UNIVERZA V NOVI GORICI

POSLOVNO-TEHNIŠKA FAKULTETA

PODPORA POSLOVANJA MALIH IN SREDNJIH

PODJETIJ Z RAČUNALNIŠTVOM V OBLAKU

MAGISTRSKO DELO

Nejc Bat

Mentor: prof. dr. Bojan Cestnik

Nova Gorica, 2015

II

III

ZAHVALA

V življenju imamo ljudi, ki nam brezpogojno stojijo bo strani in nas imajo preprosto

radi. Imamo ljudi, ki nam v najbolj sivih dneh prinesejo barve veselja in radosti.

Imamo ljudi, ki nas prenašajo tudi, ko si tega ne zaslužimo.

Življenje pa je popolno šele takrat, ko imamo ljudi, ki jim lahko vse podarjeno

vračamo.

Srečo imam, da imam v življenju ljudi, od katerih lahko vsak dan prejemam in se

lahko potrudim, da jim vsak dan prejeto tudi vrnem.

Vsem, ki mi stojite ob strani, me prenašate in barvate sive dni… Iskrena Hvala!

IV

V

NASLOV

Podpora poslovanja malih in srednjih podjetij z računalništvom v

oblaku

IZVLEČEK

Računalništvo v oblaku se vse bolj uveljavlja kot primerno tehnološko nadomestilo

za tradicionalno računalniško opremo in skupaj z ustreznim poslovnim modelom

pridobiva na tržni in tehnološki uspešnosti. V magistrskem delu je predstavljeno

področje računalništva v oblaku in njegove poglavitne značilnosti. Opisane so

poslovne prednosti in pomanjkljivosti računalništva v oblaku predvsem iz vidika

malih in srednjih podjetij.

Predstavljeni so rezultati intervjujev, ki smo jih izvedeli med izbranimi

računalniškimi podjetij. Na podlagi teh intervjujev smo postavili hipoteze, katerih

veljavnost smo preverili za slovensko tržišče. V ta namen smo oblikovali in izvedli

spletno anketo, ki raziskuje stopnjo ozaveščenosti o možnostih računalništva v

oblaku med izbranimi malimi in srednjimi podjetij. Predstavili smo rezultate ankete

in podali ugotovitve glede razmer na trgu slovenskem trgu oblačnega računalništva,

ki smo jih razvili iz rezultatov anket. Ugotovili smo, da so slovenska podjetja dobro

seznanjena s tehnologijami računalništva v oblaku, vendar tovrstnim tehnologijam še

ne zaupajo.

Na osnovi analize rezultatov ankete smo oblikovali predlog poslovnega modela na

podlagi metode Osterwalder Business Model Canvas. Predlagani poslovni model

vključuje vidike, ki jih je potrebno upoštevati pri ponudbi izdelkov ali storitev na

trgu. Poslovni model smo uporabili pri načrtovanju uvedbe storitve shranjevanja

varnostnih kopij podatkov v oblaku, ki jo bo konkretno podjetje tudi uvedlo na trg.

KLJUČNE BESEDE

IT tehnologije, varnostno kopiranje, računalništvo v oblaku, virtualizacija, poslovni

model, Osterwalder Business Model Canvas

VI

TITLE

Business support for small and medium enterprises by Cloud

Computing

ABSTRACT

Cloud computing is becoming a viable alternative for classic computing resources. If

supported by a proper business model, it is visibly gaining marketing and

technological momentum. In the master thesis the field of Cloud computing is

presented together with its main characteristics. An overview of the main benefits

and drawbacks from the point of view of a small or medium enterprise (SME) is

given.

Results of interviews carried out with selected SMEs are presented. Based on the

obtained results, we formed several hypotheses and validated how they hold on the

Slovenian IT market. For this purpose we designed an online questionnaire that

measured the awareness of the benefits and uses of Cloud computing amongst SMEs.

We analyzed the obtained questionnaire results and formulated a few important

findings for the Slovenian IT market. We found out that the Slovenian SMEs are well

aware of the advantages of the Cloud technologies, but they have not adopted them

yet since they typically lack the trust needed for the adoption.

Based on the results of the questionnaire, a Business model is proposed, using the

Osterwalder Business Model Canvas method. The proposed Business Model includes

all aspects that a company must observe when offering a new service to the market.

The proposed business model has been used by an actual company for proposing the

service of safety data backup to the Cloud.

KEYWORDS

IT technologies, safety backup, cloud computing, virtualization, Business Model,

Osterwalder Business Model Canvas

VII

KAZALO

1 UVOD .................................................................................................................... 1

1.1 Namen ............................................................................................................. 2

1.2 Cilji ................................................................................................................. 2

1.3 Metodologija ................................................................................................... 3

1.4 Struktura dela .................................................................................................. 3

2 RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU ........................................................................ 4

2.1 Definicija računalništva v oblaku po NIST .................................................... 4

2.2 Zgodovina računalništva v oblaku .................................................................. 7

2.3 IaaS in njegove lastnosti ................................................................................. 8

2.4 PaaS in njegove lastnosti .............................................................................. 13

2.5 SaaS in njegove lastnosti .............................................................................. 18

3 VIRTUALIZACIJA STREŽNIŠKIH SREDSTEV ............................................ 21

3.1 Strežniška virtualizacija ................................................................................ 22

3.1.1 Virtualni stroj ......................................................................................... 22

3.1.2 Hipervizor .............................................................................................. 23

3.1.3 Virtualizacija CPU ................................................................................. 24

3.1.4 Virtualizacija sistemskega pomnilnika .................................................. 26

3.1.5 Vhodno/izhodna virtualizacija in virtualizacija naprav ......................... 26

3.1.6 Virtualizacija podatkovne shrambe ........................................................ 26

3.1.7 Virtualizacija omrežij ............................................................................. 27

3.1.8 Virtualizacija aplikacij ........................................................................... 27

VIII

3.2 Orodja za virtualizacijo ................................................................................. 28

3.2.1 OpenStack .............................................................................................. 28

3.2.2 VMware vCloud ..................................................................................... 29

3.2.3 Microsoft Private Cloud ......................................................................... 31

3.2.4 Ostale rešitve .......................................................................................... 33

OpenNebula ......................................................................................................... 33

Eucalyptus ........................................................................................................... 34

Apache VCL ........................................................................................................ 34

Nimbus ................................................................................................................ 35

4 POSLOVNI VIDIKI RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU ................................... 37

4.1 Poslovne prednosti IaaS ................................................................................ 37

4.2 Poslovne prednosti PaaS ............................................................................... 37

4.3 Poslovna tveganja PaaS ................................................................................ 39

5 ANALIZA UPORABE OBLAČNIH STORITEV MED SLOVENSKIMI

PODJETIJ .................................................................................................................. 41

5.1 Analiza stanja med slovenskimi MSP .......................................................... 42

5.2 Postavitev poslovnega modela za storitev varnostnega kopiranja v oblak ... 52

5.2.1 Osterwalderjev poslovni model .............................................................. 56

5.3 Predlagani poslovni model ............................................................................ 61

5.4 Potreba po storitvi ......................................................................................... 63

5.5 Funkcionalnosti storitve in prednosti za uporabnike .................................... 64

5.6 Izvedba storitve ............................................................................................. 64

IX

5.7 Inovativni vidiki predlaganega poslovnega modela ..................................... 65

6 ZAKLJUČEK ...................................................................................................... 67 7 LITERATURA .................................................................................................... 69 Priloga 1: Rezultati individualnih anket ..................................................................... 72

Priloga 2: Spletna anketa ............................................................................................ 78 Priloga 3: Rezultati spletne ankete ............................................................................. 81

X

KAZALO SLIK

Slika 1: Definicija računalništva v oblaku po NIST .................................................... 5

Slika 2: Shema hipervizorja ....................................................................................... 23

Slika 3: Arhitektura VMware vCloud ....................................................................... 30

Slika 4: Komponente Microsoft Hyper-V cloud ....................................................... 32

Slika 5: Razmerja med odgovori na vprašanje številka 8 .......................................... 47

Slika 6: Razmerje med odgovori na vprašanje o stroških računalniškega okolja ...... 48

Slika 7: Razlika med odgovori o uporabi računalništva v oblaku ............................. 51

Slika 8: Metodologija postavitve in izboljšave poslovnega modela .......................... 52

Slika 9: Poenostavljen prikaz delovanja storitve ....................................................... 55

Slika 10: Osterwalderjeva »Business model canvas« tabela ...................................... 57

XI

KAZALO TABEL

Tabela 1: podskupine MSP po zakonodaji EU .......................................................... 45

Tabela 2: Seznanjenost podjetij z računalništvom v oblaku po skupinah .................. 46

Tabela 3: Število odgovorov na vprašanja o vzdrževanju računalniške opreme ....... 47

Tabela 4: Število odgovorov na vprašanje o stroških vzdrževanja ............................ 48

Tabela 5: Odgovori na vprašanje o ozkih grlih v sistemih ......................................... 49

Tabela 6: Odgovori na vprašanje o učinkovitosti računalniških sistemov ................. 50

Tabela 7: Odgovori na vprašanje o primernosti najema oblačne storitve .................. 50

1

1 UVOD

Računalništvo v oblaku je pristop uporabe računalniških virov, ki omogoča

izkoriščanje razširljivih in neodvisnih enot po načelu časovnega najema.

Računalništvo v oblaku je predvsem priljubljeno, ker omogoča splošno dosegljiv,

ugoden in na zahtevo dostop do deljenega bazena nastavljivih virov (npr. omrežij,

strežnikov, podatkovne hrambe, aplikacij ali storitev), ki so lahko hitro dodeljeni in

dani na uporabo z minimalnim potrebnim posegom s strani ponudnika storitev

(NIST, 2014). Kljub temu, da Slovenija na področju uporabe sodobnih

informacijskih thenologij spada med bolj razvite države, se računalništvo v oblaku ne

razširja s podobno hitrostjo, kot se to dogaja na svetovni ravni. Zanima nas torej,

kateri so razlogi, da se Slovenska mala in srednja podjetja ne odločajo za uporabo

računalništva v oblaku, in predvsem, kako naj ponudniki vsebinsko in vrednostno

pripravijo in predstavijo svoje storitve za učinkovit nastop na slovenskem tržišču.

V delu je podan pregled razvoja računalništva v oblaku od začetkov do sodobnih

pristopov. Opisani so sodobni pristopi k računalništvu v oblaku in različni

razpoložljivi modeli nudenja storitev v oblaku ter tehnološke platforme, ki

omogočajo postavitev različnih modelov oblaka. Pozornost namenjamo poslovnim

prednostim in slabostim posameznega modela. Pripraviti želimo namreč predlog

poslovnega modela, ki bo primeren za dejansko uvedbo konkretne storitve v oblaku.

Nadalje je v delu opisana raziskava, ki smo jo izvedli v dveh delih. V prvem delu

smo v 6 podjetjih iz Goriške regije, ki ponujajo storitve s področja informacijske

tehnologije, opravili intervjuje o njihovih poslovnih modelih glede njihovih oblačnih

storitev, s katerimi že nastopajo na trgu. Osredotočili smo se predvsem na poslovne

vidike, katere so njihove konkurenčne prednosti kot ponudniki in katere prednosti

lahko ponudijo njihovim uporabnikom. V drugem delu smo preko elektronskih

medijev z elektronsko anketo na izbranem vzorcu slovenskih podjetij dobili

odgovore na vprašanja o ozaveščenosti o možnostih, ki jih ponuja računalništvo v

oblaku, o trenutnem stanju računalniške infrastrukture, ki jo vprašana podjetja

uporabljajo pri poslovanju. V raziskavo so vključena IT podjetja kot tudi uporabniki

oblačnega računalništva. Na podlagi analize rezultatov anket smo utemeljili ali ovrgli

hipoteze, za katere smo predvidevali, da veljajo za stanje na slovenskem okolju. Na

2

podlagi postavljenih hipotez smo predlagali tudi poslovni model, ki je primeren za

uvedbo v konkretnem podjetju, ki na slovenskem tržišču ponuja storitve v oblaku.

1.1 Namen

Namen magistrskega dela je raziskati stanje uporabe računalništva v oblaku med

malimi in srednjimi podjetij v Sloveniji ter podati primeren predlog poslovnega

modela za izbrano storitev v oblaku.

V delu je predstavljena definicija računalništva v oblaku in glavne lastnosti tovrstne

tehnologije. Predstavljene so lastnosti in načini uporabe računalništva v oblaku.

Podan bo pregled poslovnih prednosti in slabosti, ki jih tovrstna tehnologija prinaša

končnim uporabnikom. Opisane bodo tudi najbolj razširjene rešitve, ki omogočajo

vzpostavitev računalniškega oblaka. Opis tehnologije bo služil kot osnova za

identifikacijo prednosti izbrane storitve.

Na podlagi prednosti bo oblikovan predlog poslovnega modela, ki bo upošteval tudi

rezultate anket in intervjujev. Na podlagi anket in intervjujev je bil namreč

predlagani poslovni model prilagojen za razmere, ki veljajo na slovenskem trgu.

1.2 Cilji

Cilj magistrskega dela je:

opraviti anketo s ponudniki oblačnih storitev in anketo med potencialnimi

uporabniki predstavljene oblačne storitve,

preveriti hipoteze o stanju uporabe računalništva v oblaku med malimi in

srednjimi podjetij v Sloveniji in jih na podlagi rezultatov anket in intervjujev

potrditi ali ovreči,

na podlagi veljavnih hipotez pripraviti predlog poslovnega modela za izbrano

oblačno storitev.

3

1.3 Metodologija

Pri pripravi magistrskega dela smo analizirali razpoložljivo literaturo in razpoložljive

elektronske vire, ki so na voljo za predstavljeno temo. Nadalje smo uporabili intervju

s primernimi sogovorniki in spletno anketo z anonimnimi sogovorniki, kot podlaga

za intervju in anketo je služil Ostewalderjev Business Model Canvas

(OsterwalderBMC, 2014). Rezultati anket in intervjujev so podani, predstavljeni in

interpretirani z uporabo pregleda razmerij med odgovori ter izračunom statističnih

povezav in odvisnosti med rezultati.

1.4 Struktura dela

Magistrsko delo je sestavljeno iz dveh glavnih delov.

V prvem delu smo iz pisnih in spletnih virov oblikovali predstavitev in opis

računalništva v oblaku:

podali smo definicijo računalništva v oblaku,

predstavili smo tehnologijo in možnosti, ki jih računalništvo v oblaku ponuja

ponudnikom in uporabnikom tovrstnih storitev,

predstavili smo poslovne vidike računalništva v oblaku.

V drugem delu magistrskega dela smo predstavili:

rezultate intervjujev s ponudniki oblačnih storitev, na podlagi katerih smo

oblikovali hipoteze, ki naj bi veljale za slovenske razmere,

rezultate ankete, s katerimi smo potrdili ali zavrnili postavljene hipoteze,

opis oblačne storitve, za katerega smo pripravljali poslovni model,

predlog poslovnega modela.

4

2 RAČUNALNIŠTVO V OBLAKU

Pri iskanju enovite definicije računalništva v oblaku naletimo na precej različnih

opredelitev. Wikipedija definira računalništvo v oblaku kot »računalništvo, pri

katerem so dinamično razširljiva in pogosto virtualizirana računalniška sredstva na

voljo, kot storitev preko interneta« (CloudComputing, 2014).

Gartner Group velja za eno vodilnih analitskih in svetovalnih hiš s področja

informacijske tehnologije. Njihova definicija računalništva v oblaku pravi, da je to

»slog računalništva, kjer so masovno razširljive IT zmogljivosti dostavljene

zunanjim odjemalcem kot storitev, z uporabo internetnih tehnologij« (Gartner, 2009).

Relevantna je tudi definicija podjetij Forrester in Burton, ki v svetu IT analitike in

svetovanja predstavljati zelo pomemben vpliv. Pri Burtonu trdijo, da je računalništvo

v oblaku »nabor disciplin, tehnologij in poslovnih modelov za prikaz IT virov kot

storitev na zahtevo« (TransformingIT, 2009). Medtem pa Forrester definira

računalništvo v oblaku kot »množico razširljivih računalniških virov za gostovanje,

ki omogočajo zaračunavanje glede na dejansko porabo« (Forrester, 2009).

Kot globalna in relevantna ter v svetu sprejeta definicija računalništva v oblaku velja

opis ameriškega Nacionalnega inštituta standardov in tehnologij – NIST. Te

definicije se bomo posluževali tudi v tem delu in je podrobneje predstavljena v

naslednjem poglavju.

2.1 Definicija računalništva v oblaku po NIST

Ameriški Nacionalni inštitut standardov in tehnologij definira računalništvo v oblaku

z naslednjim opisom: »Računalništvo v oblaku je model, ki omogoča splošno

dosegljiv, ugoden in na zahtevo dostop do deljenega bazena nastavljivih virov (npr.

omrežij, strežnikov, podatkovne hrambe, aplikacij ali storitev), ki so lahko hitro

dodeljeni in dani na uporabo z minimalnim potrebnim posegom s strani ponudnika

storitev.« Nadalje to definicijo podprejo z opisom petih osnovnih lastnosti, treh

servisnih modelov in štirimi modeli uvedbe, ki so tudi grafično prikazani na Sliki 1.

5

Slika 1: Definicija računalništva v oblaku po NIST

(Pridobljeno 15. 1. 2014 s svetovnega spleta: www.nist.gov

Osnovne lastnosti:

Samopostrežba na zahtevo (angl. On-demand self-service): uporabnik lahko

enostransko dodeljuje računske zmogljivosti, kot so strežniški čas ali podatkovna

hramba, po potrebi in samodejno, ne da bi bilo pri tem potrebno sodelovanje s

ponudnikom storitev.

Širokopasovni dostop (angl. Broadband network access): Zmogljivosti so na voljo

preko omrežja z uporabo standardnih mehanizmov, ki podpirajo uporabo s

heterogenimi sredstvi dostopanja (npr. mobilne naprave, računalniške tablice,

prenosni računalniki, lahki odjemalci, delovne postaje).

Združevanje virov (angl. Resource pooling): Ponudnikove računske zmogljivosti so

združene tako, da hkrati strežejo velikemu številu uporabnikov z uporabo modela

hkratnega dostopa (angl. multi-tenant model); različni fizični ali virtualizirani viri so

dinamično dodeljeni ali prerazporejeni glede na uporabnikove potrebe in zahteve. Na

splošno velja, da je servis neodvisen od lokacije in uporabnik nima predstave ali

kontrole nad lokacijo izvajanja, načeloma pa lahko vsaj abstraktno določi višje

nivoje lokacije (npr. državo ali podatkovni center) izvajanja storitve.

6

Hitra prilagodljivost (angl. Rapid elasticity): zmogljivosti so lahko dinamično

dodeljene in sproščene, v nekaterih primerih tudi samodejno, da zadovoljijo večanju

ali zmanjšanju potreb. Z vidika uporabnika so zmogljivosti neomejene in si jih lahko

prisvoji v neomejeni količini in časovnem obdobju.

Merjena storitev (angl. Measured service): Oblačni sistemi samodejno nadzirajo in

optimizirajo zmogljivosti z uravnavanjem merjene zmogljivosti na vnaprej

določenem nivoju posplošitve določene vrste storitve (npr. količine hrambe,

procesorskih zmogljivostih ali aktivnih uporabniških računih). Porabo sredstev je

mogoče meriti, nadzirati in poročati, kar omogoča transparentnost tako za ponudnika

kot tudi uporabnika storitve.

Servisni modeli:

Programska oprema kot storitev – SaaS (angl. Software-as-a-Service): Viri, ki so na

voljo uporabniku, predstavljajo ponudnikovo programsko storitev in tečejo na

oblačni infrastrukturi. Aplikacije so dosegljive preko različnih odjemnih naprav,

bodisi z lahkim odjemalcem, kot je na primer internetni brskalnik, bodisi z

namenskim programskim vmesnikom. Uporabnik storitev ne upravlja z zaledno

oblačno infrastrukturo in aplikacijami, z izjemo morebitnih posebnih uporabniških

nastavitev, ampak le uporablja zmožnosti, ki mu jih ponuja programska storitev.

Podstat kot storitev – PaaS (angl. Platform-as-a-Service): Zmogljivosti so na voljo

uporabniku tako, da lahko na ponujeno podstat omogoči uporabo svojih lastnih

storitev v oblaku. Uporabnik z uporabo programskih jezikov, orodij in knjižnic, ki jih

ponudnik podpira, ustvari lastno rešitev, ki jo nadalje daje na uporabo v oblaku.

Uporabnik tudi tu ne upravlja z zaledno infrastrukturo, ima pa popolni nadzor nad

aplikacijami, in če je potrebno, tudi delni nadzor nad omrežno infrastrukturo (npr.

požarni zid).

Infrastruktura kot storitev – IaaS (angl. Infrastructure-as-a-Service): Uporabnik dobi

na razpolago temeljne računske zmogljivosti, kot so procesorske zmogljivosti,

podatkovna hramba, omrežne kapacitete. Uporabnik na podlagi teh zmogljivosti

samovoljno na to infrastrukturo postavlja potrebno programsko opremo, ki lahko

vključuje tako operacijske sisteme, kot tudi aplikacije. Uporabnik še vedno nima

7

popolnega nadzora nad zaledno infrastrukturo, vseeno pa ima popolni nadzor nad

operacijskimi sistemi, razporejanjem podatkovne hrambe in nameščenimi

aplikacijami. Deloma ima uporabnik nadzor tudi nad mrežnimi kapacitetami.

Vsi servisni modeli so v nadaljevanju podrobneje opisani skupaj z vsemi možnostmi

in lastnostmi, ki jih ponujajo.

Modeli uvedbe:

Zasebni oblak (angl. Private cloud): Infrastruktura je dana v uporabo izključno

posamezni organizaciji, ki pa lahko ima več končnih uporabnikov. Infrastrukturo

lahko upravlja organizacija sama, tretja oseba ali pa kombinacija obeh. Fizično se

lahko infrastruktura nahaja na lokaciji organizacije ali pa na drugi lokaciji.

Skupinski oblak (angl. Community cloud): Infrastruktura je dana v uporabo posebni

skupini uporabnikov iz organizacij, ki imajo skupni interes. Upravljanje tudi v tem

primeru lahko prevzamejo organizacije same ali pa upravljane prepustijo tretji osebi.

Lokacija infrastrukture se lahko nahaja na lokaciji ene ali več organizacij ali na

oddaljeni lokaciji.

Javni oblak (angl. Public cloud): Infrastruktura je namenjena za dostop splošni

populaciji. Lahko je v lasti, administrirana in z njo upravlja podjetje, akademska ali

vladna organizacija. Fizično se infrastruktura nahaja na lokaciji ponudnika.

Hibridni oblak (angl. Hybrid cloud): Oblačna infrastruktura je zbir dveh ali več prej

omenjenih zvrsti, ki še vedno ostajajo samostojne enote, ampak jih povezuje

standardizirana ali zasebna tehnologija, ki omogoča prenos podatkov in aplikacij

(npr. 'cloud bursting' med lokacijami) (Mell in Grance, 2011).

2.2 Zgodovina računalništva v oblaku

Prvi koncepti računalništva v oblaku se prvič pojavijo že v 50. letih prejšnjega

stoletja. Takrat so namreč uporabnikom velikih tako imenovanih mainframe

računalnikov omogočili možnost, da do kapacitet dostopa več uporabnikov hkrati.

Uporabniki, ki so hkrati preko terminala dostopali do istih virov, so si med seboj

delili iste vire in isti naslovni prostor. To je upravljavcem teh infrastruktur omogočilo

8

boljšo izkoriščenost virov in hitrejšo povrnitev vložka. Razvoj takih infrastruktur se

je nadaljeval vse do sredine 80. let.

V 90. letih so telekomunikacijska podjetja začela ponujati VPN (angl. virtual private

network) storitve, ki so bile primerljive z dotedanjimi point-to-point podatkovnimi

povezavami. Poglavitna razlika pa je bila, da so bile nove povezave mnogo

ugodnejše. Obenem so telekomunikacijska podjetja začela načrtovano preklapljati

naloge med strežniki z namenom uravnoteženja uporabe. Oblačno računalništvo je

teko začelo pokrivati tako računalniško kot tudi omrežno infrastrukturo. V istem

obdobju se je tudi akademska sfera začela vse boj obračati k uporabi velikih

računalniških infrastruktur. Omogočali so namreč dostop vse večjemu številu

uporabnikov, z uporabo vse boljših algoritmov omogočali bolj optimalno uporabo in

dajali prednost uporabi CPU virov.

Po poku dot-com balona v začetku 21. stoletja je vlogo najvidnejšega akterja na

področju oblačnega računalništva prevzelo ameriško podjetje Amazon. Podjetje je

moderniziralo vsa svoja podatkovna središča in začelo z razvojem novih storitev

namenjenih širokemu krogu uporabnikov. Prva od teh storitev je bila AWS (Amazon

Web Services) v letu 2006.

Leta 2008 je bila izdana prva različica platforme Eucalyptus. To je bila prva

odprtokodna platforma, ki je podpirala tudi Amazonove vtičnike. Istega leta je bila

izdana tudi platforma OpenNebula, ki je financirana s strani Evropske komisije in

omogoča postavitev tako privatnih kot tudi javnih in hibridnih oblakov. Še v istem

letu je analitsko podjetje Gartner priznalo, da bo oblačno računalništvo tisti dejavnik,

ki bo krojilo odnose med tistimi, ki ponujajo IT storitve, in tistimi, ki jih najemajo.

Obenem so tudi pripomnili, da se podjetja vse bolj usmerjajo k najemanju IT storitev

in plačevanju po dejanski porabi (CloudComputing, 2014).

2.3 IaaS in njegove lastnosti

Kratica IaaS izhaja iz angleškega izraza Infrastructure-as-a-Service in prevedeno

pomeni infrastruktura kot storitev. Takšna storitev pomeni servisni in poslovni

model, kjer uporabnik dobi na razpolago temeljne računske zmogljivosti, kot so

procesorske zmogljivosti, podatkovna hramba, omrežne kapacitete. Uporabnik na

9

podlagi teh zmogljivosti samovoljno na to infrastrukturo postavlja potrebno

programsko opremo, ki lahko vključuje tako operacijske sisteme kot tudi aplikacije.

Uporabnik še vedno nima popolnega nadzora nad zaledno infrastrukturo, vseeno pa

ima popolni nadzor nad operacijskimi sistemi, razporejanjem podatkovne hrambe in

nameščenimi aplikacijami. Deloma ima uporabnik nadzor tudi nad mrežnimi

kapacitetami. IaaS je osnovna komponenta storitvenega modela računalništva v

oblaku.

Lastnosti IaaS:

Virtualizacija

Strežniška virtualizacija ponuja zmožnost izvajanja več slik operacijskih sistemov na

eni sami fizični strojni opremi. Virtualizacija tako predstavlja resnično vrednost IaaS

nivoja. Hipervizorji so posebna programska orodja, ki izvajajo funkcijo deljenja

računalniških virov fizičnega strežnika na logične vire ali »virtualne stroje«, ki

delujejo kot izolirana računalniška okolja in jih lahko po potrebi premikamo in

kopiramo med različnimi fizičnimi strežniki. Strežniška virtualizacija nam pomaga

pri omejevanju povečevanja strojne opreme s konsolidacijo aplikacij na manj fizičnih

naprav. S tem izboljša izkoriščenost strežniških virov, sprosti prostor v podatkovnem

centru in zniža ceno operacij in energije.

Avtomatizacija in orkestracija

Tehnologija orkestracije in avtomatizacije je postavljena nad infrastrukturo

virtualizacije in ponuja mehanizem za hitro oskrbo in razširitev IT okolja ter

vzdrževanje jedra infrastrukture oblaka. Sloj za orkestracijo kombinira uporabnikove

zahtevke z informacijami logičnega nivoja z namenom realizacije uporabnikovih

zahtev. Sloj za orkestracijo se na primer odloči o lokaciji začetne postavitve in

sprejema odločitve za premikanje zahtevanih virov. Te sprejema med drugim na

osnovi pričakovane obremenitve in količine virov, ki so še na voljo v podatkovnem

centru.

10

Cloudbursting

Cloudbursting rešuje problem obremenitvenih konic sistema in predstavlja enega

izmed bistvenih karakteristik računalništva v oblaku. Opisuje proceduro, v kateri so

nove kapacitete zasedene glede na potrebe in sproščene, ko niso več potrebne. To

pomeni, da če je sistem preobremenjen iz kakšnega koli razloga, izenačevalec

obremenitev (angl. Load Balancer) avtomatično integrira nova vozlišča v oblaku.

Velika prednost cloudburstinga je ta, da je visokorazširljiv sistem dostopen brez

interakcije s človekom.

Elastičnost in razširljivost

Zmožnosti oblaka so lahko hitro in elastično oskrbovane, v nekaterih primerih lahko

razširijo tudi avtomatično. Zmožnosti, ki so na voljo za oskrbovanje, dajejo vtis

neskončnosti virov in so na voljo uporabnikom kadarkoli jih ti potrebujejo v poljubni

količini. Elastičnost je zmožnost postavitve dodatnih virov v oblak, kot narekujejo

potrebe. To je ena izmed ključnih karakteristik pri odločanju za ponudnika oblačnih

storitev.

Samopostrežba

IaaS pristop v informacijski tehnologiji predstavlja razvoj kolokacije gostovanja in

podatkovnih centrov, ki omogočajo dostop do strojne ali programske opreme,

omrežne tehnologije ter podpore do oddaljenih storitev. Inovacija oz. dodana

vrednost IaaS nivoja je ravno zmožnost, da stranka upravlja, nastavlja in prilagaja

infrastrukturo na samopostrežni način. Samopostrežba na zahtevo omogoča

oskrbovanje, postavitev in dostop do storitev preko samopostrežnega modela.

Vmesnik ali nadzorna plošča uspešnega IaaS ponudnika mora biti dostopna

kadarkoli, pri čemer mora zagotavljati visoko zanesljivost računalniških virov in

samega sistema. Integrirano poročanje (pogled storitev v uporabi ali izvajanju)

predstavlja lastnost, ki je potrebna pri vsakodnevnem upravljanju nameščenih

storitev.

11

Večnajemniški model

Da bi ponudniki lahko stregli več strankam z uporabo večnajemniškega modela, se

morajo računalniški viri nahajati v bazenih. Pri tem so različni fizični in virtualni viri

dinamično dodeljeni in odvzeti glede na potrebe uporabnika. Vse oblike IaaS nivoja

so predstavljene kot rešitve, ki podpirajo »multitenancy« oz. deljeno/skupno

infrastrukturo. V primeru privatnih oblakov, ki so namenjeni izključno eni stranki oz.

organizaciji, je fizična infrastruktura deljena med več različnimi internimi

poslovnimi enotami. Javni oblaki uporabljajo združene platforme, ki si jih delijo

stranke, ki med seboj nimajo nujno poslovne povezave.

Merjenje storitev

Sistemi v oblaku samodejno nadzirajo in optimizirajo porabo virov s pomočjo

merjenja porabe na določenem nivoju posploševanja, ki je primeren za posamezen

tip storitve (shramba, procesiranje, pasovna širina ali aktivni uporabniški računi).

Uporabo virov je mogoče spremljati, nadzirati in poročati na način, ki je

transparenten tako za ponudnika kot tudi za uporabnika storitve. Organizacije

plačujejo zgolj za tiste vire, ki jih dejansko porabijo.

Konsolidacija in centralizacija

S ponujanjem skupne, prilagodljive platforme lahko IaaS zamenja obstoječe

raznolike, pogosto neizkoriščene strežnike in shrambo s standardizirano

infrastrukturo za izvajanje in prilagajanje internih B2B ter B2C aplikacij. Ko so ti

enotni IaaS viri povezani v poslovno omrežje, lahko podjetja koristijo zmožnosti

oblaka kot razširitev internih IT virov ali kot rešitev za nemoteno okrevanje po

incidentu (IDC, 2010).

Replikacija podatkov

Shramba je pomembna komponenta računalniških virov, ki jih uporabljamo v

oblaku. Kadarkoli uporabljamo vire v oblaku, je pomembno, da celovito preučimo

porabo tako računske moči kot tudi shrambe. Za aplikacije je pomembno, da so

računalniški viri in podatki na skupni lokaciji zaradi učinkovitosti, latence in pasovne

širine. Premikanje podatkov znotraj ali med podatkovnimi centri lahko zahteva

12

precejšnjo količino časa. Ta čas pogosto odraža celotno trajanje migracije in je

običajno daljši od same migracije virtualnega stroja. Pri premikanju podatkov je

pomembno, da potrebo po migraciji predvidimo, saj se podatki replicirajo, medtem

ko se aplikacija še vedno izvaja.

Replikacijo podatkov lahko v osnovi razdelimo na sinhrono in asinhrono. Pri

sinhroni replikaciji se vsak blok podatkov, ki ga shranimo na lokalni sistem, hkrati

shrani še na oddaljeno lokacijo in šele nato se shranjevanje na lokalnem sistemu

zaključi. Pri asinhroni replikaciji podatkov na lokalni sistem in oddaljeno lokacijo ne

shranjujemo hkrati. Shranjevanje se v tem primeru zaključi že ob uspešnem

shranjevanju na lokalni sistem, kar lahko pripelje do neenakosti med lokalnimi in

oddaljenimi podatki. Zaradi dostopnega časa in drugih omejitev sinhrone replikacije

se pogosto uporablja kombinacija asinhrone in sinhrone replikacije (Van de Merwe

in drugi, 2010).

Prednosti IaaS:

Hitro razširjanje zmogljivosti, elastičnost, skalabilnost (tehnološki vidik)

IaaS omogoči IT osebju, da se osredotoči na ključne poslovne projekte, namesto na

zagotavljanje enotne strojne opreme. Odstranitev časovno potratnega cikla za nabavo

in implementacijo ter zmožnost dostopa do IT virov po potrebi pomeni, da lahko čas,

ki je potreben za razvoj in postavitev aplikacij v organizaciji merimo, v dnevih in

tednih namesto mesecih. Poleg tega IaaS rešitve IT uporabnikom omogočajo še

prilagoditev virov specifičnemu računalniškemu opravilu, pri čemer lahko vire tudi

prilagajajo po potrebi.

Konsolidacija in centralizacija IT sistemov (tehnološki vidik)

IaaS lahko s ponujanjem skupne in prilagodljive platforme zamenja obstoječe

neenotne in pogosto neizkoriščene strežnike ter podatkovna skladišča s

standardizirano infrastrukturo za poganjanje in razširjanje aplikacij. Ti enotni IaaS

viri lahko služijo kot razširitev internih IT virov ali pa kot oddaljena rešitev za

okrevanje po incidentu oziroma rešitev za neprekinjeno poslovanje (IDC, 2010).

13

2.4 PaaS in njegove lastnosti

Kratica PaaS izhaja iz angleškega izraza Platform-as-a-Service in prevedeno pomeni

podstat kot storitev. Pri tem storitvenem modelu so zmogljivosti na voljo uporabniku

tako, da lahko na ponujeno podstat omogoči uporabo svojih lastnih storitev v oblaku.

Uporabnik z uporabo programskih jezikov, orodij in knjižnic, ki jih ponudnik

podpira, ustvari lastno rešitev, ki jo nadalje daje na uporabo v oblaku. Uporabnik tudi

tu ne upravlja z zaledno infrastrukturo, ima pa popolni nadzor nad aplikacijami, in če

je potrebno, tudi delni nadzor nad omrežno infrastrukturo (npr. požarni zid).

PaaS v javnem oblaku predstavlja koncept deljenja storitev v večnajemniškem

okolju. To opisuje storitve v oblaku na tradicionalen način, kjer so viri in storitve na

voljo preko samopostrežnih kanalov v obliki spletnih aplikacij ali spletnih storitev.

Ta model PaaS storitev je najbolj primeren za manjša in srednja podjetja, ter še

posebej za podjetja, ki nimajo svoje infrastrukture ali pa je ta neprimerna. Ponudnik

PaaS modela najemniku zagotovi kvaliteto storitve z dogovorom o ravni storitve

(angl. Service Level Agreement – SLA ). SLA je storitvena pogodba, v kateri je

formalno definiran nivo ponujene storitve.

Storitve PaaS se zaračunavajo glede na uporabo (angl. Pay-Per-Use) in določeno

metriko.

PaaS v privatnem oblaku predstavlja koncept deljenja storitev in infrastrukture, ki ju

zagotavlja organizacija ali specifičen ponudnik storitve v enonajemniškem okolju.

Rešitev PaaS v privatnem oblaku ne prinaša tolikšnih stroškovnih ugodnosti kot

rešitev v javnem oblaku. Kljub temu pa vseeno prinaša večino prednosti

računalništva v oblaku, brez potrebe po migraciji podatkov in poslovnih procesov

izven okolja organizacije, brez omejitev pasovne širine spletnega dostopa, morebitni

varnostni izpostavljenosti ter pravnim omejitvam.

Za razliko od modela PaaS v javnem oblaku, kjer sta ponudnik in odjemalec običajno

različni organizaciji, sta pri modelu PaaS v privatnem okolju lahko ponudnik ter

odjemalec ista organizacija. Poslovna organizacija, ki želi postavitev lastne PaaS

arhitekture, investira v nakup PaaS srednjega sloja ter ga postavi na strojno

infrastrukturo. S tem ko organizacija postavi lastno PaaS strukturo, postane tudi

14

upravitelj s to strukturo. Običajno vlogo takšnega upravitelja prevzame oddelek v

organizaciji. Najemniki so v tem modelu oddelki, ekipe ali kakšen drug del

organizacije, ki uporabljajo storitve PaaS. Na ta način učinkovito ločimo porabnike

IT virov od upraviteljev, vsi skupaj pa učinkoviteje izrabljajo isto strojno opremo.

Uporaba te strojne opreme je mnogo bolje upravljana, kar predstavlja ekonomske

prednosti, saj imamo v vsakem trenutku na voljo podatke o tehničnih stroških

postavljenih aplikacij. PaaS v privatnem oblaku je privlačna rešitev za organizacije,

katerim kakršnekoli omejitve onemogočajo migracijo podatkov izven poslovnega

okolja organizacije, a vseeno želijo prednosti, ki jih ponuja oblačna arhitektura.

PaaS v hibridnem oblaku predstavlja koncept deljenja storitev, ki so združene iz

storitev več notranjih in zunanjih ponudnikov storitev, torej združevanje javnega in

privatnega oblaka. Namen uporabe hibridnega oblaka je uporaba stroškovno

ugodnih, prilagodljivih storitev v kombinaciji z zahtevano visoko mero varnosti.

Vzorec uporabe označuje postavitev poslovno občutljivejših komponent na privatni

del oblaka ter ostalih komponent na javni del oblaka.

Kombinacija hibridnega oblaka s tradicionalno infrastrukturo je lahko privlačna

rešitev mnogim organizacijam, vendar prinaša nekaj dodatne kompleksnosti v sistem.

Pomembna je porazdelitev aplikacij med javnim in privatnim oblakom. Na primer če

je aplikacija brez stanja ali dela z relativno malo podatki, je lahko rešitev v

hibridnem oblaku mnogo učinkovitejša, kot če dela z velikimi količinami podatkov,

ki se prenašajo v javni oblak za relativno majhen del procesiranja.

Lastnosti PaaS

Samopostrežnost

Ključna prednost PaaS je zniževanje operativnih stroškov. To se doseže z uporabo

samopostrežnega kanala. Samopostrežnost se nanaša na dejstvo, da lahko najemniki

izvajajo administrativne operacije na PaaS nivoju brez vključevanja administratorja.

Oblike samopostrežnih kanalov se lahko spreminjajo od ponudnika do ponudnika,

ustaljen pristop pa je preko enostavne spletne aplikacije.

15

Avtomatizirano upravljanje

Zmožnost hitrega samodejnega upravljanja virov je ključna za uspešnost PaaS

rešitve. Viri v tem primeru predstavljajo PaaS instance same, izvajalna vozlišča in

podatkovni viri. Kljub temu je nujno doseči ravnotežje med popolno avtomatizacijo

in človeškim upravljanjem. V nasprotnem primeru, brez ustreznega upravljanja in

nadzora situacije, se lahko pojavi prekomerna razpršenost instanc.

Prilagodljivost

Uporabniki PaaS okolja naj ne bi skrbeli za prilagajanje njihove instance, ker naj bi

to bilo avtomatizirano. Elastična kapaciteta je ena najprivlačnejših lastnosti PaaS

modela in je prav tako ključna pri razvoju računalništva v oblaku.

Za uspešno skaliranje na zahtevo je ključna zanesljiva in natančna upravljalna

metrika. PaaS administratorji morajo imeti v vsakem trenutku na voljo aktualne

podatke o zahtevah po kapacitetah in zagotoviti, da strojna oprema dosega zahteve

PaaS aplikacij.

Kvalitetna PaaS storitev prav tako zahteva skaliranje navzdol. Glavni namen je

varčevanje z viri, kadar je to mogoče. V privatnem PaaS okolju je to ključno za

povečanje izkoriščenosti strežnikov, v javnem PaaS okolju pa s tem znižamo

nepotrebne stroške.

Večnajemniški model

Konsolidacija fizičnih virov je značilna lastnost PaaS rešitev, saj omogoča več

najemnikom uporabo iste strojne opreme. Kljub temu da je sklad infrastrukturne

rešitve skupen več najemnikom, to na uporabo ne vpliva in najemniki tega ne

prepoznajo.

Kompleksnost tega modela predstavlja izziv, kako to zagotoviti na zanesljiv,

prilagodljiv in varen način. Pomembno se je zavedati, da večnajemniški model ni le

virtualizacija na nivoju operacijskega sistema. Več nivojev večnajemniškega modela

lahko dosežemo brez uporabe virtualizacije z uporabo izolacij na posameznem

nivoju:

16

Fizična izolacija – Komponente vsake najemniške enote se nahajajo vsaka na

svojem fizičnem naboru virov. Popolna izolacija je možna, ker imajo

najemniki zelo malo ali nič skupnih virov. Ta način ni priljubljen, saj ne

omogoča znižanja stroškov s pomočjo konsolidacije,

Virtualna izolacija – Komponente vsake najemniške enote so celotno

postavljene v virtualiziranih vsebnikih (angl. Container), ki se izvajajo na

hipervizorjih. Več virtualiziranih vsebnikov se lahko izvaja na skupni strojni

opremi. Vsebnik kot tak je lahko virtualiziran celoten operacijski sistem ali

pa specializirano virtualizirano izvajalno okolje, ki se izvaja na hipervizorju,

Logična izolacija – Komponente vsake najemniške enote so neposredno

nastavljene na fizičnem strežniku. Vsaka komponenta mora podpirati

izolacijsko strategijo. Strategija logične izolacije je uporabna pri PaaS okoljih

manjšega obsega, ko želimo hitro postavitev okolja brez infrastrukture,

potrebne za virtualizacijo.

Ponovna uporaba virov

Učinkovita ponovna uporaba virov zajema dve področji:

Ponovna uporaba predlog PaaS instanc: Samodejno upravljanje je ključni

vidik za zniževanje stroškov z uporabo modela PaaS in zato je pomembna

poenostavitev procesov samodejnega upravljanja. Ideja je v uporabi predlog v

virtualizaciji. Ko vzpostavimo in nastavimo ustrezno instanco za aplikacijo,

to pretvorimo v predlogo. Tako dobimo predlogo za ustvarjanje novih instanc

z enako konfiguracijo. Tako samodejno upravljanje poteka hitreje in z manj

možnostmi za pojav napak. Predloge omogočajo enostavno ustvarjanje novih

instanc, še vedno pa morajo biti te nove instance prilagodljive okolju z

novimi instancami,

Ponovna uporaba strojne opreme vključuje sposobnost ponovne uporabe

strojne opreme, ki je PaaS instance ne potrebujejo več. Kadar je PaaS

instanca skalirana navzdol (običajno zaradi zmanjšane zahteve po strojnih

sredstvih) in sprosti nekaj strojnih virov, so ti strojni viri ponovno na voljo

aplikacijam v uporabo.

17

Centraliziran nadzor

Centraliziran nadzor pomeni sposobnost upravljanja, nadziranja in kontroliranja PaaS

instanc z ene lokacije. To je pomembno s stališča zmanjševanja stroškov in strmenja

k modelu centralizirane organizacije, ki je odgovorna za gostovanje PaaS rešitve.

Za dosego centraliziranega nadzora potrebujemo lokalno zbiranje podatkov znotraj

posamezne PaaS enote. Ti podatki predstavljajo operativne potrebe PaaS okolja (npr.

poraba CPE, poraba pomnilnika, odzivni čas, statistični pregled).

Varovana platforma

Ker je PaaS osnovan na principu deljenih virov, sta varnost in izolacija temi, ki jih je

nujno nasloviti. PaaS najemniki na primer ne smejo imeti nadzora nad strežnikom, ki

poganja instanco, tudi kadar je virtualiziran, ker bi sprememba konfiguracije lahko

povzročila težave. Prav tako je pomembno omejiti dostop najemnikov do orodij

administratorja vsebnika. Dostop najemnikov do infrastrukture pod PaaS instancami

mora biti preudarno omogočen. V privatni PaaS infrastrukturi ima to manj opraviti z

obrambo pred škodljivo kodo kot pa z efektivnim nadzorom stroškov, saj je

odstranitev najemniških sprememb na okolju dolgotrajna in draga.

Merjenje in zaračunavanje porabe

Eno najtežjih opravil IT organizacije je identifikacija aplikacij, ki jih ne rabi več in

tratijo vire. Ta problem lahko optimiziramo z dobrim poznavanjem vzorcev uporabe

aplikacije in prilagajanja strojnih virov tem vzorcem.

Merjenje porabe je dejavnost zajemanja podatkov o porabi PaaS instance in

pretvarjanja teh podatkov v znanje o izkoriščenosti virov. Ko zajamemo te

informacije, lahko najemnikom periodično določimo količino porabljenih sredstev in

jim na podlagi tega zaračunavamo ustrezno finančno vsoto.

Najemniki PaaS storitev običajno iščejo sprotni (angl. Pay-as-you-go) način

plačevanja stroškov, da se izognejo velikim stroškom strojne in programske opreme

pri plačevanju vnaprej. Takšen način zaračunavanja stroškov naredi PaaS model

izredno priljubljen za manjše organizacije, ki se lahko tako izognejo izgradnji

podatkovnih centrov.

18

Visoka razpoložljivost

Implementacija visoko razpoložljive platforme ni v nekaterih pogledih nič drugačna

od ročno prilagojenega aplikacijskega okolja. Večina tehnik za zagotavljanje

redundance, replikacije in toleranco napak je enakih.

Razlika med visoko razpoložljivostjo PaaS rešitve in tradicionalne rešitve je v

dogovoru o ravni storitve. Vzpostavitev kvalitetnega dogovora o ravni storitve (SLA)

je nujna. Medtem ko nekateri najemniki lahko letno dopuščajo le nekaj sekund

izpada storitve, lahko drugi sprejemajo takšen izpad mesečno. Drug ključni vidik

pogajanj med najemniki in ponudniki PaaS storitev je obnovitev po napaki, ki določa

čas med pojavitvijo napake in obnovitvijo stanja aplikacije na zanesljivo stanje za

izvajanje pred pojavitvijo napake.

2.5 SaaS in njegove lastnosti

Pri modelu SaaS uporabniki dobijo dostop do aplikacij ali podatkovnih baz,

ponudniki pa upravljajo in administrirajo s celotno oblačno infrastrukturo, na kateri

tečejo aplikacije. SaaS se včasih označuje tudi z izrazom programska oprema na

zahtevo (angl. on-demand software), uporaba pa se navadno plačuje po porabi ali

celo na podlagi vnaprej določene mesečne naročnine.

Pri SaaS modelu ponudniki namestijo in upravljajo s programsko opremo, medtem

ko uporabniki le dostopajo do opreme v oblaku preko izbranega klienta. Uporabniki

ne upravljajo z infrastrukturo, na kateri živi programska oprema. Tak pristop odpravi

potrebo po namestitvi programske opreme na uporabnikovi strojni opremi, kar

bistveno olajša upravljanje in uporabniško podporo. Programska oprema, namenjena

za uporabo v oblaku, se bistveno razlikuje od tradicionalne programske opreme z

vidika prilagodljivosti potrebnih virov. V primeru povečane potrebe po strojnih virih

se strežnik lahko samodejno kopira, nadzornik sredstev pa razdeli delo preko več

virtualnih strežnikov, vse to samodejno in brez prekinitve dela. Za uporabnika je ta

proces neviden in nemoteč, saj se ta postopek vrši v ozadju.

Plačilni model za SaaS aplikacije je tipično dogovorjena mesečna ali letna naročnina

na osnovi števila uporabnikov, torej se lahko tudi cena najema take storitve

19

dinamično prilagaja glede na aktualne potrebe naročnika storitve z večanjema ali

manjšanjem števila naročenih dostopov.

Lastnosti SaaS:

Prilagodljivost:

SaaS aplikacije tipično podpirajo prilagajanje aplikacije. Uporabniki si lahko sami

prilagodijo standardno aplikacijo tako, da kar najbolj ustreza njihovim poslovnim

potrebam in navadam.

Pogostejše posodabljanje in nadgrajevanje:

SaaS aplikacije so v primerjavi s tradicionalnimi aplikacijami mnogo pogosteje

posodobljene in nadgrajene. Posodobitve ali nadgradnje se tipično izvajajo mesečno

ali celo tedensko. Takšno posodabljanje je mogoče zaradi več dejavnikov:

aplikacija gostuje centralno, zato odločitev za posodobitev pride od

ponudnika, ne pa od uporabnika,

aplikacija ima eno samo konfiguracija, to omogoča hitrejši razvoj in

testiranje,

ponudnik ima dostop do vedenjskih vzorcev uporabnikov, to jim daje

vpogled, v katere lastnosti aplikacije je vredno vlagati trud.

Odprti protokoli za skladnost:

Ker SaaS aplikacije ne morejo neposredno dostopati do internih podatkov

uporabnikov, ponudniki nudijo na voljo protokole za integracijo aplikacije in

programske vmesnike (API – Application Programming Interface). Ti vmesniki

delujejo preko omrežja in skrbijo za komunikacijo med oblačnim okoljem in

internimi okolji pri uporabnikih.

Funkcionalnosti sodelovanja in 'socialne' funkcionalnosti:

Mnoge SaaS aplikacije ponujajo tako imenovane Web 2.0 funkcionalnosti. Te

funkcionalnosti omogočajo, da uporabniki v živo sodelujejo in si izmenjujejo

20

informacije. Podobne funkcionalnosti so sicer omogočene tudi na programski

opremi, ki ni v oblaku, vendar imajo te bistveno omejene možnosti v primerjavi z

aplikacijami, ki so nameščene na centralnih oblačnih strežnikih.

21

3 VIRTUALIZACIJA STREŽNIŠKIH SREDSTEV

Ideja o virtualizaciji je bila že v 70. letih dobro uveljavljena in sprejeta s strani

uporabnikov. V 80. in 90. je izgubila na popularnosti zaradi prihoda poceni osebnih

in mikroračunalnikov. Posledično smo bili od 90. let dalje priča decentralizaciji

podatkovnih centrov. Velikost infrastrukture se tako s potrebami po več aplikacijah

in aplikacijskih okoljih prilagaja. Takšna infrastruktura je prinesla nove omejitve.

Pogosto je bila slabo izkoriščena, zaradi zagotavljanja podpore fizični infrastrukturi

so se povišali operativni stroški, višji so bili stroški upravljanja z infrastrukturo,

zagotavljanje delovanja ob izpadu in zaščite pred nesrečami pa je bilo težavno.

Virtualizacijo lahko razumemo tudi kot kombinacijo centralizacije in

decentralizacije. Namesto da za vsako aplikacijo kupimo in vzdržujemo celoten

fizični strežnik, lahko vsaki aplikaciji zagotovimo lastno izvajalno okolje s pomočjo

virtualizacije. Vsaka aplikacija ima tako na voljo okolje z vhodno/izhodnimi

možnostmi, procesno močjo in pomnilnikom, pri čemer souporabljajo fizično strojno

opremo. S tem zagotovimo prednosti decentralizacije, na primer večjo varnost, kot

tudi prednosti centralizacije, na primer boljši izkoristek in večjo donosnost investicij

v tehnologijo.

Eden glavnih ciljev virtualizacije je združitev storitev in shrambe, s čimer dosežemo

višjo stopnjo izkoriščenosti. Da bi lahko zmanjšali količino fizičnih strojnih platform

in povečali donosnost investicije, morajo biti strežniki obremenjeni. Poleg višje

izkoriščenosti z virtualizacijo dosežemo še podporo zastareli programski opremi in

zmožnost izvajanja več različnih operacijskih sistemov na isti fizični opremi hkrati.

Virtualizacija prinaša še prednosti na področju zanesljivosti in varnosti. Zagotovljen

je visok nivo izolacije, zaradi česar napaka enega virtualnega stroja ne vpliva na

drugega. Z virtualizacijo si lahko pomagamo tudi pri zagotavljanju delovanja ob

izpadu. Virtualni strežniki so lahko v pripravljenosti in jih aktiviramo po potrebi,

takrat ko jih potrebujemo (Piltziker in Posey, 2008).

Virtualizacijo pogosto razumemo samo kot drobljenje virov na več manjših enot in jo

običajno omenjamo samo v povezavi z virtualnimi stroji ali strežniško virtualizacijo.

Pojem virtualizacije lahko namreč predstavlja tudi združevanje več manjših virov v

22

eno entiteto, z namenom, da skrijemo ali zamaskiramo konkretne računalniške vire,

ki delo izvajajo v ozadju.

3.1 Strežniška virtualizacija

Strežniška virtualizacija je najpogostejša oblika virtualizacije, ki jo uporabljamo.

Implementacijo strežniške virtualizacije lahko zasledimo za vse arhitekture in

platforme procesorjev, med katerimi je najpogostejša IA-32 ali x86.

3.1.1 Virtualni stroj

Virtualni stroji so strogo izolirani programski vsebniki, v katerih se lahko izvaja

lasten operacijski sistem in aplikacije na enak način, kot bi se izvajale na fizični

strojni opremi. Virtualni stroj se obnaša enako kot fizični računalnik in vsebuje lastne

virtualne vire, kot so CPU, pomnilnik, shramba in omrežni vmesnik. Ker virtualni

stroji v celoti temeljijo na programski opremi, imajo več prednosti glede na fizično

strojno opremo:

Kompatibilnost: Virtualni stroji so podobno kot fizični računalniki so

sestavljeni iz nabora strojne opreme, kot so na primer matična plošča,

grafična kartica, mrežna kartica ipd. Posledično so virtualni stroji

kompatibilni z vsemi običajnimi operacijskimi sistemi, aplikacijami in

gonilniki. V virtualnih strojih lahko zato brez težav izvajamo programsko

opremo, ki bi jo sicer izvajali na fizičnem računalniku,

Izolacija: Kljub temu da virtualni stroji uporabljajo iste strojne vire enega

računalnika, ostajajo popolnoma izoliranimi, kot da bi bili ločeni fizični

stroji. V primeru, da eden izmed virtualnih strojev preneha delovati, bodo

preostali virtualni stroji, ki se izvajajo na istem fizičnem, stroju še vedno

delovali,

Ograjevanje: Virtualni stroj je programski vsebnik, ki ograjuje popoln nabor

virtualne strojne opreme, operacijskega sistema in aplikacij v en sam

programski paket. Zaradi tega je virtualne stroje enostavno upravljati in

23

prenašati. Virtualne stroje lahko enako kot druge programske datoteke

enostavno prenesemo na novo lokacijo tudi preko omrežij,

Neodvisnost od strojne opreme: Virtualni stroji so popolnoma neodvisni od

fizične strojne opreme. Virtualne stroje lahko ustvarjamo z virtualnimi

komponentami, ki so drugačne od komponent fizične strojne opreme. Skupaj

z lastnostjo ograjevanja nam neodvisnost od strojne opreme zagotavlja

popolno svobodo, da prenašamo virtualne stroje iz enega računalnika na

drugega, ne da bi spreminjali gonilnike, operacijski sistem ali aplikacije.

Neodvisnost od strojne opreme zagotavlja tudi, da lahko na enem fizičnem

računalniku izvajamo več različnih operacijskih sistemov hkrati (VMware,

2014).

3.1.2 Hipervizor

Za podporo strežniški virtualizaciji med strojno in programsko opremo je dodan

dodaten virtualizacijski sloj, imenovan tudi nadzornik virtualnega stroja ali

hipervizor. Ta omogoča hkratno izvajanje več enot operacijskih sistemov znotraj

virtualnih strojev na enem samem fizičnem računalniku, kar prikazuje Slika 2.

Fizični viri, kot je na primer CPU, pomnilnik, shramba in vhodno-izhodne naprave,

pa se dinamično delijo med virtualne stroje (VMware, 2014).

Slika 2: Shema hipervizorja

(Pridobljeno 16. 1. 2014 s svetovnega spleta: http://www.vmware.com)

24

Za virtualizacijo na x86 sistemih obstajata dva različna pristopa:

Pristop s hipervizorjem tipa 2, kjer se sloj za virtualizacijo namesti kot

aplikacija na že nameščen operacijski sistem in posledično podpira širok

nabor strojne opreme.

Pristop s hipervizorjem tipa 1, kjer se sloj za virtualizacijo namesti

neposredno na ciljno strojno opremo. Takšen pristop je učinkovitejši, saj ima

neposreden dostop do fizičnih virov, pri čemer mu za dostop do strojne

opreme ni potrebno uporabljati operacijskega sistema, kot je to potrebno pri

hipervizorju tipa 2.

Funkcionalnosti hipervizorjev se med seboj precej razlikujejo v implementaciji in

arhitekturi, ki so ji namenjeni. Za uspešno virtualizacijo morajo biti sposobni deliti

CPU, pomnilnik in V/I naprave (Piltziker in Posey, 2008).

3.1.3 Virtualizacija CPU

Operacijski sistemi so načeloma zasnovani za izvajanje neposredno na strojni

opremi. Arhitektura x86 ponuja operacijskim sistemom in aplikacijam za nadzor

dostopa do strojne opreme štiri nivoje privilegijev, imenovane ring 0, ring 1, ring 2 in

ring 3. Uporabniške aplikacije se tipično izvajajo na nivoju ring 3, medtem ko mora

imeti operacijski sistem neposreden dostop do pomnilnika in strojne opreme, zaradi

česar mora izvesti privilegirane ukaze na nivoju ring 0.

Virtualizacija ponuja ring 0 na višjih nivojih (ringih) na način, da hipervizorja

postavlja v enega izmed nivojev z manj privilegiji, hipervizor pa ponuja ring 0

implementacijo za gostujoče virtualne stroje (Piltziker in Posey, 2008).

Obstajajo tri različne tehnike obravnave občutljivih in privilegiranih inštrukcij za

virtualizacijo CPE na x86 arhitekturi:

1. Polna virtualizacija z uporabo binarnega prevajanja (angl. Binary Translation), ki

kombinira tehnike neposrednega izvajanja in binarnega prevajanja. Inštrukcije, ki jih

ni mogoče virtualizirati se, v času izvajanja nadomestijo z zaporedjem inštrukcij, ki

25

imajo na virtualizirano strojno opremo enak učinek. Preostale inštrukcije pa se

izvedejo neposredno na procesorju (VMware, 2014).

Na takšen način pridobimo sistem, ki omogoča izvajanje vsake nespremenjene

programske opreme, ki bi jo sicer lahko izvajali na fizični strojni opremi. Takšen

način virtualizacije posledično nudi podporo največ različnim gostujočim

operacijskim sistemom, ki jih lahko namestimo, ne da jih spremenimo. Zmogljivost

virtualnih strojev je podobna, kot če bi jo izvajali neposredno na fizični strojni

opremi.

2. S podporo operacijskega sistema ali paravirtualizacija. Ta s hiperklici (angl.

Hypercall) nadomešča navodila, ki jih ni mogoče virtualizirati, za kar potrebuje

operacijski sistem s spremenjenim jedrom. Zaradi načina komunikacije z

virtualizacijskim slojem v obliki hiperklicev se zmogljivost in učinkovitost virtualnih

strojev močno izboljšata (VMware, 2014).

Ključni del paravirtualizacije je virtualizacija naslovnega prostora, ki vsakemu

virtualnemu stroju zagotavlja unikaten naslovni prostor. Paravirtualizacija je v

primerjavi s polno virtualizacijo enostavnejša za implementacijo, saj hipervizorju ni

potrebno prestrezati in preoblikovati navodil.

Slabost paravirtualizacije je, da moramo operacijski sistem precej prilagoditi, da bi

ga lahko izvajali v paravirtualiziranih virtualnih strojih. Poleg tega so takšni virtualni

stroji slabo prenosljivi (Piltziker in Posey, 2008).

3. Strojno podprta virtualizacija. Z dodatnim načinom izvajanja, ki omogoči, da se

hipervizor izvaja z najvišjimi privilegijem na nivoju nižje od ring 0. Na ta način

hipervizor avtomatsko prestreže privilegirane klice gostujočega operacijskega

sistema, zaradi česar ni potrebe po paravirtualizaciji ali binarnemu prevajanju.

Podobno kot pri polni virtualizaciji, lahko tudi tukaj namestimo nespremenjen

operacijski sistem (VMware, 2014).

26

3.1.4 Virtualizacija sistemskega pomnilnika

Virtualizacija sistemskega pomnilnika pomeni skupno rabo fizičnega sistemskega

pomnilnika sistema, ki ga dinamično dodeljuje virtualnim strojem. Virtualizacija

sistemskega pomnilnika za virtualne stroje je zelo podobna podpori za navidezni

pomnilnik, ki ga ponuja večina operacijskih sistemov. Aplikacije v tem primeru

vidijo zaporedje pomnilniških naslovov, ki niso nujno povezani s fizičnim

sistemskim pomnilnikom.

Hipervizor je odgovoren, da zagotovi preslikavo med sistemskim pomnilnikom

gostujočega operacijskega sistema in fizičnim sistemskim pomnilnikom. Poleg tega

hipervizor izkorišča v CPU vgrajen predpomnilnik, s katerim omogoči neposredno

preslikavo navideznega pomnilnika virtualnega stroja v pomnilnik fizičnega

računalnika (VMware, 2014).

3.1.5 Vhodno/izhodna virtualizacija in virtualizacija naprav

Programska vhodno/izhodna (V/I) virtualizacija omogoča širok nabor lastnosti in

poenostavlja upravljanje. Hipervizor virtualizira fizično strojno opremo in virtualnim

strojem zagotovi množico standardiziranih virtualnih naprav, kot so na primer:

mrežna, zvočna in grafična kartica; V/I vmesniki, miška, tipkovnica in optični pogon.

Te virtualne naprave učinkovito oponašajo običajno uporabljeno fizično strojno

opremo in prevajajo zahtevke virtualnih strojev na sistemsko strojno opremo

(VMware, 2014).

3.1.6 Virtualizacija podatkovne shrambe

Virtualizacija podatkovne shrambe v najbolj osnovni obliki obstaja kot združitev več

fizičnih trdih diskov, ki se strežniku in operacijskem sistemu predstavlja kot ena

sama enota. V splošnem virtualizacija shrambe ustvarja sloj poenostavitve med

gostiteljem in fizično shrambo ter hkrati skrije podrobnosti posamezne fizične

naprave za shrambo. Združuje lahko več fizičnih shramb iz različnih heterogenih

omrežnih shramb.

Virtualizacija shrambe, ki jo poznamo tudi pod imenom virtualizacija na nivoju

blokov, omogoča, da z grupami nosilcev upravljamo neodvisno od fizične ureditve

27

shrambe. Zaradi takšne neodvisnosti lahko administratorji izvajajo vzdrževalna

opravila brez prekinitev delovanja aplikacij. Virtualizacija shrambe lahko pripomore

tudi k boljši uporabnosti shrambe in hitrejši oskrbi (Norall, 2009).

3.1.7 Virtualizacija omrežij

Virtualizacija na področju omrežij je v uporabi že precej časa, čeprav pogosto ni

identificirana kot virtualizacija. Virtualizacijo omrežij lahko v osnovi na sloju

omrežne plasti uvrstimo kot interno ali eksterno.

Eksterna virtualizacija povezuje ločena omrežja v eno samo navidezno enoto. Eden

najbolj poznanih tipov virtualizacije so navidezna privatna omrežja (VPN). To je

privatno komunikacijsko omrežje, ki omogoča zaupno komunikacijo z uporabo

javnega omrežja. Pod eksterno virtualizacijo štejemo tudi navidezno lokalno omrežje

(VLAN), ki se pogosto uporablja v komercialnih in akademskih podatkovnih centrih.

VLAN omogoča ustvarjanje neodvisnih logičnih omrežij znotraj skupnega fizičnega

omrežja. To pomeni, da lahko naprave združene v VLAN, kljub temu da so povezane

v različne fizične segmente lokalnega omrežja (LAN), med sabo komunicirajo, kot

da bi se nahajale na istem LAN segmentu.

Interna virtualizacija virtualnim strojem in drugim vsebnikom programske opreme

omogoča omrežjem podobne funkcionalnosti. Pogosto se uporablja v kombinaciji s

strežniško virtualizacijo (Piltziker in Posey, 2008).

3.1.8 Virtualizacija aplikacij

Virtualizacija aplikacij je nov pristop k upravljanju in zagotavljanju kompatibilnosti

aplikacij, ki prekinja močno vez med aplikacijo, operacijskim sistemom in strojno

opremo, na kateri se izvaja operacijski sistem. Takšne aplikacije so dostavljene kot

storitve s centralizirane lokacije preko omrežja, brez potrebe po klasični namestitvi

aplikacije na vsak računalnik. Izvajajo se v virtualiziranem okolju, ki zagotavlja

izolacijo od operacijskega sistema. Aplikacije, ki se izvajajo na takšen način, se ne

zavedajo, da se v resnici izvajajo v virtualiziranem okolju, ki služi kot namestnik pri

uporabi funkcionalnosti operacijskega sistema in njegovih virov

28

Virtualizacija aplikacij ima več prednosti, med katerimi so najpomembnejše:

omogočanje izvajanja aplikacij v različnih okoljih ali operacijskih sistemih,

enostavno vzdrževanje standardne konfiguracije aplikacije znotraj

organizacije,

poenostavljena dostava aplikacij preko omrežij,

hkratno izvajanje med seboj nekompatibilnih aplikacij, ne da bi prišlo do

konfliktov (Piltziker in Posey, 2008).

3.2 Orodja za virtualizacijo

3.2.1 OpenStack

OpenStack je zbirka odprto-kodnih projektov (komponent), ki z medsebojnim

delovanjem omogočajo postavitev javnega ali privatnega oblaka. Komponente

sodelujejo preko REST vmesnikov. Vsaka od komponent se razvija ločeno

(neodvisno), kar omogoča hitrejše razvoje cikle in poenostavi odpravljanje hroščev.

Vseeno pa ima tak pristop tudi slabe strani, saj so določene verzije komponent

pogosto združljive samo s točno določenimi verzijami.

Kratek opis platforme:

Platforma OpenStack je sestavljena iz več komponent. Komponenta nova-api je

zadolžena za sprejemanje zahtevkov za upravljanje z oblakom. Do nje dostopajo

različne komponente in nadzorna plošča z ukazi, ki jih preko spletnega grafičnega

vmesnika sproži uporabnik. Za avtentikacijo in avtorizacijo skrbi komponenta

Identity, ki omogoča upravljanje skupin ter uporabnikov znotraj skupin. Komponenta

nova-objectstore (t.i. Swift) skrbi za upravljanje podatkovne shrambe. Za

shranjevanje meta-podatkov slik virtualnih strojev skrbi komponenta Glance, ki jo je

potrebno namestiti posebej (ni del privzete namestitve OpenStack). Za upravljanje

virtualnih omrežij skrbi komponenta nova-network. Obstaja več vrst namestitve

omrežja. Osnovna namestitev predvideva, da komponenta nova-network teče samo

na glavnem vozlišču. Razširjena postavitev omogoča, da komponento nova-network

29

namestimo na vsako računsko vozlišče posebej (t.i. multi-node način delovanja), če

ugotovimo, da glavno vozlišče predstavlja ozko grlo v mrežni komunikaciji. Pri

osnovni namestitvi poteka ves mrežni promet čez glavno vozlišče, ki promet usmerja

naprej do ustreznih računskih vozlišč, kar lahko pri zelo velikem številu računskih

vozlišč privede do zakasnitev ali preobremenjenosti glavnega vozlišča.

Glavni del OpenStacka je komponenta računskega vozlišča (nova-compute).

Namestitev te komponente na neko fizično vozlišče omogoča, da to fizično vozlišče

enostavno povežemo v gručo OpenStack. Ko zaženemo eno ali več novih instanc

virtualnih strojev, se komponenta nova-scheduler odloči, na katerem fizičnem

(računskem) vozlišču se bo trenutna instanca zagnana. Služi torej za razporeditev

instanc po računskih vozliščih (OpenStack, 2014).

3.2.2 VMware vCloud

VMware vCloud Director je ena od komponent arhitekture VMware vCloud.

VMware vCloud predstavlja infrastrukturo kot storitev (IaaS), razvito s strani

podjetja VMware. Predstavlja nabor storitev za računalništvo v oblaku, ki

uporabljajo vCloud Director komponento kot razširitev zmožnosti vSphere

virtualizacijske platforme. Ključne komponente rešitve vCloud so: vCloud Director,

vSphere, vShield, vCenter Chargeback, vCenter Orchestrator ter vCloud Connector.

Arhitektura rešitve vCloud je predstavljena na Sliki 3.

30

Slika 3: Arhitektura VMware vCloud

(Pridobljeno 16. 1. 2014 s svetovnega spleta: http://www.vmware.com)

VMware vCloud Director omogoča organizacijam izgradnjo varnih hibridnih

oblakov. To lahko dosežejo tako, da svojim uporabnikom namesto neposrednega

zagotavljanja fizičnih infrastruktur zagotavljajo in posredujejo vire v obliki

(izoliranih) navideznih podatkovnih centrov, ki vire izbirajo iz določenega nabora

skupne fizične infrastrukture.

VMware vCloud Director spreminja tudi način uporabe storitev IT s stališča

uporabnikov. Omogoča jim, da do virov dostopajo kot do kataloških storitev preko

spletnega portala oz. različnih programskih vmesnikov.

Bistvene prednosti in funkcionalnosti orodja VMware vCloud Director so:

hitra zagotovitev virov,

samopostrežni portal,

VMware vCloud API, OVF in pripone po meri,

katalog vApp,

kreiranje navideznih podatkovnih centrov,

varnost,

31

izkoriščanje vmesnikov API v povezavi z dodatkom VMware vCenter

Orchestrator (VMware, 2014).

3.2.3 Microsoft Private Cloud

Microsoft Private Cloud (oziroma Hyper-V Cloud) je Microsoftov produkt, ki

uporabnikom omogoča vzpostavitev zasebnega oblaka. Osnovne značilnosti:

Združevanje in streženje virov: omogoča združevanje virov znotraj poslovnih

enot in njihovo streženje zainteresiranim uporabnikom. Deljenje

računalniških virov med različne uporabnike omogoča boljšo izkoriščenost

virov in učinkovitejšo izrabo infrastrukture,

Elastičnost: posameznim storitvam lahko med izvajanjem avtomatsko

dodajamo in odvzemamo vire, odvisno od njihovih potreb,

Prilagodljivost: ponudniki in uporabniki storitev dostopajo in upravljajo s

storitvami preko skupnega portala.

To je edina izmed opisanih platform, ki temelji na operacijskem sistemu Windows

(ostale temeljijo na Linux).

Platforma Microsoft Hyper-V Cloud je v grobem sestavljena iz 3 komponent (Slika

4):

Microsoft Windows Server 2008 R2 z nameščeno podporo za virtualizacijo

Hyper-V,

System Center Virtual Machine Manager 2008 R2,

System Center Virtual Machine Manager 2008 R2 Self-Service Portal 2.0 (ni

obvezna).

32

Slika 4: Komponente Microsoft Hyper-V cloud

(Pridobljeno 16. 1. 2014 s svetovnega spleta: http://www.microsoft.com)

Microsoft Windows Server 2008 R2 Hyper-V

Virtualizacijski strežnik Hyper-V je komponenta operacijskega sistema Windows

Server 2008, ki omogoča vzpostavitev virtualizacijskega okolja na fizičnem

strežniku. Temelji na tehnologiji nadzora (angl. hypervisor) in omogoča ustvarjanje

in upravljanje z navideznimi računalniki: na enem samem fizičnem računalniku se

lahko sočasno izvaja več navideznih računalnikov z različnimi operacijskimi sistemi.

Fizični strežniki igrajo pomembno vlogo v dinamični virtualizacijski infrastrukturi.

Windows Server 2008 R2 z vključeno tehnologijo Hyper-V poleg podpore za

izvajanje navideznih računalnikov ponuja tudi vmesnik med navideznimi računalniki

in sistemom za upravljanje Microsoft System Center Virtual Machine Manager.

System Center Virtual Machine Manager 2008 R2

System Center Virtual Machine Manager (SCVMM) je ključno orodje za upravljanje

z navideznimi računalniki v oblačni infrastrukturi Microsoft. Je razširljivo,

uporabljamo ga lahko tako za upravljanje virtualizacijskih okolij, ki zajemajo en sam

fizični strežnik kot tudi polno porazdeljenih okolij z več sto fizičnih gostiteljev, na

katerih se izvaja več tisoč navideznih računalnikov.

33

Značilnosti SCVMM:

omogoča upravljanje z navideznimi računalniki, ki se izvajajo na fizičnih

gostiteljih z nameščenimi virtualizacijskimi platformami Windows Server

2008 Hyper-V, Microsoft Hyper-V Server ali VMWare ESX,

podpora združevanju fizičnih strežnikov v enotno virtualizacijsko

infrastrukturo,

optimizacija delovanja in porabe računalniških virov, kar omogoča učinkovito

upravljanje z virtualizacijsko infrastrukturo,

možnost inteligentnega porazdeljevanja navideznih računalnikov po fizičnih

gostiteljih, ki so najbolj primerni za njihovo izvajanje.

System Center Virtual Machine Manager 2008 R2 Self-Service Portal 2.0

System Center Virtual Machine Manager Self-Service Portal (SCVMMSSP) je plast

nad SCVMM, ki omogoča izgradnjo oblačne infrastrukture (IaaS) na podlagi

obstoječe virtualizacijske infrastrukture. Uporabniki lahko preko portala upravljajo s

svojimi virtualnimi računalniki (Hyper-V, 2014).

3.2.4 Ostale rešitve

OpenNebula

OpenNebula je odprtokodno fleksibilno orodje za gradnjo privatnih, javnih in

hibridnih IaaS oblakov. Z orodjem najprej zgradimo privatni oblak, ki ga lahko

razširimo v hibridni oblak s kombiniranjem lokalnih virov privatnega oblaka in virov

oddaljenega oblaka. Prav tako lahko privatni oblak razširimo v javnega.

OpenNebula privatni oblak ponuja uporabnikom infrastrukture elastično platformo

za hitro dostavo in skalabilnost storitev, da bi ugodili dinamičnim potrebam. Storitve

gostujejo v virtualnih strojih, ki se nato predložijo, nadzirajo in kontrolirajo v oblaku

z uporabo OpenNebula Operations Center ali katerim izmed OpenNebula

vmesnikov. Večina komponent OpenNebule je napisana v jeziku Ruby ali jeziku

C++ (OpenNebula, 2014).

34

Eucalyptus

Eucalyptus predstavlja odprtokodno arhitekturo programske opreme, ki temelji na

Linuxu in implementira skalabilne privatne in hibridne oblake znotraj infrastrukture

IT organizacij. Eucalyptus omogoča uporabnikom oskrbovanje lastne zbirke

računalniških virov po potrebi preko samopostrežnega vmesnika. Takšen privatni

oblak je nameščen v lokalnih podatkovnih centrih in je dostopen s strani uporabnikov

preko interneta. Pri tem občutljivi podatki ostajajo popolnoma varni pred zunanjimi

vdori znotraj požarnega zidu organizacije.

Eucalyptus je bil zaradi težnje po lažji in enostavnejši namestitvi zasnovan od

začetka. Eucalyptus je unikaten z vidika zagotavljanja sloja virtualnega omrežja, ki

izolira promet omrežja različnih uporabnikov in omogoča eno ali več gruč. Le-te

pripadajo isti lokalni mreži. Eucalyptus prav tako podpira integracijo z Amazon EC2

in S3 storitvami javnega oblaka in na tak način omogoča zmožnosti postavitve

hibridnega oblaka.

V osnovi je bil Eucalyptus zasnovan za podporo visoko zmogljivemu računanju

(angl. High Performance Computing – HPC) na univerzi v Kaliforniji in temelji na

načrtovalskih principih, ki omogočajo kompatibilnost z obstoječimi podatkovnimi

centri, ki temeljijo na Linuxu. Eucalyptus je lahko nameščen brez dodatnih

modifikacij na vseh večjih Linux distribucijah, kot so Ubuntu, CentOS, openSUSE in

Debian. Ubuntu distribucija že vključuje jedro Eucalyptusa kot ključno komponento

Ubuntu Enterprise Cloud produkta (Eucalyptus, 2014).

Apache VCL

Virtual Computing Lab (VCL) predstavlja idejo računalništva v oblaku, ki je bila

zasnovana na ameriški univerzi North Carolina State University (NCSU) s tesno

kolaboracijo IBM-ove iniciative za virtualno računalništvo (angl. IBM Virtual

Computing Initiative). Cilj je bil nasloviti naraščajoče potrebe po računalniški

zmogljivosti in zahtevah uporabnikov na univerzi. Opisani sistem lahko dostavi

rešitve za različna okolja storitev kadarkoli in kjerkoli ter na zahtevo, kadar takšne

rešitve uporabniki potrebujejo.

35

Eden izmed ključnih ciljev VCL sistema je dostaviti računalniško okolje

uporabnikom preko spletnega vmesnika za omejen čas. Takšno računalniško okolje

lahko sega od preprostih virtualnih strojev, ki izvajajo programsko opremo, do

množice Blade strojev, ki izvajajo visokonivojsko programsko opremo, kot so CAD

sistemi, sistemi GIS, statistični paketi ali poslovno informacijski sistemi, ter vse do

gruče med seboj povezanih fizičnih (angl. Bare Metal) računalniških vozlišč.

S pomočjo razporejevalnega API-ja (angl. Scheduling API) je VCL lahko uporabljen

za avtomatizacijo oskrbovanja strežnikov v farmi strežnikov ali HPC gruči

(ApacheVCL, 2014).

Nimbus

Nimbus je odprtokodno orodje, ki je osredotočeno na ponujanje infrastrukture kot

storitve – IaaS za znanstvene namene. Produkt omogoča tri bistvene storitve:

Izgradnjo privatnih in javnih IaaS oblakov – v ta namen ponuja

implementacijo izvajalne storitve (angl. Compute Service) – Nimbus

Workspace Service, ki omogoča uporabnikom koristiti računalniške vir tako,

da namesti nove virtualne stroje k tem virom. Komplementarna storitev

Cumulus ponuja implementacijo podatkovne shrambe v oblaku in je

oblikovan za zagotavljanje prilagodljivosti razpoložljivih virov,

uporabo IaaS oblaka – primer orodja na tam področju je Nimbus Context

Broker, ki ustvarja skupen konfiguracijski in varnostni kontekst med več viri,

ki so oskrbljeni s strani več potencialnih oblakov. Nimbus ravno tako

omogoča orodja za skalabilnost, s pomočjo katerih zagotavlja avtomatično

prilagajanje med več porazdeljenimi ponudniki,

upravljanje IaaS oblaka – da bi dosegli ta cilj, produkt ponuja razširljivo in

nastavljivo odprtokodno implementacijo. Na primer, Workspace Service

lahko nastavimo za podporo različnim virtualizacijskim implementacijam

(Xen ali KVM), različnim možnostim upravljanja z viri, različnim odprtim

vmesnikom, kot je Amazonov EC2 vmesnik, ter mnoge druge možnosti.

36

S kombinacijo teh orodij in zmožnosti na različne načine omogoča uporabnikom

hiter razvoj poljubne rešitve, ki je lahko specifična glede na skupnost (Nimbus,

2014).

37

4 POSLOVNI VIDIKI RAČUNALNIŠTVA V OBLAKU

4.1 Poslovne prednosti IaaS

Nižji stroški

S poslovnega vidika so nižji stroški ena glavnih prednosti uporabe storitev oblaka. V

primeru javnih oblakov lahko organizacije po potrebi na enostaven način zakupijo

dostop do informacijske tehnologije, ki jo za organizacijo upravlja nekdo drug. Pri

tem so investicijski stroški odpravljeni in se preslikajo v operativne stroške.

Uporabnikom se zaračuna zgolj toliko, kot dejansko uporabijo, in za storitve

plačujejo mesečno. Kot posledica pa se bistveno zmanjša tudi vrednost celotnih

stroškov lastništva (TCO – angl. total cos tof ownership).

Poslovna agilnost

Poslovni procesi, kot so prodaja, podpora uporabnikom, razvoj produktov in interna

komunikacija ali sodelovanje, so vedno bolj odvisni od informacijske tehnologije in

omrežij. Organizacije potrebujejo več dinamične IT infrastrukture, da se lahko

odzivajo na nove poslovne priložnosti. IaaS med drugim omogoča tudi zagotavljanje

enakomerne IT implementacije med različnimi lokacijami in zagotavlja

neprekinjenost operacij. IaaS med drugim tudi pohitri čas na tržišče in čas do

ustvarjanja prihodkov. Interno IT osebje lahko tako daje prednost ključnim

poslovnim dejavnostim in posveti manj časa vzpostavitvi infrastrukture.

4.2 Poslovne prednosti PaaS

Uporaba PaaS modela v organizaciji lahko prinaša precejšnje poslovne prednosti.

Poznavanje teh prednosti omogoča boljše prilagajanje arhitekture rešitve na PaaS

modelu ter boljši izkoristek zmožnosti, ki jih ta ponuja.

Hitrejši razvoj novih poslovnih zmogljivosti

Razvoj in postavitev novih zmogljivosti, z namenom izboljšanja trenutnih aspektov

poslovanja ali postavitev novih poslovnih komponent, zahteva svoj čas. Razvoj

aplikacij s pomočjo PaaS storitev krajša čas na tržišče, saj omogočajo postavitev

38

aplikacije ali razvojne verzije te aplikacije v trenutku, ko je to potrebno, brez

dodatnega čakanja na zagotovitev potrebnih strežnikov ali virov. Tako zmanjšamo

potencialno izgubo poslovanja.

Manj tvegane poslovne inovacije

Uporaba PaaS storitev zmanjša stroške in posledično poslovno tveganje organizacije

pri razvoju inovativne poslovne aplikacije ali modula. Vsaka inovacija se začne kot

eksperiment in organizacije si želijo, da so ti eksperimenti čim cenejši in s čim

manjšimi obveznostmi. Vsaj v začetni fazi, kjer je poglavitno, da organizacija

definira vrednost poslovne inovacije, na osnovi katere lahko potem razporeja svoje

vire. PaaS model naslovi to z dveh plati: storitve v oblaku se plačujejo sproti, stroški

uporabe strojnih virov plačujejo po porabi.

S temi prednostmi oblačne arhitekture zagotovimo manj poslovnega tveganja pri

razvoju inovativnih aplikacij ali modulov in s tem se povečajo možnosti uspešnosti

inovativne organizacije.

Globalno prilagajanje in globalni doseg

PaaS storitve običajno ponujajo velike organizacije, ki imajo postavljene podatkovne

centre v različnih krajih na različnih kontinentih. Organizacija lahko izkoristi

globalni doseg z globalnim ponudnikom PaaS storitve.

Inteligentnejša razporeditev sredstev za IT

Običajna razdelitev IT sredstev je v dveh kategorijah: sredstva, ki zagotavljajo

osnovno infrastrukturo, ter sredstva, ki so namenjena novim aplikacijam in

zagotavljajo nove poslovne zmožnosti. Vsaka organizacija želi minimizirati sredstva

namenjena prvi kategoriji, ter maksimirati sredstva, namenjena drugi kategoriji. PaaS

model storitev v oblaku pripomore k temu na tri načine:

ker plačujemo PaaS storitve po porabi, ni potrebe po investiranju v

infrastrukturo in programsko opremo. Vzdrževanje platforme za naše

poslovne aplikacije s tem postane operativni strošek in ne več kapitalni

strošek, kar pripomore k učinkovitejši izrabi sredstev,

39

ponudnik PaaS storitve zaračuna stroške po porabi glede na prej določen

stroškovnik. Zaradi tega ima organizacija natančen vpogled v porabo in

stroške posameznih komponent poslovnih aplikacij, kar omogoča lažje

odločanje o razporeditvi sredstev med komponentami ter morebiti tudi

odločanje o ukinitvi nekaterih aplikacij, ki ne dosegajo zadanih ciljev,

odvisno od poslovanja določene organizacije in arhitekture aplikacije je

uporaba oblačne arhitekture za gostovanje aplikacij lahko cenejša kot

gostovanje aplikacij v lastnem podatkovnem centru.

PaaS model ne more predstavljati popolne zamenjave IT infrastrukture organizacije,

ta je še vedno potrebna. Kljub temu je postavljanje prilagojenih aplikacij v oblak

mnogokrat boljša izbira.

4.3 Poslovna tveganja PaaS

Kot vsaka druga tehnologija PaaS model storitev v oblaku poleg prednosti prinaša

tudi tveganja. Poznavanje in obvladovanje tveganj adaptacije PaaS modela je nujno

za izdelavo stabilnih in varnih aplikacij, ki ustvarjajo željen poslovni učinek.

Izvajanje pri zunanjih ponudnikih storitev

Najem storitev v oblaku je način izvajanja storitev pri ponudnikih storitev zunaj

organizacije (angl. Outsourcing), kar pomeni, da organizacija storitev raje najame pri

zunanjem ponudniku, kot da jo zagotovi sama. Za razliko od bolj konvencionalnih

načinov migracije k zunanjem ponudnikom, kjer se migracija izvrši v enem koraku,

ponudniki PaaS ponujajo migracijo vsake aplikacije sproti.

Najem storitev pri zunanjem ponudniku pomeni partnerstvo organizacije s tem

ponudnikom, kar prinese tudi nekatera tveganja. Od ponudnika želimo, da je

zanesljiv, varen in uspešen pri zagotavljanju potrebnih storitev in posodobitev.

Ponudnik PaaS storitev in najemnik te storitve skleneta dogovor o ravni storitve in

izvršljivost ob kršitvi le-tega. Zmanjševanje tveganj zahteva pozornost in

prizadevanje ob odločitvi za najem storitev v oblaku kot tudi ob uporabi storitev.

40

Oklepanje ponudbe PaaS ponudnika

Tehnologije podprte na PaaS platformah se razlikujejo med ponudniki PaaS storitev.

Aplikacija z ene PaaS platforme lahko povzroča nevšečnosti ob prenosu na platformo

drugega PaaS ponudnika. Ta način oklepanja ponudbe določenega PaaS ponudnika

lahko v nekaterih primerih povzroča težave.

Na oklepanje ponudbe PaaS ponudnika je nujno usmeriti pozornost pri izbiri

ponudnika PaaS storitev. Lahko se zgodi, da organizacija postane popolno

zaklenjena na enega ponudnika. Običajno vsak ponudnik PaaS storitve zahteva

določeno oklepanje ponudbe, vendar si ob dobri izbiri ponudnika in ustrezni

arhitekturi aplikacije organizacija pusti odprte možnosti za migracijo aplikacij k

drugemu ponudnika, ali v lastni podatkovni center (Burton, 2009).

41

5 ANALIZA UPORABE OBLAČNIH STORITEV MED SLOVENSKIMI

PODJETIJ

Učinkovita priprava predloga poslovnega modela zahteva podrobno poznavanje

proizvoda oziroma storitve, za katero pripravljamo poslovni model. Obenem pa je

potrebno podrobno poznati in raziskati tudi dejansko stanje na trgu na, katerem bomo

kot ponudniki nastopili s proizvodom ali storitvijo.

Za pripravo poslovnega modela, opisanega v tem magistrskem delu, ni potrebno

analizirati tehničnih vidikov delovanja storitve, saj ti nimajo neposrednega vpliva na

ponudbo, končni uporabnik pa ima s tehničnimi podrobnostmi le minimalen stik pri

uporabi. Za nemoteno delovanje namreč skrbi izključno ponudnik. Ključnega

pomena pri pripravi modela pa je stanje ponudbe podobnih storitev in pripravljenost

morebitnih kupcev, da bodo sprejeli našo ponudbo.

Da bi lahko pripravili podroben pregled nad stanjem ponudbe na slovenskem trgu,

smo najprej opravili individualne pogovore z zaposleni v šestih slovenskih podjetjih,

ki že ponujajo razne storitve v oblaku. Intervjuji so potekali v obliki prostega

pogovora, sogovorniki iz posameznih podjetij, kot osnova za podatke, ki smo jih

želeli pridobiti, pa nam je služila struktura, ki jo predvideva Osterwalderjev Business

Model Canvas model za postavljanje poslovnih modelov (OsterwalderBMC, 2014).

Rezultati intervjujev so predstavljeni kot povzetki individualnih intervjujev v Prilogi

1.

Iz informacij, ki smo jih pridobili med individualnimi, intervjuji lahko povzamemo,

da so storitve, ki jih podjetja ponujajo, na visokem tehnološkem nivoju. Področja

uporabe storitev so sicer različna, saj obsegajo od rešitev za podporo projektnemu

vodenju do rešitev za hrambo in izmenjavo podatkov ter tudi rešitve za podporo na

daljavo. Za vse velja ponudba, ki je dovršena in predstavlja izrazite in v nekaterih

primerih tudi merljive prednosti za končnega uporabnika.

Vsi sogovorniki so potrdili, da je za uporabnike njihovih rešitev ključnega pomena

največja možna izkoriščenost razpoložljivih virov ter prilagajanje teh virov trenutnim

potrebam. Skupaj s prilagajanjem virov si uporabnikom spreminjajo tudi stroški, ki

so povezani s koriščenjem storitve. Medtem pa ponudniki priznavajo, da so stroški,

42

ki nastajajo z nudenjem storitve, bolj ali manj enakomerni in je zato za njih ključnega

pomena večanje količine prodanih sredstev, bodisi s povečanjem porabe pri trenutnih

strankah bodisi s pridobivanjem novih strank. Za pospeševanje prodaje se uporablja

predvsem individualni pristop, oglaševanje pa se vrši preko svetovnega spleta in

socialnih omrežji. Kot eno glavnih meril za dobro storitev sogovorniki navajajo

predvsem neprestano delovanje infrastrukture in s tem posledično tudi neprestano

dosegljivost storitve, da je pa to mogoče, so ključnega pomena dobri in stabilni

odnosi z dobavitelji strojne in programske opreme. Vsi sogovorniki vršijo podporo

predvsem preko elektronske pošte.

Iz teh podatkov lahko ugotovimo, da sta neprestano delovanje storitve in

prilagodljiva cena storitve glede na porabo ključna dejavnika, ki jih moramo

upoštevati pri pripravi poslovnega modela.

Za dokončno oblikovanje ponudbenega modela izbrane storitve pa je potrebno

opraviti tudi pregled nad stanjem na strani potencialnih uporabnikov storitve. V ta

namen smo za slovenski trg pripravili pet hipotez ter med podjetij izvedli anketo, s

katerimi bomo skušali potrditi ali zavrniti postavljene hipoteze. Hipoteze in rezultati

anket so predstavljeni in analizirani v nadaljevanju.

5.1 Analiza stanja med slovenskimi MSP

Pri pripravi predloga poslovnega modela smo se osredotočili predvsem na trenutno

stanje uporabe računalniških virov v oblaku med slovenskimi malimi in srednjimi

podjetij. V ta namen smo med podjetja poslali anketo, ki je predstavljena v Prilogi 2.

Z raziskavo smo želeli preveriti veljavnost naslednjih postavljenih hipotez:

H1: Več kot polovica slovenskih MSP je slabo seznanjena z možnostjo uporabe

računalništva v oblaku.

H2: Slovenska MSP uporabljajo lastne računalniške kapacitete, ki jih vzdržujejo z

lastnimi kadri.

H3: Vzdrževanje računalniške opreme predstavlja v slovenskih MSP več kot 10 %

stroškov poslovanja.

43

H4: Računalniški viri MSP imajo pomanjkljivosti, ki se jih MSP zavedajo.

H5: MSP ne zaupajo ponudnikom oziroma tehnologiji računalništva v oblaku.

Anketa je bila izvedena preko spletnega obrazca. Kontaktni podatki o anketirancih so

bili pridobljeni iz javno dostopnih podatkov v spletnem imeniku podjetij bizi.si

(www.bizi.si, 2014). S seznama več kot 5000 IT podjetij smo oblikovali seznam

kontaktov 624 podjetij. Seznam podjetij je bil oblikovan na podlagi naslednjih

zahtev:

podjetje mora ustrezati karakteristikam MSP v skladu z zakonodajo evropske

unije (MSP, 2015),

podjetje se ne ukvarja izključno s preprodajo računalniške opreme, ampak

nudi tudi storitve,

podjetje ima pravni status d.o.o., d.n.o. ali s.p.,

podjetje ima v času pridobitve podatkov odprt TRR v Republiki Sloveniji.

Podjetja, ki ustrezajo pogojem, so bila kontaktirana in pozvana k odzivu na

vprašalnik. Podjetja so bila kontaktirana na splošne kontaktne e-poštne naslove, ki so

bili navedeni v bazi podatkov. V zadanem terminu je na vprašalnik bilo zbranih 267

odgovorov. Rezultati ankete so predstavljeni v Prilogi 3.

Na splošno lahko ugotovimo, da so slovenska podjetja dobro ozaveščena o sodobnih

računalniških tehnologijah. Večina podjetij je namreč odgovorila, da poznajo

možnosti, ki jih računalništvo v oblaku ponuja. Med rezultati pa vseeno izstopa

podatek, da je med srednje velikimi podjetij več kot polovica vprašanih odgovorila,

da ne poznajo oblačnega računalništva. Da so slovenski MSP dobro seznanjeni z

različnimi možnostmi IKT, ki jih je mogoče najti na trgu, kaže tudi dejstvo, da že

skoraj 10 % anketirancev uporablja lahke odjemalce namesto delovnih postaj. Ta

rešitev je med najsodobnejšimi možnostmi in prinaša prednosti oblačnega

računalništva tudi osnovnim uporabnikom. Ponuja namreč neposredno povezavo v

oblak, prilagoditev kapacitet trenutnim potrebam, obenem pa porabi bistveno manj

44

električne energije, medtem ko še vedno zagotavlja vse zmožnosti kot jih osebni

računalniki.

Ugotovimo tudi lahko, da so MSP redno seznanjena s stanjem tehnologije. Veliko

vprašanih namreč samostojno išče informacije o računalniški opremi, kadar

načrtujejo nove nakupe ali nadgradnje. Opremo torej nakupujejo sami, vseeno pa se

jih precej poslužuje pooblaščenih ponudnikov tako pri nabavi kot pri rednem

vzdrževanju.

Posebej velja poudariti povezave med vprašanji, ali so podjetja v njihovi

infrastrukturi prepoznala ozka grla, ki bi ob izpadu pomenila izpad poslovanja, in

odgovori na vprašanje, če bi ta ozka grla lahko odpravili z najemom storitve v

oblaku. Ozka grla, ki ob izpadu pomenijo prekinitev poslovanja, so namreč tiste

točke v infrastrukturi, ki jim je potrebno nameniti največ pozornosti, ter zagotoviti,

da prepoznana ozka grla čim prej odpravimo. Skoraj tretjina vprašanih je namreč

odgovorila, da so najšibkejši člen v njihovi računalniški infrastrukturi prav slabe

delovne postaje. V tej skupini pa jih le četrtina uporablja storitve na daljavo. Več kot

četrtina pa se zaveda, da bi z oblačno rešitvijo lahko odpravili ozko grlo, vendar so se

odločili, da tovrstnih storitev ne bodo koristili, precej pa jih priznava, da poleg slabih

delovnih postaj v njihovo infrastrukturo ne vključujejo oblačnih rešitev, saj njihovo

okolje ni pravilno postavljeno.

Obenem anketiranci priznavajo tudi, da se ozka grla pojavljajo pri zagotavljanju

varnostnega kopiranja podatkov. Tudi v tem primeru ima le približno četrtina

vprašanih vpeljano oblačno storitev z namenom varnostnega kopiranja. Skoraj enak

delež pa tudi za to nima primerno postavljenega okolja. Skoraj četrtini pa varnostno

kopiranje ne predstavlja ključnega pomena, saj kljub prepoznanemu ozkemu grlu in

zavedanju, da lahko z oblačno storitvijo to vsaj deloma odpravijo, ne uporabljajo

varnostnega kopiranja v oblak.

Podrobna analiza prejetih odgovorov na ankete in primerjava s postavljenimi

hipotezami nas torej pripelje do ugotovitev, predstavljenih v nadaljevanju.

45

Za podrobno analizo rezultatov smo MSP razdelili na tri podskupine v skladu z

zakonodajo Evropske unije (MSP, 2015). Kriteriji za podskupine so podani v Tabeli

1.

Tabela 1: podskupine MSP po zakonodaji EU

Podskupina MSP Število zaposlenih Letni promet (ali) bilančna

vsota

Srednje veliko do 250 do 50 milijonov € do 43 milijonov €

Malo do 50 do 10 milijonov € do 10 milijonov €

Mikro do 10 do 2 milijona € do 2 milijona €

Za analizo rezultatov pa smo uvedli tudi interval zaupanja 95 %. To pomeni, da

lahko zaradi velikost vzorca ankete (267 podjetij) s 95 % gotovostjo trdimo, da je

dejanski delež seznanjenosti podjetij med vsemi 624 podjetij +/- 4,5 %. Torej pri

analizi upoštevamo odstopanja do največ 4,5 % (Interval zaupanja, 2015).

U1: Slovenska podjetja so razmeroma dobro seznanjena s stanjem tehnologije in

možnostjo uporabe računalniških virov v oblaku. Kot je razvidno iz očitne razlike

med odgovori na vprašanje številka 2 v anketi (Tabela 2) je z idejo računalništva v

oblaku seznanjenih skoraj 70 % anketirancev. Če pa primerjamo tudi rezultate

seznanjenosti glede na velikost podjetja, opazimo, da so po posameznih skupinah

odstotki pritrdilnih odgovorov visoki. 80 % in več mikro ali malih podjetij je namreč

seznanjenih z računalništvom v oblaku, medtem ko je seznanjenost srednje velikih

podjetij 47 %. Tudi ob upoštevanju intervala zaupanja 4,5 % lahko trdimo, da so vse

tri skupine podjetij dobro seznanjene z računalništvom v oblaku. Hipotezo H1 lahko

torej zavrnemo.

46

Tabela 2: Seznanjenost podjetij z računalništvom v oblaku po skupinah

Vprašanje 2: Ali ste v vašem podjetju že seznanjeni z možnostjo uporabe

računalniških virov »v oblaku«?

Odgovor Da Ne Skupna vsota % seznanjenih

v skupini

Mikro 80 20 100 80,0

Malo 61 13 74 82,4

Srednje 44 49 93 47,3

Skupna vsota 185 82 267 69,3

Test Hi2 v Tabeli 2 pokaže, da so med mikro, malimi in srednjimi podjetij značilna

odstopanja pri deležu seznanjenosti. Hi2 = 32,5, P-vednost = 8,7 * 10-8, število

prostostnih stopenj je 2.

U2: Slovenska podjetja še vedno uporabljajo pretežno lastno računalniško opremo.

Kot lahko vidimo na Sliki 5, je skupno 61 % anketirancev odgovorilo, da uporabljajo

lastno opremo v različnih konfiguracijah. To opremo pa podjetja večinoma

vzdržujejo v lastni režiji s svojim kadrom, kot lahko razberemo iz odgovorov na

anketno vprašanje številka 8, ki so prikazani v Tabeli 3. Več kot polovica od

vprašanih podjetij v vseh treh skupinah ima namreč enega zaposlenega zadolženega

za vzdrževanje ali celo lasten oddelek za upravljanje z IT. Razumljivo je v mikro in

malih podjetjih večkrat to le ena oseba. Izstopa primerjava pri odgovoru, da se

serviser izbira ob vsakem primeru posebej. Odgovori mikro in srednje velikih

podjetjih so namreč skoraj enaki pri primerljivi velikosti obeh skupin. Pričakovali bi

namreč, da bi se mikro podjetja večkrat odločala za lastno popravilo ali bi zaupala le

izbranim serviserjem. Kljub temu ob upoštevanju 5 % tveganja lahko s tem lahko

hipotezo H2 potrdimo.

47

Slika 5: Razmerja med odgovori na vprašanje številka 8

Tabela 3: Število odgovorov na vprašanja o vzdrževanju računalniške opreme

Vprašanje 8: Kdo vzdržuje vašo računalniško opremo?

Odgovori:

Imamo

lasten IT

oddelek.

Imamo

zadolženo

eno osebo,

ki je

zaposlena

pri nas.

Imamo

sklenjeno

pogodbo z

računalniškim

servisom.

Zbiramo

ponudbe

za vsak

posamezen

primer.

Drugo Skupna

vsota

Mikro 15 46 18 17 4 100

Malo 15 26 16 8 9 74

Srednje 23 27 16 19 8 93

Skupna vsota 53 99 50 44 21 267

% 19,85 37,08 18,73 16,48 7,87

U3: Kljub lastništvu in lastnemu vzdrževanju računalniške infrastrukture pa MSP

njihova oprema ne predstavlja velikih stroškov v rednem vzdrževanju. Kot je

razvidno iz rezultatov, predstavljenih na Sliki 6, je 68 % anketirancev odgovorilo, da

jim njihova računalniška oprema predstavlja manj kot 10 % rednih stroškov oziroma

teh stroškov niti ne zaznajo. Če primerjamo odgovore tudi po velikosti podjetja,

48

ugotovimo, da so stroški zanemarljivi za približno polovico vseh vprašanih v

posamezni skupini. Po pričakovanjih pa je vseh treh skupinah podjetji manj podjetji z

večjimi stroški. Sklepamo namreč, da so tista podjetja z večjimi stroški bolj

računalniško specializirana podjetja, torej je to razumljivo, saj je računalniška

oprema ključnega pomena v njihovem delovnem procesu.. Hipotezo H3 lahko torej

ob standardnem 5 % tveganju zavrnemo.

Tabela 4: Število odgovorov na vprašanje o stroških vzdrževanja

Vprašanje 9: Imajo stroški vzdrževanja vašega računalniškega okolja velik vpliv na

redne stroške?

Odgovor Ne < 10 % < 20 % < 30 % > 30 % Skupna

vsota

Mikro 53 23 11 5 8 100

Malo 33 11 19 7 4 74

Srednje 43 18 13 10 9 93

Skupna

vsota

129 52 43 22 21 267

Skupni % 48,3 19,5 16,1 8,2 7,9

Slika 6: Razmerje med odgovori na vprašanje o stroških računalniškega okolja

49

U4: Podjetja so bila vprašana tudi, ali so v svoji računalniški infrastrukturi

prepoznala ozka grla v delovanju oz. kateri del celotne postavitve se jim zdi najbolj

ranljiv. Iz odgovora na vprašanje številka 12 lahko sklepamo, da so podjetja že

prepoznala, kje so njihove infrastrukture pomanjkljive, saj je le 22 % anketirancev

odgovorilo, da so njihovi sistemi popolnoma primerni (Tabela 5). Med prepoznanimi

pomanjkljivostmi pa so anketiranci skoraj enakomerno porazdeljeni med tiste, ki

smatrajo, da imajo ključne pomanjkljivosti med mrežno infrastrukturo, delovnimi

postajami ali varnostnim kopiranjem. Iz prejetih odgovorov na vprašanje številka 15

(Tabela 6) pa lahko vidimo, da manj kot polovica (43 %) vprašanih meni, da je za

nezanesljivost krivo slabo vzdrževanje. Ostali so za nezanesljivosti namreč okrivili

enega od delov računalniške infrastrukture oz. sistemov. Hipotezo H4 na osnovi

odgovorov lahko potrdimo.

Tabela 5: Odgovori na vprašanje o ozkih grlih v sistemih

Vprašanje 12: Ali ste v trenutni postavitvi vašega računalniškega okolja že prepoznali ozka grla,

ki bi v primeru izpada pomenila izpad delovanja?

Odgovori:

Ne, naš sistem

je postavljen z

vsemi

varnostnimi

mehanizmi,

ključni sistemi

so podvojeni.

Slaba mrežna

infrastruktura

Slabo

zagotavljanje

varnostnega

kopiranja

podatkov

Slabe delovne

postaje

Skupna vsota

Mikro 18 27 21 34 100

Malo 21 16 19 18 74

Srednje 20 25 22 26 93

Skupna vsota 59 68 62 78 267

Skupni % 22,1 25,5 23,2 29,2

50

Tabela 6: Odgovori na vprašanje o učinkovitosti računalniških sistemov

Vprašanje 15: Kateri vidik vašega trenutnega računalniškega okolja je po vašem mnenju

trenutno najbolj neučinkovit?

Odgovori: Mikro

podjetja

Mala

podjetja

Srednje

velika

podjetja

Vsota Skupni

%

Zastareli in nezanesljivi

računalniki 7

14 12 33 12,4

Nezanesljiv strežniki 21 7 12 40 15

Nezanesljiv sistem varnostnega

kopiranja podatkov 14

9 15 38 14,2

Nezanesljiva mrežna oprema 14 11 13 38 14,2

Neredno vzdrževanje opreme 13 15 12 40 15

Neredno vzdrževanje strežnikov 13 10 10 33 12,4

Neredno vzdrževanje

podatkovnega središča 18

8 19 45

16,9

Vsota 100 74 93 267

U5: Na podlagi odgovorov na vprašanje številka 13 lahko zavrnemo hipotezo H5.

Tabela 7: Odgovori na vprašanje o primernosti najema oblačne storitve

Vprašanje 13: Ali menite, da bi lahko ta ozka grla odpravili z najemom storitve na

daljavo? Odgovori Da ampak

jih ne

koristimo.

Da nekatere

tudi že

uporabljamo.

Ne zaupamo

računalniškim

storitvam na

daljavo oz.

izven naše

lokacije

Ne, ker

nimamo

primernega

okolja

Vsota

Mikro 30 22 20 28 100

Mala 17 25 13 19 74

Srednja 30 21 22 20 93

Skupna

Vsota

77 68 55 67 267

% 28,8 25,5 20,6 25,1

51

Slika 7: Razlika med odgovori o uporabi računalništva v oblaku

Ugotovili smo namreč, da je le 21 % vprašanih odgovorilo, da ne zaupa v storitve v

oblaku. Kar 25 % anketirancev pa oblačne storitve že uporablja kot sestavni del svoje

infrastrukture ali so celo celotne sisteme že preselili v oblak (Slika 7). Med

vprašanimi je prav večina malih podjetij takih, ki so del ali celotno infrastrukturo že

preselili v oblak, to je kar 25 oz. več kot tretjina vprašanih malih podjetij. Največje

nezaupanje pa računalništvo v oblaku uživa pri srednje velikih podjetjih. Približno

tretjina tako mikro kot srednje velikih podjetij se zaveda lastnosti računalništva v

oblaku, vendar jih ne koristijo. V vseh treh skupinah podjetij pa je približno 20 takih,

ki nimajo primerno postavljenega okolja, da bi lahko vsaj deloma uvedli komponente

v oblaku.

Iz predstavljenih ugotovitev torej lahko sklepamo, da je slovensko poslovno okolje

dobro seznanjeno z možnostmi, ki jih ponuja računalništvo v oblaku. Vredno je torej

postaviti poslovni model za nove in inovativne oblačne storitve in jih ponuditi na

trgu slovenskim MSP.

52

5.2 Postavitev poslovnega modela za storitev varnostnega kopiranja v

oblak

Definiranje poslovnega modela novega proizvoda ali storitve je eden ključnih

korakov za uspeh. Natančna analiza in definicija poslovnega modela pa se izkaže

izjemno zahtevna, kadar se nanaša na nove tehnologije ali storitve, kar oblačno

računalništvo nedvomno je.

Da lahko postavimo primeren poslovni model, je potrebno uvesti interaktivno

metodologijo, ki zaporedno in medsebojno povezano uporablja analiziranje

trenutnega stanja, predlaganje novega ali izboljšanega modela, implementacijo

predlaganega modela in testiranje.

Slika 8 shematično prikazuje vrstni red korakov analize, postavitve, razvoja in

preizkušanja poslovnega modela pri nastopu na tržišču.

Slika 8: Metodologija postavitve in izboljšave poslovnega modela

53

Vsak od korakov priprave poslovnega modela ima definiran tok dogodkov, ki se jih

moramo držati, če želimo vzpostaviti primeren poslovni model. Če korak ni uspešen

se njegova izvedba ponovi oziroma se vrnemo nazaj na prejšnji korak ter

prilagodimo model v predhodnem koraku na podlagi napak, ki smo jih prepoznali.

Vrnemo se lahko tudi več korakov nazaj, če prepoznamo, da je težava za neuspeh

nastala že več kot en korak nazaj. Kadar prilagodimo model, pa se vedno

približujemo cilju tako, da gremo preko vseh postopkov po predvideni metodologiji

brez preskakovanja korakov.

Predvideni postopki znotraj posameznih korakov so naslednji:

Analiza

1. Analiza poslovnih potreb,

2. Analiza trenutnega poslovnega modela,

3. Naprej k predlogu poslovnega modela.

Predlog

1. Priprava predlogov poslovnih modelov,

2. Analiza predlogov poslovnega modela,

3. Izbira glavnega poslovnega modela,

4. Nazaj k analizi če ni primernega poslovnega modela za izbiro, ali

naprej k vzpostavitvi.

Vzpostavitev

1. Vzpostavitev,

2. Nazaj k analizi ali predlogu, če vzpostavitev ni uspešna, ali naprej k

testiranju.

Testiranje

1. Testiranje modela ,

2. Prilagajanje modela po potrebi ,

3. Nazaj k analizi, predlogu ali vzpostavitvi, če testiranje ni uspešno,

sicer naprej k dejanski izvedbi.

54

Predlagana oblačna storitev ponuja možnost varnostnega kopiranja celotnih IT okolij

končnega uporabnika.

Oblačna storitev omogoča izdelavo celotnih in inkrementalnih varnostnih kopij na

varno lokacijo v oddaljenem podatkovnem središču. Storitev se lahko uporablja tako

na Microsoft Windows okoljih kot tudi na vseh Unic operacijskih sistemih.

Kot je razvidno iz poenostavljene sheme delovanja, predstavljene na Sliki 9

uporabnik zakupi prostor na vsaj eni izbrani lokaciji. Na svoj sistem namesti in

nastavi primerno programsko opremo, ki poskrbi, da se podatki vsako noč samodejno

varnostno kopirajo preko kriptirane spletne povezave v izbrano podatkovno središče.

Dodatno mero varnosti si uporabnik lahko zagotovi z najemom dodatne lokacije za

kopiranje podatkov. Vsi podatki se v tem primeru dodatno kopirajo tudi med dvema

geografsko neodvisnima podatkovnima središčema. To omogoča, da se podatki

uporabniku povrnejo v celoti tudi v primeru popolnega izpada tako lastnega IT

sistema kot tudi popolnega izpada ene od oblačnih lokacij.

Inkrementalno kopiranje pomeni, da se kopiranje celotnega sistema izvede le prvič.

Ob vseh naslednjih kopiranjih se prenesejo le novo nastali podatki. Na tak način še

vedno kopiramo vse potrebne podatke, vendar bistveno prihranimo na diskovnem

prostoru, ki ga strankine kopije zasedajo. To pa hkrati pomeni tudi cenovno

ugodnejšo storitev za končnega uporabnika, saj je cena takšne storitve odvisna

predvsem od količine diskovnega prostora, ki ga strankini podatki zasedajo v

podatkovnem središču.

Ključne prednosti storitve so:

varen prenos podatkov do oddaljene lokacije z uporabo enkripcijskih

protokolov,

izdelava inkrementalnih varnostnih kopij, kar omogoča hitro kopiranje in

učinkovito izrabo diskovnega prostora,

ohranjanje zgodovine, kar omogoča obnovitev datotek kadarkoli v preteklost,

urnik opravil za nastavljanje pogostosti izdelovanja kopij,

obveščanje preko e-pošte o morebitnem neuspešnem kopiranju,

enostavna povrnitev podatkov preko grafičnega vmesnika.

55

Tovrstna oblačna storitev predstavlja nedvomno najboljšo možnost za varnostno

kopiranje tudi z vidika nabave strojne opreme. Manjša podjetja namreč težko

zagotovijo varnostne standarde za primerno podatkovno hrambo v primerjavi z

urejenimi podatkovnimi središči. Z najemom storitve pa pod ugodnimi pogoji dobijo

na razpolago tehnično ustrezen in prilagojen prostor, urejen in nadzorovan sistem

hlajenja prostora ter vnaprej optimalno konfigurirano in sodobno strojno opremo. V

ceni vzpostavitve pa je že vključena tudi vsa potrebna programska oprema potrebna

za delovanje storitve. Končni uporabnik ima torej z najemom storitve pokrite vse

vidike vzpostavitve in delovanja zanesljive rešitve.

Slika 9: Poenostavljen prikaz delovanja storitve

(Pridobljeno 16. 1. 2014 s svetovnega spleta: http://www.arctur.si)

Pri pripravi poslovnega modela za oblačno storitev, opisano v tem magistrskem delu,

smo kot osnovo vzeli anketo, ki je bila izvedena med v naprej izbranimi

56

visokotehnološkimi podjetij, ki se ukvarjajo z informacijskimi tehnologijami.

Rezultati teh individualnih anket so opisani v predhodnih podpoglavjih in strnjeni v

Prilogi 1. Podjetja delujejo predvsem v lokalnem okolju, a je potrebno poudariti, da

so njihove storitve na voljo na svetovnem trgu, saj, kot smo že opisali, računalništvo

v oblaku omogoča globalno dostavo storitev preko interneta.

Ker je storitev namenjena predvsem B2B poslovanju, tj. podjetje ponuja storitev

drugim poslovnim subjektom, je gotovo najboljši pristop postavitev poslovnega

modela na podlagi povratnih informacij iz podjetij, ki predstavljajo morebitne

uporabnike.

5.2.1 Osterwalderjev poslovni model

Kot osnovo za pridobivanje informacij in kot glavno vodilo pri izvedbi anket smo

uporabili Osterwalderjev okvir za poslovni model (angl. Osterwalder Business

Model Canvas) (OsterwalderBMC, 2014).

Osterwalderjev model je pogosto uporabljen kot metoda za strateški management.

Uporaben je namreč tako za analizo obstoječih poslovnih modelov kot tudi za

pripravo novih. Sam model je predstavljen kot tabela (Slika 10), celice v tabeli pa

predstavljajo vse ključne elemente v pripravi ali analizi poslovnega modela. Tako na

preprost način zaobjamemo vse ključne dejavnike za podjetje in tudi morebitne

kompromise ali prilagoditve poslovanja.

57

Slika 10: Osterwalderjeva »Business model canvas« tabela

(Pridobljeno 23. 1. 2014 s svetovnega spleta:

http://www.businessmodelgeneration.com)

Tabela poslovnega modela vsebuje vse ključne dejavnike in sile med dejavniki

procesa, ki jih moramo upoštevati za postavitev poslovnega modela. Posamezne

celice tabele tako po skupinah opisujejo:

Infrastrukturo: v tej skupini prepoznamo vse merljive dejavnike, ki se med

postopkom ustvarjanja proizvoda ali storitve porabljajo ali pretvarjajo. Poleg

materialnih in merljivih učinkov tukaj tudi prepoznamo vse postopke in aktivnosti, ki

pripomorejo k nastajanju proizvoda. Kot zunanji dejavnik v infrastrukturi pa

prepoznamo tudi partnersko mrežo.

Ključne aktivnosti: v to skupino spadajo vse aktivnosti, ki pripomorejo k

ustvarjanju vrednostne ponudbe. Sem na primer spadajo predelava sredstev,

trženje, izboljšave na produktih in postopkih in podobno.

Ključni viri: v tej skupini prepoznavamo vse dejavnike, ki se morajo porabiti,

da ustvarjamo vrednost pri naših kupcih. Ti dejavniki predstavljajo za

58

podjetje sredstva, ki so potrebna za podporo poslovanju. Ta sredstva so lahko

v obliki zaposlenih, finančnih sredstev, fizičnih virov ali pa intelektualne

lastnine.

Partnersko omrežje: v to skupino spadajo vsi, ki v postopku ustvarjanja ali

uporabe proizvoda ali storitve pripomorejo k spremembi stanja. Sem torej

lahko na primer prištevamo dobavitelje, distributerje, podizvajalce itd.

Ponudbo: v to skupino prištevamo zbir proizvodov in storitev, ki jih ponujamo

kupcem, z namenom zadovoljiti njihove potrebe.

Vrednostna ponudba: je tisti dejavnik, ki opazovanega ponudnika razlikuje od

konkurence. Vrednostna ponudba prinaša dodano vrednost kupcu preko

različnih vplivov, kot so na primer: novost proizvoda, zmogljivost,

prilagodljivost, cena in podobno. Vrednostna ponudba je lahko kvantitativna

(cena ali učinkovitost) ali kvalitativna (uporabniška izkušnja).

Kupce: so tisti, ki prepoznajo dodano vrednost naše ponudbe. So bodisi končni

uporabniki proizvoda ali storitve bodisi le odjemalci za nadaljnjo preprodajo. V obeh

primerih se mora naša ponudba razlikovati od tekmecev tako, da kupci jasno

prepoznajo naše prednosti.

Segmenti kupcev: za postavitev učinkovitega poslovnega modela mora

podjetje prepoznati, katerim kupcem lahko ponuja svoje proizvode ali

storitve. Te lahko razdeli na različne segmente kupcev na podlagi različnih

potreb in atributov tako, da zagotovi primerno izvedbo strategije, ki sovpada

z lastnostmi posameznega segmenta. Tipični segmenti kupcev so:

o masovni trg: le malo razlik med kupci, vsem končnim kupcem

strežemo skoraj enak proizvod,

o nišni trg: razdelitev kupcev v niše, vsaki niši nato strežemo specifični

proizvod ali storitev,

o segmentirani trg: ponudnik razdeli kupce tudi znotraj posameznih

skupin ter jim posledično streže še dodatno specificirane proizvode ali

59

storitve, ki so popolnoma prilagojeni za posamezno specifično

skupino:

diverzificirani trg: podjetje streže kupcem z zelo različnimi

proizvodi, ki zadovoljijo zelo različne potrebe,

večstranska platforma: postopki so utečeni, podjetje deluje kot

posrednik med dvema kupcema. Tako na eni strani streže

odjemalcem s storitvami, ki jih sprejema od svojih partnerjev

ali dobaviteljev.

Komunikacijski kanali: podjetje mora svoje odjemalce obveščati preko

različnih komunikacijskih kanalov. Učinkoviti kanali bodo informacije o

vrednosti ponudbe posredovali hitro in učinkovito in ugodno. Podjetje lahko

svojim kupcem informacije podaja neposredno ali preko partnerskih navez, ki

posredujejo informacije dalje.

Odnosi s kupci: za dolgotrajen uspeh poslovnega modela je ključnega

pomena, da podjetje ustvarja in neguje odnose s kupci. Tudi odnose s kupci

lahko razvrstimo v različne podskupine:

o osebni odnos: neposredna komunikacija med podjetjem in

odjemalcem v načinu »ena na ena«. Ta pristop se lahko uporablja

bodisi pri prodaji bodisi po zaključeni prodaji, lahko pa tudi v obeh

primerih,

o samopostrežba: ni jasnega neposrednega odnosa. Podjetje priskrbi

'orodja', s katerimi si kupec lahko sam priskrbi ali izbere želen

proizvod ali storitev,

o avtomatizirana postrežba: podoben sistem kot samopostrežba, le da

sistem vodi odjemalca skozi postopek in se mu prilagaja ter mu na

podlagi zbranih podatkov ponuja prilagojeno ponudbo,

o skupnosti: ustanavljanje skupnosti odjemalcev omogoča, da ponudnik

neposredno komunicira z večjo skupino. Dodatna prednost skupnosti

je v tem, da se mnenja in znanje o storitvi ali proizvodu hitreje delijo

60

znotraj skupine. Podobno se lahko tudi razrešujejo morebitni problemi

že znotraj skupine brez posredovanja ponudnika.

Finance:

Struktura cene: opisuje najbolj pomembne denarne posledice pri uporabi

različnih poslovnih modelov. Struktura cene je lahko stroškovno odvisna, kar

pomeni, da je poslovni model osredotočen na zmanjševanje stroškov; ali

vrednostno odvisna, kar pomeni, da je poslovni model manj osredotočen na

stroške in se bolj posveča ustvarjanju dodane vrednosti za kupca ali

uporabnika. Struktura cene ima različne ključne sestavine, ki jih moramo

upoštevati:

o stalni stroški: stroški se ne spreminjajo preko različnih aplikacij,

o spremenljivi stroški: stroški se spreminjajo glede na količino

proizvodnje in količino proizvedenih sredstev,

o ekonomija obsega: stroški se tipično zmanjšujejo z večanjem števila

proizvedenih sredstev,

o ekonomija namena: stroški se zmanjšujejo z vgrajevanjem podobnih

dejavnosti, ki imajo neposreden vpliv na končni produkt.

Denarni tokovi: predstavljajo način, kako ponudnik ustvarja dobiček iz

posameznih tržnih segmentov. Najbolj pogoste vrste denarnih tokov so:

o prodaja sredstev: prodaja pravic do fizične dobrine uporabniku,

o plačilo uporabe: dobiček se ustvarja na podlagi koriščene storitve,

o naročnina: dobiček se ustvarja na podlagi zaračunavanja ponavljajoče

se storitve,

o izposoja ali najem: prodaja časovno omejene pravice do koriščenja

sredstva,

61

o licenciranje: dobiček se ustvarja na podlagi zaračunavanja pravice do

uporabe zaščitene intelektualne lastnine,

o provizija pri posredovanju: dobiček se ustvarja na podlagi provizije

pri posredovanju posla med dvema strankama,

o reklamiranje: dobiček iz oglaševanja proizvoda ali storitve stranke

(OsterwalderBMC, 2014).

5.3 Predlagani poslovni model

Začetni koncept poslovnega modela

Vrednostni

predlog

Oblačna storitev predstavlja ugodno in preprosto rešitev za potrebe

varnostnega kopiranja podatkov za MSP. Storitev deluje

samodejno in v poljubnem časovnem intervalu. Omogočeno je

večnivojsko kopiranje podatkov ter s tem primerno višja stopnja

varnosti.

62

Distribucija Storitev je na voljo preko internetne povezave. Za distribucijo je

torej ključnega pomena izključno povezava med uporabnikovo

lokacijo in podatkovnim središčem ponudnika storitve.

Odnos s

kupci

Začetni kontakt pri prodaji in vzpostavitvi storitve velja za

osebnega ena na ena, saj je potrebno ugotoviti dejanske potrebe

končnega uporabnika in mu svetovati najprimernejšo rešitev za

uporabnikove potrebe.

Kadar pa je storitev vpeljana in je uporabnik že dovolj vešč

delovanja in uporabe, se odnos prelevi v samopostrežbo.

Uporabnik si takrat namreč lahko sam prilagaja obseg koriščenja

storitve glede na dejanske potrebe v danem trenutku, ne da bi

moral pri tem posredovati ponudnik storitve.

Kupci S ponudbo se cilja na masovni trg. Storitev je namreč dovolj

prilagodljiva, da lahko zadovoljimo širok nabor končnih

uporabnikov. Potrebna je le začetna prilagoditev glede na potrebe

dejanskega končnega uporabnika.

Ključni viri Na ponudnikovi strani ključne vire predstavlja predvsem

zanesljiva infrastruktura. Ta namreč omogoča nemoteno delovanje

z vidika končnega uporabnika.

Ključne

dejavnosti

Ključne dejavnosti za uspeh storitve je predvsem stalen razvoj in

prilagajanje storitve sodobnim varnostnim in uporabniškim

standardom tako z vidika storitve kot z vidika strojne opreme.

Oboje je namreč ključno za ohranjanje zanesljive storitve pri

končnem uporabniku.

Za širitev poslovanja pa je pomembno tudi vzpostavljanje

blagovne znamke storitve in identitete storitve, saj se s tem veča

tržni uspeh.

63

Ključne

naveze

Za ponudnika storitve je ključnega pomena naveza med njimi in

ponudniki infrastrukturne ter programske opreme. Prav od

dobaviteljev opreme je namreč odvisno zanesljivo delovanje

ključne storitve.

Z vidika končnega uporabnika pa je ključna edino naveza med

uporabnikom in ponudnikom storitve, saj je to edina naveze, ki

nastane pri izvajanju storitve.

Struktura

stroškov

Uporabnikom storitve ni potrebno vlagati v nabavo in vzpostavitev

nove strojne opreme, ampak si lahko prilagodijo operativne

stroške na podlagi dejanske uporabe storitve. Stroški se tako

prilagajajo uporabnikovemu poslovanju.

Denarni

tokovi

Denarni tok je z vidika storitve vzpostavljen le med uporabnikom

in ponudnikom. Predviden je najem po dejanski porabi.

Uporabljajo se torej redna mesečna plačila glede na porabo v

prejšnjem mesecu. Stroški se tako prilagajajo dejanski porabi.

Dodatno uporabnik pri ponudniku poravna stroške vzpostavitve

storitve ob začetku najema.

5.4 Potreba po storitvi

Ključne potrebe, ki jih opisana storitev ponuja, so naslednje:

Izboljšanje splošnega stanja infrastrukture. Z vzpostavitvijo samodejnega

varnostnega kopiranja uporabnik namreč omogoči bistveno večjo varnost

svojih podatkov. Izbrani podatki so tako varni v primeru napak ali okvar pri

uporabniku,

redno kopiranje podatkov, kar omogoča, da so vsi podatki aktualni do največ

24 ur, dodatno pa je mogoče izgubljene podatke obnoviti gleda na določen

datum v zgodovini. S tem uporabnik lahko povrne podatke v primeru

neželenega prepisa ali izgube podatkov na svoji lokaciji,

64

uporabnik z najemom storitve izboljša svoj denarni tok. Najem je namreč

bistveno ugodnejši od nakupa lastne opreme. Uporabnik se tako izogne

nepotrebnim vlaganjem v strojno opremo. Namesto infrastrukturnih stroškov

ima uporabnik tako le operativne stroške. Ti stroški pa so prilagodljivi in so

odvisni le od obsega poslovanja končnega uporabnika, kar pomeni, da rastejo

ali podajajo skupaj s poslovanjem uporabnika.

5.5 Funkcionalnosti storitve in prednosti za uporabnike

Storitev omogoča bistveno boljšo in podatkovno varnejšo IT infrastrukturo pri

končnem uporabniku, ne da bi se končnemu uporabniku bistveno povečala vlaganja

v infrastrukturo in njeno vzdrževanje. Ključnega pomena za to je poslovni model

najema po porabi, kar pomeni, da bo uporabnik plačal le toliko, kot dejansko porabi

tisti mesec. Dodatne tehnične lastnosti, ki pripomorejo k kakovosti storitve, pa so:

varen prenos podatkov do oddaljene lokacije z uporabo enkripcijskih

protokolov,

izdelava inkrementalnih varnostnih kopij, ki omogoča hitro kopiranje in

učinkovito izrabo diskovnega prostora,

ohranjanje zgodovine, kar omogoča obnovitev datotek kadarkoli v preteklost,

urnik opravil za nastavljanje pogostosti izdelovanja kopij,

obveščanje preko e-pošte o morebitnem neuspešnem kopiranju,

enostavna povrnitev podatkov preko grafičnega vmesnika.

Uporabniku je dodatno na voljo vedno tudi strokovna podpora in svetovanje s strani

ponudnika storitve.

5.6 Izvedba storitve

Storitev se uvede v dveh glavnih korakih.

Najprej mora ponudnik pripraviti vse potrebno na infrastrukturi v podatkovnem

središču. Upravljavec sistema torej najprej pripravi varen SSH račun za novo

stranko. Ta račun se uporablja za preverjanje pristnosti v komunikaciji med

uporabnikovo in ponudnikovo lokacijo. Upravljavec nato novo ustvarjenemu

65

uporabniškemu računu vzpostavi kvote za podatke. Na podlagi kvot se namreč

definira največja količina podatkov, ki jo lahko uporabnik zasede v podatkovnem

središču. Uporabniškemu računu se nato določi primerne uporabniške pravice, ki

določajo, do katerih podatkov bo lahko programska oprema in posledično končni

uporabnik dostopali. Isti strežniški viri se namreč uporabljajo za več strank. Z

primernimi pravicami ponudnik tako prepreči, da bi nepooblaščeni uporabniki

dostopali do podatkov drugih uporabnikov. Sistemski upravljavec nato preveri, ali

vse povezave delujejo, in odpravi morebitne napake. Če je uporabnik zakupil tudi

dodatno kopiranje podatkov na sekundarno lokacijo, upravljavec sistema ponovno

izvede podoben postopek tudi na sekundarni lokaciji in s tem omogoči dvojno

kopiranje podatkov in posledično večjo stopnjo varnosti.

Na uporabnikovi strani je vzpostavitev mnogo bolj preprosta. Pri uporabniku se

vzpostavi javni SSH ključ. Ta bo potem tudi prisoten v sistemu in skrbel za varno

enkripcijo podatkov pri kopiranju in varnost dostopa do podatkov. Glede na vrsto

uporabnikovega operacijskega sistema se na njegove računalnike nato namesti

primerno programsko opremo, ki bo omogočala komunikacijo med lokacijami in

skrbela za urnik kopiranja ter izbor podatkov.

Storitev je s tem omogočena. Podatki se sedaj dnevno samodejno kopirajo na izbrane

varne lokacije. Preko nameščene programske opreme pa lahko uporabnik upravlja s

podatki in nastavitvami kopiranja.

5.7 Inovativni vidiki predlaganega poslovnega modela

Ponujanje oblačnih storitev predstavlja ponudnikom programskih orodij izredne

izzive, predvsem z vidika priprave primernega licenčnega modela. V primeru, da so

cene najema programske opreme prenizke, lahko ponudnik programske opreme

ogrozi svoj običajni posel, kjer prodaja po drugačnem licenčnem modelu. Nasprotno

se, če so stroški preveliki, oblačna storitev ne bo uveljavila med uporabniki,

posledično pa rešitev ne bo prinesla vračila vložka v razvoj.

Mala in srednja podjetja, denimo, ne potrebujejo dostopa do izjemno zmogljivih

računskih kapacitet skozi vse leto. Trenutni licenčni modeli so torej zanje

neprimerni. V splošnem velja, da bi se MSP rada izognila vprašanjem v zvezi z

66

visokimi stroški oblačnega in visoko zmogljivega računalništva. Splošno torej velja,

da so MSP pripravljena prepustiti del ali celotno njihovo simulacijo ali delovni

proces predati v oblak, v kolikor jim ponudnik zagotovi ustrezne varnostne pogoje.

Z vidika lastnosti ponudbe oblačno računalništvo združuje infrastrukturno storitev, ki

ponuja računske kapacitete na podoben način, kot javna podjetja ponujajo električno

energijo ali vodo. Uporabnik namreč ne razmišlja o tem, ali bo ponudnik bil

primoran povečati operativne stroške, ampak ga zanima le zanesljiva storitev.

Poleg HaaS tudi SaaS (angl. Software-as-a-Service) poslovni model spada med

oblačno računalništvo. SaaS zagotavlja programske rešitve preko svetovnega spleta,

kjer ponudnik omogoči programsko rešitev na strežniku ali več strežnikih v oblaku.

Končni uporabniki pa nato najamejo programsko rešitev na podlagi določenega

poslovnega modela, ki obračunava količino storitve, tipa storitve ali trajanja

koriščenja storitve. Ponudnik storitve (ne uporabnik) v tem primeru prevzame vso

odgovornost vzdrževanja in upravljanja s programsko rešitvijo. Spletne aplikacije

združujejo programske funkcije in krajevno podatkovno hrambo ter tako omogočajo,

da je najeta oprema dosegljiva kjerkoli in kadarkoli preko internetne povezave.

Uporabnikom SaaS najem omogoča, da jim ni potrebno vlagati v strojno opremo ter

nameščanje in vzdrževanje programske ali strojne opreme. Prav iz tega razloga

oblačno računalništvo trenutno predstavlja najbolj dobičkonosno poslovno

priložnost.

HaaS, SaaS in oblačno računalništvo bodo nedvomno vplivali na različna področja

industrije informacijskih tehnologij. Računalništvo, ki je trenutno še vedno

osredotočeno predvsem na osebne delovne postaje, se bo gotovo preusmerilo proti

internetu in internet ne bo dosegljiv le še na računalnikih. Aplikacije in programske

rešitve, namenjene osebnim računalnikom, pa se bodo prilagodile SaaS modelu in

postale dosegljive preko različnih platform.

67

6 ZAKLJUČEK

V delu smo raziskali stanje uporabe računalništva v oblaku med malimi in srednjimi

podjetij v Sloveniji. Na podlagi prednosti, ki jih podjetjem ponuja računalništvo v

oblaku in predstavljena storitev varnostnega kopiranja je bil oblikovan predlog

poslovnega modela, ki upošteva tudi rezultate anket in intervjujev. Na podlagi anket

in intervjujev je namreč predlagani poslovni model prilagojen za razmere, ki veljajo

na slovenskem trgu.

Glavni prispevki dela so naslednji:

predstavili smo pregled stanja tehnologije računalništva v oblaku, pri čemer

smo posebej poudarili glavne tehnološke možnosti in prednosti za

uporabnike,

pregledali in predstavili smo glavne rešitve za virtualizacijo računalniških

virov,

predstavili smo poslovne vidike računalništva v oblaku, tako z vidika

ponudnikov storitev, kakor tudi z vidika uporabnikov kapacitet v oblaku,

izvedli smo intervjuje z znanimi ponudniki storitev in kapacitet v oblaku,

na podlagi intervjujev smo oblikovali anketo, ki smo jo razposlali med več

kot 600 slovenskih MSP. Pridobljene rezultate smo analizirali in na podlagi

rezultatov potrdili oziroma ovrgli hipoteze, ki smo jih postavili v delu,

na osnovi analiziranih rezultatov ankete smo oblikovali predlog poslovnega

modela za izbrano storitev v oblaku, ki jo bo konkretno podjetje uvedlo na

trgu.

Na podlagi zbranih podatkov lahko torej zaključimo: najbolj prilagodljivi ponudniki

ponujajo storitev, ki ne presega njihovih največjih zmogljivosti. Pri računalništvu v

oblaku ponudniki končnim uporabnikom zaračunavajo le tisto, kar dejansko porabijo,

torej morajo ponudniki v prodajno ceno vračunati tudi stroške neizkoriščenih ali

neoddanih sredstev.

68

Računalništvo v oblaku obenem spreminja tudi poslovne modele. Oblak spreminja

denarni tok in ima vsaj trenutno bistveno manjše marže in povračila pri vložkih.

Nekateri ponudniki poročajo, da uporabniki oblačnih storitev ne presežejo praga

dobička vse do devetega ali celo desetega meseca od vzpostavitve storitve. Kljub

temu pa redni denarni tokovi, ki so omogočeni za delovanjem v oblaku kmalu lahko

presežejo dobičke, ki bi bili mogoči z uporabo lastnih nabavljenih virov. Da

ponudniki lahko pridejo do točke preloma, je zanje hkrati izziv in velika priložnost.

Prodaja in trženje storitev v oblaku ima lahko velik vpliv na tekoče stroške, vsaj v

začetnem deležu prihodkov, zato je pomembno, da imamo vsaj v začetku učinkovit

pristop na trgu, ki je osredotočen na povečanje prodaje ter pridobivanje in ohranjanje

novih kupcev. Veliko ponudnikov mora zato prilagoditi precej vidikov njihovega

nastopa na trgu, predvsem v smislu oblikovanja ponudbe, strukture cene, trženja in

podpore uporabnikom. Kot ključne lahko izpostavimo naslednje vidike:

osredotočenje virov na prave kupce (strateška vrednost),

razviti zmagovito ponudbo in jo primerno vrednotiti (razvoj rešitev),

dobičkonosno prepoznati kupce in jih pridobiti (pridobivanje kupcev),

kupcem ponuditi dodatne storitve in povečati promet s kupci (zvestoba in

ohranjanje kupcev).

Predstavljeni predlog poslovnega modela upošteva vse vidike in priporočila, ki

veljajo za nastop na trgu in jih priporočajo vodilni svetovni strokovnjaki ter

podpirajo tudi analize priznanih svetovnih analitskih hiš. Predlagani poslovni model

bo predstavljen kot predlog primerne rešitve v omenjenem podjetju, ki storitev

ponuja.

69

7 LITERATURA

ApacheVCL. Pridobljeno 21. 1. 2014 s svetovnega spleta: http://vcl.apache.org/

Arhitektura VMware vCloud Pridobljeno 16. 1. 2014 s svetovnega spleta:

http://www.vmware.com

CloudComputing. Pridobljeno 15. 1. 2014 s svetovnega spleta:

http://en.wikipedia.org/wiki/Cloud_computing

Definicija računalništva v oblaku po NIST. Pridobljeno 15. 1. 2014 s svetovnega

spleta: www.nist.gov

Eucalyptus. Pridobljeno 21. 1. 2014 s svetovnega spleta:

https://www.eucalyptus.com/

Forrester (2009). Supporting Suistainable Cloud Services – Investing In The

Network To Deliver Scalable, Reliable And Secure Cloud Computing, Forrester

Consulting, ZDA: http://www.thenewnetworkishere.com/pdfs/Forrester-

Supporting_Sustainable_Cloud_Services.pdf

Gartner (2009). Gartner Highlites Five Attributes of Cloud Computing, Gartner

Stamford, http://www.gartner.com/it/page.jsp?id=1035013

Hyper-V. Pridobljeno 20. 1. 2014 s svetovnega spleta:

http://technet.microsoft.com/en-us/windowsserver/dd448604

IDC (2010). Is Cloud Computing Right For You, International Data Corporation,

ZDA: http://www.qwest.com/qptcms/qCmsRepository/resources/pdfs/is-cloud-

computing-right-for-you-idc-WP101305.pdf

Interval zaupanja. Pridobljeno 9. 2. 2015 s svetovnega spleta:

http://www.surveysystem.com/sscalc.htm

Komponente Microsoft Hyper-V cloud. Pridobljeno 16. 1. 2014 s svetovnega

spleta: http://www.microsoft.com

70

Mell, P., Grance, T. (2011). The NIST Definiton of Cloud Computing, Computer

Security Division Information Technology Laboratory, National Institute of

Standards and Technology, Gaithersburg, ZDA.

MSP. Pridobljeno 9. 2. 2015 s svetovnega spleta:

http://ec.europa.eu/enterprise/policies/sme/facts-figures-analysis/sme-

definition/index_sl.htm

Nimbus. Pridobljeno 21. 1. 2014 s svetovnega spleta: http://www.nimbusproject.org/

NIST. Pridobljeno 15. 1. 2014 s svetovnega spleta:

http://csrc.nist.gov/publications/nistpubs/800-145/SP800-145.pdf

Norall, S. (2009). Deep dive SAN and NAS virtualization:

http://www.infoworld.com/d/virtualization/deep-dive-san-and-nas-virtualization-

241?page=0,0

OpenNebula. Pridobljeno 22. 1. 2014 s svetovnega spleta: http://opennebula.org/

OpenStack. Pridobljeno 17. 1. 2014 s svetovnega spleta: http://www.openstack.org/

OsterwalderBMC. Pridobljeno 23. 1. 2014 s svetovnega spleta:

http://www.businessmodelgeneration.com/

Osterwalderjeva »Business model canvas« tabela Pridobljeno 23. 1. 2014 s

svetovnega spleta: http://www.businessmodelgeneration.com/

Piltzecker, T., Posey, B. (2008). The Best Damn Server Virtualization Book Period,

Chapter 1 - An Introduction to Virtualization, Syngress Publishing, Inc., Burlington

ZDA.

Poenostavljen prikaz delovanja storitve. Pridobljeno 16. 1. 2014 s svetovnega

spleta: http://www.arctur.si)

Shema hipervizorja. Pridobljeno 16. 1. 2014 s svetovnega spleta:

http://www.vmware.com

71

Transforming IT (2009). D. Reeves, Cloud Computing: transformnig IT:

http://net.educause.edu/ir/library/pdf/ECR0901.pdf

Van der Merwe, J., Ramakrishnan, K.K., Fairchild, M., Flavel, A., Houle, J.,

Lagar-Cavilla, H.A., Mulligan, J. (2010). Towards a Ubiquitous Cloud Computing

Infrastructure, AT&T, ZDA .

VMware. Pridobljeno 16. 1. 2014 s svetovnega spleta: http://www.vmware.com

72

PRILOGA 1: REZULTATI INDIVIDUALNIH ANKET

Pregled poslovnega modela št. 1

Vrednostni

predlog

Poenostaviti dostop do naprednih storitev. To končnim

uporabnikom omogoča boljšo izkoriščenost virov in večjo

učinkovitost

Distribucija Nimamo specifičnega distribucijskega kanala. Glavni medij za

komunikacijo je elektronska pošta.

Odnos s

kupci

Tipični kupci so precej napredni. Podpora se torej predvsem vrši

preko elektronske pošte.

Kupci MSP: poenostavljen dostop do naprednih IT virov

Ponudniki programskih rešitev: integracija v sistem, lažje

doseganje končnih kupcev preko naše platforme

Ključni viri Ključni vidik delovanja storitve je 99,99 % dosegljivost. Za

doseganje takšne dosegljivosti pa je nujna zanesljiva računalniška

infrastruktura in optimalno programsko okolje.

Ključne

dejavnosti

Omogočanje enostavnega dostopa do storitev, podpora pri uporabi.

Ključne

naveze

Ključnega pomena za neprestano delovanje so upravljavci in

dobavitelji strojne opreme, v nekaterih primerih so ključni tudi

razvijalci programskih rešitev

Struktura

stroškov

Stroški storitve so fiksni in so odvisni le od števila končnih

uporabnikov

Denarni

tokovi

Končni kupci se lahko odločijo za plačevanje redne mesečne

naročnine, v nekaterih primerih pa je mogoče tudi plačilo po

dejanski mesečni porabi.

73

Pregled poslovnega modela št. 2

Vrednostni

predlog

Celovita storitev na enem mestu. Uporabnik lahko najde strokovno

podporo, prilagojena programska in storitvena okolja. Celotna

storitev pa je oskrbovana z najsodobnejšo IT infrastrukturo.

Distribucija Predstavlja se predvsem na nišnih konferencah in sejmih.

Neprestano pa novosti objavljamo na naši spletni strani in

socialnih medijih. Neposredna komunikacija z uporabniki poteka

preko elektronske pošte.

Odnos s

kupci

Kupci imajo vedno možnost, da naročila in podpor pridobijo sami

preko portalov. Individualna podpora predvsem vrši na zahtevo,

tipično preko elektronske pošte.

Kupci Ciljamo predvsem na masovni trg. Uporabniki se sami

segmentirajo gleda na to kakšno storitev si sami pripravijo.

Ključni viri Poleg zanesljive infrastrukture je ključnega pomena tudi ekspertize

in izkušnje za podporo končnih strank in vzdrževanje storitvenega

okolja.

Ključne

dejavnosti

Vzdrževanje funkcionalne platforme.

Ključne

naveze

Ključnega pomena za delovanje so razvijalci programskih rešitev,

ki skrbijo za programsko infrastrukturo.

Struktura

stroškov

Fiksni del stroškov je odvisen le od števila končnih uporabnikov.

Se pa velikost stroškov na posameznega uporabnika lahko močno

razlikuje na podlagi posamezne programske konfiguracije, ki si jo

končni uporabnik izbere. Saj lahko nekatere kombinacije

programov hitro povišajo ceno storitve.

Denarni

tokovi

Nudimo predvsem plačevanje redne mesečne naročnine, v

nekaterih primerih pa je mogoče tudi plačilo po dejanski mesečni

porabi.

74

Pregled poslovnega modela št.3

Vrednostni

predlog

Ekspertiza in strateški položaj med ponudniki, za uporabnike pa

povračilo naložbe.

Distribucija Neposredna prodaja, spletna stran, priporočila pri partnerjih,

sofinancirani raziskovali projekti (nacionalni in mednarodni)

Odnos s

kupci

Tipični kupci so precej napredni. Podpora se torej predvsem vrši

preko elektronske pošte.

Kupci Močne povezave z kupci ena na ena, predvsem z tistimi iz

industrije. Tem tudi prodajamo neposredno. Pomembne so tudi

dobre navezave z mednarodnimi partnerji preko evropskih

projektov.

Ključni viri Usposobljeno multidisciplinarno osebje, sodobna računalniška

infrastruktura

Ključne

dejavnosti

Raziskovanje različnih računskih infrastruktur, usposabljanje

zaposlenih, svetovanje kupcem, sodelovanje pri razvoju in

raziskavah, razvoj lastnih programskih rešitev

Ključne

naveze

Ključnega pomena so navezave z ponudniki industrijskih

programskih rešitev in z strojne opreme.

Struktura

stroškov

Stroški so odvisni le od števila končnih uporabnikov

Denarni

tokovi

Glavni vir dohodkov so industrijski projekti in usposabljanja

uporabnikov.

75

Pregled poslovnega modela št.4

Vrednostni

predlog

Podpora preko celotnih projektov. Optimizacija uporabe in virov.

Distribucija Individualni pristop, kjer vsak končni uporabnik dobi zanj

pomembne informacije in ponudbo po meri.

Odnos s

kupci

Spodbujamo samopostrežni model, osebna asistenca je na zahtevo

in proti plačilu.

Kupci Segmentirani kupci preko celotnega trga. Trudimo se za ključne

igralce v vsakem od segmentov.

Ključni viri Infrastruktura; osebna podpora uporabnikom kadar je to potrebno.

Ključne

dejavnosti

Raziskava in razvoj novih storitev.

Ključne

naveze

Ponudniki strojne opreme in programskih rešitev

Struktura

stroškov

Stalni stroški so enakomerni, variabilni del pa je odvisen izključno

od števila uporabnikov.

Denarni

tokovi

Odvisen od števila uporabnikov. Nudimo različne plačilne modele,

bodisi po dejanski porabi ali pa z enakimi rednimi obroki.

76

Pregled poslovnega modela št.5

Vrednostni

predlog

Dostop do novih trgov in kupcev za ponudnike programske

opreme. Končni uporabniki pa dobijo predvsem dostop do

napredne infrastrukture in rešitev. Bistveno pospešena

inovativnost in razvoj.

Distribucija Socialna omrežja, specializirani dogodki, promocijske kampanje,

prodaj ena na ena.

Odnos s

kupci

Podpora že utečenim uporabnikom, novim pa nudimo podporo pri

namestitvi in uporabi.

Kupci Novi razvojno naravnani MSP, utečeni uporabniki, ki želijo

prestopiti iz fiksnih v operativne stroške.

Ključni viri Sodobna računalniška infrastruktura in usposobljeno osebje, ki

lahko nudi podporo uporabnikom iz različnih disciplin.

Ključne

dejavnosti

Sodelovanje z ponudniki programskih rešitev, podpora končnim

uporabnikom pri reševanju zapletov

Ključne

naveze

Sodelovanje z dobavitelji strojne opreme in ponudniki

programskih rešitev.

Struktura

stroškov

Stroški storitve so fiksni in so odvisni le od števila končnih

uporabnikov

Denarni

tokovi

Ponujamo različne modele plačila. Od letnih pristojbin do plačila

po porabi. Ključni pri prodaji je brezplačni preizkus delovanja.

77

Pregled poslovnega modela št.6

Vrednostni

predlog

Prehod k operativnim stroškom in znižanje stroškov, zmanjšanje

časa do rešitve, tehnično in operativno svetovanje uporabnikom

Distribucija Spletna prisotnost preko spletne strani in socialnih omrežji. Objave

v specifičnih tiskovinah in sodelovanje na konferencah in

dogodkih. Veliko je individualne prodaje.

Odnos s

kupci

Odnos je odvisen od kupca samega in njegovega znanja uporabe.

Uporabniki si lahko celotno okolje prilagodijo samostojno,

nudimo pa tudi polno podporo pri uporabi.

Kupci Diverzificirani po segmentih: proizvodnja podjetja, razvojna

podjetja, zasebne in javne raziskovalne ustanove, ponudniki

programske opreme, nov trg so MSP.

Ključni viri Strojna oprema, osebje, sodelovanje z strokovnjaki.

Ključne

dejavnosti

Ustvarjanje zaupanja, krepitev blagovne znamke, krepitev

odnosov s partnerji in kupci

Ključne

naveze

Strokovnjaki, dobavitelji strojne in programske opreme

Struktura

stroškov

Stroški storitve so fiksni in so odvisni le od števila končnih

uporabnikov

Denarni

tokovi

Samo po dejanski porabi v fiksno določenem obdobju.

78

PRILOGA 2: SPLETNA ANKETA

Spoštovani,

sledeča anketa je namenjena ugotavljanju stanja ozaveščenosti in stanju uporabe

računalniških virov v t.i. »računalniškem oblaku« med MSP v Sloveniji. Rezultati

ankete bodo uporabljeni za potrditev hipotez, ki smo se jih namenili raziskovati pri

pripravi magistrskega dela z naslovom »Podpora poslovanja malih in srednjih

podjetij z računalništvom v oblaku«. V okviru magistrskega dela skušamo namreč

pokazati, da slovenska MSP premalo uporabljajo tovrstne računalniške vire, ki

dokazano izboljšujejo izkoriščenost računalniških virov in pripomorejo k večji

fleksibilnosti poslovanja.

Ameriški Nacionalni inštitut standardov in tehnologij definira računalništvo v oblaku

z naslednjim opisom: » Računalništvo v oblaku je model, ki omogoča splošno

dosegljiv, ugoden in na zahtevo dostop do deljenega bazena nastavljivih resursov

(npr. omrežji, strežnikov, podatkovne hrambe, aplikacij ali storitev), ki so lahko hitro

dodeljeni in dani na uporabo z minimalnim potrebnim posegom s strani ponudnika

storitev.«

Vljudno vas prosimo, če lahko namenite nekaj minut vašega dragocenega časa, in

nam pomagate z odgovori na naslednja vprašanja.

Vaši odgovori bodo ostali anonimni in bodo uporabljeni izključno pri pripravi

omenjenega magistrskega dela.

Že vnaprej se vam prijazno zahvaljujemo.

Vprašanje 1: Kolikšno je število zaposlenih v vašem podjetju?

Odgovori:

do 10,

11-50,

50-100,

100-250,

Vprašanje 2: Ali ste v vašem podjetju že seznanjeni z možnostjo uporabe računalniških virov »v

oblaku«?

Odgovori:

Da,

Ne.

Vprašanje 3: Katero vrsto računalniške opreme redno uporabljate pri vašem delu?

Odgovori (možnih je več odgovorov):

Lahki odjemalci (angl. Thin Client)

Osebne računalnike ali prenosne računalnike

Delovne postaje

Osebne računalnike in strežnike na lastni lokaciji

Osebne računalnike in strežnike na oddaljeni lokaciji

Osebne računalnike in strežnike v lastnem podatkovnem središču

Osebne računalnike in storitve v računalniškem oblaku

79

Vprašanje 4: Ali računalniška oprema, ki jo uporabljate zadošča vašim trenutnim potrebam?

Odgovori:

Da,

Ne,

Deloma, nameravamo širiti računalniške zmogljivosti

Vprašanje 5: V primeru širitve zmogljivosti, kateri način širitve nameravate uporabiti?

Odgovori:

V primeru širitve bomo nakupovali lastne dodatne zmogljivosti

V primeru širitve bomo nove zmogljivosti najemali

Nismo še naredili načrta za nabavo novih zmogljivosti

Vprašanje 6: Kako izbirate primerno računalniško opremo ko nabavljate novo?

Odgovori:

Izbiramo glede na izkušnje, ki jih imamo

Posvetujemo se z rednim dobaviteljem

Izbiramo iz katalogov

S pomočjo spletne raziskave

Vprašanje 7: Kje navadno kupujete dodatno računalniško opremo?

Odgovori:

Od rednih dobaviteljev in distributerjev

Od pooblaščenih zastopnikov

Zbiramo ponudbe od raznih ponudnikov in izberemo najprimernejšo

Izbiramo iz ponudbe na spletu

V spletnih trgovinah

Vprašanje 8: Kdo vzdržuje vašo računalniško opremo?

Odgovori (možnih je več odgovorov):

Imamo lasten IT oddelek

Imamo eno zadolženo, ki je zaposlena pri nas

Imamo sklenjeno ponudbo z računalniškim servisom

Zbiramo ponudbe za vsak posamezni primer

Drugo:_____________________

Vprašanje 9: Imajo stroški vzdrževanja vašega računalniškega okolja velik vpliv na redne

stroške?

Odgovori:

Ne

Da do 10% vseh stroškov je za vzdrževanje računskih zmogljivosti

Da do 20% vseh stroškov je za vzdrževanje računskih zmogljivosti

Da do 30% vseh stroškov je za vzdrževanje računalniških zmogljivosti

Da več kot 30% vseh stroškov je za vzdrževanje računalniških zmogljivosti

Vprašanje 10: Ali menite, da bi bil najem nekaterih računalniških storitev na daljavo ugodnejši?

Odgovori:

Ne, ker nimamo primerno postavljenega okolja

Ne, ker ne zaupamo računalniškim storitvam na daljavo oz. izven naše lokacije

Da ampak jih ne koristimo

Da, nekatere tovrstne storitve tudi že uporabljamo

Vprašanje 11: Kateri način nabave računalniških virov se vam za vaše poslovanje zdi najbolj

sprejemljiv?

Odgovori:

Nabava lastne računalniške opreme

Leasing opreme

Najem opreme na lokaciji

Najem določene količine virov

Prilagodljiv najem količine opreme in plačilo po porabi

80

Vprašanje 12: Ali ste v trenutni postavitvi vašega računalniškega okolja že prepoznali ozka grla,

ki bi v primeru izpada pomenile izpad delovanja?

Odgovori (možnih je več odgovorov):

Ne, naš sistem je postavljen z vsemi varnostnimi mehanizmi in ključni sistemi so podvojeni

Slaba mrežna infrastruktura

Slabo zagotavljanje varnostnega kopiranja podatkov

Slabe delovne postaje

Vprašanje 13: Ali menite, da bi lahko ta ozka grla odpravili z najemom storitve na daljavo?

Odgovori:

Ne, ker nimamo primerno postavljenega okolja

Ne zaupamo računalniškim storitvam na daljavo oz. izven naše lokacije

Da ampak jih ne koristimo

Da, nekatere tovrstne storitve tudi že uporabljamo

Vprašanje 14: Ali menite, da ima lahko vaš dobavitelj računalniške opreme ali storitev ključen

vpliv na nemoteno delovanje vašega sistema in poslovanja?

Odgovori:

Ne

Da, zato imamo sklenjeno izključno partnerstvo z enim dobaviteljem

Da, zato imamo sklenjena partnerstva z več dobavitelji

Vprašanje 15: Kateri vidik vašega trenutnega računalniškega okolja je po vašem mnenju

trenutno najbolj neučinkovit? Odgovori:

Zastareli in nezanesljivi računalniki

Nezanesljiv strežniki

Nezanesljiv sistem varnostnega kopiranja podatkov

Nezanesljiva mrežna oprema

Neredno vzdrževanje opreme

Neredno vzdrževanje strežnikov

Neredno vzdrževanje podatkovnega središča

81

PRILOGA 3: REZULTATI SPLETNE ANKETE

Vprašanje 1: Kolikšno je število zaposlenih v vašem podjetju?

Odgovori: Število odgovorov:

do 10 100

11-50 74

50-100 51

100-250 42

Vprašanje 2: Ali ste v vašem podjetju že seznanjeni z možnostjo uporabe računalniških virov

»v oblaku«?

Odgovori: Število odgovorov:

Da 185

Ne 82

Vprašanje 3: Katero vrsto računalniške opreme redno uporabljate pri vašem delu?

Odgovori: Število odgovorov:

Lahki odjemalci (angl. Thin Client) 25

Osebne računalnike ali prenosne računalnike 41

Delovne postaje 65

Osebne računalnike in strežnike na lastni lokaciji 34

Osebne računalnike in strežnike na oddaljeni lokaciji 37

Osebne računalnike in strežnike v lastnem podatkovnem središču 25

Osebne računalnike in storitve v računalniškem oblaku 40

Vprašanje 4: Ali računalniška oprema, ki jo uporabljate zadošča vašim trenutnim potrebam?

Odgovori: Število odgovorov:

Da 171

Ne 49

Deloma, nameravamo širiti računalniške zmogljivosti 41

Vprašanje 5: V primeru širitve zmogljivosti, kateri način širitve nameravate uporabiti?

Odgovori: Število odgovorov:

V primeru širitve bomo nakupovali lastne dodatne zmogljivosti 110

V primeru širitve bomo nove zmogljivosti najemali 43

Nismo še naredili načrta za nabavo novih zmogljivosti 114

82

Vprašanje 6: Kako izbirate primerno računalniško opremo, ko nabavljate novo?

Odgovori: Število odgovorov:

Izbiramo glede na izkušnje, ki jih imamo 71

Posvetujemo se z rednim dobaviteljem 72

Izbiramo iz katalogov 75

S pomočjo spletne raziskave 49

Vprašanje 7: Kako navadno kupujeta dodatno računalniško opremo?

Odgovori: Število odgovorov:

Od rednih dobaviteljev in distributerjev 106

Od pooblaščenih zastopnikov 47

Zbiramo ponudbe od raznih ponudnikov in izberemo najprimernejšo 45

Izbiramo iz ponudbe na spletu 37

V spletnih trgovinah 32

Vprašanje 8: Kdo vzdržuje vašo računalniško opremo?

Odgovori: Število odgovorov:

Imamo lasten IT oddelek 53

Imamo eno osebo zadolženo, ki je zaposlena pri nas 99

Imamo sklenjeno pogodbo z računalniškim servisom 50

Zbiramo ponudbe za vsak posamezen primer 44

Drugo: 21

Vprašanje 9: Imajo stroški vzdrževanja vašega računalniškega okolja velik vpliv na redne

stroške?

Odgovori: Število odgovorov:

Ne 129

Da do 10% vseh stroškov je za vzdrževanje računalniških zmogljivosti 52

Da do 20% vseh stroškov je za vzdrževanje računalniških zmogljivosti 43

Da do 30% vseh stroškov je za vzdrževanje računalniških zmogljivosti 22

Da več kot 30% vseh stroškov je za vzdrževanje računalniških

zmogljivosti 21

83

Vprašanje 10: Ali menite, da bi bil najem nekaterih računalniških storitev na daljavo

ugodnejši?

Odgovori: Število odgovorov:

Ne, ker nimamo primerno postavljenega okolja 55

Ne, ker ne zaupamo računalniškim storitvam na daljavo oz. izven naše

lokacije 62

Da ampak jih ne koristimo 82

Da nekatere tovrstne storitve tudi že uporabljamo 68

Vprašanje 11: Kateri način nabave računalniških virov se vam za vaše poslovanje zdi najbolj

sprejemljiv?

Odgovori: Število odgovorov:

Nabava lastne računalniške opreme 58

Leasing opreme 56

Najem opreme na lokaciji 56

Najem določene količine virov 48

Prilagodljiv najem količine opreme in plačilo po porabi 49

Vprašanje 12: Ali ste v trenutni postavitvi vašega računalniškega okolja že prepoznali ozka

grla, ki bi v primeru izpada pomenile izpad delovanja

Odgovori: Število odgovorov:

Ne, naš sistem je postavljen z vsemi varnostnimi mehanizmi in ključni

sistemi so podvojeni. 59

Slaba mrežna infrastruktura 68

Slabo zagotavljanje varnostnega kopiranja podatkov 62

Slabe delovne postaje 78

Vprašanje 13: Ali menite, da bi lahko ozka grla odpravili z najemom storitve na daljavo?

Odgovori: Število odgovorov:

Ne, ker nimamo primerno postavljenega okolja. 67

Ne zaupamo računalniškim storitvam na daljavo oz. izven naše

lokacije. 55

Da ampak jih ne koristimo. 77

Da, nekatere tovrstne storitve tudi že uporabljamo. 68

84

Vprašanje 14: Ali menite, da ima lahko vaš dobavitelj računalniške opreme ali storitev ključen

vpliv na nemoteno delovanje vašega sistema in poslovanja?

Odgovori: Število odgovorov:

Ne 88

Da, zato imamo sklenjeno izključno partnerstvo z enim dobaviteljem 109

Da, zato imamo sklenjena partnerstva z več dobavitelji. 70

Vprašanje 15: Kateri vidik vašega trenutnega računalniškega okolja je po vašem mnenju

trenutno najbolj neučinkovit?

Odgovori: Število odgovorov:

Zastareli in nezanesljivi računalniki 33

Nezanesljivi strežniki 40

Nezanesljiv sistem varnostnega kopiranja podatkov 38

Nezanesljiva mrežna oprema 38

Neredno vzdrževanje opreme 40

Neredno vzdrževanje strežnikov 33

Neredno vzdrževanje podatkovnega središča 45