univerza v mariboru pravna fakulteta · pravni viri, ki jih sprejema zakonodajalec (dravni zbor rs)...
TRANSCRIPT
UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA
ANJA MAJCENIČ
PRAVNA UREDITEV STAVKE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Diplomsko delo
Maribor, 2014
UNIVERZA V MARIBORU PRAVNA FAKULTETA
DIPLOMSKO DELO
PRAVNA UREDITEV STAVKE V REPUBLIKI SLOVENIJI
Študent: Anja Majcenič Številka indeksa: 71177503 Študijski program: UNI-PRAVO Študijska smer: Delovno pravo Mentor: dr. Darja Senčur Peček
Maribor, avgust 2014
Zahvala
Zahvaljujem se izr. prof. dr. Darji Senčur Peček za sprejeto
mentorstvo in za strokovno pomoč ter usmeritve pri izdelavi
diplomskega dela.
Posebna zahvala gre tudi mojim staršem in fantu za razumevanje
in podporo v času študija.
KAZALO
1. UVOD........................................................................................................................................1
2. PRAVNI VIRI ..............................................................................................................................2
2.1. Državni (nacionalni) viri .....................................................................................................2
2.2. Mednarodni viri .................................................................................................................3
2.2.1. Akti OZN .....................................................................................................................3
2.2.2. Akti MOD ....................................................................................................................4
2.2.3. Akti Sveta Evrope........................................................................................................5
2.3. Avtonomni viri ...................................................................................................................7
3. OPREDELITEV POJMA STAVKE ..................................................................................................8
3.1. Pravica do stavke ...............................................................................................................8
3.2. Zakonitost stavke ..............................................................................................................9
3.2.1. Formalni pogoji za zakonitost stavke .........................................................................9
3.2.2. Materialni pogoji za zakonitost stavke .....................................................................11
3.3. Prenehanje stavke ...........................................................................................................12
3.4. Dopustno omejevanje pravice do stavke .........................................................................12
3.5. Posledice stavke ..............................................................................................................14
4. AKTUALNO O STAVKAH V SLOVENIJI ......................................................................................16
5. SKLEP ......................................................................................................................................17
6. BIBLIOGRAFIJA ........................................................................................................................19
6.1. LITERATURA .....................................................................................................................19
6.2. PRAVNI VIRI .....................................................................................................................19
6.2.1. DRŽAVNI VIRI ............................................................................................................19
6.2.2. MEDNARODNI VIRI ...................................................................................................20
6.3. SODNA PRAKSA ...............................................................................................................21
6.3.1. Sodna praksa Vrhovnega sodišča..............................................................................21
6.4. VIRI IZ MEDMREŽJA .........................................................................................................21
POVZETEK
Stavka je sredstvo za varovanje interesov delavcev. Od vseh oblik industrijskih akcij je
v našem pravu opredeljena samo stavka, ki jo Zakon o stavki v 1. odstavku 1.člena
opredeljuje kot organizirano prekinitev dela delavcev za uresničevanje ekonomskih in
socialnih pravic in interesov iz dela. Delavci z njo organizirano, kolektivno in zavestno
izrazijo svoje nezadovoljstvo. Za ta pravni institut je značilna organizirana ustavitev
dela, ki jo vodi predstavniška organizacija delavcev imenovana sindikat oziroma
izjemoma drugi subjekti. Dovoljeno jo je izvesti po postopku, ki je določen v
posameznih pravnih ureditvah in kot zadnje sredstvo. Pred samo izvedbo stavke je
večinoma potrebno izvesti pomiritveni postopek. Posledice stavke so vidne na področju
individualnih in kolektivnih delovnih razmerij, vendar stavka kot prekinitev dela zaradi
svoje zakonite narave ne sme imeti negativnih pravnih posledic za organizatorje in za
udeležence. Delavci želijo nasprotni stranki v kolektivnem delovnem sporu na različne
načine škodovati in jo obenem prisiliti, da bo pristala na njihove zahteve. Prav grozeča
oziroma dejanska škoda zaradi neizvajanja ali delnega neizvajanja delovnega procesa
predstavlja moč stavkajočih.
Ustava Republike Slovenije v 2. odstavku 77. člena dopušča, da se pravica do stavke z
zakonom omeji, če to zahteva javna korist, pri čemer je potrebno upoštevati vrsto in
naravo dejavnosti. Pravica do izvrševanja stavke delavcev v državnih organih in
delavcev v javnih službah je omejena z Zakonom o stavki in posebnimi zakoni, saj
delavci s svojim ravnanjem ne škodijo samo sebi in delodajalcu temveč tudi drugim.
Potrebno pa je poudariti, da se s preširoko navedbo nalog, ki jih je zaradi javnega
interesa med stavko potrebno opravljati, dejansko prepoveduje stavko delavcem v
nekaterih službah.
Ključne besede: stavka, pravica do stavke, potek stavke, pogoji za zakonitost, pravne
posledice stavke, omejitve pravice do stavke
SUMMARY
Strike is a mean to protect the interests of workers. From all forms of industrial actions
is in our law defined only the strike, which is defined as an organized workers
interruption of work for realisation of economic and social rights and interests. Workers
use it to organized, collective and consciously express their dissatisfaction. It is a legal
law institute which is characterized by organized shutdown and is led by representative
workers organization named trade union or, exceptionally other entities. It is allowed to
perform it after the procedure in legal arrangements and as the last action. Before the
strike realises is mostly obligatory to carry out an appeasement procedure. The
consequences of the strike are visible in individual and collective employment
relationships but the strike may not have negative legal consequences for the organizers
and the participants because of the legal nature.
The workers wish to damage the opposite side in collective labour dispute in different
ways and at the same time force them to comply with their requirements. The
threatening or actual damage due to non- or partial non-implementation of work process
represents the power of workers.
The Constitution of the Republic of Slovenia in 2. Paragraph of 77. Article allows the
limitation of the strike because of the public benefits. Although we need to consider the
type and nature of activities. The right to strike is limited for the workers in national
authorities and workers in public services with Strike Act and special laws because
workers with its action do not harm only themselves and employer but also other people.
It is important to stress that with too wide indication of the tasks that are necessary to do
between the strikes because of the public interests, the right to strike is actually
prohibited for some workers.
Key words: strike, the right to strike, proceeding of a strike, conditions of legality, legal
consequences, limitations
1
1. UVOD
Pravica do stavke je opredeljena v 77. členu Ustave Republike Slovenije1 kot ena izmed temeljnih
sindikalnih pravic. Poleg Ustave je pomemben predvsem Zakon o stavki2, ki izhaja še iz obdobja
pred osamosvojitvijo in je bil sprejet v Socialistični Republiki Jugoslaviji. Zakon o stavki v 1.
odstavku 1. člena opredeljuje, da je stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje
ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela. Praviloma gre za kolektivno odklonitev
oziroma ustavitev dela, z namenom doseganja določenih zahtev.
Zakon ne ustreza sedanjim razmeram, predvsem zaradi družbenih sprememb od osamosvojitve do
današnjega dne. Pomanjkljivosti so vidne predvsem pri omejevanju pravice do stavke za zaposlene
v dejavnostih, ki imajo poseben pomen za delovanje države in zagotavljanje osnovnih dobrin ter
zadovoljevanje potreb državljanov. Določenim kategorijam zaposlenih je ta pravica namreč
odvzeta, saj morajo dejavnosti v času stavke potekati normalno in v neomejenem obsegu3.
Obravnavana tema diplomske naloge je razdeljena na poglavja, ki skupaj s podpoglavji pri določeni
temi tvorijo celoto. Najprej obravnavam pravne vire, saj se je potrebno v začetku seznaniti z
normami, ki so podlaga za odločanje v delovnih sporih. Pravne norme so razdeljene na tri skupine
in sicer na državne norme, mednarodne pravne norme in avtonomne pravne vire. Sledi pravna
opredelitev pojma stavke in razčlenitev pogojev za zakonitost stavke. V tem delu sem preučevala
sodno prakso. Obravnavala sem tudi posebno ureditev pravice do stavke, ki velja za zaposlene v
državnih organih in javnih službah. Kot zadnje obravnavam posledice stavke in aktualno o stavkah
v Sloveniji. Diplomsko nalogo zaključujem s sklepom z ugotovitvami in navedbo bibliografije.
Namen diplomske naloge je analiza pravnega instituta stavke z vidika mednarodnega prava in
slovenske pravne ureditve, opozoriti na neusklajenost ustavne ureditve z mednarodno ureditvijo ter
navesti pomanjkljivosti ureditve stavke v naši zakonodaji. V diplomski nalogi bom uporabila
veljavne znanstvene metode, ki bodo privedle do želenih rezultatov in sicer deskriptivno metodo-
opisovanje dejstev, procesov in pojavov, metodo kompilacije- uporaba zapisov, navedb, citiranje
drugih avtorjev ter metodo analize-proučevanje na nivoju obravnave sodb.
1 Uradni list RS, št. 33/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 68/2006, 47/2013 2 Uradni list SFRJ, št. 23/1991 3 Povzeto po Pozeb Saša, Pomanjkljivosti pravne ureditve pravice do stavke v Sloveniji, Dignitas, 2005, str. 31
2
2. PRAVNI VIRI
Pravne vire, ki so pomembni pri obravnavanju pravice delavcev do stavke, lahko razdelimo v tri
skupine. V prvi skupini so državni oziroma nacionalni viri, to so ustava, zakoni in podzakonski
pravni viri, ki jih sprejema zakonodajalec (Državni zbor RS) ali izvršilna oblast (Vlada RS). Drugo
skupino tvorijo mednarodne pravne norme. Gre za akte organizacij, ki zavezujejo države članice od
dneva podpisa pogodbe. Zadnjo, tretjo skupino pravnih virov tvorijo t.i. avtonomni pravni viri, med
katere štejemo kolektivne pogodbe in splošne akte delodajalca4.
2.1. Državni (nacionalni) viri
2.1.1. Ustava Republike Slovenije
Podlago za kolektivne pravice najdemo predvsem v treh določbah Ustave RS, ki so umeščene v
poglavje o gospodarskih in socialnih razmerjih. Te določbe so:
75.člen Ustave RS, ki zagotavlja pravico do sodelovanja pri upravljanju v gospodarskih
organizacijah in zavodih na način in pod pogoji, ki jih določa zakon,
76. člen Ustave RS, ki zagotavlja sindikalno svobodo (kar pomeni, da je ustanavljanje in
delovanje sindikatov ter včlanjevanje vanje svobodno)
in 77. člen Ustave, ki opredeljuje pravico do stavke delavcev.
Ustava RS izrecno določa pravico do stavke, ki je urejena v 77. členu Ustave5. V primerjavi z
ureditvami drugih držav predstavlja navedeni člen eno izmed naprednejših ustavnih ureditev, saj
delavcem ni priznana zgolj svoboda, temveč tudi pravica do stavke. V zvezi s tem posebnim
priznanjem pravice do stavke moramo omeniti še posledice, ki se na to navezujejo. Upravičenje
delavcev, da lahko stavkajo je namreč pravno zavarovano, kar pomeni, da jim mora biti
zagotovljeno tudi pravno varstvo, omejitve te pravice pa so mogoče v mejah, kot jih začrta sama
Ustava.
V Ustavi so jasno določeni nosilci te pravice-delavci in prav to nas uvršča med sisteme z
individualistično doktrino, ki pravico do stavke opredeljujejo kot pravico delavcev6.
4 Povzeto po Novak Janez, Delovni spori, GV Založba, Ljubljana, 2004, str. 30 5 Delavci imajo pravico do stavke. Če to zahteva javna korist, se lahko pravica do stavke, upoštevajoč vrsto in naravo
dejavnosti, z zakonom omeji. 6 Povzeto po Debelak Marjan, Aktualno vprašanje pravne ureditve stavke v RS, Delavci in delodajalci, št. 2-3, 2005, str.
3
2.1.2. Zakonski in podzakonski akti
Med zakoni na področju materialnega delovnega prava je najbolj pomemben Zakon o stavki (v
nadaljevanju ZStk), prav tako tudi Zakon o delovnih razmerjih7 (v nadaljevanju ZDR-1), ki ga
omenjam v povezavi z dolžnostjo obveščanja delavcev glede sodelovanja v stavki in odškodninske
odgovornosti delavcev. Veljati je pričel 12. aprila 2013, s tem dnem je prenehal veljati stari ZDR.
Poleg tega so pomembni še Zakon o javnih uslužbencih 8 (v nadaljevanju ZJU), Zakon o
reprezentativnosti sindikatov 9 (v nadaljevanju ZRSin) in Zakon o kolektivnih pogodbah 10 (v
nadaljevanju ZKolP).
2.2. Mednarodni viri
Pomemben dejavnik pri obravnavanju pravice do stavke so mednarodne norme. Te zavezujejo
države pogodbenice od dneva podpisa pogodbe. Za pravico do stavke sta pomembni predvsem
Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in zaščiti sindikalnih pravic in v okviru Sveta
Evrope sprejeta Evropska socialna listina.
Sprva se bom osredotočila na mednarodne dokumente, sprejete na univerzalni ravni v okviru
Organizacije združenih narodov (OZN) in njene specializirane organizacije MOD (Mednarodna
organizacija dela). Sledijo dokumenti, ki so bili sprejeti na evropski ravni v okviru Sveta Evrope
(SE).
2.2.1. Akti OZN
Splošna deklaracija človekovih pravic 11 je bila sprejeta leta 1948 in predstavlja izhodišče za
urejanje človekovih pravic po svetu in je temelj za večino standardov v Združenih narodih in
večjem številu drugih mednarodnih organizacij. V zvezi s pravico do stavke je pomemben 4.
odstavek 23. člena. Ta določa, da ima vsakdo pravico sodelovati pri ustanavljanju sindikata ali se
pridružiti sindikatu za zavarovanje svojih interesov.
Drugi pomemben akt je Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah 12
(MPESKP), ki je pričel veljati leta 1976. MPESKP v 1. odstavku 8. člena določa dolžnost držav
200-201 7 Uradni list RS, št. 42/02, 79/06, 103/07, 45/08, 21/13 8 Uradni list RS, št. 63/07, 65/08, 69/08, 69/08, 40/12 9 Uradni list RS, št. 13/93 10 Uradni list RS, št. 43/06, 45/08 11 Splošna deklaracija človekovih pravic, Resolucija A/RES/217A III 12 Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Uradni list RS, št. 9/1992
4
pogodbenic, da zagotovijo pravico vsakogar do ustanavljanja sindikatov in do včlanjevanja vanje,
za zaščito in pospeševanje svojih ekonomskih in socialnih interesov. Sindikatom mora biti
zagotovljena pravica ustanavljati združenja in nacionalne zveze ter mednarodne organizacije ali se
vanje včlaniti, pravica do stavke pa se mora izvajati po zakonih posamezne države. V drugem
odstavku istega člena je zapisano še, da ta člen ne predstavlja ovire zakonskim omejitvam o
izvajanju teh pravic in sicer, ko gre za pripadnike oboroženih sil, policije ali uslužbencev v državni
upravi.
MPESKP predstavlja neke vrste garancijo za uveljavljanje pravice do stavke in govori o zakonskem
izvajanju pravice do stavke ter o omejitvah, ki so določene le v zakonih posameznih držav.
Omejitve in drugačna urejanja, ki bi izhajala iz podzakonskih aktov, kolektivnih pogodb in sodne
prakse niso predvidena13.
2.2.2. Akti MOD
Mednarodna organizacija dela je specializirana organizacija OZN s stalnim sedežem v Švici. Njena
glavna naloga je izboljšati status delavcev po vsem svetu, izboljševanje delovnih razmer in
življenjskih standardov. Slovenija je postala država članica maja 199214.
Za slovensko pravno ureditev stavke sta pomembna naslednja akta:
- Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in zaščiti sindikalnih pravic15 ter
- Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja16.
2.2.2.1. Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in zaščiti sindikalnih pravic
Konvencija določa naslednje:
delavci in delodajalci imajo brez kakršnekoli izjeme in brez predhodne odobritve pravico, da
po želji ustanavljajo organizacije in se vanje včlanijo, vendar le pod pogojem, da spoštujejo
njihove statute (2. člen),
delavske in delodajalske organizacije imajo pravico sprejemati svoje statute in splošne
upravne akte, svobodno lahko izbirajo svoje predstavnike in oblikujejo svoje akcijske
programe (1. odst. 3. člena),
13 Povzeto po Debelak Marijan, Stavka in mednarodne norme 1. del, Delavci in delodajalci, št. 1, 2005, str. 39-41
14 Povzeto po http://zeneva.predstavnistvo.si/index.php?id=2487 15 Uradni list FLRJ-MP št. 8/58 16 Uradni list FLRJ-MP št. 11/58
5
državne oblasti zgoraj navedenih pravic ne smejo omejevati ali zavirati zakonitega
izvrševanja te pravice (2. odst. 3. člena),
država mora storiti vse potrebno, da bo delavcem in delodajalcem zajamčena sindikalna
svoboda (11. člen).
Pravica do stavke v tej konvenciji ni izrecno navedena, vendar ni dvoma, da izhaja prav iz določb te
konvencije, saj so nadzorna telesa MOD v postopkih obravnavanja problematike te pravice razvila
številna načelna mnenja in stališča. Ta so vplivala na podpisnice Konvencije pri oblikovanju
zakonodaje, teorije in prakse o stavki. Pravica do stavke je ena od bistvenih sredstev, s katerim
delavci in njihove organizacije uveljavljajo in branijo svoje ekonomske in socialne interese, kot sta
večkrat navedla Odbor za sindikalno svobodo in Odbor strokovnjakov. S splošno prepovedjo stavk
bi močno omejili te možnosti sindikatov. Vseeno je potrebno opozoriti, da pravica do stavke ni
absolutna pravica, ki bi jo bilo mogoče uveljavljati v vsakem primeru in v vseh okoliščinah.
Konvencija v 9. členu namreč predvideva možnost drugačnega obravnavanja pripadnikov
oboroženih sil in policije. Pravico do stavke je mogoče omejiti ali celo prepovedati le v bistvenih
službah v najožjem pomenu besede (to so le tiste, v katerih bi prekinitev dela ogrozila življenje,
osebno varnost, zdravje celotnega prebivalstva ali njihovega dela), v primeru javnih uslužbencev pa
omejitev ali prepoved velja le za tiste, ki izvršujejo funkcijo avtoritete v imenu državne oblasti
(mišljeni so predvsem zaposleni v državnih organih ali organih lokalne skupnosti kot so npr.
funkcionarji sodne oblasti, funkcionarji v ministrstvih in njihovi pomočniki)17.
2.2.2.2. Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja
Konvencija MOD št. 98 je ena od najpogosteje ratificiranih konvencij MOD, Republika Slovenija
jo je ratificirala leta 1992. Njen namen je določiti standarde za varstvo delavcev in njihovih
sindikalnih pravic v razmerju do delodajalcev oziroma zavarovati delavce pred diskriminacijo.
Konvencija dopušča, da države članice same s svojimi predpisi določijo obseg jamstev za vojsko in
policijo (5. člen), izrecno pa je določeno še, da ne velja za državne funkcionarje (6.člen). Za pravno
problematiko stavke ta konvencija nima večjega pomena18.
2.2.3. Akti Sveta Evrope
Z vidika mednarodnega prava so pomembni tudi dokumenti, ki so bili sprejeti na evropski ravni. Na
prvem mestu je potrebno omeniti akte Sveta Evrope. Svet Evrope je bil ustanovljen 5. maja 1949,
17 Povzeto po Debelak, Stavka in mednarodne norme 1.del, str. 48-60 18 Povzeto po Trček Anja, Sindikat in pravica do stavke v javnem sektorju, Zbornik 6. študentske konference Fakultete
za management Koper, 2009, str. 933
6
danes šteje 47 držav članic in vsaka od teh se je zavezala, da si bo prizadevala za uveljavljanje
človekovih pravic in temeljnih svoboščin na vseh področjih, vključno s področjem delovnih in
socialnih razmerij19. Najpomembnejša pravna akta, ki urejata to tematiko sta:
-Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP)20 in
-Evropska socialna listina (ESL) oz. spremenjena Evropska socialna listina (MESL)21.
2.2.3.1. Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP)
Konvencija o varstvu človekovih pravic je bila sprejeta leta 1950 in je pričela veljati leta 1953.
Glede pravice do stavke jo lahko omenimo v zvezi z 11. členom 22 . Ta določa pravico do
svobodnega zbiranja in združevanja ter pravico do ustanavljanja sindikatov. Iz tega člena je
razvidno, da v zvezi s sindikati jamči le pravico do njihovega ustanavljanja in včlanjevanja vanje.
Evropsko sodišče za človekove pravice je v zadevi Schmidt in Dahlstrom proti Švedski izrazilo
stališče, da navedeni člen ne ščiti pravice do stavke.
Potrebno je omeniti še določbo 14. člena navedene konvencije, saj se lahko povezuje s pravicami iz
11. člena in določa prepoved diskriminacije23.
2.2.3.2. Evropska socialna listina (ESL) oz. spremenjena Evropska socialna listina (MESL)
Evropska socialna listina je bila sprejeta leta 1961, spremenjena Evropska socialna listina pa leta
1996. Naša država je leta 1999 ratificirala slednjo. Posebej pomemben je 6. člen MESL24, ki določa
pravico do kolektivnega pogajanja. Države pogodbenice se zavezujejo, da bodo priznavale pravico
19 Povzeto po http://strasbourg.representation.si/index.php?id=2204 20 Uradni list RS-MP, št. 33/1994 21 Uradni list RS-MP, št. 7/1999 22 Določba se glasi:
»1. Vsakdo ima pravico, da mirno zboruje in se svobodno združuje, vključno s pravico, da ustanavlja sindikate in se
jim pridruži, da bi zavaroval svoje interese.
2. Izvrševanje teh pravic je mogoče omejiti samo z zakonom, če je to nujno v demokratični družbi zaradi državne
ali javne varnosti, za preprečitev neredov ali zločinov, za zaščito zdravja ali morale ali za zavarovanje pravic in
svoboščin drugih ljudi. Ta člen ne preprečuje, da bi pripadnikom oboroženih sil, policije ali državne uprave z
zakonom omejili izvrševanje teh pravic.« 23 Povzeto po Debelak, Stavka in mednarodne norme 2.del, Delavci in delodajalci, št. 1, 2005, str. 70-71 24 Da bi zagotavljale učinkovito uresničevanje pravice do kolektivnega pogajanja, se pogodbenice zavezujejo, da:
1. spodbujajo medsebojno posvetovanje delavcev in delodajalcev;
2. spodbujajo, če je to potrebno in primerno, mehanizme za prostovoljna pogajanja med delodajalci ali njihovimi
organizacijami in organizacijami delavcev, s ciljem, da bi uredile pravila in pogoje za zaposlovanje na podlagi
določb kolektivnih pogodb;
3. spodbujajo ustanavljanje in uporabo ustreznih mehanizmov za poravnavo in prostovoljno arbitražo za reševanje
delovnih sporov,
in priznavajo:
4. pravico delavcev in delodajalcev do kolektivnega delovanja v primerih interesnih sporov, vključno s pravico do
stavke, v okviru obveznosti, ki bi izhajale iz predhodno sklenjenih kolektivnih pogodb.
7
delavcev in delodajalcev do kolektivnega delovanja v primeru interesnih sporov, vključno s pravico
do stavke. 4. odst. 6. člena MESL izrecno določa omejitev pravice do stavke v interesnih sporih in
ne predvideva stavke v sporih o pravicah, ti so namreč prepuščeni reševanju sodišč oziroma arbitraž.
Za temo stavke je pomemben še člen G, ki določa, da za učinkovito uresničevanje pravic in načel ne
veljajo nobene omejitve razen tistih, ki so predpisane z zakonom in so v demokratični družbi nujne
za zaščito pravic in svoboščin drugih ali za zaščito javnega interesa, državne varnosti, javnega
zdravja ali morale.
Omeniti moramo poseben pomen ESL, saj gre za mednarodni dokument, ki prvič izrecno priznava
pravico do stavke in v primerjavi s Konvencijo MOD št. 87 lahko ugotovimo, da ESL obenem
določa tudi nosilca pravice do stavke (delavce). Pri tem ni važno ali so delavci sindikalno
organizirani ali ne, prav tako ne potrebujejo podpore sindikata25.
2.3. Avtonomni viri
»Avtonomni viri so splošni akti delodajalca in kolektivne pogodbe, ki so podlaga za odločanje v
kolektivnih delovnih sporih in tudi podlaga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi«26.
V priporočilu MOD št. 9127 nam drugo poglavje v prvi točki daje definicijo kolektivne pogodbe, ki
pomeni »vsak pisni sporazum v zvezi z delovnimi razmerami, sklenjen med delodajalcem in eno ali
več organizacijami delojemalcev na eni strani ter eno ali večimi organizacijami delavcev oziroma v
odsotnosti takšnih organizacij, predstavnikov delavcev, ki so jih ti neposredno izvolili ali pooblastili
v skladu z veljavno državno zakonodajo«.
ZDR-1 opredeljuje tri vrste kolektivnih pogodb. To so:
- kolektivne pogodbe s splošno veljavnostjo,
- kolektivne pogodbe dejavnosti ali kolektivne pogodbe na ravni dejavnosti,
- kolektivne pogodbe delodajalca28.
25 Povzeto po Debelak, Stavka in mednarodne norme 2.del, str. 72-79 26 Novak Janez, Kolektivne pogodbe in kolektivni delovni spori, Pravosodni bilten, 2009, št. 3, str. 21 27 http://www.ilo.org/dyn/normlex/en/f?p=NORMLEXPUB:12100:0::NO::P12100_ILO_CODE:R091 28 Povzeto po Novak Janez, Delovni spori, str. 32-33
8
3. OPREDELITEV POJMA STAVKE
ZStk v prvem členu določa, da je stavka organizirana prekinitev dela delavcev za uresničevanje
ekonomskih in socialnih pravic in interesov iz dela.
»Stavka je sredstvo za varovanje interesov delavcev in sredstvo za razreševanje kolektivnih sporov
z uporab sile. V sodobnih demokracijah je priznano sredstvo delavskega boja, s katerim delavci
organizirano, kolektivno in zavestno izrazijo svoje nezadovoljstvo. Gre za vnaprej napovedan in
organiziran odpor delavcev proti delodajalcu, katerega vsebina so najpogosteje zahteve za
povečanje plač. S stavkami skušajo delavci preusmeriti ekonomsko in socialno politiko ter braniti
sindikalne svoboščine in pravice delavcev. Stavka pomeni motnjo v delovnem procesu, zaradi nje se
delovni proces praviloma ustavi. Praviloma gre za odklonitev oziroma ustavitev dela, in to
kolektivno, z namenom doseganja določenih zahtev v okviru predpisanih norm«29.
Od vseh oblik industrijskih akcij, ki so značilne drugod po svetu, imamo v našem pravu opredeljeno
le stavko. Teorija in sodna praksa nista opredelili in tudi ne pravno definirali pojma druge
industrijske akcije. Sodna praksa se zaradi skromne prakse stavk ni mogla ustrezno razviti in čeprav
so v literaturi in sodnih odločbah navedeni številni pojmi (kot so bela stavka, spontana in
opozorilna stavka, zamrznitev stavke, prekinitev stavke, protestni shod, gladovna stavka itd.), ti
pravno niso opredeljeni. ZStk in ZKolP ločujeta stavko zaradi kršitve pravic od interesne stavke.
Kadar je napovedana stavka posledica različnih interesov strank zaradi nesporazuma o posameznih
vprašanjih glede sklenitve, dopolnitve ali spremembe kolektivne pogodbe govorimo o interesni
stavki. Za stavko zaradi kršitve pravic gre, kadar bi šlo za kršitev določb veljavnih kolektivnih
pogodb30.
3.1. Pravica do stavke
Kot že omenjeno, Ustava RS v 77. členu izrecno določa pravico do stavke. S tem posebnim
priznanjem pravice do stavke je upravičenje delavcev, da lahko stavkajo, postalo pravno
zavarovano. Pravica do stavke je omejena na delavce, torej osebe v delovnem razmerju, kar pomeni,
da je ni mogoče razširiti na druge kategorije zaposlenih oseb in na bivše delavce. Podobni postopki
drugih oseb (npr. samostojni podjetniki v primerljivem položaju z delavci, samostojni kulturni
delavci, brezposelni), ne morejo biti opredeljeni kot stavka, temveč kot javno zborovanje, protest,
protestni shod, ipd.31.
29 Pozeb, n.d., str. 18 30 Povzeto po Novak Janez, Stavka in druge industrijske akcije, Delavci in delodajalci, št. 1, 2012, str. 72-73 31 Povzeto po Debelak, Aktualno vprašanje pravne ureditve stavke v Sloveniji 1.del, str. 200-201
9
3.2. Zakonitost stavke
Zakonita stavka je stavka, ki je v skladu z zakonom ali drugimi pravnimi akti. ZStk nam pove, kdaj
je stavka zakonita in sicer se to zgodi takrat, kadar izpolnjuje vse zakonske pogoje. Poleg tega je
potrebno upoštevati še določbe posebnih zakonov in kolektivne pogodbe, ko gre za zasebni sektor.
Vrhovno sodišče je v sodbi VIII Ips 222/2005 navedlo naslednje: »Ker pravice do stavke, razen v
skladu z ustavo in zakonom, ni mogoče omejevati, je treba storiti vse, da stavka poteka ves čas
zakonito in pod popolno kontrolo organizatorjev. Že prva nezakonitost povzroči, da je stavka od
takrat dalje pa do prekinitve nezakonita, saj ima vsaka nezakonitost lahko tudi posledice, ki tako ali
drugače vplivajo na potek celotne stavke.« V kolikor bi se delavci udeležili nezakonite stavke bi to
privedlo do določenih sankcij. Te so največkrat disciplinske, lahko pa predstavljajo zahtevo po
odškodnini.
Pogoje za zakonitost stavke bi lahko delili na formalne in materialne. Formalni pogoji se nanašajo
na postopek, obliko in pristojnost, materialni pogoji pa urejajo razmerja med strankami in so
predpisani s splošnim predpisom32.
3.2.1. Formalni pogoji za zakonitost stavke
Pogoji so naslednji:
- namen stavkajočih delavcev mora biti uresničevanje ekonomskih in socialnih pravic in interesov
iz dela (1. odst. 1. člena),
- sklep ustreznega organa o začetku stavke,
- pravočasna napoved stavke delodajalcu oz. delodajalski asociaciji,
- pisna oblika33.
3.2.1.1. Sklep o začetku stavke in napoved stavke
Zakon v 2. členu določa, da lahko sindikati organizirajo stavko v podjetju, drugi organizaciji, delu
organizacije, pri delodajalcu, v panogi, dejavnosti ali splošno stavko. Večina delavcev lahko
organizira stavko le pri delodajalcu, kar pomeni, da zakon ne dopušča, da bi lahko organizirali tudi
širšo stavko (s tem se zoži ustavna določba).
Sestava stavkovnega odbora, ki dejansko vodi stavko, ni zakonsko določena in je v celoti
prepuščena organizatorju stavke. Zakon prav tako ne določa posebnih formalnosti pri glasovanju o
32 Povzeto po Goldinskij Gregor, Pravica do stavke: pravna ureditev v Sloveniji in na Poljskem, 2013, str. 40-41 33 Povzeto po Pozeb, n.d., str. 23-25
10
sprejemu sklepa o začetku stavke. V skladu z 2. členom ZStk sklep o začetku stavke delavcev v
organizaciji, delu organizacije ali pri delodajalcu sprejme organ sindikalne organizacije te
organizacije, dela organizacije ali pri delodajalcu, sklep o začetku stavke delavcev panoge ali
dejavnosti sprejme organ sindikata zadevne panoge ali dejavnosti, sklep o začetku splošne stavke
delavcev pa sprejme najvišji organ sindikatov v republiki oziroma federaciji. Sklep o začetku stavke
lahko sprejme tudi večina delavcev v organizaciji, delu organizacije ali pri delodajalcu. Sklep mora
vsebovati naslednje obligatorne sestavine:
-zahteve delavcev,
-čas začetka stavke,
-kraj zbiranja udeležencev stavke,
-oblikovanje stavkovnega odbora, ki zastopa interese delavcev in v njihovem imenu vodi stavko.
Stavkovni odbor mora poslati sklep o začetku stavke organu upravljanja in poslovodnemu organu
organizacije oziroma delodajalcu. Sklep mora biti poslan najpozneje pet dni pred dnevom začetka
stavke (v primerih stavke v državnih organih ali javnih službah je rok drugačen in sicer deset dni).
Sklep o začetku stavke delavcev panoge ali dejavnosti in splošne stavke je treba poslati pristojnemu
organu gospodarske zbornice oziroma strokovnega združenja34.
Dolžnost delavcev, da delodajalca obvestijo o udeležbi v stavki, posredno izhaja iz ZDR-1, Zakon o
stavki te dolžnosti namreč ne omenja neposredno. 36. člen ZDR-1 določa, da mora delavec
delodajalca obveščati o vseh okoliščinah, ki vplivajo oziroma bi lahko vplivale na izpolnjevanje
njegovih pogodbenih obveznosti. Udeležba v stavki je nedvomno takšna okoliščina35.
Primer iz sodne prakse, ki se nanaša na napoved stavke je sodba Vrhovnega sodišča VIII Ipd
129/2008. Sodišče je obrazložilo, da organizator stavke oziroma stavkovni odbor ne more
napovedati stavke s tem, da določi le stavkovne zahteve in ne opredeli časa začetka stavke, saj v
takšnem primeru ni jasno, kdaj bo do stavke prišlo oziroma ali bo do nje sploh prišlo. Datuma
stavke tudi ne more naknadno določiti že naslednji dan po tem, ko delodajalec ne ugodi stavkovnim
zahtevam. Sklep o začetku stavke je namreč popoln šele takrat, ko vsebuje vse elemente, ki jih
določa zakon, od takšne napovedi do začetka stavke pa mora preteči najmanj pet dni.
34 Povzeto po Tratnik Lilijana, Pravila organiziranja stavke z vidika zakonskih podlag, Delavci in delodajalci, št. 4, 2007,
str. 590-591 35 Povzeto po Verbajs Gregor, Zakonitost stavke, 28.9.2010, URL: http://www.ius-optima.com/zakonitost-stavke/
11
3.2.2. Materialni pogoji za zakonitost stavke
Materialni pogoji so naslednji:
- mirno reševanje spora (stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je napovedana stavka,
morajo od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti nastali spor)36,
- stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki, morajo stavko organizirati in voditi na način, ki
ne ogroža varnosti in zdravja ljudi in premoženja,
- stavkovni odbor in delavci, ki sodelujejo v stavki, ne smejo delavcem, ki ne sodelujejo v njej,
preprečevati, da bi delali37.
3.2.2.1. Mirno reševanje spora pred stavko
ZStk v 1. odst. 4. člena določa, da morajo stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je
napovedana stavka, od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti nastali spor.
Zakon razen te določbe ne določa nič drugega, kar pomeni, da niso predvideni posebni in dodatni
postopki.
V kolikor bi kolektivna pogodba vsebovala določbe o postopku pred komisijo za pomirjanje in nato
pred arbitražo, bi šlo za medsebojni dogovor, ki bi zavezoval le stranke kolektivne pogodbe. Za
druge osebe te določbe ne bi bile obvezujoče38.
3.2.2.2. Nujnost, primernost in sorazmernost stavke
Vsaka stavka povzroči škodo in prav načela nujnosti, primernosti ter sorazmernosti stavke pomenijo
poskus, s katerim bi dodatno omejili stavko z namenom zmanjšati škodo. S tem, ko je delavcem
podeljena pravica do stavke, lahko hkrati govorimo o legalizaciji škode, ki nastane z ustavitvijo ali
odklonitvijo dela.
Nujnost stavke se povezuje z doktrino ultima ratio. Gre za zahtevo, da bi bila stavka res zadnje
sredstvo za dosego cilja in dopustna šele po tem, ko so izčrpana vsa druga sredstva. Pri pojmu
primernosti gre za vprašanje, ali je stavka v danih okoliščinah primerno sredstvo za dosego
želenega cilja. Takšna omejitev je v nasprotju z dopustnimi omejitvami Spremenjene Evropske
socialne listine (MESL), ki nas zavezuje. Načelo sorazmernosti pomeni, da morata biti dolžina in
36 Sklep Vrhovnega sodišča Sklep VIII Ips 77/2006, enako sodba VIII Ips 20/2003: Poskus mirne rešitve spora je
procesna predpostavka za delovni spor. 37 Odločba Vrhovnega sodišča VIII Ips 119/2006 : Z aktivnim preprečevanjem dela drugim delavcem, ki niso stavkali,
so tožniki kršili določbe Zakona o stavki, ki stavkovnemu odboru in delavcem, ki sodelujejo v stavki, prepoveduje
preprečevanje dela drugih delavcev, ki ne stavkajo. 38 Povzeto po Debelak, Aktualna vprašanja pravne ureditve stavke v Republiki Sloveniji 2.del, str. 538-540
12
intenzivnost stavke v sorazmerju z interesi, zaradi katerih stavka poteka. V našem pravnem redu
moramo izhajati zgolj iz ustavnih in zakonskih omejitev pravice do stavke, zato zgoraj omenjena
načela ne morejo dodatno omejiti te pravice39.
3.3. Prenehanje stavke
6. člen Zakona o stavki določa prenehanje stavke. Iz te določbe izhaja, da stavka preneha s
sporazumom med organom, ki je sprejel sklep o stavki in organom, ki mu je bil sklep poslan. V tem
primeru govorimo o dvostranskem sporazumu. Iz določbe izhaja še druga možnost in sicer
enostransko prenehanje stavke. Sklep o tem sprejmejo sindikati oziroma delavci, ki so sprejeli sklep
o začetku stavke.
3.4. Dopustno omejevanje pravice do stavke
Pravica do stavke je v slovenski pravni ureditvi priznana kot temeljna pravica delavcev (1. odst. 77.
člena), ki se lahko omeji le z zakonom, če to zahteva javna korist (2. odst. 77. člena). Zakonodajalec
ima možnost, da omeji pravico, vendar mora pri temu upoštevati vrsto in naravo dejavnosti.
3.4.1. Zaposleni v državnih organih
Posebna ureditev pravice do stavke velja za zaposlene v državnih organih in upravah lokalnih
skupnosti (razen funkcionarjev), ki jim z drugo besedo rečemo tudi javni uslužbenci. Iz 2. odst. 1.
člena ZJU lahko razberemo, da javni sektor sestavljajo še drugi posamezniki, ki sklenejo delovno
razmerje v javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter
drugih osebah javnega prava, če so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna lokalne
skupnosti.
Za javne uslužbence v državnih organih in upravah lokalnih skupnosti se uporabljajo določbe 11. in
12. člena ZStk, za ostale kategorije javnih uslužbencev pa so relevantne zlasti določbe od 7. do 10.
člena ZStk.
Delavci v organu oziroma organizaciji družbenopolitične skupnosti in v drugem državnem organu
uveljavljajo pravico do stavke pod pogojem, da z njo ni bistveno ogroženo uresničevanje funkcije
teh organov in organizacij. S splošnim aktom oziroma kolektivno pogodbo se v skladu z zakonom
določijo dela in naloge, ki se morajo opravljati tudi med stavko40.
12. člen ZStk določa, da lahko delavci v organih za ljudsko obrambo in notranje zadeve uveljavljajo
39 Povzeto po Debelak Marijan, Nujnost, primernost in sorazmernost stavke, HRM, 2010, št. 36, str. 66-69 40 ZStk ,Uradni list SFRJ, št. 23/91, 11.člen
13
pravico do stavke pod pogoji, ki so določeni z zakoni, ki urejajo pravice in obveznosti delavcev v
teh organih. Vidimo lahko, da so omejitve določene z večjim številom zakonov. Zakon o obrambi41
tako v 1. odst. 99. člena prepoveduje stavko vojaškim osebam med opravljanjem vojaške službe.
Delavcem, ki opravljajo upravne in strokovne zadeve na obrambnem področju, je stavka dovoljena
in sicer pod pogoji, ki jih določa ZJU, poleg tega pa morajo zagotoviti nemoteno opravljanje zadev,
ki jih zakon izrecno našteva v 3. odst. 99. člena. Sklenemo lahko, da so vse dejavnosti, ki jih
opravljajo vojaške osebe, tudi v času brez vojne nevarnosti takšne, da zanje velja prepoved stavke.
Republika Slovenija ni izkoristila možnosti iz Konvencije MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in
zaščiti sindikalnih pravic, ki omogoča drugačno obravnavanje pripadnikov oboroženih sil in policije
in po kateri je pravico do stavke je mogoče omejiti ali celo prepovedati le v bistvenih službah v
najožjem pomenu besede.
Podobne omejitve veljajo tudi za pripadnike policije in sicer jih določa 84. člen Zakona o policiji42.
Za carinike, inšpektorje in izterjevalce velja 56. člen Zakona o carinski službi43, za vse delavce
uprave je pomemben 217. člen Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij 44 , 58. člen Zakona o
sodiščih45 pa omejuje pravico do stavke sodnemu osebju. Iz pregleda teh zakonov lahko ugotovimo,
da večina delavcev sploh ne more stavkati. Obenem se postavlja vprašanje, ali so vse te dejavnosti
resnično takšne, da je zaradi zahtev javne koristi omogočen takšen poseg v pravico do stavke46.
3.4.2. Javni uslužbenci
Zakon o stavki določa omejitve pravice do stavke za delavce v javnih službah od 7. do 10. člena. V
7. členu je zapisano, da lahko delavci uveljavijo pravico do stavke samo pod naslednjima pogojema:
delavci morajo zagotoviti minimalni delovni proces, ki zagotavlja varnost ljudi in
premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov ali delo drugih
organizacij ter
zagotoviti izpolnjevanje mednarodnih obveznosti.
V skladu z 8. členom se stavka napove organu upravljanja in poslovodnemu organu oziroma
delodajalcu, sindikatu (če ta ni organizator stavke) in pristojnemu državnemu organu. Sklep o
začetku stavke in izjava o načinu zagotovitve minimuma delovnega procesa se pošljeta najpozneje
41 Zakon o obrambi, Uradni list RS, št. 103/2004 42 Zakon o policiji, Uradni list RS, št. 49/98, 66/98, 93/01, 52/02, 56/02, 26/03, 48/03, 79/03, 110/03, 43/04, 50/04,
54/04, 102/04, 14/05, 53/05, 70/05, 98/05, 113/05, 3/06, 36/06, 78/06, 107/06, 42/09, 66/09, 22/10, 26/11, 58/11, 40/12,
96/12, 15/13 43 Zakon o carinski službi, Uradni list RS, št. 56/99, 52/02, 57/04, 103/04, 113/05, 40/09, 9/11, 96/12 44 Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Uradni list RS, št. 22/00, 113/05, 70/06, 110/06, 76/08, 40/09, 9/11, 96/12,
109/12 45 Zakon o sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99, 38/99, 28/00, 26/01, 56/02, 16/04, 73/04, 23/05, 72/05,
100/05, 49/06, 127/06, 27/07, 67/07, 94/07, 45/08, 96/09, 86/10, 33/11, 75/12, 63/13 46 Povzeto po Debelak, Aktualna vprašanja pravne ureditve stavke v Republiki Sloveniji 2.del, str. 547-549
14
10 dni pred začetkom stavke.
S tem, ko je postavljena zahteva po zagotovitvi minimalnega delovnega procesa, so zabrisane
razlike med različnimi javnimi službami (med t.i. bistvenimi in ostalimi) ter zahtevano razlikovanje
med vrstami in naravami dejavnosti. Pravico do stavke je mogoče omejiti le v bistvenih službah v
ožjem pomenu besede, vendar bi lahko rekli, da v ZStk ni zadostne opredelitve pojma javne službe,
saj med posameznimi javnimi službami obstajajo večje razlike47.
Sedanji ZStk v 7. in 11. členu ni v skladu z ustavnimi usmeritvami in tudi ne z mednarodnimi
normami, ki nas zavezujejo. Pravica do stavke delavcev v javnih službah in državnih organih je že v
izhodišču omejena na zagotavljanje funkcij teh organov in zagotavljanje izpolnjevanja mednarodnih
obveznosti. Potrebno pa je poudariti, da vsaka javna služba ni bistvena služba, saj vse mednarodne
obveznosti in funkcije vsake javne službe niso takšne, da bi za vsako od teh funkcij javna korist
zahtevala tudi omejevanje pravice do stavke48.
3.5. Posledice stavke
Posledice stavke so lahko naslednje:
pravne (disciplinska in odškodninska odgovornost, prenehanje delovnega razmerja),
ekonomske (izguba zaslužka za delavce, izguba proizvodnje za delodajalca) in
socialne (slabi odnosi med delavci in delodajalci)49.
Organizacija oziroma udeležba v stavki, ki je v skladu z zakonsko določenimi pogoji, ne pomeni
kršitve delovne obveznosti in za posledico ne sme imeti prenehanje delovnega razmerja ter ne sme
biti podlaga za začetek postopka za ugotavljanje disciplinske in materialne odgovornosti delavca50.
Ta opredelitev določa obveznost zakonitega ravnanja za vsakega od organizatorjev in udeležencev.
Odgovornost vsakega je individualna in za odškodninsko odgovornost morajo biti podani vsi
naslednji elementi: protipravno dejanje (nezakonita stavka), nastanek škode, vzročna zveza med
stavko in nastalo škodo ter škoda, ki je neposredna posledica napovedi določene stavke51.
Vrhovno sodišče je v sodbi VIII Ips 222/2005 potrdilo, da je organizator oziroma udeleženec,
varovan le v primeru zakonite stavke. V kolikor bi šlo za nezakonito stavko, je organizator oziroma
udeleženec disciplinsko in odškodninsko odgovoren, sodelovanje v nezakoniti stavki pa lahko
predstavlja tudi podlago za odpoved pogodbe o zaposlitvi52. Samo zaradi dejstva organiziranja ali
47 Povzeto po Debelak, Aktualna vprašanja pravne ureditve stavke v Republiki Sloveniji 2.del, str. 551 48 Povzeto po Debelak, Aktualno o pravici do stavke, str. 13 49 Povzeto po Kukec Bojan, n.d., str. 297 50 ZStk, Uradni list SFRJ, št. 23/91, 13. člen 51 Povzeto po Debelak, Aktualna vprašanja pravne ureditve stavke v Republiki Sloveniji 2.del, str. 560 52 Povzeto po Verbajs Gregor, n.d..
15
sodelovanja v zakoniti ali nezakoniti stavki ne smemo enačiti možnosti disciplinskega kaznovanja
ali odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Čeprav gre za zakonito stavko to še ne pomeni, da nekdo izmed
udeležencev ne bo povzročil nedopustne škode ali ogrozil varnost oziroma zdravje. Kljub izgredu
določenega posameznika stavka ne bo nezakonita, vendar bo moral organizator dokazati, da izgreda
ne bi mogel preprečiti in predvideti.53
Po 2. odst. 13. člena ZStk delavec, ki sodeluje v stavki, uveljavlja temeljne pravice iz delovnega
razmerja (razen pravice do nadomestila osebnega dohodka), pravice iz pokojninskega in
invalidskega zavarovanja pa uveljavlja v skladu s predpisi o pokojninskem in invalidskem
zavarovanju. Za naš pravni sistem velja teorija suspenza pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da
pravice in obveznosti dejansko le mirujejo. Zaradi neizvrševanja dela miruje tudi obveznost
delodajalca, da delavcem za čas stavke izplačuje plačo oziroma nadomestilo plače. Materialno
nadomestilo med stavko se lahko uveljavi le, če je to predvideno s kolektivno pogodbo ali s
splošnim aktom, kot določa 3. odst. 13. člena ZStk. Kot prvi primer navajam kolektivno pogodbo za
negospodarstvo54, ki v 19. členu določa, da so delavci upravičeni do nadomestila za čas stavke v
višini plače, kot da bi delali, vendar le, če stavkajo zaradi neizpolnjevanja določil kolektivne
pogodbe in je kršitev pogodbe ugotovljena s strani pristojnih organov. Drug primer je kolektivna
pogodba za kovinsko industrijo Slovenije55 . V 49. členu določa, da imajo delavci pravico do
nadomestila za čas stavke, ki mora biti organizirana po ZStk in stavkovnih pravilih, kot dodatna
pogoja pa navaja še bistveno kršenje kolektivnih pogodb in izčrpanost vseh pogajalskih možnosti.
Večina kolektivnih pogodb predvideva nadomestilo, ki je omejeno na 70% osnovne plače,
prejemanje pa je omejeno na dva oziroma štiri dni. Dodaten pogoj je, da gre za stavko zaradi kršitev
točno določenih pravic iz kolektivnih pogodb (kot je npr. plača, regres).
ZStk ne navaja, katere so pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, temveč nas napoti
na Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju56. Na podlagi sklepanja moramo upoštevati
tudi Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju57. Delodajalec je v času stavke
dolžan plačevati prispevke, delavci pa so v tem času zdravstveno zavarovani. Tudi za tiste delavce,
ki ne stavkajo, zdravstveno zavarovanje ne sme biti sporno, prav tako pa ne za tiste, ki v stavki ne
sodelujejo zaradi bolniškega staleža58.
53 Povzeto po Debelak, Aktualna vprašanja pravne ureditve stavke v Republiki Sloveniji 2.del, str. 561 54 Uradni list RS, št. 18/91-I, 53/92, 13/93, 34/93, 12/94, 18/94, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 19/97, 37/97, 87/97, 3/98,
3/98, 39/99, 39/99, 40/99, 99/01, 73/03, 77/04, 115/05, 43/06, 71/06, 138/06, 65/07, 67/07, 57/08, 67/08, 1/09, 2/10,
52/10, 2/11, 3/12, 40/12, 1/13 in 46/13 55 Uradni list RS, št. 108/05, 43/06, 97/06, 114/06, 90/07, 33/08, 70/08, 10/10, 84/11 in 51/13 56 Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13, 101/13, 44/14 57 Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96, 29/98, 6/99, 99/01,
60/02, 126/03, 20/04, 76/05, 100/05, 38/06, 72/06, 114/06, 91/07, 76/08, 62/10, 87/11, 40/12, 21/13, 91/13, 99/13,
99/13 in 111/13 58 Povzeto po Debelak, Aktualna vprašanja pravne ureditve stavke v Republiki Sloveniji 2.del, str. 559-562
16
4. AKTUALNO O STAVKAH V SLOVENIJI
V Sloveniji o stavkah prevladuje vtis, da večinoma gre za stavke zaradi nespoštovanja osnovnih
pravic delavcev, ki največkrat potekajo v fazi pred stečajem. Od leta 2009 naprej poznamo stavke,
katerih oblika ni več prekinitev dela. Policisti in sodniki tako niso prekinili dela, temveč so delo
opravljali v okviru norme. Cariniki so še bolj vestno opravljali delo in natančneje upoštevali proto-
kol ter povečali pogostost carinskih pregledov. ZStk opredeljuje stavko kot prekinitev dela, zato se
pojavi vprašanje zakonitosti takšnih oblik stavk. Poudariti je potrebno, da se ZStk uporablja smisel-
no ter da moramo upoštevati že dlje časa mednarodno uveljavljen standard, po katerem se tudi dru-
ge oblike odklonitve ali delne odklonitve dela (to so npr. delo po pravilih, počasno delo) štejejo za
stavko. Konec leta 2009 je zakonodajalec pripravil predlog novega zakona o stavki, ki pa je leta
2010 zastal. Statistični urad RS ne vodi podatkov o številu in vrstah stavk s približnim številom
udeležencev, čeprav obstajajo ustrezne pravne podlage59, saj delodajalci ne sporočajo podatkov60.
Doslej največja stavka javnega sektorja v zgodovini samostojne Slovenije, v kateri je sodelovalo
približno 80.000 zaposlenih, je potekala jeseni leta 2010. Med drugim so stavkali policisti, cariniki,
veterinarji, zaposleni na upravnih enotah, RTV Slovenija, del zaposlenih v zdravstvu, sociali in kul-
turi61.
V letošnjem letu je potekalo več stavk. Omenim naj spontano stavko rudarjev v Premogovniku Ve-
lenje meseca julija. Osnovne stavkovne zahteve rudarjev so bile redno izplačilo plač skladno s ko-
lektivno pogodbo, izplačilo regresa, razlike plač iz let 2012 in 2013, določitev zdržne cene premoga
in spoštovanje stavkovnega sporazuma, ki je bil podpisan marca letos62.
Zadnja aktualna je stavka delavcev Nafte Petrochem. Meseca aprila so izvedli opozorilno stavko.
ZStk je ne opredeljuje, po pravni teoriji gre za stavko s krajšim trajanjem, s katero delavci le opozo-
rijo, da se bo le-ta nadaljevala,če ne bodo uresničene njihove zahteve. Od 4. avgusta dalje poteka
generalna stavka. Njihove stavkovne zahteve so izplačilo plač za junij, zagotovilo izplačila plač za
julij, izplačilo prispevkov, regres za leto 2014 in zagon proizvodnje63.
59 Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, Uradni list RS, št. 40/2006, Pravilnik o obrazcih prijav o
reševanju kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu, Uradni list RS, št. 125/2007 60 Povzeto po Debelak, Aktualno o pravici do stavke, str. 9-12 61 http://www.dnevnik.si/clanek/1042523682 62 http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/velenjski-rudarji-so-zaceli-spontano-stavko/340705 63 http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/foto-stavka-v-lendavski-nafti/343328
17
5. SKLEP
Stavka je v skladu z zakonodajo organizirana prekinitev dela, s katerim delavci uveljavljajo svoje
ekonomske in socialne pravice ter interese iz dela. Gre za sredstvo za varovanje interesov delavcev
in sredstvo, pri katerem delavci uporabijo silo za razrešitev kolektivnega spora. Stavka obenem
pomeni motnjo v delovnem procesu, saj praviloma govorimo o odklonitvi oziroma ustavitvi dela, z
namenom doseganja določenih zahtev. Pravna opredelitev stavke v naši državi je preozka, saj kot
opredelilni element določa zgolj prekinitev dela, ne zajema pa drugih oblik industrijskih akcij. Na
podlagi Konvencije MOD št. 87 in stališč Odbora za sindikalno svobodo ter Odbora strokovnjakov
bi namreč morali dopustiti tudi stavke, kjer govorimo o raznih drugih aktivnostih, kjer se delo ne
prekine, temveč gre npr. za upočasnitev dela ali delo po pravilih. Nujna bi torej bila širša
opredelitev pojma stavke. Za zakonito izvedbo stavke morajo biti izpolnjeni določeni formalni in
materialni pogoji. Sklep o začetku stavke sprejme pristojni organ sindikata in mora obsegati zahteve
delavcev, čas začetka stavke, kraj zbiranja udeležencev ter imenovanje stavkovnega odbora.
Stavkovni odbor mora poslati sklep o začetku stavke organu upravljanja in poslovodnemu organu
organizacije oziroma delodajalcu in sicer najpozneje pet dni pred dnevom začetka stavke, v
primerih stavke v državnih organih ali javnih službah pa deset dni pred dnevom začetka stavke.
Vsak delavec se odloči o svoji udeležbi v stavki, stavkovni odbor in delavci, ki stavkajo pa tistim
delavcem, ki ne sodelujejo v stavki ne smejo preprečevati, da bi delali. Delavci imajo obenem
dolžnost, da delodajalca obvestijo o udeležbi v stavki, kar posredno izhaja iz ZDR-1. ZStk določa,
da morajo stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je napovedana stavka, poskušati
sporazumno rešiti spor še pred dejanskim začetkom stavke. Razen te dolžnosti v zakonu ni
določeno nič drugega. Pravica do stavke pomeni tudi legalizacijo škode, ki izvira iz prenehanja
oziroma odklonitve dela. V našem sistemu ni posebnih določb, da bi delodajalci zahtevali povrnitev
škode, ki je bila povzročena z nezakonito stavko. Odškodninska obveznost udeležencev in
organizatorjev je namreč predmet individualne presoje. Omeniti je potrebno še posebno ureditev
pravice do stavke, ki velja za zaposlene v državnih organih in javne uslužbence. Prav v tem delu
lahko opazimo pomanjkljivosti, saj jim je ta pravica dejansko omejena, določenim kategorijam pa
celo odvzeta, saj morajo dejavnosti v času stavke potekati normalno in v neomejenem obsegu. Po
mednarodni ureditvi je pravico do stavke mogoče omejiti ali celo prepovedati le v bistvenih službah
v najožjem pomenu besede, v primeru javnih uslužbencev pa omejitev ali prepoved velja le za tiste,
ki izvršujejo funkcijo avtoritete v imenu državne oblasti. Predvsem bi bilo potrebno ločiti bistvene
in nebistvene javne službe, saj vse dejavnosti niso takšne, da bi zaradi prekinitve dela prišlo do
ogrožanja življenja ali zdravja ljudi.
18
Skozi pregled pravne ureditve stavke v Republiki Sloveniji sem ugotovila, da bi v sodni praksi
morali več uporabljati in razlagati mednarodne norme, ki jih je naša država ratificirala. Sprejem
novega Zakona o stavki, ki bo usklajen z Ustavo in mednarodnimi normami, je nujno potreben.
Prav tako menim, da je bilo doslej premalo storjenega na področju mirnega oziroma nadomestnega
reševanja sporov. Stavko je dovoljeno izvesti kot zadnje sredstvo, po postopku, ki je opredeljen v
pravnih normah in pred začetkom katere je vsaj v načelu potrebno izvesti pomiritveni postopek.
Odločilne korake bi morala storiti država in z različnimi sredstvi spodbujati takšne načine reševanja
sporov.
19
6. BIBLIOGRAFIJA
6.1. LITERATURA
DEBELAK MARIJAN, Stavka in mednarodne norme- I. del, Delavci in delodajalci, 2005, št.1
DEBELAK MARIJAN, Stavka in mednarodne norme- II. del, Delavci in delodajalci, 2005, št.1
DEBELAK MARIJAN, Aktualna vprašanja pravne ureditve stavke v RS- I. del, Delavci in
delodajalci, 2005, št. 2-3
DEBELAK MARIJAN, Aktualna vprašanja pravne ureditve stavke v RS- II. del, Delavci in
delodajalci, 2005, št. 4
DEBELAK MARIJAN, Aktualno o pravici do stavke, Delavci in delodajalci, 2011, št. 1
DEBELAK MARIJAN, Nujnost, primernost in sorazmernost stavke, HRM, 2010, št. 36
GOLDINSKIJ GREGOR, Pravica do stavke: pravna ureditev v Sloveniji in na Poljskem, Maribor
2013
KUKEC BOJAN, Management in kolektivni delovni spori, Založba Arkadija, Vrhnika, 2007
NOVAK JANEZ, Delovni spori, GV Založba, Ljubljana, 2004
NOVAK JANEZ, Stavka in druge industrijske akcije, Delavci in delodajalci, 2012, št.1
POZEB SAŠA, Pomanjkljivosti pravne ureditve pravice do stavke v Republiki Sloveniji, Dignitas,
2005, št. 28
TRATNIK LILIJANA, Pravila organiziranja stavke z vidika zakonskih podlag, Delavci in
delodajalci, 2007, št. 4
TRČEK ANJA, Sindikat in pravica do stavke v javnem sektorju, Zbornik 6. študentske konference
Fakultete za management Koper, 2009
6.2. PRAVNI VIRI
6.2.1. DRŽAVNI VIRI
Ustava Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, 47/13
Zakon o stavki, Uradni list SFRJ, št. 23/1991
Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RS, št. 42/02, 79/06, 103/07, 45/08, 21/13
Zakon o carinski službi, Uradni list RS, št. 56/99, 52/02, 57/04, 103/04, 113/05, 40/09, 9/11, 96/12
20
Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij, Uradni list RS, št. 22/00, 113/05, 70/06, 110/06, 76/08,
40/09, 9/11, 96/12 in 109/12
Zakon o javnih uslužbencih, Uradni list RS, št. 63/07, 65/08, 69/08, 69/08, 40/12
Zakon o kolektivnih pogodbah, Uradni list RS, št. 43/06, 45/08
Zakon o obrambi, Uradni list RS, št. 103/04
Zakon o policiji, Uradni list RS, št. 49/98, 66/98, 93/01, 52/02, 56/02, 26/03, 48/03, 79/03, 110/03,
43/04, 50/04, 54/04, 102/04, 14/05, 53/05, 70/05, 98/05, 113/05, 3/06, 36/06, 78/06, 107/06, 42/09,
66/09, 22/10, 26/11, 58/11, 40/12, 96/12 in 15/13
Zakon o sodiščih, Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 26/99, 38/99, 28/00, 26/01, 56/02, 16/04, 73/04,
23/05, 72/05, 100/05, 49/06, 127/06, 27/07, 67/07, 94/07, 45/08, 96/09, 86/10, 33/11, 75/12 in 63/13
Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Uradni list RS, št. 9/92, 13/93, 9/96,
29/98, 6/99, 99/01, 60/02, 126/03, 20/04, 76/05, 100/05, 38/06, 72/06, 114/06, 91/07, 76/08, 62/10,
87/11, 40/12, 21/13, 91/13, 99/13, 99/13 in 111/13
Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti, Uradni list RS, št. 40/2006
Zakon o reprezentativnosti sindikatov, Uradni list RS, št. 13/93
Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 99/13, 101/13,
44/14
Pravilnik o obrazcih prijav o reševanju kolektivnih delovnih sporov pri delodajalcu, Uradni list RS,
št. 125/2007
Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji, Uradni list RS, št. 18/91-I,
53/92, 13/93, 34/93, 12/94, 18/94, 27/94, 59/94, 80/94, 64/95, 19/97, 37/97, 87/97, 3/98, 3/98,
39/99, 39/99, 40/99, 99/01, 73/03, 77/04, 115/05, 43/06, 71/06, 138/06, 65/07, 67/07, 57/08, 67/08,
1/09, 2/10, 52/10, 2/11, 3/12, 40/12, 1/13 in 46/13
6.2.2. MEDNARODNI VIRI
Evropska konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Uradni list RS-MP, št.
33/1994)
Evropska socialna listina, Uradni list RS, št. 24/1999
Evropska socialna listina (spremenjena) Uradni list RS-MP, št. 7/1999
Konvencija MOD št. 87 o sindikalnih svoboščinah in zaščiti sindikalnih pravic, Uradni list RS-MP,
št. 15/1992
Konvencija MOD št. 98 o uporabi načel o pravicah organiziranja in kolektivnega dogovarjanja,
Uradni list FLRJ št. 11/1958
Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah, Uradni list RS, št. 9/1992
Splošna deklaracija človekovih pravic, Resolucija A/RES/217A III
21
6.3. SODNA PRAKSA
6.3.1. Sodna praksa Vrhovnega sodišča
Sodba VIII Ips 20/2003 z dne 17.2.2004
Sodba VIII Ips 222/2005 z dne 31.1.2006
Sklep VIII Ips 77/2006 z dne 9.5.2006
Odločba VIII Ips 119/2006 z dne 13.3.2007
Sodba VIII Ipd 129/2008 z dne 23.9.2008
6.4. VIRI IZ MEDMREŽJA
http://strasbourg.representation.si/index.php?id=2204 15.8.2014
http://www.ilo.org/dyn/normlex/en/f?p=NORMLEXPUB:12100:0::NO::P12100_ILO_CODE:R091
25.8.2014
http://www.ius-optima.com/zakonitost-stavke/ 16.8.2014
http://www.dnevnik.si/clanek/1042523682 16.8.2014
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/velenjski-rudarji-so-zaceli-spontano-stavko/340705 18.8.2014
http://www.rtvslo.si/gospodarstvo/foto-stavka-v-lendavski-nafti/343328 18.8.2014
http://zeneva.predstavnistvo.si/index.php?id=2487 21.8.2014