Vstavi: prejšnji mesec, mlado, od stricall.

Učencem povem, kako uspešno so pisali narek. Poudarim kakšno posebnost, ki so jo že vsi upoštevali in jih pohvalim. Npr: Velika začetnica na začetku povedi.Pogovorimo se o najpogostejših napakah, ki so bile v nareku.

Učencem razdelim zvezke in se pogovorim, kako naj napišejo popravo. Glede na napake, pripravim primerne dodatne vaje, pri katerih bodo učenci še posebej pozorni, da jih bodo pravilno rešili. Že doma pripravim nekaj različnih vaj za odpravljanje napak.

Popravimo napake Popravi veliko začetnico. marko je šel v gozd. tam sta bila še matej in pavle. skupaj so si ogledali krmilnico. bila je še prazna. Popravimo napake Napiši ločila. Marko je šel v gozd Tam sta bila še Matej in Pavle Skupaj so si ogledali krmilnico

Bila je še prazna Kje je hrana za živali Zakaj je lovci še niso prinesli Popravimo napake Popravi besede pobegniu, pohrustal, prinesev, domov, pogrešal, korene, divljinalll.

Dodatno delo: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 26.

Popravimo napake

Popravi veliko začetnico.marko je šel v gozd. tam sta bila še matej in pavle.skupaj so si ogledali krmilnico. bila je še prazna.

Popravimo napake

Napiši ločila.Marko je šel v gozd Tam sta bila še Matej in PavleSkupaj so si ogledali krmilnico Bila je še prazna Kje je hrana za živali Zakaj je lovci še niso prinesli

Popravimo napake

Popravi besedepobegniu, pohrustal, prinesev, domov, pogrešal, korene, divljina,


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Iz Alenkinega imenika

Cilji: Učenci pripovedujejo, če so že kdaj poslali razglednico in kaj so potrebovali, da

je razglednica prišla k naslovniku, zapisujejo osebna in krajevna imena, imena bližnjih krajev, ulic, voda, vzpetin

in jih razlikujejo od drugih besed. Pri pisanju le-teh uporabljajo veliko začetnico,

uporabljajo veliko začetnico pri pisanju osebnih in bližnjih zemljepisnih lastnih imen,

poznajo pomembne telefonske številke, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem, razvijajo sposobnost selektivnega poslušanja.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 46, 47, Prir. str. 59 (UL: 28), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (19. vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Alenkin imenik nam nudi možnost za pogovor o prijateljicah in prijateljih. Kdaj

spoznaš nove prijatelje in kje? Kako jih povabiš k sebi, na igrišče ? Kdaj jim lahko pošlješ razglednico? Katere podatke potrebuješ, da bo razglednica prispela na pravi naslov?

Otrokom lahko pokažemo nekaj napisanih razglednic in ugotavljamo, kateri podatki so v naslovu. Učenci ugotovijo, da so to ime in priimek, ulica in hišna številka, poštna številka in ime pošte.

ll. Potem si učenci lahko ogledajo Alenkin imenik v delovnem zvezku in ugotovijo, ali

so v njem vsi podatki. Imenik opišejo in se o vsakem podatku posebej pogovorijo. Npr.: V kateri ulici stanuje Peter? V katerem kraju stanuje? Povej poštno številko Portoroža.

Z 2. nalogo učiteljica preveri, ali so učenci razumeli Alenkin imenik. 3. nalogo rešujejo učenci v skupini in si menjajo naslove in telefonske številke. Za reševanje 4. naloge učenci potrebujejo telefonski imenik. Učencem ga

ponudimo v kotičku. Nato si skupaj ogledajo telefonski imenik in se pogovorijo ob pomembnih

telefonskih številkah in njihovih znakih (112, 113). Učitelj narekuje besedilo, učenci pa zapisujejo števila, ki so jih slišali (prir. k vajam

iz posl. – 19. vaja).lll.

Učenci v dvojicah zaigrajo telefonski pogovor. Pokličejo informacije (1188) in

povprašajo za telefonsko številko živalskega vrta. Lahko pa pokličejo v živalski vrt (igra) in se pogovarjajo z uslužbencem. Kaj ga bodo vprašali?



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Na vrhu hriba

Cilji: Učenci pripovedujejo o izletih na bližnjo izletniško točko, zapisujejo osebna in krajevna imena, imena bližnjih krajev, voda, vzpetin in jih

razlikujejo od drugih besed. Pri pisanju le-teh uporabljajo veliko začetnico, tvorijo povedi z besedami znanih zemljepisnih imen in jih napišejo v zvezek.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 48, 49, Prir. str. 60 (UL: 29), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Za uvod učenci pripovedujejo o izletih na bližnjo izletniško točko.

ll. Učenci si ogledajo besedilo v delovnem zvezku in ga preberejo.

Napisano besedilo se navezuje na učenčev kraj. Risba kraja v delovnem zvezku je le simbolična. Učenci dopolnijo pri prepisu besedilo z imeni svojega kraja, svojih prijateljev. Npr.: Stanujem na Jesenicah. V prostem času me pogosto obiščejo Rok, Jaka in Maja. Poimenujejo hrib ali goro, na kateri so že bili. Z vrha vzpetin je različen razgled. Učenci poimenujejo kraje, reke ali gore, ki so jih videli z vrha, ki so ga obiskali. Če učenci niso videli reke ali potoka, ne napišejo njihovih imen zanje.

Cilj naloge ni spoznavanje krajev, rek in gora, pač pa raba velike začetnice pri pisanju osebnih in bližnjih zemljepisnih lastnih imen.

Učenci narekujejo lastna zemljepisna imena iz bližnje okolice, ki jih učiteljica zapisuje na tablo, ali pa izdelajo plakat.

Učenci prepišejo besedilo s pisanimi črkami in upoštevajo napisana navodila (druga naloga).

V besedilu podčrtajo vsa imena oseb, krajev, voda in vzpetin ter jih prepišejo v preglednico (3. naloga).

lll.

Na lističe napišem imena znanih zemljepisnih imen širše okolice. Učenci izberejo listič in tvorijo povedi najprej ustno, nato jih napišejo v zvezek. Pri tej nalogi si lahko pomagamo tudi z razglednicami ali zemljevidom.



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTIEnota: Pozdrav z Bleda

Cilji: Učenci pravilno zapisujejo velike začetnice pri pisanju osebnih in bližnjih

zemljepisnih lastnih imen, samostojno (ustno in pisno) po vzorcu pišejo razglednico, izberejo prave okoliščine, razlikujejo tvorca, naslovnika in namen. Pišejo estetsko in pravilno ter tvorijo

čim bolj smiselno in zaključeno besedilo, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila,



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Pogovorimo se ob razglednicah, ki so prispele na razredni naslov. Učenci opazujejo

vse podrobnosti na razglednici.ll.

Uvodno besedilo v delovnem zvezku seznanja učence z okoliščinami, v katerih sta Blaž in Neža pisala razglednici. Prvo razglednico je Blaž pisal svojim sošolcem in učiteljici Teji. V naslovu vidijo, da Blaž obiskuje 3. razred in hodi v OŠ Milana Jarca v Črnomlju. Drugo razglednico je Neža pisala dedku Tonetu in babici Ani.

Učenci preberejo in primerjajo besedili na obeh razglednicah ter znajo na razglednici ločiti datum z imenom kraja, nagovor, sporočilo, pozdrav, podpis in naslov. V naslovih preberejo, da Blaž obiskuje 3. razred OŠ Milana Jarca v Črnomlju, babičino ime Ana in dedkovo ime Tone ter ulico, kraj in poštno številko bivališča. Ugotovijo, da je Neža pozabila napisati datum.

Učencem povem, kakšen je namen pisanja razglednic in kako pomembno je, kako so razglednice napisane. (Poudarim estetski zapis in sporočilnost.) Učenci povedo, kdaj bomo imeli prvo priložnost, da bomo skupaj pisali staršem (tabori, naravoslovni ter kulturni dnevi in izleti).

Spoznajo okoliščine, v katerih pišejo razglednice. Samostojno napišejo razglednico na str. 51 (sporočilo, pozdrave in ob pomoči napišejo naslov). V naslovu poimenujejo naslovnika in njegovo bivališče (ulico, kraj, poštno številko).Glede na to, da gre tu za vajo, je najbolje, da pišejo staršem. Izhajamo lahko kar iz

trenutne razredne situacije. Najprej ustno sestavimo nekaj sporočil, nato učenci samostojno napišejo sporočilo - razglednico v delovnem zvezku na str. 51, nal. 5.

Učitelj pripoveduje besedilo o Katji in Alešu, nato ga učenci poslušajo na CD3 – št. 21. Po poslušanju rešijo vaje v DZ ABC3/3 na str. 22, 23 (prir. k vajam iz posl. – 20.vaja).

lll. Učenci prinesejo ali izdelajo osebni imenik, v katerega skozi vse šolsko leto

vpisujejo telefonske številke in naslove.

Domače delo: Učencem povem, da bomo naslednji dan pisali sošolki oz. sošolcu in naj malo razmislijo o tem, kako bodo oblikovali razglednico. Vzpodbudim jih, da poiščejo doma kakšno zanimivo fotografijo (svojo, družine, hišnega ljubljenca), sliko … Material nam bo prišel zelo prav pri izdelavi razglednice.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: Enota: Pišemo prijateljem

Cilji: Učenci pravilno zapisujejo velike začetnice pri pisanju osebnih in bližnjih

zemljepisnih lastnih imen, Samostojno oblikujejo in napišejo razglednico ter jo pošljejo sošolcu, razlikujejo tvorca, naslovnika in namen. Pišejo estetsko in pravilno ter tvorijo

čim bolj smiselno in zaključeno besedilo, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila, določijo vrstni red dogajanja.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. /, Prir. str. (UL: /), DZABC 3/3 str. 25, Prir. k vajam iz posl. str. _ (21. vaja), CD3, št. 22

Potek učne ure

2 uril.

Z učenci sedimo v krogu. V sredini kroga je košara. Tam je mnogo razglednic (zbere jih učitelj ali učenci). Vsak učenec vzame eno razglednico. Pogleda fotografijo in pove od kod bi bila lahko razglednica in predvideva, kakšen je njen namen. Med razglednicami naj bodo tudi take, ki jih dobimo ob praznikih (novo leto, velika noč, rojstvo, rojstni dan …).Učenci zvedo, da pišemo razglednice ob različnih priložnostih. V zvezke napišemo / narišemo miselni vzorec – Ob kakšnih priložnostih pišemo razglednice?

Učitelj pripoveduje besedilo o Tinetu, nato ga učenci poslušajo na CD3 – št. 22. Po poslušanju rešijo vaje v DZ ABC3/3 na str. 25 (prir. k vajam iz posl. – 20 vaja).ll.

Izdelava razglednice. Učencem povem, da bomo samostojno oblikovali razglednico, jo napisali in poslali. Za učence imam že pripravljene kartone v velikosti razglednice. Vsak učenec dobi karton. Na zadnji strani je že narisana črta, ki razmejuje besedilo od črt, kamor bodo napisali naslov.

Sošolca v klopi izmenjata naslove in jih napišeta na zadnjo stran razglednice. Nato se učenci presedejo tako, da par v klopi pri nastajanju razglednice ne sedi skupaj. Bodimo malce skrivnostni.

Sošolca drug drugemu oblikujeta in napišeta razglednico. Pri delu uporabijo slike, ki so jih prinesli od doma. Učenci, ki niso prinesli ničesar, razglednico narišejo ali iz revij in časopisov oblikujejo priložnostni kolaž.

Na koncu nalepimo še znamko.lll.

Z učenci odidemo na sprehod do pošte ali poštnega nabiralnika. Vsak učenec naj sam odda pošto.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Gumb ali gump?

Cilji: Učenci pravilno pišejo pravopisno težje besede, pozorni so na končni glas b ali p v besedi, obkrožijo sličice, katerih imena zapišemo s črko b na koncu, napišejo besede

ter jih uporabijo v povedih, pod sličice napišejo besede s črko p na koncu, prepišejo in dopolnijo besedilo, v katerem uporabijo nova vedenja.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 52, Prir. str. 57 (UL: 30), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Na grafoskopsko prosojnico prekopiram križanko, ki je v ABC 3 Priročnik za

učitelje, učni list 30 (zgoraj). Z učenci križanko skupaj rešimo. Pogovarjamo se o besedah, ki smo jih vpisali v mrežo in težavah, ki jih imamo pri zapisu teh besed. Iz danih besed tvorijo vzklične, pripovedne in vprašalne povedi. Mimogrede ponovimo končna ločila in veliko začetnico na začetku povedi.

ll.

Stran v delovnem zvezku je namenjena odpravljanju pravopisnih napak pri zapisu glasov b in p na koncu besed. Kako si pomagamo pri natančnem zapisu, je razvidno v delovnem zvezku pri nalogi 2 na strani 52. Pomagaj si tako: To je hrib. Ne vidim hriba.

Pri poimenovanju predmetov in bitij na sličicah določijo črko, s katero zapišejo glasova b in p, ter si pomagajo tako, da ugotovijo, kako izgovorijo glas pred samoglasnikom. Npr.: Vidim klop. Ne vidim klopi. V delovnem zvezku na str. 52 rešijo vse naloge.

lll. Na grafoskopsko prosojnico prekopiram besedilo druge naloge, ki je v ABC 3

Priročnik za učitelje, učni list 30. Zapis je potrebno malo povečati! Besedilo glasno preberemo in sproti vstavljamo ustrezne besede. Pogovorimo se, na kaj bomo še posebno pozorni. Učenci besedilo prepišejo. Vstavljene besede napišejo z drugo barvo.

Domače delo: Ob sličicah (delovni zvezek str. 52, nal. 1) tvorijo povedi, ki jih povežejo v zgodbo. Npr. Bil sem ravno na vrhu hriba, ko me močno začel boleti zob. Sedel sem na klop in …


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Domen

Cilji: Učenci naštevajo predmete, dejanja, osebe, živali in pri zapisu le-teh uporabijo

vejico, pri branju vejico upoštevajo s krajšim premorom in povišano intonacijo.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 53, Prir. str. 62 (UL: /), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Za začetek rešijo učenci učni list MALO ZA ŠALO IN ZELO ZARES, kjer dokažejo, da

obravnavano učno snov že dobro znajo. Pravilnost rešitev preverimo tako, da učenci zamenjajo liste in drug drugemu

pregledajo naloge. Pravilne rešitve pove učitelj. Učne liste prilepijo učenci v zvezke.

ll. Z učenci se pogovorimo, kje živijo njihove babice in dedki in kako.

V delovnem zvezku sta na str. 53 dve vzporedno napisani besedili, ki sta vsebinsko enaki, razlikujeta pa se po rabi vejice. Levo besedilo je napisano brez vejic.

Učenci obe besedili preberejo, ju primerjajo in ugotovijo razliko. Povedo, katero besedilo so laže prebrali in ga bolje razumeli.

Vodim pogovor in razlago o vejici pri naštevanju. Pomagamo si z vprašanji pri 2. nalogi.

Učenci samostojno rešijo 3. nalogo.

lll. Vodim pogovor o različnih stvareh, pri katerih učenci naštevajo. Vselej povedo, da

bi pri zapisu teh povedi med besedami pisali vejice.

Samostojno rešijo nalogo 4. Učenci predstavijo zapise.

MALO ZA ŠALO IN ZELO ZARES

Poglej, tu nekaj manjka. Le kaj? Dopolni.

Prilomastil je kosmatinec __Koliko je ura __Ne hodi tako počasi, prosim __V šoli imamo knjižnico __Prebrali smo veliko slikanic __Kdaj bomo imeli naravoslovni dan __Oh, kako mi je dolgčas__Ne bodi siten __

Dokončaj povedi. Ne pozabi na ločila.

Kam si ________________________________________Prišel je _______________________________________Ne trgaj _______________________________________Ko vstopiš v razred, ______________________________Pred jedjo ______________________________________Med poukom ___________________________________Kam so ________________________________________

Vstavi pravilne črke: b ali p, d ali t.

V park je priletel golo__. Sedel sem na klo__. Pred seboj sem videl gra__. Na jezeru je plaval labo__. Slišal sem, da grad straži medve__. V gra__ lahko vstopiš le, če medve__u prineseš me__. Bal sem se, ker bi moral skozi goz__. Tam je velik hlo__, kjer domuje ga__. Odšel sem po sladole__. Začel me je boleti zo__.

Preberi povedi in napiši ustrezna vprašanja.

Domen hodi v tretji razred. ____________________________Z očkom se je odpeljal na izlet. __________________________Naletaval je sneg. ____________________________________


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Pred poukom

Cilji: Učenci naštevajo predmete, dejanja, osebe, živali in pri zapisu le-teh uporabijo

vejico, pri branju vejico upoštevajo s krajšim premorom in povišano intonacijo.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 54, 55, Prir. str. 62 (UL: 31, 32), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Učenec s pantomimo prikazuje svoje jutranje dejavnosti pred odhodom v šolo,

sošolci pa te dejavnosti poimenujejo.

ll. V delovnem zvezku na str. 54 si ogledajo besedilo in ga preberejo. Učenci povedo

in utrdijo, da pri naštevanju imen za predmete, osebe in dejanja pišemo vejice. Vstavijo jih.

Ustno odgovarjajo na vprašanja pri 3. nalogi. Če se pri odgovorih zatika, ponovno preberemo besedilo.

Pri 4. nalogi učenci najprej povedo, kaj dela Miha in česa ne dela. Nato v delovnem zvezku prečrtajo dejanja, ki jih Miha ne dela.

Pri 5. nalogi povedo rešitev najprej ustno, nato poved napišejo.

Naloge vključujejo tudi določanje zaporedja dejanj. Učenci s številkami določijo vrstni red pri 6. nalogi. Za boljše razumevanje lahko nalogo rešijo najprej ustno. 6. naloga je namenjena individualizaciji.

lll. Samostojno delo: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 31



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Navodilo

Cilji: Učenci berejo slikovno besedilo in ga prepišejo tako, da nadomestijo slike z

besedami, receptu določijo pravilno zaporedje postopka, samostojno rešijo ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list, 33, po navodilih izdelajo avionček, sledijo navodilom.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 56, Prir. str. 62 (UL: 33), DZABC 3/3 str. 26, Prir. k vajam iz posl. str. _ (22. vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Z učenci se pogovarjamo o navodilih. Kje se srečamo z navodili? V kakšni obliki so

ponavadi? Zakaj je dobro, da jih upoštevamo?… Narišemo miselni vzorec, ki naj nastaja ob predlogih učencev. Npr.

vzdrževanje oblekekuharski recepti

NAVODILAuporaba gospodinjskih aparatov

uporaba čistilnih sredstev

ll. V delovnem zvezku si na str. 56 ogledamo slikovno besedilo. Preberemo ga, učenci

povedo, če poznajo kakšen podoben recept za sadno kupo in če so jo že kdaj sami pripravljali. Nalogo prepišejo in namesto sličic napišejo besede.

Rešijo še tretjo in četrto nalogo.

lll. Samostojno delo: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list, 33 Učenci po navodilih učitelja izdelajo avijonček in v DZ ABC2/3 na str. 26 označijo

vrstni red izdelave (prir. k vajam iz posl. – 17. vaja). Nato se igrajo.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: Enota:

Cilji: Učenci pravilno pišejo pravopisno težje besede. So pozorni na končni glas b v

besedi, naštevajo predmete, dejanja, osebe, živali in pri zapisu le-teh uporabijo vejico, pri branju vejico upoštevajo s krajšim premorom in povišano intonacijo.



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE SLOVNIČNE ZMOŽNOSTIEnota: Kje je žoga?

Cilji: Učenci opazujejo gibanje, premikanje predmetov, bitij in vedo, od kod se je kaj

premaknilo in kje je sedaj, pravilno uporabijo vprašalne prislove: od kod, kam, kje ter ustrezne predloge

v/iz ter na-z/s, za kraj in cilj rabijo ob ustreznih predlogih pravilno sklonsko obliko besed.

(Kam? Na omaro; Kje? V omari.)



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 57, Prir. str. 55 (UL: 33, 34), DZABC 3/3 str. / , Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. V razred prinesem veliko žogo. (Najprimernejša je žoga, ki jo napihnemo.)

Učencem povem, da se bomo žogali. Vsak, ki ujame žogo o njej pove eno poved. Npr. Žoga je velika. Je rdeče barve. Z njo se žogamo v vodi … Igro prekinem in položim žogo na mizo. Vprašam: Kje je žoga? Kam smo jo položili? Učenci odgovarjajo. Najprej v večini, nato posamezniki. Pri odgovorih se navajajo na pravilno uporabo predlogov.

Druga možnost je tudi igranje vlog v dvojicah. (Najprej vadimo skupaj.) Učenca imata igračko in jo polagata na različna mesta, hkrati pa se sprašujeta: Kje si jo pustil? Od kod si jo vzel? Kam si jo dal? Kje je zdaj? Učenca improvizirata. Pri odgovorih se navajajo na pravilno sklonsko obliko besed.

ll. Pri tej učni enoti moramo opozoriti učence na pravilno izgovarjanje nezložnih

predlogov. Izgovarjamo jih skupaj z naslednjo besedo, brez polglasnika (v omari, z žogo, z lokom ...).

V delovnem zvezku je ilustrirana pripoved o Tinki in njeni novi žogi. Pred reševanjem se pogovorimo. V pomoč so vprašanja: Kam je Tinka metala žogo? Od kod jo je pobirala? V povedih manjkajo predlogi v- na, iz - z/s, ki jih učenci napišejo na črto.

Predloge vstavljajo tudi v naslednji nalogi, ki jo za vajo lahko prepišejo. Učencem dam zgornji del učnega lista 34. V paru vadimo pravilno izgovorjavo in

rabo predlogov.

lll. Učno snov utrjujemo ob igrici: Učenec skrije predmet. Lutka “sprašuje” po skritem

predmetu: Ali je v omari, na polici? Učenci odgovarjajo z DA ali NE. Ob najdenem predmetu vprašamo: Od kod si prinesel predmet? Z/s ali iz omare.

Domače delo: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 33 (spodaj)


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE SLOVNIČNE ZMOŽNOSTIEnota: Kje je knjiga?

Cilji: Učenci opazujejo gibanje, premikanje predmetov, bitij in vedo, od kod se je kaj

premaknilo in kje je sedaj, pravilno uporabijo vprašalne prislove: od kod, kam, kje ter ustrezne predloge

v/iz ter na-z/s, za kraj in cilj rabijo ob ustreznih predlogih pravilno sklonsko obliko besed.

(Kam? Na polico; Kje? Na polici.), po navodilih označijo pot in dopolnijo risbo s pisanjem, razvijajo sposobnost sledenja navodilom.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 58, Prir. str. 55 (UL: 35, 36), DZABC 3/3 str. 27, Prir. k vajam iz posl. str. _ (23. vaja), CD3, št. 23

Potek učne ure

l. Učenci po navodilih učitelja v DZ ABC2/3 na str. 27 rišejo pot žogice (prir. k vajam

iz posl. – 17. vaja). UL št.2 učitelj fotokopira iz priročnika.

ll. Besedilo je napisano v obliki dvogovora med Tadejem in Jero. Jera je izgubila

knjigo, Tadej pa ji jo pomaga iskati. Dva učenca po vlogah bereta dvogovor, dva pa sočasno odigrata ta prizor.

Z vprašanji preverim razumevanje prebranega. Kaj dela Jera? Kdo jo zmoti med iskanjem? Kaj ji predlaga Tadej? Komu je Jera posodila knjigo? Branje in igranje, na željo učencev, nekajkrat ponovimo.

Samostojno rešijo tretjo nalogo.

lll. V skupinah vadijo pravilno rabo sklonskih oblik besed. Vsaki skupini dam škatlico.

V škatlici so vprašanja:- za kraj: Kje imaš radirko, knjige ...?- za cilj: Kam si dal radirko, knjigo ...?

Eden od učencev prebere vprašanje, drugi odgovori. Tisti, ki je odgovoril na vprašanje, prebere naslednje vprašanje.

ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 35. Pri prvih treh nalogah se učenca v isti klopi

pogovarjata in naloge skupaj rešita. Zadnjo nalogo reši vsak sam.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE SLOVNIČNE ZMOŽNOSTIEnota: Na Malo planino

Cilji: Učenci pripovedujejo o svojih doživetjih na izletih in opišejo sliko, sestavijo, napišejo in zaigrajo dvogovor, navajajo se na pravilno postavljanje vprašanj in vljudno sporazumevanje, po navodilih označijo pot in dopolnijo risbo s pisanjem, razvijajo sposobnost sledenja navodilom.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 59, Prir. str. 53 (UL: 37), DZABC 3/3 str. 28, 29, Prir. k vajam iz posl. str. _ (24. vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Učenci pripovedujejo o svojih doživetjih na izletih.

ll. Skupaj si ogledamo sliko v delovnem zvezku. Učenci jo opišejo. Besedilo Na Malo planino predstavlja kratek pogovor ob srečanju na gorskem

križpotju. Pohodniki sprašujejo, od kod prihajajo in kam so namenjeni. Učenci preberejo besedilo v oblačkih po vlogah. Pogovorijo se o poteh izletnikov.

Nato samostojno rešijo drugo nalogo. Ljudje se srečujemo ob različnih priložnostih. Učenci pripovedujejo, kje, kdaj in ob

kakšnih priložnostih se srečujejo z ljudmi. Npr. v slaščičarni, na počitnicah, na ulici … Kar učenci predlagajo, napišemo tudi na tablo.

V dvojicah zaigrajo srečanje pred trgovino, pošto, križiščem, knjižnico. Prvi dvogovor sestavimo skupaj in ga napišemo na tablo.Npr. META: Ivan, živijo. Od kod prihajaš?

IVAN: Dober dan, Meta. Prihajam iz knjižnice. Od kod pa ti?META: Z igrišča. Domov grem. Kam pa ti?IVAN: V trgovino po zvezek. Adijo.META: Adijo.

lll. V dvojicah si učenca izbereta temo in napišeta v zvezek dvogovor po vzorcu, ki je

na tabli. Učenci se združijo v skupine po šest in drug drugemu zaigrajo dvogovor. Vsaka

skupina izbere par, ki je zaigral najbolj prepričljivo. Izbrani pari zaigrajo dvogovor še enkrat vsem učencem v razredu.

Učenci po navodilih učitelja v DZ ABC2/3 na str. 28 potujejo in označijo pot do zaklada (prir. k vajam iz posl. – 24. vaja).

Domače delo: Rešijo zadnjo nalogo v delovnem zvezku na str. 59. Odgovore napišejo v zvezek. Učence vzpodbudimo, da napišejo bogate odgovore, z večimi povedmi.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: * PISMO

Enota: Pismo dedku Mrazu

Cilji: Učenci svoje želje in znanje o pisanju pisem združijo v pismu dedku Mrazu, navajajo se na prijazno in vljudno pisanje pisem.



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure

l. V šolo prinesem nekaj pisemskih ovojnic, v katerih so različni primeri pisem.

Preberem jih. ll.

Z učenci se pogovarjamo o pisanju pisem. Kako mora biti pismo zgrajeno? Vsako pismo mora vsebovati: kraj in datum pisanja, ogovorni del, vsebino, lastnoročni podpis. Kraj in datum pisanja napišemo v desni zgornji del strani. Ogovorni del: Pisati začnemo vedno dve vrstici pod datumom, na sredini lista ali pa skrajno levo. Za ogovorom vedno sledi ločilo, to je klicaj ali vejica. Za klicajem nadaljujemo besedilo z veliko začetnico; če za ogovorom napišemo vejico, potem nadaljujemo z malo začetnico. Izbrati moramo primeren ogovor: Dragi starši!, Dragi dedek Mraz!, Dragi Božiček! … Vsebina pisma : Napišemo, kar smo hoteli sporočiti. Paziti moramo na pisanje, saj kaže na lastnosti pisca.

Pismo zaključimo s pozdravom. Vsako leto pišejo otroci Božičku in dedku Mrazu. Oba pisma skrbno prebereta in

poskušata ustreči željam otrok. Vsem željam ni moč ustreči, kajti otrok je veliko, želja pa še več. Pomembno je, da se nas možički spomnijo. Veselimo se darov!

Danes bomo pisali pismo Božičku / dedku Mrazu. Pisali bomo na navaden bel list. Od nas je odvisno, kako lepo pismo bo šlo iz naših rok. Na pismo lahko rišemo, prilepimo kakšno slikico in ….

Kako bomo pisali pismo? Kakšna bo vsebina pisma? (graf. pros.) Vodim pogovor o pisanju in oblikovanju pisma. Napišejo pismo in ga ilustrirajo.

lll.

Učence vprašam, če bomo drug drugemu prebrali pismo in zakaj ne. Pogovorimo se, da so pisma zato v pisemskih ovojnicah, ker želimo, da jih prebere samo tisti, ki mu pišemo.Pismo skrbno spravimo v pisemsko ovojnico.

Kam s pismom? Spomnimo se, kam smo odnesli razglednice. Ali vemo natančen naslov dedka Mraza? (Ne.) Kje se običajno pustijo takšna pisma? (Na okenski polici.) Učenci pripovedujejo, kako bodo oddali pismo čim bolj skrivnostno. Pustimo otrokom domišljijo!

Kraj, __. december _____

Dragi Božičekali

Dragi dedek Mraz

Uvod:

Glavni del:

Zaključek:

Pozdravimo ga, mu povemo, da smo ga težko čakali, ga povprašamo o potovanju, na katerega je namenjen.

Napišemo kaj o sebi: koliko dobrih stvari smo čez leto naredili in kje smo se še posebno potrudili. Kaj si želimo?

Napišemo, kar želimo, da bi prinesel našim bližnjim. Napišemo, kaj želimo drugim ljudem.

Pismo zaključimo s pozdravom.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTIEnota: Moj rojstni dan

Cilji: Učenci samostojno (ustno in pisno) po vzorcu tvorijo voščilo, izberejo prave okoliščine, razlikujejo tvorca, naslovnika in namen, pišejo estetsko in pravilno, tvorijo čim bolj smiselno in zaključeno besedilo.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Igrica: Telefončki. Učenci sedijo v krogu. Učitelj začne igro. Besede, ki jih izbira, naj

bodo vezane na rojstni dan. Ko beseda pride do konca, jo napišemo na tablo in ne povemo, če je prava. Šele ob koncu, ko so napisane vse besede, vprašamo učence, o čem se bomo pogovarjali. Na tablo napišemo: ROJSTNI DAN. »Malo čudne besede«, to so besede, ki so se med potekom igrice spremenile, obkrožimo in skušamo ugotoviti, kako so jih otroci slišali in kako so se spreminjale. Namesto napačne besede napišemo besedo, ki je bila izrečena na začetku.

ll. Nekaj otrok opiše praznovanje svojega rojstnega dne.

Ogledajo si različna voščila v delovnem zvezku. Vsa so namenjena deklici Ani, ki v uvodnem besedilu pripoveduje o praznovanju rojstnega dne v šoli. Doma je po pošti prejela voščilo babice in dedka. Učenci opazujejo različna voščila in jih primerjajo.

Učenci osebno voščijo sošolcu/sošolki in napišejo voščila tisti dan, ko praznuje rojstni dan. Učenci namreč vse leto praznujejo rojstne dneve. Vsa voščila učiteljica spne v knjižico in jo izroči učencu, ki praznuje.

lll. Za vajo učenci še napišejo in narišejo voščilo svojemu dedku, babici ali drugemu

sorodniku.



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTIEnota: Novoletna voščilnica

Cilji: Učenci ponovijo vse o voščilih za rojstni dan in zvedo, ob kakšnih priložnostih

jih še pišemo, razmišljajo o vsebini voščil in tvorijo (ustno) čim bolj smiselno in zaključeno

besedilo, vedo, kako so novoletna voščila vsebinsko oblikovana, napišejo novoletno voščilo domačim, pišejo estetsko in pravilno, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, po navodilih izdelajo okraske iz slanega testa, razvijajo sposobnost sledenja navodilom.



Učna sredstva: Pisemske ovojnice, v katerih so različna voščila, brezčrtni listi A4, izdelane voščinice

Literatura:

Potek učne ure

3 urel. Delo v dvojicah. Vsakemu učencu dam list A4. Povem jim, da bodo drug drugemu (v

klopi) napisali voščilo za rojstni dan. Kako bo oblikovana čestitka, je stvar iznajdljivosti posameznika. Voščilo mora vsebovati elemente, ki smo jih obravnavali prejšnji dan. Voščila preberemo in razstavimo.

ll. Voščilnice izdelamo pri likovnem pouku.

Z učenci se pogovarjamo o praznikih. Pripovedujejo, katere praznike praznujemo.

Učenci sedejo v skupine po štiri. V pisemski ovojnici imam napisana različna voščila (voščilo za rojstni dan, ob novem letu, ob veliki noči, ob božiču, ob rojstvu otroka) in imena praznikov.

Naloga: a) Razvrstite voščila glede na praznik. V zvezek prepišite eno od novoletnih voščil.

Iščemo podobnosti in razlike med voščilom za rojstni dan in novoletnim voščilom.

lll. Z učenci se pogovarjamo o praznovanju novega leta. Učenci pripovedujejo, kako se

pripravljajo na praznovanje. Pripovedujejo, kako so okrasili oz. bodo okrasili novoletno smrečico.

Praznujemo lahko sami ali v družbi sorodnikov in prijateljev. Zopet pripovedujejo, kako bodo

praznovali. Z vsemi, ki jih imamo radi, ne moremo praznovati (nimamo dovolj prostora, živijo v oddaljenem kraju …). Kako jim sporočimo naša voščila in želje?

Voščila za ob novem letu so lahko različna. Pišejo jih tudi pesniki in pisatelji. Poiščimo voščila. (Knjige prinesem iz knjižnice. Vsaka skupina naj ima vsaj dve knjigi, kjer so pesmi o novem letu in voščila.)Naloga skupine je, da izberejo eno od pesmi in jo predstavijo ostalim sošolcem.

Učencem povem, da bomo tudi mi napisali voščilnico svojim domačim. Dogovorimo se, kakšna bo vsebina. Lahko si izmislimo voščilo sami, lahko pa izberemo kakšen verz, ki nam je bil posebno všeč.Zapis voščilnice. Učence vzpodbudimo, da so pozorni na estetsko oblikovanje in pravilen zapis

besedila.

Učenci po navodilih učitelja izdelajo novoletne okraske in na UL3 označijp vrstni red izdelave (prir. k vajam iz posl. – 25. vaja).


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTIEnota: Novoletna doživetja

Cilji: Učenci pripovedujejo o tem, kako so preživeli novoletne počitnice, opišejo pripravo na praznovanje in silvestrovanje, svoje zapise berejo s poudarkom, doživeto.



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure

l. Vodim pogovor o praznikih in praznovanju. Učenci pripovedujejo, kako so se

pripravljali na praznik, kako so pripravili prostor, hrano, darila in kako so praznovali.

ll. Predstavim grafoskopsko prosojnico in opozorim učence na dele, ki naj jih pri pisanju

upoštevajo. Preden začnemo s pisanjem, naj več učencev pove zgodbo. Ob pomoči graf. pros. sestavljajo in oblikujejo zgodbo. Navajajo se na prosto govorjenje in smiselno oblikovanje celote.

Učenci opisujejo Silvestrovo in začetek novega leta. Narišejo domačo novoletno jelko.

lll. Učenci predstavijo svoje zapise sošolcem. Glasno in doživeto jih berejo.

Novoletno doživetje

Opis

Uvod:

Glavni del:

Zaključek:

SILVESTROVOKAJ SE JE DOGAJALO TEGA DNE ? (nakupovanje, pripravljanje hrane, pospravljanje stanovanja, potovanje, zavijanje daril…)

OPIŠEMO SILVESTROV VEČER. (s kom smo praznovali, svečana večerja, darila, pričakovanje polnoči, voščila, rakete, vaše počutje…)

KAJ BOŠ V TEM LETU STORIL ZASE IN ZA LJUDI, KI JIH IMAŠ RAD?


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTIEnota: Matic v živalskem vrtu

Cilji: Učenci berejo neumetnostno besedilo, z odgovori na vprašanja dokazujejo razumevanje prebranega besedila, ločijo opis od pripovedi.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 68, 69, Prir. str. 36 (UL: 45, 46), DZABC 3/3 str. / , Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Za uvod učenci rešujejo uganke o slonu. Pogovarjajo se lahko o slonu, kje so ga videli

ali prebrali o njem kaj zanimivega.

ll. Učencem pokažemo knjigo Irene Furlan MATIC V ŽIVALSKEM VRTU. Prelistajo jo in

preberejo zgodbo o indijskem slonu. Z odgovori na vprašanja učenci slona opišejo.

Samostojno rešujejo naloge, povezane z besedilom. Tako dokazujejo razumevanje besedila. (ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 44)

Pregled pravilnosti.

lll. Iz knjige ZOO Ljubljana prebere učiteljica še pripoved o slonici Gangi. Učenci imajo

možnost primerjati in razlikovati opis in pripoved.

Analizirajo obe besedili in poudarijo bistvene značilnosti opisa oz. pripovedi.

Domače delo: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 45, 46


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: PRIMERJANJE UMETNOSTNIH BESEDIL Z NEUMETNOSTNIMIEnota: Zvezdica Zaspanka

Cilji: Učenci poslušajo in prepoznajo umetnostno dramsko besedilo ter ga razlikujejo

od stvarnega, z odgovori na vprašanja dokazujejo razumevanje prebranega besedila, berejo s poudarkom, doživeto, prepoznavajo glavne osebe, poslušajo/gledajo lutkovno predstavo Zvezdica Zaspanka.



Učna sredstva: Različni odlomki znanih pravljic na avdio kasetah

Literatura: DZ ABC3/1 str. 70, 71, Prir. str. 48 (UL: /), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. / , knjiga Zvezdica Zaspanka

Potek učne ure

1. ural. Pripravim »tipične« odlomke pravljic na avdio kasetah. Najbolje je, da uporabimo

vsebine, ki smo jih z učenci že poslušali. Npr. Muca Copatarica, Zmaj Direndaj, Zajčkov zvonček…

Učencem zavrtimo del posnetka, oni pa uganjujejo pravljico. Nazadnje predstavim tudi delček Zvezdice Zaspanke.

Za uvod pripovedujejo učenci o svojih izkušnjah, kadar so prekršili dogovorjena pravila.

Učenci so spoznali stvarno besedilo Matic v živalskem vrtu, zdaj pa jim predstavimo še drugačno besedilo, v katerem neživi predmeti oživijo, govorijo in prevzemajo povsem človeške lastnosti. Takšno bitje je Zvezdica Zaspanka, ki je vsako noč svetila na nebu, nekega večera pa je zaspala. Nastal je preplah, na zemlji pa so se dogajale čudne stvari. Boter Mesec je zato določil vzgojno kazen. Zvezdica Zaspanka spominja učence na njihova podobna doživetja.

ll. Predstavim dramsko besedilo v učbeniku. Učenci opišejo lastnosti književnih oseb in

razmišljajo o Zaspankinem prekršku.

Učenci berejo besedilo po vlogah glasno, doživeto in s poudarki.

lll. Najprej ustno odgovorijo na vprašanja pri drugi nalogi, nato odgovore napišejo v

zvezek.

Domače delo: Vaja v branju in priprava na eno od vlog.

Potek učne ure

2. ural. Na kakšne načine lahko spoznavamo pravljice? Sproti rišemo miselni vzorec.

Učenci pripovedujejo: beremo jih, pripovedujejo jih odrasli, berejo jih odrasli, gledamo jih po TV, gremo v gledališče, lutkovno gledališče, poslušamo jih na kasetah …

lll. V tej uri bomo poslušali kaseto/si bomo ogledali VK z lutkovno igro ZVEZDICA

ZASPANKA ali pa učencem preberemo knjigo Frana Milčinskega ZVEZDICA ZASPANKA.

lll. Postavim vprašanja za razvijanje razumevanja besedila. Učenci odgovarjajo na

vprašanja.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: PRIMERJANJE UMETNOSTNIH BESEDIL Z NEUMETNOSTNIMIEnota: Lutkovna predstava (Zvezdica Zaspanka)

Cilji: Učenci izdelajo lutke na palici, zaigrajo lutkovno igrico.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 70, 71, Prir. str. 48 (UL: /), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

I. Učence vzpodbudim, da narišejo zvezdico Zaspanko tako, kot si jo sami predstavljajo.

(Na voljo imajo kratek uvodni čas.)

ll. Izdelajo lutko iz kartona. Papirnate lutke pritrdijo na lesene ali plastične palčke

(slamice).

Ponovno beremo besedilo po vlogah.

Postavimo paravan in pripravimo » gledališče«. V skupinah se pripravijo in po svoje zaigrajo lutkovno igro pred sošolci.

lll. Kako sem se počutil pri igranju? Učenci pripovedujejo o svojih doživetjih, počutju in

uspešnosti.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTI Enota: Kazalo

Cilji: Učenci v seznamu poiščejo podatke, ki jim pomagajo pri iskanju avtorjev,

strani in naslova, poiščejo avtorja, ilustratorja, naslov in stran v berilu.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Učence povabim k natančnemu ogledu berila Moje branje - svet in sanje.

Ogledamo si naslovno stran in komentiramo podatke. Ogledamo si hrbet knjige in zadnjo platnico. Učence vprašam, če vedo, kaj je v knjigi napisano. Pripovedujejo o že obravnavanih pesmicah in prozi.

ll. Učence vzpodbudim k iskanju izbranega besedila v berilu Moje branje - svet in

sanje (npr.: Poišči pesem Rišem očeta). Iznajdljivi učenci si bodo pomagali s kazalom in bodo besedilo lahko hitro našli. S tistimi, ki tega ne bodo zmogli, se moramo posebej pogovoriti.

Učenci iščejo še naslove in avtorje drugih besedil v kazalu.

V delovnem zvezku si učenci ogledajo vprašanja in poiščejo v stvarnem kazalu ime avtorja, naslov besedila in zaporedno številko strani. Ugotovijo, da je stvarno kazalo razdeljeno na poglavja. V prvem poglavju iščejo podatke. Učencem, ki se težje znajdejo, pomagamo.

Npr.: Poišči avtorico Nežo Maurer. Kakšen je naslov njenega besedila? Poišči ga v berilu. Kaj je napisala Barbara Gregorič? Poišči besedilo Moj pes. Na kateri strani je? Kdo ga je napisal?

Koliko besedil je napisal Boris A. Novak?

Po temeljitem pogovoru napišejo učenci odgovore na vprašanja pri drugi nalogi še v zvezek.

lll. Vsak učenec si v knjižnem kotičku izposodi eno knjigo. Če knjižnega kotička

nimamo, prinese učitelj v razred toliko knjig, kolikor je učencev. Izbirajmo take

knjige, ki imajo kazala.Naloga: Oglej si kazalo. Izberi nekaj naslovov (5) in jih poišči v knjigi.

Delo v dvojicah: Prvi učenec pogleda v kazalo berila Moje branje - svet in sanje in vpraša: Kako je naslov besedila na strani 12? Kdo je napisal besedilo Rišem očeta? Na kateri strani je besedilo Podaljšani dan?


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: PRIMERJANJE UMETNOSTNIH BESEDIL Z NEUMETNOSTNIMIEnota: Branje je …

Cilji: Učenci ugotavljajo razlike pri branju pesmi in kazala, preberejo pesem in ugotavljajo pomen besede brati, izberejo eno od pesmi Toneta Pavčka in jo preberejo sošolcu s katerim sedijo, pripovedujejo o branju, nakupu in izposoji knjig, napišejo naslove desetih najljubših knjižnih del.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Učenci povedo, kaj jim pomeni branje. Svoje misli napišejo v oblačke, ki jih raz-

stavimo.ll.

Učenci primerjajo branje kazala in pesmi. Svoje utemeljitve napišejo v zvezek. Čemu beremo kazalo? Čemu beremo pesem?

Pesem Toneta Pavčka Branje je umetnostno besedilo, ki na šaljiv način govori o branju.

Delovni zvezek, str. 61: v stvarnem kazalu berila si učenci ogledajo tretje poglavje in v njem poiščejo pesem Toneta Pavčka Branje.

Učiteljica doživeto prebere pesem in se pogovori o neznanih besedah: črke hrustaš, zalogaj, brati.

Beseda brati ima več pomenov:- brati knjigo,- brati sadje,

- med brati in sestrami. Učenci si v knjižnici izposodijo knjigo Toneta Pavčka ČENČARIJA. V njej si izberejo

pesem, jo preberejo sošolcem in ilustrirajo.lll.

Delo v skupinah po štiri Da je pogovor bolj usmerjen, dam vsaki skupini listek, na

katerem so vprašanja. Pomembno je, da pripoveduje vsak učenec. Učenci se pogovarjajo o obiskih knjižnice. Pripovedujejo, kje vse si izposojajo knjige (prijatelji, babica, knjižnica …). Pripovedujejo, ob katerih priložnostih kupujejo knjige. Pripovedujejo, kaj najraje berejo in katero knjigo so nazadnje prebrali.

Napišejo izbor desetih najljubših knjig in ga predstavijo ostalim v razredu.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: *Enota:

Cilji:



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTI Enota: Urnik

Cilji: Učenci v seznamu poiščejo določene podatke – število ur, vrstni red, čas

posameznih predmetov, znajo se orientirati po urniku, zvedo, zakaj je pomembno, da svoje dnevne, tedenske … dejavnosti

načrtujemo, sami izpolnijo urnik in dopolnijo predmete, po navodilih označijo pot in dopolnijo risbo s pisanjem, razvijajo sposobnost sledenja navodilom.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/1 str. 62, 63, Prir. str. 40 (UL: 38), DZABC 3/3 str. 30, 31, Prir. k vajam iz posl. str. _ (26. vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. V obliki sončka učenci napišejo čim več asociacij na besedo urnik.

II. Z učenci se pogovarjamo o časovni razporeditvi predmetov tega dne. Ogledamo si

urnik (graf. pros.). Učenci poimenujejo učne predmete in kratice zanje ter poiščejo zaporedje predmetov na določen dan: Slovenščina je pred matematiko. Drugo uro imamo športno vzgojo. Zdaj imamo slovenščino. Zadnjo uro bomo imeli spoznavanje okolja.

Učenci na urniku v delovnem zvezku poiščejo podatke in odgovorijo na vprašanja. Npr.: Slovenščina je v ponedeljek 1. uro. Ob sredah sta na urniku dve uri likovne vzgoje. Koliko ur matematike je na teden? Katerega dne je matematika prvo uro?

Učenci vodeno rešujejo naloge v delovnem zvezku na str. 62, 63. Najprej se o njih pogovorimo, nato jih samostojno rešijo.

Ob koncu jih povabim, da sami napišejo svoj urnik.

lll.

Učenci napišejo urnik svojih interesnih dejavnosti. Učenci po navodilih učitelja označijo Matičevo pot do bazena v DZ ABC2/3 na str.

30 (prir. k vajam iz posl. – 26. vaja). Domače delo: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 38


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTI Enota: Vabilo

Cilji: Učenci v besedilu vabila prepoznajo in razlikujejo tvorca, naslovnika, namen in

bistvene podatke ter odgovorijo na vprašanja, samostojno oblikujejo vabilo, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. V šolo prinesem vabilo in ob njem povem učencem, kam sem bila povabljena, kdo

je vabil ter kraj in čas prireditve. Učenci pripovedujejo, če so že kdaj prejeli kakšno vabilo in ob katerih priložnostih. Učitelj pripoveduje besedilo o vabilu, nato ga učenci poslušajo na CD3 – št. 24. Po

poslušanju rešijo vaje v DZ ABC3/3 na str. 32 (prir. k vajam iz posl. – 27.vaja).

ll. V delovnem zvezku si ogledamo vzorec vabila. Učenci vedo, da je vabilo

naslovljeno na starše, ki so povabljeni na roditeljski sestanek v šolo. Na vabilu je datum (čas) in številka učilnice (kraj) sestanka.

Učenci analizirajo še Matejevo vabilo in vabilo učencev 3. razreda. Navedejo okoliščine, v katerih sta bili vabili napisani, ugotovijo datum, kraj, namen in podpis.

Učenci v skupinah na plakat napišejo vabilo (na planinski izlet, kulturno prireditev, srečanje staršev, piknik, dan odprtih vrat). Plakat dopolnijo s slikami.

lll. Učenci predstavijo plakate. Ob vsakem plakatu se pogovorimo o ustreznosti

zapisa. Pozorni smo na podatke, ki jih mora vsebovati vabilo, vsebino in estetski videz.

Vodim pogovor: Kako se odzovemo vabilu? Ali vsako povabilo sprejmemo? Kaj storimo, če se vabilu ne moremo odzvati?



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTI Enota: Nagajivi šimpanz

Cilji: Učenci spoznajo značilnosti pripovedi – to je zaporedje posameznih dejanj, tvorijo vprašanja iz pripovedi, ob sliki pripovedujejo zgodbo, narišejo niz slik, ob katerih pripovedujejo pripoved, besedam iščejo sopomenke, dane povedi oštevilčijo tako, da je pripoved v pravilnem vrstnem redu.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/2 str. 6-8, Prir. str. 38 (UL: /), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Za uvod učenci pripovedujejo o svojem doživetju, povezanem z živalmi (lahko z

živalskim vrtom).

ll. Besedilo v delovnem zvezku je stvarna pripoved o nagajivem mladiču šimpanzu, ki

se izmuzne oskrbniku. Na potepanju po živalskem vrtu doživi marsikaj. Učenci najprej poslušajo besedilo. O njem se pogovorimo. S pomočjo učiteljevih

vprašanj poimenujejo posamezna dejanja mladiča Tomija. Dejanja si sledijo v določenem zaporedju.

Nato celotno pripoved samostojno povedo sošolcu (delo v dvojicah). Pri tem spoznajo, da je za pripoved značilno določeno zaporedje posameznih dejanj.

Vprašanja sestavljamo najprej skupaj – ustno, nato jih v dvojicah zapišejo. Učenci pred samostojnim pripovedovanjem zgodbo ilustrirajo z nizom slik. Ob

slikah učenci laže pripovedujejo celotno zgodbo. Za boljše razumevanje manj znanih besed povabim učence, da z gibi ponazorijo

njihov pomen. V 4. nalogi potrdijo razumevanje besed z izbiro besed s podobnim pomenom

(vpišejo številke). V 5. nalogi določajo pravilni vrstni red povedi. Z branjem povedi po vrsti lahko

obnovijo pripoved. Nalogo najprej rešijo ustno, nato pa delajo samostojno.

lll. Vodim pogovor, kako bi pripoved napisali sami.

Otroci pripovedujejo o različnih dogodkih (praznovanje, izleti, doživetja s hišnimi ljubljenci, na

igrišču).

Domače delo: Razmisli o pripovedi, ki jo boš napisal/a. Najprej zaporedje dogodkov nariši, nato napiši pripoved.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: *Enota:

Cilji:

Metode: razlaga, pripovedovanje, opisovanje, poročanje, pogovor, delo z besedili, grafična in pisna dela, didaktična igra, demonstracija


Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: PRIMERJANJE UMETNOSTNIH BESEDIL Z NEUMETNOSTNIMI Enota: Miška je šla k čevljarju

Cilji: Učenci razlikujejo stvarno pripoved in domišljijsko pripoved – pravljico, ju

primerjajo in ugotovijo, v čem se razlikujeta, poustvarjajo pravljico tako, da si izmislijo svojo, jo najprej pripovedujejo

sošolcu v klopi, nato jo zapišejo.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/2 str. 9, Prir. str. 49 (UL: /), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. / , Berilo Moje branje – svet in sanje str. 57

Potek učne ure

l. Slovenska ljudska pravljica Miška je šla k čevljarju je umetnostno besedilo.

V uvodnem pogovoru učenci povedo, kaj si predstavljajo pod naslovom Miška je šla k čevljarju.

ll. Učencem povem, da pravljica pripoveduje o miški, ki si je pretrgala trebušček in

nato poiskala pomoč. Pravljica prinaša pomembno sporočilo o vzajemnosti, o sodelovanju in hvaležnosti. Miška je morala namreč čevljarju najprej prinesti mast, šele nato ji je čevljar zašil trebušček. In preden je dobila mast, je morala še marsikaj storiti.

Preberem pravljico: Moje branje – svet in sanje, str. 57.

Učenci primerjajo besedilo z neumetnostnim besedilom Nagajivi šimpanz Tomi.

Učenci spoznajo stvarno pripoved in domišljijsko pripoved - pravljico, ju primerjajo in ugotovijo, v čem se razlikujeta.

Niz manjših ilustracij v delovnem zvezku omogoča otroku obnavljanje pravljice (2. naloga).

Učenci poustvarjajo pravljico, da si izmislijo svojo. Začne se enako: Nekoč je živela miška. Nekega dne je lezla čez plot; pri tem si je pretrgala trebušček ...

Pravljico najprej povejo sošolcu (delo v dvojicah), nato pa jo zapišejo in ilustrirajo.

lll. Predstavitev pravljic.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTI Enota: Marko in Lucija

Cilji: Učenci ob nizu slik pripovedujejo zgodbo, pripovedujejo o sebi ali družinskem članu, ki je zbolel, pripoved napišejo.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Pripovedujem, kako sem nekoč nenadoma zbolela. Ste bili tudi vi kdaj bolni?

Učenci pripovedujejo, kako je takrat, ko zbolijo. Kako si v družini pomagajo? Ali zbolijo samo otroci?

Zapojemo pesem: Angina

ll. Učenci si ogledajo sličice prve pripovedi v delovnem zvezku in ob vsaki sličici

povedo nekaj povedi. Skupaj naglas ali samostojno potiho preberejo besedilo v spodnjih okvirčkih ter s

številkami označijo vrstni red. Ob koncu učenci še z branjem preverijo pravilni vrstni red.

lll. Samostojno pripovedujejo o sebi ali družinskem članu, ki je zbolel.

Pripoved napišejo.



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTI Enota: Brez naslova

Cilji: Učenci uredijo povedi v pravilni vrstni red, samostojno rešujejo naloge, pripovedujejo in utemeljujejo, kako bi rešili spor med Nežo in Blažem, pripovedi dodajo ustrezen naslov, samostojno uredijo povedi in jih napišejo v pravilnem vrstnem redu.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Utrdimo učno snov o pripovedi in zaporedju dogodkov.

Na grafoskopsko prosojnico fotokopiram ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 48. Učenci uredijo povedi v pravilni vrstni red. V krožce pred povedmi vpišemo številke. Učenci prepišejo povedi s pisanimi črkami.

ll. Ilustrirana pripoved vključuje problemski dogodek na snegu. Pripoved je izhodišče

za pogovor o reševanju sporov.

Učenci si najprej ogledajo sličice, tiho preberejo besedila pod sličicami in izberejo za zaključek eno rešitev iz vaje 2.

Povabim jih k razmišljanju o reševanju spora med Nežo in Blažem. Vsako rešitev učenci utemeljijo. Pri ovrednotenju izločijo rešitvi C in D, ker sta nesprejemljivi zaradi vljudnega sporazumevanja. Kritično se pogovorijo tudi o ostalih rešitvah (npr. B). Koga pa učiteljica ni vključila pri reševanju spora v primeru Č?

K pripovedi si izmislijo naslov.

lll. Samostojno delo: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 49

Pregled pravilnosti


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: *Enota:

Cilji:



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: PRIMERJANJE UMETNOSTNIH BESEDIL Z NEUMETNOSTNIMI Enota: Pravljica o miški in slonu

Cilji: Učenci iščejo danim besedam nasprotni pomen, zaigrajo dvogovor živali (medved – čebela, miška – slon …), spoznavajo pripoved v umetnostnem besedilu – pravljico in se o njej

pogovarjamo, pripovedujejo, kako so komu pomagali in svojo pripoved napišejo.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/2 str. 12, Prir. str. (UL: /), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. / , knjiga Mamka Bršljanka

Potek učne ure

l. Igrica: Poišči svoj par Z učenci sedimo v krogu. Na listkih imam napisana nasprotja.

Vsak učenec izvleče po en listek. Brez, da bi se med seboj pogovarjali, učenci poiščejo svoj par. Ko so vsi po parih, se dvojici dogovorita in oblikujeta povedi. Povedi predstavita ostalim v razredu. Izbrani poslušalec pove obe nasprotji.Npr: ZAČETEK KONEC

Začetek pravljice je bil tako zanimiv, da smo vsi v hipu utihnili. Nismo vedeli, kdaj je bilo pravljice konec. Nekdo izmed učencev pove obe nasprotji: začetek – konec.

Na grafoskopsko prosojnico napišem nekaj besed. Učenci iščejo nasprotja.ll.

Tibetanska ljudska pravljica o miški in slonu pripoveduje o medsebojni pomoči, o hvaležnosti, o moči majhnega in nemoči velikega. Skriva sporočilo o pomoči, ki se povrne tistemu, ki jo je velikodušno dajal.

Dva učenca zaigrata dvogovor živali, npr. miške in slona (ilustracija je na tabli). Vsaka od njiju opisuje svoje dobre lastnosti.

Npr. MIŠ: Sem hitra.SLON: Imam močne okle.MIŠ: Dobro glodam sir.SLON: Z rilcem dvignem deblo ...

V delovnem zvezku na str. 12 rešimo 1. in 2. nalogo. Preberem pravljico in se pogovorim o njej z učenci (4. naloga). Učenci pripovedujejo o dogodku, kako so komu pomagali, in besedilo zapišejo v

zvezek.lll.

Predstavijo svoje zapise. Domače delo - obisk knjižnice: S Pravljico o miški in slonu jih vzpodbudimo za obisk

v knjižnici, kjer si izposodijo knjigo MAMKA BRŠLJANKA. Vsak učenec naj sošolcem predstavi svojo najljubšo pravljico. Z učenci se domenimo za datum predstavitve.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTIEnota: Moja knjiga (pisatelj in ilustrator)

Cilji: Učenci napišejo, ilustrirajo in oblikujejo svojo knjigo, knjigo predstavijo in jo razstavijo.



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure

2 uril.

Vodim pogovor o knjigi. Učenci pripovedujejo o knjigah, ki jih radi berejo.Pogovarjamo se o nastanku knjige, o pisateljih in ilustratorjih. Učence vprašam, če so že kdaj napisali kakšno knjigo? Če je odgovor pritrdilen, pripovedujejo o njeni vsebini in zgledu. Če učenci knjige še niso pisali, jim povemo, da bomo to storili danes.

Najbolje je, da učitelj prinese v razred že oblikovane knjige. Najpreprosteje je, da vzamemo nekaj listov iz starega rokovnika, ter en trši list (risalni list). Preprosto liste na sredini prešijemo s šivalnim strojem, jih obrežemo in knjižica je pripravljena za zapis in ilustracijo. Možne so tudi drugačne, izvirnejše rešitve.

ll. Učencem pokažem slikanico. Ogledamo si, kako je knjiga zgrajena: naslovnica,

prva stran (avtor, ilustrator), zgodba …

Pogovorimo se, o čem bi lahko pisali oz. kakšna naj bi bila vsebina v naših knjižicah. Učenci lahko pišejo pripovedi, pravljice …

Učencem dam list papirja, na katerega napišejo v obliki miselnega vzorca osnutek za knjigo. Med nastajanjem miselnih vzorcev učencem pomagam, če to želijo in jim svetujem.

Ko učenci vedo, o čem bodo pisali, vzamejo knjižico in začnejo z zapisom in ilustracijami. Če se le da, naj učenci knjižico v celoti napišejo in ilustrirajo v šoli.

lll. Predstavitev knjižic in razstava.

Kako sem se počutil kot pisatelj in ilustrator? – Analiza dela.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTIEnota: Razredni časopis

Cilji: Učenci spoznajo delo ljudi, ki pripravljajo časopis in zvedo, kako nastane

časopis, sestavijo intervju za osebo, ki jo srečujejo na šoli, pripravijo različne prispevke in izdelajo časopis.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/2 str. /, Prir. str. (UL: 41), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Učenci sedijo v skupinah po štiri. Pogovarjamo se o časopisih. Pripovedujejo, katere

časopise imajo naročene doma in kdo jih bere. Če pri tem omenijo tudi revije, jim povem kakšne so razlike med časopisom in revijo.

Učencem prinesem v razred nekaj izdaj šolskih časopisov. Vsaki skupini po dva. V dvojicah si ogledajo časopis. Zanima nas, o čem šolski časopisi pišejo (šolska tekmovanja, poročila, intervjuji, šale …).

ll. Ste že kdaj razmišljali, da bi imeli razredni časopis? Kako bi ga naredili?

Na grafoskopsko prosojnico fotokopiram iz ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 41. (Besedilo je treba malo povečati, da bo lažje berljivo.) Ob besedilu se pogovorimo, kaj vse mora časopis vsebovati in kdo pri tem sodeluje. Učenci izberejo glavnega urednika, urednika, ilustratorje, fotografe in novinarje. Vsak izmed učencev naj ima kakšno nalogo. Učenci se lahko javijo tudi sami. Pomembno je, da učencem natančno razložimo, kaj delajo posamezne osebe pri nastajanju časopisa.

Učencem predstavim primer intervjuja s knjižničarko in vprašam učence, s kom bi se želeli na šoli pogovarjati. Učenci po skupinah sestavijo vprašanja za intervju, za osebo na šoli. Intervju izvedejo v tednu dni.

V skupini se tudi dogovorijo, kaj bodo med tednom spremljali in katere prispevke bodo pripravili za časopis. Učitelj skupinam, ki nimajo idej, svetuje in jih usmerja.

lll. Vsaka skupina poroča, za kaj so se odločili. Glavni urednik si vse zapiše in med tednom

večkrat vzpodbudi učence k pisanju, zbiranju informacij, fotografiranju …

Razredni časopis lahko izdelamo pri likovni vzgoji. Ko imamo zbrane prispevke, vsaka skupina izdela eno ali več strani. Skupaj izberemo ime časopisa in učenca, ki izdela prvo stran. Liste fotokopiramo in

zvežemo. Pomembno je, da dobi vsak učenec en izvod časopisa, lahko pa ga ponudimo tudi prijateljem in učencem sosednjega razreda.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: *Enota:

Cilji: Učenci



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTI Enota: Prva zlata olimpijska medalja

Cilji: Učenci poiščejo zahtevane podatke in odgovorijo na vprašanja o pomembnih

informacijah, preberejo novico o aktualnih in zanimivih dogodkih in odgovorijo na vprašanja

o bistvenih podatkih, poznajo medije iz katerih zvedo te novice, znajo poiskati novico, jo razumejo, o njej pripovedujejo in jo prilepijo v zvezek.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. V razred prinesem nekaj najnovejših časopisov in izberem zanimive novice ter jih

preberem učencem. O vsebini novic se pogovorimo.

ll. Novica o velikem uspehu Iztoka Čopa in Luke Špika v delovnem zvezku je primer

prikazovalnega besedila, v katerem pisec pripoveduje o aktualnem dogodku. To je časopisna novica o poletnih olimpijskih igrah v Sydneyu v Avstraliji.

Učenci tiho berejo novico. Izvedo, kje in kdaj so bile olimpijske igre, kdo je tekmoval, kdo je napisal novico ... O vsem tem se natančno pogovorijo.

Nato samostojno rešijo naloge (3. in 4.), povezane z razumevanjem besedila. Odgovore na vprašanja napišejo v zvezek.Tudi 5. in 6. nalogo rešijo samostojno. O 7. nalogi se najprej pogovarjamo, nato jo napišejo v zvezek v obliki sončka.

lll. Učenci sedijo v skupinah po štiri. Vsaka skupina ima nekaj različnih časopisov.

Sami iščejo športne, kulturne, ekološke in druge novice v časopisih, jih izrežejo in prilepijo na plakat. Na poseben plakat pa lahko vse leto lepijo ali pišejo tudi pomembne novice o dosežkih učencev na različnih področjih.



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTI Enota: Čestitke

Cilji: Učenci zvedo, ob katerih priložnostih si lahko čestitamo, oblikujejo in napišejo čestitko, vedo, kako čestitamo, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. S čestitkami, pozdravi, voščili in zahvalami krepimo in ohranjamo prijateljske odnose med

člani skupine. Člani se tako počutijo opažene, sprejete, enakovredne in spoštovane v skupini. Ob veselih dogodkih se veselimo s člani (čestitamo), ob žalostnih izražamo sožalje, ob različnih priložnostih pa izrazimo lepe želje, npr. ob jutranjem pozdravu, ob obisku, ob odhodu domov. Večkrat izrazimo tudi svoja čustva.

V delovnem zvezku je več takšnih povezovalnih besedil, ki nas vzpodbujajo k izražanju pozitivnih čustev in prijateljskih odnosov.

Pri uvodnem pogovoru izhajamo iz dosežkov posameznih učencev ali razredne skupnosti na šolskih ali drugih tekmovanjih in iz čestitk, ki so jih tedaj prejeli (npr. pri tekmovanju med dvema ognjema, krosu...).

Učitelj pripoveduje besedilo o Anji in Žanu, nato ga učenci poslušajo na CD3 – št. 11. Po poslušanju rešijo vaje v DZ ABC3/3 na str. 35 (prir. k vajam iz posl. – 28.vaja).

ll. Besedilo v delovnem zvezku nas seznanja z okoliščinami, zaradi katerih Tadej čestita svoji

sošolki Tanji. Učenci se pogovarjajo o Tanjinem uspehu. Ob vprašanjih v 4. nalogi se pogovorijo o okoliščinah, v katerih čestitajo, ter o različnih oblikah čestitk. Spomnijo se, česa se lahko razveselijo. Tudi med učenci so člani različnih interesnih dejavnosti: Kdaj izrekamo čestitke? Ali je res nujno potreben vrhunski dosežek v državnem merilu? Ne. Lahko čestitamo ob rešenih nalogah CICI, VESELE ŠOLE, ob lepo izvedeni, a zahtevni vaji pri športni vzgoji, ob izvirni sliki učenke, ki nas je vse presenetila.

V delovnem zvezku si preberejo besedilo ob rojstvu Sarinega bratca Jureta in se o njem pogovorijo.

Učenci samostojno rešijo naloge pod besedilom. Učiteljica jih povabi, da tudi sami oblikujejo

čestitko in rešijo 8. nalogo.

lll. Kako si čestitamo? Z učenci se pogovarjamo o stisku roke in prijaznem pogledu. Učenca si v klopi čestitata, vendar ne kar tako. Vsak mora pri sošolcu najti nekaj, kjer je še

posebej uspešen. Nato se z učenci pogovarjamo, kakšni so bili njihovi občutki, ko so sprejeli čestitko. (Gre za to, da učenci vedo, da mora biti čestitka iskrena, da tisti, ki čestitko sprejema to čuti.)



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTI Enota: Oglasi

Cilji: Učenci berejo oglase in se o njih pogovarjajo, napišejo oglas, v časopisu iščejo, režejo in berejo oglase ter jih lepijo v zvezek, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila,



Učna sredstva:


Potek učne ure

1. in 2. ural.

Z oglasi se srečujemo vsak dan, vendar pa je potrebno kar nekaj spretnosti, da znamo poiskati pravi oglas in v njem razbrati tiste podatke, ki so pomembni za nakup ali prodajo. Vzpodbudim učence, da razmišljajo, kaj storimo s predmeti, ki jih ne rabimo več,

kaj storijo, ko želijo kupiti nove. V časopisih in revijah si učenci ogledajo oglase in jih preberejo. Učitelj pripoveduje besedilo o psici Aji, nato ga učenci poslušajo na CD3 – št. 26.

Po poslušanju rešijo vaje v DZ ABC3/3 na str. 36 (prir. k vajam iz posl. – 29.vaja).

ll. Za vajo imajo učenci v delovnem zvezku nekaj časopisnih oglasov, ki so namenjeni

prodaji smučarske opreme. Uvodno besedilo opisuje okoliščine, v katerih dobijo oglasi pravi pomen.

Ogledamo si oglase in poiščemo podatke: ime oglaševanega predmeta in kratek opis (dolžina, številka velikosti, barva, rabljen/nerabljen, cena) ter telefonska številka oglaševalca.

Npr. Kolikšna je dolžina smuči v 1. oglasu? Na katerih telefonskih številkah lahko več izvemo o smučeh? Kam pokličemo, če želimo kupiti bundo? Drsalke?

Učenci še sami tvorijo oglas. Pri tem upoštevajo podatke v učbeniku (npr.: Gregor v vaji 3) ali pa sestavijo svoj oglas.

V časopisih iščejo zanimive oglase, jih izrežejo in nalepijo v delovni zvezek in v svoj zvezek. Oglase berejo in se o njih pogovorimo.

lll. Vodim pogovor o oglasnih deskah: Kaj je oglasna deska? Kje ste jo že videli? Kaj

ste prebrali? Ali so na oglasni deski samo oglasi? Kaj še visi na oglasni deski? V katerih časopisih so oglasi? Kako imenujemo časopis, v katerem so samo oglasi?


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: *Enota:

Cilji:



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE SLOVNIČNE ZMOŽNOSTI Enota: Kako hitre so živali?

Cilji: Učenci primerjajo lastnosti bitij in predmetov, vadijo stopnjevanje pridevnikov, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, po navodilih dopolnijo risbo z risanjem, razvijajo sposobnost sledenja navodilom.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/2 str. 20, Prir. str. 56 (UL: /), DZABC 3/3 str. 38, Prir. k vajam iz posl. str. _ (30. vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Učenci sedijo v krogu. Na sredini kroga so slike pri katerih je mogoče prepoznati

stopnjevanje pridevnika.Npr. ptiček, polž, pajek (lahek, lažji, najlažji; majhen, manjši, najmanjši …); tri različno velike osebe; trije različno visoki hribi …Učenci primerjajo bitja, predmete … in vadijo stopnjevanje pridevnikov.

ll. Učence vprašam, kdaj lahko osebe med seboj primerjamo. Sami iščejo rešitve.

Npr.: Mojca je hitra. Mateja je hitrejša. Sonja je najhitrejša … Pri športni vzgoji lahko velikokrat primerjamo lastnosti učencev in njihove dosežke: V krosu je Marko hitrejši od Jureta in počasnejši od Bineta. Bine je najhitrejši, osvojil je 1. mesto. Jakov skok je najdaljši, Metin je krajši za 10 cm. Saškin je najkrajši.

Primerjamo lahko tudi višino učencev, ki jo tudi resnično izmerimo.

Po praktičnih vajah stopnjevanja preidemo na reševanje v delovnem zvezku. Rešene naloge učenci preberejo, da ugotovijo pravilnost rešitev.

Po vzorcu naloge 4 napišejo nekaj povedi.

lll. Tekmovanje: Kdo bo prvi pravilno narisal?

Dobro poslušaj in nariši: Matej je večji od Primoža, Andrej je najmanjši.Čokoladni sladoled je dober, jagodni je boljši, limonin je najboljši.

Učenci po navodilih učitelja barvajo v DZ ABC3/3 na str. 38, (prir. k vajam iz posl. –

30. vaja).


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE SLOVNIČNE ZMOŽNOSTI Enota: Snežaki

Cilji: Učenci utrjujejo učno snov o stopnjevanju pridevnika, vadijo stopnjevanje pridevnikov z obrazili, samostojno rešijo nalogo v ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 52, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem, po navodilih dopolnijo risbo z risanjem, razvijajo sposobnost sledenja navodilom.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/2 str. 21, Prir. str. 56 (UL: 52), DZABC 3/3 str. 37, Prir. k vajam iz posl. str. _ (31. vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Na lističe napišem besede: priden, bolj priden, najbolj priden: rdeč, bolj rdeč,

najbolj rdeč … Napišem toliko lističev, da ima vsak učenec svojega. Najprej poiščejo učenci ustrezno trojko, nato tvorijo povedi v katerih uporabijo dane besede.Ugotovijo, v čem se današnje besede razlikujejo od včerajšnjih.

Učenci po navodilih učitelja barvajo v DZ ABC3/3 na str. 37, (prir. k vajam iz posl. – 31. vaja).

ll. Učenci pripovedujejo o gradnji snežakov. Povedo, kako jih delajo in kaj pri tem

potrebujejo. Pripovedujejo o kakšnem posebnem snežaku, ki so ga naredili sami, s prijatelji ali so ga kje videli.

Besedilo v delovnem zvezku na str. 21 beremo po vlogah. Pogovorimo se o posameznem snežaku. Postavim vprašanja: Čigav snežak je bil najmanjši? Čigav snežak je imel najkrajši nos? Čigav snežak je bil najlepši?

Učenci narišejo snežake.

lll. Samostojno delo: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 52.

Učencem razdelim fotokopirane učne liste in jim povem, da so vsi podatki napisani na lističu.

Preverjanje pravilnosti.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Narek

Cilji: Učenci spoznajo ljudske pregovore in reke ter o njih razmišljajo, ponovijo vse o rabi ločil in velike začetnice, razčlenijo besedilo in razumejo težje besede, povedi po nareku zapišejo in preverijo pravilnost.



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure

l. Kaj mislite, kaj pomenijo povedi: Kdor ne ljubi živali, tudi ljudi nima rad. Kjer mačka

spi, lonec pokrij! Kadar mačke ni doma, gospodarijo miši. Dosti psov je zajčja smrt. Če dva psa eno kost glodata, se skoljeta. Če krava veliko veka, ima malo mleka. Če mački na rep stopiš, zavrešči. Dokler lipa cvete, ne manjka ji čebel. Mi o psu, a pes na vrata. Pes, ki laja, ne grize. Molčeč pes rad popada. Na domačem pragu se petelin lahko repenči. Kaj bo pišče kokoš učilo! Kjer osel leži, tam dlako pusti. Gledata se kot pes in mačka.

Učenci razmišljajo o pregovorih in rekih in pripovedujejo, kako jih razumejo.

ll. Ponovimo vse o ločilih. Učenci sestavljajo povedi z različnimi končnimi ločili.

Predstavim narek. Učenci poiščejo besede, pri katerih se pogosto zmotimo. Te besede glaskujemo (Matevž, dvorišču, zalajal, pritekel, prestrašil, kanglico, gospodinja). Narek narekujem počasi, po posameznih povedih.

Na kmetiji Narek

Kmet Matevž in kmetica Špela živita na veliki kmetiji. V hlevu imata krave, telička, konja in prašiče. Kokoši hodijo po dvorišču. Koliko jih je? Preštej jih! Zakaj je zalajal psiček Muri? Na dvorišče je pritekel sosedov Jernej. Joj, kako se je prestrašil! V roki drži kanglico. Vanjo mu bo gospodinja Špela nalila mleko.

lll. Ponovno preberem besedilo. Učencem omogočim, da popravijo morebitne napake.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTI Enota: Nežin šal

Cilji: Učenci iz osebnih lastnih imen tvorijo svojilne pridevnike, pri zapisu so pozorni na veliko začetnico, sestavijo dvogovor, pri katerem uporabijo svojilne zaimke in dvogovor

napišejo.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/2 str. 22, 23, Prir. str. 60 (UL: 53), DZABC 3/3 str. 37, Prir. k vajam iz posl. str. _ (32. vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Z učenci sedimo v krogu, kjer so na sredini šolske potrebščine učencev.

Sprašujem: Čigava je torba? Čigavi so copati? Čigav je svinčnik? … Učenci odgovarjajo: Torba je Matejina. Copati so Tomaževi … Vsak učenec prime en predmet ki je v sredini kroga. Sprašujem: Čigavo torbo drži Metka? Kje so Tomaževi copati? … ll.

Besedilo v delovnem zvezku je spomladanska pripoved o otrocih na igrišču in nagajivem vetru. V besedilu je več svojilnih pridevnikov, izpeljanih iz osebnih imen. Napisani so s poudarjenimi črkami. Nina - Ninina rokavica, Matic - Matičev trak … Učenci besedilo preberejo najprej tiho, nato jim zastavim nekaj vprašanj za ugotavljanje razumevanja prebranega besedila: Zakaj so otroci odlagali kape, rokavice in šale? Kaj je veter nosil po zraku? Kako so otroci iskali rokavice, šale …? Kako so se pri tem vedli? Kaj je spraševala učiteljica? Kje je bil Nežin šal?

Besedilo še enkrat preberemo – glasno. Učenci drugo nalogo dopolnijo, nato tvorijo vprašanja in odgovore. Vprašanja se

nanašajo na rabo svojilnih pridevnikov, izpeljanih iz osebnih imen: Čigav šal so iskali otroci? Otroci so iskali Petrov šal …

Za vajo učenci tvorijo povedi, v katerih uporabijo sošolčeve in sošolkine osebne predmete, npr.: Mojca radira z Gregorjevo radirko. Kdo ima Nejčevo sliko? Te povedi zapišejo učenci v 4. nalogi.

Nato se pogovarjajo v dvojicah:J.: Meta, s čigavim svinčnikom pišeš?M.: S Sašinim. Pa ti? Čigavo pero si pobral?

Dvojice se predstavijo sošolcem. V dvojicah te dvogovore zapišejo oz. oblikujejo nove.lll.

Samostojno rešijo še 5. in 6. nalogo. Pregledamo pravilnost rešitev. Učenci po navodilih učitelja barvajo v DZ ABC3/3 na str. 34, (prir. k vajam iz posl. –

32. vaja).

Domače delo: Nalogo 6 prepišejo v zvezek. ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 53


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDOSLOVNE ZMOŽNOSTI Enota: Lisica, kaj rada ješ?

Cilji: Učenci po analogiji tvorijo pridevniške izpeljanke iz samostalnika (za snovnost)

krompir – krompirjev, tvorijo vrstne pridevnike, ugotavljajo pomen pridevniških izpeljank v povedi.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/2 str. 24, Prir. str. 71 (UL: /), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. / , Pavla Robnik – Filipič Nič lažjega od kuhanja

Potek učne ure

l. Za uvod se lahko igramo igro lisica, kaj rada ješ. Igrico najprej učencem

predstavimo, si dvogovor ogledamo v delovnem zvezku in jo zaigramo. Postavimo pa dodatna pravila, da pri navajanju hrane uporabijo dve besedi (npr.: marelični cmoki).

ll.

Pogovorimo se o njihovi najljubši hrani. Pripovedujejo, kaj najraje jedo in kdo pripravlja njihovo najljubšo hrano. Pripovedujejo, če so kdaj pripravili kakšno hrano in kako so jo pripravljali.

Vodim pogovor o kuharskih knjigah: Kaj v njih lahko najdemo? Učenci si ogledajo kuharsko knjigo Nič lažjega od kuhanja (lahko tudi kakšne druge) in pripovedujejo o svojih izkušnjah s kuharskimi knjigami.

V kuharski knjigi pa še poiščemo jedi - juhe, mesne jedi, zelenjavne jedi, solate, sladice … Učenci izbirajo med poimenovanimi jedmi.

V delovnem zvezku si ogledamo drugo nalogo. Učenci poimenujejo jedi in pijače iz narisanega sadja ter imena samostojno zapišejo v zvezek.

lll. Učencem predstavim preprost recept za pripravo obloženih kruhkov. Recept

napišejo v zvezek.Obloženi kruhki s šunkoPotrebujem: ovsen kruh, maslo, šunko, paradižnik, peteršilj.Rezino kruha namažem z maslom. Na kruh položim rezino šunke. Paradižnik narežem in z rezinami obložim kruhek. Kruhek okrasim z vejico peteršilja.

Učencem predlagam, da s svojo novo kuharsko mojstrovino presenetijo starše.

Pogovorimo se še, kako bomo kruhke ponudili.

Domače delo: Povprašaj starše, če znajo pripraviti kaj enostavnega in dobrega. Napiši recept na list papirja. Predstavil ga boš v šoli.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDOSLOVNE ZMOŽNOSTI Enota: Besede pod isto streho

Cilji: Učenci iz osebnih lastnih imen tvorijo svojilne pridevnike, pri zapisu so pozorni na veliko začetnico, po analogiji tvorijo pridevniške izpeljanke iz samostalnika (za snovnost)

krompir – krompirjev, v besednih igrah iščejo nadpomenke, podpomenke.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/2 str. 25-27, Prir. str. 72 (UL: 58, 59), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Učencem dam učni list 56 in jih vzpodbudim k samostojnemu reševanju.

Preverimo pravilnost rešitev in se pogovorimo, kaj je bil smisel teh nalog. V besednih igrah iščejo nadpomenkam podpomenke (npr. poimenujejo čim več

gozdnih živali, ptic, plazilcev, žuželk, rastlin (dreves, grmov), poklicev, držav, jezikov ...

Z eno besedo - nadpomenko - poimenujejo mesece, dneve, potrebščine, različne kose oblačil, npr.: s katero besedo poimenujemo ponedeljek, torek, sredo ...?

ll. Učenci se nenehno srečujejo s podpomenkami in nadpomenkami. Zdaj poskušamo

v delovnem zvezku razvrščati sladice in pijače. Učenci jih poimenujejo in povežejo z nadpomenkami.

Več časa porabimo za naštevanje praznikov, pozdravov, delov dneva in obrokov. Učenci ugotovijo povezavo med nekaterimi podpomenkami, npr. dobro jutro, zajtrk, jutro. Vse tri besede se navezujejo na določen del dneva. Učenci uporabijo besede v povedih, npr. Maja vsako jutro najprej pozdravi bratca z glasnim vzklikom. Za zajtrk popije belo kavo in že odhiti v šolo.

V naslednjih nalogah iščejo nadpomenko, besedo, ki označuje vse besede v skupini.

Rešitev: glasbila, plodovi.

lll. Učence povabimo, da tudi sami sestavijo podobne naloge na liste, npr. imena

oseb, jezikov, držav, krajev, rastlin, živali … Naloge nato razstavimo, da si jih lahko ogledajo vsi učenci.

Domače delo: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 58, 59.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: *Enota:

Cilji: Učenci iz osebnih lastnih imen tvorijo svojilne pridevnike, pri zapisu so pozorni na veliko začetnico, po analogiji tvorijo pridevniške izpeljanke iz samostalnika (za snovnost)

krompir – krompirjev, v besednih igrah iščejo nadpomenke, podpomenke.



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDOSLOVNE ZMOŽNOSTI Enota: Zajček

Cilji: Učenci sopomenke povezujejo ali iščejo nove, ki jih uporabljajo v povedih.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Igrica: Poiščimo podobne pomene. Na nekoliko večje papirnate trakove napišem

besede, ki imajo enak ali podoben pomen. Napišem jih toliko, da dobi vsak učenec en trak. Učenci sestavijo skupine s sopomenkami. Nalogo lahko nadgradimo tako, da sestavijo tudi skupine z nadpomenkami. Pri tem moramo biti pozorni na besede, ki jih napišemo na papirnate trakove.Npr.

muca kuža čepica mucica pes kapa mačka cucek psiček živali

ll. V delovnem zvezku sta dve besedili, ki se pomensko ne razlikujeta. Učenci ju

preberejo in primerjajo. Tako lahko ugotovijo, da se razlikujeta le po posameznih besedah.

Besede med seboj primerjamo, npr.: sta se sprehajala; sta hodila. Ugotovijo, da imajo nekatere besede enak ali podoben pomen. Z učenci tako analiziramo obe besedili. Pomagajo si z obarvano podlago. Manj znane besede ponazorimo s pantomimo ali drugimi besedami.

Učenci sopomenke povezujejo ali pa iščejo nove sopomenke, ki jih uporabijo v povedih.

Učenci sopomenke spoznavajo in iščejo. Kadar se srečujejo z manj znanimi besedami, z znanimi sopomenkami razložimo pomen manj znanih besed.

lll. Učenci rešijo samostojno ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 61. Rešitve

pregledamo.



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDOSLOVNE ZMOŽNOSTI Enota: Jan in Žan

Cilji: Učenci v besednih igrah iščejo protipomenke, prepoznajo besede z določenim pomenom.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/2 str. 30, 31, Prir. str. 73 (UL: 62-64), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Učno snov prejšnje ure utrdimo z ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 62. Učenci

rešijo nalogo samostojno. Pravilnost rešitev preverimo tako, da učenci zamenjajo zvezke, učitelj pa jim pove pravilne pare.

Igramo se z besedami: bel - črn; dan - noč. Učenec v krogu odgovori s protipomenko in pove sosedu novo besedo. Sosed naprej odgovori s protipomenko. Tako se igra nadaljuje.

ll. V delovnem zvezku je besedilo o dveh fantih - dvojčkih, ki pa sta si med seboj zelo

različna. Učenci tako spoznajo protipomenke v besedilu. V razpredelnico vpišejo nasprotne lastnosti Jana in Žana.

Sledi še igra z dominami, ki jo v delovnem zvezku rešimo skupaj.

Samostojno delo z ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 63. Na vprašanja pri drugi nalogi odgovorijo pisno. Odgovore napišejo v zvezek.

lll. Učenci, ki zaključijo z delom, se v kotičku igrajo z dominami, na katerih so

napisane protipomenke.



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: *Enota:

Cilji:



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDOSLOVNE ZMOŽNOSTIEnota: Na šolskem izletu

Cilji: Učenci sami ob danem korenu iščejo besede, ki spadajo v isto besedno družino

in ugotavljajo njihov pomen v povedih, iz dane besedne družine tvorijo besede in sestavijo zgodbico.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Z učenci ponovimo in utrdimo učno snov o protipomenkah. Na grafoskopsko

prosojnico fotokopiram ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 66. Povedi spreminjamo po navodilu.

Učenci se igrajo besedne igre, npr. poišči čim več besed, ki vsebujejo del, npr. GLED in so si pomensko podobne. Besedam določimo pomen in jih uporabimo v povedih.

ll. Ob besedilu Na šolskem izletu se pogovorimo najprej o sami vsebini. Učenci tudi

sami preberejo besedilo in ugotovijo, da so nekatere besede obarvane. Primerjajo jih in poskušajo najti, kaj imajo besede skupnega. Povemo, da besede, ki imajo skupen del (koren) npr.: GLED, imenujemo besedna družina. Učenci te besede prepišejo v okvirčke.

Iščemo še besede iz drugih besednih družin. Pri tem si pomagamo s Slovarjem slovenskega knjižnega jezika. Besede iste besedne družine napišejo v vrstice v delovnem zvezku.

Na podoben način se poigramo z besedami iz besedne družine SLAD. Učenci iz teh besed tvorijo povedi ali napišejo zgodbo.

lll. Na tablo napišem besedo: MAT. Učenci napišejo v zvezek čim več besed, ki

vsebujejo dani koren (komat, matematika, matura …).



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDOSLOVNE ZMOŽNOSTIEnota: Sladkosned

Cilji: Učenci ob danem korenu iščejo besede, ki spadajo v isto besedno družino in

ugotavljajo njihov pomen v povedih, iz besed iste besedne družine sestavijo zgodbico, drug drugemu narekujejo besede in ugotavljajo pravilnost zapisa.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/2 str. 34, Prir. str. 74 (UL: 68), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. / , SSKJ, T. Kokalj: Besede nagajivke

Potek učne ure

l. Delo poteka v dvojicah in sicer tako, da učenca drug drugemu narekujeta besede,

ki so napisane na listu. Prvi učenec narekuje, drugi piše, nato vlogi zamenjata. Ko zaključita s pisanjem, drug drugemu preverita pravilnost. Pomagata si z listom, na katerem so napisane besede.

Bere prvi učenec, drugi piše: Bere drugi učenec, prvi piše: SLADKOR GLASBENIK SLADOLED GLASBILA POSLADEK POLGLASNO SLADKARIJA RAZGLAS NESLADKANO OGLASNIK

Pregleda prvi učenec. Pregleda drugi učenec. ll.

Učenca prebereta dvogovor. Besede, kjer je koren SLAD, podčrtata.

Skupaj rešimo nalogo 2.

Učence vzpodbudim, da pripovedujejo zgodbo, v kateri uporabijo besede iz druge naloge. Zgodbe naj bo humorna, zanimiva …Zgodbo napišejo v zvezek.

lll. Samostojno rešijo nalogo 4. Pogledajo v SSKJ in knjigo Besede nagajivke. Učenci

preberejo napisane besede.

V knjižnem kotičku pripravim več knjig Pedenjped. Učenci poiščejo in preberejo pesem Sladkosned. O pesmi se pogovorimo.



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDOSLOVNE ZMOŽNOSTIEnota: Narek

Cilji: Učenci po nareku zapisujejo pravopisno težje besede.



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure

l. Učenci sedijo po skupinah po štiri. Organiziramo tekmovanje: Katera skupina bo

napisala največ besed na dani koren. Čas za pisanje omejimo. Pripravljene imamo štiri korene: glas, slad, del in ris. Najprej povem prvi koren. Ko učenci končajo z zapisom, eden iz skupine prebere besede. Skupina, ki je napisala največ besed dobi največ točk (če je pet skupin, je to pet točk) in tako nazaj. Vsakič bere besede drug učenec v skupini.

ll. Učencem predstavim besede nagajivke. Besede natančno izgovarjamo in jih

glaskujemo.

Predstavim narek in učence še enkrat opozorim na težje besede. Narek narekujem počasi, po posameznih povedih. Učenci vsako poved glasno ponovijo, nato jo napišejo.

SLADKA DEŽELANarekV Sladki deželi imajo slaščičarno. Prodajajo sladkor, sladoled, sladice in druge sladkarije. Ko vstopiš, zaslišiš glasbo. V kotu sobe so glasbeniki, ki igrajo na glasbila. Igrajo glasno in poskočno.

Ponovno preberem besedilo, počasi, vezano. Učenci lahko napake, ki jih opazijo, popravijo s svinčnikom.

lll. Narek pregledamo skupaj in sicer tako, da učenci zamenjajo zvezke. Berem besedo

za besedo, težje besede glaskujem. Drug drugemu popravijo napake. Zopet zamenjajo zvezke. Učenci besede, ki so jih napisali napačno, še enkrat napišejo.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: *Enota:

Cilji:



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Besede s črko ž

Cilji: Učenci pravilno pišejo besede s črko ž na koncu, z vajami odpravljajo napake pri pisanju, pravilno berejo in pišejo pravopisno težje besede.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/2 str. 35, Prir. str. 64 (UL: 70, 57), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Na grafoskopsko prosojnico fotokopiram križanko iz učnega lista 70. Križanko

rešimo skupaj.

Učenci izberejo eno izmed besed, ki smo jih napisali v križanko in tvorijo vprašalne, pripovedne in vzklične povedi.

ll. Pripovedujem kratko zgodbo o ježkih, ki sta jih v gozdu našla Matjaž in Blažka.

Pravopisno težje besede izpostavim (Matjaž, dež, težko, ježka, Blažka) in se o njih pogovorimo. Učence spomnim na to, kako si pomagajo pri zapisu teh besed: Jež je tu. Ježa ni tu.

Učenci si ogledajo dvogovor v delovnem zvezku, ki jim pomaga pri odločanju za črko ž na koncu besed. Na enak način določijo zadnjo črko pri besedah, ki zaznamujejo predmete/bitja na sličicah. Na črte napišejo imena predmetov/bitij ter z njimi tvorijo povedi (2. naloga).

Pri izbiranju moških imen, ki se končajo s črko ž (3. naloga), si imena lahko ogledajo na koledarju: Andraž, Matjaž, Blaž, Tomaž, Matevž, Ambrož, Aljaž.

Pri pisanju si pomagajo s povedjo: Ni Andraža ...

lll. Učencem pripravim ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 70, nal. 2. Učenci učni list

prilepijo v zvezek in povedi prepišejo tako, da bo podčrtana beseda napisana pravilno. (Učni list lahko tudi fotokopiramo na graf. pros., vendar moramo besedilo predhodno povečati.)



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Kosi lepo pojejo

Cilji: Učenci so pozorni na glas z na koncu besede in ga pravilno zapišejo, z vajami odpravljajo napake pri pisanju, pravilno berejo in pišejo pravopisno težje besede, besede uporabijo v povedih.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Po morju pluje ladja, ki prevaža zelenje, zelje, zelenjavo, zebre … Po morju pluje

ladja, ki prevaža vaze, koze … Po morju pluje ladja, ki prevaža voz, mraz … Učenci iščejo besede, ki se začenjajo / imajo vmes/ končujejo s črko z.

ll. Slikovna mreža je namenjena pisanju nezvočnikov s črko z na koncu. Učenci si

pomagajo na podoben način kot pri pisanju drugih nezvočnikov: Janez si je danes umil obraz. Miha si danes ni umil obraza.

Učenci poimenujejo posamezne sličice v mreži. Če je potrebno, razložim morebitne neznane pojme v slikovni mreži. Pri pisanju si lahko pomagajo še z besedami nagajivkami, ki so na koncu delovnega zvezka ABC 3.

V modrih poljih je rešitev: KOSI LEPO POJEJO.

V slikovni mreži izberejo nekaj besed in jih uporabijo v povedih.

lll.

Podrobnosti o živalih si lahko preberejo v knjigi Marka Aljančiča ŽIVALI 4. V knjižnem kotičku ponudimo tudi knjigo Polonce Kovač ZGODBE OD A DO Ž.



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Besede s šč

Cilji: Učenci pravipravilno pišejo pravopisno težje besede, še posebno so pozorni na

besede s črkama šč, z vajami odpravljajo napake pri pisanju, pravilno berejo in pišejo pravopisno težje besede, besede uporabijo v povedih.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/2 str. 37, Prir. str. 65 (UL: 72, 73), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. Za uvod si ogledajo in preberejo besedilo v delovnem zvezku. Besedilo je kratek

dvogovor med Markom in Marušo. Marko prihaja z očkom iz gledališča, Maruša pa iz knjižnice. V besedilu in nalogah so pravopisno težje besede, npr. gledališče, taščica, parkirišče in druge besede s črkama šč.

ll. Učenci se pri branju in pisanju srečujejo z besedami s črkama šč. Z vajami

odpravljajo pravopisne napake.

V pogovoru učenci uporabijo te besede, nato pa še sami preberejo in rešijo naloge (3. in 4.).

Učenci zaigrajo podoben prizor, npr.: Martin: Katja, živijo.

Katja: Martin, zdravo. Od kod prihajaš?Martin: Z igrišča. Pa ti? Od kod prihajaš?Katja: Iz trgovine. Šla sem po kruh in mleko. Prideš popoldne k meni?Martin: Ne, ne morem. Z mamo greva kupit čevlje. Pa drugič. Adijo.Katja: Adijo, Martin.




Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: *Enota:

Cilji:



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNEZMOŽNOSTIEnota: Narek – Spomladanski izlet

Cilji: Učenci po nareku zapisujejo pravopisno težje besede, zapomnijo si poved in jo napišejo, na koncu povedi napišejo pravilna ločila.



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure

l. Preden začnemo z narekom se spomnimo na besede nagajivke. Učencem razdelim učne

liste, na katerih je nekaj vaj. Pomembno je, da dodajo besedam smiselno in pravilno manjkajočo črko. Pravilnost preverimo in se o morebitnih napakah pogovorimo. (Črke na učnem listu morajo biti primerno velike!) Prava črka na pravem mestu.

Manjka samo ena črka. Vstavi jo. hlo __, sladole__, prs__, ga__, me__, medve__, goz__, prapro__, sla__ke jedi, no__, pol__, pe__, stor__,žo__na, čo__n; Manjkata dve črki. Vstavi ju. Parkiri___e, igri___e, k___igarna, ___inkavec, gledali___e, metu___, zem___a, poste___a;

ll. Predstavim narek in učence opozorim na težje besede. Besed ne napišemo na tablo, ker so

bile že vse obravnavane. Narek narekujem počasi, po posameznih povedih. Učenci vsako poved glasno ponovijo, nato jo napišejo.

Spomladanski izlet Narek

Planinec Ljubo je šel na hrib. Strmel je v daljavo in zagledal grad. Kaj je nosil na rami? Nahrbtnik. V njem je imel hlebček, sladko pijačo in svež sadež. V grmu je videl taščico, ki si je spletala gnezdo.

Ponovno preberem besedilo, počasi, vezano. Učenci lahko napake, ki jih opazijo, popravijo s svinčnikom.

lll. Narek pregledamo skupaj in sicer tako, da učenci zamenjajo zvezke. Berem besedo za

besedo, težje besede glaskujem. Drug drugemu popravijo napake. Zopet zamenjajo zvezke. Učenci besede, ki so jih napisali napačno, še enkrat napišejo.

Sestavljajmo abecedne povedi. To so posebne povedi, pri katerih se vsaka beseda v povedi začne na določeno črko.Npr. Pek Pavle peče piškote. Bober Bimbo burka Bistrico… Učenci sestavljajo povedi v dvojicah. Vsaka dvojica na dano črko oblikuje poved. Ko konča z delom, jim določim novo črko. Povedi pišejo na liste, ki jih po abecednem redu lepimo na tablo. Z delom nadaljujemo toliko časa, dokler nam ne zmanjka črk v abecedi.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE SLOVNIČNE ZMOŽNOSTIEnota: Včeraj, danes, jutri …

Cilji: Učenci izboljšujejo govorne sposobnosti v pravilni rabi časovnih prislovov in

glagolskih oblik, vadijo rabo časovnih oblik: sedanjik, preteklik, prihodnjik, vadijo rabo časovnih prislovov: včeraj, danes, jutri ..., navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Učitelj pripoveduje besedilo o Sari in Kaji, nato ga učenci poslušajo na CD3 – št. 27.

Po poslušanju rešijo vaje v DZ ABC3/3 na str. 39 (prir. k vajam iz posl. – 33.vaja). Učenci vadijo rabo prislovov in glagolskih oblik le praktično, zato lahko več časa

izkoristimo za igranje vlog, za improvizacije in besedne igre. Učenci naj bi izboljšali predvsem govorne sposobnosti v pravilni rabi časovnih prislovov in glagolskih oblik.

ll. Po kratkem pogovoru ob vprašanjih: Kje si bila včeraj? Kaj si delala? Kaj delaš zdaj?

začnemo z delom v delovnem zvezku. V delovnem zvezku je vzorec telefonskega pogovora, v katerem učenci vadijo rabo

glagolskih oblik in prislovov: Kje si bila včeraj? Kaj pa zdaj? Učenci preberejo besedila po vlogah. S pomočjo vprašanj analizirajo dogodke, ki so

se zgodili pred telefonskim pogovorom, med njim in ki se bodo zgodili po končanem telefonskem pogovoru.

Z obkrožanjem da in ne učenci pokažejo, ali razumejo telefonski pogovor. Učenci se v dvojicah pogovarjajo tako, da po vlogah zaigrajo telefonski pogovor. Po

predstavitvi dvogovor napišejo. Npr: N: Dober dan, Nejc pri telefonu. Bi lahko govoril z Meto? M: Nejc, živijo. Meta tu. N: Meta, ali si včeraj prebrala do konca knjigo Sapramiška? M: Ne. Včeraj je nisem uspela prebrati, danes jo berem. Pa ti? Si že prebral to knjigo? N: Ne, nisem. Včeraj sem bral v leksikonu o avtomobilih. Rad bi ti pokazal to knjigo. M: Nejc, kdaj boš prišel k meni?lll.

Samostojno delo: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 74, naloga 2.

Domače delo: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 74, naloga 3.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE SLOVNIČNE ZMOŽNOSTIEnota: Zdaj, prej, potem …

Cilji: Učenci izboljšujejo govorne sposobnosti v pravilni rabi časovnih prislovov in

glagolskih oblik, vadijo rabo časovnih oblik: sedanjik, preteklik, prihodnjik, vadijo rabo časovnih prislovov: včeraj, danes, jutri, zdaj, prej, potem …, navajajo se na pozorno poslušanje in razumljivo govorjenje, vadijo zapomnitev podatkov iz poslušanega besedila.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Učitelj pripoveduje besedilo o Tilnu in Lavri, nato ga učenci poslušajo na CD3 – št.

28. Po poslušanju rešijo vaje v DZ ABC3/3 na str. 40 (prir. k vajam iz posl. – 34.vaja).

Učenci z igranjem vlog vadijo rabo glagolskih oblik in prislovov: prej, zdaj in potem ter veznika ko. Učenci naj bi izboljšali predvsem govorne sposobnosti.

Npr: Pogovor po telefonu: mama in otrok; oče in otrok; dedek in babica; oče in mama; otroka med seboj …

Pogovor doma: pri kosilu; odpravljamo se na morje; gremo k prijatelju na rojstni dan in smo pozabili na darilo …

ll. Besedilo v delovnem zvezku preberejo po vlogah, nato se o njem pogovorimo.

Zapišejo odgovore na vprašanja pri 2. nalogi.

Pri 4. nalogi vadijo rabo časovnih prislovov tako, da jih vstavljajo v besedilo.

lll.

Učencem razdelim ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 75. Ustno opisujejo slike in jih povezujejo v smiselne celote. Izmišljajo si nadaljevanja pripovedi.

Domače delo: Napiši pripoved in napiši konec kot si ga sam zamišljaš.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: *Enota:

Cilji:



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: PRIMERJANJE UMETNOSTNIH BESEDIL Z NEUMETNOSTNIMIEnota: Pravljica o brvi in ovcah

Cilji: Učenci prepoznavajo značilno pravljično dogajanje, zgradbo pravljice z

značilnim začetkom (nekoč) in koncem prepoznavajo glavne osebe v pravljici, domišljijsko pripovedujejo svoje nadaljevanje pravljice, doživljajo dogajalni prostor.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. V košarici imam na lističih napisana imena junakov pravljic. Po tabli razobesim

različne naslove pravljic. Učenci jemljejo iz košarice lističe in jih pritrdijo k ustreznemu naslovu.

Vprašam učence, katere pravljice so jim najbolj pri srcu in zakaj. Učenci naj pripovedujejo, katero srečanje s pravljicami jim je najbližje (poslušanje, branje, gledanje).

ll. Iz zbirke ljudskih pravljic BABICA PRIPOVEDUJE je v delovnem zvezku predstavljena

Pravljica o brvi in ovcah. Pripoveduje o sinu edincu, ki ga je oče poslal po svetu. Sin je šel služit k bogatemu kmetu. Tam je pasel veliko ovc. Velik naliv je porušil vse mostove. Ostala je le ena brv, po kateri je šla lahko le po ena ovčka. Konec pravljice je le nakazan, saj še niso vse ovce prečkale brvi.

V zadnjem delu avtor vključi v pravljično dogajanje tudi bralca. Po poslušanju pravljice jo učenci pripovedujejo/obnavljajo. Izmišljajo si

nadaljevanje pravljice. Pisno poustvarjanje obsega nadaljevanje pravljice. Konec je domišljijski - pravljični.

Npr.: Nekega dne so bile vse ovce na drugem bregu in pastir jih je ves srečen oddal kmetu. A kmet ni pokazal velikega veselja. Kmet ga je napodil, ker ni pravočasno pripeljal ovc. Pastir se je razjezil in mu rekel: Naj ob prvi nevihti vse ovce okamenijo. In še danes je v tisti dolini vse polno belih kamnov.

lll. Učenci pravljico ilustrirajo.

V knjižnem kotičku pripravim več knjig Babica pripoveduje, kjer učenci izberejo in preberejo slovensko ljudsko pravljico.

Čisto ob koncu ure, ko vsi učenci zaključijo s pisanjem, predstavimo nekaj nadaljevanj pravljice.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTI Enota: Ugani, kaj kažem …

Cilji: Učenci ločeno pišejo nikalnico ne ob glagolih, pri odgovarjanju vadijo pravilno sklonsko obliko samostalnikov, v dvojicah vadijo telefonski pogovor in ga zapišejo.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/2 str. 42, 68, Prir. str. (UL: /), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. V začetku učne ure se igrajo pantomimo. En učenec ali dva z rokami kažeta

določeno dejanje, drugi pa ugibajo. Učenec, ki kaže, odgovarja z nikalno povedjo. Npr.: Ne, ne žagam drv. Ne, ne brišem okna.

ll. V delovnem zvezku preberejo po vlogah govor otrok pri igri. Pogovorijo se o

poudarjeno napisanih besedah: ne šivam, ne mešam, ne kuham. Povejo, da nikalnice pišejo ločeno od glagola. Hkrati pa učenci v dvogovoru vadijo pravilno sklonsko obliko samostalnikov.

Po vlogah preberejo telefonski pogovor in ga samostojno dopolnijo z nikalnimi povedmi (3. naloga).

V dvojicah vadijo telefonski pogovor in ga zapišejo, npr.:J: Živijo, Klemen.K: Jure, zdravo, ali pišeš nalogo?J: Ne, Klemen, ne pišem naloge. Pišem sporočilo mami ...

lll. Telefonski pogovor, ki so ga napisali, zaigrajo.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Bo ali ne bo deževalo?

Cilji: Učenci ločeno pišejo nikalnico ne ob glagolih, po pomenu razlikujejo besedi nebo in ne bo ter pravilno pišejo te besede.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. V uvodnem pogovoru učence motiviram, da pogledajo skozi okno in ugotovijo,

kakšno je nebo, ali bo deževalo ali ne bo. Besedi ne bo in nebo zapišem na tablo in razložim pomen.

Za uvod preberem učencem pesem Kaj je nebo po činu.

Vodim pogovor o tem, kaj vse je na nebu, kaj pada z neba, kakšne barve je lahko nebo …

ll. Enota je povsem enaka prejšnji, le da učenci berejo in pišejo ločeno nikalnico ob

prihodnji obliki glagola: NE BO. Učenci pogosto pišejo besedi skupaj in tako nastane nova beseda NEBO s povsem drugim pomenom.

Razlikovanju besed ne bo in nebo je namenjeno besedilo “Bo ali ne bo deževalo”. To je kratka pripoved o Martinu in Lei, ki čakata in ugibata, ali bo ali ne bo deževalo.

Ob besedilu se z učenci pogovorimo o vsebini. Ustno odgovorimo na vprašanja in povemo kako pišemo besedi.

Samostojno prepišejo besedilo z grafoskopske prosojnice (glej učni list pod pripravo) in vadijo razlike pri pisanju nikalnice ne bo in besede nebo.

lll. V krajši besedni igri učenci pripovedujejo, kaj bodo popoldne delali, če ne bo ali bo

deževalo. Npr. P: Danes popoldne bom prišel k tebi, če ne bo deževalo. Kaj pa boš ti delal, če ne bo deževalo? J: Če ne bo deževalo, se bom vozil s kolesom.

Preberi besedilo in vstavi nikalnico NE BO in besedo NEBO.Prepiši en del besedila.

Nebo – ne bo

Dedek mi _______ povedal pravljice. Ali rad gledaš v ______ ? Peter ______ nikoli pozabil nahraniti hrčka. Čez _____ se je razpela mavrica. Matej je zelo žalosten, ker _____ dobil darila.

Škrjanec je veselo poletel v ______ . Uči se, ______ ti žal. Sonce zahaja in počasi zapušča ______ . Jutri zjutraj ______ dežja. Ali je danes ______ modre barve?Na _____ so se pripodili nevihtni oblaki.

Zvečer _____ hladno, zato bom zunaj opazoval zvezde na ______ . V nedeljo _____ šole. Tudi v ustih imamo _______ .


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: *Enota:

Cilji:



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure

UČNA PRIPRAVA

Učitelj/vzgojitelj: Razred: 3.

Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAGMATIČNE ZMOŽNOSTIEnota: Pazi, cesta!

Cilji: Učenci prepoznavajo zapovedi in prepovedi na javnih mestih in spoznavajo

njihov pomen, z danimi objekti povezujejo zapovedi in prepovedi.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Z učenci se pogovarjamo o opozorilih svojih staršev: Kdaj jih opozarjajo in zakaj? V

igri vlog zaigrajo odhod od doma k prijatelju ali na igrišče.

ll. Uvodni dialog uvaja učence v prepovedi in zapovedi, ki jih srečuje otrok v svojem

bližnjem okolju. Ana odhaja k sošolki, mama pa jo pred odhodom še opozarja na nevarnosti na cesti. Na cesti učence spremljajo prometni znaki in piktogrami, ki prepovedujejo in zapovedujejo, opozarjajo in obveščajo.

Učenci ga po vlogah preberejo in povedo, katere prepovedi in zapovedi je mama izrekla Ani pred odhodom k prijateljici.

Ogledajo si prometne znake v delovnem zvezku in povedo, kaj pomenijo. Napisane in narisane prepovedi ustrezno povežejo.

Na šolskem izletu je Ana opazila različne napise na avtobusu in na gorski poti (glej 2. vajo). Učenci jih vsebinsko in krajevno opredelijo in utemeljijo (ekološka zavest).

lll.

Učenci pripovedujejo, kakšna slikovna sporočila bi imeli lahko v učilnici. Na poseben list napišejo in narišejo še nekaj svojih slikovnih sporočil.

Npr. Ne teci po učilnici. Zapri vrata.

Slikovna sporočila pritrdimo na ustrezna mesta v učilnici.

Na večje trakove napišem napise in jih razrežem na posamezne besede. Pripravim jih za več skupin. Učenci se razdelijo v skupine in sestavljajo zapovedi in prepovedi.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAGMATIČNE ZMOŽNOSTIEnota: Mi lahko posodiš radirko?

Cilji: Učenci v pogovorih uporabljajo ustrezne ogovore, pozdrave, vljudnostne

izraze, zapovedi, prepovedi, opozorila, izražena z velelniki, zamenjajo z vljudnejšimi

izrazi, pravilno se vključujejo v pogovor, ne skačejo sogovorcu v besedo, ne govorijo

predolgo.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Za uvod predstavim konfliktni dogodek (npr. sošolec je sošolki zlomil svinčnik;

Miha je Špelo poškropil z vodo ...). Najprej učence pustimo, da zaigrajo dvogovor po svoje in nato analiziramo pogovor. Poskusimo zaigrati še drugače. Kako bi zvenel neprijazen pogovor? Kako zveni pogovor, če uporabljamo vljudnostne izraze?

ll. Uvodna dvogovora v delovnem zvezku kažeta razliko sporazumevanja Petra in

Aleša ter Tineta in Jana.

O obeh dvogovorih se učenci pogovorijo, ju kritično ovrednotijo in svoje trditve utemeljijo.

V 3. nalogi so različne prepovedi in zapovedi izražene:- z velelniki, ukazovalno;- z vljudnejšimi izrazi: prosim, ali lahko, hvala.

Učenci primerjajo dvojice povedi in določijo vljudnejšo. Vljudno izraženo prepoved in zapoved pobarvajo z zeleno barvo, z rdečo barvo pa manj vljudno. V vsakdanjem sporazumevanju nenehno opozarjamo učence na vljudnejše sporazumevanje.

4. naloga: Samostojno napišejo vljudnejšo poved.

5. naloga: Učenci v dvojicah zaigrajo enega od spodnjih prizorov, pri tem uporabljajo vljudne izraze. O zaigranih prizorih se kritično pogovorijo.

lll.

Vodim pogovor o vljudnem sporazumevanju. Učenci pripovedujejo, kako občutijo nevljudno oz. vljudno sporazumevanje. Pripovedujejo, kdaj prihaja do nevljudnega sporazumevanja in kaj je vzrok, da postanejo besede neprimerne.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAGMATIČNE ZMOŽNOSTIEnota: Oprosti, prosim Vljudno sporazumevanje

Cilji: Učenci v pogovorih uporabljajo ustrezne ogovore, pozdrave, vljudnostne

izraze, v pogovorih (igri vlog) presodijo ustreznost besedne govorice obeh

sogovorcev, vljudnost in nebesedno govorico, spoznavajo, kdaj in kako se komu opravičijo, prepoznajo svojo napako, se opravičijo in poskušajo najti način, kako napako

popraviti, določijo zaporedje dogajanja, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem.



Učna sredstva:


Potek učne ure

2 uril.

Učitelj pripoveduje besedilo o Ani in Roku, nato ga učenci poslušajo na CD3 – št. 29. Po poslušanju rešijo vaje v DZ ABC3/3 na str. 41 (prir. k vajam iz posl. – 35.vaja).

Igra vlog:a) S prijatelji se igrate na igrišču. Mimo pride Peter in vam začne nagajati …b) Na poti v šolo srečaš sošolko, ki se ji je pravkar pri torbi strgala naramnica. Vse

je zgrmelo po tleh …c) Pri šolski malici je sošolcu spodrsnilo in je s kakavom polil sošolko …d) Zelo slabo si se odrezal pri matematičnem preizkusu, zato si doma hotel

resnico prekriti, toda sošolcu, ki je prišel pote, da bi odšla na igrišče se je zareklo in novica je prišla mami na ušesa …

Za vsako situacijo izberemo primerno število igralcev. Natančno spremljamo zaigrane prizore in se o njih pogovorimo šele čisto na koncu. Za vsak prizor povemo, kako je bil odigran. Če so bili prizori preskopi z vljudnostnimi izrazi, se pogovorimo, kako bi povedali prijaznejše in prizor ponovno zaigramo.

ll. Prvo besedilo prikazuje odhod učencev na likovno razstavo. Janko je med hojo

pohodil Majo. Za svoje dejanje ni prevzel odgovornosti in se v pogovoru ni opravičil.

Besedilo predstavlja izhodišče za pogovor o vljudnem vedenju v podobnih okoliščinah. Učenci označijo Jankovo in Majino vedenje. Vedo, da Janko ni pravilno reagiral ob lastni napaki, moral bi se opravičiti in svojo napako popraviti. Tudi Maja v pogovoru ni bila strpna.

Drugo besedilo je vljudno. Matej in Ana sta v enaki situaciji kot Janko in Maja, vendar se vljudno pogovorita o Anini napaki.

Skupaj primerjamo oba pogovora in ju ovrednotimo.

Učenci ponovno preberejo vsako besedilo posebej. Z vprašanji učiteljica preveri razumevanje. Nato samostojno rešijo naloge, povezane z besedilom.

lll. Po dva učenca si izbereta enega od predlaganih prizorov (10. naloga). Dogovorita

se za igro in zaigrata pred sošolci, ki njuno igro ocenijo. Npr. Meta: O, oprostite, prosim, gospod ravnatelj.

Ravnatelj: Je že v redu. Te boli glava? Meta: Ne. Ravnatelj: Tukaj ni pravi prostor za igranje, pojdite na igrišče. Meta: Ja, takoj gremo.

Učenca zapišeta svoj dvogovor, tako kot kaže zgornji primer.



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Črka e se izgubi

Cilji: Učenci besede z glasom e med seboj primerjajo in ugotovijo, da se glas e v

besedah izgubi, npr. pes – psa, vadijo izgovarjavo in zapis pravopisno težjih besed, po analogiji tvorijo ženski par moškemu.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. V uvodnem delu rešimo križanko ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 81. Najprej se

o besedah pogovorimo. Učenci jih uporabijo v različnih povedih. Npr: Pes je pred vrati. Meta je psa zelo prestrašila. Udaril se je v mezinec. Ker ni bilo rane na mezincu, ga ni povila. Maček in pes sta se grela na soncu. Ko je zapihal veter, ni bilo več ne psa ne mačka.

Besede med seboj primerjajo in ugotovijo, da se črka e v besedah izgubi. Učenci še sami navajajo podobne besede.

ll. V delovnem zvezku si ogledajo nalogo. Učenci jo najprej ustno dopolnijo, nato pa

vpišejo besede. Sposobnejšim učencem je namenjena naloga, označena s sovico.

lll. Samostojno delo: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 81, naloga 2.

Učenci prepišejo povedi tako, da so smiselne. Pazijo na črko e.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Lastovka

Cilji: Učenci rešujejo slikovno mrežo, iz mreže izpišejo besede za živali in predmete, z vajami odpravljajo napake pri pisanju.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Učenci si ogledajo sliko v delovnem zvezku in pripovedujejo, kaj se deček in

deklica pogovarjata.

ll. V slikovni mreži poimenujejo sličice in tvorijo povedi.

Npr.: Kje je lestev? Lestev je prislonjena. Ne vidim lestve.

Samostojno izpolnijo slikovno mrežo. Pomagajo si z besedami nagajivkami, hkrati pa lahko obesijo na steno seznam pravopisno težjih besed. Učenci jih bodo večkrat videli in si jih bodo laže in hitreje zapomnili.

Besede napišejo tudi v preglednico v zvezku, kjer jih razvrstijo v stolpca živali in predmeti (3. naloga). Iz besed tvorijo povedi (4. naloga).

ŽIVALI PREDMETI

lll. Samostojno delo: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 82 (vajo fotokopiramo na

grafoskopsko prosojnico).

V knjižnem kotičku si ogledajo knjige o živalih. Lastovko bodo našli v knjigi Marka Aljančiča ŽIVALI 4. V dvojicah izdelajo domino Besede nagajivke.



Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDOSLOVNE ZMOŽNOSTIEnota: Ko bom velik …

Cilji: Učenci prikažejo poklic s pantomimo, opišejo neko dejavnost in sprašujejo sošolce, kateremu poklicu ustreza, pripovedujejo, kakšni poklici so v določeni ustanovi, po analogiji tvorijo ženski par moškemu.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Za uvod utrdimo učno snov prejšnje ure: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 84.

Igramo se lahko različne igre, povezane z odkrivanjem poklicev:a) Učenci so razdeljeni v skupine. Vsaka skupina s pantomimo prikaže določen

poklic, učenci drugih skupin pa ugibajo.b) V skupinah se dogovorijo, kateri poklic bodo opisali. Opis zapišejo na listke. Drugim skupinam nato predstavijo opis, druge skupine pa ugibajo, kateri poklic so predstavili.c) Pripravim premetanke - listke s pomešanimi črkami poklicev. Npr.: TEČULIJ - učitelj.c) Skupine izvlečejo slike (ali le imena) ustanov v mestu (banka, pošta,

bolnišnica, šola, trgovina, hotel, gledališče), učenci pa na listke zapišejo čim več poklicev ljudi, ki so tam zaposleni.

ll. Pred reševanjem v delovnem zvezku se še pogovorimo, kaj želijo učenci postati,

ko bodo veliki. Nato si v delovnem zvezku ogledamo slike poklicev in se o njih pogovorimo (Npr.

Kje dela, kaj dela, kdaj ...). V krožcu označijo ustrezno številko, kot kaže primer.

Moškim osebam poiščejo ženske (npr. zdravnik - zdravnica) in jih vpišejo. Učence vzpodbudimo, da več napišejo ali povejo o poklicih, imenovanih v 5. nalogi

ali pa o tistih, ki jih sami poznajo.


Domače delo: Opiši poklic tvojih staršev.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: Enota:

Cilji:



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDOSLOVNE ZMOŽNOSTIEnota: Kdo je to?

Cilji: Učenci tvorijo samostalniške izpeljanke iz glagola ter ugotavljajo njihov

pomen, iz besed tvorijo povedi in jih napišejo.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Za uvod se igramo besedno igro:

Kdor vozi, je voznik,kdor gleda, je gledalec.

Učenec lahko dejanje ponazori s pantomimo, ostali učenci pa ugibajo: Drsaš, torej si drsalec; letiš, torej si letalec.

ll. Naloge v delovnem zvezku so zasnovane na podoben način, tako da jih lahko

učenci sami rešijo. Ob sličicah se še pogovorimo.

Vse učence povabimo k opisu svojih vlog v družini, npr.: Kadar čistim kuhinjo, sem čistilec, kadar poslušam glasbo, sem poslušalec.

Povedi napišejo v zvezek.

lll. Samostojno delo: ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 87. Preverimo pravilnost.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: PRIMERJANJE UMETNOSTNIH BESEDIL Z NEUMETNOSTNIMIEnota: Slikar

Cilji: Učenci pripovedujejo o posledicah, ki bi se zgodile, če bi doma poslikali steno, tvorijo samostalniške izpeljanke iz glagola in ugotavljajo njihov pomen, doživljajo zvočnost in zaznavajo ritem besedila, prepoznajo glavno osebo in se z njo identificirajo.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Ponavljanje in utrjevanje učne snovi: PONAVLJANJE JE MATI MODROSTI. Preverimo

pravilnost zapisa.

Za uvod se pogovorimo o tem, kaj bi se zgodilo doma, če bi popacali steno v dnevni sobi.

ll. V knjigi Nika Grafenauerja Pedenjped najdemo pesem Slikar.

Pesem na šaljiv način pripoveduje o samozvanem slikarju Pedenjpedu in o njegovi hitro minljivi slikarski slavi.

Pesem preberem, nato se z učenci pogovorimo o Pedenjpedu - slikarju.

Učenci spoznajo nekaj novih besed, povezanih s slikarstvom: slikarsko platno, paleta, portret, slava. Z učenci se pogovorimo o pomenu teh in drugih manj znanih besed iz pesmice in jih ponazorimo z gibi. Učenci pa še globlje doživijo pomen teh besed, ko tudi sami rišejo portrete v delovni zvezek. Rešimo vse naloge v delovnem zvezku.

lll. Pogovor otrok o tem, kako bi bilo, če bi morali pri tej priči oditi spat, je lahko zelo

zanimiv.

Napiši, kaj bi storil, če bi moral pri tej priči spat. Učenci napišejo kratko razmišljanje in besedilo predstavijo sošolcem.

PONAVLJANJE JE MATI MODROSTIMoškim osebam poišči žensko:

1. zdravnik _____________ 2. šivilja __________________

3. kuharica _____________ 4. mlinar _________________

5. pianist _______________ 6. vratarica _______________

7. prodajalka ____________ 8. pevka _________________

Poimenuj osebe:MOŠKI ŽENSKA

kdor čistikdor učikdor igra rokometkdor tekmujekdor čara

PONAVLJANJE JE MATI MODROSTIMoškim osebam poišči žensko:

1. zdravnik _____________ 2. šivilja __________________

3. kuharica _____________ 4. mlinar _________________

5. pianist _______________ 6. vratarica _______________

7. prodajalka ____________ 8. pevka _________________

Poimenuj osebe:MOŠKI ŽENSKA

kdor čistikdor učikdor igra rokometkdor tekmuje

kdor čara


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Besede z lj

Cilji: Učenci iščejo v besedah črki lj in jih podčrtajo, pravilno zapisujejo besede s črkama lj, izdelajo igrico spomin, se igrajo in iz dobljenih besed pišejo povedi.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. V učilnico pridem z večjo torbo, kjer imam shranjena pisma. Vsakemu učencu dam

pismo, v katerem je napisano:Ljubi moj prijatelj!Te dni preživljam počitnice kar v Ljubljani. Na mestnih ulicah je veliko ljudi. Včeraj sem se povzpel na Ljubljanski grad, od koder je najboljši razgled na Ljubljano. Škoda, ker sem pozabil daljnogled. Danes se potikam po starem delu mesta, kjer je najlepši vodnjak v mestu. Morda si bom kupil tudi moj najljubši sladoled.Upam, da se imate tudi v Ljutomeru lepo. Lepo se imej in kmalu odpiši. Matic

Učenci preberejo pismo in v njem podčrtajo vse besede, ki vsebujejo črki lj. Pismo nalepijo v zvezek.

ll. Enota je namenjena pravilnemu zapisovanju besed s črkama lj. Laže slišimo glas j,

kadar poimenujemo najprej dve stvari, npr.: en čmrlj dva čmrlja en valj dva valja

Učenci iščejo besede v skrivalnici (3. naloga), jih označujejo z barvo in prepišejo na spodnje črte (4. naloga). Zapis o hmelju (6. naloga) poiščejo v knjigah in prepišejo v delovni zvezek. Pomagajo si z leksikonom ali SSKJ-jem (Slovar slovenskega knjižnega jezika).

lll. Skupaj izdelamo iz besed nagajivk igrico spomin. Vsak učenec oblikuje en par.

Učenci se igrajo spomin. Iz parov besed, ki jih dobijo v igri, napišejo povedi.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: *Enota:

Cilji:



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Besede z nj

Cilji: Učenci ponovijo in utrdijo zapis besed z lj, pravilno zapisujejo besede s črkama nj, prepišejo besedilo in namesto sličic vstavijo besede, določijo zaporedje dogajanja, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/2 str. 56, Prir. str. 67 (UL: 88, 89), DZABC 3/3 str. 33, Prir. k vajam iz posl. str. _ (36. vaja), CD3, št. 30

Potek učne ure

l. Učitelj pripoveduje besedilo o ribiču Janu, nato ga učenci poslušajo na CD3 – št. 30.

Po poslušanju rešijo vaje v DZ ABC3/3 na str. 33 (prir. k vajam iz posl. – 36.vaja).

Ponavljanje in utrjevanje učne snovi: Napačno napisane besede napiši pravilno.VAJA

Napačno napisane besede napiši pravilno.

1. pluča _____________________ 2. dalnogled _____________________

3. pisatel ____________________ 4. prjatelj _______________________

5. čmru _____________________ 6. polub ________________________

7. zemla ____________________ 8. kluč _________________________ Dane besede uporabi v povedih.

ll. Enota je namenjena pravilnemu zapisovanju besed s črkama nj. Laže slišimo glas

j, kadar poimenujemo najprej dve stvari, npr.: en škorenj - dva škornja, en panj - dva panja.

Z učenci si ogledamo sliko v delovnem zvezku. Učenci pripovedujejo, kako si izposojajo knjige, kdo jim pri tem pomaga in kam hodijo v knjižnico.

Glasno preberemo prvo nalogo in dopolnimo manjkajoče besede. O besedah se sproti pogovarjamo, če je potrebno, jih tudi glaskujemo.

Rešimo tretjo nalogo.

Pri drugi nalogi dam navodila. Skupaj ubesedimo sličice, nato učenci besedilo samostojno prepišejo. Besede, s katerimi zamenjajo sličice, napišejo z drugačno barvo.


Pregledamo pravilnost rešitev.


VAJANapačno napisane besede napiši pravilno.

1. pluča __________________ 2. dalnogled ____________________

3. pisatel _________________ 4. prjatelj _______________________

5. čmru __________________ 6. polub ________________________

7. zemla _________________ 8. niva ________________________


1. pluča __________________ 2. dalnogled ____________________

3. pisatel _________________ 4. prjatelj _______________________

5. čmru ___________________ 6. polub ________________________

7. zemla ____________________ 8. niva ________________________


1. pluča ___________________ 2. dalnogled ____________________

3. pisatel __________________ 4. prjatelj _______________________

5. čmru ___________________ 6. polub ________________________

7. zemla __________________ 8. niva _______________________


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Narek – Žaba Rega

Cilji: Učenci ponovijo o veliki začetnici, vejici pri naštevanju in končnih ločilih, seznanijo se z narekom, pišejo po nareku in upoštevajo pravopisna pravila.



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure

l. Učencem povem narek v obliki zgodbice. Zraven se naučimo še kratko pesmico

npr: Dežek pada, dežek gre.

ll. Utrdimo jezikovna pravila, ki so jih učenci že spoznali. Ustno tvorijo pripovedne,

vprašalne in vzklične povedi, povedo, kdaj pišemo vejico, iščejo besede z nj in lj …

Predstavim narek:

Žaba Rega Narek V mlaki za Taborom živi žaba Rega. Njeni mladički Skokec, Regica in Zelenko zelo radi tekmujejo v skokih na glavo. Mama Rega je neprestano v skrbeh. V vodi je polno pločevink, razbitih steklenic in starih štedilnikov. Le kdo jim je vse to pripeljal? Skokec, Regica, Zelenko, pazite!

lll. Ponovno preberem narek in dam učencem dovolj časa, da s svinčnikom popravijo

morebitne napake. Narek lahko tudi ilustrirajo.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: *Enota:

Cilji:



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Kozoroga

Cilji: Učenci vadijo zapis besed s črkama g in k na koncu besed, rešijo slikovno mrežo in izpišejo besede, iz danih besed sestavijo zgodbico.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Prepustimo se skriti zgodbi. Učenci pišejo zgodbo na list papirja. Skrita zgodba se

piše tako, da učitelj pove začetek povedi, učenci pa jo dokončajo. Lahko jo pišemo v dvojicah ali po skupinah. Vsak učenec ima svoj list papirja, ki ga pri vsaki novi povedi zamenja s sošolcem. Ob zaključku naj ima vsak učenec zopet svoj list. Zgodbe preberemo.

Npr:1. Na travniku sem zagledal …2. To je bil največji …3. Z veliko hitrostjo …4. Razjezil sem se in …5. Od takrat …

ll. Tokrat je slikovna mreža namenjena zapisovanju nezvočnikov k oz. g na koncu

besede.

Pred izpolnjevanjem slikovne mreže učenci poimenujejo sličice, pri pisanju si pomagajo z napisanim navodilom in besedami nagajivkami (na koncu delovnega zvezka).

Smiselno izberejo nekaj besed (3) iz slikovne mreže in napišejo kratko zgodbico.

V dvojicah se sprašujejo in pri tem uporabljajo vprašalnici KDO in KDAJ ter vprašalne povedi (lahko v obliki dvogovora) napišejo v zvezek.

lll. V knjižnem kotičku poiščejo podatke o kozorogu v knjigi in dopolnijo zgornji

oblaček v delovnem zvezku.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAVOPISNE ZMOŽNOSTIEnota: Na športnem dnevu

Cilji: Učenci poznajo in razlikujejo glavne in vrstilne števnike, berejo s številkami napisane glavne in vrstilne števnike in jih znajo pravilno

uporabiti v lastnih zapisih, berejo in vpisujejo podatke v razpredelnicah, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem, prepoznajo okoliščone za rabo obvestila, razvijajo selektivno poslušanje.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/2 str. 58-60, Prir. str. 69 (UL: /), DZABC 3/3 str. 42, Prir. k vajam iz posl. str. _ (37. vaja), CD3, št. 31

Potek učne ure

l. Učenci se najprej pogovorijo o rezultatih (mestih), doseženih pri štafetnih igrah pri

zadnji uri športne vzgoje. Rezultate učitelj zapiše na tablo.

ll. Učitelj pripoveduje besedilo o športnem dnevu, nato ga učenci poslušajo na CD3 –


Besedilo Na športnem dnevu je Petrov zapis o tekmovanju učencev v atletiki. V besedilu so s številkami zapisani glavni in vrstilni števniki z namenom, da učenci vidijo razliko v zapisu.

Učenci glasno preberejo besedilo in navedejo podatke, ki so skriti v besedilu. Npr.: Kdaj so imeli športni dan? Kdo je tekmoval? ...

V 3. nalogi sta predstavljeni preglednici z rezultati tekmovanj. V preglednici 1 si ogledajo rezultate petih najboljših učencev v skoku v višino, v preglednici 2 pa si ogledajo rezultate učenk v skoku v daljino.

Učenci berejo preglednici s pomočjo vprašanj, npr.: Koliko je skočil Slavko? Kdo je skočil več, Jan ali Matic? Koliko cm več je skočil Slavko? Kdo je osvojil 5. mesto? Kateri rezultati so prikazani v preglednici 2? Koliko je skočila Nuša? Iz katerega razreda je bila najboljša učenka v skoku v daljino?

Povedi v 4. nalogi dopolnijo s podatki v preglednici.

lll. Peto in šesto nalogo rešujejo učenci samostojno.

V 5. nalogi primerjajo rezultate s krosa deklic in jih razvrstijo od najboljšega do najslabšega rezultata. REŠITEV: 5, 2, 3, 4, 1.

Razvrščene podatke vpišejo po vrsti v spodnjo preglednico.

Rešijo še šesto nalogo.

Naloge preverimo. Ob izpolnjeni preglednici učenci poročajo o rezultatih v krosu. Npr. Metka je tekla najhitreje. Dosegla je najboljši čas: 3 min in 10 s. Drugi najboljši čas je dosegla Petra iz 3. a.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: PRIMERJANJE UMETNOSTNIH BESEDIL Z NEUMETNOSTNIMIEnota: Pomladni kros

Cilji: Učenci samostojno rešijo učni list, pripovedujejo o tekmovanjih in razmišljajo, kakšne možnosti imajo ljudje z

različno prizadetostjo, zaznavajo sporočilo in ga povezujejo z lastnimi spoznanji, doživeto berejo in pripovedujejo pesem.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Za uvod ponovimo in utrdimo učno snov ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 90.

Učenci rešujejo učni list samostojno, brez predhodne razlage. Preverimo pravilnost. Vodim pogovor o krosu. Učenci pripovedujejo, če so se kdaj udeležili krosa in kako

je potekal. Ste že kdaj pomislili, da bi živali organizirale kros? Kaj mislite, katere živali bi lahko

sodelovale in katere ne? Ali lahko sodelujemo v krosu vsi? Pogovarjamo se o množičnih prireditvah. Kaj pa ljudje, ki so drugačni? (telesno prizadeti, duševno prizadeti …) Ali si tudi oni želijo tekmovanj?

ll. Umetnostno besedilo ilustrira tek živali. Živali se zberejo na startu, ki ga nakaže

lovec s puškinim pokom. Živalim na krosu zavidajo polži z opazko: “Pretiravajo s krosom!”

V pesmi se v živalih skrivajo človeške lastnosti: trema, zavist, vnema / navdušenje. Učencem doživeto preberem pesem Pomladni kros iz pesniške zbirke Toneta

Pavčka ČENČARIJA. O njej se pogovorimo. Učenci podoživljajo občutke pri čakanju na začetek teka in o tem ustno

pripovedujejo. pripovedujejo o živalih, ki so pritekle na cilj, in to zapišejo.

lll. Naučimo se pesem na pamet. Najprej se jo učimo vsi, nato učenci ponavljajo

pesem v dvojicah in drug drugemu pomagajo.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: *Enota:

Cilji:



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTIEnota: Vrste besedil – razločevanje (UL)

Cilji: Učenci iz podatkov ugotovijo vrsto besedila, razlikujejo vrste besedi, pišejo različna besedila in jih predstavijo sošolcem.



Učna sredstva:

Literatura: DZ ABC3/2 str. /, Prir. str. (UL: 91), DZABC 3/3 str. /, Prir. k vajam iz posl. str. _ (/ vaja), CD3, št. /

Potek učne ure

l. V škatli imam pripravljene različne vrste besedil: po nekaj opravičil, prošenj, vabil,

čestitk, zahval, pozdravov in obvestil. Učenci vzamejo eno besedilo in jo tiho preberejo. Na tablo pritrdim napise: PROŠNJA, OPRAVIČILO … Naloga učencev je, da besedila razvrstijo glede na vrsto – pritrdijo jih k napisom na tabli. Z učenci se pogovarjamo, katere besede so značilne za določeno vrsto besedil.Npr. VABILO. Vabimo vas …

ll. Z učenci se pogovarjamo ob katerih priložnostih pišemo posamezna besedila.

Pogovarjamo se o PROŠNJI, OPRAVIČILU, VABILU, ČESTITKI, ZAHVALI, POZDRAVU IN OBVESTILU.Npr. Kdaj napišemo opravičilo? Komu se opravičujemo? Ali se moramo opravičevati? V katerih primerih opravičevanje ni potrebno? Kdo piše opravičila? …Ob takih in podobnih vprašanjih z učenci razpravljamo o vsaki vrsti besedila ter ustno oblikujemo nekaj besedil. Poslušamo se in dopolnimo pomanjkljivosti.

Učencem predstavim ABC 3 Priročnik za učitelje, učni list 91.

- Učenci preberejo posamezno besedilo in ga uvrstijo.- V besedilih pobarvajo besede, po kateri prepoznajo besedilo.

Učenci samostojno sestavijo opravičilo, prošnjo, vabilo, čestitko, obvestilo, zahvalo in pozdrav.

Odločijo se za tri stvari.- Kako bi se opravičili, ker ste zamudili pouk?- Kako bi napisali prošnjo, da drugi učenci ne bi uničevali risbic na oglasni

deski?- Kako bi povabili prijateljico / prijatelja na popoldansko kolesarjenje?- Napiši čestitko sošolcu / sošolki, za dobro športno uvrstitev.

- Izmisli si prepričljivo obvestilo.- Kako bi se zahvalil/zahvalila sošolcu/sošolki, ker ti je v času bolezni

prinašal/prinašala zvezke, da si lahko sledil/sledila pouku?- Kako bi napisali prijazen pozdrav?

lll. Predstavitev: Dobro je, da ima vsak učenec možnost, da predstavi svoje zapise.

Delo poteka intenzivneje, če za branje oblikujemo manjše skupine. Naloga skupine je, da zbrano posluša bralca in komentira zapis.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTIEnota: Vabilo na zaključno prireditev

Cilji: Učenci se seznanijo z različnimi vabili, ugotavljajo ustreznost vabil, samostojno napišejo vabilo.



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure

l. Učence vprašam, če so že kdaj prejeli kakšno vabilo. Pripovedujejo kdaj, kaj je bilo

napisano, če so bili napisani kakšni pomembni podatki …Pripovedujejo, če so tudi sami kdaj napisali vabilo in komu je bilo namenjeno.

ll. Kaj moramo vedeti, kadar pišemo vabilo?

1. Vabilo mora vsebovati kraj, datum in uro praznovanja.2. Vedno se podpišemo sami in ne s strojem.3. Besede izbiramo gostom primerno. (Pazimo na šale, ker bi jih nekateri lahko

narobe razumeli.)

Pripravim nekaj primerov vabil, ki niso napisana čisto po pravilih in jih predstavim učencem (lahko so na graf. pros.). Učenci natančno poslušajo in povedo, če je na vabilih vse, o čemer smo se pogovarjali. Vabila, ki niso popolna, dopolnimo.

Bliža se konec šolskega leta in zaključne prireditve. Kako bi povabili starše na prireditev. Učenci vabilo sestavijo najprej ustno, nato ga napišejo.

lll. Vabila preberemo in najizvirnejše obesimo na pano.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: *Enota:

Cilji:



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE PRAGMATIČNE ZMOŽNOSTIEnota: Potujemo

Cilji: Učenci poimenujejo državni jezik, ločijo materni jezik od tujega/drugega jezika, pravilno pišejo pravopisno težje besede in jih uporabijo v povedih.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. V uvodnem delu se pogovarjamo o potovanjih v tujo deželo. Lahko predvajamo kak

film o potovanju. Učenci lahko prinesejo razglednice iz različnih dežel.

Ogledamo si prinešene razglednice in prospekte turističnih agencij.

Pogovorimo se o življenju v tujih deželah, posebnostih posameznih kultur in o sporazumevanju.

ll. Ob slikah v delovnem zvezku se pogovarjamo o potovanju Novakove družine.

Naloge rešujejo postopno. Vsako nalogo najprej ustno rešimo.

Učenci razlikujejo govorico maternega jezika in jezika tujcev. Pri tem jih navajamo na upoštevanje in spoštovanje drugačnosti (druge kulture in jezika).

lll. Ogledamo si video o kakšni tuji deželi. Predstavitev naj bo kratka (10 minut).


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: Enota: Kviz

Cilji: Učenci utrjujejo celoletno učno snov pri slovenskem jeziku.



Učna sredstva:

Literatura: ABC igre

Potek učne ure

Kviz sestavimo v okviru učnih vsebin slovenskega jezika.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: Enota: Besede nagajivke – didaktične igre

Cilji: Učenci utrjujejo obravnavane učne vsebine pri slovenskem jeziku.



Učna sredstva:


Potek učne ure

Glej knjigo ABC igre.Pripravimo nekaj didaktičnih iger in učencem omogočimo, da ob igrah utrjujejo celoletno učno snov. Delo poteka po skupinah. Učenci skupine poljubno menjajo.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: Enota: Zgodba iz besed nagajivk

Cilji: Učenci drug drugemu narekujejo nagajive besede in preverijo pravilnost

zapisa, berejo nagajive besede in izberejo pet besed s katerimi so imeli med letom

največ težav, pravilno pišejo pravopisno težje besede in jih vpletejo v zgodbo.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Delo v dvojicah. Učenci drug drugemu narekujejo besede nagajivke. Ob koncu

zapisovanja postanejo učitelji in drug drugemu pregledajo pravilnost zapisa.

ll. Preberi besede nagajivke in izpiši pet besed, ki si jih najtežje zapomniš in so ti med

letom povzročale največje težave.

Iz danih besed sestavi zgodbo. Nekaj zgodb učenci pripovedujejo, nato vsak učenec iz izbranih besed napiše zgodbo. Izmisli si izviren naslov: Nagajiva zgodba iz nagajivih besed. Najbolj čudna zgodba. Ali ste vedeli …

Zgodbo ilustrira.

lll. Učenci predstavijo nagajive zgodbe iz nagajivih besed.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: RAZVIJANJE BESEDILOTVORNIH ZMOŽNOSTIEnota: Zahvala

Cilji: Učenci se znajo pravilno vljudnostno izražati in napisati zahvalo, razvijajo sposobnost poslušanja z razumevanjem, prepoznajo okoliščone za rabo obvestila, razvijajo selektivno poslušanje.



Učna sredstva:


Potek učne ure

l. Za uvod se z učenci pogovorimo o pomenu besede HVALA. Kdaj jo izrekamo, kako

(pogledamo v oči ipd.). Učenci povedo, kdaj se zahvalijo staršem in kdaj so se jim nazadnje zahvalili.

Zaigrajo igro izposoja šolskih potrebščin.

ll. V delovnem zvezku si ogledajo uvodno besedilo, ki pripoveduje o lutkovni igri, na

koncu katere se je Gregor zahvalil gledalcem. Pogovorijo se o okoliščinah zahvaljevanja. Preberejo tudi drugi dve zahvali v delovnem zvezku. Učenci ugotovijo, kdo jih je napisal, kje ter ob kateri priložnosti.

Pred reševanjem tretje naloge se pripravijo na poslušanje. Učitelj pripoveduje besedilo o zahvali, nato ga učenci poslušajo na CD3 – št. 32. Po poslušanju rešijo vaje v DZ ABC3/3 na str. 43 (prir. k vajam iz posl. – 38.vaja).

Individualno rešujejo naloge o zahvalah.

Dvojice si izberejo poljuben prizor in ga zaigrajo. Igre ovrednotimo.

Pogovorimo se, kaj storijo, če ne morejo priti na praznovanje (8. naloga).

Kako bi se zahvalili kuharicam za celoletno pripravljanje obrokov? Učenci ustno sestavljajo zahvale. Vzpodbujamo jih k upoštevanju elementov zahvale. Zahvalo napišejo. Najboljši zapis nesemo v kuhinjo in kuharicam zapojemo kakšno pesem.

lll.

Domače delo: Do naslednjega dne poslušaj sebe in sogovornike in si napiši, kolikokrat ste izrekli besedo hvala ali jo slišali od drugih.


Predmet: SLO

Teden: Ura:

Tema: *Enota:

Cilji:



Učna sredstva:

Literatura:

Potek učne ure

uČna priprava - domov dnevnih... · web viewnpr.: m: Žan! pridi! večerja je pripravljena. Ž:...

Documents